Ameriška Domovi ima
NO. 130
Casfro in (eausescu predmela za zbadanje
Napovedan Nixonov obisk U1? Ceausescuju v Bukare-!' ti na j bi bil povod za obisk sovjetske vojne mornarice pri Castru na Kubi.
CLEVELAND, O. — Ko je Ni-y°n delol načrt za potovanje po A?A^ ie P ^ern takoj obvestil po diplomatski poti tudi tovariše v Kremlju. Ni jih torej hotel presenetiti. To vljudnost mu je Moskva tudi takoj plačala. Ni Ni-xonovega načrta kritizirala, pač pa je rada ponatisnila vsako a-m er iško kritiko Nixonove poti, ako jo je le staknila.
Na je Kremlju Nixonova pot neljuba, se ne da tajiti. Najbolj jim hodi narobe Nixonov obisk v Bukarešti, kjer se bo srečal s tovarišem Ceausescujem. Je pa Kremelj toliko stvaren, da ne vidi svoje škode v veselju ameriške javnosti, da Nixon pokuka ?-a železno zaveso; škodo vidi v -C™’ C^a k°clo v Romuniji pora-i * Vsi sovražniki komuniznVa \n Rusije Nixonov obisk za pri-1 °i da dajo duška svojim antipatijam do komunizma, domačega in ruskega. To Moskvo boli.
Ba ohrani Kremelj vsaj privid ravnovesja v tej diplomatični ^gni. je sklenil, da pošlje 7 svojih
g ,N swWT
^ Aj arcf	OMUT
/%' fl/l< E RI e/l' ill— H O /W1E
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, JULY 10, 1969
SLOVCNIAN
fttORNINO N€WSPAP69>
ŠTEV. LXVII — VOL. LXVTI
Novi grobovi
Frances M. Yarshen
V torek zvečer je umrla Frances M. Yarshen, ki je poprej živela na 6321 Orton Ct., stara 65 let, rojena v vasi Preše, p. Kamnik, od koder je prišla pred 58 leti. Njen mož Joseph je umrl 1. 1959. Tukaj zapušča hčer Frances Jane Prešeren, sinova Roberta Josepha Yarshen, Richarda Michaela Yarshen, 13 vnukov in sestro Julio Zak, v De-Moine v državi Iowa brata Josepha Jarca, v Phoenix, Arizona, pa brata Victorja Jarca. Bila je članica Društva Danica št. 11 ADZ. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 8.30 iz Zakrajskovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na pokopališče All Souls. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes zvečer ob sedmih.
Javnost daje prednost zamrznitvi cen in plač
Gallupovo povpraševanje kaže, da javnost kot celota daje prednost zamrznitvi cen in plač nad davčno naklado.
PRINCETON, N.H. — Ko se Kongres pripravlja na senatno razpravo o podaljšanju zvezne naklade na dohodnino kot sredstva za zaviranje inflacije, je Gallup povprašal javnost, kaj sodi o tem in ali ji ne bi bilo ljubše, če bi Kongres proglasil zamrznitev cen in plač.
Na splošno prevladuje prepričanje, da smo Amerikanci tako vneti za svobodno gospodarstvo, da večina odklanja vsak nadzor nad cenami in plačami ter raj-še plača to svobodo z višjimi davki, kot pa bi se ji odpovedala. Gallup je prišel do drugega zaključka. Dognal je, da res ljudje z višjimi dohodki in z a-kademsko izobrazbo ne marajo nobenega nadzora nad cenami in plačami, da pa narod kot celota ne gleda na to tako odklonilno. Pri povpraševanju o zamrznitvi cen za čas trajanja vietnamske vojne je označilo ta predlog za “dober” 47G povpra-šanih, kot “slab” 41%, 12% pa jih nima jasnega mnenja.
Na vprašanje o tem, kaj so-
Isfandija se razvija v nov raj za fciriste
REYKJAVIK, Island. — Tako vsaj misli in upa okoli 200,000 prebivalcev Islandije, ki je leta 1944 postala neodvisna republika. Preje je imela danskega kralja za svojega državnega poglavarja. Turistom je bila Islandija znana že takoj po drugi svetovni vojni, toda turizem se ni mogel razviti, še pred 10 leti je poleti obiskalo to deželo komaj
voiniVi , ,..	\	-	-	10,000 turistov. Lani jih je bilo mti vprašanje o lem, xaj so-
na Kuh3 m	na	°blSk V HaVan°	že	47,000,	letos	pa pričakujejo dijo o podaljšanju davčne na-
zamtv '	n	36 Pa d0br°	^d	60,000	gostov,
zamaskiran.	V	Havani imajo
namrf 26- julija naroden praz-n* -7. julija je pa dan sevjet-m°rnarice. Torej dva praznika skupaj	in	kakor nalašč u-
stvarjena za	manifestacijo sov-
jetsko.kubanskega prijateljstva
Nixon ne more niti z daleč tako dobro zamaskirati svoje poti v Bukarešto.
Korist od vsega tega bo imel e Castro, ki kaj takega pred par tedni se ni pričakoval. Castro ni zadnje čase dobro zapisan v Kremlju. Tam mislijo, da je zanje postal Castro precej draga politična zabava, pa si ne morejo pomagati. So se sami zapletli v kubanske mreže. Sedaj bodo v dnevih od 20. do 27. julija morali še celo prepevati slavo zavezniku Castru in njegovemu komunizmu. Pri tem ne cenijo previsoko ne castroizma ne njegovega nosilca!
Vse drugo bomo zvedeli . dnevih obiskov, Nixonovega v Bukarešti in ruskih vojnih ladij v Havani.
Če bo število turistov rastlo kot zadnjih par let, upajo, v Reykjaviku, da bo kmalu prišel čas, ko bo število turistov preseglo število prebivalstva. Glavna ovira za razvoj turizma je seveda pomanjkanje hotelov. Is-landčani se te težave niso ustrašili. So takoj začeli postavljati nove hotele, male in velike, obenem pa prirejajo tudi zasebna stanovanja za tuje goste po a-meriškem vzorcu.
Islandija je privlačna posebno za varčne turiste. Življenje je tam vse leto poceni in turistična sezona ne pozna dviganja draginje. Radi tega prihajajo sem ze-■° radi angleški turisti, ki jim drugje letovanje dela težave. Angleški turisti smejo namreč deželah s konvertibilno valuto porabiti za letovanje le 50 funtov ali $120 na sezono. Ta pred ois ne velja za Islandijo.
Sporočajte domače vesti!
klade, kot jo je predložila Nixonova vlada, se je izjavilo 51% proti, 38% za, 11% pa ie neodločenih, oziroma nima jasne sodbe. Zanimivo je, da predlog podpirajo v sorazmerno največjem številu ljudje z akademsko izobrazbo (54%). Podpora za podaljšanje davkov je vedno manjša v sorazmerju s stopnjo izobrazbe in zaslužka.
-----o—------
Delavci v Pakistanu bodo smeli štrajkati
KARAČI, Pak. — Voj.aška vlada, ki je v preteklem marcu prevzela vodstvo Pakistana iz rok Ayub Kana, je izdala nov zakon o delavskih odnosih. Ta dovoljuje delavstvu štrajk, če so odpovedala pri pogajanjih s podjetji vsa druga sredstva.
Novi zakon določa minimalni delavski zaslužek $33.60 na mesec, v Karačiju pa na $40 na mesec. Nov minimalni zaslužek pomeni za mnogo delavcev povišek vsaj $7.20 na mesec.
Politični kompromisi krivi zlorab v Medicare
WASHINGTON, D.C. — Ko je federacija ugotovila, da so stroški za zdravstveno zavarova-je prekoračili za cele $4 bilijone predvidene stroške je v Kongresu završalo. V Senatu in Predstavniškem domu so začeli iskati vzroke za nepričakovan pojav. Dognali so razne škandalozne zadeve, kako na primer nekaj zdravnikov zlorablja vse “luknje” v zakonu, da pri tem lahko bogatijo. Preiskave še niso končane, odkrile so pa že vzrok, zakaj je v zakonu toliko “lukenj”, ki zapeljujejo zdravnike na pretirano računanje stroškov.
Ko se je Johnsonova administracija borila za zavarovanje, je morala premagati najprej odpor zdravniških organizacij. Da to doseže, je sprejela vse zahteve zdravniških organizacij in se ni brigala, ali je s tem odprta tudi pot do zlorab. Ugotovljeno je tudi bilo, da so zdravniški honorarji rastli zadnjih par let zelo hitro. Dočim so se do leta 1957 dvigali letno le za povprečno 3%, so se zadnji dve leti dvigali s hitrostjo 6-7% na leto. U-gotovljeno je bilo dalje, da se zdravniki zelo radi udeležujejo investicij v nove bolnice in domove za ostarele, ubožnice itd., pri čemur se ne da zmeraj dognati, da je bila dobrodelnost glavni nagib za take udeležbe.
Kongres nadaljuje preiskave. Morda bo celo sprenenil zakonske predpise, toda »dravstvene-ga zavarovanja samega pa ne bo preklical.
V VIETNAMU SE VEDNO ZATIŠJE, IE DO KDAJ?
Ameriški vojaški vodniki v Južnem Vietnamu priznavajo zatišje na bojiščih in veliko zmanjšanje dotoka novih čet in vojnih potrebščin iz Severnega Vietnama v Južnega, niso pa še vedno na jasnem, kako naj to razla-
, . jLd’HUjra
Nixon se pripravlja na nova potovanja na tuje
WASHINGTON, D.C. — Prevladuje prepričanje, da bo Nixon potoval v tujino veliko več kot katerikoli drugi predsednik ZDA. Doslej je bil v Zahodni Evropi in Kanadi, objavljen je načrt za njegovo potovanje okoli sveta, na katerem se bo ustavil v Indoneziji, Tajski, Indiji, Pakistanu in Romuniji.
Za to zadnje potovanje niso končane niti priprave, pa govore že o novih potovanjih, na katerih bo predsednik Nixon obiskal področje severnega Pacifika, se ponovno podal v zahodno Evropo, pa tudi v vzhodno in celo v Afriko.
gajo.
SAIGON, J. Viet. — Rdeči napadi pehote so v zadnjih treh tednih skrajno omejeni. Odkar so se rdeči umaknili od postojanke Ben Het na Osrednjem višavju v bližini trojne meje med Južnim Vietnamom, Kambodžo in Laosom, je prišlo le do omejenih rdečih napadov na manjše postojanke, bilo pa je nekaj več streljanja z raketami in minami. To je pomenilo bolj motnje in povzročilo sorazmerno malo škodo. Le včeraj, ko je ena od na Saigon izstreljenih ro-ket zadela zaloge diesel olja, je ogenj povzročil malo več škode.
Vojaški viri trdijo, da so rdeči omejili dohod vojaštva s severa na jug v pretekem mesecu na o-koli 1000 mož, kar je manj kot kdajkoli v preteklih štirih letih, ko je množični ameriški poseg v vojskovanje v Južnem Vietnamu to razširil v veliko vojno. V prejšnjih mesecih je skozi leta povprečno prihajalo iz Severnega Vietnama v Južnega mesečno okoli 10,000 mož v glavnem kot dopolnilo za izgube v bojih.
Prav tako je omejeno in zmanjšano pošiljanje vojnih potrebščin po znanih Hočiminho-vih potih. Trdijo, da je del vojnih potrebščin, posebno za področje delte Mekonga in za področje Saigona začelo prihajati preko pristanišča Sihanoukville v Kambodži. Tja pripeljejo vojne potrebščine ladje raznih komunističnih držav, posebno Kitajske, nato pa ga v tovornih avtomobilih pred očmi kambod-žanskih oblasti prepeljejo na mejno področje, kjer imajo rdeči svoja oporišča in počivališča.
Zmanjšanje vojsk ovanja v Južnem Vietnamu se odraža tudi v številkah izgub za pretekli teden.. Oborožene sile ZDA so imele v preteklem tednu le 153 mrtvih, najmanj v zadnjih treh mesecih. Zmanjšale so se tudi izgube južnovietnamskih in rdečih oboroženih sil.
Vojaški vodniki v Južnem Vietnamu ne vedo, kaj naj prav-
zaprav pričakujejo od zatišja na bojiščih. Večje rdeče sile so se umaknile preko Demilitarizirane cone v Severni Vietnam, druge pa preko meje v Kambodžo in Laos. Od tam se lahko vsak čas naglo vrnejo. Nekateri bi radi videli v zatišju na bojiščih in v umiku rdečih “odgovor” na Nixonov odpoklic 25,000 mož iz Vietnama, toda rdeči vodniki sami izjavljajo, da je zatišje le začasno, da dobe rdeči čas za pripravo za “novo, veliko ofenzivo”.
Vsako sekundo 3.9 rojstev
ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Vsako sekundo se rodi na vsem svetu 3.9 otrok, v istem času u-nirje povprečno 1.7 ljudi, presežek je torej 2.2. Vsak dan se rodi po cenitvi ZN po vsem svetu skupno 311,000 otrok, od tega le 51,000 v industrijsko razvitih in gospodarsko-socialno naprednih državah.
Kot znano, je največji prirastek v zaostalih predelih sveta Latinske Amerike, Azije in Afrike.
CLEVELAND, O. - Začela se je doba kislih kumar. Vsa
Rdeča Kitajska začela razi jati z orožjem?
Ako bodo kitajski komuni- ške ceste itd. Vse to ima očit-
Večinoma oblačno z verjetnostjo neviht. Najvišja temperatura okoli 85.
krogi so postali v revolucijo-
______ narnih odborih na deželi moč-
ka novica je dobra, četudi jo nejši kot želi Maova skupina, prinese pes na svojem repu. delegacije kulturne revoluci-Med take spada tudi poročilo je pa še zmeraj mislijo, da po_ iz Hong Konga, da so na Ki- menijo nekaj več v partiji, tajskem začeli nekateri partij, dočim partijski mandarini z ski voditelji govoriti, da se bo nejevoljo gledajo, kako jih
jeseni začela tretja svetovna vojna med Sovjetsko zvezo in rdečo Kitajsko.
Da bi morda voditelji kitajskega komunizma imeli ta-
nihče več ne uboga. Zato so začeli novo akcijo: revoluci-jonarni komiteti so že res dobra stvar, toda še boljša bi bila ideja o obnovitvi nekdanje
ko željo, to bi še lahko dopu- veljave partijskih komitetov. stili, saj vidijo v Moskvi glav- Za to idejo so zagrabili vsi
nega tekmeca za vodilno vlogo v komunističnem svetu. Res se v Peipingu lahko veselijo, da se Kremlju ni posrečil zadnji kongres vsega komunističnega sveta, toda veselje je zagrenjeno ob spominu na kitajski komunistični kongres, ki tudi ni dosegel svojega cilja: samo na videz je' združil sprte tovariše in jih spravil nazaj pod vodstvo tovariša Mao, toda premirje med tremi glavnimi strujami je bilo kratkotrajno. Vojaški
stari tovariši, ki gledajo z nezaupanjem na tovariše iz armade, zato pa očitnim podcenjevanjem pomena mladih rdečih gard. To so hitro opazili zastopniki vojaštva v partiji in se zbali za svojo velja-So brž začeli govoriti
vo.
novi vojni e Moskvo in predlagali primerne korake. Tako plaši vojna “nevarnost” med vrstami kitajskih komunistov. Od tam je prišla poročevalcem v Hong Kongu na ušesa in se raztepla po svetu.
sti res tvegal jeseni resne spopade s Sovjetsko zvezo, potem se jim bo godilo tako kot Arabcem v predlanski šestdnevni vojni z Izraelom. Sovjetsko vojno letalstvo bi prvi dan porušilo vse prometne vozle, vso vojno industrijo, posebno pa vse postojanke, kjer Mao dela atomske bombe in spopolnjuje svoje medcelinske rakete.. Kitajski generali to dobro vedo, zato bodo oni prvi, ki bi preprečili za vsako ceno poskus spopadov s sovjetskimi oboroženimi silami.
Namigavanje na prihodnjo vojno s Sovjetsko zvezo je za rdečo kitajsko propagando predobro gradivo za hujskanje na shodih in za pozive, naj delavci in kmetje iztisnejo iz sebe še zadnje sile za blagor Maovega režima. Vojaki so dalje začeli “utrjevati” mejo, obnavljati stare u. trdbe, spravljati v red voja-
no za glavni namen odvrniti pozornost kitajskega naroda od težkega stanja v deželi, zatreti v kali vsako kritiziranje in godrnjanje in konsolidirati disciplino v partiji. Med “priprave za vojno” spada seveda tudi reforma v narodni o-brambi. Tudi o njej so začeli govoriti vojaški voditelji. Tako se vojaki načrtno priprav-jajo, da utrdijo svoje postojanke, ne morda proti Sovjetski zvezi, ampak proti preveliki zahtevnosti partijskih mogotcev in divjim akcijam mlade rdeče garde. Za nameček bo armada poleti še organizirala obsežne vojaške vaje, da tako pokaže domačemu in tujemu svetu, da se sovjetske premoči v vojaški tehniki ne boji.
Vsa kitajska poročila o “pripravah” na vojno je torej treba jemati na znanje z veliko previdnostjo.
I. A.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon je odredil zmanjšanje števila ameriških oboroženih sil v tujini z izjemo Južnega Vietnama in NATO za 14,900 mož. Ta omejitev in odpoklic domov še kakih 5,000 civilistov bosta prihranila ZDA okoli 75 milijonov dolarjev v zunanji plačilni bilanci.
WASHINGTON, D.C. — V Senatu vneto razpravljajo o protiraketni obrambi Safeguard. Nasprotniki ABM ne morejo razumeti, zakaj naj bi ZDA in ZSSR ne mogle omejiti oboroževalne tekme, ki ne more prinesti nobeni strani “večje varnosti”. Stavljen je bil kompromisni predlog, ki predvideva nadaljevanje razvoja in preskušanja protiraketne obrambe, ne pa njene dejanske gradnje, kot je to predložila vlada.
WASHINGTON, D.C. — Zvezna vlada je včeraj zagrozila šolski upravi v Chicagu, 111., s tožbo, če ne bo poskrbela za enakomerno dodeljevanje, učnih moči v črnih in belih predelih mesta. Črnski predeli imajo sedaj pretežno manj izkušene učne moči, ker se vsak brani nastavitve v črnskih predelih. Namestitve se vrše na temelju senioritete. Kakor hitro doseže beli učitelj ali učiteljica v črnskem predelu primerno senioriteto, zaprosi za premestitev v beli predel mesta. V Chicagu imajo črni šolarji večino okoli 54% celotnega števila.
TEL AVIV, Izrael. — Tu trdijo, da ne vedo nič o kakih egiptovskih napadih preko Sueškega prekopa, ko naj bi egiptovski komandosi uničili štiri utrjene izraelske postojanke na Sinajskem polotoku. Poročilo o takih napadih je bilo izdano v Kairu, kjer je vlada včeraj izjavila, da se smatra v “vojnem stanju” z Izraelom. Izjava je nekak odgovor in pojasnilo na poročilo U Tanta Varnostnemu svetu ZN, da je prišlo ob Sueškem prekopu do “odprtega vojskovanja” in da bo nemara treba poklicati od tam opazovalce ZN, ker niso več varni.
/z Clevelanda j in okolice
seja—
Društvo Ribnica št. 12 ADZ ima jutri, v petek ob 7.30 zvečer sejo v SND na St. Clair Avenue v navadnih prostorih.
Društvo sv. Cecilije št. 37 ADZ ima nocoj ob 7.30 sejo v šoli sv. Vida.
V bolnišnici—
Mrs. Anna Jesenko, 3567 W. 61 St., je v Deacones bolnišnici na Pearl Rd., soba št. 319. Obiski so dovoljeni.
K molitvi—
Klub krščanskih mater pri fari sv. Vida vabi danes popoldne ob dveh svoje članice v Zakrajškov pogrebni zavod k molitvi za pok. Ano Krnc.
Danes začetek romana Frane S. Finžgar
Pod svobodnim soncem
Na prošnjo večjega števila naročnikov lista začenja Ameriška Domovina danes ponatiskovati znani F. 3. Finžgarjev roman “Pod svobodnim soncem”.
To je eno najbolj znanih Finžgarjevih del in eno najbolj branih in najbolj priljubljenih. Slove nska mladina ga je vse od prve objave pred 70 leti v Dom in svetu vedno z navdušenjem brala.
Zdravniki na rešetu
WASHINGTON, D.C. — Senatni finančni odbor se je lotil proučevanja zaslužkov zdravnikov v okviru MEDICARE programa. Sumi, da je bio v tem programu nešteto zlorab od strani zdravnikov. Tako so se raziskovalci tega odbora odločili dati na rešeto vsaj okoli 1100 zdravnikov od preko 5000, ki so lani dobili iz zvezne blagajne preko $25,000 plačila za zdravljenje zavarova ncev MEDICARE.
Teh 1100 je na sumu, da so predložili previsoke račune, da so predložili račune za preglede in zdravljenje bolnikov, ki jih niso nikdar niti videli, da so dobivali odstotke od zdravil, ki so jih predpisali, in se okoristili še drugače na račun programov MEDICARE in MEDICAID.
Social Security in pravosodno tajništvo imata že spisek kakih 300 slučajev, ki jih bosta spravi-a pred sodišče, češ da gre za dejansko “prevaro”.
Britaniji ni do atomskega orožja?
LONDON, Vel. Brit. — Velika Britanija je odločena opustiti a-tomsko orožje, ker je za njo predrago. Podobno stališče računajo, da bo sedaj, ko ni več De Gaulla, zavzela tudi Francija.
Angleški letalci vodijo nigerijska letala nad Biafro?
MALMO, Šved. — Grof Carl Gustav von Rosen, ki je organiziral pet lahkih letal za Biafro in z njimi napadel nigerijske postojanke pretekli mesec, je pri svojem povratku domov dejal, da ima Nigerija sedaj nova, moderna vojna letala in tudi u-činkovite letalce. Ti niso več E-gipčani, ki so odklanjali polete ponoči, ampak Angleži s šolo britanskega vojnega letalstva.
Britansko zunanje ministrstvo je to trditev Von Rosena zanikalo, vendar priznavajo v vladnih krogih, da bi utegnil biti še “kak britanski ali rodezijski najemnik” kot pilot v nigerijskem vojnem letalstvu.
Ameriška Domovina
/»•/VI B ■/■<=/« [»l—IIO/VII
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
K	NAROČNINA:
£a Združene države:
(16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: ll^ (18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece p:	Petkova izdaja $5.00 na leto
►	SUBSCRIPTION RATES:
United States:
!•	$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months
Canada and Foreign Countries:
u $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months p*	Friday edition $5.00 for one year
1___SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
83
No. 130 Thurs., July 10, 1969
Italija v težavni vladni krizi
Italijanska republika preživlja že nekaj časa hudo notranje vrenje, ki se kaže v nemirih študentov in delavstva, pa tudi v obsežnih delavskih štrajkih in štrajkih privatnega in javnega uradništva. Odgovorni vodniki se zavedajo neobhodne potrebe izboljšanja socialnega in gospodarskega stanja nestrokovnega delavstva, pa tudi strokovnega, zlasti v pogledu pokojnin, brezposelnega in bolezenskega zavarovanja. Tudi kmečko prebivalstvo je polno, pritožb, zlasti pa revno prebivalstvo podeželja v Južni Italiji, na Siciliji in Sardiniji, najbolj zaostalih predelih Italije.
Študentje se pritožujejo nad zaostalostjo visokih in srednjih šol, nad učnimi načrti v teh šolah, nad odnosi med učnimi močmi in študenti, pa tudi nad zgradbami in učnimi pripomočki.
Sredi tega nezadovoljstva širokih plasti naroda, ki se kaže na različne načine v vseh predelih države, je prišlo do vladne krize, ki so jo dolgo pričakovali in napovedovali. Krizo je povzročil razkol v socialistični stranki, poleg krščanskih demokratov najmočnejši stranki v vladi.
Italija je imela od leta 1963 vlado “leve sredine”, v kateri so bili poleg krščanskih demokratov, socialnih demokratov in republikancev tudi Nennijevi socialisti. Socialni demokrati, ki so se leta 1948 ločili od socialistov pod vodstvom G. Saragata, sedanjega predsednika republike, so se oktobra 1966 pobotali s socialisti in se z njimi znova združili v enotno stranko. Do prave notranje strnjenosti in edinosti v socialistični stranki ni dejansko nikdar prišlo. Porast notranje napetosti v državi in v zvezi z njim zahteva po reformah sta večala nesporazume v vladi. Socialisti so po porazu pri parlamentarnih volitvah lani spomladi vlado zapustili, pa se nato jeseni vanjo vrnili.
Trenja med desnim in levim krilom socialistične stranke niso nikdar prestala, letošnjo pomlad so se tako zaostrila, da je bila splošna sodba, da bo prišlo do razkola v stranki. Tedaj se je posrečilo začasno krizo prebresti s kompromisom. Pretekli petek je prišlo do preloma, ko je levičarsko krilo pri glasovanju centralnega komiteta stranke prevladalo s pičlo večino in je končno ta zavrgla posredovalni predlog predsednika stranke Nennija, naj se stranka drži dogovora, ki je bil oktobra 1966 sklenjen med obema kriloma stranke. Vodnik socialdemokratskega krila industrijski minister Mario Tanassi je s svojimi pritaši zapustil zborovanje strankinega vodstva in te sklical naslednji dan na ustanovno zborovanje nove stranke. Sam predsednik socialistične stranke Pietro Nenni je odstopil kot strankin predsednik, čeprav ga je vodnik levega strankinega krila podpredsednik vlade Francesco de Martino pozival, naj ostane.
Večinsko levo krilo socialistične stranke se zavzema za sodelovanje s komunistično stranko in je zahtevalo tudi premik celotne vladne koalicije bolj na levo. Desno krilo se je temu upiralo in soglašalo s politiko krščanskih demokratov M. Humorja, ki predstavljajo sredinsko skupino v krščansko-demokratski stranki. Precej napetosti v vladni koaliciji je povzročil boj za uzakonitev ločitve zakona in proti temu, nekaj manj pa zahteva po obdavčenju Vatikana, v kolikor je udeležen s svojimi finančnimi sredstvi v italijanskem gospodarstvu. Krščanski demokrati so v obeh vprašanjih na strani Cerkve in se pri tem pozivajo na določila Lateranske pogodbe. Socialisti se po tej pogodbi ne čutijo vezane in so zahtevali njeno spremembo.
Težave so tudi v stranki krščanskih demokratov. Tudi v tej je yeč skupin vse od konservativne desnice preko Ru-morjeve sredine do levega krila, ki ga vodi A. Moro, dolgoletni predsednik vlade “leve sredine”.
Krščanski demokrati so imeli pretekli teden svoj izredni strankin kongres. Na njem je dobila največ glasov sredinska skupina predsednika vlade Mariana Humorja in strankinega tajnika Piccolija. Zbrala je 38.2L glasov in dobila v novem strankinem glavnem odboru 46 zastopnikov. To skupino podpirata Fanfani, ki ima v odboru 18 mest, in Taviani, ki jih ima 12. Skupno imajo te tri skupine 76 članov v glavnem odboru in predstavljajo 63', vsega članstva stranke. Bivši predsednik vlade A. Moro, ki je dobil v strankinem odboru pri volitvah 16 članov, se je odločil za notranjo opozicijo v stranki in se povezal v ta namen z o-stalimi levičarskimi skupinami.
Izredni kongres krščanskih demokratov je pokazal sicer zelo različna gledanja in stališča v stranki, pa obenem tudi kar precej strankine discipline. Njeno vodstvo bo potrebovalo vse sposobnosti in spretnosti, če bo hotelo strankino disciplino ohraniti in stranko zavarovati pred razkolom, ki ga je doživela socilistična stranka.
Komunistična stranka ima v Italiji za seboj eno četrtino volivcev in ener četrtino poslancev v parlamentu. Nekateri bi jo radi pritegnili v vlado ali pa vsaj k sodelovanju z
njo. Seveda bi morala biti taka vlada še precej bolj na levo kot so bile dosedanje vlade “leve sredine”. Da se bodo vsakemu takemu premiku še bolj na levo upirale vse desničarske stranke in tudi večina v krščanski demokratski stranki, je očitno. Prav zato bo težko najti v parlamentu primerno večino, ki bo sposobna podpirati trdno vlado. Napovedujejo, da bo dobila Italija začasno zopet manjšinsko vlado krščanskih demokratov, dokler se položaj ne razčisti in dokler ne nastopi možnost sestave nove koalicijske stranke s trdno večino v parlamentu. Če take večine v sedanjem parlamentu ne bo mogoče ustvariti, bodo Italijani volili nov parlament.

m±xi’YxxTYXT'
XXXXXXXXX
YYXXX! YYYx YY YxxlTYXXYYl
Mnenja in vesti
iz Železnega okrožja
Piše Andrejček
cxYYYXYXXYYxXYXYYXYYYl
iXXXXxxxxxxxxxxxxxxYYxxxxxxxYX!
Duluth, Minn. — Od nas iz severnih krajev je zadnje čase prav malo novic. To je takih novic, ki bi naglašale akcije za naše slovenske zadeve. Kako se imamo pri podpornih društvih naših organizacij, to se poroča v njihovih glasilih. Res je, da ni več tiste živahnosti kakor nekdaj, ko smo Slovenci razpravljali na naših društvenih sejah in glavnih sejah organizacij, kakor da borno vse predrugačili na svetu. Čas je nas predrugačil« in še vedno nas naprej predruga-čuje.	, .	'
To ne opazim samo jaz, tudi drugi opazijo to. ,Ko sem bil’ pred kratkim na Keewatinu pri Neži in sodraškemu Antonu, sem spoznal, da tudi drugi tako čutijo o vsestranskih spremembah. Anton mi je pravil, da je bil pred kratkim na Hibbingu in da je tam videl par mladih potepuhov, ki so imeli tako čudno skuštrane lose in kosmate brade, da se je kar čudil, da oblasti take ljudi sploh pustijo “strašiti” po cestah in ulicah. Rekel je:
“Veš, Andrejček, kaj ti bom
plen in žrtve, katere love. Po velikosti se pajki razlikujejo. So prav majhni, pa tudi večji po nekaterih krajih, skoro kakor ptice. O pajkih se da mnogo povedati. Priljubljeni niso ne med živalstvom, še manj med ljudmi. Po naravi jih je soditi, da so vse preveč “politični”, seveda za nje same.	.
Oprosti, dragi prijatelj in nekdanji sovaščan, da sem pri tem zašel med pajke, a zdi se mi, da Titovi komunisti so v politični praksi najbolj podobni pajkom. Pajčevine razpletajo in nastav, Ijajo kakor pajki.
(Naj vmes dostavim, da ta moj sorojak, ki mi je to pismo poslal, je bil na obisku lani v starem kraju in je imel celo namen, da bi tam za stalno ostal, ker je sam, odkar mu je pred leti žena umrla. A po nekako devetih tednih bivanja tam je spoznal, da bi napravil veliko napako, če bi tam ostal. Moja, Andrejčkova pripomba.)
K temu dostavlja s or o j a k: “Veliko sem slišal in videl že tiste tedne, ko sem bil tam na o-bisku. Zdaj sem dobil pa še to
povedal? še cigani, ki sem jih pismo, ki ti ga zraven prilagam, v mojih mladih letih srečaval v Beri, pa boš {Ndel, kako je tam.
starem kraju, niso hodili taki po svetu, kakor pa ti hipovski “petelini”. Saj se še počesati ne znajo. Hodijo krevljasto, s srajcami kar povrhu hlač. In kaj vse zahtevajo! Po mestih, da se jim dovoli paradirati in neumnosti prodajati in uganjati po javnih parkih in ulicah. Kar nekam podobno kakor Brajdiči v starem kraju, ki so šotorili po občinskih gozdovih, sekali drevje za kurjavo in tako dalje. Ponoči pa so kradli kmetom kure in race, če so jih kje zadišali. Joj, joj, Andrejček, le odkod in po kom je naša Amerika podedovala to hi-povstvo?”
Tako me je Anton po svoji “modri’ pameti vprašal.
“Well,” sem vzkliknil pred Antonom, “veseli me, da še kdo drugi vidi in opazuje te bedaste demonstracije med nami. Zraven se pa čudim, da oblasti vse to dopuščajo, kar počenjajo.”
Nato smo govorili o drugih zadevah.
Ko smo se spominjali stare domovine, kjer smo se rodili, sem jaz Antonu in Neži povedal, da sem dobil pred kratkim pismo od mojega starega prijate-
O priliki mi pa pismo vrni, ker je zanimivo.”
Kdo je pisal pismo, mi ni znano, ker podpis je odstrižen, naj-brže iz razloga, da bi ne prišlo pred oči kakega “komunističnega pajka”, če bi se to zgodilo, bi pisca pisma “komunistični pajki” opikali še vse hujše, kakor to znajo pravi pajki.
Naj navedem še nekaj, kar pripoveduje pismo:
“Dragi Martin! Najprvo sprejmi iskrene pozdrave od tvojih nekdanjih sovaščanov, posebno pa od mene. V pogovorih se te večkrat spominjamo vsi, posebno, kako smo se lani skupaj zabavali in kramljali, ko si bil tu med nami. Res lepo smo se imeli in zabavali v tistih par tednih. Odkar si odšel, je vse bolj in bolj pusto. Lani že in še letos se širijo vesti, da Rusi s svojo vojno mašinerijo čakajo v Bolgariji in še ob drugih mejah, da pritisnejo na nas in na “našega Tita”, da bi privolil, da se ga na novo krsti in prekrsti v pravega “stalinističnega tovariša”.
Bog nam pomagaj, če pride do takega “krsta”! V prah bo šlo
[pane, občinske zastopnike in zatem naprej za vse razne položaje. V tem duhu in po teh navodilih so potem po vaseh, občinah, okrajih itd. študirali in se ravnali po sugestijah političnih komisarjev, koga se lahko za kandidata predlaga in koga ne. To je le take, ki so po “knofih”, po obnašanju in po vseh drugih uradnih določilih takega duha, kakršnega predpisuje uradna komunistična partija. To se pravi, kdor ne zna, noče, ali nima volje pihati in igrati na politična pihala in inštrumente komunistične partije v sedanji Jugoslaviji, zanj ni mesta med njimi, da bi sedel v kakem javnem malem ali večjem uradu.
Tako so tajni opazovalci, kakor nekaki “varuhi” pazili in delovali na to, da so bili že za kandidate predlagani in nominirani samo taki, katerim morejo komunisti kar največ zaupati. V teh razmerah je bilo nemogoče, da bi prišel na kak političen položaj, pa naj bi bil že najmanjši in brezpomemben, kak kandidat, ki bi mislil po svoje, še manj pa, če bi naglašal kaj drugega, kakor naglašajo komunisti, vse gori od “gazde” Josipa Tita pa doli do zadhjega političnega komisarja, v kaki občini.
To pove, da komunisti so zadnjih 20 let povili in povezali vse naše okraje, občine, mesta in vasi s svojo pajčevino. Tisti, ki se s tem političnim redom In metodami ne strinja in še zlasti, če kaj usta odpira proti temu, si pa lahko predstavlja, če ima le kaj soli v glavi — kaj ga čaka!
Pismo je vsekakor zanimivo. Pove, kakšna politična klima pokriva in visi nad našo staro domovino, kjer so nas rodile naše slovenske matere.
Dal Bog, da bi prave sape in vetrovi čimpreje razpihali in razpršili klimo, ki duši pravo demokratično življenje naših bratov in Sester tam za morjem!
A.
ja in znanca, ki biva že več zad- vse- Kar nam niso Nemci, Lahi njih let v Kaliforniji. Pismo je''n naši zaslepljeni partizani u-zelo zanimivo, ker pripoveduje uičili, to bi, če pride do tega,
o “političnih pajkih” v sedanji Titovi Jugoslaviji.
“Ha zakaj ga ne objaviš,” me resno vpraša Anton.
Bom, saj sem ga šele pred kratkim dobil, sem obljubil Antonu. Da tej obljubi zadostim, tu priobčujem pismo, ki pripo-duje o “političnih pajkih”. Takole se glasi:
“Pajki so znani kot spretni lovci raznih žuželk in raznega mrčesa. V južnih tropičnih kra-lih, kjer so večje vrste pajki, jih bolje poznajo kot mi. Nekdanji ’ entomogolisti” (žuželkoslovpi) so prištevali pajke med žuželke, kar pa niso. Žuželke imajo navadno po šest nog. Pajki po o-sem nog. Spredaj ob glavi ima pajk dva votla zoba, ki imata v votlini slino, ki je pri nekaterih vrstah pajkih zelo strupena. Z njo omamljajo in mrtvičijo
zdrobila v prah kolesa sovjetskih tankov in bombe. V teh o-zirih ste tisti, ki bivate zunaj izpod krova domovine, kar srečni!
Nato pa preide v pismu k drugim zadevam, namreč kako komunistična politika Titovega in Kardeljevega tipa skrbi, da je zajamčena stalnost komunističnega vpliva v vsakem okraju, občini, vasi in sploh za vsakim vaškim plotom.
O tem pa takole piše:
Že od dni, ko se je vršilo zborovanje Zveze komunistične. Ju-
Slovenska pristava vabi na piknik!
CLEVELAND, O. — V nedeljo, 13. julija, prireja odbor Slovenske pristave piknik na Slovenski pristavi v Harpersfieldu. To bo letos prvi piknik, ki bo v korist Pristave same, saj nam je vreme do sedaj vedno nagajalo.
Gotovo je želja vsakega člana Slovenske pristave, da bi ta čim bolj napredovala in se lepšala. Zato pa rabimo denar — veliko denarja. Ker so naša finančna sredstva zelo omejena, skušamo vsako leto prirediti nekaj piknikov in pozimi ‘Pristavsko noč’, da naberemo nekaj denarja za kritje stroškov in da lahko kaj novega naredimo. Vsa ta leta imamo za te prireditve peščico enih in istih garačev, katerim vsa čast in zahvala, toda to ni dovolj.
Če hočemo, da bo naša zadeva res učinkovito napredovala, rabimo sodelovanja vseh članov. Osvojiti si moramo zavest, da je ta zemja in kar je na njej, naša. Ne le, da smo dali 100 dolarjev, kar nas vključi v solastništvo v neko skupnost, temveč zavest, da smo del te skupnosti, to je važno. Če se zavedamo, da smo del te skupnosti, je naša dolžnost, da na svojem in za svojo lastnino tudi po svojih močeh in zmožnostih nekaj storimo. Ne le, da vemo, kaj je naše, kadar imamo od tega osebno korist, temveč tudi, kadar to naše potrebuje našega sodelovanja in pomoči.
Zato apeliramo na vse člane, da pridejo v nedeljo na ta naš piknik in s tem pokažejo, da so še vedno navdušeni za našo Slo-
Na rob Kavčičevemu nastopnemu govoru
goslavije po Nov^m letu, so do- vensko pristavo. Odbor lepo pro-bili nalog in naročilo' : politični si gospodinje! da' bi spekle kaj komisarji po okrajih, občinah in^peciva, pa tudi, da bi katera pri-mestih, da naj prouče temeljiJšla prostovoljno pomagat za tost, kdo naj bi bil po komuni- kakšno uro v kuhinjo ali kak stičnem mnenju namreč najbolj član pomagat za baro. Vsaka priporočljiv za kak javni urad, najmanjša pomoč bo dobrodo-kot za okrajne predsednike, žu- šla in hvaležno sprejeta. Pre-
stane Kavčič je bil drugič izvoljen za predsednika Izvršnega odbora Socialistične Republike Slovenije ter je tako meseca maja vnovič prevzel posle predsednika slovenske vlade. Kavčič velja za človeka, ki brani slovenske pravice proti izkoriščanju juga. Toda Kavčič je tudi izredno teoretično izgrajen komunist ter pod svojo avtonomistično težnjo skriva krepko in strogo komunistično “načelnost" in nepopuščanje na znotraj. Ko je ponovno prevzel predsedništvo Slovenije, to se pravi:	sociali-
stične republike — kot taka je v ustavi, ne pa v realnosti — je podčrtal tri stvari:	1) da “bo
lahko vsakdo dobil svoj prostor, izrazno možnost in tudi svoj delež pri družbenem proizvodu ... tako delavec v tovarni. .. kakor tudi duhovni ustvarjalec v prosveti, znanosti, umetnosti itd.”, toda pod pogojem, da 2) “želi sodelovati pri socialističnem napredku slovenskega naroda”. Sicer pa čaka 3) “odločen prezir in trda roka za vse pojave ... reakcije.”
Kljub vsej “liberalizaciji” komunizma v Sloveniji, ki se oznanja vedno bolj v svetu, vendarle na vsakem koraku naletimo, da se stvari glede reakcije niso spremenile dosti. Poglejmo samo na nekaj pojavov v slovenskem kulturnem življenju.
Naj omenim samo to: že dvakrat je bila napovedana izdaja pesmi Franceta Balantiča v domovini v redakciji Mitja Mejaka, še danes po 25 letih smrti v domovini ni izšla! Zakaj? Kljub temu, da ji literarna zgodovina daje oznako “naše najgloblje miselne oz. najbolj vdane religi-ozno-mistične pesnitve” (Slodnjak), zbirke ni in ni na spregled, dočim jo izobraženci doma
—	zlasti mladina — hlastno in slastno prebira v zamejski izdaji in ceni. Zakaj? “Odločno preziranje reakcionarnega religioznega pesnika.” Slodnjak podaja v nemški študiji Balantičevo celostransko sliko kot klasika slovenske sodobne lirike. Rebula govori v Slovenskem seminarju v Ljubljani — kot gost iz Trsta
—	o njem kot enemu izmed vrhov slovenske lirike, — toda zbirke ni in ni... Prezir oblastnikov tudi take velike v svobodnem svetu priznane umetnine!
po oficielno sfriziran ...
Tak prezir pa že od vsega po-četka velja emigraciji. “Rodna gruda" emigracije po drugi svetovni vojni ne pozna in vseh teh desettisočev po vseh kontinentih, pa naj se uveljavljajo v svetu kakor koli, gospodarsko, zlasti pa kulturno zanjo ni. In jih po Kavčičevem programu tudi ne bo. Interes in priznanje zamejskega slovenskega kulturnega dela sega kvečjemu še na Primorsko in Koroško. Čez morja in oceane ne sega.
Te dni sem dobil v pogled monumentalni oficielni Krajevni leksikon Slovenije, kjer so podatki o vseh mestih in vaseh iz zgodovine do najnovejših dni. Zanimala me je Škofja Loka: cela stran kulturnih delavcev, ki je v tem tisočletnem mestu zagledalo luč sveta, ali v njem delovalo, je tu pustilo svoje ime. Ni pa med njimi Tineta Debeljaka, pisca skoraj petdesetih knjižnih izdaj. Pač pa je njegov soimenjak in sošolec Ciril Debeljak, uslužbenec Mohorjeve družbe v Celju in igralec na prosvetnih odrih... Tudi tu ne verjamem, da bi ga sestavljalci njegovi šolski vrstniki in rojaki ne poznali in ga namenoma zamolčali. To je storil oficielno prakticirani in vnovič oznanjeni “odlbčen prezir”...
Imam v roki fotografijo koroške igralske družine, ki stoji pred Domom v Domžalah okrog velikega plakata, kjer stoji z velikimi črkami napisano:	MAR-
TIN KRPAN. Toda s povečevalnim steklom iščem Vombergar-jevo pisateljevo ime; ni ga... Prezir...
In tako dalje, in tako dalje... verjetno na vseh poljih ...
Novi predsedniški govor ne pozna tolerance do nesomišlje-nikov ... “Trda roka” za one doma, “prezir" za emigracijo. Nič se ni spremenilo oficielno razmerje do nje — po posameznih revijah je pač čutiti nekaj odjuge —, kajti v predsednikovih besedah še vedno čutimo stare trditve, kot jo je nekoč zapisal celo v italijanski reviji pesnik Zlobec (ime?), da pač niso več Slovenci tisti, ki so se protivili Osvobodilni fronti in šli v svet... Se vedno v nas odmeva prva izdaja Janeževe Zgodovine, ki ne imenuje pisateljev
Lani je umrl prof. Jakob Šo- ne 6stih doma, ki niso vključeni lar, odličen slavist, urednik kla-|v Osvobodilno fronto, ne onih v sikov, pisec študij iz slov. fone- 6m*Sraciji.. . V času “liberali-tike sestavljalec slovarjev itd.lzacBe” “odjuge” je zamrznil itd., nacionalist, ki je preživel'že dvakrat naznanjeni Balantič, Dachau, toda tudi komunistične180 zavrženi iz zgodovine seda-ječe (5 let) ter je dosegel viso-^n-iost* imena> ki ne godijo “utr-ka cerkvena odlikovanja kot du-|jevanju socialistične demokra
hovnik. Bil je odličen jezikoslo vec ter uspešni knjižni organizator (Mohorjeva družba, Slavistično društvo...). V Slodnja-kovem najnovejšem Slovenskem slovstvu, ki je v koroškem izda-nju v celoti posvečeno — lahko bi rekli koroškemu Šolarju izpred stoletja — Antonu Janežiču, ni niti zabeleženo njegovo ime! Pa je vendar zaslužen za slovensko književnost. Ne verjamem, da bi to njegovo delo ne omenjal pisec, njegov kolega, mislim pa si lahko, da je tu imel prste vmes oficielni prezir do takega, ki se ni znal vkjučiti v “socialistično izgradnjo dompvi-ne”, kot terja Kavčič. Bog ve, skozi koliko rok je šel rokopis, preden je zagledal beli dan lepo
skrbljeno bo tudi za ples na prostem, v dvorani bodo pa na razpolago vseh vrst okrepčila.
Ker je Slovenska pristava last vseh članov, imamo vsi enake pravice in dolžnosti, katerih se premalo zavedamo, saj imamo tudi plačo vsi enako, to je članstvo Slovenske pristave.
Z božjo pomočjo-in z nekoliko dobre volje tudi uspehi ne) bpdo izostali. V slogi je moč in napredek.
Na svidenje v nedeljo na Slovenski pristavi.
Upravni odbor
cije , kar je posebej omenil Kavčič kot cilj svoje nove vlade.
Kot sredstvo pa:	“odtočen
prezir" in “trda roka”.
Samo toliko s kredo na rob Kavčičevega prestolnega govora v času, ko se je “doma vse spremenilo in ni več tako, kot je bilo ... (td v Svob. Sloveniji)
Starejši gospe so postregli na obisku z wiskyjem. Pa pravi: “Dobra je tale pijača, le to je čudno, da ima prav tak okus kot zdravila, ki jih je moral moj pokojni mož jemati trikrat na dan.”
*
“Moja zaročenka je dvojčka.”
“Res? Pa se ti kdaj primeri, da jo zamenjaš?”
“Ne, ker je njen brat precej večji od nje.”
*
“Res lepo hišo imaš.”
“In če pomisliš, da sem imel skraja le svojo pamet, nič drugega ...!”
“Saj to je tisto: čisto iz nič si začel.”
L
*POOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
»BAN GIONO:
ŽETEV
OOOOOOOOOOOOOOOOOPOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC
Počasi je obrnil svoj kazalec E>r°ti Antonu in mu rekel:
L “Prinesi svojo harmoniko.”
^ Samo te tri besede, i .Tedaj je nastala velika, tesnobna tišina. Zunaj pa je medtem hrumela zabava naprej kakor rjoveča krava. Meni je bilo tako čudno, kakor bi mi bila Usta polna strjujočega se cementa in ostalim se je enako godilo, tudi Bonifacu. Nihče se ni ganil, niti ust ni nihče premaknil. Vsa teža zemlje je ležala na nas. Nad svojimi glavami smo slišali Antonov korak v izbi; vzel je svojo harmoniko, potem so capljali koraki po stopnicah navzdol in potem je bil spet tukaj.
Zdaj je stal tu in držal glasbilo v svojih rokah. Bil je pripravljen. čakal je na ukaz.
, “Igraj!” mu je velel mož.
Tedaj je začel igrati in v tem trenutku so videli tisti izmed nas, ki so stali pri vratih, kako Se je nebo prevleklo s temnimi, Viharnimi oblaki. Počasi je Bo-nifac spustil svojo roko. Potem je dvignil nogo, tipal po taktu muzike, ki se nam je zdela njena melodija lepša od lahne sapice v maju. In vendar je Anton igral le svojo navadno “Mio dolce amore in nato svojo običajno solato pesmi lastne mešanice; toda to je dobilo sedaj neki smisel, nek priokus ...
^daj je dvignil Bonifac svojo drugo nogio, zakrožil je z roko, zazibal z boki, potem je začel gibati z rameni in nato je začela njegova brada frfotati v zagonu gibanja.
Plesal je pred možem, ki ni odmaknil svojega pogleda od t’joga. Plesal je prekucevaje se in uporni, proti svoji volji, in bilo je videli, kot 'bi se morali njegovi koraki šele izviti iž lepljive vezanosti. Bilo je kakor rojstvo plesa v pradavnih časih. Nato je polagoma prešel ves z godbo naoljeni ustroj kosti in mišic v hitro gibanje in potem je začel orjaški Bonifac drgetajo, kašljajoč in sopihajoč pijano divjati. Njegove noge so bile Ob tla, s katerih se je dvigal oblak prahu do njegovih kolen.
Vsi smo stali tu in topo strmeli v igro. Roke in noge in celo telo mi je bilo kakor ohromelo; le glava mi je ostala čila in z jasno zavestjo je dojemala zunanje dogodke, tudi grozeče neurje in prve žvižgajoče udarce Viharja. Zdi se mi, da se je drugim godilo prav tako. Oh, vsega se še spominjam. Čutili smo, da nas uklepia neka nenavadna moč. Najslabše pa je bila tista jasna zavest, ki nam je vse skoraj preveč jasno predočevala.
Od trenutk a, ko je mož zfagos-podioval nad nami, nismo mogli več odtrgati pogleda od njega. Imel je dolgo, tenko, slamnato, kuštravo bradO;, pod katero je bilo videti, kot Ra bi ne bilo nobenega obradka- Njegov dolgi nots je bil raven in . širok,
nekoliko sploščenim grebenom; potekal je od srede čela do ust.
pogledov, ki so se prelivali čez nas kakor poteze s čopičem, in vsakemu izmed nas je odkazal svoje kretnje. Najprej je zadel Andreja Beilina, enega iz tiste drvarske druščine, ki je takoj poskočil in planil v ples. Potem Jakoba Regotaza, potem Mou-lina, nato Polyta iz Les Coria-desov, ki je (nihče ni vedel zakaj) od vsega začetka vedno mrmral predse: “Zdaj pa imamo, zdaj pa imamo!” Potem dva izmed ljudi iz Trievesa, potem enega izmed pastirjev iz gorskih pašnikov, potem natakarico Amelijo. V tem trenutku je zadonel grom kot bi se ves svet pogrezal in tujčev pogled se je ustavil na meni — bilo je, kot bi me zadela neka krogla in brez volje me je potegnilo v vrtinec plesa. In potem še druge, vse druge...
Vse se je sukalo in vrlelo.
Prah se nam je vrtinčil do trebuhov, pot nas je zalival kakor dež, noge so grmele ob tja. slišati je bilo brezsapno hropenje Bonifaca, mize in stoli so se lomili z drobečim hrupom, kot ga povzročajo svinje pri žretiu suhega stročja, so drobili težki čevlji kozarce in steklenice v črepinje. Gost vonj absinta in žganja se je prelival po prostoru in nam stiskal glave kakor z železnimi kleščami.
Anton je pri'vsem tem komaj še kaj pomenil. V tem peklenskem hrupu ni bilo nič več slišati njegove muzike. Popolnoma je zginila, čeprav se je (to smo videli, ko smo se privrteli mimo njega) še prav tako krčevito predajal svojemu glasbilu kakor mi plesu. Torej nas ni začarala muzika, temveč nekaj strašnega, kar je prodrlo v naša srca z žalostnim moževim pogledom in nam zlomilo vso voljo. Bilo je, kakor bi v nas vstajali pradavni spomini, spomini na nagone in kretnje, ki so živeli v začetku verige človeškega rodu, v naših najzgodnejših prednikih. Odprl je vrata neke skrite ječe v naših prsih in čarovni pogled in temni besi, ki so se gnetli v njej, so se nam zdaj razširili po vsem telesu. Zdaj so razsajali, utripali in rili proti ovoju naše kože kakor mačke v vrečo, v kateri so zaprte. Oprostite, to vam pripovedujem tako na svoj način; pri najboljši volji ne morem govoriti drugače; in morda je navsezadnje kar prav, da vam vsaj nekoliko skušam nakazati naše počutke v tej zmešnjavi.
Golob je mirno sedel na moževi rami in si previdno gladil s kljunom svoje bolne peruti.
Tako smo plesali in plesali kako dolgo? Nihče bi ne povedati tega.
Nenadoma sem začutil iz dna svoje duše neko besno kipenje: najgloblje prekletstvo za^rženo-sti.
| Mož se nam je približal. Pu-z stili smo mu prosto pot. Obrnil
Cirkus s papuanskim plebiscitom se že začel
JAKARTA, Indonez. — Indonezija je 1. 1962 podpisala pogodbo z Nizozemsko, da bo Pa-puancem v zahodnem delu otoka Nova Gvineja dala 1. 1969 pravico, da s plebiscitom povedo, kaj hočejo, ali samostojno državo ali indonezijsko oblast. Indonezijski režim si to obvezo tolmači po svoje. Postavil se je na stališče, da zadosti svoji obvezi, ako da prebivalstvu možnost, da preko delegatov na velikih shodih izrazi svojo voljo, kakšna naj bo njegova politična bodočnost.
V pogodbi je bilo tudi zapisano, da bo zastopnik Združenih narodov lahko kontroliral potek plebiscita in svetoval Indoneziji, kako naj ga izvede. ZN so imenovali posla nika Ferdinanda Ortiz-Sansa za svojega zastopnika. Ta je takoj predložil indonezijski vladi, naj se pravilno glasovanje vrši vsaj v obalnih krajih, dočim naj za notranjost dežele velja delegatski sistem, ako lokalne razmere ne bi dovolile boljši način glasovanja.
Indonezijska vlada je predloge in nasvete ZN delegata gladko odbila. Ni prav nič skrivala pred javnostjo, da bo obdržala pokrajino pod svojo kontrolo, pa naj “plebiscit” poteka tako ali tako. Zato se pa sedaj vrši cirkus z delegatskimi sestanki, ki bo končan 4. avgusta. Še pred koncem “plebiscita” bo pa predsednik Nixon obiskal Indonezijo. O1 “plebiscitu” pa na obisku najbrže ne bo zgubljena niti ena beseda, dasiravno je 1. 1962 tudi naša diplomacija botrovala takratnemu sporazumu, ki je bil celo podpisan v ZN v New Yor-ku.
ugiblje moskovski literarni svet od meseca do meseca, ali in kdaj bo prišla nova številka Novega mira.
Ako je ni, vedo literat je, da cenzura pritiska. Kadar pa izide nova številka, je to dogodek, ki se ga moskovski literatje zmeraj zelo veselijo. In tako se je zgodilo, da že od začetka letošnjega leta ni prišla nobena številka Novega mira. Sedaj pa sta prišli kar dve, za april in maj; torej pravo presenečenje v moskovskem literarnem življenju.
Občudovanja vreden je pa u-redniški odbor, ki ga vodi znani literat Tvardovski, pravi junak v boju s cenzuro, ki ga spoštuje vsa napredna Rusija, pa tudi o-božuje. Še zmeraj se mu je posrečilo, da je preprečil nasilno smrt svojega mesečnika.
MALI OGLASI
V najem
Oddamo 3-sobno stanovanje, popolnoma opremljeno za nizko najemnino, najraje 1 ali 2 moškima. Kličite FA 1-0021 ali 881-2484 po 6. uri pop.	(134)
Lot naprodaj
Blizu E. 185 St., na Glcnfield Ave., blizu Neff Rd. 45 čevljev fronta, z tremi garaži.
Lot na Idlehurst Dr.
Richmond Heights, 50x 160.
37 Aker zemlje
V Geneva Ohio, 1300 čev fronta. Lahko se razdeli na štiri ali več parcel. Dajte ponudbo.
STREKAL REALTY
692-1020	481-1100
(131)
Moskovski literarni časopis “Novi mir” še ni mrtev
MOSKVA, ZSSR. — Novi mir je sicer literarni mesečnik, toda bolj bi se mu spodobil pridevek politični barometer. Ima namreč precej liberalno uredništvo, ki se mora sproti boriti s cenzuro za vsako novo številko. Kadar je med cenzorji na vrhu konservativna struja, takrat cele mesece ne pride v prodajo niti ena številka. Pa se časi spremenijo in mesečnik spet oživi. Seveda

Hiše Naprodaj
Colonial hiša, 3 spalnice, na E. 148 St., med Lake Shore Blvd., in Westropp, garaža. $13,300.
Hiša z 4 spalnicami, aluminijasta obloga, dvojna garaža, na Arrowhead Ave., med E. 185 in E. 200 St.
KINKOPE REALTY CO.
30825 Euclid Ave. 944-7900
(134)
Kupujte ob četrtkih, v mestu od 10 do 8.30, v., podružnicah od 10 Mi dajemo in zamenjavamo Eagle znamke
9.30.
mogel
Lepe tistnice
je proti vratom, odgrnil zaveso in stopil na piano. Anton se
so mu bile mes- dvignil in šel za njim kakor nate kakor olupljen sad. Imel je j bik, ki ga vlečejo za roge. In lepe ovalne oči, polne barve vse Inas vse je pograbila neka sila, do trepalnic, brez beline, toda jda bi tudi mi sledili, in drug za | oljnate kakor odi zasanjanih koz. 'drugim smo se vili v plesu skozi | Pogledi, ki so se vlivali iz njih, jvrata kakor pleve v vetru. Zu-so bili tokovi sočutja in bole- naj je postal dan žvepleno ru-
men, pod krovom viharja je br-Bonifac se je gugal sem ter bljalo kakor v kuhinjskem lon-tja kakor drevo v viharju. In mi jcu. Ura v stolpu je udarila šesto Vsi smo goreli v želji, da bi ga uro večera, posnemali, z bokom ob boku.
Čakali smo na ukaz.
Ukaz je prešel z enim tistih
(Dalje prihodnjič 1
------o-------
Oglašajte v “Amer Domovini’'
SLOVENSKA PEKARIJA
NOSAN'S BAKERY
6413 St. Clair Ave. sporoča cenjenim odjemalcem,
DA BO ZAPRTA
OD 14. JULIJA DO 12. AVGUSTA.
V najem
se odda neopremljeno stanovanje, tri sobe in kopalnica za eno ali dve osebi. Pokličite 361-0989 po peti uri popoldne za daljna pojasnila.
(131)
Rojaki pozor!
Izvršujem splošna zidarska in mizarska dela, tudi pleskanje. Poceni in dobro. Kličite: 361-8428.
-(8,10,11 jul)
Carst Memorials Kraška kamnoseška obri j
EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL NICA NAGROBNIH SPOMENIKOt 154« Waterloo IM	IV
.v'L :
RAZGLEDNI STOLP — Na Riviera Beach v Floridi so postavili tale 25Qi čevljev] visoki razgledni stolp, najvišji v vsej državi! Nanj ' podi dvigalo radovedne izletnike. Z vrha stolpa je mogoče 'videti do 50 milj daleč, če je seveda jasno in zrak čist.
V	BLAG SPGMJK
OB PRVI OBLETNICI ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBI SOPROG, OČE IN STARI OČE
Frank Abram
Svojo blago dušo je izdihnil 10. julija 1968.
V	tihem grobu že počivaš eno leti dni.
Tvoj spomin pa v srcih naših vedno še živi.
Če bi ljubezen govorila, ne krila Tebe bi gomila!
Žalujoči: -	.
Soproga MARY, roj. 'GERLJ hčere 'JEANNIE, ANGELA 1 , in MARY zeti: WILLIAM DAN. RICHARD JONKE in MAX MARN 7 vnukov in 4'pravnuki.
Cleveland, Ohio, 10. julija 1969. ’
AL.L. 7 BTQRBjP
Je vaša postava tako lepa,
kot jo Bali® lahko napravi!
Dobro se poglejte! Ali vaš modrček dviga tam, kjer bi moral, ali obroblja pravilno, podlaga nevidno? Bali stori lahko vse to in šg več — zato si oglejte spodnjo kolekcijo modrčkov.
Pretty Bali® modrček ima 3-delne podžicane kupice za grudi, za naravni, okrogli izgled. Olepšan z najlonskimi čipkami. V beli in črni barvi. 32-38B, 34-40C, 6.50. 34-42D, DD, 7.50. Oddelek steznikov, tretje nadstropje in v vseh podružnicah.
Flower Bali® modrček iz zelo tenkega najlona se ne bo skrčil. S fibrastim vlaknom oblikovane kupice, najlon-triko podloga. 32-36A, B. Kupite na kredit pri May ..	$5
Water Bali® modrček je iz odtečnega bombaža, s penastim vlaknom oblikovane kupice dajo gladko obliko za pod pletenine. Bele barve. 32-36A, B .................................... L50
Sky Bali® vse-raztegljivi modrček se prilagodi naravno vsakim grudim do najmočnejše postave. V beli in beige barvi. 32-38B, 32-40C .................. 7.5«, 32-42D, DD	8.50
Sno-Flakc® modrček z mehkimi kupicami se perfektno prilagodi vsaki povprečni postavi. Pod kupicami ugogljiv elastičen trak. V beli, roza, modri, rumeni in beige barvi. 32-38B, 32-40C, $5.
32-40D ..........$6. (Ni skiciran) Sno Flake dopasni podžicani
modrček. 32-40C .......... 6.50	32-42D	7.50
Ce nameravate prodati Vaše posestvo, kličite John Laurich Realty IV 1-1313 in bo piišel na Vaš dom, da se pogovori z Vami
o Vašem problemu zastonj.
(wtfx)
Pohištvo naprodaj
Magnavox TV 19”, stoli za stanovanjsko sobo, pohištvo za porč, kampe, itd. Kličite 481-3387.	(130)
V najem
Oddamo 3 sobe, zgoraj, gor-kota, na 5809 Prosser Ave. Kličite HI 2-7821 po 6. uri pop.
(x)
Hiša naprodaj
Enodružinska, 6 sob, na novo dekorirana, na 1241 E. 59 St. Za pojasnila kličite: 391-1687.
Naprodaj
hiša z tremi spalnicami, aluminijasta obloga awning, aar conditioned. Perfewtna. v Grove-wood okolici. Kličite Millie Sanders, 261-1182 da jo ogledate. Wm. T. Byrne Real Estate 261-5100
____________________(131)
PODPIRAJTE ALU V EN »K«
TRGOVCE
F. S. FINŽGAR:
POD SVOBODNIM SONCEM
rilllllllNIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
PRVO POGLAVJE
Od vzhoda, severa in zapada so se zgrinjali vojščaki. Dan na dan so se vračali na znojnih konjičih sli v gradišče in naznanjali starosti Svarunu, da so dobro opravili. Potem so posedali po dvorišču in polegali krog ognjev. Hlapci so jim rezali kose pečenih koštrunov z ražnja; Lju-binica, staroste Svaruna lepa hči, jim je točila medu in obdarovala vsakega s kožuščkom iz bele jagnječevine. Sin Iztok pa je za slehernim poslancem odjezdil iz gradišča in hitel prihajajočim vojščakom naproti.
“Svetovit te je navdahnil, starešina, vile so vas pospremile, hrabri vojščaki, da ste pregazli močvirja, da ste preplezali gorska sedla in prišli do gradišča staroste — mojega očeta Svaruna, ki vas zahvaljuje in pozdravlja!”
Tako je nagovarjal mladi Iztok, Svarunov sin, čete Slove-nov, ki so se zbirale v dolini krog gradišča. Vsak trenutek so se pobliskavala kopja iz hrastovega gozda, v poznem večeru so zagorevale plamenice — in Iztok se ni utrudil. Vsako četo je
CHICAGO, ILL.
pozdravil v imenu staroste, vsakega starešino povedel v gradišče, Kjer so dobili prigrizkov in počitka pa prijaznih besed in pozdravov veliko.
Dolina krog gradišča se je napolnila s šotori. Po ravnini je plapolalo ponoči jezero ognjev, donele so bojne pesmi, meketali ovni in ovce, mukali so junci, ko so jih tirali v zakol. Naokrog pa so porezgetavali konji in mulili usehlo tr.avo. Zakaj v dežel je prišla pozna jesen.
V gradišču se je izprehaial po okopu Svarun, sivoglavi starosta Slovenov. Ljubinica mu je bila stkala iz belega lanu mehko haljo. Za krog ledij mu je bila sešila gorkih jagnječevin, a stara pleča mu odela z najlepšo ovnovo kožo.
Ko se mu je oko potopilo v morje ognjev, so se zravnala široka, od let upognjena pleča. Dvignil je pest in zamahnil proti jugu.
“Hilbudij, Hilbudij — tat naše svobode! Ti moč Bizantincev, ti naša groza, oj, tale ogenj te požre, tale ogenj opali tvoje orle— Hilbudij, hlapec črnih besov! Svarun, siv in star in upognjen stisne svoja ledja z jermenom od bivola in najtežji meč obesi
MALE HELP
SECOND COOK
Private club. Exp. Excel, working cond. Good sal. Annual bonus. Health, welfare plan. Fringe benefits. Call Chef	HA 7-9100
(130)
BUSINESS OPPORTUNITY
TAVERN AND NEW LOUNGE — BY OWNER
Beer garden, 5 rm. apt. in rr. Cor. lot, 102 x 127. Lge. prkg. lot. Call betw. 2-6 p.m.
447-9899
(130)
CHICAGO, ILL.
HOUSEHOLD HELP
EXPERIENCED WOMAN TO LIVE IN
Congenial home. Own room, bath, TV and telephone. Other help employed. 2 adults, 4 children.
PH. Wkdys. 489-0800
(130)
BABYSITTER
Over 40. Live. in. 5 da. week. Own room. 1 child. Westmont.
964-8305
(131)
GAS STATION for lease Central Du Page County Area. Major oil-jobber supplied. 3 bays— Good volume.
Call 653-5701 ext. 123 !	(131)
MAID
Exp. for beauty salon. 5 days. Tucs. thru Sat. Vic. 70th and Drive.
MI 3-7440
(131)
HELP WANTED
IMMEDIATE OPENINGS FOR
1 SURGERY NURSES
Fully Experienced SCRUB NURSES In 297 Bed Fully Accredited County Hospital California registration or eligibility required. One position requires ability to assume administrative responsibilities. Salary in range af $676 to $905 per month and standby pay. Starting salary depends an qualifications. Wonderful working conditions and benefits.
Write or Call: Director of Nursing—(209) 524-1251
SCENIC GENERAL HOSPITAL
830 Scenic Drive, Modesto, California 95350	(130)
• Opportunity For Professional Help • 87 Bed JCAH Hospital
REGISTERED NURSES
3 to 11
I
[$.<
ik
IT*
and 11 to 7 Shift. Good starting salary — $540 to $575 per month depending on experience and ability.
— Also —
LICENSED PRACTICAL NURSES
Liberal personnel policies
Apply, call or write to: Supervisor of Nurses
Suwannee County Hospital
' 5th Avenue
r
Live Oak, Florida
(131)
MALE HELP
l Chemical Operators and Trainees
l ’ k	Engineer 3rd Glass
	Massachusetts License Required
*	I.C.I. AMERICA INC.
	333 Mail Street, Dighton, Mass. 02715
	Apply — Write or Call
	617-669-2611
nanj — pa gre na vojsko zoper tebe, da zasije Slovenom zopet svobodno sonce!”
Obe pesti je dvignil starec, mišice na rokah so se vzvalovile, oko je odsevalo kakor ognji iz doline.
Počasi pa so se pesti razklenile, odprte roke so se dvignile še više; ozrl se je s pepelastim obrazom proti vzhodu in s tresočim se glasom vzdihnil:
CHICAGO, ILL.
FEMALE HELP
REG. NURSES
$600 Days — $630 P.M. — $649 nites. All Shifts.
Top opportunity to enjoy best of living and working conditions.
ALSO LPN’S
Live and work in a beautiful coastal resort area. Ideal for growing children. Outdoor activities. A Moderate climate. North Lincoln Hospital is a new 50 bed hospital located on the West shore of Devil’s Lake in Lincoln City, Ore. We boast the latest hospital design, technology and patient care with excellent working conditions. Day shift available. Mornings $445 per month; Nights $456. For further inf. contact C.R.N.A. Director of Nurses. Write or Call (503) 994-3661. P.O. Box 767. Lincoln City, Oregon 97367.
raHhlyt* Lirai.lSLti
HOSPITAL
(131)
RECEPTIONIST
For beauty salon. Must be experienced. Full time or part time.
MI 3-7440
(131)
MALE HELP
Metal Workers
Fabricator has opening for: —INDUSTRIAL PAINTER
—JOB SHOP MECHANICS and HELPERS
—PRESS BRAKE OPERATORS
—SHEAR OPERATOR
—ARC WELDER (do own setup)
—SHIPPING CLERK —ESTIMATOR
Pay Rates Compatible with Ability and Experience
Liberal Company Benefits
SMEG0 Industries
4800 S. Hoyne Ave. Chicago, Illinois
Interviews: 8 a.m. — 11 a.m.
Or Call 254-4910 To arrange for an interview.
(131)
MACHINISTS
Immediate Openings. Man to work at General Machining. Expd. Full time. Exc. Pay & benefits. Good Opportunity.
Becker Precision Equipment, Inc. 75 Randall St. Elk Grove Village 437-5940
(130)
REAL ESTATE FOR SALE
NORWOOD PARK — 8 Large rms., 4 bdrms., Den, Formal diningrm. l1/^ baths, full basement. 50x127 ft. lot. Owner Must Sell. Mid 30’s. 774-0998
(131)
2-6’s 2 Story brick—Porches and bsmt. panld. Loads of extras. 2 car gar., side drive. Close to all schools. Nr. 87th. $40,000. By owner.
RE 1-4320 Evenings
(131)
OPEN HOUSE. 7/13 — 1PM-5 PM. 3144 No. Menard — By owner. Lg. 6 rm. Oct bung. — 3 bedrm. expand. Air-cond. — cer. tile kit. & ba. fin. bsmt. & end. porch—garage. Excellent location.	BE 7-8403
I	(131)
ELMWOOD PK.
2220 No. 75th Ave. Frame with an income. Closed porches, cab. kit. 3
baths. $25,000. 453-6141 by appt.
(131)
“Svarog, usmili se nas! Perun, udari ga! Morana, prizanesi meni, prizanesi vojščakom! Groblje belih kosti mojih sinov leže od jastrebov raztrošene po deželi, koder hodi Hrfbudij. Morana, usmili se, dosti imaš žrtev!”
Svarunu se je utrnila solza in kanila na belo brado, prva solza za prvega sina — in še druga in tretja — in deveta — za devetega sina, katere so mu poklali meči Hilbudijevih vojakov. Starosta se je stresel, koleno je klecnilo in v bridki žalosti je sedel na okope.
“Oče, ne jokaj! Poglej ognje! Prišli so mladi vojščaki, prinesli so loke, ki prožijo strelke kakor Perun z neba silne bliske. Oče, mi zmagamo! Perun je z nami!”
Iztok je dvignil očeta.
“Morda še ti, edini moj . ..” Nemo sta odšla z okopov.
V dolini so ognji zamižali, hrup je potihnil, meketanje ovnov je umolknilo, na nebu so gorele mirne zvezde.
Razžarilo se je krasno jutro. Spomladi vstajajo take zore. Svarun se je dvignil z ležišča, ki je bilo pogrnjeno z mehkim krznom. Na njegovem obrazu se je svetilo nekaj jutranjega, kakor bi legla vesela luč preko sivih skal. Radostno je pozdravil dan, veliko upanje se mu je zbudilo v srcu.
“Jeseni — pa tako jutro! Vse solzno od same rdeče radosti, kakor bi Devana hodila po pašnikih in mimo brstečega žita. Srečo oznanja tako jutro, ki je določeno daritvi.”
Starosta se je dvignil in krepko udaril z drobnim kijem po leseni steni.
Hipoma je stal pred njim mladec, močan, golih, rjavih prsi, dolgih, rdečkastih las. Ob pasu mu je visel na lanenem konopcu kozlovski rog.
“Krok, pozovi rogove, vedi jih na okope, glasno zatrobite, da se zbero vojščaki krog žrtve-nika. Bogovi so se mi nasmehnili iz zarje. Hitimo z obetom!”
Krok je odšel; ni preteklo, da bi obrnil plug na ozarah in ga zastavil za novo brazdo, pa je zagrmelo in zabučalo krog in krog po okopu. Sunkoma kakor udarci so peli zakrivljeni kozlovski rogovi — vsa dolina je utonila v jeki; glasovi rogov so pluli do gora po orumenelem hrastju in bukovju.
V dolini se je zganilo, kakor bi posijalo Veselo sonce na neizmerno mravljišče. Izpod šotorov so se usipali vojščaki; pripenjali so si meče z debelimi jermeni, tule, natrcane s strelicami, so si obešali mladci na pleča, z levico so segali po lokih. Možje, kakor hrasti, porasli po širokih prsih, so izdirali dolga kopja iz mehke zemlje in sulice so zableščale v soncu. Starešine so klicali svojce, rjave gruče na pol golih borcev so se zgrinjale krog vojvod. Vsaka gruča je bila pestra od kožuhovine, ki jim je visela ob ledjih in čez pleča. Beli jagnjiči, črni ovni, rjavi medvedje, lisice in risi, bobrovina in vidrna dlaka, pa tudi belo pražnje — vse se je družilo in valovalo.
Se enkrat so zadoneli rogovi
z okopov, sto in sto vzklikov stoterih starešin jim je odgovorilo iz doline. Tedaj so se zdramile gruče, kakor bi na morje udaril vihar, in vsi ti pisani valovi so se zganili in zapluli proti majhni groblji, na kateri je otresala mogočna lipa rumeno listje z vej in ga stlala na žrt-venik, kjer je gorel ogenj.
Ukresala sta ga Iztok in Ljubinica. Njuni lici sta bili slovesni, roke sta držala prekrižane na prsih in zrla v plamene na oltarju. Ko je zahrumelo v dolini, ko so se zganile čete vojščakov, se je ozrl Iztok od ognja. Njegovo oko je kar žarelo od veselja. Ljubinica se je okrenila proti vzhodu; na njenem snež-nobelem platnu so vztrepetali sončni žarki, ki so se ji usuli na bujne, z jesenskim cvetjem prepletene lase. Pogledali so ji v oči, pa so vztrepetali od sramu. Zakaj odsvit teh oči je bil čistejši kakor samo višnje sonce. Njene ustnice so se premikale in prosile bogove za vrle vojščake.
Krok je zatrobil z visokim, slovesnim glasom. Vse glave so se obrnile proti gradišču. Skozi močno zatvornico se je prikazal z okopov starosta Svarun. Bela halja se je lila po visoki postavi do tal. Ponosna in mogočna je bila ta postava. Hrbet ni bil upognjen, z dvignjeno glavo je stopal krepko pred zborom naj-starejših starešin. Bili so brez mečev — svečeniki. Za trenutek je zašumelo in vzkliknilo med vojščaki, pa takoj je vse umolknilo v globoki pobožnosti. Svarun, starešina in svečenik, se je bližal žrtveniku.
Vsi starešine so stopili okrog oltarja in podajali Svarunu obetov, da bi jih položil na ogenj.
Vsul je v plamene najlepše pšenice, na žerjavico je izlil dehtečega olja, ki so ga prinesli azijski trgovci izza Črnega morja; hlapci so zaklali belo jagnje, starešine so ga položili na grmado. Darove so objeli zublji, visoko se je dvigal ogenj, veje na lipi so se pripogibale, naokrog je zadišalo. Vsi so z velikim spoštovanjem stopili od ognja. Samo Svarun je ostal: siva glava se mu je sklonila na prsi, da se je lice do malega skrilo v dolgo, belo brado. Molk ... Vsak list, ki je padel z lipe, se je slišal. Noben vojščak ni škrtnil z mečem, kopje ni udarilo ob kopje, tetiva na loku ni brenknila. Kakor vkopana je stala vojska krog groblje.
Tedaj je Svarun razprostrl roke. Visoko jih je dvignil- vojščaki so pripognili glave."
“Daždbog mogočni, ki odpiraš roko in seješ setve in polniš hrame, ki plodiš črede ovac in pitaš goved, usmili se nas! Ne daj, da bi bili prazni tvoji žrtveniki, ko bi nam sovražnik poteptal njive, ugrabil goved, odgnal ovce Usmili se nas! Veles, ki čuvaš pašnike, odvrni sovražno kopito od zelenih trat! Perun, sproži strelo in grom, ukroti bese, nadeni Morani vrv, da nam prizanese— dovolj ji bodi naših mrtvih sinov! Svetovit, ki gledaš z enim samim očesom po vsej zemlji, pokaži nam sovražnika, da ga
uzro naše strelice, da ga zadene Ijejo glavo. Usmili se nas!” kopje in mu naše sekire razko-	(Dalje prihodnjič
crr
^gpFgmilr
Society*
r -
ONE FAIRLANE DRIVE
JOUET, IL 60434
Since 1914 ...
... the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your Society has offered the finest in insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only
LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE
Historical Facts
The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph.
Society’s Catholic Action Programs are:
1.	Scholarships for the education of young men aspiring to the priesthood.
2.	Scholarships for young women aspiring to become nuns.
3.	Additional scholarships for needy boys and girls.
4.	Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America.
5.	Bowling, basketball and little league baseball.
6.	Social activities.
7.	Participating in the Catholic Communications Foundation.
Družba ^|pl sv. Družine
Officers
President .............
First Vice-President .... Second Vice-President
Secretary ............
Treasurer .............
Recording Secretary ..
First Trustee .........
Second Trustee ........
Third Trustee .........
First Judicial ........
Second Judicial .......
Third Judicial ........
Spiritual Director ...
Social Director .......
Medical Advisor........
Joseph J. Konrad Ronald Zefran Anna Jerisha Robert M. Kochevar Anton J. Smrekar Joseph L. Drašler Joseph Šinkovec Matthew Kochevar Anthony Tomazin Mary Riola John Kovas
Rev. Aloysius Madic, O.F.M.
Nancy Owen
Joseph A. Zalar, M.D.
Frances Yucevicius
EUROPA TRAVEL SERVICE
759 East 185. Street, Cleveland, Ohio 44119
POTOVANJA V DOMOVINO in prihod SVOJCEV V AMERIKO PREVOZ Z LETALI IN LADJAMI PO VSEM SVETU
Vam točno po Vaših željah oksrbimo in uredimo najboljše zveze.
Poslujemo v našem domačem in tudi drugih evropskih jezikih. JEROME A. BRENTAR
EUCLID POULTRY
V zalogi Imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, p«, polnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite In ai izberiteI
HOWARD BAKER
549 SAST 185 STREET, EUCLlB	K« 1-8187
1 JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD
= 6508 ST. CLAIR AVENUE	Tel.: ENdlcott 1-0583 S
COLLINWOODSKI URAD
S 458 E. 158nd STREET	Tel.: IVanhoe 1-3118 S
5 Avtomobili in bolniški voz redno tn ob vsaki uri na razpolago sj Mi amo vedno pripravljeni s najboljšo postrežbo
la«
'iitimiimiiMiiiiiiiiiiiiMiuHiiiHiiiiiimimiiiiiiiMimuiHuimiiimimimijiimiiiir?
NOW.
on
PASSBOOK SAVIHGS
(per Annum)
51%
o on SAVINGS CERTIFICATES
•A
6235 ST. CLAIR AVENUE/431-5670
813 EAST 185TH STREET/48t-I80fl 25000 EUCLID AVENUE/261-1200
26000 LAKE SHORE BLVO./731-1200 • 6135 WILSON MILLS ROAD/449-29011