Edizione per Testero — Inozemska izdaja Leto LXX1 a Štev. 158 a V Ljubljani, v četrtek, 15. julija I943-XXI Prezzo - Cena L 0.80, Naročnina mesečno 18 Lir, ca Inozemstvo 31.50 Lir • nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, es Inozemstvo 65 Lir. Ček. rad, Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserata. Podružnica! Novo mesto, Izključna pooblaščenim *a oglaSevnnje ItaRJnnskega In tujega izvora) II n ione Hubhlicita Ituiiana S. A, Milano. Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka la dneva po praznika. S Uredništvo In apravat Kopitarjeva i, Ljubljana. | Redazione, Amiainistrnzionei Kopitarjeva fc, Lnbianau | Telefon «001—401». ConcesMonarfa e■ Pcarl<. I •(itatro caccia predetti sono da ritenerc affondati. * 11 Sommergibile che lin aTrondato Pincro-ciatore nclPnzione di cui'dato noti/in il bollettino No. (141 e comandato dal Tcn. di Vase. Arcangclo Gilihcrti da Napoli, * Le vitiinic delle inenrsioni su Reggio Ca-labria o Mcssinn citate dal bollettino di ieri sono šalite per Reggio Calnbrin a 10(1 morti c Teriti, c ascendono per Mcssinn a 76 morti c 2 leriti. Hudi boji na sicilskem bopku Potopljeni: dva parnikc, en rušilec; poškodovani: šest križark, dva rušilca, velik trgovski parnik Sovražnik je izgubil 34 letal Podmornice potopile štiri rušilce in 15-060 taki pamk Vojno poročilo št. 1145 Glavni stan italijanskih Oboroženih sil objavlja: Sovražniku, ki stalno oskrbuje svojo ofenzivo z novimi oddelki, sc je posrečilo prevladati obrežni ziivoj od Licate do Auguste, pomikajoč se proti gorskemu predelu na jugovzhodu Sicilije in se je pokazal v ravnini Catanije. Na vsem bojišču so italijanske in nemške čete zapletene v hude boje. Skupine naših terpednih letal so pri nočnih poletih vzdolž obale vzhodne Sicilije potopile dva velika parnika in rušilec in poškodovala šest križark, od teh eno težko, dva rušilca in velik trgovski parnik in mnogo drugega manjšega ladjevja. V letalskih dvobojih nad otokom so lovci osi sestrelili U letal, 12 drugih leta! pa je uničilo topništvo Sicilije, štiri letala je sestrelilo protiletalsko topništvo na Sardiniji, 7 torpednih letal pa naše edinice na plovbi. Štirinajst naših letal se ni vrnilo z dnevnih poletov. Na srednjem delu Sredozemskega morja jc podmornica pod poveljstvom poročnika bojnega broda Alberta Donata iz La Spezie potopila 15.000-tonski parnik, neka druga podmornica je pod poveljstvom poročnika bojnega broda Pssquala Bcl-trama iz Savone oddala salvo torpedov proti skupini rušilcev, od katerih sta bila dva zadela; tretja podmornica pa je pod poveljstvom poročnika bojnega broda Renata Scandala iz Castel Franca Emi-lia torpedirala rušilec vrste »Jervis« in rušilec verste »Pearl«, Smatrati jc, da so vsi trije rušiici potopljeni. * Podmornica, ki je potopila križarko, o kateri poroča vojno poročilo št. 1143, je pod poveljstvom poročnika bojnega broda Arcangela Gilibertija iz Napolija. * Žrtve poletov na Reggio Calabria in Messino, omenjene v včerajšnjem vojnem poročilu, so se v Reggiu Calabria dvignile na 100 mrtvih in 53 ranjenih, v Mcssini pa znašajo 76 mrtvih in 2 ranjena. Tanger, 14. julija. AS. Člani i talijanske kolonije so včeraj popoldne zapustili delo in sc podali m sedež italijanskega konzulata, da bi tam izrazili čustva vzajemnosti in predanosti italijanskega prebivalstva režimu in Duceiu. Generalni konzul jc v svojem govoru poveličeval visokega duha borbenosti italijanskega naroda in italijanske voiske in je povabil navzoče, da naj z zaupanjem gledajo na moralne in materialne sile vojakov in italijanskega ljudstva, prav tako pa nai verujejo v neizogibno zmago Italije. Množica Italijanov je priredila prisrčno in navdušeno manifestacijo za Kralja in Cesarja, Duceju, vojski in sicilijanskcmu prebivalstvu. Bukarešta, 14. julija. AS. Romunski ti^k pove- ličuje resno in junaško obnašanje italijanskega ljudstva in podčrtava, d.i angleški in ameriški napad ni prišel nepričakovano ter jc zelo povečal voljo Italije upirati sc in zmagati. Finsko vojno poročilo Hclsinaki, 11 julija AS. Finsko uradno poročilo prav:: V zadnjih 24 urah jc bil na zahodnem odseku bojišča pri Aunusu odbit napad maihnega ruskega oddelka. Na drugih odsekih bojišča nič posebnega. Ustica Strbmtioli G> L i p a r i cP»nirta f^P»nl«ll«ri« j c P J Mero /. de //e Correnft Sovjetski protinapadi so se ponesrečili Siloviti boji pri Orlu — Sovražnik izgubil nad 400 tankov — Angleška letala so poškodovala aachensko stolnico Hitlerjev glavni stan, 14. julija. Vrhovno poveljstvo nemške vojske jc objavilo danes naslednje poročilo: Moč ni protinapadi Sovjetov v prostoru pri B je Igo rod u so se včeraj ponesrečili z najtežjimi sovjetskimi izgubami. Samo v enem odseku sta bila 2 sovražna polka popolno-na razbita in mnogo ujetnikov zajetih. Sovražnik jc Sovražni rnrnm z italijanskim šolstvom Rim, 14. julija. AS. Neki švicarski list razpravlja o mirovnih pogojih, ki bi jih Angleži in Amerikanci dali Italiji, če bi ta podpisala svoj konec z vdajo. List priznava, da so razumljivi vsi pogoji razen tistega o šolskem pouku, ki je docela nesmiseln. Na te besede švicarskega lista si dovoljujemo pripomniti, da ta pogoj ni prav nič nesmiseln. Znano jc, da v Združenih državah že dolgo govore o preosnovi šolskega pouka, ki bi jo bilo treba izvesti v osnih državah. Ta preosnova naj bi mlade rodove za vselej rešila vplivov fašistovskega in narodno-socialističnega nauka. Argentinska zunanja politika ftuenos Aires, U. j ul. AS. Nova argentinska clada jc dala izjavo, ki kaže, da sc bo zunanja politika Argentine najbrž prilagodila politiki drugih ameriških držav. V odgovoru na pismo dr. Guania, predsednika medameriške komisije za politično obrambo, argentinski zunanji minister admiral Storili zatrjuje, da se argentinska vlada resno zanima za vprašanje o pomoči, ki naj bi jo Argentina dajala za varnost ameriške ccline. Omenja, da jc vlada že izdala ukrepe, ki prepovedujejo skrivno radijsko poročanje. Poleg tega pravi, da bi argentinska vlada rada začela sodelovati z omenjeno komisijo in jc zaradi tega imenovala opolnomočenega ministra dr. Giiillcrma de Aclmvala za argentinskega zastopnika v njej. Komisija ima stalni sedež v Montcvideu. Minister pravi tudi, da bo vlada razpravljala o.l, in 17. točki sklepov, sprejetih na vseameriškem kongresu v Rio de Janeiro. Ta poslednja točka se nanaša na nasprotnikovo delovanje, nevarnosti Amerike, prva točkn pa priporoča pretrgati diplomatske stike z državami trojne zveze. Če bodo sklenili, da točke 17. ni mogoče uvel javiti brez uvel javi jen ja I. točke, jc treba pričakovati, da bo Argentina pretrgala diplomatske zveze z državami osi. Lisbona, 14. julija. AS V portugalskem mestu Cavilha se je v cerkvi zrušil na vernike strop, ki so ga popravljali. Nesreča se je zgodila ravno tedaj, ko je bila sveta maša. Trije verniki so bili ubiti, 23 pa ranjenih. Govore o profesorjih in učiteljih, ki znajo oba osna jezika in ki naj bi »zdravili mlade Italijane in Nemce z učenjem nove Itooseveltovc demokratične besede«. Novi pouk bi seveda zahteval, da sc spremene zlasti šolske knjige za zgodovino, da bi italijansko mladino enkrat za vselej rešil dražeči h spominov iz preteklosti. Rimsko zgodovino bi omejili na najmanjši obseg ali pa jo potvorili, kar je še slabš'e.' Da koga ozdraviš od ccznrstva, je treba Cezarja spet ubiti ali pa ga sramotiti. Jutrišnja italijanska mladina, ki ne bi več poznala doinotožja po rim-stvu, bi sestavljala nedolžno krotko čredo v službi nesmrtnih načel ter njihovega največjega preroka Delana Rooscvclta. izgubil v tem odseku tudi včeraj spet nad 200 oklepnih vozil. V prostoru vzhodno in severno od Orla so izvedli Sovjeti spet /. ojačenimi silami močne napade. Boji, v katerih sovražnik kljub najtežjim izgubam ni dosegel nobenega uspeha, sc trenutno, potem ko so nemške rezerve prešle k protinapadom, še /. veliko silovitostjo nadaljujejo. V zadnjih dveh dneh je sovražnik tudi tukaj izgubil nad 200 oklepnih vozil. Nemško letalstvo je z. močnimi silami poseglo v borbe nn vzhodni fronti in uničilo številna oklepna vozila ter sestrelilo 212 sovražnih letal. V južni Siciliji so nemške in italijanske čete še nadalje v težkih bojih s sovražnimi izkrcn-nimi četami, ki skušajo napadati iz črte Augusia-Licata naše postojanke v gorovju in južno od C a -t a n i j e. Nemški in italijanski letalski oddelki so z uspehom nadaljevali svoje neprestane napade proti britansko-ameriškemu vojnemu brodovju in transportnemu ladjevju, 34 sovražnih letal je bilo v Sredozemlju sestreljenih. Oddelki britanskih bombnikov so izvedli v pretekli noči težak terorističen napad proti mestu A a c h e n.. V stanovanjskih okrajih notranjega in starega mesta je nastalo veliko razdejanje. Mnogo javnih poslopij in kulturnih ustanov {c bilo uniče- »>ll Neodvisnost azijskih dežel se uvaja Obljube trojne zveze azijskemu prebivalstvu se uresničujejo Šonan, 14. julija. AS. Po vojaški zasedbi Bir-manije, Malajskega polotoka, Nizozemske Indije, Filipinov je japonska vlada takoj v skladu s svojim programom začela hitro obnavljati te pokrajine. S tem postavlja Japonska vlada temelje za bodočo politično neodvisnost, ki naj tem pokrajinam omogoči, da bi se same vladale. Kakor je znano, 60 bile vse te pokrajine dejansko do sedaj gospodarsko izrabljane od 9 milijonov evropskih prebivalcev, dasi živi v teh pokrajinah nad 60 miljonov ljudi, lujec je nasilno do sedaj temu prebivalstvu ukazoval, kaj mora saditi in koliko pridelka mora oddati raznim družbam v Indiji. Te družbe pa so bile v rokah židovskih bančnikov v Londonu in v Amsterdamu, domačini pa sploh niso smeli imeti nobenega deleža pri teh dohodkih. Neodvisnost Malajskega polotoka se sedaj proučuje, uvaja sc neodvisnost Filipinov, ki so bili do sedaj v ameriškem suženjstvu in gibanje neodvisnosti sc širi na Javo. V Diakarti je hiln posvetovanje japonskih vojaških guvernerjev na Javi in na tej konferenci so obravnavali upravne ukrepe, ki naj, omogočijo prebivalstvu sodelovanje pri vodstvu zadev. Doba anglosaškega suženjstva je mimo in obljube trojne zveze temu prebivalstvu se uresničujejo. Švicarski protest v Londonu Bern, 14, julija. AS. Uradno je bilo objavljeno, da jc bilo švicarskemu poslaništvu v Londonu naročeno, da naj z vso odločnostjo protestira proti novim hudim kršitvam švicarske nevtralnosti. Mnogo angleških letal je v noči od 12. na 13. julij preletelo švicarsko ozemlje. Poslaništvo mora zahtevati povračilo škode, ki so jo prizadejale bombe, te bombe so angleška letala metala na švicarsko ozemlje. Knox o nevarnosti podmorniške vojne Lizbona, 14. julija. Polkovnik Knox, ameriški mornariški minister, je izjavil, da so se sicer ameriške pomorske izgube v maju in v juniju zmanjšale. Toda podmorniška vojna pripravlja še mnogo presenečenj Združenim državam. Amerika se mora namreč bojevati proti zelo žilavemu nasprotniku. (RR.) nih. Aachcnska stolnica je bila zadeta; Prebivalstvo jc imelo težke izgube. Pri prihajanju :n cdlctu ter nad mestom je bilo sestreljenih 21 bombnikov. Kakor poročajo naknadno, jc bilo iz skupine bombnikov, ki jc v noči na 13. julij napadla Tu-rin, pri doletu in odlctu od nemške protiletalske obrambe sestreljenih lt štirimotornib letal. Nemška bojna letala so v pretekli noči napadla z bombami vseh kalibrov pristanišče in mesto Huli in vojaško važne cilje ob južni obali Anglije. Berlin, 14. jtdija. AS. Nemško letalstvo je včeraj silovito napadlo topniške postojanke in sovjetske kolone za oskrbovanje na točkah, kier najbolj besni borba med Bjclgorodom in Orlom Skupine slrmoglavskih !c'ai so tudi večkrat zadele zbirališča čet in stroiniška gnezda ter metalce plamenov. Uničenih jc bilo 71 sovjetskih tankov. Mnogo topov jc moralo umolkniti. Lovci in protiletalsko topništvo je včeraj skupno sestrelilo 103 sotjetska l»-tala, nc da bi Nemci imeli kakršne koli izgube. Stockholm, 14. julija. AS. Londonski listi pišejo, da je bil napad, ki so ga nemška letala dne 12. 'ulija izvedla nad Londonom, eden najhujših. Škoda v prestolnici in v nekaterih drugih kraiih Anglije je precejšnja. Vkljub izredno obsežni protiletalski obrambi so nemška letala nad Londonom več ko pol ure uveljavljala svojo premoč in so na mesto zmetala mnogo zažigalnih in eksplozivnih bomb, ki so pauie na industrijske naprave. Ameriški list svari pred optimizmom Bt-enos Aires, 14. julija. AS. »Ncwyork Times« objavlja članek o splošnem položaju in pravi, da dejstvo, da so zavezniki po dolgem času obrambe prešli v ofenzivo še ne pomeni zmage. List piše: »Dasi je Nemčija izpostavljena letalskim napadom in kljub svojim preteklim izgubam, je ta država še vedno tako velika, da morajo zavezniki razviti vse svoje sile, da bi jo premagali. Japonska postaja vedno bolj močna, ker izrablja svoje zasedene pokrajine. Potem, ko so sc zavezniki izognili porazu, stoje sedaj pred nalogo, da morajo uničiti države osi. Edina smernica pa jc. da ie treba smatrati to nalogo za težio, kakor pa je bila prva.« Japonci hvalijo sicissko obrambo Tokio, 13. julija. AS. Ves tisk piše obsežno o bojih v Sicibj Dnevnik »Naitku Simpo« podaja mnenje japonskih vojaških krogov in pravi, da je sedanji potek bojev na Sredozemskem morju zanimiv tudi za vzhodno Azijo Zdi se. da <.o operacije na Sredozemskem morju v časovni zvezi z boji v Rusiji, in prav tako sovražno olenrivo proti otokom Rendova, Nova Georgija in Nova Gvineja List pripominja, da ie sovražnik na vseh bojiščih sprožil istočasno ofenzivo, ki pa se ii bodo države trozveze kar najučinkoviteje uprle. List poveličuje pogum čet ki braniio Sicilijo, ga poročilo pa dodajajo, da . vprašanja* v kakšniii okoliščinah kmet obdeluje zemljo. Zanjo Je bila važna samo duhovna vez, 1« je družila zemljo s človekom, ki se je sklanjal nad njo, miselnost tega človeka, ki je živel v skupnosti z naravo in po njej z Bogom. Dobro je vedela, da je kolektivna posest Ohranjala v kmelu nebrižnost ln nagon k nomadskemu življenju; tocla prav ta nagon je nagibal kmet-sko ljudstvo k temu, da so so podajali v velikih trumah na dolga romanja. V carlčlnlh očeh pa Je tak romar bil mnogo večje važnosti, kakor pa kmet, ki je bolj mislil na svojo njivo kot na svojo dušo. Bilo je torej več psiholoških razlogov zaradi katerih je carica bolj verjela Stolipinovim sovražnikom, kakor pa njegovim prijateljem, šo bolj pa Je postala nezaupna do njega polom ko je spoznala, da Rasputin, katerega je sprejel, kakor smo Že omenili, na carjevo željo, ni naredil nanj ugodnega vtisa. Car je poslal Rasputina k ministrskemu predsedniku predvsem z namenom, da bi mu ozdravil bolno hčerko. Dva meseca pred Rnspulinovim prihodom je bil izvršen na Stollpina terorističen napad. Alentalorji so pognali v zrak ministrovo vilo. Kakih trideset ljudi Je bio ubitih in med številnimi ranjenci sta bila tudi dva ministrova otroka. Posebno ena izmed ministrovih hčerk jo bila prav hudo ranjena. Razumljivo je, da sta vladarja posvetila vso pozornost ministru, lii ga je nesreča tnko hudo zadela v njegovih najdražjih in ki je tudi sani komaj ušel smrti. Da bi bil v bodočo bolj varen, mu je car odkazal stanovanje v carski palači, kamor se Je minister preselil z vso svojo družino. Tu je po carjevi želji sprejel Rasputina Ta obisk pa ni imel nikakega uspeha. Obiskovalec ni naredil na bolno dekio naknkega posebnega vllsa In ludi njeno zdravstveno slanje se nI niti malo obrnilo na bolje. Kar se pa tiče Stolipina, je lo preveč dobro poznal svet, i/, kaicrega je izšel Raeputin, da bi tn mogel vzbuditi v njem kakršno koli zanimanje, Pozneje je bil prav o« tisti, ki jo opozoril carja na nevarnost, ki jo jo predstavljal Rasputinov vpliv. Ob prvem srečanju pa so jo omejil na prezirljivo zadržanost, kar pa carici nikakor ni bilo po volji. Ta minister, ki je hotel delati predvsem za narod, ni imel nikakega razumevanja za ' ljudsko dušo, za vernost, ki je bila pravi zaklad te duše? Od tega trenutka dalje se carica nI več zmenila za Stolipinovo politično prizadevanje. Videla je v njom samo še čislo navadnega ministra, kakor jih je bilo že mnogo; morda jo bil sposobnejši od drugih, nikakor pa ni bil poklican, da reši Rusijo. Carica Je bila prepričana, da rešitev ne more priti po gospodaiski ureditvi, paB pa po ljudski mistiki. Ker ni razumela Slollpinovega dela je postala do njega hladna in v njenem srcu se je začenjala vzbujati celo neka mržnja do njega, ker jo videla, kako je njegova veljava od dne do dne rasla, tako da jo skornj zasenčila carjev ugled. Ne da bi nosil naslov diktatorja, je to v resnici bil skozi pet let. Včasih je to svojo oblast tudi dal Cutlll. Tu pa tam jo narahlo ranil carjevo enmo-Ijubje, kar je carico bolj zadelo kot njenega soproga. Morda so hudobni ljudje prinesli carici na ušesa kako njegovo neprevidno bo-sedo ali jo celo potvorili, morda je bil vzrok tudi .kaka nerodnost s strani ministrovih domačih... Nima pomena, da bi razpravljali 'u o takih malenkostih. Vendar pa so to malenkosti še povečale ca-ričlno nenaklonjenost do zadnjega velikega ruskega državnika. Cari?inn nenaklonjenost pa bi prav za prav ne Imela nevarnejših posledic, kajti v lej dobi se carica šo ni ne|)osrednO zanimala za politiko. Zlo pa jo bilo v tem, ker ne samo da ni podpirala ministrovega prizadevanja, ampak 6e jc še vciln^ bolj poglabljala v vero, da more lo čudež rošllt Rusijo, Zdelo sc ji jc, da žc opaža prve znaku le čudežno rešitve: Noben zdravnik ni mogel Iioinngali njenemu ljubljenemu otroku, Raspulinova navzočnost io njegovo molitva pa so tnu prineslo občuluo olajšnnjo. Niso se izčrpane možnosti dobrodelnosti Po ulici jc žel gospod, očividno dobre volje. Naproti mu je prišel bled mladenič, morda dcla-vec, ki se je vračal iz bolnice ali laten študent. Pristopil je, se odkril in zaprosil miloščino. Gospod je odprl listnico in mu brez obotavljanja poklonil bankovec petih lir. Ni veliko in tudi ne malo; ampak gospe, bila je očividno njegova žena, se je zdela moževa gesta naravnost razsipna. »Za božjo voljo, pet lir si mu dali Saj vendar veš, da skrbim jaz za beračel Vsak petek mi zvonijo na vrata in vsakemu dam, kar mu pripada.. .1« In tako dalje. Vsakomur da morda po deset stotink, pride jih deset ali dvajset in to znaša liro ali dve dobrodelnosti na teden. Kar je več je razsipno. Ne glede na to, kaj lahko daš in česa, so ljudje, ki prosijo, potrebni. Marsikje ima dobrodelnost svoj sistem in temu sistemu se pravi po deset stotink človeku. Gospod, ki je bil dobre volje, in je odrajtal petak, je morda zaslužil onega dne 50 ali 500 lir več kot je mislil. Bil je pač dobre volie, morda je sploh človek sočutja in je podaril potrebnemu mladeniču vsoto, za katero si lahko kupi krožnik tople prikuhe, fižolovo solato ali kaj podobnega. Ko je ista gospa' sedela z možem v restavraciji, ji še na misel ni prišlo, da je bilo razsipno, ko sta potrosila za večerjo in vino okrog 50 lir. Veliko jih je, ki tako pojmujejo dobrodelnost. Gre ?a gesto, s katero odpraviš človeka in za videz, da si mu pomagal. Me rečem, veliko je 10 stotink za marsikoga, ki živi sam v pomanjkanju; takemu pomeni zvonenje ob petkih in dajanje drobiža že resnično žrtev. Toda glede zaslužka in potreb smo si ljudje zelo različni. Nekateri preživljajo družine z dohodki okrog 20, 30 ali 40 lir dnevno, in tem štejemo v dobro, če si kar koli pritrgajo v prid Janez Debevec — šestdesetletnik Ljubljana, 14. julija. Pred Šestdesetimi leti je dne 15. julija prijokal v fari sv. Jur-ja v Starem trgu pri lx>žu na svet čvrst deček, naš današnji slav-ljenec, časnikar g. Janez Debevec. Njegov oče je bil daleč okoli znan kovač in kovačija je še danes na rodnem domu Janeza De-bevca, vodi pa jo njegov brat. Bistrost dečka so odkrili že v ljudski šoli in tako je bilo kmalu sklenjeno, da gre Janez po končani ljudski šoli študirat latinske šole v Ljubljano. Že v srednji šoli je Janez pokazal, da si zna sam zaslužiti kruh, saj se je preživljal po večini z in-strukcijami. Tudi med počitnicami je bil domači učitelj po nekaterih hišah, med temi na snežniški graščini v rojstni občini. Po maturi je odšel študirat pravo na Dunaj. Tam je Janez tudi odkril svoj pravi poklic in nagnjenje do časnikarstva. Pričel je sodelovali pri nemških listih ter dopisovati v domovino. Pred vojno se je časnikarsko udejstvoval tudi v Trieste-ju. Prvo svetovno vojno jo preživel Janez Debevec doloma kot politični jetnik, ker je bil nasprotnik habsburškega duha, deloma pa kot navaden vojak na fronti. Po vojni je vstavil v uredništvo »Slovenskega Naroda« v Ljubljani in je tu razvil svoje sijajne reportersko zmožnosti. Janez Debevec je takorekoč naš prvi moderni reporter. Opustil je prejšnji suhoparni ton kronista, znal je stvari preceniti in jih opisati v lepem, živahnem jeziku. Uveljavljal se je zlasti kot komunalni, politični, sodni in kriminalni reporter. Dalje je sodeloval pri »Jutru«, pri nekdanjem »Jugoslovanu«, nad deset let pa marljivo in vsak dan sodeluje pri »Slovencu« in »Slovenskem domu«, odkar izhaja. Njegovi so skoraj vsi sestavki, ki se nanašajo na sodno kroniko, na zemljiško knjigo, na živilski trg. Zlasti pa je znan specialist za vreme, o katerem vodi kar celo zasebno statistiko in zbirko podatkov. Seveda pa piše naš Janez še vse polno drugih stvari, toda kdo naj bi vse naštel. Saj moremo reči, da slavi Janez s Šestdesetletnico rojstva tudi 40-letnico plodnega in marljivega, dasi trdega časnikarskega dela. Koliko je Janez v teh 40 letih napisal, najbrže še sam ne more oceniti, toda vse delo bi dalo skupaj kar debele knjige v folijantih. Kljub temu še vedno pridno dela. Telesno je kar niladeniško prožen, ravne drže in postave ter rad pogosto poudari — da je še fant! In to fantovstvo se mu res poda. Dragemu časnikarskemu tovarišu želimo še mnogo, mnogo plodnih let. Torej, dragi Janez: »še na mnoga leta!« Ti žele vsi Tvoji tovariši in številni prijatelji. onim, ki so še bolj potrebni. Toda 10 stotink nc more biti merilo za one, ki vpisujejo ob večerih v svoje poslovne knjige po 200, 300 ali 400 lir čistega dobička Njih naloge so s stališča krščanske dobre delnosti ali socialne pravičnosti vsekakor drugačne! Posebno pa velja to za katoličane, ki so deležni naukov o ljubezni do bližnjega. V krščanskih dobrodelnih organizacijah zvemo za marsikoga, ki daje svoj odgovarjajoči delež Toda ne manjka tudi takih, ki so navajeni na sistem desetih stotink. Je v tem skvarjeno pojmovanje krščanstva, če kdo v teh težkih časih kupiti doma premoženje, na zunaj pa tarna, da mu trda prede in se tako zavaruje pred vsakim, ki bi ga prosil za posojilo ali pomoč. Od vsakega dobrega človeka terja Pravica tudi žrtev, zakaj velika je zapoved, ki pravi, ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe! Ljubljančanom bi delali krivico, če bi trdili, da so trdega srca. Drži pa tudi. da še niso izčrpane vse možnosti dobrodelnosti. Tu p« tam imajo v zalogi še živila, od katerih bi lahko pogrešali merico moke, sladkorja ali česar koli drugega, če gre za potrebe bolne družine. Kdor še ni bil v stiski pač nc ve, kaj pomeni zapuščenemu človeku, ki si sem ne more pomagati, ie tako majhno darilo. Oslabljenemu telesu zaleže kot zdravilo, zagrenjenemu srcu pa vliva novega poguma. Ne gre samo za reveže, ki trkajo ob petkih na vrata. Vsakdo ima vrsto znancev, o katerih bi naj kdaj pa kdaj premislil, kako sc jim godi. ln če je človek dobrega 6rca, sc bo kaj kmalu domislil, d* bi lahko ponudd temu posojilo, onemu kos po-nošene obleke ali par čevljev, zlasti veliko pa je možnosti za podpiranje otrok, ln vedeti je treba, da so često najpotrebnejši oni, ki nc morejo prositi. Ali je mogoče, da ima veren človek mirno vest. ko premišljuje, ka| vse bi lahko pogrešal doma, kaj vse bi lahko oddal potrebnejšim znancem ali neznancem, pa če tega ne stori! Ali še lahko govorimo v takem primeru o dobrem kristjanu? Na drugi strani slišimo o družinah, ki so vzele pod svojo streho dva. tri in več sorodnikov, prijateljev ali znancev. Slišimo o hišnem posestniku, ki vsak mesec obišče družine najemnikov in jim pritiese male priboljške za kuhinjo. Slišimo o premožnih ljudeh, ki pošiljajo mesečno po 20 ali 30 zavojev hrane ali obleke potrebnim ljudem, znanim ali neznanim. Slišimo o uradniški družini, ki si pritrguie od ust, da pošlie mesečno vsaj eno pošiljko. In še vrsto primerov človekoljubne dobrodelnosti bi lahko našteli. Naj vcliaio onim, ki jih vršiio v javno priznanie, in onim. ki pozabljajo na svoje dolžnosti, kot klic vesti! 0, srečni časi kislih kumaric še nekaj dni in znašli se bomo sredi najhujše vročine, »pasjo dneve« bomo prenašali vdano, kakor smo jih že nekdaj in kakor jih še bomo. Seveda mora biti tiste dni vroče, sicer takšna oznaka ne bo veljala. Saj se do sedaj nismo mogli kaj preveč pritoževati čez vročinske vale ali morečo soparico; lako nepričakovano se je sredi največ obetajočih in plahih prvih korakov lepih dni nenadoma stemnilo in vlilo, da so kaplje odskakovale od cest, robovi pri hlačah so odpovedali in suknjiči so izgubili svojo prikupno, po krojaču podarjeno in sfantazirano obliko. Ljudskošolski učenec In v takih uricah, ko je bilo zelo lepo in še bolj vroče, pa se je hkrati pripravljalo k dežju, sem dobil na travniku Francka, ki se je podil za nogometno žogo, pritegoval, kolikor mu je duša — njegova, ne žogina — dala, skakal, letal od enega konca do drugega, poskušal različne tehnične spretnosti in nogometne »nežnosti«, a čudno — niti malo ni bil utrujen. Pobaral sem ga. Spočetka je boječe odgovarjal, sčasoma se je ojuna-čil in ko je govoril o nogometu, se mu je že bliskalo v očeh. Kratka je njegova povest, a vendar pove dosti, celo toliko, da si človek lahko ustvari podobo brezskrbnega preživljanja počitnic. Francek je končal četrti razred ljudske šole. Zdaj se pripravlja za sprejemni izpit na gimnaziji, kar mu vzame na dan približno štiri ure časa; vstaja ob osmih, se uči, pomaga materi pri delu, popoldne je prost in vsega zabije v letanju za žogo; proti večeru se še malo uči, okrog desete gre spat. Kopat se hodi od časa do časa na Ilirijo, če je namreč prost. Prost, se bosle vprašali 1 Kaj neki bi zaposljevalo našega Francka? Trening! Je namreč član juniorskega moštva nekega ljubljanskega kluba. Seveda! Zdaj šele razumem, zakaj ima dva prsta na nogi obtolčena, na tretjem pa se blesti velik žulj. Ko ga vprašam, kje ga je dobil,* mi hitro in z nekakim ponosom pove; »Ja, veš, čevlji so me žulili celo tekmo, pa sem ga dobil.« (Najbrž je mislil, da je bil korajžen, ker je celo tekmo vzdržal s takim čevljem na nogi,) Ker mu je ljubša matematika kot vse drugo učenje, bo šel jeseni na realko. O tem in podobnem pa ni hotel ničesar več slišati, rajši jc dovršeno privzdignil žogo in jo z boso nogo poslal — za njegova leta — med oblake. Morda bomo čez nekaj let brali njegovo ime med člani enega izmed boljših nogometnih klubov, morda bo celo biser našega žogobrca postal. Srednješolec Vsak dan ga srečavam. Odličnjak je. šolo je že končal in zdaj ne ve, kam naj bi se del, da ne bi svojega okolja preveč razburjal s pretirano mero prostosti in brezskrbnosti. Vstaja pozno in malo pred policijsko ga zgrabi spanec: tako mu ostaja na pretek časa; žalostno je to, da ne najde primernega posla. Niti športu ali bolje gibanju in življenju v prosti naravi se ne posveča; kopališča so predaleč in tako res ne ve, kako in kam. Iz kota v kot se preklada, s stola na klop, lista zdaj to zdaj ono revijo, bere romane, a samo krajše, skratka, mori svoje najbližje z lenivim in utrudljivim prelaganjem in presedanjem; od časa do časa gre do glavne pošte pogledat na uro in da sreča kakega tovariša, ki mu bo povedal, kako gre pri maturi. Razburja se, če dežuje, nekaj ur prijetne toplote ga že draži in morebiti v nekajkratnem počasnem sprehodu po Tivoliju najde edino zabavo. Sicer je pa stalno na nogah in ni čudno, da je zvečer pošteno utrujen. Jč, kolikor mu dajo, in še nekaj čez, tako da so mu prvi znaki bodočega predsodka prav lepo nakazujejo. Doma ga priganjajo, da bi šel čez počitnice kam na delo, a on inora o tem še podrobneje premisliti in pretehtati, da ne naredi za vse življenje škodljivega koraka. Kaj bo, če se, recimo, pretegne? In to še tako mladi Ne, boljo je, da je doma in da res pojmuje počitnice tako, kot to že ime samo [>ove, upoštevajoč še vse fizične, filozofske iu pa ostale momente. Državni uradnik To vam je že soliden gospod. Sicer še v višjih položajnih sferah a upanje je, da se bo počasi in sčasoma le preril tja pod pelo skupino. Ima dru-žinico, stanovanje na periferiji; tam ima majhen vrt in — dolgo |>ot v urad. A ker je to njegov edini sprehod, gre rajši štirikrat gor in dol peš, ko da bi se vozil s tramvajem. Ta mu kvari živec in nič kaj rad ne vidi ljudi izven uradnih ur. še tukaj je strank, ki zaradi malenkosti prihajajo in ga nadlegujejo, več ko preveč. No da. ob zlati kapljici in polnih kozarčkih že še prenese ljudi, celo največje družabne »morivce«, če je že bolj okrogle volje. A do lega malokdaj pride, ker so denarnice preluknjali na neštetih krajih zob časa in molji tega sveta. Zalo se rajši drži doma, obdeluje vrlič in šteje prve cvetove na grahu in krompirju, meri višino fižola in zvečer po ovinkih predloži -osnutek jedilnega programa za naslednji dan. Je dober očka, skrben, skoraj bi rekel tak, o kakršnem piše vsaka peta, če ne tretja črtica ali novela v boljši reviji, ki je slab povzetek več boljših revij. Naj mi le še kdo reče, da priložnostni mesečniki ali podobno revijo ne vzgajajo. V eno od takih družinic ga bom peljal in videl bo, kako skušajo uresničevati ob robu podane preizkušene nasvete za dostojno in zabavno družinsko življenje. Saj so vse tako lepo odvija kakor ura. Prosim vas le to: ne hodite na obisk v zgodnjih popoldanskih urah, ker »on« spi na divanu, »ona« pomiva, sinko dika in ponos družine, so pa igra na vrtu s sosedovimi. Tako. Taki so bili, so in bodo. Pa je še drugih svetlih likov, vrednih omembe, cela vrsta. Vsem prijateljem kislih kumaric bomo ob priliki postregli z naslednjimi primeri. Iz hrvatskega gospodarstva Nabava poljedelskih strojev v NDH. V enem izmed zadnjih zasedanj, na katerem so razpravljali hrvaški gospodarstveniki in kmetovalci o nameravanem dvigu poljedelstva v zvezi s petletnim načrtom. Tako so ugotovili, da bi bilo tnba nabaviti letno okrog 10.000 železnih plugov in bran, okrog 30.000 plužnih sestavnih delov, dalje 5005 I sejalnih strojev za koruzo in okrog 1,300.000 kosov ročnega orodja za obdelavo polja. Večina tega orodja in strojev bodo skušali izdelati v državi sami. Izdelovale ga ne bodo samo tovarne, ampak tudi posamezne kovaške zadruge. Že v juliju bo izdelanih okrog 1000 železnih plugov. Stroje in orodje bodo razdeljevale kmečke zadruge svojim članom. Sedaj je na vsem Hrvaškem okrog 400.000 železnih plugov. #1 CI/CT" b0 nova sila zanimiva KI knjižna zbirka Karta Žužku -114. VII. 1942 župniku pri Sv. Vidu nad Cerknico Leto dni je od lega, od kar =o Tvoja usta obmolknila. Zalo moram govoriti jaz. Mar niso medtem povsem oživela Dantejeva pesniška videnja o vse oklepujočem ledu v peklenskem breznu, kjer trpeči in trpljenje zadajajoči po-gubljeuci glodajo drug drugega v nfesmrtnem besu? Mraz sovraštva pretresa Človeštvo,bruha ogenj in se napaja s svežo krvjo iu vročimi solzami ... Zdi se, da vodi Božja previdnost človeka včasih po težkih, nezaželenih potih, a jih počasi zanje krepi. Tebe na primer je srce vleklo v širni svet — a Tvoja »potovanja« so se skoraj izključno omejila na šole in podružnice: v Otave, Cajnarje, Osredek — no, pa v Ljubljano. Tvoj svet so bili torej zapuščeni gorski kraji: (iora. Sv. Trojica in več kot 10 let Sv. Vid. Sam si živel silno skromno; otrokom — katerim koli — pa si rad pripravil kakšno »razkošje«; lešnike, izbrano sadje, slad-korčke. Nečesa si se pa bal žo dolgo, dolgo: komunizma. Dobro se spominjam, kako si nam pred leti razlagal, kaj bi bilo treba v takem času ukrenili za svojo varnost — in danes se z začudenjem povprašujem: zakaj se nisi ravnal po prevdarkih svoje previdnosti? Kajti glej: težki dnevi so prišli nad Sv. Vid. Sam si bil pisal svojemu bratu: »Pri nas so več kot čudne razmere. Težko je. Bog daj, da eš težo ne bi postalo.« Postalo je še teže. Župnišče so Ti izropali, nedolžnim dekletom, tvojim farankam, talkam partizanske oblasti, jc grozila smrt; njihovo življenje je bilo položeno v Tvoje roke — za strašno ceno: izdati bi moral nekaj dobri stvari vdanih moških zlobnemu nasilju. Pohitel si k svojemu nadpastirju po navodila. Pa ko si že bil v Ljubljani, na varnih tleh — zakaj si se vendar vrnil? Sestrama, ki sta Te rotili: »Ne hodi nazaj!« — si rekel preprosto: »Moram nazaj. Kaj pa bodo ljudje brez mene? No bodo si vedeli pomagati.« Da. Karel, tako je: Ti nisi bil najemnik; hodil si po stopinjah dobrega Pastirja, ki ljubi svoje ovre. Ljubezen, to je bil Tvoj tihi plamen, plamen, ki ga prižigam Tebi v spomin... Naj govore kar dejstva! Vrnil si se torej. Novim »oblastnikom« si skušal dopovedati, kaj jo prav, kaj ni prav. Do skrajnosti zbegano ljudstvo pa si tolažil kar javno in mu svetoval, kako nnj ravna v nevarnosti, nc meneč se za sodbo pristašev komunizma. 14. julija, po jutranji maši, si se s kolesom odpravil proti Begunjam, »tiospod, vsaj v civilu pojdite!« — »Nočem, da bi bila kakšna pomota v moji osebi.« V Tvoji osebi zares ni moglo 1» 11 i pomote. Zato je še poskrbel mladi Judež, ki jo oli istem času odbrzjel s kolesom po više ležeči, vzporedni stari resti. Kakih 5 minut kasneje se je zgodilo ono strašno, o čemer smo si mogli šele mnogo poznejo ustvariti približno sliko. Surovi gostilniški pomenki so vedeli še istega dne o »h ..., ki je kozolec preobrnil,« o »h ..., kako se je še branil«. 4 mesece pozneje so ugotovili Tvoji grobarji na dobro ohranjenem truplu poškodovan nos in razbita usta. Kolo z močno zvitim ročajem je pričalo o Tvojem padcu na cestnem ovinku, pod hrbtom spodvihan suknjič o Tvoji poti v gozdno globel, temna črta med brado in vratom, ki jo je bil zarezal kolar. o strašnem položaju na Tvojem poslednjem ležišču. Tvoje telo počiva zdaj v rodni zemlji — v Vel. Laščah, v stari šmonovi grobnici s Tvojim starim stricem, ameriškim misijonarjem, s stricem župnikom in s pradedi in dedi, trdnimi krneti in s Tvojo ljubo materjo, skromno, pobožno, od trpljenja izmučeno ženico. Vendar Ti ne kličem: »Sladko počivaj!« Karel. ljubil si delo, ljubil si svoj narod in skrb za druge. Glej, dragi, narod šc trpi — mar bi bilo mogoče, da bi Bog odbil Tvoje posredništvo za zmago resnice, ki si jo tako ljubil? Dorašča mlad Šmonov rod; najbrž ne bo oral zemlje, ampak človeška srca. In Tvoj plamen naj mu sveti, ko bo hodil po Tvojih potili za Tvojimi cilji z mnogimi, ki bodo sledili isti luči. Kajti ljubezen kot bistvena lastnost Stvarnika samega, je večna in ustvarja nove vrednote; počivala bo šele takrat, ko bo v ravnovesju in skladnosti vseh sil slavila svojo nad vse osrečujočo zmago. KULTURNI OBZORNIK Frizinški spomeniki — staroslovaški? V našem Obzorniku sem že omenil pred kratkim, da je kot I. zvezek Slovaške akademije znanosti in umetnosti v Bratislavi izšla lepo izdana knjiga: »Jezik in izvor frizinskih spomenikov« (Ja-zyk a povod Frizinskych pamiatok), ki jo je spisal univ. doc. dr. Aleksander V. lsačenko, ki je nedavno še bival v Ljubljani ter izdal tudi v slovenščini nekaj knjig, preden je bil poklican v Bratislavo na stolico slovanske filologije. Danes imam priliko, da o tej knjigi podrobneje poročam, s čemer "bom gotovo ustregel vsem, ki se zanimajo za te naše najstarejše jezikovne spomenike, zlasti še, ker je prav razpravljanje o frizinskih spomenikih v zadnjem času od izdaje Kos-Ramovš (1937) silno napredovalo po novih razpravah prof. Grafenauerja, zlasti pa z neumornim prodornim delom univ. prof. dr. Grivca. Zlasti zadnji je poudarjal proti nemškemu izvoru spomenikov, ki ga dokazuje dr. Grafenauer, vpliv starocerkvenoslovanske literature ter celo osebno Metodov vpliv na II. frizinški spomenik, iz česar sledi, da je ob zarji slovenske književnosti stalo delo sv. Bratov. Sedaj je prišel z novo hipotezo doc. dr. lsačenko ter s knjigo, ki obsega 105 strani poleg 9 strani fotografskih posnetkov, vzetih iz naše Kos-Ramovševe izdaje (Akademska založba), (cena 68 slov. kron), trga frizinske spomenike iz območja slovenske književnosti ter jih uvršča v starocerkvenoslovansko književnost velikomoravske redakcije, torej med tekste cerkvene literature Velikomoravske države. Knjige sicer nimam v rokah, toda na podlagi obširnega znanstvenega referata dr- Štefana Peciarja v Slovenskych pohliadych (1943, č. 6—7, str. 455—461) morem podrobneje poročati o vsebini razprave, h kateri se bodo slovenski jezikoslovci kakor tudi literarni zgodovinarji in bogoslovci morali še povračati ter jo kri- tično prerešetati. Referata ne podajam v prevodu, temveč v posnetku. V uvodu podaja dr. lsačenko načela svoje jezikovne metode, ki temelji na preiskovanju jezikovnih slogov ter se ozira tudi na diferenciacijo človeške družbe, ki vpliva različno na slog in jezikovne posebnosti. Nato poda dosedanje rezultate znanosti o Frizinskih spomenikih (iz referata n; razvidno, če je imel pred seboj najnovejše razprave dr. Grivca; dr. Grafenauerjevo je imel) ter jih strne v tri točke: 1. Frizinški spomeniki niso original, temveč prepis; 2. prepis ali original jc napravil nemški duhovnik, verjetno po diktatu, in 3. v njih nahajamo jezikovne, predvsem pa glaso-slovne posebnosti, ki se dajo razložiti samo iz slovenščine. — V tej zadnji točki pa je nekaj različnih mnenj: večina raziskovalcev skuša razložiti te jezikovne pojave kot vpliv staroslovanščine, dočim slovenski raziskovalci izvaiaio v s e iz s'r-i en-ščjne. Edini germanist Pirchegger je skušal najti v njih zakone slovensko-neraške substitucij. Nato pride k razboru Frizinških spomenikov, ki ga izvrši v 7. poglavjih. V 1. poglavju dokazuje* da je v spomenikih mnogo germanizmov, tako lcksikalnih kakor sintaktičnih, toda — in to je novo — ti gzrmanizmi nis j v vseh treh spomenikih enakomerno uporabl|eni: tako sta I. in II. spomenik (spovedna obrazca) brezdvomno prevod iz nemščine, a II. spomenik (ki ga imenuje po Gr. Adhortatio ad poenitentiam) razen zadnjih 10 vrst nima nobenega sledu po ger-manizmih. Zato tudi obravnava prva dva spomenika skupaj in drugega posebej. Za prva dva podaja tudi rekonstrukcijo starogornjenemškega teksta, iz katerega naj bi bila prevedena, kajti predloga prevoda v celoti ne eksistira, dasi jc mnogo molitev, celih citatov in pasusov dognanih. To rekonstrukcijo je napravil lsačenko kot germanist. V 2. poglavju ugotavlja, da niti glasovni in oblikovni sistem jezika ni za vse tri spomenike enak. Po podrobnem razboru je prišel do sklepa, da se II. spomenik loči od obeh drugih po jezikovni strani. I. in III, spomenik sta preprostejša, polna germanizmov in napak, II. spom. (in citat v I. spom., ki je slogovno enako II. spom.) pa diliren-ciranejši, brez germanizmov in brez napak. Tu obstaja torej slogovna razlika. Sedaj sledi razbor tega sloga: I. in III. sp. navezujeta na »ljudsko besedo« ter ustrezata praktični pastoračni potrebi, II. sp. pa označuje »vnešen pridigarski slog ter se naslanja na literarno tradicijo, t. j. na tradicijo litur-gičnega jezika X. stoletja — staroslovanščine, in to staroslovanščine velikomoravske redakcije.« Tako se dajo razložiti »glasovne in oblikovne razlike, ki so jih zdaj razlagali iz časovne ali geografske diferenciacije slovenskega jezika,« II. sp. (in citat v I.) je »arhaični« po jeziku, dočim je I. sp. (brez citata) in III. ter zadnjih 11 vrstic II. sp. (ki so neorgansko pripisani!) pa so »mlajši, novotarski«. To dokazuje na raznih znakih, graličnih in jezikovnih (10 zgledov!), kar je lsačenko ponazoril na posebni tabeli. Referat te jezikovne posebnosti našteva. , V 3. poglavja avtor sintaktično razbira spomenike ter pride do istega rezultata, da je II. sp. posebnost zase. Kriterij mu je raba svojilnega zaimka in pridevnika ter postpozicija (teles naših), kakor je v staroslovanščini, dočim je v spovedhih obrazcih pridevnik pred samostalnikom, »kakor v današnji slovenščini (v njenem starejšem stadiju) in vseh slovanskih jezikih.« V 4. poglavju sledi leksikalni razbor II. frizin-skega spomenika (Adhortatio), kjer sc zlasti peča s takimi oblikami, ki se nc dajo razložiti iz leksi-kalncga zaklada slovenščine, temveč staroslovcn-ščine (ide, iskoni, dokoni, glagol itd.) ter ugotavlja: »Adhortatio sploh ni bila napisana v slovenščini, temveč v staroslovanščini, in po vseh znakih sodeč ne kol prevod temveč kot izvirno delo«. V 5. poglavju to še jasneje izpoveduje že v naslovu »Adhortatio — velikomoravski spomenik«. Po raznih znakih, ki jih razbira, prišteva ta spomenik k staroslovanskim spomenikom velikomoravske redakcije kakor so Kijevski listi ali Praški odlomki ter jc izključen vpliv staroslovanščine bol- garske redakcije. Zanimivo je, kar piše o vzniku tega II. spomenika: ne vemo nič gotovo, kdaj je bil napisan, ali je prevod ali izviren, »nič pa nc dokazuje, da„bi bil prevod iz latinščine ali nemščine«. Njegovo mnenje je, da je bil napisan ta spomenik na ozemlju Slovaške ali vsaj »v slovaško vplivanem staroslovenskem jeziku«, kar pa naj »bodoča raziskovanja potrde ali zavrnejo«. V 6. poglavju razbira besedni zaklad spovednih obrazcev (L in III. sp.), kjer pripisuje nekaterim besedam — tudi po mnenju kritika Peciara — prevelik slovaški pomen, »mislim, da ne po pravici«, toda »s končnim rezultatom je treba soglašati«. V 7. poglavju pa govori o slovenski redakciji Frizinskih spomenikov, to jc, kako je prišlo do nekaterih slovenskih izrazov in oblik v njih. In tu podaja svojo hipotezo, ki je po svoji zapletenosti zanimiva: »Vemo, da spomeniki niso original, temveč prepis. I. sp. jc zapisan z derugo roko kakor II. in III. sp. Pri II. in III sp. je treba predpostavljati, da jih tudi prvič ni zapisala roka avtorja teksta. Več besed je tu napisanih napačno, ali več skupaj, ali so svojevoljno razdeljene. Dokaz, da pisar ni razumel teksta. Obvladal je pa staro gornjenemško grafiko. Zato jc bil pisar II in III. sp. Nemce. Tudi drugo dokazuje, da je nemški pisar pisal slovanski tekst po diktatu. »Kar sc tiče II sp., o katcreui vemo, da jc imel strogi literarni značaj, moramo predpostavljati, da ga diktator ni diktital na pamet, temveč ga jc prebral iz glagolskcga originala, ki ga pisar — verjetno nemški duhovnik — ni znal sam prebrati. Po nekaterih jezikovnih znakih, ki nedvomno pokazujejo na slovanski izvor, moremo soditi, da je bil diktator Slovenec.« Nato razbira tiste jezikovne pojave, ki veljajo za tipično slovenske (na pr refleks za prslov, *t. j., ki se pišejo v sp, k, cc, ck ch — k, kar dokazuje, da je slovenščina v X stol. izgovarjala psi *tj kot pospalatalno okluzivo, artikulirano med k' in t ). Toda to ni tipično slovenski pojav, ka|ti taka izgovorjava je karakterizirala v tem času IIX. stol.) tudi velikomoravsko staro slovanščino. Tu izraža ^ho&m, novice Koledar Četrtek, 15. malega srpana: Henrik I., cesar; Vladimir, kralj; Ignacij Azevedo, mučenec. Petek, 16. malega srpana: Karmel. Marija; Raj-nelda, devica in mučcnica; Valentin, škof in mu- čcncc. Zgodovinski paberki 13. malega srpana: 1. 10,99., so križarji po napornem obleganju zavzeli Jeruzalem, cilj svoiih želja. Dokler je tvorila Palestina del bizantinske države in celo, ko so Arabci zavzeli Jeruzalem (636), ni bilo romanje v te kraje preveč nevarno. Huje je bilo odkar so Fatimidi zavladali Egiptu in Siriji. Ko pa so v drugi polovici 11. stoletja Seldžuki osvojili Sveto deželo, je postal položaj kristjanov v orientu neznosen. Že papež Gregor VII. (1073—1085) je sklenil osvojiti Sveto deželo ter obenem zaščititi tudi trhlo stavbo bizantanske države pred polmescem, 'loda svojega namena ni mogel izvršiti, ker je prav tedaj izbruhnil spor zaradi investituce. Bizantinski cesar Aleksij 1. Komnen je zaman skušal iztrgati Scldžukom Malo Azijo, zato se je obrnil na papeža Urbana II po pomoč. Ognjeviti govorniki, kot eremist Peter Amienski, so v Italiji in na Francoskem navdušili narod za osvobojenje svetili kra- swr bo za prij ateljo koristnega brauja jev. Papež je sklical cerkveni zbor v Clermont in v ognjevitem govoru navdušil kristjane za boj t ne-verniki. Prošnja cesarja Alekscja je stopila v ozadje, osvoboditev Svete dežele izpod jarma never-nikov je postalo geslo zahodnega krščanstva. Tisoči so si pripeli na desno ramo križ v znamenje, da se hočejo boriti za sv. križ, odtod ime križarji. Še preden so knezi oborožili svoje čete, so se napotile spomladi 1. 1096 neredne in slabo disciplinirane čete proti vzhodu, toda velik del jih je padlo še po poti v borbi z Madžari in Bolgari, ostanek pa so uničili Seldžuki pri Niceji. Poleti pa se je podala na pot prava, dobro oborožena in organizirana vojska, vodili so jo lotarinški vojvoda Gott-fricd Bouillonski in njegov brat Balduin, grof Raj-mund iz Toulouse ter Bohemund Tarentski. Do Carigrada so prispele čete po raznih potih, od tu so jih Bizantinci po dolgih pogajanjih prepeljali v Malo Azijo. Po hudih borbah pri Niceii in pri Dovileji so prodrli križarji do Antijohije. Komaj so mesto zavzeli, je prišel mosulski emir z ogromno vojsko ter obkolil mesto. Kristjani so prišli v strašno stisko, ko so pa našli v ccrkvi sv. Petra sulico, s katero so prebodli Kristusa na križu, so v silnem navdušenju navalili na Seldžuke in jih pognali v beg. Del križarjev je ostal v Antijotiji, ostanek ca 20.000 mož — na pot jih jc šlo 300.000 — pa je krenil pod vodstvom Gottfrieda Bouillonskega proti Jeruzalemu. Ko so po hudih borbah mesto zavzeli, so ustanovili jeruzalemsko kraljestvo, ki se je ohranilo skoraj dvesto let — I. 1410., so Poljaki med Tannenbergom ln Griln-vvaldom popolnoma porazili vojsko nemškega viteškega reda, čigar moč je odslej pojemala, zato so pa Poljaki utrdili svojo oblast v Prusiji. V poljski vojski so se borili tudi Čehi pod vodstvom slavnega Jana Žižke. Novi grobovi V LJublJanl-Moste, Pokopališka ul. št. 15, jc v sredo, 14. t. m., umrl po kratki in mučni bolezni Vrhunc Franc, orožniški narednik v pokoju. Zapušča ženo in štiri nepreskrbljene otroke. Pogreb pokojnega bo v petek, 10. julija, ob 5 popoldne iz kapelice sv. Frančiška na Žalah k Sv. Križu. + Budin Miroslav. V najlepši moški dobi v starosti 47 let je po kratki bolezni umrl v Banja Luki dne 4. t. m. g. Miroslav Budin, doma iz Mon-tespina pri Gorizzii. Vse življenje je preživel v delu, skromnosti in v skrbi za družino. Zapušča soprogo z nepreskrbljenim sinčkom. Pokopan je bil dne 6. t, m. na rimskokatoliškem pokopališču v Banja Luki. Naj rajnima sveti večna Inft Vsem, ki žalujejo za njima, naše iskreno sožaljel Cerkveni vestnik Kongregacija gospodičen in kongregacija učiteljic pri sv. Jožetu vabita k duhovnim vajam, ki bodo od 19. do 23. julija v kongregacijski kapeli. Začetek v ponedeljek, 19. julija ob tričetrt na 7, zvečer. Vsak dan bo zjutraj ob pol sedmih govor, nato sv. meša, zvečer ob tričetrt na sedem rožni venec, govor in litanije. Poleg članic vljudno vabljene tudi gospodične in učiteljice ne-članice. — Smrt italijanskega slikarja. V Rimu je umrl v starosti 61 let slikar Giuseppe Rivaroli, ki si je pridobil velik sloves kot portretist in slikar živali. _ Po torkovem nalivu v sredo bolj hladno. V torek sprva huda sopara. Zaznamovan je bil popoldne v torek temperaturni maksimum +27.6"C v mestu, v Trnovem na prostem pa -i- 28.4 u C. Po-poldn.' so sc začeli na zapadu zgrinjati in gnna-diti deževni oblaki, ln pojavila se je huda ploha, ki je bila kratkotrajna, toda_ pozneje je so nekoliko pršilo. Zapiski meteorološkega zavoda so o nastanku nevihte kratko zaznamovali, da so se prve kaplje pojavile že ob 16.5, najhujši naliv pa je bil od 16 35 tja do 16.50, torej dobre četrt ure, "nakar je še v presledkih deževalo do 19. Zanimivo je, da je bilo v središču mesta okoli univerze mnogo več dežja kakoi pa na zapadni periferiji mesta. Dežomer na univerzi je nameril 7.4 mm, vremenska opazovalnica v Trnovem pa le 5.2 mm dežja. Kakor nam poročajo iz Trnovega, je tam med ploho tu in tam padala tudi prav na redko toča, ki ni napravila nikake škode. V sredo zjutraj brez megle in nekolik ohladneje. Jutranji minimum + 11.1° C. Barometer se je rapidno dvignil na 7654 mm. — Najlepši spomin — fotografska povečava, tudi po vsaki stari sliki Foto Bem, Ljubljana, Woliova 6. — Mojstrski izpiti v NoTem mestu. Po razdobju dobrih treh mespcev, so se v Novem mestu ponovno vršili mojstrski izpiti, in sicer v dneh '2(5. in "27. junija. K tem izpitom se jo priglasilo večje število kandidatov, poleg onih iz lanskega lela, katerim šo ni bila dana možnost, da bi Izpit opravili meseca marca. Vendar je tudi od teh izpitov izostalo precej kandidatov. Kljub temu pa je „$iir bo za prijatelje koristnega branja opravilo izpit 19 kandidatov, ki pripadajo 12 obrtnim strokam. Izpili so se kot prvič tako tudi Bedaj vršili v prostorih Poverjeništva obrtniškega odseka v Novem mestu. Predsedoval je tudi to pot odposlanec Pokrajinskega sveta korporacij v Ljubljani g. dr. Josip Pretnar. Vsi kandidatje so izpit opravili in dobili nuslov mojstra. V današnjih časih, ko nam dobrih mojstrov tako zelo primanjkuje, zlasli v podeželju, so ti izpiti zelo važni za vso Dolenjsko. Naše ljudi bo gotovo zanimalo iz kakšnih strok so so izpiti vršili, zato navajamo stroke in imena kandidatov. Izpit iz brivske stroke je položil g. Corič Zvonko iz Novega mesta, iz čevljarske stroke so položili izpit 4 kandidatje in sicer: gg. Prešeren Janez iz Potovrha, Sinolič Janez iz Dol. Prekope, Murn Martin iz Žabje vasi in Granda Alojzij iz čelevca pri šmarjeti. Krojaško stroko je zastopal en sam kandidat namreč g. Me-lanšck Ivan iz Novega mesta. Kovinarske stroke so bile zastopane s tremi kandidati in sicer: iz ključavničarske gg. Pintar Rudolf iz Novega mesta in Mervar Alojzij iz Boričevega, iz kovaške pa g. Vrbič Bogomir iz Regerče vasi. Iz lončarske stroke je položil izpit g. 1'iletič Jože iz Dol. Stare vasi pri št. Jerneju, iz pečarske pa g. Šefman Milan iz Novega mesta, Izpit iz mizarske stroke so položili gg.: Cimperman Stanko iz Novega mesta, Kastelic Jože iz Žužemberka, Vidmar Ivan iz Novega mesta in Knafeljc Jože iz Cegelnice pri Prečni. Nadalje so položili izpit še naslednji gg. kandidatje: Kovač Vladimir, mesar iz Dvora pri Žužemberku, Jančar Ivan, pek iz Potovrha, Jeglič Bruno, usnjar iz Prečne in Hudoklin Pepca, šivilja iz Dobravice pri št. Jerneju. Razveseljivo je, da se obrtniki mlajše gcneracije prijavljajo k polaganju mojstrskega izpita ter tako postanejo ros pravi kvalificirani mojstri, katerih že sedaj tako potrebujemo, a jih bomo kasneje še bolj. Zato se z veseljem pridružujemo čestitkam gospoda predsednika izpitno komisije tudi mi z željo, da bi novi mojstri resnično iu povsod delali z vsemi silami za blagor obrtništva, ki je eden glavnih stebrov vsake države. Vse kandidate, ki se nikakor niso mogli odzvati našemu vabilu k izpitu, pa prosimo, da se pripravijo k prihodnjim izpitom, ki bodo v najkrajšem času. Vsekakor pa naj se javijo osebno ali pismeno Povcrjenistvu obrtnega odseka v Novem mestu, kjer bodo prejeli vsa na-daljna potrebna navodila. — Premog in drva pri tvrdki •Gorivo«, Kar-lovška 8. Lastnik Lojze Jerančič mlajši. _ Nesreče na deželi Na Ježici Je 9-letni »tn orežnika Alojzij Jenko padel ln si zlomil desno roko. — V Črni vasi pri Ljubljani je slamoreznica 7-letni posestnikov! hčerki Francki Zadnikarjevi porezala prste desnice. — V Velikih Laščah si je 60-lctna posestnica Marija Kraševčeva zlomila desnico v zapestju. — Desno nogo sta si pri padcu zlomili 2-Ietna posestnikova hčerka Ivanka Bov-hanova v Mokronogu in 63-lctna posestnica Neža Veselova na Blokah — Huda krava. Na Selu pri Ljubljani se je vrgla besna krava na 50-letno posestnico Jerco Br-čanovo, jo podrla na tla in pohodila tako, da je žena ostala nezavestna Brčanova je dobila hude notranje poškodbe. Prepeljana je bila v splošno bolnišnico. — Smrtna nesreča. 17-letna Livija Oafuri se je v Comu peljala s kolesom po cesti. Za njo je pridrvel avtobus, ki jo je podrl na tla in povozil. Gafurijeva si je pri padcu zlomila tilnik in je kmalu nato umrla v bolnišnici, komor so jo prepeljali. — Morski volk napadel dva ribiča. Pri Galli-poliju v Apuliji je dva ribiča, ki sta bila v malem čolnu, napadel deset metrov dolg morski volk. Z zobmi je Zagrabil rob čolna in ga raztrgal v dolžini enega metra Ribiča sla s svoiimi vesli tolkla po volku, ki jc nato izginil v vodi, nakar sta za silo popravila čoln in z veliko težavo priveslala v pristanišče. Iz Novega mesta Slovesnost novih maš. Po desetih letih, ko je bila I. 1933 v Novem mestu zadnja nova maša, bosta letos kur dve. V nedeljo, 4. julija se je zbralo mnogo Novomeščanov pred kapiteljsko cerkvijo, da so dostojno pozdravili gg. novomašnika 1'ovšetn in Avguština. Pozdravili sla ju dve deklici in jima izročili šopke nageljnov. V imenu kat. društev je jo pozdravil g. prof. Bajuk, se g. Povšetu zahvalil za sodelovanje in g.- Avguštinu izrazil željo, naj mu novomeška gostoljubnost nadomešča vse drugo. Posebno globoke pn so bile pozdravne besede mil. g. prošta Karla Čerina. Po pozdravu sta g. novomašnika skupno podelila blagoslov. — V nedeljo, II. julija pa se je starodavna kn-pileljska cerkev odela v svoiovsko obleko, kakršno le malokdaj obleče. Kako tudi ne, ko pa je imel svojo novo mašo novomeški rojak g. Povše Leopold. Obdan od številnih svatov in duhovnikov je ob 3/i nn 10 vstopil v cerkev. Krasno mu je govoril ob nabito polni cerkvi prior Valcrijun Učak. Sledila je slovesna orkestralna sv. maša. Vsem navzočim bo ostal ta praznik v trajnem spominu. — Zberimo se tudi v nedeljo, 18. juliju na novi maši g. Avguština. jfir bo za prijatelje koristnega branja Julijska knjižica VNEBOVPiJOei OREHI Dobi se v knjicarnnh. v trafikah In v upravi na Jfakoviiiku. — Cena 1 lira S Spodnjega Štajerskega V Mariboru sta umrla 66-letni hlapec Ivan Voršič in 58-letni mestni delavec Peter Vavpotič. V Marcnbergu je umrl 73 let stari posestnik Franc Bruderman, v rramu pa 7!-letna posestnica Neža Lorber. Konj ga |e vrgel na tla. 43-letni hlepac Vizjak iz St. Lenarta v Slov. goricah je hotel prijeti konja, ki se je odtrgal v hlevu. Konj pa ga je vrgel na tla in hlapec je pri tem dobil hude notranje poškodbe. — Na ccsti v Račje je padci 34-letni Rudolf I.ohnik ln si zlomil nogo. — Notarjeva vdova Mariia Borovski je tako nesrečno padla po stopnicah, da si je izpahnila desno ramo. Iz Hrvaške Zaobliubna procesija Zagrebčanov v Marijo Bistrico. Letošnja zaobljubna procesija Zagrebčanov v Mariio Bistrico je šla iz Zagreba v soboto 10. julija. Udeleženci procesije so odšli iz Zagreba v petih ločenih skupinah, ki so se pozneje med romanjem združile v veliko procesijo. Romarji so pod vodstvom zagrebškega nadškofa prispeli v Marijo Bistrico ob 6 popoldne. V nedeljo zjutraj sta iz Zagreba vozila romarje do postaje Zlatar ludi dva romarska vlaka, zopet drugi romarji so lahko izkoristili tudi avtobuse, ki so jim bili na razpolago. Članski sestanek hrvaškega novinarskega društva. Dne 3. t. m. so imeli v Zagrebu člani Hrvaškega novinarskega društva letni sestanek. Vodil ga je predsednik društva Ivo Bogdan. Posamezni društveni odborniki so v svojih poročilih poudarjali uspehe, ki jih je doseglo v teh letih hrvaško časnikarstvo, t. j, predvsem zakonska odredba o novinarjih in novinarskem delu, s katero so rešena vsa vprašanja novinarjev ter tudi njihovo pokojninsko zavarovanje. Že pred uzakonitvijo te uredbe je bilo urejeno vprašanje nedeljskega počitka ter ob nedeljah in praznikih lahko izhajajo samo »Novine« (prej »Nedjelne vesli«). Čisti dobiček tega lista se steka v novinarski pokojninski sklad. Ustanovljeno je bilo tudi posebno podjetje »Novinarska naklada«, katero izdaja omenjene »Novine« in šaljivi list »Vrabac«, v kratkem bo pa pričela izdajati še druge publikaciic. Novinarsko društvo ima tudi svojo knjižnico, v kateri je že zdaj nad 2500 knjig. domnevo, da so spovedna obrazca \ot praktična pastoralna teksta nastala pred misalom Kijevskih listov ter da sta bila napisana s starejšo grafiko, z glagolico, ki je še ohranjevala glas t', ne pa št, ali c Po tem razbira drug slovenski znak: prehod nosnika p v u, on un, ali $ v e, a, en itd. »Tu pa se odraža deloma velikomoravska norma, zajeta z grafiko predloge, deloma so se uveljavili elementi izgovarjave diktirajočega Slovenca.« Važno je, da razen pogostih slovenskih elementov, ki gredo na račun diktirajočega Slovenca, Adhorta-lio (II. sp.) ne pokazuje vpliva slovenščine nc v morfologiji nc v sintaksi ne v leksikalncm po-gledu. Drugačno zgodovino imata obadva spovedna obrazca. I. obrazec je prav zapisan, ne deli besed in tudi soglasniki se ne zamenjavajo. Isačenko misli, da je I. sp, bil prvotno zapisan v staro-slovanščini velikomoravske redakcije. Ta tekst je prišel v območje slovenskega jezikovnega vplivanja ter je s tem. da sc se ga zapomnili slovenski duhovniki, sprejel glasovne in morfološke znake slovenščine. Vrstice 33—35 I. sp,, niso organske z ostalim sp. Spovedno formuio ni prevedel tisti, kot III. sp., temveč ima bližjo zvezo z II. spovedno molitvijo Evhologija Sin. Pri III. sp. ne moremo predpostavljati, da bi ga diktator bral, kakor II. sp., temveč ga jc diktiral na pamet, kar pričajo slovenske besede (jega, mosenik). K III. sp. se stilistično uvrščajo tudi v. 103—114 II. sp. To so rezultati razprave, kjer v koncu Isačenko še enkrat poudari: »Bila bi optična prevara, smatrati naše spomenike na podlagi nekaterih glasovnih znakov za slovenske. Tekstna podoba Frizin-skih spomenikov jc staroslovanska velikomoravska rcdakcija ter zato ti teksti spadajo v cerkveno literaturo Velikomoravske države. Bili so siccr jnalu uporabljeni tudi na slovenskem ozemlju in to po nemških in slovenskih duhovnikih, toda niso mogli tam ustvariti tradicije. V slovenski cerkveni besedi skoraj niso pustili sledi.« Tako sem podal rezultate Isačenkove razprave, kakor sem jih posnel po, obširnejšem reieratu dr. S. Peci ara z namenom, da informiram naše znanstvenike in javnost na nov poskus, iztrgati Frizin-ske spomenike iz slovenske literarne zgodovine, kakor so Slovaki žc poskušali (prof. dr. Stanislav). Tu mi je šlo za vsebino knjige, ne za kritiko, ki jo Peciar že sam deloma podaja, ko omenja »da z glasovnega in oblikovnega sistema jezika Friz. sp. ni mogoče priti do takega zaključka, ker so vse te besede, ki jih Isačenko navaja ali staroslovenske, ali pa splošno zapadno slovanske, ne pa tipično slovaške.« Tudi drugod poudarja, da po »ncpravici pripisuje velik slovaški pomen tudi leksikalnim in sintaktičnim posebnostim«. Take pripombe je napravil Slovak Rusu med referatom, dočim je v koncu zapisal: »Vse domneve, ki se opirajo na jezikovna fakta, so sprejemljive ter jih je treba smatrati za verjetne, v mnogem celo za definitivno rešene. Izjeme, ki sem jih navedel, ne zmanjšujejo cene delu, ki spada med najboljša dela o Frizin-skih spomenikih.« Upajmo, da bo knjiga kmalu prišla tudi v Ljubljano našim strokovnjakom v roke, ki bodo mogli — mislim, da z lahkoto, kot se vidi žc iz tega slovaškega referata — postaviti spomenike nazaj — v zarjo slovenske književnosti. Id Eugen d'Albert: »Mrtve oči« Premiera v Operi. Glasbena sezona se bliža svojemu koncu — v rednih razmerah bi bila že zaključena —, vendar te v celotnem opernem delu še prav nig ge. gozna P » R O G R A fl KNJIŽNE ZBIRKE NAŠA KNJIGA ZA DRUGO POLLETJE :n"> učiteljišče. V odstetkih odpade v Banatu na 1000 Nemcev 25 srednješolcev na 1000 Srbov '5, na 1000 Madžarov IS in -n 1000 Romunov 6 3redmešolcev. Nemška narodnostna skupina ima tudi šc nekaj privatnih šol. Razen teh je VM ostalo Šolstvo v Banatu od otroških vrtcev pa vse do srednjih šol državno. Nalivna peresa v Srbiji. Beograjski nemški dnevnik poročal, da jc pred kratkim enajstletni Vukašin Mitič iz Vrgudnice našel v gozdu v bližini Bele Palanke nalivno pero, katero je ppbral in začel ogledovati. Ko ga je odprl, je nalivno pero eksplodiralo in dečka teže poškodovalo. Delovanje šolskih kuhinj. V Beogradu so razne dobrodelne ustanove tudi letos pokazale dobre rezultate. Poleg številnih ustanov Srbskega Rdečega križa so po vseh večjih šolah delovale tudi šolske kuhinje. Iz statističnih podatkov je razvidno, da se je v preteklem šolskem letu hranilo v 18 beograjskih šolskih kuhinjah 6000 učencev in dijakov. Šolske kuhinje so se dobro obnesle tudi v srbskih pokrajinskih mestih. Tri produkcije »Sloge« > Za zaključek šolskega leta je priredila glasbena šola »Sloga« tri nastope, na katerih so pokazali gojenci svoje znanje in napredek. Ne mislim vrednotiti posameznih gojencev po njihovih zmožnostih in umetniških izgledih, saj so si taki nastopi več ali manj podobni; tudi se nisem mogel osebno udeležiti vseh produkcij. Zato podam o njih samo nekak splošen pregled, kot ga je mogoče posneti iz sporedov. Učiteljski zbor šole je dokaj številen. Tako poučujejo klavir gospe Delkinova, HLadnikova, Nollijeva Štrukelj-Poženelova in g. Novšak; pevski oddelek vodi ga. Pavla Lovšetova, violinskega V. Šušteršič; klarinet uči Gregorc Janko, kitaro Prek Stanko. Primerno stopnji in zmožnostim gojencev dosezajo imenovani prav lepe uspehe. Kct učno tvarino jemljejo skladbe raznih skladateljev; pohvalno pa jc, da se ozirajo v veliki meri tudi na domačo glasbeno tvornost; tako je imela V. produkcija, na sporedu sedem točk raznih slovenskih avtorjev, VI. produkcija pa pet točk. Na sporedu VII. produkcije so bile izvajane izključno samo skladbe ravnatelja šole Svetla Herberta. V tem oziru daje šola lep vzgled. Od Svetlovih skladb bi omenili posebej spev iz glasbe za Shakespearjevo veseloigro »Kar hočete« in suito za štiri gosli in klavir; obe skladbi sta sveži in polni zagona. Poleg ravnokar imenovanega orkestra gosli je nastopil tudi kvartet in zbor kitar. Taki skupni nastopi so posebno za bodoče orkestraše nad vse vzgojni. Tako vrši glasbena šola »Sloga« na tihem svoje poslanstvo in vzgaja kader ljudi, ki bodo bedisi kot izvajalci ali vsaj kot poslušalci pomagali k prospehu naše glasbe. M. T. Glavno vlogo, ob kateri druge stopajo v ozadje, je imela Hevbalova. Njena Myrtocle je bila lik, ki bo poslušalcu, kot že toliko njenih stvaritev, še dolgo ostal v spominu. Nekaj manjšo, vendar važno vlogo je imel Primožič (Arcezij). Rešil jo je dobro, le postava se je zdela zgrešena. Po libretu bi bil Arcezij grbast, šepav in sploh telesno iznakažen mož Takega, kot nam ga je pa predstavil Primožič na odru, bi bila pa vsaka MyrtocIe še tako zdravih oči vesela. Morda bi kazalo njegovo pohabljenost bolj podčrtati. Tudi Anžlovar kot stotnik Galba jc povsem ustrezal; pel je dobro, predvsefti je pa opustil svoje že privajene kretnje. Ostalih vlog, ki jih je bilo skoraj dvajset, ne moremo vseh omeniti. Izstopali so zlasti Golobova, Karlovčeva, obe Stritarjevi; pa tudi Banovec, Dolničar in ostali so svoje vloge v korist splošnosti dobro rešili. Orkester ie vodil Samo Hubad, ki se nam je to pot v Operi prvič predstavil, in sicer tako, da smo ga bil od srca veseli. Razgibano in barvito D'Albertovo glasbo je izvrstno podal v celoti in v posameznostih; posebno dinamično stran je dobro izdelal; očividen je njegov vpliv na orkester, ki mu voljno sledi. Tudi vzpone in zagone, ki so v operi le drugače grajeni kot v simfoniji, je podal, kot bi imel že dolgoletno prakso ra seboj. Upati smemo, da bo Samo Ilubad tudi v Operi postavil svetjega moža. Režiral je Ciril Dcbevec, ki je posebno v igralskem oziru več ali manj dodal posameznim pevcem; vnesel je na oder urejeno razgibanost, ki je bila posebno v množičnih nastopih očita. Delo z zborom jc opravil Simoniti, skladne kosttune j* zamislila J. Vilfanova. Omeniti moramo tudi fiiodke tekoč in plastičen štritoior prevod. Čudni ubežniki o Španiji V Madridu, r juliju. — Kdor hodi v teh dneh po madridskih cestah ali se usede v kako kavarno, so začudi spričo številne francoske govorice. A ne le na Francoze naletiš v Madridu, marveč opaziš tudi mnoge slovanske in judovske obraze. Spanci, ki si niso bili takoj na jasnem, kaj bi pomenila ta nenadna množica tujcev, so medtem zvedeli, da so to ubežniki iz Francije. Ali so to znres begunci in znkaj in odkod so nn begu? TI ubežniki so večidel mladi moški, ki so lepo oblečeni in imajo veliko denarja. Brez potnega lista Ta novi vpad se pa pojasni z zvezo severnoafriško Roosevcltove vojske. Kmalu zatem, ko so se bile v Toulonu in Marseillu pojavile nemške čete, so prehodile skupino ljudi po tajnih poti gorovje, da bi prišle v Španijo. To so bili ljudje, ki so se kot politični nusprotniki Vichyja in osi in kot sobotorji potikali po tedanji nezasedeni Franciji, n ki so jim kasneje postala tla prevroča. Nato so so pridružili tem 1'cguncem arugi elementi, ki so pobegnili iz Francije zato, da bi se priključili nngleško-ameriškim četam v Severni Afriki. V nekaj mesecih je imela Španija več deset tisočev teh beguncev v svoji sredi. Brez vsakršnih potnih listov in deviz so bili prišli čez »zeleno mejo«, zahtevali so zase pravico zaščite, dasi niso imeli povoda za to. A brž so poseglo tuje oblasti vines. Ameriške in španske oblasti v Španiji so dale tem prostovoljnim beguncem nove listine in potne liste in so jim obljubile, da jih bodo čim prej odpeljale iz Španije. Poljake in Čehe so prevzele dotične ubežne vlade, Francozi pa so se vpisali pri zastopniku. Girattda. Kjer so se pojavile kake težkoče, so izročili kar kanadske ali ameriške potne liste, za Jude jo poskrbela podružnica ameriško judovsko pomoči — in vse to pod vodstvom angleških in ameriških uradov v Španiji, ki z denarjem podpirajo te ubežniko in jih imajo pod svojim diplomatskim varstvom. Nevarne »kolonije« S tem pa vprašanje teh priseljencev še ni rešeno. Kakor so pokazale skušnjo zadnjih tednov In mesecev, so »prevozne težkoče« Angležev In Aincrikaneev vendarle še tako tehtne, da je bilo moči le nekaj teh »beguncev« spraviti iz Španije. Čudno jc, da so odpeljali najprej take moške, ki so posebno strokovno izobraženi in pa bivše častnike in vojnke, ki I pripadajo posebnim vrstam orožja. Vse te so spravili nn Portugalsko, od tam pa z ladjami v Severno Afriko. Ker pripadajo vsi ti begunci najrazličnejšim narodom, čeprav je največ Francozov; ker imajo svoje lastno politično prepričanje in nc tistega svojo domovine, ni čudno, če se pri tem spominjamo tistih mednarodnih brigad, ki so bile med špansko drž.av-ljansko vojno prihajalo v rdečo cono, da bi se borile zoper generala Franca, in so jih Angleži in Francozi podpirali. Vse druge prišlcce čez mejo, ki bodo »baje« zaradi prevoznih težkoč ostali še v Španiji in ki iih je kakih 15 tisoč, so razdelili na majhne kolonije, ki so zanje na knntabrijski obali najeli počitniške domove, sa-nntorijo iu hotele. Iz blnganj Angležev in Američanov prejemajo dovolj denarja, tako da lahko čakajo na tisti čas, ko jih bodo potrebovali in odpoklical). Tudi pri tem se spanci spominjajo nekega i/.razn, ki se jo bil prvikrat pojavil med državljansko vojno in ki se imenuje »peta kolona«. To pot sestoji ta kolona v Španiji iz elementov, ki pripadajo politično istemu taboru, ki je v letih 1936 do 1939 preskrboval Francove nasprotnike z vojnimi do-buvami. Mnogo je oblik, ki z njimi lahko loviš ljudi, du jih uporubiš za krmo topov in Angleži so bili že zmeraj mojstri v tem, kako so si nalovili najemnike in sužnje. Početje z ubežniki v Španiji je jako naivno in drzno. Pri tem zavestno špekulirajo s španskim viteškim ponašanjem in s španskim sočuvstvovanjem. Politična plat je po svojem obsegu še povsem nepregledna. Kaj nameravajo nasprotniki osi, če povsod v Španiji podpirajo večjo skupine ljudi, , ki povsem odklanjajo novi režim države, kjer bivajo, ki so v neposredni zvezi z angleško i »tajno službo« in ki po načinu komunističnih j celic pričakujejo svoje bodočnosti? aSOuci dvojČicC* Pobegla Marjetica je z grozo gledala ta prizor, nato je skočila na tla, in začela premišljati. Hudobne misli so je ji podile po glavi: kako bi prišla v grad, odstranila prilo- 85) Petošolec. »Sem pelošolec, ali točneje povedano, končal sem peti razred gimnazije in sicer z zadostnim uspehom. Tudi zame je nastopila doba dijaške prostosti — počitnic. Z velikim veseljem igram s prijatelji na sosedovem dvorišču nogomet. Toda zgodilo se je nekaj, kar mi jc dalo misliti. 2o dvakrat ml je innii obzirno omenila, dn strgam zdaj dosti več čevljev kot prejšnja leta, ko nisem »brcal žoge«. Tudi to je dejala, tla je težko za obutev. Prepričal scin sc, da mi ne misli kaliti veselja in da jo samo skrbi kaj bo z obutvijo. Toplina njenih besed in okoliščina, da sem prav nedavno bral Cankarjevo Skodelico kave. je name tako vplivala, da ne vem, ali bi naj ostal svojemu najljubšemu športu zvest ali ne. Prosim Vas, g. urednik da mi blagovolite svetovati, katerega športa naj bi se lotil, da bi se razvijal naprej in da ne bi trošil obutve.« Prav jo in lepo da imate razumevanje zn gmotne skrbi slaršev. Negujte to razumevanje in občutljivost srca, nekoč boste ponosni nanj. Kaj, če bi se s prijatelji dogovorili, da nc bi igrali nogometa več v čevljih temveč kar bosi. Morda bi miiteri tako bolj ustregli, ker bi vedela, da se niste odrekli igri, ki si jo lahko privoščijo bolj bo-guti. Če pa bi bili pripravljeni izbrati si drugo vrsto športa, tedaj svetujem igranje odbojke in pn urjenje lahke atletike. Dvorišče skrbno očistite, da ne bo na njem črepinj ali podobnega in tako boste lahko brez skrbi tekali in skakali bosi. (V. B.) Zbiralec starih olimpijskih rezultatov. »V kakšnem Času so pretekli nn prvih olimpijskih igrali 200 m in koliko je znašal najboljši uspeh v skakanju v višino?« Tek na 20(i m so uvedli šele na drugi olimpfjndi 1. 1900. Takrat je zmagal Amerikancc Tcvksbtirv s Časom 22.2 sek. V višino so skakali ž.e v Atenah I. I89(i„ ko so slavili prve sodobne olimpijske igre. Zmagal je Clark (Amerika), ki jo preskočil t.SI m in tako postavil prvi olimpijski rekord v tej panogi. (S. B.) Mojstrska tehnika skakanja v višino. Tz pisma posnemam, da ločite dvoje tehnik skakanja: telovndsko in športno. Vedeti pa je treba, da skačejo mojstri, ki zmorejo višino nad 1.90 metra, zelo različno. V glavnem gre za prehod čez prečko, pri katerem so do skrajnosti izrabljene vse telesne sile in pri katerem je drža Torpedo spravljajo na latalo, da lahko takoj po prvem alarmu odletL j^aigusrmugi telesa takšna, da ne opravi težišče višje poti kot je nujno potrebno. Zaradi tegu jc telo v trenutku, ko sc prevali čez prečko, v vodoravnem položaju. Istočasno sc za s ure okrog dolžinske osi, smer zasuka pu jc odvisna od načinu skakanju. Svetujem, du si kdaj pu kdaj ogledate domač« atletske prireditve, da se boste prepričali o tem, da nc gre za en sam športni način skakanja, temveč da imu skoraj vsak tekmovalec kolikor toliko individualno tehniko. To vi-1 j a tudi za mojstre, ki skačejo okrog 2 ni. Plavalec na dolge proge, »Prosim cenjenega pojasnila v Vašem listu kakšen način oziroma slog plavanja jc najbolj primeren in zdravju neškodljiv na dolge proge, to je čez I ktn.« V poštev prihaja zlasti tako imenovani prosti slog plavanja (cravvl), pa tudi prsno plavanje. Oba načina sta neškodljiva, predpostavljati pa jc treba, da ste se pravilno urili in da se počutite v votli podobno, kot da bi bili na sprehodu. Če mislite kdaj tekmovnti, tedaj sc odločite zn urjenje cravvla, zakaj na tekmah pride v poštev nn dolge proge samo crn\vl, ker je hitrejši. S prsnim plavanjem boste vedno zaostajali zu onimi, ki režejo vodo h crnvvlom. (H. H.) Najpriljuhljcncjši šport na Švedskem. Pri premišljevati ju o vrednotenju posameznih športnih panog bi radi vedeli, kako gledajo na .švedskem na nogomet, tenis, plavanje, lahko atletiko in nn druge panoge. Vprašujete, kateri šport je med Svetli najbolj priljubljen. Spominjam sc, da so nekoč na Švedskem prav o tem vprašanju glasovali, in da je dobil nogomet prvo mesto. 1'akoj za njim pa sta bila lahka atletika in smučanje. V bistvu torej ni razlike z razmerami v naših krajih. Tudi pri nas sc zuni-majo množice največ za nogomet. Toda za vrednotenje športov ni merodajno mišljenje množice, ki se zanima za tekme, temveč Udesno-vzgojna korist, ki jo ima ljudstvo od le ali one športne panoge. Pravilneje boste rešili postavljeno si nalogo, če sc ne boste zanimali za tuko imenovano popularnost posameznih vrst športa temveč zn množico, ki gu goji. (L. D.) V * ICI * i/-» —-mis-n ~i/*»ii~wwnLiiiix/"ii»-)iriy» Ali poznate roman \ f -■■s so pridni otročki vsa.l nekoliko potolažijo, ker pri otvoritvi svojega mikavnega paradiža niso mogli pokazati vseh svojih umetnlj. enako so pa nekateri sodelavci niso mogli posladkali z mnlinovcom in bonboni. dobo sedaj žo štiri belo backo in dva krotka oslička. Katke jo So ▼ ponedeljek pasel kornjžnl Andrejčok v senčnem lomu lakoj nad igri-gčom, kjer jo travica nnjsoonejgft In naj-noznojba Toda pastirček Andrejček io lako skrben, da luickov nikakor 110 pelje So na igrišče ker so mornjo prej privaditi otrok, da R0 Jih 110 bodo bali. Pil luili otrodoi so bodo morali navaditi svojih janjčkov, da jih slasti voojl otroci nc bodo močkall, topil nit kakor koli drugače mučili. Spet poudarjamo ni opominjamo majhno in voliko ohl* »kovnice otroškega paradiža na županove besedo, da jo OlroSkl paradiž last najmanj-šili Ljubljančank In Ljubljančanov, torej predvsem olrok, kl Sc nc hodijo v Šolo, žo pri otvoritvi so p:l dečki, stari po 10 in tudi več let, Msluzlll tirnv strog ukor. ker svojih manjših tovarišev niso pustili k muli-noveu in bonbonom, So inan.l pn nn vrtiljak in gugnlnici. Zapomnijo naj si, d,i ima predšolska decn zajamčeno prednost v svojem paradižu, To morajo upoštevati vsi dolarji višjih razredov ljudskih šol, posebno pn SO srednjih gol. da no bodo kaznovani '.a svoje preveč, razposajeno ali cele razuzdano razgrajanje. Pridne deklico in pametni fantki bodo majhnim tovarišienm ln tovarišem radi pomagali pri Igrah, posebno pn se na vrtiljaku in lin gugfllnieuli, daj bodo sami pozneje tudi lahko prišil na vrsto. Nn vrtiljaku In obeli gugnlnlcnli je namreč sedn.l laka gneča, dn se nn vrtlljnkil otroei res no morejo zvrstiti. Zato so pn stopili v krog k posvetovanju in sklonili poiskati knkecn dobrega strička Miklavža nll dedku Meeena ter ga po prodočen.lu dejstev In koreniti utemeljitvi prnv lepo prosili SO 7,n drugI vrtiljak, ki jo v mestu Ljubljani nekje šo na razpolago ter jo skoraj polovico cenejši kot sedanji, ker pač lil tako težnk In močan ler trden, čeprav jo enako velik kot sedanj! pisani vrtiljak nn iurlšču. Nnjmnn.ISe ho žo vrtel ln prenesel! Deklice. posebno pn šo fnntie z ljudskih gol bodo pa prišli uo vrsto žo to dni, saj se za Otroški pnrndiž Je učita olike, sove-da pa tudi urita voziti dva živa, prava ilnlgotihn oslička. Morda žo kraj Icgn tedna, prej ko no pn žo prihodnjo nodoljo bosta oslička v novi opremi z majhnim vozičkom pfldlrjnla v Otroški pnrndiž. To ho veseljn pri vožnji 7, njima iu pri jahanju! Prav tako no bo troha dolgo čakati nn štiri folnlčke, ki bodo nn veslače čakali v lopi kraj zidanega poslopja onkrnj ribnlkn. No, in v tem tako lepo prenovljenem poslopju bo pn okrepčevalnica za vso obiskovalce ter majhno in veliko posle Otroškegn paradiža. Talil bodo tudi prostori, da ne bo treba več hodili zn grm. Nič manj živo kot pri vrtiljaku ln Bit-pralnicah pa ni pri vodnjaku, potočku in v brndišču, torej nn prostoru, ki mu obiskovalci v spomin lin Izvir zamisli in nn začetnika Otroškegn paradiža že pravijo Adelešičev studenec*. V ponedeljek popoldne jo bila ob Adlešičovcm studencu tnkn gneča, da so so otročki postavili knr v vrsto ter brodil, v vrslo urejeni, po struni studenca. Obenem pn moramo pohvnliil otroke, ki So se tudi ob gugnlnicl postavili lepo v vrslo ter mirno čnkall kot njih mn-mioe nn živilskom t ran, dn pridejo na vrsto. Ko žo govorimo o sludončku in brodi-Sčd, moralno povedati, da sin ves potoček In hrodlšče vsako Jutro "osnnlenii, lorej prav vostno izplnktijonn, dn so spet lintečo popol-nomn čista voda iz mestnegn vodovoda. Dvakrat nn dan pa stitdenčkn ni mogočo lzpln-kovati, kor lil se vodu v hrodiSču no ogreln dosti, iln brez novnrnosli r.n prchlnjcnjo lahko brodejo tudi najmanjši otroci po topli vodt. V velikem kolobar,In « peskom Je tudi vro polno otrok. Sodn,l kopljejo In orjejo po pesku ter pesek morijo s posodicami. Ko pn dobo v kolobar šo mivko, ki jo je nnmah ležko dobili, bodo pn v kolobarju začeli irnestl hlebčke, delati poličko, utrdbo in grndovo. Tak bo torej Otroški pnrndiž oh toplih sončnih dnevih. Pozimi pn ho na ribniku drsališče, znveljo bodo Pri drsalci 1 mol i v dobro zakurjoni okrepčevalnici. Otroei In prijatelji olrok naj no bodo preveč liepočnknnl in nestrpni, s a .1 bo OlroSkl paradiž vedno mlkavuejšl in popolnejši. SIcer pn zn lo trditev ni treba Jamstva, saj so žo r, nedokončanim Otroškim paradižem zadovoljni tako otroci kot starši. 8v. maBa za obletnico ernrtl pokojne Tončko Kuno In njeno sestro Anico por. Dovč, so bo hruln v pelek, dno lf>. t. m. ob pol osmih v frančiškanski corkvl v kupoli zn glnvnim oltarjem. Prnznlk lia Sclu, V petek, 115. julija nn praznik Karmelsko Matere božjo bo v kur-mellčnrskl corkvl nn selit pri LJubljani ob pol (i. tibn sv. maša. Ob ti. slovesna sv. mn-šn. Od pol 7. do 11. vsnko uro tiha sv. mnša. Popoldne ob 7. pridiga. Govori e. svetnik Krnilo Hohnjeo. Nato pelo litnnije Matore božjo in blagoslov, Najsvetejšo bo izposlnv-Jeno od pol 0. do 7. (do blagoslova). V četrtek. nn predvečer, bo prnv lako kakor nn praznik izpostavljeno Najsvetejše od pol II. dalje. Ob četrt na R. zvečer odinolimo litnnije-Matere božjo. Nnto Jo blntroslov. Kdor obišče knrineličansko cerkev od 1.1. julija opoldne do 10. julija opolnoči, prejme pod navadnimi pogoji popolni odpustek kakor nn porcijunkulo. Lepo vabljeni! Vso rejeo goveje Sivine, 1:1 poplsn rt' ilnnes še niso napravili, poziva mestni kmetijski odsek, naj v izogib struno določenih kazni naznanijo Število In težo covojo živine nn.iknsne.le do vključene soboto 17. t. m. pri kmetijskem odseku meslnctfa irospodnr-skeirn urada v Pucoinljevi (prej Knnlljovi) ulici št. 2. Po bo po tem roku licotovljeno, dn imajo rejci neprijavljeno živino, bo proti nJim postopnim po uredbi Vlsokenn Ko-misarinta o prijavi in zapori živino, kl je objavljena v •Službenem listu« kos 44 dno 2. jiniljn t. 1. Slovenci rndl prepevamo In ljubimo svojo pesem. Povskl zbor Ljubijanskcun Zvona nuni bo zapel nn svojem koncertu niz slovenskih ljudskih ln umetnih pesmi. Kako cenimo slovensko pesem ln delo Izvajalca dokažemo najbolje z zanimanjem zn koncert. Zalo pridno sezito po vstopnicah žo v predprodaji v Matični knjigarni. Koif-ri iio v ponedeljek III. t. m. ob 20 url v dvomili hotela Unlou. Na živilskem Iren. Ob hladnejšem vro-menu »o jo v sredo razvijalo tržno vrve-njo. Opnžnll je, dn irro sezona zn irlnvnalo šolalo vseh vrst 11 kraju, .lo sedaj Rliet večjo povpraševanje po tej šolali In obsiopl.li Kospodlujo vsnko prodajalko, ki pripelje na trs košare (tlaviinte Bolnte. Trnovčniiko In Krnkovčnnke Jo tnkoj prodalo. Nn trtfu Je bilo v sredo po torkovem doiovji! na izbiro mnoKo sndik pozno šolale, jesenske ni zimsko emlivlje, kakor tudi sadil; ohrovtn in poziirirn zol,in. Mnogo jo nn izbiro olirov-ta. kolerube iu lepo so tudi glavo zgodnjega zeljn. Neka kmetica Je prodnjnln luSčen grah po 6 lir veliko merico. Mnoiro jc bilo naprodaj zelone, korenju In petršilja. Lepe kumaro in jedilne buče so nn Irgu v vedno večji množini. Oh zidu Ljudske knjigarne jo bilo v sredo veliko vrvenjo. Nn celi črti so bile razvrščeno prodajalko borovnic, I jih je bilo prnv mnogo kljub temu, iln so nekateri žo napovedovali koneo sozono za borovnice. Jo pn čudno, dn borovnico na krajih, ki so bili žo popolnoma obrani, spot znova zoro in jih človek lahko So vedno dosti nahero. Sedaj so žo prišle dn zorllve pozue borovnice. Naprodaj jo bilo nekaj lisičk. Prejšnji tedeu jo bil trg t njimi bolje založen. lllpofečnn posojila In krediti. V prvi polovici tegn lcla so bilo v zemljiški knjigi zaznamovano mnogo trnnsnkdje. zaznamovanih jo bilo veliko število pretlosrtv lastninsko pravico, znatno število vknjižb raznih posojil 111 kreditov, pn tudi mnogo izbrisov starih dolgov in drugih zemljiškoknjižnih poslov. Hlpotečnl trg po podatkih zemljiške knjige jo šo vedno trden. V januarju jo bilo znznnmovnnlh n. pr. 4T> predlogov zn vknližbo posojil in kreditov v skupnem znesku 12.HII1.41S lir. V februarju pa je i>ilrt zaznamovanih 71 predlogov, toda lo za znesek 7,7.'i.">.100 lir. V teh dveh mesecih .ie bilo skupaj 110 predlogov za vknjižbo 20 milijonov li2H.Sl!l lir. Od vseh leh predlogov jo bilo 62 predlogov, ki so ee nanašali na vkniiž.bo zaslavne pravice zn hlpotcčnn posojila v znesku .1.071.81.1 lir, oslnli predlogi so zadevali zaznambo vrstnegn reda za hi-potečno kreillto. dano raznim podjetjem in trgovcem v Ljubljani. Zaznamovan jo bil v tem času vrstni red zn nn.ivlšil kredit v znesku 0,,'155.804 liro, kl jo bil dnn nekemu pod jotju. Namesto venen nn grob blagopokojne gospo Apoloni ie Hafner je darovala družina Marinko lz Prisojne ulice lillzahetnl konferenci pri Sv. Pelru 200 lir. — V imenu ro-vežov Ilog povrnil* Zn stenogrnfskl In strojepisni tečaj sr sprejemajo prijavo Sc In leden. Tečni bo Irnial tri mesece. Učnimi je /niomn. Informacije iln ie: Trgovsko učlllščc »Oirlstofov učni znvod«, Domobranska 15. Poizvptlnvnnjn Izgubil sem denarnico nad 510 lirami, nekn.l »lik In podobic. Pošten najditelj dobi lepo nagrado pri blagajni Ljudsko knjigarne. I.npo iiHirado dobi tisti. VI jo naM plahto zn pokrivanje voz. Izgubil sem io H. t. m. okoli 11 ure nn noti ml Slreli"ko ulice, mimo Sv. ,!o/.efn nn Ambrožev 11 in daljo do llanzingerjn. Poštenega naidi-Icl.'- -rnslm, da puRtl svoj uaslov pri vru-tuiju ljudske liakuruo. GlcdiilHfo O r a m n t Četrtek. IV Julija, ob 19.: »Ncvostn s krono« Hod Cetrrek. Petek, IS. JulIJn, ob 10.: »Mnll lord«. Zaključna mladinska predstava zn Gill. Sobota. 17. julija ob 11).• »Nevesta s krono«. It od A Nedeliu, IS julija oh 19.30: »Veliki mož«. Izv. Zadnja uprizoritev le lirre v lotoi-nji sezoni. Ceno od 15 lir navzdol. O p e r a • Četrtek. 15. julija, ob 19.r »Tiha voda«. H cd A. Petek. IS. julija, ob 19.: »Prodana nevestn«. IIed četrtek. Sobota, 17. julija ob 19.: »Madnmo Duttcrri,v< It cd U. Naznanila IlAmo. fetrtek. 1.1. Jul. 7.30 Slov. glasba. — h.410 Napoved časa. poro, iln v Itall. jnnščlnl. - 12.20 Ploščo. — 12.110 Poročila v slovenščini. — 12.4.1 Opernn glasim. — 1;|.II0 Napoved časa, poročila v italijanščini. — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstvu oboroženih sil v slovenščini. — 13.2.1 Prenos zu Nemčijo — 14.00 Poročila v Italijanščini, — II.IU Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent I). M. šijnnce. — Orkestralna glasba. — 1.1.00 Poročila v slovenščini. — 17.110 Napoved časa. poročilu v Italijanščini. — J7.1f> Orkester vodi dirigent Angelini. — 19.30 IV-ločila v slovenščini. 19.45 Politični kriincn Inr v slovenščini, — 20.00 Napoved časn. poročila v Italijanščini. — 211.20 Pripombe k dogodkom. — 211.411 Lahko glasbo vodi dirigent (talilno. — 21.10 Orkester vodi dirigent Itlzzn. — 21.40 tiodbn In zbor — vodi ('.lovnimi Orsoinamlo. — 22.00 Veselo serenado. — 22.30 Moderne pesmi, vodi dirigent Zenio. — 22.4.1 Poročila v italijanščini. LIOKAUNT. Nočno službo Imnlo lekarne« dr. Plccoli, IHeivvelsova c. 0. tur. Hočevar, Celovška cesta 62 iu mr. Uartus, Moste, Zaloška ccstu 4". R' J. Oliver C u r w o o d Manile prav gotovo ni bila te sodc zini p" • r.tvila in tako je bil sedaj v ženski eblarilnici i mu priSlo na misel, da ne dela prav, ko se radovedno ozira po sobici. Najbolj se je čudil številnosti in raznovrstnosti predmetov. Mogel bi pomisliti, da je v oblačilnici hčerke ijencraliicga guvernerja v Ottavvi, toda to je bila sobica deklice s skrajnega severa. Začudeno jc — med drugim — ogledoval vrsto čevljev, skrbno položenih ob zidu. Še t,ik~.'i ni videl tolikšno izbiro ženskih čevljav, naiejenih za islo nego Ni bila to obutev kakršna ie na severu v navadi; vsi čevlji so imeli visoko peto in nekateri so bili takšne oblike, ki ,ih prej še ni videl, vsaj spomniti se tega ni mogel. Zopet se je v njem vzbudilo vprašanje: kdo je pravzaprav Marette Ra-dissonova? Temu vprašanju so sledila še drujja. Vs: čovljj so bili izdelki tovarne Favre v Montrčalu: torej, če je prihajala iz Montrčala, zakaj neki ie šla potem tako daleč na sever? Če pa ie živela na severu, zakaj je potem nosila tako krhke in lahke čevlje, ki ji tam gori niso mogli koristiti? Zakaj jc bila prišla v Athabasca Landing? V kakšni zvezi jc s Kcdstyjem in zakaj se skriva v njegovi hiši? In zakaj... Zaman je skušal najti odgovore na ta številna vprašanja. Ni mogel odmakniti oči od teh čevljev. Pokleknil je in jih začel natančneje ogledovati. Opazil je, da so bili že vsi čevlje uporabljani, čeprav je v nekaterih bil odtis noge kemaj viden. I Nato je vstal in nadaljeval svoje preiskovanje. Go-tovo je ona predvidevala vse, kar se bo pripetdo. Kent bi si prej dal odrezati roko, kot da bi odprl kakšno škatlo ali napravil kaj indiskretnega, toda Marette sama mu je rekla, naj se tu skrije, naj se skrije — če bo potrebno — tudi za obleke in druga oblačila, zalo je pač moral pogledati kakšno |e to skrivališče Odmaknil jc neko zaveso in površno pogledal: videl je veliko grmado svile, čipk in naj-iinejšega platna, nato je zaveso zopet zagrnil. Nenadoma je zaslišal ropot; poskočil je, kakor da bi kdo v njegovi bližini ustrelil Glavna vrata so sc odprla in zaprla, toda zaprla so se tako odsekano in z vso silo; Kentu se :e zdelo, da so sc stene kar zamajale. Kedsty se ie vrnil in očividno jc bil zelo jezen. Kent je upihnil luč in v temi prišel k vratom. Mogel je slišati hitre in težke Kedstyjevc korake; nato je zaznal zapiranje drugih vrat in istočasno zvok Kedstyjevcga glasu. Bil je razočaran. Očividno sta bila Kcdsty in Marette v sobi, ki je bila preveč daleč od Kcntovcga skrivališča, da bi mogel slišati, o čem govorita Kent je bil prepričan, da jc Kedsty bil v vojašnici in izvedel kaj se je zgodilo. Slabotni glasovi, ki so prihajali iz oddaljene sobe, so nenadoma postali glasnejši in večkrat ie zadonelo jezno Kedstyjevo kričanje Nalo jc nekaj zaropotaol. kakor da bi sc zlomil stol; glasovi so utihnili, le težki Kedstvjev kdrak je še odmeval Kent Marettinega glasu ni slišal, bil pa je prepričan, da je ona govorila, kadar ni bilo slišali ničesar Končno ie zopet zadonel Kedstyjev glas, bolj besen kot kdaj prej. Kentovi prsti so nervozno stiskali kljuko; mislil jc, da je Marette v nevarnosti. Ni se bal, da bo Kedsty mladenko dejansko napadel, ker je bil prepričan, da nadzornik ne bi mogel biti nasilen nasproti ženski. Bal se je, da ne bi nadzornik odvedel Maretto v vojašnico; mla- denkino zatrjevanje, da Kedsty tega iz važnih raz- j logov nc bo storil, ga ni pomirjevalo Saj mu |e sama dekla, da bi jo Kedsty najrajši ubil, če bi se le upal Kent je bil pripravljen: na najmanjši dekličin krik ali ob prvem Kcdstyjevem poskusu odpeljati jo iz hiše, bi prišlo do bitke kljub vsemu, kar mu je bila Marette povedala. Zaslišal ie odpiranje vrat in Kedsty je kot podivjan bik odšel po hodniku Glavna vrata so se z glasnim treskom zaprla: nadzornik je odšel. Kent se je odmaknil od vrat Po nekaj trenutkih je slišal, kako Marette počasi prihaja po stopnicah Vstopila je v temno sobo. »Jeems!« — je zašepetala. Stopil je k njci in začutil na lakteh pritisk njenih rok. »Povejte mi... ali niste prišli doli?« »Ne!« »Niite nič slišali?« »Besed nisem slišal, ampak samo zvok Kedsty-jevega glasu « Ko je Marette zopet izpregovorila, sc mu je zdelo, da iz njenega glasu zveni neizrečeno olajšanje. »Dobri ste bili, Jcemsl Zadovoljna sem!« V temi je ni mogel videti, toda zaznal je nekaj, kar mu je pognalo kri v glavo, da mu je srce začelo močneje utripati. Sklonil se je in našel tiste ustnice, ki so se mu nudile: to je bila njegova nagrada Obenem z dotikom njenih ustnic je začutil na ramenih pritisk njenih majhnih rok. »Odšel je,« — je nato rekla. — »Zopet lahko prižgeva luč.« XVI. Kent je nekaj časa ostal negibno na svojem mestu, medtem pa je Marette poiskala vžigalice in zopet prižgala svetilko. Odkar ga je poljubila, ni izpregovoril nobene besede. Ni poskušal izkoristiti položaja in prijetni dotik dekličinih rok ga ie zadržal, da je ni objel. Ta edini poliub mu )e pognal vso kri v glavo in sleherna žilica niegovega telesa je od razburjenja trepetala. Pričakovat je da bo ta poljub — kot nagrada za njegove ubogljivost — popolnoma ravnodušen ali drugače brezizrazen, toda njene ustnice, ki so ga poljubil«, so bile vroče in trepetajoče , Ko je bila svetilka prižgana, ie zopet pogledal Maretto Zavedal se je. da je zardel in tega niti ni poskusil skriti, presenetilo pa ga jc, da poljub ni dekbce prav nič vznemiril; niti najmanj ni bila zmedena kakor da se ni nič pripetilo. Se bolj pa ga je začudila njena bledica, ki je bila V velikem nasprotju z njenimi lasmi in nenavaden izraz v lep:h modrih o-eh k' pa ni mogel biti posled'ca poljuba Slednjič se je nasmehnila, kakor da bi se hotela opravičiti »Zelo besen je bil« — ie rekla. — »Čudno je, da nekateri ljudie tako hitro izgube hladnokrvnost. kaine . . , Jeems?« Rahlo trepetanje njenega glasu viden trud, da bi se obvladala in poskusa nasmebn;t se, so ga navdali z željo da bi storil to, kar jc opustil prej, • ko ga je bila poljubila: objeti jo. Dobro je namreč videl kai mu ie hotela prikriti: bila ie v nevarnosti, v še večji nevarnosti kakor takrat, ko ie v vojašnici tvegala napad na tri stražnike in še sedaj ie bila vsa ood vtisom te prestane nevarnosti. Za nobene ceno mu Marette tega ne bi hotela priznati, toda to je on sam uganil Ob tei misli ie mladenič začutil v sebi novo moč: njegova naloga ie bila braniti to deklico, ki ie — kakor je vse kazalo — bila sedai n i e g o v o dekle Moral se bo boriti zenio in on ie bil na to pripravljen Marette ie opazila izpremembo v njegovem obrazu in je nekaj trenutkov zamišljeno molčala. ŠPORT Nemško plavaino prvenstvo V Erfurtu st> jc vršilo preteklo soboto in nedeljo nemško državno prvenstvo v plavanju. Dosegli so naslednje i/ide: 200 m prosto: Lehmann — Kiel J: 19, Platli — Berlin 2.21, Schroder — Kiel 2:22.1; 200 m prsno: Gold — Nilhelmshaven 2:4-3. Klein — Kiel 2:4S.9, Sietas — Kiel 2:30.7; 100 m za ženske: Obcrstcin — Breslava 1.12.5. Karnatz — Diisseldorf 1:12.7, I los*feld — I everkursen 1:15.8: 100 m hrbtno ženske: \Vesthelle — Monakovo 1:20.3, \Vinkler — Hodnim 1:22.2, \Vober — Bnvreutli 1:22.5. Spored prireditve v l.rfiirtu je obsegal tudi plavanje štafet in skoke v vodo. Športni drobiž Lahkoatletski trener Fidnln bo vodil skupne treninge po sledečem urniku: v sredo 14. in četrtek 15. t. m. na llermcsu obakrat od 16.50 do 20 ure; v nedeljo 18. t. m. na igrišču v Tivoliju od 9 do 12 ure (samo za metalce, skakalce in za tekuče z zaprekami — za moške in ženske) l\a italijanskem državnem prvenstvu lnli-koatletov so dosegli prvega dne naslednje izide: Mariani v tekn nu 200 m 21.8 sek. Lanzi v teku nn 800 m 1:51.6 min, Romeo v skoku s palico 4.00 m in 'l osi v metanju diska 50.29 m. (iraški železničarji so gostovali v Mariboru proti moštvu istega imena in ga po trdi tekmi premagali s 3:2. Sodil je g. Murko, obisk je znašal okrog S00 gledalcev. V Gradcu so priredili preteklo nedeljo štajersko lahkontletsko prvenstvo, nn katerem so tekmovalci Spodnje štajerske odnesli štiri prva mesta. V metanju kladiva je 1 >i 1 najlioljši Mariborčan Guisnik t znamko 41.94 m. Drugi je bil Celjan Kodre, ki pa je precej zaostal za prvakom (32.26 ni). Član Rapida Oroszv je bil tokrat v prav dobri formi iu jc zmagal v skoku s palico s 3.50 m. Graški Babič je zaosfal za 30 cm in se plasiral na drugo mesto. Posebno dobro so sc držali Spodnještajerci v teku na 5000 m, v katerem so zasedli obe prvi mesti: 1. l'crc — Trbovlje 16:41.2 min., 2. Ant- DARMOL II mlglior lassativo najboljše odvajalno sredstvo loga — Celje 17:05.1 min. O Schmidlu iz Ptuja čitaiao, du je zmagal v metanju kopju z rezultatom 51.63 ni. Omembe vredna je še znamka v skoku v višino: Babič (Gradec) 1.75 m. Tudi v drugem rn/.redu so razdelili spriče-vnln. Mladika je končala z odliko in jo bodo vzeli v tovariši jo najboljših, kjer bo zumenjuln enajstorico tobačne tovarne. Žabjak in Korotnn pa sta si s šestimi točkami približno enuko-vrednn. Za SK Vič je bilo sodelovanje v II. razredu domačega nogometnega prvenstva še hudo težavno, kar je razvidno zlasti po tem, da si I je priboril eno samo točko. Podrobne ocehe, ki so jih dobila moštva po šestkratnem tekmovanju, so naslednje: Mladika 6 5 1 0 21:10 11 Z.abjnk 6 2 2 2 15:9 6 Korotall 6 3 0 3 12:13 6 Vič 6 0 1 5 7:23 1 Zmago Košir si je priboril naslov držnvnegn prvaka v teku nn 1500 in. Nu Inhkoutlctskcm prvenstvu Italije za 1. 1943. so podelili naslednje naslove: tek na 100 m Mariani 10.7 sek. tek na 400 iu Lanzi 48.9 sek, tek nu 1500 m Košir 3:56.K min, tek nu 5000 m Bcvincquu 15:23.1 min, tek na 110 in z zaprekami Facchini 14.9 sek. skok v višino Campugner 1.90 m, troskok Picrucci 13.71 m, suvanje krogle Bcrlocchi 14.19 in, metanje kladivu Taddia 49.18 m. V našem rojaku Koširju moramo reči, da je prekosil samega sebe, ko je v težki konkurenci z Adclmoin in Vitalom postavil tako odlično znamko, čusp-pisna poročila hvalijo zlasti njegovo izborrio taktiko in do podrobnosti preračunane sile. Tekmo je odločil v svojo korist šele potem, ko je šlo za zadnje drobce sekunde. Ercole Adclino je bil drugi s časom 3:57.4 min., Vitule Guerrino pa tretji 3:57.8. Zaradi primerjave Koširjevega uspeha dodujemo, da znaša italijanski državni rekord v teku na 1500 m 3:49 (Beccali), svetovni pa 3:45.8 (llaegg. švedska). Lansko leto je dosegel italijansko drž. prvenstvo na tej progi Vitale s časom 3:57.2 min. Derby v Topčiderju. Konjske dirke v Top-čiderju so nedavno dosegle svoj višek letošnje sezone, ko jc šlo za pol milijonsko nugrndo. Žc v dopoldanskih urah so krenili najbolj navdušeni prijatelji beograjskega konjskega športu proti idiličnemu topčiderskemu dirkališču. Po-lioldnc je vozilo tjakaj več posebnih vlakov. Vseh gledalcev je bilo čez 15.000. Na dirki triletnih žrebet, ki se jc razvila na 2400 m dolgi progi, je zmagal Granit iz Vlasinove konjušnice. Delež visokega dobitka bo pripadel tudi jezdecu Schevbaiu in trenerju Djurdjevu. O Švedu Slrnndbcrgn poročajo, da se je po zadnjem nastopu postavil nn čelo evropskih sprinterjev. Zdaj je že hitrejši od Nizozemca Osendarpa, saj jc pretekel ioom v 10.4 sek. Že dolgo se ni zgodilo, da bi brali na prvem mestu evropske razpredelnice prvakov na 100 metrov ime Šveda. Spet žižekl V Orti se je zbrala elita plavalcev na dolge proge in tekmovala na 2200 m. Dosegli so naslednje izide: t. Branko Žižek 31:02.3, 2. Jože Močan 31:19, 3. Ognio Geminio 31:25, 4. Signori Giacomo 31:09, 5. Garutti Enzo. Naročajte »Slovenca«! Novi dokazi, da je Roosevelt kriv vojne Iz zaupnih razgovorov, ki jih je imel bivši francoski veleposlanik v Washingtonu z ameriškim predsednikom leta i 938 Rim, 9. jul. e. Da je sedanje vojne kriv Roosevelt, ni propagandna trditev, ki bi |i sovražnik lahko oporekal. Je to resnica, ki jo razodevajo številne listine, govori in zaupna poročila veleposlanikov, listine, ki so zbrane v arhivih nemškega zunanjega minstrstva in ki so bile objavljene pod naslovom »Rooseveltova pot k vojni knjigi«, o kateri smo žc pisali. Zdaj je bila objavljena še druga knjiga, nič manj zanimiva kakor prva, polna novih listin in dokazov, da je sedanje vojne kriv predsednik Združenih držav. Evo na primer listine, ki nosi številko 33: je to strogo zaupno poročilo, ki ga je bil podal francoski veleposlanik v Washingtonu, de Saint-Quintin, zunanjemu ministru dne U. junija 1938. Politični položaj je bil tedaj v znamenju »umišljene zmage« zahodnih držav. Dne 21. maja 1938.," natanko dva meseca po priključitvi Avstrije nemškemu Reichu, so se razširile lažnjive govorice, da namerava Reich napasti Češkoslovaško, ta načrt pa da se je pozneje opustil po koraku, ki sta ga storili v Berlinu Anglija in Francija. Francoska politika je naredila slabo potezo, ko se je izpostavlia — tako je dobesedno dejal francoski veleposlanik v Washingtonu — hudi nevarnosti vojne. Roosevelt je pritrdil in popihal na žerjavico. Izgovoril je samozavestne besede, ki so (rancosko politiko pripravile do tega, da je naredila svoj sklep, prav tako kakor javnost- lahko sklepa danes, ko je brala tč listino. Evo vam jo v skrajšani obliki, kakor jo ponatiskuje »Frankfurter Zeitung«: Št. 125 (zaupno), Washington, 11. junija 1938. Predmet: Dvoje razgovorov s predsednikom Rooseveltom (Prvi del poročila govori o Roose-veltovem povabilu Irancoskega veleposlanika, ter vsebuje razgovore in stavke, ki sta jih izmenjala o različnih zadevah), nato pa Irancoski veleposlanik nadaljuje: »Predsednik ni hotel zamuditi prilike, da dA polnega duška svojemu sovraštvu do totalitarnih držav in proti njihovi politiki nasilnega ropanja. Omenil sem mu, da je Češkoslovaška zadnje čase preživljala težko krizo in da je odločen odpor te male države, odpor, ki je po zaslugi V6e pomoči, ki sta jo dajali Francija in Anglija, pripomogel k temu, da Nemčija ne more neovirano izvajati svojih načrtov. »To je bilo dobro delo«, je živahno pripomnil Roosevelt, »kajti ti ljudje res ne poznajo drugega ko silo.« Pri teh besedah je stisnil pest in zaiugal: »Takole je treba govoriti z njimi.« Predsednik je nato govoril o nekem filmu, ki so ga zvečer vrteli v Beli hiši. Film je prikazoval, kako so se odigravali dogodki v Evropi ob koncu svetovne vojne, predvsem o8 prizore ob podpisovanju versajske mirovne pogodbe. Videl si na platnu nemške zastopnike, kako so bili globoko pobiti, ter slišal, kako so zavezniški državniki, predsednik Wilson, Lloyd George in Clemenceau izražali svoje zaupanje, da bo le mogoče upostaviti končnoveljavno mir. Potem so vrteli prizore, kako naj bi se Nemčija počasi spet osvobodila: Izpraznitev Poruhrja, izpraznitev krajev na levem bregu reke Rena, zo-petna priključitev Posarja Nemčiji, izstop Nemčije iz Društva narodov, obnovitev njene vojske ter po- polne vojaške oblasti nad levim bregom Rena ter slednjič priključitev Avstrije ter najvažnejši koraki na poti do takšnega stanja, v kakršnem je bila Nemčija prej. Kaj nam bo prinesla bližnja bodočnost? Razkosanje ali zasužnjenje Češkoslovaške, napad na Madžarsko in Romunijo, prodiranje proti Črnemu in Sredozemskemu morju preko držav, ki bodo dobro igrale v tej zlobni igri ali pa se ne bodo upale upreti. Vljudno sem opozoril predsednika, da se je Francija, potem ko je živela nekaj let v strahu pred nemškim vdorom, po Briandovi zaslugi odločila za politiko zbližanja z Nemčijo in da io je izva-iala do skrajnih meja možnosti. Ko pa ji ni pre-ostajala nobena druga pot več, se je brez odloga izpostavila težki nevarnosti vojne. »Kako drugače se tudi ni mogla odločiti«, je pripomnil predsednik. Nato se je za nekaj trenutkov zamislil, zmaial z glavo in še dodal ko da bi govoril sam s seboj: »Če bi morala propasti Francija, bi ji morali mi — to je čisto razumljivo — slediti.« Te besede je predsednik Roosevelt spregovoril z zelo prepričevalnim glasom, in te njegove besede tudi niso dopuščale nobenega dvoma niti glede njegovih čustev niti glede smeri, v kateri bi ustvarjal javno mnenje v Ameriki v primeru, če bi se Francija znašla ob boku Anglije v boju proti lašističnim silam za obrambo demokracije in svobode.« Sledi podpis: R. de Saint-Quintin. TEL. KINO UNION 22-21 FIlm, ki ga preveva nedolžno veselje ln prekipevajoča mladost, v katerem premaga otroška Iskrenost vse Intrige ln nakano zlobnih pokvarjencev ... »Očetova ljubljenka« Chiaretta Golil, Armando Falconl, Dlna Galll ln Anna Vlvaldl. Predstave ob 16.30, 18.30, 20.30. TEL. 27-50 KINO SLOGA Mnogo zabave vam nudi odlična komedija »Pustolovščine Anabele« v glavni vleči : Floretta Dolfl, Amalla Chelllnl, Paolo Stopa. PREDSTAVE ob 14, 16, 18 ln ob 20. url i TEl KINO MATICA 1141 Slavna češka Igralka LIDA BA A ROVA ln Gustav Nezval v ljubezenski romanci po noveli pisatelja Honoreja de Balzaca a*"" »Ljubica z masko« Produkcija Lucerna-FIlm-Praga, Režiser Otokar Vavra. PREDSTAVE ob 16. 18 30 in ob 20 30. url. Tomaž Poklukar Ko mu je nekoč očitala, da se preveč žene, ji je odgovoril, da plete gnezdo zn desetero otrok, ki ne bodo smeli tapeti pomanjkanja. Od Matevža se je nalezla prizadevnosti v želji, da ne bi zaostajala predaleč za njim. Zdaj je obnemoglu, jutri pa bo spet vse dobro. ' , »še vedno leži?« jc vprašal Andraž svojo ženo, ko se je vrnil iz gozda. Ko niii je pritrdila, ji je šepetajo dejal, če misli, da bo žc kaj. Obraz sc mu jo razlezcl, kakor da bi uganil, kaj slabi snaho. »Ne vem, nič nc kaže.« »Nič ne kaže,« je ponovil počasi ter zavil proti žagi. Pozabil si je privoščiti čašo vina, čeprav se je zaradi tega namenil k hiši. Čez dva dni je Majda vstala. Materi sc jc opravičevala, da bo še ostala doma, ker se jjočuti slabo. V zapuščenosti je štela dneve do Matevževc vrnitve. Vse bo spet dobro ko bo prišel domov, je mislila. Novih moči bo čutila ob njem iu novega jx>-giima. Zdaj ca jc že dobro poznala in je vedela, da sc 1» vrnil prej, kakor je bil obljubil. Ampak, revež, spet bo razočaran. Tudi tokrat mu ne »o mogla sporočiti tisto, kar si tako zelo želi. Z vprašujočimi očmi me bo gleda si je mislila, jaz pa bom morala molčati. Razumel me bo in bo žalosten. Iz predala je potegnila leseno skri njico, z belimi zvezdicami ozaljšano. Brala je stara pisma, ki jih je pisal s Pokljuke, prebirala je tudi oguljene lističe, ki jih je jKišiljal na skrivuj v prvem letu ljubezni. Oživeli so nežni sjiomini; Majda sc jim jo vdala kakor zibelka, ki jo poganja materina noga. Odkar se je poročila, še ni odprla dragocene skrinjice s pismi; zdaj jih prebira, čeprav jih zna skoraj na pamet. Želela si je, da bi se še enkrat vrnili časi, ko sta zardevala, če sta sc srečala. Takrat jc bilo vse lepše, vse je bilo zavito v kopreno nežnega pri čakovanjn. In zdaj? Zdaj ni popolnoma tako kot jc pri čakovala. Vendar tudi danes ne b oklevala, če bi še bila svobodna. Ma tevža ima rada, čeprav ni docela ta kšen, kakršen se ji je prikazoval v sanjali. S skrbmi je obložen in stra-j šansko daleč naprej misli; ni tako močno zasidran v vsakdanjosti kakor bi si ona želela. Za otroke skrili, ki jih še ni nasvetu, pa o prednikih premišljuje, ki so že davno jkkI zemljo. Ne, nič ni ti ne more očitati, ravno nasprotno: vedno več razloga ima zu to, da ga spoštuje. Svet nad Sv. Lovrencem sc je kopal v otožnih jesenskih barvali. Dan in noč je deževalo, nato se je nebo znova zjasnilo, in sonce se je poslavljalo od tisočerih smrek, liojk, macesnov, bukev, brez, hrastov, grmičev in vse do najdrobnejših bilk, ki jim jc ugašalo življenje; nekaterim samo za dobo zimskega spanja, nekaterim pa za vedno. V soboto popoldne se je oglasil pri Andraževih čedno napravljen gospod z lahko palico v roki. Povprašal je po Matevžu. Ko so mu odgovorili, da ga ni doma, jc želel govoriti z njegovo soprogo. ' Bii je inženir Janez. »Knr takole samo vas pusti doma? O. ušesa mu boin navil, ko ga bom srečal 1« Obiska jc bila Majda vesela, čeprav ni čutila ničesar do tega človeka. Bil je znanec, in prijetno ozračje po mestu je prinašal seboj; samo v toliko ga je bila vesela, ko ie prišel, »Moj mož ima veliko dela: zdaj se je moral jiobrijiati za boljši trg za les- no trgovino. Odpotoval je s splavarji. 0 Vseli svetih bo spet doma.« »Hudo pusto vam mora biti. ko ste tako sami, —■ skoraj bi rekel, kruto iztrgani iz vaše sredine.« »Kruto pa že ne, gosjiod inženir, saj sem vedela, da tu ne bo čajank ali koncertov. Dolgčas pa je satno ljudem, ki so se z njim rodili. In še onim je dolgčas, ki 6i ne znajo jjoiskati dela. Taki so res pomilovanja vredni,« mu je rekla in hotela poudariti, da sama ne spada v to vrsto ljudi. Janez je pravil, da sam niti na Fali ne more zdržati ne da bi se odpeljal zvečer v mesto. Nekaj ga žene med ljudi, s katerimi se lahko pomeni o vseh dnevnih dogodkih pa o kulturnih in političnih zadevah; družba daje človeku pobude in razvedrila. Dejal je, do se docela strinja z Nietzschejem, ki je napisal, da je dan izgubljen, če nisi plesal; se pravi, če se nisi naužil veselja, tega balzama, ki sladi življenje. V gotovem oziru se je Majda strinjala z njim. Tudi zanjo pomeni družba enako čutečih ljudi pobudo, ki priliva življenjski radosti novih sokov. Pritrditi pa mu ni hotela, »Povsod je lahko človek zadovoljen, če je prepričan, du izvršuje svo jo življenjsko dolžnost,« — je rekla, in če hodi s takim človekom kot je Matevž, je dodala v mislih. 1 »Pri nn« je divna okolica in niče- sar nama ne manjka, hvala Bogu.« »O, tudi jaz sem velik prijatelj narave: poleti ne morem zdržati, da ne bi šel v hribe. Zdi se mi pa, da je svet veliko lepši, če ga gledaš kot' lovec, kot smučar ali kot turist.« »In vendar poznam tudi meščane, ki si želijo na kmete.« »Da, toda kot izletniki. Če bi bil jaz na Matevžcveru mestu, bi lepo otvoril odvetniško pisarno, sem pa bi hodil na počitnice. Več bi imel od življenja. zlasti p(a vi, ki ste rojeni za fino družbo.« Majda se jo nasmehnila; skoraj se ie že odvadila tega, da bi ji kdo laskal. »Poleg osebnih žel ja so druge stvari, ki jiosegajo v usodo,« mu je odgovorila. Zdaj sta prišla nn spolzko pot, ko sta bila dejansko istih nazorov. Ni mu mogla več oporekati, in je zasukala pogovor drugam. »Bo