TRST, četrtek 4. oktobra 1956 Leto XII. . Št. 223 (3461) ; JtnA J DMEVMIK Cena 25 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638, 93 808, 37-338 &STV°: MONTECCHI St. 6, U nad. — TELEFON 93-808 IN 94-638 — poštni predal 559 — UPRAVA: IJL. SV. FRANČIŠKA St. 2« — Tel. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir.-FLRJ: Izvod 10, "J*®**0® ™ ‘j1,"' Mine v »Pl Pod,ut- GORICA: Ul. S. Pellico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. . Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna z<“yzu“ -OZ-Trst e širini l stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120; osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB . 1 - Z - JV5 • lztiaia Založništvo tržaškega tis a " POSLANCI O MARTINOVI POLITIKI Pajettove in Nennijeve upravičene kritike Bartesaghijeva pravna obrazložitev spora Blage Pacciardijeve pripombe - Incident med Pajetto in monarhofašisti - Martino poudaril politično plat spora Stara družba toži Italijo v Haagu fin?*1 na8ega dopisnika) ra2širi;,3' ~ v Rimu se Je bivši ? ze vcerai vest, da Je prj m„sileska družba vložila Haasi, arodnem sodišču v vladi 02b° Proti italijanski da v. za,adi njenega sklepa, Plovh„P!?če.vala Pristojbine za Viteškem ladi’ po vlad) c, prek°PU egiptovski znava h a druzba sicer pri-žunju ’ » ,tal'ja po spora- °dobriia ^giPtom- ki *a *e be „ tudi direkcija druz- Plovbl ‘Vala Pristojbine za via-i po Prekopu egiptovski obem-VJokviru kliringa med Pa a deželama. Ta plačila vkli„;L la na drugi strani drUih„ena v okvir plačil med n0 kHi ln e8iptovsko narod- š( h?, Za*o direkcija biv- rtižhe meni, da italijan- SueškVada po nacionalizaciji Hm P'a' Ca^LTladi'..ker J« ta.pre- v|"*5ke*a Prekopa nima pra-l'Dtr»vflaceyati pristojbine e kl vladi, ker je ta pr svoje stike z družbo. V vi j sllke 1 družbo. Jo, d ‘adnih krogih poudarja vziic a “o italijanska vlada stoiki' ' družbi plačevala pri-kor e8iptovski vladi, ka- lOvitKi,10 ,ako določeno s tr-o Pogodbo in pogodbo Utnj ku med obema deže- sepatu v^erajšnji razpravi v kutirajj 80 danes poslanci dis-Politip: o Martinovi sueški ki So Najvažnejši govornici pj lll:. za KPI Pajetta. za te Panepn' 'n za republikan- p0(j 0'ardi. ^eg8r kot včeraj senator res Dn, , je tudi Paietta da-ebra2j "daril, da Martinova niistranz1’*ev sueške politike sli Slej zaskrbljenosti zla-s toime pr‘U'vodljivosti vlad“ 'tanCjj“acen.iem Anglije in ?atije , eSiptov.ske nacionalista okopa ker je tudi I- V.:l' 0 _____■\ _ -1.1_____ v^ille i Pri or j sprejela sklepe Prih i kor'stnikov, kar lah-!>ezi|PeIJe do marsikakšne pustolovščine Pa-P’*, kj . nato odgovoril* Marti-»1, v svojem govoru de- [Jo internacionalisti podpi-^asi ^kel ; aseri^v nacionalizem. da je obtožba zuna-^Jti ifr/ln^s^ra brez podlage. h^nis,i so vedno pod-k^isnot0 z? nacionalno ne-V? Za v. prvi vrsti pa bor-'JUolts&0cialno osvoboditev. >, J.1 dokaz za to je dej-Nii 80 komunisti podpi-°ti |P0.?. etiopskega ljudstva Ug it- a 'Jenskemu fašistič.oe-r>«4 pPe ['■Mističnemu napadu -'“biSnn ?! Nato je Pajetta J'kogar dejal; (,Ce ne more •bo „ Začuditi, da se Maroko«. strinja s socialističnim ' 1 zahočna povezava. Monarhist Cantalupo pa ni mnenja, da je zaradi nastalih francosko-italijanskih razlik v zadnjem času prišlo do razdora v atlantskem paktu. On misli, da te je treba pri tem spomniti na pomanjkanje angleške in francoske podpore Italiji glede Trsta. Dejal je dalje, da je sedanjemu nevarnemu položa-jj v Sredozemlju vzrok pomanjkanje ravnotežja v njem, ker so Italiji vzeli afriške kolonije. Pajetta je tedaj vzklik-n;l: »Pobili ste na tisoče \-rubcev!« Poslanec Roberti je zaradi tega označil Pajetto z besedo podlež, Pajetta pa je nato fašiste in monarhiste c-zmerjal z rablji in bedaki. Fašistični voditelj De Marsamch je razpravo nadaljeval in dejal da nikakor ni bila prekršena vsebina carigrajske javil, da bo spoštoval svobodno plovbo, ki je bistvo spora-konvencije, ker je Egipt iz-zt.ma. Pohvalil je španski predlog za rešitev spora in izrazil željo, naj bi'vlada v vseh mednarodnih problemih «ime-la več nacionalne zavesti.« Govoril je še član mešane skupine poslancev Bartesa-ghi, ki je obžaloval, da ni prišlo že prej do čebate v parlamentu ter govoril o juri-dični plati spora. Dejal je. da se ne more govoriti o kršitvi mednarodnih obvez s s-trani Egipta, ker je družba oseba Tito se verjetno danes popoldne vrne v Beograd MOSKVA. 3. — TASS sporoča, da sta se predsednik Tito in Hruščev nocoj vrnila v Jalto s krimskih hribov, kjer sta bila od 1. t. m. na lovu. Iz Beograda pa poročajo, da se bo predsednik Tito verjetno že jutri popoldne vrnil v Beograd. «Pravaa» objavlja danes članek svojega beograjskega Hiraj;\°mUnisti so vedno pod- dopisnika o odnosih med 1 b«"-1- - FLRJ in SZ, ki ga je prena- šal tudi moskovski radio. V članku - 8om prei--.:.(.mora pač vsakogar da se strinja s k'!!«- * * k s.°cialista Guya Molle- Ifcj.'A« Ir nn. v* ;\vrstah katoliške mno- lično je govornik polkih ?.a ludi v demokrist- So » večini zahtevajo <8 tnir do, ki se bo borila eini t svelu. « ' Mart- tak°) izjavil, da > v Se llnovo previdnost, če-t, «ltieritaveda, da je v zvezi 0 ansko previdnostjo. Uvijj g°vem mnenju pred-?”Uče 0 P°tnanjkanje stališča * haJ j' do gibanja arab-'kftient od°v za neodvisnost tun-Slabcsti vlade. Isto ?°dn« za značai NATO in 8°lidarnosti. i-l? Ital; daije, da je poli-,.lldarnn'e v okviru zahodne MffiL-,j°8ti in NATO imela privatnega in notranjega i udaril je, da se strinja s poprava nikakor pa ne med-llitiko vlade in tudi s pravi «Politika» o obisku delegacije KPI v FLRJ Sodelovanje med ZKJ in KPI bo resen prispevek k razvoju socializma v svetu narodnega. Glede doprinosa evropskega kapitala pri gradnji prekopa pa je dejal, da je to pravljica, ker je Egipt sodeloval pri gradnji z o-gromnim kapitalom in dal tudi vso delovno silo. Zato je edina rešitev spora v priznanju egiptovske suverenosti. Socialdemokrat Pett.notti pa se je osmešil, ko je dejal, da so zahodne države, ki so zainteresirane pt; sporu, sestavljene ne samo iz kapitalistov, ampak tud; iz delavcev ter iz tega izvedel zaključek o potrebi svobodne plovbe. Po- čami Egipta ter da ni mogoče piiznati privilegiranih položajev. Zunanji minister je zaključil debato z odgovori na posamezne intervencije, pri čemer je dal poudarek politični presoji nad juridično. Ko je odgovarjal Nenniju, je rekel, da pristop k združenju koristnikov ne more predstavljati nobene politične obveze, kajti v tem primeru bi bil potreben vladni in parlamentarni sklep. Vlada meni, da bo prišlo do sprejemljive rešitve, ki bo zadovoljila vse. BEOGRAD, 3. — Nocojšnja »Politika« ocenjuje napovedani obisk delegacije KPI kot nov važer. korak v smeri boljšega seznanjanja zastopnikov dveh delavskih gibanj, ki imata možnost za enakopravno sodelovanje. «Obisk delegacije je rezultat obojestranskih naporov, do se postavi most za sporazumevanje in sodelovanje in da še na ta način odstrani doslei nenormalno stanje med italijanskimi in jugoslovanskimi komunisti kot posledica stalinističnega pritiska«. »Politika« ugotavlja, da so stiki jugoslovanskega socialističnega gibanja z inozemskimi delavskimi gibanji pokazali, da so dvostranski stiki in izmenjave izkušenj koristni. Pogoji so. da se takšno sodelovanje še dalje razvija na načelih enakopravnosti, iskrene diskusi miru in socializma in resnica o raznih poteh v socializem. Ker jugoslovanski in italijansKi komunisti želijo takšne odnose, je razumljivo, da se od sestanka lahko pričakujejo pozitivni rezultati za obe strani. »Poleg tega bočo Luigi Lon-go in njegovi sodelavci imeli priložnost neposredno seznaniti se z izkušnjami jugoslovanskega socializma, z delom ZKJ in SZDLJ. Iskreni razgovori in izmenjave izkušenj lahko prispevajo k ustvaritvi široke podlage za tovariško sodelovanje obeh delavskih gibanj. Trdne zveze in sodelovanje med jugoslovanskimi in italijanskimi komunisti bodo pomemben prispevek k razvoju sodelovanja Beograda in Rima, utrditvi miru v tem delu Evrope in resen prispevek k razvoju socializma v svetu in ideje enakopravnega Dve resoluciji v odgovor na vodstva PSD1 poziv CK PSI Ki dvoma, da gre s tem odgovorom za tre« nutni zastoj v procesu socialistične združitve RIM, 3. Kot je bilo že je, konstruktivnega sodelova- j sodelovanja delavskih gibanj», nja, če se upoštevajo interesi I zaključuje list. PRED ZAČETKOM RAZPRAVE O SUEZU V VARNOSTNEM SVETU Ostra reakcija na v angleškem in francoskem tisku Favzijev razgovor s Hammarskjoeldom in Šepilovom - Zunanji minister Sovjetske zveze poudarja nujnost realizma - Egiptovski razgovori z ameriškimi družbami o razširitvi prekopa - Delo londonske konference je rečeno med drugim. da se je bojazen glede nerešenih vprašanj, ki naj bi obstajala med ZKJ in drugimi komunističnimi partijami, zelo zmanjšala. »Rusi, ki prihajajo v Jugoslavijo, z veseljem ugotavljajo, da ima pravična borba ljudstva proti kolonializmu splošno podporo f tudi v Jugoslaviji, kakor v Sovjetski zvezi«, p,še list. Clankar nadaljuje z ugotovitvijo, da Jugoslavija nasprotuje obnavljanju militarizma v Zahodni Nemčiji, da obsoja preganjanje nemške komunistične partije in da podpira nacionalizacijo družbe za Sueški prekop. List zaključuje s poudarjanjem, da je povsod opaziti znake rastočega prijateljstva med ZSSR in FLRJ: v trgovskih odnosih, v ustvarjanju novih železniških in zračnih zvez, v kulturnih stikih itd. letA baiu unči« da i^sti S žrtev kot pa st; °ri tem je omenil, Itidj; v'ralne države, zla-SMi tl’ vedno bolj cenjene, ti« °It ,«a 'e Martinova pre- kar j*v Mar- sS?a vp. =l hvale vredne-"id?'0 ?0-(rešeno z naciona- C.s* vpral?. sedai d, ^»ilnllpra?ai'je egiptovske '■lil* bilo’ — Nenni dejal, ostaja sa- Dl„r?sanJe. jamstva svo-č, 1 4iktat ■ Enačiti Naser-hai?atadi 0r-lem Pa ni mogo-k:!?irai iega. ker je nacio-družbo za prekop, tisti, ki ga taiko Konica ?imaio čiste ve-btiv. SnulojJ6 namreč, da je **)ti 'ti.^lejo Sv shic C abel»s,JC namreč, d ij} v F„ a kolonialna po-N^ljih fllptu bila prvi vzrok lij>i ty;“godkoV. Končno je vl ova^dard, da smatra hji uBr afka vlado za ob- 1 det- se sleherni grož- Ju nasilja v okvi-OZN- *“tvl ala n>rn iavnost V«d.?'ijo v •'acciardijeVo m- S ’ da u ub,ati- ker se je Htmbaio-o, dl* med najhuj-1 Martinove s?« fv0?rav je včeraj u-it Posebni predlog 1,>ttiiti«r»I re,S ic Pacciar-.bitnl.btivp ., nekatere poteze u,akčije m dejal, da 'fš 'alizern nializem in anti-!8 1 s1ešwl n°benega oprav-alit ebr»uihr'zo- Obžaloval z v?? Prilagodljivost S Sredmf- dom in posku-So^ddarin^8 ,ter .še pose- , 'ist. UUDr° Vse ono. kar ^N^^n Bettiol je slt\ t» ieVor Pohvalil ter Hlf, sPan7i„Potrebno sovjet-Zadržlt'iZerrl v ®redn- » Nal1 resno t Jer postavl1 'V tč Vlrlu 7rdltev. da se > i , JI v interesno n a'agcJHi liberalni vodi-Svljjfem inJe Polemiziral med PredlagaI. ,9(J- v Ir- 1 ;n u evropskimi, SŽl Pa iaZlJ,klmi narod' a n n niann.mr arjal. a. ka dob da je dobro r Utrjuje NATO NEW YORK 3. — Egiptovski zunanji minister Favzi, ki je danes popoldne prišel v New York, je izjavil, da do egiptovska delegacija «napra-vila, kar bo mogla, da bo delo Varnostnega sveta imelo pozitiven izid«. Na vprašanje, ali prinaša kak predlog egiptovske vlade za Varnostni svet, je minister odgovoril: »Kdove,« ter dodal: «Vsi moramo želeti, da se napravi koristno in konstruktivno delo. Upamo, da naši napori ne bodo ostali neplodni.« Ko so ga vprašali, ali bo govoril ob začetku razprave v Varnostnem svetu, je Favzi odgovoril, da bo o tem odloča) Varnostni svet. Izjavil je tudi, da ima namen sestati :-.e s predstavniki drugih držav, ki so zastopane v Varnostnem svetu, in to preden Varnostni svet začne svoje delo. Prav tako ni hotel odgovoriti na vorašanje, ali se mu zdi, da je sueško vprašanje zašlo sedaj v bolj mirne vode, in 'e pr pomnil, da gre za »zapleteno vprašanje«. Skupno z zunanjim ministrom je prišel v New York turi’ predsednik egiptovske družbe za Sueški prekop Badavi, k: je izjavil, da je prišel v ZDA, da ugotovi, «kak.šno je stališče naših egiptovskih khentov, to je plovnih družb ir petrolejskih družb«. «Ti razgovori, je dodal Badavi, se bodo nanašali na izboljšanje neprav v Sueškem prekopu, da bo lahko vzdržal večji promet, ki je v zadnjih letih na-rastel za 15 odstotkov.« Govo BRITANSKI COMMONVVEALTH in evropsko skupno tržišče Mac Millan javlja, da bo morala Anglija kmalu zavzeti končno stališče glede pristopa k tržišču LONDON, 3. — Britanski tha važne prednosti finančni minister Harold Mac Millan je danes na tiskovni konferenci izjavil, da britanska vlada ni sprejela še nobenega sklepa glede morebitnega pridruzenja Velike Britanije k skupnem evropskem tržišču. Dodal je pa, da bo morala Anglija kmaiu določiti svoje stališče do tega vprašanja, ker so zadevni razgovori precej napredovali in se že pripravljajo načrti za pogodbo. »Veliki Britaniji, je nadaljeval Mac Millan, se nudi izbira med vzdržanjem, s čimer bo zgubila važna tržišča, in pridružitvijo k carinski zvezi, ki se predvideva, pri čemer bi se ustroj njene trgovine s Commomveal-thom, ki temelji na imperialnih preferencah, zrušil. Izbira ne bi mogla dopuščati dvomov. Proučuje se vmesna formula, ki bi bila v tem, da se določi področje svobodne izmenjave okoli šestih (»držav iz Messine«, katerega člani bi lahko ohranili svoje posebne carinske določbe v odnosu z zunanjim svetom.« V zvezi s tem je Mac Millan dejal: «Ce bi Zahodna Evropa, vštevši Veliko Britanijo, lahko razvila področje svobodne trgovine, bi to nedvomno bil vir znatne moči. ki bi temeljila na skupnem tržišču, ki bi zajemalo približno '/50 milijonov potrošnikov. S časom bi to tržišče lahko nudilo naši državi vse prednosti serijske proizvodnje, ki je v našem modernem svetu rezervirana velikim gospodarskim enotam, kakor so ZDA in Sovjetska zveza. Poleg tega, če bi ta skupina bila močna in bi uspevala, bi obširno tržišče za svoje proizvode in vir kapitalov za svoj gospodarski razvoj.« Vprašanje morebitnih odnosov med Veliko Britanijo in »šestimi državami iz Messine« v okviru skupnega tržišča so obravnavali na seji ministrskega sveta, ki je bila danes pod predsedstvom Ede-na. Na seji je finančni minister Mac Millan poročal o svojih zadevnih razgovorih v Washingtonu s finančnimi ministri Commonwealtha, ki so prišli v ameriško prestolnico na konferenco Mednarodne banke in Mednarodnega denarnega sklada. Center za dokumentacijo konservativne stranke pa je objavil brošuro pod naslovom «Commonwealth v ekspanziji«. Brošuro je podpisala skupina konservativnih poslancev, ki se bavijo z gospodarskimi n se, da bedo razpravljali o razširitvi prekopa, ki bi stala oKoli 20 milijonov šterlingov. Kot predujem bi uporabili r,3 milijone šterlingov, ki jin je Egipt dobil za posojilo od Mednarodnega denarnega skladi. Ko so ga vprašali, ali razpolaga Egipt z zadostnim številom pilotov, da izpolnijo vse zahteve sedanjega prometa po pjekopu, je Badavi odgovoril pritrdilno in dejal, da je seda: zaposlenih okoli 200 pilotov, da pa se bo število še zvišalo. Ko je neki novinar o menil, da je ameriški državni tajnik Dulles izrekel željo, naj ameriških ladij ne bi vodili sovjetski piloti, je Badavi odgovoril, da ne bo noben so-viotski pilot vodil ameriških .Jadij. v New York je prišel danes tudi sovjetski zunanji minister Sepilov. Na letališču je Sepilov prebral izjavo, v kateri je med drugim rečeno: «Trdno sem prepričan, da bomo sposobni najti pametno rešitev sueškega vprašanja s pogajanji na podlagi načel e-nakosti in pravičnosti in pravilno kombinacijo suverenih pravic Egipta z interesi v;eh drugih držav, ki uporabljajo prekop Na žalost, pravi nota dalje s- še vedno ponavljajo posku-s'. da bi se sueško vprašanje reševalo s položaja sile. Te poizkuse je treba pripisati po-rr anjkanju razumevanja duha naše dobe in obnovitve oblik socialnega življenja na neizmernih področjih Vzhoda. Nepoznavanje tega razvoja ie podlaga vseh zaletelih in neuresničljivih načrtov, s katerimi bi hoteli rešiti sueško vprašanje - orožjem izsiljevanja. Toda mi upamo, da so zagovorniki teh ukrepov vedno manj številni.« Nota poudarja zatem upa-n’e, da bodo vsi prizadeti sodelovali pri delu Varnostnega sveta s čutom realizma, medsebojnega razumevanja in zaupanja, ki so potrebni, da se d.oseže resen napredek.« Nota se zaključuje s pozdravom newvorškemu prebivalstvu .n ameriškemu ljudstvu. Sepilo^ se je pozneje razgo-varjal z g'avnim tajnikom OZN Hammarskjoeldom in je zatem izjavil časnikarjem, da 4tpa, da se bo v kratkem sestal z Dullesom. Dodal je, da namerava pozvati prizadete stranke, naj nudijo dokaz realizma pri iskanju mirne rešitve. Tudi egiptovski zunanji minister Favzi se je razgovarjei s Hammarskjoeldom, pozneje pa s Šepilovom. Izjavil je, da bo njegova delegacija napravila kar bo mogla, da bi bila koristna in da bo poslušala vsak predlog naj pride od koder koli, če bo dober. Ravnatelj egiptovske informativne agencije «Srednji vzhod« piše iz New Yorka, da francoski zunanji minister Pineau ne bo smel predsedovati zasedanju Varnostnega sveta, na katerem bodo obravnavali sueško vprašanje, in vprašanji. V zvezi z načrtom iurak^edmdr^m^UdaP1nudi>rt0a’| dodaja, da bo vprašanje pred-zulrisli in tudi ne-1 sedstva najvažnejše vpraša-predlog _ nje, o katerih bodo govorili varnosti«. »Velika Britanija ne more stopiti s svojimi evropskimi sosedi v bolj tesno zve* zo kako- z državami Com-monwealtha. Z druge strani pa bi evropska carinska zveza, v kateri ne bi bilo Anglije. lahko izključila Anglijo z važnih tržišč ter bi utrpela ogromno konkurenco na prekomorskih tržiščih in bi privedla do gospodarske hegemonije Nemčije v Zahodni Evropi. V interesu Evrope in Commonvvealthn je vskladiti željo držav kontinenta o ustvaritvi tesnejše gospodarske e-notnosti s sistemom imperialnih preferenc, ki je podlaga trri'„' Po njegovem ... -. - r------ - . u“a evropska in l nudila deželam Commonvveal- i britanskega gospodarstva.« na prvi seji. Za mesec oktober bi morala namreč prevzeti predsedstvo Varnostnega sveta Francija. V Londonu je bila danes Suezom. Med debato je zunanji minister Lange zagovarjal internacionalizacijo Sueškega prekopa, pri tem pa je poudaril, da je potrebno najti rešitev na podlagi pogajanj, in je dodal, da norveška vlada ne bi podpirala uporabe sile proti Egiptu. Dodal je še, da bo parlament lahko dokončno odločal o pristopu k združenju koristnikov šele tedaj, ko bo združenje dokončno organizirano. Predstavno« lo/iign Offi-cea pa ni hotel na današnji tiskovni konferenci komentirati včerajšnjih izjav Foster-ja Dullesa o vlogi združenja koristnikov ter izjav o kolonializmu. Zelo ostro pa komentira Dullesove izjave britanski in francoski tisk. Londonski ((Times« pravi, da so včerajšnje Dullesove izjave o Suezu »malo posrečene«. List pripominja, da je ameriški državni tajnik obtožil Veliko Britanijo kolonializma, in dodaja, da se Velika Britanija «nima nič naučiti od nikogar, kar se tiče naloge prinašanja napredka in svobode narodom«, in dodaja, da vprašanje Sueškega prekopa ni vprašanje kolonializma, pač pa da gre za «elementarno spoštovanje zakona in mednarodnega reda«. «Gre za vprašanje, pripominja list, ki se tiče vodne poti, ki je mnogo bolj važna za Zahodno Evropo, kakor je Panamski prekop za Severno Ameriko. Govoriti o tem, kakor dela Dulles, pomeni vprašanje potvarjati in tako potvarjanje v trenutku, ko se bliža debata v Varnostnem svetu, predstavlja hudo ne-uslugo za angleško-ameriško enotnost « List obtožuje Dullesa, da «ima o združenju koristnikov idejo, ki hudo šibi položaj tega združenja«. Pariški «Aurore» pa posveča Dullesovim izjavam uvodnik. »Hoteli bi verjeti, piše list. da volilna kampanja postavlja zahteve, ki nimajo nobenega razmerja z zdravo zamislijo zavezništev. Toda kaj pomeni zahteva Američanov, da bi se postavljali za razsodnike glede »kolonializma« drugih in za razsodnike sporov ki se povzročajo od zunai. kakor je alžirska drama?« List se zelo razburja nad tem, da je Dulles označil Francijo in Anglijo za kolonialistični državi. «S svojimi včerajšnjimi besedami, zaključuje list. je Dulles onemogočil vsako novo pogajanje, ker je opustil misel o vseh morebitnih sankcijah, celo gospodarskih, pro-t; Naserju, prot; njegovi nesramnosti in njegovim udarom.« Lista »Figaro« in »Aurore« pišeta tudi, da se ZDA obotavljajo začeti razpravo v Varnostnem svetu o mednarodnem nadzorstvu nad Sueškim prekopom Lista pišeta, da sta Francija in Velika Britanija pod ameriškim pritiskom, da bi sprejeli resolucijo, ki jo nameravajo ZDA predložiti v Varnostnem svetu, ne da bi pri tem posebej omenjali vprašanje mednarodnega nadzorstva. Lista sta mnenja, da bi to lahko povzročilo ostro reakcijo v britanski konservativni stranki, kar bi primoralo Edena, da bi zavzel še močnejše stališče do spora z Egiptom. »Figaro« meni, da stalnega podtajnika v zunanjem ministrstvu, s katerim se je razgovarjal o sueškem vprašanju in o zadevni debati v Varnostnem svetu. včeraj mogoče predvideti, je prišlo danes do izglasovanja dveh dokumentov ob zaključku seje širšega vodstva PSDI, ki je proučil, kakšen naj bo odgovor na socialistični poziv, da se Krščanska demokracija postavi pred alternati va glede odprtja na levo na kongresu v Tridentu. Prvi dokument so člani vodstva sprejeli soglasno. V njem se ponovno poudarjajo pogoji socialistične in demokratične politike: pristanek na demokracijo kot stalno vrečnoto ip kot notranjo ureditev stranke, pristanek na zunanjo politiko v okviru solidarnosti za-padnih demokratičnih držav, pristanek na izključitev sleherne oblike ljudske fion-te bodisi pri volitvah bodisi pri sestavi vlade. Vodstvo PSDI odklanja zahteve komunistov pri udeležbi procesa socialističnega združevanja, kakor tuči odbija njihove poskuse, da bi postali neke vrste zaščitniki socialistične enotnosti. Vodstvo želi, da bi dokončno stališče do te enotnosti članstvo zavzelo na prihodnjem socialdemokratskem kongresu. Za to resolucijo so torej glasovali tudi pristaši leve struje, ki pa so kljub temu izrazili svojo misel glede socialističnega poziva V posebni izjavi. V njej poudarjajo, da demokracija ni vrednota, ki jo je treba braniti proti komunistom, medtem ko postaja štiristranska koalicija sredstvo, ki omogoča demokristjanom, da se lahko »izogibajo dokončni izbiri takšne politike, ki bi odgovarjala koristim velike večine italijanskega delovnega ljudstva«. «Zato bi morala Krščanska demokracija v Tridentu razčistiti vprašanje odnosa do takšne politike, tako da bi omogočila novo parlamentarno večino, brez katere sedanji vladni program ne more biti uresničen.« Socialdemokratski voditelji zahtevajo, da mora demokrist-janski kongres dati jasen in izčrpen odgovor na vsa bistvena vprašanja o gospodarski in socialni politiki države. Glede zunanje politike pa Dcudarjaio v izjavi, da obstajajo danes objektivni pogoji zi pditiko široke pobude. Zu Suez je potrebno poiskati rešitev, ki bo spoštovala egiptovsko suverenost in svobodno plovbo skozi prekop. Vsi socialisti in delavci pa se morajo obvezati, da bodo pod-pili evropsko enotnost. Kakšna je ocena sedanje procesa socialističnega procesu socialističnega zdru- ra Končno pravi sodišče, da zevanja, kajti poziv demokristjanom verjetno v Tridentu niti ne bodo vzeli v poštev, ker je pač premalo odločen in bo demokristjanski sklep ostal na stari liniji čakanja. Socialdemokrati vsekakor nočejo razbijati štiri-stranske koalicije. Očitno je, da zahtevajo za to protiuslu-go: razbitje odnosov med PSI in KPI, kar pa bi pomenilo tudi razdor v čelavskem razredu Italije. Vabilo ANPI Zvezi borcev FLRJ BEOGRAD, . — Združenje italijanskih partizanov ANPI je povabilo Zvezo borcev Jugoslavije, naj pošlje svojo delegacijo na kongres bivših partizanov divizije «Italia» 111 proslave obletnice osvoboditve Beograda, ki bo 20. in 21. oktobra v Ferrari. Na teh manifestacijah bosta Zvezo borcev Jugoslavije zastopala zvez-n; poslanec in bivši namestnik političnega komisarja divizije «Italia» Anton Sturm in podpolkovnik JLA in bivši komisar bataljona «Garibaldi» iste divizije Jovan Vujoševič. Del divizije «Italia», ki se je borila v vrstah narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije in JLA je sodeloual pri osvoboditvi Beograda. vzroki, ki so privedli obtožence do nasilnih dejanj, niso enake narave kakor zahteve socialnega značaja, ki so povzročile demonstracije. Siedilo je nato zasliševanje novih prič. Proces proti trem obtožencem se bo nadaljeval jutri. Danes se je imel začeti tudi pioces proti šestim obtožencem, ki jih dolžijo, da so se polastili orožja in vdrli v zavod za znanost in teologijo. T? proces je bil odložen, ker je en zagovornik bolan. V petek se bo začel proces proti skupini 10 oseb, ki so obtožene. da so pomagale zapornikom, izogniti se nadzorstvu policije. Pozvanih je bilo 59 piič. Sestradali Mejo ciprsko prebivalstvo NIKOZIJA, 3. — Med prebivalstvom v Nikoziji, ki že od petka ne sme zapustiti domov. narašča razburjenje. Družinam je začelo primanjkovati živil, ker družinski poglavarji ne smejo na delo in zato nimajo niti sredstev, da bi si kupili živila. Vsak dan je za eno uro dovoljeno prebivalcem na^ cesto, da si skušajo nakupiti živila, toda teh je začelo primanjkovati in cene so zelo narasle. Cena kruha se je podvojila. Prebivalstvo iz okolice se priprav, lja, da oskrbi mestno prebivalstvo z živežem, toča že I faze r ____________ včeraj so tako namero bri-1 združevanja spričo teh doku- tanske oblasti zabranile. Medtem pa so uporniki vrgli v vasi Emba bombo proti nekemu britanskemu vojaškemu vozilu. Bomba je ranila enega angleškega vojaka, V goratem delu na severu otoka so angleški vojaki začeli danes večjo »čistko«, pri kateri sodeluje 3000 vojakov. V dvajsetih vaseh so uvedli policijsko uro in prebivalci ne smejo zapustiti domov. mentov in spričo poziva CK PSI socialdemokratom? V bistvu se hočejo socialdemokrati izogniti, da bi imela zahteva, ki se postavlja pred Krščansko demokracijo, značaj ulti-matuma. Hkrati pa se zdi, da hoče vodstvo PSDI doseči sčasoma ohladitev odnosov med PSI in KPI, kar naj bi prišlo do izraza na prihodnjem socialističnem kongresu. Trgovinska pogajanja med FLRJ in Romunijo BEOGRAD. 3. — Prihodnji teden, verjetno 9. oktobra, se bodo pričela v Beogradu pogajanja gospodarskih delegacij Jugo;-lavije in Romunije o sklenitvi novega trgovinskega in plačilnega sporazuma o' znanstveno-tehničnem sodelovanju. Romunska delegacija bo pod vodstvom ministra za zunanjo trgovino prispela 8. oktobra v Beograd. V Budimpešti pa se bo 11. oktobra sestala mešana jugo-tlovansko-madžarska komisija za vprašanja vodnega gospodarstva. Na sestanku bodo razpravljali med drugim o možnosti nadaljnjega razvoja in vzdrževanja vodnih naprav na( mejnih rekah in vprašanje' poplav in ledu na rekah. Protest proti Izraelu v Varnostnem svetu DAMASK T*. — Glavni tajnik sirskega zunanjega mim-stistva je sporočil, da bodo Sirija, Egipt, Jordanija in Libanon predložili v dveh dneh Varnostnemu svetu protest proti Izraelu zaradi «ponovnih napadov Izraela na Jordani-jo». V protestu ne bodo zahtevali obsodbe Izraela, to bodo pa zahtevali arabski delegati med debato c arabsko-izrael-ski napetosti Izraelsko zunanje ministrstvo pa je danes objavilo izjavo, v kateri sporoča, da Izrael ne misli več sodelovati na sejah mešane izraelsko-jordan-ske komisije za premirje v zvezi z obmejnimi incidenti. Izjava zatrjuje, da so arabske države kršile sporazum o premirju. Proces v Poznanju POZNANJ, 3. — Sodišče je dunes na razpravi proti 9 obtožencem zavrnilo predlog o-brambe, naj bi zaslišali delegacijo delavcev tovarne Zispo, ki se je pogajala z oblastmi. Sodišče utemeljuje svojo zavrnitev s tem, da so vse podrobnosti o delavskih demon-stiacijah dobro znane, ker je o njih obširno pisal tisk in poročal radio Poleg tega so o teh demonstracijah govorili p edstavniki oblasti. Sodišče ugotavlja tudi da delegacija ne bi mogla prispevati k i-skanju resnice in da nobeden Na splošno se sedanji po-1 od obtožencev ni bil zaposlen ložaj ocenjuje kot zastoj v I v tovarnah Zispo v času upo- Stavka na Dunaju DUNAJ, 3. — Splošni stavki 25.000 pekov, ki se je začela v ponedeljek, se je ča-nes iz solidarnosti pridružilo več tisoč kovinarjev, nameščencev pri železnicah in v lesni industriji. Včeraj so stavkali delavci, zaposleni pri prevozu premoga. Peki zahtevajo zvišanje mezd. Dosedanja pogajanja niso imela u-speha. LUKSEMBURG, 3. — Agencija «Europe» javlja, da se bo jutri sestal v Luksemburgu svet ministrov premogovne in jeklarske skupnosti. Na dnevnem redu je tudi proučitev poročila predsednikov konference za varnost v premogovnikih. PROGRAM LABURISTIČNE STRANKE glede gospodarsE* in točne politike Gaitskell poudarja potrebo okrepitve skupne akcije s sindikati na gospodarskem področju druga plenarna seja konfe- bo prišlo do resnih sporov - . « . i rrr\ A - — TTaIM-a D t — renče, ki razpravlja o združenju koristnikov prekopa. Nova seja bo jutri zjutraj. Danes so govorili o poročilih dveh odborov, ki imata nalogo pripraviti podrobnosti za organizacijo združenja in za plovbo po prekopu. Finančni odbor ni še končal dela. Na današnji seji niso sprejeli nobenega sklepa. Iz Osla javljajo, da je norveška poslanska zbornica odobrila politiko vlade v zvezi > med ZDA in Veliko Britanijo, ko bodo zahodne velesile razpravljale o stališču, ki naj bi ga imele v Varnostnem svetu. «Aurore» piše, da upajo Američani na kompromis s predsednikom Naserjem in da prav zato ne želijo sedaj spraviti v sredino pozornosti vprašanje mednarodnega upravljanja. KAIRO, 3. — Jugoslovanski veleposlanik v Kairu Josip Djeraja je obiskal danes BLACKPOOL, 3. — Tretji din laburističnega kongresa se je začel z obravnavanjem gospodarske, finančne in davčne politike stranke. Bivši minister za trgovino Harold WiJ-son je v imenu izvršilnega cd-b( ra predložil laburistični prc-gram za davčno politiko. Zlasti je poudarjal: 1. Znižanje odbitkov za poklicne stroške. 2 Obdavčenje dobičkov^ na krpital, zlasti pa zaslužkov i.a borzi. S' tem v zvezi je omenil, da je neki lastnik lisoč delnic družbe Trinidad Oil Ccmpany zaslužil v 10 minutah 6000 šterlingov, to je znesek, ki ga rudar zasluži komaj v 10 letih. Ob zaključku debate o finančni politiki stranke je Hugh Gaitskell opozoril kongres na enotnost pogledov, ki so jo pokazali delegati, ter je puudarjal potrebo okrepitve skupne akcije s sindikati na gospodarskem področju. Zatem je Gaitskell obrazložil laburistični program, o katerem je izjovil, da bo zagotovil vsem Angležem socialno enakost. Njegove glavne točke so: 1. Uvedba bolj demokratičnega vzgojnega sistema 2. Pomoč revnejšim elementom v skupnosti. 3. Zvišanje min malnih mezd 4. Zvišanje obdavčljivosti, pri čemer naj se med drugim uvede davek na dobičke na kapitalu in na zaslužke na borzi. Gaitskell je predlagal tudi. naj prihodnja laburistična vlada uporabi presežek proračuna za razširitev javnega sektorja gospodarstva. Na koncu je Gaitskell izjavil, da je «smoter stranke tista borba za socialno pravičnost, ki je ud časov Thomasa Moora, Karla Marxa in Webbsa do naših dui navdihovala akcijo vseh socialistov.« Kongres je nato soglasno sprejel glavne obrise pčogra-ma, ki naj zagotovi socialno enotnost in ki je bil objavljen pred meseci. Zavrnil pa je resolucijo, ki jo je predložil poslanec Kon Ziiliacus. Resolucija je poudarjala, da laburistična slranka ugodno sprejema spremembe v Sovjetski zvezi. Zahtevala je, naj se postavijo pod nadzorstvo OZN vse strateške baze v britanskem Commonwealthu, začetek razgovorov med laburistično stranko in komunističnimi strankami SZ in evropskih držav. Soglasno pa je kongres odobril resolucijo sindikata delavcev lesne industrije, ki zahteva: 1. združitev Nemčije na podlagi svobodnih volitev; 2. postopni umik vojaštva NATO ir> sovjetskega vojaštva iz Nemčije. Sprejeta je bila tudi resolucija o razorožitvi, ki zahteva bistveno zmanjšanje obrambnega proračuna in šte-vTa britanskih oboroženih sil. To resolucijo je predložil sindikat delavcev oblačilne stroke. Sindikalisti zahtevajo pojasnila o ukrepih za varnost rudarjev RIM, 3. — Poslanec Pasto-re in drugi parlamentarci CISL so danes postavili ministru za delo in ministru za zunanje zadeve vprašanje o sledečem: 1. Kakšni ukrepi so bili sprejeti, da se zajamči italijanskim rudarjem, ki so zaposleni v belgijskih rudnikih, večja varnost. 2. Cernu ni italijansko diplomatsko predstavništvo v Belgiji upo- števalo zahtev sindikatov za udeležbo pri delu preiskovalne komisije v Marcinelle in čemu je bo predstavništvo brez navodil zunanjega ministrstva enostavno zahtevalo od belgijske vlade, naj v komisijo vključi italijanske delavce, ki naj jih izbere na kraju samem. 3. Alj je italijanska vlada posredovala pri CIME ter pri premogovni in jeklarski skupnosti, da skupno s tema organizmoma prouči načrt, da se mogogoči izseljevanje italijanskih rudarjev iz Belgije v prekomorska ozemlja ali v druge države v Evropi kjer je poleg primerne mezde zajamčena tudi varnost in njih zdravje. 4. Kakšni koraki so bili storjeni pri belgijskih oblasteh, da se konča tajno najemanje italijanskih delavcev za belgijske rudnike bodisi v Italiji kakor tudi v Franciji in drugih evropskih državah in kakšna navodila so bila dana italijanskim policijskim oblastem, da se prepreči najemanje delavcev v Italiji. M. Pijade o obisku v Zah. Nemčiji BEOGRAD, 1. — Danes se je vrnila z obiska v Zahodni Nemčiji jugoslovanska parlamentarna delegacija. Vodja delegacije Moša Pijade je ob vrnitvi izrazil upanje, da bo ta obisk vplival na n-adaljnji razvoj odnosov z Zahodno Nemčijo, tako da se lahko pričakuje ugoden razvoj zlasti na gospodarskem področju. Pijade je poudaril, da so se med razgovori z zahodno-nemškimi državniki dotaknili vprašanj splošnega interesa in da so se zahodnonemški državniki zlasti zanimaj- za jugoslovansko stališče glede združitve Nemčije. Pred odhodom iz Frankfurta je Moša P.jade poudaril možnost popolnejšega sodelovanja med Jugoslavijo in Zahodno Nemčijo. Na številnih sestankih in razgovorih, med katerimi bi želeli poudariti zlasti sestanek z zahodnonem-škim zunanjim ministrom von Brentanom. je delegacija dobila vtis, da so se popravile možnosti^ za normalnejšo in popolnejšo sodelovanje med obema državama, na kulturnem, političnem, v prvi vrsti pa na gospodarskem področju. Poudaril je dalje, da je jugoslavanska delegacija naletela ne samo na topel sprejem v Bonnu in drugih mestih, temveč da se je tudi razgovarjala z visokimi državniki, med njimi s predsednikom, z zastopniki Bundes-taga in drugimi politiki. BEOGRAD. 3. — Jugo-press javlja, da bo 10. oktobra prišla v Jugoslavijo šestčlanska delegacija Komsomola. Delegacija, ki vrača obisk ljudski mladini Jugoslavije, se bo med enomesečnim bivanjem v Jugoslaviji razgovarjala z zastopniki CK ljudske mladine Jugoslavije in obiskala razne krajev v vseh šestih republikah. MARALINGA, 3. — Danes so uradno javili, da bo v petek ali soboto prihodnji britanski atomski poskus v Ma-ralingi. Vse pa bo odvisno od vremena. Kakor je znano, i'0 zadnji poizkus izvršili s 16-dnevno zamudo zaradi močnih vetrov. WASHINGTON, 3. — Na z-meriško vabilc bo Sovjetska zveza poslala dva ali tri opazovalce, da prisostvujejo volilni kampanji v ZDA. Sovjetska zveza pa je svoj čas izrekla željo, da bi ameriški o-pazoyalci prisostvovali prihodnji voliln’ kampanji in prihodnjim volitvam v SZ. Podobno vabilo so ZDA poslale tudi vzhodnoevropskim državam, niso pa dobile odgovora. Mina porušila hišo LANCIANO, 3. — Zaradi eksplozije protitankovske mine se je porušila majhna kmečka hiša. Pri tem so zgubile življenje tri osebe, štiri pa so hudo ranjene. Sinoči je namreč neki sorodnik družine Fortunato v kraju Atessa v pokrajini Chieti našel veliko mino v nekem potoku in jo prinesel v hišo omenjene družine v namenom, da to razstavi, zato da bi potem prodal kovinaste dele. Mina je pri tem eksplodirala, pri čemer se je hiša porušila in pokopala vso družino. Stanje ranjencev, ki so jih pripeljali v bolnišnico, je zelo resno. VREME VČERAJ Najvišia temperatura 23,4. naj-nižja 17.2, ob 17. uri 21.2, zračni tlak 1015,9 stanoviten, veter 12 km, vlaga 71 odst., nebo 4 desetine pooblačeno. morje lahno razgibano, temperatura morja 21,2. ■/■V' 'm 1 Danes, ČETRTEK, 4. oktobra Franc S.. Tebidrae Sonce vzide ob 6.06 in 2®]0rtT Iia 17.40. Dolžina dneva 11-34. vzide ob 6.24 in zatone obl'-*1 Jutri, PETEK, 5. oktobra Plač id, muč., Dumnuka DANES SESTANEK VSEH SKUPIN V OBČINSKEM SVETU Argumentacija svetovalcev MEN v prid integralne proste cone Samo z ustanovitvijo carine prostega področja se lahko zaustavi gospodarsko propadanje Trsta ter se mu zagotovijo številne nove dejavnosti Danes ob 10. uri se bodo seetali v cvorani občinskega odbora predstavniki vseh skupin v tržaškem občinskem svetu. Razpravljali bodo o resoluciji o ustanovitvi integralne proste cone in o gradivu, ki sta ga pripravila in predložila občinskemu svetu svetovalca MEN Barbi in Ca-ravelli. Namen tega sestanka je, da se predstavniki vseh skupin v občinskem svetu pogovorijo o tem važnem vprašanju in da sestavijo soglasno ali pa veaj večinsko resolucijo, ki naj bi jo drevi potrdil občinski svet in katera naj bi bila prihodnjo nedeljo izročena predsecniku republike Gronchiju. Zato menimo, da ne bo odveč, če že danes objavimo izvleček zaključkov omenjenih svetovalcev, na osnovi katerih dokazujeta nujnost u-stanovitve integralne proste cone za celotno tržaško področje. V teh zaključkih je rečeno med drugim: 1. posebna gospodarska in pristaniška vloga Trsta izvira iz njegovega zemljepisnega položaja, njegove preteklosti, njegovih naprav in organizacije, ki so ustvarili iz Trsta gospodarsko središče, ki črpa svoje dejavnosti izven vsecržavnega področja, in sicer; italijansko pristanišče z mednarodnim značajem; 2. sedanji položaj Trsta je podoben položaju Zadra iz leta 192Q, tako glede možnosti dela kot tudi glede geopolitičnega, etničnega in političnega položaja; 3- Trst potrebuje preusmeritev dosedanje politike, ki je bila pod pritiskom nekaterih nacionalnih sektorjev. Za-raci teh sektorjev so bili neupravičeno žrtvovani logični ukrepi, ki bi jih morali sprejeti v korist Trsta. Namesto teh ukrepov so vsiljevali Trstu nenaravno gospodarstvo in s tem povzročili gospodarsko nazadovanje mesta; 4. Trst potrebuje temeljite ukrepe velikega psihološkega efekta ,ki mu bodo vrnili zaupanje in hkrati stimulirali vse delovne sektorje; 5- Trst je že dovolj časa čakal, da mu priznajo njegovo funkcijo. Ker je zaradi tega že toliko pretrpel, ima sedaj vso pravico zahtevati, da ne sme biti edini, ki bo še nadalje prenašal posledice zač nje vojne in hkrati nadaljeval pot v vedno večjo depresijo; 6. Trst sedaj odločno zahteva, da ga osvobodijo dotedanjega zasužnjevanja zunanjim interesom in egoizmu. Zato zahteva, da se postavi na enako raven z ostalimi italijanskimi pristanišču 7. razvično je, da je država v sedanjem položaju, ki izvira še iz časov po prvi svetovni vojni, pozabila, da ima na koncu tega pomorskega kanala, ki se imenuje Jadransko morje, na vratih velikega evropskega področja, ki se razvija in urejuje velike pristaniške in trgovske naprave za mednarodni promet. Pozabila je, da je v njenem interesu omogočiti Trstu, da razvije svojo evropsko in svetovno vlogo in da se hkrati ponovno utrdi kot učinkovit faktor na mednarodnem počročju. Saj je bilo že obširno dokazano, da je vsaka nadaljnja delovna vključitev Trota v vsedržav- ne prostega področja lahko zaustavimo propadanje Trsta in mu nudimo velik del novih dejavnosti ,ki so cčtni pogoj za napredek mesta. Nezadovoljstvo delavcev pomožnih podjetij Med delavci podjetij, ki prevzemajo razna dela v velikih tržaških tovarnah, vštevši tovarne IRI, se vedno bolj širi nezadovoljstvo zaradi hudega izkoriščanja. Zaradi tega je v teku preiskava inšpektorata z-a delo, toda doslej ni o njej še nič znanega. Vsekakor je treba najti primerno rešitev in podjetja, ki se poslužujejo zunanjih podjetij za upravljanje raznih del, bi morala vse te delavce neposredno zaposliti v svojih obratih. Razen tega je treba zaposliti predvsem domačo delovno silo, tako da se pomožna podjetja ponovno ne ustanovijo pod drugim i-ir.enom. O položaju delavcev pomožnih podjetij bodo razpravljali v petek 5. t. m. ob 18. uri na sestanku v Ul. Zonta 2. Na tem sestanku se bodo poraz-govorili tudi o sklicanju širše skupščine Sporazum o poenotenju mezd uslužbencev mesnic Na uradu za delo so včeraj podpisali sporazum, s katerim se je rešil spor poenotenja mezd uslužbencev mesnic. Sporazum vsebuje naslednje točke: Delodajalci so sprejeli zahtevo delavcev, da dobe z- časa bolezni enake prejemke kakor trgovinski uslužbenci. Za vajence bodo pri poenotenju mezd samo sešteli razne mezdne postavke brez pc viškov. Kar se tiče nove razpredelnice poenotenih mezd za druge kategorije in zaostalih prejemkov, sta obe stranki prepustili uradu za delo da izreče arbitražno razsodbo. Gradbeni industrijci zavračajo zahteve delavcev Industrijci gradbene stroke so sindikatoma gradbenih delavcev, ki sta zahtevala nekatera mezdna izboljšanja, odgovorili, da ne morejo u-goditi njihovim zahtevam, češ ča kolektivna delovna pogodba ne predvideva mezdnih izboljšanj. Sindikat gradbenih delavcev Nove delavske zbornice CGIL nadaljuje z delavci gradbene stroke diskusijo o teh zahtevah ne glede na prenehanje mezdnega gibanja v vsčržavnem okviru. Na ta način bo lahko napovedal protestno gibanje, ko bo potrebno. Sporazum o generalnih konzulatih v Trstu In Kopru lz Beograda poročajo: Med Jugoslavijo in Italijo je bil dosežen sporazum, da se njuni zastopstvi v Trstu in Kopru spremenita v generalna konzulata. Jugoslovanska vlada je pristala, da se italijanski generalni konzulat v Kopru lahko kasneje preseli na Reko, ko bo na Reki odprto konzularno zastopstvo katere koli druge države. Razstava „Trst v sodobni italijanski umetnosti" V okviru manifestacij ob VI. kongresu italijanskega tiska priredita Združenje julijskega tiska in USIS v Ul. Ga-latti 1 razstavo najvidnejših tržaških umetnikov. Razstave (drst v sodobni italijanski u-metnosti# bode otvorili v navzočnosti mestnih oblasti 'n delegatov kongresa 6. t. m. ob 18 30. Trajala bo od 7. do 20. t m. in bo odprta vsak dan od 10. do 13. ter od 16. do 20 ure. Vstop prost. S SEJE IZVBŠNEO« ODBORA SLOVENSKE GOSPODARSKO KULTURNE ZVEZE SPREJET SKLEP Z GORIŠKO IN B O združitvi so se že ugodno izrazili predstavniki sličnih gori* ških in beneških organizacij ' Razprava o SNG in Dijaški Matici Sinoči se je sestal izvršni odbor Slovenske gospodarsko-kulturne zveze, ki je razpravljal o vrsti pomembnih vprašanj. Predvsem je odbor razpravljal o združitvi s sorodnimi organizacijami zamejskih Slovencev v Gorici in Benečiji. Predsednik odv. Kukanja je v tej zvezi poročal, da so imeli v skladu s sklepom odbora več razgovorov z goriškimi in beneškimi predstavniki, ki so se ugodno izrazili o združitvi in so že sprejeli tovrsten sklep. 2e ob ustanovitvi Slovenske gospo-darsko-kulturne zveze je bilo pred dvema 'letoma govora o tem, da bo zveza sprožila vprašanje združitve, čim bodo razmere postale zrele. Sedaj ni več dvomov, da postaja to vprašanje aktualno, saj gre za vprašanja, ki so za vse zamejske Slovence ena- DANES STAVKA OSEBJA upravnih uradov ACEtiAT Včeraj so stavkali uslužbenci, ki so zaposleni v skladiščih in garažah avtobusov in tramvajev Oba izdala sindikata Acegat sta poročilo, v katerem pravita ,da sta v okviru protestnega gibanja, ker ni podjetje uvejjavilo sporazuma o izplačilu doklade za menzo, napovedala med nočjo od 2. na 3. oktober stavko vseh u-sluibencev skladišč ih garaž avtobusov, filobusov in tramvajev podjetja. Stavka je popolnoma uspela ter je pokazala solidarnost vseh uslužbencev, meč. katerimi vedno bolj narašča nezadovoljstvo, ker menijo, da hoče podjetje si stalnim odlaganjem rešitve vprašanj naprtiti uslužbencem odgovornost za finančno krizo ter jo povezati s sklenitvijo normativne pogodbe. Stvarnost pa je drugačna, kajti delavci Acegat ne bodo odnehali, dokler ne dosežejo ugodne rešitve seda- 1MTERVEMCIJE ZDRUŽENJU UPRAVICO DO STANOVANJA V KRATKEM BODO IZGNALI IZ STANOVANJ KAR 55 DRUŽIN Združenje zahteva, da se jim čimprej preskrbijo vsaj zasilna stanovanja Marinka Kriiniieva z Opčin je najrimerneje proslavila svojo maturo, s katero je zaključila srednješolski študij, s tem, da je pristopila kot ustanovni član k Dijaški Matici. Dijaška Mo-tiga se ji toplo zahvaljuje ift £eli, da bi dobila dosti posnemalcev. no gospodarstvo nenaravna in negospodarska; 8. država se mora prepričati, da je ustanovitev carine prostčga področja edino miroljubno .in konkretno sreč-stvq za ponovno vključitev Trsfa v novi položaj, ki se ustvarja y tem delu Evrope; 9. z nadaljevanjem dotedanjih napak bo zraslo veliko reškd pristanišče, promet se bo usmeril na vzhodno stran Jadrana, Trst pa ho postal navadno središče kongresov in retorike; 10. ukrep o ustanovitvi čari ne prostega pčrlročja je edini temelj, na katerem je možno zgraditi stavbo za obnovo tržaškega gorpodrrSitva. Vsi črugt ukrepi bi mestu zelo malo koristili: 11. država ne sme žrtvovati tržaškega gospodarstva na oltar zunanjih interesov To ne bi bilo pravično. Zato Trst sedaj ne bo popustil; 12. sedaj obstaja -amo ena politika za rešitev Trsta pred nadaljnjim propadanjem in pred etničnim in gospodarskim izseljevanjem, in sicer politika pravice, resnice in blagostanja prebivalstva. Tržaško pristanišče je mednarodnega značaja in samo z obrambo ter stimulacijo te njegove vloge se tanko aese-ie gospodarska ureditev, ki bo produktivno koristila vsej državi. Ustanovitev integralne proste cone, ki so jo nekateri krogi predstavili kot neko improvizirano in čudotvorno rešitev, predstavlja v resnici Živ jenjiko važen fakt ir za tržaško gospodarstvo« burno t ustanovitvijo f»li- Združenje za pravico do stanovanja sporoča, da je v preteklih dneh večkrat posredovalo pri oblasteh zaradi izgona iz stanovanj na desetine družin- V poslednjih tednih imamo po dva čo tri izgone dnevno. Sedaj pa je na vrsti okrog 60 družin, ki jim grozijo z .zgonom do prihodnjega meseca. Gre za 18 družin, ki naj bi bile izgnane iz stavbe št. 9 v Ul. Ginnastica, 9 družin iz stavbe št. 5 v Ul. Udine in 28 družin, ki jih bodo izgnali iz stanovanj Zavoda za ljudske hiše. češ da so protizakonito zasedle sta-novanja. Gre torej točno za 55 družin, ki so jim že sporočili dan izgona. Predsednik in tajnik združenja pa sta v družbi prizadetih družin obiskala na prefekturi dr Cappona in dr. Molinarija. bila sta pri načelniku občinskega tehničnega urada inž. Badalottiju ip pri načelniku občinskega ekono-mata dr. Avanziniju. Na teh pristojnih mestih sta vložila zahtevo za ureditev položaja izgnanih družin, ki ne morejo ostati na cesti. Poleg tega je združenje predložilo vladnemu, komisariatu ponovno zahtevo za obnovo dekreta na osnovi zakonskih predpisov iz leta 1926, za rekvizicijo številnih nezasedenih stanovanj. Omenjeni zakon omogoča prefektom, da v skrajnem primeru zasežejo prazna stanovanja za vselitev ljudi brez strehe. Do sedaj združenje ni dobilo je nobenega odgovora. Hkrati pa sporoča združenje, da je tajnik združenja Tonel, ki je tudi občinski svetovalec, obiskal odbornika za stanovanja Stopperja in mu predložil gornje vprašanje. Odbornik Stopper mu je odgovoril, da občina proučuje celotno vprašanje in da išče sredstva za oskrbovanje teh družin- Poleg tega je eve-tovaleo Tonel zahteval pri odborniku Stopperju ureditev položaja 7 družin, ki so bile že svoj čas izgnane in niso še dobile niti zasilnega stanovanja. Zahteva! je tudi, da občina omogoči vstop v občinska zasilna stanovanja, kjer so nastanjene izgnane družine. Končno je svetovalec Tonel predložil na županstvu resolucijo, ki so jo podpisali stanovalci občinskih stanovanjskih hij v Ul. Tartini št-10 in 14, v kateri zahtevajo številna izboljšanja. Resolucijo bo proučil odbornik dr-Verza. niki. Predvčerajšnjim se je namreč Jugovac usedel v avtobus, ki pelje v Lonjer in že takoj v začetku se je začel prepirati s sprevodnikom, ker mu ni hotel plačati voznine. Kasneje je to storil, a po izstopu je 19-letnega sprevodnika Giuseppa Riccardija iz Ul- Cavazzeni oklofutal. To pa po zakonu pomeni žalitev javnega funkcionarja, zaradi česar so agenti po Riccardijevi prijavi šli po starega moža in ga odpeljali na komisariat, kjer je šele Jugovac zvedel, kaj je pravzaprav naredil. Tedaj pa je bilo prepozno, ker so ga prijavili sodnim organom. njega spora. Ce ne bodo ugodili njinovim zahtevam, bodo nadaljevali svoje stavkovne akcije, ki jih bosta sindikata postopoma napovedovala. Danes bi se morala med predstavniki upravne komisije Acegat in predstavniki delavcev nadaljevati pogajanja o normativni pogodbi. Toda predsednik Acegat se je izgovarjal na stavko osebja skladišč m garaž ter dejal, da se zaradi tega pogajanja ne morejo nadaljevati. Y svojem pismu se predsednik Acegat, da bi opravičil prekinitev pogajanj, sklicuje na člen 2 sporazuma z dne U. avgusta. Toda ta člen sploh ne pride v poštev. Kvečjemu gre pri tem za člen 3 istega sporazuma, ki je predvideval, da občinski odbor po proučitvi položaja v podjetju pooblasti upravno komisijo, da lahko zaključi s sindikalnimi predstavniki pogajanja za sklenitev nove kolektivne pogodbe. Toda do protestnega gibanja delavcev je prišlo ravno zato, ker niso upoštevali omenjenega sporazuma in zaradi zavlačevanja upravne komisije, občinskega odbora in župana, ki je svoj čas sprejel v tem pogledu točne obveznosti. Zaradi tega in v znak protesta proti odklonilnemu stališču predsednika Acegat sta oba sindikata sklenila, da bodo danes vsi tehnični in u-pravni uradniki in delavci, zaposleni v uradih v Ul. Genova 6. ves dan stavkali. Stavke so oproščeni izterjevalci. lekturisti in telefonisti- Vse kaže ,da se bo spor pri Acegat še bolj zaostril. Včerajšnja in današnja stavka še ne prizadeneta hudo občinstva, toda stvar bo drugačna, če napove stavko osebje tramvajev in filobusov, kajti v tem primeru bodo na-stzile težkoče za vse tiste, ki se morajo voziti na delo in po raznih opravkih s tramvaji. filobusi in mestnimi avtobusi. Prebivalstvo ne bi smelo nositi posledic nepravilnega ravnanja župana, občinskega odbora in vodstva »AKAD! KKXAPKE OMEPLEVliK MIZAR PADEL NA TLA in se hudo poškodoval Številne druge nezgode nu delu Med včerajšnjimi nezgodami na delu je gotovo najhujša tista, ki je doletela komaj 21-letnega mizarja Marija Maria, kateremu je nepričakovano postalo slabo, zaradi česar se je zgrudil na tla. Njegovi delovni tovariši so mu priskočili na pomoč in ga poslali v bolnišnico, kjer so ga zaradi hudega udarca na glavi sprejeli na nevrološkem oddelku. Njegovo stanje je precej resno in zdravniki so si pridržali prognozo. Med čiščenjem na sedežu generalnega vladnega komisariata na Opčinah si je včeraj dopoldne 37-letna Bernarda Danieli por. Tensi iz Dober-dobske ulice ranila prste desne roke. Takoj je pustila delo in se napotila v bolnišnico, od koder pa so jo po nudeni zdravniški pomoči odslovili. ške nege, so ga s prognozo okrevanja v 7 dneh pridržali na drugem kir. oddelku. Huda nezgoda se je pripetila tudi 30-letnemu električarju Antonu Fontanotu iz Ul. E. Toti med popravljanjem električnega tramvajskega omrežja na Nabrežju 3. novembra. Zaradi nenadnega kratkega stika je bruhnil plamen, ki je celavca zajel po podlahtniei leve roke. V bolnišnici. Kamor se je Fontanot takoj odpravil, so mu ugotovili opekline dtuge stopnje, zaradi česar so zdravniki sklenili, da ga pridržijo -------- Pisan bazar ukradenega blaga O podjetnih bratih Gian-santi, ki so ju policijski organi prijavili pod obtožbo Okoli 9. ure zjutraj pa se I številnih tatvin, smo že obje zatekel po pomoč v bol- širno pisali. Brata sta v zad-nišnico tudi 51-letni težak njih dveh letih izvršila toli-Marko Juriševič iz Ul. Cam- ko tatvin, da se nista niti po Marzio. Med celom mu je I spomnila več, kje sta kaj u-namreč priletel na glavo kos« kradla. Vrhu tega je precej lesa ter mu povzročil precejš- oseb, ki niso prijavile tatvin, njo rano na glavi. Poškodba zaradi česar ima policija še Acegat, ki ne smejo reševati vprašanja pasive mestnega podjetja v škodo njegovih u-službencev, ki imajo vso pravico do obljubljene doklade za menzo ter co dokončne ureditve svojega položaja s sprejetjem nove delovne pogodbe. Poqajanja za razleqnitev kovinarske pogodbe na Irsl Včeraj popoldne so se na Zvezi industrijcev nadaljevala pogajanja za raztegnitev vsedržavne kovinarske pogodbe na naše področje. Predstavniki sindikatov in industrijcev so obrazložili svoja stališča. Ponovno se bodo sestali v soboto ob 10. uri dopoldne in upajo, da se bodo sporazumeli. Zaradi vina pred sodišče Vino, ki ga je 53-letni Ignacij Jugovac z Lonjerske ce-ete predsinočnjim v precejšnji meri spil, je spravilo moža v kaj neprijeten položaj, iti «e bo končal šele pred sod- sicer ni huda, zaradi česar so moža odslovili, vendar so mu vseeno priporočili kakih 6 dni počitka. Žrtev nezgode- na delu je včeraj popoldne pestal tudi 32-letni Lucijan Zobin iz Mač-kovelj št. 69, ki le zaposlen pri »Tržaški steklarni# v ža-veljskem industrijskem pristanišču. Okoli 15. ure je namreč delavcu priletel na nogo velik kos razbite šipe in mu povzročil globoko rano na gležnju česne noge. V bolnišnico se je Zobin pripeljal z rešilnim avtom Rdečega križa in ker je bil potreben zdravni- vedno na zalogi cel kup u-kradenega blaga brez lastnika. Pri Gabrielu so zaplenili poleg 7 brisač, 21 prtičev, 10 prevlek za blazine, 4 prtov, posteljna pregrinjala, ženske kopalne obleke, budilke, ure brez kazalca in drugih manj vrednih predmetov, tudi kožuh rjave barve (jagnje) ter rjav dežni plašč. Prh Gabrielovem bratu Ro-molu pa so našli poleg blaga seveda, katerega so okradene osebe spoznale za svojega, tudi 6 srajc, 5 brisač, par modrih platnenih hlač, majico s kratkimi rokavi in 4 pare moških nogavic. Smola dveh tatov Sele pred dnevi je 45-letni Nereo Corazza iz Ul. Ponda-res presedel nekaj mesecev zapora zaradi poskusa tatvine košare sira in seveda prišel na svobodo. Sedaj pa je zopet za zamreženimi okni n tokrat je moral tja v družbi 43-letnega Vinicia Maggio-rinija, prav tako iz ljudskega prenočišča. 2. t.m. sta se moža sumljivo sprehajala po mestu in čakala ugodne prilike, da bi po stari navadi kaj ukračla. V Ul. Trento se jima je prilika ponudila in tedaj sta izvedla pripravljeni načrt: Corazza se je postavil na vogal Ul. Geppa kot opazovalec, Maggiorini pa je stopil k ustavljenemu poltovorniku, last 47-letnega Enrica For-gherija iz Ul. Canova, ter začel brskati. Kaj je mož iskal, agenti seveda niso videli, ker so stali v primerni razdalji in seveda opazovali. Naenkrat pa, ko je Maggiorini že hotel ukrasti škatlo sira, je iz trgovine z jestvinami Orel stopil lastnik vozila. kar je tatu prestrašilo. Maggiorini je takoj izpustil sar in zaprl vrata ter se hotel skupno s Corazzo oddaljiti. To pa se jima ni posrečilo, kajti agenti so jima prestregli pot in ju odpeljali na policijo, kjer sta znana nepridiprava zanikala dejanje in skušala dokazati, da je i-mela njuna prisotnost na tistem mestu čifto drug razlog Seveda jima preiskovalni organi niso verjeli in sedaj Co-razzi in Maggioriniju ne preostane drugega, kot počakati trenutka, ko bosta prišla pred sodnika. Ce bosta njega prepričala, ni znano, vendar dvomimo. -----------—— Smrt ženske zaradi prometne nezgode Nekaj minut po 21. uri so nujno sprejeli na drugem kirurškem oddelku 49-letno Berto Guli por. Kert iz VI colo ospedale militare. Ker so ji dežurni zdravniki ugotovili možganski pretres in prebitje lobanje, so jo nemudoma poslali v operacijsko dvorano. Zdravnikom pa se kljub vsem poskusom ni posrečilo rešiti ženske, ki je že v začetku operacije podlegla hudim poškodbam. Kakor se je zvedelo in kakor je izpovedal 42-letni BTancesco Palemri iz Vicolo osp. militare, je Kertova malo prej hotela prekoračiti U-lico F. Severo, ko jo je v bližini vojaške bolnišnice podrl na tla s svojim avtom 24-letni Lauro Pontevivo iz Ul. Aleardi, ki je bil namenjen proti središču mesta. Prometna policija je uvedla preiskavo, da ugotovi na čigavi strani je krivda. ka in po drugi plati gre tudi za bistveno enak način reševanja teh vprašanj. V diskusiji so člani odbora poudarili, da je vprašanje STO rešeno in se sploh ne postavlja več ter da je treba zaradi tega združiti vse Slovence, ki žive izza državne meje. V tem okviru obstaja kup nerešenih vprašanj, katera je treba skupno reševati. To so vprašanja pravic slovenske narodne manjšine, ki so bistveno enaka za vse Slovence, kot so tudi bistveno enake težkoče pn njih reševanju. Ta skupnost nareku i e poenostavljenje organizacij, kar se lahko opravi z združitvijo. Tu ne gre samo za formalno združitev zvez, temveč tudi za združitev osnovnih organizacij, ki delujejo na raznih bodisi kulturnih bodisi gospodarskih področjih. V tej zvezi so nekateri člani odbora sprožili tudi nekatere pomisleke v zvezi z londonskim memorandumom in v zvezi z reševanjem nekaterih konkretnih vprašanj, ki so navezana na lokalne upravne organe. Tudi ti pomisleki še zdaleč ne govore proti združitvi, saj je treba doseči spoštovanje narodnostnih pravic ne samo v Trstu na osnovi londonskega sporazuma, temveč na celotnem področju, kjer žive Slovenci, na osnovi ustave, ki sicer v drugi obliki, vendar bistveno enako, zagotavlja prav te pravice. Borba za spoštovanje londonskega sporazuma bo zaradi tega ostala še vedno sestavni del borbe zamejskih Slovencev, pri čemer bo treba največjih naporov zato, da se te pravice raztegnejo ne samo na Goriško, temveč tudi na Benečijo, | Glede drugega pomisleka o reševanju nekaterih lokalnih vprašanj in o odnosih z lokalnimi upravnimi organi pa je bila večina članov mnenja, da združitev ne more pomeniti tog; centralizem in da bodo o teh vprašanjih morale razpravljati podzveze. Vendar pa izvršni odbor ni podrobno razpravljal o bodoči ureditvi zveze, ki bo nastala po združitvi ter je pooblastil tri člane, da skupno z Goričani in Benečani pripravijo čimprej osnutek pravil bodoče skupne Slovenske gospodarsko-kultur-ne zveze vseh Slovencev v zamejstvu. Istočasno je izvršni odbor tudi načelno sprejel zamisel o združitvi. V nadaljevanju seje se je podrobno razpravljalo o delovanju Slovenskega narodnega gledališča, ki je član Slovenske gospodarsko - kulturne zveze. Razpravla se je nanašala delno na nekatere gospodarske težave, ki tarejo gledališče in načrte gledališča, da premosti tehnično zaostalost in se v okviru obstoječih možnosti gospodarsko okrepi. V nadaljevanju pa je umetniški vodja gledališča obširno govoril o letošnjem programu, ki bo tako vsebinsko kot umetniško pomenil precejšen napredek v primerjavi s preteklimi leti in kjer so v znatni meri upoštevali želje in težnje občinstva. Nato Je bilo govora o uspešnem delovanju Rijaške Matice, ki je v kratkotrajnem delovanju podprla zelo visoko število slovenskih univerzitetnih študentov, ki obiskujejo tržaško ali druge italijanske univerze. Letos se je število teh študentov izredno povečalo, pri čemer pa istočasno še vedno niso doštudirali štu- dentje, ki so dobivali podpore v prejšnjih letih in zaradi tega tudi niso mogli pričeti v večjem obsegu vračati prejetih podpor. Zaradi tega so letošnje potrebe Dijaške Matice izredno občutne. Ob zakTjučku seje je izvršni odbor še proučil razne konkretne predloge in zahteve okoliških prosvetnih društev. Obveslilo deportirancem ki so bili v Auschwirzu Vsi tisti, ki so bili deportirani v taboriščih Auschwitz, Bunamonowtz, Heydebreck in Furstengrube ali pa ki so v teh taboriščih izgubili svojce, naj se obrnejo na zaupnika glavnega tajništva mednarodnega odbora bivših deportirancev v Auschvvitzu odv. Hen-ryia Ormona v Schillerstrasse 15, Frankfurt am Main v Zapahni Nemčiji za izplačilo podpore. Omenjenemu tajništvu je namreč po dolgih pogajanjih uspelo doseči od vodstva nemške industrijske družbe I. G. Farben, ki je med vojno izkoriščala milijone političnih internirancev v Au-schwitzu, da je pristalo na nakazilo podpore 30 milijonov mark prežnelim pohtičmm deportirancem in njihovim diužinam. Tečaji za prevajaice in tolmače Do 5. oktobra traja rok za vpisovanje v tečaje za prevajalce in tolmače za akademsko leto 1956-57 Inštituta modernih jezikov fakultete za gespodarstvo in trgovino tržaške univerze. Prevrnil se je z vespo S prognozo okrevanja v 8 ali najkasneje v 40 dneh so včeraj popoldne sprejeli na ortopedskem oddelku 19-let-nega pleskarja Paola Sgubi-na z Vrčelce-Farneta, kateremu so ugotovili poleg raznih prask tudi udarec na stegnenici z verjetnimi kostnimi poškodbami. Sgubin je izjavil, da je med vožnjo z vespo po obmorski cesti v bližini Grljana nepričakovano padel na tla. Obsojena zaradi tihotapstva s cigaretami Na zatožni klopi kazenskega sodišča sta se morala zagovarjati dva moža, ki ju je poveljstvo finančne straže obtožilo, da sta v letu 195Q vtihotapila v Trst okoli 30 kg cigaret in se tudi odtegnila plačilu trošarine. Kako so 38-letnega Giulia Umeka iz Ul. Franca in 30-letnega Luciana Finessa iz Ul. Settefontane zajeli, je sodišču povedal bivši častnik finančne straže dr. Tavella, ki je sedaj uslužben pri sodnih organih kot državni tožilec. Na podlagi njegovega pričevanja je sodišče oba obtoženca spoznalo za kriva obtoženega dejanja in ju obsodilo na milijon lir globe, medtem ko bi moral Umek tudi sedeti kake 4 mesece v zaporu. Preds. Fabrio, tož. Maltese, zap. Urbani. obramba odv. Antonini. SNG za Tržaško ozemlje PREDSEZONA 1956-1957 V nedeljo 7. oktobra 1956 ob 16.30 uri v dvorani Prosvetnega doma na OPČINAH Josep Kesserling in sl Vabilo prejšnjim gojencem Igralske šole SNG Uprava Slovenskega narodnega gledališča v Trstu vabi gojence Igraiske šole iz pretekle sezone 1955-56, da se zberejo na razgovor s predstavniki uprave danes 4. oktobra 1956 ob 20. ur; v prostorih SPZ, Trst, Ul. Roma 15-11. Uprava SNG Vabilo k vpisovanju v Igralsko šolo SNG Uprava Slovenskega narodnega gledališča v Trstu vabi tiste, ki še niso obiskovali Igralske sole SNG, a bi se radi vpisali vanjo v novi sezoni 1956-57, da to store najkasneje do sobote 6. oktobra 1956. Vpisovanje se vrši v Ul. S. Vito 17, vsak dan razen nedelje, od 9. - 13. in od 14. -17. ure. Prijaviti se je mogoče osebno, s pismeno vlogo ali po telefonu. Navesti je treba: ime, priimek, rojstni dattim in kraj tei sedanje bivališče. Ob vpisu prejmejo potrebna navodila za sprejemni izpit. Uprava SNG Ljudska prosveta IZVRŠNI ODBOR SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE V TRSTU bo imel sejo Jutri 5. oktobra t. I. ob II. uri na sedežu v Ul. Roma 15. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 3. oktobra 1956 se ie v Trstu rodilo 6 otrok, porok ni bilo, umrlo pa je 5 oseb. UMRLI SO: 71-letna Maria Bo-notno vd. Scavone. 63-letna Ivanka Lisjak vd. Gerba-c. 71-letni Giovanm Bensa. 45-letni Attilio Gladi. 73-letna Antonija Martelanc por. Oresci. NOČNA SLUŽBA LEKARN V OKTOBRU INAM - Al Cammello. Drevored XX. septembra 4; Godina, Trg Sv. Jakoba 1; Sponza. Ul. Montorsino 9 (Rojan); Vernari, Trg VaJmaura iO: Vielmetti, Borzni trg 12; Harabaglia v Bar-kovljah in Nicoli v Skedniu. H t N O Excelsior. 16.00: «Tihi svet#, dokumentarni film o podmorskem svetu Fenice. 16.00: «Zavojevalec», J. Wayne, S. Ha.vvvard. 21.00: «Odnehaš ali nadaljuješ«. Nazionale. 16.00: »Andrea Che- nier#. A. Lualdi, M. Auclair. .21.00: »Odnehaš ali nadaljuješ#. Filodrammatico. 16.30: «Zadnja meja#, V. Mature. G. Madison. 21.00: «Odnebaš ali nadaljuješ#. Supercinema. 16.00: «Serenada», M. Lanza J. Fontaine. 21.00: «Odnehaš ali nadaljuješ#. Arcobaleno. 16.00: »Operacija Normandija#, R. Ta.vlor, tl. VVinters Astra Rojan, 16.00: «Pozor, streljajo#, E. Constantine, M. Britt. Capital. 16.30: »Zlato pokrivalo#, S. Signoret. S. Reggiani. Mladoletnim prepov. 21.00: «Odnehaš ali nadalHiieš«. Cristallo. 16.00; «Zlati sokol#. A. M, Ferrero. N. Gray. 21.00: «Odnehaš ali nadaljuješ#. IZPRED PRIZIVNEGA SODIŠČA Grattacielo. 16.30: «Mlade _ prepovedujejo«, A. HOP***™' Greenvvood. j-iinieS*. 21.00: »Odnehaš aJ' n*„i po-Alabarda. 15.30: »Kot preL-lje kakor prej#. R- Hudson. 21.00: «Odnehaš ali nahenaU P0* Ariston. 16.00: »Okrvavljen* ščican. C. Heston. JaijUješ». 21.00: »Odnehaš ali nadalJ Armonia. 15.00: «Tughsovo ščevanjeii, L. Barker. ^ Aurora. 16.30: »Kraljev' ^ strelec#. R. Ta.vlor« K- Ijojej,. 21.00: «Odnehaš ah nada t1 Garibaldi. 16.00: «°«n.je1™ lja». R. Scott. D M**f?LjeS». 21.00: «Odnehaš ali nadal|U Ideale. 16.00: «Clovek, ki koli bil#, C. Webb. G. hame. „ .. Q gon- im p*ro. 15.30: «S4crzaW. »• darčuk. L. Celikovskaja.. 21 00: ((Odnehaš ah J, Italia. 16.30: »Veliki valček’’ Rainer. F. Gravet. . ,:llje§i, 21.00: ((Odnehaš aU nada S. Marco. 16.00: »Nilska J>ru sa». D. Paget. J-,.Hu"Jaijuieš»-21.00: ((Odnehaš ah nadaJ Kino ob morju. 16.00: »UO” u>\. nov učitelj#, E. Fl.vnn« lobrigida. „*talUV#' 21.00: »Odnehaš ah 'sada r Moderno. 16.00: «SnidaiK> galeriji#. C. Daipporto. 21.00: ((Odnehaš al^.«5a^tsW»' Savona 16.00: »Veliki Ga«*" A, Ladd, B. Field ktlWurv Viafe. 16.00: «V deželi K"' jev#. ,. ■.-taikiie**' 21.00: »Odnehaš ah n^^rii*-Vittor'0 Veneto. 15.00. * na mladina#, J. Dean. N’ Mladoletnim prepov. - je*»- 21.00: «Odnehaš ali nad* ■ Belvedere. 16.00: «Princ jej,. 21.00: »Odnehaš ah naC R L>J' Marconi. 16.00: «Nagana». ge, R. Baldini. po- Massimo. 16.00: «LaSSi^Jw0rga"’ gum#, E. Taylor. K |WjeS; 21.00: «Odnehaš ah nad* j, Novo cine. 16.00: ((Noro«' Bergman, R. Montgotn • 21.00: ((Odnehaš ah »»JLiil Odeon. 16.00: »Vesela k» S. Laur el. O. HardV Radio. 16.00: «Malaga», »• ra, M. Carey. ^oiHii^’' 21.00: ((Odnehaš ah . nad* .<*-Venezia. 15.30: »Ljubimci js losti#. L. Amanda. 21.00: ((Odnehaš ali nad*’” . Skedenj. 18.00: «Prvo POLETNI KINO Armonia. 19.30: ((Tughsovo ščevanie#. L. Barker ..^1« Ponziana. 19.30: «Do«o°' Robinsona Crusoeja#- _„ragtva*’ Paradiso. 19.30: «Me.ie sen1 R. Milland. H. Lamar 21.00: «Odnehaš ah nad*_ C-Valmaura. 19.00: «Notoriou” . I. Bergman. .njaJB*’ «Odnehaš ali nad*1' Grant 21.' ČETRTEK, 4. oktobra * THST POSTAJA A 12.00 u. 11.30 Lahka glasba; davanje: 12.10 Za vsak<«f,j.55 kai: 12.45 V svetu kultur*- ^ Kmečka glasba; 13.30 B jetta in niegov orkester,. jj.3 13.50 Puccinijeve -*i5!dKU .40 Jutranja glasb*’ Gl»G Spored iz Ljubljane: ': l0o Ja za dobro jutro; red iz Ljubljane; kotiček; 11.30 Lahka R‘* ve5tt# Glasba po željah: '34,a5 oP'fl; pregled tiska: 13.45 N** je« četrtek: 14.20 Glasba £tut> 15.00-17.00 Spored r(l(Bli»V 18.00-19.30 Spored I* {j 19.30 Pojejo in i«r?ft(V) SP%; Santa Cruz#; 20.00-23.0« ^ iz Ljubljane; 23.10 Ph*113 23.45 Za lahko noč. SLOVeN1!,.,*« 327,1 m, 202,1 ». 2igb. tj Poročila ob b’00.’-,« 13.00. 15.00. 17.00. l9’0®;,#, PIP 7.10 Zabavni zvoKb ‘-jcib^i najmla.išl pojo: J1'® sii^Srf1 — dober dan!; HfO -pol®?#!)’ plesi; 12.00 Lahek R v*, glasbeni spored: 12A , (>,. ner: Uvertura k ope . lšj,, haeuser#. Zoltan Kod*” jrfr, mezzo iz opere . j3-3”„-ine 13.15 Zabavna zl*. pula-rne melodije , x«P,,e!; glasbe: 14.20 Pionirsk^j!^ 14.35 Želeli ste —. A4O %\t 15.15 Zabavna el*sM’frniil*JšiH11 ki iz literature jTooV*nit Beznica: 16.00 E 1«*^ j7.1® .»J solisti in skladatelji’^*: *Kt bavna in plesna e'lK|olf v.& Radijska univerza - Kj3Kili O konservi raniti niuz Gfjad’ metov: 18.15 ch:,r’Se ‘Si,orf' Baletna glasba iz op« Kb*%,l® 18.45 Poje LJuibljapSjLsDa: j jj zbor; j9.30 Zabavna pest”Ut Četrtkov večer domač, po' »ti napevov: 21.00 So*K>> lirika; 21.30 Ciklus B«a|nl J ^ gonalnih kvartetov: ** uš*' *** 1 op. 18 (L)" 'po kvartet: 22.15 J jazza; 22.15 Iz operne* dalnj kvartet: TEI EVl/LlA od(1tdi[ 17.30 Za otroke;.,2lneset 2(|. ali nadaljuješ: 22.05 .5 V®5 z Umbertom Sabo’ **• ZOBOZDRAVNISKA A lijna^ic TA, popolnoma <*>rni m>- , odda v naiem zdra jjče fomrajte na 37-1*8. -,«jCA .itV’ MESARSKEGA VAJ^n^ mesnica. Naslov NASA štev. n* . ,)0V« revija vseh gospodinj ih v prodaji P° Kili OTROCI, Vaše f P I O n pr® štev. 1 je v , ,1* Mnogo razve ^ || REŠITEV posarskega vprašanja ni sama sebi cilj Adenauer in Mollet pobudnika nove smeri? a konec preteklega tetina ^ vazen dogodek, ki pa ni ■ s« nenadno. Dvanajst ur sacetku medsebojnih raz-v7orov se zahodnonemški B cer Adenauer in francoski Mier Mollet pojavila ob fin' ,Ive^er v tiskovni dvo-‘ 1 »onnskega ministrstva za ZadeVe' da bi stoti‘ , ... zbr0nih novinarjev spo-„„'a končni sporazum o vr-"‘n P««rja Nemčiji, ni vUf,^ne®a konca tokrat ‘1° niti pričakovati, saj zadnjih letih francosko-H n°nemšk, razgovori si-„ a-"o spravljali z dnev-[. * Iet*a vprašanje za vpra-li '"!\da I*' se končno loti-. ‘»n ridnjeg a nerešenega vpra- ^ J*, po katerem tečaju, naj I*ntenjali francoske franke. Po j° V. “btoku v Posarju. •Prt ^ razgovorih je bil kompromisen predlog >tll(0r*Z^m 0 kanalizaciji Moli p h1' katerem so vztraja-di:b rancoz*’ In sporazum o f' *v.‘, Posarskega premoga ^ C1)>. pa je bil sklenjen ,*J, ko je prišlo do spo- 'bum a med Faureom in nem-Partnerjem Hallsteinom. HjitPr*V 80 bili razgovori za tted V ‘>osar-'kega vprašanja ...Francijo in Zahodno v, Cl]0 zelo dolgi, je obja-to jSpor*zurna preteklo sobo-Pa p1**8. Prtce3-šen odmev. To p, 1 čudnega, saj je znali ‘nost, k' ga ima Posar- poti, da v najbližji bodočnosti postane ena izmed vodilnih sil ne le na področju a-tomske znanosti, ampak tudi v atomskem oboroževanju. Toda za vsemi temi sklepi in težnjami se je mogla opazit: tudi nova politična koncepcija, ki predstavlja, kot se zdi. enega najvažnejših elementov v razgovorih med Molletom in Adenauerjem. Tako Adenauer kot Mollet sta ponovno podčrtala, da želita, naj bi Evropa v bodoče vodila »evropsko* politiko Povod, čeprav ne vzrok, za novo «usmeritev» Pariza in Bonna ni treba iskati daleč. Francoska vlada se jezi nad Američani, čet da so jo pustili «ria cedilu* glede sueškega spora. Adenauer pa se jezi na Washington, ker ga ni obvestil o svojih sklepih o reorganizaciji oboroženih sil. poleg tega je Adenauer pred vrnitvami, ki mu ne obetajo nič kaj dobrega. Zato skuša svojemu ljurstvu — in Nemce dobro poznamo — obljubi- ti nekaj novega, velikega in kam lepši predlog kot «nova, močna Evropa« in »neodvisna od Amerike* In to ni nikako naklepanje. Se pred neka; tedni je francoski zunanji minister Edga-re Faure izjavil v Berlinu, da se morata Nemčija in Francija prilagodit: novim razmeram. v katerih one «ne predstavljajo velesil*. Amerika, ZSSR, Kitajska in Indija so velesile — je rekel — zato je v skupnem interesu Francije :o Nemčije, da združita svoje napore, da bi ustvarili novo Evropo. Pred dobrimi desetimi dnevi pa je svet obstr-rr.el, ko je zahodnonemški kancler v Bruslju odkrito izjavil, da Evropa ne potrebuje varuštva ZDA Zadnji sporazum med A-denauerjem in Molletom je to tezo še potrdil. To nakazuje novo smer v mednarodni politiki. Kako se bo ta smer razvijala in do kod bo privedla, je odvisno še od drugih činiteljev. Te dni je vzbudil pianist Liberace v Londonu veliko polemiko: Dočiin ga večina kritikov močno napada, ga cer n' n*® lei j a‘. Zahodnonemški kanc- n0j0 ze večkrat postavil vso tšf, na važnost evron- ti>! ^ rambne skupnosti, k' Pcstg] Po njegovem mnenju 9 temelj za počasen pro- Prvi Aj'n'^Ve državnih s.- denauerjev načrt je pa RtU«6!' '‘'oda tudi Guv »Aen, ie svoj čas v franco-tšljfik^Hamentu glasoval za ,-,b»ki aci^° sporazuma o ev-ii j6 “hjambni skupnosti, ki c°iket Večina poslancev fran-Toda f Par‘amenta odklonila >t j,^6 nekaj let pozneje sta It j državnika z najvišje-!9SHjjaZavniškega položaja iz-*»h 2a obnavljanje podob-p^misii. em tem je torej no- Moh°'e *° da sta se ,a' . .. et kot Adenauer doda bi čimprej pri-formiranja določene !>■. "h. do a°dli ““"iranja noioc 9horojj°avropske skupnosti Iti, lov,--” ln za učinkovito Najh obstoječih regio- "tt, 6v e'es- kot so evropski r°Pska organizacija za ‘‘odnos rS*t0 sodelovanje in za-vt> je '^Pska skupnost. No-držav ®dalje še to, da sta se htihodj, 8 sPorazumela. da na SjJ1 konferenci ministrov ^tgj zadev držav bruselj-?0v*nir>*uta PrecHoŽita ime- koriTomisiie> nai d°" il>'* Dr i atomske energije ,‘tih d t Va3ati V5aka izmed *° *e d raav'članic tega pakta Po >.ZjV' ‘udi Nemčija, bo avnib vesteh o tem, NITI V ZDA NI LAHKO POVZPETI SE NA VIŠJO RAVEN POT OD1000DOL DO VELIKE DELNIŠKI DRUŽBE Norveška je tista dežela, ki zbuja radovednost vseh sre-jzemskih dežel, ker je pač daleč od nas in ker je zna-da ima visok življenjski standard. Toda Norveška je zanimi-i za nas tudi z druge stran: Norveška je namreč prva de-ela v svetu kjer so pravilno ocenili pomen gospodinjskega dela za nacionalno go-podarstvo. Ze leta 1912 so ugotovili, da predstavlja gospodinjstvo 15 odst. nacional-ega dohodke. Po zadnji voj-i se v vsak norveški «dru-nski' proračun* vnaša tudi gc spodinjsko delo. Smatra se. a je tako v interesu druži-e kot države to, da se v družini ne troši več kot je dejansko potrebno Država se tru-, da bi se tudi na tem področju čim bolj dvignila sto-ilnost. Zato se trošijo velika denarna sredstva za moderno ureditev kuhinj in obstaja celo državno središče, ki se ukvarja s proučevanjem ra-ionalizacije gospodinjske de-avnosti- Osnovan je bil ce-o sklad, iz katerega se dobivajo sredstva s katerimi si vsaka žena — gospodinja lahko privošči letni dopust. Norvežanke so že leta 1912 260 družbam pripada dobra tretjina vse ameriške proizvodnje in petina vseh delavcev in uslužbencev f*bodr.onemška vojska "bojjp udi taktično atomsko v je' n>m 1,1 sklcP potrjuje, Hjiih Aahodr.a Nemčija — ^Orjj *kdanjim načrtom in 0rn med zavezniki v v°jni — na najboljši V ZDA smejo ustanavljati manjša zasebna podjetja brez vsakega dovoljenja. Kdor je loti takega podviga, je dolžan državi samo običajni dohodninski davek. Seveda, vsak začetek je težaven in tudi podjeten Američan se mera v začetku lotiti trdega dela. Prvi problem, na katerega naleti, je kako priti do večjih denarnih vsot. Banke mu še ne zaupajo in če sam nima dovolj sredstev, mora za izposojeni denar plačevati do 40 odst. visoke obrestne mere. V primeru, da je naš človek pravkar dokončal vojaško službo, bo dobil denar nekoliko laže: G. I. Bill of Rights bo namreč jamčil zanj za vsoto do največ 2000 dolarjev. S posojilom naš podjetnik zadosti prvim potrebam, naja* me nekaj delavcev in kupi nekaj strojev. S temi sredstvi si podjetje prizadeva, da bi se obdržalo in po možnosti razširilo. To je tisti čas — ki traja, kakor so dognale statistične ankete v ZDA, približno šest let — v katerem propadejo vsa tista podjetja, ki jim zaradi šibkih temeljev ni vsojen uspeh. Recimo, da je naše podjetja prestalo to «kri zo». Nova naročila in zaupanje, ki si ga je pridobilo z vztrajnim in dragim oglaševanjem, silijo podjetje, da svoje obrate poveča. Lastnik se združi s partnerjem, ki razpolaga s potrebnim denarjem in podjetje si a novimi sredstvi opomore. Včasih imajo lastniki srečo, da se jim ponudi priložnost kupiti tovar no, iz katere dobavljajo pod jetju potrebne surovine in pol fabrikate. Temu pravijo Američani »navpičen razvoj*. Stro- ški se tako zmanjšajo in podjetje začne počasi izpodriva ti bližnje konkurente ter si zagotavlja vedno širši trg. To je tako imenovani «vodoraven razvoj*. Da se je v Ameriki tako pomnožilo število majhnih družb so pripomogle nedvomno tudi številne tovarne, ki jih je dala vlada zgraditi v vojaške namene in ki jih je po končani vojni prodala zasebnikom za majhen denar. Naše podjetje je sedaj čvrsto in kmalu bo treba ponovno povečati obrate. Banke so sedaj pripravljene priskočiti na pomoč in posojajo deftar po majhni obrestni meri. V potrebi se podjetje more zateči k Reconstruction Finance Cor poration za jamstvo. Kljub temu pa bi bilo treba dobiti še večjih denarnih zneskov. Lastniki družbe ugibajo, kako bi najbolje opravili. Najbolj enostavno bi bilo priklicati nekaj r.ovih partnerjev, toda to je povezano z raznimi nevšečnostmi. prvič, ob prihodu novega partnerja ali če se kateri od dosedanjih odpove, je treba družbo razdreti in jo ustanoviti ex novo. To pa je povezano s precejšnjimi stroški. Drugič, ker je vsak partner odgovoren za družbo v celoti, je najbolj primerno čimbolj omejiti njihovo število. Tako pridejo lastniki do sklepa, da je najbolje, ako dosedanjo družbo spremenijo v delniško. Nekoč je bilo treba za tako početje mnogo denarja za razna dovoljenja. Poleg tega je smela postati delniška samo tista družba, ki ji. je vlada priznala kako specifično dejavnost. Danes je to kaj lahka stvar. Odvetnik sestavi "statut in vlada ga za majhen denar odobri. Družba prenese sedaj svoj sedež v eno izmed držav, kjer so zakoni delniškim družbam posebno dobrohotni, kakor na primer v državi Delaware ali New Jersey. Denarni zavod ki se ukvarja pretežno s takimi posli, začne s prodajo delnic, ki jih je prej odobrila Securuties and Ex-change Commission. Tako je naše podjetje postalo delniška družba. Teh je v Ameriki izredno mnogo, tako da moremo reči, da sloni gospodarstvo Združvnih držav prav na delniških družbah. Med vsemi pa je kakih 200 izredno velikih. Posebna vrsta delniških družb so take ustanove, ki se ukvarjajo z u-pravljaniem kapitalov in ki so pravi denarni zavodi. Ostale se ukvarjajo z vsemi panogami gospodarstva. 107 družb se ukvarja z industrijo in med temi srečamo General Motors in Ford za proizvodnjo avtomobilov, Swift in Armour za proizvodnjo mesa 'in mesnih konserv, dalje velike tovarne tobačnih izdelkov, kot so American Tobacco (Lucky), R. T. Rejnolds (Camel) in Liggett and Nyers Tobacco (Chester-field) in druge. 39 družb se ukvarja z železnicami. Med temi pennsylvania in Southern Pacific. Kakih 54 družb o-pravlja javne usluge itd. Med 60 velikimi denarnimi zavodi naj omenimo samo velikane kakor «Bank of America* v Kaliforniji in »National City Bank* v mestu New York. ZDA so torej dežela, kjer je gospodarska moč bolj koncentrirana kakor kjer koli drugje v svetu, v rokah malo- Oeset let dela Svetovne banke Letno poročilo o dejavnosti mednarodne ustanove, ki je de-ž^nsko pripomogla k uresničenju številnih velikih načrtov "Ob'.05 je h ;ar i,'1' hlinilo deset let, i*todn» delovati Med- ‘ti, :yoj, etiu ali jejo- banka za obnovo in kot jo na kratko j5e4 nek • Svetovna banka. »K- septe^i.dnevi’ ali točneie hj‘*vila *. je ta banka bo, °Čil0 ^oje enajsto letno Je Poročilu Je reče-V konJ, 7adnjem letu, ki ta d**eteiY, I 30- iun‘ia y e*u dela izdala k. fjev Znesku 396 milijonov 4r?a 29 n ,‘me‘a čistega do-|j 9tjev ^»'‘ijonov 200 tisoč Poročilu se nada-”.‘Ja’ da je do tako ti ,talnellVn!Sti .Pr,51° IkJ bOitftk ’ avciu> J* ^ ^ letu ?° izraza v ian ’ ko l.U«U vmniVv Cihi Padcu v kii-d'0 drugem pollet naraščanja go v svetu, ki je do izraza v la C Padeu\ie k'jub ma-ih- ili ' Prisl Prvih 6 me k, do , 0 v drugem poli Oj ršftej,^ banskega bogastva v"1 bilo ! zgodovi- tis ,voie^, ol' zabeležiti*. d»l '.delovanju v desc- l 9 le Svetovna banka v skupnem znes- li ..“»soji] N^-di. 700 milijonov k držav°5oiilu so bila da-Vl!I'ai»le Rezerve banke '9V. Zz» milijonov do- 850 tnilijonov dolar- jev pa je imela v obliki obveznic. Poročilo, iz katerega posnemamo podatke, je poročilo na 11. občnem zboru banke, ki je bil pred dnevi v Wa-shingtonu. V preteklem letu je banka dala 26 posojil dvajsetim državam in ozemljem, med katerimi je 5 novih dolžnikov. Ti so Alžir, Burma, Haiti Honduras in Libanon. 75 odst. teh posojil je šlo za grad.njo elektroenergetskih objektov in za komunikacije, 25 odst. pa za industrijo in poljedelstvo. Največje posojilo je bilo dano za gradnjo elektroenergetskih naprav v Rodeziji v skupnem znesku 80 milijonov dolarjev, posojila za izboljšanje prometa in komunikacij so znašala skupno 127 milijonov dolarjev, od katerih je šlo 52 milijonov dolarjev samo zu izboljšani cest v Kolumbiji, Guatemali, Haitiju, Hondurasu, Panami in Peruju. Za izboljšanje železnic v Siamu, Burmi in Južni Afriki je Svetovna banka dala 43 milijonov dolarjev, za obnovo in razširitev pristanišč v Paki stanu, Burmi in Nikaragui pa nadaljnjih 31 milijonov dolarjev. Za industrijski razvoj je jvetovna banka dala 93 milijonov dolarjev. Od teh je šlo 75 milijonov za industrijski razvoj Indije in to je bilo največje posojilo, ki ga je banka doslej dala posamezni državi za razvoj industrije. Libanon je dobil doslej 27 milijonov dolarjev posojila, ki ga potrebuje za namakalna dela. Kot smo le prej rekli je bil čisti dohodek Svetovne banke v lanskem letu 29 milijonov 200 tisoč dolarjev. To je za 4 milijone in pol več kot v letu 1954. Lani je dobila banka na račun vračanja posojil skupno 284 milijonov dolarjev, s čimer se je vsota vseh vrnjenih dolgov zvišala na 1 milijardo 964 milijonov dolarjev. Skladi za posojila so se lani p večali na vsoto 253 milijonov dolarjev, kamor moramo všteti tudi 129 milijonov dolarjev novih deležev. Zanimivo pri tem je to, da je v lanskem letu Svetovna banka dobila na ta račun trikrat več kot v prejšnjem letu. V poročilu se posebno po- udarja napredek nekaterih glavnih načrtov, ki jih je finansirala banka. Tako so v Rodeziji že zaključili dela na železniški progi, ki je dolga 200 milj. S tem je to področje dobilo pot do morja, kar je pripomoglo k boljšemu izkoriščanju rudnikov bakra Rodezije in Niase. V Francoski Za-padni Afriki so z istimi sredstvi zamenjali parne lokomotive z lokomotivami na Dieslov motor in s tem pripomogli k prihranku 4500 dolarjev na lokomotivo na mesec. V Siamu so ie dogradili velik je/ za veliko hidroevntralo. V zapadnem Pakistanu pa so dokončali velikanski plinovod ki je dolg 39.3 milj in povezuje izvore plina v Sni z mestom Karači. V Iraku so pravkar dokončali jez na reki Tigris, ki je pogosto poplavljala velika področja in tudi sam Bagdad. V Belgiji so dokončali del pristanišča v Anversu, v Peruju pa pristanišče v Kalijao, ki je najboljše v latinski Ameriki. V preteklem letu se je članstvo Svetovne banke povečalo na 58. pristopila sta še AfEa" nistan in Koreja, številnih delniških družb. Tem 260 družbam pripada dobra tretjina vse ameriške industrijske proizvodnje in petina vseh delavcev in uslužbencev v industrijski stroki. Ta koncentracija je prvo, kar očitajo ameriškemu gospodarstvu V dobri meri je to res pogubno za potrošnika, ki se mora boriti z visokimi cenami, medtem ko se maloštevilnim lju dem kopičijo ogromna boga stva na lačun moppcplistič-nih dohodkov. Kdor gleda bogate oglase v ameriških revi jah za moderno pohištvo, za nove avtomobile ali za prijetne week-end hišice in se čudi kako udobno je življenje Ameriki, bo verjetno razočaran, ko mu bodo s statističnimi podatki dokazali, da ta ko živita samo slaba dva odstotka vsega prebivalstva Združenih držav. V zadnjih 60 letih se je skušala zmanjšati ogromna razlika med povprečnim državljanom in monopolistom Gospodarstveniki in sama vlada so se dolgo borili jn sad njihovega prizadevanja je bil Sherman Antitrust Act. Zakon je stopil v veljavo leta 1890 toda učinek ni bil bogve kaj prida. Danes je sicer položaj nekoliko boljši, vendar te velike razlike se le polagoma odpravljajo. Da so se posamezna podjetja tako razvila je omogočila samo njihov u stroj delniške družbe. Ze sa mo to dejstvo priča o veliki važnosti, ki jo imajo delniške družbe v ZDA. Druga od delniških družb odvisna hiba ameriškega gospodarstva je kontrola, ki jo nekatere družbe izvajajo nad manjšimi. Delnice so tako razkropljene, da noben državljan ne poseduje 1 odst. vseh. Qe-narni zavod, ki poseduje re cimo desetino vseh delnic neke družbe, jo ima dejansko že v svoji oblasti. Zgodi se pa, da je omenjeni denarni zavod sam delniška družba, katere desetina vseh del nic je v rokah neke tretje, večje družbe. Ce razvijemo ta proces do konca — kar ne predstavlja v Ameriki nič nemogočega — pridemo do rezultata, da je zadnji člen ve rige, t- j. največji zavod, dejansko edini, ki določa gospodarske (in tudi politične) smeri vsem kontroliranim družbam tja do kapilarne delniške družbe za proizvodnjo zo botrebcev. Tudi proti temu so se bo rili ekonomisti in vlada i tudi proti temu je bil izda zakon: Public Utility Holding Company Act iz leta 1935 Dejstvo pa je, da tako stanje čeprav nekoliko omiljeno, vla da v ameriškem gospodarstvu še danes. Venaar niso vsi ekonomisti za popolno odprav koncentracije in verižne kon trole pri delniških družbah Ekonomist sehumpeter na primer predlaga v svcji knjigi «Capitalism, Socialism and Democracy», naj se te napake le še nekoliko omilijo, nika kor pa ne odpravijo, kajt prav temu se morajo preb valci ZDA zahvaliti, da njihov življenjski standard na današnji višini. Kako bo gospodarstvo ZDA rešilo te probleme, bo pokaza la prihodnost. — El — • Četrtkov kotiček • lena • otrok • dom • gospodinjstvo »moda NORVEŠKA ŽENA JE NEODVISNA ZATO PA MORA DRUŽBI VEČ DATI Kuharski recepti Riž z gobami in paradižnikom 300 g riža, 6 dl vode, 1 jušna kocka, 30 g surovega mosta, 2 žlici sesekljane čebule, žlice naribanega parmezana ali drugega trdega sira, pol kg gob, 1 žlica masti, 0 žlici sesekljane čebule, zravnana lica moke, malo vode ali juhe, sol, limonin sok; 4 paradižniki, olje zelen peteršilj. '7. vodo vred prevremo juš-10 kocko, maslo in čebulo, dodamo riž in kuhamo pri majh-n>.m ognju 11' minut. Nato zamešamo v riž z vilicami naribat. sir. Riž, ki mora biti lepo eest, toda ce! in zrnat, denemo v okrogel pomaščen model (obroč). Ce ga nima, je dobra navadni- kozica, v sredo pa postavimo lonček brez roča ali podobno posodo. Model z rižem denemo na toplo. Fr sebe j pa prepražimo s sekljano čebulo zrezane gobe, jih rr:lo pomokamo, solimo, prav malo zalijemo in dušimo. Na-zannje dodamo malo limonovega soka. Paradižnike prere-žarno zgoraj navkriž za prst globoko, jih solimo, denemo na pomaščen pekač in dušimo. Ko so zdušeni, jed sesta vimo. Obroč z rižem zvrnemo n3 velik krožnik. V sredo denemo dušene gobe, okrog riža naložimo dušene paradižnike. Vse skupaj potresemo s se sekljanim peteršiljem. d vbile vse družbene in poli-t;čne pravice. Danes so — rekli bi — še bolj zaščitene kot moški. Kljub temu pa vam bo Norvežanka tožila, da so njene pravice le n* papirju in da v družbi gospodarijo le moški. Morda bo v tej izjavi nekai resnice. Ce pa primerjamo p< ložaj žene na Norveškem s položajem žena tudi v nekaterih naprednih evropskih dr-žrvah, bomo videli, da ima Norvežanka in sploh vse ženske Skandinavskega polotoka mnogo prednosti pred ostalimi Evropejkami: Njenega življenja ne ovirajo zastareli pejmi o življenju, pri njih ni tako značilne dvojne morale kot jo srečujemo drugod, tu so predsodki Že zdavnaj izginili. Norvežanka je prav tako kot Norvežan v vsakem pogledu svobodna in jo ce-n.jo le po njenih sposobnostih, vrlinah in seveda tud: napakah. Za svojo neodvisnost pa Norvežanka daje tudi svoj delež in to je — delo. Ce Norvežanka ni zaposlena in še študirst, ji starši ne bodo kdo v« kaj pomagali. Zato mora polet' delati. Ce hoče na pr. v tujino, si bo prištedila denar ali pa se bo zaposlila na kaki norveški ladji. To delajo mnoga norveška dekleta in to ne glede, ali so njihovi starši siromašni ali bogati. Odnos med žensko in moškim je skrajno korekten. Prav tako bi lahko rekli tudi za delovne odnose. Poroka je povsem stvar vsake posameznice. Mnenja sorodnikov ali drugi elementi tu ne prihajajo sploh v poštev. Rodbinske zveze tudi niso tako tesne kot so v naših južnih predelih Evrope. Toda zato je tudi mladi par prepuščen samemu sebi. Norvežan — posebno mlajše generacije — smatra kot povsem normalno, da deli gospodinjsko delo s svojo ženo. Zfto ni redek primer, da na Norveškem hodijo v kuhinjske tečaje tudi moški ir. pri tem jim niti na misel ne pride, da> bi se s tem osmešili. Ta predmet se je začel uvajati celo v šolah. Gre pač za učenje, kako se upravlja »tanovanje, keko se pripravlja hrana in podobno: učni predmet za deklice in dečke. Jasno je, da ima Norvežan-ka zato več časa kot ga ima žena v južnih predelih Evrope Toda ta čas Norvežanka dobro izkoristi: ali dela, ali pa hodi v najrazličnejše tečaje ali celo univerze. Zato ni redko srečati na posameznih predavanjih na vseučilišču tudi žensko, ki je že daleč, daleč v letih. Poleg tega se Norvežanke mnogo ukvarjajo tudi s športom. Seveda smo tu navedli v glavnem skrajnosti, vmes je pa mnogo nians, ki so pogosto podobne tudi našim Življenjskim razmeram. Hrana kot klic otroške paralize Zelo lepa obleka ' za jesen kostum Strokovnjaki zatrjujejo, da so kot posredni raznašalci hude bolezni otroške paralize ali poliomyelitisa tudi živila, ki so prišla v stik z bolniki ali pa bacilonosci te bolezni. Le ti poslednji so mnogo ne-, varnejši za širjenje poliomye-litisa z živili kot bolniki sami. To zlasti tedaj, če ne vedo, kako se povzročitelji z živili prenašajo naprej. Zato ne bo od več, če v naslednjem članku spregovorimo nekaj besed o prenašanju povzročitelja poliomyeli-tisa z živil' Znano je, da domače živali, od katerih izvirajo živila kakor meso, mesni izdelki ter mleko in mlečni proizvodi ter jajca, ne zbolijo za poliomyelitisom Spričo tega se živila živalskega izvora lahko okužijo samo naknadno. Okužijo pa jih kakor smo že naglasili, bolni ljudje ali pa bacilonoscb Posredna nevarnost za prenašanje poliomvelitisa z živili živalskega izvora je glede na občutljivost povzročitelja na vročino nasplošno majhna, zlasti s sveže pripravljenimi mesnimi jedili. Le te uži-i amo navadno tako tople, da povzročitelji v njih odmrejo. To velja tud' za prevreto m loplo servirano mleko in za vse pijače, pripravljene z n.lim (kava, kakao, itd.). Malo večjo nevarnost za prenašanje povzročitelja poliomvelitisa predstavljajo hladna mesna jedila in mesni izdelki, če jih pri pripravljanju okužijo ljudje bodisi kapljične ali pa z dotikom umaza- DROBNI NASVETI Ročno šivanje pletenih izdelkov Nikar ne bodite preveč ne-| Ce pa likate skozi soparo, strpne, ko spletete z veliko potem pojdite z likalnikom ljubeznijo in potrpežljivostjo na rahlo preko mokre krpe, se dele vašega pletenja. Na- pod katero je pletenina nape-adno takrat vsaka hiti, da ‘ tu. Nikakor pa ne smete li- 11 — : : J a 1 n t- n L » « a «« i- - i : _ — — — 1 a ( a - čimprej videla, kako se ji je delo posrečilo. In nemalo-kiat se zgodi, da ga'prav pri sestavljanju delov «polomi». Naglica ni dobra nikier, tudi tukaj ne. Zato počasi, pre-idno, potrpežljivo! Storite se, kar je treba storiti, preden dele sešijete. Nikar se ne re strašite, saj ni veliko. Dele je treba le lepo napeti na kroj in včasih tudi prelikati če? paro, še zlasti če to teh-ka pletenja zahteva. Kako boste vse to storile? Prav •eprosto. Na mizo boste poginile rjuho ki jo potrebujete za likanje Se najbolje je a, če pogrnete na mizo debe. lelšo odejo. Nanjo položite »oj v naravni velikosti, to * pravi, tako velik, da u-stieza vašim meram. Na kroj pa pripnite z iglami ali bu-kami, ki ne rjave, pleteni del z narobno stranjo navzgor Igle, oziroma bucike zabadai te v pletenje samo vzporedno robom pletenega kosa. da se ie bi pletenje raztegnilo. Kanj pletenje napenjate, morate lasti paziti pri pleteninah z norveškim vzorčkom. Le-te n„mreč samo razpnete in jih ne likate s soparo. Ce boste r- bove nategnile in jih raz-likale, boste posamezne dele lahko veliko lepše in bolje sešile. Robov (ob zapestju in o*-' vratnem izrezu), ki mora jo ostati elastični, pa niti ne napenjate in tudi ne likate s soparo. S tem bi jim namreč dali obliko po svoji želji in robovi se ne bi več tako dobro laztezali kakor se. če jih pustite take, kot so Ki je del napet, ga prikrijte z mokro krpo in pustite, da se čez noč posuši. kalnika postavljati na pletenino. Se najbolje je, da likate tako, da se pletenine sploh ne dotikate. Preden poberete bucike iz robov, morajo biti posamezni deli popolnoma suhi. Sele tedaj jih lahko začne to šivati. Z roko pletena oblačila so praktična iz več vzrokov Eden izmed njih je tudi ta da jih lahko razparate, ko se jih naveFčate ali pa ko se raztrgajo in spet na novo spletete. Seveda se volna počasi potrga. Toda marsikatera si je že iz samih koncev spietla prav čeden pulover Saj če vozle spretno prekrijete ne bo nihče vedel, da ie volna že kdo ve kolikokrat prepletena. Konce volne lahko prav lepo povežete, če jih sešijete. Konec ene volne vde. note v šivanko in povlečete v drugi konec kakih 5 cm d; leč. Potem šivanko snamete in oba konca volne previd-no nategnete Tako povezano mesto rahlo zgladite s prsti, da ne bo volna na mestih predebela. « * * Testa za palačinke ne smemo sladkati ker se palačinke prav rade prismode. * * # Iz ostankov pečenke lahko pripravimo okusno solato. Na koščke zrezanemu mesu dodamo narezana trdo kuhana jajca. dva do tri paradižnike, ne-kcliko čebule, paprike, sol in poper ter vse skupaj dobro zabelimo z oljem. Ce pa mesu primešamo namesto olta nekoliko majoneze, pa bomo irreli zelo okusno predjed. * * * Kadar lupimo vroč kuhan kiompir, si navadno pomaga- mo tako, da ga nabodemo na vilice. Pri tem se nam krompir navadno zdrobi. Pomagamo si tako. da ga nabodemo ns vilice za meso (z dvema rcgljema), taki. se krompir ne zarobi. * * » Svetle madeže, ki ostanejo na mizi zaradi postavljanja vročih posod odstranimo z mešanico olja in fine soli. Zmes pustimo nekaj časa na madežih, nato jo odstranimo ij. mizo dobro pološčimo. nih rok. Povzročitelj poliomvelitisa spada namreč v tisto skupino drobnoživk, ki se razmnožujejo samo v živem tkivu. Mlečni izdelki t. j. razne vr. ste sira in surovo maslo, ali smetana se lahko okužijo že pri molži in nadaljnji izdelavi p.o bacilonoscih ali pa potem v prometu. V mlečnih izdelkih se povziočitelji sicer ne morejo razmnoževati lahko pa so kljub temu okuženi. Kuhano mleko, k’ je zavarovano p;ed muhami in se pije iz čistih skodelic pa ni nevarno. Vsekakor utegnejo surovo ma. sle in mehki siri neznanega izvora biti bolj pogosto prenašalci povzročiteljev polio. nulitisa kakor siri in surovo maslo znanih mlekarn, v katerih je dober higienski režim. Tako V mlekarnah, kakor v prede ovalnicah mora zaposleno osebe iz družin, v katerih je kak higieno. Ob času epidemij se mora v teh obratih še strože nadzirati zdravje osebja in se morajo odstraniti o-d dela vse osec; iz Irjiiu v katerih je kak član obolel za poliomveliti-som. Prav tako je treba postopati v trgovinah z vsemi živili. Bolj nevarna za širjenje poliomyei’tisa so živila rast linskega izvora, ker už'vamo nekatera v surovem stanju. To je predvsem sadje in zelenjava. Ta živila se lahko okužijo že pri nabiranju, pri sortiranju na trgu ali v trgovini, doma na mizi, če sedajo nanje muhe. ali če jih operemo z okuženo vodo (nehigienski vodnjaki ali slabi vodovodi, kjer se voda ne klorira), če jih hranimo v okuženih posodah, ali če za gnojenje in celo za zalivanje u-porabljamo okuženo gnojnico, (ta navada se še sedaj ni prenehala pri nekaterih pri-delovalčlh zelenjave) in končno. če jih jemo z umazanimi rokami. Zato je treba zelenjavo in sadje skrbno očistiti in oprati pod tekočo vodo ga zavarovati pred muhami in jesti s čistimi rokami. * * * Kri mnogo laže odstranimo iz perila, če ga namočimo v slano mrzlo vodo. Kostum Iz volnenega Jerseya — Je brez ovratnika, ki ga nadomešča lahek šal, ki mora biti primerne kombinirane barve z barvo kostuma D po kongresu hhsCa nshf)omomA cije :o ZOPET LEPE PROGRAMSKE TOČKE TODA OD TEGA DALJE NE GREDO V nedeljo je bil v Gorici kongres krščanske demokracije ra Gorico, na kateri so izvolili delegate za vsedržavni strankin kongres v Trentu, obenem pa so izglasovali resolucijo, ki določa stališče genskih delegatov Pri čitanju zaključne resolucije smo dobili vtis, da je v goriški sekciji KD prevladal nov duh, katerega nosilci so mladi demokristjani. Za razliko od prejšnjih resolucij, ki so prav tako zagovarjale pravičnost in postavljale konkretne predloge za rešitev številnih vprašanj, ki tarejo naše mesto in našo pokrajino, je sedanja resolucija bolj demo-kiatična in široka, ker ne iz- raža sovraštva do dela državljanov, ki imajo samo ta gl eh, da so zaradi hudih krivic sedanje družbe postali komunisti. Resolucija mladih demokristjanov nima protikomunističnih predsodkov, kar pomeni, da se polagoma tudi med njimi izgublja blokovsko ntziranje, ki se v praksi predstavlja s križarsko vojno prcti borcem za socializem. Poleg tega je resolucija v velikih vprašanjih konkretna in zagovarja avtonomijo stranke pred zunanjimi vplivi, potrebo vladnega dinamizma, u-stanovitev deželne avtonomije, reformo parlamentarnega postopka, ki naj postane hitrejši, obveznost kolektivnih OB VELIKI UDELEŽBI ZENA 'N MUDENK IZ SlEVERJANA Uspel tečaj za vkuhavanje sadja in pripravljanje sadnih sokov Tečaj je vodila tov. Vilma Bregant, ki je imela podobna tečaja tudi v Štandrežu in na Oslavju V. ponedeljek se je pričel v Steverjanu tečaj za vlaganje sadja, katerega je prejšnje tedne z velikim uspehom imela tovarišica Vilma Bregant tudi v Štandrežu in na Oslavju. V zadetku se je prijavilo il udeleženk, med tem časom pa se je število zelo povečalo, tako da bi bilo potrebno sko-ra.i poiskati druge prostore, tolikšno je zanimanje štever-jtnskih deklet in žena za a tečaj. Z velikim uspehom se je tečaj sinoči zaključil. Povprašali smo tovarišico \ iimo, naj nam pove, kaj so delali na tečaju. Rekla je, da se prve dneve vkuhavali sadje, včeraj pa so se učile, kako s° pripravljajo sadni sokovi. V B:dih ki so znani vinorodni kraj, si kmetje navadno gasijo žejo z vinom, a Ker vsi organizmi ne prenesejo na enak okradli dva meščana. V torek dopoldne so ukradli kolo 38-letnemu bolničarju Pierinu Torosu s Korza Verdi 39, n sicer izpred njegove hiše, U-trpel je 20.000 lir škode, V sredo dopoldne pa so u-kradli kolo 19-letnemu mehaniku Giovanniju Verbaniju iz U> Ascoli 13 Ukradli so mu ga v Ul. Pitteri št. 10, kjer je zaposlen. Skoda znaša 22.00*1 lir. * n; čin. Zlasti marsikatere žen- PeUali Psvia 70-letno Manjo Pada Zlom stegnenice 68-letni kmet Giovanni Franco iz San Lorenza si je pri padcu zlomil stegnenico. Vce-ra ob 10. uri so ga odpeljali z rešilnim avtom £K v bolnišnico Brigata Pavia. * * # Nekaj pred 12- uro so iz bolnišnice pri Rdeči hiši pri-bolnišnico Brigata ske vina ne morejo uživati. Zato so uporabljale vodo, ki prav tako ni priporočljiva za razgreto telo Sedaj bo marsikatera gospodinja pripravila sadne soaove, k. so učinkovita brezalkoholna p iača za gašenje žeje. Pripravijo se iz češenj, jaoolk. mošta in sploh vsakega sadja, ki itra dovolj soka. Sadje ie tieba prevreti in ga po potrebi sladkati. Tako pripravljen saom sok se spravi v primerit- posode. • Marsikatera gospodinja je ob tem tečaju spoznala, da bo trebi odslej dalje že spomladi pričenjati s pripravljanjem sadnih sokov. Veliko so se naučile na tečaju, zato je bilo nekaterim žal da ni bilo tečaja že prej. var iz Ul. Giustiniani 54, ki si je pri padcu poškodovala nosno kost in zgornjo ustnico. Ranila se je pri igri Včeraj ob 13-30 so pripeljali v bolnišnico Brigata Pavia '■ rešilnim avtom Zelenega Križa 4 ietno Luizo Godeas iz Ul Trapani 12. ki si je pri igranju globoko ranila v prst leve noge. V bolnišnici so jo obvezali in poslali domov, kjer se bo morala zdraviti 3 dni. sporazumov, uresničitev Vano-nijevega načrta, osvoboditev podjetij IRI vpliva Confindu-strie, bprbo proti oblasti monopolov, ureditev agrarnih pogodb V tej resoluciji je torej cela vrsta lepih programskih točk s katerimi se demokratično u-smerjeni krogi lahko strinjajo vendar pa ne morejo mimo dejstva, da so bile lepe programske točke tudi v lanskem programu, ki je bil sprejet na pokrajinskem kongresu in da cela vrsta važnih vprašanj ni bilo rešenih, zaradi česal v letošnjem programu zaman iščemo, kaj je napravila krščanska demokracija v Gorici, ki je na oblasti že vsa povojna leta. Morda bi ne bilo napak, če b; mladi demokristjani vendarle povedali, če tega že niso hoteli zapisati v program da v delovanju proste cone ni nobenih sprememb, ko bi bilo treba marsikaj spremeniti, da glede škode, ki jo na ljudeh in stvareh povzroča izpuhtevanje strupenih plinov v Podgori. županstvo ni napravilo vsega, kar je bilo v njegovi moči. kar je povzročilo ponovno hitro interpelacijo svetovalca levice, da je zahteval nujno posredovanje občinskega sveta: lahko bi našteli še veliko primerov, toda zaenkrat naj bo dovolj. Nam zadostuje ugotovitev, ds ima goriška krščanska demokracija lepe namene, da pa od tega dalje ne pride. Lahko bi povedali tudi svoje mnenje glede nacionalnega vprašanja, toda za tega KD nima ne prostora ne časa: gre mimc njega, kot da bi na* sploh ne bilo. Obvezno cepljenje otrok v goriški občini Goriško županstvo sporoča da bo od 8. do 13. oktobra ob vezno cepljenje otrok iz Go-r;ce in Standreža, ki so rojeni v prvi polovici leta 1955 ali prej, pa jih še niso cepili. Cepljenje bo od 9. do 10. ure v občinskem higienskem uradu v Ul. Mazzini. Otroke iz Ločnika, Podgore Ptvme in Oslavja bodo cepili v zdravniški ambulanti v Podgori lr'. in 16. oktobra med 9 in 10. uro. Noben otrok se ne bo mogel vpisati v otroški vrtec in osnovno šolo, če ne bo imel potrdila o cepljenju. Zaradi tega naj starši in tisti, ki skrbijo za otroke, pripeljejo o-t-oke cepit tudi če ne bi dobili osebnega poziva. Kokošji tatovi 26-letni Arnaldo Fantini .z Ul Garzaroli 12 je prijavil policiji, da so mu neznanci v noči 2. oktobra ukradli z kokošnjaka poleg njegovega sitnovanja 3 kokoši, zaradi česar je utrpel 5000 lir/škode. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Urbani - Alba-nese, Ul. Rossini 1 - tel. 24-43. — KINO — CORSO. 17.00: «Moje življe- nje se prične v Maleziji«. Peter Finch in Virginia Mc Kenna. VERDI. 17.00: «23 korakov od kraja zločina«, Van Johnson. Vera Milies. CENTRALE. 17.00: «Velika noč Casanove« Boo Hope in Jean Fontaine: ob 21.15: «Odnehas ali nadaljuješ«. VITTOR1 A, 17.00: «Tatica». Fausto Tozzi in Elise Bour-din; ob 21.15: «Odnehaš ali nadaljuješ«. MODERNO. 17.00: »Sveti ti- ger«, J. Weissmue!ler. D ELMO UG0T0VUEM1 MOKI HMICMM DOCODm V STMMCMH Vižintinova prijavljena sodišču zaradi namernega umora moža Za proces prideta v poštev Trst in Benetke Po štiridesetih dneh, kakor d.doča zakon, je državni prokurator v Gorici zahteval od beneškega porotnega sodišča, nai sprejme dekret o sodnem postopku preti 23-letni Mariji Vižintin iz Starancana, ki ie el tožena, da jc v noči med 24. in 25. avgustom namerno u-biia svojega moža 28-letnega Umberta Blažiča, uslužbenca CRDA v Tržiču. V zvezi z umorom so obstajala najrazličnejša ugibanja, k1 pa so bil« vsa brez podlage ker ni bilo na razpolago VRH Dva avtobusa izletnikov v «fraoji» id FostojnsKi jami V nedeljo se je veliko Vrhovcev, ki so napolnili dva avtobusa, odpeljalo na obisk partizanske bolnišnice Franja, kjer so se živo zanimali za zgodovino in vlogo te velike bolnišnice, v kateri so se med vojno zdravil, partizanski borci s Primorske. Obenem so s: ogledali tudi Postojnsko jamo, kjer so ob ploskanju številnih poslušalcev zapeli dve pesmi. Z izletom so bili nadvse zadovoljni. Tatvina koles Tatovi koles »o v našem mestu ponovno na delu in so Pred dnevi so se v Brdih srečali partizanski borci, komandanti in komisarji partizanskih in garibaldinskih brigad, ki so se skupaj borili proti nacilašizmu. Z naše strani (Gorica. Gradiška, Krinin, Tržič, Doberdob, Stever-jan in druge občine) se je izleta udeležilo nad 60 bivših partizanov, ki so obiskali kraje v Brdih, kjer so se bojevali. Z jugoslovanske strani so se obiska udeležili predsednik SZDL tov. Tine Hemskar, tajnik SZDL tov. Milo Vižintin, poslanec tov. Tone Ukmar, tovariš Abram in drugi. Na sliki partizanski in garibaldinski komisarji in komandanti. dokazov, po katerih bi lahko površen opazovalec sodil, zakaj je med mladima zakoncema, ki sta imela tudi malo punčko, prišlo do tako hudega dejanja Sele prijava poletnemu sodišču z utemeljitvijo, da gre za nameren umor. je marsikaj razkrila. Preiskava umorjenčevega trupla, katero je izvršil dr. Sussi, ie pokazala, da je Vižintinova z zabodljajem prerezala važno žilo, ki pelje k srcu, kar je povzročilo moževo smrt Glede dneva in kraja razprave ni še nič znanega. Za kraj procesa se navajata Benetke in Trst. O tem se bo odločalo na podlagi zakona, ki gevori o pristojnosti prizivnega in porotnega sodišča dveh sednih okolišev. Po zakonu bo razprava v Benetkah, če bo proces razpisan pred 23 novembrom; če proces ne bi bil razpisan do tega dne, bo pa v Trstu. Cesto v Standrež nekoliko popravljajo Te dni so pričeli popravljati cisto Sv. Mihaela, ki pelje z Rojc v Standrež. S peskom so posuli prvi del ceste ob Rojcih; popravljajo tudi ozki del ceste, ki zavije med prve štan-dreške hiše. Kakor kaže, pa občina nima nobenega namena, da bi cestišče uredila, da bi bilo primernejše za promet. Trg pred cerkvijo so že asfaltirali. Potrebno je urediti še pločnike in odpeljati gra-mez, ki je v kupih ob straneh trga. :: ' |F j' |S|| * lit rf-aM LAHKOATLETSKA SEZONA V POLNEM TEKU Nov svetovni rekord Nem v štafeti 4x100 metrov Vrsta odličnih rezultatov in novih državnih rekordov ! OBJAVA MEDNARODNE BOKSARSKEjVEg! I Najnovejše najboljših boksarjev i pelelinji Lahkoatletska sezona se sicer počasi približuje koncu, vendar je naravno, da atleti prav sedaj fdosegajo najboljše rt.zultate, med katerimi ne manjka novih odličnih državnih in celo svetovnih rekordov. Tako je preteklo nedeljo uspelo doseči nemškim atletinjam nov svetovni rekord v štafeti 4 x 100 m s časom 45”i, medtem ko so angleške atletinje dan kasneje dosegle le za 1 desetinko slabši čas. Pod posebnim naslovom objavljamo rezultate ki so jih dosegli na moštvenem državnem prvenstvu jugoslovanski atleti, v naslednjem pa navajamo nekaj rezultatov ir. novic iz ostalih prvenstev in dvobojev. Nemški atleti vsak dan boljši V Dresdenu je bilo v nedeljo veliko mednarodno atletsko tekmovanje, na katerem so zabeležili en nov svetovni rekord in še nekaj odličnih rezultatov. Med moškimi so vredni o-membe naslednji izidi: 110 m z zaprekami: Kinsella (Irska) 14.3, 400 m: Mann (NT 48.3, 800 m: Klaus (N) 1:49.2, 5000 m: Janke (N) 14:04.6, krogla: Skobla (CSR) 17.59, kopje’ Kopyto (Polj.) 75.24, troskok: Rakhamo (Fin.) 15.02, skok v višino: Kovač (CSR) 2.00, štafeta 4x100 m: Poljska 40.7. Ženska štafeta je — kakor smo ze pisali — dosegla nov svetovni rekord na progi 4x100 m s časom 45.1. Nemka Stubnick je pretekla 100 m v času 11.5, s čimer je izenačila svetovni rekord Holandke Blankers — Koenove in Rusinje Popove. Ostali dobri izidi pri ženskah so bili: 80 m z zaprekami: Sander (N) 11.00. 800 m: Donath (N) 2:08, krogla: Luettge (N) 14.63 m, skok v daljino: Dunska (Polj.) 5.99. Madžari boljši od Angležev V dvodnevnem lahkoatletskem dvoboju je Madžarska premagala Anglijo s 108 proti 104, medtem ko so Angležinje visoko premagale Ma-džarke s 70 proti 43. Doseženih je bilo več- odličnih rezultatov, med katerimi je treba v prvi vrsti omeniti čas v štafeti 4x100 m za zenske 45”2, ki so ga dosegle angleške sprinterke Huskins, Pash-ley. Pau! in Scrivens. Ma-džarke so za njimi zaostale za 15 m. Drugi odličen caš je dosegel Madžar Rozsavoelgy na 1500 m s 3'41”. kar je za 4 desetinke sekunde slabše od njegovega svetovnega rekorda. Drugi dan so angleške atletinje dosegle se dva državna rekorda in sicer Paul na 200 m s časom 23”7, ter štafeta 3x800 m s časom 6’32”. V isti disciplini so postavile nov državni rekord tudi Madzarke, medtem ko je znani metalec kladiva Csermak dosegel z metom 62.59 nov madžarski rekord. tievore-kopje 73,36 Zadnji dan italijanskega lahkoatletskega prvenstva je metalec kopja Lievore dosegel nov državni rekord z metom 73.36. Ta met mu je uspel s švedskim kopjem nove vrste Na 200 m je Gnocchi z 21”4 dosegel rajboljši čas sezone. Dobri rezultati so bili doseženi še v tekih na 400 m. 10.000 m in na 400 m z zaprekami, kjer so bili doseženi najboijši časi sezone. Tudi Jugoslovani v Meranu MERANO, 3. — Na stadionu v Meranu bo v nedeljo velika mednarodna lahkoatletska prireditev, katere se bodo u-deležili atleti iz Nemčije, Češkoslovaške, Švice, Jugoslavije, Francije, Avstrije in Itali slednji atleti: Arthur Stuble Josef Wimmer, Gerald Wi-cher, K urt Arbert, Alfred Grili, Richard Sturm, Fritz Pingi, Luawig Schimedlitner, Hans Potsh, Hermann Neumann in Franz Debeof. AHeLi za dvoboj Italija-Francija PARIZ, 3. — Za lahkoatletski dvoboj z Italijo, ki bo 13. in 14. oktobra v Florenci, je francoska lahkoatletska zveza sestavila naslednjo reprezen- tanco: 100 m: Bonino, Lissenko (rezerva: David); 200 m: Lissenko, Seye (rezerva: Thiam Ha-bib); 400 m: Martin Du Gard. Goudeau (rezerva: Camus); 800 m: Bjian. Felicite (rezerva: Lamam); 1500 m: Ber- nard, Jazy, 5000 m: Blusson. Carron (rezerva: Chiolet); 10.000 m' Mimoun, Bakir Be- naissa (rezerva: Carron); 110 m zapreke: Roudnitska. Do- hen, J. C. Bernard; 400 m zapreke: Cury, Yankoff (rezerva: Basset); višina: Fournier, •Thian Papagallo (rezerva: Le Guehennec); daljina: Amane; troskok: Battista: Palica: Sil-lon, Roland Gras (rezerva: Robert Gras); krogla: Thomas. Lasseu (rezerva: Guiller); disk: Alard, Grisoni (rezerva: Guesdon), kopje: Macquet. Leon Syrovatsky (rezerva: Guenard); kladivo: Husson, Kasperski (rezerva: Blonski); 4x100 m: Bonino. David. Lissenko. Seye (reževa: Thian Habib); 4x100 m: Camus. Martin du Gard, Goudeau, Mor-delzt (rezerva: Djian). RIM. 3. — Italijanska lahkoatletska zveza pa je za dvoboj določila naslednje atlete: 100, 200 in 4x100 m: Galbia-ti, Ghiselli, Gnocchi in Lombardo; 400 m in štafeta 4x400 m: Bettella, Fantuzzi, Morale Panciera: 800 m: Beraidi, Spi-nozzi; 1000 m: Baraidi, Fon-tanella; 5.000 m: Anbu in X; 10.000 m. Perrone in Volpi; 110 m zapreke: Massardi Zamboni; 400 m zapreke: Bat-tella, Fantuzzi; višina: Ro- veraro, Martini; daljina: Bra-vi in X; troskok: Cavalli, E-vangelio; palica: Ballotta, Chiesa: krogla: Meconi. Mon-guzzi; disk: Consoliru, Giacob bo; kopje: Lievore Giovanni in Lievore Cario; kladivo: Giovannetti in Taddia. Rezerve: Archilli. Colarossi, Colatore, D'Asnasch, Romeo. sestavu: Nuciari (Bandini je, branil vrata rezerv); Belloni, Pi unazzi; Petugna, Ferrario, 1 ul is si; Olivieri, Szoke, Bri-ghenti, Petris Renosto. Iz tega bi se dalo sklepati, da namerava v nedeljo proti Torinu Pasinati zamenjati poškodovanega branilca Clauta z brunazzijem in ne s Tosom. TENIS MILAN, 3. — Italijanski teniški igralci Pietrangeli, Si-rola in Merlo, ki so Italijo zastopali v medeonskem finalu Davisovega pokala proti ZDA, so danes prispeli z letalom na letališče Malpensa. Merlo in Sirola sta se ustavila v Milanu, Pietrangeli pa je z istim letalom odpotoval v Rim. Loi tretji izzivalec v lahki kategoriji, D'Agata pa prvi v | , Hum« MILVVAUKEE, 3. — Lestvi- mer (ZDAL 2. Charie^ ^ Giardello ca najboljših profesionalnih boksarjev na svetu, ki jo je objaviia «Mednarodna boksarska zveza« 1. oktobra. Težka: Mesto prvaka nezasedeno; 1. Archie Moore. 2. Floyd Patterson, 3. Tommj' Jackson, 4. Bob Baker, 5. Wil-lie Pastiano. 6. Harold Carter, 7. Eddie Machen, 8. John Holman. 9. Johnny Summer-lin, 10. Bethea (vsi ZDA). Srednjeležka: Prvak: Archie Moore, 1. Chuck Spieser (ZDA), 2. Hans Stretz (Nem.) 3. Gerhard Hecht (Nem.), 4. Yolande Pompey (Trinidad). 5. Gordan Wallace (Kan.), 6. Willi Hoepner (Nem.), 7. Charles Colin (Fr.), 8. Harry Matthews (ZDA), 9. Willi Be-smanoff (Nem.), 10. Dogmar Martinez (Ur.). Srednja: Prvak: Ray «Su- gar« Robinson; 1. Gene Full- (Fr.), 3. Carl (ZDA), 4. Joey ,d (ZDA), (ZDA), 5. Bobby Boyd 6. Neal Rivers (ZD^'_ i’ 8, duardo Lausse (Arg-). Ralph «Tiger» Jone* 10, 9. Joey Giambra (ZDM-Spieder Webb (ZDA). Srednjelahka: PrValc’ ar. men Basilio; 1- Tony co (ZDA), 2. Johnny (ZDA), 3. Isaac ba), 4. Vince Martine 5. Art Aragon (ZDA), ■ gil Akins (ZDA), 7. Harn* Logart JP*' tinez DCt ) i “X* V luvv * 5. Art Aragon (ZDA),^ ^ \Vry (ZDA), 8. coni (It.), 9. (AV- Poškodba Nuciarija med treningom Triestine Med včerajšnjim popoldanskim treningom Triestine si je rezervni vratar Antonio Nu-cmri pri startu proti dvema i-gralcema zlomil gleženj desne noge. Ponesrečenega vratarja so takoj prepeljali z avtom v bolnišnico, kjer so mu dali gleženj v mavec, ki ga mora nositi 30 dni. Po telovadnih in kondicijskih vežbah je prvo moštvo i-gralo krajšo trening tekmo proti kombinirani enajstorici rezerv in mladincev. V prvem polčasu so titularci dosegli dva gola (Szoke in Brighenti), j drugem pa tri (Szoke, Brighenti in Renosto). Prvo moje. Avstrijo bodo zastopali na-1 štvo je igralo v naslednjem W.A POK AI/ GK ASSHOPPRRS Fiorentina-Schalke ’04 7:2 Poškodbe Virgilija in Prinijn ter odlična igra tandema Julinho - Montuori (ZDA), 10. Darry Brown stralija). n wn; Lahka: Prvak: Joe j 1. Larry Boardman ^ ’A)i Wallace «Bud» Smith 3. Duilio Loi (It-), ■ j,a- Andrade (ZDA), 5. nparter ne (ZDA), 6. James (ZDA), 7. Johnny Gon ^ (ZDA), 8. Ralph Dupas ( ^ 9. Frankie Ryff (ZDA), by Vasquez (MeksJ- ^ (Fr.) Fred Galiana (Sp-)- FLORENCA, 3. — V tekmi za pokal Grasshoppers je danes Fiorentina premagala nemško moštvo Schalke ’04 s 7:2 (2:0). Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: FIORENTINA: Sarti (To- ros); Magnini, Cervato; Chiap-pella, Rosetta, Orzan; Julinho, Gratton. Virgili (Rozzoni), Montuori, Prini (Segato). Schalke ’04: Orzessek; Sad-lowsky, Crocker; Borutta, Matzkowsky, Jagilski Klodt, Laszig, Kordell, Siebert, Kramer. Goli so bili doseženi v naslednjem vrstnem redu: v prvem polčasu v 36’ Montuori, v 45’ Rozzoni. V drugem pol času v 3’ Gratton. v 9’ in 34’ Montuori, v 27’ Klodt, v 31’ Rozozni, v 34’ Kordell. v 40’ Rozzoni. V 13’ prvega polčasa je Virgili zapustil igrišče zaradi u-darca na levi nogi in na njegovo mesto je vstopil - Rozzoni. V 33' prvega polčasa je izstopil' tudi Prini zaradi bolečin v levem kolenu. Zamenjal ga je Segato. S (o visoko zmago je Fiorentina praktično ze osvojila pokal, čeprav mora z istim moštvom odigrati še povratno tekmo v Nemčiji. Fiorentina je bila stalno v napadu predvsem po zaslugi razigrane dvojice Julinho - Montuori ter Grattona in Rozzona. Schalke se je dobro branil samo v prvem po;času. ' Disciplinski ukrepi noqometne zveze MILAN, 3. — Italijanska nogometna zveza je podvzela rroti igralcem in klubom naslednje risciplinske ukrepe: Z globo so bila kaznovana moštva: 45.000 lir Spal. 30.000 lir Atalanta in Lazio, 15.000 lir Vigevano, 12.000 lir Trevi-so, 10.000 lir Napoli in-San-remese. Diskvalificirani so bili: za tri nedelje Ferrarese (Taran-to), za dve nedelji Manenti (Alessandria), za eno nedeljo: Vittoni (Atalanta). Chiappel-la (Fiorentina), Marzani (No-vara), Darin (Taranto). Ga-lassini (Verona), Scroccaro (Venezia). > Strogi opomin sta dobila Arce (Torino) in Sacchiero (Marzotto), prvi opomin pa med drugimi: Vicanotto (Palermo), Magnini (Fiorentina), Monardi (Genoa), Olivieri (Trieština), Biagioli (Padova), Blason (Padova). Zveza je tudi sklenila, da se prvenstvo rezervnih moštev začne 19. oktobra. AEROMODELARSTVO ČSR svetovni prvak v aeromodelarslvu FLORENCA, 3. — S posebno svečanostjo se je zaključilo svetovno prvenstvo v aeromo-delarstvu katerega se je u-deležilo 19 držav. Svetovni prvak v kategoriji upravljanih modelov je postal Anglež Gibbs z 211 točkami, v kategoriji pr"stih letov pa je postal prvak Belgijec Brems. V ekipnem plasmaju upravljanih modelov je zmagala Češkoslovaška s 584 točkami pred Italijo. Španijo itd. Češkoslovaška je postala svetovT ni prvak tudi V kategoriji prostih letov z 2380 točkami .pre.d Švedsko, Švico itd. Prvenstvo za 1. 1957 bo na Češkoslovaškem. y vasquez Peresna: Prvak: Sancty 1 ^ dler, 1. Cherif Hairna, ’ Hoga» «Kid» Bassey (Nigerija)-^; j Mi' n\ a. ________________ ' Moreno (Meks.). 9- Ban gcaf ni (Fr.). 10. Federico poni (It.). , p Mušja: Prvak: Pascua pj rez (Arg.); 1. Meni® (Meks.), 2. Dai Dojver y ^ pe-pie* (V.B)- ....................... _ , 4. H>' 3. Leo Fspinosa (FiW-toshi Misako (Jap.)* • £jd Martin (Šp.), 6. Darn ,, (Fil.), 7. Bindi Jack (Av- 9. 8. Robert Pollazon (b QsC|r Aristide Pozzali (D), Suarez (Kuba). BOKS KOLESARSTVO PARIZ, 3. — Na olimpiadi bodo Francijo zastopali naslednji kolesarji: 1 km s stoječim startom na kronometer: Rene Colzi; hitrost: Michel Rousseau; tandem: Robert Vi-dal in Andre Cruchel; moštvena zasledovalna vožnja na 4 km: Rene Bianchi. Jean Graz-cyk, Jean Claude Lecante. Michel Vermeulen; dirkači, za cestno dirko bodo določeni po tekmovanju za nagrado Pirel-li, ki bo prihodnjo nedeljo. FLORENCA. 3. ' dv0bc: .oktobra bc v Florenci ^ za naslov med :ieban'',redi)jč lijanskim prvakom ji težke kategorije Calza_ ^ bivšim prvakom Ivano ds1”1 tano. LONDON, 3. - . 0 leški boksar. Dick RlC tovn«' je premagal bivšega sVegorij* ga prvaka težke «a . jiS' -go1 Ezzarda Charlesa žara kvalifikacije v drugi rU octgovorni urefl0l*o STANISLAV Tiska Tiskarski zavod 1" RUGBY CARDIFF, 3. — Izbrano italijansko moštvo je danes izgubilo proti moštvu Cardiffa z 8:3 (0:0). KINO SKEDENJ a t predvaja danes * ob 19. uri sijajen Prvo obhajilu Od 21. do 22. ure jfjfls žijski prenos «ODNE° ALI NADALJCJ*-8' predvaja danes 4. t. m. z začetkom ob !*• uri Italclnes film: «Karavana pesmi Igrajo: ELENA KLEUS in ACHlLLE TOGLlA1*1 Od 21. do 22. ure televizijski prenos • ODNEHAŠ AL! NADALJUJEŠ?« . O000000000000000000000000000000000000000000030000f0000000000000c00000000000000000000000000000c0000000o000000000000t<0000000000000000000000000000000000000000000000000000000t>0000000<,00<5 r TELESKOP eštefan je pa hudič, kaj?> Vojo je to rekel s ponosom in Polo je dodal: »Zandarji so ga pred leti pretepli do nezavesti, a niti ust ni odprl. Ko je prišel ven, je mimogrede rekel: ,Jaz bi vse zdržal. Izdal ne bi!’> Pola je bilo najbolj strah mučenja. Ze misel nanj ga je navdajala s tesnobo. Naglas pa se je zamislil: «Kaj vpliva na tak trden značaj?« ♦Delavski razred. Boj v tovarni —» «Ni tako enostavno.« «V bistvu je!« Vojo je bil odrezav in v besedah popolnoma trden. Nekateri so ga dražili, da «oh ve vse«. Polo pa je bil znan po tem, da o vsem dvomi in da «on ne ve nič«. Polo je nadaljeval: ♦Glej, zadnjič sem bil v ambulanti. Tam so nekemu kmetu 1 kleščami, brez injekcij izdrli osem zob. Kar hreščalo je. Kmet je bil ves krvav. Pa se je smejal.« ♦To je spet nekaj drugega!« ♦Morda nas izobrazba dela preobčutljive; pomehkuži nas.« ♦Ne verjamem! Glej Igorja!« ♦Morda netrdo življenje... Kaj jaz vem... To so zamotane »tvari.« ♦Meni so Jasne!► ♦Kako si razlagaš Štefana?« «Njegovo čustveno življenje je v veri v revolucijo.« Polo je spet nekaj mencal in pripravljal odgovor. Takrat je v Vojevi roki zatrepetala vrvca. Potiskajoč tovor pred sabo je izginil v rovu. Ko so opoldne prekinili delo, je bilo že skoraj pol ruše podprte. Ljubu in Stefanu so se lepili kupi blata po životu. Odrgnila sta se v kleti, kolikor se je dalo, Nato sta se oblekla in zapela srajce do zadnjega gumba. V triintrideseti pa sta skozi zadnja vrata smuknila k umivalnicam. Opoldne tam ni bilo ljudi. Temeljito sta se umila. Popoldne pa niso imeli sreče. Komanda je v kratkem presledku sklicala dva apela. Komaj da so jih pravočasno opozorili. Tretjič se niso vrnili v klet. Tudi za nočno delo ni Štelan vedel, ali bi se odločili ali ne. Vpraševal je Ljuba, toda ta je venomer ponavljal: ♦ Kakor hočeš. Jaz sem pripravljen!« Končno je Štefan sklenil, da ne gredo. Ze ob drugem apelu jim je bil v baraki malce sumljiv. Ker ni bilo časa za umivanje, je pritekel v vrsto blaten In dišal je po zemlji. Neki neznanec se je ustavil pred njim in ga začuden ogledoval: «Kje si pa bil ti?« Vrh tega se je Štefan bal tišine noči. V dnevnem hrupu so se šumi . izgubili, ponoči pa bi ju skozi tanko rušo lahko slišal alpinec na sentineli... Vendarle je bila ta odločitev za Štefana zelo težka. Vedel je, da bodo drugo dopoldne prišli pulivci do rova in da bo do takrat zamašena komaj dobra polovica. Ce Crt, Peter in Lojze ne uspejo zasesti in opleti mesta nad teleskopom, so propadli. Nenadno je bilo vse v rokah pulivcev. Tudi droga ni bilo mogoče utrditi samo od znotraj, največja špranja je bila na zunanji strani. Do nje more samo pulivec. ♦Danes smo zacementirali od znotraj, jutri pa morajo od zunaj, madona!« vzklikne Štefan in odhiti iskat Črta. Pulivci trave Peter, Lojze in Crt so se že prejšnjega dne hoteli prijaviti med pulivce, Toda bili so prepozni. Marešalo Milochi si je ze izbral skupino desetih ljudi. Na srečo so pričeli z delom na drugi strani kampa, stran od teleskopa, črt je izračunal, da bodo pri rovu naslednjega dne okrog poldne. Do takrat pa je treba pregovoriti nekoga iz desetorice, da mu odstopi svoje inesto. Toda to ne bo lahko, to bo skorajda nemogoče. Za tem delom se je brezobzirno gnalo najmanj sto ljudi: Kdor je pulil je dobil dve gosti porciji. Da bi se Črt, Peter in Lojze prerili mednje, na to sploh ni bilo misliti. Upali pa so, da bi vsaj enega vtihotapili, črta. — številne oči so malo z zanimanjem, malo z zavistjo sledile desetorici srečnih, ki so se kakor privilegiranci plazili med žicami in pulili travo. Sami sebi so se zdeli imenitni, črt in Peter sta jih ogledovala po vrsti: Muharja, Fabjana, Križnika, Smrduja, Postružnika, Zajčka — «Kdo bi nam odstopil svoje mesto? Nobenega našega. Nobenega ožjega znanca.« Bili so sami mladi ljudje, ki jim nihče ni pošiljal paketov. Po cele dneve so tavali po kampu in brskali med smetmi in odpadki, da bi nekje vendar kaj užitnega izgrebli. Kar so imeli vrednega, je že davno romalo v Hribčkovo zastavljalnico, črt se je Muharja spominjal, samo mimogrede — — — Nekoč je komanda zavlačevala razdelitev paketov. Ko so jih končno vendarle razdelili, je bilo v njih vse gnilo in plesnivo. Skledar je dobil velik kos šunke. V njej je kar mrgolelo belih črvov. Pravkar jo je hotel vreči na smetišče, pa je pristopil Muhar, ki mu je dokaj časa sledil z lačnimi očmi; «Skledar, daj raje meni to ------------— bom jaz pojedel--------------» «Saj pogineš, če to požreš! Povohaj!« - ♦Naj takoj crknem, samo da se se enkrat najem mesa!« Izginil je z gnjatjo, ki je širila odvraten smrad. Nihče ni videl, kje jo je pospravil. Potem je dva dni poležaval in zaskrbljen molčal. Vse naokrog pa je z groeo pričakovalo najhujšega. Toda Muharju ni bilo nič... ♦Samo Zajček prihaja v poštev,« je po dolgem opazovanju rekel Peter. Tudi Črtu se je zdelo, da bi še najlaže govoril z Zajčkom. Poznala sta se in imel ga je za dobrega fanta V opoldanskem odmoru ga je poiskal: ♦Zajček, vem, da se pri takih stvareh ni mogoče sklicevati na tovarištvo, vendar bi te rad za nekaj prosil — -----------------» -r •- » Zajček se je zaprl vase. Takoj je zaslutil, za kaj Pe' pa je zinil brez ovinkov: ♦Veš, zaradi mesta med pulivci...« -e j< Zajček je že ves čas trepetal za to mesto: NajpreJ . gtr bal, da bi ga ne dobil, pozneje pa, da bi ga izgubil- V srečen je strmel predse in ni spravil iz sebe niti besedice-*Ra8.l)i videl, kakšen je kampo onstran žic!« ♦Hudiča, da bi pobegnil!« vzklikne Zajček. ♦Daj no mir, saj imam brata tu!« ^ Tr, ,rno*čita. Črtu je jasno: za dve gosti porciji gre Zajček je sestradan, suh in šibek. ‘ w 5* tri htebč116- S Petrom si jih bova odtrgal3’ avajset Drina. Nisem strasten kadilec, lahko ti jih dan1'8■ # Dogovroriia sta Se. «Naj bo, ker si ti, črt. Komu druge nič na svetu.« >eta maršalu'fa Za^čka zaskrl)l nekaj drugega: Kaj naj 1 ♦Napravi se bolnega!« predlaga črt. . ^ Zajček je bil natančen v izgovorih. Toda ta se mu prepričljiv. Saj je bil v kampu več bolan ko pa zdrav- •* lakote je slabel, hujšal in bolehal. Ko je Milochi naslednjega jutra pregledoval svojojj/11 cetico, so mu povedali, da je Zajčka zamenjal Crt. *** se je razjezil: ♦Nobenega novega nočem!« Povedali so mu, da je Zajček bolan. ♦Bom pa z devetimi!« Milochi je bil trmast. Takrat pa je zastokal črt: ♦Lačen sem — — —» Drugi so mrmrajoče pritrjevali. jM**, Milochi se je prijel za brado in se zamislil. Na P° g2rl ! so mu izstopili okrogli, mastni kolobarčki, črt se j® pop0 šop sivih las na marešalovih zalizkih. Drugod je bil noma črn. ♦Hudo sem lačen,« je ponovil črt. . (Nadaljevanj* /