Dopisi Slovenije". Kar se je lani pripetilo državnim poslancem dr. Tomanu in njegovim tovaršem od dunajskih študentov, to isto je zdaj pripetilo se goriškim poslancem od graških študentov. Ker pa so državni poslanci preživeli oni strah, bodo tega gotovo tudi deželni poslanci goriški; saj dozdaj še nismo culi, da bi bila po besedah „Slov. Nar." božjast „skrčila udov" poslanskih. Kar se tiče podpisov interpelacije same, je težko spuščati se v presojo onemu, komur niso klubove obravnave na tanko jasne; a to je gotovo, da disciplina je prvo pravilo klubu, brez ktere soglasno postopanje ni mogoče. V klubu pa ne sme vladati terorizem , ampak vestno prepričanje, in komur se po vsestranskem prevdarku v sedanjih okoliščinah ne zdi še ugoden čas, spravljati na dnevni red ,,Slovenijo", ne more se za tega del psovati za izdajalca domovine. „Izdajalca domovine" sta bila svoj čas nekterim Hrvatom tudi prva rodoljuba ban Jelačic in biškup Strossmajer — a kaj veljata ta dva moža zdaj pravim Hrvatom, in kje so oni, ki so ju pitali z izdajalci? Možje, kakor Črne, Marušič, Winkler itd. so menda že toliko preskusenj prestali, da jim neomadeževano ostane častno ime rodoljubov, in ako zdajci niso pritegnili interpelaciji, jim je gotovo vkljub temu ,,zedinjena Slovenija" toliko živa želja kakor je rodoljubnima gospodoma dr. Tonkli u in dr. Žigonu. — Da goreča naša mladež hrepeni po tem uzoru, čast in hvala jej! — al da se ona še v šolah vtika v stvari, za ktere nima še „vestes nuptiales", to je krivda onih, ki za vsako pisarijo imajo pripravljene svoje liste. Kar nisi komu dal, tega tudi zahtevati ne moreš, da bi ti nazaj dal. Tedaj le takrat še le, kedar mladenči postanejo možje volilci, imajo njihove zaupnice ali nezaupnice svojo upravičenost in veljavo. Iz Istre. — V Istri stanujejo Slovenci, Hrvati in Lahi. Slovenci radi berejo, in dobivajo potrebne knjige od društva sv. Mohora, ali pa iz Ljubljane. Imamo Slovence, katerim so „Novice" in „Slovenski Narod" vsakdanji hruh. Zato pa so prišli tudi k zavesti, in nobena moč jihpoptujčila ne bode. Kar je Hrvatov un-kraj Učke, se tudi marljivo izobražujejo. Imajo svojo čitalnico v Kastvu, imajo čisto narodno duhovščino, katera jih vodi in brani. Le Hrvati takraj Učke, so v vsakem obziru prav zapuščene sirote. Do zdaj niso imeli druge narodne knjige, kakor „molitvenik: otče budi volja tvoja," katero velelepo knjižico preč. poreški škof Juri Dobrila zastonj med narod delijo. Izhajati je začel lani tudi narodni, poučni koledar „1 stran." Svrha mu je, probudit narod iz predolzega spanja. Prišel bo na svitlo tudi za leto 1870.*) Obsega razun astronomičnih stvari tudi sledeče podučne članke: I. Nešto o suncu, meseci i zemlji. II. Naše rane: a) Ne-znanstvo, b) poljska tatvina, c) občinska dobra i šume. III. Nravna povest: Sloga od Boga, nesloga od vraga. IV. Nešto o vinu. V. Dve izvorni, narodni pesmi Ka-stavski. VI. Somenji v Istri. Koledaru na čelu je izvrstna budnica: „Istranom." Z veseljem naznanimo, da so za koledarček spisovali prav izvrstni učenci, katerim ljubezen do zapuščene Istre nikdar izumrla ne bo. Cena je knjižici prav nizka, 20 n. kr. Kdor jo želi imeti, naj si jo koj naroči ali pri gosp. B lažni ku v Ljubljani ali pa pri g. Fr. Ravniku v Kopru (Capo- distria). Iz Rojane 15. nov. {Čitalnica naša) je 14. dne t. m. imela veliko „besedo" z deklamacijo in igro „Mlinar in njegova hči". Gospodje in gospodičine, vsi *) Imeli smo priliko v tiskarnici viditi Istrana, ki ga vreduje visokocenjeni rodoljub gosp. Fr. Ravnik; dobre vesti rečemo, da je izvrstna knjižica, vsa pripravna prostemu narodu, „Vred. Iz Gorice. — Horribile dictu! 85 slov. študentov viših šol je iz Gradca^ poslalo „befehl" v Gorico deželnim poslancem gg. Crnetu, Marušiču, Winklerju, R ozmanu, Polaju, Pagliaruzzi-u, Goriupu in Abramu, da naj kar brž polože mandat deželnega poslanstva, in to zato, ker niso podpisali interpelacije zarad „zedinjene 378 379 po pravici zaslužijo očitno hvalo, da so svoje naloge izvrstno rešili. Gledišče je bilo jako lično vredjeno. Nazočih je bilo čez 200 udov in rodoljubov, in sicer od goriške, solkanske, postojnske in od vseh bližnjih čitalnic. Po igri pa je bil ples, ki je mladino navduševal do polnoči; drugi pa so si pri dobri kapljici in petju srce hladili. Došla nam je tedaj spet doba da s činom kažemo, da smo vrli sinovi majke Slave. Iz Idrije. — Obširnega popisa naše včerajšne veselice ne moremo „Novicam" danes podeliti; zavolj tega obetamo, prihodnjič z večim dopisom priti. Za danes omenjamo, da se je včerajšna večerna zabava i svečanost izvršila v občno zadovoljnost vseh nazočih, da se je ustmena zahvala idrijskemu poslancu gosp. Lipoldu, poročena po odboru, odmevala z obilo slava-i živioklicev pričujočemu, svojemu narodu zvestemu možu. Prav globoko v srce pa je segal potem jeder-nati odgovor našega ljubega poslanca; kajti zvedli smo iz njegovih odkritosrčnih besedi, da spoznava pravične zahteve svojega naroda, kteremu pripomoči v boljšo duševno i matenjalno stanje, je njegov blagi namen bil — zlasti v kranjskem deželnem zboru — i zmiraj bode. Radostnega srca je slišalo občinstvo pohvalno i spodbudno pismo, ki ga je čitalnica od odbora političnega ljubljanskega društva »Slovenija« dobila, i navdušeno se je klicalo: „Živilo društvo »Slovenija." Nekteri družabniki čitalniški. Iz Bistrice na Notranjskem. {Trojica Čehov.) Odbor tukajšne čitalnici nam je — slava mu! — 14. dne t. m. na dve strani blagodejno veselico napravil. Naklonil je po svojem človekoljubnim prizadevanju Ko-šanskim pogorelcem zdatno pomoč, a čitalničnim udom in mnogoštevilnim gostom kratkočasni večer, ki bo pričujočim vedno v dragem spominu ostal. Ne moremo si kaj, da ne bi sloveči gospej Grolmajer-jevi rodom Cehinji in njenemu bratu gosp. Weiss-u bivšemu ka-pelniku tu očitno hvalo ne izrekli za njuno velikodušno ljubav; ker sta na vabilo iskrenega čitalničnega predsednika gosp. Bahman-a tudi Čeha izrečeno v dosego blagega namena, imenovanim pogorelcem njih tužni stan zlajšati iz Reke k nam priti se potrudila in v ta blagi namen vstopnino odboru določiti naročila. Hvala in slava jima. (Konec prih.) Iz Postojne. (Narodna čitalnica) napravi 21. dan t. m. zvečer ob 7. uri besedo po sledečem programu: 1. petje zbora, 2. govor, 3. tombola s 5 lepimi dobitki, 4. deklamacija, 5. petje zbora, 6. šaloigra „Ravni pot najboljši pot", 7. mali ples z godbo na glasoviru. Cisti dohodki so namenjeni za usmiljenja vredne uboge po-gorelce v Košani, ki zdaj v trdi zimski dobi nimajo stanišča in ne živeža. K tej dobrotni veselici vabi vljudno vse milosrčne prijatelje človeštva odbor. Iz Ljubljane« (Druibe kmetijske zbor) bode tedaj danes teden (v sredo), in kakor zborov program kaže, bode tudi volitev predsednika. „Tagbl." se boji, da ne bi zbor dr. Gosto, ki je namestovaje predsednika celo leto hvalevredno vodil obilo opravilstvo glavnega odbora, volil za predsednika, in mu podtikuje, da „aspe-rira" na krmilo predsedništva, ktero bi — kakor pravi — vendar moralo v rokah kakega velikega zemljiš-nega posestnika biti. — Mi moremo, in to prav za gotovo, „Tagblattu" tolažbo dati, da dr. Gosta ni nikoli asperiral in tudi zdaj ne asperira na to mesto, ker sam ve, da gre kakemu velikemu posestniku; al to pa tudi rečemo „TagbL", da bi gosp. dr. Gosta ravno tako lahko na tem mestu zastopal velikega zemljišnega posestnika, kakor velike posestnike zastopata gosp. Dežman in Kromer. — Ministerstvo kupčijstva je potrdilo gosp. V. G. Zupana za predsednika in gosp. Jan. Ho rak a za podpredsednika kupčijske in obrtnijske zbornice. — (Gospodu poslancu Hermanu) je tudi katoliško društvo ljubljansko poslalo zahvalnico za navdušeno njegovo brambo katoliških interesov. — {Dramatično društvo) napravi svojo drugo letošnjo predstavo na javnem gledališči v nedeljo 21. dne t. m. Igrala se bode stara priljubljena od Linharta sestavljena, leta 1790. prvikrat igrana in od dr. Jan. Bleiweisa popravljena vesela igra iz domačega življenja »Županova Micika" in opereta „Serežan", ktere muzika se nam hvali in ki se je v Zagrebu in drugod prav dobro dopadla. Ker je ravno pred sejmom , imajo tudi vnanji domoljubi lepo priliko vdele-ževati se te predstave, pri kterej se smemo nadejati prav veselega večera. — Pri tej priložnosti dajemo na znanje po prošnji odborovi sledeče: Akoravno od gledališkega podvzetstva za svoje predstave izdani abone-ment sedežev na parterji in na galeriji, kakor tudi najem od gledališkega podvzetstva oddanih lož gledališkega zaklada št. 1, 7, 10, 13, 16, 22, 23, 40, 45, 46, 51, 52 in 69 za predstave od dramatičnega društva osnovane, kakor se samo po sebi razume, nimata nobene veljave, je vendar društveni odbor rade volje, prihraniti te sedeže in lože njihovim imetnikom do predvečera tistega dne, kedar bo igralo društvo, toraj za prihodnjo predstavo do sobote večera. Opominjajo se tedaj vsi p. t. abonenti sedežev in najemniki lož, ki jih hot6 rabiti tudi pri slovenski predstavi 21. nov., da si oskrbe do gori omenjenega Časa dotične vstopnice, ktere se dobe v prodajalnici gosp. Antona Jentelna v špitalskih ulicah, ker se bodo potem dne 21. vsi ostali sedeži in lože oddale. Ob enem še priobčimo prijazno prošnjo odbora dramatičnega društva do častitih p. t. lastnikov lož, naj blagovole svoje lože, ako bi jih sami ne rabili omenjeni večer, prepustiti dramatičnemu društvu v porabo. — (Nase stališče.) Mnogo listov je napisal „Slov. Nar.", da bi ovrgel to, kar so „Novice" prisiljene bile reči o zaupnici dr. Zarnikovi. Al pripetilo se mu je, kar pregovor pravi, da nič ne dokaže, kdor preveč dokazuje. Naš odgovor vsem „Slov. Narod." pisarijam je tedaj lahko prav kratek. Obilo inšpirirani „Slov. Nar/' je ali naravnost ali molče pripoznal vse to, kar smo mi trdili. Dr. Zamik sam ali njegov „alter ego" potrjuje, da razlogi (motivacija) dotičnega predloga, ki smo rekli, da ni njegov, res niso njegovi. Al da tudi to ni res, da bi bil dr. Costa v svoj predlog vzel dr. Zarnik-ovega, tega se vsakdo lahko prepriča, ako primeri dr. Zarnikove točke, ktere je, kakor sam pravi, v klubu predlagal, s poznejšim po dr. Gosti izdelanim predlogom, ker bo videl, da je med njima bistven državopravni razloček. Razen tega pa moramo še popraviti, da to, kar „Slov. Narod" zastran motivacije pripoveduje, ni po vse resnično. Tudi nikakor ni res, da bi bilo kedaj na tem bilo, da naj nobene resolucije ne bo, kajti narodni klub, ki po dr. Costi izdelanega predloga ni sprejel, je sklenil ob enem nekaj za resolucijo, kar je odlog iz naravnih vzrokov za nekoliko dni popolnoma opravičevalo. Zato je bilo tudi vse drezanje med tistim časom popolnoma odveč in to, kar Nemec „Grschaftel-macherei" imenuje. Kar „Slov. Narod" še razen tega iz kiubovih sej razglaša, ni natančno, sem ter tj6 celo neresnično. Nobenega takta ne kaže, da ,,Slov. Narod" s takimi rečmi ravnd, kakor da bi se bile očitno na ulicah godile in po stenografih zapisovale. Izgovor, da so tudi „Novice" o dogodkih v klubu govorile, je ves piškav, kajti one so le toliko razodele, kar so morale 380 razodeti, v bram bo resnice in pravice, ki se je žalila s tem, da so se stvari iz kluba proti pravilom napačno razglašale. — Presmešno pa je čvekati to, da je kdo g. dr. Zamiku zaviden za zaupnico Št. Petersko ; mi se celo radujemo, da je zaupnico podpisala tudi gospo-dičina Korenova Neža, o kteri dosihmal Ljubljani še ni znano bilo, da se pečd z državopravnimi avstrijskimi zadevami! Vsi naši bralci vedo, da se „Novice" malo brigajo za to, kar „Slov. Nar." piše, in da cel6 malokdaj so mu kaj odgovorile, ako niso bile zelo prisiljene v odgovor, in tako tudi o Zarnikovi „zaup-nici" ne bi bile črhnile besedice, ako ne bi bila dregnila v čast narodne večine našega deželnega zbora. To pa je meja, pri kteri nam nastane dolžnost klicati: „Est modus in rebus"! Konečno le še dvoje na slovo „Slov. Narodu". „Slov. Nar." pravi: „ Avstrijski časniki so molčali o kranjski resoluciji kakor grob in ni je huje kritike kakor take." — To je skozi in skozi — laž. Nočemo omenjati velikih časnikov vseh, ki so po svojem stališču govorili o resoluciji kranjski ne enkrat, nego večkrat ; kritikusa „Slov. Nar." napotujemo le na obširno kritiko „Reforme", ki nam, kakor naši bralci že davno vedo, je zato najveljavniši list, ker ni „naše (slovanske) gore list", tedaj ne govori „pro domo sua". V 43. listu pod naslovom ,,Neue Niederlagen des Mini-steriums" govori ogalicijski, kranjski in tirolski resoluciji prav obširno. Ni nas bila volja bahati se s tem, kar v hvalo kranjski resoluciji piše sku-šena „Reform"; al da kažemo, kako so „molčali" časniki o njej, le par vrstic povemo iz obširnega njenega članka, ki pravi: „Kaj neki je vladi pomagalo to, da je mahoma zaprla zbor kranjski? Ali misli, da je s tem rešila slovensko vprašanje? Resolucija je šla po svetu; če tudi je deželni zbor v Ljubljani ni smel obravnavati in sprejeti, jo je brez dvombe sprejel ves narod slovenski in sicer brez vse debate. Predlog to resolucije ostane misel, ostane želja, ostane zahteva slovenskega naroda vsigdar, in če to ministerstvo še dalje obdrži krmilo v svojih rokah in saj formalno hoče biti ustavna vlada, stopi pred-njo isti predlog v prihodnjem zboru" itd. — Naj zdaj sodijo častiti bralci sami, koliko je „Slov. Nar." za resnico in poštenje mar, kajti članek ta, dve strani dolg, je „Reform" prinesla 28. oktobra, — „Slov. Nar." pa je o „molčanji" čenčal 9. novembra! — Kakor je tedaj vse to laž, tako je laž tudi to, daje Novični dopis iz Dolenskega spisal ali sestavil vrednik „Pratike". Ljubljanski „Tag-blatt" si je žalibog! že izredil slovenskega pobratima. Po tej poti res stvarimo „zedinjeno Slovenijo", da Bog pomagaj! — [Liberalni mestni zbor) nima nikjer sreče. Komaj je začel po koroškem kopitu nabirati prostovoljne gasilce za mesto, že jih čez 80 vpisanih odlazi iz zbora, v kterem so se imeli kot „freiwillige Peuerwehr" ustanoviti. Res bi človek ne verjel, ako bi ne slišal iz gotovega vira, da, ko se je še le snovala prostovoljna družba gasilcev in ni bilo ne prostovoljcev ne orodja še, je mestni zbor jim že postavil komandanta, pa jim tudi oktroiral statute s zelo visocimi denarnimi kazni. Tega nevoljni so mnogi zapustili tako ^prostovoljno" napravo. „Tagblatt" šteje sicer potem „die Haupter seiner Lieben" — in zadosti jih še najde. Nazadnje bo s „Feuerwehr" tako kakor s „Volkskuche". — [Celih 25 goldinarjev) so 10. dne t. m. „časti-telji" prvega nemškega pesnika Schillerja za spominek njegov nabrali v ljubljanski kazini, kjer sta bila zastopana „kapital" in „inteligencija". Menda je blagi pes- nik že takrat v mislih imel kazinske „verehrerje" svoje, ko je pel: -----------------Bemuhet euch nicht! Nicht die Sache Will ich durch Euch, ich will Euch durch die Sache nur sehen!