Cenitva zemljišč. (Konec.) Kdo jia je te grozae krivice kriv? Morebitii sama vlada jb vladai možje sami? Nikakorae aa vse slraai. Vlada skrbi res, da dovolj davkov spravi, ia Bjeai aiožje aje nieada raji porabijo od pastrkov kot od sorodoikov. Bi vladai možje bili, kar aavadflo aiso, naše krvi na,šega aaroda jb staau, pravi rodoljabi bi z Baaii vee sočntja iineli ia aaše okolšiae na teako premerjali z okolišiaami drugih krajev. Tujcem, še tudi pravičaim saio raalo Biar, ako pa še so sovražai, nagaajajo drugod silama ia še zvito aa višje davke, da za svoje kraje loži nižje prihranijo. Nek aiož te vrste jc pri zadaji ceflitvi okrajne ceaivce s teai Baviral, da jim je aapvab podžigal, ia tako pridši v okraj reee zaničljivo raožero: Že veai, da ae zmorete toliko ko vaš sosedai okraj. Tain so si spozaali toliko davka, ker so premožaeji od vas; koliko pa bi tedaj vi zmogli. Razžaijeai v svoji veljavi zavraejo oslepljeai ceaivci poaosBo: Ako oai okraj toliko zmore, še zaioremo aii več. Ia tako se je aaviralo in aaganjnlo po mBOgib okrajib. To aii je pravil aazoč rodbiaec — vradaik. — Nek oskrbaik V. grajšiae aa gorajem štajerja pa tistokrat svojim podložflim Bi dal davkov povišati, temač jib je aa vse kripljc branil, da je koaiisija še prejšaje zai/.ala, kar se je ljudem Beverjetao zdelo. Rekli so: Prejšae davke še bi že lahko odrajtavali. To so lastae besede oskrboikovc. Sloveaec, bivši oskrbaik Ba aeraški grajšiai B—1 je ves začudjcn, .da so tam pol maajši davki, kot aa jedaakib domačih pušab! Grajšak aia zagoaetko razreši, rekoč: Gostil seai koaiisijo ia svoje ljudi Ba vso raoč zagovarjal, že tadi zavoljo tega, ker imam sam maogo zeailje, da se ovarjcm oiBogib davkov. Tako ia eaako ravaaaje dožeBe sem ia tje ves drag čist zaesek, ko v resaici je , ia obdačeBJe po takem zaeska je kriviČBo, tam preveliko, tu preaialo. — Največ krivice pri obdačeaja si delajo 3jič doniači ceaivci sarai, ker aiso pravi, ker aiso dovolj zvedeaci, ker ne pozaajo širokega sveta, ker ae vejo kako se drugod živi, oblači, staaaje, koliko se za se ia avojeposle porabi, poprej ko goldiaar čistega zaeska za obdačeBJe ostaae. Od vek ia predavaib časov tlačeai, preobdačeBi, pogrešaaja, siromaštva Bavajeai kakor njibovi Bajbližji okraji, privolijo, odobrijo, da ae jim po stari, preveliki meri davki Balagajo; zravea še mislijo, Bog vč, kako dobro ao svoj posel opravili. Ker ae pozaajo razaier živIjeaja srečaejših krajev, Be vejo svojih alabejših zagovarjati, primerjati ai zahtevati, ai z razlogi dovolj podpirati, da jim ae gre toliko dače, dokler v vseai pešajo, hirajo, Bevoljao životarijo. Ceaivci, ceaivci doraači, ako bi hoteli ia mogli pravi zvedeaci biti, bi tedaj morali več dežel ia njih živJjeBske razmere precej dobro pozaati. Le takrat bi vedeli ia mogli teraeljito soditi: Dokler se Bam tadi Be pomaga do podobaih dobitkov, vžitkov jb agodaosti, so dozdajai davki aepriaierai, uepravični — preveliki. Po teh razlogih se v Avatriji — na jažai potezi od Dunaja — aajmaBJši davki plačujejo — ae po zaeska, temuč ker se kaj lehko zinorejo — na aižjem ia gorajem AvstrijaBskeai, že veči aa gorBJem Štajeru, še veči aa sredajem, 8pet veči na SloveBskem, tam veči aa Kraajskem (kder so jih lani po večletaem trndu ia dokazu dr. Tornana nekaj znižali). Največi preatrašai pa so po ubogih daljaib okra- jiflah. Taka ategae tudi biti po severaib deželab od Duaaja. Potovaje 1. l8č)O od Reke kraj niorja v Seaj ia dalej, sem straiel golega pečevja, kterega iina ea sam kmet do 3000 plngov. Nekemu teb kmetov so tistokrat dva siaa v vojake pobrali. Beži k gospodski ter jadikuje: Zakaj bi moral ob eaem dva siaa v vojake datiV Reko raa: za tvojo zemljo. Odgovori jiai: Gospoda! vso zemljo, ktero gleatam aa svojeai svetu, doaesemo jaz ia aioja siaa naeakrat v treb košib sem v pisaraico. Kajti po vseni skalovju ae rase mu tam krme za eao saaio kravo za celo leto. Zato pa tam tudi krave ai. Le eaa ali dve kozici se date aa 3000 plugih klaverao preživiti — ia veadar mora od plaga 1 krajcar davka odrajtavati — vkup 3000 krajcarjev ali 30 gld., kar je 30krat presiluo, ker jib le gladaje ia stradaje zmore aa morju ia ribjeni lovu. Mesto davkov bi država take ataaovaike še podpirati montla, dovolj da jej priredijo črstvib brambovcev ia jaaaških raoraarjev. To bi bila pravična razmera. Po drugib revaih krajih bo gotovo jedaaka. Za tega voljo aaj tudi aaši ljadje, posebao prihodaji uiožje ceaivci zeaaljiškega čistega zaeska teb opazk ae pozabijo ia zravea naj aa tenko ia stokrat preberejo, pretubtajo, presodijo, kar letošaje Novice v svojeta 4. ia 5. listu, aa straai 25 in 35 ia pred vsem Ba 36. o aovi zemljiški davkarski postavi tako previdao razlagajo ia rodoljabao svetujo. Vsak kraet Baj ai aaj koj ta dva lista kupi.ali saj izposodi, pred vseta pa izvoljeai ceaivci, da jib pozneje batare ae tero ia buda vest ne peee. Bolj aovarae dobe za obdačeaje za Slovaae Bi bjlo, ko je sedajaa, ker so si s scdejao vlado ia Bjeaimi zastopaiki v politiškem oziru aavskriž, ia je zavolj te Bavzkrižaosti skoro vse lwčeš aečeš razkačeao, kar pravičao odaiero aioti.