Sundays nad
Holidays.
ILL., psteic, U. AVGUSTA (AUGUST) !•!•
Si cestoželeaoflBab uslužbencev v lew Yorkua^f#i£ka železniških kraljev ttraluKMpO.OOO delavcev.— Zmagoviti krwpki delavci v New Yorku so sepa Willi na delo.—Stavka natakarjev j Pittsburghu. — Razne dekvtKfe w*0tL
italuani poftocajo, da m vjbu 80.000 av9t&ij01v v
ooetoi. - mom boji sa madalju j bjo utoomo od
qomol df ha planjavi. - bus**! vjtdho v op1neivi
v mm m sbvulni oauoui. — v xakpatih sa mo.
fcajovmikayl. — na francoskim ni nob1nih val
Long Beach, Cal.; 10. avfuala.
-8tra*rio trpljenje so prestali pb-»11 pomorščaki na škunarjtj
Kes." Na ladji so stradali in le
največjim naporom so pogasi-ogenj, ki je ugrožal mornarje. Kapitan Curtis, ki ima 2e 60 rižev na hrhtu, pripoveduje, da i je vkrcal na škunar v San uentinu, Mex., da nadzoruje ri-iike ladje.
Keareča zanje je pričela, ko jc d nepazuoati kuharja nastal o* rnj na 'adji. Z največjim napolni ao pogaaili ogenj, ki je ugro-il ladjo, da jo uniči. Ko je bil |enj pogašen, so imeli smolo s trojem in ao križarili z jadri aa ilodva dni na oceanu. Končno ao fa'ili ribiško ladjo, ki jih je vle-« do otoka (Jeroinimo. Otok je nlnat, ns njem je malo rastlin-n in ni vode. Ribiška ladja je tjebila, da se vrne v par dneh, i je niao vide1! več. Tukaj ao o-»li pet na jat dni in se preživljali »ki, školjki in destilirano vodo I parne piščalke.
Petnajsti dan so zagledali la-)o Kljub razburkanemu morju > odvcalali uh ocean za ladjo, s "»r«' ho jih končno zagledali in
New York, 10. avgusta. — Bančna tvrdka J. P. Morgan k Co., ki je finančni agent Anglije, se je obrnila do več bankirjev, če bi poaodili Angliji od $160,000,000 do $200,000,000.
Joliet, 111., 10. avgusta. — Šerifi in njih pomagači v osmih o-krsjih severnega Illinois preže na Guy O'Briens, mladega farmarja v Helmarju.
O'Brien je zbežal v avtomobilu, ko jc nevarno obatrelil gdč. Ido Torkelaonovo, ki je odklonila njegove ljubavne ponudbe. Srečal je dek'cta, ko ae je z materjo peljala v kolesi ju. Dekle ga je vbo-gala in je izstopila iz" kolesljs, de sc pelje s njim v avtomobilu. Naenkrat ao padli trije streli in mla di farmar je /sbuiašz ertoroefrk lom.. . ;	Silam h /oli. • »ioioq
Mati je hitela v bližnjo farmar* sko hišo in prosila za pomoč. Med tem so obvestili okrajna oblasti o zločinu, ki so takoj poslale šerife za ubežnim farmarjem, Šerifom ao ae pridružili tudi bližnji farmarji, a ves trud je bil do sedaj zastonj.
Washington, D. O., 10. avgusta
— Zasedanje kongreaa ne bo zaključeno po 1. aeptertlbru. Tako izjavljajo demokratični in republikanski voditelji v aenatu
Pred zaključkom sasedanje pridejo na dnevni red delaveki odškodninski zakon, začasni eolnin-ski tarif, konferenčno poročilo o mornarici in zakon za raapošilja nje blaga.
■•■Ko. IU., 10. avgusta. — V
••tU "e pripravljajo za novo ■»^"grafta." Izvedeli bi 11 kzkšcn način so dobili ne taltuiarji pravico, da aine-v svojih prostorih teko-"■lotniašine." To ao igralkine, ki pomagajo vsakemu, »*'» preveč ni kijev, da se jih T r'»jkrajšem čaau znebi, i Ni tem mašinam in za mo-I ,V.0d' Skelby M. Single-, y / t*lloi v svoji obdoUitvi «1« »Iva polieajaka kapiUna 7IU P" $«00 in $750 na te |
ftl^'T i7f,e<U''U > Politič-Msšine je lshko vsakdo SHfvi dan v nalunih in ni bi-(
b m "- Hv"	da sc
^ Bližajo ne volitve in
penrimj,, (U hlm v ^
rTJ, V1"'	kot velik
'-.jevnik proti "nemoraL r wsfta." Ds se t„ izvrši
Oary, Ind., 10. avgvsta. — Zupan Johnson je odredil, ds mors jo lokslpi trgovci s ledom oskrbe ti 4000 funtov ledu za lastno ceno za matere v (laryju. Led morajo pripeljati na polieijako postajo
Johnson je prišel a to odredbo na dan, ko so trgovci s ledom ns znanili. da bodo zahtevali $1.50 za sto funtov ledu, ker ga pri manjkuje.
V občinskem avetu ae bavijo s načrtom, da meato zgradi sVojo ledenico.	.
Pittsburgh, Pa* 10. avgusta. —
Central Tradea Council je imenu-val odbor, da brani intereae št raj kajočih natakarjev. Laatniki ko telov, njih najeti klatlvitezi in oblasti so ost rešile stevkovne ■t reže, da ae ne upajo vrtMti njih dolžnosti. «
■
«
PROSVETA
mmMJ

hmiu« h fm. kv im itu i im«>
"PROSVETA" 301* %m. Cr«w<*c4 Av«.. Ckkag«. »II
•THE ENLIGHTENMENT'
Or g »m ml Um SImmU Nalis— I B—Ht SocUtjr
1..U.4 atilr OWN M)
jga«*8«
ju«*hwm »i« « ssm — nutwripHw	MUm liwii
J>4Srnt •
"PROSVETA" 1010 S«. CnvM Am, CkU.f«. IU.
V jeseni paše eš WHev
kot ajuwi iadstki Anrfije, .Nemčije in Francije v letu lf 13
Proti tefnjeni kspttsHstov jc v opoziciji le socialističns stranka, a še se ljudstvo ae strinja s pro-[TtT*! k spil s hrt O v in kače, da Združene države ue postanejo mi-litaristična država, potem se mo ra v jeseni število oddanih gl# sov sa «><ueli*i&io stranko tako pomnošiti, dp fapitalistj spozoa-jo, ds lju4atV0 noče nositi kože. zsuje ns trg.
Ce se izvedejo kapitalistične žeje, bedo največ trpeli delavci. Izkoriščanje v tovarnah bo hujše, poleg bodo morali pa še zadeti puško na rarno, če bodo tako zali-Javaii kapiieliei^pi interesi, in oditi v tuji svet, da bodo tam gnojili zemljo s svojimi kostmi.
Jr»*u bo kmalu tukaj in tgkrat se morajo delavci odločiti, Ae so zs imperializem kl tujliUrizem, ali za mir in demokracijo v industriji.
Kakor si bodo postljsli, tsko bodo tudi ležali
V jeseni se bo uiorslo ameriško ljudstvo odločiti, če j« za irnpe rialistično politiko, osvojitev tu jih trgov, tiranijo doma, ali ie je za razoborožitev civiliziranega h vala in ljudsko vlado.
Republikanska in demokratična stranka sta za militarizem, ki je potreben za uresničenje imperialističnih teženj iu za zaaužue nje ljudske množice doma. Mili temem ni identičen z ljudsko voj ako, ki iuia namen ubraniti ae sovražnega vpada in čuvati demo k racijo v lastni deželi. Proti re publikauski iu demokratični stranki je edino socialistična stianke v resni opoziciji, ki ima jasen, obširen in razumljiv pro gram.
Socialistična stranka je proti militarizmu in imperializmu, je za demokracijo v najširšem pomenu besede in priporoča splošno ljud sko vojsko z ljudsko uprsvo me slo militarisms, ki naj služi le obrambne namene iu v obrambo ljudske volje v lastni deželi.
Ke uikdar ui gospodujoči raz red s takim satanskim veseljem zrl na profit, ki g" obsta hupe rialisein, kot gledajo zdaj nanj gospodarji v Ameriki. Kapitalisti Čen razred je pijan denarja, dobička, ki ga je prinesla krvava svetovna vojna.
Kapitalistični listi v Londonu pripovedujejo, kako vozijo ameriške vrednostne papirje ua zvrhanih vozičkih v Wall Street. Roger Babson je preračtiuil, da sta v Ameriko dospeli dve mil jeni i zlata, odkar je izbruhnila vojna Jn da bo vsota v letu 1'Jlti še več
Ženska votUn pravica la
Ko Im konec vojne, bodo skušali kapitalisti naložiti vsak dolar, ki ga bodo imeli odveč v blagaj uah, da pomnože profit. Ali dolarje bodo varovale močne oklopnja-če z ogromnimi topovi, ki bodo pripravljeni zrušiti vsako zapre ko ua potu, ki vodi k poui nože nju profita.
Pritisck kapitala za nalaganje v industrijaluih podjetjih in v trgovini bo ra/pslil vse imperial! stične strasti, kot smo jih videli v velikih državah pred sedanjo evropsko vojno. Organizaeija za uresuičeuje imperialističnih sauj )* obstoji v panaiucriški zvezi ; bankirji, finančniki iu veleindu strijalei ae že pripravljajo, da o-svojijo svet v znamenju sv. dolar ja
Uettiiiea je tudi, ko vstavijo o-gromua naročila za vojne potmb ščine, da nastane stagnacija, ki ho tako učinkovala na preobložen
Ženstvo ae je sklicevalo do^fp časa pri avo ji zahtevi pravici na prirodfto " (ženska človr^ ^k mora imeti tndi enake Mnogo je ljudi, od katerih nima družim nobene koristi, ker ne delajo za družbo, človek, ki živi v brezdelju,ki ne pospešuje' razvoja družbe, tak človek je za družbo brez vrednosti. Človek ne prinaša družbi koristi, ker je človek, ampak šele tedaj, kadar posveča svoje delo za prospeh človeštva. Lju dje, ki opirajo zahtevo prsvic, ns rojstvo in posest, kakor n. pr plontstvo, drugim, ki niinsjo ts kih posebnosti, jih pa odrekajo so cokle na poti šloveštvs k osvo bojenju. Vsaka volilna ptavica, k ni splošna in enaka, je žalitev mo dernega pravnega čuvstvovanjs Delavstvo zahteva vedno in povsod enako, splošno volilno pravico. Zahteva po ženski volilni pravici je šol* tedaj dobila stvsrno podlago, ko so ženske spoznale, da ni zahteva njihova pri rod na ptavica, ampak da jo Vinajo zahtevati, ker dalajo. Utopija in hre-penjenje posameznih je bila nekoč ženska volilna pravica, danes je bojni klic vesoljnega Ženstva. — Vsaka žena, ki skrbi z lastnim delom za svoj obstanek, mora zahtevati volilno pravico.
Z enako pravico hočejo žene tudi urediti svoje delovno razmere. Dokler ni žena navezana na lastni zaslužek, toliko časa ue občuti, kako sialic so delovne razmere. Nizka mezda, predolgi delovni čas, pomanjkljivo obrtno nadzor-nišvto, to vse so stvari, ki jo tiara vmmt ne zadenejo. Takrat šele spozna izkoriščanje in ponižanje dela, kadar trpi zaradi tega. Nekaj jo sili, da bi izpremetiila te razmere, želja po izboljšanju postaja resnejša. Na vseh koncih in krajih sc zadeva ob ozke ineje raz-redne države iu tedaj postane zrela za spoznanje, da je današnji družabni red povzročitelj teh raz mer. ftivljcttske skrbi, drago stanovanje, nezadostna ohlfka jo spominjajo UffcijM ftfli.v
taeemu bogu hočejo nevedni I J? je še postavi jati. avatiša Jr us donsšajo nobenih dotojfc temveč si sapio rimski trotFL' djjo sroje trebuhe v njih ter t prav na debelo krahotajo vam « Vogi, nezavedni pari. Torej Sk
Iveuri, Mori se zavzemate za
Isko norišnico, vam ni treba u* druzega kot nekoliko več treiT-fa pre vda Aa, pa boste drnzih
Sieer je pa cerkev v BarWr tonu že itak preveč, »aj * £UJ| za vsakim vogalom biui, boa,* ko, da človeka ušesa bolijo. u* hpv p? pa udi lahko izpove r vsakem jeziku, seveda kdor ji uk t*»fc, da bode šel tožiti aaatega sebe čloareku, kateri ni nič drugi če vstvurjeo kot mi drugi.
Torej Slovenci, pustite taki budalosti naatran, ker je že takrat Čaa, da gremo na resno dek, na delo za Slovenski Dom, katerega v resnici potrebujemo in katai bode v resnici v korist celi alov« «ki naselbini.
Pozdrav vsem čitateljem p^. pvete.
Martin Železnikar.
. Prizor U bitka nemško posioijo na pol je vsel to sliko s dovo
rajo priboriti orožje, a katerim ai bodo gladile pot, ki vodi Jc preobrazbi družbe. Hoj za žensko volilno pravico je boj za osvoboditfv delavakega razreda.
Ka| sbo io ka| ksfeat.
'1	I n r 1 ; * "'
Francoski vojaki g jeklenimi čeladani na glavah napadajo ■a vrši msd tošo krogel Is nemških strojnih pušk. Fotograf poveljništva ▼ nevarnosti sa lastno življenje. " %
Kdo smo t Stranka razredno aa-vednih delavcev celega aveta, združeno bojujoči se proti privilegijem in krivicam kapitaliatične-ga sistems. — Odstraniti hoAemo današnji, na podlagi izkoriščanja, tlačanstva in supremacije človeka nad človekom — poatavljeni držali ni red in na mesto tege ustvariti novo človeško družbo, uiejfc-no v smislu novih socialističnih načel.
Vsa temeljna razlika med pa** šim programom in ciljam ter delovanjem buržoasnih strank izbira iz tega, da med tem ko ae paša
iztrgati najeti kompanijski beriči in deputiji, čessr pa seveda niamo dopustili.
Kakor' povsod, se tudi tukaj dobijo delavske izdajice, ki delajo ob čaau stavke. Po narodnosti je največ ftvedov, ki staykokazijo, Slovana ni tu nobenega med skebi.
Pozdrav vsem zavednim delavcem Širom Amerike.
A. M. stavkar.
Clinton, Ind.
Z ozirom na dopis z dne 24. jul. v našem cenj. listu "Prosveta" smo .prisiljeni odgovoriti na besede, katere so zašle preko meje resnice. Ker smo vsi člani(ice) S. N. P. J., razun enega, ki je pri ne jkem drugem podpornem društvu, upamo, in se zanesemo, da bodo tudi te naše vrste, kot odgovor na
ši dramatični skupini, ker to bi bilo lepše in pametnejše, kakor pa na sličen način raznašati po jav nosti svoje brate in sestre, v istem društvu. Smo bili in bodemo osta li zvesti in vneti Člani (ice) naše vrle S. N. P. J., za katero bodemo vedno delovali, kakor je dolžnost vsacega dobrega člana. Končno kličemo vsem bratom in sestram ter vsem rojakom: bodimo vneti za vsako lepo in dobro stvar, ena izmed teh je tudi drematika. Bratski pozdrav od slov. dram. Dr. "Lavor" ln članov, ter članic S. N. P. J.
7T Jtc
razmerah. ^ij#io
dne. Kndar pri avnjem spoznanj


Tito
vprašuje: kakn bi ae rešila iz ta-kega položaja f To ve, da se mora imrušitl trhla stsvba današnjega razrednega gospidarstva, in da je treba zgraditi novo, krepke jšo stavim. Knko bo ustvarila novi svet, kako se ho sama pripravila, ta bo koristus članica nove druž
trg. kakor če bi kdo vrgel gorečo ^ tll HO	F»Vedne žene. Spo-
bekljo v msI smodnika.
Ta eksplozije bo iskala dva iz
znava, da je najprimernejše oro
žje v političnem in atrokovnem hoda. \ inoaematvil bo imperiaii	politična in strokovna orga
organizacije in naša stranka jujejo za delavske praviee in jin #J|I hoče tudi dejansko uresničiti, k* kor zahteva evolucija časov« razvoj človeške družbe in napredek industrije, in smo zato attanka prihodnosti — so pa nasprotno vse ostale meščanske stranke le konservativnega značaje, ker ao vse te stranke v prvi vrsti ustge, nov I jene le zato da branijo se danji kapitalistični red.
Katerim potom bo mogoče priti do uresničenja delavskih zahtevi Pravice delavakih slojev se reali zirajo dan za dnem pod pritiakom, delavakih razrednih organizaciji. Ijc potom teh bo mogoče priti <lo boljše in lepše bodočnosti Vsaka zmaga organiziranega delavstva je koristna in važna ne-le zato, ker si produktivni razred takoj poboljša svoje mezdne ali delovne razmere, ampak tudi zato, ker je vsaka taka zmaga potrditev kon čnih ciljev socializma in ker zna či, da hc proletariat vedno več ln bolj približuje svoji popolni osvoboditvi.
Naše delo je poavečeno ljudski oevoboditvi. Dan za dnem — z ne tislrašljivim napornim bojem proti nevednosti ljudskih mas in proti vsem kapitalističnim instituoi
goraj omenjeni dopis, našle pro itor v našem cenj. listu "Prosve-
zem »kušiil osvojiti nove trg«, du ms bodo pa skušali kspilaliati ia
uizacija.
Tega boja se nc more uspešno
trgati delavnem pridobitve, ki *<» udeleževati, dokler je hreaprav
jih prulobili v teku vojne. IJa ka pit nI ist i uresničijo olioje, potre
ns. Proletarska žene ne more oja
čati,bojne vrste svojega raareda.
jam iu sistemom — zidamo novo, hi saalužijo uko oslro kritiko. Svet osvajajoče stranko. Not Mfc ' dvojega imena se gotovo sramu
ja, kor sioer bi ar podpiael. Ds se HS ho.e mešsti ueko {Hxlporno
,	. <-wii,iurjiir	---------- L L« i i ult . IdijuŠtvo s dramatičnim, to l»a res
bujr>» močno armado na suhem in i ,|ukW nima vpliva ua drža%o. "V*11** ,JO ,,Mfnu*J° v Amen- nih^kor ue gre; ker doaedaj se je
r	'ki socialistično stnM^^M ■	-
novo življenje prlpravljg stranka.
In to je strsnka delaveev,
U Balls, Hi
Tem potom naznanjam vam članom ln članicam dru&tv« No-kol, štev. 98 S. N. P. J., daseyrh redna mesečna seja za mesee t*, gust dne 13. t. m. ob 9. uri dopd dne in ne ob 1. uri popoldne, kr kor je ponavadi. To je radi tegs, ker se vrši omenjeni dan popoldne ogromni štrajkarski pohqi Govori se, da bode približno 20.-000 delavcev manifestiralo pi mestu. Štrajk je še vedno v polnem tiru, aituscija nespremenjeni in štrajkarji stoje trdno, ter m odjenjajo od svojih zahtev, ak» ravno še v.edno skebi prihajajo r mesto. Seveda vedno prihajajo s tudi odhajajo, ker jim nič kaj m diši ta cementarska sužnost.
Pozdrav vsem Člauoin in članicam S. N. P. J.
Ignse Volk.
" ker na take neopravičljive šalltve smo prisiljeni odgovoriti, poaebno pa Se, ker so od poroče vplca brez imena.
Zakaj ni poslal tudi svojega i mena v javnost! Zato, ker ne mo re dokazati, ksr je pisal v istem dopisu. Da je v Clintonu res vroče solnce, to radi verjamemo; posebno se pa oni bojijo solnca, ki imajo u^slo na glavi in ae zate* kajo v Msd sence, ktera pa misli-ino, da jih ne ohladi dovolj. Poaebno pisec zgoraj omenjenega 4opiaa, čuti posebno vročino, ker g tem dopiaom je dal spin sebi ja-,ko gorko klofuto, ki sc tndi v sen čnem hladu ne bode tako hitro o-hladila. Da je elintonska naselbina lepa, to je tudi res in če jc ista' romantična, je okolica njena ravno tako. In da je "draniatiČna to je tudi res,.ker naše predata ve skozi eno leto, ao bile še vse lej dobro obiskane in so izpadle v sadovoljiwst gledalcev. Sploh ng vsakdo ve, da je dramatika, ljudstvu za izobrazbo. Dobi sc pe tniiitam, kdo, ni u^e tega ra-aquueU. <laei je že precej ameriškega zraka zdvžll. Da jc dotični poročevalec penoaen na svojo o-to je pa jako neverjetno, ker fleer bi n* pisal takih dopisov,
veliko iiKO-imrien. Armsdo iu nvor na rice potrebujejo, da o*voje tu
DOPISI.
Pravico do stavkanja ima žena. volilne praviee ninta. Njeno orožje trge iu ukrute doma ne po k orne ^ fJi t>o|itiAea boj je topo, brez • Irliivee, ki ne ne dado uieiil lllč 0-|j
teln nb^ iztrgati z velikim trudom jj ženskim bojem za volilno prs-Itrkl idd jen i h ugodmiati.	1 vjfo doliivs rssredni boj nov«.
To mi vsntki« /skuj tu* kapitalt krepko ia|KMlbudo. V rssredni boj *li*tii rarre«l v Ameriki priprav I in p«t K.hV i/.Milit i ameriškim ntranaka vzgojs žeaatva ae iipol inih rudnikih dne 7. avgusta
Iroatea, Minn.
Naznanjam javnosti tem potom, vstopajo sveže vrste. Doslej eno da smo delsvei v tukajsnih želes-
za
priHloktoui na tuje trge, ilelavee dolus pa hoče pri«iliti, da bi Isli |Hie« ui, dn ameriški priMiukti ,ie)n, ker je kapitolistični razvoj
nj«je, »|Misiianje «e budi. &cn< so stavkali solidarno a našimi tovari vstopile v delavske bojae vrste šl na Ifesaba Range. Zektave na-
ii m lolje konkurirajo m eto* nem t riru.
KNpitultsti »ui i|oM«-irli irdstki \ ImhJim'ciii let 11
tlljUi
ns tudi nje |totegml v go«|M»darsko liedn PriborUi si mora pulili« ne •la IhmIo! praviee, rnmgo svojege razreda
še ho kite, kot naših tovarišev na M c vilm Večina delaveev vstopila je v unijo I. W, W. Naš organi-rator in stavkovudjn je Ivea Pe
Atoeri more |M«|»eševati. ako hoče-žive rich, rodom Hrvat. Na našem pr kl \i4ji IS utilitaristične nameneiši v i.ulji#u» sveta. Kajpsi auNjvsm pohodu še ao nam ga hoteli
revno neoprotno. Oj poročevalec, kje je Uoje svit le pemet T Botove ti je potemnela, ko ai gle-dsl kake je u lačna vrana sito paaia. iako smešno je tudi da nam nadarjeni poročevalec očita, da nimamo pravil in čerterje. tf udimo se, da se tako za vae zanima. Na njegovo željo mu povemo, da imamo pravila s ksteriml smo ni ssdovoljni; čarterjs ps ne potrebujemo, ker ne pobiramo nič easements Bosi smo ps res vsi in sieer vssk čez svojo o*el»o. To raj cenjeni poročevalec, ia tega rasvždimo, tla nimaš rsvno preveč prazne glsve, ssto te vsbiiae k ns-
Barberton, O«, .j
Upom, da mi bodete odmerili nekoliko prostora v našem lastnem dnevniku, saj zadnji čaa nisem bil preveč nadležen. Od sedaj nadalje se bodemo pa zopet videli večkrat. Posebnega sicer nimam kaj poročati, posebno dobrega ne, kar je pa slabega je pa se veda uujbolje, da ostane dom«. Ampak vedno tudi ne; zadnji čas namreč, je pričel pihati zopet ne kako čuden veter v tukajšni na selbini.
i
Razcepljeni smo namreč na vse vetrove. Nekateri se zavzema jo za cerkev, pretežna veČina pa je bolj naprednega mišljenja, ter se zavzemajo za društveni dom. Pol ducata prav zagriznjeni-h rim skih fanatikov, je pa še celo za božjo pot! Le nič ne ne sinejajte, dragi mi čitatelji, to je Čista resnica; prisežem pri moharnedovi bradi in pinanib hlačah Terbovče vega Toneta. Ako se kdo ogreva tukaj v barbertotaki - slovenski nsnelbini poleg" ceekve tudi za b*Jt|o pdtV j*ldb tega pppolnoma opravičen; kajti kar Imamo v Bar betonu,tega nima živ <krst v Ame riki. Bojim se, da ne bi inesto Bar lierton proglasili sa sveto mesto. Tukaj sc nsmreč hrani svets relikvija, to je 3 kaplje svete taleč je krvi vodiške Johance in tudi majhen komad spodnje srajce, v kateri je svetnice potila sveti krvavi telečji pot. Kje ta svete relikvija shranjene, tega vam še ne <laj ne povem, ker skrivnoat je potrebne čuvati, to pa radi tega, ker še nevem, kako se bode imenoval glavni svetnik sil svetnica v novi romarski cerkvi. Seveda to bo šele takrat, ko 1m> rimska dša m ija dogotovljena. To je pa še vprašanje česa. Najprej ju treba kupiti pašnik, potem se šale po, stavi hlev, da ima rimski trot tudi atreho pod katero bode potem uganjal avoje rimske burke. Tux no je človeku, ko vidi ljudi tavati v temi rimskega fanatizme v dvajsetem stoletju. Vsakdo se še lshko spominja, kako goreče se je molilo v stari domovini za erfar-ja, za "svetega očeta pupeža, za deželsko gosposko, ali ste pa kedaj čuli da se je molilo zs delsv-cs ln u bože ga kmetovalea? Nik dar ne iu tisti bog. katerega se je tako goreče molilo, je dopustil, da je |M»ginilo že miljone moš iu mladeaičsv vi najtopši dobi avojo-
Thomas, W. Vt
Dne 4. in 5. avgusta je tukaj po W.Va. divjala huda nevihti ii strela je na mnogih krajih vdarf la v dimnike in jih razbil*. Vbi-la je tudi enega moža ki je šel je železnici iz Pierce na Thomas.
Vsem tistim, ki so me pistnHa vprašali o delavskih rszuierak t teh krajih, odgovsrjsm sledeči;
"Tu so ljudje zaposljeui v P"-mogovih rovih, kteri vsi a poln paro obratujejo. Nekateri delni se hvalijo z razmerami, drugi JŠ zopet grajajo. Zaslužek je <dv aen od prostora in od delavci w megs. So takšni prostori, v kale rib premoga rji zaslužijo do ne dva tedne, so pa tudi tatfš prostori, v katerih se komaj tir ko zaslužijo, da se preživijo.
Meseca eprils je veliko it'tj družin zapustilo te kraje, »oisiii li, da ai bodejo kje drugje ki boljšega našli. Ali poU*'1"* • zopet vračajo nazaj, ksr j' menje, da je tu še nsjboljhi* nje. Neketerim se morda ae k* dopadln U moja izjavs, siup^p resnična in si štejem v tiste delavce opozoriti ns t skip ne ugodnosti, ksteri nimajo J» mernega zaslužka.
Pozdrav vaem sobratoml
M. kršim.
Jaoksonawille, »
Cenjenim rojskom i" repJJ jam v Cockerill Camp in okoH* naznanjam tem potom, «1* * m vršil velik javni ljudski ** nedeljo 20. avgusta, v C<***T Camp. Pričetek ob t «n P°P"m ne. V slučaju slabegs vre** šil se bo shod v dvorast Frank Poatotniks, kjer po di zborujejo društ vs. rnW' vremenu ps bo shod sa Ksr mo omenjeni sboš ™ pomena, so uljudoo vsh£» Slovenci iz blišnjlh r*^** kor Prsnklin Breezy, ' $ tense in JseksonviH* f oddaljenejših nssrfkin M vdeležiti, kterim je
Ne stuxln ho f0*00' T-. John Uoršsk iašc»W d*^ vomikov, kterik imens r so bils naansnjens.	g
Možje pripeU»te "^ifT-e proge, kakor tndi jstelje. Večjs ko bo* lepši bo vspeh
t * odbili uap.dc. Nm aračn, KLxbouibAttiiwl sovrasuo
ETobuiiraa^«0 aovrgino
□uske poatajo V (Jrogo.
xT.ui (Karpati) srno po6a«l* prou aeveru. 1aločno
iVamhlesuie okupirali neUa> L Vdrd rCSIlWata yundaljM* J.'*, ae uaše čete v okolici OU-
* uiuakuil* v pripraWjene poz*-J proti *S«adu. Pri bikovi ao li Ku*i odbiti.
Nemiko porodil*
Ueriiu. 10. avg. - (Zapadnol*-|{e) Angleški in francoski napa-Mverno od Sonmie, o katerih io yorocali ie včeraj, bili zdro jeni Vjeli smo 374 lysranjepih Mev in vpleniii šest strojnih £ Sovrainik je imel velike life Močan napad Angležev za-,jo not na črto Ovillera—Bazen-, * ni posrečil. Na deenem bre-, Mase (Verdun) so Francozi i-nili več napadov na naSe poz>-je v okolišu Thiaumonta in Pie-ja, toda naš topniiki ogenj jim prizadjal težke izgube. V bo , ua bajonet na ve« krajih j<* bil irraniik prisiljen, da ae je uma-|H. Število vjetih Francozov v u okolišu znaša 350. (Rusko bojišče). Na aevernem jk'u Kurlandije je nai topniiki eijj prizadjal mnogo ikode več-■u številu ruskih torpedovk, mikov io malih jadernie in jih rgual od brega. Rusi so skušali pkoraeiti Dvino iztočno od Fri-iehstadta, toda nai ogenj je to prečil. Močni ruski napadi ob iikhodu, ki se so ponavljali v itih valovih, so bili ustavljeni iriu <»gnju iz topov in atrojnih ik. To ae je zgodilo južno od »btfve, iztočno od Kovela in ae-rno od Kiselins. V vročem boju ovra/.uikom velike premoči amo i mi zmagovalci blizo Kueare Porskaje—Volke; ravnotako o imeli vpešne boje zapadno od taka. Del pozicij, ki smo jih >j izgubili blizo ftelvova, ao ict reokupirale naše čete. Tam
0	vjeli :ir>0 Rusov in vpleniii > strojnih pušk. Število vjetih ao v pri Zaločih je naraslo nO
1	mož iu dvanajst častnikov Eno od Dnjestra ao se umaknile itrijske čete iz črte Nižuijev—-imenica—Otinija.
Rusko poročilo.
Petrograd, 10. avg. — V okolišu kanova smo prekroraeili rc-Koropiec, odbili sovražni proti-M in okupirali celo vrsto hri-r do moata Čez Dujester na že-uu-i Nižuijev—Monastirakaja. vražuik je poškodoval nioat, altu se je umaknil. Odbili smo a iiadaljna protinapada in vje-414 mož iu pet častnikov ter leiiili več atrojuik pušk iu dru-ga materija la. Včeraj ao naše če okupirale mesto Tismeniea ?n I«»rje od desnega brega Dtije-do desnega brega Vorone in too od Tismenice do Htokovobe-Naše prodiranje ae zdaj nadal-r proti HtaniaJavu. V teh bojih hi* generala ladčiskega vje-740(1 mož in 86 častnikov; med *>» jf 3550 Nemcev. Plen pa zna P* topov, med katerimi ao tri kalibra, 63 atrojnih pušk n,,kaj bombnih inortarjev. 'Kavka/.ko bojišče). Zapadno 1 ,J|w«iuchtibsnsa smo pregnali tok* iz važnih hribov in d&bjši 1 vjetuikov. Poskus Tiykog, da pr.Mlirasli v okolišu Kqgla, «e ja M«'Vil jmmJ našim ognjem io na-»"'0 mi začeli t ofenzivo io o-\as Kogbos, južno od r«la V okoliših Musha, Bitliaa f". 'linijska, Scneska, Kar m Knuazana se nadalju f 'vr.„-i boji. Valed hudega pri-p Turkov so ne nsae čete uma P" bitliaa iu Mnsha.
Aagiaako posušilo.
Wtoa, m. ,Vf _ Nemei ao ^•Hirali z večjo Hilo nsše po-,rc>"*kein goedu, drugače J?	mirno. Hrvemoee.
| *'',(,/ierese smo napredo-•i aw Jtr<iov m m iar4ov
r*' fr "d- ... obdršall pridobi-Pri tem je b*> v>. "'•"<» f>d Arraae PNae napadli nemški za Pwarefili pre« ej škode ao-" "d I->om eo Som fMl »>»«■. s U,vr ,14'inka.
P^^cosko porofttlo
•m., l,
H - f Me vero o oj
v ee|„ti okupmrffl nem
^ «<1 golUa neBI
in vjdi 50 Nemeev. Naše prodin
oje v tem okolišu |c nedalinjc in ' ae vrie u*m v korist. Na <Je-
gi\ctp bregu M a kolištt Vcm, ( b
age (Verduu) je e bojevanje 9 p-koliššh Vaipi, Čfcapitre in Chenois. Il drugih krajev bojišča pi nit po sebnfgp poročati.
t
mm v
Haag, avg. ~ g
iicmakik.vojakov je bilo uaMouik V Mattn, glavocM meatu korana, k« in^igifk kMalai pan) t*kaj dnevi booakacdirolo to moefia. lo> podaja io vojatoica je
biU
avg. — Istošpo o Ltf-e£je*An^liie je a^t obiskalo ta^ik mUm do d« tet aeppdiuav, (i ao vrgli nad Itjfoll finilj dvailpt gggb je bilo ubitih in ranjenih. Angleški morngrliški aero-plani 89 lotili čes Holgije včeraj zjutraj io bombardirali postajo Muš travlm* Rn»«ia. Vai ao vjnjjii nendškoii^v^ii, čeprav ao bili izpadata vi jeni vroče mu streljanju ia tal. Pariš, 10. avg. — Nemški aoro-lan, ki je letel nad huaevttle, je il izatreljen na tla. Na fronti ob Romani ao francoski letalci poškodovali fteai nemških aeroplanov, ki so pa ttšli. do svojih črt. EjJen
na nemško tp^HŠtSf SWjlWn^r v* Rot t vel u tM mpim. I« tovalfte
jc bruhnil atolp'jfofcara ih ali^ti' je bilo vaš- akaploslj' Letalec se je srečno vrnil y naše vrste kljnb temu, da je letei 217 milj daleč čes yo*gešjie gore.
Avstrijska aobmarinks potopljena.
. London, 10. avg. — Iz Aten poročsjo "Exchange Telegrsphn", da je francosks torpedovks potopila neko avatrija)co submarinko zadnji torek nedaleč od otoka Krf.
Berlin, 10. avg. — Uradno ac poroča, da jc ena aama nemška aubmarinka potopila od 31. julija do 5. avguata 14 angleških ladij na Severnem morju.
Wilson piše kajaarju.
London, 10. avg. — Brzojavka iz Berlina ss glaai; da je ameriški podanik vprašal za avdijenoo pri ceaerju Viljemu z namenom, da mu i*roči lastnoročno piemo pred-eednikt Wilsons. Zadnji ja v pismu baje raslošil svoje šelje glede dobsve živil v kraje ne Poljakem. Pismo je neki velike politične val-noeti, daairsvno ni omenjeno, da bi veehovalo kako ponudba za mirovno poaredovanje.
To vcat jc dobil "Exchange Telegraph" is Amsterdama.
da
Swji, in pogua^p ^ av a se jc za njuna	Far-
ma rji so odjpji bil, ki js I 1
MMTUmi .
Z veli kun ves4jcm ap i«> raarji *4aj vdrii »roti aW»i a ujih vbraai so BpaUii duigi
Kisli, ko so spozna k#j ao t^a v ZUlOt i
lpgyT^yp VRSTI-
— Wsahington, 10. avg. Nadomestni tajnik Polk je danes formalno razglasil, da je vlada sprejela nsčrt Carranse za akupno mednarodno komiaijo, ki bo reševala razprtije med Mehiko tn Ze-dlnjenimi državami. Čaa in proa-tor, kjer bo komiaija zborovsls, še ni določen. Predsednik je že i-menoval dva komiaarja, ki bosta zaatopala Zed ln jene države. Ta dva ata: Lane, tajaik oddelka za notranje gtvari, ki bo vodil ameriško delegacijo, ki vrhovni eodnik Louia D. Brandeia. |inf tretjega člana komkiije^še ,ni stično, ker predsednik še ni dobil od njega odgovora, dali aprejme ponudbo. Mehiško delegeeijo bo vodil Luia Cabrera, finančni minieter. K*»r je torej meklška vlada zaatopana v delegeciji, je tudi Wilaon imene vel Mana kabineta. Odloki komiai jo bodo predloženi "Wileonu in Ca rranzi ki veljavni bodo šele tedaj, ko jik potrdita obe vladi. Priiaku je ae, da bo komiaijo potovala ob meji in ai ogledala prieadet* kra je ter xaališele razne militarist^-ne in civilne oblaatnike na oIm4i strane meje. Tejoik licneing ne-mera v a poeleti ameriškega posla-nika ttmprej v Mealk« <Hty. Ze te počet je imenovel ifenry P. Wet eher.
xaaassaBsssaBsaeas
tov in organizirali etrošo, da vjemejo tatove.
V noči, ku ae jp bi.nig mgpečina raz'ivala prek polja in travnikov, eo farmarji zopet ležali na preii, aveati ai, da nocoj vjemejo tatove.
Pj> cesti jc pridrdral avtomobil. V njem ata aedelc rov. William, žvpn* oerkvp tf. Psjrla v U k iu rev. Jau.es K«lwax)š Foater iz Western fainriueaa. ki
iu^ika sto miW4*
rji. »n pofua^p
1 m "ft
tumobil.
»»»i 1 '
ilo. Kar-
krniaiu ošaKol, ker je foil lijeat iA>ro£ pg
Chicago, Ql,, 10.' avgusta- —
George Dobda, stanujoč na H^Aelezolivarji Burley Ave, je bil obaojen na act dni okrajne ječe, ker je prtve aal svojega devetletnega eina k postelji, ko su on in žene odšla na 4*lo. Deška je našla policija. • I,Dobda,jp priaual pred kom.ida, jk.ayojpga aina paivoaal *i M M \ Poateyi, ker ae je Jtym |f»jdii,kopalt, ali da a-Ida od dnaia.7!^
Sodnik DmmM m jc dejal, da bi ga poelal ca leto dni v prisilno delavnico, 60 bi ga ne potrebovala družina.
čn<
avfnata. —
Joaeph O' Hare, bogat trgovec is Chicaga, ae ima zahvaliti avoji mladi ženi, da je živ. Sedel je pri oknu v dvajanetem uadatropju v hotelu Pontcbartrainu, ko ae js stegnil in kotel vtrgati cvetko, mu je apodranilo. V tem kriti-nem trenotku ga je vjela njegova žena sa noge in ga potegnila v sobo.
Hotelski detektiv trdi, da jc hotel izvršiti samomor.
Kav York, 10, avusU. — Far
marji izjavljajo, da bodo pod,ra#-li mleko, mlekarake tvrdke ps pravijo, da na bodo plačalo zahte vaue joene. Trpeli bodo največ v, tem boju kenaumenti, če nc pride pravočaauo do sporazuma med farmarji in tvrdlcami, ki izvažajo mleko v uieatu.
Myton, UtahM 10. avgvau. —
"Reaervajtion Newa", lokalen so cialiašični liat, jc prinesel uvod nik, ki ie razpalil tukajšnje far niarje. CUnkar kritizira kongrea. ki jc dovolil miljone za militarizem in nič za umetno namakanje zemljišč.
Wla., 10. avgusta — Charles W. Clark jc uetrelil avo jo šeno in potem vbil še aebe. Živele nista skupaj. Ko je šla žena na dalo, je Clark stopil izza drevesa in jo hladnokrvno uetrelil. Njegova otroka živita pri Clarko-vi materi.
Wja., 10. avgflat*. —
Vlak je povor.il 67letnega Charles Umianda, ko je hotel prekoračiti železniško križišče North Western ielezpicc na Rapids ceati. Uiu land je bil na licu mesta vbit.
0s*piag, T., JU), arguta. -Jacob Unler, vlomilec, je hntel v Hiug JJingu izvršiti aamomor z žepnim nožoin. Bunil ae je večkrat v tilnik, težko renjenega so ga prepeljali v kazensko bolnišnico
Pred meseci je hotel izvršiti samomor na ta način, da je izpil precejšnjo merico desiu(ekalij-
Selma, Ala., 10. avgusta - 60
letni aa ljubi jeni norce Charles Davis je ustrelil 14|etnega dekle ta Uito Patrick, ker ga ni hotela poročiti. Po izvršenem aločlnu jc izvršil aamomor.
Razjarjeni sosedje ao ga položi II nekaj ur kaaneje v rakev, ste in ga poko
— Chihuahua City, 10. e v*. Vil..... _ ______
line čete eo včerej napadle osebpi	iiroy^
vlak na progi Torreon— Durangn iJ^jj
Napo«! ae je izvršil v Norijl, tp»la	_
vojaško epremstvo, ki je bilo na	Okla., 10. pt***- ~
vlek«, je aapedclee sapo«!"« »n j X^llalonu, iiiviemu Makeinu ■kilo vodjo »»enditov. Oeleli " pobegnili.
Oy*ar Ray, M f., *t. avgmsU
7- V |.ong faland Soundu at> vjeli Pfit morskih vplkov. Največji ^e meril fnajst čevljev.
U Savskega sveta.
tysdsUeytaiy 1» pryf »trasi)
LouiavUle, Kentucky, It. avga ftau — Po dolgotrajnem boju ua fkdiieib je odškodninski zakon aa poškoctl >e postal pravomoČen.
Zakon določa, da ae kot odškodnino izplača €6 odstotkov od J*-densktga zaslužka, pa ne manj go| pet in ne več'kot* 18 dolarjev teden. Izplačati ae imajo tudi aa adravniško pomoč, ki ne entnjo psaaegati 100 dolar £e je Sreka iavršitt radikal ijo, se lahko izda še ato v aa adravuiško pomoč. Za ponearečenim delavcem ae izpleza $4,000, ca popolno zmožnost pe #6^)00.
ffcaHaaaga, Teaa., 10. avgusta.
l železo! i var j i v podjetju Cliat-tgnogs Roofining and Foundry po. Še vedno atavkajo. Družba je poklonile deveturni delavnik in povišanje dnevne mesde in plačila od koaa. ftcet velikih livarn je le podpiaalo pogodbo s delavci.
Rlahwand, Va, 10. avgusta. —
Corby Baking Company ja podpisala pogodbo k unijo pekovskih delavcev za dve leti. Pruibe priznava, da zapoali le orgeuiziranc delavce, zniža deseturni delavnik na devet ur dnevuega dela in povila mezdo.
tuaklo, doto., 10. avgusta. —
Unija pleekarjev, aobnlb slikarjev in tapetnih delavcev je ziuegala
v	dolgotrajni atavki. Delodajalci ao priznali vse sahteve in podpiaa-11 pogodbo z unijo.
Aary, Indiana, 10. avgusta. —
Trgovci v tem uieatu ao podpiaa-li pogodbo z unijo trgovakih pomočnikov, ki določa, da ae prodajalne za prodajo na drobno za-pno ob določenem času, kot je po vezano v nogodbi 1 poleg ps vas-biije pogodba še druge ugoduoati za trgovake pomočnike.
—iftkladiični delavci so po kratki atavki na tirgud Trunk železnici i/.vnjevali povišanje mezde in jm-aekno plačilo ca delo po deiopu atu.
Iz flhuf likih BffdMi,
O his holm, Minn. Ko je naš toksini voditelj stsvke pred par dne
vi	odšel po opravkih 11a farme v Wieeinein, ao buržoasnl listi takoj ca vpili, da je ušel. Pred par dnevi ae je vrnil, ter je aedaj ca pet med nami. Da je izostal malo dalje, kot je nameraval, bil je vzrok huda boleceu njegove soproge. Iz tega se vidi koliko je verjeti kapitaliatičnim listom, Če kaj poročajo o delavcih.
Dne 7. avgusta odslovljeua ata bila pri tukajšuem Leonnrd rudniku dva alovenaka bosa in sicer John Lipovce in Jack (Jršič. Vzrok temu, ker ju družba noče več rs biti.
flMNtl lintfM

lokorp. ^ ^JjgjJ^1^7
9LAVNI 8TAN j CHICAGO, ILLINOIS.
umrDQDWK:
I John Vogriš, box 214,1+galle, Ul. I. Podpredaedi.ik; l »ratkovič, R. V D. 4, b. 86, (Jirard. Kane. U. Podpredsednik: Jolgf Kuhslj. »410 JBving ava. S. Ckicago, 1U. Tajnik: Jet* Verderbar, 870» Uvnulale Ara., Ckloago, 1U.
Telephone Lawndale 4W. Blagajnik; Anton I. Terbovee, P. O. Box 1, Cicero. 1U. Zapisnikar: Joku llolek. 4000 W. 81st St., Chicago, IU.
MADZORHI OD8BK:
861 box, Canonakurg, Pa. 141—1st St, U Balls, I1L 074 Ahsay Ata.. Rook Springs, Wyo. POROTVI ODflRK:
Anton Hrast, 8U 96tk Ava., New Dulutk, Minn. Anton Paterlin, 6307 St Clair Ave., Cleveland. O. a«As RadiAak, 670 bay. Smltkon. Pa-Rudolf PieUršek, 431 box. RridgeviUa. Pa.
Albina Hočevar, lg Beard ave., Detroit, Mioh.
URRDKIK n PR08 VRTIM Joie Zavertnik, 8010 Ra^ Crawford Ava.. Gklcage, III
VRR0VNXRDRATKZKl
F J. Earn, X. D., 6208 St Olalr ave., Gtovalaad. Okie. Vsa denarna sadeve In atvari, U as tišeje gUvuega urada, ae llMJp p<*ttUsti na gl tajnika.
afc	P0Blfti,l,t **	aadaorpaga
prepirljiva vsabina prodaadaiku porotnega aMa, A.
-
Vsa druge atvari, ki Imajo stik a "Proavato", izvaemšl apre-membe nsalovov uradnikov krajevnih društev pa "Proaveti", 3019 So. Crgwford Ave., Chicago, 111
KADAR SB ZGODI
ge
aasalbUI, ker vas saalssa, *i»oroliia kajll vsekakor be aaaiaiela tudi
v vail
drug.
OOLA8.
Katere veaell delo v premogoro-vih, naj se oglasijo pismeno ali PS osebno pri M. Krainz, Box H:t, Thomse, W.Va. Razmere ao dobre, ui stavke in delo je stalno. M. Krains Bok 63, Thomas, W. Va
«1 ^13-66.
Mfif MMiinji bolezni
Ali imate slab tak?
Indiaaopolis, Ind. Tu se je vstre lil rojsk Frank Kiber, doma iz I*e-pe Njive, pri Mozirju ua Hpod. Htojerakem. Bil ja član <lr av. Bsr bara št. M, ter š<le let. Zdravnik je izjavil, de ee mu je valed vroMne oairaoii um.
•bsboygan, Wis. Vsled vročine je umrl lu dne .'10. julije rojak Josip ftvigelj.
f*l
Vedi
ao
kotere pri-društvo "Prostost," Hov. 106 % 9. i. v Imparial, ga. dae 4. aoptosnbra t. I
Društvo bode pttfokovolo druga društva na kolodvoru ob 8:30 in 104« min. zjutraj na pa
Po obliodo etedi rane In naetop raznih govornikov.
Potom pa plee in večale cabe ve. Društvo bodg spremljalo brat-
H, il. von Hchick, alavnognan naravni adraynik iii tnravuar Bol garskega Krvnega Taja, kateri je s atumatotisiM*i bolnimi v stalni zvezi in dobiva od onih, katerim je Bolgarski Krvni Oaj vrnil cdra-vje, eele kupe cahvalnih pisem, vam avetnje, da za odstranitev alabega tega in za pridobitev dobrega, najboljše arodatvo Bolgarski Krvni Taj.
Nafi rojak Vinko Luli«h, P. O. Box HI, HuinmU, III, pile tako o tem čudodelnem prirodiieiu zdravilu :
"Jaz aem naročil od vas pred enim ineaeem Škatljo Bolgarskega Krvnega <^'aja, In se mi tnko dope-de, da ga vsak drugi večer pijciif; zdaj lahko tako jetn, da ee skoraj ne moreni doladj najesti. Zdaj pojem večkret več kot prej.
Tno veliko škatljo Bolgarskega Krvnega f'aja, ki traja ca pet meseeev, pošljemo za en <l<dlar ka mor k oil:
Marvel Products Co. MTMSSacH^A.
Pripomba: Ako hočete pošilja-tev oaigurati, pošljite lOe več.
UOODNA PRILIKA.
Na prodaj je dva nadatropna hiša na 5 uliei blizo aloveneke cerkve. Stavbišče (lota) meri 30x120. Poslopje je sealdauo ia opeke, 0 stfh zgoraj ln 0 sob je spodaj, po leg je velik hlev, v pritličju ao tri velike aobe. Pekarna za kruli, ae lo i>gmliia prilika za Hloveuea ali Hrvata. Ullea je tlakovana iu pla Čona. Cona 67,500.00. Nekaj ju treba takoj plsčati ostalo pa sa plača na lahku obroke. Nasprotno je trgovina a groeerljo in ine-aniea.
Proda ae valed bolezni iu ataro> atl lastnika. Ako katerega veseli naj ae izglaal pro W. I, Maaon, na 608 Pirst »i, U laUa, 01,
(7 27, 8 4, 8-11, 8-18.)
VABILO
lin veliko vrtno veselico, Katero priredi dr. Alir, šlev. 142 H. N. P. J. dne 13. avgusta 111](i* ns i*ou' ia lloehnrjevih prostorih, začetek točno oh 2. url pojioldiu..
VZPORRD:
I, Pozdrav predaednika, 2. na* slop pevskega dr. Mir. 3. Žreba-nje prstana vrednega $35 katerega je dr. Mir dobilo kot prvo darilo povodom kontesla. 5. Licitacija le|n> mjaiiegu koitruua, kater«! Ih, vimIII brikjardski župan U. K,-ti. (Jodba lin knofe, katero bodala preskrbela slsviiosnnna harnioiil' karja John ftruko In br. Hud Ko Žel. 7. Zn vsakovrstno dobro kaap-Ijieo in fine kemijske klobase bo i r. v rat 110 preskrbljeno. Ze mnogo-brojiio udeležbo ial strani občinstva iu društev v Calllnwoodu in okoliei vw4'h orguuiMieij ao H a/ prej call val ju jo	(05)
Odbor dr. Mir.
(Ml, 01, <»2.

oiawiwiw\
Narodte s« na dnevnik
**PROSVETA**
Nojbcljll slovenski dnevnik v Zd. državah. Ust prlneša dnevno dobre, podulljlva šUnka, novica la aUregs kraja ln Amerike, sploh celega eveta, zanimive romano ki sobavno štlvo.
Narošoine eUno sa eelo leto 63.00, pol leU 6166 so Zd. drlo ve. Zo nsroloiko isvsp U držav, izvaemši Canada, stan* ss celo leto 64 00, aa pol lota 6186. Ravnotako slane so eelo loto 64-60 lo pol let* 68.86 v meetu Chieago in Ra Chicago,
jMalove la aarošoiae pošiljajte aa slada« naslov:
Aaeilfte vcA
superintendent v okraju ColtOP, ___
j,	in Jr u.trrlU .v»JI V.	^STI IGo
UPRAVKI6TVO Chicago, DL
PROfVRTA ", 8016 So. Crawford Ave
I avino, ko sta	4n# c
dvojnem uno*n> je po« il še ae»>e	r	w	'
P T*.
Ottawa, a,
znani tai4»vi ee kokši v okolišu
, 10 aupMta — Nc
SO kraJli aWi uifsc
Wallace
IadlanappUs lad., 10 avgpsta
Letošnja vtošins hud/' pritia ks tudi ns prphibicioniete, ker in |a>>lejo v volilno borbo, de dobe
miljo
Imperial, Pa.f
(X)
Ignac
drugih mnd aevruo nJ UtUMI» pfi	P"
Farmarji eo ee nevelWeU teh te I nov gleeov.
"PROSVETA
la Ua« pimll i »rsOsk Maral
nakaaalce — Money Order, ■oolofl aa "Prosvete" i. V. f. J- Va rabita
valja apramiHvo
rsocvrri
l ZOLA:
DENAR.
Pid.fi«! M-k.
"Ob kratkem, gospod," j« nadaljevala gro Ara, "odločila »em se zs reč, ki mi je bila doslej toperna Resnično nisem nikdar pomislila, da densr rsste, če je nsložen na obrasli t priznavam, ds je malo neumno, da se človek'starih nr »4,rov in navad, ali kaj ee hoče T Tefko ae je otro-ati nazorov, ki smo #b vsesali s ataririiu ml kom, in jas sem menila, da ssmlje Shms, vele posestvo zadostuje, da so poživimo. Ali Aallbo«. nate velepo^vo .M +	U '
Orofiea jo zardela sramote, da mora povedati, kako leti njeno po*s*trt v propast, kar je vedno tako trdovratno prikrivala.
"Naie veleposestvo skoraj lip obstoji vel. Bili so teiki Časi. Ostala je nam samo ie ena kmr t i je."
ttsksrd je videl njeno zadrego in hotel jo je
obrsbriti.
"Ali madama, danes več ni We n« iivi ob samih kmetijah. Časi, ko so zemljiiia dajala bogastvo, so minuli. Takrat je denar apal v varnih kupih, toda danes pa raste in ae množi deseterno in stotemo. Dandanea denar kroii med ljudmi v bankovcih in v vrednostnih listinah vsake vrste. Ns ts način bomo pomladili svet, kajti bres de-ns rja ni življenja, brez tekočegs denarja, ki valovi povsod in prodre v vsak kot; brez denarja ni cnanosti niti končnega svetovnega miru. 0 — zemljiško bogastvo je ilo sa vselej in zdaj va na pokopaliiču poleg starih poitpft Človek lahko ima miljon v zemljttčih, pp bo bede; če pa ima ie četrtinko tega vloženega v dobri kupčiji proti petnajstim, dvajsetim jal| celo tridesetim odstotkom obresti, tedaj bo Jivel."
Nalahno, toda otožno zmaje grofiea a glavo.
"Težko Vaa razumem, kakor asm Vam rekle. Jaz sein ostanek it tiste dobe, lio so se ljudje bali takih reči in ko so bile zaničevane in prepovedane. Ali jas nisem sama in predvsem moram misliti na hčer., V nekaj letih m mi je posrečilo, da sem privarčevala — oh I majhno svoto..."
Zopet je zardela.
"Prihranila som dvajset tisoč frankov, ki spijo doma v predalu. Mogoče bi s« i« kdaj ke sala, če bi ta denar ostal mrtev bres ploda. Ker pa Vi vršite dobro* delo, kakor mi je pravila prijateljica, in ker stremite ca ciljem, ki jena* vsim svet in dreg, hočem poskusiti. Hkratka, zelo hvaležna Vem lom, ako ml pridriite nekaj delnie vsie bsnker recimo ta deset ali dvanajst tisoč frankov. Moja hči pa more biti priče, kajti ne urnem tajiti dejstva, da ta densr je njen."
A lica je ves čas molčala, kskor ds je njena beseda nepotrebne kljub temu, ds je njen obrei izrsžal precej inteligentnosti. Zsdnje materine besede so jo pa sdrsuiUe. s t< V	V .
. "MoJ denar! O, mama, kar je moje, je tudi
tvoje."	>
"Tvoja dota je, kadar ae omolii, dete
moje I"	/
"Ali mati, ti vei, da as jat ne maram mo-
žiti!"
Hči js izrekla prehitro aaduje besede. Negotov glas jo js takoj itdsl, da misli drugače. K temu je ps še pripomogel sumljiv pogled matere, ki ga je v tittsm hipu m »sadila v njo, ds je deklies brž umolknila. Nokaj trsnotkov sta gledali drugs drugo; nemogoče je jima bilo tajiti trpljenje, ki sta ga skrivoma delili med seboj dan ts dnevom.
Hsksrd je bil selo gsnjen.
"Ako bi ne bilo nobene delnise več, madams, preskrbel bi jih Vam, ps maker dsm svoje IsMtne. Korsk, ki ste gs storili, ms js gsnil do srca in štejem si v visoko čast, da mi toliko sa-upste."
V tistem trenutku je bil Bakard trdno prepričan, ds bo osrečil ti dve ubožiei, in trdno js verjel, ds bo tisto dcftevalo ns nju kakor na njega.
M sti in hči vstauets k odhodu. Pri vratih ae pn grofica obrne liotečs dodati is nekaj'Tm|HB ideji, ki mora hiti drugače zavita v sveti piol^
"Dobile sem nismo od sins ftathtelldiL | K Rimu. pretresljivo pismo glede talostniK. sleme, ki »o nsMtsle VNled rszglsss naie vlads, umakne svoje čete."
"Potrpite, madama t" reče Bakard prspriče-talno. "Vse bomo rešili z dobrim vspehom."
Poklonil mc je žentksma in ju spremil £es »prejemnico, misleč, ds je prazna. Ali, ko se je obrnil, je opszil moža sedečega na klopi, kakih petdeset let stsregs, dolgega in suhega v prlpro sti delavski obleki in irsven njega je sedelo lepo dekle pri oNcmnsjstth letih t bledico n« obratu.
"Ksj še ni konca f Ksj hočete!"
Dekle vstsue in mož se trudi ns vse načine, ds bi pojsMitil svojo prisotnost, tods govoril js tmešsno.
"Ali nisem uksssl, ds ne aprejmem nikogar več t Čemu čsksts tuksj f Povejte ml saj svoje
imet"
"Deži mi je Ime, goapod moj, ln tuksj je moj« hči Nataliji. .."	'......
M»ž je nekaj jecljal dslje, ksr je ps nsre d ilo Hsksnls telo nestrpnegs ln Is ge je mislil |H»ti«niti »koal vrsts, ko pove oni, ds gs potns msdams Ksrolins že dslj čsms in ons tilu je rekla, ds nsj po^nks v »prejemnici.
"O - če Vas je priporočile Karolirm, potem je drugs reč! Zsksj niste takoj povedali T Val«-pite in povejte hitro, česa želite, ker jat aem lačen I"
Ali »o v pisarno, toda Ksksrd jima ni ponudil nedelo* in on mini je stal, želeč, ds ju odprs »i čimprej. Msk.im, ki je po odhodu grofice v»tal i t naslonjača, je ks»sl zanimanje ta prišleea ia radovedno meril deklic« a svojim pogledom Deli je tsčel pripovedovati
"Oospod, stvar je sledečs Bil »em v armadi Nato sem UI si*«* pri gospoda Darij a. sopro-
gu mademe Karoline, HI jVtšl pivovarnar, dokler js živel. Potsm ssm služil pri Lsmbsrtiru, javnemu dražbarjn na trgu. Zatem me je najel BI« tod, bankir, katerega ste menda dobro poznali; prod dvema mesecema ss js ustrelil v glavo in rdaj ssm brst tlužbs. Predvsem Vam moram po-vedsti, da ss oženjsn. Da, porodil sem ss s svojo leno Jožefino, ko sem bil ie slugs pri gospodu Duriju in ona js sluiils ta kukarieo pri svakinji raojsgs gospodarja, katero js potnala tudi madama Karolina. Ko ssm služil pri Lsmbsrtiru, ni mogla biti moja ž#na Um aa kuharico, pač ps jo js vzsl za dskte doktor Renadin v Greneli. Nato je bila vpoeisnf v prodajalnici "Treh bratov" v
uliti Rambuteau, a jez ssm pa brez dela--"
pekard ni mogel vsi posluiati. - • . v tu, "Kaj mens briga vss tof Vi hočete službo,
llMl".	b	r,
. . Deži se pa Bi dal moliti, Hotel js rssiožiti vss nesreče svojsgs Življenja, kako ss j* oženil s kuharico ia kako ss js zastonj trudil, da bi imel službo v tistih hiiah, kjer je sna kuhala. Bilo je, kakor da ne bi bil človek oženjsn. Nikdar nisU imela lestnsgs stsnovsnjs in shajati sta ss morala v gostilnah in objemala sta ss kje ta kuhinjskimi vratmi. Rodila se je pa hči Natalija, katero je moral Deži izročiti drugi ženski v oskrbo do osmega lets, neker jo js vzel k sebi v svojs samsko stanovanje, ko as js bil naveličal živeti sam. 00 tistega čssa je bil on mati otroka. Vtgajal je Na* talijo, vodil jo v šolo, pazil na njo in ss veaslil, ko js tako lepo rssls.
"O, gospod moj, Vi ne veste, ksko jo imam
rad 1 Izobražena je in poltene in malo js deklet, v brUK*|M
^Jto^rtJWW^ eefej pravo evet ko ^(iffitoJH^	ulieah. Ds
ktfte je fi$efs drohsq oVra* m velike oii, ki so jMala Upod kodrov evetlik las. Prepustila je o-
oetu, di jo js feVplU, kakor je bila že vajena, in U njenih briljantnifc o£i je odsevalo samoljubje.
"In sdaj js tukaj godna za možitev. PriHa je lepe prilika, da jo vzame sin naiega soseda, ki isdsluje ikallje, ali fent bi red odprl obrtnijo na avojo peat in zato želi, da ji dam iest tisoč fran kov dote. To ni dosti; lahko bi se oženil t dekletom, ki mu prinese več. Ne smem potabiti, da mi j« umrla lene pred itirimi leti in tepustila je svojs prihrsnks, ker je zaalulila kot kuharice. Torej idej imam štiri tisoč frsnkov — ali to ie ni isfet tisoč, sosedovemu sinu se pa mudi in Nataliji tudi . .
'/' Deklica, ki js posluiala a amejočim obratom, Je nalahno pok i mala, da je res, kar pravi njen ode. : ••	' • - ,
"Moj položaj je vsekakor zapleten in rad ^ da se reši ugodno."
Bakard je komaj čakal kans*. O molu si je f§ uredil tvojo obsodbo, de je omejen, pošten in telo dobrega srca in da ae ie ni odkrižal vojaike discipline. Sicer je pa dovolj, da se je predetevil v imenu Karoline., (
"Zs dobro, prijatelji Imeli bomo časopis io sprsjmem Vas v službo, da poijčeta primerne prostore, sa plaarne. Pustite mi nsslov. Na svidenje l" Ajnpak Deži ie ni bil gotav, temveč je ,nada; Ijeval nekoliko v tedregi:
"Ksko ste prijasni, gospodi Hvsležno sprejmem alužbo, kajti dslsti bom itak moral, čim gre Nafalije od biie. Ali jas imam še nekaj. Iv vedel sem od goape Karoline in od drugih ljudi, da hočete odpreti velik sevod in de boste dovolili
Prijateljem in znanesm, da t Vsmi dslijo srečo, 1 bo itvirala is podjetja. Upam, da boste ie toliko prijetni, da as spomnete tudi nsju in ds nama dovolite nekaj delnic . . ,'f
Bakard je bil ganjen v drugič, da, še bolj ganjen kekor prej, ko mu je grofiea Bovilirjevs tsupala doto svojs hčere. Ne predstavlja li ta pri-prosti delevee, mali kspitalist, ki js spravil sku* p«j oent na eent mslo svotieo, velike množice aa* upnib ljudi, ki bodo tvorili aolidno armado odje* melffv,, fanatfči\o armado, ki daje kreditnemu eevodu nepremagljivo moči Ako je ta človek priiel Jb| »dej bres vsakega oglaievanja, kaj bo šele potem* ko bo henfce dovolj ratbobnana v jav-" fo &akard se je prisrčno smejal, ko je vl->rv«ge delničarja; sdel ae mu je ikl tn obete silni vapeh. prijatelj, noj I Tudi za Vaa bomo i-
' Deli je v onrss as js rsttegnil v srečnem smehu, ds Js nsiel milost pri gospodu.
"Oj, ksko ata dobri! V šestih mesecih bo mojih itiritisoč frsnkov čisto lehko naraslo na šest tlsoi in tsdaj bo dota pripravljena. Ker ste torej sedovoljnl, želim, ds se stvar ursvns takoj. Pri seeel aem denar."
Possgel Je v lep in poloiU aavltek pred Ss karda, kateri ni mogel v hipu valed ginjenosti ni ti besedice (spregovoriti. Htrsini korssr, ki js pognsi premoženja že neitetih ljudi, ae je nasmejal li ares in sam pri aebi js trdno obljubil, da sbofeU tudi lega moža, ki ksie tolik s netmiaja pege taupanja.
•"'AH moj dobri človek« atvar ne gre tako Obdrži Is avoj densr. Zspiasl bom Vaie ime in pla igli boste ns pristojnem mestu, hsdnr pride Čee."«
Da« js odiei vss srečen in oči Natalije so si Jele s is raso tn velihe ssdovoljnosti.
, Ko je bil Msksim sopet ssm s očetom, ga je ponovno podealil. K** *
„ 11 Torej sdaj boš skrbel ta dote mladim de
if "Zakaj ne?" odgovori Hakard veselo. "Src ie dragih ljudi je dobra investicija."
.Uredil js nekaj listin in ss pripravil, ds odi de Ig pisarne Tsdsj se ps nsglo obrne k sinu.
"Kaj ps ti, ne boš vsel nekaj delnie 1"
Ifcfcslm. kl je hodil gori in doli a kratkimi koraki, ss uatsvl pred njim a porogljivo pote™ na ustash.
"Oh, hsj šef Mialii li, ds sem ob pomet f" i /	<Dalje sledi).
KrafcvUHiB beraL
»pisal: Mark Twain.
XXII. Kronnje.
Kronsnjg ae je imelo vriiti
uestminatrski cerkvi. 2e ob treh zjutrsj so prihsjali bogati mehčani v cerkev, ds si pridobe lep pro storček, odkoder bj gledsli redko svnost. Severni ^el eerkve je bil določen za pjemenitaše, Tie so bila pokrita tu S dragocenimi preprogami, a v sredini je bil na iz-viienem mestu krgljevi prestol, pokrit t zleto tkanino.
Že so prihsjali vojvode, grofi, baroni in drugi plemenitaii, odeti krasne obleke, posuti z dragimi kameni. In priili sd poslanci krajev daljnih dežel, blesteči se v sijajnih opravah.
Topovi zagrme v bližini v znak, da je avečanostni izprevod dospel do cerkve. V tem vstopijo visoki cerkveni dostojsnstveniki v svilenih plaščih in z mitrsmi na glavah. Slednjič nastopi vojvoda lertfrd z visokimi državnimi u-radniki, a za njimi prikoraka četa teleane straže v avetlih oklopih. Zdaj zaftimi godba in Toma Khen ti stopi na zviieno mest&. Vii prisotni vstanejo, krasni zv'o'ki alev-nostne pesmi ttepolnijtf ' b6iji hram. Tomo pripeljejo do preeto-la. Svečanost kraljevga kronanja prične.
Nadškof khentrberiki vtame krono angleškega kraljeatva z blazine ter jo dvigne nad glavo ne pravsga kralja, ki je bled v licu drhtel po vaem -životu. Grobna ti šlna nastane v cerkvi. V tem sve čanoatnem hipu prerine se v sredi no eerkve deček, odkrite glave, v priproatem oblačilcu, in dvigne troko kvišku ter reče s svečanim glasom: "Prepovem ti, da položii crono na ono izgubljeno glavo ker krelj Angleške aem jazi'
Že se jc stegnilo par čvrstih rok proti drsnemu dečku, ali kraljev sko oblečeni Toma atopi par korn kov naprej in vikne glaano:
' Pustite ge, ne dotaknite ae ge On je resnični kralji"
Nepopiana zsdregs se poloti vse skupičine. Vojvoda Hertfrd pa tapove s ostrim glaaom: "Njegovo Veličanatvo js sopet obolslo. Pograbite tega /nelege potepu ha!"
A Toma udari z nogo ob tla in
rečeš
"Ne teknite ga! On je kralj!' Stegnjene roke omahnejo vdru gič. Deček pa stopi z mirnim ko-rSkom do preatola- Toma pa pa de na kolena pred njim in reče ra dostnim licem: "Oj, moj gospodar in kralj, dopusti da ti Toma Khen ,tl kot prvi priaeŽe zvestobo! Vzs mi krono in položi si jo ns glavo prevsemi zopet vse, ksr je tvoje.'
Vojvoda Hertfrd pogleduje se daj bersčs, sedsj krslja in opaši da sts si obs dečka čudovito po dobns. Opszil i so to tudi drugi pričujoči..
Vojvoda razmišljs za hip, ka ko bi dobil nepohit dokaz, jeli ta revno oblečeni deček rea kralj Čelo se mu zjasni, pa vpraša de čkat
"Kje je veliki državni pečat nik! Odgovoriš na to ' Vpralarijt prav, pa je vse jsano, ker aamo nekdanji i£ine uelski zna zanj fn more odgovoriti na to vprašanje. Ker pokojni kralj je malo dni pred avojo amrtjo dal pečatnik ahraniti kraljeviču, od takrat pa ae jc pečatnik izgubil."
Deček mu odgovori zinirnim glaaom: "To hočem takoj povedati. Lord Džoan pohiti v palačo v mojo aohico. Tam viai ob atcui milanski oklep s čelsdo. Poglej v čelado. Poglej v čelsdo, tsm boš nsiel veliki drftsvni pečatnik!"
Ijord Džoan odhiti, medtem pa pripoveduje Toma Khenti pred ■brano gospodo^ kako je prišlo do tega, da sta kraljevič iu berač pred dnevi zamenjala svoji obleki in avoji ulogi. Vsi so sc čudili tej povesti. Ae bolj ps se zsčudljo,
Ali pravi kralj gs zavrne i "Ne tako, nihče naj ne položi roke nanj! On js moj varovance 1"
Toma se mu zahvali na kolenih. A ko bolje opazuje državni pečatnik, ki ga je držal lord Džoan v roki, ss nasmehne in reče:
"Glej, krslj moj, jst sem tudi vedel, kje je ta pečstnik, ssj si gs onega dne, ko sva tamenjala oblačili, skril pred mojimi očmi v ono čelado."
To je pa s čudno"-meni nato kralj, "de niši snel sanj, ko so te porprsievsli ta pečatnik."
"To ni nič čudnega,'' odvrne Toma, "ksr nisem vedel, je ta zlata rsč pečatnik, popise V. p* mi gs ni nihče od vseh onih, ki so ge ioteli od mens. Vendar asm pogosto rabil to*»&"
'Ti si gs rsbilf Čemu pa T " vpraia krslj.
"Tolksl sem ž njim orehe," odvrne Toma nedolžno, a koj zardi, ker krohoten smeh ae rszlegs po cerkvi na ta njegov odgovor. Ali s tem je minil tudi slednji sum, je-i konečno ni Toms kralj. Ker ds bi sngleiki krsljevič ne poznsl državnega pečstnika, to je bilo it ključeno.
Dečka sta sedaj zamenjala oble ii, in nato ae je kronanje nadelje-vaty. Pravega kralja ao mazilili in kwneli* aro«* toppv je naznanja to jlfondomi vn^gleški. imfi jb
Bdvard kot kralj.
Majlz Hendn je povsod iskal iz-gubljensgs dečke, a najti ga ni mogel več. Slednjič ga opomni glad, da bi bilo dobro kaj jesti. Iiče po svojih žepih, a ne nsjde niti vinarja; v gnječi so mu namreč tatiči pokradli ie opo malo, kar je imel. Truden in lačen je prišel alednjič izven mesta ter legel v gr-raičje ob Temzi. "Tam je zaspal. Ko ae prebudi drugega dne okoli poldne, vrne se v mesto, premišljujoč, do koga bi ae obrnil, da bi mu pomagal is stiske ter mu po-aodil kaj denarja. Spomni se starega goapoda Hemfri Merloa, ki je bil dober prijatelj pokojnega njegovega' očeta. Ker je bil stari Hemfri Merlo dvorjenik, krene Mejls k kraljevi pslači, da bi ga tamkaj na kakien način naiel.
Ko stoji tako pred kraljevo pa lačo, sapaii malega dečka, kf ga je ostro ogledoval. To je bil oni de ček, ki so ga iibsli mesto kralja. , "Hm,' si miali ta deček, "ni li oni čudno opravljeni mož tisti kla tivites Mejit Hendn, po katerem je krslj toliko povprkievsl. Po popisu mu je sličen kot jsjce jaj cu. Da bi ga vpraial f"
Medtem pa je Majlz že pristopil k dečku in ga nagovoril: "Zdi se mi da prihajat s kraljeve palače f"
"Da, gospod."
"Jeli ne poznaš gospoda Hem-frija Merloa, starega dvorjani ka?"
Deček ae začudi in misli: "Oj dobri Bog po mojem pokojnem o četu vpraša!" Glaano pa reče: "Seveda ge poznam."
"Potem proaim te, reci mu Majls Hendn, ain njegovega pri jatelja, pokojnega Riharda Hend na ge čeka tu punaj in bi rad go voril ž njim."
Deček ee ie *a£udi, a reče: "Počsksjte za hip, takoj se vr nem t" In Itgkie V'palSd, |0 Ijtak^tj« dskešifotrpežljivo, i espssili ao #a strsŽsrji pri graj ekah vrstih, in ker se jim je zdel sumljiv klstež, ga pogrsbijo in mu vssmejo meč. Poveljnik straže pa ukaže preisksti mu žepe. Nehote Majls pri tem povelju nssmeh ue, misleč si: "Ssm Bog daj, da najdejo v mojih žepih kaj. Jas aem jih atokrst preobrnil, s poče nega groia niaem našel v njih."
V tem pa ae vrne mali Hemfri Merlo s častnikom. Ts urno zspo-vs, nsj vmejo Msjlzu meč ter se pokloni pred njim in gs pelje v krsljevo psl&čo. Tsm sprejme Msjlts dvorjsnik, ter gs vodi preko dolgih hodnikov, skozi krasne sobe, in mimo visokih plemičev, ki so se ubogemu vojioskiSrjgtoboko klanjali, s začudeno glodali na
A zdajci mu šine dobrt J., glavo. Odločno atopi do .J!*1 zgrabi ta atol, ga nese rane in sede nsnj. Zlovolj^rl rsnje okohstojee ^ krslje na Msjlza, kater
teli ie pahniti a atola
Ns teknite ga, on j* , pravu!" reče kralj la
čujte, vi vsi tukaj ^ ^ to moj dragi m verni 8lugl jJJJ Hendn. On me je » »vaji* obvaroval smrti, zato mu JJ gov kralj podelili viteško i £ me je obvaroval sramote «u* ? je prevzel mci>i naineuje^^J ua sv<W reme. Zato sem -T? val tk grofa, in sprejel bo uZ posestva, kolikor priptda tej? sti. Slednjič sem mu podelili? no pravo, da ime sedeti v kJE navtočnosti."	™
Vsi so strme gledali na prip* stega vojščaka, sedaj grof*^ mu zavidali sicer zasluženo W Poaebno pa navzbči njegov brgi hudobni Hugon.
Majlz pa poklekne na eno kot no pred svojega kralja in mu p* da roko, ter mu ginjen pri*b zveatobo. Nato stopi vstran.
Kralj pa pokaže na Hugom s zavpije srdit:
"Primite onega razbojnik«. Oš vzemite mu svečano obleko is m časti ter premoženje, do kstedfc je prišel z goljufijo in lopoviti*. In shranite mi ga pod ključem,ds kler ne vprašam po njem!" In zgodilo se je tako. Zdaj pa privedejo Tomo Khen. tijo pred kralja. Toma je bil obi* čen v lepi, a nekako posebni leki. Pred kraljem poklekne, i u reče:
"Spoznal aem zdaj, da ii mist le tedne državo prav in uulosrčas vladal. Zadovoljen sem s teboj! Hočem akrbeti za tvojo vzgojo i tvoje blagoatanje, a tudi u o« tvoje matere in tvojih sester, ki i jih zopet našel. A ker si bil n k'aj dni kralj, zapovem, da se ti is kažejo tudi vnaprej posebne časd Nihče ne sme nositi obleke taki barv in takega krojs kot ti, ii vsakdo, ki te sreča, mors te p zdraviti!"
Toma vstane ponosen in irrig poljubi kralju roko in pobiti J avoji materi in/svojima neatraiq da ae ž njimi skupno poveaeli m je sreče.
XXIV. Bldep.
Malo nam preostaja še povedi
ti.
Hugona so pregnali is Angleft umrl je v tujini.
O Tomovem očetu se ni nikel nič več slišalo.
Majlz Hendn in Toma Khd pa sta ostala kraljeva IjubljosS in zelo sta žalovala po njem, ksj po kratkem, a zelo blagem vbil nju umrl čez par let.
Dokler pa je živel, je kralj H rad pripovedoval, kako »e je i koč klatil kot beraški sin po nt tu.
Pogoato je dejal, če mn je U dvornik očital, da premilo vladat
"Kaj veš ti q stradanju in ^ ■ki f Jaz in moje ljudstvo to p znava, a ti ne!"
_ Kuhe se izvaoredno kiti
' ronože. Profesor 0. Howsrd j» I
^računal, koliko potomcev
i*'
bko ena eama muha, ki leže ksr I vrsti itirikrst po 120 jsjšnj S setih dneh se rszvijejo mlsdli he iz njih. Iz tega sledi, ds m ens muhs, ki je legla 1. jumjM vikrat jejčeca
480 d
10. junija 20. junija *30. junija 10. julija 20. Julija
47,800 *
6,912,000 *
869,440,000 * 84,252,800/100 ■
Vzemimo ds je vsaka
mah« P
»vprečno pol centimetra <i«lC»jV jnisliino to veliksnsko muh postavljeno drugo umm tedaj dobimo ogromno vr«w bi dsla v kilometrih ursiessr vilo z dvsjsetimi ničlsisi ^ znsno, so muhe slssti mm škodljive, ker vse obletrj^^r
ko se vrne lord Džoan ter drli" v i njegovo razdrapano obleko, do naiajo^ HoIezenske 1 . J^ viaoko dvignjeni desnici debelo,! prestolne dvorsne, kjer gs pusti	hlfro * ^
zlsto, okroglo ploščo, v kstero je "redi visoke gospode. r r>	tem ^ preganjan #
bil vrezsn pečat sngleške drUye.| Majlz je ksr strmel in misli! je,	, ^ . -tf+p*
Zdaj zsori po cerkvi gromoviti|<U ssnjs, ni mogel rszumeti, ksj — ho647 \Tn U^H klic:	vse to pomeni.	^	Stf«^1
"Živio, nsš prsvi krslj!"	Ozre se ns prestol, kjer se je hinjske soli. Vsjk ^ ^
Ko se klicanje poleže, vzklikne mlsdi krslj rszgovsrjsl z nekim «» "doščs >»ndar#'"f(i ^ Toms:	Ivojvodo.	večkrat Umiti m aleal
"Grom in strels!" se zsčudi Petrolej bo gorel P^ • Msjlz, "ksj li ne sedi tsm oni!in w eksplodirs.
"Zdsj moj krslj, sprejmi svoj krsljev»ki plsšč in vrni liersške-mu Tomu njegove cspe.'* I Vojvods Hertfrd
'mu Tomu njegove cspe."	krslj ssnj, oni revček, ki sem gs -	opiH
f Vojvods Ilertfrd ps poksže s toliko čsss Iskal. Mogoče ps le ni - Indar Ikrep14 ™ il prstom ns Tomo in krikne srdito: on.mogoče je oni norček, ki gs jsz okno. Tsko ■P™**^^l^JJ "Vrtite tegs malega lopova v iičem, le tsko silno podoben so ^se ti ns prsii v sobo. a»
T««rl"
gleikema krslja. Ali pa ssnjsmf"
okno.