Ravno
polje
Glasilo občine Kidričevo, letnik XVIII, 4. številka, OKTOBER 2016
Otvoritev dnevnega centra aktivnosti
* '
i • p •
* * r
www.kidricevo.si
www.facebook.com/kidricevo
www.vimeo.com/kidricevo
as CStttm
tu "Z'Muh 7 M
NAŠIH 45 LET * "KJE SO TISTE ROŽ'CE MOJE"
V petek, 7.10. 2016, bo ob 18. uri osrednja prireditev ob 45-letnici delovanja Otroške folklorne skupine Osnovne šole Cirkovce.
Poleg naših domačih otroških folklornih skupin bodo nastopili tudi folklorniki iz Maribora in Rogaške Slatine, pripravljamo pa tudi presenečenje.
PRISRČNO VABLJENI VSI LJUBITELJI OTROŠKE PESMI, IGER IN PLESOV!
Prireditev bo potekala v sklopu projektov Dnevi evropske kulturne dediščine in Teden kulturne dediščine.
Folklorniki OŠ Cirkovce
SPOŠTOVANE OBČANKE, v sodelovanju z Ginekološkim oddelkom UKC Maribor vas vabimo na predavanje o RAKU NA DOJKAH, kjer bo omogočen tudi preventivni individualni pregled.
Vabljene na prijeten ŽENSKI večer.
Posvetimo se SEBI!
/
Predavanje bo v prostoru X v Osnovni šoli Kidričevo v ČETRTEK, 13.10. 2016, ob 17. uri.
k
>
)
Poziv DPD Svoboda Kidričevo
V letu 2018 praznuje DPD Svoboda Kidričevo 70-letnico svojega obstoja.
Ob tem jubileju kulturno društvo zbira slikovne, pisne in druge dokumente o svoji preteklosti. V zvezi s tem naprošamo vse občane, ki morebiti posedujejo kakšne dokumente, fotografije itd. o delovanju društva, njegovih članih, sekcijah, da to po pošti ali osebno posredujejo na naslov društva: DPD Svoboda Kidričevo, Ulica Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo ali predsednici društva ge. MAJDI KLEMENČIČ VODUŠEK (majda.klemencic-vodusek@guest.arnes.si).
Zapleši z nami!
Če si želiš nastopati, obiskovati kraje po Sloveniji in se poleti podati na mednarodno gostovanje v tujino, se nam pridruži.
Postani plesalec folklorne skupine Cirkovce
Zapleši z nami! Vse mlade, ki radi plešete, igrate kakšen instrument in se predvsem radi zabavate, vabimo, da se nam pridružite. Postanite člani Folklorne skupine Vinko Korže Cirkovce, skupine, ki velja za najstarejšo folklorno skupino v Sloveniji s 85-letno tradicijo. Vaje potekajo vsak petek ob 20. uri na odru dvorane v Cirkovcah skupaj se vsaj enkrat letno podamo na 3-dnevne plesno-pevske priprave, družimo pa se še na kostanjevem pikniku, ob zaključku leta in seveda na
nastopih. Med poletnimi počitnicami se odpravimo na gostovanje v tujino,	-
kjer je še posebej zanimivo, kjer spoznavamo nove kraje, prijatelje in druge kulture. Obiskali smo že Sicilijo, Korziko, Belgijo, Francijo, Nemčijo, Madžarsko, balkanske države, Nizozemsko ...
irze@gmail.com ali preprosto pridi na vaje, ki se začnej^&ktobra in potekajo vsak Cirkovcah. Obišči nas in nas dodaj tudi na FACEBOOKU!
FS Vinko Korže
Zapleši z nami tudi ti! petek ob 20. uri na odrj

Prispevke za naslednjo izdajo
Ravnegalpoli^lahkoT^dateinalpo^
Idjdc i
l
www. moiaobcinarsi
2016
Izdajatelj glasila: Občina Kidričevo, Kopališka ulica 14, 2325 Kidričevo Odgovorna urednica: Mojca Muršec
Uredniški odbor: Tina Krivec. Smilja Rajher, Jožef Murko, Slavko Pulko, Eva Žunkovič. Anja Rajher Lektoriranje: mag. Vesna Voglar Pulko
Tisk: Ekart design d.o.o., Naklada: 2400 izvodov. Spletna stran: www.kidricevo.si. Glasilo je brezplačno in ga prejme vsako gospodinjstvo v občini Kidričevo. Glasilo je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS. pod zaporedno številko 1401.
Obvestilo: pridržujemo si pravico do izbora Člankov in fotografij po lastni presoji, skladno z razpoložljivostjo prostora za objavo, ter do preblikovanja besedil v vsebinsko in oblikovno primerne članke. Za vsebino in točnost podatkov odgovarja avtor prispevka. Reklame in nekateri prispevki niso lektorirani s strani lektorice glasila.
Spoštovane občanke in občani občine Kidričevo
Tukaj je - čas jeseni! Mnogi izmed vas ste ponovno prestopili prag vrtca, osnovne, srednje šole ali kakšne fakultete. Nekateri ste stopili na novo življenjsko stopnico v svojem življenju in pri tem, verjamem, ste že na polno zavihali rokave in se podali novim dogodivščinam naproti. Želim vam veliko dobrih učnih uspehov. Pri tem bi se rada zahvalila vsem prostovoljcem, ki ste pospremili naše šolarje, da so varno stopali po šolskih poteh in prispeli v šolo. S tem ste opozorili vse voznike na še večjo pazljivost v cestnem prometu. Hvala vam.
Tudi na Občini smo zavihali rokave in s polno paro drvimo proti koncu leta, ki se bliža neizmerno hitro. Pri tem vas vabim, da si v tej številki Ravnega polja preberete o investicijah, ki se odvijajo v občini Kidričevo. Veliko del se tudi zaključuje, tako da bomo do novega leta skušali izvesti vse aktivnosti, ki smo si jih zastavili v letošnjem proračunu 2016. Kot ste že lahko slišali, si želimo uvesti tudi svojo lokalno valuto, imenovano STHERNTAL, in s tem vzpodbuditi, da zaokroži denar v naši občini. V pripravi je tudi nov proračun za leto 2017. Načrte za prihodnje leto vam razkrijemo v naslednjih številkah našega glasila Ravno polje. In drage občanke občine Kidričevo. Kot veste, je mesec oktober posvečen predvsem ženskam in težavam z zahrbtno boleznijo. Zato smo za vas v sodelovanju z ginekološkim oddelkom mariborske bolnišnice pripravili predavanje o raku na dojkah in vam hkrati omogočamo tudi individualni preventivni pregled. Vabim vas, da se ga udeležite in da preživimo en lep ženski popoldan. Se vidimo. Želim vam lep jesenski čas.
Arija Rajher, podžupanja občine Kidričevo
uvodnik
Povzetek 14. redne seje Občinskega sveta občine Kidričevo, ki je bila dne 7. 7. 2016.
Prva točka: Občinski svet je sprejel Odlok o rebalansu 1 proračuna občine Kidričevo za leto 2016 z vsemi prilogami. Gospod župan je poudaril, da z rebalansom povečujemo investicije.
Druga točka: Občinski svet je sprejel Odlok o ustanovitvi javnega podjetja Komunala Slovenska Bistrica, podjetje za komunalne in druge storitve, d. o. o., v prvi obravnavi.
Tretja točka: Občinski svet je sprejel Načrt razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij naslednje generacije v občinah Cirkulane, Kidričevo, Majšperk, Makole, Podlehnik, Videm, Zavrč in Žetale. Dodatno obrazložitev je podal gospod Damjan Napast. Občina se je priključila haloškim občinam pri načrtu razvoja širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij. Pristopili smo h konzorciju, saj je država obljubljala hitre razpise. Načrt je osnova, da občina lahko črpa sredstva EU, gre pa za 100-odstotno financiranje. Pojavila sta se dva operaterja, ki sta začela v občini graditi optično omrežje. Država je zastavila razvoj tako, da če se pojavi komercialni ponudnik, država ne sofinancira izgradnje v občini. Do sedaj še ni znano, za katere odseke na območju države še ni izkazan pravni interes za izgradnjo optičnega omrežja. Četrta točka: Občinski svet je sprejel predlog Sklepa o povišanju cene programov vrtca v javnem vzgojno-izobraževalnem zavodu Osnovna šola Kidričevo. V debati se je pojasnilo, da se cene niso povišale od leta 2012. V tem času je prišlo do povišanja stroškov dela, saj so se sprostila napredovanja na državnem nivoju, zmanjšuje pa se tudi število vpisanih otrok v vrtec. Peta točka: Občinski svet je dal soglasje k razrešitvi Andreja Intiharja, direktorja javnega podjetja Vzdrževanje in gradnje Kidričevo, javno podjetje, d. o. o. Gospod Intihar je sam podal odstopno izjavo z mesta direktorja. Šesta točka: Občinski svet je dal soglasje k imenovanju Mojce Meško za vršilko dolžnosti direktorice javnega podjetja Vzdrževanje in gradnje Kidričevo, javno podjetje, d. o. o., za čas do imenovanja novega direktorja. Sedma točka: Občinski svet je sprejel sklepe o pridobitvi določenih nepremičnin na podlagi darilnih pogodb in eni neprodaji nepremičnine. Osma točka: Občinski svet je sprejel, da se razveljavi Sklep o določitvi upravljavca stvarnega premoženja v lasti Občine Kidričevo. Deveta točka: Občinski svet je sprejel, da Občina Kidričevo odda fizični osebi poslovni prostor, ki se nahaja v nadstropju bivše občinske stavbe, Pisarno 1 v površini 17,24 m2 za določen čas 10 let, in sicer na podlagi neposredne pogodbe za mesečno najemnino.
Deseta točka: Občinski svet je sprejel, da Občina Kidričevo brezplačno, na podlagi pogodbe namesto razlastitve, prenese določene nepremičnine v last Republike Slovenije. Dogovorjeno je bilo, da se odkupijo vsa zemljišča za obvoznico, lastništvo občine pa se brezplačno prenese. Da bi postopek stekel čim prej in jih pri tem ne bi ovirali, se je sprejel sklep.
Enajsta točka: Občinski svet seje seznanil s poročilom o opravljenem nadzoru Gasilske zveze Kidričevo.
Povzetek 15. redne seje Občinskega sveta občine Kidričevo, ki je bila dne 8. 9. 2016.
Prva točka: Občinski svet je sprejel sklep Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoto urejanja prostora LP57 Gramoznica Pleter-je (ureditve za oddih, rekreacijo in turizem). Odlok je osnova, da bi lahko pričeli pridobivati dokumentacijo za vlečnico in brežine. S tem odlokom dajemo možnost vključitve več tehnologij in s tem ponudbo več potencialnim izvajalcem. Druga točka: Občinski svet je sprejel DDIP -modernizacijo ceste Cirkovce - odsek Plete rje - Lovrenc. Z rebalansom smo že uvedli novo postavko modernizacija ceste Pleterje-Lovrenc, sedaj je bilo potrebno sprejeti le še DIIP, da se postopek za modernizacijo ceste lahko nadaljuje. Tretja točka: Občinski svet je sprejel sklep o spremembi vrste oddelkov v enoti vrtca pri Osnovni šoli Kidričevo za šolsko leto 2016/2017. Glede na dejanski vpis se je predlagalo, da se oblikuje 5 homogenih oddelkov in en heterogeni oddelek. Sprememba vrste oddelka ne vpliva na ekonomsko ceno.
Četrta točka: Občinski svet je sprejel sklep o določitvi upravljavca stvarnega premoženja -večnamenske dvorane Kidričevo. Za upravljavca se določi Osnovna šola Kidričevo. Peta točka: Občinski svet je sprejel sklepe o zamenjavi, pridobitvi in oddaji različnih nepremičnin. Šesta točka: Najprej je Občinski svet poslušal predstavitev lokalne valute, ki nam jo je predstavil g. Napast. Nato se je razvila debata o prednostih in pomanjkljivostih te lokalne valute. Največ pomislekov pa so svetniki imeli glede nevarnosti, ki bi lahko prežale na lokalno valuto v obtoku. Svetniki so se strinjali, da se postopek pelje dalje in da se najprej izvede sestanek z gospodarstveniki ter se ugotovi, ali se naši gospodarstveniki strinjajo s to noviteto, in se šele kasneje postopa v nadaljnje korake postopka.
Anja Rajher, mag. ekon. in posl. ved, podžupanja občine Kidričevo
Ravno polje, OKTOBER 2016
Rekonstrukcija starega zdravstvenega
doma Kidričevo
Dela na rekonstrukciji starega zdravstvenega doma Kidričevo so se zaključila v začetku meseca avgusta.
V sredini meseca je bil izveden tehnični pregled objekta, ki je bil uspešen, zato je UE Ptuj konec meseca avgusta izdala uporabno dovoljenje.
Z rekonstrukcijo objekta je Občina Kidričevo pridobila 19 neprofitnih stanovanj različnih kvadratur. Ta stanovanja so namenjena reševanju stanovanjskih problemov občanov. Razpis za oddajo stanovanj v najem je že bil izveden, tako da se bodo prvi stanovalci lahko vselili v začetku meseca oktobra. V objektu so tudi prostori dnevnega centra, ki bodo služili starejšim občanom za druženje in izvajanje raznih aktivnosti (ustvarjalne delavnice). Vrednost izvedenih gradbeno-obrtniških del, izvedba fasade in ureditev okolice je 745.000,00 evrov. Sredstva je Občina v celoti zagotovila iz svojega proračuna.	OU
Dnevni center aktivnosti Kidričevo
V občini Kidričevo smo 3. oktobra odprli vrata Dnevnega centra aktivnosti Kidričevo. Center bo deloval v Kajuhovi ulici 6, v pritličju obnovljenih prostorov starega zdravstvenega doma v Kidričevem.
Občina Kidričevo namenja Dnevni center vsem občanom in občankam, ki si v dopoldanskem času želijo druženja, raznovrstnih vodenih aktivnosti, izbiro med različnimi programi, sodelovanja v družabnih in miselnih igrah, udeležbo na izobraževalnih tečajih, predavanjih in krožkih, bralnih kotičkih, sodelovanja pri ročnih delih ...
Dnevni center aktivnosti Kidričevo vam bo na voljo med tednom od ponedeljka do petka, v času med 8. in 14. uro. Obisk, sodelovanje, preživljanje dopoldanskega časa v dnevnem centru je prostovoljno in brezplačno. Za vas in na vašo željo se bomo skupaj lotili tudi kreativnega ustvarjanja in ročnih del, vse od uporabe servietne tehnike, makrame vozlanja, pletenja, slikanja do oblikovanja in izdelovanja nakita, priprave voščilnic, daril, spominkov ... Za te delavnice bomo družno prinesli
s seboj »odpadni« material, kot so stare revije, časopisi, razne vrste embalaže (PVC-plastenke, PVC-zamaški, konzerve, odpiralci pločevink, tetra embalaža, razne stekleničke, zamaški iz plute, valovita lepenka, karton, ostanki blaga ali usnja, razne vrvice, stari CD-ji, posušene rastline, ostanki volne, rabljeni mobiteli, vžigalniki, mali avtomobilčki, ključi, vijaki, sponke, urni mehanizmi, gumbi itd.). Ko bo Dnevni center aktivnosti opremljen še s kuhinjo, se boste lahko lotili tudi peke peciva, možno pa bo tudi po minimalni ceni naročiti kosilo za vse, ki se boste aktivnosti udeleževali. Občina Kidričevo si želi, da v Dnevnem centru aktivnosti Kidričevo preživljate prijetne dopoldanske trenutke skozi celo leto. Vse informacije o delovanju in programih lahko prejmete na kontaktih: obcina@kidricevo.si ali 02-799-06-10.
OU
mrnmM
tšmniMi
Občinski svet je 8. 9. 2016 dal soglasje k projektu izdaje občinskega vrednostnega bona z imenom stemthal, ki predstavlja prostovoljno plačilno sredstvo v naši občini. Princip delovanja je sledeč. Obči na ponudi v prodajo vrednostne bone, ki jih občani pridobijo s 5-odstotnim popustom. Npr. za 100 evrov bonov občan plača 95 evrov. Razliko krije Občina iz proračuna. Občan z boni plača za storitve ali blago v podjetjih/trgovinah ali pri privatnikih/ kmetih, ki imajo sedež na območju naše občine. Pravna oseba posreduje bone na Občino, ki izplača protivrednost bonov na TRR.
Omejitve bodo obstajale pri pravnih osebah, ki imajo v ponudbi alkoholne pijače, tobak, loterijske srečke itd., saj bomo ob zahtevku za izplačilo zahtevali kopije računov, kjer bo razvidno, da ni šlo za nakup prej omenjenih stvari. Osnovna ideja projekta je preprečiti odtekanje denarja iz naše občine oz. s tem načinom spodbuditi lokalno gospodarstvo, razvoj domačih podjetij, trgovanje z lokalnimi proizvodi in storitvami. Pravne osebe seveda sodelujejo v projektu prostovoljno, v zameno pa bo Občina promovirala ponudbo, kjer bo možno plačevati z boni. Začetek je predviden v mesecu novembru.	OU
Y1DR2CVRNC t. GRADDJf MOMMVO mvno podj t tj t. 0.0.0. -
h
OBVESTILO
o obvezni priključitvi na javno kanalizacijsko omrežje - izkoristite nižjo ceno komunalnega prispevka
Obveščamo vas, da je na območjih občine Kidričevo, kjer je že zgrajena, se gradi ali preureja javna kanalizacija, priključitev stavbe ali preureditev obstoječega priključka stavbe na javno kanalizacijo obvezna.
V skladu s 15. členom Odloka o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Kidričevo (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 11/2015) izvajalec javne službe, Vzdrževanje in gradnje, d. o. o., in Občina Kidričevo obveščava lastnike stavb na območju občine Kidričevo, kjer je že zgrajena javna kanalizacija in je
priključitev mogoča, da je priključitev na javno kanalizacijo OBVEZNA.
Občina Kidričevo je prav tako primorana posodobiti odlok o komunalni opremljenosti, ki bo predvidoma podražil komunalni prispevek (predvidena potrditev v začetku decembra). Izkoristite nižjo ceno in oddajte vlogo za odmero komunalnega prispevka do 1. 12. 2016.
KAKO IZVEDETE POSTOPEK PRIKLJUČITVE NA KANALIZACIJSKO OMREŽJE:
1.	IZPOLNITE VLOGO IN JO POŠLJITE NA OBČINO KIDRIČEVO: Na Občino Kidričevo je potrebno podati Vlogo za odmero komunalnega prispevka zaradi izgradnje kanalizacijskega omrežja (obrazec vloge je na voljo na spletni strani Občine Kidričevo). S strani Občine vam bo izdana Odločba o odmeri komunalnega prispevka. V primeru, da ste to že storili, vam ni potrebno ponovno podati vloge.
2.	PLAČILO KOMUNALNEGA PRISPEVKA: Z odločbo o odmeri komunalnega prispevka, ki vam ga bo poslala Občina Kidričevo na vaš naslov, vam bo odmerjena višina komunalnega prispevka. Komunalni prispevek mora biti plačan pred priključitvijo na kanalizacijsko omrežje. Komunalni prispevek je možno plačati tudi na obroke (do 12 mesečnih obrokov, kar se dogovori s podpisom pogodbe med Občino in vami). Pri obročnem plačilu mora biti pred priključitvijo plačan vsaj prvi obrok.
3.	PO IZVEDBI PRIKLJUČKA je potrebno obvezno obvestiti Vzdrževanje in gradnje, d. o. o., o priključitvi na javno kanalizacijsko omrežje, da opravi tehnični prevzem kanalizacijskega priključka (tel.: 02 7990 625).
Izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja odpadne vode, Vzdrževanje in gradnje, d. o. o., vrši terenske oglede, z lastnikom in s financerjem internega kanalizacijskega omrežja določi traso in način izvedbe kanalizacijskega priključka, vrši nadzor nad izvedbo priključka interne kanalizacije, vpiše uporabnika v evidence in uredi vris internega priključka v kataster (Tehnični prevzem kanalizacijskega priključka), zato se za vsa morebitna tehnična vprašanja usklajujte s podjetjem na telefonski številki: 02 7990 625.
Spoštovani gospodarstveniki -OPOMNIK!
fRada bi vas opozorila, da se počasi izteka rok za oddajo • vlog za sofinanciranje na podlagi JAVNEGA RAZPISA ZA DODELJEVANJE POMOČI ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA MALEGA GOSPODARSTVA V OBČINI KIDRIČEVO ZA LETO 2016. Dokumentacija je bila objavljena v prilogi revije Ravno polje, ki je izšla spomladi 2016. Sedaj pa lahko razpisno dokumentacijo najdete na spletni strani Občine Kidričevo pod zavihkom »Razpisi in objave«. Ne pozabite oddati vloge do 2. 11. 2016 v sprejemno pisarno Občine Kidričevo do 17. ure.
Na septembrski seji je prišlo do vprašanja in problema, da vsi gospodarstveniki ne prejemate po pošti vabil na ekskurzije/seminarje. Sporočam vam, da smo sedaj posodobili seznam vseh delujočih gospodarskih subjektov, ki so bili registrirani v občini Kidričevo na dan 30. 6. 2016 - podatke smo črpali iz podatkovne baze na strani AJPES-a. V kolikor še vedno ne boste prejemali vabil/obvestil s strani Občine glede delovanja Odbora za gospodarstvo, vas vljudno prosim, da nam to sporočite pisno na Občino Kidričevo ali po e-pošti na naslov: anja.sr@gmail. com ali zdenka.frank@kidricevo.si in vas bomo dodali na seznam. Arija Rajher mag. ekon. in posl. ved. predsednica Odbora za gospodarstvo
Modernizacija ceste LC 165 171
Lovrenc na Dr polju - Cirkovce
Občina Kidričevo je izvedla javni razpis za modernizacijo ceste LC 165 171 - odsek Pleterje-Lovrenc na Dr. polju. Na razpis so prispele 4 ponudbe. Najugodnejša je bila ponudba podjetja ASFALTI Ptuj d.o.o., Žnidaričevo nabrežje 13, 2250 Ptuj, v višini 331.448,67 evrov. Pričetek del se predvideva v drugi polovici meseca oktobra 2016, dokončanje del pa do 30. 6. 2017. Izvedena bo obnova lokalne ceste LC 165 171 v dolžini 2.040 m in skupni širini 7,7 m. Na odsekih, kjer ni zagotovljene potrebne širine, se bo vozišče izvedlo v maksimalni možni širini. Odvodnjavanje bo izvedeno z meteorno kanalizacijo iz PVC kanalizacijskih cevi fi 160 in 200, peskolovi iz BC fi 40 z litoželezno rešetko in izgradnjo ponikovalnic fi 100 višine 3 m z litoželeznim pokrovom. Na celotnem odseku bo izvedena obnova nizkonapetostnega električnega omrežja in javne razsvetljave z izkopom jarka širine 60 cm in globine 90 cm ter položitvijo zemeljskih kablov (položitev kablov bo izvedel upravljalec elektro omrežja).	OU
Dela na področju cestne dejavnosti
Na področju cestne dejavnosti so bili do meseca septembra modernizirani naslednji odseki cest:
javne poti pare. št. 206/2 k. o. Lovrenc na Dr. polju v dolžini 90 m,
modernizacija LC 456 011 Lancova vas-Apače,
javna pot v Strnišču od hišne št. 17 do 18 A v dolžini 195 m,
lokalna cesta LC 165 171 center Cirkovc-RTP Cirkovce v dolžini 550 m,
javna pot JP 665 342 v Dragonji vasi v dolžini 150 m in izvedba javne razsvetljave,
javna pot ob Polskavi od mlina do Lovrenca na Dr. polju v dolžini 500 m,
Kajuhova ulica JP 665 601 od LC 165 141 do starega ZD Kidričevo v dolžini 190 m,
javna pot 665611 Lackova ulica v dolžini 215 m,
izgradnja brvi čez Framski potok na pešpoti v Pongrcah.
Do konca leta pa se bo izvedlo:
- asfaltiranje ceste LC Ifi^nn \/Qtra*nr»niri\/Hnl*ini ^7nm
Ravno polje. OKTOBER 2016
5
Onesnaženje cest
Občinski redarji Medobčinskega redarstva Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju v jesenskih mesecih pogosteje nadziramo stanje cest na območju občin iz naše krajevne pristojnosti.
Večji del kmetijskih površin leži neposredno ob lokalnih ali regionalnih cestah, zato je pred vključevanjem v promet na prometno površino nujno potrebno očistiti kolesa traktorjev in druge kmetijske opreme. Posamezni vozniki traktorjev in tovornjakov tega ne storijo in na cesto navozijo zemljo, blato ali gnoj, navoženi material cesto hitro naredi spolzko in nevarno za ostale udeležence v cestnem prometu.
V	četrti točki drugega odstavka 5. člena Zakona o cestah (ZCes-1A) je določeno: »Prepovedano je orati na razdalji manj kot 4 metre od roba cestnega sveta v pravokotni smeri na cesto ali na razdalji manj kot 1 meter od roba cestnega sveta vzporedno s cesto.«
V	peti točki drugega odstavka 5. člena Zakona o cestah (ZCes-1 A) je določeno:
»Na cestišču javne ceste je prepovedano:
-	razsipati sipek material, razen posipnih materialov v času izvajanja zimske službe, nanašati blato ali ga kako drugače onesnaževati;
-	puščati sneg ali led, ki pade ali zdrsne nanj;
-	onesnažiti cestišče z olji in mazili ali drugimi snovmi;
-	vlačiti hlode, veje, skale in podobne predmete kot tudi pluge, brane in drugo kmetijsko orodje ter druge dele tovora.«
Tretji odstavek 5. člena Zakona o cestah (ZCes-1 A) pa določa, da mora voznik, preden se vključi v promet na javno cesto s kolovozne poti, nekat-egorizirane ceste itd., odstraniti z vozila zemljo ali blato, ki bi onesnažilo
vozišče. Predpisana globa zaradi neupoštevanja navedenih določb je 1000 evrov za posameznika in 4000 evrov za pravno osebo. Pristojnost za nadzor teh določb pa imajo poleg policije tudi občinski redarji in občinski inšpektorji.
Vse občane naših občin pozivamo, da po koncu del na polju, preden se vključijo v promet, očistijo večje kose zemlje in blata s koles.
V primeru, da kljub temu pride do onesnaženja vozišča javne ceste, je potrebno onesnaženje čim prej odpraviti ter poskrbeti, da je nevarni del ceste do odprave nevarnosti ustrezno označen s prometno signalizacijo, ki druge voznike opozarja na nevarnost.
Robert Brkič, vodja medobčinskega redarstva
Predstavitev regijske garancijske sheme
V okviru RGS je bil 11. 3. 2016 v UL RS, št. 19, ter na spletni strani MRA objavljen Drugi javni razpis za kredite z garancijo. Na razpolago je še 2.263.812,50 evrov garancij. V okviru teh sredstev lahko podjetja pridobijo garancijo za dolgoročne kredite v višini največ 50 % od odobrenega kredita in hkrati ugodnejšo obrestno mero za te kredite pri izbranih bankah. Pogoji:
Upravičenci	Imajo sedež ali poslovno enoto v eni izmed občin statistične regije Podravje.
	Delujejo na področju upravičenih dejavnosti.
	So včlanjeni oz. se včlanijo v RGS.
Znesek kredita	Najnižji znesek kredita je 8.000 evrov, najvišji pa 150.000 evrov.
Obrestna mera	Obrestna mera je odvisna od izbrane banke.
Doba vračanja	Do 8 let, v nobenem primeru pa ne sme preseči 22. 5. 2025.
Moratorij	Do 12 mesecev in se všteva v čas skupne dobe vračanja kredita.
Upravičeni stroški	Stroški materialnih in nematerialnih začetnih naložb ter obratna sredstva v višini največ 20 % predračunske vrednosti investicije.
Zavarovanje kredita	Prijavitelj zavaruje prejeti kredit z garancijo MRA in drugimi oblikami zavarovanj, odvisno od stopnje rizičnosti projekta in prijavitelja v skladu s pogoji banke.
Koriščenje	Namensko, v skladu s priloženo dokumentacijo in z navedbami v vlogi.
Rok koriščenja	Tri mesece od sklenitve kreditne pogodbe, v primeru daljše ročnosti pa s soglasjem kreditno-garanci-jskega odbora MRA.
Višina garancije	Največ 50 % odobrenega kredita.
Zavarovanje garancije	Z notarsko overjenim Sporazumom o zavarovanju garancijskih obveznosti, pri čemer stroške notarja v celoti nosi prijavitelj.
Ostali pogoji	Investicija oz. naložba mora ostati v statistični regiji najmanj 3 leta po zaključku investicije.
	Garancije ni mogoče odobriti za tiste bančne kredite, ki nadomeščajo obstoječe kredite.
	Prijavitelj mora imeti ob podpisu pogodbe ob dodelitvi garancije vsaj enega zaposlenega za polni delovni čas.
Postopek	Prijavitelj najprej zaprosi za kredit banko s seznama sodelujočih bank, po prejemu pozitivnega sklepa o odobritvi kred/ta pa vloži vlogo za izdajo garancije na MRA.
Rok za prijavo	Do 22. 4. 2018, in sicer do 14. ure.
Razpis je objavljen na spletni strani MRA p. o. na naslednji povezavi: http://www. mra.sr/garancijska_shema. Informacije:
MARIBORSKA RAZVOJNA AGENCIJA	slovenski
Irena Podletnik	mra	regionalno
n-> m 1?™	razvojni
MARIBORSKA RA7.VOJMAGr.NCUA	sklad
Razpis. ukrepi@mra.si
&
6
Dogajanje v Državnem zboru RS
Spoštovane občanke, spoštovani občani občine Kidričevo, jesenski čas je zaradi obilice domačih dobrot, spravil pridelkov, trgatev ter seveda pisanih barv v naravi nekaj posebnega. Uživajte te dni. V tokratnem pisanju se bom osredotočila na nekaj pomembnejših tematik zadnjih mesecev.	_
Med redno junijsko sejo je bila na dnevnem redu interpelacija zoper ministrico za delo dr. Anjo Kopač Mrak zaradi številnih nepravilnosti v primeru odvzema koroških dečkov starim staršem. Žal interpelacija ni bila uspešna, je pa rezultat bil zelo tesen. Za razrešitev ministrice je glasovalo 43 poslancev, 36 jih je bilo proti. Potrebnih je bilo 46 glasov. Ne glede na rezultat menim, da je bila interpelacija upravičena in da smo z njo opozorili na zlorabo politične funkcije za kritje strokovnih napak, kakor se je zgodilo v tem primeru. V SDS smo v začetku meseca septembra vložili dve interpelaciji. Prvo interpelacijo zoper ministrico za zdravje, ki ji očitamo odgovornost zaradi nepriprave zdravstvene reforme, nedelovanja mreže urgentnih centrov, slabo finančno stanje v zdravstvu, neukrepanje na področju podaljševanja čakalnih dob, soodgovornost za slabo poslovanje javnih zdravstvenih zavodov, politično kadrovanje v zavode ter neukrepanje na področju koruptivnih dejanj v zdravstvu. Drugo interpelacijo zoper ministrico za izobraževanje zaradi nespoštovanja odločbe Ustavnega sodišča iz leta 2014, saj ni uredila neustavnosti zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja.
Zadnje mesece se veliko dogaja tudi v Evropi. Zgodil se je brexit, dogaja se migracijska kriza in žal tudi številni teroristični napadi. Več kot očitno vse več novih prosilcev za azil pomeni večjo krhkost EU in več nevarnosti za njene prebivalce EU. Sprejemanje tako velikega števila migran-
tov je nepravilno in glede na dogajanje v zadnjih mesecih si Evropa takšne multi-kulture ne more in ne sme privoščiti. Vrnimo se nazaj v Slovenijo. Skladen regionalni razvoj bi moral biti prioriteta v državi, vendar žal ni tako. Slovenija je razdeljena na dve regiji, ki sta na zelo različnih stopnjah razvitosti. Medtem ko je Zahodna kohezijska regija na 97 % razvitosti EU, je Vzhodna kohezijska regija zgolj na 68 % razvitosti EU. Znotraj teh dveh kohezijskih regij imamo še statistične regije, ki kažejo na še večje razlike. Imamo Osrednjeslovensko regijo, ki je na 116 % razvitosti EU, medtem ko imamo regije, kot so Podravje, Pomurje, Zasavje, kjer je razvitost ponekod celo pod 60 % glede na povprečje EU. Prav bi bilo, da bi se večina evropskega denarja namenila manj razvitim regijam. A žal ni tako. Prav zbodla me je novica, da je predsednik Vlade z županom MO Ljubljana podpisal dogovor o izvedbi 34 projektov v skupni višini 300
mio €. Za podpovprečno razvita območja ni finančnih sredstev, medtem ko so se za dvakrat bolj razvito Ljubljano našla. Kot predsednica Skupine prijateljstva s Poljsko sem konec junija sprejela delegacijo Poljsko-slovenske skupine prijateljstva. Skupina 4 poljskih poslancev z veleposlanikom je po številnih srečanjih v državnem zboru obiskala tudi naše konce. Ogledali so si Ptuj, Ptujsko Goro in srečanje zaključili s kosilom v Kidričevem. Verjamem, da so v svojo domovino prenesli pozitivne vtise in da se bodo številni k nam vrnili. Naj vas ob koncu povabim, da me obiščete v poslanski pisarni v prostorih gasilskega doma v Lovrencu na Dravskem polju, kjer sem prisotna vsak drugi ponedeljek v mesecu med 8.30 in 10. uro. Vesela bom vašega obiska. Lepe jesenske dni in obilico domačih dobrot vam želim.
Suzana Lep Šimenko, poslanka DZ RS
Občinski odbor N.Si Kidričevo
S kolesom že drugo leto zapored odkrivamo kotičke naše občine
V Občinskem odboru N.Si Kidričevo smo se tudi letos odločili, da organiziramo kolesarski izlet po občini Kidričevo. Na sončno nedeljo, 28. avgusta 2016, smo se ob 14. uri zbrali pred gostilno Korže v Cirkovcah.
Pot nas je vodila skozi Dragonjo vas, Mihovce, Pleterje, Župečjo vas, Lovrenc na Dravskem polju, Apače, Kidričevo ter do na novo urejene učilnice v naravi. Tam smo si privoščili kratek postanek, se ohladili v senci dreves in si navdušeno ogledovali čudovit kozolec. Pot smo nadaljevali ob železnici vse do Cirkovc, se potem peljali skozi Sp. Jablane, Pongerce terZg. Jablane nazaj v Cirkovce. Planirano 24 kilometrov dolgo kolesarsko traso smo tako brez težav malo podaljšali, saj je v dobri družbi čas vse prehitro mineval. Seveda pa smo na koncu poskrbeli tudi za zasluženo okrepčitev v Pizzeriji Klara. Veseli smo, da so se nam pridružili prijatelji iz SDS-a in se nas je tudi letos zbralo lepo število tistih, ki znamo združiti prijetno s koristnim.
Tina Mlakar
85 let folklore v Cirkovcah
Konec junija je Folklorna skupina Vinko Korže praznovala 85 let delovanja. V Cirkovcah je praznovanje potekalo v petek, 24. 6., in soboto, 25. 6. 2016, ob 20. uri v večnamenski dvorani.
Na petkov večer je potekal Mednarodni folklorni večer, na katerem so nastopili: Folklorna skupina Vinko Korže Cirkovce, Kulturno umjetnička udruga Seljačka sloga Nedelišče, Hrvaška, KUD Rudar iz Ugljevika, Bosna in Hercegovina, Folklorna skupina Vatroslav Lisinski iz Crikvenice, Hrvaška.
V soboto je bil večer posvečen domačim folklornikom. Na Večeru generacij FS Vinko Korže so zaplesali nekdanji in aktualni plesalci in plesalke FS Vinko Korže.
Zahvaljujemo se Tomažu Dietingerju in Davorinu Urihu za povezovanje folklornih večerov. Vsem donatorjem se zahvaljujemo za izkazano pomoč. FS Vinko Korže Foto: Saša Urih
Donatorji so bili:
Občina Kidričevo,
Anoksidald. o. o.,
Avtoličarstvo David Žitnik s. p.,
Frangež Srečko s. p. - avtoprevozništvo,
Avtoservis Dobič Milan s. p.,
Avtoservis Kmičar s. p.,
Blagovno trgovski center Mercator, d. d.,
Čebelarstvo Medved,
Čevljarstvo Janko Dolenc s. p.,
Čisto mesto Ptuj d. o. o..
Dopolnilna dejavnost, Čelofiga Peter,
EJeco inžinering d. o. o.,
ELES d. o. o.,
Galvanizacija Fric Ivanka s. p., Grafično oblikovanje. Studio idej d. o. o., Ključavničarstvo AJD d. o. o., Kmetijska trgovina Polje-dom d. o. o., Kmetijstvo Polanec d. o. o., KZ Ptuj z. o. o., Mesarija F ing u št d. o. o., Plastika Medved d. o. o., Predelava mesa, Lah Aleš s. p., Računovodstvo, Center poslovanja d. o. o., Reklamni atelje Babšek, Batis plus d. o. o., Tal um, Tovarna aluminija d. d., Tiskarna Ekart design d. o. o., Vulkanizacija Koren Aleš s. p., Zveza kulturnih društev občine Kidričevo, Živinozdravniška ambulanta KRI & ZA d. o. o.
Cirkovčani v juliju navdušili v Bosni,
sedaj še v Makedoniji
V tretjem največjem makedonskem mestu Kumanovo, ki leži 40 kilometrov pred glavnim mestom Skopje, je konec avgusta potekal 12. Mednarodni festival tamburaške glasbe.
Festivala sta se poleg skupin iz Makedonije, Srbije in Bosne udeležila tudi orkestra iz Slovenije. Kot predzadnji je na festivalu nastopil orkester iz Šmartnega pri Litiji, Tamburaški orkester Cirkovce pa je nastopil zadnji, kar si štejemo v veliko čast, saj najboljše vedno pride na koncu. Pot do mesta Kumanovo je bila dolga, saj smo prečkali dve meji nekdanje skupne države in naredili preko 1000 km do našega cilja. Prvi dan nismo imeli nastopa, zato smo ta dan izkoristili za ogled glavnega mesta Skopja, ki so ga pred kratkim prizadele poplave. Ogledali smo si stari in novi del mesta, ki ima veliko kipov makedonskih junakov, muzej matere Tereze, džamijo, cerkev z velikim lesenim 3D oltarjem in staro železniško postajo, ki služi kot muzej. Seveda pa tudi v Skopju ne gre brez njihovih kulinaričnih dobrot z žara. Prvi večer smo odšli na prizorišče festivala, kjer se je zbralo okoli 1000 ljudi, ki so poslušali nastopajoče in jih nagradili z aplavzom.
Drugi dan smo si ogledali mesto Kumanovo, ki nas je povabilo na festival tamburaške glasbe. Mesto z nekaj več kot 70.000 prebivalci je zelo pisano in raznoliko z veliko majhnimi bari in trgovinicami. V mestu Kumanovo v slogi živijo kristjani, pravoslavni in muslimani. V centru mesta je bil postavljen velik oder za nastop tamburaških skupin. Na oder smo torej stopili kot zadnji nastopajoči. Odigrali smo enourni koncert, pri katerem so prevladovale skladbe slovenskih skladateljev. Poslušalci so bili nad našim igranjem navdušeni in so celo zaplesali na Avsenikovo "Na Golici". Za zaključek nastopa smo izbrali pesem "Adi-jo pa zdrava ostani", za katero je besedilo priredil naš dirigent Drago Klein in so jo zapeli skupaj z organizatorjem festivala in s popularnim pevcem Ninom Veličkovskim in našo pevko Matejo Kuharič v makedonskem jeziku. Dobili smo bučen aplavz, ki se ga bomo še dolgo spominjali. Na koncu festivala smo županu mesta Kumanovo Zoranu Damjanovskemu izročili darilo župana občine Kidričevo Antona Leskovarja. Za tamburaškim orkestrom Cirkovce je izjemno poletje, saj smo v mesecu juliju nastopili na folklornem festivalu v Ugljeviku v Bosni in v
avgustu še v Kumanovu v Makedoniji. Za nami je preko 3000 km, prevoženih z avtobusom, za kar smo si vsi enotni, da se nam jih je splačalo prevoziti, saj smo spoznali nove kraje, njihove navade in drugačen način življenja. Veseli smo, da smo lahko slovensko glasbo predstavili na za njih poseben način, ki ga niso vajeni.
Odziv občinstva je bil povsod odličen, kar za nas pomeni novo vzpodbudo za nadaljnje delo.
Posebna zahvala pa velja Občini Kidričevo in Zvezi kulturnih društev občine Kidričevo, ki sta nam pomagali izpeljati oba projekta.
Nuša Gregorc
ZAHVALA

Pevke Folklornega društva Lancova vas se zahvaljujemo gospe Vidi Komljenovič za povabilo, da smo lahko v soboto, 17. 9. 2016, polepšale dan stanovalcem v domu ostarelih.
Želimo si še več takšnih srečanj.
Irena Sitar, vodja pevk
Ravno polje. DECEMBER 874
10. Zahvala polju
Ko otroci spet sedejo v šolske klopi, se tudi narava preobleče v jesen. In jesen je čas, ko se zahvalimo naravi za številne pridelke. To smo naredili tudi v Starošincah na 10. Zahvali polju.
Prireditev je potekala pod okriljem Turističnega društva občine Kidričevo v sodelovanju s Prostovoljnim gasilskim društvom Starošince in s finančno pomočjo Občine Kidričevo. Ob prvem desetletju te prireditve smo povabili v goste številne nastopajoče. Tako so se nam predstavili Stari prijatelji iz Majšperka, harmonikarski orkester Modras iz Markovcev, ljudske pevke Vesele polanke iz Cirkovc, Tamburaški orkester Cirkovce pod vodstvom Draga Kleina in Tamburaški sustav Hrvatice iz Slavonske Požege. Seveda niso manjkali niti člani Folklorne skupine Vinko Korže - veterani, ki so nam predstavili stare običaje. Na odru pa sta se predstavila mlada folklorista Nuša in Jaka. Med nastopajočimi sta nas zabavala tudi Luka in Pepi. Seveda pa prireditve ne bi bilo brez tekmovanja v kuhanju »bobovega golaža«. Letos se je kuhanja lotilo 9 ekip. Ocenjevalna komisija pod vodstvom Mojce Polak iz Višje šole za gostinstvo in turizem Maribor je kot najboljšega ocenila bobov golaž, ki ga je skuhalo Kulturno društvo Lovrenc. Občinstvo, ki je prav tako ocenjevalo pripravljene bobove golaže, je zmago podelilo ekipi Oldtimerjev Dravskega polja. V času prireditve so se zbirali tudi najtežji, največji ali najdaljši pridelki. Med naj pridelki sta izstopala najtežji krompir, ki je tehtal 1,02 kg in so ga pridelali na Kmetiji Ivančič iz Lovrenca, ter najtežji paradižnik, ki je bil še nekoliko težji in je tehtal 1,06 kg, pridelala ga je Ivanka Strmšek iz Zgornjih Jablan. Na prireditvi se je osem ekip pomerilo v družabnih kmečkih opravilih. V kožuhanju koruze, luščenju koruze in lupljenju krompirja je zmagala ekipa domačinov, članov veteranov PGD Starošince. Podelili smo tudi priznanja za najlepše urejene hiše, kmetije in poslovne prostore v občini Kidričevo. Na prireditvi so sodelovali tudi člani iz TD Rodik. V prelepem vremenu smo se lahko družili tudi s starimi traktorji Oldtimerji Dravskega polja in z avtobusom Oldijem, malimi živalmi, ki jih je predstavilo Društvo gojiteljev malih živali iz Pragerskega. Metlarji iz Prepolj so nas poučili, kako se izdelujejo metle, Anton Žumer iz Hajdoš nam je pokazal izdelavo košar ter korp, Jerica Krošel nam je predstavila trenje in predenje lanu. Ne smemo pozabiti, da so nas razvajale tudi članice Društva podeželskih žena in deklet, ki so pekle slastne flancate. Prireditev pa smo končali z ansamblom Pepi krulet. Bilo je lepo. Vabljeni, da se nam naslednje leto spet pridružite.
Turistično društvo občine Kidričevo
H
Predstavili smo se na Zahvali polju" v Starošincah
Članice in člani Občinskega odbora SDS Kidričevo smo v nedeljo, 11. septembra 2016, sodelovali pri kuhanju krompirjevega golaža na tradicionalni prireditvi Zahvala polju«, ki je potekala v Starošincah. Z nami je bila poslanka državnega zbora Suzana Lep Šimenko.
OO SDS Kidričevo
Ocenjevanje okolice v občini Kidričevo 2016 Najlepše urejene hiše:
•	družina Korošec, Dragonja vas 4. 2326 Cirkovce
-	družina Kristina in Roman Pernat, Pleterje 16 a, 2324 Lovrenc na Dravskem polju
•	Zdenka in Branko Krošl, Lovrenc 25, 2324 Lovrenc na Dravskem polju
•	družina Nada Svenšek, Apače 286, 2324 Lovrenc na Dravskem polju
-	družina Majar Lešnik, Njiverce vas 2, 2325 Kidričevo
•	Dragica Vavken, Strnišče 6 c, 2325 Kidričevo
•	Uroš Zaje, Starošince 4, 2326 Cirkovce
•	družina Žunko, Spodnji Gaj pri Pragerskem 33 a, 2331 Pragersko
•	Majda Krepfl Leva, Stražgonjca 23, 2331 Pragersko
-	družina Pernat, Šikole 52 a, 2331 Pragersko
•	Romana in Grega Rojko, Pongrce, 2326 Cirkovce
Poslovno-stanovanjska objekta:
•	Vesna Černčec, Spodnje Jablane 30, 2326 Cirkovce
•	Dom upokojencev Ptuj, enota Kidričevo, Kajuhova 2, 2325 Kidričevo
Kmetije:
•	kmetija Serdinšek, Župečja vas 42, 2324 Lovrenc na Dravskem polju
•	kmetija Bernarda in Janez Pernat, Mihovce 41 a, 2326 Cirkovce
•	domačija Minka Kmetec, Cirkovce 35, 2326 Cirkovce
Marija Predikaka
Kulturniki znamo pripraviti odličen golaž
Da je kuhanje umetnost, potrjujemo člani ekipe za kuhanje golaža Kulturnega društva Lovrenc. Naša ekipa se je letos ponovno udeležila kuhanja bobovega golaža na prireditvi Zahvala polju v Starošincah.
Lani smo skuhali odličen golaž, ki je prejel dve 1. mesti. Najbrž nam je to dalo samozavesti tudi za letošnje leto. Organizacija dela je bila podobna kot prejšnja leta -ženski del je rezal zelenjavo, moški pa je poprijel za kuhalnico in bil odgovoren za kotel in vsebino, ki se je v njem kuhala. Lepo je dišalo, kar je bil dober znak, okus pa je to potrjeval, glede tega se je strinjalo vseh šest članov naše ekipe. Očitno so se strinjali tudi člani strokovne komisije, saj so našemu golažu dodelili 1. mesto in nas s priznanjem zelo razveselili. Naš recept ostaja skrivnost, naša največja želja pa je, da ponovno skuhamo vsaj tako dobrega, ko se bomo oktobra predstavili v Rodiku na Kostanjevem prazniku. Zavedamo se odgovornosti, ki jo ta zadolžitev prinaša, saj bomo obiskovalcem s Primorske in z drugih koncev SJovenije predstavljali kulinariko z našega konca. Z ekipo iz Rodika smo se seznanili že na prireditvi v Starošincah, kjer smo kuhali na sosednjih stojnicah. Ne dvomimo v to, da bo druženje v Rodiku prijetno, a tudi delovno. Predvideva se namreč, da
bo obiskovalcev veliko, zato bo treba pripraviti večjo količino golaža. Organizatorjem prireditve se zahvaljujemo za prijeten nedeljski popoldan in za zaupanje, da se bomo lahko predstavili v Rodiku.	Sonja Pišek, KD Lovrenc
Glasbena skupina Pepi Krulet
Promotorji dogodkov in turizma doma in po svetu.
Skupina Pepi Krulet je zelo aktivna na domačih kakor tudi na tujih odrih. Zastopali in promovirali so domačo turistično ponudbo in bližajoče se dogodke v naši domovini.
Tako so pred kratkim v Nemčiji, tik pred Munchnom v vasici Lengries, s predstavniki turizma iz Maribora prevzeli Evropsko splavarsko zastavo in naznanili v letu 2017 prihajajoči Evropski splavarski kongres. Dogodek, katerega se bodo udeležili predstavniki iz vseh evropskih držav, je visokega pomena za turistični razvoj regije. Za naslednji dogodek, ki se je odvijal v septembru, pa lahko rečemo sledeče: "Biti ob pravem času na pravem mestu!" Skupina Pepi Krulet je na povabilo Jana CigleneČkega, vodje Slovenskega predstavništva za turizem s sedežem na Dunaju, in Zavoda za turizem Ptuj v avstrijskem mestu Gradec zastopala slovenski turizem. Koncert s pričetkom točno ob 12. uri na odru v bližini graške opere. Težo dogodku je prispevala svetovna in olimpijska prvakinja Tina Maze, ki je imela uraden nastop s Pepi Kruletom. Na odru so se ujeli in zadihali kot eno.
Zlata Tina Maze se je v ekipo vključila zelo posrečeno, saj je celo zaigrala na bariton, ki je s svojim leskom simboliziral velik svetovni pokal. Tudi fantje iz ansambla so v izvajanje vložili vso energijo. Z eno besedo lahko rečemo, da so blesteli!
Kulturna hiša tete Malčke
rr-% »«»«Mt«
fcjfc Good vibes, super music with #ifeelsLOVEnia. @Slovenialnfo in #Graz.#Aufsteierem !!! V V
Lovrenc in TD Rodik
IkülinariCmn]
Ravno polje, OKTOBER 2016
11
Prvič na folklornem festivalu zaigrali Slovenci
"Glasba daje dušo vesolju, krila umu, polet domišljiji in šarm ter veselje do življenja," je zapisal znameniti grški mislec Platon. Tamburaši Prosvetnega društva Cirkovce se popolnoma strinjamo z njim, saj igramo glasbo, ki nam zapolni vse prej zapisano.
EÄ3H1J
Seznam pooblaščenih oseb za opravljanje pogrebnih svečanosti
(govorov)
Na podlagi 22. člena Odloka o pokopališkem redu in pogrebnih svečanostih (Uradni list RS. št. 54/01) objavljamo podatke pooblaščenih oseb za opravljanje pogrebnih svečanosti (govorov) na pokopališčih v občini Kidričevo. Izbira izvajalca po predhodnem sporazumnem naročilu pokojnikovih svojcev.
Ime	Priimek	Naslov	Kontakt
Edvin	Aubelj	Cesta v Njiverce 36, 2325 Kidričevo	031 637 002
Sergej	Plajnšek	Spodnje Jablane 8 a, 2326 Cirkovce	051 803 111 051 803 110
Roza	Drevenšek	Pleterje 44, 2324 Lovrenc na Dravskem polju	070 869 792
Nada	Kotar	Potrčeva cesta 42, 2250 Ptuj	031 467 320
Zvonko	Virtnik	Strnišče 12, 2325 Kidričevo	070 201 556
V čast si štejemo, da je lahko Tamburaški orkester Cirkovce (TOC) kot doslej sploh prvi izključno glasbeni gost nastopil na 7. Folklornem festivalu v Bosni in Hercegovini. Seveda nam ni bilo težko, ko smo se v sredo, 20. julija, morali zgodaj zjutraj odpraviti na dolgo pot proti kraju Ugljevik. Naš dirigent Drago Klein je posebej za ta nastop napisal dve priredbi, ki smo jih predstavili publiki. Prva je bila tradicionalna cirkovška folklorna skladba "Pobreška polka" in druga zelo posrečena mešanice slovenske "Sestavljene polke" in bosanske narodne "Užiško kolo". Cirkovce so znane širom po svetu ravno zaradi folklorne skupine in prav je, da smo na festivalu odigrali pravo cirkovško skladbo. Skupaj s folklornimi skupinami iz Slovaške, Madžarske, Poljske, Srbije in domačega Ugljevika smo tri dni popestrili vsakdanje dogajanje na ulicah ter domačinom pokazali delček svoje lastne kulture. Prvi večer smo se zbrali na mestnem trgu, kjer sta naša folklorista na odru učila gledalce in druge udeležence festivala že prej omenjeni ples "Pobreška polka". Zbranim smo zaigrali še nekaj slovenskih ljudskih in zimzelenih melodij, ki jih je vokalno obogatila naša tamburašica Lara Brglez, ter na koncu navdušili publiko z vsem znano skladbo "Na Golici". V četrtek dopoldan smo imeli čas, da smo si ob vodenju domačina g. Živana Rikiča, ki že vrsto let živi v Mariboru, ogledali tamkajšnje kraje in njihove znamenitosti. Po dolgih in vročih urah na nogah smo si popoldne privoščili še kratko ohladitev v tamkajšnjem kopališču. Vrhunec dogajanja pa je bila povorka, kjer smo se skupine sprehodile dober kilometer po mestnih ulicah. Tamburaši smo v povorki igrali, folklorni par pa je našo glasbo spremenil v plesne korake.
Po predstavitvi po ulicah se je dogajanje preselilo na oder mestnega trga, kjer smo pred skoraj 2000 ljudmi odigrali še nekaj skladb. Po pričakovanju je največji aplavz požela priredba slovenske in bosanske narodne skladbe. Nastop smo zaključili z Avsenikovo "Slovenija, od kod lepote tvoje", kjer sta za mikrofone prijela Lara Brglez in dirigent Drago Klein. Ob zaključku festivala je TOC v zahvalo za povabilo izročil darilo orkestra g. Spomenku Novakoviču, umetniškemu vodji KUD Rudar, ter darilo Občine Kidričevo načelniku občine Ugljevik g. Vasiliju Periču.
Po končanem festivalu smo člani TOC zaključili v prijetni družbi vseh nastopajočih skupin, s katerimi smo ne glede na narodnost, jezik, ki ga govorimo, ali starost navezali nova prijateljstva. Naslednje jutro smo utrujeni, a srečni zapustili Ugljevik s še eno izkušnjo več ter z mnogimi lepimi spomini.
Eva Frangež
12
Nastop folklorne skupine iz Češke
Prejšnji teden je na Ptuju potekal že šesti folklorni festival Kimavčevi večeri.
Folklorne skupine, ki so sodelovale na festivalu, so se poleg večernih nastopov dopoldan predstavile tudi po osnovnih šolah na Ptuju in v okolici. Našo šolo je v četrtek obiskala folklorna skupina Jitrenka. ki prihaja iz regije Pardubice na Češkem. Predstavili so nam zanimive splete, sestavljene iz njihovih Jjudskih pesmi in plesov. Najbolj nas je navdušil ples s cokli. Uživali smo tudi ob lepem petju plesalcev in glasbenikov. Preživeli smo prijetno urico ob spoznavanju češke kulturne dediščine.
Liljana Brglez
Oratorij v Cirkovcah
S pričetkom počitnic se je pričel tudi čas poletnih oratorijev. Gre za enega največjih slovenskih prostovoljnih mladinskih projektov in otroških počitniških programov. Osrednja oseba letošnjega oratorija je bil Ostržek. majhna lesena lutka z dolgim nosom, ki na koncu oživi.
Po značaju je Ostržek vesel, navihan fant, ki rad odkriva nove stvari. Vendar ko se znajde v težavah, se skuša po najlažji poti rešiti iz njih, se zlaže in pri tem se mu poveča nos. Kot vsak izmed nas je Ostržek malo naiven, a kljub vsemu verjame v dobre ljudi na svetu, ki mu želijo pomagati. Je labilen, hitro se pusti zapeljati sladkim besedam in kmalu spozna, da ga nekateri izrabljajo za svoje koristi. Zato po vsakem takem spoznanju znova sklene, da se bo poboljšal. Naslov oratorija 2016, »Zdaj gre zares«, skuša povedati, da s pravimi odločitvami, trdno voljo in pomočjo dobrih ljudi tako Ostržek kot vsakdo od nas lahko postane odgovorna oseba. Oratorij pod enim imenom združuje: ustvarjanje, zabavo, pesem, molitev, druženje, predvsem pa sproščeno in koristno preživljanje prostega časa. Vsak oratori-jski dan - takoj po molitvi zjutraj - anima-torji v vlogi igralcev predstavljajo otrokom poučno, predvsem pa življenjsko zgodbo glavnega junaka, letos torej Ostržka. Poleg učenja za življenje' pa se na oratoriju odvijajo številne ustvarjalne delavnice, igre, tekmovanja, izleti itd. Oratorijski pro-
gram tako v harmonično celoto združuje zabavo, druženje ter sproščujoče, ustvarjalne in poučne dejavnosti. V Cirkovcah je oratorij letos potekal od 4. do 7. julija. Na njem pa se je zbralo kar 85 otrok, za katere je vsak dan skrbelo 16 pridnih animatorjev ter duhovnik. Za animatorje se je dan začel že ob sedmih zjutraj, da so se pripravili na dan, ki jih je čakal, za otroke pa ob devetih. Prvi in drugi dan sta potekala podobno, začeli smo ju z dvigom zastave in himno ter nadaljevali z jutranjo molitvijo in igro o glavnem junaku Ostržku ter s katehezami po skupinah. Po malici so sledile razne delavnice. Sredi dneva je sledilo kosilo, zatem pa malo prostega časa. V začetku popoldneva je bila na vrsti velika igra, kjer so bili otroci razdeljeni po skupinah. Imeli so več postaj, na katerih so morali opraviti različne naloge. Po velikih igrah smo naredili krog in oratorij se je zaključil s himno in spustom zastave. V sredo je naš dan potekal malo drugače. Peš smo se odpravili na izlet na ekološko kmetijo Kušar v Šikole, kjer smo imeli predstavitev in ogled kmetije. Bilo je zanimivo in izvedeli smo veliko koristnega.
Na poti smo se ustavili še na kosilu pri gostilni Kureš in se sredi popoldneva odpravili proti Cirkovcam. Ker smo to noč prespali v župnišču, smo se pripravljali na večer in si sami priskrbeli večerjo. Nato smo si ogledali film in se odpravili spat. Zastave nismo spustili, zato so otroci bdeli nad njo in imeli nočno stražo. Na zastavo so pazili celo noč, vendar smo jo navihani anima-torji vseeno ukradli. Jutro naslednjega dne smo začeli z zbiranjem v krogu, otroci pa so nam morali dati odkupnino za ukradeno zastavo. Nato smo se najedli, zatem je sledila zgodba in delavnice. Pri katehezah smo se pripravljali na sveto mašo, da bi jo oblikovali čim bolj pestro, saj so bili k njej povabljeni tudi starši. Sledile so še velika igra, zaključna sveta maša in pogostitev. Čeprav se je oratorij zaključil, smo veseli, da smo ga dobro izpeljali in da nam vreme ni nagajalo. Hvaležni smo vsem, ki so nam pri oratoriju pomagali. Posebej smo veseli lepega sodelovanja med animatorji in otroki ter prijetnega vzdušja. Med udeleženci so se stkala mnoga nova prijateljstva, stara pa so se še bolj utrdila.
Liza Klajnšek, voditeljica oratorija
Športni - ŠD Slkoto 2flH§
Tudi letos smo člarii ŠD Šikole zadnji vikend v avgustu, torej v petek, 26., in v soboto, 27. avgusta, organizirali tradicionalni IX. Športni vikend. Ta dogodek smo pričeli z našimi mladimi učenci nogometne šole, ki so se razdelili v dve ekipi in nam pokazali, kaj so se naučili, predvsem pa iskreno veselje do nogometa in borbo za vsako žogo. Nagradili smo jih s pogostitvijo, sponzorskimi majicami in z medaljami. Nadaljevali smo z nočnim turnirjem v malem nogometu. Po lepih igrah prijavljenih ekip smo v zgodnjih jutranjih urah prišli do polfinala in finala, kjer so člani ŠD Gorica dosegli tretje, ekipa Franc Selišek s. p. drugo ter ekipa Krovstvo in kleparstvo Trčko Igor prvo mesto. V soboto se je dogodek nadaljeval najprej z rekreativnim kolesarjenjem (20 km), nato pa s turnirjem v odbojki na umetni travi, z ulično košarko in za popestritev še s polžjimi dirkami s starodobnimi kolesi. V odbojki je kristalni pokal Steklarne Rogaška in lepo nagrado za prvo mesto domov odnesla ekipa Kristal je naš, drugo in tretje mesto pa sta zasedli ekipi Odbojkaholiki in OK Jesen. V košarki so zmagali Borci za severno mejo, drugouvrščeni so bili Mladi upi, tretje mesto pa je pripadlo ekipi ŠD Šikole. Največ spretnosti je v polžjih dirkah pokazal Peter Kmetec, nekoliko hitrejša pa sta bila Aleš Mlaker in Boštjan Mithans.
Športni vikend je tako minil brez večjih organizacijskih sprememb, v športnem duhu in z obilo dobre volje, kar velja tako za udeležence kot tudi za organizatorje. Naslednje leto ŠD Šikole praznuje 10 let. Ob tej skromni obletnici bomo poskušali dogajanje popestriti čez vse leto. Zelo smo ponosni, saj smo iz nič v tem obdobju spremenili podobo našega igrišča in organizirali veliko pozitivnih dogodkov za vse krajane in občane.	Vesna Kotnik
Foto: Mojca Rakun
Kolesarsko društvo Bilanca Apače
Kolesarsko društvo Bilanca Apače deluje od leta 2013. Spn/a smo delali na množičnosti, trenutno pa je v društvu aktivnih nekaj posameznikov, ki tekmujejo in predstavljajo občino Kidričevo in državo na različnih tekmovanjih v kolesarjenju, teku, triatlonu, oviratlonu in še katerih, tako znotraj kakor tudi izven naših meja.
V letošnjem letu sta vredna izpostavitve dosežka, ki ju je dosegel član Jernej Ivanovič, ki je tekmoval na dveh tekmah mednarodnega značaja, in sicer v disciplini triatlon na razdalji polovični ironman, kar pomeni 1,9 km plavanja, 90 km kolesarjenja in 21 km teka v eni sapi. Jernej je 22. 5. 2016 tekmoval v avstrijskem St. Poeltnu, kjer je na tej razdalji med 2500 tekmovalci zasedel 78. mesto in 12. mes-
to v svoji kategoriji, kar je glede na to, da je tekma kvalifikacijska za uvrstitev na svetovno prvenstvo in je na njej sodelovalo preko 50 držav, lep dosežek. Teden dni kasneje je Jernej ponovno tekmoval na tej razdalji, tokrat v Beogradu, kjer je mednarodna tekma prav tako štela za prvenstvo Srbije, in dosegel prvo mesto v svoji kategoriji in drugo absolutno, zmaga mu je ušla za dobre pol minute. "Jernej je tekmovalec, ki ima vse predis-pozicije za vrhunskega triatleta, s športom se ukvarja od svojega otroštva, začel je z nogometom, kjer je bil uspešen, dejansko se lahko najde v vsakem športu, zadnja obdobja pa tekmuje v triatlonu, in sicer na tekmah polovična in polna ironman razdalja. Osebno menim, da je tekma v Avstriji dober pokazatelj, da se forma dviguje in da je prognoza dosege stopničk na pomembnih mednarodnih tekmah realna, čeprav s končno uvrstitvijo nisva bila povsem zadovoljna. Cilj so bile stopničke, vendar tudi na teh tekmah vedno ne gre vse po planu. Teden dni kasneje se je pokazalo, da trud, trma in ambicije niso bili zaman, saj je stal
na stopničkah. V prihodnje, verjamem, da se kvalificira na svetovno prvenstvo in ga podpre kak sponzor, da se bo lahko brez zadržka udeleževal mednarodnih tekem." (Leon Kaučevič) Omenimo naj, da so celotno ironman razdaljo - 3,8 km plavanja, 180 km kolesa in 42 km teka - do sedaj opravili trije naši člani: Leon Kaučevič, Jernej Ivanovič in Viki Car in tudi v prihodnje imajo ambicije v tej smeri. Naš član Damjan Kaučevič pa je letos sodeloval in uspešno končal tek na polovični maraton razdalji 21 km, in sicer v Kopru in Radencih. Verjamemo, da se bo v kratkem spoprijel tudi z razdaljo maratona. Za konec naj omenimo še pomembno novico, kateri je botroval rezultat iz tekme v V2 Ironmanu v kraju Zeli am See v sosednji Avstriji, kjer je tekmoval Jernej Ivanovič, kot trener pa je bil zraven Leon Kaučevič. Med 2400 tekmovalci se je Jerneju uspelo uvrstit na svetovno prvenstvo, ki bo 9. in 10. 9. 2017 v Združenih državah Amerike, natančneje v kraju Chattanooga v okrožju Tennessee, zato že misli in priprave tavajo v to smer.
Leon Kaučevič
Jernej Ivanovič 1/2 ironman Srbija naf stopničkah.
14
Regijsko prvenstvo 2016 v MK orožju Kidričevo
V kategoriji kadetov so se leže pomerili le trije tekmovalci Kidričevega in tudi dosegli normo. Najuspešnejši je bil Ivo ZIMET CICMANOVIČ, ki je za dva kroga na drugem mestu ugnal lana GOJKOŠEK, tretji rezultat pa je dosegel Domen ŠIROVNIK.
V organizaciji SD Kidričevo je bilo dne 20. 8. 2016 na 12 mestnem strelišču izvedeno regijsko prvenstvo Severne regije v streljanju z MK orožjem na 50 m. Zaradi jutranje meglice so imeli tekmovalci s pištolo v začetku nekoliko slabše pogoje, vendar so se razmere kmalu izboljšale in je nadaljnje tekmovanje potekalo v lepem vremenu, za tekmovalce s puško že kar v malo prevročem. Ponovno se je izkazalo, da še vedno ni zaživela disciplina z MK orožjem, ki se je pred leti zaradi strožje orožne zakonodaje v marsikaterem društvu popolnoma opustila. V mlajših kategorijah sta tako sodelovali le SD I. pohorski bataljon Ruše in SD Kidričevo.
V mlajših kategorijah z nekoliko vzpodbudnim rezultatom le pionirka Nikita Lenarčič
Kljub nekoliko slabši zadnji seriji v disciplini leže je zadovoljiv rezultat dosegla le Nikita LENARČIČ iz SD I. pohorski bataljon Ruše. Skupaj s klubskima tekmovalkama Lucijo PLIBERŠEK in Zalo JUNGER pa so izpolnile normo za nastop na državnem prvenstvu. V trojnem položaju sta nastopili samo Nikita Lenarčič in Lucija Pliberšek. V konkurenci pionirjev so nastopili iz SD I. pohorski bataljon Ruše Jakob SGERM, Gal PREDNIK in Nejc KLEMEN. Skupaj s trenerjem Stankom Podlesnikom so odločeni, da
pred nastopom na državnem prvenstvu še pridno trenirajo in tudi s to vrsto orožja pridobijo potrebne izkušnje za kasnejša leta. Kadetinja Urška HRAŠOVEC iz SD I. pohorski bataljon Ruše se kot edina sodelujoča v svoji kategoriji tokrat ni približala svojim rezultatom, s katerimi je v letošnjem letu blestela. V disciplini leže in trije položaji je namreč dosegla nova državna rekorda.
V članski kategoriji s pištolo je Ludvik Pšajd obranil naslov regijskega prvaka
Ludvik PŠAJD ml. iz SD Juršinci je bil najboljši z rezultatom 528 krogov in tako od leta 2013 ostaja nepremagan na regij-
skem prvenstvu v tej disciplini. Na drugo mesto seje z rezultatom 522 krogov uvrstil lansko leto deseto uvrščeni v mladinski konkurenci na EP v Pragerskem Sašo STOJAK iz SK Ptuj, Mirko MOLEH iz SD Juršinci pa je z rezultatom 517 krogov osvojil tretje mesto. Ekipno so normo dosegli tekmovalci SD Juršinci, medtem ko je ekipa SD Kidričevo za to zaostala. V kategoriji članov s puško sta nastopila le Aleš PERNAT iz SD Kidričevo in Peter GOLOB iz SD Svečina. Državno prvenstvo v streljanju z MK orožjem, ki ga je organiziralo SD Svečina na strelišču v Pragerskem je potekalo 3. in 4. 9. 2016 na 25 m in 10. in 11. 9. 2016 na 50 m. Gregor Kmetec
Odlični rezultati kidričevskih kadetov na DRŽAVNEM PRVENSTVU na 50 m
V Strelskem centru Gaj-Pragersko je drugi vikend v septembru potekalo še zadnje dejanje letošnje sezone v streljanju z malokalibrskim orožjem. Naši tekmovalci zaradi poznega zaključka sezone s tem orožjem ne bodo imeli nič premora, saj je pred vrati sezona tekmovanj z zračnim orožjem. Ligaško tekmovanje se bo namreč začelo že čez nekaj več kot mesec dni. NA DRŽAVNEM PRVENSTVU NA 50 metrov v disciplini KADETI - leže je IVO CICMANOVIČ ZIMET dosegel posamezno odlično 2. mesto. Tudi EKIPNO so kadeti dosegli odlično 2. mesto.
Gregor Kmetec
Jesenski kros
V ponedeljek. 26. 9. 2016. se je na travnatih površinah NK Aluminij odvijal jesenski kros učencev OŠ Kidričevo in podružnice Lovrenc. Pred tekom so se učenci pod nadzorom razrednikov ogreli, nato pa je šlo zares.
Učenci so morali preteči različne dolžine. Prvošolčki so tekli na 400 metrov, 2., 3. in 4. razredi na 600 metrov, od 5. do 9. razreda pa na 1000 metrov. Pred, med in po teku so se izvajale tudi dodatne vsebine (igre z žogo, štafetne igre ...). V teku trojk so se med seboj pomerili šestošolci in sedmošolci ter osmošolci in devetošolci. Ekipo posameznega oddelka sta sestavljala 2 dečka in ena deklica. V mlajši kategoriji je zmagal 7. a, v starejši kategoriji pa 9. a. Podelili smo tudi pokal najhitrejšemu tekaču in tekačici. To lovoriko sta si pritekla Sara Planinšek in Aljaž Džankič, oba učenca 9. a.
Kaja Muršec (7. a) in Nia Bauman (6. b) (novinarski krožek)
Ravno polje. OKTOBER 2016
15
130-letnica PGD Lovrenc na Dravskem polju
»Zgodovina gasilske plemenitosti se nadaljuje in nič ne
kaže, da bi kaj pojenjala in se utrudila.«
Letos smo v Lovrencu na Dravskem polju ponosno obeležili 130-letnico gasilstva. Ustanoviteljem je z veliko dobre volje uspelo zasaditi močne korenine gasilstva, vsem prostovoljcem pa skozi zgodovino uspešno krmariti med vzponi in padci, ki so del delovanja prostovoljne organizacije.
Kot je ob 130-letnici povedal župan občine Kidričevo in aktiven član gasilskega društva Anton Leskovar, ima Prostovoljno gasilstvo društvo v Lovrencu pomembno vlogo v občini, tako na področju zaščite in reševanja kot tudi v vzgojnem in izobraževalnem smislu, predvsem pa v smislu širjenja humanosti z dodano vrednostjo. Skozi leta se je v društvu menjalo več generacij, vsak posameznik pa je dodal kamenček v mozaik 130-let-nega delovanja društva. Da je gasilstvo v Lovrencu globoko zakoreninjeno in cenjeno, pričajo številna priznanja in pohvale, ki jih je društvo prejelo skozi zgodovino. Ker smo želeli vse dosežke zbrati na enem mestu, smo se odločili, da po desetih letih ponovno izdamo dopolnjen in posodobljen zbornik, ki je posvečen vsem, ki so se v času dolgoletnega delovanja društva trudili za dobrobit gasilstva v Lovrencu in okolici. Z njegovo predstavitvijo smo v sredo, 10. avgusta 2016, pričeli s prazničnim tednom. Naslednji dan smo se člani PGD Lovrenc udeležili slavnostne seje ob
visokem jubileju. Zaslužni gasilci in gasilke so za dolgoletno delo, za prizadevnost, požrtvovalno delo in trud prejeli priznanja in odlikovanja Gasilske zveze Slovenije, Gasilske zveze Kidričevo in PGD Lovrenc na Dravskem polju. Počaščeni smo, da se nam je na dogodku pridružil poveljnik Gasilske zveze Slovenije, tovariš Franci Petek.
V sklopu praznovanja 130-letnice smo organizirali tudi veliko gasilsko vajo. Prikazali smo reševanje v primeru potresa in prometne nesreče. Na vaji se nam je pridružilo več kot 120 gasilcev in reševalcev ter nemalo radovednih obiskovalcev. Zaradi pestrega nedeljskega programa smo se letos odločili, da 23. tradicionalno tekmovanje v curkometu organiziramo v soboto. Tokrat so zmago slavili fantje iz Jablan, verjamemo pa, da so se zabavali tudi ostali udeleženci. Kot se v našem kraju spodobi, smo nedeljsko popoldne preživeli praznično obarvano. Z gasilsko parado smo obeležili dan gasilca, z osrednjo prireditvijo počastili 130-let-
nico PGD Lovrenc na Dravskem polju in 20 let Gasilske zveze Kidričevo. Izredno veseli smo, da se nam je na praznovanju pridružil tudi poljski veleposlanik Pavvet Czervviriski z družino. V uradnem delu praznovanja smo v PGD Lovrenc opravili tudi svečan prevzem novega gasilskega vozila za prevoz moštva. Nato smo se ob dobri hrani in pijači ter seveda odličnih zvokih ansambla Donačka zabavali dolgo v noč. Ob tej priložnosti bi se še enkrat želeli zahvaliti vsem gasilskim društvom in gostom, ki so se nam pridružili na praznovanju. Ob organizaciji takšnih dogodkov je za vsakega prostovoljca največkrat edino plačilo iskrena zahvala in nasmeh. Tako kot je nesebična pomoč gasilca vrednota, na katero smo lahko izredno ponosni, je tudi čas, ki ga preživimo skupaj, neprecenljive vrednosti, izkušnje, ki si jih delimo, pa najboljša naložba za prihodnost.
PGD Lovrenc na Dravskem polju Foto: Saša Urih
Gasilski tabor 2016
V ponedeljek, 27. 6. 2016, smo se gasilci občine Kidričevo odpeljali na Roglo. Tokrat smo peljali 91 otrok - gasilcev. Pridružili so se nam gasilci PGD Majšperk - Breg. Tam smo preživeli pet prelepih dni, polnih aktivnosti.
Ob prihodu na Roglo smo se najprej namestili v bungalovih, nato odhiteli na okusno kosilo. Ker nas je bilo letos veliko, smo se razdelili v štiri skupine. Že prvi dan smo šli na bazen, se igrali na igrišču in športno plezali po plezalni steni. Zvečer smo imeli spoznavni večer, kjer smo se gasilci in mentorji bolje spoznali. V torek se je veliko dogajalo. Skupine so se menjale in ponovno smo šli na bazen, se igrali na igrišču in športno plezali. Mentorja Rok in Aljoša sta nam pripravila gasilske vaje in vsi smo pridno korakali ter se škropili z vodo. Tisti najbolj neučakani (torej vsi) so se že vozili z adrenalinskimi sanmi. Zvečer smo se veliko naučili o prvi pomoči, o tem, kaj vse je v torbici za prvo pomoč in kaj storiti v primeru poškodbe ter koga poklicati, saj smo letos opravljali veščino bolničar. Predstavitev je vodila ga. Andreja Emeršič. Gasilci so bili tako vedoželjni, da dve uri nista zadostovali. Sreda je bila zanimiva. Ponovno smo bili v bazenu in naši umetniki so likovno ustvarjali. Obiskali so nas gasilci iz PGD Lovrenc na Dravskem polju in nam pripravili piknik s tekmovanjem v različnih spretnostnih
igrah. Po pikniku smo imeli velike priprave za odhod v disko. Tam smo pokazali svoje plesne talente. V četrtek so nas obiskali reševalci iz PGD Majšperk - Breg in nam povedali še veliko zanimivega o delu reševalcev ter o njihovi opremi. Pridno smo poslušali in odgovarjali na vprašanja. Najbolj zanimiv del je bil ta, ko smo drug drugemu povijali roke in noge, jih mobi-
lizirali ter se naučili masažo srca. Kasneje smo še skočili v bazen in se ponovno vozili z adrenalinskimi sanmi. Po večerji smo se dobili v snežni dvorani in pokazali, kaj znamo. Po sobah smo se predstavili s petjem, plesom in skeči. Tisti, ki smo pridno pospravljali sobe, smo dobili sladke nagrade. Vsi pa smo opravili veščino bolničar in dobili priznanja. In že smo pri zadnjem dnevu. V petek, 1. 7. 2016, smo po zajtrku pospravili sobe in se pripravili na odhod domov. Nekatere skupine so se sproščale v bazenu, druge na igrišču z žogami. Po kosilu smo pogledali še risanko, nato je vsak vzel svoj kovček in že smo se peljali domov. Teh pet dni je hitro minilo, a bodo še dolgo ostali v naših spominih.
Mentorica: Tina Emeršič
Ravno polje. OKTOBER 2016
17
Naš vrtec sodeluje v preventivnem programu Varno s soncem
V projekt smo v vrtcu Kidričevo vključeni že vrsto let vsi oddelki obeh starostnih obdobij. Izvajamo ga v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje, z namenom, da seznanimo otroke in posredno njihove starše z varnim izpostavljanjem soncu ter z načini zaščite.
Sonce ima nedvomno koristne učinke na zdravje ljudi (dobro počutje, svetloba, toplota, nastanek vitamina D ...), žal pa se v zvezi z izpostavljanjem soncu srečujemo tudi s številnimi posledicami za zdravje. Zato je pomembno, da z izvajanjem zaščitnih ukrepov začnemo že pri najmlajših, saj otroška koža v prvem desetletju življenja slabše tvori zaščitno kožno barvilo in je bolj izpostavljena, ker se otroci več gibljejo na prostem. Z izvajanjem programa pričnemo vsako leto na svetovni dan sonca, 28. maja, ter ga izvajamo do 1. oktobra. Otroci znanja ne osvajajo zgolj teoretično, temveč ga ob aktivnostih na prostem izvajajo tudi v praksi.
Dejavnosti potekajo preko igre na zabaven, preprost, a poučen način. Le-te so:
-	iskanje informacij v knjigah, leksikonih, s pomočjo IKT-tehnologije;
-	samostojna uporaba zaščitnih krem, pokrival, primernih oblačil;
-	igra v senci med 10. in 16. uro, glede na stopnjo UV-žarkov in temperaturo;
-	izdelava plakatov, legionarskih kap, vremenskih koledarjev;
-	igra z vodo, ogledali, senco, ustvarjanje sence;
-	opazovanje položaja sonca, izdelovanje sončne ure;
-	izvajanje sprostitvenih dejavnosti v naravi;
-	glasbeno ustvarjanje na temo sonce;
-	likovno ustvarjanje na temo sonce ...
Dejavnosti načrtujejo vzgojiteljice v posameznih oddelkih glede na starostno stopnjo otrok, v vseh oddelkih pa sledimo naslednjim ciljem:
-	otrok spoznava svoje telo ter zdrav in varen način življenja;
-	otrok spoznava, da na njegovo zdravje vpliva okolje in on sam;
-	otrok odkriva in spoznava pojav sonca in si oblikuje primerno predstavo o njem;
-	otrok odkriva in spoznava vremenske pogoje in pojave;
-	otrok odkriva in spoznava lastnosti sončnih žarkov, svetlobe, toplote, zdravju koristnih in škodljivih posledic;

-	otrok se seznanja s pomenom pravilne zaščite pred sončnimi žarki;
-	otroke in starše se spodbuja k pravilni in dosledni uporabi zaščitnih sredstev in izvajanju aktivnosti za zaščito pred sončnimi žarki;
-	otrok aktivno sodeluje pri vsakodnevnih dejavnostih zaščite;
-	otrok se nauči sam poiskati senco v naravi;
-	otrok spoznava, kako ga tekočina (voda) in senca ohladita in ohranjata dobro počutje;
-	otrok spoznava besedo, knjigo kot vir informacije;
-	otrok spoznava grafične prikaze, jih oblikuje in odčitava;
-	otrok se seznanja s strategijami merjenja, z merili in enotami. Želimo si, da bi otroci in posredno tudi njihovi starši osvojena znanja upoštevali tudi kasneje v vsakdanjem življenju. In naj vas VARNO pobožajo ž>e ti zadnji topli sončni žarki...
Koordinatorica projekta: Natalija Kutnjak, vzgojiteljica
Zajček na obisku
V našem vrtcu, v skupini Delfini, smo imeli možnost nekaj dni skrbeti za zajčka Frančka. Otroci so bili njegovega obiska zelo veseli in navdušeni nad tem, da bodo nanj pazili v svoji igralnici.
bi še bolj prestrašili. Otroci so spoznavali živo bitje, uživali z njim ter se seznanjali z njegovimi življenjskimi pogoji. Sodelovali so v pogovoru o tem, kakšen je, kako in kje živi, kako se giblje, oglaša, kakšni so njegovi potomci in kako se hrani. Otroci ob rokovanju z živimi bitji razvijajo čut za naravo ter jih zaznavajo z vsemi možnimi čutili, mi pa z lastnim zgledom otroke navajamo na varno in spoštljivo ravnanje z živalmi - varno za otroke in za živa bitja.
vzgojiteljica Petra lljaž Ripak
Zajček je bival v svoji kletki, v katero so mu otroci dajali hrano in ga opazovali pri njegovem gibanju. Prav tako smo mu omogočili gibanje na prostem, in sicer na travi, kjer je bil ograjen s posebno ograjo in je pritegnil pozornost velike večine otrok iz našega vrtca. Otroci so bili zelo navdušeni nad njegovim skakljanjem sem ter tja in vsak izmed njih ga je želel božati. Ob dotikanju živega bitja so bili otroci zelo previdni in nežni, saj so začutili, da je zajček plašljiv, in so z njim lepo ravnali, da ga ne
Unesco-v vrtiček v OŠ Cirkovce
OŠ Cirkovce je že vrsto let Unesco-va šola s pridobljenim certifikatom. V tem okviru sodelujemo v nacionalnem projektu UNESCO-VI VRTIČKI, ki poteka pod sloganom »V sodelovanju z naravo sam pridelam hrano zdravo«.
Mnogi otroci dobijo prve izkušnje z delom na vrtu že pred vstopom v šolo, saj v našem okolju k vsaki stanovanjski hiši spada tudi vrt. Tako lahko pridna gospodinja pridela veliko zelenjave na domačih gredicah. Opisala bom nekatere dejavnosti v lanskem letu, ko smo se dela lotili na novem vrtu. Začeli smo jeseni, ko smo imeli tehniški dan vsi učenci naše šole pod delovnim naslovom Sam svoj mojster. Gospod hišnik je zoral štiri grede. Te je bilo treba očistiti trave in kamenja. Dve gredici smo namenili zelenjavi, eno cvetlicam in eno zeliščem. Posejali smo zimsko solato, posadili pa čebulo, česen, sadike zimske solate, cvetlice - trajnice in zelišča.
Spomladi smo se dela lotili nekoliko kasneje kot prejšnja leta, ker je bilo aprila zelo mokro in hladno. Najprej smo prinesli od doma (domača) semena in v avli naredili razstavo semen. Meseca maja pa je bila zimska solata že velika in jo je bilo treba razredčiti. To so z veseljem storili učenci obeh prvih razredov. Solato so izpulili, jo očistili spodnjih listov in odnesli v jedilnico. V kuhinji smo jo oprali in razrezali na majhne kose. Gospe kuharice so pripravile razne dodatke. Nato si je vsak privoščil svoj solatni krožnik, ki je bil sestavljen najprej iz zelene solate - posteljice, nato pa po želji obogaten z jajci, s fižolom, čičeriko, čebulo, papriko in krompirjem.
Solato so prelili s solatnim ali/in z jogur-tovim prelivom. Posebej smo se posvetili tudi rasti kreše, ki smo jo vzgajali v treh lončkih v različnih pogojih (zalivanje na svetlobi, zalivanje brez svetlobe in brez zalivanja na svetlobi). Ta opažanja so zapisovali. V lonček smo posejali baziliko. Ko so rastline dovolj zrastle, smo jih razsadili v lončke in odnesli domov, kjer so jih v počitnicah vzgajali naprej. Otroci danes vse več časa preživijo v zaprtih prostorih, neposrednega stika z naravo in s pridela-
vo hrane pa imajo kljub kmečkemu okolju vse manj. Z Unesco-vim vrtičkom želimo otroke navdušiti za sobivanje z naravo in za spremljanje rasti in razvoja rastlin. Učencem želimo dokazati, da se lahko s hrano velikokrat oskrbimo sami, saj doma pridelana zdrava zelenjava postaja vse bolj pomembna in draga dobrina, povpraševanje po njej pa narašča. Več o projektu lahko preberete na šolski spletni strani, kjer so priložene tudi fotografije.
Marija Jurtela, vodja šolskega projekta
Pričakovanja v 2. razredu OŠ Cirkovce
UČENCI 2. B-RAZREDA IZ OŠ CIRKOVCE SO SE V PRVIH DNEH POUKA SPRAŠEVALI, KAKŠNA SO NJIHOVA PRIČAKOVANJA V TEM ŠOLSKEM LETU. RAZMIŠLJANJA SO RAZLIČNA IN ZANIMIVA.
ANEJ: Tudi letos bi rad kje prespal, kot smo lani, vsaj eno noč.
GAŠPER ME.: Plezanje na višji plezalni
steni, kot jo imamo v naši šoli.
TADEJ: Pričakujem, da bomo za pusta tudi
letos v razredu delali maske.
LANA B.: Pričakujem manj stroge učiteljice.
ZOJA: Veliko športa.
AJLA: Učili se bomo črke in računali do 40. GAŠPER Ml.: Na rami bom lahko vsak dan nosil torbo v šolo in domov. KIARA: Plavalni tečaj, naučila sem se pa že plavati.
ALICE: Več branja in računanje do 100. TILEN: Da bomo čim več peli in plesali. KATARINA: Pisanje malih tiskanih in pisanih črk.
TJAŠA: Tudi v tem razredu se bomo testirali, tekli bomo tri kroge, to je 600 metrov. ANDRAŽ: Cirkovško olimpijado, da dobim medaljo.
LANA P: Rada bi se čim več naučila. BLAŽ: Letos bomo sedeli na velikih stolih v jedilnici.
Moji učenci so iskreni in radovedni tako kot Za odgovor sem se malo zamislila, nato pa strnila: delovne, poslušne, ustvarjalne in vsi otroci. Pa so me spodbudili, da moram še na delo pripravljene učence. Obljubili so, da bo tako.
jaz povedati, saj se je vrsta ustavila pri meni.	Učenci in učenke 2. b z učiteljico Marijo
Ravno polje. OKTOBER 2016
19
Branje je potovanje na barkah besed prek tišine. Molčiš in poslušaš čenčanje daljav in sveta iz bližine.
(Bina Štampe Žmavc)
Prvi šolski dan v OŠ Cirkovce
1. septembra je v OŠ Cirkovce vstopilo 24 pn/ošolcev. Ker je to njihov prvi šolski dan, se je pričel nekoliko drugače, kot se bodo vsi nadaljnji šolski dnevi.
Ob 11.30 smo se zbrali v telovadnici, kjer je starše in prvošolce nagovorila gospa ravnateljica. Sledil je obisk gospoda župana ter direktorja podjetja Boxmark, ki sta prvošolcem razdelila brezrokavnike in kape, s katerimi bodo bolj vidni v prometu. Učenci 3. triletja so zaigrali igrico o lisjaku, ki potrebuje nova očala. Vse nas je nasmejala in navdušila dobra igra nastopajočih in zanimiva scena. Po končani igrici so kuharice pripravile slastne tortice, s katerimi so se prvošolci posladkali. Nato so odšli v učilnico. Tam smo praznovali ta poseben dan učencev. Starši so medtem dobili nekaj osnovnih napotkov od gospe ravnateljice in učiteljice. Prvi šolski dan je minil prijetno. Zagotovo jim bo ostal dolgo v spominu.	Učiteljici 1. razreda
Prvošolčki postali člani šolske knjižnice
Tretji teden v septembru je bil za prvošolčke OŠ Kidričevo in podružnice Lovrenc poseben. Postali so namreč člani šolske knjižnice.
Ob obisku knjižnice so se seznanili s knjižničnim redom ter s potekom izposoje in vračila gradiva. V nadaljevanju so z zanimanjem prisluhnili poučni pravljici Lev v knjižnici, na koncu pa je vsak prejel svojo člansko izkaznico. Vsi učenci so v dar prejeli tudi slikanico 7 nagajivih avtorja Leopolda Suhodolčana z ilustracijami Marjana Mančka. Pa veliko užitkov na bralnem potovanju.	Jasna Medved
Lutkovna predstava Veliki in Mali zajec
Stalna gledališka skupina učiteljic in vzgojiteljic prve triade je pripravila v četrtek, 1. 9. 2016, lutkovno predstavo Veliki in Mali zajec. Lutkovna igra je priredba ruske ljudske pravljice. Predstavo so si ogledali učenci 2. in 3. razreda in prvošolčki skupaj s starši. Tako si je predstavo ogledalo okrog 200 gledalcev. Lutke in sceno smo izdelale učiteljice in vzgojiteljice. Predstavo sta izvedli dve učiteljici in dve vzgojiteljici. Predstava je bila odmevna, saj smo poželi veliko pohval s strani staršev, učiteljev in učencev.
Koordinatorica: Milena Prstec
Sprejem prvošolčkov v podmladek Rdečega križa
Vsako leto sprejmemo v svoje vrste učence 1. razreda OŠ Cirkovce. Člani RK nam pomagajo pri posameznih humanitarnih akcijah, posebno uspešni so ob svetovnem dnevu hrane - Drobtinici. Sodelujemo tudi pri izboljšanju medsebojnih odnosov, medgeneracijskih druženjih...
Tokrat je bil sprejem bolj svečan zaradi treh obletnic. OŠ Cirkovce praznuje 230 let obstoja, SLO RK 150 let od ustanovitve in 70 let delovanja Krajevne organizacije Rdečega križa Cirkovce. Učenci tretjega razreda so sprejem popestrili s kulturnim programom, devetletni Mark Krajnc pa nam je zaigral na violino. Šoli smo ob tej priložnosti podarili komplet za reševanje in zaščito. Sprejem so počastili dedki in babice, ki so se po kratkem razgibavanju družili ob sladkem prigrizku. Svečan dogodek pa so obogatili tudi predstavniki OZRK Ptuj: predsednik gospod Grega Solovljev, sekretarka Marjana Cafuta in predsednik krvodajalcev Franc Trčko. Tudi nam so v šoli pripravili prigrizek ob klepetu. Vsem novim članom iskrene čestitke in obilo veselja pri delu.
Pavla VeJer Foto: Franc Trčko
Aktivnosti članov Dl Kidričevo
Programi, kijih izvajamo v društvu »INVALID« Kidričevo, so v večini namenjeni ohranjanju in izboljšanju zdravja naših članov. Izvajanje programov financiramo iz pridobljenih sredstev na razpisih Fundacije invalidskih in humanitarnih organizacij (F I HO), lokalne skupnosti (občine) in prispevkov samih uporabnikov.
V poletnih mesecih so bile naše aktivnosti usmerjene predvsem v izvajanje programa Ohranjanje in izboljšanje zdravja v slovenskih termah, dejavnosti na področju športa in druženja.
Program Ohranjanje in izboljšanje zdravja v slovenskih termah je naš najuspešnejši program. Uporabniki so za sedem dni napoteni v terme Lendava, Olimia ali Moravci. Za sedemdnevno bivanje in vstop v bazene prispevajo po 70,00 €, ostali stroški pa se poplačajo iz pridobljenih sredstev FIHO. Program se izvaja od meseca maja do konca septembra. V poletnih mesecih od julija do konca septembra smo v program vključili 50 naših članov, v vseh mesecih trajanja programa pa 80, kar pomeni eno tretjino članstva. Za vse tiste, ki se iz kakršnega koli razloga niso mogli vključiti v enotedenski program Ohranjanja in izboljšanja zdravja v slovenskih termah, smo v sredini avgusta organizirali kopalni dan v BIOTERMAH Mala Nedelja. Kopalnega dne se je udeležilo 48 članov. Stroške kopalnih kart smo krili iz sredstev društva, avtobusni prevoz pa so si krili udeleženci sami. Kot rečeno tudi na druženje nismo pozabili. Konec avgusta smo se udeležili srečanja kulturnih, likovnih in drugih skupin društev, povezanih v Zvezo »INVALID«, ki smo ga združili s programom ŽIVIMO Z NARAVO. Organizator srečanja je bilo Združenje »INVALID« iz Brežic, srečanje je potekalo na prireditvenem prostoru Kmečki hram
HERVOL v kraju Bukošek v neposredni bližini Brežic. V prvem delu druženja so se društva predstavila v kulturnem programu, v katerem sta nastopila tudi naša člana, zakonca Letonja, ki sta z igranjem na harmoniko in s petjem poskrbela tudi za veselo razpoloženje v nadaljevanju druženja. V drugem delu je vsako društvo pripravilo svojo glavno jed, letos je to bil praženi krompir, za prilogo - pečenega odojka in jagnjetino - pa je poskrbel organizator. Na koncu je komisija, imenovana iz sodelujočih društev, ocenila glavno jed vsakega društva. Čeprav smo sami menili, da je naš izdelek najboljši, se žal to ni zgodilo. Z veselega druženja
smo se vrnili v zgodnjih večernih urah. Na področju športnih dejavnosti smo v poletnih mesecih malo manj redno kolesarili, trenirali rusko kegljanje in pikado. V začetku septembra pa smo se z moško in žensko ekipo udeležili tudi Športnih iger Zveze »INVALID« v PIKADU v Konovem pri Velenju. Ženska ekipa si je tudi tokrat priborila bronasto medaljo, moški ekipi pa se žal ni uspelo uvrstiti med dobitnike medalj. V jesenskih mesecih bomo nadaljevali s športno-rekreacijskimi dejavnostmi, dokler bodo to omogočale vremenske razmere.
Silvester Skok, predsednik DI Kidričevo
Mteibväänicii
Ravno polje. OKTOBER 2016
21
vsakega med nami. Vsi stremimo k temu, da bi bili srečni, pa vendar prevečkrat opažamo, da vse preveč ljudi skuša ujeti srečo tako, da so všečni drugim. Pri tem pa ugotovimo, da je njihova sreča trenutna, hitro minljiva, saj so pozabili nase. Svoboda naj bo torej odgovornost do samega sebe, da uresničuješ svoje vrednote, da jih skušaš živeti. Pa naj bo to trdo delo, trdna volja, disciplina, odgovornost do soljudi, do stvari, ki nas obdajajo in ne nazadnje tudi debela koža.« Predsednica društva je še poudarila misel Janeza Medveščka, ki je neizmerno ponosen Slovenec, neizmeren ljubitelj in občudovalec naše prelepe krajine, hribov, gora, vasi, krajev, rastja, ki pravi takole: »Vedno sem imel več potem, ko sem komu kaj podaril.« Razmišljanja o svobodi je v likovni besedi strnila tudi vodja in mentorica 13. likovne kolonije ga. Aleksandra Vidovič: »Za nekoga je svoboda le ideja, za nekoga želja, upanje, za nekoga uresničitev sanj. Za nekoga svobodo predstavljata čas in prostor, za nekoga pa možnost. Možnost izraziti svoja čustva, misli, pogled na svet. Svobodo občutiš, doživiš in spoštuješ velikokrat šele takrat, ko ti je ta odvzeta. Tako vse so doživljali in nato ustvarjali likovniki - udeleženci 13. likovne kolonije DPD Svobode Kidričevo. Svoboda se je utelesila v ženski podobi, dobila je obliko v letu metuljev, v igri otrok, v spokojni podobi pokrajine, v gibanju in odsevih vode, v razsežnosti barve, v svobodni razigranosti poteze s čopičem, v
"PODOBE SVOBODE" razstavljene v Dvorcu Sternthal
V sredo, 14. septembra 2016, je bilo v Dvorcu Sternthal slavnostno odprtje razstave likovnih del, ki so nastala v začetku meseca septembra na tradicionalni, že 13. likovni koloniji DPD Svoboda Kidričevo. G. Damjan Napast vodja Občinske uprave Kidričevo, je ob odprtju pozdravil likovnike, ki s svojo ustvarjalnostjo prispevajo k ohranjanju in bogatenju kulturnega utripa Kidričevega.
Odprtje razstave so pospremile recitacije pesmi o življenju po izboru Sonje Pišek ter misli o svobodi. »Tudi mi smo veseli, da se danes likovniki predstavljajo v dvorcu Sternthal,« je dodala predsednica kulturnega društva ga. Majda Klemenčič Vodušek in hkrati izrazila željo, da bi ta prečudovita dvorana postala poleg ostalih dejavnosti, ki se odvijajo v njej, še razstaviščni prostor za domača društva, šole in posameznike. »Likovniki so si za temo 13. kolonije izbrali besedo SVOBODA. Mogoče namerno, mogoče slučajno, mogoče pa s prav posebnim poudarkom ... pa je vseeno, saj je beseda SVOBODA tudi v imenu našega društva. Prepričana sem. da vsi, ki delamo v društvu, ki smo člani društva, pojmujemo svobodo kot vrednoto oziroma pravico
ujetosti v časovne in prostorske okvirje, v sanjski podobi pobega proti sončnemu zahodu ...« »Podobe svobode« so ustvarili: MIRAN CAFUTA, TINA EMERŠIČ, JOŽE FOLTIN, TJAŠA HAZENMALI, JANI JANČEC, STELLA KOCIPER, PATRIK KOMLJENOVIČ, BOJAN LUBAJ, SONJA PIŠEK, JOŽE ŠAFRANKO, KLAVDIJA ŠMIGOC, IRENA TUŠEK, ALEKSANDRA VIDOVIČ. Razstava je na ogledi v slavnostni dvorani Dvorca Sternthal v mesecu septembru in oktobru v času uradnih ur Občine. Za več informacij in vodenje po razstavi pa se lahko obrnete na vodjo likovne sekcije go. Aleksandro Vidovič. Vljudno vabljeni!
Aleksandra Vidovič Foto: arhiv društva
Zlata poroka je dogodek, ki ga je treba praznovati, smo menili otroci Friderike in Jožeta Murata iz Kidričevega, Tovarniška cesta 5. Pisalo seje leto 1966, ko sta se prvič poročila v Ljutomeru pred 50 leti.
Skupaj sta prehodila prehojeno pot, skupaj krmarila skozi življenje in negovala svoj zakon kljub oviram in težavam. Neizmerno sta vesela, da sta dočakala lep jubilej, in sicer zlato poroko. Danes dedek Jože, rojen leta 1944, in babica Friderika, rojena leta 1941, sta 9. julija 2016 potrdila 50-letno zakonsko življenje v dvorcu Sternthal. Župan občine Kidričevo gospod Anton Leskovar jima je čestital in podaril spominsko listino ter ju prijetno presenetil. Praznovanje seje nadaljevalo v krogu domačih in bližnjih sorodnikov v Restavraciji Pan v Kidričevem. V jeseni življenja ju otroci in vnuki razveseljujejo z obiski in nesebično pomočjo, kc to potrebujeta.
¿iM^i poroka fciMMt/o
22
Ob deveti uri smo kreniJi izpred šole na težko pričakovane aktivne počitnice na Rogli. Najprej smo se namestili v sobe. Kljub dežju smo bili aktivni. Odpravili smo se v športno dvorano, kjer smo igrali badminton, odbojko, košarko, nogomet ... Kasneje smo pa še zaplavali v hotelskem bazenu. Zvečer smo pridno urejali planinske dnevnike. Torek, 28. 6. 2016
Takoj po zajtrku smo že plavali v bazenu in se gibali na igralih. Po kosilu smo se odpravili na pohod po krožni Škratovi učni poti (4,2 km). Povzpeli smo se na 30 metrov visok razgledni stolp. Z njega se je odpiral veličasten razgled na bližnje in daljne gore. Kasneje je sledila še vožnja z adrenalinskimi sanmi. Tudi danes smo uredili Dnevnike mladega planinca. Sreda, 29. 6. 2016
Dopoldan smo se odpravili na pohod do planinskega doma Pesek (1387 m). V koči smo si uredili planinske dnevnike in se po »biserni« gozdni poti odpravili proti hotelu. Takoj po kosilu smo odšli v Terme Zreče, kjer smo plavali, se do onemoglosti spuščali po toboganih, se zabavali, predvsem pa uživali. Četrtek. 30.6. 2016
V četrtek nas je čakal najdaljši pohod. Odpravili smo se na
Lovrenška jezera. Tam smo lahko videli čudovite naravne lepote: šotna jezera, kačje pastirje, kijih preletavajo, mesojede rastlinice in prostrano rušje. Povzpeli smo se tudi na tamkajšnji razgledni stolp. Skupaj smo prehodili okrog 9 kilometrov. Popoldan smo se ponovno vozili z adrenalinskimi sanmi, plavali in telovadili. Po večerji smo se uredili in odpravili v disko. Tam smo veliko plesali. Petek, 1.7. 2016
V petek smo se še zadnjič kopali v hotelskem bazenu in še zadnjič obiskali športno dvorano. Skupine so se predstavile s plesnimi in pevskimi točkami. Učiteljice so nam pripravile kviz. S pravilnimi odgovori na vprašanja smo pokazali, da smo bili dobri opazovalci in poslušalci skozi ves teden na Rogli. Rezultati so bili presenetljivo povsem izenačeni. Dobili smo tudi nagrade. Kasneje smo spakirali potovalke, se poslovili od Rogle in se odpeljali proti domu, kjer so nas pričakali starši.
Vse dni na Rogli smo bili veliko športno aktivni. Nismo imeli težav s sobami, tako kot tudi s hrano ne. O dogajanju na Rogli smo v živo poročali na Radiu Ptuj. Vse dni smo se srečevali z odličnim košarkarjem Goranom Dragičem in se uspeli z njim tudi fotografirati.	Zoja Topolovec in Kaja Živko
PD občine Kidričevo - pohod po Golteh
V soboto, 24. 9. 2016, smo se z učenci planinskih krožkov OŠ Cirkovce, OŠ Kidričevo in podružnične šole Lovrenc udeležili planinskega pohoda POT PO GOLTEH. Naša pot se je začela pri Alpskem vrtu. Pregledali smo opremo, se okrepčali in krenili na pot. Na naši krožni poti smo si ogledali spomenik na vrhu Medvedjaka, nato umetno jezero in kočo pri
Treh plotih. Po razvedrilnem postanku smo se spustili do Starih stanov in nato pot nadaljevali mimo jame Ledenice proti Mozirski koči. Naredili smo daljši postanek. Nato smo pot nadaljevali proti naši izhodiščni točki, proti Alpskemu vrtu, ki smo si ga tudi na hitro ogledali. Sledil je povratek domov. Vodnika iz PD občine Kidričevo sva bila Ivan Kojc in Vladko Meglič.	Ivan Kojc
Tehniški dan v Bistri
V četrtek, 15. 9. 2016, smo se 6., 7. in 8. razredi zbrali pred šolo na avtobusni postaji že ob 7. uri. Pot z avtobusom je trajala nekaj več kot dve uri. Ko je ura odbila deset, smo prispeli na cilj, in sicer v Tehniški muzej Slovenije, ki se nahaja v kraju Bistra.
Muzej hrani več kot 16.000 muzejskih predmetov. Od tega so na ogled predmeti slovenskega lovskega muzeja ter gozdarska, lovska, lesarska, prometna, ribiška, kmetijska, tiskarska, tekstilna in elektro zbirka. Ker je muzej s številnim gradivom vsebinsko in prostorsko zelo obsežen, priporočajo, da ob enem obisku pogledamo le nekaj zbirk. Ko smo prispeli, smo pojedli malico ter se razdelili v šest skupin. Posamezna skupina si je ogledala večino ali pa celo zbirko muzeja. Med ogledom smo imeli tudi delavnice. Šestošolci so izdelali ptičje hišice, sedmošolci solarni kuhalnik, osmošolci pa so prisluhnili predavanju o Nikoli Tesli. Obisk muzeja se je končal nekje ob 12.45, ko smo se odpravili na avtobus in se odpeljali proti domu.
Kaja Muršec, 7. a (novinarski krožek)
Naravoslovni dan v botaničnem vrtu
V torek, 13. 9. 2016, smo se učenci sedmih razredov skupaj s tremi spremljevalkami odpeljali v Rače. Tam smo si ogledali botanični vrt Tal 2000. Najprej smo dobili delovne liste in se odpravili proti botaničnemu vrtu. Ogledali smo si želvi, ki jih je lastnik tudi nahranil. Nato smo si ogledali sladkovodne školjke in rastline. Razdelili smo se v tri skupine: prva skupina je šla v gozd, druga si je ogledala mlako, tretja pa ptice. Jaz sem bila najprej v skupini, ki si je ogledala ptice. Videli smo valilnice in s pomočjo priročnika rešili delovni list. Nato smo zamenjali skupine. Moja skupina si je šla ogledat mlako. Videli smo različne zanimive rastline in živali ter rešili delovni list. Spet smo se zamenjali in odšli v gozd, kjer smo si ogledali drevesa, glive, trohneča debla ter podrast. S pomočjo priročnika smo opisali nekaj dreves. V parku smo lahko videli tudi strupene in zdravilne rastline pa tudi rastline, ki se uporabljajo v čarovništvu. Vrnili smo se k hišici, kjer smo se zbrali že na začetku. Če smo želeli, smo lahko vstopili tudi v trgovino s kamninami ter minerali in kakšno kupili. Poslovili smo se od lastnika, sedli na avtobus in se odpeljali proti šoli. Med potjo smo se ustavili na sladoledu, nato pa polni prijetnih vtisov prispeli nazaj. Ta naravoslovni dan mi je bil zelo zanimiv, saj sem se naučila veliko novega in si ogledala veliko novih rastlin in živali.
Eva Žunkovič, 7. b
24
Tehniški dan v Tehniškem muzeju Bistra
V četrtek, 15.9.2016, smo si učenci šestih, sedmih in osmih razredov ogledali Tehniški muzej Bistra na Vrhniki. Ob sedmih zjutraj smo sedli na avtobus in se odpeljali. Po slabih treh urah vožnje smo končno prispeli na cilj. Najprej smo se okrepčali z malico. Razdelili smo se v skupine in pričeli z ogledom muzeja. Vsak razred si je ogledal drugi del muzeja. Sedmi razred si je na začetku ogledal nekaj kmečkih in delavskih strojev, med njim tudi lokomobilo in furnirnico, ki je delovala s pomočjo vodnega kolesa. Nato smo se odpravili na ogled vozil nekdanjega jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita. Ta del ogleda mi je bil zelo zanimiv. Nekaj teh avtomobilov so Titu podarili Slovenci. Videli smo tudi obrambna vozila. Eno izmed njih je imelo sedem centimetrov debela stekla. Napotili smo se proti delu muzeja, kjer smo si ogledali razvoj koles. Najbolj zanimiva so mi bila kolesa, ki so imela eno kolo večjo od drugega. Ogledali smo si tudi različne motorje. Nato smo šli proti delu muzeja, kjer so razstavljeni starejši avtomobili in avtobus. Med temi prevoznimi sredstvi je verjetno veliko starodobnikov. Končali smo z ogledom in se napotili v delavnico, kjer smo se razdelili v skupine po pet učencev. S skupnimi močmi smo izdelali solarni kuhalnik, v katerem bi si lahko s pomočjo črne posode in stekla pripravili hrano. Ker izdelava ni bila preveč zapletena, smo izdelek vsi dokaj hitro končali. Poslovili smo se od vodičke, se napotili proti avtobusu in se odpeljali domov. Tako se je končal zanimiv in poučen tehniški dan.
Eva Žunkovič, 7. b
Bili smo na Mednarodnem obrtnem sejmu
15. 9. 2016 smo se devetošolci OŠ Kidričevo odpravili v Celje na Mednarodni obrtni sejem (MOS). Naša naloga je bila, da se seznanimo z različnimi poklici, saj se bomo v letošnjem šolskem letu morali odločiti, v katero srednjo šolo se bomo vpisali. Za marsikoga izmed nas je to zelo težka odločitev. Na sejmu smo se pogovarjali tudi z razstavljala, jih povprašali o prednostih in slabostih posameznega poklica in kakšna znanja potrebujemo za določen poklic. Vse to smo zapisali tudi v delovni list. Po prihodu iz Celja smo še s pedagoginjo naredili evalvacijo dne. Upam, da je ta obisk MOS-a komu olajšal odločitev, kam po osnovni šoli.
Larisa Lampret, Blažka Škafar: Adrijana Zelenjak, 9. a (novinarski krožek)
NASE KIDRIČEVO - Otroci sonca 4. Poletni dejavni dnevi za otroke, mlade in starše
Sosednji prijatelji Kidričevo smo tudi v letošnjem letu pripravili Poletne dejavne dni, ki so potekali 4. leto zapovrstjo, in sicer od 16. do 18. avgusta.
Z omenjenimi dnevi si želimo, da se naši člani kakor tudi drugi mladi družijo na kakovosten način in z mero ambicioznosti preživijo pripravljene dejavnosti v našem naselju. Tako smo v torek, 16. avgusta, pripravili nadaljevanje del na igrišču za mini golf ob odsluženem kopališču v Kidričevem, kjer smo barvali igralni poligon in ga pripravljali za njegov namen, da bi se po njem čim prej skotalila igralna žogica. V sodelovanju s podjetjem Talum in Občinsko upravo občine Kidričevo, s
katerima razvijamo možnosti o ponovni uporabi poligona, sledimo gesti, da povezujemo naše otroke in mlade ter jih spodbujamo k odgovornemu druženju v dejavnostih, ki jih pripravljamo. Ob zaključku delovne dejavnosti - tekom torkovega dne - pa smo se že zbrali pred športno dvorano v Kidričevem, pred katero smo pod zvezdami gledali filme, ki so se kakor tudi naslednji dan združili pod imenom Kino pod zvezdami. Pohod in. dejavnosti v učilnici v naravi v Strnišču,
ki smo ju imeli načrtovani prav za sredo, smo, žal, zaradi slabega vremena morali odpovedati ter pripraviti športno animacijo udeležencev, ki so se v lepem številu zbrali v športni dvorani v Kidričevem. Pravijo, da ni pomembno, koliko se nas zbere, kakšen je rezultat ipd. Važno je pravo sodelovanje. To Sosednji prijatelji dokazujemo že 10 let in upam, da bomo tako povezovalno in ambiciozno uspešno korakali še naprej.	Žari Jerenko,
predsednik skupine Sosednji prijatelji
6. počitniški izlet v Terme Čatež
V	sklop poletnih dejavnih dni uvrščamo tudi počitniški izlet, ki se je letos odvil že šestič v terme Čatež.
V	četrtek, 18. avgusta, smo se mladi odpravili na naš vsakoletni izlet v terme Čatež, kjer smo dan preživeli z zabavnim celodnevnim kopanjem. Po dobrih 2 urah vožnje z avtobusom smo prispeli v Čatež nekaj po 10. uri. Ker ni bilo sonca in je bilo malce hladno, smo se odločili, da se gremo najprej kopat v notranje kopališče. Že po uri kopanja pa smo odšli v zunanjo termalno riviero, saj je postalo topleje in pokazali so se že sončni žarki. Dan smo preživeli na toboganih in v bazenih ter se ob tem zabavali kot vedno. Žal pa je vsega lepega enkrat konec. Ob 20. uri smo se odpravili po stojnicah po zunanjem turističnem kompleksu, nekateri so adrenalinsko uživali v lu-naparku, drugi pa se hladili s sladoledom in z napitki. Malo po 21. uri smo se odpravili proti domu, kamor smo prispeli okrog 23. ure ponoči.	Tjaša Čuš Zahvaljujemo se županu g. Antonu Leskovarju in občinski upravi za pomoč pri organizaciji dejavnih dni, upravi Taluma in Restavraciji Pan, OŠ Kidričevo z ravnateljico go. Alenko Kutnjak na čelu, pekarni Strnad, pripravljavcem dejavnih dni, vsem našim članom, DPD Svoboda Kidričevo, spremljevalkam, staršem in otrokom, ki so se povabilu odzvali v lepem številu. Hvala pa še vsem voditeljem skupine, ki ste zavzeto bdeli nad organizacijo. Velika hvala! Sosednji Prijatelji
Popotovanje od Kidričevega do Portoroža
V petek, 9. 9. 2016, smo se devetošofci odpravili na interdisciplinarno ekskurzijo. Naša pot se je pričela z vstopom na avtobus. Iz Kidričevega smo se po avtocesti odpeljali do Škocjanskih jam. Pot nas je vodila mimo Celja, Ljubljane, Divače proti Škocjanu. Vmes smo se ustavili na počivališču Lom, kjer smo se okrepčali s hrano iz nahrbtnika.
Apnenčaste jame (nadmorska višina 425 metrov) ležijo v jugozahodni Sloveniji. So naravni spomenik naše države, skozi katere teče reka Reka. Zgrajene so iz sistema vodnih jam, ki jih na Krasu poznajo že vrsto let. Naš turistični ogled se je začel v »Tihi jami« in končal v »Šumeči jami«. Videli smo lahko tudi ponvice, ponor reke Reke, naravni most, različne kapnike, prepade in previse. Ogled je bil sila zanimiv in poučen.
Naša naslednja točka je bil Piran. Sprehodili smo se po Tartinijevem trgu, ki je
največje središče Pirana. Ime je dobil po piranskem rojaku, violinistu in skladatelju Giuseppeju Tartiniju. Po stopnicah smo se povzpeli tudi do cerkve sv. Jurija, ki daje mestu poseben pečat. Pred nami se je razprostrl čudovit razgled na morje. Vsi pa smo nestrpno pričakovali postanek v Portorožu. Po prihodu na obalo smo se hitro preoblekli v kopalke ter poskakali v morje. Posladkali smo se tudi s sladoledom in ohladili s hladno pijačo, saj je bila temperatura zraka čisto poletna. Po treh urah uživanja smo se z nasmeški na
obrazih vkrcali na avtobus in krenili proti Ljubljani. Na obljubljeno okrepčilo v Mc-donaldsu smo prišli uro in pol kasneje, kot smo načrtovali, saj smo obtičali v gneči zaradi prometne nesreče. Z užitkom smo napolnili svoje lačne želodčke in utrujeni nadaljevali pot proti domu. Na parkirišče pred šolo smo prispeli pozno zvečer. Kako čudovit dan smo preživeli, smo se spominjali tudi v ponedeljek ob ponovnem srečanju. Ker tega več skupaj ne bomo nikoli ponovili, smo hvaležni vsem učiteljem, ki so z nami preživeli te skupne trenutke.	Sara Planinšek. 9. a
termalna riviera
RAD, RADA IMAM ...
Rad te imam. S teboj sem zelo povezan. Se s teboj družim. Se ti zahvalim. Rad imam igro z žogo. Prevzel bom tvoje delo. Nekaj ti posodim. Si srečen, se zabavaš. Hišnega ljubljenčka. Povabilo k sebi. Pomagam tistemu, ki česa ne zna.
Anej Kirbiš
Ljubezen pomeni, da te ima nekdo rad in te ljubi iz srca. Poljub je nekaj lepega in dramatičnega, ki se ne zgodi vedno. Družina mi nudi toploto, streho nad glavo in me spoštuje. Mladost je nekaj, kar se ti zgodi le enkrat v življenju.
Če ne bi imela življenja, me ne bi bilo na svetu.
Prijateljstvo je večno.
Dan je lepo jutro, sončno popoldne
in mračni večer.
Srce bije in mi daje življenje.
Matteo je moj brat in imam ga
neskončno rada.
Melani je moja sestra in najboljša prijateljica.
Morje mi šepeta pesem. Kalifornija je moja najljubša pokrajina, v njej pa je najlepše mesto Los Angeles.
Alja Jančec
Ljubezen je takrat, ko me ima nekdo resnično rad.
Ko se nekoga resnično razveselim, se vesela.
Sreča te osreči, tudi če je majhna. Ti si moje srce. Konj mi da veselje in pogum. Najljubša je moja mama. Mi pomeni vse. Z očetom se lahko v miru pogovorim in mu zaupam.
Babi mi pomaga, dedi me nasmeji. Dom mi daje moč, veselje. Ko sem žalostna, mi pomaga objem.
Nia Bauman
¥OČITHIiKA IOŽIVETJA
Najbolj mi bodo v spominu ostale počitnice na Madžarskem. Ogledali smo si Blatno jezero, palačo in številna mesta.
Tilen Eberhart
Rad imam besedo hvala. Rad imam prijatelje.
Vesel sem, ko slišim besede: mama, ata, sestra, botrica, boter, babi, dedi. Rad rečem: «Oprosti.« Rad imam šolo, besedo na svidenje, dober dan.
Rad grem na morje, na gasilski tabor. ________ f____ Žiga Rozman
Rad imam besede: zdravo, hvala, prosim, rad te imam, oprosti, dober dan, sreča, žoga, družba, šport/srce ...
Matsvei Mardziasau
V teh počitnicah sem doživela veliko stvari. Večkrat sem odšla s prijateljicami ali z družino v toplice, kjer sem se zabavala in zelo uživala. Z družino smo bili tudi na morju, kjer sem se veliko kopala in potapljala, ob večerih pa se sprehajala po plaži ali v mestu. Nekajkrat sem bila v planinah. Spoznala sem tudi nekaj novih ljudi. Bila sem v kinu pod zvezdami za našo šolo. Veliko sem počivala in temu so počitnice tudi namenjene.	Tjaša Vindiš
Teh počitnic ne bom nikoli pozabila. V Čateških toplicah sem spoznala fanta iz Nizozemske. Na morje imam najlepše spomine. Letos smo odšli prvič s kolegi. Bilo je odlično. Z družino smo odšli nakupovat v Avstrijo.	Kaja Živko
Doživela sem veliko zanimivega. V začetku julija smo s starši odšli v toplice. Nato sem bila do avgusta sama doma. Največkrat sem se igrala z bratcem ali pa sem bila varuška sosedovi Lani. S sestrično sva velikokrat šli v mesto ali kino. Avgusta smo z mamo bili na pohodih.
Tamara Kacjan
V teh počitnicah se mi je večina doživetij zgodila v Bohinju. Odpravili smo se okrog jezera, se z gondolo odpravili na Vogel, se sprehajali. Zadnji dan smo si ogledali slap Savico. Doma sem se vsak dan družil s prijatelji. Jakob Petek
Prijatelju lahko zaupaš.
Psa lahko »fiocarkljam«, ko sem žalostna.
Starši mi nudijo vse.
Babi me podpira, dedek spodbuja.
Sonce me osrečuje. Dom mi daje streho nad
glavo. Tu so še stric, teta, bratranec ...
Nika Lozinšek
To poletje hitro je minilo,
se v klopčič svoj zavilo.
Čeprav kratko je bilo,
se mi veliko je dogajalo ...
Prvega julija na morje sem odšel,
si v glavi pesmi pel.
Večino časa pod vodo sem bil,
morske živali lovil.
Po dveh tednih vsega konec je bilo,
modro morje je izginilo.
Nazaj v Kungoto sem prišel,
spet v Vodice po nekaj dnevih šel.
Ko sem mislil, da z morjem sem končal,
me sosed je obiskal.
Skupaj na morju sva bila,
na veliko bordala.
Tako sem počitnic se naužil,
novo energijo pridobil.
Simon Žnider
ZIZIflPO iUŠČAVI SAHARI IN IIAVAIJEV KORALNEM CREBENU
Med poletnimi počitnicami smo se z družino odpravili na majhen oddih v Egipt. Tam so bili dnevi zelo vroči. Nekega dne smo se odpravili na potep z džipi v puščavo Saharo. Z visokim džipom so nas od hotela peljali do puščave, ki se je razprostirala vse do obzorja. Ko smo prispeli na obrobje puščave, smo sedli v avto. ki je imel samo ogrodje in je bil prilagojen vožnji po puščavi. Z avti smo se pripeljali do hišice, kjer so nam na glave povezali rute - turbane. Tam smo si tudi ogledali velikansko želvo, staro približno 150 let. Želva je bila tako velika, da smo jo lahko jahali. Ob sebi je še imela želvice. Po ogledu živali smo pot nadaljevali do kamel, kjer smo jih jahali vse do preprostega in zelo revnega beduinskega naselja. Tam smo poskusili njihove palačinke. Po nas so v naselje z džipi prišli vodiči. Eden od njih je celo znal nekaj slovenskih besed. Ni bilo dolgo in že smo prišli do kamele, ki so jo stradali v veliki ogradi z namenom, da je ostala majhna. Kot vsi ostali turisti, smo jo božali, ampak, kot mi pravimo, je bila zelo lačna in požrešna in je mojo mami zgrabila za roko. Vsi smo se smejali. Kasneje smo se lahko s štirikolesniki vozili po puščavi. Po dolgem izletu po puščavi se nam je prilegel sprehod po akvariju, kjer smo videli majhne in velike različne vrste rib. Po vročem dopoldnevu, ki smo ga preživeli večino časa na pesku, smo se popoldan odpravili na izlet z ladjo. Na ladji je bil moški, ki je iz brisač izdelaval živali, ki ti jih je kasneje poveznil na glavo. Pravzaprav smo bili z ladjo namenjeni na potapljanje oziroma snorkljanje na koralnih grebenih Rdečega morja. To je doživetje posebne vste, ko plavaš pod vodo med koralami in množico različnih vrst raznobarvnih ribic. Videli smo hobotnico, skata, morske ježke in mnoge druge eksotične živali. Po končanem izletu smo bili zelo utrujeni in izmučeni od vročine. Ta izlet mi bo še dolgo ostal v spominu. Če boste imeli priložnost za takšen izlet, se ga splača doživeti. Nia Krajnc
Med počitnicami s prijatelji sem bil, nogomet igral in se veselil. Na morje sem šel in ribe lovil, se včasih globoko potopil.
Vid Kovačič
Na počitnice sem odšla k babici in teti, z družino na morje in v hribe. S prijateljicami smo hodile na igrišče, v kino, v toplice ...
Nika Kokol
Več prispevkov učencev je objavljenih na www.mojaobcina.si.
JEiElí
Prišla je.
To je tista gospa.
Pisana, ki živali uspava.
Ta gospa dve sestri ima.
Poskrbi, da z dreves listje odpade.
Vsako leto se dotakne narave.
Nosi klobuk, z listjem obdan.
Danes je njen dan.
To je prijetna gospa Jesen.
Živa Gabrovec
Jesen je kot dotik različnih barv. Kdor to lepoto ujame na sliko, žari od talentov. Jesen je moja sreča. Zelo rad jo imam. Ko sem v hiši, si govorim: »Jaz sem deček sreče, zato jo moram poiskati.«
Blaž Bogdan
O prelepa mati Narava! K nam si poslala jesen. Postalo bo mrzlo. Pazi, voznik! Megla preži. Listi bežijo na tla.
Vid Kidrič
Hodim po gozdu, z dreves odpada listje. Da, jesen je tu.
Jesensko listje. Pobarvano se mi zdi, v gozdu šumi.
Jesen, lepa si. S teboj jaz čakam zimo. Res, hvala, ker si.
Lara Predikaka
Jesen je prišla. To je pisana gospa. Rada jo imam.
Listje odpada. Živalice zaspijo. Jesen je lepa.
Živa Gabrovec
Že jesen je tu. Jesen! Kje si, kam si šla? Zunaj je mrzlo.
Anamarija Jus
Nebo je barvno. Kmalu nikogar ne bo. Narava gre spat.
Rozalija Lia Muršec
Ko srce poletja ugasne,
zbudi se jesensko srce.
Srce je glavno,
jeseni prav zabavno.
A ledeno srce nosi gorje.
,, . . .	Anej Kirbiš
Kostanje jemo
in se že veselimo.
Čakamo zimo.
Ela Ripak
Prišla spet si ti. Medvedi gredo v brlog. Polhi prav tako.
Nika Lozinšek
Jesen prihaja, poletje odhaja. Listje leži povsod. Ptice žvrgolijo, nekatere se selijo. Mrzlo postaja in se ohlaja.
Neja Zaje
Jesen rjava. Prihaja tetka Jesen. Rad jem jabolka.
Lepa je jesen, ko hladno vse postane. Naš gozd je rdeč.
Alex Kaučevič
Listje šelesti. Veter, hladen si lepo. Listje grabimo.
Bor Bregant
l¥REHOD
Zgodilo se je med počitnicami, ko sva se s prijateljem pozno večer dogovorila , da bova šla na sprehod. Dobila sva se pri meni doma. Ker pa je prijatelj bil utrujen od treninga, si je zaželel, da bi pogledala kakšen film. Vprašal sem ga, katerega in po tiho mi je odgovoril: "Grozljivko". Ker nisem bil za to, sem silil na svež zrak. Ampak prijatelj me prepričal. In grozljivka seje začela. Na koncu grozljivke sem se skrival pod odejo in mu trdil, da je film zelo dober in da me nič ni strah. Ko seje film končal, sem prijatelja le prepričal, da bi odšla na sprehod. Hodila sva in hodila in nekaj je zašumelo v grmovju. Prijatelj je rekel, da je le mačka. Spet sva hodila in spet sem zaslišal nekako šumenje in prijatelj je spet rekel: "Le mačka je bila.~ln spet sva hodila in hodila in spet je nekaj zašumelo. Tokrat sva se ustavila. Nato pa: "AAAAAA!!!! Nekaj me drži za nogo!!! Pomagaj!!!" Prijatelj je začel kričati in je tekel in tekel, kar so ga noge nesle. Jaz se nisem ustrašil in sem ostal miren. Bila je le majhna muca, ki se je izgubila. Ko sva se vrnila, sem spoznal, da je ves ta strah bil zaman.
Nik MJinarič
Jesen rjava. Prihaja tetka Jesen. Rad jem jabolka.
Listje šelesti. Veter, hladen si lepo. Listje grabimo. Bor Bregant
¡j, naša jesen! V Šolo pridno pohitim. Rada te imam.
Eva Hentak
Listje odpade. Narava se spreminja. Veter zapiha.
Reke so mrzle, tako kot naše vreme, igrala prazna.
Lovro Pernat
Lep pozdrav, jesen!
Danes lahko zažariš.
Zdaj pa na delo!
. , .	Nia Bauman
Jesen je že tu.
Listje se že spreminja.
Sonce bo odšlo.
Slavko Zelenja k
Jesen prelepa! Pošilja nam poljube, barve pisane.
Alina Nemec
Jesen je že tu. Listje se že spreminja. Sonce bo odšlo.
Slavko Zelenjak
Pri pouku pokukam skozi okno in vidim: jesen je prišla. Zamislim se, kako lepo je življenje to.
Lara Podgoršek
Dober dan, jesen! Narava se spreminja. Lepota žari.
Zjutraj se zbudim. V naravi v šolo hitim. Rdeče listje.
Lana Ogrizek
Rumeno listje. Botra Jesen je prišla. Poletja ni več. Jesen barvna!	Sara Pišek
Daje nam prelep nasmeh. In vse je sončno.
Stella Nemec
Jesen, ti moja! Življenje prehitro gre. Je že zima tu.
Listje odpada. Kostanji že dišijo. Sladki in dobri.
Alen Jambriško
Listje rumeno. Kostanji pečeni so. »Juhu!« vzklikamo.
Lara Podgoršek
Mojih 70 let
Moje življenje je teklo običajno, kot večini te generacije. Vsak bi lahko napisal svojo zgodbo. Odločila sem se, da predstavim svojo, ker so dogodki in ljudje ob meni pripomogli, da še bolj cenim življenje ter njegove dobre in slabe strani. Postajam boljši človek, ki izkorišča vsak trenutek - zdaj in tukaj.
Z Marijo Golob sva se spoznali, ko je zaradi slepote potrebovala poseben računalnik. KO RK Cirkovce ji je pomagala pri nakupu.
Od takrat je minilo kar nekaj let. Naše sodelovanje se je razširilo na medsebojne obiske otrok krožka Rdečega križa iz Osnovne šole Cirkovce na Marijin dom ali nje v šoli. Spoznavali smo, kako živiš, če ne vidiš. Pokazala nam je, kako se izostrijo ostali čuti, če ti eden manjka, kako se uporablja bela palica, kako se bere s prsti, kako veš, koliko je ura, kako telefoniraš in še in še. Tokrat sem jo obiskala, da se dogovorim za ponoven obisk v šoli. Srečanje je bilo prisrčno. Skupaj z mamo smo klepetale in obujale spomine ob srkanju dišeče kave. Ob slovesu sva se tudi fotografirali in naredili skupen "selfi". Hvala, Marija, da si naša prijazna prijateljica.	Pavla Veter
Letos sem 18. septembra praznovala 7 desetletij svojega življenja. V tem obdobju me je marsikaj zaznamovalo. Do priselitve v Cirkovce pred 36 leti sem se veliko selila, vsaj 9-krat. Končno sem pristala v kraju, kjer sem zaživela tudi z okoljem. V kraj se je vsa družina lepo vključila; v kulturno, družbeno, društveno, humanitarno, športno sodelovanje ... Življenje v idiličnem okolju je bilo prelepo, da bi trajalo. Smrt moža v Himalaji leta 2003 je bila prva velika preizkušnja. Sin me je obvestil o smrti očeta, mislim, da nobeden od naju tega ne bo pozabil. Stopila sem v stanje, kjer sem bolj kot hodila lebdela nad tlemi in med ljudmi. Prepričana sem bila, da se mi nič hujšega ne more več zgoditi. Do takrat nikoli nisem jokala drugače kot iz jeze. Do takrat ni bilo ne bolečin ne žalosti, ki bi mi izzvale solze. Tokrat pa sem jokala skoraj dve leti. Hvala prijateljicama Malčki in Nežiki, ki sta me sočutno poslušali. Toda tudi to je bilo premalo za stisko, v kateri sem se znašla. Imela sem občutek, da se nisem dobro poslovila od moža, s katerim sem se spoznala pri 17 letih in bila v zakonu 36 let, skregana niti en dan, čeprav sva bila zelo glasna pri komunikaciji. Skupaj sva počela vse, od hišnih opravil, vzgoje otrok do različnih dejavnosti partnerjev. Obkrožena sva bila s čudovitimi ljudmi.
Potem pa praznina, ni me poklical, nisem mu mogla sporočiti, da je umrla Marjana Deržaj, in še in še novic, ni bilo prave osebe za sporočila ... Nato sem se spomnila kolegice na HOSPICU v Mariboru, Nade Wolf. Poklicala sem jo in jo obiskala. Postala sem njen redni gost, jaz sem govorila, ona pa poslušala. Tako sem se počasi naučila živeti z izgubo. Takrat sem prvič dobila nazaj vse in še več, kot sem dajala. Dve leti kasneje sem zbolela za rakom dojke. Takrat mi je bilo skoraj ljubo, da mi ni bilo treba obremenjevati moža s težavami kot večkrat pred tem. Veliko bolj so bili prizadeti moja otroka in vnuki, mama in sestri. Meni se je zdela bolezen nov izziv, ki ga bom premagala. Tako seje tudi zgodilo. Pomagalo mi je tudi ONKO društvo -Društvo onkoloških bolnikov SLO, skupina za samopomoč na Ptuju, kamor sem vključila. Bolezni nisem skrivala, lasuljo sem nosila zaradi mraza (zima), čeprav sem imela 3-krat tedensko krožek na Osnovni šoli v Cirkovcah. Želela sem deliti izkušnjo z ostalimi. Če bo kdo v enakem položaju, se bo zaradi tega mogoče lažje soočal s težavo. Pred 3 leti sem postala ena od organizatork ONKO skupine za samopomoč Ptuj in sedaj se že pripravljamo na ROZA OKTOBER. Redno se nas srečuje okoli 20 članic, pogovarjamo se, veliko se smejimo, planiramo druženja, se udeležujemo srečanj ostalih skupin po Sloveniji, iščemo dobre in lepe trenutke življenja. Trenutno sodelujemo s
Študentskim klubom Ptuj, ki je izvedel humanitarni koncert za zbiranje sredstev za odprtje sobe za oskrbo paliativnih bolnikov v bolnišnici Ptuj. (Srečujemo se drugi torek vsak mesec ob 17. uri v sejni sobi Doma upokojencev Ptuj - prijazno vabljeni.) Pred 5 leti je bilo moje življenje 48 ur na nitki. Rešile so me Vesele polanke, ker sem hotela z njimi muzicirati v pravkar zašiti novi noši. Praznovanje 70-letnice je bilo po moji meri, zbrali so se vsi, ki sem jih povabila, doživela vse, kar imam najraje, in še več. Krona vsega pa je bilo ponedeljkovo večerno presenečenje vseh odbornikov KO RK Cirkovce. Polovico svoje življenjske poti sem predsednica in nikoli mi ni bilo žal. Hvala, ker ste ponovno izvedli krasno akcijo, ki mi je ogrela srce in za-rosila oko. Spet bomo lažje delali. HVALA, EKIPA! Mladina, pridite med nas in prispevajte nove ideje. Moje želje razen zdravja (ni)so skromne za današnji čas: Želim si več medsebojnega spoštovanja, iskrenosti, poštenja, brez zavisti, poudarek na starih vrednotah, kjer se bomo počutili varne
in cenjene zaradi človečnosti in srčne kulture brez birokratizacije in politike. Rada bi še dolgo opravljala svoje poslanstvo. Pomagala ljudem v stiski in posebnim ljudem, ki delajo na izjemno zahtevnih področjih, hitreje izgorevajo, se nesebično razdajajo, obenem pa še iščejo finančne vire za izvedbo programov. V letu 2015 je bilo v programa Žalovanja otrok in mladostnikov in Žalovanja odraslih vključenih kar 490 oseb, ki se soočajo z bolečo izgubo. »Hospic omogoča drugačno kulturo umiranja, kjer ima vsak človek ime, hrepenenje po življenju, lastno resnico, svoje mnogotere ljubezni« (Franco Rest). Sama se že vključujem v pomoč društvu, sedaj prosim tudi vse, ki to lahko, pomagajte in prispevajte za HOSPIC Maribor, saj so že več let prisotni tudi v našem okolju. Tukaj je naveden račun. Davčna št.: SI 16155742, matična št.: 5911931000, tekoči račun: SI56 05100-8010047155, referenca: SI00 161012-200. ISKRENA HVALA!	Pavla Veler
28
Obvarovali kulturno dediščino
Zgodovinsko društvo Kidričevo si že od svoje ustanovitve prizadeva, da bi v Kidričevem zaščitili nekatere objekte, ki so imeli pomembno vlogo v preteklosti.
Eden izmed takšnih objektov je tudi upravna stavba nemškega taborišča iz 2. svetovne vojne - tako imenovana stara pošta, ki bi bila v naslednjih letih zagotovo uničena. 10. avgusta lansko leto smo na podlagi predhodnega sestanka poslali dopis na Zavod za varstvo kulturne dediščine, OE Maribor, s predlogom za ohranitev tega edinstvenega objekta iz obdobja, ko je slovenskemu narodu grozilo uničenje.
S strani Zavoda je bil nato opravljen terenski pregled, ki se ga je z naše strani udeležil Rajko Topolovec. Ugotovljeno je bilo, da ima objekt izjemno izpovedno vrednost, zato je bil pred dnevi vpisan v Register nepremične kulturne dediščine Republike Slovenije. S tem so bila dosežena dolgoletna prizadevanja našega člana Rajka za ohranitev tega objekta.
Skupaj smo močnejši! Za razvoj turizma našem društvu še posebej prizadevamo, na podlagi zgodovine je pomembno, da	Za Zgodovinsko društvo Kidričevo
ohranimo originalne objekte, za kar si v	mag. Radovan Pulko, prof.
Slovesnost ob ruskem križu v Kidričevem
V počastitev spomina na dogodke iz prve svetovne vojne, ko so se na območju današnjega Kidričevega raztezale avstro-ogrske rezervne vojaške bolnišnice in ujetniško taborišče, je Zgodovinsko društvo Kidričevo v sodelovanju z Ruskim centrom znanosti in kulture tretje leto zapored pripravilo spominsko s/ovesnost, posvečeno preminulim ruskim vojnim ujetnikom.
Leta 2014 je Veleposlaništvo Ruske federacije v spomin na preminule rojake na vojaškem pokopališču v Kidričevem postavilo umetelno izdelan 2,60 m visok pravoslavni križ, ob njem pa še spominsko tablo. Letos se je z rusko delegacijo spominske prireditve udeležil namestnik direktorja Ruskega centra znanosti in kulture g. Alexander Vinnik. V kulturnem programu so sodelovali: Moški pevski zbor TALUM, Osnovna šola Kidričevo in DPD Svoboda Kidričevo. Ob slovesnosti je bila na ogled postavljena razstava Ruskega centra znanosti in kulture, posvečena 100. obletnici Ruske kapelice pod Vršičem, katero smo člani Zgodovinskega društva Kidričevo dopolnili z eksponati iz svojih zbirk. Prav tako je bila na vojaškem pokopališču na ogled razstava ikon umetnika Roberta Lončariča. Zgodovinsko društvo Kidričevo se zahvaljuje vsem izvajalcem kulturnega programa, prav tako pa tudi Zvezi kulturnih društev občine Kidričevo, Župniji Svete Družine v Kidričevem in društvu Ozara Slovenija.
mag. Radovan Pulko, prof.
Ravno polje, OKTOBER 2016
29
Pira - žitarica, katere tradicijo obujajo na Kmetiji Žitnik
Če ste že kdaj razmišljali o bolj zdravi prehrani, če ste iskali kakšen recept, ki bi vam bodisi lajšal zdravstvene težave ali pomagal izgubiti odvečne kilograme, potem ste v poplavi receptov gotovo že naleteli tudi na tiste, ki priporočajo uporabo pirine moke, pirinih testenin ali drugih izdelkov iz te starodavne žitarice.
Pira je prastara zvrst pšenice, ki ima veliko pozitivnih učinkov na telo, in ravno ta njena karakteristika je prepričala zakonca Rosmarie in Roberta Žitnika iz Starošinc, da pričneta z njeno pridelavo in predelavo. V prijetnem in zanimivem pogovoru v prostorih pekarne, iz katere je dišalo po sveže pečenih pirinih keksih, sem se z zakoncema Žitnik pogovarjala o razlogih, zakaj je ravno pira tista osrednja nit njunega kmetovanja.
Kdaj in zakaj ste se odločili za pridelavo pire?
Zaradi bolezni smo v družini bili primorani spremeniti prehrano. Najprej smo izdelke iz pire delali zase, nato za sosede, počasi je to preraslo okvir lastne oskrbe in iz tega se je razvila dopolnilna dejavnost prodaje moke in pekovskih izdelkov iz pire. Pira, ki jo pridelujemo po načelu ekološke pridelave, je pričela zgodbo dobrot iz krušne peči na naši kmetiji v letu 2012. Svojo paradno vlogo ohranja tudi danes, saj je pirina moka osnovna sestavina v domačih keksih, kruhu in testeninah.
Katere prednosti pire pred pšenico bi izpostavili?
Pirino zrno ima bistveno prednost pred pšeničnim. Zrno pire namreč ostane tudi po žetvi v plevi in je tako naravno zavarovano pred onesnaženjem, pesticidi in žuželkami. Plevo odstranimo šele pred nadaljnjo predelavo. Ko pa piro oluščimo, jo uporabljamo kot vsa ostala žita, lahko jo zmeljemo v moko, stisnemo v kosmiče ali pa obrusimo v kašo. Pira vsebuje veliko kvalitetnih beljakovin. V njej najdemo tudi veliko ključnih aminokislin in ogljikovih hidratov, ki imajo pozitiven učinek na naš organizem. Naša pira ni škropljena in je sveže mleta, preden jo uporabimo za izdelke. Strankam zmeraj svetujemo, da prehod z bele pšenične na polnozrnato pirino moko izvajajo počasi in postopoma, da se brbončice navadijo na okus in oči na izgled.
Je pira edina rastlina, ki jo pridelujete za nadaljnjo prodajo?
Zraven pire veliko pozornosti posvečamo tudi bučnim semenom, ki jih dodajamo v pirine palčke, v kruh, jih pražimo v krušni peči ter iz njih iztisnemo bučno olje. Poskušamo se čim bolj prilagoditi željam strank in prisluhniti njihovim potrebam. Iz tega razloga v manjšem obsegu za stranke, ki to želijo, uporabljamo tudi ajdovo moko. Pridelujemo tudi lan, ki smo ga v prvi vrsti začeli pridelovati zase, kasneje pa je na osnovi povpraševanja strank po lanenih semenih in lanenem olju to spontano preraslo tudi v uporabo pri naših prodajnih izdelkih.
Na kakšen način poskušate doseči širši krog potrošnikov?
Gradimo na ideji lokalnega povezovanja ponudnikov različnih storitev, kar je v končni fazi edini način, da v kraje, ki še niso širše prepoznavni na zemljevidu turističnih ponudb, pripeljemo čim več obiskovalcev od drugod, tudi izven meja naše občine. Zelo radi se odzovemo na sodelovanje z drugimi ponudniki storitev v našem kraju in širše, pri čemer predstavimo samo kmetijo, ponudimo razne delavnice za otroke ali odrasle na temo peke, pripravimo degustacijo pekovskih dobrot ipd. Zelo dobro sodelujemo npr. s Kmetijo Kotnik iz Šikol, ki izdeluje mlečne namaze z našim lanenim oljem.
Kako je na lokalni ravni možno doseči večjo turistično prepoznavnost kraja oziroma posameznih dejavnosti?
Ključno je sodelovanje in povezovanje različnih ponudnikov storitev, da lahko obiskovalcu ponudiš celovito in široko paleto zanimivosti. Slednjih pa tudi v naši občini ne manjka. Če pogledamo že naš kraj Starošince, lahko obiskovalcem ne samo ponudimo dobrote s kmetije, temveč tudi ogled muzeja Zbirka podeželja, konjeniškega parka, če pogledamo širše po občini, je teh zadev še več. Pomembno je, da vsak ponudnik gleda nekoliko širše, priporoči še koga drugega in se
ne osredotoča le na lastno ponudbo. Na ta način bomo dolgoročno gledano vsi pridobili.
Kaj bodo stranke našle v vaši prodajalni?
Pri nas lahko stranke dobijo domače pirine kekse, pirine palčke z bučnimi semeni, bučno olje, pirine čokoleškote, pražene slane bučnice, kmečki hleb s semeni, pirin kruh ... Prodaja naših izdelkov se v glavnem širi z dobrim glasom od ust do ust.
Svoje izdelke pošiljate tudi na ocenjevanja. Zakaj se vam zdi to pomembno?
Naše pirine kekse dajemo na ocenjevanje v okviru Dobrot slovenskih kmetij že od leta 2012. Ti keksi so vseh pet let zapored dobili maksimalne točke in že tudi znak kakovosti. Tovrstne prireditve so zelo pomembne za nas pridelovalce, ker so v prvi vrsti ocena našega dela in hkrati tudi način, da lahko svoje izdelke preverimo in s tem vidimo, kje smo. Vse te pripombe, ki jih dobimo, pozitivne ali negativne, so vodilo za izboljšave in tudi potrditev tistega, kar delamo dobro. V letu 2016 smo v okviru Dobrot slovenskih kmetij 2016 prejeli zlato priznanje za domače pirine kekse, zlato priznanje za pirine čokoleškote in srebrno priznanje za pirine palčke z bučnimi semeni. MM
K&MBasčlj^
Osnovna mešanica je iz nepasterizirane nemastne skute in hladno stiskanega olja iz lanenih semen. Tri jedilne žlice olja iz lanenih semen* vlijte v 100-125 g skute, dodajte 2 žlici mleka in počasi mešajte, dokler se olje ne bo povsem vpilo v zmes. V namaz vmešajte ali po njem posipajte sveže mleta lanena semena*.
Da bi dobili vsak dan različen okus, dodajte različno sadje, oreške, zelišča ...
* Domača lanena semena in olje iz lanenih semen vam na Kmetiji Žitnik ponujajo skupaj z vsemi nasveti na podlagi lastnih izkušenj uporabe v prehrani.
SLOV	NAJVEČJI
NOG. SE-.	POLOTOK LEKTOR NA
(SREČKO)	SVETU
TEKMOV PRI ST. GRKIH
ZAČETEK ABECEDE
IGRALEC WALLACH
UDAREC ŽOGE MED LETOM
IME SL PISAT ZIDARJEVE
Prišepetovalec: Rebecca DE MORNAY, ameriška filmska igra ka, r.1959; ENOLA GAY, ameriški bombnik, ki je odvrgel atomsko bombo nad Hirošimo; Carl Gustav Jakob JACOBI, nemš<i matematik (1804 - 1851); William LESCAZE, švicarsko ameriški arhitekt (1896 - 1969); NARO, antično ime za reko Neretvo v Hercegovini; Hans Christian OERSTED, danski fizik, ki se je ukvarjal z magnetizmom (1777 - 1851); SIKIM, indijska zve2na država v Himalaji z glavnim mestom Gangtok; VADO, ameriški raper s pravim imenom Teeyon Winfree, roj. 1989.
NAGRADNA KRIŽANKA: rešitev križanke in vaše podatke pošljite v zaprti ovojnici na naslov Občina Kidričevo, Kopališka ulica 14. 2325 Kidričevo, s pripisom "Nagradna križanka", najkasneje do 16. 11. 2016. Sponzor nagradne križanke je Frizerski salon Lidija iz Lovrenca na Dr. polju 35/b. Potegujete se za naslednje nagrade:
1.	nagrada: barvanje, striženje, frizura
2.	nagrada: striženje, frizura
3.	nagrada: moško striženje
4.	nagrada: ženska fen frizura
5.	nagrada: otroško striženje
Nagrajenci zadnje nagradne križanke so: 1. nagrada bon v vrednosti 15 eurov: Jožef Soršak, Lovrenška c. 2, 2325 Kidričevo,
2.	nagrada bon v vrednosti 10 eurov: Oder Pia, Apače 239, 2324 Lovrenc na Dr. polju in
3.	nagrada bon v vrednosti 5 eurov: Danica Skok, Njiverce vas 37, 2325 Kidričevo.
AKCIJSKA PONUDBA MESNIC FINGUST
WVA/W
FINGUST
mesnine štajerske Pragersko
BREK'AVENÄ"
ZÄ0NJW
m
samo 1,99 €/kg
^POJ^gEK samo 2,99 €/kg
m ki
mmw
samo 4,95 €/kg
Mia^tatiim
samo 3,88 €/kg
K'RxvAVjIGE
SREMSK
450g samo 2€
KL'OBÄSÄ1
BÄNIRANIßÄI NJSKIrZRE'ZKI
SEMEN
samo 3 € za 6 kom
2
S PONOSOM OBVEŠČAMO, DA JE NAŠA PRAGERSKA SALAMA NA LETOŠNJI AGRI PREJELA ZLATO MEDALJO!
Dobite jo lahko v vseh mesnicah Fingušt ter Lidl Slovenija
JUNEČJA OBRANA,REBRA TER, TELEČJE IN,JUNEČJE iyj£SNATE KpSTI
samo l,9&€/kg
NE SPREGLEJTE - V PONUDBI TUDI KISLO ZELJE / REPA, PREKAJENE SV. MESNATE KOSTI 0,98€/KG ter SV. MAST samo 99 centov/kg
KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FIN GUŠT. Tel.: 02/80-39-150
Z VAMI ZE OD LETA