PRIMOr JKI DNEVNIK J*QStnlna plačana v gotovini Abb postale 1 gruppo Cena 30 lir Leto XVI. - St. 140 (4603) Generalna vaja v Tokiu za sprejem Eisenhowerja Hagerty in Mc Arthur sta se rešila demonstrantov s helikopterjem Avtomobil so jima namreč razbili - Predstavnik Bele hiše je kljub te-mu prepričan, da bodo Japonci predsedniku ZDA - prizanesli -«Razumni* Nixon: «Spor med ZDA in ZSSR bi se lahko rešil le z vojno, toda bolj verjetno je, da bo rešen na nevojaškem področju* Vohunski poleti ZDA nad ZSSR so se vršili že leta 1951 TOKTO, 10 — Predstavnika Bele hiše ZDA, Hagertv-Je Prišel danes v Tokio, aa bi določil dokončni Program Eisenhowerjevega bivknja na Japonskem, je aSLJ3?0? J-apons ih demonstrantov sprejelo na tokij-l®taliscxi z napisi: «Eisenhower naj ne pride» in J**9erty vrni se domov*. Avtomobil, v katerem je ^ei v^ ameriški gost, so demonstranti, v glavnem fhidenti, obkolili. Nekateri demonstranti so skakali po strehi avtomobila in vzklikali omenjene paro- p Drugi so razbili okna av- -------:——------- jomobila, v katerem je po-leg Hagertyja sedel tudi ar jberiski veleposlanik McAr-dur-junior. Demonstracije so trajale dobro uro. Tedaj je Hagerty odločil in iz-st°pil iz avtomobila ter se Povzpel na helikopter ameriškega vojnega letalstva, 1 je nadzoroval demonstrante. Pod zaščito japonske Policije (okrog 800 polica-J®v), ki so pretepali demonstrante z gumijastimi pali-n^nii, sta Hagerty in McAr-‘dur končno nadaljevala s helikopterjem, v prejšnji višini, do središča To-*la med kričanjem študentov. °a potnika med demonstra-ClJami nista pretrpela nobenih poškodb. Med napisi, ki so jih nosili demonstranti je bilo opaziti udi napise: ((Osredotočite sovraštvo na sporazum o varno . a, ((Odnesite vaša oporišča ’U vaše «U-2» v ZDA», ((Nočejo Ika». Desničarji, ki jih 'e ■fo le nekaj sto, med kateri-‘J11 tudi predstavniki nacistie-,e stranke ((Patriotična stran-* Velike Japonske«, pa so no-‘k zastave in napise s pozdra-i Hag-ertyju in Eisenhowerju. a skupina je bila seveda pod ■u°cno zaščito policije. Obe "Upini sta se med seboj hudo merjali. Med demonstranti je tl* tudi skupina budistov, ki .0 bili oblečeni v rumena ,n pa oblačila. Množica demon-rantov je vedno bolj naraščali,’n?°*t,'er ni dosegla okrog •000 oseb. Prišlo je tudi do ^unjših spopadov. . Helikopter se je spustil na PPOrožje, ki ga je japonska ‘®da odstopila ameriški voj-. ■t11 v središču mesta. Ko ie st°pil, je bil Hagerty očitno jo razburjen in novinarjem j obljubil, da bo imel pozne-i tiskovno konferenco. Med- j n pa so se zbrale skupine cmonstrantov tudi okrog z-#,eriškega veleposlaništva in s~rog parlamenta, v katerem ? nadaljuje razprava o japon-j^.u-ameriškem paktu. Za zabil-0 Hagertyja je policija mola 1Zlrala °krog 4.000 policajev tišv° za Področje okrog ame-i ga veioposlaništva, Okrog v.fiamenta ter okrog hotela, bo Hagerty stanoval, v Polkovnik Thomas Stevens, j ‘ ie spremljal Hagertyja, je It,!!« da ga današnje demon tucije spominjajo na predlan. , s demonstracije proti pod-Y®dsedniku ZDA, Nixonu, v jhezueli. «Toda današnje !0 je e hujše; v Venezueli nam ^ uspelo vsaj to, da smo te j °Sli z avtomobilom peljati Kitte.« *mes Hagerty je imel res Jjlfn.eje tiskovno konferenco. D, Vlharjem je izjavil, da de-v .Ustranti «ne izražajo čustev fo japonskega ljudstva«. I6^*dal je, da bo sporočil _Ei-nnovverju svoja priporočila ttj6dje obiska 19. t. m. šele ju-V0’ bo opravil svoje razgo-J 5 s predstavniki oblasti v zlasti kar zadeva var-1 Predsednika. Poudaril pa Iti’ ® ne bo nobenih spre-jj glede obiska. Povedal ‘Udi, da je bilo takoj po »ii?°Vem prihodu v veleposla- - *VO f’*'1'' mnna, +*»1 fif nn K Wi h iVoz . 'vo zelo mnogo telefonskih Usev,V°Z’ v katerih so razne rari.e izražale obžalovanje '■* - 1 incidentov. Med drugimi htu telefonirala tudi pred-•tern‘k vlade in zunanji mini-j«i • Za demonstrante je de bi ’ °a so to «poklicni orga-da rjj*- Končno je izjavil, s6njP° njegovem mnenju «Ei-d0. u°Wer ne bo zapleten v po-)la■ne incidente«, češ da «ne-ib'J takega japonsko javno ne bi dopustilo.« bila? današnjih dogodkih je Sku ..japonska vlada sejo in Si, j***, da bo poenostavila Uhowerjev obisk od 19. do tv^iuuija, da bi »zmanjšala b>\ *anje na minimum«. Jav-b-j ,!l‘0yesnosti bodo omejene IftjjV- in 21. junija, cesto med l(i , “čem in cesarsko palačo, Zi,J® dolga 18 kilometrov, bo bji *° 15.000 policajev. Notra-V)aj hiinister pa je opozoril j;./Jo, da j,0 organizacija štu-kl- °v ‘Zengakuren« posku-fj.i* z vsemi sredstvi prepre-lj .Predsedniku Kišiju, da bi btiKj'.rn- odšel na letališče. Zu-ItrJl1 »ninister je na tiskovni tf;,_erenci izjavil, da se j® bi0*°Ftyju opravičil zaradi deti,, "racij, ki pomenijo «pra-bd-„je,r*čo za demokratični kijut0*- Poudaril pa je, da tpr 0 temu incidenti ne bodo n**Bili japonskega vabila predsedniku ZDA. Vlada je nato objavila posebno izjavo, v kateri izraža svoje obžalovanje zaradi demonstracij, ki da so »izraz čustev manjšine japonskega ljudstva« in da se »mora večina čutiti užaljena zaradi nevljudnega načina s katerim je bil sprejet načelnik tiskovnega urada Bele hiše«. V ZDA pa je med javnim mnenjem opis demonstracij v Tokiu napravil zelo klavrn vtis. Več vplivnih članov ameriškega kongresa je takoj izrazilo mnenje, da bi moral Eisenhovver obisk odpovedati. Demokratični senator Hum-phrey je poudaril, da bi v primeru obiska morala japonska vlada take demonstracije vsekakor preprečiti ter označil demonstracije za »neposreden napad na ameriško ljudstvo«. Senator Mansfield je rekel. da se mora Eisenhower sam odločiti, »mi pa ga bomo podpirali do konca«. Namestnica Hagertyja v Beli hiši, Ana Wheaton, je izjavila, da bo Eisenhovver odpotoval kljub današnjim sovražnim demonstracijam proti Ha-gertyju. Dodala je, da je Eisenhovver takoj ko je izvedel o demonstracijah, z zadovoljstvom ugotovil, da Hagerty ni bil poškodovan. Tudi zunanjega ministra Herterja so vprašali, kaj misli o demonstracijah. Odgovoril je: »No comment«. Podpredsednik ZDA Nixon pa je govoril danes vnovič o sporu med «svobodnim svetom« in Sovjetsko zvezo po neuspehu pariške konference. Dejal je. da bi se «ta spor lahko rešil v petdesetih letih«. Nato je dal med drugim se nič kaj preveč razumno izjavo; rekel je namreč, da bi spor z ZSSR mogel biti rešen z vojno, toda da je «bolj verjetno, da se bo rešil na nevojaškem področju.« Nixon je včeraj na tiskovni konferenci predložil newyor-skemu guvernerju Rockfeller-ju naj bi po televiziji razpravljala o vprašanjih glede katerih se ne strinjata. Rockefeller je danes poziv zavrnil in pozval Nixona, naj točno razloži svoj volilni program in šele tedaj bo lahko z njim razpravlja! o tistih vprašanjih, ki jih je postavil. Senatna komisija ZDA za vojne izdatke je odobrila predlog obrambnega proračuna v znesku 40.384.897.000 dolarjev. Ta znesek je za 1.047.030.000 dolarjev višji od zneska, ki ga je odobrila poslanska zbornica in za 1.049.897.000 dolarjev višji od zneska, ki ga je prvotno predložila Eisenhowerje. va Vlada. Senatna komisija je namreč sama zvišala proračun za 218 milijonov dolarjev, od katerih je 83 milijonov namenjenih za izvedbo načrta »Samos«, ki predvideva izdelavo televizijskega satelita. V proračunu so predvideni krediti tudi za nadzvočni bombnik «B-70», za izvedbo programa za izdelavo protiletalskega izstrelka «Bomarc» (ta program je vlada namreč znižala), dalje za gradnjo novih atomskih podmornic in za gradnjo ene «super» letalonosilke na ne-atomski pogon. CHICAGO, 10. — ((Chicago Daily News» objavlja izjavo nekega ameriškega pilota, da je izvršil več vohunskih poletov nad SZ od leta 1951 dalje, ko je bil predsednik ZDA Harry Truman. List ne objavlja pilotovega imena, poudarja pa, da je še vedno v službi ameriškega letalstva. Pilot je izjavil, da so se poleti začeli tedaj približno v dobi, ko se je začela korejska vojna. «Obvestili so nas, da če bomo ujeti, bodo ravnali z nami kot z vohuni», je dejal pilot. eNeki oficir inštruktor nam je rekel, da smo morali misliti, da za nas »stric Sams ne obstaja. Rekli so nam, da je o zadevi obveščen državni departma in mislim, da če je vedel državni departma, je moral vedeti to tudi gospod Truman». Končno list dodaja še pilotovo izjavo, da so vohunske polete čuvali kot najbolj strogo tajnost letalstva. Letalska nesreča v Avstraliji: 29 mrtvih BRISBANE (Avstralija), 10. — Potniško letalo družbe »Trans-Australia Airlines« je strmoglavilo v morje štiri milje daleč od Macka-ya. Vseh 29 oseb, ki so z letalom potovale, je izgubilo življenje. Zarota v Argentini BUENOS AIRES, 10. — Policija je odkrila gibanje, ki je bilo ((naperjeno proti javnemu redu«. Notranji minister Vitolo je izjavil, da je bilo aretiranih več oseb. Ni povedal, ali gre za peronistično gibanje, toda zanikal je, da bi bil v zaroto vmešan bivši predsednik Pedro Aramburu. Med aretiranimi sta tudi dr. Gaston Lacaze, pristaš konservativne stranke in tajnik društva argentinskih novinarjev, sin generala Jorge-ja Sarobeja, ki je imel važne funkcije v argentinski vojski. Glede števila aretiranih o-seb in glede razsežnosti zarote se ni moglo nič več izvedeti. BONN, 10. — Vzhodnonemška vlada je poslala vladam ZDA, Anglije in Francije protestno noto proti novačenju za vojaško službo v zahodnonem-škem Bundeswehru mladeničev iz zahodnega Berlina. V noti se poudarja, da zahodni Berlin ni sestavni del Zvezne nemške republike. Segnijev odgovor na kritike je levica pogosto prekinjala Italijanska vlada je večkrat skušala navezati trgovinske odnose z Ljudsko republiko Kitajsko, a kitajska vlada je postavljala pogoje, ki jih Italija baje ni mogla sprejeti (Od našega dopisnika) RIM, 10. — Danes ob 14 se je zaključila diskusija o proračunih treh finančnih ministrstev. Govorili so poslanka Borellini Gina (KFI), ki se je zadržala predvsem na vprašanju enakopravnosti med moško in žensko delovno silo; Cremisini (neodvisni monarhist), ki je poudaril ugoden odmev, ki ga je imelo v deželi Tambsonijevo poročilo o gospodarskem in finančnem stanju dežele; Marotta (KD), ki je obširno govoril o dosedanji gospodarski politiki demokristjanskih vlad in o perspektivah, ki se odpirajo za rešitev resnih vprašanj italijanskega gospodarskega razvoja; in končno And6 (PSI), ki se je zadržal zlasti na vprašanju o pomoči Siciliji, ki Di morala postati stalna postavka v izdatkih. Nato so vladni poročevalci odgovorili na razne kritike. Zasedanje je bilo nato preloženo na prihodnji ponedeljek, ko bodo govorili ministri Tambroni, Taviam m Trabuc-chi, nakar bo sledilo glasovanje. Hkrati bodo istega dne načeli diskusijo o proračunu ministrstva za zunanjo trgovino. Na dopoldanskem zasedanju senata so se Alberti (PSI), Pesenti (KPI), Zelioli (KD) im minister Medici spomnili ............... min........... m,,,,,,,,,,,,,,,.............. m Donat-Cattin: znižati je treba predvsem pretirane cene Kruh, zdravila, električni tok Nesoglasja med demokristjani glede datuma upravnih volitev - Tajništvo KPI za izboljšanje življenjskih pogojev delovnega ljudstva Socialisti zahtevajo spremembo pokrajinskega volilnega zakona RIM, 10. — Minister za notranje zadeve Spataro je sicer že objavil datum upravnih volitev, vendar pa se zdi, da glede tega ni popolnega soglasja med vlado in vodstvom KD, ki ni povsem zadovoljna s 23. oktobrom in bi hotela, da bi se volitve vršile ali teden prej ali teden pozneje. Vsekakor pa bo o tem dokončno odločil ministrski svet, ki se sestane jutri. Tajništvo KPI je danes iz* dalo sporočilo, v katerem je proučilo položaj, ki je nastal po sklepu, da se upravne volitve vrše v prihodnjem oktobru, hkrati s težnjo vlade in KD, da bi umetno podaljšali življenje sedanji ((upravni« vladi, ki se vzdržuje s fašističnimi glasovi. Tajništvo KPI odločno nasprotuje težnji KD, da bi proračunsko debato zavlekli čez 31. julij, in obsoja tako ravnanje večinske stranke, ki na tak način podreja dejavnost parlamenta svojim strankarskim koristim. Med vprašanji, glede katerih je treba odločiti, tajništvo KPI navaja vprašanje miru. mednarodne pomiritve, razorožitve, hkrati z vprašanji izboljšanja življenjskih godne gospodarske konjunkture. Ob koncu tajništvo KPI izraža svojo naklonjenost proporcionalnemu volilnemu sistemu in s tem tudi spremembi sedanjega pokrajinskega volilnega zakona ter nalaga parlamentarcem KPI, da store ustrezne korake v tem smislu. Zakonski predlog o spremembi pokrajinskega volilnega zakona v proporcionalistič-r.em smislu, ki ga je predložil socialistični poslanec Luz-zatto, se ie nahaja pred parlamentarno komisijo za notranje zadeve in je o njem komisija že diskutirala, a ga je večina zavrnila. Danes je socialistični poslanec Ferri predložil k temu zakonskemu predlogu poročilo manjšine, v katerem utemeljuje razloge za spremembo sedanjega pokrajinskega volilnega zakona. Poslanec Bisantis (KD) pa bo prihodnji ponedeljek predložil poročilo večine, ki vsebuje nasprotno mnenje, češ da te spremembe ni moč uresničiti, ker so upravne volitve preblizu. pogojev delovnih množic, kar je upravičeno tudi zaradi u- "»"'"“"“m........................................ Prvi teden nadaljevanja konference o razorožitvi Zorin želi r o bistvenih vprašanjih Eaton poudarja zbližanjc sovjetskih predlogov z zahodnimi so ves teden potekala v pomirljivem duhu ŽENEVA, 10. — Danes je bii.a 36. seja razorožitvene konference, s katero se je zaključil prvi teden njenega dela po nedavni prekinitvi. Najprej je govoril ameriški delegat Eaton v imenu vseh zahodnih, nsto pa sovjetski minister Zorin v imenu vzhodnih delegacij. Eaton je najprej orisal v splošnih črtah metodo, s katere hočejo zahodnjaki doseči razorožitev, in sicer: s postopnostjo izvajanja razorožitve, z ravnotežjem med atomsko in konvencionalno razorožitvijo, z izvajanjem kontrole, vse dokler se ne doseže končna naloga t.j. splošna in popolna razorožitev. Nato je naštel vse tiste točke, ki predstavljajo po njegovem mnenju ugoden napredek in možnost sporazuma V prvi vrsti je omenil nadzorstvo, ki mu sovjetski predlogi sedaj posvečajo večjo pažnjo. Nato je dejal, da upošteva tudi sovjetski predlog glede proučevanja proizvodnje fizijskega materiala, ker je ta predlog »spodbudno znamenje tudi glede vsega tistega, kar zadeva rešitev širšega vprašanja jedrske razorožitve«. Eaton je ugotovil, da je so- vjetska delegacija opustila nestvarne predloge o časovni o-mejitvi za izvedbo razorožitve, rok, ki ga je prej določila na štiri leta. Danes se zdijo Eatonu sovjetski nameni • bolj gibčni in poglobitev vprašanja bi lahko pripeljala do sprejemljivih rešitev«. O-staja torej želja, da bi se našla sredstva za zagotovitev niirU, če bodo vojske dejan' sko odpravljene. Med nepojasnjenimi točkami je Eaton nato navedel pomanjkanje ravnovesja glede odstranitve raznih elementov vojaške oblasti, ravnovesja, ki je po njegovem mnenju bistveno za varnost vseh držav, dalje, odstranitev elementov za ohranitev kolektivne varnosti v »svobodnem svetu«, ki postavlja vprašanje na način, s katerim bi se mo-8‘i taki, predlogi pomiriti z ebdržanjem nujno potrebnega ravnovesja med državami. Končno je Eaton pozval sovjetsko delegacijo, naj ne tolmači pesimistično njegovih pr.pomb, temveč »naj jih upošteva v konstruktivnem duhu, s katerim so prežete, z namenom, da bi prišle do resnih pogajanj«. dovoljstvo zaradi ameriškega priznanja, da je prišlo do zbli-žanja z zahodnimi predlogi. Toda vztrajal je na nujnosti, da se doseže splošna Ul popol-m razorožitev. Izrazil je željo. da bi začeli prihodnji teden s pogajanji o bistvu argumentov. Pri tem je dodal: »Seveda, če se želi uresničiti dejanska razorožitev,, ne pa izvajati samo kontrola«. Nekateri zahodni krogi so izrazili danes mnenje, da bi hctela sovjetska delegacija čimprej doseči podpis splošnega razorožitvenega sporazuma, ne da bi se pri tem lotila postopnega delnega izvajanja tega sporazuma, kar bi — po očitno samovoljnih pripombah teh krogov — odvzelo sporazumu stvarno vsebino. Prihodnji sestanek razorožitvenega odbora bo v ponedeljek dopoldne. V Ženevi je bila hkrati danes 211. seja konference za prekinitev jedrskih poizkusov. Sporočilo o seji pravi, da so delegati nadaljevali razpravo o rezultatih, ki so jih dosegli stiokovnjaki treh držav glede programa skupnih razisko-. vanj. Tudi ta konferenca bo V svojem vljudnem odgovo- nadaljevala z delom prihodnji ru je Zonn izrazil svoje za-1 ponedeljek. Proti težnji Tambronijeve vlade, da si z znižanjem cene nekaterim artiklom pridobi simpatijo preprostega ljudstva in s podobnimi argumenti nastopi tudi v bližnji predvolilni kampanji, je govoril danes v Vidmu demokristjanski poslanec Donat-Cattin, ki pripada struji ((Rinnovamento« (demokristjanskih sindikalistov). Govoril je na sedežu KD in se dotaknil med drugim tudi vladne politike cen. Dejal je, da nima nič proti temu, da se doseže znižanje cen z zmanjšanjem davčnega bremena na nekatere vrste blaga, da pa je treba hkrati dati več sredstev za potrebe šole, za znanstveno raziskovanje in za investicije na zaostalih področjih. Politiko znižanja cen pa je treba raši-riti, je poudaril Donat - Cat-tin, predvsem na tisto področje, kjer so cene zelo visoke, kakor v primeru kruha, zdravil in električnega toka, hkrati pa je nasprotoval poskusu deblokiranja stanovanjskih najemnin, ker bi v tem primeru ((naprtili širokim slojem malomeščanstva in mestnega proletariata dvakrat večje breme od onega, ki se jim ga je odvzelo« (Pri tem je mislil na sladkor in na bencin). Donat - Cattin ima stokrat prav. Naj navedemo le primer zdravil, da si bomo na jasnem, kakšne profite ima pri tem industrija farmacevtskih proizvodov. Proizvodna cena «Dobetina 1000», z vitaminom B-l znaša 210,60 lire. Ce to pomnožimo s koeficen-tom 3 (kakor je običaj), dobimo 635 lir. Cena tega zdravila pa znaša za javnost 3.000 lir. Drugi primer: proizvodna cena 20 tablet acetatnega kortizona znaša 529 lir. Pomnoženo s tri, dobimo 1.587 lir. V prodaji pa je p0 4.450 lir! In tako dalie. Fidel Castro obtožuje ZDA VVASHINGTON. 10. — Vlada ZDA je poslala danes novo protestno noto kubanski vladi, v kateri protestira proti Castrovim »zmotnim napadalnim in neosnovanim obtožbam proti ZDA«. To je že druga ameriška nota v zadnjih šestih dneh. z nj0 odgovarja vlada ZDA na obtožbe kubanske vlade, da je bila vlada ZDA vmešana v eksplozijo ladje »La Coubre« v pristanišču Havane 4. marca letos. Ladja je bila natovorjena s strelivom. V svojem govoru na pogrebu žrtev eksplozije je Castro izjavil, da gre za akt ameriške sabotaže. Iz Havane poročajo, da je Castro danes izjavil, da ZDA ogrožajo Kubo z napadi na civilno prebivalstvo ter pri tem omenil atomsko bombar- «Miss Evropa» BEJRUT, 10. Italijanka Anna Ranalli je bila nocoj Izvoljena v Bejrutu za «Miss Evropo«, Giaooma Matteottija, nato pa je senator Parri (PSI) podvrgel kritiki politično stališče vlade do glavnih mednarodnih dogodkov, zlasti pa je podčrtal dejstvo, da je I-talija zamudila marsikatero priliko, da bi vzpostavila redne odnose s Kitajsko, kar bi privedlo do koristne trgovinske izmenjave med obema deželama. Parri je hkrati poudaril, da Kitajske ni moč več ignorirati in da jo je treba upoštevati pri kakršnem koli mednarodnem sporazumu. Micara (KD) je le podčrtal, da je treba nadaljevati s politiko atlantske solidarnosti, pospeševati gospodarske sporazume v Evropi in podpreti sodelovanje v evropeističnih skupščinah. Greco (PDI) je zahteval, da vlada ukine izdatek skoraj 5 milijard lir v korist Libije, in da bi to vsoto porabili raje za plačilo odškodnine tistim, ki so v Libiji izgubili svojo lastnino. Mes-seri (KD) je zagovarjal nujnost atlantskega zavezništva, hkrati pa je kritiziral okoliščino, da Italija hoče po vsej sili biti vedno prisotna na raznih mednarodnih sestankih, kar ni vedno koristno za prestiž države. «Večji vpliv i-talijanske politike se ne doseže s takim tekanjem na mednarodne sestanke in zborovanja,« je zaključil Messeri. Na popoldanski razpravi je zunanji minister Segni zavrnil obtožbe da bi italijanska zunanja politika bila brezperspektivna in da ne bi upoštevala sprememb v svetu; zavrnil je tudi obtožbo, da je izraz, notranje reakcionarne politike, izraz monopolističnih interesov. Zavrnil je tudi obtožbo o napadalnem značaju NATO. Glede italijanske politike je dejal, da je stalno sledila, tri glavne smernice: največje prizadevanje za u-resničenje miru v svetu, zvestobo atlantskemu zavezništvu in evropeistično politiko. Zaradi tega je vlada tudi i-skreno obžalovala neuspeh pariške konference; mnenja je, da ne padg na Zapad odgovornost za ta neuspeh, vendar pa _si želi, da bi se čimprej začeli razgovori o najbolj perečih svetovnih vprašanjih. Glede Berlina je Segni dejal, da se Italija ne podreja Adenauerju, in da je že p;red njim in županom zanadnega Berlina Brandtom predlagala, da bi se Berlin spremenil, s svobodnimi volitvami, v svobodno mesto. Glede pravice zap. zaveznikov, da ostanejo v zap. Berlinu, naj bi odločilo medna- tiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii milimi luninim,ii Argentinsko-izraelski spor zaradi zločinca Eichmanna Argentinska v!ada je zahtevo, naj ji Izrael vrre Eichmanna, izročila Varnostnemu svetu diranje Hirošime in Nagasakija Rekel je, da ameriški egoisti obljubljajo več nasilja in smrti Kubi kot jih je povzročil potres v Čilu. Končno je vnovič omenil tudi eksplozijo ladje «La Coubre« in ponovil, da so jo povzročili a-genti iz ZDA. Županov sin je ugrabitev simuliral LODl, 10. — Sin župana iz Lcdija, ki je predvčerajšnjim nenadoma -zginil, je ugrabitev simuliral. Policija je ugotovila, da je pismo, v katerem »ugrabitelji« zahtevajo 10 milijonov lir, napisal sam. Sina so našli v domači hiši na podstrešju skoraj v nezavesti in ga prepeljali v bolnišnico, kjer pa ga še niso megli zaslišati. rodno razsodišče v Haagu. Segni se je strinjal z Berti-iem (KPI), da je najvažnejše vprašanje razorožitev in dejal, da je treba glede tega slediti, načelu: nikakršne kontrole, brez razorožitve, in nikakršne razorožitve, brez kontrole. J nadaljevanju je Segni dodal, da jie tudi predsednik vlade v pismu, ki ga je poslal Hrušče-vu, pozitivno ocenil poslednji sovjetski predlog o razorožitvi, ki končno pristaja na načelo nadzortva in da predstavlja osnovo za diskusijo. Segni je podčrtal, da so se v teku diskusije postavile netočne trditve glede o*dnosov med Italijo in Sovjetsko zvezo. Vlada ima najboljšo voljo vzdrževati prijateljske odnose s SZ, in je samo nedavni vladni krizi pripisati dejstvo, da kulturni sporazum med Italijo in SZ še ni bil ratificiran. Italijanska vlada je po svojem veleposlaniku v Moskvj predlagala sovjetski vladi, da bi v pričakovanju ratifikacije začasno uveljavili sporazum. Glede vprašanja Južne Tirolske je Segni zagotovil >• e-natoriu Pariju, da vlada še vedno stremi za prijateljsko rešitev vprašanja in da je že preteklega januarja predlagala sestanek s kanclerjem Raa-bom, in da so ta predlog ponovili po rešitvi vladne krize Zatrjeval je, da je Italija ‘z vršila vse obveznosti iz sporazuma Gruber—De Gasperi. Co ne bo moč doseči zaželene prijateljske rešitve vprašanja, :-talijanska vlada ne bo nasprotovala temu, da se zadeve predloži mednarodnemu razsodišču v Haagu, ki je naravni razsodnik v takih zadevah. V nadaljevanju je Segni izjavil, da vlada zasleduje z največjo pozornostjo razvoj in napredek afriških dežel, ki so nedavno postale neodvisne .n da je pred kratkim odprla svoje poslaništvo v Gvineji. Kar zadeva odnose s Kitajsko, je Segni dejal, da je italijanska vlada ze pred leti sku- šala vzpostaviti trgovske odnose s to deželo, toda taki poskusi so propadli zaradi političnih pogojev, ki jih je Kitajska vlada postavljala in jih Italija ni mogla sprejeti, ker le morala spoštovati sklepe ZN, na osnovi katerih je Ljudska republika Kitajska še vedno izključena iz mednarodnih organizmov. Kljub tem težavam je italijanska vlada po novno poskušala navezati trgovske stike s Kitajsko, toda na žalost je ponovno naletela na nasprotovanje kitajske vlade, ki da je toliko bolj nerazumljivo, če upoštevamo, da mnoge dežele, ki Ljudske republike Kitajske ne priznavajo, vendarle vzdržujejo z njo trgovske odnose. Nato se je Segni dotaknil vprašanja italijanskih izseljencev in izrazil željo, da bi se v prihodnosti izseljevanje /manjšalo, kakor se je dejansko že zmanjšalo, ker so se doma povečale možnosti zaposlitve. (Italijanski izseljenci pošljejo v domovino nad 180 milijard letno). Ko se je zadržal na vprašanjih evropskega skupnega tr-"iča, je Segni dejal, da obstaja namen pospešiti njegovo uresničenje. Tako so sklenili znažati carinske postavke za 10 odstotkov že s 1. januarjem prihodnjega leta, namesto s L januarjem 1962. Segni je i/razil prepričanje, da bo po-spešno uresničenje skupnega tržišča imelo ugoden vpliv na italijansko gospodarstvo, ker razširitev tržišča ima vedno ugodne učinke. (Pri tem ga ie levica prekinila). Segni je še dodal, da je naklonjen predlogu o ustanovitvi evropske parlamentarne skupščine s splošnimi volitvam' v posameznih državah. Po krajšem odmoru je sena* odobril proračun zunanjega ministrstva. Nato so odobrili še zakonski osnutek, s katerim se ukinja italijanska zaupna uprava v Somaliji. A. P. um iiiiiiiiiiiiiiiMii iiiiiiiiiiiiiiii milili n im iiiiiiiiiiiiiii n iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiii S Kunčeve tiskovne konference Predlog SZ je korak k zmanjšanju razlik 0 Naserjevem obisku - Zadovoljstvo z izjavo gen. Gursela Protestna nota Albaniji BUENOS, AIRES, 10. — Argentinska vlada je poslala včeraj izraelski vladi protestno noto v zadevi Eichmann, v kateri zahteva, da ji izraelska vlada izroči vojnega zločinca Adolfa Eichmanna. Danes pa je argentinska delegacija pri OZN poslala predsedniku Varnostnega sveta besedilo te note. Delegacija ne zahteva sklicanja Varnostnega sveta, temveč le, da se besedilo razdeli vsem delegatom. Protestna nota hkrati odločno zavrača noto izraelske vlade in pravi, da so v njej izrazi, ki se običajno ne uporabljajo v diplomatskem jeziku med prijateljskimi državami. V noti je poudarjeno, da je izraelska vlada odobrila dejanje, ki krši argentinsko suverenost in da je z izvršitelji dejanja solidarna. Kot smo že poročali, je izraelska vlada sporočila, da so Eichmanna identificirali izraelski prostovoljci ter da je podpisal izjavo, da se prostovoljno javlja izraelskemu sodišču. Iz Tel Aviva poročajo, da je policija včeraj izpraznila argentinsko veleposlaništvo, ker so neznanci telefonirali, da je v poslopju veleposlaništva v znamenje protesta zaradi argentinske zahteve, naj Izrael vrne Eichmanna, postavljena bomba. Po podrobni preiskavi policija ni našla nič. Argentinski veleposlanik bi moral biti poklican v domovino in — po nekaterih vesteh — naj bi odnesel s seboj poslanico predsednika Ben Gu-riona za predsednika Frondi-zija. Trdi s®, da je poslanica «prisrona, prijateljska in po- mirljiva«, Govori se tudi, da ni izključeno, da bo gen. de Gaulle prevzel vlogo posredovalca v tem sporu med Izraelom in Argentino zaradi vele-zločinca Eichmanna. Frondizi bo namreč med svojim potovanjem po Evropi obiskal tudi Francijo, kjer se bo morda sestal z Ben Gurionom. V Bonnu je zvezni minister za pravosodje izjavil, da njegova vlada ne bo zahtevala od izraelske vlade, naj ji izroči Adolfa Eichmanna, «ker za tako zahtevo ni nikakšne pravne podlage in ne obstaja nikak sporazum za ekstradi-cijo med Zahodno Nemčijo in Izraelom«. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 10. — Zastopnik tajništva za zunanje zadeve, Drago Kunc, je na današnji tiskovni konferenci izjavil v zvezi z obiskom predsednika ZAR, Naserja, «da so stiki med voditeljema Jugoslavije in ZAR postali redna praksa in da so eden «od vidnih dokazov« medsebojnega osebnega prijateljstva in intenzivnega koristnega sodelovanja med obema državama«. Kunc je poudaril, da bosta Tito in Naser izmenjala na Brionih mišljenje o svetovnih vprašanjih v luči neuspeha sestanka v Parizu in o dvostranskih odnosih in izrazil prepričanje, da bo obisk Naserja prispeval k naporom, da se zagotovi pozitivni razvoj mednarodnih odnosov in utrdi mir v svetu. Na vprašanje nbvinarjev, je Kunc dejal, da obisk Naserja ni uraden, da pa bo Naser pri prihodu in odhodu deležen vseh časti kot pri uradnem obisku in dejal, da bo verjetno na koncu obiska objavljeno tudi skupno poročilo. Najnovejši sovjetski predlog o razorožitvi je Kunc ocenil kot ugoden korak v smeri približevanja načrta splošne in popolne razorožitve zahodnim silam, ki daje možnost zmanjševanja obstoječih razlik. «Mi želimo, da bi ta predlog prispeval h krepitvi konstruktivnih naporov za uresničenje splošne in popolne razoroži- iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiitiiiiiiiiiiiiinni,,,,,,,, Uspela 24 urna stavka v vsej Franciji 1,300.000 državnih nameščencev je zahtevalo zvišanje plač PARIZ, 10. — Stavka državnih nameščencev, ki so jo proglasile vse tri velike sindikalne organizacije — CGT (komunistična), CRCT (katoliška) in Force Ouvriere (socialistična) — je povsem uspela. Stavka se je začela opolnoči in je trajala 24 ur. Stavke se jc udeležilo 1,300.000 oseb. Po vsej Franciji so bile skoraj vse šole zaprte, zaprti so bili vsi poštni, telefonski in telegrafski uradi, obe veliki letališči v Parizu — Orly in Le Bourget — nista delovali, šte- vilna letala so ostala na tleh pri Revignyju. Zaprti so bili občinski uradi, pogrebni zavodi, in številni manjši uradi. Stavkali so tudi cariniki, tako da današnji dan imenujejo v Franciji «dan bre meja«. Proti pričakovanju pa je delovala podzemska železnica ter avtobusi. Po pariških ulicah je bilo mnogo povork demonstrantov. Demonstranti so odšli tudi pred finančno ministrstvo, kjer so vzklikali: ((Zvišajte nam plače!« Nato so se mirno razšli. | tve, ki edina lahko zagotovi trajen mir v svetu«, je izjavil Kunc. V zvezi z izjavo podpredsednika vsekitajske sindikalne federacije Liušangšenga, da je smoter sovjetskega predloga o razorožitvi razkrinkati vojne željno prirodo imperializma in da je misel nato, da bi se ta predlog lahko uresničil, dokler obstaja imperializem, nerealna iluzija, je Kunc dejal, da je taka interpretacija sovjetskega predloga popolnoma napačna in da koristi samo tistim, ki so proti razorožitvi. Nadaljevanje dela paritetnega odbora v Ženevi je Kunc ocenil kot pozitivno dejstvo, ki potrjuje prepričanje v ne-obhodnost nadaljevanja pogajanj in nujna rešitev vprašanja razorožitve. Kunc je izrazil upanje, da bo odbor v delovnem ozračju povečal napore za rešitev tega perečega svetovnega vprašanja. Kunc je obvestil novinarje, da je jugoslovanska vlada priznala novo turško vlado. «Z zadovoljstvom smo opazili izjavo predsednika Gursela v ((Politiki«, da se bo njegova vlada trudila, da se odnosi do Jugoslavije nadalje razvijajo v obojestransko korist«, je izjavil Kunc, in dodal, da se bo jugoslovanska vlada za. vzemala za čim boljši razvoj odnosov s Turčijo. V zvez! z napadom albanskih in kitajskih voditeljev na Jugoslavijo, je Kunc obvestil prisotne novinarje, da je jugoslovanska vlada izročila včeraj odpravniku albanskega po. slaništva v Beogradu noto, ki bo objavljena v kratkem, zaradi napada Envera Hodže v govoru 1. junija v Piškopeji. «K oceni, ki sem jo dal na zadnji tiskovni konferenci o napadih Kitajske na Jugoslavijo, ne bi imel kaj dodati. 2elel bi samo poudariti, da se v zadnjem času v napadih na Jugoslavijo, njeno politiko in niyn° vodstvo angažirajo najvišji državni in partijski voditelji Ljudske republike Kitajske, ki se pri tem poslužujejo neresnice, potvarjanja dejstev in najbolj surovih besed. Zato je ta gonja dobila še bolj škodljivo obliko za naše odnose in za mir v svetu«, je poudaril Kunc. Vse navzoče na konferenci je presenetilo, da dopisnik Nove Ki-tajske ni reagiral na te besede Kunca, kajti postala j« Že praksa, da dopisnik kitajske agencije vedno protestira, kadarkoli se omenja Kitajska. B. B. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 11. junija 1960 Vreme včeraj: nragviSja dnevna temperatura 28, najaižja 19.1, ob 19. uri 21.8 stopinje. Zračni tlak 1008.9 stanoviten, veter 19 km na uro jua-jugozahodnik, vlage 79 odst., padavin 7 na, nebo po-oblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23.5 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 11. Junija Srečko Sonce vzide ob 4.15 in zatone ob 19.54. Dolžina dneva 15.39. Luna vzide ob 21.40 in zatone ob 6.27. Jutri, NEDELJA, 12. junija Cedomir OBSODBE NAPADA NA GLASBENO ŠOLO Pismo slovenskih srednješolcev vladnemu komisarju - Izjava PSI Demokratična javnost je odločno obsodila novo zločinsko dejanje šovinističnih krogov, ki bi hoteli ustvariti prepad med obema tu živečima narodoma in ki se nočejo odreči sejanju narodnostne mrž-nje, pri čemer se poslužujejo tudi najbolj ogabnih sredstev. Ker vidijo, da jim vsa gonja ne gre v klasje, se zatekajo celo k terorističnim metodam, kakršne so že uporabljali po prvi svetovni vojni pred in po svojem sprehodu v Rim. Poudarili smo že, kje je počelo tega terorizma in v kakšnem okolju cvete. Prav tako smo tudi pokazali vsaj posredno odgovornost desničarskega tiskai ki s svojim hujskanjem ustvarja napeto ozračje. Ta tisk se tudi včeraj ni zatajil; videmski dnevnik je skril vest pod mali naslov v kotu na enem stolpcu ter ni našel niti besedice obsodbe za zločin, tržaški desničarski list pa je opremil vest s precej prozornim ironičnim naslovom, namesto da bi napad obsodil. Odločno obsodbo nad zločinskim napadom pa je izreklo glasilo KPI «L’Unita», ki je tudi poudarilo zahtevo po o-strejših kaznih, kot jih je zadnjič izreklo sodišče proti skupini, ki je odvrgla v občinskem svetu «papirnato bombo*. Nad zločinskim dejanjem se zgraža v svojem poročilu tudi «11 Gazzettino*. Toda takšne napade, ki škodijo mirnemu sožitju, bi morala obsoditi vsa javnost, česar bi se morali končno zavedati tudi ljudje, ki ukazujejo in pišejo pri omenjenih desničarskih listih. Le kam bi prišli, če bi postalo metanje bomb sredstvo vsakdanje politične borbe in če bi se takšnih metod posluževali vsi? To naj se vprašajo razni hujskači, ki hočejo ribariti v kalnem. V zvezi s poskusom terorističnega napada na prostore Glasbene šole je poslalo Društvo slovenskih srednješolcev generalnemu vladnemu komisarju naslednje pismo; Odbor JJruštva slovenskih srednješolcev v Trstu je na seji 10. junija t. I. razpravljal o ponesrečenem terorističnem napadu na šolo Glasbene Matice v Trstu in sklenil: V imenu vseh slovenskih srednješolcev najodločneje obsoja omenjeno dejanje in zahteva od pristojnih oblasti, da sprejmejo najodločnejše ukrepe, s katerimi naj izsledijo krivce in jih kaznujejo. Samo s takimi ukrepi bodo pre- Danes 24-urna stavka v podjetju „Italcementi“ Zaostren položaj v podjetju «Cotonificio S. Giusto« Nove težave za delavce ladjedelnice «Giuliano» Danes bodo stavkali delavci cementne industrije Po vsej Italiji. Zato bodo v Trstu stavkali delavci podjetja «Italce-menti* v žaveljskem industrijskem pristanišču. Stavko so v vsedržavnem okviru proglasile sindikalne organizacije C GIL, UIL in CISL, ker so se pogajanja za obnovitev delovne pogodbe razbila. Delavci namreč zahtevajo izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev, delodajalci pa so večino predlogov odbili. Svoje stališče sindikalne organizacije utemeljujejo z dejstvom, da se je v zadnjih letih občutno povečala proizvodnja cementa, istočasno pa se je število zaposlenih delavcev celo znižalo. V podjetju Italcementi je zaposlenih okoli 150 delavcev, ki bodo pričeli stavkati danes ob 6. uri in bo stavka | trajala 24 ur. nehali taki in podobni napadi na slovenske šolske zavode in slovenska mladina bo lahko brzskrbno in nemoteno obiskovala svojo šolo brez strahu pred terorističnimi napadi. * # # Tržaška federacija Italijanske socialistične stranke pa nam je poslala izjavo, v kateri izraža svojo solidarnost Radikalni stranki ob opustošenju njenega milanskega sedeža ter slovenskim kulturnim organizacijam našega mesta ob bombnem atentatu, ki se je na srečo izjalovil, ter obsoja ti dve epizodi, ki sta znak oživljanja fašizma kot posledica vladnega nazadnjaštva. PSI poziva prebivalstvo, naj bo budno v obrambi vseh demokratičnih ustanov. iiiiiiiiiiiiiiimiilimiiilllMiiiiiiliiniiiiiiiiiHiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiniuiliiiiiiliilliiiliiiiiiiiimiuRiiiimmiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiimmiiiimi Včeraj v prvih jutranjih urah Avtomobil v o en mrtev in trije ranjeni Šofer, ameriški državljan, ni pravočasno zapazil ovire na cesti in je silovito treščil v cementni drog, ki ga je dobesedno presekal Zelo se je zaostril tudi položaj v predilnici Sv. Justa, ki je prav tako v žaveljskem industrijskem pristanišču. Včeraj popoldne ob 16. uri bi namreč moralo priti do sestanka med predstavniki obeh sindikalnih organizacij in med opolnomočenim delegatom podjetja. Tega sestanka pa ni bilo, ker predstavnika podjetja nista prišla na urad za delo. Danes dopoldne je napovedan ob 9. uri zjutraj odločilni sestanek in če tudi ta ne bo privedel do stvarnih zaključkov, bodo delavci in delavke tega podjetja prisiljeni proglasiti stavko. V tem podjetju je zaposlena predvsem ženska delovna sila, in sicer 320 delavk. Pogajanja o zahtevah za izboljšanje delovnih pogojev in zlasti za spoštovanje zakonov in delovnih pogodb v pre-i dilnici Sv. Ju^a se zavlaču- V prvih jutranjih urah se je včeraj zgodila na koncu trlice Fabio Severo, in sicer blizu zadnje postaje trolejbusa št. 17, huda prometna nesreča, ki je terjala eno smrtno žrtev, trije potniki pa so se precej poškodovali. Pri nesreči je zgubil življenje 21-letni Franco Zocchi od Sp. Magdalene 1302; ranjeni pa so: 31-letni inž. Joseph Ri- chard Lotze s Floride, 26-let-ni Lino De Meda z Lonjerske ceste 28 ter 24-letni Salvato-re Messina iz Ul. Castaldi 4. Trije prijatelji oziroma znanci so se predsinočnjim zbrali v nekem lokalu na Opčinah skupno z drugimi prijatelji ter so ob dobri kapljici in v prijetni družbi preživeli nekaj ur. Ko se je danilo, so se odpravili v mesto in so sprejeli v avto tudi Zocchija, s katerim so se spoznali na Opčinah. Skupina prijateljev se je vračala v Trst s tremi avtomobili. Spredaj in zadaj sta vozila dva manjša avtomobila, vmes pa večji avto, ki ga je šofiral inž. Lotze. Nesreča se je zgodila med dvema o-vinkoma, kjer je polovica ce- aaisitiiiiiiiiiiiiouiiniiMiiiiiiiiiiiHfiHiiiiitiiiiutniiniii*!*' •mniiiiniiiimiiiiiiiiniiiimnn Resolucija demokristjanskih poslancev Trkajo pravzaprav na o d p rta vrata Zahteve o gospodarskih pobudah poslancev KD niso nič novega, ker je že vse to obljubil minister Ferrari Aggradi Demokristjanski poslanci iz naše dežele so včeraj predložili predsedstvu poslanske zbornice resolucijo v podporo splošnim gospodarskim zahtevam goriške in tržaške pokrajine. Resolucijo, o kateri bodo razpravljali v bližnji diskusiji o proračunu ministrstva za državne udeležbe, so podpisali poslanci Biasutti, Martina, Bologna, Sciolis, To-ros in Armani. Resolucija o-menja krizo v industriji IRI in še posebno v Združenih jadranskih ladjedelnicah zaradi neugodne konjunkture v gradnji ladij in zaradi ukinitve OMFA (mehaničnih in železniških delavnic) v Tržiču ter poziva vlado, naj čimprej intervenira, da IRI obnovi in okrepi podjetja na raznih proizvodnih področjih, tako da se ohrani nespremenjeno ‘primorski dnevnik' UHEDNISTVO TRST-UL.MONTECCH1 6-TT. TELEFON 93-808 IN 94-688 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico 1-IL — Tel. 33-83 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA h. 20 — Tel. H. 87-3*8 OGLASI Cene oglasov; Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, fi-nančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mal! oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročalo pri upravi. NAROČNINA MeseCna 480 11». - Vnaprej: četrtletna 1300 lir polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljka številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir - FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 380 din — Podtnl tekoči račun- Založništvo tržaškega tlaka Trat 11-5374 - Za FLRJ: ADIT, DZS. Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni ban-Id g Ljubljani 400-70/3-375 Odgovorni urednik AT 4 Nl*l A V RENKO Dees TWe»r»ki zavod ZTT Trat število zaposlene delovne sile. Poslanci jemljejo z zado-voLjstvom na znanje napore in pobude v ladjedelstvu ter pozivajo vlado, naj se zavzame, da se načrti za modernizacijo in okrepitev v elektro-mehaničnih obratih v Tržiču izvedejo tako, kot so bili v začetku sestavljeni, bodisi kar se tiče produkcijskih zmogljivosti bodisi zlasti glede zaposlitve delavstva. Glede železarne ILVA v Skednju pozivajo poslanci vlado, naj prouči možnost, da se v njenih obratih uvedejo prikladni sistemi, ki bodo zagotovili gospodarnost železarske proizvodnje. Končno pozivajo vlado, naj hrabri nove industrijske pobude IRI in ENI ter naj se obveže, da se pohiti s konkretnim uresničenjem industrijskih pobud na tržiškem področju, ki bi o-mogočile absorbiranje delavcev, ki jih je sedaj odveč zaradi ukinitve OMFA, zaradi preureditve na drugih sektorjih in zaradi pomanjkanja naročil v odnosu do proizvodnih zmogljivosti obratov. Demokristjanski poslanci trkajo pravzaprav na odprta vrata, ker ne zahtevajo nič več n nič manj, kot je že minister Ferrari Aggradi zagotovil na svojem zadnjem obisku v Trstu in Tržiču. Za Trst ne zahtevajo dejansko nič novega, ker so popoino-ma pozabili na ladjedelnico Sv. Marka, ki je sicer prejela nekaj novih naročil, toda za katero IRI sploh noče slišati, da bi jo moderniziral, kar bi bilo edino jamstvo za njen bodoči obstoj. Za železarno ILVA ne zahtevajo pos*anci integralnega ciklusa proizvod' nje kot vsi delavci marveč se zadovoljujejo z že danimi obljubami. Za Tržič so ravno nedavno od tega že zagotovili potrebna sredstva za modernizacijo ladjedelnic. Tako ostane v resoluciji poslancev KD samo še zahteva novih industrijskih pobud IRI in ENI, kar pa je vse zavito v meglo in gre le za splošne pobožne želje. Zaradi tega si pač ni mogoče ničesar obetati od te pobude demokristjanskih poslancev. Očitno so dale povod za predložitev te resolucije le bližnje upravne volitve, ko mora pač demokristjanska stranka pokazati, da skrbi za blaginjo delavstva in za krepitev industrije z državno udeležbo. ste zaprta zaradi popravil. Prvi šofer je pravočasno zapazil oviro in je krepil na levo ter previdno vozil naprej. Inž. Lotze pa ni utegnil pravočasno zmanjšati brzine in je po prvem ovinku nenadoma zagledal pred seboj opozorilno znamenje. Ostro je krenil na levo, pri tem pa je sprednje levo kolo močno zadelo ob rob pločnika in počilo. Avto je zletel še nekaj metrov naprej in treščil v cementni drog, ki ga je dobesedno presekal. Levi del avtomobila je bil zmečkan, vrata so se odprla in na cesto je padel Zocchi, ki je sedel na levi strani zadnjega sedeža ter je bil pri priči mrtev. Kmalu nato je privozil tretji avto, katerega potniki so slišali močan tresk in zagledali pred seboj tragičen prizor. Priskočili so na pomoč svojim prijateljem in takoj poklicali rešilni avto ter prometno policijo. Ko je rešilni avto kmalu nato prispel, ni bilo za Zocchija nobene pomoči več, druge ponesrečence pa so odpeljali v bolnišnico Inž. Lotze, ki se je precej pobil in ranil po čelu, obrazu in rokah ter je debil živčni pretres, se bo moral zdraviti na I. kirurškem oddelku dobre tri tedne. Na istem oddelku se bo moral zdraviti 10 dni Messina, ki se je pobil po čelu in ranil po obrazu. De Meda, ki se je opraskal po obrazu in levi roki ter levi nogi, pa bo okreval v dobrem tednu. Truplo nesrečnega Zocchija, ki si je pri nesreči prebil lobanjo, so ob 7.45 prepeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice. Na kraj nesreče so prišli tudi agenti prometne policije in sodne oblasti; gasilci pa so odstranili in odpeljali avto, da ne bi oviral prometa. Zocchi, ki je bil po poklicu pomorščak, se je pred kratkim izkrcal in bi moral čez nekaj tednov k vojakom. Inž. Lotze je bil v Trstu že nekaj mesecev kot zvezni funkcionar med neko ameriško družbo in ladjedelnicami CRDA. Agenti prometne policije so po ogledu na kraju nesreče zaslišali tudi potnike v sprednjem in zadnjem avtomobilu, da bi točneje ugotovili, zakaj in kako je prišlo do nesreče. Predlogi pleskarjev za obnovitev delovne pogodbe Predstavniki pleskarjev združenih v sindikalni organizaciji CGIL so predložili združenju malih industrijcev in združe- jejo že dalj časa. Do končnega zaključka bi moralo priti že v četrtek; na prošnjo predstavnikov ravnateljstva so tedaj pogajanja odložiti, zato da bo lahko prisoten tudi o-polnomočeni delegat podjetja, ki pa se včeraj ni niti prikazal. Vedno bolj se zaostruje položaj v zvezi s pokojninami in drugimi pravicami v zvezi s socialnim zavarovanjem u-službencev ladjedelnice «Giu-liano - San Giusto*. Sklenili so sklicati enotno skupščino, ki bo 12. junija in na kateri bodo prisotni vsi uslužbenci podjetja, ki bodo sprejeli končne sklepe za nadaljnjo akcijo. V četrtek pa so delavci podjetja manifestirali pred uradom INPS in zahtevali, da se njih položaj uredi. Ravnatelj je odgovoril delegaciji, da sam ne more ničesar ukreniti in da je končna rešitev v pristojnosti ravnateljstva v Rimu. V tem podjetju namreč delodajalec ni plačal socialnih dajatev, zaradi česar so bili o-škodovani zlasti upokojeni delavci, ki ne prejmejo v redu pokojnine, oškodovani pa so tudi vsi ostali, saj jim razdobje za pokojnino ne teče v redu. Sedaj se je delodajalec dogovoril z INPS za ureditev teh izplačil in je plačal na račun 14 milijonov lir, ki morajo po mnenju delavcev služiti predvsem za izravnavo pokojnin. ----4C »--- Huda nevihta Včeraj je bij v Trstu že dragi močni naliv, ki je preplavil ulice in kleti ter močno oviral promet. V Beneški Sloveniji je tudi močno lilo, tako da je Nadiža zelo narasla. Seja občinske prometne komisije Včeraj se je zopet sestala občinska komisija za mestni promet in proučila zapleteno vprašanje prednostnega parkiranja vozil v mestu. Na sestanku so sklenili, da bodo na določenih področjih ponovno proučili, ali je promet vozil res tako velik, da onemogoča predno-^no parkira' nje vozil nekaterih javnih u-stanov, ki ga dopušča tudi novi prometni zakonik. Komisija je nato načela vprašanje kroženja tramvajev pri Ponte della Fabbra in Portici di Chiozza. Sklenili so, da bodo proučili možnost, da se pospesi prehod tramvajev z nekaterimi spremembami pri oddajanju s'-et-lobnih znakov. nju obrtnikov podroben seznam zahtev za obnovo delovne pogodbe. Zahteve predvidevajo povečanje plače za nadure in 'delo ob praznikih, vključitev novega praznika, povečanje prispevkov za delo izven občine, izboljšanje bolezenske in nezgodne zaščite, podaljšanje počitnic (od 100 jr do 112 ur) in vrsto drugih manjših zahtev. Najpomembnejše so seveda zahteve ekonomskega značaja, in sicer da se sedanji minimum za akordno delo poviša od 15 na 23 odstotkov in da se najnižje osnovne plače povečajo za 20 odst. Zborovanje suspendiranih delavcev CRDA Denes dopoldne ob 10. uri bo pred ladjedelnico Sv. Marka zborovanje suspendiranih delavcev. Ob tej uri namreč prejmejo ti delavci mezdo n se zberejo pred vhodom v ladjedelnico. Sedaj je v obratih CRDA še vedno suspendiranih okoli 500 delavcev. .....IH...UH...... II....................................................................... Iz sodnih dvoran Lepi šolski v Ul. Donadoai C CIRKUS ORFEI Skupina učencev iz slovenske osnovne šole v Ulici Donado-ni, ki so nastopili na šolski prireditvi Včeraj so imeli učenci osnovne šole v Ulici Donadoni zaključno šolsko prireditev. U-čenka Marina Bartolucci je napovedovala spored in podala besedo Bojanu Grobovšku iz V. razreda, ki je imel kratek pozdravni in poslovilni govor. Nato je sledila zborna recitacija «Slovo» ki so jo deklamirali vsi učenci iz IV. razreda. «Slovniško uro* je recitirala učenka iz V. razreda V. Rukavina, «Soči» pa- so skupno podali učenci iz III. razreda. Franko Bruno in Darinica Vidmar iz IV. razreda sta nam recitirala «Vojna in mir*. Sledila je še zborna recitacija ((Ciciban in čebela* učencev iz istega razreda; medtem ko sta nam podali pripovedko «0 nosku* Miranda Lazar in Nadja Bensi iz II. raz. Peter Zupan in Marcelo Bembič iz III. razreda sta bila prava junaka v recir taciji «Oba junaka*. Prav dobro sta deklamirala «Ciciban posluša očetovo uro» Goran Kovačič in Peter Umek. Nato so vse deklice skupno nastopile z «rajanjem». V zadnji točki programa je nastopil :,e šolski pevski zbor, ki je pod vodstvom učenke iz IV. razreda Lidije Pipan zelo dobro zapel 3 pesm>; »Lipa zelenela je*. »Slovenski smo fantje* n »Večer za. našo vasjo*. Starši in sorodniki, ki so bili navzoči, so z burnim ploskanjem nagradili svoje male. ki so pod vodstvom in ob požrtvovalnem delu svojih učitelj ;v uspešno končali šolsko leto n zaključno šolsko prireditev. * « » Tudi na osnovni šoli pri Sv. Ani so tamkajšnji učenci zaključili šolsko leto. Učenci II. razreda so pod vodstvom učiteljice Železnik-Sancinove pripravili kratko, a lepo prireditev. Najprej so igrali enodejanko ((Darežljivi otroci*, nato pa so podali nekaj deklamacij, kot n. pr. ((Ciciban cicifuj*, «Oba junaka* in še druge. Deklamirali so tudi nekaj pesmi v italijanščini in s tem doka- Dve hudi prometni nesreči včeraj pred KazensKim sodiščem Obsojen avtomobilist, ki je do smrti povozil motorista Pred kazenskim sodiščem se je moral včeraj zagovarjati 50-letni Diego Marussi iz Ul. Milano 13, ki je 23. septembra 1958 povozil do smrti tedaj 34-letnega Luciana Sciu-co iz Ul. Castagneto 151. Marussi je bil obtožen dveh prekrškov, in sicer nenamernega umora in da ni zmanjšal brzine prej, kot se je dogodil incident. Sodišče ga je spoznalo za krivega ter ga obsodilo na 4 mesece zapora; ni pa postopalo v pogledu druge obtožbe zaradi amnestije. Nesreča, ki je terjala življenje še mladega Sciuce, se je dogodila okoli treh popoldne omenjenega dne. Sciuca je bil ravno dokončal svoje delo pri trgovini Roby, kjer je urejal izložbeno okno. Sedel je na svojo vespo ter se odpeljal. V tistem trenutku je privozil za njim z avtomobi- iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii Zasedanje tržaških upokojencev Najnižja pokojnina INPS mora doseči 15.000 lir Protest proti povišanju prispevka delavcev za pokojnine Na zasedanju tržaških upo-I izplačala 285 milijard v fond kojencev, ki ga je organizi- za izravnavo pokojnin, kot je rala FIP-CGIL, je o tržaških vprašanjih upokojencev govoril Ernesto Radich, o splošnih vprašanjih upokojencev pa član izvršnega odbora FIP Adello Ferrara. Ob zaključku so odobrili resolucijo, v kateri zahtevajo, da vlada uresniči predloge združenja upokojencev in zlasti, da se za upokojence INPS dosežejo najnižje pokojnine v višini 15 tisoč lir na mesec ter da se uvede sistem dra-ginjske doklade. Pomembna je tudi zahteva, da se priznajo pokojnine za razdobje 1920-26 in da se prizna vojaška služba v vojski bivše Avstro-ogrske. Upokojenci so protestirali proti vladnemu zakonskemu dekretu, ki predvideva plačevanje 1.40 odst. prispevka na breme delavcev in zlasli proti dejstvu, da država še sedaj ni to dolžna. « » ----- Sporočilo brazilskega konzulata Brazilski konzulat v Trstu sporoča, da je bil 21. aprila v Braziliji podpisan sporazum med It ali jo in Brazilijo o nekaterih olajšavah pri izdaji potnih listov. Sporazum predvsem določa, da bodo vizumi recipročno brezplačni in to tako za one. ki nameravajo začaS' no (do treh mesecev) obiskati Brazilijo, kot za one, ki se nameravajo v Braziliji naseliti. Predvidevajo, da bo priplul v Trst 16. junija brazilski parnik «Loide Argentina* s tovo-r m 89.202 vreč kave. To je do sedaj največja pošiljka kave za skladišče v Trstu, lom fiat 1100-103 Marussi, ki ga je podrl po tieh. Neprevidni avtomobilist je vozil po ulici, ki pelje od Trga Garibaldi proti Senenemu trgu. Ko je prišel do križišča Drevoreda D’Annunzio, Ul. Me-dia in Ul. Settefontane, je nenadoma obrnil na levo. Zaradi prevelike brzine ni utegnil zavreti svojega vozila. Z vso silo je treščil v Sciuco od zadaj. Ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico, kjer so mu ugotovili zlom tilnika. Po dveh dneh je Sciuca u-mrl. Predsednik — Rossi, tožilec Grubissi, zapisnikar — Ra-chelli, obramba — Coen. * * # Sodnik Fienga je včeraj sodil 27-letnemu Vittorinu Can-dottiju, ki je bil obtožen, da je prizadejal težje telesne poškodbe bančnemu uradniku Renatu Puppisu, staremu 64 let iz Ul. Cologna 37. Sodnik je oprostil obtoženca zaradi pomanjkanja dokazov. Nesreča, pri kateri je Pup-pis dobil precej hude poškodbe, zaradi katerih se je moral zdraviti v blnišniči 47 dni in se zadržati doma še 9 dni preden je mogel nastopiti službo, se je dogodila 23. maja 1959, okoli pol devetih zvečer. Po Sprehajališču sv. Andreja se je ob tisti uri peljal Vittorino Candotti s svojim avtomobilom «fiat 500-C*. V bližini Ul. Carli je naletel na tramvaj št. 9, ki je obstal na postajališču. Candotti je zavozil na levo stran tramvaja ter nadaljeval svojo pot. Nenadoma se mu je izza sprednjega dela tramvaja prikazal človek, ki je hotel prečkati cesto. Candotti je nekoliko zavrl svoje vozilo ter sunkovito obrnil krmilo na levo. Ta manever pa se mu ni posrečil, ker je moški prestrašeno začel teči čez cesto. Tako je neizogibno prišel pod avtomobil. Ponesrečenca so takoj prepeljali v bolnišnico, kjer so mu ugotovili več poškodb na glavi, verjeten zlom na nogi, podplutbe na prsih in začasno izgubo spomina Puppis se je namreč takoj onesvestil in prišel je do zavesti šele v bolnišnici. Včeraj je sodnik odšel na kraj, kjer se je zgodila nesreča, da bi ugotovil vse o zali, da so se naučili tudi tega jezika. Matere so bile zelo zadovoljne z uspehom svojih otrok, kot znak hvaležnosti pa so podarile učiteljem šopke cvetja in darila, ker so tako dobro pripravili otroke. M. M. Komemoracija Matteottija Včeraj je bila v prostorih PSDI komemoracija Giacoma Matteottija ob 36. obletnici njegove mučeniške smrti. O liku in življenju tega borbenega in doslednega socialističnega voditelja je spregovoril vodja socialdemokratske občinske svetovalske skupine odv. Puecher, ki je dejal, da je Matteotti svetel zgled poštenosti in premočrtnosti v politični dejavnosti. «# ------ Opozorilo Brežanom Družba SVEM sporoča vsem svojim potrošnikom električnega toka v vaseh dolinske občine, da bodo v nedeljo 12. t.m. od 8. 4o 11. ure odvzeli v občini električni tok zaradi de na glavnem omrežju, ki jih opravlja družba SELVEG. Prva slikarska razstava CUSA Študentje tržaške univerze so pred kratkim ustanovili Univerzitetni krožek za umetnostni študij (CUSA) kot organ tribunata univerze, ki jc kot tak edina pooblaščena 'u-stenova, da predstavlja tržaške univerzitetne študente pri pobudah umetnostnega in literarnega značaja. Prva prireditev tega krožka bo razstava, na kateri bo razstavljalo svoja dela sedem izmed najbolj uglednih tržaških u-metnikov, ki še nimajo 40 let, in sicer: Cogno, Colom, Dequel, Negrisin, Reina, Ro-signano in Sormani. Krožek ima v načrtu prirejanje še drugih razstav. Prva razstava bo v veliki dvorani Nemškega inštituta, Ul. Coro-neo 15, od 15. do 30. t.m. O-tvoritev razstave bo 15. t.m. ob 13. uri, za občinstvo pa bo dvorana odprta dnevno od 10. do 13. ure in od 17.30 do 20.30. Narodni cirkus «Orfei» — Mon- tebello. V četrtek 16. t.m. ob 16.15 prva ih ob 21.15 druga predstava. Prodaja vstopnic v Pasaži Protti (tel. 37-547 in 36-372) in pri cirkuški blagajni (tel. 95-060), [ OtKDAHSC\~] TEATRO NUOVO Drevi ob 20.30 in jutri rib 20.30 bo letna produkcija Šole klasičnega baleta društva «So-cieta Ginaastica Triestina*. Prodaja vstopnic na sedežu društva in pri gledališki blagajni ( ŠOLSKE RAZSTAVE m PRIREDITVE ) Didaktično ravnateljstvo pri Sv. Jakobu javlja, da bodo imele v nedeljo 12. t.m. razstavo šolskih izdelkov sledeče šole: pri Sv. Jakobu, v Ul. Sv. Frančiška, v Ul. Donadoni, v Skednju in pri Sv. Ani. Razstave bodo odprte od 9. do 12. in od 15. do 18. ure. Na Državni nižji srednji šoli je razstava odprta dnevno od 10. do 13. in od 18. do 19. ure; v nedeljo 12. junija pa samo od 10. do 12. ure. Slovenska osnovna šola na Ka. tlnari ima šolsko razstavo dne 11. in 12. junija. r k. RAZNA VUVKNT1U C K I H O Slike, ki jih je posnel Mario Magajna 29. maja t.l. na prireditvi najmlajših prosvetnega društva «1. Cankar*, so rta o-gled pri vratarju v Ul. Montec-cbi 6. Občni zbor Glasben« Matice v Trstu. Glasbena Matica bo imela svoj redna letni občni zbor 22. t.m. ob 20.30 v društvenih prostorih v Ul. R. Manna 29. ( I.JLDSHA PROKVUTA j Mladina prosvetnega društva ((Albert Sirk* v Križu vabj na prireditev Beseda, melodija in ples (balet), ki bo v nedeljo 12. junija ob 15.30 v Prosvetnem domu. Nastopajo: Baletna šola Slovenskega gledališča, mladinski pevski zbor PD «1. Gruden* iz Nabrežine, tamburaški zber s Proseka-Kon-iOvela, kvartet ((Planinka* :z Slivnega ter orkester, pevci in recitatorji iz Križa. iiiiiiiimiiimiiiimiiiftntimtiitiimiimimiiM 00 VČERAJ 00 DANES ROJSTVA. SMHTl IN rOKOlifc Dne 10. junija se je rodilo v Trstu 7 otrok, umrlo je 7 oseb, perck je bito 15. 1-OROOIL1 SO SE: pomorski kapitan Antcmo Miglia in go-spudmja An-namana Run-ti.ni, la-c/ietebn-k Lutiano Caselli in fotografinja Mar-aluisa Presetti, z.aai Giuseppe Zu-cca »n delavka Maria Dez, mehanik Sergio Soloni in uradnica Lilia-iia Maioc-chi. uradnik Lu-ciaao dr. Lurcet in uradnica Loredana Bressanin, šofer Luciano Gombach in frizerka Bruna Topan, kemik Spi-to Rossi in gospodinja Anna Maria Perugini, stavec Pietro Sche-rian in gospodinja Livia Siibili, pomorščak Rcmiido Guglielmom lil gospe dinja Fulvia Santin, socialni deia-vec Alberto Pilu-nin-i in medic n- k a sesra Aliče Pao-lella, s-.rugar Oscar Agnoletto in gospodinja Giuseppma Depase, mehanik Serg-o Penazzi in šivilja Lidia Počkaj, železničar Luciano Nardini in gospodinja Ned-da Pušpan, električni varilec Sergio Sbissich in šivilja Nidia Bon. uradnik Enzo Santoni in gospodinja Laura Gherardi. UMRLI SO- 66-ietni Michele Di Čampo, 63-letni Giuseppe Priore, 70-letni Rodolfo Hollas, 55-letna Santina Vever por. Ke-bar, 58-letna Luigia Cesa-ra-to vd. Cargnello, 71-letni An-ton Marko-vich, 54-ietna Maria Angeli. «»—— NOČNA SLUŽBA LEKARN Biasoletto, Ul. Roma 16; Man-zoni, Ul. Settefontane 2: Marchio, Ul Ginnastica 44; Rovis, Trg Goldoni 8 in dr. Rossetti, Ulica | Combi 19 Fenice 16.00 «12 oseb, ki jih I' treba ubiti*, C. Michell. Excelsior 16.00 »Divja Arktika*, Walt Disneyev technicolor. FRodrammatičo 16.00 «Kakor 8 va, bolj kot Eva*. Technicolor Grattacielo 16.00 »Niagara*, M Monroe, J. Cotten, J Peters. Supercinema 16.00 ((Miši in tova riši v 6. rundi*. Risanke 1960 2 Oskarjevi nagradi. . Arcobaieno 15.15 »Samson m lila*. Zgodba o človeku, .ki J® uničil cel narod. Technicolor. Victor Mature in Hedy L* marr. Aurora 16.30 «Oklopnica Potem ki n*. Alabarda 16.30 «Joselito» z n>la dim igralcem TV Capitol 16.00 «Night Club — Ber lin ponoči*. Technicolor. , Cristallo 16.30 ((Zapeljivec*, Alberto Sordi. Garibaldi 16.30 «Tujec med angeli*. Technicolor. Hovvard rte-el in Ann B-Iyth. Iropero 16 00 «Oklopnica Potemkin*. Italia 16.30 «No-i duri*. Zabaven film. Fred B-uscaglione in B1‘ ce Va-lori, , Moderno 16.00 «Bil je nekoč Jiai kanal*. Jerry Levvis, Dina Mer- Massimo 16.30 «Preža», R. 'Nid-mark, T. Luise, technicolor. Vittorio Veneto 16.00 «Vojak ln pol*. Renato Rascel, Aldo ra-brizi. , ,,,, Ideale 16.00 «Noči LukrecO« Borgia*. Technicolor. Belino* Marconi 16.30 «Johnny, beli fh" dijanec*. Technicolor. jz,. Parker, Joaon-e Dru. Sledi «P*" penino*. San Marco 16.00 »Oče, mati, mo-ia žena in jaz*. Zelo zabavm> film. Robert Lamo-reuk in Via-dy Morlay. Savona 16.00 »Postelja pripovjj duie*. R. Hudson. D. Dav, »'• nem-ascope, techn-i-color. Odeon 16.00 «Kitajska punčka*. V. Mature. Astra 16.30 ((Trnuljčica*. LETNI KINO Skedenj 20.15 ((Gangster se n'i». Technicolor. Marconi 20.15 Glej zgoraj. že- [ MAM OGLASI } 'MEHANIČNA DELAVNICA J' vau Novak išče dva ključavn-čarska vajenca-začetnika. KINO SKEDENJ predvaja danes 11. t- m: ob 19.45 in ob 20.15 uri na prostem cinemascope barvni film: Gangster išče ženo (Gangster cerca moglie) KIKOPROSEK-KONTOVEl predvaja danes 11. t. m ob 20. uri cinemascope barvni Metro film: Kako poročili hčer (Come sposare una figli-'*) Igrajo: KAY KENDALL in REX HARRISON TRŽAŠKA KNJIGARNA Trst - Ul. »v. FrančlM1® ^ Telefon 81*792 NOVO: Juš Kozak: Maske L 1.850,— Ladja na obzorju L 1.550.- koliščine. Tako so ugotovili, da teče na tistem mestu tramvajska proga približno, tri metre stran od pločnika. Prav v taki razdalji teče od nasprotnega pločnika tudi druga proga. Kot se zdi, je sodnik smatral, da ni mogoče dokazati samo Candottijeve krivde, ker je Puppis začel teči v isto smer, v katero je vozač usmeril svoj avtomobil. »j---- Kontovelc žrtev prometne nesreče Sinoči okrog 22. ure so sprejeli na II. kirurškem oddelku 58-letnega Josipa Praš-lja s Kontovela št. 127. Zdravniki so mu ugotovili nekaj ran po obrazu in se bo moral zdraviti približno 10 dni, Josip Prašelj je postal žrtev prometne nesreče na Trgu Stare mitnice. Ko je prečkal cesto je nenadoma zadel vanj avtomobil, ki ga je vozil 38-letni Rovis Giovanni iz Ul. Battisti 7. a*------- Padec ženske v tržnici Ko je včeraj zjutraj 72-letna Francesca Zilian vd. Pin iz UL Soncini 40 nakupovala sadje in zelenjavo v glavni tržnici, se ji je spodrsnilo na grahovi luščini in je nerodno padla. Skraja je ni hudo bolelo in je prišla do svoje stojnice na pokritem trgu, nekaj ur pozneje pa so jo morali peljati z rešilnim avtom v bolnišnico, ker so bile bolečine vedno hujše. Sprejeli so jo na ortopedski oddelek in se bo morala zdraviti od 10 do 60 dni. Ženska se je pri padcu pobila po levi nogi in si jo je verjetno tudi zlomila. — « » —* Vespist povozil deklico Včeraj popoldne je na Furlanski cesti 23-letni Franco Tafuro iz Ul. Negrelli 18 povozil z vespo 11-letno Marino Torvi iz Furlanske ceste 16. Deklica je neprevidno prečkala cesto, ko je mimo privozil Tafuro, ki je bil namenjen v mesto. Pri padcu se je Marina precej pobila in opraskala po obrazu, rokah in nogah in si zlemila levo ključnico. Sprejeli so jo na ortopedski oddelek in se bo morala z.dravui 40 do 50 dni. Danes v «ARCOBALENO» Zgodovina človeka, ki je uničil en narod REZIJA CECtL B. DiMIILE Samson LAMARR in Dalila 7£CHMtcoLoa. predvaja danes 11. t. m. z začetkom ob 18. uri in ob 20.30 na prostem veliki film, tl ga Je samo Cecil B. D. Mille lahko predstavil BUCANIEHI) CHARLES B0YER CLAIRE BL00M NTHONK QUINN Rezija Z vstopnico se lahko udeležite nagradnega tekmovanja «S f i d a al forziere*. Srečnim dobitnikom so na razpolago proizvodi «FYNSEC» KMETIJSTVO PRIMORSKI DNEVNIK 11. junija 1960 Zaključne razstave na slovenskih šolah Nujna dela v vinogradu za boljšo vinsko letino znanost Aparat za umetno kašljanje V Zapadni Nemčiji so .izdelali kompliciran medicinski a-parat namenjen bolnikom neposredno po težkih operacijah, ko še niso sposobni da bi se izkašljali. Novega aparata se lahko poslužujejo tudi vsi tisti, ki se iz kakršnegakoli drugega razloga ne morejo iz-kašljati. Aparat deluje tako, da se ga s cevko poveže skozi usta z bolnikovem pljučnim sistemom, nato pa z zmanjšanjem razlike v pritisku zunanjega in notranjega zraka izvleče katar iz sapnika brez pretresanja organizma ali fi-žičnega napora. Močnejše od jekla Norveški znanstveniki so te dni objavili vest, da jim je uspelo proizvesti povsem novo materijo, ki je nekaj stokrat močnejša od jekla. En sam kvadratni milimeter te snovi lahko vzdrži 10 ton težko breme. Po podatkih norveških u-čenjakov se ta nova snov pridobiva iz čistega kristala. Telefoto po telefonski liniji Na leningrajskem tehničnem inštitutu so izdelali novo napravo za telefoto, ki jo je mo. goče priključiti na vsako telefonsko linijo. Napravo sestavljata oddajnik in sprejemnik. Hitrost oddaje ene strani tipkanega teksta običajne velikosti traja samo 140 sekund. Zdravilo proti morski bolezni Brandolinija, Brunija, DefiliP' pisa, Fabbrija, Falaschija, Fer-lenghija, Gismondija, Massi-gnana, Pambianca, Nencinij* in Sabbadina. Istočasno so objabili imena kandidatov za udeležbo na svetovnem kolesarskem prvenstvu. Ti so: Baffi, Baldini, B«-nedetti, Boni, Bruni, Carlesl, Coletto, Defilippis, Favero, Fs-laschi, Gismondi, Kazianka, Massignan, Moser, Nencini, Pambianco, Ronchini, Sabba-din, Tinazzi, Venturelli . n Zamboni. Tehnični komisa! Binda bo kasneje izbral kolesarje, ki bodo odpotovali 1,8 prvenstvo. Anquetila in Gaula ne bo na dirki po Franciji PARIZ. 10. — Zmagovalec kolesarske dirke po Italiji Ja " ques Anquetil se ne bo udeležil dirke po svoji domov18 To je uradno objavilo vo(* I, ekipe, kateri Anquetil priP8 *' Anquetil se bo odslej pripravljal za svetovno prvenstvo cestni dirki. Tudi Charly Gaul bo dezertiral dirko po Franciji, po J*" ga sklepa je Gaul prišel P? razgovoru z osebnim zdravit" kom dr. Burgerjem, ki ga . spremljal v dirki po Italiji 0 Trsta do končnega cilja. ^a,'L je pripomnil, «da njegovo * lesno in duševno stanje ni..,0 ko dobro, da bi mu dovoli' l l /4 ol A'# n n 4 n Ir rt Ifn*vni /11 1 A1' udeležbo na tako važni dirk*: Gaul se je odpovedal ude*« . bi tudi, ker ni mogel sestav' dovolj močne in enotne ek'P^ in je izrazil upanje, da 3 »Tour« 1961. let« bolj pr*Pra ven zanj. WK MK4MHMMM6IIIK MM MK MK om mm )H aM MK SMS Mg MK' Mm <06* -3!le -3i)c etat- Stae 4 «36- 4 ODGOVOR Vedra klubska zgodba Lorda Dunsanyja srebiti ne veste«, je pri-i oval Roivston, «d a je koncu prejinjega stolet-ka gospa v svoji oporo-jločila veliko vsoto de-za to, da bi se nave-stiki z Marsom». lovori v biljardnem fclu-o postajali zadnje čase ufeni in Rowston, ki je akorekoč naš *znanstve-je neprenehoma govoril ijih priljubljenih lemah, la je Francozinja«, je jeval, «in znanstveniki, m je bil denar zaupan, odločili, da bodo s si-imi ognji narisali po severnofrancoskem neuki geometrični lik — eč čudoviti Pitagorov iz-po katerem je kvadrat enuze enak vsoti kva-v katet. Izrek je v res-čudovit in mnogokrat se spraševal, kako je ora mogel priti na mi-a je kvadrat večjih stra-jra vokotnega trikotnika lahko enak kvadratoma obeh manjših!*. «In čemu vse to?« je vprašal eden naših članov, ki ga je veliko bolj kot znanost zanimal golf. «Francoski znanstveniki so si pač mislili«, je odgovoril Rotoston, *da morajo biti Marsovci bistrejši od nas, ker so poprej začeli (kajti njihov planet je manjši in se je zato lahko hitreje ohladil); da torej vedo Marsovci skoraj vse, kar vemo mi in da so razen tega gotovo razčistili že lepo vrsto pomot. Zato jim mora biti seveda znano svojevrstno dejstvo s kvadrati in ko bodo zagledali svetlobno znamenje na naši Zemlji, bodo iz tega sklepali, du smo bistri tudi mi. Na to bi potem morali odgovoriti». «In kaj se je zgodilo?» je vprašal nekdo. •Haha, francoska vlada je meni nič tebi nič odločila, da je gospa blatna in njena oporoka pregrešna, in je ves njen denar razdelila med njene sorodnike. No, meni se zdi,* je pristavil Roivston, • da ni bilo pametno dati vsega denarja sorodnikom. Ce je namreč bila gospa res blazna, je nekaj njene blaznosti tičalo lahko tudi v njenih sorodnikih in čim več denarja so imeli na razpolago, tem več priloinosti je bilo, da se bolezen razvije*. • Gospa ni bila blazna«, je rekel Jorkens. • Kaj hočete s tem reči?* je ostro vprašal Roivston, kajti ni mogel trpeti, če je kdo ugovarjal njegovim znanstvenim ugotovitvam. • Bila je popolnoma normalna,* je odvrnil jorkens. • Svetlobni signal so naposled prižgali in Mars je tud i odgovoril*. • Mars je odgovoril?* smo vzkliknili. Roivston je obnemel. • Da,* je rekel Jcrkens. • Znanstveniki namreč z vladno odločitvijo niso bili zadovoljni in si kaj takega niso dopustili; na tihem so pričeli zbirati denarna sredstva, kar je seveda zelo dolgo trajalo in jih je največ med tem že pomrlo. Toda načrt je o-stal, le da so se zanj pripravljali v največji tajnosti, da ne bi mogla vlada še koga proglasiti za blaznega. Nekaj let pred prvo svetovno vojno je bilo potem vse nared*. •Od kod pa to veste?* je vprašal Roivston. • Ker sem slučajno poznal moža, ki. je odgovor Marsovcev znal razbrati. • In zakaj tega mi ne vemo?« • Ker so vse utajili*. • Utajili?* je vzkliknil Rotv-ston. • Da,* je rekel Jorkens. •Signalni ogenj so v resnici zažgali, seveda ne v Franciji, ker so imeli tam to za blazno. Znanstveniki, ki so se sedaj za to zavzeli so šli v Severno Saharo in so tam zaznamovali lik Pitagorovega izreka. Tu se ni vmešavala nobena vlada, samo nekaj Arabcev je bilo, a motili jih niso, kajti blaznost so imeli za od boga poslano trpljenje, v katerega se človek ne sme vmešava ti. Francoski znanstveniki pa so morali v štiridesetih letih nabrati kar čedno vsotico, kajti neštetih signalnih ognjev. In Mars jim je odgovoril». • Mars je odgovoril!* je vzkliknil Roivston. •Da, že po enem tednu!* je rekel Jorkens. • Res to so napravili presenetljivo hitro. Jutri, v neaeljo 12. t.m., bomo začeli oojavljati nadvse zanimiv dnevnik slovenskega partizana in komisarja; MATEVŽ HACE KOMISARJEVI ZAPISKI Avtor ni samo kronist, ampak je tudi ves čas aktiven borec in popisuje partizanske like od preprostega borca do funkcionarja v štabu, medtem ko življenje samo in dogodki napišejo preneuatc-ro občutno stran. Prepričani smo, da bo našim feitateljem, posebno pa tistim, ki so se udeležili osvobodilnega boja, Hacetov dnevnik zelo ugajal. sami transportni stroški so morali biti ogromni, saj v Sahari ni ne lesa ne živil. To-aa našli so dovolj kamel in tako so vse spravili nu mesto. Neke noči so torej zažgali brezmejno dolge vrste In tudi oni so odgovorili v obliki risbe*. • Kakšne?* je vprašal Roivston. • Bil je tudi pravokotni trikotnik*, je odvrnil Jorkens. • Toda bilo je drugače aran- žirano*. Ko je Romston čul besedo • aranžirano* v zvezi z geometrijo se je prezirljivo posmehnil. • Ena stranica trikotnika je bila podaljšana*, je nadaljeval Jorkens* in sicer največ za dvakrat, druga stranica je bila tudi podaljšana, toda najmanj za štirikrat. Dolga črta se je raztezala od severa do juga Marsovega neba. Kako so mogli Marsovci v enem tednu napraviti tako ogromno risbo, je bilo vsem zagonetka. Toda še zagonetnejši je bil videti pomen tega trikotnika s podaljšanima stranicama«. • Ena dvakratna, druga štirikratna?* je vprašal Roivston in napravil učen obraz. • Da,* je odgovoril Jorkens, • ampak ne čisto natanko tako. Dolga stranica je bila razmeroma strašno dolga in nad tem so si francoski znanstveniki lomili glavo. Niso in niso mogli najti matematičnega sorazmerja števila, čeprav so bili vsi matematiki in so isto domnevali tudi o Marsovcih, ker so bili poslali matematično risbo*. • In kako so potem razbrali odgovor?» smo vprašalj. • Francoski matematiki so tedne in tedne tuhtali in postavljali enačbe in tako dalje, ker so imeli za svojo dolžnost razvozlati odgovor. Ce vam nekdo pošlje obvestilo in vas ima za toliko bistrega, da boste obvestilo razbrali, vi ga pa ne morete razvozlati, je seveda mučno, posebno če gre za znanstvenike. In kljub temu je bil odgovor nadvse preprost! Verjetno so ga precenjevali in so iskali v njem globokoumni smisel. Eden med njimi pa je vseeno stvar razrešil, ali bolje, bliskovito se mu je posvetilo kako in kaj. Bil je star mož, Priteau po imenu. Bil je ves prepadel. Du. pa saj so bili vsi prepadli. In zato so tudi vse utajili. Kajti Priteau je upal — in vsi drugi znanstveniki tudi — da nas Marsovci ne sovražijo, morebiti le našo civilizacijo, ki sloni v našem stoletju strojev izključno na matematiki. In zdaj so mislili, da ima Mars, : e vedno ves ne r: . ' en e ■ e-'i (. -ga to uro o .-.hi In zalo, ,n ' 1 Ji i,!( .-o st* Diuisi.ici v u ,, ..iiiel.ii nim likom iz Sahare razjezi in v jezi prenagljeno odgo" verili*. • Pa ka) so odgovorili7* ’ skoraj zakričal Roivston, uT'~ gi pa smo tudi bili vsi kot trnju, da bi zvedeli. ... • Ah,* je rekel Jorkens*, a,a nes hočejo zanikati, češK fv ni bil odgovor. Toda no je le bil odgovor, k#j._ če ne, zakaj si ga znanstven ki tako zelo prizadevajo jiti? Sicer pa lahko sami. P'u sodite, če se potrudite *r» - risbo narišete na papir. * . je hitro napravljeno: kak sem že rekel ena zelo do'» ’ navpična črta, od katere ’ zgoraj v pravem kotu oda pi kratka črta in potem— • Videti je kakor cestna >ve-tilka*, je pripomnil eden nedolžnejših klubskih č!an® ki za matematiko ni imel benega smisla. j • Le počakajte,* je f t\o Jorkens. • Pozabili ste tr*-J stranico trikotnika. FošeV črto od tod do tod!*. •O,* je vzkliknil neka0’ • kor da bi bila vešala!*- ,, •Saj.* je jiotrdil Jork? ’ fdgovor v;* ,e namreč 9 sil. •Obesite se, alt po do<" ca pojdite se solil«.