PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana » gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXI. Št. 146 (9148)
TRST, četrtek, 26. junija 1975
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
VLADA SPREJELA NEKAJ VAŽNIH ZAKONODAJNIH^ UKREPOV
15. julija zapade rok za prijavo dohodkov Določena zamrznitev stanarin do konca leta
Sprejet odlok, ki ureja vprašanje sia lesa in plač vodilnega in učnega osebja vrtcev ter osnovnih in srednjih šol, na osnovi zakona iz leta 1973
RIM, 25. — Vlada je na današnji seji odobrila nekaj izredno važnih ukrepov. Najprej je na predlog ministrstva za finance Visentinija sprejela nujni zakonodajni ukrep, s katerim določa, da 15. julija nepreklicno zapade rok za predložitev prijave dohodkov za leto 1974. Ukrep določa, da davkoplačevalci, ki ne morejo neposredno predložiti prijave dohodkov v uradih za neposredne davke, jih lahko izročijo v občinskih uradih ali pa jih pošljejo po pošti s priporočenim pismom. Vlada je sprejela ta ukrep v zvezi s stavko za nedoločen čas ki so jo že svoj čas proglasili funkcionarji krajevnih uradov za neposredne davke. To pomeni, da morajo vsi tisti davkoplačevalci, ki še niso predložili prijave o dohodkih za lansko leto in ki so jo dolžni predložiti, to storili najkasneje do 15. julija.
Na predlog pravosodnega ministra Realeja pa je vlada sprejela ki
zakonodajni ukrep, ki podaljšuje zamrznitev stanarin do 31. decembra letos. Ukrep je bil nujen, ker bi zamrznitev zapadla 30. junija. Vlada pravi, da je bilo treba sprejeti ta ukrep tudi v pričakovanju sestave novega zakona, ki bo o-bravnaval in reševal celotno vprašanje najemnin stanovanj in poslovnih prostorov, upoštevajoč vse politične, gospodarske in socialne aspekte tega vprašanja.
V zvezi s podaljšanjem zamrznitve
stanarin do konca leta sindikalna federacija CGIL, CISL in UIL poudarja, da vlada ne more vsakih šest mesecev podaljševati zamrznitve, temveč mora čimprej dati pobudo za pogajanja tudi s sindikalnimi organizacijami za dejansko rešitev vprašanja «pravične najemnine», v okviru splošne urbanistične reforme. Ta nov zakon bi moral stopiti v veljavo pred koncem leta. V zvezi s tem sindikalna federacija zahteva tudi čimprejšnji sestanek z vlado, na katerem namerava raz-
pravljati o krizi gradbeništva, ob isti priložnosti pa začeti razpravo o ureditvi najemninskega vprašanja.
Kot tretji važni ukrep je vlada sprejela na predlog ministra za šolstvo Malfattija pooblaščeni odlok o preureditvi staleža tehničnega nadzornega osebja, vodilnega in učnega osebja vrtcev ter osnovne in srednje šole, umetniških licejev in državnih strokovnih zavodov Ukrep se nanaša na uveljavitev člena 3 pooblaščenega zakona od julija 1973 štev. 477 o juridičnem položaju šolskega osebja in preureja položaj vsega šolskega učnega osebja upoštevajoč nove odgovornosti, ki jih je prevzelo z delegatskimi odloki. Delegatski cdlok predvideva predvsem dva staleža za učno osebje (z univerzitetno in srednješolsko diplomo). z različno parametrično vsebino in določa za to osebje nove plačilne lestvice. Dokončni parameter je enak za vse profesorje šol druge stopnje. Novi delegatski od-
ŽIVAHNA POVOLILNA DEJAVNOST POLITIČNIH STRANK
Danes sestanek osrednjega vodstva PSI RPI sklicala sejo centralnega komiteja
V krščanski demokraciji vedno več vodilnih članov zahteva razčiščenje odnosov v stranki in novo politiko do levice
RIM, 25. — Osrednje vodstvo socialistične stranke se bo jutri sestalo in proučilo politični položaj po deželnih in upravnih volitvah 15. junija. Pred jutrišnjim sestankom so se danes zbrali pripadniki strankine struje «socialistična levica», ki ji načeluje Riccardo Lombardi. Prav tako so imeli danes daljši pogovor med seboj glavni voditelji strankine struje «presenza socialista», ki jo vodi Mancini. Govorilo se je, da se bo pred sejo osrednjega vodstva sestalo tudi vodstvo večinske struje v stranki («demartinovci»), Ti so te vesti zanikali in sporočili, da ne nameravajo ničesar razpravljati izven ožjega kroga osrednjega vodstva stranke.
Na jutrišnji seji bi moralo osrednje vodstvo PSI odgovoriti na predlog demokristjanov, o čimprejšnji sestavi nove štiristranske levosredinske vlade. Sodeč po dosedanjih izjavah številnih socialističnih voditeljev, socialisti na jutrišnji seji c-srednjega odbora ne bodo pristali na enostavno obnovitev levosredinske koalicije, hkrati pa ne bodo zahtevali odstopa sedanje Morove vlade. Prevladuje mnenje, da bodo socialisti razpravljali predvsem, s kom se bodo povezali za sestavo novih deželnih, pokrajinskih in občinskih uprav. Struja «socialistična levica» je danes poudarila, da ne zahteva takojšnje krize vlade in da je treba dati prednost deželnim in krajevnim upravam, ki jih je treba sestaviti tako, da bodo na najboljši način ustrezale politični moči italijanske levice, ki se je zelo okrepila
KPI pa je sporočila, da je bil za
2.	julija sklican centralni komite, na katerem bodo govorili o «političnih pobudah komunistov po zmagi 15. junija za nov način vladanja in upravljanja, da se dajo deželam, pokrajinam in občinam učinkovite u-prave bodo slonele na najširših dogovorih med ljudskimi silami». O tem bo poročal član osrednjega vodstva Armando Cossutta. Osrednje vodstvo KPI pa se bo sestalo v ponedeljek, 30. junija.
V krščanski demokraciji pa tli nevarna žerjavica pod pepelom. Medtem ko tajnik Fanfani ima v zadnjih dneh sestanke z izvoljenimi predstavniki v deželne in upravne svete, se je včeraj in danes pogovarjal tudi z vidnimi predstavniki stranke, z ministrom Bisaglio ter poslanci Piccolijem, Ruffinijem, An-toniozzijem, Evangelistijem in Gavo. Ti pogovori so neposredno povezani s pobudo 19 poslancev, ki so sklicali za jutri skupščino demokristjan-skih parlamentarcev, na kateri naj bi brez nobenega dnevnega reda razpravljali o položaju, ki je nastal v državi, zlasti pa še v stranki po volilnem porazu 15. junija. Temu naj še dodamo, da je minister Bisaglia zagrozil, da bo odstopil, če ne bo v najkrajšem času prišlo v sami krščanski demokraciji do raz-čiščenja o politiki stranke in vlade. Tudi danes so prijatelji ministra Bi-saglie potrdili, da bo minister odstopil, če ne bo prišlo do razčiščen ja.
Demokristjanska levica, ki ni o-dobrila zaključne resolucije zadnje seje osrednjega vodstva stranke, prav tako zahteva čimprejšnje razčiščenje odnosov v stranki, v zvezi z volilnim porazom. O tem so nekateri predstavniki levice dali izjave tedniku «Epoca». Pripadnik struje «forze nuove» Bodrato je dejal, da so predčasne volitve po nje-
govem mnenju skoraj neizbežne, saj ni mogoče reči, da se je krščanska demokracija že spremenila in pričakovati, da bodo socialisti čakali dve leti za_ konfrontacijo z ostalimi političnimi silami. Glede novega tajnika krščanske demokracije pa je Bodrato dejal, da nima posebnih želja, da pa bi lahko postal novi tajnik Rumor, Forlani ali pa celo Andreotti.
Za poslanca Cabrasa, ki prav tako pripada struji «forze nuove», je prišel čas, da se spravijo v podstrešje vse stare ikone, da se zamenja ves stari politični aparat in da se do pobuda za skupno upravljanje stranke, z najširšo avtonomijo deželnih in pokrajinskih odborov. Poslanec Fracanzani («forze nuove») pa je poudaril, da je za uveljavitev ljudske politične linije potrebna politika dejstev, ki bo ustrezala željam in zahtevam mladine,
lok določa v zvezi s plačo prizadetega osebja, da bodo izboljšanja stopila v veljavo delno 1. julija 1976 (50 odst.), ostalo pa 1. julija 1977. leta.
V zvezi z določitvijo zapadlosti roka o predložitvi prijav dohodkov do 15. julija je ministrstvo za finance dalo nekaj pojasnil, v katerih pravi, da bodo morali davkoplačevalci spoštovati določen datum tudi če'se bo nadaljevala stavka vodilnega o-sebja uradov neposrednih davkov in če jim torej ne bo mogoče predložiti prijave na krajevnih davčnih uradih. Kot smo že omenili, bodo morali v tem primeru davkoplačevalci izročiti prijavo o dohodkih za lansko leto v občinskih uradih ali pa jo poslati po pošti.
Kot je znano je rok za prijavo dohodkov po zakonu zapadel 31. marca letos. Vlada je zaradi novega načina prijave dohodkov, pomanjkanja ustreznih obrazcev zlasti pri nekaterih državnih ustanovah, s katerimi se potrjuje letni dohodek uslužbencev, podaljšala rok do 30. aprila. Med tem časom pa je nastala zelo razgibana polemika okrog vprašanja prijave združenih dohodkov moža in žene. Vmešale so^ se politične stranke, zlasti pa krščanska demokracija, ki je s predlogom Fanfanija, da mora vlada to vprašanje rešiti čimprej, celotno zadevo zapletla. Obenem pa je vodilno osebje uradov za neposredne davke začelo stavkati za nedoločen čas. Dejstvo je, da do sedaj mnogo ljudi ni prijavilo lastnih dohodkov, kar bo škodljivo vplivalo na obdavčitev zlasti tistih dohodkov, ki ne izhajajo od delovnega odnosa. Delavci in kdorkoli je v delovnem odnosu plača davek na dohodek na vsako tedensko ali mesečno plačo in zato ne more ničesar prikriti, drugače pa je s trgovci, profesionisti, industrijci in obrtniki, ki plačajo davek na osnovi lastne prijave.
delavcev in srednjega produktivnega sloja. Sprejeti je treba takšno politično linijo, pravi Fracanzani, ki bo omogočila tesno politično povezavo z ljudstvom, srečanje s socialisti in razmišljanje o vlogi komunistične partije v Italiji.
Tudi osrednje vodstvo socialdemokratske stranke se bo sestalo v petek. Odločalo bo o demokristjanskem predlogu o sestavi štiristranske levosredinske vlade in je pričakovati, kar so že izjavili nekateri socialdemokratski voditelji, da bo PSDI ponovno poudarila predlog o «organski levi sredini». Zanimivo je, da je predsednik Tanassi dal pobudo za dejansko združitev vseh strankinih struj in za sestavo enotnega vodstva.
V tem smislu je danes obiskal biv- ________ .	.
šega predsednika republike senator- doslej portugalska kolonija. Ena iz-ja Saragata in mu ponudil predsed-, med teh strank se zavzema za po-stvo stranke. Tanassi pa naj bi po-1 polno neodvisnost otoka, druga pa stal tajnik.	iza priključitev Indoneziji.
Pogajanja o neodvisnosti bivše portugalske kolonije na otoku Timor
MACAO, 25. — Portugalska delegacija, ki jo vodi minister za bivše kolonije Antonio De Almeida, je prispela na Macao, ob kitajski o-bali, kjer so se pričeli razgovori s predstavniki dveh strank, ki delujejo na otoku Timor, med Indonezijo in Avstralijo. Timor je bila
Danes začetek uradnega obiska Gromika v Rimu
RIM, 25. — Sovjetski zunanji minister Gromiko bo prišel jutri na u-radni obisk v Rim. Gromika bo na rimskem letališču sprejel in pozdravil zunanji minister Rumor.
Politični pogovori se bodo začeli v petek dopoldne v vili Madama, kjer se bosta srečala Gromiko in Rumor skupno z delegacijama obeh držav. Po prvih pogovorih z Ru-morjem bo Gromika okrog 13. ure sprejel v palači Chigi predsednik vlade Moro, ki bo sovjetskemu gostu priredil tudi kosilo. Istega dne popoldne bodo v vili Madama nadaljevali in zaključili politični pogovori med dvema zunanjema ministroma s podpisom sporazuma.
V soboto opoldne pa bo sovjetskega zunanjega ministra sprejel predsednik republike Leone, ki ga bo zadržal na kosilu. Obisk Gromika v Rimu se bo dejansko zaključil v soboto zvečer s sprejemom, ki ga bodo priredili v sovjetskem veleposlaništvu. V nedeljo dopoldne se bo Gromiko vrnil v Moskvo.
Zaradi protestne zapore prodajaln časopisov v naši deželi, jutri Primorski dnevnik, kot ostali deželni dnevniki ne bo izšel. Prihodnja številka bo izšla v soboto. Naročnikom in čitateljem se opravičujemo.
POGOVORI BRANDTA S TITOM IN DELEGACIJO ZVEZE KOMVNISTCV JUGOSLA VIJE
Odnosi in vsestransko sodelovanje med Zvezno republiko Nemčijo in SFRJ
Uspešno se razvijajo tudi medstrankarski odnosi ■ Tito in Brandt soglasna o nujnosti sklicanja evropske konference o miru in sodelovanju v Helsinkih
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 25. — Predsednik socialdemokratske stranke Zvezne republike Nemčije Willy Brandt je končal danes dvodnevni prijateljski obisk v Jugoslaviji, kjer se je mudil na vabilo predsednika republike in Zveze komunistov Jugoslavije Josipa Broza Tita. Danes so bili v predsedstvu ZKJ pogovori med delegacijo socialdemokratske stranke ZRN in ZKJ pod vodstvom predsednika Willyja Brandta in segretaria partijskega izvršnega komiteja Staneta Dolanca. V pogovoru, ki je, kot poroča Tanjug, potekal v prijateljskem ozračju, so izmenjali mnenja o odnosih in nadaljnjem sodelovanju med Jugoslavijo in Zvezno republiko Nemčijo ter Zvezo komunistov Jugoslavije in socialno demokratsko stranko nekaterih aktualnih vprašanj iz Nemčije. Razpravljali pa so tudi o mednarodnih odnosih. Obojestransko so ocenili, da se odnosi in sodelovanje med dvema strankama u-
spešno razvijajo, izrazili pa so tudi željo za nadaljnji napredek tega sodelovanja. Z nemške strani so v pogovorili sodelovali sodelavci predsednika stranke Willyja Brandta z jugoslovanske strani pa poleg Staneta Dolanca tudi sekretar v izvršnem komiteju partije dr. Aleksander Gr-ličkov, namestnik zveznega tajnika za zunanje zadeve Lazar Mcjsov in načelnik oddelka za mednarodne odnose in stike v predsedstvu ZKJ Vladislav Obradovič.
Predsednik republike in ZKJ Josip Broz Tito in predsednik socialno - demokratske stranke ZR Nemčije Willy Brandt sta vodila obširne pogovore sinoči. Kot poroča današnji tisk v Beogradu, sta se o-ba predsednika zavzela za čimprejšnji zaključek evropske konference o varnosti in sodelovanju. Po sinočnjih pogovorih sta dala izjavi za jugoslovanske oziroma zahodno-nemške novinarje. Predsednik Tito je na vprašanje dopisnika zahodno-nemške agencije o teh pogovorih iz-
					
PRVEGA JULIJA NA DUNAJU
Avstrijski zvezni kancler Kreisky sprejme zastopstvo koroških Slovencev
ZS0 in NSKS poudarjata, da se bosta pogovarjala o izpolnjevanju državne pogodbe, ne sprejemata pa ugotavljanja manjšine
Avstrijski kancler Kreisky
SVEČANA PROGLASITEV NEODVISNOSTI BIVŠE PORTUGALSKE KOLONIJE
Predsednik Samora Machel: Mozambik bo socialistična in neuvrščena dežela
Temeljna naloga revolucionarne vlade je odprava revščine in analfabetizma Zahvala socialističnim državam - Čestitke Pavla VI. in Guida Fantija
LOURENCO MARQUES, 25. — Šti-ribarvna zastava plapola od polnoči dalje na najvišjem drogu mestnega stadiona, kjer je sto tisoč ljudi s ploskanjem, petjem, vzklikanjem in radostnim streljanjem v zrak pozdravilo neodvisnost Ljudske republike Mozambika. Zastava ima simbolične barve Mozambika: zelena (prostrani travniki in savana), bela in črna (sožitje belih in črnih domačinov), rdeča (prelita kri za svobodo), v gornjem levem kotu pa grb — nazobčano kolo, knjiga, plug in puška.
Dvigu zastave so prisostvovali člani osrednjega odbora partizanov ERE LIMO, novoimenovani predsednik republike Samora Machel, bivši portugalski visoki komisar Vitor Crespo in ostali državniki nove Portugalske. Kmalu po proglasitvi neodvisnosti je zadnji odred portugalske vojske na posebni ladji odplul v ocean, proti domovini.
Po svečanosti na mestnem stadionu in slavju, ki je trajalo do jutra in še dalje, je v mestni palači potekala kratka slovesnost ustoličenja predsednika republike. Samora Machel je prisegel pred svojima sodelavcema, Marcelinem Dos Santosom in Joaquinom Chissanom, ki sta zastopala FRELIMO. Mozambiška listava daje namreč oblast osvobodilni fronti, ki je imenovala tudi predsednika republike, vlado in narodno skupščino, v kateri bo 250 oseb — članov glavnega sveta FRELIMO, delegati devetih pokrajin in poslanci. Slednje bodo izvolili na osnovi volilnega zakona, ki določa enakopravnost državljanov in volilno pravico pri 18. letu.
Svečanosti prisege novega predsednika so prisostvovali delegati 59 držav, organizacije za afriško enotnost in portugalski voditelji. Takoj
po prisegi je Samora Machel z balkona mestne palače pozdravil dvaj-settisočglavo množico, ki mu je vzklikala, in spregovoril o politiki novega Mozambika.
Poudaril je, da je prisegel v imenu delavcev in kmetov države, ki bo stopala na poti socializma in demokracije, ki bo povezana z vsemi državami tretjega sveta, v boju proti imperializmu, kolonializmu in izkoriščanju.
Temeljna naloga mozambiške vlade, je dejal Samora Machel, je sedaj odprava zaostalosti, revščine in analfabetizma, obenem pa nevtralizacija oportunističnih sil.
Machel je iskreno priznal, da je gospodarstvo Mozambika v «katastrofalnem stanju» in bo zato treba nastopati hladno in odločno. Samora Machel je še dodal, da so Mozambiku v boju za svobodo največ pomagale socialistične države in da si torej pričakuje, da mu bodo pomagale tudi na poti neodvisnega razvoja. Vsekakor pa bo novi Mozambik navezal stike z vsemi državami, ne glede na režim. Je pa izjema: nobenega stika ne mara imeti Mozambik s fašističnimi in kolonialnimi državami.
Ko je govoril o notranjem razvoju države je Samora Machel dejal, da bo v Mozambiku vera svobodna in ločena od države, čeprav je katoliška cerkev podpirala kolonialiste, prepričevala ljudstvo, naj bo potrpežljivo in odtujevala narod od afriških kulturnih vrednot.
Machel je nato poslal prisrčen pozdrav portugalskemu narodu, ki je danes ob strani mozambiškim partizanom.
Dnevno časopisje je objavilo medtem tudi novo mozambišk" ustavo. Slednja določa osnovne smernice so-
cialistične družbe, poudarja, da je zasebna lastnina upravičena, a ne sme škodovati javni blaginji. Proste so tudi tuje investicije kapitalov, vendar so v Mozambiku nacionalizirana vsa podzemna bogastva (rude, nafta) ter bogastva «celinske ploskve» ob obali Indijskega oceana.
Samora Machel v svojem govoru izrecno ni omenil sosednjih držav južnoafriške skupnosti rasističnih režimov. Iz teh prestolnic pa je slišati
glasove upanja, da bodo odnosi z Mozambikom «normalni». To pa verjetno zato, ker zmagovita neodvisna republika ustvarja tudi v rasističnih državah Južne Afrike upanje med zatiranim afriškim prebivalstvom.
Samora Machel je iz Italije prejel doslej dve čestitki: prvo mu je poslal papež Pavel VL, drugo pa predsednik vlade Emilije - Romagne Guido Fanti.
(Od našega sodelavca)
CELOVEC, 25. — Avstrijski zvezni kancler dr. Kreisky je v zvezi s spomenico, ki so jo ob 20-letnici podpisa avstrijske državne pogodbe predložili avstrijski zvezni vladi koroški Slovenci, sklical za 1. julij na Dunaju pogovore s predstavniki obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev.
Zveza slovenskih organizacij in Narodni svet koroških Slovencev sta sinoči na seji koordinacijskega odbora sklenila, da se bodo predstavniki obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev udeležili teh pogovorov na katerih naj bi, kot je rečeno v skupnem sporočilu predvsem spoznali stališča avstrijske vlade do omenjene spomenice in do nameravanih ukrepov o izpolnjevanju člena 7 avstrijske državne pogodbe. Pač pa obe osrednji organizaciji koroških Slovencev v tej zvezi posebej poudarjata, da slej ko prej in pod vsakimi pogoji odklanjata nameravano ugotavljanje manjšine oziroma ljudsko štetje posebne vrste.
Koroški Slovenci so s spomenico v kateri so prikazali položaj slovenske manjšine na Koroškem in dali konkretne predloge za reševanje nerešenih vprašanj, ponovno prikazali pripravljenost, da konstruktivno sodelujejo pri naporih za dosledno izpolnitev člena 7 zdaj pa je na potezi avstrijski kancler Kreisky. Pogovori na Dunaju bodo nedvoumno pokazali ali avstrijska vlada res želi pristopiti h konstruktivnemu reševanju manjšinskega vprašanja. Dva vidika bosta pri tem brez dvoma še posebno pomembna in odločilna.
Ker je avstrijska vlada reševala doslej nerešeno vprašanje slovenske koroške skupnosti na Koroškem skrajno zamudno, samo delno in restriktivno, so koroški Slovenci v spomenico ob 20. obletnici avstrijske državne pogodbe v celoti vključili spomenico, ki so jo predložili avstrijski vladi že leta 1955 in je zaradi takšnega pristopa Avstrije k reševanju manjšinskega vprašanja še vedno aktualna.
Vprašanje preštevanja manjšine, ki ga manjšina odklanja tako v resoluciji kakor tudi v najnovejšem

Vlada je na včerajinji seji določila, da rok za prijavo dohodkov za leto 1974 nepreklicno zapade 15. julija. Zadevni vladni odlok določa, da davkoplačevalci, ki ne morejo predložiti prijave dohodkov v uradih davčne uprave zaradi stavke vodilnega osebja uradov neposrednih davkov, morajo prijave izročiti v občinskih uradih ali pa jih poslati po pošti davčni upravi. Poleg tega je vlada še odobrila važen ukrep o podaljšanju zamrznitve stanarin do konca leta in sprejela pooblaščeni odlok, ki dokončno ureja staleže in plačo vodilnega ip učnega osebja vrtcev ter osnovnih in sednjih šol, na osnovi zakona iz leta 1973.
Socialisti bodo danes na seji osrednjega vodstva odločali o predlogu krščanske demokracije in pozivih republikancev ter socialdemokratov za obnovitev štiristranske vladne koalicije leve sredine. Sodeč po stališčih, ki so jih po volitvah 15. junija zavzeli nekateri socialistični voditelji, je pričakovati, da bo osrednje vodstvo PSI za sedaj ta predlog zavrnilo, obenem pa ne bo dalo
nobene pobude za vladno krizo. Socialiste skrbi predvsem, da se uredi najprej vprašanje novih deželnih, pokrajinskih in občinskih odborov v duhu volilnih izidov, ki so dali levici veliko moč. Zelo živahna postaja tudi razprava med samimi demokristjani. Mnogi od njih zahtevajo spremembe v stranki, novo politiko in nove odnose do sil, ki so zmagale na zadnjih volitvah. O tem bodo razpravljali demokri-stjanski parlamentarci na jutrišnjem sestanku, ki so ga sklicali brez dovoljenja stranke, minister Bisaglia pa grozi z odstopom, če ne bo prišlo do razčiščenja odnosov v stranki. Socialdemokrati pa si prizadevajo, da bi sestavili novo enotno vodstvo, v katerem bi bile zastopane vse struje. Tanassi je ponudil predsedstvo stranke Saragatu.
Avstrijski zvezni kancler dr. Bruno Kreisky bo prvega julija
sprejel delegacijo osrednjih organizacij koroških Slovencev. Slednje so že sporočile, da so pripravljene na pogovor o uresničevanju avstrijske državne pogodbe, ki predvideva zaščito manjšine, medtem ko odločno odklanjajo vsakršno ugotavljanje slovenske manjšine na Koroškem.
Na Bližnjem vzhodu se zaostrujejo nesoglasja med arabskimi deželami. Palestinski disidenti, ki jih vodi Habash, so šii v Irak na sestanek s tamkajšnjimi voditelji, Libija pa je medtem ukinila vsako pomoč Arafatovi OLP, češ da je preveč «popustljiva». Sadat obtožuje Geda-fija, da je izzval incidente v Libanonu.
Po proglasitvi neodvisnosti Mozambika je predsednik republike Samora Machel v govoru obnovil temeljne programske točke politike svoje vlade. Dejal je, da bo Mozambik socialistična država, ki bo najtesneje sodelovala z ostalimi državami «tretjega sveta», vodila politiko neuvrščenosti in boja proti kolonializmu. V notranji politiki je glavni cilj revolucionarne vlade odprava revščine in analfabetizma.
sklepu v sodelovanju na pogovorih na Dunaju, bo torej najpomembnejše in ključno vprašanje na pogovorih med kanclerjem Kreiskim in predstavniki slovenske narodne skupnosti prihodnji teden na Dunaju. Pri tem pa brez dvoma že zdaj meče senco na pogovore predlog zakona o štetju posebne vrste, ki ga je avstrijska vlada že dala v razpravo.
Drugo vprašanje pa bo vprašanje paketa predlogov za reševanje odprtih vprašanj, ki so jih dali predstavniki slovenske narodne skupnosti v spomenici ob 20. obletnici podpisa državne pogodbe v skladu z določili člena 7 glede enakopravnosti slovenskih državljanov v Avstriji, šolske ureditve, enakopravnosti slovenskega jezika, udeležbe na kulturnem, upravnem in sodnem področju ter zaščite etničnega značaja, ter terminski koledar o izvedbi paketa.
ZVONE ZORKO
javil: «Mi smo z našim prijateljem Willyjem Brandtom izmenjali mnenja o različnih problemih. Razpravljali smo o Bližnjem vzhodu, o Cipru, o položaju v Evropi in na Portugalskem. Najpomembnejši del pogovorov se je nanašal na vprašanja konference o evropski varnosti in sodelovanju v Helsinkih. Tu so bila naša stališča popolnoma soglasna. Menimo, da je popolnoma potrebno, da se ta konferenca čimprej skliče na navišji ravni. Če se v Ženevi ne bo dosegla soglasnost o nekaterih drobnarijah, to ne bi moralo pomeniti oviro za sklicanje konference na najvišji ravni. Kar zadeva položaj na Bližnjem vzhodu, Cipru in drugje, čeprav smo zaskrbljeni, nismo pesimisti. Mislimo, da se bo to nekega dne kljub vsemu rešilo, kajti takšen položaj na Bližnjem vzhodu med Izraelom in arabskimi državami ne more dolgo trajati. Seveda nismo naredili nekega recepta, kako bi bilo to treba rešiti.
Toda izhod se mora iskati in dolžnost je v glavnem velikih sil, da do te rešitve pride. Razpravljali smo, kot sem dejal, tudi o Portugalski in menimo, da bi bilo zelo tragično, če bi v tej državi prišlo do razkrajanja tudi v nekaterih notranjih nasprotjih. Najvažnejše je, da tam pride do sporazuma, da se nekako enotno postavijo. To zlasti velja zaradi tega ker imajo tudi velike gospodarske težave. O vseh problemih o katerih smo razpravljali so naša stališča podobna ali enaka. Na koncu je bila izražena tudi želja, da naša partija in socialnodemokratska stranka Nemčije čimbolj sodelujeta.» Bivši zahodno-nemški kancler in predsednik socialnodemokratske stranke Brandt pa je v izjavi o pogovorih potrdil, da je bil že večkrat gost in politični sogovornik v Jugoslaviji. Dodal pa je, da se vedno veseli obiska v Jugoslaviji. Willy Brandt je navedel, da je zelo zadovoljen, ker se,_,mu je ponudila priložnost, da prav zdaj prispe v Jugoslavijo.» Ne pretiravam, je dejal Brandt, ko pravim, da smo s predsednikom Titom izmenjali mnenja o vseh evropskih vprašanjih in razpravljali v zelo odprti in sproščeni atmosferi».
Na večerji, ki jo je predsednik republike in ZKJ Josip Broz Tito priredil v čast predsednika socialno demokratske stranke ZR Nemčije Brandta so poleg drugega razpravljali in izmenjali mnenja tudi o dvostranskih vprašanjih povezanih z odnosi med Jugoslavijo in Zvezno republiko Nemčijo.
VLADO BARABAŠ
niiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiritiniiiiiiiiriiiinniiiiiiiiiuiiiiitiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiu
PROTI POLITIKI «POSTOPNEGA» SPORAZUMEVANJA Z IZRAELOM
Zaostrovanje nesoglasij med arabskimi državami
Palestinski «disidenti» v Bagdadu • Sadat obtožuje Gedafija, da je izzval nove incidente v Libanonu • Izraelski predlogi o Sinaju
BEJRUT, 25. — Spor med zmernim krilom arabskih držav — Egiptom, Jordanija, OLP in Sirijo — ter nastajajočo «fronto» držav, ki ne pristajajo na «postopno» sporazumevanje z Izraelom na osnovi ameriškega posredovanja in egiptovskega popuščanja, se zaostruje. O tem je več znakov. V Irak, točneje v prestolnico Bagdad, so prispeli predstavniki štirih palestinskih disidentskih gverilskih organizacij, ki jih vodi George Habbash. Sprejeli jih bodo iraški voditelji, ki nasprotujejo — skupaj z libijskim predsednikom Ge-dafijem — vsaki obliki sporazumevanja z Izraelom. Medtem je Gedafi prekinil vsakršno finančno pomoč Organizaciji za osvoboditev Palestine, ki jo arabske države v celoti, na osnovi sprejetega dokumenta, priznavajo za edino predstavnico palestinskega naroda. Vest o tem so dali egiptovski časopisi, ki poudarjajo, da gre za «povračilno akcijo» libijskega polkovnika, potem ko je radijska postaja palestinske organizacije napadla disidente.
Podooen znak o tem, kako se odnosi med dvema skupinama arabskih dežel krhajo, je tudi obnovitev krvavih spopadov v južni periferiji libanonskega glavnega mesta, kjer so pred tremi tedni odobrili in podpisali dokument o premirju med desničarsko «falango» in palestinskimi «komandosi». Zanimivo je, da po incidentih, ki so trajali vso noč in terjali tri smrtne žrtve ter nad dvajset ranjenih, izjavljajo. tako Palestinci, kakor tudi predstavniki «falange», da niso začeli spopada, oziroma da se streljanja niso sploh u-deležili.
Egiptovski predsednik Sadat je tokrat javno obtožil libijskega predsednika Gedafija, da je organiziral izzivanje v Libanonu v upanju, da bi razdvojil Arabce.
Diplomatska akcija za dosego sporazuma med Egiptom in Sirijo na eni ter Izraelom na drugi strani, z ameriškim posredovanjem, pa se nadaljuje. Sirski predsednik Asad je v razgovoru s časnikarji nekega libanonskega dnevnika dejal, da pristaja na delen sporazum pod pogojem, da se Izraelci umaknejo tudi na sirski fronti v okviru splošnega, čeprav delnega in ne dokončnega umika z zasedenih ozemelj na Sinaju in Golanu.
Tudi Sadat je polemično omenil «fronto disidentov» in jih obtožil, da se poslužujejo v svojem boju zgolj propagandističnih fraz.
Ameriški dnevnik «New York Times» pa medtem, od svojega jeruzalemskega dopisnika, objavlja izraelske predloge za umik na Sinaju v okviru sporazuma z Egiptom. Izraelci predlagajo, v bistvu, umik na vzhodno stran sinajskih prelazov tako, da bi ohranili svoje nadzorne točke na tej strani, medtem ko bi na drugi strani hriba ostali Egipčani. Slednjim bi Izrael vrnil naftna črpališča, pridržali pa bi si pravico patruljiranja na področju, kjer so nameščene tudi «modre čelade» OZN.
V Egiptu so medtem izdali ukaz o posebnem nadzorstvu javnih palač in uradov po atentatih, ki so bili v mestnem središču in cirkusu ter drugih diverzantskih akcijah, za katere pravijo, da jih povzročajo libijski agenti.
WASHINGTON, 25. - Ameriški predsednik Ford namerava obiskati, po zaključku evropske konference, Poljsko, Romunijo in Jugoslavijo. Vest je objavil «New York Times», ki trdi, da je Gerald Ford prejel zadevna vabila Giereka, Ceausescu-ja in Bijediča. Po isti vesti naj bi Ford tedaj obiskal tudi Bonn.
TRŽAŠKI DNEVNIK
URADNO STALIŠČE PS! GLEDE KRAJEVNIH UPRAV
Pri upravljanju morajo sodelovati vse ljudske in protifašistične sile
KD za takojšnjo obnovitev leve sredine kot protiutež zgodovinskemu kompromisu Razgovor med strankami v Miljah - Konkretni predlog dolinske sekcije KRI
Paritetni odbor tržaške federa-1 ma za «konstruktiven razgovor med
cije PSI je včeraj izdal uradno sporočilo o svojem sestanku, na katerem je poročal tajnik Ghersi o volitvah in o prvih stališčih federacije, o katerih bo v kratkem razpravljal pokrajinski odbor. Tržaški socialisti ponovno potrjujejo, da so povsem pripravljeni sodelovati v tržaški pokrajini in okoliških občinah z vsemi «ljudskimi in protifašističnimi silami» in da mora do tega srečanja priti na osnovi vprašanj, o katerih se je razpravljalo med volilno kampanjo in ki so prispevala k splošnemu napredku levice. PSI pa odločno zavrača kakršnokoli možnost komisarske u-prave in potrjuje načelo, da mora priti do izvoljenih uprav. Vsa vprašanja krajevnih uprav je treba reševati v okviru «učinkovitosti, jasnosti in poštenosti.»
Odbor PSI se je sestal tudi sinoči in je zasedal pozno v noč. Razpravljal je predvsem o notranjih organizacijskih vprašanjih federacije.
Po daljšem molku se je oglasila KD, ki v zelo obsežnem uradnem sporočilu javlja, da se bo v petek v palači Diana sestal pokrajinski odbor, ki bo preučil volilne izide in z njimi povezano vsedržavno in krajevno politično stanje. Zaradi važnosti so na sestanek povabili tudi novoizvoljene pokrajinske svetovalce, tajnike sekcij in druge predstavnike stranke. Odbor bo na osnovi poročila tajnika Rinaldija sprejel formalne sklepe, tako da «se bodo lahko pričeli prihodnji teden razgovori s strankami levosredinske večine za sestavo odborov v obnovljenih upravah», kot je izrecno rečeno v poročilu.
V uradnem poročilu nadalje citirajo govor, ki ga je imel pred dnevi tajnik Rinaldi na skupščini aktivistov KD, kadar je dejal, da volilni rezultat dokazuje «obstoj resnega nezadovoljstva v našem demokratičnem sistemu in kritičen odnos meščanov, ki so ga izrazili z glasom za KPI». Rinaldi trdi, da «preživlja italijanska demokracija težko razdobje», ki pa ga bo mogoče premostiti, če bo «KD znala izvajati pravilne zaključke in se bo z novo voljo zavzela za pre-osnovo. Nikakor se ne sme skušati prikazovati položaj boljši, kot je in upati, da se bodo stvari same popravile, kot so se v preteklosti. V tej zvezi govori Rinaldi o pravilni rabi oblasti, se izraža proti kristalizacijam oblasti in zapiranju vase.
Nato pa odločno zavrača zgodovinski kompromis, ki ga razlaga kot «oblast komunistov nad drugimi silami in torej nad Italijo». Rinaldi zavrača perspektivo, da se KD potisne v celoti na desno in da se zmanjša njena teža. Zavrača tudi predčasne volitve in se zavze-
silami leve sredine v novem o-zračju verjetnosti in pobud».
Glede tržaške KD pa trdi, da je že dalj časa vodila tako politiko in da so bili njeni programi «nesporno napredni», kar se je odrazilo tudi pri volitvah, ker je «KD ohranila svojo volilno moč». Na tej osnovi tudi za Trst Rinaldi ponavlja formulo leve sredine.
V torek so se v Miljah sestali predstavniki vseh strank ustavnega loka z izjemo KD. Socialisti so povedali, da so «razpoložljivi» za sodelovanje v občinskem odboru, da pa mora to stališče ratificirati milj-ska sekcija PSI in da je seveda treba, da o njem govori tudi pokrajinsko vodstvo, ki pa je že sprejelo ustrezno stališče, kot to izhaja tudi iz zgoraj objavljenega uradnega poročila PSI. PSI si je «pridržala odgovor» in pravi, da mora o tem še razpravljati. PRI je napovedala, da bodo vodili «dobrohotno in konstruktivno opozicijo». Na sestanku strank je KPI podčrtala, da je treba občinski odbor izvoliti čimprej, ker nima nobenega smisla odlašati.
V torek se je sestal odbor sekcije KPI dolinske občine, ki je odobril pobude izvršnega odbora sekcije v prejšnjih dneh, da bt občini čimprej zagotovili novo in učinkovito upravo, ki naj brez nepotrebnih prekinitev nadaljuje delo dosedanje uprave. V uvodnem sporočilu je nadalje rečeno, da se sekcija zaveda odgovornosti, ki ji ga nalaga zaupanje absolutne večine občanov in se obvezuje, da bo storila vse, kar je v njeni moči, da to izkazano zaupanje upraviči.
Poleg obnove pozitivne izkušnje zavezništva s socialističnimi tovariši, je sekcija KPI pripravljena na najširše sodelovanje z vsemi demokratičnimi silami v okviru največje odprtosti, ki pa naj temelji na strogem spoštovanju temeljnih in načelnih stališč odobrenega programa. Občini je treba čimprej zagotoviti učinkovito upravo, brez odlašanja. Zato meni sekcija KPI, da je treba še pred poletnimi počitnicami sklicati občinski svet in tam preveriti programske osnove širših sporazumov z namenom, da se novi občinski odbor takoj loti dela.
V OKVIRU 27. TRŽAŠKEGA VELESEJMA
Danes začetek dvodnevnega posvetovanja o vlogi tržaškega pristanišča «po Suezu»
Nastopili bodo izvedenci iz Italije, evropskega zaledja in čezmorskih dežel Zaključeno zasedanje o sestavljanju bilanc in tolmačenju bilančnih postavk
V okviru 27. tržaškega velesejma. nih področjih, s katerimi tržaško se bo danes dopoldne ob 9. uri za- pristanišče vzdržuje redne zveze, ki čelo dvodnevno zasedanje o «Vlogi ' naj bi se še posebej razvile po po-
Trsta za razvoj blagovnih tokov s Srednjim vzhodom, severno Afriko in deželami onkraj Sueza», ki ga organizirata Odbor za preučevanje in razvoj prometa in tržaške luke (CSTP) in vodstvo velesejma. Posvetovanja, ki se bo odvijalo pod pokroviteljstvom ministrstva za zunanje zadeve, se bodo poleg zastopnikov domačih gospodarskih krogov udeležili tudi izvedenci iz evropskega zaledja, tako iz srednje Evrope (Švice, Avstrije, Zahodne Nemčije in Češkoslovaške), kakor tudi iz Obdonavja in z Balkanskega polotoka (to je iz Jugoslavije, Romunije, Madžarske, Grčije) ter iz čezmorskih dežel (Egipta, Kuwaita, I-rana, Saudske Arabije, Libije, Libanona, Somalije, Gabona, Slonokoščene obale in Srednjeafriške republike).
Dnevni red zasedanja obsega vrsto poročil o posredniški vlogi tržaške luke in o njenih zmogljivostih, predstavniki tujih držav pa bodo posebej obravnavali vprašanje prometa in luških naprav na posamez-
lllllllllllllllllllItltllllllllUIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIlHIIIIIIlllllllllllllllllllUIIJIIllllllllHllllllllllllllllllllillllliilliiiiiinillllUmiIlllllllllllllllllllllllIlllllllllllllllllHIIIIIIIIIIII
SEJA NAČELNIKOV SKUPIN TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Julija bo občinski svet razpravljal o gradbenih normativih za kraške vasi
Prva seja sveta bo v torek, 1. julija, zadnja pa 18. julija
Včeraj so se načelniki skupin v tržaškem občinske svetu dogovorili, da bo občinski svet 18. julija razpravljal o raziskavi in o varianti gradbenih normativov kraških okoliških vasi.
Z regulacijskim načrtom je namreč bila v praksi uvedena zapora gradenj v kraških vaseh, saj so bili normativi zelo ostri in ni bilo točno znano, kje je vas in kje se prične okoliško zemljišče. V tej zvezi je izdelal ustrezno študijo znani slovenski strokovnjak in na tej osnovi pripravlja odborništvo za urbanistiko predlog novega normativa ter perimetracije vasi. S tefni seveda ne bo rešeno celotno vprašanje, saj regulacijski načrt določa, da je treba za Kras izdelati podrobni regulacijski načrt in predstavlja sedanji predlog samo delček šinše ureditve Krasa. Vendar pa gre tudi za važno stvar, ki bo lahko mnogo uredila in sprostila.
Do 18. julija je le malo časa in predlog občine, ki menda še ni dokončno izdelan, najprej preučiti u-
aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiuiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiuiiiuiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiummiiiiiii
PREDSTAVNIK «INTOURISTA» V TRSTU
45.000 italijanskih turistov lani obiskalo Sovjetsko zvezo
V Italijo je prispelo 40.000 gostov iz ZSSR Narašča zanimanje zlasti za kavkaške republike
Včerajšnji dan na velesejmu beleži tudi zanimivo srečanje časnikarjev in predstavnikov potovalnih in turističnih organizacij z našega področja z ravnateljem italijanskega odseka sovjetske turistične ustanove «Intourist» dr. Vladimirom No-vikovom.
Dr. Novikov, ki ga je v imenu predsednika velesejma dr. Slocovi-cha in upravnega sveta ustanove pozdravil odbornik prof. Faraguna, je v začetku poudaril, da Sovjetska zveza pripisuje razvoju mednarodnega turizma toliko večji pomen, ker so prav odnosi, ki jih ustvarjajo turisti, čedalje večji dejavniki za medsebojno spoznavanje in utrjevanje miru v svetovnem merilu.
Kar zadeva turistične dejavnosti v Sovjetski zvezi, je govornik naglasil, da je kljub intenzivni gradnji novih hotelov in gostinskih obratov občutiti pomanjkanje ustreznih razpoložljivosti. Samo v lanskem letu je število postelj na razpolago v sovjetskih hotelih narastlo za 5 tisoč, število turistov iz notranjosti in iz tujine pa je narastlo še v večjem razmerju. Posebno vprašanje se odpira v zvezi z olimpijskimi igrami v letu 1980, ki bodo v Moskvi: v tem mestu bodo zato v tem času zgradili kar 50 novih hotelov.
Število tujih turistov v Sovjetski zvezi je lani preseglo 3,000.000 enot. V zvezno državo prihajajo «nomadi» iz 150 držav, približno 60 odst. obiska odpade na turiste socialističnih dežel, 40 odst. turistov pa prihaja z Zahoda. Poleg Nemcev, Američanov in tudi Italijanov, so najbolj številni turisti iz japonske. Kar zadeva Italijo, je priliv turistov v Sovjetesko zvezo lani dosegel 45.000 enot, zanimivo pa je — ta podatek je morda nekoliko manj poznan — da je v istem letu obiskalo Italijo okrog 40.000 turistov iz Sovjetske zveze. Pri tem se italijanski odsek Intourista oslanja na krog 30 turističnih agencij v Italiji. Te organizirajo zlasti skupne izlete v Sovjetsko zvezo. Najbolj obiskana mesta so Moskva, Leningrad in Kijev, turistom pa je na voljo več izletniških variant, ki dosegajo kar 135 mest. V zadnjem času se še posebno razvija turistična dejavnost v smeri kavkaških republik.
metražna filma, in sicer film z naslovom «Sto mest, tisoč odkritij» in film o naravnih lepotah in turističnih zanimivostih Sovjetske zveze.
• Drevi ob 21. uri bo v Zgoniku sestanek članov sekcije KPI. na katerem bodo razpravljali o volilnih rezultatih in nadaljnjih perspektivah. Govoril bo C. Tonel.
strežna občinska komisija, nato pa ! ženjih «Confesercenti - Anvad» in morata o njem razpravljati še obe «Piccolo commercio», tako da jim konzulti za vzhodni in zahodni Kras. je vrinjanje fašistične sindikalne
Na seji načelnikov skupin so se organizacije, ki jim je povsem tuja, dogovorili o vseh sejah občinskega povsem nepotrebno, sveta, ki bodo v tej sezoni. Občinski svet se bo najprej sestal v torek, 1. julija, ko bo razpravljal o zamenjavi svetovalca PLI Trauner-ja, nato pa bo obravnaval številna redna upravna ■ vprašanja in med njimi razne sklepe, ki jih je med volilnim premirjem sprejel občinski odbor. Govor bo tudi o sekcijah in o organiku osebja otroških vrtcev.
Naslednja seja, 8. julija, bo posvečena novim normativom za gradbena zemljišča za ljudske gradnje na osnovi zakona št.. J66 in deželnega zakona št. 48. Na sejj 15. julija bodo razpravljali o univerzi in o varianti k regulacijskemu načrtu, ki se nanaša na univerzo.
Končno bo zadnja seja (18. julija) posvečena Krasu in kraškim vasem.
• Drevi ob 20.30 se bo v Ul Mauro-ner 2 sestala rajonska konzulta za Kjadin in Rocol. Na dnevnem redu je predlog variante k regulacijskemu načrtu za področje Kjadin — Rocol in razprava o anagrafski službi.
V POKRITI TRŽNICI
Nezaželen poseg sindikata Cisnal
Trgovci s sadjem in povrtnino, ki delujejo v okviru pokrite tržnice na Carduccijevi ulici, so nam sinoči poslali v objavo pojasnilo, v katerem naglašajo, da je tukajšnji italijanski dnevnik dne 23. junija objavil noto fašistične sindikalne organizacije Cisnal, ki se tiče njihovega poslovanja.
Zahteve, ki jih postavlja Cisnal — pravi pojasnilo — ne ustrezajo niti potrebam niti željam velike večine prizadetih prodajalcev. Poleg tega so ti organizirani v zdru-
Danes in jutri stavka osebja hotelov in javnih lokalov
Sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL so včeraj potrdile 48-umo stavko nameščencev hotelov, penzionov, kavam, barov, restavracij, gostiln in podobnih služb. U-službenci bodo stavkali tako danes kot tudi jutri.
Sindikalne organizacije so napovedale stavko v znak protesta, ker ni prišlo do sporazuma z delodajalci. Sporna točka pri tem je bilo poenotenje vsedržavnih pogodb hotelskega osebja in osebja javnih lokalov.
novnem odprtju Sueškega prekopa.
Zasedanje bo začel poslanec C. Belci, z daljšimi poročili pa bodo nastopili predsednik pristaniške u-stanove Tonutti, glavni ravnatelj Colautti, direktor Inštituta za preučevanje in dokumentacijo o vzhodni Evropi Favaretto, predsednik združenja julijskih ladjarjev C. Ge-rolimich, glavni ravnatelj Tržaškega Lloyda Lacalamita, glavni ravnatelj zavarovalnice Assicurazioni Generali Coppola in predstavniki tujih dežel. Zaključne misli o posvetovanju bo na koncu strnil deželni odbornik za industrijo in trgovino N. Stopper.
Jutri dopoldne si bodo udeleženci posvetovanja ogledali tržaško pristanišče, Tržaški arzenal - Sv. Marko in tovarno Grandi motori pri Bo-Ijuncu, popoldne ob 17. uri pa bo na trgovinski zbornici zaključno srečanje z razpravo o temah, ki jih bodo poročevalci nakazali v današnjem delu posvetovanja.
V prostorih Palače Hotela v Gr-Ijanu se je včeraj zaključilo zasedanje o sestavljanju podjetniških bilanc in ustreznem ocenjevanju posameznih postavk. Srečanje, ki je zbudilo v našem mestu in v Italiji veliko zanimanje, je organizirala v okviru velesejma tržaška družba «Trieste-Consult». Kongresisti so obravnavali bilančna vprašanja tako v luči sedanje zakonodaje kakor tudi v luči gospodarnega ukrepanja in davčnih zahtevkov. V tej zvezi so prišle do izraza zlasti številne težave, ki nastajajo v knjigovodstvu zaradi razlik, s katerimi se posamezne bilančne postavke ocenjujejo ko gre za ugotavljanje ekonomske trdnosti nekega podjetja ali družbe, ali ko gre za odmerjanje davkov. Nadaljnje vprašanje, ki so ga širše obravnavali na posvetovanju, se je nanašalo na uporabo večjih gospodarskih organizacij. Med strokovnjaki, ki so se udeležili razprave, je nastopil tudi osrednji ravnatelj Assicurazioni Generali dr. P. de Privitellio, ki se je posebej pomudil ob bilancah zavarovalnih družb. Govornik je med drugim poudaril, da so zavarovalnice po zakonu dolžne sestavljati poslovne obračune na podlagi sheme, ki so jo pristojne oblasti uvedle leta 1928 in ki torej še zdaleč ne ustreza več so-
Zadruga «Naš Kras» in prosvetno društvo «Kraški dom» priredita na dvorišču Kraške hiše v Repnu v soboto, 28. t.m., ob 21. uri recital socialne in partizanske lirike «Ubite vojno, prekolnite vojno». Nastopajo gledališki igralci Mira Sardoč, Jožko Lukeš in Stane Starešinič. Vabljeni!
V SOBOTO IN NEDELJO V KRIŽU
«PRAZNIK RIB IN VINA» Z RAZSTAVO IN POKUŠNJO
Vinogradnikom divjačina še vedno povzroča škodo, ki je nihče ne povrne
Po kriških vinogradih se je še do pred kratkim razširjal opojni vonj cvetočih trt. Vsak vinogradnik se jasno zaveda, da mora ob tem času skrbno negovati trto, da bo pridelek v jeseni zdrav ter kakovosten, iz katerega bo lahko pri hodnje leto s ponosom ponudil prijateljem in znancem pristen kozarec domačega vina.
V tem času so pa tudi na vrsti priprave za 9. razstavo in pokušnjo domačih vin, ki bo pod okriljem
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
lakljuitM prireditev v šoli «D. Kette»
Včeraj popoldne je vladalo na osnovni šoli v Ul. sv. Frančiška pravo praznično razpoloženje. U-čenci so imeli namreč mašo in nato prireditev ob zaključku šolske-
ga leta. Prireditev je bila v veliki Na koncu so zavrteli dva kratko-1 veži poslopja v prvem nadstropju
pred kipom Dragotina Ketteja, po katerem je imenovana šola. Najprej so pred številnimi starši in sorodniki nastopili učenci prvega in dru gega razreda, ki so sproščeno prikazali razne prizorčke, recitirali nekaj pesmi in seveda tudi nekaj
zapeli. Tudi učenci od tretjega do petega razreda so se izkazali: dobro so podali razne deklamacije in prizore ter zapeli nekaj pesmi. Po prireditvi so jim v razredih izročili toliko pričakovana spričevala.
M. M.
Konzorcija pridelovalcev vin tržaške občine v dneh 28. in 29. t.m. v Križu pri Trstu v okviru praznika vin in rib.
Toliko je bilo že pisanega, govoric in obljub, da bi se na kakršen koli način pripomoglo k izboljšanju stanja naših vinogradnikov, da bi z večjo lahkoto ter manjšim trudom obdelovali svoje vinograde ter varno spravili pod streho svoj pridelek.
Vinogradnik se še vedno mora spoprijemati s problemi kot so voda za škropljenje trt, poljske poti, divjačina in drugo. Škoda, ki jo povzroča srnjad po kriških paštnih je občutna. Srnjad ne uničuje samo poganjkov, ob času zorenja grozdja pozoba cele grozde ter povzroči neizmerno škodo vinogradniku, ki celo leto trdo dela, da bi v potu svojega obraza (ki ni nikoli poplačan) pridelal kozarec domačega pristnega vina.
Kje je tolikokrat obljubljena povrnitev škode in kam romajo vse prošnje, ki jih vsako leto naš kmet in vinogradnik podpisujeta v upanju na vsaj delno odškodnino. Nikjer ni zapisano, da mora vinogradnik rešiti lovcem divjačino s svojimi žuljavimi rokami, v njihovo veselje in radost, da se lahko pred prijatelji ponovno napihujejo ob svoji trofeji. Krivda ni samo na lovcu temveč pri oblasteh, ki kme-ta-vinogradnika premalo ščitijo.
Žal pa je treba še enkrat ugotoviti, da je stanje porazno: samo požrtvovalnosti starejših vinogradnikov, ki so toliko let s trdovratnostjo in ljubeznijo do rodne zemlje, kljub vsem nevšečnostim in nerazumevanjem, s svojo vsakdanjo prisotnostjo v svojih paštnih pripomogli, da se sedaj kdo od mlajših spoprijema s trdoto kriške zemlje, ki daje kapljico, za katero je treba toliko celoletnega truda, da jo potem, s ponosom razstavljajo na vsakoletni vinski razstavi.
K. KOŠUTA
dobnemu poslovanju zavarovalnic. Druge države — zlasti Francija, ZDA, Nemčija in Anglija — so že pred leti primerno rešile to vprašanje, za kar bi se morala tudi Italija čimprej odločiti.
Prav z namenom, da bi pristojnim organom v Rimu prikazali nujnost posodobitve zakonskih norm, kar zadeva sestavo in ocenjevanje bilančnih postavk, je bila ob koncu zasedanja imenovana posebna komisija, v kateri je tudi ravnatelj družbe «Trieste-Consul» dr. G. Ciani.
V Furlaniji - Julijski krajini
Ustanovljen odbor za koordinacijo zdravstvenih storitev
Te dni se je v Trstu sestal deželni odbor za zdravstvo, ki mu načeluje pristojni odbornik Tripani. Na seji so med drugim sklenili u-stanoviti poseben koordinacijski odbor za usklajevanje dela bolniških blagajn in bolnišniških ustanov z zahtevki deželnega načrtovanja. Odbor bo začasne narave in bo deloval do trenutka, ko bo stopila v veljavo zdravstvena prepsnova in ko bodo prenehale delovati bolniške blagajne, kakor je predvideno pa državnem zakonu štev. 386. Po tej normi naj bi bolniške blagajne prenehale obstajati najkasneje 1. julija 1977. leta.
Koordinacijskemu odboru bo načeloval dr. Gregorig, sestavljali pa ga bodo dekan medicinske fakultete na tržaški univerzi prof. Campania, prof. Fabiani (tržaška občina), primarij bolnišnice «Burlo Garofolo» prof. Nordio, dr. Marin (INAM-Gorica), dr. Muran (INAM-Trst) in drugi zdravstveni izvedenci iz Vidma in Pordenona ter trije sindikalisti (po eden za CGIL, CISL in UIL). Koordinacijski odbor se bo sestal prve dni julija.
• V konferenčni dvorani tržaškega sejmišča bo v soboto, 28. t.m., ob 18.30 tiskovna konferenca, ki jo prireja feministični odbor za mednarodno leto ženske. Med srečanjem bo odbor brisal program prireditev, ki jih namerava speljati v septembru, obenem pa bo pozval vse krajevne politične, sindikalne in . napredne sile ter ustanove, da podprejo pobude.
KPI za okrepitev deželnih univerz
Komunistična skupina v deželnem svetu je včeraj naslovila na predsednika vprašanje v zvezi z nedavnim sklepom medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje in vlade, po katerem naj bi odložili za nedoločen čas ustanovitev nove univerze v Vidmu in okrepitev tržaškega vseučilišča. V interpelaciji se svetovalci Baracetti, Cuffaro in Colli zavzemajo za sklic posebnega sestanka vseh izvoljenih parlamentarcev iz naše dežele: na sestanku naj bi se dogovorili o sestavi posebnega zakonskega osnutka o vprašanju višješolskega študija v Furlaniji - Julijski krajini.
# Jutri ob 20. uri bo S. Toncich govoril na javnem shodu v sekciji KPI «P. Tomažič», Trg Stare mitnice 11, o volilnih rezultatih in nalogah komunistov.
KRAS
SEŽANA
proizvodnj‘a trgovina gostinstvo in turizem sežana
SKUPNOST PRIDELOVALCEV KRAŠKEGA TERANA
VABI NA
VI. TRADICIONALNI PRAZNIK KRAŠKEGA TERANA IN PRŠUTA
28. in 29. junija V DUTOVLJAH
SOBOTA, 28. 6. 1975
Ob 9.00 začetek razstave kmetijske mehanizacije
Ob 16.30 zborovanje kmečkih žena Ob 19.00 nastop pevskih zborov Ob 20.00 ples
NEDELJA, 29. 6. 1975
Ob 10.00 zbor vinogradnikov Ob 15.00 sprevod okrašenih kmečkih vozov in narodnih noš Ob 16.00 slavnostni govor in podelitev nagrad najboljšim pridelovalcem terana in za obnovo vinogradov Ob 16.30 nagradno žrebanje hranilnih vlog HKS KRAS Sežana
Ob 17.30 veseloigra «Manevri»
Ob 19.30 prosta zabava s plesom
V kulturnem programu nastopajo: Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice, pevski zbor iz Divače in Ponikev ter godba na pihala iz Prvačine.
Igra zabavni ansambel ZENIT s pevcem Vladimirom Samcem

1
Šolske vesti
Z odličnim uspehom je na filozofski fakulteti tržaške univerze diplomirala
JOŽICA LASIČ Kolektiv Glasbene matice ji iskreno čestita,
PD PROSEK - KONTOVEL
priredi v soboto, 28. t.m., ob 20. uri na Proseku proslavo 30-letnice zmage nad nacifašizmom. Sodelujejo pevski zbor Zarja iz Železne kaple, pevski zbor de-lavsko-prosvetnega društva Svoboda bratov Milavcev iz Brežic, pevski zbor delavsko-prosvetnega društva Svoboda iz Stražišč pri Kranju, pevski zbor Vasilij Mirk, proseška godba in Amaterski oder.
Jutri, ob 21. uri bo v Prosvetnem domu na Proseku otvoritev razstave «Uprli smo se fašizmu».
Prosvetno društvo «Ivan Grbec» v škednju priredi v soboto, 28. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih produkcijo društvene glasbene šole.
Vljudno vabljeni!
Izleti
SKUPINA bivših tržaških aktivistov OF obvešča vse udeležence izleta na Urh pri Ljubljani, v Begunje in Vrbo, da bo avtobus odpeljal v nedeljo, 29. junija, izpred sodnijske palače — Foro Ulpiano, točno ob 7. uri. Priporočamo točnost.
Razna obvestila
Center za mentalno zdravje v Nabrežini vabi vaščane Medje vasi na srečanje - diskusijo o (duševnem) zdravju človeka, ki bo jutri, 27. junija 1975, v prostorih gostilne Rade-tič v Medji vasi.
Osnovna šola Prosek sporoča, da je vpisovanje v prvi razred do
27.	junija, od 9. do 12. ure. šolska maša bo 28. junija ob 9. uri.
Vpisovanje otrok v 1. razred o-snovne šole Ricmanje • Domjo bo do
28.	junija. Vpisujejo od 9. do 12. ure.
Na znanstvenem in klasičnem liceju «F. Prešeren» je odprta razstava grafičnih in risarskih izdelkov dijakov. Razstava bo odprta do vključno 28. junija, in sicer vsak delavnik od 10. do 12. ure.
Združenje staršev vrtca ONAIRC z Opčin vabi učiteljice, predstavnike vseh združenj in starše na skupni sestanek, ki bo danes, 26. junija, ob 20.30 v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah.
Vpisovanja otrok v občinske otroške vrtce Devina - Nabrežine bodo danes in 27. junija 1975, od 14. do 16. ure v prostorih posameznih otroških vrtcev s slovenskim oziroma italijanskim učnim jezikom.
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK. 26. junija GRUDA
Sonce vzide ob 4.17 in zatone ob 19.58 — Dolžina dneva 15.41 — Luna vzide ob 21.51 in zatone ob 7.07.
Jutri, PETEK, 27. junija EMA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 27,4 stopinje, najnižja 20,4, ob 19. uri 26,9, zračni pritisk 1015,2 mb, rahlo narašča, veter 8 km severovzhodnik, vlaga 53-odst., nebo 5 desetink pooblačeno, morje mimo, temperatura morja 22.2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 25. junija 1975 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 11 oseb.
UMRLI SO: 55-letna Rosalia Dede-va, 86-letna Elisabetta Pelican vd Ferini, 81-letna Marcella Stebel vd Zennaro, 85-letni Giovanni Vagleri, 62 letni Domenico Vittor, 69-letni Nicolo Colizza, 69-letna Valeria Prodan por. Cravatari, 69-letni Mauro Loguluso, 50-letni Bruno Giannini, 77-letna Eleonora Rugo por. Fabbri in eno uro stara Maria Moro.
Kino
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
All’Alabarda, Ul. delTIstria 7; Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; S. Andrea, Trg Venezia 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
A. Barbo, Trg Garibaldi 4; Godina, AlTIgea, Ul. Ginnastica 6; Chiari - Grotti, Ul. Tor S. Piero 2.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine:	tel. 211-001;
Prosek: tel. 225-141; Božje polje — Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel 209-197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
Mali oglasi
AUTOSALONE TRIESTE — CARLI VIRGILIO - 126 73, 127 74, 128 70-
74.	1500 C 66. 124 coupé 5 m 68, £50 coupé 70, A 112 74, Citroen 1000
75,	Fulvia coupé 67, 125 68, Opel 1000 tam. 70 in drugih 20 avtomo-bilov vseh vrst na ogled v UL Giu. Ua 10 in UL Cotogna 7.
MIRAMARSKI PARK - LUČI IN ZVOKI - Predstavi: ob 21.30 «Maximi-lian of Mexico an emperor’s tra-gedy» (v angleščini); ob 22.45 «Cesarski sen v Miramaru» (v italijanščini).
Ariston 21.30 «Il lungo addio». Barvni film. Režija Robert Altman. Prepovedano mladini pod 14. letom. Zadnji dan.
Grattacielo 16.30 «Mayerling». Omar Sharif, Catherine Denevue, James Mason in Ava Gardner. Barvni film.
Excelsior 16.00 «Una matta, matta, matta corsa in Russia». Barvni film. Igrata Alighiero Noschese in Andrej Mironov.
Nazionale 16.00 «Deviati sessuali». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenice 16.00 «Operazione "Costa brava”». Tony Curtis in Roger Moore. Barvni film.
Eden 16.00 «Franco Stelo, faccia d’angelo». Barvni film, v katerem igra glavno vlogo Alain Delon.
Ritz 16.00 «La perdizione». Barvni film režiserja' Kenna Russela. Igra Robert Powel.
Aurora 16.00 «I santissimi». Barvni superprepovedan film.
Capitol 16.30 «Amore libero». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.30 «La notte dei generali». Barvni film, v katerem igra Peter O’Toole. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Impero 16.30 «Il fidanzamento». Barvni film. Igra Landò Buzzanca. Prepovedano mladinipod 14. letom.
Filodrammatico 16.30 «La ragazza di scorta». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.00 «Quo vadiš?». Barvni film, v katerem igrata glavni vlogi Robert Taylor in Deborah Kerr.
Ideale 16.00 «La iena dalle zanne d'acciaio». Barvni film o karateju. I-grata Chiù Lou in Men Wang.
Vittorio Veneto 17.00 «Il tuo piacere è il mio». Barvni film. Igrajo Eva Aulin, Silvia Koscina. Aldo Giuffrè. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Abbazia 16.30 «La volpe dalla coda di velluto». Barrai film. Igrata Jean Sorel in Tony Kendall. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Radio Zaprto zaradi počitnic.
Astra 16.30 «L’uomo che uccideva a sangue freddo». Igrajo Alain Delon in Annie Girardot. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Mignon 16.00 «L’uomo dal cervello trapiantato». Barvni film za vse.
Volta - Milje 17.00 «I lupi attaccano in branco». Barrai pustolovski film. Igrata Rock Hudson in Silva Koscina.
Ifcl
BANCA DI CREDITO DI TRIESTE? TRŽAŠKA KREDITNA BANKA^ S. P. A.
TRST - UMCA FT FILZUlOJx . <$ .
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dola*	628 
Funt šterling	1422. 
švicarski frank	251,15
Francoski frank	156,80
Nemška marka	267,65
Avstrijski šiling	37,55
Dinar: debeli	37,25
drobni	37,50
MENJALNICA
vse/i tujih valut
Prispevki
V počastitev spomina svojih pokoj-nin Janije družina Nardin 4.000 lir za .t'.u «I. Grbec».
Nenadoma in nepričakovano nas je zapustila naša draga žena, mati in nona
EMILIJA HRVATIČ
Pogreb bo danes, 26. t.m., ob 16.30 iz hiše žalosti pri Doroju ter ob 17. uri od Bard pri Ricmanjih na domače pokopališče.
Žalostno vest sporočajo: mož Romano, hčeri Sonja in Anita, sestri in brat, zeta, vnukinji Tatjana in Tiziana ler drugo sorodstvo
Domjo, 26. junija 1975
Pogrebno podjetje, Ulica Zonta 3, teL 38006
GORIŠKI DNEVNIK
OB ZAKLJUČKU SEZONE
MNOŽIČEN PIKNIK TPPZ V GOZDIČKU PRI SLIVJU
Prihodnji nastopi Tržaškega partizanskega pevskega zbora
Tržaški partizanski pevski zbor je pred zaključkom letošnje izredno razgibane in uspešne sezone organiziral piknik v gozdiču blizu Slivja ter ogled jame Dimnice. Poleg pevcev in njihovih družinskih članov so se te družabne prireditve, ki je bila v nedeljo, udeležili tudi številni gostje, med katerimi so bili Boris Bernetič, predsednik skupščine občine Sežana, Vojko Škrlj, sekretar obč. konference Zveze komunistov Sežana, Tone Ukmar, ki je častni član TPPZ, narodni heroj Blisk, Sokol, predsednik Zveze borcev kraško - obalnega področja, Škapin, predsednik Zveze borcev Sežana, poslanec Albin škerk, Arturo Calabria, predsednik pokrajinskega odbora ANPI v Trstu, Lucijan Volk, pokrajinski odbornik v Trstu, Alojz Markovič, novoizvoljeni pokrajinski svetovalec v Trstu, Edvin Švab, občinski svetovalec in kandidat za župana občine Dolina in številni drugi.
Udeležence sta pozdravila predsednik TPPZ Rudi Žerjal in predsednik skupščine občine Sežana Boris Bernetič, ki je med drugim čestital TPPZ in dirigentu Oskarju Kjudru za dosežene uspehe.
Ob tej priložnosti so jamarske družine iz Sežane, Kozine in Divače priredile plezalno tekmovanje v Dimnici. Za organizacijo je skrbel prizadevni Lojze Počkar, predsednik zveze kraških jamarjev.
Po končanem tekmovanju in po ogledu zanimive jame je bilo partizansko kosilo, ki ga je pripravila posadka JLA.
Žal je vreme v popoldanskih urah močno ponagajalo, zato se je drugi del družabne prireditve nadaljeval v Slivju.
V nedeljo, 29. junija, (.opoldne bo Tržaški partizanski pevski zbor nastopil v Avditoriju v Portorožu. Celoten spored bosta posnela RTV Ljubljana in Radio Koper. Zvečer (ob 20.30 po jug. času) bo zbor ponovil svoj koncert na odprtem prireditvenem prostoru portoroškega Avditorija. Koncert organizira turistično društvo Portorož.
Dne 3. julija, to je na predvečer Dneva borca, bo Tržaški partizanski pevski zbor nastopil na Titovem trgu v Kopru. Spored se bo začel ob 20.30 (po jugoslovanskem času).
M. K.
laboratorij ugotovil 11 nepravilnosti, ki zadevajo prehrambne snovi, 19 pa je bilo primerov kršitve krajevnega higienskega pravilnika.
42 primerov ošpic v tržaški pokrajini
V tržaški pokrajini se nadaljuje epidemija ošpic. V obdobju med 16. in 22. junijem je bilo namreč zabeleženih kar 42 primerov te nalezljive bolezni, medtem ko izmed ostalih izstopa še nalezljivo vnetje pri-ušesne slinavke. Primerov tega o-bolenja je bilo 30. Po podatkih občinskega zdravstvenega funkcionarja je razvidno, da so ugotovili še naslednje primere nalezljivih obolenj: gastroenteritis 1, noric. 6, rdečke 1 ter nalezljivo vnetje jeter 2.
ubcdnUtml
Končajmo že s tem!
«Orkosvet», sem si dejal, ko sem zopet moral zobati izkrivljene priimke naših dijakov, maturantov in nematurantov: Ciuk, Cocevari, Ra-seni, Crociati, Gallin (nezaslišano!), Nacinovi, Cernich, Cossuta, Starz itd., itd. Kaj bi dejali k temu naši očetje in praočetje, posebno ko bi zvedeli, da imamo možnost odeti se ponovno s prvotno izvirno obliko svojega priimka? Ko sem čital popačene priimke, sem dejal: Saj to so slovenski dijaki: saj jih vidim tudi na naših kulturnih prireditvah! Ali se ne upira celo zdravemu razumu podpisovati se tako milo doneče, ko znamo biti trdni kot skale?
Prenehajmo že s tem hlapčevstvom in potrudimo se urediti žalostno zadevo. Proč s komoditeto! Vse do gotove meje! Ali se ne zavedamo, da s takim ravnanjem žalimo ideale protifašističnega in partizanskega boja? Koliko jih je darovalo svoja življenja zato, da bi nam bilo drugače! Pa tudi da žalimo žive, ki se s ponosom imenujejo s svojim pravilnim priimkom!
Ernest Švara
ikiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiif
stališče trgovinske zbornice
Delo nadzorne službe komisariata za higieno
Nadzorna služba občinskega komisariata za higieno je v maju opravila številne preglede zdravstveno-higienskega značaja in je s tem u-spešno nadaljevala z delom. Kot o-bičajno so tudi v preteklem mesecu občinski izvedenci posvetili največjo pažnjo pregledom objektov, v katerih predelujejo oziroma proizvajajo jestvine ter pregledom skladišč prehrambnih snovi in pijač. Število pregledov je bilo kar 3.275, izvedenci pa so nato predložili 331 vzorcev v analizo.
147 vzorcev je analiziral kemijski oddelek laboratorija za higieno in profilakso, 183 jih je analiziral mi-krografski oddelek istega laboratorija, medtem ko je državna ustanova za riž pregledala en vzorec.
Poleg prvenstvenega dela, to je stalnega nadzorovanja prehrambnega sektorja, je občinska služba nadaljevala v boju za ohranitev čistega okolja. Tovrstnih pregledov je bilo 333, cd katerih je bilo 26 pregledov posvečenih stanovanjem, ki niso najbolj primerna za bivanje.
Pomembno je bilo tudi delo izvedencev pri nadzorovanju morja. Posebno v tem času, ko se začenja poletna sezona, je namreč izredno važno ugotoviti točno stopnjo onesnaženja morske vode.
Nadzorna služba je v maju prijavila odgovornim oblastem devet prekrškov. Pet je primerov kršitve določil zdravstvenega funkcionarja, v enem primeru gre za prevažanje in prodajanje vina brez ustreznega pečata, eden je primer nedovoljenega prodajanja določenih snovi, dva primera pa se nanašata na nedovoljeno opravljanje javne službe.
Pri analizi vzorcev je pokrajinski
Trst naj postane izhodišče Lloydovih kontejnerskih prog
Sestanek predstavnikov pokrajinske uprave z zastopniki Gospodarske zbornice SR Slovenije
Dne 12. junija se je sestal vodilni zahodni Kras. Razpravljala bo o izdaji odbor tržaške trgovinske zbornice. | gradbenega dovoljenja.
Predsednik dr. Caidassi je podal
Caidassi
daljše poročilo o razpravi v okviru odseka za pomorstvo Pokrajinske gospodarske konzulte, ki se je na svojem zadnjem zasedanju ukvarjala predvsem s perspektivami za nadaljnji razvoj Tržaškega Lloyda po pre-osnovi prometa v okviru družb, ki vzdružujejo pomorske proge pretežnega državnega pomena. Kar zadeva sodelovanje tržaške pomorske družbe pri raznih mednarodnih sporazumih za opravljanje kontejnerskega prometa. so člani pomorskega odseka konzulte sklenili, da bodo na vseh pristojnih mestih zahtevali premestitev vsaj nekaterih izmed izhodišč kontejnerskih servisov iz drugih luk v tržaško pristanišče.
Dr. Caidassi je nato povedal, da so se v zadnjem času sestali predstavniki naše pokrajine in zastopniki Gospodarske zbornice SR Slovenije. Na srečanju so obravnavali vrsto vprašanj skupnega interesa, med temi vprašanja v zvezi s poslovanjem v okviru sejma Alpe - Adria in avtonomnih računov za Tržaško in Goriško ter o drugih problemih splošne in maloobmejne blagovne menjave med Italijo in Jugoslavijo.
Nato je predsednik poročal o nedavnem sestanku med odposlanstvom trgovinske zbornice in predstavniki dunajske mestne uprave in o 15. zasedanju «kontaktkomiteja», ki ga sestavljajo zastopniki tržaške ustanove in avstnjske Zvezne gospodarske zbornice. Na tem srečanju so obravnavali predvsem železniške zveze med Avstrijo in Trstom, zlasti v luči novega prometa, ki naj bi se razvil po ponovnem odprtju Sueškega prekopa.
Sledilo je poročilo o nedavnem zasedanju prometnega odseka Pokrajinske gospodarske konzulte. člani tega odseka so obravnavali predvsem vprašanje letalskih zvez na področju dežele Furlanije - Julijske krajine in problem železniških zvez z zaledjem (proga v predoru, povezava Redipu-glia - Krmin, itd.).
Na koncu je odbor obravnaval razna druga vprašanja, sklenili so, da bo trgovinska zbornica finančno podprla pobudo o organizaciji dvodnevnega posvetovanja o tržaškem pristanišču po Suezu v okviru tržaškega velesejma, da bo zbornica predlagala takojšen sklic občnega zbora članov Konzorcija za turistični razvoj tržaške obale in končno da bo ustanova dala na razpolago tri študijske štipendije za tuje slušatelje na XVI. višjem tečaju o organizaciji prevozov v Evropski gospodarski skupnosti, ki bo avgusta letos na tržaški univerzi.
• Na Proseku št. 220 se bo drevi ob 20. uri sestala rajonska konzulta za
V Vidmu prvi zbor mladinske sekcije WWF
Pred kratkim se je v Vidmu pričel zbor mladinske deželne sekcije svetovne organizacije za zaščito narave WWF (World Wildlife Pound). Glavna tema razgovorov je program za poletno sezono.
Zbora se je včeraj udeležil tudi deželni odbornik za okolje in za kulturne dobrine Mizzau, ki je mladim prikazal zadnje deželne predloge ter posege za ohranitev človekovega okolja. Mizzau je opozoril tudi na pobude gozdne ustanove, ki postaja središče služb in posvetovanj za zaščito in ovrednotenje zelenja in gozdov.
Ena najbolj zanimivih pobud mladinske deželne sekcije WWF je nedvomno prvo študijsko taborjenje v dolini Alba di Moggio. Udeleženci, med 15. in 20, letom, bodo opravili številne ekskurzije ter manjša dela za ohranitev okolja in za ureditev dolinskih poti. 'študijsko taborjenje, ki je popolnoma brezplačno, bo v drugi polovici julija v Caseri Vualt.
Prekop grobov pri Sv. Ani
Na občinskem pokopališču pri Sv. Ani bodo prekopali grobove, ki so označeni s številkami od 2161 do 2880 in v katerih ležijo posmrtni ostanki pokopanih od 11. junija 1965 do 30. avgusta 1965. Vsi, ki bi hoteli posmrtne ostanke svojih dragih premestiti v nove grobove, se morajo zglasiti pri varuhu pokopališča ali pa v občinskem uradu (Pasaža Co-stanzi, IV. nadstr., soba št. 427), in sicer po naslednjem urniku: od 28. 7. 1975 do 8. 8. 1975 za pokojne, ki ležijo v grobovih od št. 2161 do št. 2304 in so bili pokopani med 11. 6. 1965 in 30. 6. 1965; od 25. 8. 1975 do
5.	9. 1975 za pokojne, ki ležijo v grobovih od št. 2305 do št. 2448 in so bili pokopani med 30. 6. 1965 in
16.	7. 1965; od 8. 9. 1975 do 19. 9. 1975 za pokojne, ki ležijo v grobovih od št. 2449 do št. 2592 in so bili pokopani med 16. 7. 1965 in 3. 8. 1965; od 22. 9. 1975 do 3. 10. 1975 za pokojne, ki ležijo v grobovih od št. 2593 do št. 2736 in so bili pokopani med 3. 8. 1965 in 16. 8. 1965 in od
6.	10. 1975 do 17. 10. 1975 za pokojne, ki ležijo v grobovih od št. 2737 do št. 2880 in so bili pokopani med
17.	8. 1965 in 30. 8. 1965.
Urad je odprt od 8. do 10. ure (razen ob sobotah in praznikih).
Informaci je SIP
RAZDELJEVANJE NOVIH TELEFONSKIH IMENIKOV
V teku ie razdeljevanie uradnega imenika telefonskih naročnikov, izdaja 1975-76, za tržaško, goriško, pordenonsko in videmsko pokrajino.
Uslužbenec bo poskrbel za izročitev novega imenika in odvzem starega na domovih naročnikov.
Prosimo naročnike, da vrnejo stari imenik iz dveh razlogov:
—	da izločimo imenike, ki niso več na tekočem in lahko povzročijo veliko zmot in težkoč naročniku, upoštevajoč dejstvo, da vsebuje vsaka nova izdaja visok odstotek sprememb glede na prejšnjo;
—	da dobimo čim več papirja, katerega, kot znano, primanjkuje, in tako omogočimo založbi hitro in zadostno dobavo papirja za redno izdajanje imenikov samih.
Naročnike obveščamo, da niso razdeljevalcem ničesar dolžni. Ce bodo imenik sprejeli, bodo poravnali zadevno vsoto 270 lir + IVA z naslednjim telefonskim računom.
SIP se vnaprej zahvaljuje za sodelovanje in prosi, da javite na št. 187 morebitne pomote, zlorabe in pomanjkljivosti vseh vrst.
SIP
SOCIETÀ’ ITALIANA PER L’ESERCIZIO TELEFONICO
TE ONI POLNO SESTANKOV
Na sestankih vodstev političnih strank preučujejo možnosti za sestavo koalicij
Možno je, da pride do večjega števila levičarskih uprav - Spori v demokristjanski hiši
Čeprav vlada nekam uradno zatišje, se v teh dneh vrstijo v okviru raznih političnih strank sestanki, kjer analizirajo volilne rezultate in povolilne perspektive. Vodilni organi strank niso sicer še zavzeli nikakršnih odločujočih stališč. Vsi namreč pričakujejo odločitve, ki jih bodo v Rimu sprejeli osrednji organi strank.
Eno je vendarle gotovo. Na Goriškem niso šli na levo le volivci, na levo bodo usmerjene, kot smo že v našem listu poudarili, številne nove občinske uprave. Ckoro gotovo je, da pride do tesnejšega sodelovanja med komunisti in socialisti v številnih občinah, kjer je moč dobiti v roke občinsko upravo. Gre za primere Tržiča in Krmina, kjer sta možni tako leva oprava med komunisti in socialisti kot levosredinska uprava tudi omejena na socialiste in demokristjane. Prihaja celo do glasov, da bodo tudi socialdemokrati zavzeli kritično stališče do demokristjanov in da bi utegnili ponekod celo podpirati levičarske uprave. Če bi se to zgodilo, bi to pomenilo odločen preobrat na vsem Goriškem. Od vseh večjih uprav bi demokristjanom ostali le dve občini in sicer v Gorici in v Gradežu. Težak pa bo vsekakor položaj v pokrajinski upravi, kjer kažejo številke na zelo zapleten položaj.
V demokristjanski hiši v Ulici Angiolina si sestanki sledijo večer za večerom in kaže, da prihaja do zelo dolgih prerekanj in različnih predlogov za najrazličnejše povolilne kombinacije.
Socialistično pokrajinsko vodstvo se je sestalo sinoči in sklepalo o splošni politični liniji, ki bo veljala v vsej pokrajini. V glavnem se socialisti nagibajo na sestavo koalicij s komunisti, v drugačnih primerih pa naj bi ostali v budni opoziciji. Tudi komunisti bodo imeli sestanek svojega vodstva ponovno te dni. Imeli so že sestanek s socialisti na pokrajinski ravni. V prihodnjih dneh so napovedani sestanki med raznimi strankami. Vsekakor kaže, da ne bomo imeli novih krajevnih u-prav, vsaj v nekaterih krajih, do prihodnjega avgusta ali septembra.
Dijakinje tečajev ENALC obiskale mestno podjetje
Gojenke tečajev za uradnice v go-riškem ENALC so prejšnji dan, v spremstvu ravnatelja Ciuffarina in profesoric, obiskale pisarne mestnega podjetja za plin, vodo in e-lektriko. Dijakinje so se pogovarjale z ravnateljema Rigonatom in Chientarolijem, ogledale so si center IBM in nato še skladišča in druge naprave podjetja.
V	soboto v Gorici okrogla miza
o hemodializi
V	soboto, 28. t.m., ob 17.30 bo v goriški splošni bolnišnici okrogla miza o današnjih perspektivah he-modialize. Sestanek so pripravili zdravniki goriške bolnišnice, ki se
s tem ukvarjajo in člani združenja, ki se zavzema za tako zdravljenje. Kot je znano, je bilo pred časom več takih primerov na Goriškem, v goriški bolnišnici so nato nabavili potrebne naprave in odprli ustrezni center. So v tesni povezavi tudi s podobnim centrom v šempe-trski bolnišnici (ta center so odprli pred kratkim) in brez dvoma bodo na sobotno okroglo mizo prišli tudi zdravniki iz Šempetra. Kot smo izvedeli, so goriški zdravniki povabili tudi ljubljanske kolege, ki se s tem vprašanjem ukvarjajo že dolgo časa.
Na sedežu goriške trgovinske zbornice se je prejšnjo nedeljo vršil občni zbor konzorcija za zaščito bri-
ških vin «Colilo». Uvodno poročilo je prebral dosedanji predsednik konzorcija grof Attems, ki je poudaril pomen tega konzorcija. Omenil je številne pobude, ki so jih izpeljali v preteklem letu v korist briških vinogradnikov. Po blagajniškem poročilu so izvolili nov odbor, ki ga sestavljajo sledeči člani: Douglas Attems, Zadružna klet iz Krmina, Marco Felluga, Giovanni Ferlat, Michele Formentini, Marcelo Humar, Aleš Komjanc, Ferdinand Polončič. Giovanni Scolaris, Giorgio Stavro, Dino Turco, Sigisfrido Vidoz in Giovanni Visintin.
PO ODOBRITVI OBČINSKEGA ODBORA
V Tržiču bodo zgradili termoelektrično centralo
Gradila jo bo družba Enel
# Zaradi popravil metanovodnega o-mrežja bodo od danes do prihodnjega četrtka zaprli Ulico Lecchi za promet.
Občinski odbor v Tržiču je na svoji zadnji seji odobril načrt za gradnjo nove termoelektrične centrale. O tem vprašanju so razpravljali že na številnih sejah občinskega sveta, ko so nekatere politične skupine zahtevale takojšnjo realizacijo tega tako važnega objekta za tržiško skupnost. Na teh sejah je prišla na dan tudi zahteva, da bi novo termoelektrično centralo zgradili v predmestju, tako da bi delno odpravili nevarnost onesnaženja okolja.
Tehniki tržiške občine so v ta namen imeli številne razgovore s predstavniki družbe ENEL, da bi se pomenili o tehnični zmogljivosti novega objekta ter o njegovi lokalizaciji. Takrat se je večina svetovalcev (predvsem demokristjanov) ogrevala, da bi termoelektrično centralo zgradili v samem mestu, med-
Na zadnjih upravnih volitvah v Gonarsu, Slovencem poznanem kraju po grobnici slovenskih domoljubov in protifašistov, je bil ponovno izvoljen v občinski svet, zaradi najvišjega števila glasov oddanih njegovi listi in največjega števila preferenčnih glasov, dr. Guido Toso, poprejšnji župan in sedaj najbolj resen kandidat, da ponovno zasede ta položaj. Dr. Guido Toso je človek, ki je v tem kraju razumel novi čas ter je še posebej pokazal občutljivost do svojcev padlih v Gonarsu in jugoslovanskih oblasti, ko je v imenu občine prevzel skrb za vzdrževanje grobišča in spomenika žrtvam fašizma na pokopališču v Gonarsu.
Z dr. Tosom pa so bili v občinski svet izvojeni tudi vsi tisti kandidati, ki so se z njim predstavili na listi št. 1, mestni listi s simbolom «drevo in mavrica». Ker je župan Toso sestavil za zadnje volitve novo listo in z odpravo tradicionalne razdeljenosti na demokristjane in levičarje ogrozil monopol demokristjanov, je njegovo odločitev spremljalo hudo nasprotovanje njegovih nekdanjih demokristjanskih somišljenikov, od katerih se je ločil zaradi razhajanj s stališči in metodami v večinski stranki ter izbral samostojno politično akcijo s podporo tistih poštenih in za javne koristi zagretih občanov, ki so bili pripravljeni upravljati občino na demokratičnih temeljih.
«Kakor sem povedal v predvolilnem razdobju, bom predstavljal v občinskem svetu interese komunistov, naprednih ljudi in vseh demokratov, ki jim je do nove upravne politike, opredeljene v programu naše mestne liste. V tem programu smo začeli odpirati pogovor predvsem z deželno upravo ter terjati
UGOTOVITEV OB PRVI VINSKI RAZSTAVI
V Štandrežu je vinogradništvo doseglo lepo stopnjo razvoja
Trte goji danes okoli 40 domačih kmetov - Spomini Franca Lupina na vinogradništvo, ko so bili še spolovinarji in so vino predelovali iz fig
Ko govorimo o vinogradništvu mislimo predvsem na goriška Brda, kjer je pridelovanje vina postalo že polindustrija. Kljub temu je vinogradništvo, seveda v manjši meri, razvito tudi v drugih goriških področjih. Trte gojijo na Krasu, kjer se z vinogradništvom ubada razmeroma majhno število ljudi. V glavnem so to delavci, ki gojijo trte ob prostih urah. Vinogradništvo pa je precej razširjeno tudi v Štandrežu. Posebno v zadnjih letih se je v tej vasi tako razširilo, da se z njim ukvarja nad 40 kmetov. Nekateri pridelujejo vino le za lastno uporabo, drugi pa presegajo te mere in doseže njihova vsakoletna proizvodnja do 30 hektolitrov.
Prva vinska razstava, ki jo je prosvetno društvo «Oton Župančič» priredilo ob poletnem prazniku na Pilošču, nam je dala povod, da se nekoliko podrobneje pozanimamo, kako je s štandreškim vinogradništvom. Na tej razstavi je namreč sodelovalo okoli 30 kmetov, ki so razstavljali bela in črna vina. Tako številna udeležba je zbudila naše zanimanje, saj velika večina Goričanov doslej sploh ni vedela, da je štandrež tako bogat z vinogradniki.
V razgovoru z domačim kmetom Francem Lupinom, bivšim pevovodjem štandreškega pevskega zbora, smo izvedeli, da je bilo v štandrežu vinogradništvo razvito že pred prvo svetovno vojno. Takrat so bili štandreški kmetje koloni, tako da so morali polovico letnega pridelka dati grofu ali baronu, zemljo katerega so obdelovali. Kmetovanje se v takih pogojih brez dvoma ni moglo razvijati in tako je bilo tudi z vinogradništvom. Rezultat takega spolovinarskega kmetovanja se je poznal po prvi svetovni vojni, ko je v Štandrežu vinogradništvo skoro izumrlo. Lupin se spominja, da so takrat pridelovali vino iz suhih fig, ki so jih kupovali v Istri. Figovec je bil v tem obdobju najbolj razširjena vrsta «vina» v štandrežu. Pravi mojster za pridelovanje figovca je bil domačin «Mario Uita», ki je recept ljubosumno skrival pred drugimi kmeti.
Vinogradništvo se je v Štandrežu spet razvilo po drugi svetovni vojni. Kljub temu opažamo pri njem določene pomanjkljivosti, ki so prišle do izraza tudi na prvi vinski razstavi, pomanjkljivo pa je kletarjenje. To se pravi, da bi štandreška vina (v glavnem pridelujejo malvazijo, tokaj in merlot) bila mnogo boljša, če bi kmetje posvečali večjo skrb pripravljanju in hranjenju vina. Treba bo stari način vinarjenja zamenjati s sodobnejšim.
Ob zaključu naj dodamo še, da je domačin Rado Pavlin, ki je na vinski razstavi zasedel prvo mesto v kategoriji belih vin, poudaril pomen prirejanja takih razstav ter se zahvalil prosvetnemu društvu «Oton Župančič», ki je odlično izpeljalo to pobudo.
štandreški kmet Franc Lupin v svojem vinogradu
(iiiiiiiiiiiiiftiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiHiiiiiiiHiimfiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui
Z NOVIMI ZAVEZNIŠTVI DO NAPREDNEJŠIH STALIŠČ
Zasebno uveljavitvijo župana dr. Tosa v Gonarsu zagotovljeno uresničevanje ljudskih koristi
«Čeprav z Vrhničani nismo neposredni sosedje, smo po mislih in namenih zelo blizu,» je rekel župan iz Gonarsa, ki je uresničil pobratenje z Vrhniko
od nje zadovoljevanje tistih naših potreb, ki jih dejansko imamo za nujne in neodložljive. Z uvajanjem takšne politike zavračamo klienteli-zem deželne uprave ter ne sprejemamo tistih njenih odločitev, ki ne upoštevajo naših prioritetnih zahtev in resničnih potreb prebivalstva. Nihče drug ne more bolje od nas vedeti, kaj potrebujemo, in nihče nima pravice vsiljevati naši upravi, kaj mora napraviti, zlasti pa ne, če tisto, kar nam vsiljuje, že imamo ali pa po splošni oceni prebivalstva lahko pride na vrsto kasneje. Zavračamo takšno deželno politiko, ki zapravlja javni denar,» je brez ovinkarjenja opisal politična izhodišča, s katerimi je krenil v volilni boj ter zmagal.
Razumljivo je, da je volilni rezultat spravil v jezo predvsem krajevne in tudi videmske demokri-stjanske kroge, saj je pretrgal 30-letni monopol krščanske demokracije ter s tem napravil konec klien-telizma in slabega upravljanja v tej furlanski občini. Po sedanjih volitvah KD v Gonarsu nima več 55 odstotkov glasov na občinskih volitvah, ampak veliko manj, ker so se demokristjanski glasovi prelili v mestno listo (lista civica). Ta lista, ki ji načeluje dr. Guido Toso, je prejela 1.251 glasov, demokristjan-ska 893, levičarska (KPI in PSI) pa 513. številke dokazujejo, da je KD izgubila 580 glasov in s tem tudi vodilno vlogo v občini.
«Naša, alternativna lista — je dodal dr. Guido Toso — je na volitvah prejela 450 demokristjanskih in 400 komunističnih glasov. Ta podatek je razviden iz primerjav glasov oddanih za stranke na pokrajinskih Volitvah ter glasov oddanih na občinskih volitvah za mestno listo.»
Dr. Guido Toso je že sklical prvo sejo občinskega sveta, ki bo v soboto, 5. julija. Na njej bodo ustoličili 16 večinskih svetovalcev izvoljenih na listi «drevo in mavrica» ter štiri svetovalce izvoljene na listi KD. Ker je Gonars manjša občina in so volitve potekale na podlagi večinskega sistema, sta v občinskem svetu zastopani samo dve listi, večinska in manjšinska, kar pomeni, da leva lista, sestavljena iz komunistov in socialistov uradno v občinskem svetu ne bo imela svojega predstavnika. Kljub temu pa bo v tem občinskem svetu poslej prevladovala politika, ki bo upoštevala delavske in ljudske interese, kot so bili opredeljeni v volilnem programu zmagovite liste. «Če prvenstveno potrebujemo šole, naj nam dajo šole, ne pa, da nam dežela vsiljuje kanalizacijo, ki jo sicer lahko tudi moramo zgraditi, vendar občani sodijo, da so — denimo — šole sedaj bolj potrebne,» je dr. Guido Toso na kratko pojasnil razliko med stališči njegove liste in stališči KD ter na takšen način tudi pokazal na vzroke za demokristjansko slabo upravljanje.
Vtem ko pripravlja sklicanje prve občinske seje, pa že snuje program nadaljnjih stikov z Vrhniko, ki so se pričeli pred nekaj meseci ko je prišlo do pobratenja. «Čeprav z Vrhničani nismo neposredni sosedje, smo si po mislih in namenih vendarle tako zelo blizu, da je potrebno tem sorodnostim dati tudi stvarno obliko,» je župan za-i ključil pogovor in s tem pokazal, da hodi s časom in da želi uresničevati veliko idejo o prijateljstvu in bratstvu med narodi, za katero sò trpeli in umirali tisti slovenski domoljubi in protifašisti. ki so v negovi občini našli svoje zadnje počivališče.
tem ko so bili komunisti in socialisti proti taki rešitvi. Po teh razgovorih je družba ENEL predložila tržiški občini proračun stroškov za gradnjo centrale, ki ga je občinski odbor pred dnevi odobril.
Pogovor o krizi gradbeništva
Na sedežu zveze industnjcev so se sestali zastopniki enotne sindikalne federacije gradbenih delavcev in zastopniki gradbenih industrij-cev. Govor je bil o krizi, ki je zajela gradbeni sektor, saj je čedalje manj dela. Delavstvo zapušča gradbeništvo in se skuša zaposliti na drugih področjih. Sindikalisti so zahtevali, da bi se dalo iz fondov gradbene blagajne podporo delavcem, ki so v trenutni stiski, če* nekaj dni bodo imeli še en podobni sestanek.
Poziv društva za zaščito živali
Društvo za zaščito živali, ENPA, poziva vse občane, naj v teh poletnih mesecih, ko večina ljudi gre na počitnice, skrbijo za domače živali, predvsem za pse in mačke. Večkrat se namreč dogaja, da so te živali, zaradi odsotnosti gospodarjev, pripuščene same sebi. Poziv ENPA gre predvsem tistim občanov, ki bi se radi znebili majhnih psov in mačk. Te naj nesejo v občinski pesjak, kjer bodo zanje skrbeli.
Prosvetno In športno društvo «SOVODNJE»
priredita 27., 28., 29. in 30. junija
TRADICIONALNI
PRAZNIK
SPORED: jutri ob 20. uri odprtje fotografske razstave: v soboto ob 20.30 tekmovanje v bri-školi, ob 21. uri podeljevanje nagrad 1. nogometnega turnirja; v nedeljo ob 21. uri nastop folklorne skupine iz Sovodenj.
Vse dni ples z ansamblom «THE LOVERS».
Šolske vesti
Na vseh slovenskih osnovnih šol«
se je že pričelo vpisovanje v pn razrede. Učiteljice bodo na šolah i razpolago staršem vsak delavnik < konca meseca od 9. do 12. ure.
Vpisovanje se je pričelo tudi v o činske otroške vrtce. Med temi so t di trije slovenski, in sicer v Ul. Cr ce, Randaccio in Tomani. Starše p zivamo, naj svoje otroke, ki so dop< nili tretje leto starosti, vpišejo v sl venske otroške vrtce. Vpisovanje 1 trajalo do 27. junija.
Izleti
Slovensko planinsko društvo obvešča
da so napovedani izlet na Piancavall odložili na nedeljo, 6. julija. Podrot nejša pojasnila dajejo na sedežu SPE Ulica Malta 2.
Razstave
OB 30. OBLETNICI osvoboditve t prostorih Kromberškega grada prli zgodovinsko razstavo «Žaklju boji in osvoboditev Slovenije». F stavo sta pripravila Muzej ljud revolucije iz Ljubljane ter Gori muzej in Nove Gorice.
Kino
Avtobusne vožnje do Sdjana in Gradeža
Od nedelje, 29. junija, dalje bo avtobusno podjetje Ribi uvedlo poletne vožnje do Sesljana in Gradeža.
Proga GORICA - GRADIŠČE -SESLJAN
Odhodi iz Gorice (ob delavnikih) : 7.45, 13.30 (ob praznikih): 8.00, 13.30, 17.15. Odhodi iz Sesljana (ob delavnikih): 12.30, 19.00; (ob praznikih); 12.30, 18.40, 19.30.
Proga ČEDAD - KRMIN -GRADEž
Odhod iz Čedada ob 7.30. Odhod iz Gradeže ob 19.00.
Proga GORICA - KRMIN -GRADEŽ
Odhod iz Gorice ob 7.45. Odhod iz Gradeža ob 19.00.
Proga GORICA - DOBERDOB -TRŽIČ - SESLJAN Odhoda iz Gorice ob 13.00 in 18.30. Odhoda iz Sesljana ob 13.45 in 19.15.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna «Alla Salute», I Ulica Cosulich, tet 72-480.
Gorica
\ ERDI 17.15—22.00 «L'usignolo e 1 lodola». S. KristeU. Barvni fi Prepovedano mladini pod 18. let
CORSO 17.30—22.00 «Sole rosso». Andress in C. Bronson. Barvni fi
MODERNISSIMO 17.00-22.00 «I c nihali». B. Ekland in P. Cleme Barvni film. Prepovedano miai pod 14. letom.
CENTRALE 16.30—22.00 «L’uomo Hong Kong». U. Andress in J. Beimondo. Barvni film.
VITTORIA 17.00—22.00 «La minor ne». G. Guida in C. Pani. Ba ni film. Prepovedano mladini i 18. letom.
I rzic
EXCELSIOR 17.30-22.00 «Identik L. Taylor. Barvni film.
PRINCIPE 18.00—22.00 «Quella spo: storia del West». Barvni film.
Aora Gorica
SOČA «Zadnji dnevi Hitlerja», anf ški barvni film ob 18.30 in 20.30.
SVOBODA «V gori raste zelen bo jugoslovanski barvni film ob 18 in 20.30.
DESKLE «Vlak», francoski barvni fi ob 20.00.
DEŽURNA LEKARNA V GORIC
Danes ves dan in ponoči je v ( rici dežurna lekarna Villa San G sto, Korzo Italija 244, tel 83-538.
Prispevki
Namesto cvetja na grob pokojne Albine Knez vd. Pintar daruje Pepi Kumar 5.000 lir za Dijaško matico.
Zaključne razstave na slovenskih šolah
Šola F. Milčinski — Katinara
Barkovlje
Trebče
Šola «Albert Sirk» — Križ
TRNOVA TODA ZMAGOVITA POT 43. AFRIŠKE DRŽAVE DO SVOBODE
Neodvisni Mozambik: usodni klin med Smithovo Rodezijo in Južno Afriko
Beki zapuščajo državo, toda Frelimo verjame v perspektive razvoja ob pomoči atriških držav, neuvrščenih ter Sovjetske zveze in Kitajske ■ Rodezija v precepu
Mozambik je postal 43. neodvisna država v Afriki. Z droga v Lou-rencu Marquesu je bila po štirih stoletjih portugalske vladavine sneta portugalska zastava, na njeno mesto pa je bila dvignjena štiri-barvna zastava novega Mozambika. Portugalske vojaške enote so že zapustile Mozambik.
Napredni režim gibanja portugalskih oboroženih sil je sam sklenil, da se reši čimprej kolonialne hipoteke ter je že 7. septembra lanskega leta načel pogajanja z osvobodilnim gibanjem Frelimo v Lusaki, kjer je bil potem podpisan sporazum o postopnem prenosu oblasti. Ta proces se je zaključil s 25. junijem, se pravi z včerajšnjim dnem.
Osvobodilno gibanje v Mozambiku spominja po svoji organiziranosti in enotnosti na gibanje PAIGC v Gvineji Bissau, toda ti dve deželi se zelo razlikujeta po svojem strateškem položaju in naravnih bogastvih. Medtem, ko Mozambik leži med dvema državama z rasističnim režimom, to je med Rodezijo in Južno Afriko ter razpolaga s precejšnjimi naravnimi bogastvi, pa to ne velja za Gvinejo Bissau.
Kljub temu se ne more reči, da tudi v primeru Mozambika ni prišlo do poskusov, da bi se proces dekolonizacije zaviral, ali sploh zavrl. Kolonialni interesi ter vrsta angažiranosti tujega velikega kapitala so poskušali, da bi od
znotraj razbili osvobodilno gibanje Frelimo. Tako kot v Gvineji Bissau, je bil tudi v Mozambiku ubit pri političnem atentatu popularni in priljubljeni voditelj gibanja dr. Eduardo Mondlane. To se je zgodilo v februarju leta 1969. Tedaj je prišlo do razkola ter resne krize v gibanju. Minili pa nista niti dve leti, ko je gibanje že prebrodilo to krizo.
Vodstvo gibanja je prevzel Sa-mora Machel, ki ga imajo za velikega stratega gverile. Z razliko od Angole, kjer je zaradi razprtij med raznimi osvobodilnimi gibanji prišlo do hude krize in kjer obstaja nevarnost državljanske vojne, pa so v Mozambiku razumeli, da bi notranji spori lahko o-grozili dosedanje uspehe. V samem gibanju Frelimo so našli sile za reševanje sporov ter sklenili, da se bodo z njimi spoprijeli jutri, ko bo kolonialni upravitelj že odšel iz dežele. Glavna naloga je bila tedaj boj za neodvisnost.
Čeprav je bilo maščevanje kolonialne vojske nad domačim prebivalstvom v Mozambiku med najstrahotnejšimi (dovolj je, če se spomnimo na slike portugalskih vojakov, kjer so ti prikazani ob kolih, kamor so nataknili glave usmrčenih domačinov), pa je bila osvobodilna vojska med najbolje organiziranimi.
Od skupnih 8 milijonov prebivalcev je dosedaj živelo v Mozambiku 250.000 belcev, Portugalcev, ko-
lonov in tistih, ki so se tam rodili ter stopili v zakone z domačini. V zadnjih dneh so bila letala Portugalske letalske družbe TAP prepolna potnikov na progi Lourenco Marques - Lizbona ter Lourenco Marques in Rio De Janeiro. Ljudje so morali čakati dneve in tedne, da so si priskrbeli letalske karte. Računajo, da je
50.000	Portugalcev že zapustilo, o-ziroma bodo zapustili Mozambik. Med njimi so tudi tisti, ki so bili direktno zapleteni v nedavno kratkotrajno vstajo kolonov rodezijskega tipa. Gre za bogate posestnike, katerih posestva bodo nacionalizirana, ali pa za druge, ki so se zaradi propagande odločili, da se izselijo iz države. Prehodna vlada je poskušala, da bi nekatere od teh ljudi prepričala, naj ostanejo, ker bi sicer država ostala zaradi množičnega odhoda belih brez nujno potrebnih strokovnjakov. Že sedaj ima Mozambik samo 100 zdravnikov na 8 milijonov prebivalcev, a univerza v Lourencu Marquesu je zaprla vrata, ker je učno osebje zapustilo Mozambik. Isti primer velja tudi za nekatere tovarne, ki so že prenehale z delom.
Bodoči leader nove države Sa-mora Machel ne skriva svoje zaskrbljenosti. Vendar pa pravi: «Težko bo, toda prebrodili bomo tudi te težave s pomočjo prijateljev.» Res pa je tudi, da Frelimo ni nikoli čakal, da bi našel generale, ki bi mu prinesli vojno zmago.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiifMiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiimiiitiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimitHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiMMiiimiifiiiimn
NA POBUDO JUGOSLAVIJE IN POD POKROVITELJSTVOM UNESCO
Izdelana znanstvena študija potresnih pojavov na Balkanu
Pri izdelavi načrta UNESCO so sodelovali najuglednejši seizmologi iz vsega sveta
Balkanski polotok, kjer Jugoslavija zavzema dobršen del, je dobil prvo znanstveno obdelavo in argumentirano studijo o značilnostih potresnih procesov, geoloških in seizmoloških karakteristikah njegovih tal.
Po štirih letih dela 350 učenjakov itf ’ strokovnjakov geologov, seizmologov, hidrologov, geofizikov ter številnih drugih iz balkanskih držav ter.-5fi drugih odličnih učenjakov iz Sovjetske zveze, Japonske, Francije, ZDA, ČSSR, Nizozemske in drugih držav je bil izdelan takoimenovani načrt Unesco o seizmičnosti balkanskega področja, oziroma prva njegova in najbolj pomembna faza.
Raziskave in izdelava načrta so se začele leta 1970 pod vodstvom mednarodne ustanove U-nesco ob enakopravnem sodelovanju SFRJ, Bolgarske, Grčije, Romunije in Turčije. Albanija je sodelovala s tem, da je dala na razpolago vse potrebne podatke. Posebni sklad UM - UNDP - U NESCO je finansiral raziskave in izdelavo načrta s 750.000 dolarji, a pet že omenjenih držav je prispevalo še 2,5 milijona dolarjev, pri katerih je bil jugoslovanski delež največji.
Iniciativo za izdelavo tega načrta je dala Jugoslavija po katastrofalnem potresu v Skopju leta 1963 z željo, da bi se na najvišji znanstveni in strokovni ravni v mednarodnem okviru temeljito preučila seizmičnost Balkanskega polotoka in da bi se s tem postavili temelji za preventivno delo — predvsem z neprestanim izboljšanjem in izpopolnjevanjem seizmične (protipotresne) gradnje ter protipotresnega gradbinstva na-splošno — ki naj bi vsakemu še tako majhnemu področju omogočilo, da bi se čimbolje in bolj ekonomično postavilo po robu potresom ter zmanjšalo njihove posledice na najnižjo raven.
Za ravnatelja načrta o seizmičnosti Balkana, s sedežem v Skopju, je Unesco imenoval enega od vrhunskih seizmologov v Svetu prof, dr. Vita Karnika, ki je znanstveni sodelavec zavoda za geofiziko Akademije znanosti ČSSR v Pragi. Visoki predstavnik mednarodne agencije je podal nekaj iz-
STROGI UKREPI MADŽARSKIH OBLASTI
Zaščita Blatnega jezera
BUDIMPEŠTA, 25. — Madžarske oblasti so sprejele stroge o-mejevalne ukrepe za športno plovbo po Blatnem jezeru. Ukrep je bil sprejet, da bi se preprečilo nadaljnje zastrupljevanje jezerskih voda ter sploh ozračje na tem področju, kakor tudi škodo živalstvu in rastlinstvu. Poleg tega oblasti nameravajo s 1. julijem preprečiti hrušč in ropot, ki motita počitek turistov. Te omejitve ne zadevajo jadrnice, katerim pa so prepovedali uporabo pomožnega motorja pri pristajanju. Ta ukrep bo prizadel tisoče madžarskih in tujih turistov ter spada v okvir naporov madžarskih oblasti, da zaščitijo naravno okolje jezera, ki je eno od največjih v Evropi ter je tudi posebno zanimivo z znanstvenega stališča.
Blatno jezero nudi v istem času {»morske in vulkanske značil-
nosti. Nastalo je v razdobju silovitih tektonskih premikov, ki so omejili v velikem kraterju ostanke nekdanjega morja, ki je pokrivalo madžarsko ravnino.
Po nekaterih načrtih naj bi področje Blatnega jezera postalo velik nacionalni park, ki bi ohranil sedanjo podobo tega jezerskega področja.
Omejitve zadevajo razdalje od obale, kjer je mogoča plovba z motorji: 500 m od obale na jugu in 200 m na severu. Te so minimalne razdalje, ki jih je treba spoštovati in kjer je obvezna plovba s prižganim motorjem z najnižjim številom obratov. S 30. junijem letos bodo potekle vse dovolilnice za smučanje na vodi. Potrebna bodo nova dovoljenja, seveda, če jih bodo oblasti izdale. Nadalje bo prepovedano smučanje na vodi z zmaji, in sicer na celotni površini jezera. Nadalje bo
prepovedana plovba z motornimi čolni vsak dan od 14. do 16. ure ter vso noč. Nadalje novi predpisi ne dovoljujejo vpisa novih čolnov za plovbo po Blatnem jezeru.
Ti ukrepi prizadevajo posebno tujce, ki so lastniki čolnov in vozil na motor. Novi predpisi namreč prepovedujejo plovbo in vožnjo na področju jezera od 1. januarja prihodnjega leta. Za čolne z motorjem je prepoved absolutna in splošna, medtem ko druga vozila zadeva samo tista, ki jih tuji lastniki uporabljajo med svojimi počitnicami na Madžarskem.
V ukrepu, ki je bil sedaj sprejet, oblasti priporočajo madžarskemu parlamentu, naj v najkrajšem času sprejme zakonski u-krep, ki naj bi prepovedal vsakršen šport ter uporabo zasebnih motornih čolnov, tako madžarskih kot tujih, na Blatnem jezeru za razdobje vsaj treh let.
jav, iz katerih je razvidno, da je UNESCO opravil na tem področju zelo pomembno delo. V študiji je objavljenih 500 zemljevidov površinskega razporeda jakosti vsakega posameznega potresa, a zelo podrobno so obdelani tisti, ki so bili v zadnjih 200 letih. V študiji so tudi številni podatki o geoloških in geotektonskih značilnostih Balkana, o vzročnih povezavah teh značilnosti s potresi, o njihovem mehanizmu in vsemi drugimi značilnostmi, ki bi utegnile biti koristne za prognozo časa, kraja in jakosti bodočih potresov.
V študiji so objavljene številne zemljepisne karte seizmičnih rajonov na Balkanu, ki bodo služile za obdelovanje nacionalnih kart posameznih držav, za seizmično mikrorajonizacijo in v zvezi s tem za izdelavo predpisov in zakonov o protipotresnem gradbeništvu na teh področjih.
Druga naloga načrta je dejal dr. Karnik, zadeva posodobljenje seizmoloških postaj ter razširjenje mreže za registracijo in spremljanje potresov. Dosedaj je bila ta mreža podvojena in v tem času deluje na Bakanu 51 seizmoloških postaj skupaj z več kot 100 posebnih inženirskih seizmografov, ki beležijo tresenje tal ob
illliililiilliimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiitiiniiililll
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Sku šajte bolj upoštevati vrednost ča sa, s čimer bo omogočeno ogniti se marsikateremu nesporazumu,
BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne do volite, da bi na vas vplivale kri tike, ki jih narekuje zavist. Nežnost in razumevanje vam bosta pomagali pozabiti na nekatere nevšečnosti.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Z odličnim uspehom boste opravili neki podvig, ki vam je bil posebno pri srcu.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Upoštevajte izkušnje svojih predstojnikov in bodite previdni. S svojo ne-potrpežljivostjo utegnete zapraviti prijateljstvo iskrene osebe.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Uspeh nekega sodelavca utegne biti obenem tudi vaš uspeh. Pridobiti boste morali nepopustljivega družinskega člana.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Vaše odgovornosti se bodo povečale, skušajte jim biti kos. Ne zaupajte nikomur nekaterih načrtov.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Poklicani boste za razsodnika v nekem sporu med prijatelji. Mir in zadoščenje v družini.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Uspelo vam bo pridobiti zelo spodobnega sodelavca. Spokojnost glede srčnih zadev.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Trenutno je vaš poslovni položaj zelo ugoden. Preden obsodite nekega družinskega člana, ga skušajte razumeti.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Sprejeti boste morali neko odločitev glede pomembnega finančnega vprašanja. Ne imejte strahu pred
tpkmppi
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) U-redili boste nekatere svoje upravne zadeve. Čustvena in intelektualna sorodnost vas bo zbližala z neko osebo.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne pozabite v nekem poslu, ki je zelo važen za vso bodočnost, na nekatere posameznosti.
močnih potresih. Ti podatki pa so prav posebno koristni za protipotresno gradbeništvo. V okviru načrta so vzgojili tudi kader strokovnjakov s pomočjo številnih štipendij, ki jih je UNESCO dodelil balkanskim državam za vzgojo kadrov specialistov za seizmologijo in seizmično gradbeništvu.
Druga faza načrta zadeva nadaljnje obdelovanje študije ter še posebej izobrazbo številnih specialistov. Ta druga faza se bo končala prihodnje leto. Študija je povzročila veliko zanimanje krogov strokovnjakov po vsem svetu, posebno v zvezi z metodologijo seizmične rajonizacije, ker prav ta o-mogoča pravilno oceno verjetnosti, jakosti in frekvenčnosti bodočih potresov na zelo omejenih področjih, celo v posameznih mestih, naseljih in podobno.
Dr. Vito Karnik je v tej zvezi izjavil, da je načrt, ki ga je UNE SCO izdelal na strogo znanstveni podlagi, potrdil, da je Balkanski polotok s seizmičnega stališča najbolj aktivno področje v Sredozemlju ter v Evropi nasplošno. Na najbolj ogroženem delu, to je bazen Egejskega morja z obalami Grčije, Turčije in Krete ter drugih Egejskih otokov, so možni katastrofalni potresi, ki lahko dosežejo tudi 11. stopnjo Mercalije-ve lestvice (ta predvideva samo še 12 stopnjo).
Vendar pa Balkanski polotok ne spada med področja, na katerih so možni tako siloviti potresi, kot so tisti, do katerih pride na seizmičnih področjih Azije in Tihega oceana, se pravi na področju tako imenovanega «cirkumpacifične-ga seizmološkega pasa (tako imenovani «ognjeni krog»), katerim pripadajo več kot štiri petine vseh potresov na svetu. Dr. Karnik je dejal, da nas vse to opozarja na potrebo stalnega zasledovanja in proučevanja vseh pojavov, ki so povezani s potresi, da bi se tako bolje pripravili nanje ter zmanjšali njihove posledice, tako glede števila žrtev in materialne škode.
Človeštvo je danes v stanju, je dejal dr. Karnik, da se s svojimi tehničnimi in znanstvenimi izsledki ter izkušnjami učinkovito bori proti tem nevarnostim ter preventivno vpliva na zmanjšanje nevarnosti z gradnjo poslopij in drugih objektov, ki bi bili kos najhujšim potresom.
Po statističnih podatkih je bilo v Jugoslaviji v zadnjih 21 letih 5.766 potresov. Pred dvemi leti so zabeležili 1096 potresov.
Pri svojih prvih korakih na poti k neodvisnosti Mozambik res ne bo sam. Podpirajo ga vse a-friške napredne države in nato neuvrščene države, za katerih politiko se je tudi sam opredelil. Prav tako lahko računa na pomoč vseh socialističnih držav, vključno s Kitajsko in s Sovjetsko zvezo (Frelimo ni nikoli dovolil, da bi ga povlekli v ta konflikt) in tudi s skandinavskimi državami.
Res je, da Mozambik meji na dve državi, ki sta sovražno razpoloženi. Toda kolo sreče se sedaj obrača. Rasistična Rodezija Jana Smitha je popolnoma odvisna od železniške proge, ki gre čez Mozambik. Preko te proge Rodezija pošilja 80 odstotkov blaga, ki gre v izvoz. Ta promet prinaša Mozambiku letno 10 milijonov dolarjev. V. Britanija se je na srečanju Commonwealtha obvezala, da bo izplačala Mozambiku to vsoto, zato da bi obstal embargo s Sa-lizburyjem. Če ne upošteva vse te okoliščine, potem postane jasno, da bo položaj rodezijskega režima, potem ko se bodo zaprle meje z Mozambikom, postal nevzdržen.
Ostaja še Južna Afrika s katero je Mozambik gospodarsko precej povezan. Toda ta povezanost je vzajemna ter je zato južnoafriški premier Vorster pohitel, da še pred proglasom neodvisnosti Mozambika, izjavi, da Pretoria namerava imeti z novo državno formacijo «korektne odnose». Prav v teh dneh bo začela delovati hidro-centrala Cabora Basa, ki bo največji del svojega električnega toka izvažala v Južno Afriko. Letna vrednost tega izvoza bo znašala okoli 40 milijonov dolarjev. Upoštevati je še treba, da več kot 150.000 prebivalcev Mozambika dela v južnoafriških rudnikih zlata v Transwalu. Na podlagi prejšnjih sporazumov med Portugalsko in Južno Afriko se 60 odstotkov njihovih zaslužkov prenaša v Mozambik v obliki nakazil v zlatu.
Ostaja še Južna Afrika s katero je Mozambik gospodarsko precej povezan. Toda ta povezanost je vzajemna ter je zato južnoafriški premier Vorster pohitel, da še pred proglasom neodvisnosti Mozambika, izjavi, da Pretoria namerava imeti z novo državno formacijo «korektne odnose». Prav v teh dneh bo začela delovati hidrocentrala Cabora Basa, ki bo največji del svojega električnega toka izvažala v Južno Afriko. Letna vrednost tega izvoza bo znašala okoli 40 milijonov dolarjev. U-poštevati je še treba, da več kot
150.000	prebivalcev Mozambika dela v južnoafriških rudnikih zlata v Transwalu. Na podlagi prejšnjih sporazumov med Portugalsko in Južno Afriko se 60 odstotkov njihovih zaslužkov prenaša v Mozambik v obliki nakazil v zlatu.
Če se upošteva, da Mozambik stopa v neodvisnost s 450 milijoni dolarjev dolga tujim državam, a tem je treba še prišteti 350 milijonov dolarjev odplačil za gradnjo jezu pri Cabori Basi, potem se razume, da se ta mlada država ne bo mogla odreči čez noč tem dohodkom.
Kljub temu pa so gospodarske možnosti perspektivnega razvoja Mozambika precej velike. Umetno jezero pri jezu Cabora Basa bo omogočilo namakanje 1,5 milijona ha zemlje v dolini reke Zam-bezi ter bo nudilo pogoj za industrializacijo te pokrajine. Mozambik razpolaga s pomembnimi nahajališči rud. Rezerve premoga (okoli 150 milijonov ton) so odkrili v pokrajini Tete, a v bližini jezu so blizu mesta Namata na=li tudi železo. Računajo, da je tu rude za 350 milijonov ton železa. Mozambik bo tudi največji svetovni proizvajalec redke strateške kovine «tantalit». Odkrili so tudi uran ter naravne pline, ki dajejo slutiti na možnost navzočnosti nafte.
Beg belih strokovnjakov bo občutiti na gospodarskem področju, toda Frelimo je v 10 letih osvobodilnega boja gradil, kot izkušena revolucionarna stranka, tudi politične odnose. V vseh vaseh delujejo sedaj «delovne komisije», ki pojasnjujejo prebivalstvu cilje gibanja ter ustvarjajo kmetijske proizvodne strukture, zadruge «Udžama», po tanzanijskem vzorcu. Napovedana je tudi nacionalizacija privatnega kapitala, bank, zavarovalnic in prometa.
Vendar pa bo potrebna Mozambiku pomembna finančna in tehnična pomoč, da bi se rešil posledic kolonialnega gospodarstva in začel na najboljši način izkoriščati naravna bogastva s katerimi razpolaga.
ČETRTEK, 26. JUNIJA 1975
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
12.30	Poljudna znanost: Od ena do neskončnosti 12.55 Sever kliče Jug - Jug kliče Sever
13.25 Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
Danes v parlamentu
17.00	DNEVNIK
17.15	Program za najmlajše:
Otok kobilic
17.45	Program za mladino:
Risanke
18.00	Trije dečki v čolnu, tretje nadaljevanje
18.45	Poljudna znanost: Dokumenti sodobne zgodovine Ital. kronike, Danes v parlamentu in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40 Sindikalna tribuna
Oddajo vodi Jader Jacobelli
21.15	Ironside — Za vsako ceno:
Il sergente Mike
Ironsidu poverijo nalogo, da preišče okoliščine smrti gospodične v srednjih letih. Vse kaže, da je prišlo do umora zaradi roparskega podviga ter so bile okoliščine na las podobne drugim petim umorom, katerih žrtve pa so bili moški. V stanovanju pokojne Newfane najdejo psa brez gospodarja, ki ga Ironside pelje v svoj urad v upanju, da se bo zglasil gospodar ter mu tako nakazal pot, kako priti do morilca. Medtem njegovi sodelavci raziskujejo vse možnosti, ki bi utegnile povezati ta zločin s prejšnjim. Pes, ki mu je ime «Sargent Mike», pripada nekemu bivšemu polkovniku, ki pa je bil že kaznovan in ki je delal pri Newfanovi. Polkovnik prizna, da je bil nehote navzoč, ko je neznanec ubil žensko. Z njim je bil tudi pes, njemu pa se ni posrečilo, da bi prepoznal morilca. Dejal je, da je zbežal, ker se je bal, da bi ga obtožili umora. Ironside zaslišuje tudi nečaka pokojnice, ki je mlad brezdelnež in ki živi zelo luksuzno. Vendar pa se policistu ne posreči, da bi prišel do kakega dokaza o njegovi možni krivdi. Ker pa se podobnosti med umorom Newfanove in prejšnjimi zločini večajo, Ironside pride do zaključka, da je rešitev uganke blizu. Policist odkrije med drugim, da je ženska poznala vseh pet umorjenih moških. Zato Ironside sklene, da bodo zasledovali polkovnika 22.05 Direkten prenos športnega dogodka
22.45	DNEVNIK Vremenska slika
DRUGI KANAL
18.15	Protestantizem
18.30	Tedenska oddaja o judovskem kulturnem življenju
Danes se zaključi tudi ta drugi ciklus rubrike, ki je posvečena vprašanjem judovskega sveta, katerega je pripravil Daniel Toaff ob sodelovanju Fabrizia Truinia. Za to zadnje srečanje so izbrali študijsko debato o organizaciji neke judovske skupnosti. Debato bo vodil dr. Enrico Modigliani, medtem ko bosta inž. Fernando Piperno, ki je predsednik izraelske skupnosti v Rimu ter rabin Giuseppe Laras iz skupnosti v Livornu, govorila o življenju skupnosti, ki živi samo s prispevki svojih članov, tako na upravni, kot tudi na verski ravni
19.30	Komični film. v katerem igrata Stan Laurei in Oliver Hardy
19.45	športni dnevnik
20.00	Ob 20. uri
20.30	DNEVNIK
21.00	15 minut pred ...
21.15	Spaccaquindici
Televizijsko nagradno tekmovanje, ki ga vodi Pippo Baudo
JUGOSLOVANSKA
TELEVIZIJA
Na črko, na črko — otroška oddaja Obzornik Mozaik
Vzpon človeka — poljudnoznanstvena serija Risanka DNEVNIK
'E. Panitz: Sedem ljubezni Done Juanite TV nadaljevanka 22.2p Kam in kako na oddih 22.30)* éetrtkovi razgledi r-^- -	-
Ljudje jeklene volje Iz koncertnih dvoran:
Glasba, s katero živim DNEVNIK
18.30
19.00
19.15
19.20 20.10
20.30 21.05
23.00
23.30
20.55
21.15
21.30
23.00
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
Otroški kotiček, risanke DNEVNIK
Maščevalec iz Cansas Cityja, celovečerni film Narodnostne manjšine, Španija: Baski, dokumentarna oddaja
TRST a	II. PROGRAM
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Po- 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Po rocda; 7.05 Jutranja glasba;^ 11.35 ročila; 7.40 Jutranja glasba; 8.40
Slovenski razgledi; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve;
18.30	Skladatelji in njih korespondenca;
človek; 19.25 Pisani balončki;
20.00	šport; 20.35 Radijska drama; 21.50 Južnoameriški ritmi.
KOPER
7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17.30,
Kako in zakaj?; 9.35 Nadaljevanka; 10.35 Na vaši strani; 12.40 Alto gradimento; 13.35 Poletne parodije: 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 19.10 Narava in sodobni Plošče; 15.40 Cara Rai; 17.30 Reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 19.55 Supersonici 22.50 Človek v noči.
SLOVENIJA
8 00’ 9 00- M-00- i2-00' 13.00, 18.30”' 2L3QU'Poročna; *7.15’ Glasba J4;90' l7-90* 18-00, 20.00 Poročila; za dobro jutro; 9.00 Folk glasba; "-IO Glasbena matineja; 10.05 Po-10.00 Z nami je...; 9.10 Oddaja čitmsko popotovanje od strani do
za šolarje; 11.00 Glasba in na-
strami 10.20 Iz glasbenih šol; 10.50
sveti; 11.30 Od melodije do melodi- ^usrmce na potepu; 11.15 Uganite, je; 12.00 Glasba po željah; 14.00 vfrP zaigramo po želji; 12.00 Turistični napotki; 14.40 Plošče 1 unsticni napotki za naše goste RIFI; 15.00 En glas, ena zgodba; 12 tuj me; 12.20 - 12.30^Z _nami do-
15.45 Boiardi; 17.45 Poje Alfi Nipič; 18.00 Mladinski klub; 19.00
ma in na poti; 13.30 Kmetijski nasveti - ing. Marija Orešnik: Sodobni načini reje perutnine za
Glasba po željah; 19.30 Čarobna ,	.	,
godala; 20.00 Prenos RL; 21.30 n°mace potrebe; 13.40 S pihalni-Glasba; 21.45 Rock party; 21.00 mi godbami; 15.10_Naj narodi po-Radijska drama; 22.00 Ritmična i0: 15-40 «Mehurčki»;^ 15.55 Pet
glasba; 23.35 Solisti in ansambli.
NACIONALNI PROGRAM
minut za EP; 16.30 Glasbeni intermezzo; 16.45 «Vrtiljak»; 17.45 Naš podlistek; 18.20 Iz domačega
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Po- opernega arhiva; 19.05 Revija or-
ročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 Vi in jaz; 11.10 Nemogoči intervjuji; 12.10 četrti program;
kestrov in solistov; 19.35 Produkcija kaset in gramofonskih plošč RTV Ljubljana; 20.30 Obvestila in
13.00 Četrtkov program; 14.40 Ra- zabavna glasba; 20.40 Minute z
dijska nadaljevanka; 15.00 Program za mlade: 16.00 Sončnica; 17.05 Komorna in operna glasba;
19.30	V svetu Charlieja Parkerja;
20.20	Boccaccio: Il principe gal-leotto; 20.50 Politična tribuna;
21.20	Koncert; 22.20 Program z Marcellom Marchesijem.
Ljubljanskim jazz ansamblom; 20.50 Lahko noč, otroci!; 21.00 Koncert Plesnega orkestra RTV Ljubljana; 23.20 Naši umetniki muzicirajo: 24.05 Literarni nokturno - Kaufman: Tihi alarm;
24.15	Paleta popevk in plesnih ritmov.
lliiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitii
USKOKI JADRANSKI GUSARJI
NAŠLO
ZAPUSTILI SKRITI ZALIV».
KMALU SO POVSEM NEOpAlEMO OBKOLILI VAS, KI SO SO ZASEDLI TURKI, POTEM KO SO IZGNALI DOMAČINE».
USKOKI so NAPADLI NE TURKE...
KOLESARSTVO
«TOUR DE FRANCE»
S prvo etapo na kronometer danes start v Charleroiu
Zoetemelk najnevarnejši tekmec svetovnega prvaka in favorita Merckxa
BRUSELJ, 25. — Letošnji «Tour de France» bo startal v Belgiji. 140 kolesarjev se bo danes pomerilo v prvi etapi na kronometer v Charleroiu. Etapa bo dolga le 6,250 km. Verjetno bo torej že danes Merckx, svetovni prvak, zmagovalec petih francoskih dirk in favorit številka ena, tudi na tem Touru, oblekel rumeno majico.
Včeraj pa je v Belgijo dopotovala tudi večja italijanska skupina kolesarjev, med katerimi je bil novi italijanski prvak Francesco Moser razpoložen še posebno optimistično: «Splošno mnenje je, da je Merckx edini glavni favorit. Le Nizozemec Zoetemelk bi mu lahko prekrižal račune. Pozabili pa so na Francesca Moserja ... Odkrito povem, da star-tam na zmago.»
So to le prazne besede, običajne v vseh italijanskih športnih krogih? Po našem mnenju niso. Francesco Moser, iz kmečke družine, garač doma na kmetiji in v športu, je s svojim talentom in požrtvovalnostjo postal eden najboljših italijanskih kolesarjev. Prevelika mera optimizma pa bi ga lahko tudi pokopala. «Tour» je namreč shod vseh najboljših kolesarjev sveta. Treba bo predvsem temeljito taktično izkoristiti letošnjo izredno težko progo francoske dirke, ki je ena najtežjih v dolgi zgodovini «Toura».
Plavolasi Nizozemec Joop Zoetemelk je, po zadnjih nezanesljivih nastopih Eddyja Merckxa, stopil v o-spredje. Uvrščajo ga med favorite, če bi Merckx le delno odpovedal. Zoetemelkova taktika je zelo naivna in enostavna, istočasno pa zelo učinkovita. Nizozemec se enostavno «prilepi» za kolo najboljših. Nikdar ne popusti, nikdar pa tudi ne pomaga pri zamenjavi itd. Zoetemelk zaradi tega predstavlja pravi kompleks vseh najboljših kolesarjev, od Merckxa do Gimondija, od Ocane do Fuenteja.
Zmagovalec letošnjega italijanskega «Gira» Fausto Bertoglio je zaradi bolezni ostal doma. «Tour» je torej izgubil enega od protagonistov. Francoska dirka bi namreč dejansko pokazala, ali je bil uspeh Ber-toglia zaslužen ali pa je bil zgolj naključje, zaradi slabše konkurence
kal tudi Merckx.
Kaže, da bo letošnji «Tour» izredno izenačen in zanimiv. Uveljavil pa se bo tisti kolesar, ki bo res imel vse psihofizične vrednote velikega tekmovalca.
Letošnji 62. «Tour de France» bo danes startal v Belgiji in se bo zaključil v francoski prestolnici. Proga je skupno dolga 3.997,900 km.
1.	etapa (26.6.): na kronometer v Charleroiu (6,250 km)
2.	etapa (27.6.): I. poletapa: Char-leroi - Molenbeek (94 km) — n. poletapa: Molenbeek - Roubaix (108,500 km)
3.	etapa (28.6.): Roubaix - Amiens (121,500 km)
4.	etapa (29.6.): Amiens - Versailles (176 km)
5.	etapa (30.6.): Versailles - Le Mans (223 km)
6.	etapa (1.7.): Sable - Merlin Plage 222,500 km)
7.	etapa (2.7.): St. Hilaire - Merlin (na kronometer, 16 km)
8.	etapa (3.7.): St. Gilles Croix de Vie - Angouleme (235,500 km)
9.	etapa (4.7.): Angouleme - Bor-
deaux (234 km)
10.	etapa (5.7.): I. poletapa Langon-Fleurance (131 km) — IL poletapa na kronometer (37,400 km) POČITEK v Auchu dne 6. julija
11.	etapa (7.7.): Auch - Pau (206)
12.	etapa (8.7.): Pau - St. Lary (160)
13.	etapa (9.7.): Tarbes - Albi (242)
14.	etapa (10.7.): Albi - Super Lio-ran (260 km)
15.	etapa (11.7.): Aurillac - Puy de Dome (173,500 km)
POČITEK v Nici dne 12. julija
16.	etapa (13.7.): Nica - Pra Loup (217,500 km)
17.	etapa (14.7.): Pra Loup - Sierre Chevalier (107 km)
18.	etapa (15.7.): Valloire - Morzine Avoriaz (225 km)
19.	etapa (16.7.): Morzine - Chatel (kronometer, 40 km)
20.	etapa (17.7.): Thonon les Bains-Chalon sur Saone (229 km)
21.	etapa (18.7.): Pouilly en Auxois-Melun (256 km)
22.	etapa (19.7.): Melun - Senlis (220.500 km)
23.	etapa (20.7.): Zaključek v Parizu («Elizejske poljane»).
Mlada Katja Bavcon
PLANINSTVO
V NEDELJO
'V'
Na Črni prsti počastili spomin Zorka Jelinčiča
Slavnosti se je udeležilo več sto planincev
Da so tržaški planinci izbrali kočo na Črni prsti za proslavo 10-letnice smrti Zorka Jelinčiča ni zgolj slučajno, saj je koča, ki stoji nekaj metrov pod vrhom na prisojni strani tega 1844 metrov visoke ga hriba, poimenovana po našem prvem predsedniku društva.
Nestalno vreme, ki prevladuje že nekaj tednov, ni motilo nekaj sto planincev, zastopane so bile vse generacije, ki so prihiteli na vrh, da se poklonijo Jelinčičevemu spominu. S svojo prisotnostjo so nas počastili gostje - planinci iz Benečije, Bohinjske Bistrice, Gorice, z Jesenic, iz Kopra, Podbrda in Tolmina.
Posebnega odobravanja navzočih je bila deležna skupina tolminskih in tržaških mlajših planincev, ki so se odpravili na pot že v soboto in so prespali v koči na planini Razor nad Tolminom. Naslednjega dne so se navsezgodaj povzpeli na Vogel, mimo šije na Rodico, do Črne prsti. Pot, ki je bila ponekod zaradi snega kar zahtevna, je zelo slikovita, saj je izpeljana po grebenu, ki loči Bohinjsko dolino od Baške grape.
........................................................................................................................m.,.............................................................................
V SOBOTO
Reprezentančni nastop na Re&i najboljših zamejskih odbojkaric
Igrale bodo proti jugoslovanski prvoligaški šesterki Rijeke
Slovenska odbojkarska zamejska prvoligašem Rijeko, ki je končala
reprezentanca je zadnjič igrala pred nekaj več kot petimi leti, ko se je v Trstu pomerila z odlično šesterko Technike iz Brna. Po tem krstnem nastopu pa izbrane vrste naših odbojkaric nismo več videli pri delu. Drugi reprezentančni nastop bodo naše odbojkarice opravile v soboto na Reki, kjer se bodo pomerile z
na «Giru», kjer je med drugimi manj-
......................................................................
Turnir Kvarnerske riviere
POLFINALISTI SO ŽE ZNANI
To so Fiorentina, Rijeka, Partizan in Dinamo
(Od našega dopisnika)
REKA, 25. — Danes se je zaključil kvalifikacijski del mednarodnega mladinskega nogometnega turnirja za «Pokal Kvarnerske riviere». Odigrali so tri kola na igriščih na Reki, v Kraljeviči, Opatiji in Labinu. V polfinale so se uvrstile enajsterice Fiorentine, Rijeke, Partizana in Dinama.
Na reškem stadionu je praška Sparta ustavila Crveno zvezdo pri 1:1 in tako sta se za napredovanje borila Rijeka in Napoli. Srečanje se je končalo pri 0:0 in tako je osvojila prvo mesto Rijeka, ki je zbrala 4 točke, Crvena zvezda in Napoli imata 3, Sparta pa 2.
V	Opatiji sta se potegovala za napredovanje beograjski Partizan in Nice. Francozi so premagali Tunis z 2:1, toda Partizan je premagal Opatijo še izdatneje: 3:0. V polfinale so se tako uvrstili Beograjčani zaradi boljše razlike v golih. Ti dve ekipi sta imeli po 5 točk, Tunis 2 in Opatija 0.
V	Labinu je z izidom 0:0 Fiorentina zapravila točko v srečanju z mostarskim Veležem, toda tudi to ji je zadostovalo za napredovanje. Druga ■ tekma, v kateri je domači Rudar pripravil pravo senzacijo z
zmago nad Hajdukom z 1:0, tako ni bila pomembna za končno lestvico. Fiorentina je zbrala 5 točk, Rudar 4, Hajduk 2 in Velež, ki je bil lanski zmagovalec tega pomembnega turnirja, 1 točko.
V	Kraljeviči je zmagal zagrebški Dinamo, ki je danes premagal domačo Politechniko iz Temišvara z 1:0. Dinamo je zbral 5 točk, Čelik 4, Politechnika 3, Mladost 0.
V	petek bosta na sporedu na Reki naslednji polfinalni tekmi:
16.15	Fiorentina — Partizan
17.45 Rijeka — Dinamo
Evelino Klarich
BOKS
BERLIN, 25. — Zahodni Nemec Eckard Dagge je postal novi evropski prvak superwelter kategorije. V 9. krogu je s k.o. premagal Španca Joseja Durana.
* * *
NEW YORK, 25. — Predstavniki svetovne boksarske zveze so izjavili, da bo novega svetovnega boksarskega prvaka težke kategorije, če bi se Cassius Clay po dvoboju z Bug-nerjem umaknil iz aktivnega boksa, določilo srečanje med Foremanom in Frazierom.
na drugem mestu letošnjega jugoslovanskega prvenstva.
Našo zamejsko reprezentanco, ki bo igrala pod imenom ZSŠDI, bodo sestavljale: Ban in Daneu (Konto-vel), Kralj in Legiša (Sokol), Grgič in Čuk (Sloga), Križmančič, Trenta in Lovrečič (Breg) ter Bolčina, Gla-vina in Pernarčič (Bor). Pred odhodom na Reko je imela reprezentanca štiri skupne treninge in je o-digrala dve prijateljski tekmi z dru-goligašem OMA. Ker izbrano vrsto sestavljajo odbojkarice petih društev je bil glavni namen prijateljskih tekem uigravanje. Že drugi nastop z OMA je pokazal, da se v soboto na Reki lahko nadèjdhlo dobre igre. Naše odbojkarice bodo po vsej verjetnosti nudile boljšim nasprotnicam dober odpor? Nè smemo pozabiti, da igrajo pri Rijeki kar tri jugoslovanske reprezentantke. Ne glede na končni izid, ki je že vnaprej znan, pa je za našo odbojko veliko priznanje že vabilo nà Reko, ker bosta poleg ženske reprezentance ZSŠDI igrali tudi dve moški izbrani vrsti, ki bosta prav tako branili barve ZSŠDI ter ženska ekipa Bora. S temi štirimi tekmami bodo marljivi reški športni delavci končali letošnjo sezono.
Za konec ne bo odveč, če napišemo imena igralk, ki so pred petimi leti (10. marca 1970) igrale v Ulici della Valle s šesterko Technike iz Brna. Sokol: Zidarič, Švab, Gabrovec; Breg: Slavec, Klabjan, Foraus; Bor: Pernarčič, Bezeljak, Rauber, Barej; Zarja: Bandelj, Casagrande, Zavadlal. Od teh dvanajstih igralk je torej «preživela» samo Sonja Pernarčič. Nekatere med njimi so prenehale igrati, druge pa še vedno, bolj ali manj uspešno nastopajo.
Pri letošnji izbiri reprezentantk je bilo glavno načelo to, da so zastopana vsa društva s Tržaškega, ki gojijo žensko odbojko. Sobotni nastop pa ne bo letošnji edini nastop izbrane vrste.
G. F.
RUGBY
ALIWAL, 25. — Na svojem gostovanju po Južni Afriki je osvojila francoska državna reprezentanca v rugbiju že svojo sedmo zmago. Ekipo Aliwal North je premagala s 34:15.
NOGOMET
HONGKONG, 25. — Severna Koreja se je uvrstila v finale 3. skupine nogometnega tekmovanja za azijski pokal. Premagala je reprezentanco Hongkonga.
V WIMBLEDONU
Brez večjih presenečenj
LONDON, 25. — Danes se je mednarodni wimbledonski teniški turnir nadaljeval z 2. kolom. Nekaj današnjih rezultatov: ••
Moški
Riessen (ZDA) - Dibley (Avstralija) 9:8, 6:2, 6:3
Ashe (ZDA) - Kamiwazumi (Japonska) 6:2, 7:5, 6:4
Ramirez (Mehika) - Borowiak (ZDA) 1:6, 9:8, 9:7, 6:3
Vilas (Argentina) - Moore (Južna Afrika) 6:4, 6:3, 6:1 Rosewall (Avstralija) - Feaver (Vel.
Britanija) 6:4, 6:4, 6:4 Tanner (ZDA) - Pecci (Paragvaj) 6:3, 6:4, 9:8
Roche (Avstralija) - Ganzabai (Argentina) 6:3, 6:2, 6:4 Connors (ZDA) - Amritraj (Indija) 9:8, 6:0, 8:6
Panatta (Italija) - El Shafei (Egipt) 4:6, 6:4, 6:4, 3:6, 6:3 Stewart (ZDA) - Nastase (Romunija) 8:6, 6:8, 6:2, 1:6, 6:3 Borg (švedska) - Holeček (ap. Češkoslovaška) 3:6, 6:3, 6:4, 9:8 Okker (Vel. Britanija) - Rahem (Pakistan) 8:9, 4:6, 9:7, 6:3, 6:0 Edini poraz, ki je bil nekoliko nepričakovan, je doživel Romun Nastase.
Po prvih dveh kolih je bilo izločenih že pet nosilcev skupin: Geru-laitis (ZDA - 14), Smith (ZDA - 7), Kodeš (ČSSR - 12), Alexander (Avstralija - 10) in Nastase (Romunija). Ženske
Morozova (SZ) - Durr (Fr.) 6:3, 4:6 in 6:1
kotalkanje;
V GORICI
Nad sto nastopajočih
• V”
• ••
na včerajšnji reviji
Nastopila sta tudi Livij Rožič in Katja Bancon
V dvorani v dolini Korna je bila včeraj popoldne revija goriških kotalkarjev, ki delujejo v sklopu UGG. Nastopilo je več kot sto mladih ko-talkaric in kotalkarjev, med njimi tudi tisti, ki sodelujejo na raznih tekmovanjih. Tekmovalci so prvotno nastopali v sklopu CONI, pred kratkim pa je osrednja športna zveza dala nalog UGG naj ta ustanovi tekmovalno skupino.
Med kotalkarji je tudi nekaj Slovencev. Med moškimi je to Livij Rožič, mlad dijak, ki ga poznamo tudi z drugih športnih in rekreacijskih področij. S kotalkanjem se ukvarja že več let; s prizadevnostjo mu je uspelo tudi, da je postal vaditelj mlajšit). kotalkarjev. Livij Rožič je nastopil že na raznih prireditvah, na primer v Števerjanu, na prvomajskih prireditvah. Letos je na pokrajinskem tekmovanju v parih dosegel (skupno z Marzio Fabbro) 2. mesto, na deželnem prvenstvu pa je bil tretji.
Med nastopajočimi je bila tudi Katja Bavconova. Ta dijakinja 1. razreda slovenske nižje srednje šole se s kotalkanjem ukvarja že štiri leta, letos pa je pričela tudi tekmovati. Na mladinskih igrah (v občinskem merilu) je dosegla 2. mesto, na pokrajinskih (te so bile v Ronkah) pa je bila deseta. Na splošnem pokrajinskem prvenstvu v Tržiču pa je bila štirinajsta.
Med nastopajočimi je bila tudi Lucija Pisk iz štandreža, ki je na občinskih mladinskih igrah dosegla 5. mesto.
ATLETIKA
V prvem dnevu dobri rezultati
RIM, 25. — Prvi dan četvernega mednarodnega atletskega srečanja Italija — LR Kitajska — Romunija — Španija v Rimu se je začel z nekaj zelo dobrimi rezultati.
Angelo Groppelli je postavil nov italijanski državni rekord v metu
krogle z znamko 19,20 m, kar je 17 cm bolje od njegovega dosedanjega I rekorda.
NIENBURG, 25. — Na mednarod- ; Med metalci se je zelo dobro iz-
nem ženskem odbojkarskem turnirju v Nienburgu v ZRN je Italija premagala Švico s 3:1.
kazal tudi slovenski metalec kladiva Edi Podberšček z Goriškega, ki je bil v svoji disciplini drugi (67,02
m), za prvouvrščenim Romunom Tudorjem (68,14 m).
Izvrsten je bil tudi Mennea v teku na 100 m. Čeprav je prvi start zgrešil in je drugega opravil zato celo z rahlo zamudo, je to progo pretekel v izvrstnem 10"1, kar je vsekakor dosežek svetovne vrednosti. V tej disciplini je bil 2. Španec Carbonel
«S to turo so hoteli mladinci dokazati, da je mladina danes, čeprav živi v dobi, ko družabnost u-mira, prav tako združena, kot je bila pred 30 leti,» je v govoru dejala dr. Mašera, «takrat, ko je bil Zorko Jelinčič pobudnik in duhovni voditelj študentovskega odbora proti poitalijančevanju in fašistizaciji našega ljudstva na Goriškem in Tržaškem.»
Po uvodnem govoru, ki ga je prebrala dr. Mašerova. sedanja predsednica društva, je dr. Slavko Tuta, Jelinčičev sočolec, povedal nekaj misli, nakar so sledile recitacije članov Slovenskega amaterskega gledališča.
Slovensko planinsko društvo je podarilo oskrbniku koče prispevek za njeno delno popravitev in spominsko plaketo.
Tako se je zaključil uradni del proslave. Nekateri planinci so se še nekaj časa zadrževali v koči v prijetnem vzdušju, drugi so raje pohiteli pred dežjem v dolino.
Z. A.
(10”3), 3. pa Kitajec Feng (10”5). da za uspeh.
Na PP naraščajnic
Dve borovki za štiri naslove
Pokrajinsko prvenstvo naraščajnic bodo izvedli v dveh dneh, in sicer danes in prihodnji četrtek, vedno na občinskem stadionu «Grezar» v Trstu.
Bor, ki bo predvidoma nastopil s tremi atletinjami, ima možnost, da v najboljšem primeru osvoji 4 prva mesta, 2 naslova pa bi bila minimalni izkupiček.
Ireni Tavčar ne more uiti prvo mesto v metu krogle, Sonja Antoni pa ima poleg zmage na 400 m v načrtu tudi normo za nastop na državnem prvenstvu. Razdaljo mora preteči v 61”2, njen osebni rekord pa znaša 61"6. Podvig ji bo verjetno uspel.
Alma Gruden bo tekla na 800 in 1500 m. Spričo prisotnosti državne prvakinje Corettijeve nima ne ona, ne druge tekmovalke nobenega izgle-
B. K.
Livij Rožič z Marzio Fabbro
NAUČIMO SE PLAVATI
x.
SKOK NA NOGE
Z roba bazena ali z nizke skale naj otroci skačejo v vodo globoko največ do pasu. Tehnika je seveda poljubna. Skačejo lahko naprej ali nazaj, s skrčenimi ali razširjenimi nogami, v daljino ali v višino. Glavni cilj te vaje je, da otroci premagajo strah SKOK NA GLAVO Skok na glavo je že zahtevnejša oblika v vadbi skokov. Metodična pot do znanja je taka:
1. PREVAL S KLEKA. - Otrok poklekne na rob bazena. Reke stegne navzdol v smeri proti vodi. Glavo potisne med roke ter se s telesom počasi nagiba naprej, dok'er se ne prevaga in pade v vodo (risba 6).
2)	Preval z vage — Učenec se postavi na rob bazena v globokem predklonu z rokami stegnjenimi navzdol proti gladini vode. Glava je med rekama. Eno nogo dvigne ter počasi prenaša težo telesa naprej, istočasno pa dviguje omenjeno nogo. Ko izgubi ravnotežje in prične padati v vodo se stegne in drži telo trdno napeto dokler ne pade v vodo.
3)	Skok na glavo — Iz istega položaja kot pri prejšnji vaji, le da stoji učenec na obeh nogah, prenaša težo telesa naprej. Tik preden začuti, da bo izgubil ravnotežje se z lahkim zibom odrine z obema nogama in prav tako kot prej pade v vodo
4)	Startni skok — Startni skok ni navpičen kot običajni skok na glavo. Je mnogo bolj položen in telo mora zdrseti pod vodo. Na startnem mestu je plavalec v lahkem počepu. Nogi sta razkoračeni (približno 20 cm) in prsti segajo malo čez rob, da je opora trdna. Telo je v predklonu z rokami v zaročenju. Na star-terjev znak zamahne plavalec z rokami naprej in se močno odrine od roba bazena. Pri prostem slogu je največja globina nekje okoli pol metra, pri prsnem pa nekoliko več. Z delom rok in nog začnemo ko je hitrost drsenja enaka tisti s katero običajno plavamo. Pri crawlu začnemo najprej udarjati z nogami, pri prsnem slogu pa je prvi zavesljaj * rokami.
OBRAT ZA CRAWL
V crawlu je dovolj, da se plavalec dotakne stene bazena z eno roko. Ko se z eno roko dotakne stene bazena telo še vedno drsi do stene. Plavalec roko krči in ko pride z o-brazom do stene, hitro skrči noge, glavo dvigne, z drugo roko pa potegne v nasprotni smeri proti prsim. Ta poteg mora biti tako močan, da plavalca obme za 180 stopinj. V tem trenutku plavalec vdihne, postavi noge (stopala) na steno bazena, se potopi pod vodo in se s stegnjenimi rokami odrine od stene bazena. Glava je med rokami v vodi. S plavanjem prične brž ko hitrost odriva nekoliko pojenja.
OBRAT ZA PRSNO PLAVANJE
Tekmovalna pravila zahtevajo, da se plavalec v prsnem načinu plavanja dotakne stene bazena z obema rokama istočasno. Telo še vedno drsi k steni in ko pride plavalec z obrazom do stene hitro skrči noge pod trup. Z močnim zasukom vsega zgornjega dela trupa se obme za 180 stopinj in med obračanjem vdihne. Odriv je sličen kot pri crawlu, glava je med rokama in telo stegnjeno dokler se hitrost drsenja ne zmanjša. Prvi zaveslaj je z rokama.
1 B. K.
KONEC
lili::::!:

lir’


janko kersnik:
13.
I
CIKLAMEN

:::::
Pa doktor ni čutil ni enega ni drugega glasu; vse, kar je govorila ona, dozdevalo se mu je le ljubeznivo. Podala sta si roki in ona je njegovo tudi na lahko stisnila.
Zdolaj so ga že klicali. Skočil je na bližnji lojtrski voz in potem se je odpeljala vsa družba; vsa najboljše volje.
Tudi doktor je bil zdaj vesel in srečen! Glasan ni bil, nego tiho je sedel na svoji deski, v rokah pa je varno držal svoji dve vijolici. K sreči je bila noč jako temna.
PETO POGLAVJE
Zakaj nas pač mučijo časih spomini s tako elementarno silo? Kadar jih najmanj potrebujemo, najmanj pričakujemo, stopijo nam pred oko in na uho nam zvene nekdanji znani, in kakor smo sami mislili, pozabljeni glasovi. Ni treba, da bi človek štel petdeset let in da bi imel za seboj burne ali vsaj nemirne dni; tudi mladega, čigar pot je vodila do zdaj vedno po varnem, ravnem svetu, tudi njega posilijo take bridke ure: saj je ni žive duše na svetu, katera bi mogla mirno reči o sebi, da se ji ni ničesar kesati, ničesar sramovati.
Taka se je godila zadnje dni doktorju.
Odkar je prinesel oni dve vijolici domov ter ju hranil
na oknu, postavljeni v kozarec vode, in kadar koli mu je bil v spominu lahki, mehki stisk Elzine roke, vselej so mu vstajale v spominu podobe iz minulih let in kakor kragulj Prometeja, tako so doktorja ujedah ti spomini že nekaj večerov; vračal se je zgodaj iz gostilne domov in potem je sedel blizu do polnoči zamišljen pri mizi in sem ter tja brskal in iskal in prebiral po starih pismih.---------------
Bilo je morda pet ali šest let prej. Hrast je bil tedaj koncipient pri znanem advokatu na Dunaju, in kakor je ta čislal Hrasta dobrega, umnega delavca, tako priljubljen je bil mladi doktor v družini svojega šefa. Zato je bilo tudi redno, da je spremljal vsako leto, odkar je bil v tej pisarni — in bil je tam do zdaj vsa leta po dovršenih študijah — odvetnikovo družino v poletnih mesecih ven na deželo ter ostajal kake tri do štiri tedne tam na počitnicah. Bila je tu navadno postarna soproga odvetnikova, sin njegov, takrat še vseučiliški studiosus, in dve že omoženi hčeri, kateri sta se seveda bolj brigali za svoje otroke nego za drugo družbo. Hrast je torej občeval največ z mladim študentom, s katerim sta obhodila in oblazila vso okolico in vse gore in doline v obližju. Onih prostih nekaj tednov je naglo minilo in potem se je pričel zanj zopet stari vsakdanji posel.
Pred petimi ali šestimi leti torej — natančnega časa ne vemo več — stanovala je vsa ta družina zopet za nekaj poletnih mesecev v prijazni vili blizu Badna pri Dunaju. Bila je letos mnogobrojnejša nego sicer, kajti pridružil se jim je bil nekov sorodnik z Moravskega s svojo hčerko.
Mlada je bila ona, menda komaj osemnajstletna, lepa, izobražena in — recimo — duhovita.
Pa čemu bi tu po okoliših pripovedovali? Zaljubila sta se drug v drugega, Hrast in mlada Katinka, in nekega krasnega večera — mesec je sijal jasno na nebu in mlačna sapa je nosila rožno vonjavo čez §ečo — hodila sta po
samotnem potu v zadnjem koncu vrta in tu sta se vprvič poljubila.
Pa — je li bila to prava, vroča ljubezen, katero je nosil on v srcu?
Sam si ni bil tega v svesti in se tudi vprašal ni o tem. V Hrastu je tičalo preveč onega, kar imenujemo površno vulgarno : materializem, kar pa v istini ni nič drugega nego — sebičnost, samoljubje. Samoljubni, sebični ljudje pa požrtvovalne, globoke ljubezni niso zmožni, premaga jih in stori jih sužnje edina pohotnost.
Hrast je bil tedaj še jako mlad in ko je znal, da ga dekle ljubi, in ko jima je bilo moči parkrat srečati se na skrivnem in objeti in poljubiti, bil je srečen in vesel tudi on. čeravno poln lahkih nazorov, katerih največ mu je vcepila, kakor smo že omenili, lahka družba, rekel si je, da ljubi deklico — saj je bilo to vprvič, da je bil v taki razmeri z žensko. O resnici, o vztrajnosti te svoje ljubezni premišlja vati pa ni imel povoda.
Čisto drugačna je bila Katinka. Oklenila se je mladega moža z vso iskrenostjo in zaupljivostjo prve, nedolžne ljubezni. Dvojiti o resnici njegovih besed ji ni prišlo na um, in kakor ga je ljubila sama, tako je sodila o njegovi ljubezni.
Njuna razmera je ostala po dogovoru obeh tajna; o prihodnosti pa nista govorila.
Tako so minili oni štirje tedni, kateri so bili odmerjeni Hrastu za dopust; potem je moral zopet v mesto. Odslej sta si vedno dopisovala, zlasti ko se je bila Katinka vrnila z očetom na Moravsko. Videla sta se zadnjikrat v odvetnikovi hiši, kjer se je deklica en dan mudila, pa govoriti nista mogla na samem.
Med dopisovanjem je potekalo leto in bližali so se zopet gorki poletni dnevi. Odvetnikovi so se odpravljali na odhod — letos so hoteli na Solnograško in tudi Katinko so pričakovali, da jih spremi tja — doktor Hrast pa letos
ni hotel ž njimi. Izprosil si je bil dopusta, da gre z nekoliko tednov v domovino, na Kranjsko, katere že več le ni videl.
Katinki dolgo časa ni pisal, akoravno je redno prejema liste od nje.
Mislil je preveč o svoji advokatski preskušnji, o mestu kjer bi se naselil, in — da govorimo odkrito — hladan ii mrzel je bil postal v svoji ljubezni. Deklica je bila predale in pisma njena, akoravno tako ljubezniva in gorka venda niso mogla netiti ognja v njegovih prsih. To je naravno pr takih ljudeh kakor on.	1
. Ko..f bil Povedal deklici vprvič, da jo ljubi, in pozneje se — nikdar si m bil prav tega čuta v svesti, morda je ne vede sebi m njej lagal ; zdaj pa, ko se je jel ogibati nje, tud ni premišljeval o nagibih.	J
šel je torej domov na Kranjsko.
Le-sem ni bilo nobenega pisma; saj uboao dekle ki s je ubijalo glavo, zakaj in kako je vse to, ni vedelo kam b pisalo. Hrast pa si je podaljšal dopust, rekši — da je bolan Ko je slutil, da mu ne bo več prilike, sniti se s Katinko vrnil se je na Dunaj, a tam je takoj svojo službo odpovedal Pridobil si je bil mesto v domovini. Preden pa je odšel prejel je od ljubice še eno pismo, in to je bilo zadnje Za besede m bilo v njem, niti očitanja; vprašala je le, zaka je ne ljubi več?
In on?
Odgovoril ji je ter napisal šest dolgih strani; trdil j« in se rotil, da jo ljubi — pa da je vse njuno počenjanje vsa razmera — brez nade, brez upanja; da nimata premo
Z^^a.0"nitlJne ve-kdai bode samostalen in kdaj si bodi pridobil toliko, da bode dovolj dvema. Govoril je, kakor b
.edmažrtev svojega - poštenja. In na konci je dejal, da je nikdar ne bode pozabil ! —
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir. za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24 — letno 240.— din. za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
Za SFRJ	Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT. - DZS . 61C00 Ljubljana*
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno*
upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda Oglasi za tržaško m goriško pokra|ino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italija pri S.P.I»
26. junija 1975 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
H
ZTT - Trst
VAZEN SKLEP KASACIJSKEGA S0DISCA
Kmalu obnovitev sodnega postopka proti pripadnikom «Ordine nuovo»
Proces proti 119 fašističnim skrajnežem je rimsko sodišče januarja prekinilo z nesprejemljivo utemeljitvijo - V Potenzi že takoj na začetku prekinjen proces zaradi vstaje v Reggio Calabrii
Končan kongres zahodnonemške KD
RIM, 25. — Proces proti IIP desničarskim skrajnežem, pripadnikom zloglasni fašistični organizaciji «Ordine nuovo», se bo kmalu nadaljeval. Tako je sklenila prva kazenska sekcija kasacijskega sodišča, ki je razveljavila sklep, s katerim je rimsko sodišče prekinilo proces prve stopnje v pričakovanju zaključka drugih procesov v teku proti nekaterim pripadnikom fašistične organizacije. Kasacija je prav tako razveljavila ukrep, s katerim je rimsko sodišče naklonilo nekaterim obtožencem začasno svobodo. Obtoženci Gubini, Cortese, Balistrieri, Zamboni in Balani se bodo morali tako vrniti v zapor.
Sklep Kasacijskega sodišča je torej pritrdil tistim, ki so ostro kritizirali prekinitev procesa proti desničarskim skrajnežem in ga ocenjevali kot objektivno potuho zločinskemu delovanju «Ordine nuovo». Rimsko sodišče je 27. januarja letos utemeljilo sklep o prekinitvi s trditvijo, da je treba poč alcali na zaključek drugih procesov, ki naj bi pokazali, ali je «Ordine nuovo» zares zasledoval «protidemokratične cilje». To pa je bila očitno iz trte
izvita argumentacija, ki pa je notranje ministrstvo že novembra 1973 ukazalo razpustitev te organizacije, potem ko je bilo kakih štirideset njenih prestavnikov obsojenih zaradi obnavljanja razpuščene fašistične stranke. Kasacija bo sedaj vrnila svežnje procesa proti 119 pripadnikom «Ordine nuovo» kancliji rimskega sodišča, ki bo morala določiti datum obnovitve sodne obravnave.
V Potenzi pa se je danes začel — ter je bil po treh urah prekinjen — proces zaradi fašistične vstaje v Reggio Calabrii, ki je trajala od julija 1970 do februarja naslednjega leta. Na zatožni klopi je šestnajst fašistov, med katerimi so sedanji misovski senator Ciccio Franco, neapeljski brodar Amadeo Matacena, industrijec s kavo Demetrio Mauro in sindikalist CISNAL Domenico Si-clari. Vseh šestnajst je obtoženih vrste zločinov, med drugim hujskanja h kršitvi zakonov, širjenja lažnih in tendencioznih vesti za motenje javnega reda, cestnih blokov in postavljanja barikad, žalitve državnih ustanov in policijskih sil, prevratniške manifestacije, povzro-
luiiiiimiiuiriiiiiimimiiiiiiiiimuiiiHiiiiimummuiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiifiiiiiMiiimiimiiimmiiii
VAŽEN PREMIK V AMERIŠKI DIPLOMACIJI
Kissinger napovedal normalizacijo s Kubo
Že prihodnji mesec bi lahko ukinili sankcije proti otoku
ATLANTA, 25. — Ameriški zunanji minister Henry Kissinger je med sinočnjo tiskovno konferenco v Atlanti izjavil, da so ZDA «pripravljene voditi dialog s Kubo s pozitivnim zadržanjem». Dodal je, da je ameriška vlada «z zadovoljstvom» zvedela za sklep vlade v Havani, da vrne Američanom dve milijardi dolarjev, ki so jih v teku zadnjih let zaplenili preusmerjevalcem raznih ameriških letal, ki so bila prisiljena pristati na otoku.
V ameriški diplomaciji se očitno nekaj premika glede Kube, saj je še pred nekaj tedni sam predsednik Ford dejal, da «ne vidi razloga», da bi ZDA spremenile svojega stališča do Castrove vlade. Kissinger pa je včeraj zagotovil, da so ZDA pripravljene «izboljšati odnose» s Kubo, čeprav je dodal, da bo to odvisno predvsem od kubanske vlade, ki jo je pozval, naj se pogaja ne-
LJUBEZEN IN REVOLUCIJA
Pekinški list «žen min ži bao» je objavil z velikim poudarkom življenjepis zglednega dekleta iz pokrajine Hopei, ki je sklenila, da se omoži z zaročencem, čeprav bo ta pohabljen za vse življenje zaradi posledic prometne nesreče. Navidez — poudarja list — gre le za romantično zgodbo, v resnici pa je dekletova ljubezen revolucionarna in zgled za nove odnose v kitajski družbi.
Dekle je namreč preučilo svoje razmerje s jantom v luči «naukov predsednika Mao Ce-tunga». Zaročenec, neki vojak, je bil ranjen, «ko je branil državno imovino med vožnjo kamiona», vrhu vsega pa je bil vselej zgleden delavec in revolucionar. «Ko so leta 1969 socialimperialisti napadli otok Tsenpao, je bil prvi, ki se je v svoji vasi javil kot prostovoljec. da bi branil domovino.»
Po nesreči se je jant iz ljubezni do zaročenke mislil odpovedati poroki in je zato pisal dekletu, naj pozab', nanj. Dekle, prav tako zgledno kot on, pa mu je odpisalo, «da je najina ljubezen osnovana na proletarski ideologiji. Zdravi se mirno, tako boš lahko še dal svoj prispevek domovini, jaz pa bom medtem skrbela za tvojo družino.»
Na vasi «je razredni sovražnik šušljal proti tako nenavadni poroki, menil je, da je nemogoča.» «Dekletovo pismo pa — piše pekinški časnik — je bil zelo zgovoren odgovor na njegovo natolcevanje.»
Zaročenca sta se tako vzela in poroka, ki je bila v počitniškem domu revolucionarnih vojakov, je ganila tudi najbolj prekaljene revolucionarje. «Samo v socialistični Kitajski — zaključuje pekinški list — ki jo vodi predsednik Mao Ce-tung, sta se zaljubljenca lahko vzela. Njuna poroka je nekaj novega, znak nove omike in novih ljudi.»
Morda bo tudi res, da je zvezo med zaročencema utrdil predsednik Mao Ce-tung s svojo revolucionarno mislijo, morda pa je resnica le bolj preprosta in ji je enostavno ime ljubezen, tista stara in toliko opevana ljubezen, zaradi katere so vzdihovali že stari Egipčani in pred njimi Sumeri in vedi ga vrag še kdo vse.
posredno z ameriško vlado. Šef a-meriške diplomacije je verjetno cikal na nedavne razgovore med Castrom in senatorjem McGovernom, ki sta med drugim obravnavala tudi dvostranske odnose.
Kissinger je celo dopustil možnost, da bi na zasedanju OSA (organizacije ameriških držav), kj bo prihodnji mesec v prestolnici Kostarike, odpravili gospodarske sankcije, ki so jih uvedli prpti Kubi leta 1964. Po Kissingerjevem mnenju «obstajajo pogoji za resno razpravo» med Kubo in ZDA.
Med tiskovno konferenco je Kissinger obravnaval tudi splošne odnose med ZDA in Latinsko Ameriko in poudaril važnost, ki jo tem odnosom pripisuje Bela hiša. Kot dokaz tega je omenil, da se je sam pogovarjal z več latinskoameriškimi zunanjimi ministri kot katerikoli drug njegov predhodnik. Vsekakor pa je Latinska Amerika «v prehodnem obdobju», zaradi česar je jasno — je dejal Kissinger — da se ti odnosi odvijajo neenakomerno in da tu pa tam prihaja do «občasnih napetosti».
FIRENCE, 25. — Po vesteh iz florentinskih sodnih krogov je preiskovalni sodnik dr. Casini podpisal nov zaporni nalog za ginekologa Giorgia Concianija, ker je zdravnik nadaljeval svoje delo v centru za prekinitev nosečnosti, ki so ga pripravili v nekem predmestnem stanovanju. Kot je znano je bil dr. Conciani že zaprt v začetku januarja
Čanja osebnih poškodb, apologije zločina in oborožene vstaje proti državni oblasti, številni' obtoženci, ki so vsi na začasni svobodi, so bili danes odsotni, med njimi tudi Ciccio Franco. Predsednik senata Spagnolli je naslovil predsedniku sodišča opravičilo zanj, češ da je zadržan v palači Madama, kjer bodo prav danes obravnavali neko interpelacijo, ki jo je pred časom vložil sam Franco.
Kot smo omenili, so proces tri ure po začetku prekinili na zahtevo branilcev obtožencev in skle nili prepustiti zadevo kasacijskemu sodišču. Odvetniki fašističnih skrajnežev so namreč oporekali, da pripada pristojnost za nekatere zločine kot na primer žalitve državne oblasti, porotnemu sodišču, ne pa tribunalu. Sodnik je ugovor sprejel in predal zadevo kasaciji. Ni težko predvideti, da se bo proces na ta način še dolgo zavlekel. Sicer pa je treba tudi pripomniti, da si od procesa v Potenzi ni bilo pričakovati, da bo razkril vso resnico o vstaji v Reggio Calabrii, saj med obtoženci ni nekaterih demokrščan-skih krajevnih veljakov, ki so vseskozi podprli upornike. Poleg tega pa bi se moral proces omejiti le na nerede, ki so izbruhnili v mestu, ne pa tudi na atentate proti vlakom, do katerih je prišlo v času vstaje. Atentat 22. julija 1970 v Gioia Tanni proti «vlaku sonca» je povzročil šest smrtnih žrtev in kakih 50 ranjenih, preiskovalci pa so ga dolgo prikazovali le kot povsem naključno nesrečo zaradi okvare na tračnicah. V atentatu na vlake, s katerimi so številni sindikalisti iz vse Italije prihajali 22. oktobra 1972 v Reggio Calabrio na veliko manifestacijo federacije CGIL, CISL in UIL, pa ni bil po golem naključju nihče ubit. Samo za las ni 14 bombnih atentatov povzročilo pravega pokola.
Zaporni nalog za raisovskega odvetnika
Silvio Bonazzi, ki je izginil neznano kam, naj hi bil vpleten v tihotapljenje ukradenih draguljev v Švico
MILAN, 25. — Milanske sodne oblasti so izdale zaporni nalog proti 45-letnemu odvetniku Silviu Bonazziju, kandidatu MSI na zadnjih upravnih volitvah. Odvetnika niso mogli aretirati, ker je pravočasno izginil neznano kam. Zaporni nalog proti njemu so izdali v zvezi s preiskavami po aretaciji dveh Italijanov v Švici, pri katerih so našli ukradene dragulje za približno poldrugo milijardo lir. Misovski odvetnik je svak enega od aretiranih, Nicola Seba-stianija, lastnika milanskega nočnega lokala «Petra club». Drugi aretiranec je inž. Vittorio Casadei. Del draguljev, ki so jih našli v avtomobilu, s katerim sta se Sebastiani in Casadei pripeljala v Švico, je bil ukraden na domu industrijca iz Brescie Lucchinija. Ni še znano, česa dolžijo misovskega odvetnika, kaže pa, da naj bi sodeloval pri tihotapljenju draguljev v tujino.
TRIPOLIS, 25. - Ciprski predsednik Makarios je dopotoval v
BONN, 25. — S potrditvijo Helmuta Kohla za predsednika stranke se je v Mannheimu zaključil kongres zahodnonemške krščanske demokracije — CDU. Na kongresu so odobrili dokument o politiki CDU do najvažnejših notranjih in mednarodnih problemov, katerega vsebina dokazuje, da se je stranka v bistvu premaknila na desno pou pritiskom svojih bavarskih zaveznikov -
Straussove CSU. Dokument med drugim obtožuje socialdemokratsko vlado, da hoče uničiti zasebno lastnino, glede zunanje politike pa se zavzema predvsem za evropsko zdru ževanje in za popolno zvestobo NA TO, medtem ko zelo kritično ocenjuje odprtje proti vzhodu.
Na sliki: Helmut Kohl na govorniškem odru na kongresu CDU.
POSEG SODMKA Dl GENNARA NA TISKOVNI KONFERENCI V RIMU
Ukinitev kazenskega pregona narkomanov orožje za boj proti razpečevalcem mamil
Krog narkomanov se bohotno širi: vsaj 37 odstotkov višješolske mladine poskusilo «lažja mamila», okrog pet tisoč pa se jih vdaja «težkim mamilom» ■ Štirje mrtvi v Milanu v slabih dveh tednih
RIM, 25. ------ Naj bodo pajki ali
netopirji, zadnje halucinacije zastrupljenih narkomanov ne naznanjajo osvoboditve izpod jarma kapitalističnega izkoriščanja, še manj pa eksplozije občutkov, pač pa so le prvi korak v temačen predor, iz katerega ni izhoda. Nesrečnež postane nečloveško abuiičen, iz abu-ličnosti se zbudi le ob vse pogostejših krizah zastrupljenega organizma, ki zahteva novo dozo mamila v pričakovanju še ene, morda močnejše, ki mu bo usodna. Kdor umira zastrupljen z mamili se ne bojuje proti sistemu, pač pa mu naredi le u-slugo s tem, da propade na utrujeno bitje brez energije in volje do boja.
Čeprav razširjenosti mamil v I-taliji in zlasti pri nas ne moremo še primerjati z razsežnostjo, ki jo
letni fantje umrli, zastrupljeni od heroina. Vprašanje je torej, kako se boriti proti tej okužbi, ki s svojimi klicami vse bolj zastruplja tkiva naše družbe. Italijanski zakonik, ki smo ga podedovali po fašizmu, za sedaj še ne ločuje med razpečevalci in uživalci mamil: pokaditi gram hašiša ali razpečati tono heroina je po sedanjih normah isti zločin, ki zahteva strogo kazen in katere žrtev je po navadi ravno narkoman, kateremu je najlažje priti na sled. Nesrečnež je tako v začaranem krogu, iz katerega se le s težavo reši s svojimi močmi: po eni strani je ujet v kolesje razpečevalcev, ki zlepa ne spustijo svoje žrtve, po drugi pa v kolesje družbe, ki nima ali bolj noče imeti razumevanja za njegove te-
ima pojav v ZDA ali v Veliki Bri-1 žave, kaj še, da bi mu pomagala, taniji, postaja vprašanje iz dneva da se znova vključi vanjo, v dan bolj pereče. V slabih dveh n ”''"u ^	5
tednih so zabeležili v Milanu, kar štiri smrtne primere zaradi uživanja mamil, pa tudi v naši deželi ne kaže nič bolje: v Vidmu so v I zadnjem letu trije komaj dvajset-
O vseh teh vprašanjih je bila v Rimu tiskovna konferenca, ki jo je organiziral «znanstveni odbor prvega vsedržavnega srečanja svoboda in mamila». Sestanka se je kot zasebnik udeležil tudi kasacijski
.„„„„.m,............................................
PILOT NAJ BI V MEGLI IN NEURJU ZGREŠIL SMER
Sto devet smrtnih žrtev v ameriškem boeingu ki se je zrušil pred newyorškim letališčem
Letalo je padlo na križišče dveh avtocest - Orjaški zastoj v prometu oviral reševalno akcijo - 14 preživelih
NEW YORK, 25. — Gasilci in policija so vso noč mrzlično brskali med razbitinami boeinga — 727 letalske družbe «Eastern Airlines», ki se je zrušil včeraj tik pred letališčem Kennedy, da bi rešili morebitne preživele potnike. Dosedanji obračun tragedije je 109 mrtvih in 14 ranjenih, od katerih pa je nekaj v življenjski nevarnosti zaradi hudih opeklin po vsem telesu.
Vzrok nesreče ni bil še pojasnjen, ker so raziskovalci začeli komaj preučevati magnetofonski posnetek, na katerem so zabeleženi vsi pilotovi manevri. Iz pričevanj preživelih pa kaže vsekakor, da je tragedijo zakrivil pilot, ki je v megli in neurju zgrešil smer. Letalo se je zrušilo na križišče dveh avtocest, od katerih je ena vzporedna posebej opremljeni letališki stezi za pristajanje z radarskim vodenjem. Trčenje je bilo tako silovito, da so bile razbitine boeinga razpršene daleč naokrog, nekatera trupla pa so našli nekaj kilometrov daleč od kraja, kjer se je zrušilo letalo. Iz razbitin so se dvignili orjaški zublji, ki so bili visoki do 200 metrov.
Na srečo je boeing strmoglavil ob uri, ko je bil na avtocesti promet še neznaten. Dovolj bi bilo, da bi se tragedija pripetila pol ure pozne-
Tripolis, kjer bo imel dvodnevne . je, da bi imela še znatno hujše po-razgovore z libijskim premierom sledice: takrat začne namreč ste-Džaludom.	^ kati proti mestu hudournik vozil,
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiniiiiiHiiiiiniiiiiiiiiiiiHniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiu
NEUSPELA SVOJEVRSTNA POBUDA MLADIH FRANCOSKIH GOSTINCEV
Neurje preprečilo banket na Mont Klancu
Sicer pa so bili gorski vodniki pripravljeni zasesti vrh gore, da bi onemogočili pobudo
PARIZ, 25. — Neurje, ki je zajelo francoske Alpe, je preprečilo organizacijo «najvišjega banketa na svetu» na samem vrhu Mont Blanca; ko bi pa ne nastopilo slabo vreme, bi stopili v akcijo gorski vodniki iz Sallanchesa, ki so bili pripravljeni «zasesti» vrh najvišje gore v Evropi, da bi preprečili to «neokusno pobudo», kot so jo označili ljubitelji gora.
Pobuda o organizaciji banketa je prišla iz vrst združenja mladih gostincev, ki vsako leto priredijo svojevrstno pojedino, na katero običajno povabijo najboljše študente višjih šol in številne časnikarje. Prireditelji so nameravali prepeljati s pravo floto helikopterjev na višino 4.807 metrov mize, stole, krožnike in srebrni pribor, poleg tega pa ogromno količino hrane in pijače, vštevši seveda najboljši francoski šampanjec. Toda vreme jim je prekrižalo račune. Ko so spoznali, da helikopterji ne bodo mogli vzleteti z letališča v Chamonixu, so se mladi gostinci odločili za Aguille du Midi, 4.807 metrov visok vrh nedaleč od Mont Blanca, ki pa ima to prednost, da je zlahka dosegljiv z udobno žičnico. Toda tudi ta načrt jim je spodletel: zaradi močnega vetra žičnica ni delovala, tako da so morali gostijo pripraviti kar v spodnji postaji žičnice.
«Njihova obupna pobuda je doživela popoln polom — je komentiral predstavnik francoskega alipinistič-nega kluba — toda v bodoče bomo varovali nedotakljivost Mont Blanda, pa četudi bi ga morali zasesti».
Na zasedbo so se pripravljali tudi, kot rečeno, gorski vodniki iz Sallanchesa, ki so se nameravali množično povzpeti na vrh gore in s svojo prisotnostjo onemogočiti pristanek helikopterjev. «Ko bi dopustili izvedbo te nesmiselne pobude — je komentiral neki vodnik — bi pooblastili vsakega prismuknjenega bogataša, da spremeni našo goro v pravo restavracijo med oblaki.» Vsekakor pa je poseglo slabo vreme, vodniki pa so sedaj zadovoljni.
Sicer pa zamisel o organiziranju banketa na Mont Blancu ni povsem nova, saj jo je že uresničil neki britanski alpinist, Albert Smith, ki je prav na vrhu gore pogostil svoje prijatelje. Toda to so bili drugi časi; čudaški Anglež in njegovi prijatelji so morali nesti vso jedačo in pijačo na ramenih do vrha, kar ni bila tako lahka stvar, če pomislimo, da je «menu» sestavljalo šest telet, četrt vola, dvanajst puranov, štiri jagnjeta, sir, kruh, čokolada, sadje in 72 steklenic vina, predvsem bor-dojca, burgundca in šampanjca. Teklo je leto 1830; vrh Mont Blanca je bil prvič osvojen samo 44 let prej.
aretirala po oboroženem spopadu v Baranzateju blizu Milana, kjer so tudi našli domnevno skrivališče «rdečih brigad». Proces so po nekaj minutah prekinili, ker je sodišče privolilo v zahtevo branilcev po podalj-. šanju rokov za pripravo obrambe. Proces se bo zato nadaljeval prihodnji ponedeljek, 30. junija.
Prav danes pa so agenti lombar-dijskega centra za boj proti terorizmu sporočili, da je bil eden od obtožencev, Pierluigi Zuffada, vpleten v akcijo proti zaporu v Casale Mon-ferratu, s katero je bil osvobojen domnevni voditelj «rdečih brigad» Renato Curcio. V tem zaporu naj bi namreč našli prstne odtise «rdečega brigadista».
Proces proti domnevnima «rdečima brigadistoma»
MILAN, 25. — Pred milanskim porotnim sodiščem se je začel proces proti dorhnevnima «rdečima bri-gadistoma» Pierluigiju Zuffadi in .
Attilio Casalettiju, ki ju je policija 1 politična.
Grške oblasti napovedale izročitev Angela Angeiija
«črni bombaš» je bil v Italiji obsojen na štiri leta zapora
ATENE, 25. — Grške sodne oblasti so sklenile izročiti italijanskim oblastem neofašista Angela Angeli-ja, 22 let, ki je bil znan v krogih skrajne desnice kot «črni bombaš». Angelija so aretirali v Atenah a-prila letos na zahtevo Interpola. V Italiji je bil lani obsojen na štiri leta zaporne kazni. Neofašist je napovedal, da bo vložil priziv pri grškem kasacijskem sodišču, češ da je bila njegova dejavnost izključno «antikomunistične narave» in torej
Reševalci mrzlično iščejo morebitne preživele med razbitinami boeinga-727
ker se ljudje vračajo iz službe domov.
Nenavaden prizor je privabil na kraj nesreče na stotine radovednežev, ki so znatno otežkočili delo reševalcev. Gasilci in policija so morali k letalu s helikopterji, ker je bil po cesti dostop praktično nemogoč.
Po pričevanju nekega norveškega turista, ki se je rešil, je pilot zavil preveč na levo in tako nagnil letalo na eno krilo. «Nato je boeing eksplodiral — je dodal moški — in razbitine so letele vse naokrog. Nato se spominjam le orjaškega požara.» Ob repu letala, edinega dela, ki se ni raztreščil, so reševalci našli stevardeso, ki se je čudežno rešila le z neznatnimi praskami. Še pod šokom je dekle prestrašeno spraševalo: «Kaj se je zgodilo?»
Včerajšnja je šesta nesreča na newyorškem letališču od leta 1937 dalje. Zadnja nesreča se je pripetila pred desetimi leti, ko se je zrušilo letalo družbe «Eastern Airlines» s 84 potniki in člani posadke, ki so vsi izgubili življenje. Največ žrtev pa je zahtevalo leta 1960 trčenje med letalom DC-8 družbe «U-nited Airlines» in «superconstellatio-nom» družbe TWA: 136 mrtvih.
Srečanje evropskih časnikarjev v Capriju
CAPRI, 25. — Po včerajšnji slovesni otvoritvi v Neaplju se je danes v Capriju začel delovni del srečanja evropskih časnikarjev, ki se ga udeležujejo predstavni-i iz 21 evropskih držav. Uvodno poročilo o problemih tiska je imel tajnik italijanske časnikarske zveze Luciano Ceschia, ki je med drugim pozdravil postopno zbliževanje med obema mednarodnima časnikarskima organizacijama, ki imata svoj sedež v Bruslju in v Pragi. Ceschia je govoril predvsem o splošni krizi, ki je zajela tisk zaradi gospodarskih, tehničnih in političnih razlogov, o-menil pa je tudi vprašanje svobode tiska v svetu in v tej zvezi poudaril važnost boja, ki ga vodijo portugalski časnikarji za zagotovitev pluralizma informacije. V razpravo so nato posegli številni tuji časnikarji, med njimi tudi generalni tajnik jugoslovanske zveze novinarjev Dragan Vukobratovič,-ki je
govoril o samoupravljanj i na področju tiska.
Na srečanju evropskih časnikarjev so soglasno odobrili resolucijo, ki izraža solidarnost z bojem časnikarjev, tiskarjev in uslužbencev francoskega dnevnika «Le Parisien
Ubere», v podporo katerih bo jutri v Franciji vsedržavna stavka časnikarjev. Zvečer se je sestala posebna komisija, ki ji predseduje Alessandro Curzi in ki ima nalogo pripraviti besedilo zaključne resolucije.
iiniiiiiniiimimimiiiiiiimuiimiiiiiimimmnuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiiuniiiiiiiiniiii
NEZASLIŠAN SKLEP AVSTRIJSKEGA PREDSEDNIKA
Pomilostitev južnotirolskih neonacističnih teroristov
Odgovorni so bili za vrsto bombnih atentatov, med katerimi pokola štirih vojakov pri kraju Cima Vallona
DUNAJ, 25. — Tiskovni urad predsedstva avstrijske republike je sporočil, da je predsednik Kirch-schlàger 20. maja ob priliki 30-let-nice avstrijske republike in 20-let-nice podpisa državne pogodbe (avstrijska ustava) pomilostil domnevne krivce atentata pri kraju Cima Vallona. v katerem so bih ubiti štirje italijanski vojaki. Vest je pred nedavnim objavil neki avstrijski tednik, uradno potrjena pa je bila šele danes.
Pomiloščeni avstrijski neonacisti Kienesberger, Kufner in Hartung so bili obtoženi vrste terorističnih izpadov, pa tudi sami niso nikoli skrivaU, da so se z bombami borili za «osvoboditev» Južne Tirolske in za njeno priključitev Avstriji. Najhujši zločin, katerega jih dolži italijanska pravica, pa je vsekakor pokol pri Cimi Vallona, kraju na meji med dolinama Digon in Ober-tilUach v pokrajini Belluno. Tu sta eksploziji dveh min 25. junija 1967 ubili štiri italijanske vojake. Žrtve so bile 37-letni karabinjerski stotnik Francesco Gentile, 31-letni padalski podporočnik Mario Di Lecce, 24-letni narednik Olivo Dordi in 22-letni alpinec Armando Piva.
Slednjega je ubila eksplozija mine, ko je bil s svojim vodom na-., menjen k nosilcu elektrovoda visoke napetosti, ki so ga teroristi razstrelili ponoči. Nesrečnež je stopil na mino, ki ga je dobesedno razne-
sla. Takoj po prvem atentatu je vojaško poveljstvo poslalo na kraj skupino minercev, da bi onesposobila druge morebitne mine. A tudi ti so naleteli na mino, ki je ubila tri vojake, enega pa je hudo ranila.
Teroristični izpad je izzval val o-gorčenja med italijanskim javnim mnenjem, saj je bilo takoj očitno, da so teroristi nastavili past tako, da bi povzročili kar čim večje število žrtev. Pa tudi avstrijske demokratične sile in «suedtiroler in volkspartai» so ožigosale pokol kot brutalni zločin, ki ne koristi boju avstrijske narodnostne skupnosti za svoje pravice. V okviru preiskave so nekaj dni po atentatu odkrili letak samozvanega južnotirolskega o-svobodilnega odbora, v katerem so si teroristi lastili odgovornost za pokol in grozili z nadaljnjimi terorističnimi izpadi.
Italijanska policija ni nikoli izsledila krivcev, ki so takoj po atentatu pobegnili čez mejo. Teroriste je aretirala avstrijska policija in jih prijavila sodišču. Porotno sodišče jih je obsodilo na nekaj let zaporne kazni, prizivni sodniki pa so jih oprostili. Dokončno razsodbo bi moralo vsekakor še izreči avstrijsko vrhovno sodišče, ki pa vsekakor ne bo imelo praktičnih posledic spričo sklepa predsednika Kirchschlà-gerja, da pomilosti vse teroriste, ki so se izkazali pri «reševanju» južnotirolskega vprašanja.
svetnik Giuseppe Di Gennaro, ki so ga pred nedavnim ugrabili samozvani «oboroženi proletarski oddelki». Sodnik se je zavzel za ukinitev kazenskega pregona uživalcev mamil ter za poseg civilnega sod* nika namesto kazenskega za dejansko rehabihtacijo narkomana. Di Gennaro je poudaril, da je njegov predlog srednja pot med tistimi, ki zahtevajo uzakonitev uživanja mamil in tistimi, ki se zavzemajo še vnaprej za «trdo roko». Le z ukinitvijo kazenskega pregona narkomanov in z zaostritvijo sankcij proti razpečevalcem se lahko zlomi začarani krog, ki veže žrtev in izkoriščevalca ter se začne učinkovit boj proti skrvnemu tržišču mamil.
Po mnenju Di Gennaro bi moral poseg civilnega sodnika poleg tega zajamčiti rehabilitacijo narkomana v socialni strukturi in omogočiti pobude, ki so doslej izostale zaradi intelektualne lenobe in zaviralnega u-činka veljavne zakonodaje. Ta poseg bi se moral izvajati v dveh stopnjah: v prvi osnovani predvsem na odnosu vzajemnega zaupanja med sodnikom in narkomanom, v drugi pa s prisilnim zdravljenjem tistih, ki so znova nasedli zvabi umetnega raja.
Za sodnikom Di Gennarom je posegel v razpravo sociolog Guido Blumir, ki je orisal lestvico višjega zdravstvenega zavoda o stopnji nevarnosti mamil. Na prvem mestu so heroin in anfetamine, na drugem kemične spojine kot kislina L SD, na tretjem močnejša uspavalna sredstva, nato hašiš in njegovi derivati, na zadnjem mestu pa lažja mirilna sredstva, ki jih lahko vsakdo kupi v lekarni. Vsekakor pa so indijska konoplja in lažja mirilna sredstva veliko mani nevarna od tako imenovanih «težkih mamil», ki izhajajo v glavnem iz o-pija.
Blumir je tudi poudaril, da iz ankete nekega zavoda za raziskovanje javnega mnenja izhaja, da je 37 odstotkov dijakov višjih srednjih šol poskusilo vsaj enkrat tako imenovana «lahka mamila». Od teh naj bi jih 40 odstotkov obča? no zauživalo ta mamila, 25 odstotkov pa naj bi redno zauživalo mamila. Od intervjuvanih je bila le neznatna manjšina (6 od sto) pripravljena poskusiti «težka mamila». Kar zadeva pa ukinitev kazenskega pregona narkomanov mu je naklonjenih 57 odstotkov državljanov, med študenti pa kar 75 odstotkov intervjuvanih.
Te sunopame številke zgovorno pričajo, kako pereče je vprašanje boja proti širjenju mamil. Zlasti še, ker se pojav ne omejuje na nekaj deset tisoč narkomanov, pač pa je pravo gonilno kolo za širjenje navadnega in tudi političnega kriminala. V Lombardiji se je na primer v šestih letih poraba mamil podeseterila, hkrati pa smo bili Driča prav tolikšnemu porastu kriminalnih izpadov. Mamilo je povezano v začaranem krogu s kriminalom, saj je le malo tistih, ki zaslužijo toliko, da potrošijo do sto tisoč lir na dan za mamila. Večina narkomanov pride do denarja s tatvinami, ropi. izsiljevanji, najhuje zastrupljeni m najbolj potrebni mamila pa se sami prelevijo v razpečevalce mamila. Skrivno tržišče je v tem pogledu podobno rakasti tvorbi, v kateri se vsaka celica spremeni v nosilca kužnih klic, tako da se vsa tvorba v kratkem času pošastno razbohoti in ogroža zdravje celotnega organizma.
Brezhibno delovanje kolesja, ki že načenja tkiva naše družbe, lahko zaustavimo le, če nam uspe zlomiti vez med narkomanom in razpečevalcem, to pa je praktično nemogoče z represivnimi zakonskim normami, ki postavljajo na isto raven fanta, ki ima v žepu gram ali dva indijske konoplje in razpečevalca, ki je razprodal tono heroina. Rešitev iz začaranega kroga je le resna preventivna in zdravniška akcija (ne pa kazenska), ki naj reši narkomane zastrupitve, in stroga (v tem primeru res hudo represivna) ak? cija proti tistim, ki služijo težke milijarde za ceno življenja mladih nesrečnežev. Če se pristojne oblasti ne bodo pravočasno zavedale, bo boj proti kriminalu in razpečevalcem mamil neuspešen, ker ne bo mogoče izrezati kužnih tvorov. Kot pri skrivnem splavu se tudi v tem primeru postavlja vprašanje, koliko žrtev bo moralo v mračni tunel brez izhoda, preden se bodo o-blasti zganile?
Hills rešen?
LONDON, 25. — Vse kaže, da u-gandski predsednik gen. Idi Amin Dada postopno spreminja svoja radikalna stališča in da ,o naposled le pomilostil pisatelja Denisa Hillsa, obtoženega veleizdajstva, ' er ga je ožigosal za «podeželskega trinoga». Ugandska radijska postaja je danes sporočila, da če bo Amin pomilostil pisatelja bo to storil, ker se je pisatelj oprostil, ne pa ker bi klonil pred pritiskom britanskih oblasti.
V britanskem zunanjem ministrstvu vsekakor napovedujejo novo diplomatsko ofenzivo ministra Cal-laghana. Ni znano, za .aj gre, ker je v tem pogledu molčečnost britanskih diplomatskih krogov nepredirna.