UUBU5N1, PETEK, 15. KOTEMBSA 1957 LETO 3T7TIL, 8TEV. 269 SLOVENSKI Udaj» ls tlaka Časopisno podjetje SloTaoakl potolevatea — Direkten Rodi Janinin. Glavni la odgororni urednik: Sergej Vošnjak. — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ali ca it. 1 in 3. telefon 23-523 do 23-526. — Upravai Ljubljana, Tomšičeva nlica St. J/II, telefon 23-523 do 33.526. — Oglasni oddelek Ljubljana, Titova oesta 7, telefon 21-896, sa ljubljanske naročnike 90-468. aa zunanje 21-832. — Poštni predal it. 29. — Žiro račun pri Romu* salu banki Ljubliana it 60-KB-S-7.-267. — Mesečna naročnina 230 din. 18 BI S TISKOVNE KONFERENCE MILENTUA POPOVIČU GOSPODARSKA KREPITEV PODJETJA IN KOMUNE Osnovna značilnost perspektivnega načrtu 1S57-1361 BEOGRAD, 14. nov. (Od našega beograjskega dopisnika) Predsednik odbora Zveznega izvršnega sveta za perspektivni, plan tov. Milentije Popovič je na včerajšnji tiskovni konferenci obrazložil novinarjem poglavit ne postavke družbenega načrta za petletje 1957—19S1. Ta načrt je Zvezni izvršni svet v glavnem že sprejel. Načrt je razdelj en v dva dela; prvi — splošni del — na skrajšan način podaja temeljne proporce plana in glavne elemente naše gospodar ske politike v prihodnjem obdobju, njegov drugi del pa je nekakšna priloga, ki jo je izdelal Zavod za plan. Zato skup ščina ne bo glasovala o celotnem planu, temveč samo o njegovem prvem delu. Tov. Popovič je v zvezd s tem dejal, da v inozemstvu pogosto ne razumejo tak način r.ašega planiranja in sodijo, da •» to anarhija, nesmisel in podobno. Do takšnega ocenjevanja našega planiranja prihaja po besedah tov. Popoviča zaradi zaostalih pojmovanj ljudi, na Zahodu in Vzhodu. Mnogi ljudje vsaiko svobodno gibanje-materialnifo družbenih sil izenačujejo s kapitalizmom Jo si svobodnih ekonomskih gibanj Smrt R.Zapotockega predsednika češkoslovaške republike Predsednik ZaDOtocki se .ie rodil pred 73. leti. Za predsednika češkoslovaške republike je bil izvoljen 21. marca 3951. Njegov oče je bil eden izmed ustanoviteljev socialno demokratske stranke. Zapo-toeki sam se je pa že v 16. letu začel uveljavljati v političnem življenju iin postal član socialno demokratske mladinske organizacije. L'čil se je kamnoseške obrti. V bivši Avstriji je bil večkrat zaprt, ker je sodeloval v gibanju za splošno volilno pravico, revolucionarno delo pa je nadaljeval tudi «e v predvojni češkoslovaški republiki in je bil tudi že v takratni češkoslovaški državi preganjan. Ierral je pomembno vlogo pri ustanavljanju češkoslovaške partije in je bil leta 1922 izvoljen ~a njenega generalnega sekretarja. Med drugo sv610x110 vojno je bil v koncentracijskem taborišču, ker ga je ujel Gestapo, ko je hotel ipta 1939 vskladu s sklepom centralnega komiteja prekoračiti poljsko-sovjetsko mejo. Po osvoboditvi je postal leta 1945 predsednik češkoslovaških sindikatov in poslanec ljudske skupščine, leta 1946 pa tudi predsednik parlamenta. Leta. 1948 je postal predsednik vlade, pozneje pa predsednik CSR. Praga, 14. nov. (Tanjug). — Včeraj zjutraj je po težki bolezni nenadoma umrl predsednik češkoslovaške republike Antoniu Zapotockv. Predsednik Zapotocky je dobil srčni napad 4. novembra. Zdravil se je v državni bolnišnica pod nadzorstvom več specialistov. O njegovem zdravstvenem stanju so objavljali poročila, iz katerih je bilo razvidno, da se je bolezen razvijala brez komplikacij. Včeraj navsezgodaj pa je nastopila kriza, ki ji je predsednik Zapotocky podlegel. V zdravniškem poročilu je rečeno, da je nastopila smrt zaradi motenj v krvnem obtoku kot posledica srčne bolezni. Ob smrti Antonina Zapotoc-kega .ie generalni sekretar ZKJ Josip Broz-Tito poslal Centralnemu komiteju KP ČSR sožalno brzojavko, v kateri pravi, da nas je globoko pretresla novica o smrti predsednika ČSR in člana Politbiroja CK KP CSR Zapotockega. Predsednik Tito je poslal sožalno brzojavko tudi predsedniku češkoslovaške vlade Viljemu Širokemu. Tudi jugoslovanski veleposlanik v Pragii Marko Nikezič je izrazil sožalje v češkoslovaškem zunanjem ministrstvu in se vpisal v knjigo žalosti na Hra d čarnih. Češkoslovaška partijska in vladna delegacija, ki se je udeležila proslave 40. obletnice Oktobrske revolucije v Moskvi, se je takoj vrnila v Pra-ŠP Po vsej Češkoslovaški je žalovanje zaradi smrti predsednika Zapotockega, Vsi praški dnevnika so dava izšli s slikami pokojnega predsednika čez celo prvo stran v črnih okvirih. Med brzojavkami iz tujine so vsi časopisi objavili tudi so-žalni brzojavki predsednika Tita. Med državno žalostjo ‘do ponedeljka, ko bo pogreb pokojnega predsednika, ne bo nobenih zabav, slovesnosti ali športnih tekmovanj'. Knjige žalosti so postavljene v posebej urejenih prostorih v CK KP ČSR, v uradu predsednika republike na Hradčanih, v predsedstvu vlade itd. Tudi v veleposlaništvu ČSR v Beogradu je ~ postavljena knjiga žalostil. Daries so se v knjigo vpisali številna jugoslovanski državni in partijska voditelji, med njimi tovariš Pe-tar Stambolič, Rodoljub Cola-kovič, Koča Popovič, Nikola Minčev in drugi. V knjigo žalosti so se vpisali tudi zastopniki tujih dplomatskih predstavništev v Beogradu, ugledni kulturni in javni delavci Beograda ter številni meščani. Moskovski radio .ie sporočil, da se bodo v imenu CK KP SZ, Prezidija Vrhovnega Sovjeta in Sovjetske vlade udeležili pogreba predsednika češkoslovaške republike Voroši-lov, maršal Konjev, član CK Ignatov, predsednik Prezidija ukrajinske republike Koročen.-ko in sovjetski veleposlanik v ČSR Grišin. Pogreba predsednika češkoslovaške republike Zapotockega se bodo v imenu predsednika republike Tita, Zveznega izvršnega sveta in CK ZKJ udeležili tovariši Petar Stambolič, predsednik Zvezne ljudske skupščine in član izvršnega komiteja CK ZKJ, Franc Leskošek, član zveznega izvršnega sveta in izvršnega komiteja CK ZKJ. ter Marko Nikezič, izredni in opolnomočeni veleposlanik FLRJ v CSR. Izven kapitalizma sploh ne morejo.'zamišljati. Z druge 'strani' Pa mnogi ljudje socializem izenačujejo 'z planiranjem, pod tem pa razumejo administrativno razdelitev celokupne družbene proizvodnje, družbo pa ei zamišljajo ko-t sistem, v katerem. eden zapoveduje, drugi pa ubogajo. Zaradi takih, zaostalih pojmovani tudi prihaja do nesporazumov glede tega, kaj načrt pri nas pomeni im kakšen je nje-gOv smisel. Najvažnejše postavke perspektivnega plana Tov. Popovič je potem govoril o najvažnejših nalogah, ki jih predvideva perspektivni plan. Predvsem — je poudaril — želimo ostvariti stabilnejše odnose v gospodarstvu, to se pravi zaključiti proces, ki se v tej srn eri odvija že dve leti. Vskladiti moramo odnose med skupno proizvodnjo in skupno razdelitvijo, obenem pa v tena okviru ostvariti tudi zadostne rezerve. To bi omogočilo, da se naše gospodarstvo razvija brez motenj, nesorazmernih ,.ceD in ostalih pojavov, ki so bili značilni za naše gospodarstvo od 1952. leta naprej. Naloga perspektivnega plana je dalje vzpostavitev ravnotežja med posameznimi gospodarskimi vejami. .Hitreje moramo Danes seja zveznega izvršnega sveta Beograd, 14. nov. — Jutri dopoldne bo seja zveznega izvršnega sveta, na kateri bodo razpravljali o načrtu zakona o delovnih odnosih ter o predlogih nekaterih odredb in odločb s področja gospodarstva, ljudskega zdravja, socalne politike in organizacije upravne oblasti. Na seji bodo ratificirali tudi nekatere mednarodne sporazume. Seje zakonodajnih odborov Zvezne ljudske skupščine BEOGRAD, 14. nov. — Seji zakonodajnih odborov zveznega zbora in zbora proizvajalcev zvezne skupščine, ki sta bili napovedani za 16. november zaradi razprave o predlogu zakona o pokojninskem zavaro-' vanju in zakona o javnih uslužbencih, sta odloženi na ponet del jek 18. novembra ob 16. uri. Diplomatska kronika Pariz. — Novi jugoslovanski veleposlanik v Franciji dr. Ra-divoje Uvalič- je danes napravil protokolarni obisk pri predsedniku francoske skupščine Andreu Le Trocquerju. dopoldne pa je položil venec na grob Neznanega vojaka pod Slavolokom zmage. Veleposlanik Uvalič je bil sprejet tudi pri predsedniku sveta republike G-asionu Monervilleju. razvijat; predvsem kmetijstvo, dalije gradbeništvo, kakor tudi celotni mehanizem blagovnega prometa in preskrbe prebivalstva. Ena naj važnejših .postavk plana je zagotovitev trajnega naraščanja osebne potrošnje in družbenega standarda. Zato so predvideni 'ukrepi, ki naj bi v celo,ti zagotoivil/i zamišljeni dvig žiivijenske ravni v prihodnjem obdobju. Med glavne naloge plana spada vsekakor tudi zmanjšanje deficita plačilne bilance. Do 1961. leta bi morali odpraviti, tekoči deficit, to se pravi, z lastnini izvozom - zagotoviti potrebni uvoz, kakor tudi odplačilo posojil, ki »mo jih bili najeli. Nekaj izmed številčnih podatkov o planu Ko je potem govoril o raznih značilnostih .perspektivnega plana, je tov. Popovič dejjd, da je predvideno na.gio povečanje proizvodnje. Bruto produkt bi letno naraščal povprečno za 9.3'7o, narodni dohodek pa za S.8:Vi>, kar je znatno hitreje kot pa do sedaj. Industrija bo po planskih postavkah povečevala svojo proizvodnjo letno povprečno za ll°/<», kmetijstvo pa za 6.3"'o. Plan predvideva. da bomo leta 1961 v celoti izkoriščali naše proizvodne zmogljivosti. Investicijska politika bo usmerjena kar najbolj na kratkoročne kredite, in to na področjih, kjer bodo dali ihajhitrejše sadove. Glede na dosedanje uspehe v gospodarstvu moremo pričakovat; tudi znatno povečanje delovne storilnosti — povprečno za 7.5a/o letno. Kot je poudaril tov. Popovič, plan ne predvideva največje oz. najboljše možnosti za razvoj industrije in kmetijstva, temveč srednje možnosti, predvsem zato, ker mednarodna blagovna izmenjava nikoli ni popolnoma zagotovljena in stabilna. Ce bo naša proizvodnja večja, kot pa računamo, bo to samo olajšalo likvidacijo deficita plačilne bilance, oz. omogočilo povečanje raznih oblik potrošnje, predvsem pa osebne potrošnje in dvig družbenega standarda. Ce se bo naše gospodarstvo -razvijalo tako. kot predvideva perspektivni načrt,. bomo lahko zaposlili—. vsako =leto'- povprečno 140.000 novih delavcev, oz. v petih letih skupno okoli 700.000. To pomeni, da se bo struktura prebivalstva še vnaprej menjala približno tako kot do sedaj, oz. da se bo nadaljeval proces prehoda .prebivalstva iz kmetijstva v druge gospodarske panoge. Deficit plačilne bilance, ki je osrednje vprašanje, od katerega reš:tcp zavisi nadatoi1 razvoj (Nadaljevanje na 2. strani) V sredo zvečer so v razstavnih prostorih ljubljanskega magistrata odprli razstavo »Oktobrska revolucija in delavsko gibanje na Slovenskem 1917 do 1920«. Razstavo, ki jo. je otvoril član CK ZKS Ivan Regent, je pripravil Zgodovinski arhiv Centralnega komiteja ZKS. S tiskanimi, pisanimi in fotografskimi dokumenti je prikazan vpliv Oktobrske revolucije na delavsko gibanje v Sloveniji v zadnjih dveh letih prve svetovne vojne in prva leta po njej. Vpliv revolucije pri nas je bil močen, zlasti se je tedaj razmahnilo delavsko gibanje, in nam razstava prikazuje številne pomembne dogodke iz tiste dobe, tako n. pr. vojaške upore, velike stavke, zlasti železničarsko, mirovne shode itd. Razstava je poučna in zanimiva, saj je veren hraz tiste nemirne dobe pri nas, ki ji je svojstven pečat dala prav Oktobrska revolucija. (Berite članek na 5. strani) Kornpcllska alera Od našega stalnega dopisnika DUNAJ, 14. nov. (Po telefona). V ospredju zanimanja v avstrijski prestolnici sta danes dve vprašanji: protest Južnih Tirolcev proti italijanski politiki naseljevanja in pa korupcijska afera, v katero so zapleteni nekateri vidni voditelji ljudske stranke. Toda od obeh je druga afera dosti privlačnejša, kajti dogaja se V širšem okviru kot bi ga imela,-če bi šlo za navaden poslovni škandal. Nekateri listi se danes sprašujejo, če morda ni prišel trenutek, ko bo tenka vez, ki povezuje avstrijsko vladno koalicijo, sestavljeno iz docela nasprotnih interesov, počila in odprla po dvanajstih letih novo obdobje v tukajšnjem političnem razvoju. Nevarnost zloma koalicije je verjetno pretirana in iznajdena bolj -zaradi učinkovitih naslovov za prvo stran, nakazuje pa smer, v kateri se bo avstrijska politika prav gotovo gibala. Naj novejši spopad med vodilnima strankama je doslej najostrejši v vrsti, ki se zadnje čase močno, množi. Ministrski svet in koalicijski odbor, ki sta se sestala včeraj, da bi rešila nekatera sporna vprašanja, preden bodo predložena parlamentu, sta se zbrala v nabitem ozračju v znaku »radijske vojne«. Povod je sorazmerno majhno zvišanje radijske naročnine od sedem na štirinajst šilingov na zahtevo OVP, čemur se socialisti odločno upirajo. Ne gre za vsoto, niti za dejanske potrebe avstrijskega radia, temveč za načelno vprašanje, ali naj bo ustanova kot je radio depolitizirana in vodena po načelih zasebnih poslovnih družb ali pa družbena ustanova pod določenim nadzorstvom države in na razpolago vsem, kot je na pr. angleška BBC. Prvo tezo zasto- Vladna večina Je začela pokati (Od našega stalnega dopisnika) PARIZ, 14. nov. (Po telefonu). Hud potres razsaja v Franciji. Potres, čigar tresljajev seizmografski aparati sicer niso zaznali in zabeležili, vendar globoke razpoke so se pojavile na vseh mogočih področjih: mo ralnem, socialnem, notranjem in zunanje političnem. Star izrek pravi, da nesreča nikdar ne počiva in da eno zlo vselej spremlja drugo. Francija se more danes prepričati na lastnih plečih o resničnosti tega izreka- čiia, ki pa žal ni bila le mora. Najprej nota ameriške vlade. Američanom je dovolj franco- Napovedi novih stavk, novo poslabšanje odnosov med Francijo in Tunisom ter Marokom, majanje Atlantskega pakta in zavezništva zahodnih sil zaradi ameriške in angleške odločitve, da dostavljata orožje Tunisu in končno najnevarnejše od vsega majanje komaj vzpostavljene nove vlade. » S tako muko skrpana vladna večina se začenja trgati. Moralna obveznost, ki so jo sprejele večinske stranke pred tednom dni. da bodo vselej podpirale vladne predloge, se že dozdeva zastopnikom posameznih strank kot, breme, ki preveč omejuje njihovo svobodo in služenje v prvi vrsti svojim lastnim interesom in zato bi se je želeli čimpreje otresti. Sinoči so Coty, Gaillard, njegovi mini-stri in skupščinska finančna komisija preživljali burno noč. Težka mora jih je tla- skega odlašanja in mislijo, ne glede na francoski odpor, opre- miti tuniško vojsko s svojim in angleškim orožjem. Kot izgovor jim služi navidezen strah, da bo sicer Burgiba dobil orožje na Vzhodu. Češkoslovaška mu ga je že ponudila, Egipt pa naj bi bil posrednik v pogajanjih s Sovjetsko zvezo. Uradno ni bil s tuniške strani nikdar potrjen tak namen. Gotovo pa je eno, da Burgiba ne misli večno čakati na to, da se Francija končno odloči in jasno formulira svoje pogoje. Stalne vladne krize in ponavljajoča se brezvladja so preprečila razvoj pogajanj. Francoski gospodarski, finančni in koncem koncev tudi politični položaj danes ni ravno tak, da bi si smeli dovoliti odločen protest v Beli hiši. Blagajn« so prazne, potrebna bodo tuja posojila, debata o Alžiru v OZN je pred vrati. Boljše bo torej postopati previdno in malo ublažiti glas ogorčenosti nad to nepričakovano izdajo znotraj zahodnega tabora. In končno vprašanje posebnih vladnih pooblastil na gospodarskem in finančnem področju, o čemer prav sedaj razpravlja Bourbonska palača. Nič manj kot 13 ur je včeraj zasedala skupščinska komisija, da bi končno ob 3 zjutraj z enim glasom večine (17 za, 16 proti,. 11 vzdržanih) odobrila vladni predlog fiskalnih ukrepov, vendar zmanjšanih za 25 milijard frankov. Današnja diskusija med poslanci bo verjetno težka in zelo nevarna. Ni izključeno celo to, da bo Gaillard prvič moral postaviti vprašanje zaupnice. Relativna 'lahkota, s katero je skupščina odobrila Gaillardu pooblastila na. področju Alžira in zatiranja terorizma v metropoli, se danes ne bo ponovila. Toda, kakor rečeno, najzanimi-vejše je le-to, da je tolikanj zahtevana in obljubljana sloga strank, vključenih v vladi, iluzija, ki se je nobenemu predsedniku ne bo posrečilo vzpostaviti. Kar smo poudarjali -že ob ustanovitvi nov« vlade, kalcor bodočo nujnost, postaja že danes dejstvo. Sodelovanje. zmernih in socialistov je več kot bi si realni, politik smel želeti.' Sinoči so zmerni v teku diskusije o novih taksah in davkih skušali odvzeti parlamentu pravico, da odloča o novih izdatkih vse do konca sedanje legi-slature, to se pravi do vključno 1961. leta. Gaillard je predvidel to omejitev le za 1958. leto. Ni težko spregledati, kaj se za tem skriva: onemogočiti izglasovanje Gazierov-ega in Billerovega zakonskega- načrta. Finančna komisija je ta predlog sicer odbila in ostala pri predlogu predsednika vlade. Toda to še ne pomeni, da se' mislijo neodvisni odreči borbi tudi v bodoče. In še nekaj nam kaže to sinočnje glasovanje. Dejstvo, ki smo ga prav tako predvideli in ki se mu ni dalo izogniti. Brez komunistov bi se socialistom ne posrečilo včeraj odstraniti te nevarnosti. Čeprav je Gaillard odločno poudarjal, da ne bo »dovolil strankam izven vlade, da postanejo arbitri o sprejetju ali zavrnitvi njegovih ukrepov, bo hote ali nehote to le moral dopuščati, seveda, če ga že nocoj neodvisni ne puste na cedilu in s tem ne zapečatijo njegove usod«, y, Hreščak pa seveda OVP, drugo socialisti. Ce se je SPO v tem vprašanju pokazala za neizprosno, kljub o-btožbam, da zavira konstruktivno delo vlade, je njeno nepopustljivost treba gledati v luči boja zoper napore OVP po postopni likvidaciji vsega, kar diši po socialističnem gospodarstvu. Pa tudi v okviru njene trenutne politične ofenzive, ki je po vsem videzu zelo dobro pripravljena in usmerjena' na odločilen uspeh pri prihodnjih splošnih' volitvah. Od izida teh pa je končno odvisna tudi usoda obstoja sedanje vladne kompozicije. Ni- dvoma, da je imela SPO doslej v svoji ofenzivi vrsto uspehov, ki jih je podprlo tudi nekaj nepredvidenih dogodkov, recimo Raabova bolezen. Ta je krizo oziroma defenzivno stališče OVP samo še povečala. V tem okviru je treba gledati »korupcijsko afero Transfines«, ki je te dni predmet uvodnikov in ostrih medsebojnih obtožb. Vodstvo SPO je prišlo aferi na sled najbrže že davno in jo je držalo v zalogi za primeren trenutek, morda kot predigro za . bližnji kongres SPO, ki bo ta mesec v Salzburgu in na katerem bo objavljen nov program stranke, usmerjen predvsem na pridobitev omahujočih volivcev, : Premišljena širokost tega programa, spojena z dokazi o pokvarjenosti v vrhovih nasprotne stranke, he more ostati brez uspeha. In končno o škandalu. Pr.ed dnevi je policija aretiral a zaradi podkupovanja člana državne komisije za žitni regres, kii je obenem tudi finančni referent dunajske organizacije lijudske stranke. Ta se ie kot je razvidno iz- nezakonitih dokazov, v socialističnem tisku vključila, v donosno področje dobav Sovjetski zvezi po določilih državne, pogodbe. Po tej pogodbi mora, kot je znano. Avstrija dobavit; Sovjetski zvezi v šestih letih za 25 milijonov dolarjev blaga kot »povračilo« za bivša USIA podjetja. Iz posredovanja dobav v tem okviru raznim podjetjem, med drugim imenovani tvrdki Transfines, je dunajska organizacija OVP dobila iletno -precejšnje vsote kot »prostovoljne prispevke za stranko«, čeprav gre dejansko za ' podkupovanj e državnih uslužbencev, ki odločajo o naročilih za- Sovjetsko zvezo pa tudi, milo rečeno, za izsiljevanje dobaviteljev po strankarski liniji. Kot j« videti iz pisma, objavljenega v »Arbeitor Zeitung« ne gre za manj pomembne ljudi, temveč za vidne politike, med drugimi tudi za predsednika dunajske organizacije ljudske stranke, zveznega poslanca Polcarja, ki ni prvič omenjen v zvezi s podobnimi transakcijami, »Kot povračilo za našo dejavnost (to je posredovanje naročil — oP- redi v korist vašega podjetja« piše v pismu podjetju Transfines, podpisanem od poslanca Polcarja, bomo dobili kot povračilo zagotovljeno letno vsoto vsaj 500 tisoč šilingov . . . « Danes je socialistično glasilo v ostrem uvodniku pozvalo ljudsko stranko, naj osumljene ljudi odstrani. V odgovor je ljudska stranka napadla socialiste, da z vrsto obstruktivnih izpadov, kot je na primer radijska vojna, zavirajo konstruktivno delo in z blatenjem onemogočajo redno sodelovanje, afere same pa ni mogla zanikati. Pač pa se j-e spor v koaliciji zaostril še s tem, da je dunajska organizacija OVP naznanila tožilstvu nič manj kot notranjega ministra Helmerja in policijskega prezidenta Holoubeka, oba socialista, češ da sta se pregrešila zoper paragraf 102 k. z., ki prepoveduje zlorabo uradne oblasti. Vprašanje je namreč, kako je »Arbeiter Zeifung« prišla do dnkrimiranega pisma, ki je hrbtenica • vse obtožbe. Dokler je zadeva še v preiskavi, dokazni material seveda ne bi smel biti nikjer objavljen. Sklep: socialistični funkcionarji notranje uprave so zlorabil: svojo oblast. Možna je seveda tudi drugačna teorija, kajti tudi pošta je v rokah socialistov. Ne glede na to, da Polcarieva protiobtožba ne bo sprala z njega madeža, je vprašanje tudi, če s« mu bo posrečilo dokazati, da je bila uradna oblast zlorabljena. SPO je v svoji strategiji nedvomno preračunala vse možnosti in pretehtala svoj .riziko. Vendar kot kaže danes, koalicija še ni v nevarnosti, čeprav sede za -mizo pr’- sejah kabineta od dan.es naprej skupaj ljudje, ki se medsebojno tožarijo pri državnih oblasteh, ki jih konec koncev sam: vodijo. »V Avstriji vlada čudna koalicija«, je t© dni rekel v nekem predavanju v New Torku socialistični držsvn1 sekretar dr. Kreisky. Medtem ko sestavljajo v Belgiji ali recimo na Švedskem koalicijo šele potem, ko' so se zedinili o nekaterih vprašanjih, je v Avstriji prišlo do koalicija, čeprav se obe veliki stranki ne strinjata v nobenem pomembnem vprašanju. Tako je že dvanajst let . .. Jaka Stular VREME Napoved za petek: Pretežno oblačno vreme v Primorju pretežno jasno. Temperature ponoftl med 2 in 6,. na Primorskem pkoll 7, naj višje dnevne do 8 stop. C. s BtL F SLOVENSKI POROČEVALEC t St; 2C3 — isi novembra 1957 —^ ^ S# • V t § • rucHun uiuuuuhia uiidudb oosju uunuonii Pobude in ovire za vecjl IZVOZ Volitve-pomemben uspeh PLENUM OKRAJNEGA ODBORA SZDL LJUBLJANE Posvetovanje izvoznikov strojegradnje V Maribora je bilo v sredo posvetovanje predstavnikov podjetij strojegradnje, kateremu je prisostvoval tudi generalni sekretar Zunanje-trgovinske zbornice tov. Ivo Barbalič, ki je uvodoma tudi podal nekaj zanimivih ugotovitev o sedanjem stanju v zunanji trgovini in o izsledkih, ki se obetajo našim podjetjem strojegradnje. Po teh ugotovitvah se kaže našim podjetjem boljša perspektiva za izvoz. V prvih devetih mesecih letošnjega leta je naša strojegradnja sklenila v tujini pogodbe v vrednosti okoli 20 milijonov dolarjev. Vendar je strojegradnja po svoji problematiki in stanju na trgu najtežja veja industrije in zato ni pričakovati v bližnji bodočnosti večjih uspehov brez temeljite analize tržišč in odprave nekaterih pomanjkljivosti, ki zavirajo večji izvoz. Zlasti pogrešamo dobre organizacije za izvoz, saj te, razen »Ingre«, sploh nimamo. Razen že zaključnih pogodb so v tekiu še pogajanja za približno 20 milijonov dolarjev naročil za kupce v ZSSR, Burmi, Indoneziji, Ekvadorju itd. Naša podjetja bi izdelala železne konstrukcije, centrale, transformatorje, električna dvigala, hladilnike, črpalke, itd- Tudi potovanje naše delegacije pod vodstvom tov. Vukmanoviča je prineslo nove vidike za plasma naših izdelkov na Bližnjem, Srednjem im Daljnem vzhodu. Seveda je le-ta odvisen od tega, koliko bomo kupovali v teh deželah, s katerimi imamo doslej 20 do 30 milijonov dolarjev blagovne izmenjave- Možnosti so, da to izmenjavo v naslednjih letih podvojimo. Govoreč o možnosti povečanja izvoza v nekatere dežele, predvsem v Indonezijo, Pakistan, Egipt in Etiopijo, je tov-Barbalič opozoril, da bo potrebno misliti na tehnično pomoč teta državam- To naj bi izvajali prek tehničnih birojev v teh deželah, ki bi delovali pod vodstvom ustreznih skupnosti naših podjetij- Na primer sušenje kož v Etiopiji, kjer kupimo letno okoli 18-000 ton kož za predelavo v usnje. Razen strojev za' predelavo kož bi lahko naša strojegradnja izdelovala stroje za potrebe lesne industrije. Nudili bi lahko tehnično pomoč tudi za dvig brodogradnje, pomorstva in ribištva, zlasti v pogledu kadrov, ki j ih Pri nas imamo dovolj'v teh panogah. Mislit-; bo treba na to, da povabimo k nam študente iz teh dežel, ki bi potem postali propa-gatorji za naše stroje in opremo. Med drugimi možnostmi za povečanje izvoza je važno tudi, da si zagotovimo prostor za prodajo svojih izdelkov v velikih trgovskih hišah v tujini. Seveda bo nujno rešiti tudi finančni problem, ki se pojavlja v zvezi z ravnijo cen v tujini in najti instrument, ki* bo 'omogočil, ha ne bomo samo pr-odajali. temveč tudi kupovali. Vse to nalaga Zu-nanje-trgovinsfcj zbornici večjo aktivnost, predvsem pa opozarja na to, da bo potrebno povečati število naših trgovskih zastopnikov v tujini. V razpravi po uvodnih besedah tov. Barbaliča je sodelovalo več zastopnikov podjetij, ki so opozarjali na težave, s katerimi se srečujejo pri svojem uveljavljanju na tujih tržiščih. Tako ima mariborska Metalna trikrat večjo kapaciteto kot so domače potrebe. Izvoz je zato njena življenjska nujnost. V naslednjem letu bodo iz Metalne prodali v tujino 25 odstotkov proizvodnje, predvsem mostove v Indijo, hidromehansko opremo v Pakistan, železne konstrukcije v Jordan itd. Največja težava za uspešno poslovanje s tujino je zanje vprašanje pravočasne nabave potrebnega materiala. Kratki roki, ki so postavljeni v ponudbah, teh zastojev ln težav ne prenesejo. Prekoračevanje rokov pri dobavi materiala pomeni rizlk za podjetje, ki postaja vsako leto večji. Posebno kritični so izeledi za prihodnje leto, ker' so Jesenice odrekle dobave. Material iz uvoza pa je ne le dražji, temveč v pogledu rokov dobave še manj zanesljiv. Večje uspehe ovirajo tudi slabosti domače organizacije izvoza. So primeri, da se pojavijo ugodne ponudbe za podjetje, ki pa ostanejo neizkoriščene zato, ker podjetje ne dobi podpore od nadrejenih organov (Jugobanka, Urad za cene). Zlasti ni prav, da odločajo o kalkulacijah uradniki Jugobanke. Primer izgubljene licitacije za most v Indiji to potrjuje. Jugobanka je pribila na realno postavljene kalkulacije še 15 odstotkov, kar je bilo usodno. Precejšnjo nešigurnost v kalkulacijah pa povzroča, nestalnost izvoznega koeficienta. Mnenje Metalne in tudi drugih podjetij je, da je mreža delegatov »Ingre« in tudi Zbornice v tujini nezadostna, da M mogla temeljito obvladati trg. Kot o potrebni mreži zastopnikov v tujini, so delegati podjetij poudarjali potrebo za ustanovo,, ki bi bila sposobna svetovati podjetjem, za katere ponudbe v tujini naj se zanimajo. Takšna ustanova — operativna, ne birokratska — ki bi bila sposobna v najkrajšem času dajati izvoznikom odgovore na vprašanja, naj bi bila v Beogradu. Osnova za njeno delo pa naj hi bilo tesnejše sodelovanje med uvozom in izvozom. Naša uvozna podjetja delajo preveč ločeno in nesistematično. V zvezi z oskrbo s surovinami so zastopniki podjetij izrazili željo, da bi imela podjetja, ki delajo za izvoz, 'prednost pri domačih tovarnah, ter da bi postala podjetja, ki izvažajo člani Zunanjetrgovinske zbornice, ker se prav pri proizvodnih podjetjih zbira problematika, ne v trgovskih podjetjih. V pogledu nabave opreme menijo podjetja, da niso upravičene visoke provizije zastopniškim podjetjem na račun proizvajalcev. Obravnavana je bila še ► vrsta vprašanj, ki- jih bo nujno rešiti za uspešnejši razvoj, naše zunanje trgovine s področja stroje-gradenj. Tov. Barbalič je ob koncu razprave odgovoril na nekatera vprašanja delegatov, vrsta predlogov ;n pripomb pa bo dragoceno napotilo za izboljšanje naše zunanje trgovine in barvne metalurgije. Podobna konferenca je bila istega dne za barvno metalurgijo v Kidričevem. Tudi na tej konferenci je bilo v glavnem govora o težavah, ki jih povzročajo zastareli predpisi in počasno reševanje vlog glede izvoza- Posamezna podjetja imajo zaradi tega ogromno škodo, ker ne morejo ob pravem času skleniti pogodb. Posebno so se zastopniki prizadetih podjetij pritoževali zaradi birokratskega poslovanja zveznega urada za cene, ki brez potrebe in v nasprotju s efcle-pom komiteja za zunanjo trgovino zahteva vsakokrat predložitev bilanc, čeprav to prav nič ne vpliva na sklepanje kupčij, marveč samo zavlačuje pravočasno rešitev- Zaradi takega birokratskega postopka so se nekatera podjetja kot ri. pr. rud-nik Mežica sploh odrekla izvozu, kar seveda nikakor ni v skladu s koristmi našega gospodarstva in trgovinske bilance. Zastopniki podjetij so tudii kritizirali dejstvo, da se mnogokrat izdajajo dalekosežne odločitve, ne da bi poprej konzultirali' prizadeta podjetja- Mnogo je bilo govora tudi o koeficientih in plafonira-nih cenah, ki niso več v skladu z razvojem in zmogljivostjo naših podjetij. Generalni sekretar zunanjetrgovinske zbornice Ivo Barbalič je ob koncu’ dal zagotovilo, da bo’ vse te pripombe in predloge sporočil na merodajnih mestih in izposloval ustrezno rešitev v skladu s Splošno gospodarsko politiko ter zmogljivostjo nažih podjetij. R- O- V ljubljanskem okraju so bili volilni rezultati dobri predvsem pri volitvah v splošne zbore — Zaradi podcenjevanja volitev v zbore proizvajalcev izidi niso v skladu z resničnim razpoloženjem. LJUBLJANA, 14. nov. Današnji plenum okrajnega odbora Socialistične zveze, ki mu je prisostvoval tudi organizacijski sekretar predsedstva Glavnega odbora SZDL Slovenije France Kimovec, je razpravljal in analiziral volitve v občinske ljudske odbore. Razen tega pa -so bila na dnevnem redu tudi nekatera vprašanja nadaljnjega ljanskem okraju. Volitve je analiziral Janez Nedog in is. njegovega poročila na kratko povzemamo: Osnovna ugotovitev za volitve je, da so potekale demokratično. 2e same razprave na zborih volivcev, na JZ ODBOROV ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE m o Kdaj dobi zavarovanec pravico do pokojnine Beograd, 14. nov. Odbor za socialno politiko in ljudsko zdravje pri zveznem zboru in odbor za vprašanja dela in socialno zavarovanje pri zboru Oba odbora sta danes nadaljevala razpravo o predlogu zakopa o pokojninskem zavarovanju v podrobnostih. Odbor za socialno politiko in proizvajalcev zvezne skupščine ljudsko zdravje zveznega zbo-sta imela včeraj skupno sejo, ra je danes razpravljal o določbah, ki urejajo osebno po- na kateri je član zveznega izvršnega sveta Moma Markovič obrazložil predlog zakona o pokojninskem zavarovanju. Po obrazložitvi predloga zakona o pokojninskem zavarovanju na skupni seji sta odbora nadaljevala razpravljanje na ločenih sejah. Odbor za socialno politiko in ljudsko zdravje pri zveznem zboru- je sprejel-zakonski predlog v načelu ter v razpravi o kojnino. Po predlogu zakona more biti osebna pokojnina višja, kakor je osnova za določene pokojnine, ako zavarovanec nadaljuje delo po izpolnitvi pogojev za pridobitev polne pokojnine. Pravico do polne pokojnine dobi zavarovanec — moški po 35 letih pokojninskega staža in 55. letu starosti, žena pa po 30 letih pokojninskega staža in 50. letu starosti. - Kaj se šteje v staž delovnem razmerju s polnim delovnim časom, ali pa kot ljudski poslanec s stalno mesečno nagrado ali kot odbornik ljudskega odbora ali kot izvoljena oseba v zadružni ali družbeni organizaciji, strokovnem združenju eli zbornici s stalno plačo ali kot član obrtne zadruge od dneva uveljavljanja odredbe o socialnem zavarovanju članov obrtnih, proizvajalnih in predelovalnih zadrug. Ker je ta odredba postala veljavna leta 1947, so v razpravi poudarili potrebo, naj ta določba zajame tudi osebe, ki so bile pred vojno v obrtnih zadrugah. Med razpravo je bilo izraženo tudi mnenje, da bo to podrobnostih sprejel glavne Pr-vico do nepopolne pokojnine urejeno z zakonom o obrtnih določbe zakonskega predloga in določbe, ki predpisujejo, katere osebe pridobe pravico do pokojnine, nadalje določbe o osebni pokojnini, kakor tudi nekatere določbe o pokojninskem stažu. ima zavarovanec —* moški s 65. leti starosti, žena pa s 55. leti starosti. Pravico do nepopolne pokojnine ima po določenih pogojih tudi zavarovanec •— javni uslužbenec, ki mu preneha služba z upokojitvijo zadrugah, ki ga sedaj pripravlja pristojni odbor zveznega izvršnega sveta. V pokojninski staž se vračuna čas pred 6. aprilom 1941 pri ilegalnem revolucionarnem delu v državi in tujini, nadalje Tudi v odboru za vprašanja po zakonu o javnih uslužben- izven delovnega razmerja za- dela in socialnega zavarovanja pri zboru proizvajalcev so sprejeli zakonski predlog v načelu brez večjih pripomb ter so prišli nato na razpravo o podrobnostih. cih. V razpravi so poudarili potrebo, naj se ta določba vskladi z zakonom o javnih uslužbencih; V delovni Staž se računa čas, ki ga je zavarovanec prebil v PLENARNA SEJA CK ZVEZE KOMUNISTOV SRBIJE Naš agrarni program Iz referata Miloša Minica o gospodarskem razvoju Srbije in bodočih nalogah BEOGRAD, 14. nov. V Beogradu se je davi začela plenarna seja Centralnega komiteja Zveze komunistov Srbije, na kateri razpravljajo o političnih nalogah v zvezi z družbenim planom gospodarskega razvoja v dobi 1957—1961. V začetku seje ge dobil besedo Miloš Minič, ki se je v svojem referatu bavi-1 o dosedanjem gospodarskem razvoju Srbije ter zlasti poudaril nagel napredek industrije in nekaterih drugih gospodarskih panog. Ko jo prešel na naloge v nadaljnjem gospodarskem razvoju, je predvsem poudaril kot’ najvažnejše program za razvoj kmetijstva, ki naj bi ee dvignilo na raven moderne tehnike in razvoja socialističnih proizvodnih odnosov na tem področju družbene proizvodnje. Znana resolucija zvezne ljudske skupščine določa smer te poti. Načelne postavke resolucije o razvoju kmetijstva in socialističnih družbenih odnosov na tem področju so po svojem bistvu naš agrarni program, obvezen za našo praktično delavnost. Nato je Miloš Minič analiziral uspehe po odobritvi te resolucije, kako so to resolucijo eprejeli kmetovalci in socialistične kmetijske organizacije in kako se ravnajo po njej organizacije in vodstva ZK ter ljudski odbori. Omenil je, da se je vloga kmetijskih zadrug v kratkem času silno povečala tako na področju kmetijske proizvodnje kakor tudi v prometu s kmetijskimi pridelki. Zadružna kooperacija se je razvila bolj kakor se je moglo pričakovati v začetku saimem. Med zadrugami in individualnimi kmetovalci je dogovorjena za gospodarsko leto 1957-58 z okoli 76.500 gospodarstvi obdelava približno 84.000 ha obdelovalne zemlje na razne načine sodelovanja. Skladi kmetijskih zadrug so se povečali za okoli 12 miliiijard. Do septembra letos so porabili 5.5 milijard din, največ za . nabavo mehanizacije dn opreme. Zelo so se povečale zahteva po agrotehniki, po sortnem semenu, umetnem gnojilu, kmetijskih strojih,, kmetijskih strokovnjakih itd. Ljudski odbori so se začeli resno baviti z vsemi temi zadevami. Zaznamovati moremo nov nagel vzpon kmetijskih gospodarstev. in . kmečkih delovnih, zadrug, okrepitev njihove delavnosti na prehodu v novo. agrotehniko zaradi čim večjih pridelkov,. Pomembni .so tudi uspehi v napredku kmetijskih služb. To so očitna dejstva. Le- na o pokojninskem zavarova- radi bolezni in poškodb, dobljenih pri revolucionarnem delu ali zaradi odvzema svobode, mučenja in preganjanja. V pokojninski staž se vračuna tudi čas stavke v Jugoslaviji pred 6. aprilom leta 1941 in čas izven delovnega odnosa, največ do šest mesecev, ako je to delovno razmerje prenehalo zaradi sodelovanja v stavki. V pokojninski staž se dvojno vračuna čas’ zavarovanca, ki ga je prebil do 15. maja 1. 1945 v sestavi partizanskih odredov Jugoslavije, Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije in Jugoslovanske armade, v aktivnem in organiziranem delu v narodnoosvobodilni borbi, v zaporih, taboriščih in internaciji, v sestavi bivše španske republikanske armade ali oboroženih formacij antifašističnega gibanja ali v borbi v drugih državah v sestavi zavezniških vojsk in podobno. V pokojninski staž se vračuna tudi čas v Jugoslovanski armadi po 15. maju 1. 1945 do demobilizacije itd. Dopoldne je o predlogu zako- raavoja zadružništva v ijub- sestamfkih Socialistične zveze in drugih organizacij so bile boljše in mnogo bolj konstruktivne kot na katerih koli prejšnjih sestankih in zborih. Kljub nekaterim pomanjkljivostim so bili letos izvoljeni odborniki, ki predstavljajo boljše ljudske odbore, kakor so bili doslej. Bojazen nekaterih, da bi bili izvoljeni zlasti tam, kjer je kandidiralo več kandidatov, v ljudske odbore ljudje, ki jim graditev socializma ni pni srcu, je bila povsem odveč. Uspeha pri volitvah v. splošne zbore pa ne gre posploševati tudi na . zbore proizvajalcev. Kakor lahko rečemo, da so bile prve uspešne, rezultati v zbore proizvajalcev prve skupine ne ustrezajo resničnemu razpoloženju in ne pomenijo uspeha. Izidi volitev v posameznih občinah okraja so bili odvisni tudi od dela ljudskih odborov, samoupravnih organov in seveda SZDL. Volifve so pokazale, koliko so vodstva povezana z ljudmi in koliko, so zaprta vase. V nekaterih,, zlasti v kmetijskih občinah, so v predvolilni akciji sodelovali le posamezniki. Značilni so tudi pojavi seklaštva, ko kandidatov niso ocenjevali po njihovem sedanjem delu. Tako je ponekod prišlo do nasprotja med razpoloženjem volivcev in hotenjem ozkega vodstva. Število neveljavnih glasovnic gre delno tudi na račun dejstva, da ni bilo izbire med. kandidati. Za splošne zbore je namreč za. dobro tretjino odobniških mest kandidiral samo. en kandidat. Kljub temu, da so ljudje želeli več kandidatov, so vztrajali pri enem. Posledica je bil večji odstotek neveljavnih glasovnic. Za volitve v zbore proizvajalcev je zlasti za drugo skupino značilno, da ljudje niso vedeli, zakaj morajo voliti dvakrat. To kaže, da nekateri odborniki okrajnega zbora proizvajalcev niso v redu opravili dolžnosti. Ljudem so premalo pojasnjevali pomen volitev v zbore pro- nefcateri vodilni ljudje v podjetjih, v Mostah, centru, Šiški in na Vrhniki so podcenjevali te volitve. Volišča so odpirali ob enajsti uri, . zapirali .ob 14. ali 17. uri, .čeprav zakon o tem jas-, no govori. Kljub vsem tem napakam pa so volitve dale mnogo novih izkušenj,. ki bodo služile kot napotek za vnaprej. V razpravi je sodelovalo več članov plenuma. Zlasti je bilo govora o kandidiranju žena, češ, da so poleg ženskih kandidatov, kandidirali tudi moški in so slednji seveda dobili večino. V razpravi je bilo poudarjeno, da je bilo ta napak, vendar nam primer s Kočevskega kaže, da tako ni bilo povsod. Tu so bile žen© izvoljene kljub moškemu sokanbidatu. Plenum je 'tudi kritiziral postopek posameznih kandidacijskih komisi}-, ki so že na zborih volivcev izločile predlagane žene za kandidate. V razpravi je sodeloval tudi France Kimovec, ki je med drugim dejal, da so volitve pokazale nadvse zadovoljive rezultate. Važno je, da so osnovne organizacije SZDL pokazale, da znajo opraviti tudi odgovorne politične naloge, take, kakršne so bile zadnje- volitve. Pri volitvah v zbore proizvajalcev, je ugotovil tov. Kimovec, je bila močno podcenjevana vloga de-lavca-volivca. Prav tako je bilo premalo storjenega, da bi se delavce zainteresiralo in angažiralo, razen za probleme podjetja. tudi za probleme komune Dejal je tudi, da naj bodo zadnje volitve rilo, da se od- borniki ne smejo odtrgati od svojih volivcev in da morajo upoštevati voljo delovnih ljudi. V nadaljevanju seje je plenum razpravljal o razvoju zadružništva, o čemer bomo poročali jutri. St. Posvetovanje potrošnikov elektrod Jesenice, 14. nov. Danes je bilo tu zaključeno posvetovanje potrošnikov elektrod, ki ga je pripravila jeseniška železarna. Na posvetovanju je bilo zastopanih 30 podjetij ladjedelništva in strojegradnje iz vseh republik. Predvsem so razpravljali o varilni tehniki doma in po svetu. Na posvetovanju so sodelo- izvajalcev-. K temu pa. mo-ramo -• vali naši najboljši strokovnjaki prišteti -tudi _ podcenjevanje _ volitev-. v prvo skupino. .Zlasti -v Ljubljani je bilo vse. prepuščeno sindikatom, SZDL. pa je sodelovala le v kmečki skupini. Tudi Zaključno predavanje je imel sovjetski znanstvenik" dr.- inž. Rikalyn, dopisni član Sovjetske akademije znanosti, ki je te dni na obisku v naši državi. • v v Sedež zveze bo v Celjis tošnj: pridelki v kmetijstvu so. po večini, posledica teh. za nas . izredno pomembnih teženj na podnočju kmetijstva. > , . nju razpravljal tudi odbor za vprašanja dela in socialnega, zavarovanje pri zboru proizvajalcev zvezne skupščine. Celje. 14. nov Pobuda za ustanovitev Zveze slovenskih prirodnih zdravilišč in klimatskih krajev je zrasla v celjskem okraju, saj so se'ravno tu’porajala vprašanja, ki jih zdravilišča sama nišo mogla reševati in so zato terjala več koordiniranega dela. Iz teh razlogov je bil' pred nedavnim v Rog. Slatini ustanovljen tudi zdraviliški svet, kot organ družbenega Gospodarska krepitev podjetja in komune Ustanovitev združenja kmetijskih posestev v severovzhodni Sloveniji Maribor, 14. nov. Danes je bil v -Mariboru ustanovni občni zbor združenja kmetijskih posestev severovzhodne Slovenije, ki se ga' je udeležilo 90 delegatov iz mariborskega in murskosoboškega okraja. Uvodni reierat o stanju kmetijskih gospodarstev je imel podpredsednik ODO v Mariboru Stane Škof. Kmetijska gospodarstva mariborskega okraja imajo skupno 65.000 ha ali 20 % ..vseh kmetijskih površin. V Pomurju je ta odstotek nekoliko manjši, vendar zavzemajo kmetijska gospodarstva v severovzhodni Sloveniji skupino 18.% vseh kmetijskih površin. Med največje pomanjkljivosti, ki zavirajo napredek kmetijskih gospodarstev, sodi razcepljenost zemljišč, saj imajo posamezna posestva raztresene parcele celo p>o 20 km daleč. Manjka tudi urejenih gospodarskih središč, zlasti hle-jrov, zaradi česar trpi razvoj živinoreje. Največ uspehov so-posestva dosegla doslej v sadjarstvu in vinogradništvu, kjer so tudi izkoristila vsa razpoložljiva sredstva za obnovo. — Mnogo več pa bi morala storiti za pridelovanje namiznega grozdja. Tudi mehanizacija gospodarstev v severovzhodni Sloveniji je še vedno pod republiškim povprečjem. Naloga združenja bo, pomagati s svojimi strokovnjaki gospodarstvom k hitremu. napredku, nuditi pomoč pri izdelovanju perspektivnih načrtov, pri izdelavi investicijskih programov itd. Razen teh gospodarskih nalog bo združenje lahko tudi znatno prispevalo k uveljavljanju in poglabljanju družbenega upravljanja v teh socialističnih delovnih skupnostih na vasi. Delegati so izvolili 15-članski upravni odbor, predsedniško mesto pa so zaupali Stanetu Škofu. -Jp (Nadaljevanje s 1. strani) našega gospodarstva, bi moralo, rešiti predvsem kmetijstvo. Povečati moramo izvoz kmetijskih pridelkov, hkrati pa zmanjšati njihov uvo-z, tako glede prejjra-me prebivalstva, kakor tgdi glede preskrbe industrije z raznimi surovinami^ Naši industriji namreč najbolj manjkajo surovine 'kmetijskega izvora, kar povzroča težave predvsem predelovalni industriji. Jasno je seveda, da velik delež .pri odklanjanju deficita plačilne bilance odpada tudi na . industrijo. Predvideno je hitro naraščanje industrijske proizvodnje, toda če industrija n© bo sposobna svojih izdelkov izvažati, potem ne bomo mogli odpraviti deficita plačilne bilance, industrija pa bo imela težave glede zagotovitve potrebnega materiala. Nekatere industrijske veje res že izvažajo, vendar pa to ni splošen pojav, saj recimo kovinsko predelo-, valna industrija več uvaža, kot. pa izvaža. Plan predvideva, da bodo dohodki od izvoza naraščali letno za 11—12%> in da se bo uvoz povečal le za 7—8%. Ce bomo to ostvarili in če bodo obenem pritekala dev’'zna sredstva od pomorstva, transporta in turizma tako, kot lahko pričakujemo, potem bomo do leta 1981 lahko odpravili tekoči deficit. Posojila za nadaljnji razvoj našega gospodarstva pa bi seveda najemali še naprej. Razdelitev sredstev Tov. Popovič je potem dal podatke o raznih odnosih, ki so predvideni v predlogu perspektivnega plana. Medtem ko narodni dohodek narašča letno povprečno za 8.8%, razpoložljiva sredstva naraščajo ža 8.7%; razlika med torna dvema številkama gre na račun odprave deficita plačilne bilance. Osebna potrošnja raste za ^32%. družbeni standard pa za 11.5%, s. tem, da se tekoči Izdatki povečujejo počasneje, investicije v družbeni standard pa hitreje. Ker načrt zamišlja, nerazdeljenih sredstev bi bil namenjen zadovoljitvi osebne potrošnje in to bi bilo najboljše, poroštvo 'za zagotovitev zamišljenega dviga življenjskega standarda. Povečanje negospodarskih investicij Perspektivni plan predvideva da bo osebna potrošnja^nara- t spremembe v odnosu med ščala za 6—7%. to pomeni. da _„___________________________________^_ gospodarskimi in negospodarskimi investicijami. V priffier- . . 'javi z lanskim letom b* bile nam ] za rezervo. ^ gospodarska investicije na kon- cu petletnega načrta večje za 33%, negospodarske pa za 72%. del sredstev za- osebno potrošnjo ne bo razdeljen, oz. da bo osebne potrošnje -zahteva pam- akumulacije v našem gospodarstvu vseeno ustvari industrija Naša'politika cen bo tudi vnaprej takšna, da se bo največja akumulacija ostvarila v industriji. Ce bomo povečali investicije v 'kmetijstvo, to zaradi tega ne zmanjšuje potrebe po centralizaciji teh sredstev, ker jih bomo vzeli v glavnem iz centralnega investicijskega sklada in-jih dal, kmetijstvu, transportu itd; Kljub temu na se bodo sklad} politično-teritorialn-ih enot -povečevali hitreje, kot pa centraln; skladi — predvsem zato, ker'so skoro vsi skladi Pa smo jih imeli do sedaj.; Osebna potrošnja je tisto po- • dročje razdelitve,', kjer je najteže zagotoviti dol-očene proporce. pa je zato • v -planu -dan okvir njenega povečanja od 6 do 7%, da prognoze ne bi bile eventualno drugačne kot pa stvarnost. To toliko bolj, ker je plačilna bilanca v najtesnejši zvezi prav z ..zadovoljitvijo osebne potrošnje,, ker imamo deficit kmetijskih^ pridelkov, oz. deficit prav tistih surovin, ki so potrebne za,, proizvodnjo predmetov široke ^potrošnje, kot. so to n. pr. volna, bombaž, usnje itd. Lansko leto je. akumulacija sodelovala v skupnih sredstvih z 22%, osebna 'potrošnja in družbeni standard z 64.9%. narodna obramba ;. in državna uprava pa z 13%. Družbenih rezerv nismo imeli. *Na koncu perspektivnega načrta pa bi moral biti ta odnos spremenjen takole: akumulacija bi v skupnih sredstvih sodelovala z 19-3 odstotka, osebna -potrošnja to družbeni (Standard- s 66.5%, narodna obramba in drž. uprava z 9.0®/». rezerve in nerazdeljena sredstva pa s 4.4%. Največji del upravljanja in v katerem enakovredno sodelujejo zdravstveni, turistični in gostinski delavci tega kraja. Ce povzamemo uvodne misli predsednika pripravljalnega odbora za ustanovitev Zveze slovenskih prirodnih zdravilišč dr. R. Leskovarja, ki jih je imel na včerajšnjem ustanovnem občnem zboru, potem je očitno, da čaka novoustanovljeno Zvezo, ki bo imela svoj sedež v Celju, veiiko dela, saj gre za kompleksno reševanje in obravnavanje'zdraviliškega zdravljenja, v katerem se prepletajo najrazličnejši činitelji. Sicer pa bo morala Zveza usmeriti svojo dejavnost v obravnavanje bodočega razvoja, zdravilišč, v določanje zdraviliških rajonov, v vsklajevanje urbanističnih načrtov posameznih zdraviliških krajev, v specializacijo zdravilišč za posamezne bolezni, v skrb, da bi v zdraviliščih delali stalni zdravniki, če drugače ne, pa vsaj v mesecih glavne sezone itd. Tudi dejstvo, da so zdravilišča v zimskih mesecih več ali manj prazna, medtem, ko so bolnišnice v istem razdobju preobremenjene, je problem, ki ga bo treba proučiti. Iiz tega izhaja, da negospodarske investicije! (to pomeni investicije za komranalno-stano-vanjslko izgraditev, za šolstvo, prosveto itd.) rastejo veliko 'hitreje, kot pa gospodarske investicije. Dinamika razvoja negospodarskih invegjicij bo iz leta v leto hitrejša. Spremenjena bo tudi politika investiranja v-posamezne veje gospodarstva. Investicije v industrijo bodo v petih letih povečane samo (1956 leto = indeks 100) na 112. medtem ko bodo investicije v kmetijstvo povečane na 286, v gradbeništvo .na 192. v transport na 153, v trgovino, gostinstvo in turizem na 171, v vodno gospodarstvo na 228 itd. Investicijska politika «e torej spreminja v smeri povečanja negospodarskih investicij, povečanja investicij v kmetijstvu. gradbeništvu,. transportu itd. in zmanjševanj a investicij v industrijo. Vendar pa se hkrati:, s tem ne zmanjšuje tudi potreba po splošni koncentraciji stredfetev v investicijskem skladu. Vzrok za to je po besedah ..kovit v povečanju proizvodnje tov. Popoviča to. da večino to storilnosti. Milan Pogačnik družibnega standarda' dejansko' jn £e na koncu povzamemo še lokalni škladi. razen tega pa bodo večji tudi skladi podjetij. Skupni izdatki za družben' standard bodo v petih letih povečani za 46%. oz. letno za povprečno 9-3%. medtem ko so se v zadnjih petih letih povprečno povečevali letno za 7.3%. Pri tem se bodo najhitreje povečavah izdatki za stano-vanjsko-fcomunalno graditev, za katero bomo dajali letno povprečno 33 milijard dinarjev. Tov. Popovič je na koncu govoril o problematiki nerazvitih področij naše države in poudaril, da bo Federacija kot do sedaj tudi v prihodnosti skrbela za nadaljnji razvoj Makedonije in Cme gore. predvsem pa za razvoj Kosovega in Metohije, ki sta bila najbolj zapostavljena. Perspektivni plan — j© zaključil tov. Popovič — bo gospodarsko okrepil najvažnejša činitelje gospodarskega in družbenega življenja — podjetja in komune — in na tej podlagi izpopolnil gospodarski . organi-. zem, ki bo postal bolj učin- odnose zdravilišč z okrajnimi zavodi za socialno zavarovanje ter težnjo po skupnem in smotrnem reklamnem nastopu, je več kot razumljivo, da so ustanovitev Zveze prirodnih zdravilišč LR Slovenije narekovali pereči problemi. Od gostov je ustanovni občni zbor Zveze pozdravil tudi predsednik OLO Celje Riko Jerman, ki je med drugim opozoril na veliko zainteresiranost celjskega okraja za najboljše uveljavljanje novega združenja. Medtem, ko bo sedemčlanski upravni odbor izvolil iz svoje sredine predsednika na prvi seji, pa so tokrat izvolili le,prof. Ludvika Rebeuška za tajnika Zveze. M. B. Obvestilo Vse udeležence zveznega novinarskega posvetovanja o družbenem upravljanju obveščamo, da je posvetovanje v Prostorih . Ljudske skupščine LRS, Trg revolucije 1« Začetek posvetM Vanja danes ob 9.20. Novinarsko društvo j Slovenije St. 260 — 15. NOVEMBRA 1957 ) sunam pobocetuse ) bil • t Koristen sklep Ni znano, Jc a.kšne pobude 'tičijo za sklepom britanske vlade, da bo odffod.Ua poskuse z jedrskim orožjem. Toda ne glede na to, je sklep britanske rtiade hvalevreden in pobude niso tako važne. Vel. Britanija je bila pravzaprav zadnja izmed treh velesil, ki je skočila na atomski i"lak. Ves čas je nekako upala, da ji bo atomska bomba padla kot zrela hruška v naročje — iz sadovnjaka strica Sama. -Joda takrat je bil stric Sam še zelo vese zaprt vrtnar in ni dovoljeval prav nobenega -abutanja na svojem vrtu, kjer so — po njegovem — rastle rudi cvetlice, ki jih baje ni bilo nikjer na svetu. Potem je Velika Britanija v a lastno pest in po lastnem okusu skušala urediti zadeve -hi Srednjem vzhodu in jih je dobila, po prstih. Po mnenju konservativcev, ki so jih v prvi Trsti dobili po prstih, je morala Velika Britanija kloniti tudi. zato. ker ni imela. — vodikove bombe. Torej: čimprej vodikovo bombo, da bo Brita- ■ ti lahko držalo, pokoncu gla-vo v družbi velesil. Številni komentatorji in karikaturisti so po svoje dokazovali, da zaradi vodikove bombe Velika Britanija še ve more postati, ■ bolje rečeno, ostati velela. toda. Macmillan je hotel •ako in Macmillan je bombo dobil. Takrat so se Sibiriji in Se vadi pridružili Božični otoki. Trije je kar lepo število, če cre ra posest atomskih bomb. Kaj ko bi se še Francija spomin. da bi bila rada velesila? " avijo celo, da ni daleč dan,-•o bo imela, svojo bombo tudi - vedska. Ne glede na to, da to -jpjstvo očitno ne more biti jpč velesilam, je prav gotovo ! cii res. da tako številno last- ■ štvo bombe veča atomsko r.cvarnost. Edina rešitev je '■lin in je vsaj v začasni prelevitvi jedrskih poskusov. Tori- Zahod je doslej to preki- - rpr vezal na. druge pogoje. Ali pomen.i sklep britanske : 'nrte o odgoditvi poskusov enostransko -prekinitev (baje :n ':~st mesecev)? Ce je tako, /' eba ta sklep samo pozdraviti in upati, da bodo ZDA in ZSSR sledile temu primeru. Bip Erliard v Rimu Rimsko zasedanje skupščine Montanske unije, ki se je pravkar končalo, je bilo po svoje zelo zanimivo. Ves čas zasedanja je bilo čutiti, da se vsi pripravljajo, kako se bodo prihodnje leto. ko bosta začela delovati »skupno tržišče« >" Evratom, tudi Montanska unija, združila v evropski gospodarski skupnosti. Med vsemi govorniškimi nart opi je Se največ pozornosti -budil govor zahodnonemške-ga vicekanclerja prof. Erharda. Erharda je že dolgo znano, rin mu skupnost za premog in :?klo ni posebno pri. srcu. Tega ni prikrival tudi na tem sedanju, ko je poudarjal, da »skupnost« zajema le ozko področje gospodarstva in da. l'-o zato potrebno ukreniti vse potrebno, da pride do tesnejše r -eze z ostalimi gospodarskimi panogami. Toda ko je -prof. Erhard go-voril o gospodarskih ' v.ačrtih Male Evrope« je precej jasno - in tudi odločno — povedal, tno revizijo dejavnosti ameriških oboroženih sil. Ko je govoril o moči ameriškega strateškega letalstva in ameriške mornarice, je predsednik ZDA dejal, da bo »preteklo še nekaj časa, preden bodo ameriške ali sovjetske oborožene sile imele na razpolago tako kapaciteto usmerjevanih izstrelkov z velikim dometom, ki bi bila enaka vsaj v majhnem delu sedanji skupni rušilni sili letalskih sil ZDA. Ko je nato vztrajal na potrebi novih izdatkov za izpopolnjevanje ameriških oboroženih sil, je izjavil, da nameravajo ZDA svoje programe glede 'umetnih satelitov in raket »izvajati talko, da bo ustrezalo ameriški znanstveni tradiciji dn da bodlo za vrsto bližnjih let zagotovili Združenim dnžiavam Ameirike varnost«. Ei-senhover j« dodal, da ZDA ne nameravajo zaradi zvišanja notranjih vojnih stroškov zmanjšate fonde z* medsebojno obrambo. Dejal je, da isto velja tudi. za aroerilSko gospodarsko pomoč. Glede znanstvenih dri 'strokovnih kadrrov j* Eisenhower dejal, da Sovjetska »veza. v kombinirani kategoriji znanstvenikov in inženirjev sedaj polaga z večjim številom ljudi kakor ZDA in tudi hitreje usposablja znanstvene in tehnične kadre. Dodal pa je, da izikušnje kažejo, da ta pridobitev v kvantiteti ne gre aa škodo kvalitete. Eisenho-wer je opozoril, dai je po izjavi njegovih znanstvenih sodelavcev zadostno število tehničnih kad- rov najbolj kritičen problem za ZDA. Predsednik ZDA je nato pozval federalne, državne in lokalne organe oblasti ter vse ameriške državljane, naj reševanju tega problema posvetijo največjo pozornost dn proučujejo učne programe in druge prosvetne ukrepe, da bi ugotovili-, če ustrezajo »resnim zahtevam dobe, v katero prihajamo«. Na koncu svojega govora je predsednik Bisenhower dejal, da ZDA želiiijo ustvariti za vse ljudi mir in pravico ter da »svet upa, da bo Sovjetska zveza z nami v=«mi sodelovala pri doseganju tega cilja«. SPOROČILO BRITANSKIH TRADE UNIONOV Pritisk na sindikate V sporočilu so obsodili vSsdno politiko pritiska na sindikate in negativno ocenili vladno politiko zdravljenja inflacije : London. 14. nov. (Tanjug) E konomskj odbor kongresa britanskih Trade Unionov je siti o či obsodil vladno politiko pritiska na sindikate, vendar pa ni sprejel nobenega sfclepa glede sindikalnih akcij za obramb o življenjske ravni delavcev, če se bo vladna politika še napr ej šakala v tej smeri. V sporočilu odbora je rečeno, da bi lafeko nastala težke posledice. če bi pritisk na delavske zahteve škodoval obstoječemu mehanizmu za pogajanja. Dalje je rečeno, da vlada v prizadevanju, da bi dosegla za vsako ceno stabilnost cen. napada zahteve sindikatov za zvišanje mezd ter s tem odvrača pozornost javnosti z dejstva, da je obrnila hrbet politiki gospodarske ekspanzije in vodi politiko deflacije. Člani odbora, ki so soglasno sprejeli sporočilo. So negativno ocenili vlad,no politiko zdravljenja inflacije, ki bi lahiko privedla še do težjega položaja n« samo člane sindikatov, temveč vso državo. Urade Union! bodo najpozorneje proučili, ka- ko bo vladna polfttifca prteadeli njihove člane. Po mnenju političnih opazovalcev je sporočalo odbora v skladu z linijo, ki jo je sprejela laburistična stranka med zadnjo gospodarsko debato v parlamentu. Opozarjajo Da, da odbor rti določil nobenih konkretnih smernic in se rje omejil samo na najpazljiivejše »proučevanje posledic« vladne politike na sindikalno članstvo. Smatrajo, da je ta vzdržljivost posledica dejstva, da Trada Unioni in laburisti Se niso sestavili skupne politike akcij piroti vladnim ukrepom v gospodarstvu, kakor tudi zaradi tega, ker je odlbor računal tudi na možnost prihoda laburistov na oblast. Nekateri voditelji sindikalnih zvez pa izjavljajo. da bi bile velike stavke nepriljubljene in nespametne v sedanjem položaju. Drugi pa ‘so mnenja, da bodo morali sindikati začeti z gverilskim; stavkami in z zmanjšanim tempom dela, da bi obranili svoje pravice do kolektivnih poigodfo pred vsiljevanjem državne politike mezd. Po nedavni reorganizaciji v britanski vojski si je moralo mnog« oficirjev in vojakov poiskati civilno zaposlitev. Vojska jim je pred odhodom sicer nudila nekaj »civilne« strokovne izobrazbe in vsakemu izplačala določeno vsoto denarja (ki se je ravnal* po činu), toda kljub temu se je marsikdo težko privadil na novo življenje. Zanimiva je zgodba 23-letnega gardijskega oficirja Rogerja Wellesley-Smitha, ki je naposled našel zaposlitev na železniški postaji Faddington kot nosač. Pri tem delu zasluži 7 funtov in 10 šilingov na teden. Najbolj je bil v zadregi, ko se je pojavil na peronu njegov bivši komandant z ženo, vojaškim slugo in tremi kovčki. Ni imel poguma, da bi se mu pokazal. Skočil je v neki vagon, da bi se skril, in pustil, da j« neki drug nosač nesel komandatovo prtljago. Onemogočena proslava Od aašega (talnega dopisnika Rim, 14. nov. (Po telefonu) Značilen dogodek je zopet potrdil bližino volitev ter željo krščanske demokracije dati cerkveni hierarhija vsa Jamstva za svoje »obnašanje« v prihodnosti. Odbor, ki ga vodi politični šef odporniških sil Ferruccio Farni in im šteje na svoji listi Imena kot so: Vigorelli (PSDI), Chiaramello (PDSI), La Malfa (radikal) in mnoga druga, je pripravljal za 24. november v Rimu shod partizanskih sil vseh barv In prepričanj. Neofašističn i tisk je napadel vse, kar je v avezi z odporniškim gibanjem in zahteval, naj vlada prepove zborovanje, »če noče imeti sitn osti in neredov«. ljubo fašistoin, marveč tistim GARCIA SI JE ZAGOTOVIL ZMAGO MANILDA, 14. nov. (AP). — Po zadnjih rezultatih predsedniških volitev na Filpinih kaže, da si je Carlos Garcia šef pro-' ameriške nacionalistične stranke, že zagotovil zmago. Doslej so prešteli 50 odstotkov od 5 milijonov glasov, kolikor jih je bilo pri volitvah in Garcia vodi za 300 tisoč pred kandidatom liberalne stranke Joseomn Tulom. Trdijo, da bo nadaljnje preštevanje glasov še zvišalo razliko v korist Garcie. Pri volitvah za podpredsednika pa je že zagotovljena zmaga liberalnega kandidata Macapagala pred naciionalisti-čnim kandidatom Laurelom, sinom .predsednika .marionetske filipinske vlade v času japonske okupacije v pretekli vojni. Nacionalistična stranka si ije že zagbfco-vila večino v obeh domovih kongresa. Vzporedno z volitvami ža predsednika in podpred- sednika Filipinov so bile tudi volitve osmih senatorjev in vs«h poslancev predstavniškega doma. Nacionalisti so si že zagotovili 6 mest v aenatu, ki ima 24 sedežev, in 80 mest v predstavniškem domu, ki ima skupno 102 sedeža. Trgovinski sporazum med Vzhodno in Zah. Nemčijo BERLIN. 14. nov. (Reuter). — Predstavnik zahodnonemške vlade je danes izjavil, da sta Zahodna im Vzhodna Nemčija podpisali danes trgovinski sporazum za leto 1966 in 1959. Po tem sporazumu bo letna trgovinska izmenjava na obe strani znašala enQ .milijardo in sto militjonov mark. Sedanji trgovinski sporazum bo iztekel 31. decembra, predvideval je pa obojestransko izmenjavo v višini ene milijarde »»hocfcnofiem-ških mark. IZJAVA SOVJETSKEGA ZNANSTVENIKA 0 poletih na Lano Lajka je napravila velike usluge človeštvu — Poizkusi z živalmi bodo nudili znanstvenikom podatke o pogojih, ki so potrebni, da bi človek lahko letel v vsemirje MOSKVA, 14. nov. »Izvestja« pišejo, da bodo v Sovjetski zvezi pred prvim 'človeškim poletom v vsemirje proučili vse pogoje, da ne bi spravili v nevarnost človeških življenj. Prvi potniki v vsemirje ne bodo nobeni avanturisti, temveč najboljši člani sovjetske družbe — pišejo »Izvestja«. V olanku je dalje rečeno, da bodo poskusi z živalmi nudili znanstvenikom potrebne podatke o pogojih, kd jih je treba izpolniti, da bi človek lahko letel v vsemirje. V zvezi s tem poudarjajo, da je Lajka napravila velike usluge človeštvu, ker so poskusi, ki so bili napravljeni z njo, imeli za cilj, da se zavaruje in ohrani življenje in zdravje ljudi, kadar bodo le-ti leteli v vsemirje. Sovjetski znanstvenik Kiiril Stanj ukovič pa je v intervjuju poljskemu listu »Tribuna Lu-du« izjavil, da bo Sovjetska zveza izstrelila prvo raketo na Luno čez dve leti. Sovjetski znanstvenik je dejal, da bi ta raketa lahko vsebovala eksploziv, morda tudi hidro-gensko bombo, ki bi eksplodirala na Lunini površini. Obstojati o tri. možne variante za izstrelitev pakete. Po prvi bi bila raketa izstreljena direktno na Luno, po drugi ▼ gornje plasti atmosfere, kar bi povzročilo njeno gibanje oikirog Zemlje In ponovno itensiranje na Luno, ofcrog katere bi krožila in a Po tretji varianti pa bi izstrelili raketo, ki bi krožil« okrog Zemlje, nato pa se usmerila direktno na Luno. Sovjetski znanstvenik K. Stanjukovič je dejal, da bodo sovjetski znanstveniki verjetno uporabili prvo varianto. Eksplozivno polnjene rakete bodo raztopile del Lunine površine in jo napravile radioaktivno. Znanstveniki bodo tedaj lahko izvajali spektroskopsko analizo Lune. To se bo zgodilo čez Sporočilo o nacionalizaciji industrije na Norveškem OSLO, 14. nov. (Reuter). .— Odbor norveške delavske, stranke (je danes objavil sporočilo o nacionalizaciji industrije, v katerem je rečeno, da bi morala stranka, ki je že nad 20 let na oblasti, hitreje izvajati socializacijo države. Norveška delavska partija je proti popolni nacionalizaciji, pripravljena pa je prispevati h gospodarski učinkovitosti države z nacionalizacijo tistih privatmilh .podjettj', kS niso sposobna popolnoma i-z-koriSčato svoj1^ proizvodnih amngtj&voetl. _________ poldrago leto »li dve, medtem ko bodo prvo raketo na Luno. v kateri bo človek, izstrelili čez pet do deset let. Preden bodo izstrelili raketo na Luno, pa imajo v načrtu še izstrelitev več umetnih sa-letilov, podobnih, kakor je drugi umetni satelit, ki sedaj kroži okrog Zemlje. V odgovoru - na številna vprašanja poslušalcev je moskovski radio danes sporočil, da medcelinski balistični izstrelek nima kril in je oiilin-drstke oblike. Njegova hitrost je znašala od 20 do 25.000 km na uro. Izstrelek ima več nadstropij, od katerih ima vsak svoj motor in gorivo. Za razliko od nebalističnih izstrelkov izstreljujejo medcelinske balistične izstrelke vertikalno z majhne platforme iin dosežejo kozmični prostor za mejo Zemeljske atmosfere. Trgovinsko-plačilnI sporazum med Sirijo in Egiptom Kaifro, 14. nov. ffieuter) Egiptovsko finančno ministrstvo je objavilo, da »ta Sirija in Egipt podpisala trgovinsko - plačilni sporazum, ki naj bi bil prvi korak k ekonomski združitvi Obeh držav. H* o»novi tega sporazuma *o oproščeni carine v«i. fcm«tijafci paoievodi te* utr. Ker so tudi z vatikanske strani prišle pripombe, ne s;cer proistašike kot. tiste od .s-trani dedičev Duccejeve zapuščine, vendarle pa dovoli nedvoumne, ja notranji minister Tambroni sporočil pripravljalnemu odboru, »da je moč organizirati proslavo le v omejenem obsegu...« Pogoji, ki jih je postavil, so taki, da je moral pripravljalni odbor nameravano p r o.s 1 a vo odpovedati! Izven dvoma je, da krščanski demokrati tega niso storili na Napori za združitev Koreje NEW YORK, 14. nov- (AFPj. Delegacije H držav, katerih čete so med korejskim spopadom služile pod zastavo OZN. so sinoči v političnem odboru Generalne skupščine predložile predlog .resolucije, ki .poziva OZN, naj nadaljuje z napori za združitev Koreje na miroljuben način. V predlogu resolucije so poudarjeni cilji Združenih narodov za združitev Severine in Južne Koreje v neodvisno demokratično državo v skladu z načeli, sprejetimi na ženevski konferenci leta 1954. Predlog resolucije predvideva tudi nadaljevanje dela komisije OZN za združitev in obnovo Koreje. Ta predlog resolucij,, so pred ložile delegacije Avstralije, Etiopije, Francije, Grčije. Nove Zelandije, Luksemburga, Filipinov, Tajske, Turčije. Velike Britanije in ZJ^A. Politični odbor Generalne skupščne bo jutri začel s proučevanjem taga predloga. Blackovo posredovanje New York, 14. nov. (AP». Predsednik Mendarodne bank* »a obnovo in razvoj Eugene Black je danes izjavil, da je Mednarodna banka privolila na posredovanje za finančno rešitev spora med egiptovsko vlado in delničarji stare sueške družbe. Black je dejal, da je predsednik Naser zaprosil banko za posredovanje pri finančnih razgovorih in da je direktor stare suušike družbe pozdravil sodelovanje banke v teh razgovorih. Vendar pa banka ne bo sodelovala pri določanju časa in mesta za sestanek ali pri odločanju. kdo bo pri razgovorih sodeloval. Po Blaokovih besedlaii bo banka igrala vlogo posrednika in ne arbitra. Glavni predmet teh razgovorov bo določitev vsote odškodnine delničar j etn stare SueSke družbe ta izgube, ki bo jih utrpeli x nacionalizacijo Sueškega prelkopa. Black le dejal, da ne bi sprejel to. posredovanje, če ne bi bil optimist glede izida teh razgovorov. Dejal je, da po njegovem mnenju egiptovska vlada in bivši delničarji Sueške družbe želijo r.ajti rešitev. Na fcomou pa Je se dodal, da bo o tej zadevi razpravljal tudi z generalnim se-kr+*tar>w OZN H«umnn»rskjai- _____ - .-»S. I. ... ... ! I 1—-J. krogom, od katerih pričakujejo največjo podporo v prizadevanjih doseči in preseči 18. april, to je dan. ko je krščanska demokracija pred devetimi leti dobila absolutno večino. Razumljivo je. da zahtevajo ti krogi — cerkev, katoliška akcija in njen transmisijsfci vzivod Comitati Civici — za totalno podporo tudj totalna jamstva. Manj razumljivo pa je. da so osebni antifašisti v krščanski demokraciji, kot - ministrski predsednik Zoli ali general Ca-dorna, ki je bil med vojno vojaški poveljnik vseh odporniških sil, mimo požrli kapitulacijo svojega življenjskega »čreda« in to na ljubo elementom, ki nimajo ničesar skupnega z italijanskim nacionalnim živ-' ljenjem. Predsednik republike Gronchi je sinoči zapustil Ankaro in odpotoval v Istamlbul. Uradni del obiska je torej končan, kakor potrjuje tudi uradno sporočilo, ki sta ga sinoči v palači Can Raya Košku prebrala oba zunanja ministra. Uradni italijanski komentarji poudarjajo, da sporočilo ni v sorazmerju z vsem tistim, o čemer so razpravljali... »Turki so pokazali popolno razumevanje za italijanske poglede na probleme Bližnjega vzhoda; Italija in Turčija bosta v tej zvezi prišlj z identičnimi mislimi na konferenco ministrskih predsednikov atlantskih držav, ki bo sred; 'decembra v Parizu«, pravi italijanski komentar. Italijani so smatrali za 'potrebno poudariti, da se ciper-skega vprašanja niso dotaknili. Kot smo že poročali, je bilo že Po prvih poročilih razvidno, da bo predsednik Gronchi razložil v Ankari »italijanske poglede«. Potrdilo za pravilnost take domneve je najti v številnih odtenkih. Poročilo iz Ankare n. pr. govori o identičnosti pogledov. ki se razlikujejo le po tem, da polagajo Turki večjo važnost vojaški in strateški strani Atlantskega pakta. Turki se, po italijanskih poročilih strinjajo, da se je treba .vzdržati sleherne akcije, ki bi jo 'bdl-o moč tolmačiti ikot ogrožanje katere ‘koli države na Sred-njem vzhodu, strinjali pa so se z Gronchiijem tudi v tem — kakor poroča dopisnik »II Popolon — da bodi Bagdadski pakt izključno obramibna organizacija zoper morebitno nevarnost s severa (Sovjetska zveza), nikakor pa ne element, ki bi razdvajal arabske države. Ameriška politika na Bližnjem vzhodu pa je temeljila t>rav. na prizadevanjih preko Bagdadskega pakta izolirati arabska »enfant •terrible«, to je.. Egipt in Sirijo. Govora je bilo tudi o gospodarskem sodelovanju. Bolj važno kot tuiršiko-italijanska trgovina, za katero so spričo težavnega položaja turskega gospodarstva bolj blede perspektive, je to, »da so Turki uvideli in priznali koristnost italijanske prisotnosti — -gospodarske, politične 'in kulturne — na' Srednjem vzhodu«. S tem so kot važen element v atlantskem sistemu — svojo težo v NATO skušajo še povečati s sirijsko karto — podprli italijansko pobudo na tem področju, pobudo, ki je v svoji materialni obliki s podpisom pogodbe med ENI in Perzijo ter v pogajanjih za petrolejsko sodelovanje med ENI in Irakom, dregnila prav v domeno—• angloameriškega petrolejskega monopola. Predsednik Gronchi s® jutri vrne v Bim, v torek pa bo že sprejel predsednika zahodno-neimišike republike prof. Heussa. Ue-ta bo po -uradnem obisku v Rimu odšel na privatno potovanje po Južni Italiji, na po-, vratku pa bo uradno obiskal Vatikan, kjer mu pripravljajo’ sprejem, s kakršnim počastijo samo šefe katoliških držav. M. Šuštar Kenijski zakonodajni svet zavrnil novo ustavo Nairobi, 14. nov. (Reuter) Člani kenijskega zakonodajnega sveta, ki so jih izvolili domačini, so danes objavili sporočilo, v katerem zavračajo novo ustavo za Kenijo, ki jo je predložil britanski minister za kolonije Allan Lennox-Boyd. Kenijci zahtevajo, naj bi namesto sprejetja te ustave sklicali ustavodajno konferenco, ki bi proučila probleme upravljanja v Keniji. SVETI PODJETU NA MADŽARSKEM Budimpešta, 14. nov. (Tanjug). Generalni sekretar sveta madžarskih sindikatov Sandor Ga-spar je danes izrazil željo in pripravljenost madžarskih sindikatov za sodelovanje z vsemi sindikalnimi gibanji na svetu na osnovi spoštovanja mnenja in načelnih stališč drugih. Dejal je, da se od oktobrskih dogodkov dalje to sodelovanje ni zadovoljivo razvijalo in da ni doseglo tiste stopnje kot sodelovanje na meddržavnem področju. Generalni sekretar madžarskih sindikatov je danes govoril pred predstavniki tiska o notranji problematiki madžarskega sindikalnega gibanja ter je dA Blkiudaio izfoogMitaitA do- bre izkušnje Iz preteklosti In uvesti neke nove mere v borbi za okrepitev sindikatov, demokratizacijo upravljanja v proizvodnji in zvišanja proizvodnje. Izjavil je, da bo prihodnje dni objavljeno besedilo zakonskih določb o ustanovitvi »svete? podjetij«, ki naj bi zamenjala zakon o delavskih svetih. Tli sveti imajo za cilj nadaljnjo demokratizacijo upravljanja v proizvodnji, hkrati pa bodo »strogo pazili, da ne bi bila kršena načela odgovornosti neke osebe« ter da bo reorganizacija izvedena »v skladu s postavkami, da državna lastnina predstavlja naj višjo obliko družbe*# lastnine. c MS. KI 1) R N R ta M O v Drami V nizu proslav štiridesete obletnice Velike oktobrske socialistične revolucije j« bila uprizoritev »Optimistične tragedije« ruskega dramatik* Vsevoloda Višnjevskega ter v priredbi in z dopolnitvami ter v režiji Bratka Krefta vsekakor ena izmed najzanimivejših prireditev. Zanimiva je bila že zaradi dvojnega avtorstva samega, ntič manj zaradi izbrane množice nastopajočih), zaradi dela tn njegove uprizoritve ter zaradi okvirne izvedbe. Višnjevski (1900 — 1951) je napisal vrsto dram — njegovo Zbrano delo vsebuje osem jger — med katerimi zavzema »Optimistična tragedija«, ki je posvečena XV. obletnici Rdeče armade (1932), eno najvidnejših in menda najznačilnejših mest v njegovi dramatski tvornosti. Njegovo dramatiko označuje odpor zoper naturalistično slikanje in zope.r nadrobno psiho-logiziranje na odru. V težnji, da bi ustvaril »monumentalno dramo« kot izraz novih časov in novih ljudi tetr moderno tragedijo z novim duhom, brez mračne brezperspektivnosti klasične tragedije ali moderne psihološke drame ibsenskega kova, skuša oploditi svoje delo z elementi antične tragedije, pa celo z elementi srednjeveškega misterija. Zaradi tega predstavlja njegovo delo nedvomno zelo zanimiv eksperiment. Da pa je t0 eksperiment, priča že dejstvo, da pisec svoje delo pogosto variira, pričujoča »Tragedija« je bila napisana v treh variantah. Višnjevski piše svoje drame, ne kot tradicionalni dramatik, čigar tekst je neovržno veljaven in odločilen za režiserja in igralca, marveč boi j kot (filmski scenarist, čigar besedilo je režiserju samo gradivo, s katerim le-ta bolj ali manj svobodno razpolaga. Nedvomno je to tudi nagnilo režiserja Krefta k soavtorstvu, ne glede na druge značilnosti dela, kot so množičnost in zunanja razgibanost, značilnosti, ki ustrezajo odrski fn teatralni nadarjenosti tega režiserja. Višnjevski slika v »Optimistični tragediji« revolucijo ali pravzaprav revolucionarni proces že po zmagi revolucije — v Kreftovem prologu nastopa celo Lenin sam. ki razglasi pomorščakom to zmago — ko se je sovjetska oblast v interveni-stični in državIj anski vojni borila s tujimi in domačimi sovražniki za utrditev svoje oblasti. Snov drami je formiranje prvega pomorskega polka v Rdeči. armadi, sestoječega iz mornarjev ladje »Avrora«, in pa borba zoper duha organizirane anarhije, ki prevladuje med mornarji. V tej borbi ima glavni delež komisar v osebi mlade ženske, ki na kraju tragično umre kot neustrašna žrtev belega terorja prav tedaj, ko ta polk pomorščakov častno zmaga nad regularnimi carskimi četami in je tako vključen v Rdečo armado. Višnjevskega drama učinkuje na odru kot pričevanje oči- NAGRAJENA SLUŠNA IGRA Odkar so se razvile slušne Igre kot nova literarna zvrst, ki celo močno odriva stare, ustaljene načine literarnega izražanja, so se v marsikaterem pogledu izboljšali tudi kulturni stiki med raznimi narodi. Stiki med radijskimi postajami po svetu so namreč zelo živahni in posebno pri slušnih igrah zelo hitro zamenjujejo novosti med seboj. Morda pomembnejše novosti na nobenem kulturnem področju tako hitro ne obidejo sveta, Za pospeševanje teh stikov ob slušnih igrah je bil ustanovljen leta 1948 Prix Italia, nagrada za najboljšo slušno igro vsakega leta. Tekmovanja se lahko udeležujejo s svojimi slušnimi igrami avtorji vseh narodov in jezikov, vendar morajo biti igre že Izvedene, tako da ocenjevalna komisija lahke bere besedilo in posluša izvedbo. Za letošnjo nagrado so - tekmovali avtorji 15 držav od Amerike preko Evrope do Japonske. Razsodišče je nagrado podelilo avstrijskemu pisatelju Herbertu Eisenrelchu za slušno igro »Tako živimo in tako umiramo« v izvedbi bremenskega radia. Nagrajena igra je znana tudi slovenskim poslušalcem, ker jo je takoj po nemški izvedbi kot prva nenemška prevzela ljubljanska radijska postaja. vidcev, najsi je bilo delo napisano petnajst lot potem, ko se je avtor sam udeleževal teh bojev. V pisateljevi e voka c-ji lastnih spominov in po proučujočih pogovorih z drugimi udeleženci je avto.r potem s strastno prizadetostjo in hlastnim zanosom napisal ta tri kratka' dejanja, ki gredo mimo gledalca kakor pisan mozaik, kot fragmenti neposrednih doživljajev, še svežih od krvi in ne povsem urejenih, a z ostro izdelanimi glavnimi značaji To doživljajsko neposrednost še stopnjujeta oba kronista, kakor ju imenuje slovenski prevod, dva udeleženca, od katerih je v državljanski vojni ede,n padel, drugi pa je bil obešen, in ki gledata zdaj na odru svojo bodočnost, svoje potomstvo, ter spremljata in komentirata dogajanja. Vendar pa učinkuje delo zaradi te neposrednosti bolj kot improvizacija in kot reportaža, kakor pa kot izdelana in do kraja dognana umetnina; v režiji B.r. Krefta bolj vizualno in slušno kakor pa emotivno Kljub temu pa je de-Lo dovolj krepko zasnovano, da bi učinkovalo tudi samo zase, brez okvira. Vendar pa je .režiser, ki Je pač tudi dramatik, čutil potrebo dati delu v počastitev velikega praznika revolucije še večji in močnejši slavnostno-priložnostni poudarek. Zato je krepko posegel v »gradivo« Višnjevskega »Optimistične tragedije«. Kolikor je mogoče na podlagi ruskega izvirnika, a brez igranega teksta pred seboj 'presoditi, je dramatik Bratko Kreft napisal prolog in epilog. dal delu tako svoj okvir, vendar pa je bil .njegov poseg še znatnejši, tako znaten, da Se je lahko podpisal kot soavtor. Mislim, da je šel ponekod nekolikanij predaleč, a tako je napisal malone nov igrofcaz z osrednjim jedrom drame Vllš-njevskega in z močnejšim Pa_ udarkom proslave same. Režiser je občutil vojno-politično dramo Višnjevskega kot rapsodijo in je res ustvaril neke vrste rapsodično apoteozo revolucije. Skušal (je podati sintezo raznih umetnostnih elementov od konstruktivističnega odra (delo scenografa VI. Rijavca), ki predstavlja del ladje — menda Avrore — s komandnim stolpom, preko glasbenih elementov (glasbo je napisal Bojan Adamič) ter filmskih . projekcij do odrskih akcij, ki se stopnjujejo v svoji zunanja dinamiki do silovitih in burnih akcentov. Tako je nastal očiten dšsproporc med zunanjim in notranjim dogajanjem kljub nekaterim zelo lepim intimnim prizorom osrednje d,rame. — Ob oder Je postavil režiser nadnaraven, več metrov visoki kip Prometea, tega večnega simbola vseh puntarjev, klijuboval-cev in iskalcev novega. Kot že omenjeno, je dal nastopiti v 1 Prizor iz »Optimistične komedije« Literarno pismo 0 Rabljevi Rdeči konienfei prologu Leninu samemu, epilog pa se je zkijučil z živo sliko glavnih, ideologov socializma. To je dajalo delu nekak obredni, vzhodnjaško - ikonski značaj. Po odpeti internacionali na odprtem odru je sipustil v avditorij dva goloba-znamilca miru, na poslušalce pa se je vsul šop rdečih letakov. , Delo, ki ga je opravil Kreft s to režijo, je nedvomno ogromno. 2e to. da je z vojaško strumnostjo izuril nepregledno vrsto statistov, je poglavje zase. Nič manjše, a še dragocenejše je delo pri osrednji drami, ki nas tu predvsem zanima. Osrednji lik drame je prvi komisar bodočega prvega pomorskega polka. Komisarja igra Vika Grilova. Njen nastop je sprva nekam plah* tih, malce zbegan, njena drobcena postava se kar groteskno odbija od zajetnih, surovih in raz-pašnih pomorščakov. Ta navidezna plahost pa se kmalu sprevrže v odločnost že ob prvem .nastopu, še bolj pa v nastopu z napadajočimi anarhisti. To je odločnost človeka, ki ve, kaj hoče, ki je prešimjen z idejo. Te lastnosti razodeva tudi v pogovorih s komandantom* nekdanjim carskim oficirjem in z Vaino.nenom, mornarjem finskega porekla, skoraj edinim pravim komunistom v posadki, z vodnikom anarhistov ter z njegovim pribočnikom Hripavim, posebno Pa z mornarjem Aleksejem, ki ga s svo- jim nezmotljivim poznavanjem ljudi preveri za svojo stvar. Igra dri Love j« tiha in .pridušena skoraj, zato ne kaže kake posebne izrazitosti, a je s svojo preprosto človečnostjo naravna i,n resnična. Veseljaškega in anarhično razpašnega harmomi-kaša-mornarja Alekseja, »delovnega meščana«, je odlično zaigral Stane Sever.' V bogati galeriji Severjevih tipov bo ostal gledalcu v spominu tudii njegov lik mornarja Alekseja, ki ga je opremil z novimi, presenetljivimi črtami. Vodnika anarhistov je upodobil Janez Cesar z zrelo igro, dasi mu človek njegove divje anarhistične krvoločnosti kljub njegovim mrko bliskajočim očem nekako ne more do kraja verjeti. Dobe,r je bil tudi njegov pomočnik Hripavi, .ki ga je. življenjsko smiselno podal France Preset-nik; nič manj Vaanonen, ki ga je svojevrstno upodobil Branko Miklavc. Komandanta igra Lojze Drenovec z noble&o bivšega carskega častnika, a poštenega človeka. Tako tudi ostali mornarji, kot krmar Lojzeta Potokarja, Kozavi St. Cesnika in drugi, med katerimi so nekatere vloge zasedene z najvidnejšimi igralci, kot M. Skrbinšek, J. Zupan, B. Kralj, Dr. Makuc, J. Souček, L. Rozman in še mnogi drugi, ki jih ni mogoče navesti, ter belo M« Danilova (dasi bi 'to' vlogo opravila lahko tudi katera druga moč). Prvega in drugega kronista sta z ne- pretenciozno smiselnostjo podala Ivan Jerman iin Andrej Kurent. Človeški lik Lenina je z neprisiljenim nastopom poksi-zal Maks Furiflan, ki je bil v maski boljši kakor govorno. Kot pripoveduje pesnik Maja-kovski, je zvenel odločni glas Vladimirja Iljiča kot rezki in ostri udarci sekire. .. Slavnostna počastitev oktobrskega praznika je potekala v ozračju močnega zanosa in razgibanega temperamenta prireditelja proslave, tistega temperamenta v obvladovanju množic in akctiii, ki ,g,a je pokazal Bratko Kreft že davno nekoč kot mlad .režiser, ko je režiral prvo slovensko izrazitejšo socialistično dram0 — »Krizo« R. Golouha v slovenski Drama. Avtor »Optimistične tragedije« je v razmišljanju o svo-jem delu za to igro tudi dejal: »Vem, da delam pri delu mnogo napak, od ihte do izpadov, toda v svojo resnico verujem!« Morda velja ta ugotovitev do neke mere tudi za poustvarjalca in soustvarjalca te drame. Morda je režiserjev temperament mestoma segel predaleč — zakaj č6 kje, velja zlasti v umetnosti pravilo: nil nimis! V omejitvah se razodeva mojster. Ne glede na to pa sta trud in delo. ki sta bila vložena v to uprizoritev«, nesporna. Zategadelj je upati, da bo tudi odziv občinstva temu primeren. Fran Albreht Dragi prijatelj! Če si te dni, ko smo proslavljali štiridesetletnico Oktobrske revolucije, listal po našem časopisju, si na njegovih straneh kaj pogosto naletel na ime ruskega pisatelja Izaka Bablja. Menda se ne bom dosti zmotil, če zapišem, da je bilo v tem času proslav in pisanja o veliki obletnici objavljenega največ njegovega in to v prvi vrsti iz njegove zbirke kratkih novel Rdeča konjenica. To vsekakor nekaj pomeni in če vemo, da je Izak Babelj napisal v svojem kratkem življenju zelo malo, komaj nekaj sto strani proze in dve drami, potem pomeni to dejstvo nadvse lepo priznanje njegovi umetnosti. Izaka Bablja smo dolgo časa poznali skoraj samo po imenu. Vedeli smo za njegovo Rdečo konjenico, toda le malokomu med nami je uspelo, da je prišel do nje, zakaj njen avtor je bil v Sovjetski zvezi do pred kratkim na seznamu tistih pisateljev, ki jih niso več po-natiskovali. Sele pred dvema letoma nekako je umetnost Izaka Bablja prišla spet do veljave. Zdaj smo njegovo Rdečo konjenico dobili tudi pri nas (v prevodu C. Kopčavarja jo je izdala Cankarjeva založba). Drobna knjižica 160 strani. Nekaj nad trideset zgodbic je v njej. Zbirka je izšla v Rusiji 1926. leta, napisana pa je bila štiri leta prej. v času državljanske vojne, torej v neposrednem dotiku z najtežjimi' dnevi borbe, za obstanek mlade socialistične države. Babelj se je s knjigo hitro proslavil. Maksim Gorki, ki je prvi odkril pisateljski talent mladega Zida iz Odese, je avtorja Rdeče konjenice označil za »velikega pisatelja in vdanega boljševika«. Dobrih deset let kasneje (kmalu po smrti Gorkega) so Bablja zaprli in tedaj je njegovo ime izginilo iz sovjetskega tiska. Izginilo skoraj vse do daries. Z njim pa so Rusi izgubili enega izmed svojih najboljših ustvarjalcev prvega desetletja po revoluciji, človeka in umetnika, katerega pomen je neprecenljiv in katerega umetnost je še v današnjem času živa in pomembna, kot je bila živa in pomembna takrat, ko je nastala. O Izaku Bablju lahko govori- mo danes, komaj dvajset let po njegovi smrti kot o klasiku ruske revolucionarne literatvA re. Bistva Babljeve umetnosti ni lahko opredeliti. Njegova. Rdeča konjenica, ki se bo marsikomu nemara zdela bolj dokument svojega časa kot pa izpoved velike pisateljske osebnosti, je literarno delo močno zapletenih sestavin. Res je: zunanji videz teh kratkih in lirično napisanih zgodbic je kaj preprost. Človek bi dejal, da gre bolj za nekakšne dnevniške zapiske, ki so nastajali neposredno po dogodku, za nepretenciozne zapiske o stvareh, ki so pisatelja zanimale. Toda tak je le videz. Za to zunanjo skromnostjo se skriva umetnost nenavadnih kvalitet, umetnost tiste žlahtne vrste, ki me v marsičem spominja na pisanje Anatola Francea. To je pisanje, ki trl-umfira v najbolj zgoščenem slikanju najpomembnejših človeških zadev. V slikanju, ki mu je resnica vse in ki ne pozna ne strahu ne pretvarjanja. Izak Babelj svoje Rdeče konjenice, konkretno Buden-nijeve konjenice, v kateri je bil komisar, ni v ničemer olepšal, ni delal iz ljudi junakov tam, kjer niso bili, in je o njih povedal to, kar je mislil, da je prav in kar je po svoji pisateljski vesti moral napisati. Ni maral vojne, ni maral ubijati ljudi in je sovražil vse, kar je bilo v zvezi z ubijanjem in poniževanjem človeka. Vendar pa je sodeloval v borbi do kraja, ker je prav tako natanko vedel, da bo samo ta prinesla preganjanemu človeku mir in pravo življenje. In rezultat vsega tega? Rezultat njegovega odkritega in poštenega pisanja? Rezultat njegovih velikih pisateljskih sposobnosti? Nekaj nad trideset. odlično napisanih vojnih zgodbic, ki tvorijo nedeljivo in umetniško pomembno literarno stvaritev. To — pa še veliko epopejo o borbi sovjetskega človeka za duhovno in materialno osvoboditev, epopejo prav zategadelj, ker je bila napisana z vso odkritostjo in z največ jo poštenostjo. Te pozdravlja Milan Sega V SREDO ODPRTA V LJ Razstava slik njata Joba »Galerija umjetnina v Splitu« je ob dvajsetletnici slikarjeve smrti priredila retrospektivno razstavo del tega pomembnega in prezgodaj umrlega umetnika. Razstava je obiskala razna primorska mesta, sedaj pa ji je Moderna galerija v Ljubljani dala na razpolago svoje gostoljubne prostore. Umetnost Ig-njata Joba je tako kvalitetna v jugoslovanskem likovnem svetu, Ignjat Job: Ribiči, 1921 da je prav, da se tudi mi nekoliko pobiiže z njo seznanimo. Zg Jobov življenjepis j* zanimiv ter poln usodne sle po življenju Sn umetnosti. Roljen je bil v Dubrovhiku leta 1893 v premožni družini. Oče je bil Dalmatinec, mati pa švicarsko nemške krvi — in je morda materin element tudi sovplivai na oblikovanje Jobovega slikarstva, ki vsebuje mnogo nordijskih poteza Ko je bil Job pet let stair, mu je umri oče, mati je sedaj živela zase in posvečala vso skrb otrokovemu razvoju. V družini se je mnogo bralo — med drugim tudi Dostojevskega. Job sam je znal na pamet posamezne odlomke iz teh del, tako na primer govor starega Karamazova. Kot dijak na gimnaziji je bil nadpovprečno nadarjen, st cer pa izredno razborit in senzitiven. Leta 1914 se je začela prva svetovna vojna. Joba so takoj zaprli in ga odpeljali kot talca v šlibeniško ječo. Po posredovanju zavednega brvatskega. zdravnika so Joba kot »neuravnovešenega« človeka sprejeli v bolnišnico za duševne bolezni, kjer je simuliral blaznost do jeseni leta 1910. V lej okolici je Job veliko trpel ter se je s tem svojim doživetjem oddolžil kasneje s pretresljivo kompozicijo »NorcS«. Ko se je vrnil domov, se je pričel baviti s slikarstvom, preselili s« je v Zagreb ter se vpisal na Umetniško akademijo. Prof. Babič »e ga 'spominja kot dijaka, M je včasih zel0 napredoval včasih pa tudi ne. kajti Job se ni znal disciplinirati. Leta 1®19 se je ooročil z neko svojo kolegico, toda zakon ni dolgo trajal. Leta 1920 je Jobu umrla mati in to ga je silovito potrlo. Ves obupan in razdvojen je zapustil Akademijo ter s« napotil v Italijo (Rim, Neapelj, Capri), ki er ‘ je n-j-s— o slik"1- T.eto mo? se Je preselil v Beograd, kjer se je bavil z novinarstvom in ilustratorstvcm. Poročil se je vdrugič z učiteljico 2. Cvetkovič, to pot »rečno, kajti žena ga je razumela in je tako požrtvovalno sodelovala pri njegovi umetniški rasti. Leta 1924 je bival z ženo na Lopudu in slikal, naslednje leto 1925 pa ga je doletela nova katastrofa — zbolel je za tuberkulozo. To je slikarja, ki je bil po svoji konstituciji orjak, strahovito prizadelo. ‘Zena je zapustila univerzitetni študij in bila nastavljena kot učiteljica najprej na Ovčar-Kablaru, potem pa v K ul i ni pri Zitkovcu, kjer se je Job zdravil in marljivo slikal. V Jobu je zavratna bolezen sprožila mogočno željo po delu in pa hrepenenje po rodni, dalmatinski obali. Leta 1927 ge je družina preselila v Vodiice pri Šibeniku, nato pa v Supetar na Braču, kjer je Jobovo slikarstvo vzplamtelo v mogočnem, razburkanem sijaju. Mrzlično je ustvarjal, kakor da bi slutil prezgodnjo arnrt. Sredi dela je umrl v Zagrebu 1936. leta. *> Slikarsko delo Ignjarta Joba leži danes p.red nami kot d.ra-g>ooen pa tiudd. tragičen torso. Velikan jyo telesu, človek s sil- n im temperamentom — po drugi strani pa vklenjen v klešče neozdravljive bolezni — se je Job krčevito boril za svoj individualni umetnostni iz,raz in - je z nagli,mi; koraki prehodil razdalje, katere bi drugi slikarji lagodnega življenja počasi ter s pridoim brez tegob fin žalosti prenesli na svoja platna. Jobova nagla rast &n žgoča strast po preoblikovanju vidnega sveta ter oblikovanju lastnega slikarskega nazora nas močno spominjajo na Vincentovo slikarsko usodo in ni slučaj, da *e njuna umetnost nekje dotakne drugia druge, dasi samo posredno in pa za kratek čas. Doba* ko je Job s polnim glasom in z vSo svojo razviha-rje-no notranjostjo zapel, je trajala 1® devet let In mi vemo, da j« v tem času ustvarjal s silno vnemo (leta 1934 — štirideset slik!). Bred tem obdobjem pa je Job iskal svoj pravi slikarski Izraz. Leta 1921 je nastala .na Capriju podoba »Ribiči«. Na tej sliki so še jasno vidni sle-doyi secesije, nagnjenost k de-ko.rativnosti, v barvnem oziru vpliv Uzelca (G. Gamulin), v likih ribičev pa težnja k mani-ristični slikovitosti in ekspresivnosti. Temu času so sledile podobe majhnega formata, z obmorskimi motivi, kjer je slikar postavil v ospredje gruče drobnih ljudi, v ozadje pa obmorski pejsaž (»V mlinu za oljke«, »Primorska vas«, »Nedelja na otoku«, »Trgatev v primorski vasi« — slike nastale 1925—1927. leta). Slike delujejo kot slikarjevi spomini na nekaj silno lepega, prazničnega pa tudi nostalgičnega. Ljudje se gibljejo kot v sanjah, njihove poze se ponavljajo v rahli zavzetosti, kolorit je nežen, oblike predmetov krhke. Odkod Jobu tak pogled na slikarstvo? V nekaterih podrobnostih (arhitektura, oblikovanje pejsaža) so morda na delu to-dobni Italijanski vplivi, v pogledu oblikovanja človeka pa »e je Job nedvomno naslonil na Pietra Brueghla star. (primerjaj figuri ležečih mož na sliki »Nedelja na otoku« z Brueghlovo podobo »V deveti deželi«). Holandcev realizem z rahlimi maniTističnimi odtenki bo za oblikovanje človeka v Jobovem slikarstvu odločilnega pomena. Job bo kasneje človeka po svoje pregnetel, ustvaril ga bo čokatega, deformiranega, noge žena bodo dobile plavuta-ste oblike — vse to pa sega nazaj v bistvu v Brueghlovo zakladnico človeških figur. Po naselitvi v Dalmaciji se je Jobovo slikarstvo zelo iz-premenilo. Leta 1928-30 je nastala podoba »Sončnice«, v letu 1929-31 pa portret »šjor Bepo«. Van Goghovi vplivi (mprda tudi Dobrovičevi?) so tu jasno vidni. Način, kako je slikar upodobil cvetove nož in jih povezal z ozadjem, je Vincentov — pri školjki pa mu je zmanjkala »predloga« ter je zato slikarsko neodločen in neprepričljiv. Isto velja tudi za portret, deloma kar se tiče slikarske obdelave v nadrobnostih in načina postavitve v prostor. »Supetar« (1929) pa pomeni že slovo od Vincenta, način obdelave ploskve je svobodnejši, tonska skala je svetla, kredaeta (Do-brovič?), Job je nadel bolj sproščen odnos do slikarskega predmeta. Tiri krajine (»Pokrajina na Braču« — 1929-31 leta, »Bori in oljke« — isti čas, »Pokrajina z umetnikovim domom«) so prehodnega značaja, a že tik pred »jobovskim« slikarskim slogom. Vse tri So polne pomladi, občutja sreče in tudi že rahlega nemira. »Lovski piknik«, »Sprehod ob morju« in »Večerja na obali« (1S30 do 1933. leta) pa so že znanilke no vood kritega sveta, ki bo poln ekspresije, burne apoteoze življenja — toda zastrte s tančico Brenkosti in neke nedopovedljive žalosti. V tem zadnjem bloku umetnostnega dela je Jobovo slikarstvo kot »mlado vino«, polno kipenja in hlastnega oblikovanja vidnega sveta. V podobi »Gripe« je organiziral svoj .nemir v jasne, arhitektonske oblike, kakor da bi se bal razbiti kalup žive narave. V svo j ih vel ikih kornp oz i c i j ah (»Bakhanal leta 1932-34) je grmadil vedno nove in nove dokaze veselja in življenja, vse je oblikovano v kontrastih, vse žari v barvi. Ta temperamentni način pripovedovanja, zastrt z nostalgijo, me močno spominja na prozo todobnega B. Magajne. Zopet je Job drugačen v »Lumfoa.rdi«« (leta 1933). Barva je ujeta v trdnejše konture* ki naj s svojo razgibanostjo govorijo o slikarjevemu umetnostnem In človeškem razburjenju. Ta podoba me močno spominja na Munchovo slikarstvo, dasi je nastala samostojno in ob lastnem iskanju. V tem gigantskem boju za lastno življenje in likovni izraz so z.ra-stle čiste in velike umetnine kot »Moj dom«, fantastična povest »Procesija na Braču« in — lahko rečemo — absolutna podoba dalmatinskega pejsaža — »Kamenita miza«. Leta 1935 je Joib naslikal dve sliki »Oljke«. Zdi se, kakor da bi minila velika nevihta; v umetnikovi duši g« je zjasnilo, nenadoma se mu je odprl nov svet, .kakršnega vidijo lucidne oči. Dve pokojni krajini s pečatom večnosti in nespremenljivosti na sebi, skromna drevesa, pogled v dolino, morje in nebo. Vse to pa de naslikano s suv*» (renosti*) in znanjem velikih, dobrih slikarjev. Dr. Stane Mikul St'. 269 — is. novembra 1957 / SLOVENSKI POROČEVALEC / str. 5 Dokumenti slovenskih udeležencev Oktobrske revolucije Podatki o dejavnosti slovenskih vojnih ujetnikov v Rusiji za časa oktobrske revolucije in državljanske vojne so zelo po-jpanfikljivi. Preteklo je skoraj štirideset let, večina udeležencev ni več živa, zato njhovih spominov nimamo, prav tako ne eventualnega gradiva, kii bi ga bili prinesli s seboj ob vrnitvi v Jugoslavijo. Dokumentarno gradivo pa, ki se nahaja v sovjetskih arhivih, še čaka raziskovalca. Vendar so preostali živeči udeleženo: oktobrske revolucije in državljanske vojne v Rusiji s tvojimi spomini, ki so jih napisali zadnje mesece, nekoliko popolnih naše znanje o vlogi Slo- vencev v revolucionarnih bojih leta 1917—1920. Iz spominov — nad trideset — lahko zaključimo, da se je nekaj tisoč Slovencev bojevalo v vrstah Rdeče armade, a nekaj sto jih je bilo včlanjenih v bolj šev iški partiji. Razen spominov so tovariši, ki zaslužijo priznanje in hvaležnost, privlekli na dan tudi -pomembno dokumentarno gradivo, ki: so ga skrivali v preteklih letih reakcije, včasih z ririkom za svojo svobodo in življenje. Med njimi so dokumenti, doslej neznani in neobjavljeni. Tako na primer je tov. Franc Fon iz Bovca izročil Zgodovinskemu arhivu pri Centralnem Motiv iz Slovenskih Konjic. (Foto M. B.) Sei iia t|a po Kamniku Kaj sodijo o prometnih ne- •rečah? V tednu prometa so čenči vseh kamniških in oko-.ških šol obiskali razstavo, ki e v karikaturah in slikah prikazala prometne nesreče. Mla-obiskovalci so pridno pose-ali po anketnih listih in od-varjali na postavljena vpra-nja. Prj pregledu odgovorov komisija ugotovila, da so udi učenci vasi Sela in Vrata peč, najbolj oddaljeni od ometa, dali prav dobre od-vore. Občina je 33 učencev a gradila z boni za nakup šol-;h potrebščin v vrednosti 500 din. * Hdo ga bo popravil? Hodnik za pešce proti kulturnemu domu je tako razdrapan in vegast, da se ga ljudje izogibajo in hodijo rajši po lepo betoniranem gladkem cestišču. Vsak dan gredo tod vsi obiskovalci kina, dve izmeni delavcev podjetja »Kamnik« in 120 abonentov restavracije »Dom«, skupaj okrog 1000 ljudi. Ali ne bi zaslužili tudi ti malo več pozornosti? Bvojmoševa mama Uspel roditeljski sestanek. Okrog 600 roditeljev se je udeležilo prvega roditeljskega sestanka na kamniški gimnaziji. Starši so z zanimanjem poslušali poročili ravnatelja Augu-ština Laha in prof. Verstovška o tekočih problemih gimnazije in rezultatih prve redovalne konference. Predsednik šolskega odbora Peter Klavčič pa je dal staršem koristne napotke pri izbiri poklica. -a komiteju Zveze (komunistov Slovenije originalno izkaznico na platnu, kjer je s strojem napisano in z žigom in podpisom potrjeno, da je član boljševiške partije z dne 13. marca 1619. Izkaznico mu je izdal Centralni jugoslovanski biro pri Centralnem komiteju R/usike komunistične partij e (bol j ševifcov) aprila leta 1921, pred.no je odpotoval domov na Primorsko. Izkaznica je bila natipkana na platnu, da se jo je lahko skrilo v obleki pred žandarjii in policaji, ki so stikali za boljševiki. Isti tovariš je izročil arhivu fotografijo Jugoslovanov, članov jugoslovanske sekcije RKP(b) v Moskvi iz leta 1921. Obenem je prinesel kup brošur in knjig v slovenskem in skrb oh rvatskem jeziku, ki so jih jugoslovanski komunisti v Moskvi izdali v letih 1918—1921. Iz seznama »Jugoslovanska komunistične biblioteke« vidimo, da je v slovenščini tedaj izšlo enajst brošur, med njimi: Karl Liebkneeht, Pajki in muhe; Drago Godiina, Narodnjaštvo in interesi proletariata; Klara Zetkin, Borba za svobodo in mir; Bela Kun, Kaj hočejo komunisti; Manifest Komunistične internacionale; Platforma Komunistične internacaoale; Teze tovariša Lenina o meščanski demokraciji in proletarski diktaturi in drugo. Podobne dokumente so prinesli tovariši Franjo Novak iz Ljubljane, Anton Faganeli iz Ribnioe, Miljutin Garlati iz Kanala in drugi. Edini izvod časnika »Svetovna revolucija« in sicer številke 16 od .septebmbra 1918 je Zgodovinski arhiv prejel od antikvariata Cankarjeve založbe. V številki 16 »Svetovne revolucije, ki jo je izdala jugoslovanska sekcija RKP(b), najdemo uvodnik v slovenščina .pod naslovom »Za koga se bijete, tovariši,« članke in informacijo v srbo-hrvaščimi in bolgarščini, v latinici in cirilici. Beležke pripovedujejo, kako je razpadala avstrijska armada, ki je sedaj okupirala Ukrajino, kako se je v zaledju Avstrije zbiral »zeleni kader« in drugo. Spomini udeležencev in prvi najdeni dokumenti pričajo, da je bila močna in razgibana poli- jj titna dejavnost slovenskih vojnih ujetnikov, ki so se pridružili revolucija, da so se širokopotezno in energično uveljavljali v Rdeči armadi, Partiji in državni administraciji. Ti podatki tudi potrjujejo, da . gre v precejšnja meri verjeti obširnemu referatu hrvatskega bana iz leta 1921 o dejavnosti jugoslovanskih komunistov v so-vijetaki Rusiji. Zgodovinski arhiv pri CK ZKS je foto-kopiije omenjenih dokumentov vključil v razstavo, ki je posvečena Oktobrski revoluciji in delavskemu gibanju na Slovenskem leta 1917 do 1920. Razstava je odprta v dvorani ljubljanskega magistrati in bo trajala do konca novembra. F. K. V Vinici so letošnji krajevni praznik povezali z otvoritvijo novega gimnazijskega poslopja. Otvoritve so se udeležili številni prebivalci Vinice in sosednjih krajev, zastopniki sekretariata za šolstvo LRS in drugi. Rudolf Kavčič je ob tej priložnosti orisal zgodovino šole na Vinici, ki je bila ustanovljena leta 1822, zgrajena leta 1838, dozidana pa leta 1883. Spomladi [eta 1944 pa so jo uničila nemška letala. Bogto Stupan je v imenu Sveta za šolstvo LRS pohvalil graditelje in vse, ki so pri gradnji sode ovali. Ravnatelj gimnazije se je zahvalil tajništvu za kulturo in prosveto LRS, ki je omogočilo gradnjo, okrajnemu ljudskemu odboru v Novem-mestu in predsedniku občine v Črnomlju, ki je storil vse, da je bila prva faza gradnje 'končana, novo poslopje pa izročeno svojemu namenu. — Ran Boljši občni zbori sindikalnih podružnic ▼ novomeškem okraju — V tovarni »Belt« so se podrobno pogovorili o vseh težavah #*■ Do konca novembra bodo končani občni zbori sindikalnih podružnic v novomeškem okraju. Pred občnimi zbori so imeli razširjene seje okrajni in občinski sindikalni sveti, ki so med drugim sprejeli napotila za priprave občnih zborov. Letošnji občni zbori so znatno boljši kot so bili doslej. To velja za udeležbo ter vsebino poročil in razprav. Prvič letos na sindikalnih obč.nlih zborih razpravljajo tudi o gospodarstvu občin in njihovih problemh. V tovarni »BELT« v Črnomlju se je udeležilo občnega -zbora veliko število članov tega mladega kolektiva, med njimi tudi nekateri člani, ki so v bolniškem staležu. Skrbno sestavljenemu poročilu predsednika upravnega odboira je sledila razprava, Id je pokazala nekaj problemov, s katerimi se borijo v tem podjetju. Zasavska mladina tekmuje V POČASTITEV VIL KONGRESA ZKJ Te dni so se Črnomeljčani po-Lovili od znane ‘belokranjske par- zanske matere Marije Dvojmočeve. Pokojnica je za vedno za-isnila oči na svojem domu v Kanižarici, pokopali pa so jo na cr-nomeljskem pokopališču v Vojni vasi Na zadnji poti so jo spremili razen številnih domačinov tudi partizanski prvoborci narodni heroj Jože Borštnar, Franc Novak-Očka in oredsednik Okrajnega odbora SZDL Martin Žugelj. Ob odprtem grobu pa se je od pokojnice poslovil predsednik Občinskega odbora ZB France Košir. Dvojmočeva mama je posvetila vse svoje sile družini. Ob strani svojega moža pa je živo občutila tudi vso borbo slovenskega rudarja za njegov obstanek in za priznanje osnovnih človečanskih pravic, saj se je polnih 28 let trudil in poti! po domačih in tujih rudnikih. Prva svetovna vojna ga je skupaj z družino zalotila v Nemčiji in čim je moral leta 1914 obleči vojaško suknjo, se je Dvojmočeva mama sama preselila, s svojimi šestimi otroki v Slovenijo. Njen mož je doživel veliko oktobrsko revolucijo v Rusiji, kjer je bil takrat kot vojni ujetnik. Po povratku v domovino je dobil zaposlitev v rudniku Kočevje. vendar je bil že leta 1820 odpuščen, ker je kot delavski zaupnik vodil prvo povojno stavko kočevskih rudarjev. Zaradi tega je morala vsa Dvojmočeva družina ponovno s trebuhom za kruhom in se preselila v Srbijo v Sepjski rudnik, leta 1923 pa se je za stalno vrnila v Slovenijo ter se naseliia v Beli krajini. Mož se je zaposlil kot rudar v rudniku Kanižarica, kjer pa so ga leta 1930 odpustili zaradi njegove revolucionarne miselnosti in sodelovanja v naprednih organizacijah. Družini je pretilo pomanjkanje, vendar prekaljeni borec ni klonil. Ostal je v Kanižarici in prav vsa družina se je lotila novega posla — izdelovanja opeke. Leta 1940 je bil v Dvojmočevi hiši v Kanižarici osnovan okrožni komite KPS. Na tem sestanku je bil navzoč tudi pokojni narodni heroj Tone Tomšič. Po okupaciji naše domovine se je vsa družina vključila v Osvobodilno fronto in trije sinovi, katerim se je kasneje pridružil še četrti, so vzeli v roke partizanske puške. Najstarejši sin Stefan je padel že februarja 1812 kot borec prve belokranjske čete. Očeta so fašisti zaprli in ga odpeljali v internacijo, od koder se ril več vrnil. Umrl je namreč v taborišču v Padovi ob kapitulaciji Italije. Dvojmočeva mama je odšla v partizane junija 1342. leta ter sodelovala in pomagaia po svojih močeh. Ob razpadu Italije je bila pri Okrožni gospodarski komisiji, ki je Imela svoj sedež v naselju Kočevje pri Črnomlju. Za svoje neumorno delo je pokojnica prejela med drugim tudi odlikovanji Red zasluge za narod in Medaljo hrabrosti. Naj mirno počiva Dvojmočeva partizanska mati v svobodni belokranjski zemlji! Nedavno je bilo v Trbovljah posvetovanje predsednikov in sekretarjev občinskih komitejev LMS, na katerem so razpravljali o tekmovanju v počastitev VII. kongresa ZIKJ, ki s-o ga razpisali že pred dvema mesecema. Ugotovili so, da v vseh občinah že pridno tekmujejo, v čemer prednjačita rade-ška in hrrastniška mladina. Povsod so že začeli s pripravami za volitve v mladinska vodstva, ponekod pa so jih že izvedli. Na ekonomski srednji 'šoli v Trbovljah pa so že začeli s pripravami za mladinske delovne akcije. Kazno je, da bodo ustanovili samostojno mladinsko delovno brigado. Štabe za formiranje delovnih brigad bodo ustanovili tudi na trboveljski in brežiški gimnaziji. Hvalevredna je pobuda predsedstva OK LMS, naj bi tovarniške organizacije Ljudske mladine zučelp z akcijo za izdelavo orodja za pionirske krožke. Zasavska mladina pa bo — kakor prejšnja leta — tudi letos sodelovala pri grad- Zborovtmje v Šentvidu Te dni je imelo Društvo učiteljev in profesorjev šentviške občine svoj redni letni občni zbor. Iz poročila je bilo razvidno, da se je delo odvijalo v posameznih skupinah, ki so svoje delo v glavnem osredotočile na šolsko reformo in družbeno upravljanje v šolstvu. Aktivne s,o bile tudi strokovne skupine, ki so razpravljale o strokovnem izobraževanju svojih članov in se lotile izdelave podrobnih učnih načrtov za prva tri leta, kot jih predvideva načrt za reformirano šolo. Dalje so prosvetni delavci sodelovali tudi pri šoli za starše, raznih tečajih in drugod. V razpravi so navzoči iznesli številne težave. Zastopnik občinskega ljudskega odbora pa je omenil skrb občine za napredek šolstva in drugo. Lep jubilej Te dni je praznoval 55-letnico rojstva Martin Debeljak, po rodu s Kovsikega vrha pri Škofji Loki. Kot sin kmečkih staršev se je že v zgodnji mladosti podal v Ljubljano v uk. kjer je dokončal razne šole in tečaje. Kmalu se je vključil tudi v razna napredna društva in organizacije ter v njih aktivno deloval. 2e teta 1941 se je vkllučil v Osvobodilno fronto, leta 1943 pa te odšel v partizane. Tu si ie pridobil čin kapetana bil je tudi odlikovan z Redom zasluge za narod II. stopnje. Po osvoboditvi je služboval kot upravnik reševalne postaje v Ljubljani, od leta 1952 dalje pa kot vodja strojnih obratov uprave cest OLO Llubliana. Oto jubileju mu vsi znanci, prijatelji in stanovski tovariši iskreno čestitajo in želijo še mnogo uspehov. nji športnih -objektov, igrišč za otroke itd. V nekaterih organizacijah Ljudske mladine so že začeli izvajati program politično-ide-ološkega dela, Ta predvideva predavanja za mladino pred vstopom v mladinsko OTganiza-dljo, obvezna predavanja za vso mladino in dopolnilne teme, ki jih mladina Izbira po želji. V času tekmovanja si bodo mladinska vodstva prizadevala razširiti članstvo Ljudske mladine, saj je še vedno okrog 50 odstotkov mladin« izven mladinske organizacij e. V nekaterih vaseh, v podjetjih in v rajonih bodo ustanovili nove organizacije. Možnosti za ustanovitev novih organizacij -a so tudi v nekaterih spodnj »posavski h občinah, kjer je še mnogo vasi brez mladinske organizacije. —ne To je mlado podjetje, ki je sprejelo zadnja leta veliko novih delavcev. Ti prihajajo v tovarno neposredno iz vaši brez vsake kvalifikacije, potreba po kvalificiranjih delavcih pa je velika. Do sedaj niso imeli možnosti, da bi tej novi delovni sili pomagali do hitrejšega obvladanja proizvodnje, ker niso imeli strokovnjakov. Sedaj je ta pomanjkljivost delno odstranjena an bodo pričeli s strokovnimi tečaji za hitrejše pridobivanje strokovnega znanja mladih delavcev. Drugi problem, ki so ga tudi obravnavali na občnem zboru je problem izostankov od dela zaradi obolelosti. V dese-tih"me-secih je bilo zaradi tega izgubljenih 4.000 delovnih dni. Značilno je, da so k tem 4.000 izgubljenim delovnim dnem veliko pripomogli bolniški izostanki do tri dni, še več pa pove to, da je takih največ ob večjih poljskih delih. Ta problem pa ni samo v »BELTU«. to je skoraj v vseh podjetjih novomeškega okraja. Statistika kaže, da je več izostanko-v od dela zaradi obolelosti poleti ob večjih poljskih delih kot v zimskih mesecih! V »BELTU« so sklenili, da je treba več pažnje posvečati 3-drevnim bolnikom. Dosedanjemu upravnemu odbo.ru pa niso dali razrešnice, ker zahtevajo od njega, da do kraja razčisti še nekatere stvari, ki so v zvezi z vodenjem menze v lanskem letu. (r) Postojna Občinski ljudsk. cdbor namerava ustanoviti klub ljudskih odbornikov. Ta zamisel je naletela med novimi odborniki na zelo dober odmev. V klubu naj bi se odborniki seznanjali z raznimi problema s področja pospodarstva, zdravstva, prometa itd. Tq je predvsem nujno zaradi te,ga. ker je v novem občinskem odboru mnogo odbornikov, ki so bili sedaj prvič izvoljeni. Predavali naj bi predvsem strokovnjaki s posameznih področij dela. • Sanitarna hiKienska služba je v zadnjem času pregledala 143 živilskih obratov. Z namenom, da bi se izboljšalo stanje v teh obratih, je izdala 51 odločb. Iz prometa pa je . izločila 3250 kg različnih živil v vrednosti skoraj 400 tisoč din in okrog 5300 litrov različnih alkoholnih pijač v vrednosti nad 720 tisoč din. Kot vidimo, gre_ tu za milijonsko škodo. Zanimiva je ugotovitev, da je vzrok okvare domala povsod v nehigienski in nestrokovni manipulaciji z živili. Postojnčani pa se pri teim sprašujejo, ali naj tudi to škodo plača potrošnik? —bec. USPEH! MLADIH ZADRUŽNIKOV V ŽALCU V občni 2alec je l7 kmetijskih zadrug in pri večni od njih obstajajo tudi aktivi mladih zadružnikov. V te aktive so največ vključeni otroci članov kmetijskih zadrug. Aktivi s® J»O CESTAH LJUBLJANE Koprodukcijska skrivalnica 2e letos pozami je Triglav film sklenil, da znova poskusi srečo z »Dalmatinsko svatbo«. Film so najprej nekoliko »popravili« s škarjami, nato pa so ga ponovno poslala zvezni komisiji za pregled filmov'. Le-ta je bila tokrat bolj mila kot prvič in je film odobrila za javno predvajanje- Vse to se je dogajalo že letos pozimi. Sedaj je pred duirmi nova zima, film pa se še vedno ni pojaviil v naših kinematografih. Popolna tišina pa je zavladala tudi o drugem koprodukcijskem filmu »Ko pride ljubezen«, ki ga je Triglav film snemal lani z velikim reklamnim lumpom skupaj s Francozi. Kje so vzroki, da obeh filmov še do danes niismo videli? Ali so torej resnične tiste govori-cei, ki so nekoč krožile po Ljubljani, da sta oba filma zelo slaba in ju ni hotelo vzeta v distribucijo nobeno jugoslovansko podjetje za izposojanj« filmov? Pred dnevi smo srečali direktorja Triglav ttilma tov. Tumo, ki nam je v zvezi na zastavljena vprašanja povedal tole: Premiera »Dalmatinske svatbe« je zapoznela zaTadi te-gia, ker še vedno nismo prejeli iz Nemčije barvnih kopij; vendar pa mislim, da bomo dali film v promet najkasneje ob koncu leta. Drugi koprodukcijski film »Ko pride ljubezen« pravkar podnaslavljajo; distribucijo je prevzela sarajevska' Kinema. Nadaljnja pot obeh filmov pa bo odvisna od kinematografov samih«. Toliko direktor Triglav filma. Na ljubljanskem kinematograf- skem podijetju pa smo zvedeli, da imajo za prvo polletja 1958 termine vseh kinematografov že zasedene in bo tako ljubljanska premiera film« »Ko pride ljubezen* šele sredi poletja. medtem . ko jim filma »Dalmatinska svatba« distributerji sploh še niso ponudili-.Videz je torej, - da bo minilo že nekaj časa, preden bo lahko tudi naša publika izrekla sodbo o obeh, tako zelo obrekovanih filmih. Prijatelji »nočnega dela« v Na-Mi Noč le bila mirna ln celo megla le pozabila na Ljubljano. Polnoč je bila Se mimo in Ljubljančani so mirno sanjali o vsem mogočem in ne- mogočem . . . Pri izhodu kina Komune ge je motalo nekal skrivnostnih postav . . . Vrata pred izložbo veleblagovnice Na-Ma 80 se tiho odprla. Spretna rok*..- Nekdo je odvil vijake pri izložbi in odstranil del izložbenega stekla. Gibčne postave so smuknile skozi malo odprtino. Na delo . . - Premili! 1'eno so izbirali predmete. Samo tisto kar ,1e nekai vredno Harmonilka! Lepe zelene barve! Hohner! 200.000 dinarjev!... Usnjen plašč s kraneno podlogo in ovratnikom - • - Perilo . - -Srajce . . . Usnjen jopič ... Ure Potovalne, ročne . .. budilke Same dobre znamke: Dox». Marvin. Helvetia ... In ie drobnarije ... Za vsakdanjo uporabo . . .Mimogrede še malo zlatnine. .. Mirno so si nabirali predmete ln jih spravljali skozi okno . . . Morali sl bodo razdeliti u.en-Takrat na ne bo v*et redu in mirno. Gotovo ee bodo sprti tn mogoče ... Z1utra1 so javili na M tatvino. Komisija le. taUeoj od«* v veleblagovnico 1*» *! o®ea*I* krsl tatvine. Ugotovili so marsikaj------ Ljudje v senci so nekaj pozabili... Vsak, še tako premišljen načrt ima hibe . .. Tudi ta jih je imel . . . Velike . . Bistvene . . . Organi kriminalistične službe so jim na sledu... Kmalu bodo za zapahi... * Vlomili so tudi pri Izbiri na Miklošičevi cesti. Prijatelji galanterijskih izdelkov. . . Mogoče se celo poznajo z onimi iz Na-Me. . . Tudi tam so pozabili, da ostanejo sledovi. . . Tatovi ne bodo dolgo uživali »sadu svojega truda. ..« Kulturni barometer V zadnjem času je založba Mladinska knjiga razposlala knjigarnam kar štiri nova mladinska dela. Spomin na oktobrsko revolucijo so počastili s knjigo spominov na ve- -likega Lenina »Naš Iljič«. Avtor je stari revolucionar V. Bonč-Brujevič. Potopisno literaturo zastopa delo mlade zagrebške slikarke Vere .Nikolič »Potujem v Siam«. Knjigo močno olepšujejo fotografije !in prijetne ilustracilje avtorice. Mladinska knjiga se je odločila tudi za tretjo povojno (izdajo »Visoške kronike« Ivana Tnvča.rj a. To klasično delo slovenske književnosti je izšlo v zbirki Kondor. Pustolovskem u in romantičnemu okusu bralcev so ustregli s knjigo Aleksandra Dumasa »čirni tulipan«. Za naše najmlajše bralce pa so poskrbeli s sedmimi slikanicami Sa osmimU Sizapezanka-mi Vse kaže, da naši ''mladini ne bo primanjkovalo 4epega branj«. ukvarjajo z raznovrstno kmetijsko dejavnostjo. Tako ima aktiv mladih zadružnikov v Braslovčah svoj žični hmeljsk! nasad, ki ga obdelujejo mladinci in se pri tem pripravljajo !n usposabljajo za bodoče hmeljarje. Aktivi zadružnikov v višjih hribovitih predelih te občine pa 6e ukvarjajo z vzgojo drevesnic, jagodičevja itd. Zelo delaven je tudi aktiv mladih zadružnikov v Preboldu. Ta je ob zadnjih volitvah v zbor proizvajalcev kmetijske skupine priredil večjo kmetijsko razstavo. Razstavili so vzorce hmelja, sadja, zelenjave, živinske krme itd. Razstavo so izpopolnjevali grafikoni in slike ter navodila, kako se umno ravna z zemljo, da so pridelki čim boljši. Kmetijsko razstavo si je ogledalo precej ljudi. Prav bi bilo, da bi tudi ostali aktivi mladih zadružnikov posnemali zamisli, delo in aktivnost mladih zadružnikov v Preboldu. Medved ubil konja Čeprav poznamo medveda kot žival, ki ne napada drugih živali ali ljudi, je pred dnevi napadel pod Mirno goro v bližini Koprivnika konja in ga ubil. Lovci menijo, da je bila žival razdražena. Lastnik je prejel potrebno od- škodnino. I. D. Dve z vlaka Ni še dolgo, kar je Zvezna ljudska skupščina sprejela zakon o železnicah, ki naj bi zagotovil pravilnejše odnose železnic do potnikov, seveda ob upoštevanju objektivnih možnosti. Navzlic sprejetju tega zakona pa se na železnicah še vedno dogajajo primeri, kakor jih bom navedel v nadaljevanju tega sestavka. * J. R. iz Prapretnega pri Radečah je pred kratkim potovala v Hrvatsko Zagorje. Ker to ni bilo prvič, je dobro vedela, da na železniški postaji Breg nimajo vozovnic za njeno namembno postajo in jo vselej šele izstavijo. Zaradi tega se je odpravila na pot zelo zgodaj in je bila pol ure pred prihodom vlaka že na postaji. Po četrturnem čakanju je potrkala na okence, vendar se službojoči ni odzval. Medtem se ji je pridružila še ena potnica. Vlak je že vozil na postajo. Sele takrat je prometnik. odprl blagajno in se zelo razburil, ko mu je J. R. povedala namembno postajo, za katero seveda ni imel vozovnice, a tudi časa ni bilo, da bi jo izstavil. Seveda ga je potnica opozorila, da bi moral prej začeti, a on: »Jaz sem prej začel kot vi ...« Prvo potnico je odpravil na vlak brez vozovnice, drugi pa jo je sicer izstavil, vendar ni imel časa, da bi ji vrnil drobiž. Čeprav je J. R. opozorila prometnika, da mora povedati sprevodniku, da ni po svoji krivdi ostala brez vozovnice, tega ni storil. Posledica je bila, da je morala potnica, ki je pol ure pred prihodom vlaka prispela na postajo, plačati kazen 200 dinarjev ... * S. iz Trbovelj se redko kdaj pelje z vlakom, zato ni nič čudnega, če je v voznem redu spregledal, da gre vlak* proti Ljubljani ob petih in ne ob šestih, kot je on mislil. Tik pred šesto je torej prišel na postajo in potrkal na okence. Ko je povedal nameščencu, da bi rad vozovnico za Ljubljano, se je ta razburil, češ zakaj ropota, ko pa gre vlak proti Ljubljani šele po sedmi. Š. se mu je opravičil in.. dobil želeno vozovnico. Ko pa ga je znanec opozoril, da s sedmim vlakom ne bo pravočasno prispel v Ljubljano, je prosil prometnika, da bi mu vrnil denar. Prometnik pa: »Kaj si pa izmišljate?« »Oprostite, vsak človek se lahko zmoti. Sicer pa imam pravico>, da mi vrnete denar ...« »Če hočem ...« »Dobro, pa ni treba ...« Nameščenec je vrnil denar, toda njegovo razburjanje je bilo povsem odveč Moral bi vedeti, da je med njim in potnikom, če že nič drugega, vsaj novi zakon o železnicah... -ne Lepi načrti Delavsko prosvetno društvo »Svoboda« v Grosupljem kaže kljub ‘ temu, da nima lastnih prostorov, kar precejšnjo dejavnost. Letošnjo sezono so začeli z »Ugaslimi lučmi«. S tem delom se je »Svoboda« predstavila gledalcem dokaj uspešno ob letošnjem občinskem prazniku. Poleg tega ima letos v načrtih še kaka tri dramska dela in veseli večer. Za pomlad pa pripravljajo »Tugo-merja«, ki ga bodo igrali na prostem. Letos so že pripravila tudi veseli večer, s katerim so nastopili na Grosupljem in v Žalni. Moški pevski zbor »Svoboda« sodeluje na vseh proslavah in prireditvah, priredil pa je že tudi samostojne koncerte. Zlasti pa je še delovna društvena knjižnica, ki je ena najboljših na Dolenjskem. Po knjigah pridno sega mladina, pa tudi kmetje. Ljudska univerza se je zlasti izkazala v lanski sezoni, ko je priredila več jezikovnih in tudi drugih tečajev ter vrsto predavanj. Tudi za letos ima podobne načrte in je upati, da jih bo v celoti uresničila. —še Popravili bode cesto Zaradi izredno naglega naraščanja prometa, se je cesta I. reda od Trdnjave do Trojan tako poslabšala, da je marljivi cestni delavci ne morejo urediti. Kritičm : : sitai.ja predvsem o>b dežju. Da bi to vprašanje končno rešili, so se že začeli pripravljati na popravilo ceste in je pričakovati, da se bo delo začelo že pred rimo. Upati je, da bo cesta prihodnje leto urejena, V. D. ramrarnam KOLEDAR Petek, 15. novembra: Leopold * Danes se spominjamo rojstva Slovenskega pesnika in pisatelja Ivana Čampe. Rodil se je 15. novembra 1914 v Nemški vasi na Bloka-b. Izdal je pesniški zbirki »Bele noči« in »Šotor v zatišju« ter napisal kmečko idilično povest »Mlin v grapi«. Zal je bila doba njegovega pisateljskega ustvarjanja kratka: še ne osemindvajsetletnega so ustrelili Italijani poleti 1942. * NOČNA zdravniška DEŽURNA SLUŽBA ZA NUJNE OBISKE NA BOLNIKOVEM DOMU OD 20. — 7. URE ZJUTRAJ. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH VES DAN. Zdravstveni dom VIC: dr. Grapar Stane. Kogejeva 5, tel. 23-372. V slučaju odsotnosti zdravnika kličite tel. 20-438. — Nedeljska dežurna služba v ambulanti Mirje Rimska c. 31 od 8. do 14. ure. tel. 21-797. Zdravstveni dom BEŽIGRAD-dr. Naglas Marjan, Lavričeva 5-a, tel. 31-286. — V odsotnosti zdravnika klicati tel. LM 30-800. Zdravstveni dom ŠIŠKA: dr. Gašperlin Janez. Černetova 31, tel. 22-831, 22-881. Zdravstveni dom CENTER: dr. Pupis Hubert, Titova 25 -B-n.. tel. 31-052. V odsotnosti zdravnika klicati tel. LM 30-200. Zdravstveni dom MOSTE: Zdravstveni dom Moste, Krekova 5, tel. 31-359. V odsotnosti zdravnika klicati tel. LM 30-300. Zdravstveni dom RUDNIK: dr. Sirca Anton, Privoz 5. tel. 22-742. V odsotnosti zdravnika klicati tel. LM 20-5G0, V soboto dežurna služba že od 18. dalje. P. t. m. sta se poročila v Mokronogu Gulič Ludvik računovodja kmet. zadruge in Raznožnik Pepca. Čestitajo prijatelji! Uprava za ceste OLO Kranj sporoča, da bo v dneh 16. in 17. novembra za ves promet zaprta cesta m. reda št. 1201 v km 20.300 Žiri—Rovte zaradi popravila cestnega propusta. Ves promet naj se usmeri v teh dneh na cesti Rovte —Dole—Raspotje—Žiri. Združenje gradbenikov ZSJ obvešča svoje člane, da bo redna letna skupščina v petek 15. t. m. ob 19. uri na Grabnu. Odbor ZA STAREJŠE OSEBE IN ZAKONCE se bo začel v ponedeljek 18. novembra ob 20.30 nov začetniški družabni plesni tečaj v CENTRALNI PLESNI SOLI. Fetkov-škovo nabrežje 35. Poučuje mojster Jenko. Vpisovanje — posebno zaželene tudi začetnice —.je vsak dan od 17. do 21. ure. Informacije na telefon 21-881. UPORABLJAJTE TUDI VI fpouh. V.ous" KLINIČNO PREIZKUŠENO KREMO! Neguj se sama s kozmetičnimi preparati »EVELINE« po priloženih tiskanih navodilih! Oboje so pravkar dobile drogerije. * S sistematičnim uživanjem pri-rodn^ga medu si krepimo zdravje in delujemo pomirjevalno na živce. — Pristni čebelni med Vam zagotavlja nakup v specialni trgovini z medom, M e d e x na Miklošičevi cesti 30. Celo moški z lahkoto čistijo okna s »K INK O« oknočistilcem. ♦ »FLEX« je najboljše sredstvo za Čiščenje madežev. To ve vsak otrok. Zahtevaj »F 1 e x«, kjer kupuješ milo! RECEPT ZA NEGO LICA: Redno uporabljaj za nego kože samo kvalitetno mastno kremo »Ultra-gin-sport«. Dobiš jo v vseh parfumerijah. GLEDALIŠČA DRAMA — LJUBLJANA Petek, 15. nov. ob 15.30: Linhart: »Ta veseli dan ali Matiček se ženi«. Abonma P^|«k popoldanski. (Sedeži so še‘Ay6prodaji.) Ob 20: Axelrod: »Sedem let skomin«. — G-ostovanje ljubljanske Drame v Litostroju. Sobota. 16. nov. ob 19.30: Good-rieh-Hackett — »Dnevnik Ane Frank«. Izven in za podeželje. (Vstopnice so že v prodaji.) DVE RA2NAŠALKI za raznašanje »Slovenskega poročevalca« naročnikom na dom iščemo, in sicer za D r a v i j s , po možnosti s kolesom in za Center mesta. | Razpis t I Komisija za razpis mest direktorjev ObLO Cma na t t na Koroškem razpisuje' po 90. členu uredbe o ustanavlja- ? z nju podjetij in obrtov (Uradni list FLRJ, št. 51-424/53) in f i 10. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljud- | j skih odborov (Uradni list FLRJ, št. 34-371/55) ♦ | mesto DIREKTORJA | I GRADBENEGA PODJETJA »STAVBENIK« MEŽICA | j Pogoji: gradbeni inženir z nekaj prakse ali gradbeni | j tehnik z najmanj 5 let prakse na vodilnih mestih pri ♦ S gradbenih podjetjih. | j Plača po tarifnem pravilniku oz. po dogovoru. j ■* 2 J Komisija za razpis mesta direktorja £ 1 ObLO Cma na Koroškem | L .................................................................i t l Tovarna gumijevih izdelkov Pogodbe za dobave v fetu 1958 bomo sklepali v mesecu decembru. - Pismene zaključnice za sprejete količine bomo dostavili kupcem v potrditev po pošti. — Prijave potreb sprejemamo neobvezno najkasneje do 30. t. m. Izkoristite možnost, da si pravočasno preskrbite potrebne količine kvalitetnih transportnih trakov, gum. cevi in drugega gumenega tehničnega blaga. 8441—R Nedelja, 17. nov. ob 15: 0’Neill: Dolgega dneva potovanje v noč. Izven in za podeželje. (Vstopnice so že v prodaji.) Ob 19.30: Axelrod: »Sedem lev skomin«. Izven in za podeželje. (Vstopnice so že v prodaji.) Drama SNG gostuje v Litostroju s komedijo »Sedem let skomin« v petek, 15. novembra. — Začetek predstave ob 20. uri. OPERA Petek. 15. novembra: zaprto. Sobota, 16. novembra ob 19.30: Baletni večer: Chopin: Silfide, von Einem: Rondo o zlatem teletu, Rossini - Respighi: Fantastična prodajalna. Abonma red P. (Sedeži tudi v prodaji.) Nedelja 17. nov. ob 15: Wolf-Fer-rari: »Štirje grobijani«. Izven in za podeželje. MESTNO GLEDALIŠČE Ljubljana — Gledališka pasaža Petek, 15. novembra, ob 20: Cehov, »Striček Vanja«. Abonma Petek I. Vstopnice so tudi v prodal i. Ob 20: Nušič »Dr«. Gostovanje v Kamniku. Sobota. 16. novembra, ob. 20: Nušič »Dr«. Izven. Nedelja, 17. novembra, ob 10.30: Pokaži kaj znaš. Oddaja Radia Ljubljane. Ob 15: Ladja spomina. Izven, Popoldanska predstava. . Ob 20: Cehov »Striček Vanja«. Izven. Šentjakobsko gledališče LJUBLJANA, Mestni dom Sobota, 16. nov. ob 20: A. Medved: »Za pravdo in srce«. Red A. Vstopnice so tudi v prodaji. Nedelja, 17. nov. ob 16: A. Medved: »Za pravdo in srce«. Red Nedelja - popoldanski. Vstopnice so tudi v prodaji. Ob 20: Scheinpflugova: »Okence« (Zgodba profesorja Johaneka.) Veseloigra. Večerna predstava. Izven. Prodaja vstopnic v Mestnem domu, rezerviranje telefon 32-860. OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA, Komenskega 12 Sobota, 16. nov. ob 20: H. Tie-mayer: »Mladost pred sodiščem«. Nedelja, 17. nov. ob 20: H. Tie-mayer: »Mladost pred sodiščem«. Vstopnice so v prodaji v soboto od 18. do 20. ure in v nedeljo od 10—12 in od 18—20. D. P. D. »SVOBODA« LJUBLJANA — VIC Sobota, 16. novembra, ob 20: Finžgar »Veriga««. Ljudska zgodba v treh dejanjih. Ponovitev. Nedelja, 17. novembra, ob 17: Finžgar »Veriga«. Ljudska zgodba v treh dejanjih. Ponovitev. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) trg št. 2 Sobota, 16. novembra, ob 17: F. Milčinski: »Zvezdica Zaspanka«. Ob 20.30; F. Milčinski »Zvezdica Zaspanka«. Za odrasle. Nedelja, 17. novembra, ob 11: F. Bevk »Lenuh Poležuh«. Ob 15: F. Bevk »zenuh Pole- žuh«. ROČNE LUTKE Resljeva cesta 36. Nedelja. 17. novembra, ob 17: W. Karsch-J.‘ Pengov »Težave Peteršilj čkove mame«. Premiera. Režija: Jože Pengov, lutke, akad. kipar, Slavko Hočevar, kostumi, Andra Avčinova, scena Marjan Sežun, sodelujejo: Jože Pengov, Vera Štihova, Miro We-ber, Nace Simončič, Ciril Jagodic. Prodaja vstopnic vsak dan od srede dalje (razen nedelje) od 10 do 12 ure na upravi Resljeva c. 36, tel. št. 32-020 in pol ure pred vsako predstavo pri gledališki blagajni. f MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Sobota. 16. novembra, ob 19.30: — B. Nušič »Žalujoči ostali«. Nedelja, 17. novembra, ob 14.30: B. Nušič »Žalujoči ostali«. Zveze z vlaki ugodne. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Petek, 15. novembra, ob 15.30 — Maksim Gorki »Sovražniki« — I. srednješolski abonma in izven. Ob 20: Peter Ustinov »Romanov in Julija«. —Gostovanje v Laškem. Sobota, 16. novembra, ob 20: Peter Ustinov »Romanov in Julija« — izven abonmaja. Nedelja, 17. novembra, ob 9.30: — Maksim Gorki »Sovražniki«. — Nedeljski dopoldanski abonma in izven. Ob is.30: »Dnevnik Ane Frankove«. Izven. Posebno obvestilo: Slovensko ljudsko gledališče Celje se je odzvalo prošnji Delavskega prosvetnega društva »Svoboda« in je zaradi koordinacije kulturnih sporedov moralo odpovedati predstavo »Sovražnikov« za sobotni abonma dne 16. novembra, ker nekateri nastopajoči sodelujejo tudi pri reviji »Svobode«. Da torej ustrežemo željam Svobode, bomo lahko uprizorili »Sovražnike« za abonente sobotnega reda žal šele kasneje. Prosimo jih, da nam to uvidevno oprostijo. — Pač pa bo v soboto, as. nov. zvečer ob 20. uri predstava »Romanova in Julije« izven abonmaja. V nedeljo, 17. nov. dopoldne bo predstava »Sovražnikov« Maksima Gorkega zaradi nepremostljivih tehničnih ovir že pol ure prej kot običajno, torej ne ob desetih, temveč ob pol desetih. KONCERTI SLOVENSKA FILHARMONIJA priredi v ponedeljek, dne 18. t. m. ob 20. uri v Domu kulture v KAMNIKU SIMFONIČNI KONCERT pod vodstvo dirigenta Sama Hubada s sodelovanjem solistov klarinetista Mihe _ Gunzeka ter opernih prvakov Vilme Bukovčeve in Janeza Lipuščka. _Na sporedu dela Beethovna, Bize-ta, Kozine, Masseneta, Puccinija in Webra. Vstopnice od 60 do 100 din v prodaji pri kinoblagajni, za študente 50% popust. K SLOVENSKA FILHARMONIJA obvešča svoje abonente, da bo I. koncert za rumeni abonma z dirigentom Vaclavom Jiračkom (CSR) ter klarinetistom Ernestom Ačkunom (Beograd) dne 25. novembra 1957 (ne pa 15. novembra t. 1., kakor je napačno poročal »Slovenski poročevalec« z dne 13. novembra t. 1. v rubriki »Po cestah Ljubljane«. K Pianist Pierre Sancan Iz Pariza bo koncentiral v ponedeljek, 18. novembra za beli abonma. Na sporedu dela Mozarta. Schuberta, Schumanna, Debussyja, Faureja in Ravela. Preostale vstopnice bodo v prodaji na dan koncerta v Filharmoniji. K RADIO SPORED ZA PETEK Poročila: 5.05, 6.00, 7.00, 8.00, 10,00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00, 22.55. (8.00—11.00 oddaja na valu 202,1 m- in 98,9 mHz) 8.05 Jutranji divertimento. 9.00 Radijski roman — Tarasov-Rodi-nov: Čokolada — X. 9.20 »Rendez-vous na Eifflovem stolpu« (francoska zabavna glasba) 10.10 Dopoldanski koncert solistične glasbe M. Bravničar: Fantazija; Prekinjena uspavanka: Tango mou-vement (Jelka Stanič: violina, Marijan Lipovšek: klavir) Cl. De-bussy: Suite bergamasque (Friedrich Gulda: klavir). F. Schubert: 4 samospevi (Peter Pearce: tenor, Benjamin Britten: klavir); 11.00 Pesmi in plesi raznih narodov 11.30 Za dom in žene; 11.40 Veseli godalci; 12.00 Nikolaj Rimski-Kor-zakov: Suita iž opere »Božični večer« (Simfonični orkester Berlinskega radia dirigira Leopold Ludwig); 12.30 Kmetijski nasveti — Ing. Milan Simič: Gozdni red; 12.40 Stare' tržaške slovenske na‘-rodne pesmi poje zbor iz Barko-velj pri Trstu p. v. Milana Perto-ta; 13.15 Od arije do arije; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Babičin mali prijatelj; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Iz svetovne književnosti — H. G. Wells: Biser ljubezni; 16.00 Popoldanski simfonični koncert Marjan Lipovšek: Druga suita za godala (Orkester Slovenske filharmonije dirigira Samo Hubad). Friderick Chopin: Koncert za klavir in orkester št. 1 v e-mo-lu (Solist Aleksander- Uninsky, Haaški simfonični orkester dirigira Willem van Otterloo); 17.25 »Zaigrajmo in zapojmo« a) Harmonika in orglice, b) Napolitanske pesmi poje Benjamino Gigli; 18.00 Iz naših kolektivov; 18.30 Narodne pesmi poje Gorenjski vokalni kvintet; 18.50 Družinski pogovori — Dr. Sonja Kukovec: Položaj žensk v naši družbi; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Dva veli ka zabavna orkestra Mantovani in Melachrino; 20.15 Tedenski zu-nanje-politični pregled: 20.30 Giuseppe Tartini — skladatelj »Vražjega trilčka« (glasbena komentirana oddaja): 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 23.00—23.15 in 23.30—«-23.45 Oddaja za tujino (prenos iz Beograda). H. PROGRAM 14.00 Iz kraljestva baletov W. A. Mozart: Les petits reins, P. I. Čajkovski: Labodje jezero, G. Bizet: Rim; 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved; 15.10 Razgovor z volivci; 15.25 Zabavna glasba, vmes obvestila; 15.55 do 16.00 Ljubljanska kronika. * 22.15—23.00 Nočni koncert Cl. Debussy: Sonata za violino in klavir v g-molu, J. Suk: Godalni kvartet št. 2, op. 31. MARIR0R Petek, 15. novembra. Dežurna lekarna: »Melje« Meljska c. 2. NARODNO GLEDALIŠČE Ob 19-30: Wolf »Kotorski mornarji«. — Red VAS. RADIO 5.00—8.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 8.00—3.05 Domače vesti; 8.05—8.15 Objave in reklame; 8.15 — 9.00 Pester spored sklad jugoslovanskih avtorjev; 9.00—14.35 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 14.36—15.00 Želeli ste — poslušajte! 15.00—17.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 17.00—17.10 Domača poročila; 17.10—17.20 Objave in reklame; 17.20—17.30 Zabavni zvoki; 17.30—17.40 Kulturno prosvetni razgledi; 17.40—18.00 Koroške narodne pesmi poje kvintet Anton Neffat; 18.00—23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. KINO MURSKA SOBOTA: ob 17.30 in 20. amer. film »Zgodba o črnem zlatu — Divji veter«. PTUJ: ital. barvni film »Soam-polo 53« (Postržek). PREDAVANJA Društvo folkloristov Slovenije vabi na javno predavanje tov. dr. Nika Kureta »Koranti na Ptujskem polju«. Predavanje bo v petek, 15. t. m., ob 17. uri v knjižnici Narodnega muzeja. P Društvo meteorologov Slovenije vabi na predavanje diplomiranega meteorologa Pristov Janka o temi: »-Meteorološka služb® v Nemčiji«. Predavanje bo v petek 15. t. m. ob 19.30 uri v meteorološkem seminarju. Vegova 4 (Realka). P OBVESTILA POZIV Občinski ljudski odbor Ljublja-na-Center poziva v smislu čl. 6. Odloka o evidenci nepremičnin splošnega ljudskega premoženja z dne 26. 10. 1957 (Uradni list LRS št. 40-1957 z dne 31. 10. 1957) vse upravitelje oziroma uporabnike nepremičnin splošnega ljudskega premoženja (državne urade, zavode, gospodarske, zadružne in družbene organizacije ter državljane), da priglasijo v roku najkasneje 30 dni po objavi tega poziva Občinskemu ljudskemu odboru Ljubljana-Center, oddelku za družbeni plan in finance, Ljubljana — Kresija, vsa gozdna zemljišča splošnega ljudskega premoženja, vsa zemljišča v splošni rabi, vse nepremičnine splošnega ljudskega premoženja, ki so v njihovem upravljanju ali pa v njihovi uporabi. Priglasitev mora obsegati sledeče podatke: Točen naslov upravitelja oz. uporabnika, katastralno občino, kjer leži nepremičnina, vložno številko nepremičnine, številko parcele nepremičnine, vrsto kulture nepremičnine (hiša, zgradba, vrt, travnik, dvorišče itd.), lego nepremičnine (cesta, ulica itd.), vrednost nepremičnine v din (zadnja cenilna vrednost oz. zavarovalna vsota), izmero površine nepremičnine (po katastru), prepis listine (odloka) o imenovanju za upravitelja oz. uporabnika. ter pravni naslov pridobitve nepremičnine splošnega ljudskega premoženja (agrarna reforma, konfiskacija, nacionalizacija, eks-propriacija. arondacija, zakon o zemljiškem skladu, darovanje skupnosti ter ostali načini pridobitve). V kolikor bi odgovorni upravitelji oz. uporabniki ne izvršili zgornje priglasitve do 15. decembra 1957, opozarjamo na čl. 12. Odloka o evidenci nepremičnin splošnega ljudskega premoženja, ki predvideva kazenske sankcije. Občinski ljudski odbor L jubl j ana- C enter RAZGLAS V zvezi z odlokom o evidenci nepremičnin splošnega ljudskega premoženja, ki je izšel v Uradnem listu LRS, št. 40 od 31. oktobra 1957, pozivamo vse upravitelje oziroma uporabnike nepremičnin splošnega ljudskega premoženja (državne urade, zavode, gospodarske, zadružne in družbene organizacije, kakor tudi državljane), da priglasijo v roku 30 dni od objave tega poziva občinskemu ljudskemu odboru Ljubljana-Siška, odd. za družbeni plan in finance. Zupančičeva ul. št. 6 podatke za: 1. zemljišča, ki spadajo v kmetijski zemljiški sklad SLP, 2. gozdna zemljišča SLP, 3. zemljišča v splošni rabi, 4. nepremičnine -splošnega ljudskega premoženja, ki so v upravljanju državnih organov, zavodov, gospodarskih, zadružnih in družbenih organizacij ter v uporabi državljanov. 5. zemljišča bivših agrarnih skupnosti, ki so vključena v skupne pašnike in užitne pravice teh skupnosti na tujih nepremičninah. Vsi državni organi, zavodi, organizacije in državljani morajo dati občinskim ljudskim odborom na razpolago evidence, listine in podatke, s katerimi razpolagajo, v kolikor se nanašajo na nepremičnine SLP. Opozarjamo na točko 12 tega odloka, ki določa denarno kazen do 10.000 din, če se v predpisanem roku ne priglasi splošnega ljudskega premoženja, ki ga ima v upravi oziroma v uporabi ali pa spremembe tega premoženja po 8 točki tega odloka ali če navede nepravilne podatke. NAČELNIK odd. za družb, plan in finance O OBJAVA Z odločbo Ob. LO Ljubljana Center je bila odrejena likvidacija Obrtne nabavne prodajne zadruge »Živila« v Ljubljani, Vr-hovčeva ul. 2. Pozivajo se vsi upniki, da prijavijo svoje terjatve v dvojniku do 6. decembra 1957, vsi dolžniki pa morajo poravnati svoje obveznosti do istega dne. Likvidacijska komisija ObLO Ljubljana Center. OBVESTILO »AVTO« splošno avtoprevozni-štvo Kočevje obvešča vse potnike, da se od 17. XI. 1957 dalje ukine avtobusna vožnja ob nedeljah in praznikih na progi KOČEVJE—REKA. Ob delavnikih ostane nespremenjeno. RAZPISI RAZPIS Naravoslovna fakulteta v Ljubljani razpisuje mesto laboranta v zoološkem inštitutu. Prošnje sprejema tajništvo fakultete. R RAZPIS Rektorat Univerze v Ljubljani razpisuje mesto sekretarja Univerze. Pogoj je fakultetna izobrazba in večletna upravna praksa. Prošnje s podrobnim življenjepisom in s potrebnimi prilogami je treba vložiti na Rektoratu Univerze najkasneje do 28. novembra t. 1. Rektorat univerze R RAZPIS ObLO Litija razpisuje službeni mesti upravnika gostišča »Maček«, v Šmartnem pri Litiji. Pogoj: kvalificirani gostinski delavec z večletno prakso v gostinstvu in upravnika strojno pletilskega obrata v Litiji. Pogoj: izobrazba kvalificiranega obrtnega delavca in najmanj 3-letna delovna doba v strojnem pletilstvu. Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku. Prošnje vložite v roku 10 dni po obiavi v dnevniku pti odseku za gospodarstvo ObLO Litija. R ZAHVALE Ob bridki Izgubi našega moža, očeta, starega očeta JOŽETA MANFREDA se tem potom zahvaljujemo vsem organizacijam in posameznikom, ki ste nam v teh težkih trenutkih izkazali pomoč, darovali cvetje in vence ter ga spremili na zadnji poti. Najtoplejša zahvala govornikom za poslovilne^ besede ter pevcem in godbi za žalostin-ke, kakor tudi sorodnikom in sosedom, ki so nam pomagali in sočustvovali z nami. Vsem iskrena zahvala! Žalujoči družini Manfreda, Hvala. Prebold, Celje, 3. XI. 1957. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste tako množično spremili našega dragega očeta FRANCA OBLAKA k poslednjemu počitku, mu poklonili toliko cvetja, za pismeno in ustno izražena sožalja, kakor tudi pevcem. Naša topla zahvala dr. Janezu Schrottu za njegov trud. Užaloščeni Oblakovi. Ljubljana, Zagreb, Črnomelj. MALI OGLASI^ ZUNANJETRGOVINSKO PODJETJE v Ljubljani sprejme kurirja (-ko) s takojšnjim nastopom službe. Ponuaoe v ogl. odd. pod »Kurir«. R 3405-1 VISOKOKVALIFICIRANEGA KOVINOSTRUGARJA sprejme Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo. Nastop službe možen takoj. Plača po tarifnem pravilniku oz. dogovoru. Interesenti naj se javijo' osebno ali pismeno upravi podjetja. R 3404-1 TOVARNA ŠPORTNEGA ORODJA »ELAN« Begunje na Gorenjskem razpisuje mesto poklicne-” ga šoferja s C ali D izpitom. Kandidat naj bi bil po možnosti tudi mehanik. Interesenti naj se javijo v upravi podjetja. Plača po dogovoru. R 3403-1 DOBRI DELAVCI DOBE SLUŽBO pri večjem tekstilnem podjetju v Ljubljani. Pismene ponudbe pod »Veliko tekstilno podjetje Ljubljana« v ogl- odd. R 3408-1 JUTA VREČE, elektro-motor 5.5 ks, železno peč ugodno prodam. Košir. Kotnikova ul. 13-11. 24688-4 HARMONIKO »S C AND ALI«, 96 basov, 39 tipk, 5 registrov in par kitajskih činel prodam. Golobič, Lj. Titova 169. 24685-4 RADIO, znamke »Graetz«, malo rabljen, ugodno prodam. Naslov v ogl. Odd. 24662-4 STRANIŠČNO ŠKOLJKO iz umetnega kamna ugodno prodam. Habicht Polde, Miklošičeva 2. 24658-4 KOMPRESOR za pritisk za pivo, nov avtomatičen, Iučnl tok proda Filip Remškar, Ljubljana, Tržaška c. 63. 24653-4 HLADILNO NAPRAVO, novo, za zidanje hladilnice proda Filip Remškar, Ljubljana. Tržaška c. št. 63. 24652-4 KUHINJSKO OPRAVO, krasno, novo, poceni prodam (tudi samo kredenco). Zaloška 6, pleskar. 24647-4 DROBEN KROMPIR za krmo prodam. Peterca, Poklukarjeva 3. KLAVIRSKO HARMONIKO »Vik-toria« 24’ basov, poceni prodam. Naslov v ogl. odd. 24641-4 LONČENO PEC, postavljena v letu 1956, prodamo. »Usnje« Ljubljana, Gradišče 10. R 3405-4 RUMENE OBLOZNE PLOŠČICE, manjšo količino, kupim. Habicht Polde, Miklošičeva 2. 24657-5 KAVC, nov ali dobro ohranjen, bolj širok (za 2 osebi) kupim. Ponudbe, po možnosti z opisom in navedbo cene, v ogl. odd. pod »Širok kavč«. R 3407-5 ENOSOBNO STANOVANJE ob trolejbusni postaji zamenjam za lepo veliko sobo , s posebnim vhodom. V poštev' pride samo center. Informacije na telefon 32-197 od 17. ure dali e. 24682-9 ŠTUDENT I5CE SOBO -CO. Plača vnaprej. Ponudbe pod »Slovenija« v ogl. odd. 24656-9 ZAMENJAVA STANOVANJA — Maribor, Ljubljana! Zamenjam sončno enosobno stanovanje velikost 4x4 m s kuhinjo 4x5 m in dvema kabinetoma, en kabinet je s posebnim vhodom. Dohod v mesto je ugoden z avtobusom ali vlakom. Ogled stanovanja je lahko ob vsakem času. Maribor — Tezno, Bolgarska 3-T. nadstropje. R 3405-9 75.000 din POSOJILA nujno potrebujem za nekaj mesecev. Garancija in višje obresti. Ponudbe pod »Takoj* v ogl. odd. 24679-11 URO »DOXSA« Izgubljeno 11. novembra od Tavčarjeve ulice do Kodelleveaa vrnite proti nagradi. Klunova 11, Kodeljevo. 24640-11 ZA 1 LETO iščem sobico ali grem za sostanovalko. Sem veliko odsotna. Ponudbe v ogl. odd. pod »Plačam dobro*. 24696-9 SPORED ZA PETEK »UNION«: angleški barvni film »SEMENJ ZELJA«. Tedmjc: Po vsem svetu. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. V gl. vi. Diana Dors. Ob 10 je matineja filma »OD CARJA DO LENINA«. »KOMUNA«: amer. barvni cine- mascope film »PIKNIK«. Tednik: japonski kratki cinemascope film v barvah »PLESNA REVIJA« — samo pri zadnji predstavi. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. V gl. vlogi Kirn Novak in Willšam Holden. »SLOGA«: ameriški barvni film »SKRIVNOSTNO MOČVIRJE«. Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 ih 21. V gl. vlogi: Walter Bren-nan in Jean Peters.- »VIC«: amer. barvni cinemascope film »ZLOMLJENO KOPJE«. — Danes zadnjič! Predstave ob 15, in 17. Ob 19 in 2.1 film »OD CARJA DO LENINA«. »SOCA«: Z a p r t o 1 Prodaja vstopnic v vseh kinematografih od 9.30 do 11 in od 14 dalje, za matinejo v kino Union pa od 9 dalje. MLADINSKI KINO »LM«, Kotnikova 8: madžarski film »SE ŽIVIJO«. Predstave so dnevno ob 10. in 15. uri. »SlŠKA«: ameriški film »MAŠČEVALCI«. V gl. vi. Douglas Fairbanks ml., Ruth Warrick. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. »TRIGLAV«: amer. film »MAŠČEVALCI«. Tednik. V gl. vi. Douglas Fairbanks ml., Ruth War-rick, Akim Tamiroff. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. »LITOSTROJ«: Predstava odpade zaradi gostovanja ljubljanske Drame. VEVČE) amer. film »TROBENTE OPOLDNE«. „ DOMŽALE: ameriški barvni film »VERA CRUZ«, ob 20. BLED: amer. barv. film »TO JE LJUBEZEN«, Ob 20. NOVO MESTO »KRKA«: ameriški barvni cinemascope film »INDIJANSKI BOREC«. ČRNOMELJ: amer. film »SLIKA DORIANA GRAYA« in sovjetski film »ILJIC LENIN«. — Izredni program v okviru 40. obletnice Oktobrske revolucije. KRANJ »STORŽIČ«: amer. barv, film »ROB ROV«, ob 16. 18 in 20. JESENICE »RADIO«: franc, film »HEROJI SO UTRUJENI«, ob 18 in 20. JESENICE »PLAVŽ«; amer. film »LOV NA VOHUNA«, ob 18. in 20. uri. GOSPODINJE! ZADOVOLJSTVO JE ČISTITI Z ČISTILO ZA KOVINE IX STEKLO; SLIKARSKEGA-PLESKARSKEGA pomočnika sprejmem. Naslov v ogl. odd. 24618-1 SOLIDNO IN POŠTENO upokojenko sprejmem za 3 ure k otroku. Samo popoldne. Pečjak, Staničeva 37. 24619-2 OPEKO BOBROVEC prodam po 4 din kos. Krakovski nasip 16. 24617-4 OTROŠKO STAJICO poceni prodam. Naslov v ogl. odd. 24614-4 POLTOVORNI AVTO FORD V5 s prikolico ugodno prodam. — Kirn. Podpeč. 24520-4 MOTOR 350 ccm »Rudge«, dobro ohranjen, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. 24622-4 MOŠKO KOLO, italijansko, novo, kompletno, poceni prodam. Poizve se pri čuvaju koles pred sodiščem. 24624-4 MLAD GEOMETER nujno išče sobo (sostanovalec ni izključen). Cez leto odsoten na terenu. Takojšnje ponudbe pod »Miren geometer« v ogl. odd. 24607-9 INOZEMEC brez otrok išče boljše moderno dvosobno stanovanje s kuhinjo, kopalnico in po možnosti z garažo. Vseljivo takoj. Ponudbe v ogl. odd. pod »Visoka najemnina«. 24632-9 IZGUBIL SE JE PES TERRIER, ostrodlaki, belor.iavo lisast. — Ovratnica čmo-rdeča. Naslov v ogl. odd. 24637-1» »Rašica«, tovarna Čipk in pletenin, Gameljne pri Ljubljani, razpisuje mesto več administrativnih moči z ustrezno šolsko izobrazbo. Plača po tarifnem pravilniku. R 3393-1 V TOVARNI »ILIRIJA«, Ljubljana, Tržaška c. 32. dobe takojšnjo zaposlitev dve ženski knjigovodski moči za delo v mezdnem knjigovodstvu in v oddelku sal-dokontijev. R 3398-1 IZREDNA PRILIKA, zelo nizka cena. — Hladilnik »TATRA«. Posvetujte se z nami. — Firma »Urfaf«, Trieste, Via Paduina 9. 24598-4 AVTO FIAT TOPOLINO, dobro ohranjen, malo vožen. prodam. Ponudbe pod 300.000* in na naslov v ogl. odd. 24591.-4 HARMONIKE AKKORDIONS, izredni popust izvoz. Vprašajte po katalogu. — Firma - »URFAF«, Trieste, Via Paduina 9. 24334-4 PRI PRAŠIČIH OPTOVITAL z* 1/4 poboljšuje pitanje! Ing. Prezelj, Ljubljana, Wolfova 3. 24530-4 NEOPREMLJENO SOBO proti nagradi iščem. Ponudbe v ogl. oddelek pod »Zelo zelo nujno*. 1957-9 ISCEMO PRAZNO ALI OPREMLJENO SOBO. lahko kabinet. Nudimo lepo nagrado. Ponudbe pod »S-15« v ogl. odd. 1957-9 v 1 Šf ■ po * • POVESTI 3-OLIVERA CURV/OO&A Rite: M.MUSTER ni ‘ / ' :// / .Tj / ' '7 1 m is 175. Kazan je vedel, da je njegova draga Siva sedaj bre* moči — še bolj nebogljena kakor mala bitja, ki so še pred nekaj urami v mesečini tako ljubko gomazela okoli njega, pa so sedaj tako mirna. Ves dan je ostal pri njej. Jeanne ga je zaman klicala. Kadar je veter prinesel nje* glas, se je Siva tesneje stisniia h Ka*wu> 176* Zvečer se je Kazan dvignil. Poklicat je Se Sivo. Ni hotel, ni mogel več ostati na Sončni pečini — ln Siva mu je voljno sledila. Korak za korakom sta se spuščala po stezi navzdol, proč od svojih mrtvih otrok- Ona se ni oddaljila od njega, neprestano se je s smrekam dotikala njegovega Telega* Tako Sta pritktda ovinka. V' Utr ' 177. Tam sta morala preko skal, ka so bile za skok oddaljene draga od drage. Tukaj je Kazan šele opazil, kako nebogljena je bila Siva sedlaj. Gotovo se je dvajsetkrat pripravila za skok, in k% ga je končno tvegala, se je vsa drhteča zgrudila b B^ažarfdvjmi iiogam. Samo takrat je bila mirna, ka^tr:*e;'gaC Je 4esho""dotifcala. TOVARNA VIJAKOV, Ljubljana-Vič, Tomažičeva 2, sprejme v službo fin. knjigovodjo (-kinjo). Praksa zaželena. — Plača po tarifnem pravilniku, ozir. dogovoru. Nastop službe takoj ali po dogovoru. 6423-R ! ♦ i ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše zlate mamice EMILIJE POTOČNIK se najlepše zahvaljujeva vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji poklonili vence in cvetja ter sočustvovali z nama. 2alujoči hčerki Zora in Marjanca. st. 269 — is. novembra 1957 ( SLOVENSKI POROČEVALEC J str. 7 & nagrade n najboljše vzdrževanje stanovanj Poleg Zavoda za napredek gospodinjstva skrbi ▼ Kopru za olajšanje dela ženam tudi stanovanjska uprava Prometne T.Ted prvo dejanje z,a olajšanje dela ženam gre .predlog občinskemu ljudskemu odboru, da c-orosti pralnico in čistilnico v Kopru družbenih dajatev in ji ir.posluj e znižanje cene vode ter električne energije. (Ti dve »surovini« .naj hi pralnica plačeva-po cenah za gospodinjstva). Sprejetje tega predloga in nekateri organizacijski ukrepi s imeli za posledico, da je ta r.-lužnostaa ustanova 1- (t. m. občutno znižala cene (do 50%; lem smo že poročali) in tako o.ajšala ženam, da se v večjem c os egu lahko poslužujejo njenih uslug. Na drugem mestu je prizadevanje za ustanovitev življenja sposobne krpalnice in šivalnice Njena ustanovitev je v teku iz nadejati se smemo, da ob primernih cenah vsa zadeva ne bo rzaspala«. Nič manjšega pomena nd nabava pralnih strojev za hišne vete. Hišni sveti, ki upravljajo -e stanovanjske bloke v Sc— r.iedeli, so na pobudo stanovanjce uprave v prvem navdušenju uročili 9- takih strojev, vendar 5 se kmalu, še preden so stroje :rloh videli, večinoma skesali: ••rsv je zanimanje zanje med : i novalci zelo veliko. To kaže, . bo ob bližnjih volitvah novih hišnih svetov treba skrbeti za , da pride v hišne svete več ima. Te bodo gotovo imele po-■ coni smisel za prizadevanja, : katerih imajo koristi predvsem žene. Ne bo odveč, čs omenimo ob tem še skrb koprske stanovanjske skupnosti za vzdrževanj a stanovanj. Da bi vzpodbudila hišne svete, je uprava razpisala tri nagrade (10.000, 8.000 in 5.000 din) za hišne svete, za katere bo stalna komisija stanovanjske skupnosti ugotovila, da najbolje izpolnjujejo svoje dolžnosti. Prvo nagrado je dobil hišni svet v Čevljarski ulici 17, ostali dve pa hišna sveta v ulici Muzejski grad št. 6 in »Slavnifco-vih« blokov v Semedeli. Pregled okrog 600 stanovanj je ugotovil malone presenetljivo dejstvo, da so hišni sveti v starih stavbah, v katerih so naloge dokaj zapletene, neprimerno prizadevnej ši v vzdrževanju hišnega reda, snage in higiene. V mnogih bloikih ni tako in zato ni čudno, da se za novimi pročelji skrivajo stanovanja, ki so sicer nova, a zaradi slabega odnosa stanovalcev malone že iztrošena. Tipičen tak primer Je blok 8 D v Dekanih, Nek učitelj . (!) na primer nditi najemnine na plačuje, čeprav je bil za to in zaradi slabega odnosa do stano- vanja sploh že kaznovan od sodnika za prekrške. Prav zato, da bi bilo nadzorstvo nad hišnimi sveti učinkovitejše in sodelovanje z njimi bolj uspešno, pripravljajo v Kopru reorganizacijo: namesto ene stanovanjske uprave naj bi bili v prihodnje dve (ena za staro mesto in ena za Semedelo ter bližnjo okolico). O tem in še drugih penečih vprašanjih se bodo temeljito pomenili v kratkem na konferenci vseh hišnih svetov na področju Kopra. F.M. Šaleška dolina Letos se ljudje v Velenju zelo zanimajo za razne strokovne tečaje, ki jih .prireja izobraževalna sekcija »Svobode*. Največ se jih je prijavilo za nemški tečaj, delovala pa bosta tudi angleški in knjigovodski. Tečaji se bodo začeli že te dni. V šoštanjski občini delujejo mlečne šolske kuhinje po vseh šolah. Da bi se delo teh kuhinj izboljšalo, je priredil občinski odbor RK v Šoštanju enodnevni kuharski tečaj za osebje, ki pripravlja malice. V načrtih pa imajo še več takih tečajev. V Velenju se je začeta kmeti jsko-gospodamaka šola. ki jo obiskuje 35 gojencev. Tudi v Šoštanju bi se šola že lahko začela, žal pa nima primera ih prostorov. Pričakujejo, da jih bodo dobili že v najkrajšem času. -v- A.P. Dol pri Hrastniku Na Dolu urejajo tudi novo restavracijo, ki bo precej poživila gostinstvo v tem lepem kraju s čudovito okolico. Doslej so bile na tem področju samo zasebne gostilne in bo torej nova restavracija tudi vplivala na večjo konkurenčnost v poslovanju teh gostišč. Dobili bodo novo šolo KskaJ o življenju in delu gojencev srednje medicinske šole v Maribora Mnogo se piše ln govori splošno-izobraževalnih šolah, ;ih je v Mariboru kar prs-. Oglejmo sd tokrat življenj o delo na mariborski srednji edicinski šoli, saj je skoraj ni 'nišnice v Sloveniji, kjer ne službovala medicinska sestra, si je pridobila strokovno spo- ta pollkliničniih ustanov. Pri praktičnem delu jim pomagajo sestre-instruktorice. Nedvomno zahteva delo teh sester mnogo truda in dobre volje. Praksa je na šoli zelo važna, kajti gojenci se morajo usposobiti za vsestransko dejavnost. Vživeti se morajo tudi v bolnikovo dušev- -c.,- - ;>r 2T,V^. . - w - -l.-i Srednja medicinska šola v Mariboru most v tej šoli. Sola je tater-iskega tipa in ima nad 120 go-icev, med temi le šest fantov. 3-ojenci vstajajo že ob petih traj, ob šestih pa gredo na ikso, ki traja vsak dan po M ure. Prakticirajo na vseh ielkih bolnišnice, ambulant cost, da ga lahko popolnoma razumejo, kar jim v šoli vsak dan poudarjajo. Gojenci so veseli vsakršnih napotkov ta si prizadevajo, da bi bila njihova pomoč zdavnikom čimbolj uspešna in da bi bolniki videli v njih res človeka, ki jim hoče poma- V 81. letu starosti je umrl naš dragi oče, ded, stric in tast JOSIP POKORN bivši čevljarski mojster Pogreb pokojnika bo v soboto, 16. novembra 1957 ob 15. uri iz Jožefove mrliške vežice na Zalah. Žalujoči otroci in ostalo sorodstvo Ljubljana, 14. novembra 1957. gati ta ki hoče biti njihov prijatelj. »Skromnost In požrtvovalnost naj bodo smernice v vašem poklicu,« jim večkrat poudarja direktor Sol« tov. Slajmerjeva. Prav ona pa jim je s svojim delom tudi lahiko zia zgled. Zaradi tega ni nič kaj čudno, da se vsi gojenci z veseljem pogovarjajo o njej ta se v stiski obračajo nanjo. Na šoli poučujejo zdravnika ta profesorji, ki imajo drugod svojo stalno zaposlitev. Kljub temu pa žrtvujejo mnogo prostega časa za predavanja na tej šoli, večkrat pa sodelujejo tudi na seminarjih po posameznih oddelkih, kjer usmerjajo gojence k pravemu načinu dela. Sola bo v kratkem slavila 10-leifcnico obstoja. Ob tej priložnosti bodo priredili gojenci proslavo, ki bo, kot kaže, dokaj pestra. Gojenci pridno sodelujejo pri dramatskem krožku, temeljito pa se pripravlja tudi pevski zbor. Imajo tudi agilno mladinsko organizacijo, ki na sestankih usmerja mladino na pravo poit. Pred kratkim so imeli dokaj uspešno letno konferenco. Za konec pa Se veselo vest. Ker je veliko pomanjkanje srednjega medicinskega kadra ta ker so prostori, v katerih ie sedaj šola, pretesni, je občinski ljudski odbor Mairifoor-Tabor že odobril investicijski program za' gradnjo nove šole ki naj bi Jo začeli graditi prihodnje leto. PO TEŽKI IN MUČNI BOLEZNI JE ZA VEDNO ZAPRLA SVOJE TRUDNE OCl MOJA DRAGA ZENA MARIJA GALE roj. ŽULJ POGREB DRAGE POKOJNICE BO V SOBOTO, 16. NOVEMBRA 1957, OB 15.30 Z ZAL IZ FRANČIŠKOVE MRLIŠKE VEŽICE. ŽALUJOČI MOZ JAKOB, SESTRA POLONCA. NEČAK SREČKO IN OSTALO SORODSTVO. Metlika Aktiv mladih zadružnikov pri kmetijski zadrugi šteje nad 60 članov, ki se udejstvujejo v štirih krožkih. Uspehi, ki jih je aktiv dosegel, so vredni zgleda, saj kače jo lep napredek. Letos je priredil aktiv več raznih tekmovanj ter poučno ekskurzijo. M fi KIB 0 B Tečaj za tehnične risarje elektrostrbjne stroke pripravlja agilna podružnica Elektrotehničnega društva Slovenije v Mariboru. Pobudo za to je dala ugotovitev, da v podjetjih primanjkuje risarjev ta da imajo nekateri kadri nezadostno izobrazbo v pogledu čitanja načrtov. Na prvi razpis za tečaj se je doslej prijavilo blizu 70 Interesentov. Zanimivo je, da »o med njimi v večini takšni, ki že imajo poklic tehničnih risarjev. Računajo, da se bo do pričetka tečaja število prijav zvišalo na 100 in bodo odprli 3 paralelne tečaje. Predavanja bodo vsak dan popoldne v dobi treh meseev. Glede na veliko zanimanje za ta tečaj mislijo v društvu tudi na višji risarski tečaj, kar je vsekakor hvalevredna pohvala. Zagrebška kronika 5000 STANOVANJ GRADE. Veliko je‘ število velikih, še večje pa je število manjših gradbišč v Zagrebu, kjer delajo sedaj pred zimo z vso naglico, da bi čimprej dogradili kakih 1000 stanovanj in da bi čez zimo nadaljevali gradbena dela, ki er Je le mogoče. Na nekaterih stavbiščih so bili še pred dvema mesecema travniki, sedaj pa so že velika poslopja pod streho, mnoga so gele začeta, v mnogih pa riovi stanovalci obešajo zavese. Do novega leta se bo vselilo še 1000 stanovalcev in z njimi več tisoč članov njihovih družin, še vedno pa je po predalih okoli 30.000 prošenj, da bi uredili podnajemniške in sostanovalske odnose, a vsak dan dobiva Zagreb najmanj po 10 novih stanovalcev, novorojenih ali takih, ki prihajajo na razne druge načine. da bi našli srečo Im velikosti v drugem mestu FL3SJ 2i. Številka UGANKARSKEGA LISTA IZIDE JUTRI 1 V -7-4. letu starosti so nam umrld naša dobra mama in stara mama FRMČIŠKI KGŠIK roj. KUHAR posestnica v Kostanjevici Pogreb ljubljene pokojnice bo v petek popoldne v Kostanjevici. Žalujoči otroci in druž/ine: KOŠAK, KALClC, KODRIČ, KUHAR in ostalo sorodstvo. Kostanjevica, Ljubljana, Podbočje, Konjice, Škofja vas, Prekopa, Ostrog, 13. novembra 1957. Po kratki bolezni nas je v 92. letu za vedno zapustila naša draga mama in babica AMALIJA RAVNIKAR vdova bivšega trgovca Pogreb drage pokojnice bo v soboto, 16. novembra 1957 ob 16.15 na mestno pokopališče v Celju. Žalujoči: hčerka Pavla, sta Božidar, snaha Vera, zet Todor, vnuka Ines z možem Dušanom, Janez ter ostalo sorodstvo. Celje, Alescandria, 14. novembra 1957. PO DOLGI IN MUČNI BOLEZNI JE DANES UMRLA NAŠA NAJDRA2JA MAMICA, - HČERKA. SESTRA, TETA IN SESTRIČNA STlŠil BAHOVEC POGREB NAŠE NEPOZABNE MAMICE BO V SOBOTO, 16. NOVEMBRA 1957 OB 16.30 IZ ANDREJEVE MRLIŠKE VEŽICE NA ZALE. ŽALUJOČI: SINOVA RUDI IN JOŽKO VILMAN, MATI MILKA BAHOVEC, SESTRI SILVA KOŽELJ IN ING. ARH. MILKA BAHOVEC, NEČAKINJA MILENA, NEČAKA TOMAŽ IN ANDREJ — TER RODBINA DRAGO KAČAR. LJUBLJANA, 14. NOVEMBRA 1957. Za vedno nas je zapustila naša draga mama, omica, sestra, tašča in svakinja J0SIPINA BOLE roj. Smeričnik vdova po viš. davč. kontrolorja Pogreb drage pokojnice bo v soboto, 16. novembra 1957 ob 16. uni iz Nikolajeve mrliške vežice na Zalah. Žalujoči: hčere DANICA, SLAVICA, MAJDA, MIRA, NADA z družinami ta ostalo sorodstvo. Prosimo tihega sožalja. Vtajenoct de Prt nas še vedno v mnogih primerih vzrok prometne nesreče, ki zahteva dostikrat tudi ■najhujše posledice. Prav bi zato bilo, da bi se proti tej vinjenosti borili z vsemi razpoložljivimi sredstvi prav vsi. Tudi sami vozniki ali pešci, ki prihajajo na cesto vinjeni bi morali vedeti, da z vinjenostjo ne spravljajo v nevarnost samo samega sebe. ampak tudi druge uporabnike cest. Motorist Danilo Nemec je z Francem Paničem popival v Postojni in nato sedel na motorno Skoraj 1700 naročnikov Prešernove knjižnice V občini Žalec so nabrali letos skoraj 1700 naročnikov Prešernove knjižnice. Precejšnje zasluge imajo pri tem občinski odbor Socialistične zveze, ob-čtaskj odlbor Prešernove knjižnice, predvsem Pa agilni poverjeniki. ki jih je v občini nad trideset Med najbolj agilnifcni so Marija Čmiia iz Zabukovice, ki je zbraila 332 naročnikov, Andrej Ančur J194 naročnikov) ta Metod Požar (133 naročnikov). Tudi ostali ne zaostajajo mnogo. Upati je, da bo prihodnje le-to v žalski občini še več -naročnikov Prešernove knjižnice. wm#wm Na občnem zbora pododbora Združenja rezervnih podoficirjev, Ui je bil te dni so ugotovili, da je bil odbor sicer zelo prizadeven in se je trudil, da bi izvedel odgovorne naloge, vendar ni dobil potrebno podporo pri enem delu članov. To se je pokazalo na predavanjih, ki se jih je' udeležilo samo 30 odstotkov vseh članov. Boljša udeležba rezervnih oficirjev je bila na seminarjih. Pododbor je organiziral tudi ekskurzijo v Ilirsko Bistrico, kjer so rezervni oficirji obiskali tamkajšnjo vojaško enoto. • Po glavni trboveljski ulici gre skoraj vsak dan žalni sprevod, kar zelo ovira promet in ne ustvarja najboljše 'razpoloženje. Včasih pa se zgodi, da sta na eh dan tudi po dva pogreba. Da bi to odpravili, kar je v drugih mestih že zdavnaj urejeno, so zgradili mrliško vežo. Odslej žalni sprevodi ne bodo šli po mestu, ker bodo pokojnike spremljali na zadnji poti samo od hiše žalosti do pokopališča. • Potujoči kino okrajnega sveta Svobod in prosvetnih dTUštev spet redno obiskuje kraje, kjer nimajo kina, kot na primer Čeče, Kapela, Podturn, Studenec, Za-bukovje, Sromlje, Dole in druge. Vse predstave so zelo dobro obiskane. Ljubitelji filma v teh krajih si želijo, da bi Jih potujoč) kino redno obiskoval. K uspešnemu delu potujočega kina je mnogo pripomogla tudi skrb Socialistične zveze, ki smatra, da Je film pomembno vzgojno sredstvo, ki lahko precej prispeva k prosvetljevanju ljudi v zakotnih hribovskih vasicah. Zaradi tega je okrajno vodstvo SZDL posvetilo vso pozornost organizaciji potujočega kina. OPOZORILO! Izgubili smo blok naročilnice, rumene barve žigosane z okroglim žigom. Opozarjamo vsa podjetja in trgovine, da na te naročilnice ne Izdajajo nobenega blaga. Trgovsko podjetje »Rašica«, Mengešu. kdo. Zaradi vinjenosti ln objestnosti se je vozil nekaj časa. ne da bi držal krmilo motornega kolesa. Po cesti skozi Postojno je delal osmice im se nato odpeljal po glavni cesti proti Hruševju. Med vožnjo je motorist s sopotnikom padel. Oba sta dobila pri tem hude poškodbe Im je motorist kmalu po nesreči umrl * Po občinski cesti iz Grahovega proti Nemškemu Rutu je vozil osebni avtomobil voznik-amater Alojz Rot. Cesta je bila spolzka zaradi deževja, vendar bi moral voznik prilagoditi vožnjo razmeram. Ko je vozil po ravnem odseku ceste, je zaneslo vozilo na skrajni rob ceste, kjer je zdrknilo skoraj tri metre globoko pod cesto in se tam prevrnilo. K sreči je ostal voznik pri nesreči nepoškodovan, na avtomobilu pa so ocenili za okrog 200.000 dinarj ev škode. • Iz smeri Novega mesta proti Brežicam le vozil po glavni cesti tovornjak voznik Martin Krošelj. tovornjak poklicni voznik Martin Krošelj. V bližini Kostanjevice je vozilo ustavil, da bi izstopil sopotnik Rudolf Lokar. Ko je le-ta izstopil, se ni prepričal pred prečkanjem ceste, ali Je ta prosta in prečkanje varno. Nadaljeval je hojo za ; tovorni akom prav v trenutku. ko je pripeljal mimo prav tako tovornjak poklicni voznik Jože .Pakič. 2 vozilom ie zadel neprevidnega pešca in ga podrl na vozišče. Ponesrečenec je dobil pri tem lahke telesne poškodbe, čeprav bi lahko bilo mnogo huje. Po ulici IX- korpusa v Solkanu ie šla po pločniku 59 letna Alojzija Frijon. doma iz Solkana. Pri odcepu Pionirske ulice je nameravala nadaljevati pot po omenjeni ulici. Ker ni pazila, ali se ni prepričala pred prečkanjem, če Je cesta prosta. če ne vozi po cesti kakšno vozilo, jo je podrl motorist Sik Giordane. ki se je ta čas pripeli al z motornim kolesom. Pri tem je padel tudi motorist. Oba sta dobila lažje poškodbe, na motornem kolesu pa je nastalo za nekaj tisoč dinarjev škode. Debatni veseri Elektrotehniškega dmšt¥CE LIS ll©%wenl|@ Elektrotehniško društvo LRS v Ljubljani je imelo pred kratkim svoj prvi debatni večer. Z uvedbo debatnih večerov želi društvo omogočiti obdelavo tehničnih in ekonomskih problemov širšega značaja in to v čim večjem krogu naših elektrotehnikov, ki naj bi pri teh debatah izražali svoja mnenja. Običajna strokovna posvetovanja obdelujejo navadno le ožje tematike, razen tega pa se jih udeležuje le določen krog stro-kbvnjakov. Na debatnih večerih, ki se jih lahko udeležujejo vsi zainteresirani, elani društva, pa bodo lahko strokovnjaki sestavljali odgovore na razna vprašanja, ki Jih postavlja operativa in družba in o katerih je zaželeno mnenje strokovnega društva, kot je Elektrotehniško društvo LRS. Mlajšim inženirjem in tehnikom pa nudijo' debatni večeri priliko spoznavati se z izkušnjami starejših kolegov. Udeležba In razgibanost ter živahnost razprave na prvem debatnem večeru so dokazali, da je bil ta način društve- nega in strokovnega udejstvovanja sprejet s simpatijo in odobravanjem. Tema prvega debatnega večera Je bila »Problemi zaščite pred atmosferskimi prenapetostmi«. Ce upoštevamo, da je bilo v Ljubljani 1956. leta 53 nevihtnih dni, v Sloveniji pa 2500 izklopov v električni mreži zaradi atmosferskih prenapetosti, kar predstavlja 50“/« vseh izklopov, potem je razumljiva važnost tega vprašanja. Problematika obravnavane zaščite zadeva najširši krog elektrotehnikov, bodisi da se udejstvujejo pri proizvodnji, prenosu ali pri distribuciji električne energije, bodisi v inštitutih, strokovnih šolah ali v industriji. Strokovnjaki so, vsak iz svojega zornega kota, govorili o svojih zapažanjih in izkušnjah na tem področju. Na podlagi živahne razprave so bili. doseženi zaključki, ki se bodo na naslednjem debatnem večeru izoblikovali v napotke ter tako služili velikemu krogu elektrotehnikov pri reševanju nalog iz obravnavane teme. Komisija za volitve m imenovanja občinskega ljudskega odbora Ormož razpisuje na podlagi 2. odst. 70. člena Splošnega zakona o ureditvi občin m okrajev (Uradni ldst FLRJ, štev. 26/55 in 29/57) NATEČAJ za naslednja mesta uslužbencev Občinskega ljudskega odbora Ormož: 1. TAJNIKA. Pogoji: dovršena pravna fakulteta, 5 let prakse in opravljen strokovni izpit. 2. REFERENTA dohodkov iz gospodarstva v upravi za dohodke. Pogoji: ustrezna srednja šola 3. REFERENTA za kmetijstvo. Pogoji: agronom ali tehnik s 5-letno prakso. 4. SEFA ODSEKA za gospodarstvo. Pogoji: popolna srednja šola s 5-letno prakso. Kandidati, ki izpolnjujejo tudi pogoje iz člena 19 Zakona o drž. uslužbencih (Uradni list LRS, št.-1/49) naj vložijo prijave na Občinski ljudski odbor Ormož do 20. nov. 1957. Pravilno kolkovani prijava je treba priložiti ustrezna dokazila in življenjepis. - Družinska stanovanja bodo na razpolago 1. VIII. 1958. 6432-R Na podlagi 5. čl. Pravilnika o izvajanju gradbenih objektov in del V lastni režiji (Ur. L FLRJ št. 14/52, objavlja Časopisno podjetje Slovenski poročevalec RAZPIS gradbenih del za adaptacijo podstrešja v zgradbi, Tomšičeva nL 3 Proračunska vrednost gradbenih in obrtniških del znaša 2,308.000 din. Interesenti naj vlože ponudbe na sekretariat podjetja, kjer so na razpolago tudi načrti in vse potrebne informacije. Gradbena in obrtniška dela morajo biti končana v roku 2 mesecev po podpisu pogodbe. Ponudbe je vložiti do 30. novembra 1957. )OOOCKXXXX>OOOCOOCQOCKXXX)OOOOOOOOOOOOCOOO stov v najširšem razmahu. OCENA ZA SLOVENCE — SKORAJ PRAV DOBRO Devet jih je bilo, ki so zastopali našo republiko na zadnjih izbirnih turnirjih za državno prvenstvo. Dva 'med njimi sta se pre-b.la v finale, mimo Puca še Cuderman, oba v domačem^ kraju m domačimi ljudmi. Cuderma- nov’ uspeh je vsekakor večji,^ Kajti na Puca so računali tudi šahovski nestrokovnjaki. Mladi KranJčan ie tako v zadnji dom sprav'1 dva usoeha: diplomiral je in se vnovič, drugič zapored, uvrstil med najboljše. To se doslej še n: posrečilo nobenemu slovenskemu mojstrskemu kandidatu. Zato bo še zanimivejše gledati, na-k» bo vozil na popravnem izpi.u v Sarajevu. Morda pa bo le on tisti, ki bo prvi iz najmlajsega slovenskega šahovskega roda. segel po najvišjem, po mojstrskem naslovu in dal s tem korajžo svoiim vrstnikom. C‘-tvori ca Stupica, J. Tomšič, Vavpetič in Vospernik je na dveh različnih koncih dosegla enako število točk (osem) in tako rekoč enaka mesta, vselej v zmagovalni skupini. To ie nedvomno dobro znamenje, čeprav je gotovo ta ali oni izmed njih škilil više. Bo pa morda prihodnje leto boljše! Tako so se slabše odrezali samo trije. Creoinšek in N. Tomšič v Kranju ter mojster Lesnik v Se-voinu. Prvemu to gotovo ni b.lo treba. Slišati je bilo. da se ga je po prvih porazih lotilo celo ma-lodušie, vsestransko sisba vrlina. Moral na se bo Creoinšek odločiti. ali 'šah ali kaj drugega mimo Studia in pozneje poklica. Na več tirih ne bo šlo. Ostala dvojica je vskočila zadnji hip, brez priprav in brez izkušenj oz. fizično slabša. MLADI LEDINEK V FORMI Odredov’ atleti še zmeraj nastopalo. Pred dnevi so imeli tekmovanje. ki so se ga udeležil tudi tekmovalci Svobode in 2AT-C Maribor. Mladi Mariborčan Ledinek je s članskim kladivom dosegel rezultat 53.26 m. kar je le za nekai slabše 'od slovenskega rekorda. Tudi v nekaterih d-meih disciplinah so bili doseženi dobri rezultati. SEST LANSKIH FINALISTOV JE PADLO Na vseh treh koncih je nastopilo kar 13 udeležencev sorabor-skega šampionata. Z drugimi besedami: eden izmed njih je bil že vnaprej obsojen na neuspeh, saj je bilo na izbiro samo 12 vstopnic za novi finale. Toda igra za šahovsko desko se je v minulih dneh tako ohranila, da se je za leto 1957 poslovilo kar šest »Starihi: Vukovič. Smailbegovič, Tot in Bradvarevič v Kranju ter ser jem bo nedvomno še lep čas registrirana v šahovski kroniki kot zelo grdo dejanje. Bidev je imel namreč popolnoma dobljeno pozicijo in za 6 potez še uro časa. Pa je partijo vendarle »izgubil«, kar se v tem primeru niti povprečnemu tretjekate-gorniku, morda pe še slabšemu šahistu, ne bi zgodilo kaj šele mojstru. To je pa seveda vplivalo na potek turnirja. Pravda o tej partiji kljub razsodbi turnirskega odbora še ni končana. Končno besedo bo spregovorila ŠZJ. Želeti je samo, da bi bila tako odločna in dosledna, kakor je bila pred letom dni. Sicer je Finalisti za 1958: Puc, Udovčič in Dimc Kozomara 1n Rakič v Križevcih. V isto kategorijo lahko prištejemo tudi komaj pečenega mednarodnega mojstra Bertoka, ki je (in z njim še marsikdo) računal, da bo na kranjski polfinale samo prišel, videl in — zmagal; a se je opekel. Izpraznjena mesta so zasedli mladi makedonski študent Sofrevski in mojster Lukič, dalje Vasiljevič, Dimc in bivši dr--žavni mladinski prvim Čirič. Vsi razen Sofrevskega in Vasiljeviča so že igrali na šampionatu. Pri tem je prvi v Kranju celo zmagal in si po veljavnih šahovskih postavah priboril že »a priori« mojstrski naslov. Vse bi bilo v redu, da le ne bi obležal na tem svojem presenetljivem uspehu. VELIK MADEŽ Partija Bidev — Sofrevski s sekretarjem Šahovske zveze Makedonije Franičem kot reži- bilo tudi letos nekoliko nediscipline. ki se je zlasti pokazala v izidih 1:0 po kontumacu, toda dogodek v Kranju ima vsekakor žalostno prvenstvo. X. KOLO V VAGENINGENU V X. kolu šahovskega turnirja v Vageningenu so bile odigrane naslednje partije: Lindblom : Olafson 0:1, Clark : Niephaus 0:1, Orban : Larsen 0:1, Chlmam : Trifunovič remi, Dickstein : Hen-nien 1:0. Ostali niso končali, med njimi niti Donner in Ivkov. Po X. kolu je vrstni red takle: Szabo S.5 (1). Larsen. 8. Trifunovič in Uhlman 7, Donner 6 (1), Olafson 5.5 (2). Stahlbere 5.5 (1), Dickstein 5, Ivkov 4.5 (1) itd. V prekinjeni partiji Ivkovu ne kaže na zmago. st o raco v precejšnjo zagato. Naš najnevarnejši nasprotnik Je imel do zadnje nedelje pod streho že pet vrednih točk, mi pa smo i dveh srebanj v Atenah in Bukarešti nabrali samo dve. Zaradi te prednosti se Je naše moštvo znašlo pred imperativom, da mora: zmagati. Najmanjši spodrsljaj že pomeni dati Švedski slovo. Naloga bi bila že sama Po sebi — tudi če ne bi šlo za točke — zelo težka, saj dobro poznamo naša soseda, s katerima že od nekdaj nimamo prave sreče. Toda to pot je borba še vse drugačna, zaradi česar je položaj za nas prav malo zavidljiv’. Vendar pa to še ne pomeni, da je bitka že izgubljena. Poslednje skrb; so se začele zadnjih štirinajst dnj s prvo povratno tekmo z Grčijo v Beogradu. Za reševanje vrste težav in problemov, zlasti kar zadeva dokončno sestavo jugoslovanske reprezentance tudi za prihodnja leta, zdaj ni več dosti časa, saj je bilo treba v teh dneh misliti predvsem na potnj list in vstopno vizo za švedsko. Do prvega smo se srečno dokopali, v nedeljo pa bo morala pasti kocka. Nedeljo srečanje z borci izpod Olimpa je bila prva etapa na tej trnovi poti. Srečno smo jo spravili z dnevnega reda, verjetno tudi zato, ker so Grki prišli k nam opravit le še formalno dolžnost. Druga etapa pa je neprimerno težja. Kompromisa ni! Za odhod v Stockholm sta potrebni celi dve točki ... (stl) Gozdni tek smučarjev Smučarski zvezi Slovenije in član.; 1 v nedeljo 17. t. m. ob 10. uri med- j društveni gozdni tek smučarjev, s Start bo na letnem telovadišču v Tivoliju. Člani bodo teki; 7 km. starejši mladinci 5 km. članice, mladinci in mladinke pa 2.5 km. Skakalci in alpski tekmovalci bodo prav tako tekli 2.5 km. Pravico nastop a imajo tekmovalci in tekmovalke, ki so registrirani pri ! smučarski zvez; Slovenije itn člani TVD Partizan. Slačilnice so v Narodnem domu. kjer bodo sprejemali prijave do 9.30. Kiparstvo slepili Jea n ne Kew-ell, mlada profesorica na kalifornijski umetniški šoli je pred sedmimi leti organizirala razred nenavadnih učencev kiparstva. Teh učencev niso izbrali ne po pose.bni nadarjenosti, ki bi jo pokazali za kiparstvo, ne ,po katei drugi ročni spretnosti, temveč zaradi tega, ker so izrazili željo, da bi poskusili modelirati v glini. Prihajali so iz centra za slepe v San Franciscu. Z veLteo vnemo se je profesorica lotila dela in je svojim slepim učencem pokazala potrebne prijeme, jih učila gnesti glino, graditi kip, ga pripraviti za žganje. Po preteku enega leta je »Calilfor-nia School of Fine Arts« že priredila prvo razstavo slepih kiparjev in siceir zbirko avtoportretov v žgani glini, dela 11 kiparjev in ‘kipark. Razstava je vzbudila pozornost deloma tudi zaradi podobnosti, ki s0 jo ■ kiparji dosegli v lastnih podobah. Nekateri med njimi, slepi že od rojstva, niso nikoli videli in ne morejo s pogledom premeriti razdalj, oceniti profilov ali predvideti Slepi kipar James Tho-mton med modeliranjem avtoportreta vtis celote. Res je za kiparstvo tip zelo važen, toda v ustvarjanju ga vedno kontrolira vid in te kontrole pri slepih kiparjih ni- P"i decežen’ nce. S kiparskim delom si osvajajo z-nova občutek za plastičnost teles, za prostor in za razdalje ter imajo obenem možnost, da se sprostijo z oblikovanjem svojih doživetij in spoznanj. Jeanne Keivell je kasneje organizirala tudi razred slepih otrok od devetega do trinajstega leta. Svobodno so modelirali v glini snovi, ki so jim bile pri srciu. Radi so •oblikovali živali.• ki so mnogim slepim otrokom veliki prijatelji pa tud'-zgodovinskih oseb, kot je na primer kralj Artur, o katerem so se ucjli v šoli, se niso ustrašili. Značilno za njihova dela je pomanjkanje vsakih podrobnosti. Imajo čut za celotno obliko. ki jo izražaj,o z velike energijo, zelo -močan p-a je tudi izraz žalosti, osamelosti, nežnosti. ki ga posredujejo ta dela. Tako so dobili v svetu likovne umetnosti svoj delež pri doživetju in ustvarjanju tudi slepi, ki ne morejo videti, kar drugi ljudi e ustvarjaj,o za pogled. Eksperimentalna sončna peč Na tehnološkem oddelku univerze v Sidneyu bodo zgradil: sončno peč. Njeno zrcalo bo imelo premer 3.55 m in bp doseglo temperatur-o do 5000 stopinj Celzija. V peči bodo delali poskuse s kovinami, ki jih bodo uorabljaii v atomskh reaktorjih. — Zapomni si že enKrat, da ne maram masla! 2j2IX5 pripis k Šahovskim polfinalnim turnirjem Ožja ocena: skoraj prav dobro Zmagati! Gladka zmaga Romunije nad Grčijo pred 14 dnevi je spravila našo izbrano nogometno enaj- Položil je svetilko na tla in se z rokami tipaje pogreznil v temo. Pred moštveno spalnico je pobobnal s pestjo po vratih. »Kaj je?« je vprašal glas, ki se mu je poznala zaspanost. »Thiebot naj pride takoj ven! Potrebujem ga.« Na pragu ga je kar vrglo nazaj, tako se mu je zaletel v nos kisli sobni zrak. Vžigalica je prasnila. »Ej, Tliiebot, kličejo te!« Neka roka je prižgala svečo, zataknjeno v vrat prazne steklenice. Thiebot je vstal^ in si nataknil hlače. »Kaj bi rad?« »Razložil ti bom.« Slišati je bilo negotovi Mouchelov glas: »Pa menda ni kakšne nevarnosti?« »Kje pa! Spite!« je rekel Jerome. »Thiebota potrebujem, to je vse:« Na hodniku pa je stresel starega, ki se še ni čisto prebudil. »Takoj pojdi v kuhinjo!« In na stopnicah mu je dejal: »Imaš še kaj ognja v štedilniku?« Thiebot, ki ni vedel, če se mu sanja ali kaj, ga je slepo poslušal. Stari štedilnik je imel kotel iz rdeče medi. Kupili so ga kdo ve v kakšni razprodaji in zdaj je pač tu čakal konca. V njem je še tlela žerjavica; podpihal jo je, naložil nanjo drobnih drv in ko so ta zagorela, še premoga. »V roče vode? Zakaj? Pa se menda vendar ni kaj zgodilo.« »Ne, neka ženska se je vkrcala na ladjo, ne da bi mi zanjo vedeli, in pravi, da bo rodi-la otročička.« »Kaj?« »Otroka! Si razumel?« >Pa menda vendar ne nocoj?« »Se vidi, da nisi slišal njenega vpitja!« »Moram jo pogledati,« je dejal Thiebot ves iz sebe. Jerome ga je povlekel za roko. »Najprej poskrbi za vodo, daj jo gret!« »Saj je v kotlu, a če je to, kar praviš, res, bi jo bilo bolje zavreti.« »Misliš, da je potrebno?« »Seveda... Pa si čisto prepričan?« »Ce ti rečem.« Začel je pripravljati, se vrteti na enem samem mestu in se od začudenja in mraza, kajti bil je samo v srajci s kratkimi rokavi, čisto ves tresti. Ogenj je godrnjal, a ga je naganjal še s pihalnikom, topla voda, ki jo je iz kotla prelil v vedro, se je začela pokrivati s paro. »Pusti, naj zavre, pa se bova vrnila.« »Ne,< je rekel Thiebot, »taki dogodki se hitro razpletajo, mogoče je, da nam bo precej potrebna.« In sta se naslonila drug drugemu na rame in gledala, kako so se začeli vzdigovati prvi mehurčki. »Vidiš, že vre.« »Da bo razkužena, mora vreti deset minut.« »Toliko časa! Potemtakem me počakaj, skočil bom k Neelu, da se ne bo vznemirjal.« Skočil je s palube na poveljniški most, kjer se je bilo odtrgalo zaščitno platno in vihralo v vetru kakor kakšna zastava. Vse je bilo v redu, luči ha pravem mestu. Okoli ladje pa voda in brezmejna črnina. »Hej, Neel!« je zakričal z vrha stopnic, ne da bi stopil do njega, »nikar se ne vznemirjaj, če te bova vso noč -pustila. Z Romainom imava opravka z neko žensko, ki se je na slepo vkrcala na ladjo.« »Kaj? Zenska? Prav, šef