CENA 40 din - Leto XXXVIII - Št. 81 KRANJ, torek, 22.10.1985 V SREDIŠČU POZORNOSTI Minuli četrtek sta si gradbišče razdelilne transformatorske postaje Okroglo pri Kranju ogledala Jnkob Piskemik, predsednik republiškega komiteja za energetiko, in Martin Košir, republiški sekretar za ljudsko obrambo. S predstavniki elektrogospodarstva in gorenjskega družbenopolitičnega življenja sta se pogovarjala o problematiki elektrogospodarstva in gradnji prenosnih naprav na Gorenjskem ter vodne elektrarne v Mavčičah. Napajanje Gorenjske ne bo več kritično Na Gorenjskem velikih elektrarn ni, tudi načrtovane niso. Električno energijo dobivamo iz drugih predelov Slovenije. Prenosne naprave pa so se že krepko postarale, komajda dohitevajo vse večjo porabo. Elektrogospodarstve-niki že nekaj let govore o kritičnem napajanju Gorenjske. Do velikega zasuka je prišlo z odločitvijo o izgradnji nove elektrojeklame na Jesenicah. Na Gorenjskem je v gradnji toliko prenosnih naprav kot še nikoli doslej. Z njihovo dograditvijobo napajanje Gorenjske rešeno za trideset let, zanesljivo pa tja do leta 2000. Čez dobro leto dni bo tako. Na Sorskem polju hitro rastejo drogovi novega daljnovoda od Beričevega pri Ljubljani do Okroglega pri Kranju. Tam pa gre h koncu gradnja nove razdelilne transformatorske postaje. Rok izgradnje so premaknili na konec prihodnjega leta, saj imajo težave z nekaterimi dobavitelji opreme (Rade Končar, Iskra, Tovarna akumulatorjev Mežica). Dotlej bo moral stati tudi nov daljnovod od Okroglega do Jesenic. Zaradi napajanja železarne pa bodo morali razširiti še stikališče pri Mostah. Razdelilno transformatorsko postajo Okroglo bodo kasneje dogradili, v »gorenjski paket« pa sodi tudi razširitev razdelilne transformatorske postaje Beričevo. Na začetku prihodnjega leta bodo pognali vodno elektrarno v Mavčičah, za njeno priključitev na omrežje bo moral biti nared priključni daljnovod do Žabnice. Gre za velike in drage objekte. Številke so velikanske. Predračunska vrednost omenjenih prenosnih naprav znaša 9 milijard dinarjev, okoli 6,5 milijard dinarjev bo veljala elektrarna Mavčiče- Kmalu bo torej rešeno problematično napajanje Gorenjske, ostale pa bodo skrbi, če bo na voljo dovolj elektrike. V prihodnjih petih letih naj bi v novih elektrarnah pridobili 347 megavatov moči, zastaviti pa bi morali gradnjo elektrarn, ki bodo nared v naslednji petletki, vsaj za 142 megavatov moči. Le tako ne bodo v prazno napisana soglasja za 366 megavatov moči, kolikor so jih v republiškem komiteju za energetiko že podpisali porabnikom. M. Volčjak 85 milijonov za popravilo cest Qp asfalt bo dobila tudi Cesta Katarine Mede v Naklem — ^ede Oldhamske ceste v Kranju ta teden ponovni sestanek spregledali odsek na Kokrici ' jjjj. Kranj — Odbor za spremljanje gradnje avtoceste Naklo—Ljubljane mmuh teden razpravljal o popravilu poškodb, ki so zaradi gradca listale na raznih cestah v občini. Poškodbe na lokalnih, regionalna,,.111 magistralnih cestah v občini so bile ocenjene na 85 milijonov di-gla^eV" ^bor je ugotovil, da so nekatere poškodbe že popravljene, v v^em pa prav v teh dneh hitijo s popravili. V krajevni skupnosti Naklo so vsa sredstva za popravila združili }^,Se odločili, da bodo obnovili odsek od Marinška proti priključku Hi^j-zahod. Zato za rekonstrukcijo Ceste Katarine Mede ni ostalo ce ?er»arja, vendar pa so se na seji odbora dogovorili, da bodo na tej pa 11 obnovili vsaj asfalt. Glede gradnje južnega priključka za Naklo Pa k° uS°tovili, da bo najprej treba rešiti prostorske probleme, potem bo zgrajen tudi priključek. ql Na seji pa se njso mogli dogovoriti glede rekonstrukcije oziroma 1^ ove poškodovane Oldhamske ceste v Kranju. Predstavnik Cestne-v Podjetja namreč ni znal pojasniti, kako je s projekti oziroma doku-V*1 taci jo, zato bodo ta teden ponovno razpravljali na ožjem sestanku. Uji 2Pravi so tudi ugotovili, da so kljub večkratnim opozorilom krajev-^ skupnosti oziroma upravljalcev pri pregledu oziroma ocenjevanju t* ^e spregledali odsek ceste od Gradbinca na Kokrici do priključka Iti ies^e na Cesto na Brdo. Gre pravzaprav za podaljšek Ceste na Rupo, t^e bila med gradnjo avtoceste zaradi različnih zapor večkrat obvoz-$e 5esta in je zato tudi precej poškodovana. Tudi o obnovi tega odseka "Odo še pogovorili. V ^ ^ed nerazrešenimi problemi je tudi objekt ob cesti Kranj—Rupa twrajevni skupnosti Vodovodni stolp. Med gradnjo avtoceste se je sta-^ ^ftjski objekt začel pogrezati. Zato se bodo v krajevni skupnosti ^ ^aJ z izvajalcem in soizvajalci skušali dogovoriti za sanacijo. Ra-Hjj *ega so na neurejeno povezavo med Vogljami in Vodicami po gradil ^oceste opozorili tudi predstavniki krajevne skupnosti Voglje. V t)f ^vni skupnosti Šenčur pa so se odločili, da bodo z denarjem za po- y^o poškodovane Gasilske ceste raje popravili prav nemogoč odsek proti naselju. Za Gasilsko cesto pa bo treba narediti projekte ^^eljito rekonstrukcijo. A. Žalar --- °pravilo cest po vetrolomu ^ KRANJ — Zaradi vetra, ki je februarja lani naredil veliko škode CM&Ozdovih, je tsilo po spravilu podrtega lesa poškodovanih tudi pre-*St 11 milijonov dinarjev. Poškodovane ceste v krajevnih skupno \ oela, Duplje, Naklo, Trstenik in še nekaterih so si ogledali pred-bivn>ki Gozdnega gospodarstva in Cestnega podjetja Kranj. Denar za % J?vil° cest» na katerih bo treba obnoviti asfalt, so cestnemu Podje-^fanj že nakazali. V A. Ž. Suhe pipe na Dobravi in v Rovtu Blejska Dobrava — Na Blejski Dobravi že nekaj časa primanjkuje pitne vode. Izdatnost vodnih virov je tako majhna, da vodo črpajo s črpalkami na Lipcah, a se iz dneva v dan znižuje tudi količina podtalnice. Do-bravcem tako le nekajkrat na dan priteče iz pip malo vode, zato jo morajo voziti s cisternami. Ze nekaj časa pa s cisternami do-važajo vodo tudi v Plavški rovt nad Jesenicami, kjer je višje ležeči predeli nimajo. Dokler ne bo izdatnega deževja, bodo tako na Dobravi kot v Rovtih zajetja suha, krajani bodo zelo občutili, kaj pomeni, če so sleherni dan brez pitne vode. Sušijo se vaški izviri, kaj malo pa bi pomagalo, če bi začasno speljali vodo na Blejsko Dobravo z bližnje Kočne. Na jeseniškem Vodovodu pravijo, da v drugih krajih občine ni težav in da pri slehernem pomanjkanju vode takoj pregledajo vodovodne napeljave. Tako vsako leto s posebnimi napravami pregledajo do 40 kilometrov vodovoda in nadzorujejo, koliko je vode v izviru. Z nedavno veliko .naložbo v vodovod Završnica so dobili dovolj vode na žirovniškem območ- ju, oskrba je zadovoljiva na Jesenicah, v Mojstrani in v Kranjski gori, kjer pijejo vodo iz zajetja Peričnik. Že dolga leta se ni zgodilo, da bi bili izviri tako majhni — celo pod Ajdno so občutno upadli. Vodovodarje tudi na Jesenicah skrbi, kaj bi bilo, če bi nenadoma zmrznilo in če bi zmrzal prekril sneg. Prebivalce zato prosijo, naj zmanjšajo porabo vode in pazijo na vsako kapljo, v veljavi pa so že omejitve. Med podjetji občutijo pomanjkanje le v Iskri na Blejski Dobravi, ki je precejšnji porabnik industrijske vode. Da bi v prihodnje po vseh krajih občine tudi ob sušnih obdobjih dobili dovolj vode, bi morali iz Završnice »potegniti« vodovodne cevi na Blejsko Dobravo, razmišljajo pa tudi o zanimivi ideji, da bi zajezili Savo pod Zelenci v Podkorenu. Z zajezitvijo bi pridobili precej hektarov zemljišča, jezero bi bilo zanimiva turistična atrakcija. Ribiči v Zelence vlagajo le avtohtono potočno postrv, z zajezitvijo pa bi se pomembno povečali tako površinska kot podzemna vodna akumulacija. D. Sede j Le za stanovanje Kranj — Zaradi velike podražitve cene kvadratnega metra stanovanjske površine ugotavlja marsikdo, ki je nameraval kupiti stanovanje v bloku in je zanj tudi namensko varčeval, da njegov žep ne bo zmogel tolikšnih sredstev in odstopa od pogodbe. Ker pa svoj stanovanjski problem nekako le mora rešiti, išče cenejše možnosti, kot je adaptacija starega stanovanja, lastna gradnja, nakup starejšega stanovanja in podobno. Odstopov od nakupa stanovanja v blokovni gradnji je vedno več, zato so se temu primerno hitro organizirali tudi v banki. Odbor za stanovanjsko komunalno gospodarstvo pri Temeljni banki Gorenjske je 17. oktobra, s katerim pooblašča komisijo za stanovanjsko varčevanje in kreditiranje, da dovoli spremembo namena porabe posojila v posojilnih pogodbah v primerih, ko gre za odstop od nakupa stanovanja po soinvestitorski pogodbi zaradi nezmožnosti pokritja povečane finančne konstrukcije. V banki bodo vsakemu takemu varčevalcu spremenili pogodbo, vendar le na osnovi na novo predložene dokumentacije, ki jo zahteva bančni pravilnik in ki bo dokazovala, da bo varčevalec posojilo uporabil edinole za pridobitev stanovanja. D. Dolenc Pod mostom seje zataknilo — Ko je tovornjak ljubljanskega Vektorja v četrtek zvečer prevažal tale tovor (očitno gre za element trafo postaje), sprva ni kazalo, da se bo kaj zataknilo. Pa se je, in sicer v križišču z Delavskim mostom v Kranju. Voznik ni dolgo pomišljal, ali je tovor previsok ali most prenizek. Kakor je mogel hitro je ubral drugo pot v Ljubljano, brez podvozov seveda. — Foto: F. Perdan KOMPAS KRANJ tel.: 28-472 28-473 JUGOSLAVIJA Priznanja savskim inovatorjem Lani so delavci tovarne Sava prijavili že 331 inovacijskih predlogov, vsi zaposleni pa so bili deležni 46.345 dinarjev inovacijskega dohodka v osebnem dohodku in skladu skupne porabe — Po inovacijah in inovacijskem dohodku Savčani v jugoslovanskem vrhu — Sprememba pravilnika letos pa je vsak Savčan dobil po zaključnem računu za leto 1984 še po 2000 dinarjev inovacijskega dohodka, posebej izplačanih v kuverti. Na petkovi slovesnosti so dobili priznanja tovarna Sava vsi inovatorji, ki so bili pri Občinski raziskovalni skupnosti Kranj imenovani za inovatorja leta, dve priznanji so podelili posameznikoma za pospeševanje inovacijske dejavnosti, 190 .avtorjem, katerih predlogi so bili uresničeni, pa so podelili diplome. Vse kaže, da inovacijska vnema med savskimi delavci še vedno raste. V 9 mesecih letošnjega leta so prijavili že 158 predlogov, ki pomenijo 117,7 milijona dinarjev ustvarjenega inovacijskega dohodka, 8,9 milijona dinarjev pa je bilo že izplačanih za nagrade inovatorjem. Po številu inovacij in po inovacijskem prihranku so savski delavci v republiškem pa tudi jugoslovanskem vrhu. Nekajkrat so v tovarni Savi že spreminjali svoj pravilnik o inovacijah. Tudi zdaj najavljajo spremembo. Spremenili ga bodo namreč tako, da ne bo potrebno več sklicevati posebnih komisij za ugotavljanje, kaj je od predlaganega koristni predlog, kaj tehnična izboljšava in kaj izum. Tudi v Savi pa priznavajo, da je v tovarni še vedno premalo ljudi, Iti bi zamisli inovatorjev uresničilo. Prav na tem področju bodo morali v bodoče narediti več. D. Dolenc Kranj — V petek, 18. oktobra, je bila v domu krajevne skupnosti Stražišče slovesnost, na kateri so inovatorji tovarne Sava prejeli priznanja za njihove dosežke v letu 1984. Leto 1984 je bilo namreč v Savi izredno plodno inovacijsko leto. Inovatorji so prijavili kar 331 predlogov, 203 pa so bili sprejeti. Med njimi je bilo 160 koristnih predlogov, 41 tehničnih izboljšav in 2 izuma. Inovacijski dohodek je to leto znašal 250,5 milijonov dinarjev, inovatorjem pa je bilo izplačanih za 7,253.554 dinarjev nagrad. Že leta 1983 so v Savi zabeležili velik skok prijavljenih inovacij. Takrat so namreč v Savi začeli akcijo Predlagaj nekaj koristnega. Ta poudarek inovacijam in inovatorjem se je izkazal za zelo spodbudnega, saj so to leto od poprečno 100 predlogov na leto v prejšnjih letih, prišli kar na 293 inovacijskih predlogov. Zanje so inovatorjem izplačali 4,1 milijona dinarjev inovacijskih nadomestil. Že vrsto let se vsakemu delavcu Save pri njegovem osebnem dohodku nožna tudi inovacijski dohodek. Medtem ko je leta 1983 vsak zaposleni v Savi dobil na račun inovacij v poprečju 13.700 dinarjev, je leta 1984 do konca leta dobil že 46.345 dinarjev inovacijskega dohodka, marca PO JUGOSLAVIJI Jubilej OZN V Slovenj Gradcu, mestu miru in mednarodnega sožitja,, je bila v nedeljo osrednja slovenska proslava ob 40-letnici OZN, na kateri je govoril predsednik predsedstva Slovenije France Popit. V umetnostnem paviljonu pa je član predsedstva SFRJ Lazar Mojsov odprl veliko mednarodno likovno razstavo lesorezov in lesene plastike ter mednarodnega natečaja za enodružinsko hišo v lesu. S tem so se v Slovenj Gradcu začele prireditve Mi za mir pod pokroviteljstvom generalnega sekretarja OZN Javireza Pereza de Cuellarja. Slovesnosti je začel dr. Janez Stanovnik kot predsednik republiškega koordinacijskega odbora za proslavo 40-letnice OZN, ki je poudaril, da sta znanost in kultura dva intimna izraza človekove ustvarjalnosti. Ravnatelj galerije Karel Pečko, ki je orisal 30-letno prizadevanje te ustanove za umetnost in mir, je sporočil, da se je letošnje razstave udeležilo z 800 deli 452 avtorjev, tako grafikov in kiparjev kot arhitektov iz 45 dežel vseh celin. V imenu generalnega sekretarja OZN Pereza de Cuellarja in v imenu jugoslovanskega odbora za obeležitev 40-letnice OZN je spregovoril predsednik tega odbora Lazar Mojsov. Dejal je, da je ime Slovenj Gradec znano v svetu že od tedaj, ko je bil pokrovitelj prve mednarodne likovne razstave takratni generalni sekretar U Tant. Od tedaj dalje se je ohranila tradicija, da je pokrovitelj kulturnih manifestacij v Slovenj Gradcu najvišji funkcionar svetovne organizacije. France Popit pa je dajal, da štirideseta obletnica govori o tem, da OZN delujejo že dvakrat dlje kot je životarila njena predhodnica, Društvo narodov. Tudi Združeni narodi se srečujejo z nasprotji in težjo po svetovni oblasti, vendar združeni narodi ljubujejo tem težnjam, ker se je svetu rodila nova politična sila. ki postopoma gradi pot človeštva k miru, enakopravnosti in splošnemu blagostanju. Prireditve ob 40-letnici Združenih narodov Kranj — Center klubov OZN pri občinski konferenci ZSMS Kranj bo ob 40-letnici svetovne organizacije in ob dnevu OZN pripravil več prireditev. V osnovni šoli Josipa Broza Tita v Predosljah bo v četrtek, 24. oktobra, razstava Neuvrščeni od začetka do danes, odprli jo bodo ob 15.30. Od 16. do 17. ure pa bodo v isti šoli igre brez meja, v katerih bodo sodelovale ekipe vseh kranjskih klubov OZN. Na Titovem trgu v Kranju bodo mladi, šolarji in malčki od 10. do 13. ure risali za mir. V izložbi hranilnice nasproti Globusa so že od 18. oktobra na ogled likovna in literarna dela, ki so jih člani klubov OZN poslali na natečaj. Razstava bo na ogled do 28. oktobra. Na dan svetovne organizacije bodo predvajali tudi film Etio-Pija- AniSkodlar Še enkrat: »Popravni izpit« iz telovadbe V Gorenjskem glasu je bil v torek, 15. oktobra, na drugi strani objavljen članek z naslovom »Popravni izpit« iz telovadbe, v katerem med drugim piše, da mora učenec šolskega centra Iskra v Kranju, ki ne preteče šestih krogov na stadionu v dvanajstih minutah, na »popravni izpit«. V šolskem centru Iskra so povedali, da imajo dopolnilne izpite samo ti-,sti učenci, ki niso ocenjeni zato, ker so odsotni pri urah telesne vzgoje. H. Jelovčan Pripis redakcije: Na seji uredništva smo sklenili, da bomo o tej problematiki še pisali. j Košnjek Javna razprava o radijskih in TV programih Delegatom skupščine RTV Ljubljana je bilo na 10. sejo posredovano gradivo z oceno realizacije programov Radio in RTV Ljubljana za leto 1985 s predlogi programov za leto 1986. To je bila tudi osrednja tema zasedanja skupščine RTV Ljubljana. V razpravi so delegati menili, da je pripravljeno gradivo primerno za javno razpravo, ki jo bo organizirala SZDL po vseh občinah že prihodnji mesec. Večji del letošnjega plana je realiziran, gradivo pa je tudi dovolj kritično, da bo lahko pritegnilo čimveč občanov — naročnikov TV in radia. O podrobnosti tokrat ne bi govorili, vendar pa velja opozoriti, da si načrtovalci prizadevajo tudi v prihodnje zboljšati kakovost oddaj; obetajo pa tudi več razvedrilnih, satirično kritičnih oddaj in kvalitetnih filmskih in dramskih del, odvisno od finančnih sredstev. Ta so v primerjavi z drugimi jugoslovanskimi TV in radijskimi hišami (studiji) veliko manjša zaradi izrazito skromnejše naročniške baze. Najnovejši primerjalni podatki kažejo, da imajo v RTV centrih Beograd in Zagreb krepko nad dvakrat več naročnikov kot RTV Ljubljana, TV Sarajevo kar za polovico in le TV Skopje približno toliko kot Ljubljana. Kljub temu pa imajo vsi štirje studiji tudi več zaposlenih, pri tem pa le malo več, ali pa tudi manj programskih obveznosti. Pri tem pa kaže poudariti, da so tudi pri OD ljubljanski radijski in televizijski delavci najbolj prikrajšani, kar velja tudi za primerjavo z delavci v gospodarstvu. V bližnjih javnih razpravah bo ta dejstva vsekakor treba upoštevati. jr Partizansko srečanje -v Podnartu Podnart — Tradicionalno partizansko srečanje v Podnartu bo letos že deveto, in sicer v soboto, 9. novembra, ob 13. uri. Tako so sklenili na zadnji seji upravnega odbora krajevne organizacije ZZB NOV Podnart. Žalno slovesnost pri spomeniku padlim na Ovoio<*li bodo j»» ipr-tt-vili v- čctr-icK., 31. okobra, ob 16.45v Volilno programsko konferenco pa bodo imeli v soboto, 7. decembra, v Domu kulture v Podnartu. Za novega predsednika je predlagan Zdravko Je še iz Zaloš, izvolili bodo tudi nove člane upravnega in nadzornega odbora., Stanovanjska samouprava še ni zaživela Radovljica — V četrtek, 10. oktobra, so bili zbori krajanov v krajevni skupnosti Radovljica, ki ima devet uličnih in vaških odborov. Govorili so o delu uličnih in vaških odborov SZDL ter o problemih stanovanjske samouprave, ki še ni zaživela, deloma tudi zaradi njene majhne pristojnosti pri sredstvih za vzdrževanje stavb. Predstavniki občinskih upravnih organov pa so ljudem tolmačili družbeni plan občine do leta 2000, predstavniki sveta krajevne skupnosti za načrt krajevne skupnosti. Na oba dokumenta je bilo dosti pripomb in dopolnil, ki jih bodo načrtovalci morali upoštevati. Na zborih so se izrekli tudi o možnih kandidatih za nosilce funkcij v občinski konferenci SZDL. JR Problemi družbenih dejavnosti Radovljica — V četrtek, 24. oktobra, ob 16. uri se bo sestala občinska konferenca SZDL Radovljica. Obravnavali bodo probleme družbenih dejavnosti v občini in položaj Delavske univerze Radovljica, ocenili bodo, kako potekajo, priprave na volitve, in podelili priznanja. Z njimi se bodo zahvalili najzaslužnejšim organizacijam letošnjega zbora akiivi-stov OF v Begunjah. Priznanja pa bodo učencem podelili za najboljše spise na temo Vlak bratstva in enotnosti 1985. V r-■-—--—■--" Najprej čisto, potem zdravo okolje Za letošnjo akcijo NNNP v kranjski občini, posvečeno varstvu okolja, so izdelali programe v vseh proizvodnih orga-nizacijah — Pozornost tudi čiščenju okolice, ki se ga bodo množično lotili 26. oktobra — Gradivo o problemih in dosežkih na ekoloških stojnicah Kranj — Glavna naloga med letošnjo obrambno zaščitno &clf Nič nas ne sme presenetiti v kranjski občini je varstvo okolja. Ker Je njegova problematika pomembna za vse prebivalstvo, si je odbor za izvedbo akcije pri občinski konferenci socialistične zveze prizadeval tudi po končanem roku pridobiti čimveč programov za odpravo slabosti-Dobil jih je iz vseh proizvodnih organizacij in iz polovice krajevnm skupnosti. V odboru se zavedajo, da je sestava programa le formalni del in bo veliko večjega pomena uresničitev načrtovanih nalog. To seve£*a^Je bo šlo kar čez noč, zato je pomembno, da so mnogi spoznali problen* in razmišljajo o poteh, kako jih rešiti. Programi zajemajo tudi veli* zanimivih in smelih načrtov, od usposabljanja referatov za varstv okolja do sprememb tehnologije proizvodnje. Te načrte nameravaj marsikje konkretizirati v dokumentih bodočega razvoja. Večina programov namenja pozornost tudi čiščenju okolice, ^atl osnova vse ekologije. Najprej moramo namreč imeti čisto okolje, j* bomo v njem lahko zdravo in kakovostno živeli. Da bi se približan *?T mu cilju, je odbor priporočil, naj bi se en dan v oktobru povsod čiščenja okolice. Kjer tega niso storili doslej, bodo organizirali očiščevalne akcije zadnjo oktobrsko soboto. j Ponekod so se odločili za odstranjevanje divjih odlagališč 0<*Pa^" kov, pri čemer bodo prebivalcem priskočili na pomoč s prevozi delava KOGP Kranj, tozd Komunala. Že dan poprej bodo v kraje, od koder so sporočili potrebe, pripeljali zabojnike, 26. oktobra pa jih bodo po^jS med 10. in 14. uro. Odvoz smeti s tovornjaki bo potekal po naslednje^ urnikujob 7. uri v srednji šoli za trgovsko dejavnost, srednji mlekars*1 in kmetijski šoli ter KS Spodnja Bela; pol ure pozneje v KS JezersKo. ob 8.30 v KS Kokra, ob 9.30 v KS Olševek in ob 10.30 v srednji šoli PJ dagoške, računalniške in naravoslovno matematične usmeritve. TU£ od drugod lahko še sporočajo potrebe po prevozih, vendar sta tako sj£ vilo tovornjakov kot vsota denarja za prevoze omejena. Obenem i? K munalnega podjetja sporočajo, da bodo 26. oktobra med 6. in 14-^ uvedli dežurno službo pri telefonu 26-061. Opozarjajo pa, da moral vsi, ki so naročili tovornjake, ob določeni uri sami poskrbeti na na^ varjanje odpadkov. ^ Čistejšemu okolju so nekoliko drugače namenili veliko pozorno? v šolah, kjer so pisali spise in ustvarjali likovna dela o varstvu okoti ■ Del teh izdelkov bodo predstavili skupaj z drugim pisnim in sUkovnnjj gradivom na ekoloških stojnicah, ki jih bodo postavili na Titovem t*«, v Kranju 26. oktobra med 9. in 16. uro, ob slabem vremenu pa bo pr preditev propagandnega pomena v veži občinske skupščine. Z gr**. vom bodo opozorili na probleme pri varstvu okolja v naravi, industr J in prometu ter prikazali nekatere spodbudne dosežke pri preprečev nju onesnaževanja. Hkrati bodo obiskovalce zaprosili, naj svoje V&''' pripombe in predloge o varstvu okolja vpišejo v ekološko knjigo, ki ta dan odprta na stojnicah. S. Saje Molk tržiške mladine ni zlato ni,' Ali molčeča seja občinske konference ZSMS v Tržiču pome mladi nimajo nobenih problemov, ali da ne delajo, ali se ij*^ ne upajo oglasiti,ali pa ne verjamejo, da bi utegnila iti1 ^jr kritična beseda kaj žaleči. Odgovor je tudi v dejstvu, da sc■ * JtTjžiške mladine kaže le v forumu, med mladimi pa njihove nizacije ni čutiti. Tržič —• Tržiška mladina je organizirana v 13 osnovnih organizacijah v krajevnih skupnostih, v 29 ograni-zacijah združenega dela, razen tega pa še v dveh osnovnih šolah in na karavlah. Toda to je zgolj organizacijska slika, ne pa tudi dejanska podoba dela mladih v Tržiču. Petkova letna seja občinske konference ZSMS v Tržiču je ugotavljala, da tržiška mladina sicer složno in povezano deluje na občinski ravni, z borci, socialistično zvezo in zvezo komunistov, medtem ko je med mladimi ni čutiti. Da se mladinsko delo odvija bolj v organizacijskih krogih in manj v življenju, je bilo očitno tudi na letni seji. Delegati iz krajevnih skupnosti, tovarn in šol so čutili, da s tržiškim mladinskim vodstvom govorijo različen jezik. Predsedstvo občinske konference je imelo lani sicer obilo lepih zamisli, kako oživiti mladinsko delo, vendar se je zaustavilo že pri komisijah. Peščica ljudi ni uspela izpeljati programov, novih mladih ljudi z zadostno pripravljenostjo za delo pa jim ni uspelo dobiti. Še največ odmeva je bilo med delavsko mladino, ki je bila tudi jedro delovne akcije. Dijakov in študentov, ki odhajajo iz občine, ne morejo zadržati za družbenopolitično delo med domačo mladino. Za delovne akcije ne morejo dobiti ljudi, baje ima domača mladina do dela slab odnos. Iz mladinske organizacije v Sebenjah se je boječe oglasil eden od mladincev, da bi morda kazalo v prihodnje pripravljati lokalne delovne akcije, saj ima mladina do dela na domačem terenu, dela za svojo prihodnost in razvoj nedovmno drugačen odnos kot do dela drugje. Iz kasnejše raZrV, je bilo nizacij o razbrati, da mladinska —ija misli na mlade le, če J trebuje za izvedbo kakih akcij. tem ko jim ni pripravljena P?1^ vabljivih programov, v katerih . deli smisel svojega dela. Oo^ ponavljati obrabljeno parolo, o* dinska organizacija ni servis z ganizacijo plesov, a vendar so plesi, koncerti, družabna sreC šport, kvizi, potrebni, da se rnl% zbere in v skupini začuti svojo titeto. V zvezi s tem so mladi op^ j ali na problem, ki ga čuti zlaS*L dina v krajevni skupnosti, pogosto odrekajo pravico do upP j domov, kar je tudi eden od ra# ki jim jemlje voljo do dela. Do obstoja vrzel med mlad1*^ njihovim organizacijskim voosa 1 dokazujejo tudi mladi &e™jJ družbenopolitičnem zboru. sP°jl. namreč niso niti vedeli, kam f"jfl jim je baza ZSMS ali sociaHJ/ zveza. Kako naj bi potem uv*w svoja, mladinska stališča? J D. Z V Izvolili novega sekretarja V petek so na letni seji <>Py ske konference ZSMS Tr*»V zrešili dosedanjega in izvoU", jjd vega sekretarja. Te dolžno^ poslej opravljal MARJAN do zdaj učitelj v osnovn>ji> Bratstva in enotnosti v Kf, i1 sicer pa mladinski aktivi^ osnovne organizacije Tržič — mesto. GLAS Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno Glavni urednik: Milan Bajželj Odgovorni urednik: Jože Košnjek zvezdo/ iSZSS&ESTi"ffSke^,nfere^ SZ2L JcSe7lC?' R«««ovlii«. Skofja Loka in Trži« - Izdaj« Časopisno podjetje Glas Kranj *3%fi3 ^atfJ> ?anifa*??,lenc' Eu?an Humer Helena Jelovčan, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darink« SedeJ. Marija Volčjak, Cveto ZaP^f Danica Zavrl-Zlebir-Fotoreporter: Franc Perdan - Tehnični urednik: Marjan Ajdovec - Oblikovalci: toJ«e ErjavecIn Ton* VJ ^atfifS CT* P?,tednlk «*.sredah in *>kotah. 3 iullja 1974 pa ob torkih in petkih. - SUv^TO G^reTjškT'ttek^š^ mTHSrLS& '^i^^F^^^^^^^ fc-«**. Propa^da, računovođi, n7jwlletje 1 IS 22. OKTOBRA 1985 GOSPODARSTVO .3. STRAN (^g^S^IEnGLAS — Iskro Kibernetiko je obirala osemčlanska delegacija iz Ma-,e?lJe, ki jo je vodil Haji Abdul Ra-^lTn bin Abu Bakar, namestnik mi-^•stra za energetiko in komunikaci-n'it dele9acVi so bili tudi predstav- nacionalne organizacije za eiektrično energijo NEB, pokrajin-•fcc elektrodistribucije SEB., ter prvi Sekretar malezijske am hasade v Ju- goslaviji. Kranjska Iskra je začela že leta 1974 v Malezijo izvažati trifazne števce električne energije, do leta 1983 smo jih na ta trg prodali prek 100.000. Po dolgoletnem uspešnem sodelovanju z nacionalno elektrodi-stribucijo NEB, se Iskri Kibernetiki obetajo novi izvozni posli z elektro-distribucijo SEB, ki pokriva otoški del Malezije. Pred kratkim je skleni- la pogodbo za prodajo 14.000 enofaznih in 2.500 trifaznih števcev. Prvi del prodaje so letos že realizirali. Zanimivo je, da se je Iskra Kibeme-tika uspešno uveljavila na malezijskem trgu kljub resni konkurenci japonskega proizvajalca števcev FUYI, ki je stalni dobavitelj enofaznih števcev. Malezijski kupci so si ob obisku v Iskri Kibernetiki ogledali izdelavo števcev in izrazili zadovoljstvo nad novo izvedbo številčnika (jumping type), ki je bil razvit posebej za malezijsko tržišče. Iskra Kibernetika je državni malezijski distribuciji za električno energijo dala novo ponudbo za izdelavo 47.000 enofaznih števcev, ki naj bi jih v Malezijo prodali v prihodnjem letu. Za določeno vrednost prodanih števcev bo Iskra uvozila kositer. Iskra se je odzvala tudi na natečaj nacionalne malezijske elektrodistri-bucije SEB za prodajo 25.000 enofaznih in okrog 2.500 trifaznih števcev. Delegacijo sta sprejela Peter Kobal, glavni direktor Kibernetike, in Emil Sekne, direktor področja za proizvodnjo in tehnologijo. Uspešno kunkuriranje velikim proizvajalcem števcev v svetu pomeni za Iskro Kibernetiko dodatne možnosti za učinkovitejši prodor na konvertibilna tržišča in na države v razvoju. — Alojz Boc, foto: P. Perdan Za vse bo premalo denarja J*tri bodo vsi trije zbori škofjeloške občinske skupščine obravnavali tudi osnutek dogovora 0 temeljih družbenega plana občine Skofja *^°Ka do leta 1990, ki je v javni razpravi do novembra — Tako plani družbenih dejavnosti kot krajevnih skupnosti presegajo materialne možnosti Škof ja Loka — Tri prednostne naloge so opredelili osnutku dogovora o temeljih družbenega plana ob-• lne Skofja Loka za naslednje srednjeročno obdobje: gradnjo oziroma obnovo in vzdrževanje cest v obči-l> Vgradnjo telefonskega omrežja ter dokončanje re-br e,nc*Urriskega programa izgradnje šol. Prispevki iz seri °seDnih dohodkov zaposlenih se v primerjavi s ?nJim obdobjem ne bodo povečevali, zato pa bodo jn }? dajatve organizacij združenega dela iz dohodka 0 ^s^ega dohodka. Za ceste naj bi po merilu bruto Za dohodkov prispevale iz dohodka 1,8 odstotka. lzgradnjo telefonije naj bi združevali denar v okvi-za o a stavl3nm zemljišč, sis za PTT ter sredstev ^LO. Denar za izgradnjo šol pa bodo zbirali v okvi- Pjispevne stopnje za izobraževanje, sku V°St ^e tudi nov način financiranja krajevnih nj Pnosti, ki naj bi ga uredili s posebnim samoupravni kPOrazumom- FmanciranJe krajevnih skupnosti J bi poenotili in sicer naj bi delovne organizacije spevale 1 odstotek iz čistega dohodka po merilu uto osebnih dohodkov, 0,5 odstotka pa bi bilo za obč"6Vne skupnosti namenjeno tudi v prispevku za naln^k° komunalno skupnost. Nov je sporazum o fi-Preri 1+an^-U razvoJa obveščanja v občini, vendar ta ne nn 5 ,avlJa novih finančnih obveznosti ne za združe- u aelo in ne za ljudi. *^a obdobje do leta 1990 v Škof j i Loki planirajo Veru ° reamo rast družbenega proizvoda. To je Vrk P'. vendar računajo na Rudnik urana Žirovski sle"' k°. z novim letom začel redno obratovati. Do-noi+-Znan* Pr°grami samoupravnih interesnih skupno* dr!UZDenih dejavnosti presegajo materialne 2atr»n,(-S^ °k Predvideni rasti družbenega proizvoda, stn k° potrebno še uskladiti in določiti predno-j0 rj naloge. Tudi plani krajevnih skupnosti presegata . 0znosti pri izgradnji družbene, komunalne oskrbni^ Prometne infrastrukture in to kljub predvidene-ste da^nemu združevanju denarja iz dohodka in či-korfu dohodka. V dogovoru bo potrebno opredeliti ^koi »e^ne naloge pri varstvu okolja in odpravljanju 2ac"° problemov. Tudi razvojni programi organi-veliw zdmženega dela še niso usklajeni. Značilne so ^ *s potrebe po novih delavcih, premalo ambiciozno isj^^tavljeni načrti preusmeritve proizvodnje, raz-bg. valne dejavnosti in vlaganja v znanje. Dodatno pPQrt a Pripraviti še podrobnejše usmeritve urejanja ^ie7 bilanco potrebnih površin ter določiti posa- Zne posege v prostor. *eta *"Odstotno rastjo naj bi se družbeni proizvod do <10 .90 povečal skupno za 16 odstotkov. K temu bo-g0 ,alVeč prispevali industrija, rudarstvo, kmetijstvo, ras?arstvo trgovina in gradbeništvo. Povprečna letna sti *pr°duktivnosti bo 2,8-odstotna ob 0,9-odstotni ra-v^aaP°slovanja. Amortizacija naj bi se letno poveče-8 qj ^a ^ odstotkov. Izvoz naj bi bil vsako leto večji za *o i J°tkov. delež izvoza v celotnem prihodku pa bi g« 1990 porastel od 18 na 24 odstotkov. $is °8lejmo nekaj najpomembnejših nalog iz planov Materialne proizvodnje. ENERGIJA ^i.rp?Prami investicij v energetsko oskrbo so obse-^°stn 1 0skrbi z električno energijo naj bi bila pred-0skrr»a na*°8a izboljšanje kvalitete in zanesljivosti ^>ki e* ^Sradili bodo razdelilno trafo postajo v Skofji *n nove transformatorske postaje s priključnimi M^pJ^di v Hrastnici, Logu, na Rudnem, v Rovtu, ^oldJ ^^u, Davči, Spodnji Sorici, Studenem, kq nern, Marniku, Lanišah, Hotavljah, Zakobilje-Ve^ 0x7 Oselici, Vrhovškem grižu, Ermanovcu, Buko-Wa.v*Vr • Bačnah, Čabračah, Žirovskem vrhu, Dole i2pCan* Zabrežniku in v Gorenji vasi. Predvidena t«r J~r&dnja in obnova več visokonapetostnih vodov MMWJ^i€mlas Koncert Pankrtov v Kranju Mladi so dosegli svoje: Pankrti so muzicirali tta Titovem trgu Sprva je vse kazalo, da se bo Prekinila večletna tradicija gostovanj, ki so jih bili vajeni ^njski ljubitelji glasbe. Slovenska glasbena skupina "ankrti je namreč v Kranju *e več let zapored prirejala Promocije novih plošč. Ker so 1* letos odrekli gostoljubje v °elavs.kem domu, so zagrize-m organizatorji (center za Prosti eas pri občinski konfe- JJj* ZSMS v Kranju) kon~ r* priredili kar na prostem. tostv!^ "7 zapleti so se začeli le-go^^Pfei je nameč Kranj vsa leta začaJi? no sprejemal Pankrte na .^eiku njihovih turnej 0rgan izator Ko pa je center za ProsbTwl koncerta, ČSvrA r^s pri občinski konferenci biteli anJ skuPaJ s Klubom lju vai g.lasbe> 1x1(11 letos namera gajeti koncertno dvorano De doma za promocijski kon lavs?a3eti koncertno dvorano De-°6rt p a doma za promocijski kon-^esmi sprave, so mu prošnjo mil oder, ker je skupina poslušalcev prišla prepevat na oder. Organizatorji so oder po koncertu popravili, očitno pa je ostal slab vtis, zaradi katerega je letošnja odločitev, upravnega odbora Delavskega doma takšna, kakršna pač je. Ker je Delavski dom Pankrtom odrekel gostoljubje, ker v središču Kranja tudi ni druge primerne dvorane, na periferiji pa koncert brzda ne bi imel toliko odmeva, so se organizatorji odločili drugače. Koncert so kljub mrazu postavili na Titov trg in tako prevzeli nase vse stroške, saj na prostem pač ni bilo mogoče pobirati vstopnine. Tik pred zdajci so za prireditev dobili tudi uradno dovoljenje, kar je razblinilo prvotni vtis, da Kranj ni naklonjen drugačnosti kulture mladih. Četrtkov koncert, začel se je bo 18. uri, je privabil blizu dva tisoč mladih. Prišli so ljubitelji tovrstne glasbe, šolarji, ki ta čas končujejo K razpoloženju je sodil tudi tale uniformiranec. pouk, ljubitelji množičnih prireditev, pa obilica radovednežev, ki jo je prignal »slab glas prepovedane glasbene skupine«. Dveurni koncert, na katerem so Pankrti zapeli nekaj novih (s plošče Pesmi sprave) in nekaj starih, kranjskemu poslušalstvu že znanih komadov, je bil za množico kar prekratek. Mladi so se razživeli v njim lastnem razpoloženju. Tisti, ki aktivneje deluje v Klubu ljubiteljev glasbe, pa člani občinske konference ZSMS, gostujoča skupina, radovedneži in nekaj novinarjev, smo se po koncertu zbrali v tesnih prostorih Kluba ljubiteljev glasbe, kjer je ob pivu in sendvičih tekla beseda o za- ^rnili. Na pritožbo pri upravnem ^»oru Delavskega doma (z njim. javlja občinski svet zveze sindi-g«v Kranj) so dobili odgovor, da npcertna dvorana ni primerna, da /! varna, da po statističnih izraču-J1*1 lahko sprejme le kakih 300 Jeb. da ritmično gibanje množice r*gne še dodatno ogroziti trdnost *°Jjstrukcije. 'padi organizatgorji koncerta so gomili v'utemeljenosti teh ra-J^ov, saj so v dvorani že priredili U^to koncertov (pozimi je bilo na E?*rtu Lačnega Franca kakih pinp^skovalcev, na koncertu sku W«r°ingres tudi okoli 400)- Pa se sofof^cija ni zrušila. Le lani, ko ^ Koncertirali Pankrti; se je zlo- Navdušeno ljudstvo se je ritmično gibalo ob zvokih ročk muzike. tradicionalni gostje v Kranju pletu in razpletu kranjskega koncerta. Mladi ljubitelji glasbe so potožili, da v mestu ni ustreznih prostorov za tovrstne koncerte, da imajo premalo besede pri tem, čemu naj bi bil namenjen Delavski dom, da se v Kranju čuti odpor do tako imenovane alternativne scene. Pevec Pankrtov Peter Lovšin pa je dejal, da sodelovanje z organizatorjem koncerta, mladinsko organizacijo, vrača vero v misel, da je tudi v sodelovanju z institucijami moč nekaj narediti. Pa tudi reakcija občinstva je dokazala, da je bil organizator na pravi poti. Jasno je, da mladina hoče takšne koncerte, zdaj pa je jasno tudi, da so jim naklonjeni vsaj mladinski vrhovi. D. Z. Žlebir 1 • • v '0venski knjižni sejem L^*!?a(!Fevem d°mu v Ljubijani ^Htf o,* do 26. novembra potekal jSsm ?Venski knJižni sejem, na ^OJhjv, °Odo nredstavili slovpnskn Sfln ^iSk 0 Predstavili slovensko bS dali. deJ.avnost od novembra K^no * knJige. revije, časopise, ploš* Proizvodnjo in gramofon-R^Sfhi SeJem bo imel razstavni I 0 1*. u ' odprt 043 vsak dan od ^ ' ure. Slovenske založbe, gra- fične in časopisne organizacije, znanstvene institucije in druge družbene organizacije bodo svoje knjige, revije, časopise in gramofonske plošče prodajale z 20-odstotnim popustom, ki pa ne bo veljal za šolske knjige in za izdaje v subskripciji. Knjigarne pa bodo imele poleg običajnega še 5-odstotni dodatni sejemski rabat, ki pa ne bo veljal za šolske knjige. j^ovno razsodišče (224) ti ed kom skrivamo jvenščino? I^h^ja^6 mi ^e Pr^l° vabilo za seminar Centra za proučevanje so-^r^Čirf- dezelami v razvoju — v srbohrvaščini. Na moj »zakaj v sr-Cf^i ij*1* so nii po dolgem spraševanju odgovorili, da je to njihov ^•**sl ^ imamo v Sloveniji »uradne« in »neuradne« jezike? Si b0 Vensko področje bi si lahko omislili slovenska vabila. Le do v ^bi1*10 Slovenci še pljuvali v lastno skledo?« iuK^ s P° p*Sraa T- S. iz Ljubljane smo preverili v telefonskem po-V-^^g^ntrom za proučevanje sodelovanja z deželami v razvoju, Nia ' arcleljeva ploščad 1, in se prepričali, da je bilo vabilo res ™^*Ue am° v srbohrvaščini in angleščini ter da je to stalna praksa BqJ° Us*anove zvenečega imena. Slovenščine menda ne upora-Nto^ih stabu' da bi bili razglašeni za slovenske šoviniste, in zaradi Nt s PrevaJanJem. Hkrati pa nam je bilo povedano, da l/^0^Čin>O drugl strani zagovarjajo in gojijo tudi v razmerju do ^0t^a^nih in neuradnih jezikih v Sloveniji in Jugoslaviji je Jezi-^ oh e *e veckrat pisalo. Pa naj ponovimo: prvi, to je uradni ^OK^.Vri10^11 ^R sloveniie je slovenščina (na Obali skupaj z itali-i^h^oi u frekmurja skupaj z madžarščino) — enako kakor npr. fe^i^j-V ^ Hrvaške srbohrvaščina. Mislimo, da za opisano ravna-^jith ev seminarja o elektroniki ni opravičila. Kam smo prišli, vvi očitkov o šovinizmu, kadar gre za ustavne pravice sloven-W^b'^ Se P" *em izgovarjamo na stroške prevajanja (v našem ^ JLf 1° za bori dve strani vabila oziroma programa)! Prav med- 'S %ft~*^mo. kako se lahko v demokratični družbi uresničuje tudi Koncerti v kranjski glasbeni šoli Obisk iz Zemuna Kranj — V petek, 25. oktobra, bo .Glasbena šola Kranj gostila učence in učitelje Glasbene šole Kosta Ma-nojlović iz Zemuna. Koncert se bo začel ob 18. uri, obsegal bo petnajst glasbenih točk. Učenci se bodo predstavili na klavirju, violini, violončelu, flavti, klarinetu, harmoniki in s solopetjem. Na klavirju bosta njihove nastope spremljali Lidija Kajna-co in Ana Živanovič. Ob koncu bo nastopil še harmonikarski orkester, ki mu dirigira Anton Govednik. Naslednji koncert v okviru koncertne dejavnosti kranjske glasbene šole pa bo v četrtek, 14. novembra, ob 19.30, ko bo v okviru XIII. festivala Revolucija in glasba nastopil Komorni orkester RTV Ljubljana z dirigentom Kristijanom Ukmarjem in solistoma Rudo Ravnik-Kosi (harfa) in Evo Novšak-Houško (mezzoso-pran) z deli J. Gregorca, Cigliča, Ga-brijelčiča tn Bartoka. Razstava del ex tempora Jošt 85 Kranj — V ponedeljek, 21. oktobra, so v razstavnem salonu tovarne Sava Kranj odprli razstavo del, ki so nastala na ex temporu Jošt 85. Sodelovali so: Anton Gaber, Branko Ško-fic, Igor Pokoren, Bojan Frantar, Zdravko Purgar, Izidor Vrhovnik, Vida Štempihar, Alenka Bizovičar, Damjan Stirn in Tomaž Šebrek. Razstavo bodo 4. novembra preselili v razstavišče Iskre Telematike. Ob zadnjih arheoloških izkopavanjih v Mengšu c . Milan Sagadin: otctrOSGlCl so živeli skromno Mengeš — Štirinajst dni že ekipa arheologov kranjskega Zavoda za spomeniško varstvo, ki jo vodi Milan Sagadin, raziskuje tla na gradbišču ob Pšati v Mengšu, kjer bo stal nov vrtec. Pred leti so namreč arheologi v bližini tega gradbišča našli temelj staroselske hiše, zato so tudi ob tej gradnji prisostvovali izkopu, če bi morda odkrili kaj zanimivega. In ko je bager prvič zakopal v srednjo prodnato plast, se je iz njegovih čeljusti usula keramika. »Tokrat smo našli v Mengšu zanimive najdbe,« pripoveduje arheolog in konzervator Milan Sagadin. »Gre za štiri objekte pravokotne oblike.velikosti 2,5 x 3,5 metra, vkopane v prod. Ocenjujemo, da je bila to naselbina avtohtonega staroselskega prebivalstva, ki je tod živelo še po rimski okupaciji, ohranilo pa je tudi star način življenja. Po oblikah keramičnega posod j a in tudi po drugih kazalcih menimo, da je naselbina iz 2. stoletja naše dobe. V teh štirih temeljih nekdanjih hiš smo našli vrsto ostankov glinastega posodja, tudi zanimivo poslikanega, spodnji del ročnega mlina pa tudi strešne kritine, kakršno so tod uporabljali Rimljani. Na eni od teh opek srna našli celo znak oblikovalca: žig je 6 cm dolg in 1,5 cm širok. Vesel sem te najdbe, ker smo z njo dobili vpogled v skromno življenje rimskodobne vasi starih avtohtonih prebivalcev. Prav gradnje in velikost hišic, nobena ni bila večja od majhne sobe, le glinasti in le redki kovinski izdelki pričajo o njihovi skromnosti. Hišice so bile lesene, obmetane z glino. Našli smo del lesene stene, ki je imela zunaj zglajen glinast premaz. Našli pa smo tudi odtis lesene konstrukcije treh »kolov«. Lesa sicer ni več, je ves preperel, ostali pa so sledovi v glini. Če bi ne bilo keramike, bi rekel, da je to prazgodovinska hiša. Po vsej verjetnosti so staroselci iz gline ob Pšati — glino je tu še vedno najti — izdelovali opeko za hiše bogatih prišlekov. Vsaj po najdeni strešni opeki sodimo tako. Peči sicer nismo našli, vendar je možnost, da je bila tu nekje.« Kranjski arheologi končujejo svoja raziskovanja v Mengšu. Hite z delom in ves čas slede bagru, da bi rešili, kar se pač rešiti da. Zaradi njihovih raziskovanj se gradnja vrtca ne bo zavlekla. Arheologi pa bodo nadzorovali tudi vse kasnejše izkope na tem gradbišču. D. Dolenc Težko je delati sredi gradbišča, ko se gradbenikom mudi, arheologi pa hočejo svoje delo temeljito opraviti. V temeljih staroselskih hiš v Mengšu so arheologi doslej našli le glinasto posodje, glinast ročni mlin, sem in tja kakšen kovan žebelj pa živalske kosti, ki pričajo, da so se tudi oni že hranili s prašičjim mesom. — Foto: D. Dolenc Prešernovo gledališče Kranj Premiera: Državni lopov Prešernovo gledališče pripravilo že letošnjo tretjo premiero — V naslovni vlogi Janez Škof — Odličen obisk dosedanjih predstav Prešernovo gledališče pripravlja za jutri, 23. oktobra, že tretjo letošnjo premiero. Tokrat bodo uprizorili znano komedijo jugoslovanskega komediografa Fadi-la Hadžiča DRŽAVNI LOPOV. To delo igrajo v Zagrebu že skozi več let, po mnenju hrvaških teatrolo-gov je to eno najboljših gledaliških besedil plodovitega komediografa, ki je napisal prek trideset različnih, v glavnem pa uspešnih komedij, ki se vedno znova skozi različne satirične in kome- dijske zgodbe letovajo družbenih anomalij ter posameznikov, ki te anomalije povzročajo ali pa so žrtve slabega ravnanja korumpira-nega okolja. Kranjsko gledališče tokrat že četrtič uvršča v svoj program Hadžičevo delo (Hitler v partizanih, Človek na položaju, Glavnik). Prevod je pripravil Janko Moder, režiser uprizoritve je Iztok Tory, scenograf Tomaž Marolt,kostume pa si je gledališče izposodilo v ljubljanskih Zaporih. Dosedanji obisk predstav je bil odličen. Gledališče predvideva nadpovprečen odziv tudi pri tej komediji, ki jo bo najprej uprizarjalo za izvenabonmajsko občinstvo in na gostovanjih. M. L. 6. STRAN. ŠPORT IN REKREACIJA TOREK, 22. OKTOBRA V soboto je bil na 35-metrski skakalnici na Gorenji Savi in na 15-metrski v Stražišču smučarski skakalni klub Iskra Delta Triglav organizator zaključka smučarskih skokov na plastiki. V kategoriji starejših pionirjev in mlajših pionirjev A, B in C je nastopilo nad osemdeset skakalcev iz Beljaka, Celovca in Slovenije. V kategoriji mlajših pionirjev so nastopili tudi skakalci SK Alpine iz Žirov. — Foto: F* Perdan Konec sezone na plastičnih skakalnicah Dobri skoki mladih skakalcev V konkurenci mlajših pionirjev C je gorenjski naslov osvojil Jeseničan Jože Ko-kalj, ki je zmagal tudi v tej konkurenci. — Foto: F. Perdan KRANJ — Na petintridesetmetrski plastični skakalnici na Gorenji Savi in pa petnajstmetrski v Stražišču je bil smučarski skakalni klub Iskra Delta Triglav iz Kranja organizator zaključka smučarskih skokov na plastičnih skakalnicah. Na Gorenji Savi in v Stražišču so skakali starejši pionirji in mlajši kategorij A, B in C. Ta kategorija je imela hkrati tudi gorenjsko prvenstvo. Nastopilo je nad osemdeset skakalcev iz vse Slovenije, med njimi pa so bili tudi gostje iz Beljaka in Celovca.^ V kategoriji starejših pionirjev na 35-metrski skakalnici na Gorenji Savi je največ pokazal član Iskre Delte iz Kranja Ropret, ki je z dokaj veliko točkovno prednostjo premagal vse nasprotnike. Na tej skakalnici so tekmovali tudi mlajši pionirji kategorije A in imeli tudi prvenstvo Gprenjske. Tu se je izkazal mladi Tržičan Meglic, ki je bil precej boljši od drugouvrščenega člana Fužinarja Zagernika in tretjega Frasa iz Elektrotehne-Ilirija iz Ljubljane. Mlajši pionirji B in C so imeli svojo smučarsko skakalno predstavo v Stražišču. Med tridesetimi tekmovalci iz Slovenije in Avstrije sta v obeh katego- rijah imela največ uspeha predstavnika Gorenjske. Pri mlajših pionirjih kategorije B je bil najboljši Simčič iz Iskre Delte, medtem ko je bil v kategoriji C najbolj uspešen Jeseničan Ko-kalj. Oba pa sta tudi prvaka Gorenjske za svoje kategorije. Rezultati — mlajši pionirji A — 1. Meglic (Tržič) 173,8 (30,5, 30,5), 2. Za-gernik (Fužinar) 157,1 (2_, 27,5), 3. Fras (Elektrotehna-Ilirija) 147,6 (27,5, 28); kategorija B — 1. Simčič (Iskra Delta-Triglav) 203,8 (13,5, 14), 2. Woath (Celovec) 198,6 (12,5, 13), 3. Martinjak (Iskra Delta-Triglav) 184,0 (12,5, 12); kategorija C — 1. Kokalj (Jesenice) 152,2 (11, 10,5), 2. Fuhs (Celovec) 138,2 (9,5, 9,5), 3. Rakovec (Iskra Delta-Triglav) 122,4 (8, 8); prvaki Gorenjske — ml. pionirji A — 1. Meglic (Tržič), 2. Je-kovec (Iskra Delta-Triglav), 3. Poljane (Bled), kategorija B — 1. Simčič, 2. Martinjak (oba Iskra Delta-Triglav), 3. Jereb (Žiri); kategoriji B — 1. Kokalj (Jesenice), 2. Rakovec (Iskra Delta-Triglav), 3. Pagon (Žiri); starejši pionirji — Gorenja Sava — 1. Ropret (Iskra Delta- Triglav) 194,3 (34,5, 34), 2. Rotar (Moravče) 180,2 (31, 33,5), 3. Triplat (Bled) 177,5 (32, 32). D. Humer Nov uspeh kranjskih judoistov V Beljaku so tekmovalci kranjskega judo kluba Triglav med 20 ekipami zasedli odlično 5. mesto — Poškodovana Hudovernik in Mušić — Računajo na dobro uvrstitev v slovenski ligi Kranj — Tekmovalci judo kluba Triglav Kranj so zadnje čase dosegali lepe uspehe, a skromni kot so, ne slišimo dosti o njih. Tokrat pa je o njihovem delu, prizadevanjih, uspehih in načrtih spregovoril njihv trener Vili Klemen-čič iz Kranja. »V soboto, 19. oktobra, se bo začelo tekmovanje slovenske lige v judu. 1. kolo bo v Slovenski Bistrici. Deset naših tekmovalcev, med njimi Robert in Tone Markič, Radenko Djurič, Damijan Kalan, Martin Benedik, Gorazd Meško, Mehmed Mušić in Marjan Re-mic, bodo tu nastopili ekipno. Srečali se bomo z 2. ekipo IMPOLA in z Branikom iz Maribora. Lani smo obe moštvi premagali, letos pa imamo težave s sestavo ekipe, ker sta se dva naša najboljša igralca Miran Hudovernik in Mehmed Mušić prejšnji teden poškodovala na tekmovanju v Beljaku. Tam je bil namreč mednarodni turnir, na katerem so nastopili tekmovalci iz Avstrije, Francije, Italije in Zahodne Nemčije, Jugoslavijo pa je zastopal naš klub. Hudovernik se je poškodoval v 2. kolu, v predtek-movanju v borbi z nekim francoskim tekmovalcevm, v 1. kolu pa je premagal avstrijskega tekmovalca. Na tem turnirju je bil Damijan Kalan v kategoriji do 71 kg drugi, Mehmed Mušić je bil v kategoriji do 95 kg tudi drugi, v finalu pa je izgubil po sodniški odločitvi, vendar le za las. Mušić je bil prav v tem finalu poškodovan. Vendar je kljub vsem težavam v Beljaku Triglav med 20 nastopajočimi klubi osvojil 5. mesto.« »Kaj si pa obetate od letošnje slovenske lige?« »Lani smo v slovenski ligi osvojili drugo mesto, letos pa kljub vsem težavam v začetku jesenske sezone računamo na končno uvrstitev med prve tri klube. Mislim, da so fantje dobro pripravljeni. To jesen imajo za seboj že tri tekme, to, zadnjo, v Beljaku, v avstrijski Lipnici, kjer smo med sedmimi klubi zasedli 4. mesto, in na Poljskem v Wroclawu, kjer smo se udeležili dvodnevnega turnirja posameznikov. Tu se nismo vmešali v boje za medalje, ker je bila konkurenca premočna, saj so nastopili sami odlični tekmovalci, nosilci medalj z olimpijskih in svetovnih, prvenstev, Poljaki, Čehi, Italijani in Francozi. So se pa fantje prav tu veliko naučili. Mislim, da bi z malo športne sreče kranjski judoisti v soboto zlahka premagali IMPOL, z Branikom pa tudi ne bi smelo biti problemov.« »Kje pa bodo naslednja letošnja tekmovanja v judu?« »2: novembra bo 2. kolo v Kranju, kjer se bomo srečali z ekipami Bežigrada in Rač pri Mariboru. V 3. kolu bomo gostovali v Slovenj Gradcu; tu se bomo borili proti domačinom in proti lanskim prvakom, Murski Soboti. 4. kolo bo spet v Kranju, 5., zadnje, pa v Mariboru. Računam, da se bo za prvake odločalo med klubi Železničar Maribor, Partizan Murska Sobota, Impol Slovenska Bistrica in Triglav Kranj.« »Tudi v Italijo ste pogosto povabljeni na tekmovanja.« »Da, letos maja so kranjski judoisti teknfovali na mednarodnem turnirju v Valenzi, kjer so zasedli 5. mesto za ekipami Italije, Poljske, Francije in Švice, za nami pa so ostali Nemci, Čehi in Španci. Za dan republike smo pa povabljeni v Milano, kjer bo zelo moćan turnir s svetovno udeležbo. Tu se bo zbrala praktično vsa Evropa, prišli pa bodo tudi tekmovalci iz Brazilije, Maroka, Alžirije in Japonske. Turnirja se bodo udeležili trije naši tekmovalci.« D. Dolenc Vili Klemenčič, trener judo kluba Triglav Kranj z velikim pokalom, ki so ga njegovi fantje prislužili za doseženo 5. mesto na mednarodnem tekmovanju v Valenzi Na zaključku smučarskih skokov na plastiki je na 15-metrski skakalnici v Stražišču zmagal član Iskre Delte Urban Simčič. Simčič je tudi gorenjski prvak v kategoriji mlajših pionirjev B: — Foto: F. Perdan Hokej na ledu Partizan zmagal tudi v domačem derbiju KRANJ — Na začetku drugega kroga letošnjega državnega hokejskega prvenstva je bilo najbolj zanimivo srečanje v Beogradu. V mestnem derbiju sta se namreč pomerili moštvi Crvene zvezde in Partizana. Partiza-novci so-še enkrat dokazali, da so boljši, saj so mestnega tekmeca premagali kar s tremi goli razlike. V preostalih srečanjih so bili doseženi pričakovani izidi, le sarajevska Bosna je zmagala v Zagrebu v igri z Medvešča-kom. Lep uspeh so dosegli Kranjskogorci, saj so v Celju v igri s Cinkarno iztržili točko. Kompas Olimpija je visoko premagala Vojvodino iz Novega Sada, Jeseničani pa niso imeli težkega dela z Mariborčani. Izidi: Jesenice : Avtoprevoz 10:3 (5:2, 2:0, 3:1), Cinkarna : Kranjska gora 1:1 (0:1, 0:0, 1:0), Medveščak': Bosna 4:7 (0:2, 2:2, 2:3), Kompas Olimpija 21:2 (6:0, 6:1, 9:1), Crvena zvezda : Partzan 2:5 (1:1, 0:3, 1:1). Lestvica: Partizan 10 9 0 1 87:16 18 Jesenice 9 8 0 1 86:24 16 Kompas Olimpija 10 7 0 3 96:32 14 Crvena zvezda 10 7 0 3 61:31 14 Bosna 10 5 1 4 44:54 11 Kranjska gora 10 4 2 4 48:59 10 Cinkarna 10 3 2 5 44:69 8 Medveščak 10 2 0 8 36:86 4 Vojvodina 9 1 1 7 30:97 3 Avtoprevoz 10 0 0 10 25:87 0 Pari prihodnjega kola — torek — Partizan : Cinkarna Celje, Bosna : Jesenice, sreda — Medveščak : Kompas Olimpija, Avtoprevoz : Crvena zvezda, Kranjska gora : Vojvodina. -dh Tudi slepi živijo športno Na evropskem prvenstvu slepih in slabovidnih z zvenečo žogo je zmagala jugoslovanska ekipa — zanjo je tekmoval tudo Darko Kisovec iz Škofje Loke, ki v pogovoru predstavlja ta šport — Rad teče in kolesari. Skofja Loka — Pred dnevi se je v domovino vrnila.slovenska selekcija slepih in slabovidnih, ki je Jugoslavijo zastopala na evropskem prvenstvu z zvenečo žogo. Njen član je bil tudi Darko Kisovec iz Škofje Loke, ki se že poldrugo desetletje ukvarja s tem športom. »Slovenci smo letos spet zmagali na državnem prvenstvu,« pripoveduje sogovornik, »zato je zvezni selektor določil v državno moštvo poleg mene še Rajka Kopača iz Preddvora, Janeza Potočnika iz Škofje Loke ter dva tekmovalca iz Murske Sobote. Evropsko prvenstvo je bilo med 3. in 7. oktobrom na Poljskem, kjer je tekmovalo 13 ekip. Vse ekipe so se najprej pomerile med seboj, najuspešnejše pa so nastopile v končnici: v njej smo premagali Madžare in nato še Nemce ter tako osvojili prvo mesto, Kopač pa je postal najboljši evropski strelec. Uspeha smo zelo veseli, saj nihče ni pričakoval tako visoke uvrstitve.« Seveda ta uspeh ni prišel iznenada. Že leta 1983 je Darko nastopil v republiškem moštvu, ki je osvojilo naslov državnega prvaka. Takrat so jugoslovanski tekmovalci na evropskem prvenstvu z zvenečo žogo v Kopenha-gnu zavzeli drugo mesto. Lani pa je sodelovat na olimpijskih igrah invalidov v New Yorku, kjer je bila naša reprezentanca med 13 državami tretja. »Na tekmi z zvenečo žogo,« pojasnjuje reprezentant Kisovec, »je dvakrat po pet minut čiste igre, v kateri nastopajo na vsaki strani po trije tekmovalci. Ekipi izmenoma mečeta po tleh dva kilograma težko zvenečo žogo proti nasprotniku na 18x9 metrov velikem igrišču. Celotna širina igrišča pomeni gol. Branijo ga vsi trije tekmovalci, ki se vržejo na tla v smeri glede na zven žoge. Zaradi vrste močnih metov in hitrosti težke žoge je branjenje naporno, posebno kadar igramo več tekem na dan.« Da igra ni od muh, sem se prepričal na lastne oči, ko sem po pogovoru spremil Darka na trening slepih in slabovidnih v telovadnici šolskega centra v Skofji Loki. Pa tudi fantje — okoli deset se jih zbere enkrat na te-yjlen na vadbi — so od sile. Žogo luče- Darko Kisovec (na sredi) in Bajko Jf°tf (desno) v New Yorku med lanskimi ol""^ skimi igrami invalidov. . jo in lovijo, da zastaja dih. In ogrevanjem jo mečejo v koš . stavo; priznam, sam bi večkrat zg1* šil. »Tudi slen človek mora športno % veti,« naglasa Darko Kisovec, »«8 nabere moči za vsakdanje na*0^0( Meni je to še zlasti potrebno, ker k telefonist stalno sedim. Tudi sicj smo slepi omejeni na določen stor. Ob športu se razgibamo in n8■ zujemo prijateljske stike, kar je P1* tako pomembno.« ^ Ob spremstvu prijateljev D8** preteče vsaj dvakrat na teden P° PJj. do deset kilometrov. Zelo rad sede di na svoje kolo, tandem, s kater. . družno s kom od bližnjih zavrti w* le ven iz mesta. Najpogosteje pa •. haj a z doma kot tekmovalec Gore ske zveze slepih in sodeluje na ^ nirjih v igri z zvenečo žogo po °-°r^ vini ter v zamejstvu. Pri tem mu & Stanka daje vso podporo, tri hčer* pa seveda največkrat zanima, ka] J bo očka prinesel ob vrnitvi. 0< »Na srečanjih obenem spozna*fl| končuje pogovor, »kako živijo drugod. Žal ugotavljamo, da so Fj nas veliko slabše razmere tud> P športni dejavnosti. Primanjkuje i> denarja za opremo in organiza tekmovanj, hkrati pa smo te.1?^, krat deležni moralnih priznanj. *£M na primer, sva s Kopačem do g Bloudkovo plaketo, vendar n810^ niso izročili istočasno kot dr«^ športnikom. Tudi to potrjuje, d* validski šport gledajo nekoliko Fj^ strani. Ne zavedajo se dovolj« ^e zdrav človek lažje dosega vrhu'1 rezultate.« .j^- Te in podobne težave Darka J* kor ne bodo odvrnile od športa. t" ^ daj se veseli jubilejnega, dese' medklubskega turnirja v igri z zV $ čo žogo, ki bo decembra na 9?^° skem. Najbolj pa si želi, da^v*' nastopili na prihodnji olimpiadi i lidov v Seulu. Stojan Saje Za naše klube igrajo: • CRVENA ZVEZDA: Michael Aesty, Lou Berardicourti, Scott An-dersen (vsi Kanada). • PARTIZAN: Vladimir Kosta, Vladimir Bednarz (oba CSSR), Fran-cis Matechuk (Kanada). • BOSNA: Bryan Jockett, Lance Hayward, Don Jamisson (vsi Kanada). • CINKARNA: Leczek Kunszinskv, Josef Chrazstek, Pavel Michno (vsi Poljska). • VOJVODINA: John Chulina (Kanada), v kombinaciji pa sta še dva Kanadčana. • MEDVEŠČAK: James Allison (Kanada), igrala naj bi še dva tujca. • AVTOPREVOZ: se pogaja s Češkoslovaško. • OLIMPIJA: Jahn Reash (Kanada), okrepil naj bi jih tudi Kanadčan John Smrke. Boks, kung fu in še marsikaj Kranj - Boksarska sekcij8 DVE NOVI BALINIŠČI NA PRIMSKOVEM - Krajani krajevne skupnosti Primskovo so praznovali svoj krajevni praznik. Ob praznovanju so pripravili vrsto športnih tekmovanj. Še najbolj so bili zadovoljni balinarji balinarskega kluba Primskovo, saj so poleg že pokritih dveh stez v nedeljo ob njih s prostovolnim delom uredili še dve novi. Za praznik je ta klub organiziral močan mednarodni balinarski turnir. Nastopilo je enainštirideset ekip iz Italije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Slovenije. Za presenečenje so poskrbeli balinarji iz Križev, ki so v finalu za prvo mesto premagali domačine ter moštvi Ibija in Anke Butorac iz Poreča. To je velik uspeh balinarjev iz Križev (na sliki). Balinarji Primskovega so nastopili tudi na močnem mednarodnem balinarskem turnirju v Ljubljani, na katerem je nastopilo šestdeset ekip. Zmagalo je moštvo Skale, Primskovljani pa so bili tretji. V okviru krajevnega praznika je bil tudi nogometni turnir, na katerem so prvo mesto osvojili Primskovljani, v namiznem tenisu pa so bili najboljši igralci Vodne skupnosti Preddvor. Krajevna konferenca rezervnih vojaških starešin je bila organizator orientacijskega pohoda. Zmagala je ekipa STOŠ XII, pred ZRVS Primskovo, tretja pa je bila ekipa STOŠ 11. Najboljši strelec je bil Boštjan Burkar (STOŠ Kranj), (-dh) — Foto: F. Perdan Partizan Hrastnik prireja 22. oktobra, ob 19. uri na ^ skem sejmu v Kranju športni ^ taki. V prvi točki večera se t>° $ boksarskem dvoboju srečala čan Čavič in Marinkovič z P ])(' Sledil bo akrobatski ročk and nastop Erike Horvat v body b Q f gu. Osrednja točka večera ^ vratno srečanje v full c°n*$.& kung fuju med svetovnim P $ v super težki kategoriji Prose Zagreba in Flisom iz Domž81 Prvenstvo v orientacijskem teku Stražišče — Partizan iz in Trim klub Sava iz Kranja PJ / v soboto, 26. oktobra, ob pol egjtfj dopoldne pri Domu Partizan ^ V, šču pri Kranju odprto P™e^\&ffl renjske v orientacijskem ie^,attPf meznike. Startnino bo treba p' ^fjtf zbirališču pred startom. Prijaj \A ma do četrtka, 24. okobra,Antop Podlubnik 155, 64220, ško"8^ prav tako pa tudi uro pred ^^'f tekmovanja na startu. Tekm° Jf končano ob 14. uri, pol ure ka ^ bo razglasitev rezultatov. In. o tekmovanju daje Anton fon 62-675! talili T* ui • • • I • Ligaški izidi NOGOMET - V zao»—, tla.ru Lesc doma premagali *8 ^ prvo mesto Jesenice. Leščan1 gali tudi v gosteh pri Alpl*5 Člani: I,esce : Jesenice če : Bled 1:2, Jesenice : Polet P, :.esce 1:4, Tržič : Bohinj pvj dor : Alpina 1:2; vodi Alpin» A M cami in Jesenicami; pionirj' na: Bled : Tržič 3:0, Jesenice ' ^„ U Vodijo Jesenice pred Bledo*^,^ čem; B skupina: Alpina : LTrj $ j dor : Reteče 2:5, Alples : P<>lc\ J0! LTH pred Alplesom in Mp&°\ 7f ci: Jesenice : Alpina 4:1, AlpJL,^ 3:0; vodijo Jesenice pred Alp,p letom — P. Novak i ' 2MK12M>ICTOBRA1985 KRONIKA 7. stran (mmmmmmsiLAS Alkohol — nevaren sopotnik Vn ^^ohol botruje mnogim nesrečam, zlasti nevaren pa je na cesti. noT k* Je pregloboko pogledal v kozarec, za volanom izgubi razsod-Zat °.n.romiJo mu refleksi in v usodnih trenutkih reagira prepozno, to ni čudno, če prav vinjeni vozniki povzročijo veliko prometnih ne-ec- Alkohol sicer v nobeni prometni statistiki ni omenjen kot glavni i5 za prometno nesrečo, nedvomno pa je velikokrat posredni nnr ^rez§^ava hitrost, nerazsodno prehitevanje, izsiljevanje pred-+r S0. prv* na lestvici vzrokpv za prometne nesreče. Tistim, ki prehi-°vozijo, nepremišljeno prehitevajo ali grobo izsiljujejo prednost, \tG P°S°st° pokažejo preveliko količino alkohola v krvi. ... va Gorenjskem se je v pol leta zgodilo 509 prometnih nesreč. V je umrlo 12 ljudi, 70 jih je bilo huje in 112 laže ranjenih, v več kot ^ tim primerov je bilo prek 200 tisočakov škode. Številke sicei^ne raz-, 1VaJo, koliko nesreč je zakrivil alkohol, lahko pa z gotovostjo trdimo, u ,VsaJ tretjino. To nam potrjuje tudi podatek o kršiteljih, ki so jih tavili in kaznovali v tem polletju. V šestih mesecih so na Gorenj-iih^ °bravnavali 3336 voznikov, ki so kršili prometne predpise. 1633 Je bilo v vozilu pod vplivom alkohola. • Premile kazni so eden od razlogov, zakaj vinjeni vozniki bolj ma-Pomišljajo, ali bi sedli za volan ali ne. Kazni za ta prekršek so zdaj ekaj večje. Od sobote namreč velja, da bo vinjen voznik pri sodniku *a Prekrške odštel od 4000 do 25.000. dinarjev ali pa odsedel 60 dni v aporu, če ga zalotijo. Če bo vinjen povzročil prometno nesrečo, pa bo ^"znesla od 5000 do 30.000 dinarjev ali od 30 do 60 dni za zapahi. na ^to^rat Je ze bilo dokazano (dostikrat tudi z žrtvami), kako nevar-je prevelika mera maliganov, če človek sede v avto. Odgovorni za tork°St V Prometu že dolgo trkajo na zavest voznikov, naj mislijo .na n 0 in toliko mrtvih, pohabljenih, na tolikšno materialno škodo, na je u^ravliive posledice. A ni videti, da bi vse to kaj prida zaleglo. Če Jih k *an* m kršitelji tisoč vinjenih, jih je letos tretjina več. Koliko ^ oo prihodnje leto, če bo šlo tako naprej? Vse kaže, da svarilni zgledi Dr jr^Pr*caJ° ljudi, kaj šele priporočila, lepe besede, akcije. Edinole tari ?njJ° vinjeni vozniki še čutijo nekaj spoštovanja. Ker pa tudi p ~?slej še ni spametovala ljudi, je verjetno še premalo učinkovita, ^ J° aSa- Pravijo sicer, da je treba bolj preprečevati in manj kaznova- • oda v primerih, kakršen je alkohol za volanom, ima tudi kaznova- Je svojo preventivno vrednost. D. Z. Žlebir S sodišča Primanjkljaj pri kurilnem olju |Wodja bencinskega servisa Petrol v Radovljici jeJ^ržd £e-J*r od 9500 litrov prodanega olja, po enem letu pa je denar ne Pazno vrnil v blagajno t?ftadovlj »ca — Na 7 mesecev zapoje le bil pred Temeljnim sodiščem ftev? v. enota Radovljica, zaradi po-RW, e obsojen 49-letni Leopold *°*elJ z Bleda Vod°Se1^ ->e bil zaPOslen kot poslo-liiJa bencinskega servisa v Radov-lovi te§a servisa je Petrol, DO Trgovi 2 naftnimi derivati, tozd Tr-riln a ^a droDno Kranj, prodaj al ku-ške° kupcem iz tržiške, radovlji-(}0 m jeseniške občine. Od 23; maja ni ^.junija 1983 poslovodja Koselj ^ JJ^al računov za 9500 litrov olja Prejj i ni odvedel denarja, ki ga je je °d kupcev, ali pa je vpisal, da k0t Prodano manj kurilnega olja, ga Pa ga je dejansko bilo; razen te-tir Pa tudi prevozi niso bili dokumenta • bi morali biti- s tem je se-staj pri finančnem poslovanju na-H0nprimanjkljaj, ki ga je inventura kait?0. leta 1983 tudi odkrila. Manj-kliai]e 236-867 din. Na ta primanj-W S° pri petrolu poslovodjo več-IW °P°zarjali in zahtevali, naj razvil kJe bi lahko nastala napaka, teko Pa Je trajalo kar eno leto, da slovnHtr°la ugotovila, kar je sicer po-s^ne i!a že vedel: da so napačno vpi-k°ličine kurilnega olja, saj je nevpisane količine poslovodja še enkrat prodal in denar zadržal. Ko so pri Petrolu dokončno ugotovili, kaj je bilo vpisano narobe, je poslovodja Koselj skrivaj prinesel manjkajoči znesek v blagajno v posebni predal, katerega ključ je imel le on. Na obravnavi je trdil, da je bil manjkajoči denar ves čas v blagajni, izročil pa ga ni zato, ker ni vedel, od kod naj bi bil tolikšen višek. Sodišče takšnemu zagovoru ni moglo verjeti, še posebej ne, ker so v poslovalnici oziroma v DO Trgovina na drobno skoraj'eno leto ugotavljali, zakaj je nastal primanjkljaj v servisu Radovljica. Koselj je celo ob prvi kontroli trdil, da kupci še niso plačali vsega kurilnega olja, ni pa povedal, da bi imel manjkajoči znesek v blagajni. Sodišče ga je spoznalo za krivega kaznivega dejanja poneverbe in mu izreklo kazen 7 mesecev zapora. Pri tem je med olajševalnimi okoliščinami upoštevalo, da je škoda že povrnjena, da doslej še ni bil kaznovan in da je bil vseskozi sicer vesten delavec. Sodišče je izreklo tudi varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica prodajalca za dobo treh let. Sodba še ni pravnomočna. rftžje prodajali belo tehniko pOfii-^slovodja spregledal, da so dobili v prodajo belo tehniko o$ov J? ? "^-odstotnim popustom, so v Opremi Kranjska gora 61* eto j* SOV K i "----w....... g,W|w«w.».f — ■ — r-—--------j------ H---" r~!- ^Uet tehnike druge kvalitete prodajali po cenah za pryo Pred Temeljnim sodi •n d 1 V Te " ivuiujnuu ovsu* "rt fc^kpo anJu Je bila zaradi gospo i % d„5a Prekrška obsojena na pla- >n ABr tne kazni v višini 250 000 ijjrja j pomurka, DO Golica, tozd w On»esenice, poslovodja prodajal- pa na denarno kazen od a ju]r. sredine marca pa do za-i>ern& Ja so namreč v prodajalni [t y Kranjski gori prodajali skrinje, zamrzovalne j\pralne stroje iz Gorenja po V^v s VelJaJ° zu Prvo kvaliteto, ° bili stroji druge kvalitete. N 0,iieneS^C^ s0 Proclali najmanj jft^ka n!n proizvodov Gorenja, b Uas* Pri izračunu prodajne cene hj^ci j^a./ato. ker je poslovodja I* 0*oalf^ZUr sPre8ledal na dobav-N°^Jat da ^e treba te proizvode tfc^ko1 S ^"Odstotnim popustom. *JopaJy v komerciali kasneje si-t6 ■ vendar pa v poslovalnici k Vc 8a niso znjžaii Ceno. Razli-%°PazV narnrec kupci lahko hi-(}.,8la D Prodajalna pa bi je ne C Dosi^ obrazložiti, kot je pove-r% °v°dja. Opreme na sodni *• Zaradi tega je poslovalni- ca s prodajo po višji ceni zaslužila 90.813,57 din neupravičene premoženjske koristi. Iz teh sredstev je poslovalnica krila stroške prevoza in rabat. Po opozorilu inšpektorja so v poslovalnici, kjer so imeli seznam kupcev bele tehnike, razliko poravnali tako, da so kupcem priznali do-bropis. Za gospodarski prestopek po členu 37 zakona o temeljih poslovanja OZD na področju blagovnega prometa in storitev v blagovnem prometu ter o sistemu ukrepov, s katerimi se preprečuje spodkopavanje enotnosti jugoslovanskega trga na tem področju, je predvidena denarna kazen za pravno osebo v višini od 100.000 din do 1 milijon din, za odgovorno osebo pa od 10.000 din do 50.000 din. Pri odmeri kazni je sodišče kot olajševalne okoliščine razen priznanja upoštevalo tudi do, da so vsem kupcem, ki so kupili belo tehniko po višji ceni, izstavili dobropise; pri odgovorni osebi pa tudi dosedanjo nekaznovanost. Sodišče pa ni moglo spregledati tudi obteževalnih okoliščin, med drugim, da je takšna prodaja trajala kar tri mesece. NESREČE ZAPELJAL S CESTE Stara Fužina — V sredo, 16. oktobra, se je pri mostu čez Mostnico ponesrečil motorist Franc Štros, star 75 let, doma iz Stare Fužine. Zapeljal je s ceste in se pri padcu hudo potolkel po glavi. Našli so ga šele zjutraj in ga odpeljali v jeseniško bolnišnico. VOZNICA ZADELA PEŠCA Spodnje Bitnje — Na regionalni cesti med Kranjem in Škof j o Loko se je v četrtek, 17. oktobra, zgodila prometna nesreča, v kateri je bil hudo ranjen 17-letni Janez Snedic iz Orehovelj. Snedic je stal ob cesti, ob sebi pa je imel motorno kolo. Nenadoma ga je zadel osebni avto, ki ga je iz škofjeloške smeri pripeljala 48-letna Slavka Jerala. Voznica je opazovala vozila na nasprotni strani ceste in ni bila dovolj pozorna na da-gajanje na desni. Pešca je zadela, da je padel na pokrov motorja, od tam pa hudo ranjen na cesto. Odpeljali so ga v Klinični center. ZAPELJAL NA NASPROTNI PAS Srednja vas — Vožnja po levi je bila vzrok za nesrečo, ki se je v nedeljo, 20. oktobra, zgodila v Srednji vasi. Voznik osebnega avtomobila Franc Osterman, star 39 let, doma z Luž, se je namreč izognil otroku na cesti, zato je zapeljal na levo stran Nasproti pa je pripeljal kolesar, 15-letni Uroš Ogris, doma z Luž. Voznik ga je zadel, da je padel in se huje ranil. ZADELA PEŠCA V SKUPINI Šenčur — Po regionalni cesti od Kranja proti Šenčurju je v petek zvečer, 18. oktobra, hodila skupina pešcev vštric po dva in trije. Nasproti jim je tedaj pripeljalo neznano vozilo s prižganimi bleščečimi lučmi. S tem avtom se je srečala voznica osebnega avtomobila Marjana Za-dravec, stara 28 let, iz Domžal. Dolge luči nasproti vozečega avtomobila so jo oslepile, da ni opazila pešcev, dokler ni enega od njih zadela. 16-letni Tomaž Zupančič iz Podbrezij je bil v nesreči hudo ranjen. D. Ž. Kdo ga je videl? Zadnje čase je bilo v tržiški, jeseniški in radovljiški občini vlomljeno v več vikend hišic, lovskih in planinskih koč na območju Valvazorja, Kofc in Dobrče. Teh dejanj je osum: ljen 46-letni Franc Bohinc, brez stalnega bivališča. Vsi, ki bi karkoli vedeli o njem ali ga videlivnaj to sporočijo najbližji postaji milice ali Upravi za notranje zadeve v Kranju. POŽARI GORELO V ČEBELNJAKU Skofja Loka — V čebelnjaku Jožeta Logondra iz Virloga pri Škofji Loki je v četrtek, 17. oktobra, izbruhnil ogenj. Popoldne je Logonder dimil čebelnjak zaradi bolezni čebel. Pri tem je vanj najbrž prišel drobec žerjavice. Po dveh urah se je čebelnjak vžgal. Kljub gašenju in reševanju panjev je požar napravil za 140 tisočakov škode. Čebelnjak je bil zavarovan pri Zavarovalni skupnosti Triglav. CIGARETNI OGOREK ZANETIL OGENJ Jesenice — V samski sobi doma kovinarjev na Jesenicah je v petek, 18. oktobra, zagorelo. Delavca Seađ in Senad Okič, ki bivata v sobi 43 v drugem nadstropju, sta tega dne odpotovala domov v Cazin. Domnevajo, da je eden od njiju v omari pustil cigaretni ogorek, zaradi cesar so se vnela oblačila in razni papirji. Ogenj, ki je napravil z« 100 tisoč dinarjev škode, so pogasili gasilci iz Železarne. Za večjo varnost prometa Črne točke na cestah Varnost prometa je odvisna predvsem od: # voznikov motornih vozil in voznih razmer, # tehnične sposobnosti in stanja vozil, # vozišč in njihovega vzdrževanja. Za varnost vozišč so dolžni skrbeti za to usposobljeni ljudje, organi in delovne organizacije in sicer že v fazi programiranja in projektiranja, kasneje pa še pri gradnji, rekonstrukciji in vzdrževanju. Ali se vse tudi vedno izvaja? Poglejmo le en primer. 7. junija letos je bil v Gorenjskem glasu objavljen članek z naslovom Ovinek bi lahko pozlatili. Kot bob ob steno so vsa opozorila in prizadevanja, da bi uredili nevarni ovinek v Logu pri Kranjski gori. Skoraj ne mine dan brez prometne nezgode na tem ovinku. Drugi prispevek na isto temo je bil objavljen v časopisu Delo 26. septembra z naslovom Nevarne cestne pasti — problematični ovinek v Logu — s pripisom, kdaj se bodo odgovorni zdramili in nekaj ukrenili. Takšnih opozoril je kar nekaj in to leto za letom, a vse ostaja, kot je bilo. Zato pripor >čamo vsem Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, da ukrepajo v smislu določil 4. in 162. člena Zakona o prometni varnosti, proučijo srednjeročne načrte cestnih in komunalnih skupnosti o gradnji in rekonstrukciji cest za obdobje 1986—1990. Zdaj je čas, da naslovite na občinske interesne skupnosti svoje ocene in zahteve, pozneje bo težko kaj spreminjati. Podobna črna točka, kot je v Logu, je najbrž še v marsikaterem delu cestnega omrežja na Gorenjskem. Čas je že, da bi jih začeli odpravljati. Mrak GORENJSKA NOČNA KRONIKA ZNOVA: KAVKA PADLA POD STRELI Pri zapisu o kavki, ki je nadlegovala otroke nekega kranjskega vrtca, smo se zadnjič malce ušteli. Zapisali smo, da je nadležni ptič padel pod strelom iz hišniko-ve puške. To ne drži, saj možaka tisti čas ni bilo v službi. Kavko je ustrelil nek drug delavec iz bližnje šole. Čeprav mu dejanje ne bi bilo v sramoto, se hišniku opravičujemo, ker smo ga pomotoma vpletli v igro, onemu drugemu pa, ker smo ga prezrli. PREDNOST MLADOSTI V domu ostarelih se je zadnjič ognjevit prepir med stanovalcema sprevrgel v pretep. Starejši od pretepačev je potegnil krajši konec, saj jo je tako skupil s kovinsko palico po glavi, da so ga morali odpeljati v bolnišnico. Dokler bo tam, bo mlajši še lahko mirno spal, toda ko se vrne, bo že našel priložnost za povračilo. SPREVODNIK PLAČAL POTNIKOM Ponoči je v avtobus Skofja Loka—Ljubljana vstopila skupina močno okajenih razgrajačev. Že na postaji so delali nered, a sta jih šofer in sprevodnik kljub temu naložila. Med vožnjo pa so se lotili sprevodnika. Namesto da bi mu plačali za vožnjo, so mu iz rok iztrgali torbico z inkasom in si z nje vzeli, kolikor so potrebovali, nato pa ušli. MRTEV SEM Ljubljančan se je na poti iz Poljanske doline ponesrečil z motornim kolesom. Slednji je razbit obležal v jarku, voznik pa brez praske na bližnjem kupu gramoza in glasno tarnal, da je mrtev. Skupina mimoidočih mladeničev mu je hotela pomagati, pa jih je jel žaliti in pretepati. Nehvalež-neža, ki je očitno pregloboko pogledal v kozarec, so ukrotili šele na milici, kjer je »vedril« do jutra. DIVJA LOVCA V ZAGATI Škofjeločana sta se zadnjič podala na lov za zajci. Uplenila sta jih ponoči, in sicer tako, da sta jih zaslepila z avtomobilskimi žarometi. Krivolovca so ujeli po naključju. Miličniki so pregledovali avtomobile in pogledali tudi v njunega. V prtljažniku so bili vsi dokazni predmeti: uplenjeni zajci in lovsko orožje. Slednjega je lastnik zatajil, češ.da ga je našel na lovski opazovalnici. TATOVI V RUŠEVINAH Preden so porušili stari Krim na Bledu, so odprodali več uporabnih predmetov. M. D. in I. H. sta ob tej priložnosti nakupila nekaj električnih kablov, obenem pa protizakonito prišla do nekaterih delov iz telefonske centrale. Računajoč na vsesplošno zmedo ob rušenju sta se uštela. Kljub temu so ju zalotili. Našli mrtvo Skofja Loka — V stanovanju v Grencu so v petek, 18. oktobra, našli mrtvo 53-letno upokojenko Ano Zorman. Zormanova je imela v rokah izvijač, ker je skušala popraviti električni zvonec in zamenjati žarnico. Sunek električnega toka jo je vrgel na tla, kjer je obležala mrtva. Hlod ga je udaril v čelo Kranj — V petek, 18. oktobra, so iz Kliničnega centra v Ljubljani sporočili, da je za posledicami nesreče umrl61-letni Janez Golob iz Kranja. Ponesrečil se je v ponedeljek, 14. oktobra, ko je s kmetom Francem Rozmanom spravljal drva z vznožja Šmarjetne gore. Pri spravljanju ga je eden od hlodov zadel v čelo. Hudo ranjenega je rešilni avto odpeljal v Klinični center. Pozornost varstvu pred požari Jesenice — Predsedstvo občinske gasilske zveze na Jesenicah je že začetek septembra obravnavalo priporočila Gasilske zveze Slovenije za dejavnosti oktobra, ki je razglašen za mesec varstva pred požari. Zaradi ugotovitve, da lani v tem mesecu ni bil v celoti uresničen program aktivnosti po društvih, je sklenilo spodbuditi članstvo k resnemu izpolnjevanju načrtovanih nalog. Ob stalnih preventivnih dejavnostih, med katere sodijo kontrole spoštovanja požarno varnostnih predpisov, naj bi gasilci pregledali hidrant-no omrežje. Pozornost morajo nameniti požarnemu varstvu v delovnih organizacijah, zlasti tam, kjer nima- jo industrijskih gasilskih društev. Pomembna naloga je tudi izdelava ocen požarne ogroženosti, kjer tega dokumenta še nimajo. * Razen organiziranja društvenih in sektorskih vaj je zveza priporočila društvom pripravo predavanj in pogovorov ob ogledu strokovnih filmov ter ureditev izložb in razstav. Društva naj bi pomagala pri delu pionirjev v društvih Mladi gasilec, ki delujejo po vseh šolah v občini. Za mlade gasilce je ta mesec predvideno poleg dejavnosti v šolah obiskovanje gasilskih domov, kjer se bodo seznanili z gasilsko tehniko in uporabnostjo naprav za gašenje. S. Saje GLAS 8. stran. ŽIRI PRAZNUJEJO TOREK, 22. OKTOBRA IjJŽf Žiri praznujejo Telefon, most, gasilski dom in ceste Tudi letos bodo Žirovci krajevni praznik počastili s pomembnimi pridobitvami — Telefon je dobilo 425 naročnikov, zgrajen je bil gasilski dom v Račevi, most v Brekovicah, med cestami pa je najpomembnejša cesta na Breznico — V naslednjem srednjeročnem obdobju imata prednost izgradnja pločnikov in kanalizacije v starih Žireh Jutri, 23. oktobra, bodo Žirovci praznovali krajevni praznik. Prireditve v počastitev praznika so se začele že v nedeljo s planinskim pohodom okoli Žirov, planinskim pohodnim maratonom ter pogostitvijo starejših krajanov. V nedeljo je bil v Žireh tudi turnir v malem nogometi za pokal Žirov. Jutri ob 11. uri bo srečanje medvojnih političnih aktivistov okraja Žiri—Ledine, ob 16.30 pa tek po ulicah Žirov. V petek, 25. oktobra, bo ob 9. uri srečanje učencev osnovne šole Žiri z borci Jurišnega bataljona XXXI. divizije. V soboto, 26. oktobra} se bo ob 9. uri začel košarkaški turnir, ob 11. uri pa bodo v Žirovskem vrhu, na kraju ustanovitve Žirovske čete, odkrili spominsko znamenje. Osrednja proslava v počastitev krajevnega praznika bo v soboto, 26. oktobra, ob 19.30 v dvorani DPD Svobode. V programu bodo sodelovali recitator ji osnovne šole, moški pevski zbor Alpina, pihalni orkester Alpina in mladinska glasbena skupina DPD Svobode. Hkrati pa bodo letošnji krajevni praznik počastili tudi z nekaj pomembnimi pridobitvami. »Letos smo dokonačli izgradnjo telefonske ga omrežja,« je povedal predsednik sveta krajevne skupnosti Jaka Kavčič. »Telefon je dobilo 425 naročnikov. Priključek je veljal 65.000 dinarjev, krajani pa so razen prispevka v denarju opravili več kot 20.000 prostovoljnih delovnih ur. 20 priključkov bodo dobili tudi v krajevni skupnosti Trebija. Druga velika letošnja investicija je bila izgradnja mostu čez Soro v Brekovicah, dovozne poti in nasipov ob strugi. Most je veljal 12 milijonov dinarjev. 9,5 milijona dinarjev je prispevala občinska komunalna skupnost, drugo smo dali sami. Uredi- Letos so končali z gradnjo telefonskega omrežja. tev nasipov in propusta pa je veljala 3,75 milijona dinarjev. Krajevna skupnost je prispevala 3,5 milijona din, občinska skupnost pa 500.000 dinarjev. Letos smo zgradili nov gasilski dom v Račevi. Predračun je znašal 7 milijonov dinarjev, od tega je krajevna skupnost prispevala 3 milijone dinarjev. Naredili smo več kot je bilo planirano, za kar se imamo zahvaliti predvsem Tehniku iz Škofje Loke, ki je svoje delo opravil zelo solidno in v dogovorjenih rokih. Zgradili so most v Brekovicah V načrtu smo imeli tudi izgradnjo 11 hišnih priključkov kanalizacije v industrijski coni. Ker nam gre vreme na roke, bomo naredili več in računamo, da bo dobilo primarni kanal še 12 hiš ob Jezerski cesti. Največ problemov pa imamo z vzdrževanjem cestnega omrežja. Lani smo začeli graditi cesto na Breznico in letos je bila zgrajena. Krajevna skupnost je zanjo prispevala 4,5 milijona dinarjev, vrednost investicije pa je nekajkrat večja. Pohvaliti je treba vaščane Breznice, ki so se zelo prozadevali, da bi bila cesta čimprej zgrajena in*gp dali zanjo veliko denarja, razen tega pa so zelo veliko naredili sami. Letos smo asfaltirali Levstikovo, Gregorčičevo in Župančičevo ulico. Razen teh pa smo uredili tudi nekaj lokalnih cest zlasti v hribovskem področju. Velik problem v Žireh so vodovodi. Pravkar gradijo vodovod v Žirovskem vrhu in v Ravnah. Krajevna skupnost krije 80 odstotkov materialnih stroškov. Težave pa nam dela pomanjkanje dobre pitne vode. Čeprav je v okolici Žirov nešteto studencev, je vode v njih malo in kalna je. Zato smo se s Tehnikom in Geološkim zavodom dogovorili, da bomo še letos postavili »poskusni vodnjak« ob izviru pri Mlinarju pod Goropekami. Če ta voda ne bo dobra, bomo poskusili z vrtinami na območju odčr-pališča Pod Klanom do potoka Račeva. Če še to ne bo uspelo, bo treba v drenažno zajetje vode pod Jurečem v Brekovicah. V planu smo imeli tudi izgradnjo trafo postaj na Ledi-nici. Račevi — Šnitovec in Dobračevi. Gradi se le trafo postaja na Ledinici. Prav tako nismo obnovili dvorane DPD Svoboda, za kar me; nim, da bi se moral gradben1 odbor bolj prizadevati. Največja investicija, ki w" če v Žireh, vendar dela ne vodi krajevna skupnost, je regulacija Sore. Investitor Je Območna vodna skupnost, dela pa izvaja Vodno gospodarsko podjetje. Dela po*®* kajo tako kot je bilo planirano. Prihodnje leto naj bi & gulirali tudi Osojnico. O"6 regulaciji sta za Žiri zelo p?" membni, saj bosta naseO3 zaščitili pred poplavami.* V' prihodnjem srednje*0; čnem obdobju naj bi i&e. prednost izgradnja plo&V' kov v Žireh, za kar'že imj*)0 načrte,in kanalizacije v starem delu Žirov. Pri tem i"8* mišljajo o uvedbi krajevne^8 samoprispevka. Občinski s*" moprispevek za šolstvo se novim letom preneha vati in namesto njega naj13 uvedli krajevnega. Razlog za takšno razmišljanje sta dva: oba projekta sta drag, in obe investiciji sta ta^ž?^ da bodo Žiri razkopane. Ci»* hitreje bo zanje zbran denar-tem hitreje bodo dela op^ vijena in prej bodo Žiri spe lepe. L. Bogataj Gasilski dom v Račevi poliks žiri Podjetje obutvene, lesne in kovinske stroke, n. sub. o. Strojarska ulioa 12, Žiri TOZD KOVINARSTVO, o. sub. 6. Jezerska ulica 7, Žiri, tel.: 69-320 TOZD LAHKA OBUTEV, o. sub. o. Strojarska ulica 12, Žiri, tel.: 69-332 DSSS, Strojarska ulica 12, Žiri, tel.: 69-661 OB KRAJEVNEM PRAZNIKU DELAVCI POLIKS A ČESTITAJO VSEM ŽIROVCEM IN JIM ŽELIJO ŠE VELIKO DELOVNIH USPEHOV. Krajevna skupnost Žiri čestita vsem občanom in delovnim kolektivom za krajevni praznik Žirov ter jim želi v naprej še več delovnih uspehov Zapremina. 12 dom a 0,75 I Datum punjača: moutvoo« i nm &oo» »oaoHomac KO ACOal OOU* F«B«K* »UM MAJONf/A RlJOTA I VCOtTAlNIH EKSTBAKA1A L VU.IKA KtADOSA Delovni kolektiv Etikete Žiri čestita vsem delovnim ljudem in občanom za krajevni praznik. KLADIVAR TOVARNA ELEMENTOV ZA AVTOMATIZACIJO 64226 ZIRI YUGOSLAVIA P o~] čestita vsem krajanom in poslovnim prijateljem za krajevni praznik Žiri Mercafor SOZD Mercator n. sub. o. kmetijsko gozdarska zadruga MERCATOR — SORA p. o. 64226 ŽIRI Vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem, odjemalce^'* potrošnikom in kooperantom čestitamo za krajevni praZ^ Žirov, ter se priporočamo za nadaljnje sodelovanje. 22. OKTOBRA 1985 ŽIRI PRAZNUJEJO Alfa — nov dosežek Alpininih strokovnjakov Vžirovski Alpini so razvili not tekmovalni čevelj, ki so ga Poimenovali Alfa — Izdelan je iz najboljših materialov, kijih je Koč dobit/ v svetu, lep, lahek in se je na testiranjih zelo dobro izkazal — Z njim bo moč tudi v slalomu in veleslalomu dosegati enake aH celo boljše rezultate kot s čevlji najbolj znanih svetovnih znamk lanska Alpina je lani izdela-l 1(9 ma ' rov obutve. krši? smučanje, čevlje zasmu-"a de^k' obutev za iadranJe obutv« ekaj manj kot 2 milijona pa-alpsko rU^e: lzdeluJe čevl'e za ' ski u ^eski, apres ski in žensko J *k obutev. 1,200.000 pa-fcvoJJS^ *62 odstotkov Pro" tibiih|e^so Padali na konver rov?,0.Področje. 200.000 pa-na i V odstotkov proizvodnje) CS° p°dročJe-500-00? rijgj * odstotkov proizvodnu S0 Droda,i na domačem del izvoza so dosegli s S!mi Program'' (pancerji, loti xl ,1'in surf). ki so v ce* jih v^ultat lastnega znanja ter ^ lrw r----i-J- i------- 'menom, to je pod blago-iw .amko Alpina. Te izdelke "o iS? v 20 držav in na veči- . svetu prodajajo pod last- slrj *.5,sc« kjer je razvit smučar-birano Janez Šmitek z alfo Alfa V vseh državah imajo w-:•■«■'■ dno distribucijsko Cw° 23 svoje izdelke. Na toAn.naiveč)*,h tržiščih, to je v dn 2RNiPa je prodaja orga-•? prek mešanih firm. v lo^J1 so udeleženi tudi z de-P) kaPitala. V drugih državah k .No dolgoročne pogodbe 7?' Partnerji. MD. .užene države Amerike ^.na izvaža smučarske čevlje l*- Do leta 1984 jih je izva-^ Pod tujimi blagovnimi W*arni oziroma pod imeni hiJ$kih trgovin. Leta 1974 V* °>la v ZDA ustanovljena On ?. ?'Pina Sports Corporati-djjJJ) le leta 1975 začela pro-\l smučarske in tekaške če-*MV?d ,menom Alpina. Tedaj *irir!na Prispevala samo regi-ii^no 'me, firma pa je bila \ 0v,)ena s kapitalom ameri-I Partnerjev fc>v J* v ZDA so iz leta v leto v7Va,i- Leta 1981 so vsto-tat 0 tudi z delpm kapitalcu da so danes .lastniki Danega deleža. toratj ie Alpina Sports Cor-% največji kupec Alpini-iVri ov-Tak0 00 Alpina le" Nai 2lm° Prek sv°ie firme ^.tW v Zdrii7Pnp dr7avp poo Združene države 00n Parov Pancerjev in I? Pol^Parov tekaških čevljev. ij0oo ;:le pa so prodali tudi irf^irni r?V obutve za surf. S J?' Dan,, količinami dosegajo 'Sfo7ih Odstotni tržni ^ i d k 0 5- mest0 med ttk^kih0iiaY't:e,J' na trgu. pri Si^lih več kot 25-od- K^2av ZDA znaša 2.5 mi na trgu. Neto vred- Nnodo|arjev letno, bruto °*Shih Pa 'e 00 upoštevanju n materialov, ki jih fi- nancira kupec, več kot 3 milijone dolarjev. V Zahodno Nemčijo so v preteklosti malo izvažali. Leta 1983 so navezali stike s partnerjem, ki je že prej prodajal Elanove smuči. Z nemškim partnerjem. Elanom Begunje ter firmo Beneco Čedad so se dogovorili, da bodo v Zahodni Nemčiji ustanovili mešano družbo, ki bo prodajala Elanove smuči, Alpinine smučarske čevlje in smučarske palice firme Beneco. Tako je bila ustanovljena firma A + E (Alpina + Elan), ki je bila registrirana v začetku leta 1984. Potrebna soglasja za vstop jugoslovanskih partnerjev pa so dobili letos. Firma je že lani uspešno poslovala, letos pa bo prodaja še večja. Tako so za prihajajočo zimo prodali v Nemčijo 45.000 parov pancer-jev, kar predstavlja približno 10-odstotno tržno udeležbo , in 35.000 parov tekaških čevljev, kar prav tako pomeni 10-odstotno tržno udeležbo. Poleti pa so prodali v Zahodno Nemčijo tudi 18.000 parov obutve za surf. S tem je postala firma A + E drugi največji kupec Alpininih športnih čevljev. Za prihodnje leto pa že pripravljajo prek firme A + E tudi prodajo ženske modne obutve. Tudi prodaja na Norveško se je v zadnjih nekaj letih zelo povečala. Pred štirimi leti so navezali stike s firmo Bergen Trader. Prodaja Alpininih čevljev prek te firme teče zelo dobro. Tako so za letošnjo zimo prodali na Norveško 25.000 parov pancer-jev, kar pomeni 30-odstotno tržno udeležbo in 2. mesto na trgu, ter 85.000 parov tekaških čevljev, kar prav tako predstavlja 30-odstotno tržno udelež- bo in 1. mestu na trgu. Razen tega so poleti prodali na Norveško 5.000 parov obutve za de-skanje. S tem je tržišče Norveške postalo za Alpino tretje najpomembnejše tržišče za športno obutev. Za letošnjo zimo prihaja iz Alpine tudi pomembna novost — nov tekmovalni čevelj za alpsko smučanje, ki so ga poimenovali Alfa. Čevelj so si zamislili in izdelali strokovnjaki iz Alpine, in to v rekordno kratkem času. Novi tekmovalni čevelj bo zamenjal Alpinin tekmovalni čevelj SR. Kot je povedal vodja tekmovalne službe in testiranj v Alpini Janez Šmitek so v Alpini naredili čevelj, s katerim je moč doseči enake ali celo boljše tekmovalne rezultate kot z najboljšimi znamkami pancerjev kot so Lange, Caber, Nordica itd. Izdelali so ga tako, da so v kar največji meri upoštevali anatomske in fizikalne zahteve, ki so potrebne za slalom in veleslalom. Že dosedanji tekmovalni čevelj, ki so ga v Alpini naredili pred nekaj leti, je pomenil velik korak naprej. Z njim so naši reprezentanc dosegli dva naslova svetovnih mladinskih prvakov: Petrovič s slalomom v Sestrieru in Žan z veleslalomom v Jasni. Dvakrat so bili »srebrni«: Robič v Sugarloafu in v Jasni, dvakrat »bronasti«, in sicer Čižman v Auronu in Sestrieru. Z Alpinini-mi čevlji sta smučala tudi Bene-dik in Mateja Svet. To so najpomembnejši dosežki. Razen teh so tekmovalci, ki so bili obuti v čevlje SR Alpina,dosegli veliko zmag na FIS tekmah, državnih in slovenskih prvenstvih, pokalih Coca Cola itd. Vendar pa so se pokazale nekatere pomanjkljivosti, saj je bil SR grajen podobno kot Dvna-fot, ki je dober za smuk, ima regulator naklona, fleksa in kan-tinga. V Alpini so si zato zastavili cilj - izdelati nov smučar- ski čevelj, ki bo med najboljšimi tudi za slalom in veleslalom. Alpinini razvijalci so se najprej lotili »podvozja«, ki mora. omogočati optimalno stojo smučarja na smučeh, zagotavljati dobro ravnotežje in optimalno nastavljanje robnikov. Druga zahteva je bila elastičnost čevlja. Le prava elastičnost namreč dovoljuje pravilno delo kolen. Notranji čevelj je narejen tako, da se da prilagoditi smučarjevi nogi. Razen tega so upoštevali še vrsto drugih »malenkosti«, ki pa so izjemno pomembne. To je ustrezen naklon naprej, da je čevelj topel in lahek, ustrezne trdote za slalom, veleslalom, super veleslalom in da je tudi lep. • Izdelan je iz najboljših mate rialov, ki jih je moč dobiti v sve tu. Zato je v celoti narejen iz uvoženih materialov. Do sedaj se je na testiranjih zelo dobro obnesel. Žan je z Alfo zmagal v Argentini v veleslalomu, Robič pa je bil drugi. Zelo jih pohvalijo tudi Benedik, Čižman, Bergant, Grilc in drugi. Ob tem seveda ne gre poza biti povedati, da so pomembno zmago dosegli tudi Alpinini razvijalci, čevljarji in drugi sodelavci, ki so se trudili, da so izdelali nov čevelj. V orodjarni so delali celo za 1. maj, da so iz delali potrebna orodja. To je še en dokaz, kako radi imamo Slovenci smučanje in koliko so se ljudje pripravljeni potruditi zanj. 37 OGLASI IN OBVESTILA TOREK. 22. OKTOBRA! TEKSTILINDUS EKAOT Tekstilna industrija TEKSTILINDUS KRANJ razglaša prosti deli oziroma nalogi: TOZD Prehrana in oddih OPRAVLJANJE BLAGAJNIŠKIH IN ADMINISTRATIVNIH DEL Pogoji: — srednja izobrazba ekonomske ali upravno-admini-strativne smeri, — 3 leta delovnih ustreznih izkušenj na področju administrativnega poslovanja in obračunov, — da ni bil obsojen na kaznivo dejanje in da ni v kazenskem postopku, — poskusno delo dva meseca. Posebni pogoj: — v času poslovanja počitniškega doma v Novigradu izbrani kandidat opravlja dela izven sedeža TOZD Prehrane in oddih. Vzdrževalno energetska služba UPRAVLJANJE BULDOŽERJA IN DOSTAVLJANJE PREMOGA I Pogoji: — izpit za voznika buldožerja, — odslužen vojaški rok, — delo na dve izmeni, — poskusno delo dva meseca. Kandidati, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, naj dajo pismene priglasitve v kadrovski sektor delovne organizacije najkasneje v roku 8 dni po objavi. KOMUNALNO, OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE KRANJ, n. sol. o. KRANJ, Mirka Vadnova 1 objavlja prosta dela in naloge v DS Skupne službe STROŠKOVNEGA KNJIGOVODJO I — 1 delavec Pogoj: — ekonomski tehnik in najmanj eno leto delovnih izkušenj. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s poskusnim delom tri mesece. kandidati za objavljeno prosto delo naj pošljejo vloge na naslov KOGP Kranj, Komisija za delovna razmerja DSSS. Rok za prijavo je 8 dni od dneva objave. ŽELEZARNA JESENICE Cesta železarjev 8 Vabimo kandidate, ki imajo dokončano poklicno šolo (III. in IV. stopnja) in bi želeli delati v TOZD Transport na delovnih nalogah STROJEVODJE v železniškem oddelku, naj se v 8 dneh prijavijo na Kadrovski sektor Železarne Jesenice, Cesta železarjev 8. S kandidati bo opravljen še razgovor, kjer se bomo dogovorili o načinu kadrovanja in ostalih pogojih. Tečaj bo organiziran v Ljubljani in bo trajal okoli 380 ur. Tečaj bo brezplačen. do limos Skofja loka Kidričeva 51 Razpisna komisija razpisuje po sklepu delavskega sve^ prosta dela in naloge individualnega poslovodnega organa -direktorja do Za direktorja je lahko imenovana oseba, ki poleg z z^e(jpi^ samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori p1^ nih pogojev, izpolnjuje še naslednje pogoje: — da ima najmanj srednjo ali višjo strokovno izobrazb^fj ■ nične smeri, ekonomske, organizacijske ali druge s — da ima najmanj 5 let prakse na delih in nalogah s P° odgovornostjo, ——■» •»«» močim/ Oh- -;ELE- Prodam 3 000 kg betonskega ZA v kolobarjih, 10 in 6 mm. Zasip, Reber 8, Bled, tel.: 77-649_13433 Prodam ZEUNATE GLAVE. Jenko, Gorenja vas 142 _13720 DREVESNICA TUŠEK - VODICE NAD LJUBLJANO, vam nudi za jesensko sajenje za vrtove, parke in grobove tele lesnate okrasne rastline: rde-čelistne BUKVE. JAVORJE in SLIVE, JAPONSKE ČEŠNJE (tudi visokode-beljne) — ter iglavce: PACIPRESE, STEBRASTI MODRI BRIN, KONIČASTE IN SREBRNE SMREKE (tudi pritlikave) PRITLIKAVI IN SREBRNI BORI, PRITLIKAVE ČUGE in več sort TISE ter IGLAVCE za žive meje: Odprto vsak delavnik ob 8. — 18. ure_13721 Prodam srednji del DEL GUMI-VO-ZA , 16 ool, skoraj nov z ojnicami, primeren za hribe. Dvorje 44, Cerklje ___13722 Prodam prvi del VOZA, 16 col. Splošno kovaštvo Bobnar Alojz, Preddvor, Breg ob Kokri 21_13723 voilla Mizarstvo in profiliranje lesa OVSENIK ALOJZ Kranj, Jezerska cesta 108 c, tel.: 24-034 Obiščite naš razstavni pro stor! Nudimo več vrst ogledal, obešalnikov, sten, razne mizice in masivne mize, klopi ter razne letve. ■razno prodam SREBRNE SMREKE in OMORIKE za parke in vrtove ter CIPRESE v kontejnerjih za ograje, dobite pri KANCILI-JA, Kranj, C. Kokrškega odreda 12/A _13198 SEME razstavljene velikanske BUČE, lahko kupite na C. 1. maja 4, Kranj, tel.21-582_13238 Prodam GUMI VOZ, v dobrem stanju in KRAVO, ki bo v tretjič teletila. Klanec 15, Komenda _13382 Prodam KROM PLOČEVINO, 0,5 mm. Telefon 064/75-618_13385 Prodam novo krzneno JAKNO, črne barve, št. 42—46. Grošelj, Mestni trg 30, Skofja Loka_13660 Prodam POROLIT 12 za predelne stene, točkasti VARILNI APARAT, števčno URO in PRR 3X2,5 kv. mm. Sušteršič, Britof 147, Kranj 13661 Zelo ugodno prodam skoraj nov ŠTEDILNIK na trda goriva gorenje in 10 I PENILCA za perlit. Franc Petere, Sutna 45, Žabnica _13662 Prodam novo STREŠNO OKNO pu-ral 74X112, 15% ceneje, prvovrstno GOVEJO KOŽO, približno 2,5 kv. m, GIDORE 10-32. Telefon 26 121 zvečer 13663 Prodam 126 — P, letnik 1978. Alpska 24, Lesce, tel.: 75-413_13463 Prodam GOLFA JGL, letnik 1981,' dodatno opremljenega, cena 95 SM Telefon: (064)75-618_13467 Prodam TAM 2001 kombibus za prevoz ljudi in tovora, komplet s prikolico. Telefon 064/25-070_13472 Prodam osebni avto VOLVO 244 DL, letnik 1978. tejefon: 064/25-070 13473 R-4 po delih, prodam. Benedikova 5, Stražišče, Kranj_ 13691 ZASTAVO 750, letnik 1963, prodam za 4,5 SM. Jure Podpečan, tel. 22-553 _13692 FIAT 126 - P, letnik 1979, prodam. Fojkar, Pševska 10 d, Stražišče Kranj __13693 Ugodno prodam R-4 po delih ter HAVBO in odbijač za Z-101, telefon: 57-036 od 15. do 17. ure_13694 Prodam APN — 6, star tri mesece. Vido Badalič, Klanec 17, Komenda _13695 OPE1 — KADET — karavan 1970, prvi lastnik, poceni prodam po dogovoru. Tel.: 22-159, Tavčarjeva 18, Kranj ____13696 Prodam 4 GUME Michelin Z X, 5000 km, dimenzije 135x15 za 15.000 din. Finci, Kidričeva 5, Kranj v soboto dopoldne_13697 Prodam brezhiben MOTOR Tomos 90 elektronic. Urh, tel.: 27-544 13698 Prodam MOTOR in MENJALNIK Z • — 101, letnik 1978. Hribar, telefon: 33-133_13699 Prodam KOMBI — Zastava, nevozen. Anton Rup, Grmičeva 7, Kranj, tel.:24-133_13700 Poceni prodam obrabljeni 2 GUMI dunlop in 2 semperit, 155/SR — 13 r8-dial. Tavčarjeva 51, Kranj, tel.: 23-548 _13701 Prodam JUGO 55 L, star 5 mesecev in PONY EXPRESS. Silvo Štucin, Sv. Duh 67, Skofja Loka_13702 ZASTAVO 750, letnik 1974, 85.000 km, prodam. Tel.: 23-571 dopoldne _13704 Prodam 4 GUME Michelin M X L 175/70 R 1382 T, (10.000 km) z aluminijastimi platišči. Tel. 80-245 od 14.30 do 15.30._._13706 Prodam FORD-TAUNUS 1600, letnik 1975, dobro ohranjen, zelo ugodno. Informacije po tel.: 064/81 -700 ali 81 -504 _13706 Prodam TAM 5000 — kasonar, 5.70 m — 2.40 m s serado Menard, Dol. Dobrava 25, Gorenja vas 13707 Prodam LADO, letnik 1972 v nevoznem stanju in stare RADIATORJE Trika 604/6. Markun Stane, Jezerska ce-sta 47, Kranj 13734 Prodam enonadstropno, vseljivo STANOVANJSKO HIŠO s sadnim vrtom in manjšo delavnico v Selcah nad Šk. Loko, primerno tudi za opravljanje obrtne dejavnosti. Ogled v soboto, 26. 10. od 9. do 13. ure v Selcah št. 86 _13711 Zaradi selitve ugodno prodam novejšo GARAŽO v Vrečkovi ulici. Plani-na - Kranj, tel: 38-624_13712 GARAŽO, prodam na Dražgoški 7. Informacije po tel. 21 -132_13737 HIŠO z vrtom ali nekaj ZEMLJE vza-mem v najem za daljši čas. Možen je kasnejši odkup. Ponudbe po tel. 064/61-880_13739 PPIBEPITVt Vabljeni na PLES v NEDELJO, 27. oktobra 1985, ob 17. uri na KOKRICO. Igra ansambel KARAMELE iz Kopra s pevcem JANEZOM BENČINOM-BEN-ČEM. Avtobusne veze so ugodne 13739 OBVIHllA Opravljam VRTANJE za centralne kurjave in DOLBUENJE (štemanje) za elektriko in vodovod. Tel.: 50-530 __13714 fcaposlletne FRIZERSKO POMOČNICO, sprejme Frizerski salon Milena Tavčar, Partizanska 18 Kranj (pri Kokrškem mostu) __ 13524 Sposobno, samostojno KV ŠIVILJO z nekaj let prakse zaposlim. Tel.: 26-408 ______13713 kupim Kupim stare KNJIGE do 1900 leta, v nemškem jeziku. Telefon 064/69-327 _13738 Smrekove in borove suhe DESKE, vseh dimenzij, kupim. Kličite po tel. 061/612-246 ali 611-471_13355 OfIALO Hvali Ljubiteljem živali podarimo 4 tedne stare KUŽKE. Britof 33/B_13723 Prodam brejo TELlCO, borova DR-VA. Cesta na Klanec 19 A, Kranj 13724 Prodam 8 tednov stare PUJSKE. Dolenc, Gabrška gora 17, Poljane __13725 Prod a m manjše in večje PRAŠIČKE Stanonik, Log 9, Skofja Loka 13726 Fant s prijetnim glasom išče ansambel. Ponudbe pod šifro: NE BO VAM ŽAL. _,_13716 POUČUJEM in instruiram klavir za nižjo — srednjo šolo. Ponudbe na ši-fro: USPEH._13717 IgOMbljeno V sredo 16. 10. je v popoldanskih urah iz stanovanja pri Zdravstvenem domu ušel PAPAGAJ — nimfa z rodovnikom. Ima rumeno glavo, žvižga in sliši na ime Koko. Kdorkoli bi kaj vedel o njem naj, prosim, sporoči po tel.: 24-614___13715 Sporočamo žalostrio vest, da nas je zapustil naš dolgoletni sodelavec RUDI GANTAR POŽRTOVALNEGA SODELAVCA BOMO OHRANILI V TRAJNEM SPOMINU! LOŠKI MUZEJ MUZEJSKO DRUŠTVO SKOFJA LOKA Sporočamo, da je umrl naš dolgoletni sodelavec JAKOB JERANKO upokojenec Od njega smo se poslovili v soboto, 19.10.1985,na kranjskem pokopališču. Vestnega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu. DELAVCI GORENJSKIH OBLAČIL KRANJ Prodam GOLFA, letnik 1980. Veho- vec, Valjavčeva 14, Kranj_13735 Prodam avto VISSA II. club, letnik 1982, prevoženih 43.000 km in RADIO KASETOFON hitachi, star 3 mesece z dokumentacijo. Karel Močilnik, Titova 104, Jesenice, tel. 83-617_13736 1 Vel3avnosti oglasa. ELI PA POHIŠTVO SALON V KRANJU V prizidku večnamenske dvorane PPC Gorenjski sejem slamuoprema" Prodam nov kuppersbusch in KAMIN, 10% ceneje od trgovinske cene. Jereb, Partizanska 45, Skofja Loka _13618 Prodam dobro ohranjen ŠTEDILNIK s kotličkom. Telefon 62-605 13683 Prodam dve termoakumulacijski PEČI, 3,5 in 4 kW. Tončka Jakelj, Smeri-nje 4, Kranjska gora___13684 Zaradi selitve prodam POHIŠTVO za KUHINJO in PREDSOBO. Telefon 22-145 po 20. uri_13685 Dobro ohranjen HLADILNIK, ugodno prodam. Telefon 064/28-624 zvečer __13686 Dve OTROŠKI POSTEUICI z jogi-jem (belo in rjavo), prodam. Telefon 42-162 - Zukanovič_13687 Poceni prodam SEDEŽNO GARNITURO. Hajnrihar, Groharjevo naselje 3, Skofja Loka _13688 ZAHVALA Ob težki izgubi našega dragega očeta, starega očeta, brata in strica JANEZA FAJFARJA p. d. Prahovega ata z Rupe se iskreno zahvaljujemo sosedom, vaščanom, sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in številno spremstvo na zadnji poti. Iskrena zahvala dr. Udirju za dolgoletno zdravljenje. Zahvaljujemo se tudi delovnim organizacijam IBI-ju, ISKRI tozd Števci, TEKSTILINDUSU tozd Navi-jalnica in MELODIJI Mengeš, pevcem bratov Zupan za petje žalostink, zvonarju za zvonenje ter duhovniku za lep pogrebni obred. VSEM SE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Rupa, Kranj, Gorenje, Podgorje, Leverkusen Predsednik PD Radovljica Miha Finžgar sprejema iz rok predsednika Banovca spominsko plaketo PZS ob visokem društvenem jubileju. Družino Kravanja iz Trente so nagradili za dolgoletno pomoč pri oskrbovanju Pogačnikovega doma na Kriških podih. Društvo, ki ga odlikuje dobro delo Planinsko društvo Radovljica je sklenilo praznovanje 90-le-tnice društvene dejavnosti — Slavnostni govornik na proslavi predsednik PZS Tomaž Banovec — Številna priznanja planincem in gorskim reševalcem Radovljica — Aljaževa pesem Oj, Triglav, moj dom v izvedbi Gorenjskega okteta iz Zasipa je simbolično naznanila proslavo v osnovni šoli A. T. Linharta v Radovljici, s katero so minuli petek sklenili praznovanje 90-letnice tamkajšnjega planinskega društva in 20-letni-ce postaje Gorske reševalne službe. Dobršen del dejavnosti njunega članstva je namreč usmerjen v triglavsko pogorje. Udeležence prireditve, med katerimi so bili poleg domačih in dru- gih gorenjskih planincev, alpinistov in reševalcev predstavniki Planinske zveze Slovenije ter pobratenega planinskega društva Ravna gora iz Varaždina pa občinski družbenopolitični delavci, je pozdravil predsednik PD Radovljica Miha Finžgar. V nagovoru je opisal mejnike v dosedanjem razvoju društva, ki danes povezuje okoli 2400 članov. »Devet desetletij je v društvenem delovanju dolga doba,« je na- glasil slavnostni govornik, predsednik PZS, Tomaž Banovec, ki je med drugim dejal: »Razen tega, da je bilo radovljiško društvo četrto pri nas po datumu ustanovitve, je tudi danes eno najuspešnejših. Odlikuje ga dobro delo, ki je veliko prispevalo za razvoj visokogorskega planinstva.« Predsednik slovenskih planincev je zatem opozoril na bodoče naloge društva, zlasti pri ohranjevanju bogastev Triglavskega narodnega parka. Naglasil je tudi pomembno razvijanje množičnosti v telesni kulturi, za kar lahko veliko storijo prav planinske organizacije. Njegove misli je potrdil še predsednik OK SZDL Radovljica Miroslav Birk, ki je ocenil pomemben delež radovljiškega društva pri uresničevanju te naloge. Foto: S. Saje Svoj vrh je slovesnost dosegla, ko je predsednik Banovec predal društvu spominsko plaketo PZS, kakršno so doslej nagradili le tri društva. Predsedniku PD Radovljica in PD Ravna gora je izročil tudi priznanje PZS za desetletno bratsko sodelovanje, nato pa je podelil 27 častnih znakov PZS članom društva ter posebna priznanja alpinističnemu in mladinskemu odseku pa tovarni Elan. Zbrane so obenem obvestili, da sta bila po dva člana odlikovana z zlatim in srebrnim znakom PZJ. Le redko se zgodi, da bi nagradili vse člane ene družine naenkrat. To se je v Radovljici primerilo trentarski družini Kravanja, ki že dolgo pomaga pri oskrbovanju Pogačnikovega doma na Kriških podih. Oče Viktor si je ob 60-letnici življenja prislužil medaljo občine Radovljica, mati Marija in sin Viktor pa sta dobila priznanji PZS. Dokaz o prizadevnem delu je bila tudi podelitev priznanj GRS. Načelnik radovljiške postaje GRS Toni Smole j je izročil kar 46 priznanj reševalcem in številnim sodelavcem. Proslavo so ob pevcih popestrili člani Harmonikarskega orkestra glasbene šole in Linhartovega odra iz Radovljice. Spored je povezovala Alenka Bole-Vrabec. g gaje 5 milijonov za zelenje in rože Turistično društvo Kranjska gora je posadilo 70 omorik — Nagrade le tistim krajanom, ki se bodo občnega zbora udeležili — Več prireditev prihodnje poletje Kranjska gora — Po večletnem mrtvilu je delo Turističnega društva Kranjska gora zaživelo. Krajani so spet začeli skrbeti za okolico in na vsakem koraku se trudijo, da bi se gostje v kraju dobro počutili. Turistično društvo se je odločilo za veliko hortikuiturno akcijo in zanjo namenilo kar 5 milijonov dinarjev. Zasadili so 70 omorik in za pomladne rože postavili po Kranjski gori 150 cvetličnih korit. Za ves promet — razen za dostavni — so zaprli Borovško cesto, ki vodi mimo starih kranjskogorskih hiš in Liznjekove domačije. Trudijo se, da bi bili gostinski, obrtni in drugi lokali ob tej cesti zanimivi in privlačni, sprehajalno pot pa so že pohvalili številni tuji gostje. Turistično društvo načrtuje, da bo prihodnje leto tistim krajanom, ki sami stroškov ne bi zmogli, namenilo denar za obnovo stanovanjskih pročelij. Olepševalne akcije so se lotili načrtno in poleti poprosili tuje goste, da so si ogledovali kraj in svoje vtise zapisali. Kranjskogorci pravijo, da so dobili dovolj pametnih predlogov in zamisli, nagrade najbolj prizadevnim krajanom pa bodo podelili naprednem občnem zboru, ki bo 8. novembra v telovadnici osnovne šole. Tujci so namreč ocenjevali po-• »dobo kraja in posameznih hiš tako, da so oddali zaprte ovojnice, ki jih -4 bodo na občnem zboru odprli. Nagradili bodo najboljše. Nagrade bodo prejeli le tisti, ki se bodo občnega zbora tudi udeležili, če pa jih ne bo, bodo denar dali v sklad za nagrade v prihodnjem letu. Turistično društvo ima precej načrtov. Pozimi bodo skrbeli predvsem za učinkovitejšo komunalno službo in za redni odvoz snega z Borovške ceste, za letno sezono pa pripravljajo pester program prireditev. Med njimi bo največja Festival alpskih melodij z udeležbo zamejskih alpskih ansamblov — po trije iz Avstrije in Italije in šest iz Jugoslavije. Prireditve bodo izmenoma v treh krajih treh dežel, v Kranjski gori bo ob jezercu Jasna. Načrtujejo stalne pro-menadne koncerte in vrsto športnih in kulturnih prireditev. Delo Turističnega društva Kranjska gora je uspešnejše zato, ker sodeluje veliko več krajanov kot minula leta, še vedno pa se čuti, da nekateri mislijo, da se turizem začne in konča pri hotelskih vratih. Nekateri vodje hotelov bi se morali bolj zavedati, da tujemu in domačemu gostu prodajajo kraj in ne hotel. Morali bi poiskati še tesnejše stike s turističnim društvom in krajevno skupnostjo, v korist kraja in turizma. D. Sedej Invalidi! Kranj — Društvo invalidov iz Kranja prireja 9. in 16. novembra enodnevni martinovanji v Sent-^ rupertu. Prijave sprejemajo v društveni pisarni do zasedenosti avtobusov. ©LIPA POHIŠTVO SALON V KRANJU V prizidku večnamenske dvorane PPC Gorenjski sejem Hotel Vitranc obnavljajo Podkoren — Za letošnji dan republike bodo prostori hotela Vitranc v Podkorenu popolnoma preurejeni. Obnavljajo gostinske prostore in kuhinjo ter sanitarije, denar za adaptacijo pa si je delovni kolektiv Vitran-ca zaslužil sam z delom na mejnem prehodu na Podkorenu. Letos poleti so v gostišču na Korenu delali noč in dan, veliko so prodali in sklenili, da denar namenijo za obnovo starega hotela. D. S. Opravičilo V 80. številki Gorenjskega glasa, ki je izšla v petek, 18. oktobra 1985, je več tiskarskih napak, ki so vplivale na vsebino (napačne številke, izpuščene decimalne vejice in zamenjani podpisi pod fotografijami). Peš mimo starih pročelij — Turistično društvo Kranjska gora se je lotilo velike hortikulturne akcije. Med drugim nameravajo lepo urediti Borovško cesto, ki je že zaprta za ves promet. Tistim prebivalcem, ki ne bi zmogli stroškov za obnovo fasad, bodo pomagali z denarjem. — Foto: D. Sedej Onesnaževanje okolja Problemska konferenca na Trati Skofja loka - v četrtek, 24. oktobra, ob 18. uri sklicujeta krajevni skupnosti Trata in Sv. duh v telovadnici osnovne šole Cvetko Go-lar na Trati problemsko konferenco, na kateri bodo obravnavali ekološko problematiko, natančneje prekomerno onesnaževanje okolja — zraka in vode ter prekomerni hrup iz tovarne Termika. Pregledali bodo tudi, kako so bili uresničeni sklepi podobne problemske konference, ki je bila 4. februarja letos. Na Visokem odprli prenovljeno dvorano Svečanosti v soboto zvečer so se med drugim udeležili tudi Itf*' jani krajevne skupnosti Ušče iz občine Kraljevo v Srbiji — brne in bronaste plakete ter priznanja krajanom ob praznik11 vom Znanje-Imanje. Visočani so ^ takrat tri dni gostje krajanov v* Zdaj so jim tudi na Visokem P^Pjp Visoko — Minuli mesec so v krajevni skupnosti Visoko slavili krajevni praznik. V soboto pa je bila na programu še zadnja in hkrati tudi najbolj slovesna prireditev letošnjega praznovanja. V zadružnem domu so odprli prenovljeno dvorano. Ob tej priložnosti pa so prišli v goste tudi krajani iz krajevne skupnosti Ušče v občini Kraljevo v Srbiji. ' Obnove dvorane so se v krajevni skupnosti nameravali lotiti že lani, vendar so imeli premalo denarja. Nekaj so ga dobili od kulturne skupnosti in udeležili so se natečaja za združena sredstva za krajevne skupnosti. Razen tega jim je po lanskem vetrolomu uspelo pridobiti les in po 2000 dinarjev od gospodinjstev v krajevni skupnosti. Razliko pa so pokrili z zavzetim prostovoljnim delom. V nekdanji dvorani v zadružnem domu so znižali strop, popravili akustiko, uredili celotno razsvetljavo ter obnovili stenske obloge, tlak in sanitarije. Obnovitvena dela cenijo na prek 3 milijone dinarjev. Svečanost v prenovljeni dvorani v soboto zvečer pa je bila še prijetnejša, ker se je je udeležilo tudi prek 70 krajanov iz krajevne skupnosti Ušče v občini Kraljevo v Srbiji. Visoča-nom so vrnili lanski prijateljski obisk, ko so se v Ušču ekipe iz obeh krajevnih skupnosti pomerile v televizijski kmetijski oddaji pod naslo- vili prijetno nekajdnevno t>iv*5jV Po sprejemu v petek zvečer so»», soboto na celodnevni izlet po ^ jjj. ski. Zvečer pa so pevski zbor, • klorne skupine in ansambel pnP j vili prijeten kulturni program vP j novi j eni dvorani na Visokem-ditev so sklenili z družabnim sranjem, kjer je za prijetno ra^Lj nje skrbel ansambel Jevšek. PaL. Ušča, ki so bili ves čas gostje P° meznih družin na Visokem, so v deljo popoldne odpotovali domov-^ Obnova dvorane v zadružne01 mu na Visokem pa pomeni tudi ^ ničitev vseh glavnih nalog, jih v krajevni skupnosti zadali v tekajočem se štiriletnem ma?Da nem obdobju. V tem času Jirfl.]!.0v Visokem uspela napeljava tele*00 uredili so športno-rekreacijski ter in brunarico ob njem, &*sa7$ ceste na Lužah, obnovili most ^ Kokro ter klanec proti Kokri in *°J še dvorano. V vse je bilo vložen* veliko prostovoljnega dela, za y hodnje srednjeročno obdobje r med večjimi nalogami načrtuj predvsem trgovino in pošto. a A. Na svečanosti ob otvoritvi prenovljene dvorane so ob zaključku praznovanja krajevnega praznika podelili tudi priznanja krajanom. SREBRNE PLAKETE KRAJEVNE SKUPNOSTI SO DOBILI: STANE JELAR z Visokega, ALOJZ SMOLEJ .z Luž, JOŽE ŠINKOVEC, MIRKO VRTAČ in JANEZ KUHAR (vsi z Visokega). BRONASTE PLAKETE SO PODELILI: MILANU KRIŠ-UU z Visokega, JANKU KUHARJU z Luž, IVANU GROSU z Milj, VINKU ŽIBERTU z Visokega in ANTONU CANKARJU iz Milj. Za sodelovanje pri različnih akcijah pa so posameznikom podelili tudi priznanja krajevne skupnosti. Skupna ocena med tridnevnih^ skom gostov iz Ušča: »Še bol] T ^ prijateljske stike.« Na sliki: P7"^^ nik sveta KS Visoko Janez (levo) in predsednik KS Ušče Vukašin (desno). V prenovljeni dvorani zadružnega doma na Visokem so v petek zve t ^ zdravili goste iz krajevne skupnosti Ušče v občini Kraljevo v Srbiji- ^ nja svečanost ob zaključku praznovanja krajevnega ptaznika je bil& ^ Ji to zvečer, ko so v programu nastopile skupine iz obeh prijateljskih k^i skupnosti. Zanimiva razstava — V Stebriščni dvorani Mestne hiše v Kranju ^; petek odprli razstavo Habsburški denar za Kranjsko, Koroško, $ j(0J sko in Goriško. Gradivo za razstavo, ki bo odprta do 3. novembri a' prispevala inž. Dušane Prešeren z Jesenic in Albin Poaačnik iz Krfl prispe — Foto F. Perdan