PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnin;
tnu>a plačana v gotovini ^	aA
^ postale i gruppo - Cena 90 lir
Leto XXVD. Št. 176 (7964)
TRST, sobota, 31. julija 1971
ČLOVEK ŽE ČETRTIČ^ NA NAŠEM SATELITU
KLJUB TEŽAVAM PRI ODKLOPITVI FALCONA BREZHIBEN PRISTANEK NA LUNINI POVRŠINI
Okvara v električnem stiku je povzročila neuspeh pri prvem poskusu odklo-pitve - Pričakovanje za prve vožnje z lunarnim avtomobilom «Moon Rover»
Loj	30. — Kljub nevšečnostim, ki so jih imeli trije ameriški
Pri ?'?nav*' z odklopitvijo lunarnega modula, je «Falcon» vseeno „ • n® Luni ob določenem času in sicer ob 00,16 v soboto vJ.*1' Odklopitev lunarnega modula je bila predvidena za 19,48, r*r ** je prvi poizkus ponesrečil. Poveljnik vesoljske ladje je
or°čil tehnikom na Zemlji ne---------;	1	.
jo končno razvezal jezik molčeči posadki «Apolla 15». Scott. Irvvin in VVorden so z začudenimi vzkliki komentirali, kar so videli. Ker je vesoljska ladja letela zelo nizko, so nrvič prestrašeno vzdignili noge. ko so preleteli visoke Apenriirie. kajti /delo se jim je. da se bodo raz treščili vanje
Ko so krožili okoli Lune, so a meriški kozmonavti posneli kratko barvno oddajo za televizijo in Scott je navdušeno razlagal gle dnlcem posnetke, ki so jih videli. Ti so bili res izvrstni, tako da je tudi navadni človek občudoval ra-zorano in divjo površino našega satelita in vsaj v malem občutil čustva. ki so prevzela kozmonavte oh pogledu na to sanjsko panoramo.
Posadka lunarnega modula «Fal-con» je pristala na najsevernejši
U, . - —......... na Zemlji ne-
Dr« "• *n so mu uvezel'« nai „ v*r' delovanje nekega električne »tika. Kozmonavti so okvaro gGpr*Vlli v 25 minutah in ob dru-i^Poizkusu je odklopitev uspela. jjj^Poročilo, da se «Falcon* ni od-tjil™ °h prvem poizkusu, je vzbuja	Presenečenje med stro-
15» ki sledijo poletu »Apo la nu ^ kontrolnem centru v Housto-0 se ie nemogoče, da bili u6*' na Lun0 ne uspel, ko so ki D!lozrnoriavti že tako blizu cilja Potem ko so z uspehom premo-So 26 toliko težav. Kaj kmalu pa ki 2naali in so svetovali posad-v Jua,v<?. P°t za popravilo okvare
el®ktrični napeljavi kf^.j.krni modul je začel samostojno Pfj'_ okoli našega satelita in se
J*dja
lgjjt" Pa ie nadglievala s svojim leg °n^ern 'n izvajanjem znanstvenih Programa, ki so ga strokov-1 določili za \Vordena. n^ollo 15» je začel krožiti okoli noč'^ S8*;€''ta danes kmalu po pol-šati ^^monavtje so morali priž-motor vesoljske ladje z ročnim “aJlevrom a., .... „„
rabi
Tom, da so se ognili upo-stikala Ta ma-
nevLP<?kvarieneSa r le vzbudil v
tr, " Je vzbudil v kontrolnem cen-kat..v Houstonu pravcati preplah, tj kozmonavtje so morali pr žga-
2akrtrtor' ko so se liahaia'i na v2 strani Lune in niso mogli ki 'rij**'' radijske zveze s tehni-j so sprejeli neki radijski signali o m'nut potem, ko bi bili nm-Rati	Irvvin iri VVorden priž-
5p . btotor vesoljske ladje in zdelo snrh',. kozmonavtom ni uspelo lj >avit| ladje na krožno pot oko 1H ane. Za nekaj trenut iov je bi-pa 4IVcna napetost neznosna, nato v se zavedeli, da je oddala ketP'K i! s‘Snal tretja stopnja rale-; *^aturn», ki se je kmalu po-l(m , razbila na Lunini površini. Mm,. -,03*-0 ie tudi poveljnik Scott krniv*' da ie »Apollo 15» začel j, l“ °koli našega satelita.
n'ki v Houstonu so zbudili po
binh vesoljske ladje približno ob la, lstih. Tj so se takoj lotili de flarim .'ih 'e čakal truda poln
točki Lunine površine na zelo ra zoranem terenu ob vznožju Apeninov. Strokovnjaki so izbrali za pristanek prav to področje, ker bosta na njem Scott in Irvvin lahko zbrala veliko zanimivih podatkov o geološki strukturi našega satelita. Na tem predelu Lune se v razdalji nekaj kilometrov nahajajo kar tri za Luno značilne geološke formacije in sicer gore, morja in kraterji. V samem pohodu bosta Scott in Irvvin lahk< zbrala kopico podatkov, ki bode služili znanstvenikom za raziskave o strukturi in nastanku našega satelita.
Kozmonavta bosta ostala na Luni skupno za 67 ur in bosta prevozila 20 kilometrov z zato nalašč pripravljenim vozilom ki so mu dali ime »Moon Rover*. Nanj bosta Scott in Irvvin lahko naložila veliko naprav, ki jim bodo pomagale pri izbiranju kamenin in pri merjenju temperature lunine površine.
Približno eno uro po pristanku
Džemal Bijedič izvoljen za novega predsednika ZIS
Skupščina je imenovala šest od devetih državnih tajnikov
na našem satelitu sta kozmonavta prvič odprla vrata lunarnega modula in Scott je za približno pol ure pregledoval okolje z okna »Fal cona*, ne da bi stopil na tla. Ta koj nato sta se astronavta spravila k zasluženemu počitku pre den bosta začela s pravim razi skovanjem lunine površine.
Danes se je raztreščila na Lu ni tretja stopnja rakete «Satum» ki je ponesla v vesolje kozmonavte. Trčenje rakete ob Luno je povzročilo majhen potres, čigar valove so zabeležili seizmografi, kn tere so pustili na našem satelit« prejšnje odprave kozmonavtov Strokovnjaki na Zemlji so registrirali podatke, ki so jih sporočil" naprave. Pregled teh podatkov jr potrdil, da je struktura našega satelita zelo heterogena, vsaj na področju, kjer je padla tretja stopnja rakete. Rezultati tega poizkusa so tudi potrdili, da so si znanstveniki ustvarili precej točen mo del o strukturi Lune na podlagi j bijška vlada morala obrniti na Pa-prejšnjih podatkov.	riz ali Moskvo.
BEOGRAD, 30. — Na današnji seji sta zbor narodov In družbenopolitični zbor sprejela predlog mandatarja za sestavo nove jugoslovanske zvezne vlade. Za predsednika so izbrali Džemala Bijediča, za podpredsednika pa dr. Jakova Sirotkoviča.
Za člane izvršnega sveta so bili izbrani; Stojan Andov, Momčilo Če-
Sudansko vojaško IZVAJANJE USTAVNIH IZPREMEMB V JUGOSLAVIJI sodišče izreklo še vrsto hudih obsodb
KARTUM, 30. — Sudansko vojaško sodišče je tudi danes izreklo vrsto hudih obsodb: pet častnikov so obsodili na štirinajst, deset in pet let zapora; častniku, ki je bil obsojen na šest let za pora, je Nimejri zmanjšal kazen na dve leti, obsojenca na smrt pa je pomilostil in častnik bo v zaporu moral presedeti dvajset let.
Seveda so vsem vojakom odvzeli Čine in jih izključili iz vojske.
Sudanske oblasti so izdale ukrep, da morajo biti vsi diplomatski kovčki podrobno pregledani, kar je seveda precej razburilo nekatere diplomate.
Štiri arabske KP — sirska, jordanska, iraška in libanonska — so e/1 slo vil e sudanski vladi protestni » legram v zvezi z usmrtitvijo komunistov in še posebej tajnika sudanske KP Mahjuba. Egiptovski list «A1 Akhbar* objavlja danes zapisek Mahjubovega zasliševanja in tajnikovih odgovorov.
Libija je danes odgovorila angleški vladi v zvezi s protestom glede angleškega letala, ki je moralo s sudanskima funkcionarjema pristati v Bengaziju. Libija odklanja vsaiko odgovornost in poudarja, da bo za morebitno prekinitev dobavljanja angleškega orožja Sudanu ali ukinitev drugih gospodarskih stikov odgovorna samo Anglija. V takem primeru se bo li-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiniBBiiBBiiiiiBiBiBiiiRiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiniiiBUiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiHiiinniiniiiiiiiiiiimnmiiiiiiHiHinnni,,!,
DOHODKI SE ZVIŠAJO ZA 9,6, IZDATKI PA ZA 12 ODSTOTKOV
Vlada je odobrila osnutek proračuna z deficitom 2.376,8 milijarde lir
Minister Ferrari Aggradi je zagotovil, da proračun vsebuje izdatke za vse predvidene reforme
RIM, 30. — Vlada Je dane« na tvoji »eji odobrila osnutek proračuna za leto 1972, ko to dohodki predvideni v višini 13.318,9 milijarde lir, izdatki pa v višini 15.695 v milijarde lir in znaša torej deficit 2.376,8 milijarde lir. V primerjavi s proračunom za letošnje leto te dohodki zvišajo za 9,6 od»t„ izdatki za 12 odst., deficit pa bo narasel za 24,4 odst V poročilu vlade o proračunu je rečeno, da odgovarja proračun
dvojnim zahtevam: 1. Treba je te žiti, da se doseže v obstoječe gospodarskem sistemu dovolj velika splošna potrošnja in da se približa produktivnim sposobnostim. 2. Deficit blagajne pa ne sme preseči meje prihrankov, tako da se omogoča ustrezna raven investicij in s tem okrepitev gospodarskega sistema
dvoma najtežavnejši v zadnjih letih. Zaradi tega so morali biti zelo strogi glede izdatkov in je prvikrat minister za zaklad končal razpravo o proračunu, ko ni pristal niti na liro izdatkov več, kot jih je označil v svojem predlogu.
Minister je nato dejal, da proračun odgovarja trem osnovnim zahtevam in predvsem obveznostim, ki jih je vlada sprejela, da izvrši
kroj •^ajP’re.i so morali popraviti h;e_ . tir okoli Meseca, ker so se «twV| barametri spremenili zaradi Hn^^HUivosti Lunine privlačnosti, nas "a so niorali slikati področje sate,ita. ki so ca preleteli.
^ J'ki pogled na Lun'no površino
.......................................iiillllllllilllllillillillllililliliilliiililli,i,lllllilllim*iii»»«iMlimiililllllllllllilllllllllllllilllllllllltlllllllll
Prmetne težave tudi na Luni?
Po seji vlade je imel minister za [svoj program, da prispeva k raz-zaklad Ferrari Aggradi tiskovno voju gospodarstva in končno, da konferenco, med katero je dejal, da omogoči investicije, gre za zelo težaven proračun, brezi Predvsem vsebuje proračun fi-
nančna kritja za velike programe reform, ki jih obravnava parlament in ki so v programu vlade.
V tej zvezi je navedel nekaj številk: prihodnje leto bodo porabili 102 milijardi lir za reformo univerz, 322 milijard lir za Jug in 300 milijard lir za zdravstveno reformo. Glede dežel pa je dejal, da s* niso mogli napraviti dokončnih obračunov, ker še čakajo na predajo pristojnosti.
Nato je minister govoril o produktivnih izdatkih proračuna, da pa je še vedno proračun zelo »trd*, saj ne omogoča večjega premika izdatkov, ker je večina stroškov obveznih.
Glede deficita je dejal, da je po trebna največja opreznost, saj je treba upoštevati tudi bistveno poslabšanje deficita avtonomnih podjetij, ki znaša 275,5 milijarde in kar 53,8 odst. več kot 1971. leta. Skratka proračun predstavlja resno opozorilo, ko je uspelo ohraniti deficit na skrajnem robu, da je še znosen.
Minister za pošte in telekomunikacije Bosco je po seji vlade dejal, da je ministrski svet izrekel ugodno mnenje o obnovitvi vodilnih mest pri RAI-TV. Razpravljali so tudi o mehanizaciji pošt in o bolj racionalnem sistemu telefonskih tarif, ki so nastale, ko so imele telefonske zveze v rokah zasebne družbe. Govorili so tudi o barvni televiziji, saj je vedno več tujih barvnih televizijskih postaj, ki zajemajo zlasti severne predele države.
Senat je danes prekinil razpravo o ključnih reformah ter je dopoldne in popoldne razpravljal in odobril pet vladnih zakonskih dekretov o gospodarski konjunkturi.
Danes se je izvedelo, da se bo sestalo vodstvo PSI predvidoma prihodnji teden v četrtek. Tajnik stranke Mancini je v tej zvezi že poslal opozorila članom.
Popoldne so se sestali člani sku pine senatorjev PSDI, ki so razpravljali o obeh zakonskih ukrepih, ki sta na dnevnem redu senata.
Senat bo jutri pričel razpravo o zakonskem predlogu o davčni reformi, ki jo bo nadaljeval prve dni prihodnjega tedna.
(Magda)
Colombo se sestane s sindikati
' RIM, 30. — Predsednik vlade Colombo je za prihodnji teden po-I vabil sindikalne organizacije de-' lavcev in delodajalcev na razgo
Romuni o miru in sodelovunju nu Bulkunu
a je ustvariti ozračje zaupanja, ne oziraje se na družbeni ustroj balkanskih držav
"anilin,
Treh
»ke - j^STA, 30. — Glasilo romun-8o 'tlJe «Scinteia» podčrtuje vlo-9J*	pri pobudah za ustvarja-
lnost^'’8 m'ru in P°mirjenja ter °tok * na Balkanu, tako da se pol-nice» rerneni iz »evropske smodniš-
s°Sedstv- Področ'ie m’ru 'n dobrega List pravi, da gre za u-n» m ,Je odnosov, ki naj temeljijo tledsebnnai'0rlnem Pravu’ na ozračju Stv" in1 L<!ga zauPanja in prijateij-ki seveda zahtevajo, da se
vor o splošnem gospodarskem položaju in še zlasti o okrepitvi proizvodnje in zaposlitve. Colombo se bo s sindikalnimi organizacijami CGIL, CISL in UIL sestal v torek 3. avgusta, s predstavniki Confindustrie pa v sredo, 4. gusta.
av-
Hudc zaporne kazni za šest Baskov
BURGOS, 30. — Vojaško sodišče v Burgosu je obsodilo šest mladih baskovskih rodoljubov, pripadnikov revolucionarnega gibanja «ETA», na zaporne kazni od 21 let do 18 mesecev pod obtožbo, da so pripravili atentat na televizijski oddajnik v Zarauzu 14. avgusta 1968.
movič. Boško Dimitrijevič, Vuko Dragaševič. Dušan Gligorijevič, Mu-hamed Hadjič, Trpe Jakovlevski, Ivo Jerkič, dr. Borislav Jovič, Mirjana Krstinčič, dr. Emil Ludviger, Nikola Ljubičič, Marko Orlandič, Blagoj Popov, Imer Pulja, Janko Smole. Boris Šnuderl, Mirko Tepa-vac, Geza Tikvicki in dr. Anton Bratuša.
Za zvezne tajnike pa to bili imenovani:
Mirko Tepavac za zunanje zadev".
Nikola Ljubičič za narodno o-brambo.
Boško Dimitrijevič za gospodar-»tvn
Janko Smole za finance.
Muhamed Hadjič za zunanjo trgovino
Vuko Dragaševič za delo in socialno politiko.
Niso bili še imenovani državni' tajniki za notranje zadeve, za kmetijstvo in za sodstvo in menijo, da jih bodo imenovali po poletnih počitnicah. Očitno glede i-menovanj teh treh ključnih tajništev še ni prišlo do sporazuma med republikami.
Po nekaterih komentarjih je vzbudilo zanimanje imenovanje Vratuše za člana vlade. Vratuša je bil v dosedanji vladi pomočnik tajnika za zunanje zadeve in je po nekaterih indiskrecijah jugoslovanski kandidat generalnega tajnika OZN.
Po izvolitvi je novi predsednik jugoslovanske vlade Bijelič govoril o načelih, ki jih bo vlada zagovarjala pri svojem delu. Gospodarski položaj je prav gotovo težaven, vendar pa ne tak, da ga ne bi bilo mogoče ozdraviti. Vztrajal je, da se izvajajo energični ukrepi ter da bi pri tem v celoti sodelovali in da so soodgovorne republike.
Zahteval je, da se preneha s kršenjem zakonov, s špekulacijami, zato da se ivr" : Vit -ija in zvišanje ven. V tej zvezi je tudi govoril o nujnosti iizvravnavanja prehudih socialnih razlik, ki ustvarjajo nezadovoljstvo, rušijo enotnost delovnih ljudi ter so faktor negativnih političnih posledic.
Glede zunanje politike je napovedal nadaljevanje politike neuvr-ščanja, sodelovanja, aktivne koeksistence in borbe za mir, polne podpore Združenim narodom in zatiranim narodom, ki se borijo za svojo neodvisnost in svobodo. Dejal je, da se bo vlada trudila za
okrepitev svoje obrambne sposobnosti v okviru načel splošne ljudske obrambe, saj gre za pomemben faktor, da se preprečijo morebitne agresije in da se tako omogoči jugoslovanskim narodom, da lahko mirno žive in delajo.
Nova vlada se je sestala že danes dopoldne ter sklenila, da ne bo šla na počitnice.
Visoko odlikovanje Mitji Ribičiču
BEOGRAD, 30. — Predsednik republike Josip Broz Tito je odlikoval dosedanjega predsednika zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičiča z redom jugoslovanske zastave z lento. Visoko odlikovanje mu je danes izročil predsednik zvezne skupščine Mijalko Todorovič ob prisotnosti članov novega zveznega izvršnega
se Ribičiču podeljuje odlikovanje za izredne zasluge pri razvijanju zavesti državljanov v borbi za izgradnjo socializma, za svobodo in neodvisnost in za njegove zasluge pri utrjevanju sodelovanja in prijateljskih odnosov z drugimi državami.
Predsednik republike je odlikoval več dosedanjih funkcionarjev izvršnega sveta. Red republike z zlatim vencem so prejeli: dr Josip Bmčič, Vukasin Mičunovič, Anton Polajner in Ali Šuklija; red zaslug za narod z zlato zvezdo dr. Borivoje Jelič, Hakija Pozderac, Janko Smole in dr. Rihard Štajner; red dela z rdečo zastavo sta prejela: inž. Marko Bulc in dr. Nikola Georgijevski; red bratstva in enotnosti Franjo Nadj; z redom jugoslovanske zastave z zlatim vencem pa je bil odlikovan Toma Granfil.
RIM, 30. — Minister za zunanje zadeve Aldo Moro je danes poslal jugoslovanskemu tajniku za zunanje zadeve Mirku Tepavcu čestitke ob ponovni izvolitvi na to visoko dolž-
sveta. V obrazložitvi je rečeno, da I nost.
OB NAVZOČNOSTI JASERJA ARAFATA
Samo pet držav na arabskem vrhu
Odsoten sudanski predsednik Nimejri ■ Prekinjeni vsi odnosi med Alžirijo in Jordanijo - Izid obiskov tunizijskega zunanjega ministra
TRIPOLIS, 30. — V Tripolisu so se davi sestali predstavniki petih arabskih držav, ki so sprejele vabilo libijskega predsednika El Ge-dafija. Odziv na pred’og za arabski vrh ni bil tak, kot so si predstavljali sam Muamar El Gedafi in še nekateri drugi.
Libijski predsednik je naslovil vabilo na devet arabskih držav. Vrh naj bi razpravljal o krizi v Jordaniji in naj bi zavzel odločno stališče do kralja Huseina ter nespoštovanja sporazuma, ki ga je podpisal s palestinskimi borci. Že od vsega začetka je Tunizija pojasnila, da se vrha ne namerava udeležiti, zaradi česar je tunizijski zunanji minister Mohamed Masmudi obiskal v preteklih dneh vrsto arabskih držav. Do zadnjega tudi ni bila gotova pri-
Sedmi obtoženec je bil oproščen.
........................
Sklep o integraciji držav SEV
vendar s pomembnimi omejitvami
Integracijski proces bo trajal 15-20 let ob upoštevanju interesov držav in možnosti ločenega gospodarskega razvoja
BUKAREŠTA, 30. — Danes so se v glavnem mestu Romunije končala dela organizacije za medsebojno pomoč vzhodnih držav, ki so trajala tri dni. V skupnem uradnem sporočilu je rečeno, da so soglasno odobrili obsežen program kooperacije in integracije, ki predvideva postopen razvoj v razdobju 15-20 let. V poročilu je rečeno o skupnih akcijah držav članic, istočasno pa je navedena tudi pomembna omejitev, da se »integracija ne bo izvajala z ustvarjanjem nadnacionalnih organizmov«.
Opazovalci so z določenim presenečenjem sprejeli na znanje u-
preneha s kakršno koli imperialistično politiko, z vmešavanjem v notranje zadeve drugih držav, ali pritiski.
»Scintea* piše, da ustvarjanje področja miru na Balkanu zahteva opustitev tipičnih oblik politike sile in zato tudi uničenje vseh atomskih o-porišč ter proglasitev področja za polotok brez možnosti uporabe atomskega orožja.
Romunska zunanja poMHVb «*r\!no teži k tem ciljem in do..a/ leuiu so
dobri odnosi, ki jih ima Romunija z vsemi balkanskimi državami; stalna krepitev bratskega prijateljstva z drugimi socialističnimi državami, z Albanijo in Bolgarijo ter z Jugoslavijo (s katero jo veže podobni politični sistem, skupne želje in skupne težnje), istočasno pa tudi krepitev sodelovanja in dobrega sosedstva z nesocialističnima državama, kot sta Grčija in Turčija. Romunija lahko s svojimi praktičnimi izkušnjami doka-
že, da so možni odnosi dobrega sosedstva ne glede na socialne politične sisteme v zainteresiranih državah.
Pomemben preokret je bil dosežen na osnovi dvostranskih stikov na najvišjih ravneh, kot so bila to srečanja predsednika Ceausesca z maršalom Titom, s predsednikom Bolgarije Živ-kovom, s predsednikom Turčije Sunay-jem, obisk predsednika vlade Maurer
radno sporočilo, v katerem je govora o enotnosti glede integracije, saj je znano, da se je temu Romunija vedno ostro upirala. V tej zvezi govorijo, da je predsednik sovjetske vlade Kosigin imel daljši zasebni razgovor s predsednikom Romunije Ceausescom in na tej osnovi je verjetno tudi prišlo do kompromisa, ko se po eni strani sicer govori o integraciji, vendar v zelo dolgem razdobju in se istočasno ohranja načelo suverenosti socialističnih držav.
V tej zvezi poročilo namreč pra vi, da SEV temelji na socialističnem internaeionalizmu, spoštovanju suverenosti držav, neodvisnosti in nacionalnih interesih, na nevmeša-vanju v notranje zadeve drugih držav, enakosti pravic, svobodnem odločanju, polni recipročnosti pri koristih in bratski pomoči.
Program kooperacije in integracije bodo objavili v prihodnjih dneh in se nanaša na konkretne poti ter akcije, da se zagotovijo dobave surovin in goriv ter da se nudi pie-hivalstvu industrijske proizvode ter kmetijske pridelke. Ustanovili so odbor za načrtovanje, ki naj izboljša sodelovanje. Prav tako so ustanovili svet za tehnično in znanstveno sodelovanje in stalno sekajo za poštne in telekomunikacijske zveze. V odstavku, kjer je govor o razdbbju 15-20 let je rečeno, da program temelji na dvajsetletnih izkušnjah, ko se ie industrijska proizvodnja v državah SEV povečala za G,8 krat, v za nadnih državah na za 2.8 <:rat.
_ ....	Skupno poročile podčrtuje enot
ja v Grčiji m Turčiji ter srečanja nost ^ s0 vs, prisotni uih pri na ravni zunanjih ministrov	I pravljeni sprejeti ustreže;- pravne
in organizacijske ukrepe, da se zagotovi ustvarjanje programa Vendar pa je predvideno, da bodo lahko države članice sodelovale v celoti. ali samo delno, v kolikor bo to v njih interesu. Glede trgovinske izmenjave s tujino, oziroma s kapitalističnimi državami, pa ie v poročilu rečeno, da se bo še nadalje razvijala na osnovi mirnega sožitja, enakosti pravic, recipročne koristi in spoštovanja suverenosti.
Prvi komentar prihaja iz Budimpešte in je predsednik madžarske vlade Jenoe Fock dejal, da bo proces gospodarske integracijo zelo dolg, da je bil z odobritvijo načrta narejen pomemben korak naprej. da pa ni mogoče pričakovati kakih izrednih rezultatov i Program temelji na načelu interesov, kar pomeni, da bo lahko v praksi prišlo do posebnih pobud, ki jih ne bodo uveljavile vse socialistične države, ki so članice pogodbe o medsebojni gospodarski pomoči in kar tudi omogoča, da se lahko neki pobudi neka država priključi šele kasneje. Madžarski predsednik je tudi zavrnil možnost, da se bodo spremenil odnosi z državami, ki niso članice SEV, da ne gre za poskus izolacije ter da bodo socialistične države še nadalje vztrajale na nujnosti sodelovanja z vsemi državami sveta ne oziraje se na njih socialni sistem.
Po vesteh iz Dunaja so bila pogajanja dokaj trda in menda niso brez zveze govorice o bližnjih vojaških manevrih čet varšavskega pakta v južnovzhodni F.vropj. Prvikrat bo namreč prišlo do' manevrov sovjetskih in bolgarskih čet na bolgarskem ozemlju
Sisco na obisku v Izraelu
Ameriški predstavnik izročil Goldi Meir Sadatov« spomenico
TEL AVAL 30. — Asistent ameriškega državnega tajnika Joseph Sisco se ie danes sestal z izraelskimi predstavniki.
Najprej se ie Sisco sestal z izraelskim zunanjim ministrom Ebanom, s katerim ie pripravil razgovor, ki ga je imel malo kasneje z izraelsko ministrsko predsednico Goldo Meir. Pri razgovorih med Siscom in Ebanom so bili navzoči tudi Siscov namestnik Alfred Atherton. ameriški poslanik v Izraelu Walworth Barbour, voditelj izraelskega zunanjega ministrstva Gideon Rafael in izraelski poslanik v VVashingtonu Vizhar Rabin.
Kasneje se ie Sisco v Ebanovi navzočnosti sestal s premierom Gol-do Meir. Sestanek ie trajal tri ure. Sisco je izraelski predsednici vlade predal najprej spomenico egiptovskega predsednika Sadata, ki poudarja, da namerava Egipt nadaljevati s pogajanjem za zopetno odprtje Sueškega prekopa. Iz običajno dobro obveščenih krogov se je izvedelo, da je ameriški predstavnik prigovarjal izraelski predsednici vlade, nai bo nekoliko popustljivejša glede sporazuma za odprtje prekopa, kar bi predstavljajo precejšnji napredek tudi v zvezi s krizo na_ bližnjem vzhodu in njeno mirno rešitvijo. Baje nd bil govor o morebitni odstranitvi izraelskih vojaških enot, ki so ob kanali:, kar predstavlja najbolj sromo točko
Sisco se bo ponovno sestal tako z zunanjim ministrom kot s predsednico vlade prihodnji teden. Po mnenju opazovalcev Siscovo delo
v	Izraelu ni med najlažjimi, vendar pripisujejo posebno važnost Sadatn-
vi	spomenici, ki predstavi ia prvo uradno priznanje Izraela s strani neke arabske države.
sotnost sudanskega predsednika Hi-mejrija, ki je šele danes zjutraj uradno sporočil, da ne more dospeti v Tripolis, ker mora urejati notranje zadeve. Sinoči se je skoraj zdelo, da se vrh ne bo sestal, ker sta v Tripolis dospela poleg egiptovskega predsednika Sadata samo predstavnika obeh Jemenov. Davi je dospel še sirski predstavnik, nakar se je začelo uveljavljati prepričanje, da je današnji sestanek samo pripravljalnega značaja. Novzoči so bili torej libijski predsednik in pobudnik srečanja El Gedafi, egiptovski predsednik Sadat, sirski predstavnik Hafez El Asad in načelnika predsedniških svetov demokratične ljudske republike Jemen Salem Robaja Ali in arabske republike Jemen Abdul Ahman Al Iriani. Odsotni so bili poleg sudanskega predsednika Nimejrija in predstavnika Tunizije še zastopniki Saudo-ve Arabije, Libanona in Kuvajta.
Predstavniki petih arabskih držav so se danes sestali dvakrat, obakrat za zaprtimi vrati. Zjutraj je bil na sestanku navzoč tudi predsednik organizacije za osvoboditev Palestine Jaser Arafat. Po vesteh, ki jih objavlja kairski list »Al Ahram* so predstavniki petih arabskih držav obravnavali resolucijo, s katero se obvezujejo. da bodo izdajali skupne ukrepe proti jordanskemu kralju Huseinu, če njegova vlada ne bo spoštovala sporazuma, ki je bil sklenjen s palestinskimi gverilci, predvsem kar zadeva jamstvo, da lahko palestinski gverilci prosto delujejo na jordanskem ozemlju. Prvo srečanje je trajalo preko tri ure. zvečer pa so se sestale celotne delegacije. Zdi se. da je Arafat poročal navzočim o vseh napadih in grozotah, ki so jih jordanske oblasti počele
Ob zaključku sestanka je bil izdan uradni komunike, v katerem se omenja podrobno poročilo o položaju v arabskih državah, ki ga je podal egiptovski predsednik Sa-dait, in poročilo o položaju v Jordaniji ter o odnosih med Jordanijo in palestinskim osvobodilnim gibanjem, ki ga je podal libijski predsednik Gedafi. Seveda so na osnovi poročil razpravljali tudi o-stali navzoči predstavniki. Poročilo poudarja, da so se vsi strinjali v obsojanju jordanskih ukrepov in da so sklenili dalje podpirati o-svobodilno gibanje.
Tunizijska tiskovna agencija TAP je medtem poročala o izidu obiskov, ki jih je opravil tunizijski zunanji minister Masmudi pred kratkim v raznih arabskih državah. Minister je pripravil načrt, ki ga sestavlja šest točk in ki naj bi privedel do ponovnega sporazuma jordanskih oblasti z palestinskimi gverilci. Točke so: 1. združenje vseh palestinskih osvobodilnih gibanj, kar naj bi onemogočalo nesporazume in ponovne jordanske napade; 2. spoštovanje kairskega in amanskega sporazuma: 3 povratek voditeljev palestinskih gverilcev v Jordanijo, tako da si lahko spet prevzamejo vso odgovornost; 4. obveza gverilcev, da bodo spoštovali suverenost Jordanije in jordanskih državljanov; 5. obnovitev vzajemnega zaupanja; 6. ustanovitev komisije, v kateri naj bodo predstavniki mejnih držav.
V Alžiru je bilo preteklo noč Izdano uradno poročilo o prekinitvi vseh odnosov med Alžirijo in Jordanijo Sklep sta sprejela alžirska vlada in revolucionarni svet.
NA POVABILO REPUBLIŠKE KONFERENCE SZDL
OBČINA SE NI ZAGOTOVILA TOLMAČA ZA SEJE
Delegacija deželne KD Mučna prva seja rajonske
na obisku v Sloveniji
Coste je pozdravil J. Vipotnik • V Železnikih razgovor o samoupravljanju - Danes na Bledu uradni politični razgovori
(Od našega dopisnika)
LJUBLJANA, 30. — Na povabilo republiške konference Socialistične zveze Slovenije je danes prispela na uradni obisk v Slovenijo delegacija deželnega vodstva Krščansko - demokratske stranke za Furlanijo - Julijsko krajino, ki jo vodi deželni tajnik Giuseppe Tonutti V delegaciji so še strankin pod tajnik Gino Cocianni, pokrajinski tajniki tržaške, gori.ške in videm ske pokrajine Sergio Coloni, Pa-squale De Simone in Giorgio Santu* ter deželni odbornik Nereo Stopper, predsednik tržaške pokra jine Michele Zanetti in Roberto Mayer - Grego za tiskovni urad in mednarodne stike.
Goste je v Ljubljani pozdravil predsednik republiške konference Socialistične zveze Janez Vipotnik, nato pa so se gostje odpeljali v Železnike, kjer so se s člani delovnega kolektiva pogovarjali o samoupravnem načinu vodenja pod jetja. Uradni politični razgovori med delegacijama se bodo pričeli jutri na Bledu. Zajeli bodo najaktualnejša vprašanja iz dvostranskih odnosov ter probleme, ki še posebej zanimajo obe deželi Slovenijo in Furlanijo - Julijsko krajino ter obmejno prebivalstvo, kakor tudi pripadnike narodnostnih manjšin. Prvo uradno srečanje predstavnikov Socialistične zveze Slovenije in predstavnikov Krščansko demokratske stranke Furlanije-Julijske krajine pomeni v razvoju medsebojnih stikov, nov pomemben napredek. Gre za ponovno a-firmacijo načela, da različna idejna izhodišča ne morejo biti ovira za tvorno sodelovanje, če takšno sodelovanje želi večina prebivalcev z obeh strani meje.
Slovensko delegacijo sestavljajo vidni predstavniki političnega in gospodarskega življenja. Poleg Janeza Vipotnika so v delegaciji Bogo Gorjan, inž. Valentinčič, dr. Vlado Klementič, Marjan Javornik. Jože Hartman in Edo Brajnik.
Drago Košmrlj
Prva in osnovna ugotovitev, ki jo je treba poudariti v zvezi s sinočnjo prvo sejo DL rajonske kon-zulte za Barkovlje - Greto - Rojan, je ta, da kljub tolikšni zamudi v sklicanju prve seje (saj smo že skoraj na polovici poletja in so nekatere druge konzulte že vidno napredovale s svojim specifičnim delom), ni še uradnega prevajalca za slovenščino v tej konzulti. To je pomanjkljivost, ki je ustvarila sinoči poleg odločnega protesta nekaterih svetovalskih skupin tudi precej čudno vzdušje. Dva svetovalca sta najpreč spregovorila v slovenščini, ne da bi njunih izvajanj kdo prevedel v italijanščino, take da so ostali svetovalci italijanske narod-
OBVESTILO RAI
Nove frekvence tržaških oddaj
Tržaško vodstvo RAI sporoča, da bodo 4. in 5. avgusta spremenili nekateri oddajniki svojo valovno dolžino Gre za oddajnike vrste UKV (modulirana frekvenca) in sicer: od 4. avgusta 1971:
Tenchia — nacionalni spored —
nova frekvenca 93,3 MHz Tenchia — drugi spored —
nova frekvenca 95,7 MHz Ravascletto — tretji spored —
nova frekvenca 96,3 MHz Prisnik — Trst A —
nova frekvenca 99,9 MHz Višarje — tretji spored —
nova frekvenca 96,3 MHz Pontebba — tretji spored —
nova frekvenca 99,3 MHz od 5. avgusta 1971:
Moggio Udinese — nacionalni spored — nova frekvenca 95,5 MHz. Vse frekvence ostalih oddajnikov ostanejo nespremenjene.
Občni zbor družbe «Friulia-Lis»
V Vidmu je bil včeraj redni in izredni občni zbor delničarjev družbe »Friulia-Lis*, ki deluje za razvoj industrijskih obratov v naši deželi. V drugem poslovnem letu je upravni svet družbe odobril osem posegov za I £ek grenčice skupno 1.273 mil. lir.
konzulte za Opčine in Kras
Za predsednika konzulte je bil izvoljen demokristjan Sergio Cordioli Od 20 svetovalcev je le 5 Slovencev - Govora L. Padovana in M. Vremca
Težko bi rekli, da so Openci, ki | pristno slovenski okraj, ki gre od so sledili delu prve seje krajevne j Opčin do Bazovice, predsednik ita-i u- 1-i- ----------J-------------- iijanske narodnosti iz vrst krščan-
ske demokracije. S 14 glasovi (prisotnih je bilo 16 svetovalcev) je bil
konzulte, odšli navdušeni domov Prej bi si mislili, da je v njih zavladalo malodušje in dobršna mera skepticizma, ki konzultam samim lahko samo škodi. Za to pa ne moremo kriviti domačih svetovalcev. temveč predvsem občinsko upravo za sistem, ki ga je uvedla pri imenovanju svetovalcev in razdelitvi predsedništev.
Ugotavljamo tudi, da je prva seja openske konzulte še enkrat dokazala, da pri priznavanju pravice slovenskim svetovalcem, da govorijo v materinščini (kot predvideva statut), niso možne polovične in delne rešitve. Odprta torei ostaja zahteva po imenovanju tolmača, pravega tolmača, na Opčinah, kakor tudi v Križu, v predmestnih konzultah v mestu in povsod, kjer je potreba. Na zahteve v tem smislu pa žal nismo opazili pozitivnih reakcij. Odbornik Vigini se nam je zdel v veliki zadregi (čeprav je bilo v Rojanu še hujše) in ni vedel, kaj povedati.
Pri vsem tem pa še zadnji kan-Na osnovi politične
izvoljen za predsednika konzulte Sergio Cordioli (KD), en glas .je prejel komunist Lucijan Padovan, ena glasovnica pa je bila bela.
Zgolj slučajno pa je tej seji predsedoval domačin. Josip Žagar iz Padrič, ki predstavlja KPT. To pa zato, ker je bil najstarejši svetovalec, misovec, odsoten.
Žagar je sejo odprl v slovenščini in se sploh dosledno držal načela dvojezičnega poslovanja. Zataknilo pa se je pri pozdravu odbornika Vdginija. Ko ,ie namreč končal svoj uvodni govor je komunist Lucijan Padovan zahteval, naj se odbornikov poseg prevede v slovenščino. V vrstah KD so nekateri začeli godrnjati, sam odbornik pa je bdi mnenja, da je glavno prevajanje iz slovenščine v italijanščino, ne pa obratno. Obljubil pa je, na ponovno zahtevo svetovalcev KPI, da bo posredoval prevod svojega uvoda na prihodnji seji vsem svetovalcem, ki bodo zaprosili zanj.
Po prvem besednem spopadu o
razdelitve predsedniških mest bo za
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiib
PRVA SEJA KONZULTE ZA ROJAN- GRETO- BARKOVLJE
se
Niti v rojanski konzulti ni slovenskega tolmača
Za predsednika je kil izvoljen demokristjan Pastrovicchio Košuta (KPI) in Ažman (SS) sta spregovorila v slovenščini
l VČERAJŠNJEGA SESTANKA
Pristaniška ustanova odobrila gradnjo bale na sedmem pomolu
Predsednik dr. Franzil poročal o obiskih v našem pristanišču
Včeraj je .vodstvo tržaške avtonomne pristaniške ustanove potrdilo izid dražbe za gradnjo montažne hale na pomolu 7 s površino 5.000 kvadratnih metrov. Hala bo stala približno 150 milijonov. Dežela bo krila tri četrtine stroškov.
Predsednik ustanove dr. Franzil je obvestil odbor, da je tržaška občina odobrila gradnjo nove stanovanjske hiše za železničarje na Sprehajališču sv. Andreja. Ta bo nadomestila zgradbo, ki jo bodo podrli zaradi gradnje nadvozne ceste od sedmega pomola do Čampi Elisi. Franzil je nadalje sporočil, da je ministrstvo za javna dela dodelilo pristaniški ustanovi 200 milijonov lir za izredna popravila. S tem zneskom bodo popravili pomol »O* in opravili nujnejša dela na drugih pomolih ter začeli z deli v milj-skem pristanu.
Zatem je odbor razpravljal o potrebi, da se priključi avtonomni pristaniški ustanovi tudi škedenjsko lesno pristanišče, ki je sedaj pod železniško upravo. Lesno pristanišče so zgradili leta 1905 tako, da so zasuli del morja. Leta 1920 so ustanovili tu prosto luko za les in od leta 1936 do 1946 so to luko upravljala Javna skladišča. Aprila letos je tehnični urad za pomorska dela poveril pristaniški ustanovi pomol, ki so ga razširili, in trg za pomolom za skupnih 41.000 kvadratnih metrov. Lesno pristanišče je važen sestaven del trgovskega pristanišča, saj se večkrat dogaja, da se ladje, za katere ni prostora ne v novem ne v starem pristanišču, zasidrajo ob pomolu tega pristana. V takih primerih uporabljajo za skladišče dve hali, ki so ju pred kratkim vzeli v zakup in ju preuredili v skladišče.
Franzil je še dejal, da ga je obiskal novi predsednik tržaškega Lloy-da admiral Spigai. Orisal mu je namene in vlogo avtonomne pristaniške ustanove in poudaril pomen tesnega sodelovanja med pomorskimi in pri-staniškinrli upravami, kajti tržaški Lloyd je zelo važen za mednarodno vlogo našega pristanišča.
V zadnjih dneh je obiskal pristaniško ustanovo tudi bavarski minister za prevoze Jaumann. Predsednik tržaške trgovinske zbornice dr. Caidas-sl in predsednik pristaniške ustanove sta ga pospremila do naftovoda, kjer so mu tehniki družbe SIOT razkazali naprave in predstavili film o gradnji naftovoda. Septembra pa bosta obiskala tržaško pristanišče predsednik koprske občine in ravnatelj koprskega pristanišča.
Odbor je končno še odločil, da bo poslal ministru za javna dela poziv,
naj čimprej dokončajo predor železnice, ki je nujno potrebna za razvoj novega pristanišča, posebno sedaj, ko se gradnja sedmega pomola bliža h koncu.
Novi urnik Tržaške hranilnice
Zavod La Cassa di Risparmio di Trleste (Tržaška hranilnica) bo z 2. avgustom 1971 uvedla nov poskusni urnik za stranke, urnik, ki se prilagaja urniku, ki je v veljavi pri pretežni večini hranilnic in posojilnic.
Urnik predvideva, da bodo bančna okenca na voljo strankam od 8.30 do 13.30, kar pomeni, da bo podaljšan za 45 minut dosedanji dopoldanski umik, (za servisne službe v Ulici Genova 6 in v Ulici Giulia 3 ter pri Založnem zavodu od 8. do 13. ure).
Dosledno s tem se ukinja dosedanje polurno odprtje okenc za stranke, ki je bilo v navadi pri uradih osrednjega sedeža in podružnic.
nosti odprtih ust.
Ta nedopustna pomanjkljivost, nastop občinskega odbornika za krajevno decentralizacijo Viginija in izvolitev predsednika so bile glavne točke sinočnje seje. Odbornik Vigini je predstavnikom konzulte prikazal pomen, ki ga ima krajevna decentralizacija za učinkovitejše reševanje raznih krajevnih problemov. Poudaril je še enkrat, kakor je to storil na vseh prvih sejah rajonskih konzult, da je politična volja ustvarila podlago za korenitejše reševanje številnih problemov našega mesta. Potrdilo o uspešnosti ukrepa, ki je jasen dokaz te politične volje, je trimesečna pozitivna izkušnja, ki jo ima občinska uprava z rajonskimi konzultami.
Odbornik za decentralizacijo je nato obrazložil, zakaj je prišlo tako pozno do sklicanja III. konzulte. Vzrok zamude je tehničnega značaja. Nastalo je namreč vprašanje prostorov. Občinsko poslopje v Ul. Ermacora v Rojanu, kjer je bila sinoči seja, ni bilo pravočasno dograjeno, zato so morali prvo sejo prenesti skoraj do polovice poletja. Vsekakor, je zaključil Vigini, bodo v času, ki nas ločuje od volitev, člani konzulte lahko že pripravili ustrezen program, ki bo bodoči novi občinski upravi dal prvo sliko 6 problemih tega področja.
Pred izvolitvijo predsednika so nekateri svetovalci obrazložili svoje stališče. Najprej je spregovoril komunistični svetovalec Tribussan, ki je zatrdil, da bq njegova skupina z vsemi svojimi močmi podprla delo konzulte, če bo ta res odraz volje ljudstva. Toda po drugi strani bo komunistična skupina odločno zavrnila vsakršno diskriminacijo. Pri tem je omenil člen 5 pravilnika o rajonskih konzultah ter dejal, da je že prva seja dokazala, kako neresno upoštevajo vsebino tega člena. Prvi dokaz je odsotnost slovenskega prevajalca.
Poleg tega je Tribussan obsodil način imenovanja svetovalcev v konzulte. Obsodil je tudi dejstvo, da bo v šentjakobski rajonski konzulti imenovan za predsednika de-mokristjanski svetovalec, čeprav prevladuje mnenje, da bi moral'biti izvoljen za to področje komunistični predstavnik, ker to ustreza stvarnemu razmerju sil med pre-
•miiiMiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiHHiiiminnHiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimiiimiiiiiimuuuimiiu
V NA JHUJSI VROČINI
V mnogih tržaških podjetjih tudi letos kolektivni dopust
Vsi pa ga ne bodo mogli izkoristili in bodo odšli na počitnice izmenoma
bivalstvom. Tribussan je nato razdelil vsem prisotnim svetovalcem posebno tiskano brošurico z zahtevami, ki zadevajo probleme javnih del, prevozništva, šolstva, socialnega skrbstva, stanovanja in turizma.
Na koncu se je dotaknil še vprašanja gradnje hitre ceste čez Barkovlje ter dejal, da je javno mnenje tega področja odločno proti temu načrtu.
Za njim je povzel besedo slovenski predstavnik Krščanske demokracije dr. Lasič, ki je spregovoril v italijanščini o vprašanju slovenskega prevajalca. Izrazil je zadovoljstvo nad vsem, kar je bilo storjenega v prid Slovencev ter pri tem izrecno omenil člen 5 pravilnika. Dejal je, da predstavljajo včasih jezikovne razlike težavo pri razpravljanju o določenih problemih, zato je prevajalec potreben, kajti tudi on sam bo imel težave v izra zanju in se bo moral posluževati svojega materinega jezika.
V slovenščini je nato spregovoril predstavnik Slovenske skupnosti Ažman, ki je najprej izrekel ob žalovanje, da ni občinska uprava še poskrbela za uradnega prevajalca. Nadaljeval je, da se bo Slovenska skupnost trudila tako za notranjo ureditev organov posveta, kakor pri obravnavanju vprašanj javne koristi.
Ko je Ažman zaključil svoj govor v slovenščini, ga je odbornik Vigi ni zaprosil, naj svoje izvajanje na kratko obnovi v italijanščini. Tej prošnji so se uprli komunistični svetovalci, ki so zahtevali naj se da v zapisnik govor v slovenščini, če uprava ni pravočasno poskrbela za prevajalca. Takoj nato je v slovenščini spregovorila še predstavnica KPI Dorina Košuta, ki je tudi ponovno obsodila odsotnost prevajalca.
Razpravi so sledile volitve. Za predsednika je bil izvoljen demokri-stjanski predstavnik Arnaldo Pastrovicchio.
Prazniki tiska v treh krajih
Kot je že nekaj let običaj, bodo tudi v našem mestu v najhujši vročini, to se pravi meseca avgusta, nekatera podjetja poslala svoje uslužbence na kolektivni dopust.
Praksa se je izkazala za zelo učinkovito zlasti iz dveh razlogov. Kolektivni dopust daje številnim uslužbencem možnost, da si lahko že vnaprej pripravijo načrt za počitnice, drugič pa ima tak premor v delu za proizvodnjo veliko bolj pozitivnih posledic, kot bi ga sicer imel z deljenimi dopusti.
Seveda pa si nekatera podjetja, kot na primer Italsider, ne bodo mogla privoščiti take vrste dopusta. Kot znano je v plavžih delo neprekinjeno skozi celo leto in tako je vodstvo Italsider v sporazumu s sindikalnimi organizacijami sklenilo, da bo »razredčilo* dopuste svojih uslužbencev v teku celega leta. Vsekakor so dopusti dosegli vrh prav ta mesec, ko je od-
šlo na počitnice kar 14 odst. vseh uslužbencev tovarne.
Kaj pa drugod? V Tovarni strojev bodo prva dva tedna meseca avgusta popolnoma zaprli obrate, zaradi česar bo izkoristilo »kolektivni* dopust nad 1500 uslužbencev. Podoben dopust je uvedlo tudi podjetje «Cantiere Na-valgiuliano*, ki bo prekinilo z delom od 9. do 21. avgusta. Navkljub temu pa zaradi nujnih del mnogi uslužbenci ne bodo mogli izkoristiti tega dopusta.
Tudi v Tržaškem arzenalu-Sv. Marko ne bodo uvedli kolektivnega dopusta. Tu namreč pravkar dokončujejo nujna popravitvena dela na dveh prekooceanskih parnikih, kar pomeni, da bodo uslužbenci arzenala šli na dopust pozneje.
V štivanski papirnici pa bodo letos od 2. do 15. avgusta prvič uvedli kolektivni dopust. Ta čas bo odšlo na počitnice okrog 700 uslužbencev.
Kakor smo že poročali, bodo od sobote do ponedeljka trije prazniki komunističnega tiska. Prvega priredi sekcija KPI iz Zgonika v gozdičku ob križišču cest Salež - Zgonik - Gabrovec.
Praznik tiska bo tudi v ljudskem domu v Miljah. V imenu federacije bo spregovoril senator Šema. Za zabavni spored bo poskrbela glasbena skupina »Gli Altri*.
Komunistični sekciji »Pratolongo* in »Pečar* prirejata podoben praznik v ljudskem domu v Kolonji. Govorila bosta Franc Gombač in Claudio To-nel.
Nesreča Jugoslovana na krajevnem vlaku
Včeraj ob 18.45 so sprejeli na ortopedskem oddelku bolnišnice 26-letne-ga jugoslovanskega državljana Nikola Antiča, ki se bo zaradi ran po desni roki moral zdraviti približno 30 dni. Preiskovalci sklepajo, da je Jugoslovana, ki je potoval na vlaku proge Tržič - Devin - Nabrežina, zadel kak topi predmet.
dvojezičnosti je spregovoril demo kristjan Cordioli. Ponovil je znane misli o demokratičnosti konzult in nujnosti umirjenega sodelovanja med prebivalci obeh narodnosti Za njim je spregovoril v imenu KPI Padovan. Govoril je slovensko in povedal, da zahteva, nai občina razpiše natečaj za imenovanje pravih tolmačev za slovenščino. Rekel je tudi, da bi morali konzulte voliti, ker bi v tem primeru bilo politično sorazmerje v konzulti drugačno in bi predsednik bil iz vrst KPI.
Pozval je KD. naj sama odpravi desničarske izbruhe v svoji sredi in zaključil z upanjem, da bo kon-zulta lahko bila glasnik domačega prebivalstva in njegovih zahtev v Sledil je mučen prizor, ko je občinski uradnik Zobec moral, proti svoji volji, zaigrati vlogo tolmača, kar pa nikakor ni in ne more biti. Sam se je oprostil prisotnim rekoč, da so mu pač tako ukazali.
Res se mu je nekajkrat zataknilo, dokler ni Padovan vzrojil in dejal, da ga tolmačenje vsekakor ne more zadovoljiti. Še enkrat je zahteval, naj občina da na razpolago usposobljenega tolmača.
Sledil mu je predstavnik Slovenske skupnosti Milan Vremec, ki je poudaril, da so konzulte sad demokratične uprave. Zavzel se je za njihovo učinkovitost in za notranji sporazum o njihovem delu Izrazil .je tudi upanje, da bodo slovenskemu prebivalstvu praktično in pravno priznane pravice, ki jih še nima.
Zadnji je (v tržaškem dialektu) spregovoril Giuseppe Tomasi (KD), ki ie najprej nekaj godrnjal zaradi poteka seje, nato pa predlagal kandidaturo svojega strankarskega kolega Cordiolija za predsednika konzulte. Sledilo je glasovahje.
Po seji smo lahko nabrali več komentarjev med publiko, vsekakor ni ga bilo med njimi, ki bi se izrazil pozitivno, kar pa še enkrat dokazuje pravilnost zahteve, naj konzulte izvoli domače prebivalstvo, in nihče drug Tako bodo v kratkem naredili v Miljah, ki so oddaljene od Trsta le deset kilometrov. Zakaj v Trstu to ni mogoče?
Še imena slovenskih svetovalcev v konzulti. ki na.j bi zastopali prebivalce Bazovice. Gropade. Padrič,
Trebč. Banov in Opčin: Bruno Križman, Lucijan Padovan, Ivan Križ-mančič, Žagar Josip (vsi KPI) in Milan Vremec (SSL) Ostali so italijanske narodnosti, nekateri, kot svetovalca MSI, celo s Sardinije in iz Tunizije. Sedem svetovalcev pa sploh ni iz Trsta.
PRIZNANJE DEŽELNEMU ODBORNIKU DEVETAGU
VAŽNI RAZGOVORI V RIMU 0 PRORLEMIH ZDRAVSTVA
Kandidatura naše dežele za sedež vzornega zdravstvenega centra
V PONEDELJEK NA GRADU SV. JUSTA
Prokofjev «Kameniti cvet» v izvedbi sofijskega baleta
Bolgarsko baletno skupino, ki je na turneji po Italiji, vodi znamenita Nina Kiradjeva
Med tržaškimi ljubitelji baletne je povzela tudi baletna skupim iz
umetnosti vlada vsak dan večje pričakovanje nastopa znamenite baletne skupine opernega gledališča iz Sofije. Predstava bolgarskih plesalcev bo, kot je že znano, na Gradu sv. Justa v ponedeljek, 2. avgusta. Skupina iz Sofije je na umetniškem potovanju po Italiji. Poleg Trsta bo obiskala še Piso, Lecce in Turin in ravno te obveznosti so preprečile, da bi baletno delo, ki ga bo skupina izvedla v ponedeljek, ponovili za tisto občinstvo, ki si ponedeljkove predstave ne bo moglo ogledati, pa tudi za tiste, ki bi še enkrat radi občudovali izredne interpretativne sposobnosti bolgarskih plesalcev in uživali ob čudoviti Prokofjevi glasbi. Skupina iz Sofije bo namreč predstavila mšemu občinstvu Prokofjevo delo «Kameniti cvet», ki predstavlja za Trst popolno novost. Ravno zaradi tega je avtonomna le-toviščarska ustanova, ki je pobudnik prireditve, izbrala to delo iz repertoarja bolgarske skupine in ne Čajkovskega «Labodje jezero», ki je tržaškim ljubiteljem baleta že dobro znano.
Pa še nekaj besed o bolgarski koreografiji. Prve temelje baletne umetnosti je postavila predstava «Iiopelja», ki so jo uprizorili leta 1928. V naslednjih letih se je umetniška raven stalno večala in izp>, polnjevala in danes je ravno h • letna skupina opernega gledališča iz Sofije najvišji odraz tega izpopolnjevanja. Ta skupina je danes visoko priznana in cenjena v svetu in to ne samo zaradi sposobnosti posameznih izvajalcev, temveč predvsem zaradi uglajene ansambelske igre. Skupino vodi že nekdaj let znana koreografinja Nina Kiradjeva.
Kar se samega baletnega dela tiče, moramo povedati, da so «Ka-meniti cvet» prvič uprizorili v gledališču «Bolšoj» 22. februarja 1954 ob priliki prve obletnice smrti velikega ruskega skladatelja Prokofjeva, ki je delo napisal v letih 1949 in 1950. Za to prvo uprizoritev je Jurij Grigorovič, ki je bil prvi plesalec in koreograf obenem, popolnoma spremenil koreografijo tega dela, ki jo je prvotno pripravil Lavrovskij, ker se mu je zdelo, da ne odgovarja čudoviti Prokofjevi glasbi. V svoji novi koreografiji je Grigorovič izkoristil predvsem glasbeno plat dela in dodelil večjo vlogo orkestru. Koreografijo v tej verziji
Sofije.
Vstopnice za ponedeljkovo predstavo, ki se bo pričela ob 21.15, so na razpolago pri blagajni UT AT (Pasaža Protti, 2 tel. 36372) še jutri od 9. do 12.30.
Marini Legiša nagrado Devin
Predvčerajšnjim se je sestala v devinski osnovni šoli komisija za nagrajevanje otrok, ki so nastopili na devinskem «ex tempore*, ki ga je organizirala avtonomna letovi-ščarska ustanova devinsko - nabre-žinske riviere.
Komisijo so sestavljali Remigio Lenarduzzi, prof. Federico Righi, prof. Garibaldo Marussi, prof. En-nio Rinaldi in učitelj Remo De An-gelis. Vzeli so v pretres 47 slik, ki so jih pripravili mladi umetniki. Končno so takole razdelili nagrade:
Nagrada Devin 1971 (50.000 lir): 9-letna Marina Legiša iz Devina;
10 nagrad «ex aeguo» (10.000 lir vsaka) Robertu Miniussiju, Adriani Cherubini, Marjanu Brezelju, Anto-nelli Tolloi, Silvani Renda, Cinziji Pecikar, Veroniki Brezel, Rudiju Pecikarju, Mariji Brezel in Eldi Tolloi.
Komisija je ob zaključku svojega dela izrazila zadovoljstvo za organizacijo letošnjega ex tempore in za kvaliteto slik, ki so jih pripravili mladi umetniki.
SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODARSKA ZVEZA in PROSVETNA ZVEZA obveščata, da do konca avgusta t. I. imata za stranke poletni urnik in sicer od 8. do 13. ure.
Deželni odbornik za higieno in zdravstvo Devetag se je v sredo vrnil iz Rima, kjer je imel važne razgovore z ministrom za zdravstvo Mariottijem in z nekaterimi visokimi funkcionarji ministrstva. Razpravljali so o raznih problemih zdravstva v naši deželi, za katere so bile v glavnem nakazane konkretne rešitve.
Odbornik Devetag je ministru podrobno poročal o svojih razgovorih s predstavniki Svetovne zdravstvene organizacije ob obisku v Kopenhagnu. Kakor je znano, sta predsednik deželnega odbora Ber-zanti in odbornik Devetag predlagala kandidaturo naše dežele za sedež vzornega centra in zdravstvenega načrtovanja ter proučevanja delovanja zdravstvenih enot v Italiji. Minister za zdravstvo je takoj izrazil svojo podporo tej pobudi, zaradi česar dobro kaže, da bo obveljala kandidatura naše dežele. Odbornik Devetag je ministru tudi opisal dosedanje stike in sodelovanje naše dežele s Svetovno zdravstveno ustanovo ter se je z ministrom dogovoril glede organizacije okroglih miz, ki bodo v oktobru v naši deželi in bodo zajele teme o zdravstveni organizaciji, o organizaciji bolnišnic, o vprašanju pomožnega zdravniškega osebja, o mentalni medicini, o prehrani, o onesnaženju itd. Predavali bodo priznani specialisti in profesorji.
Med svojim obiskom v Rimu se je odbornik Devetag zavzel tudi za primeren državni prispevek za dograditev in opremo nove deželne bolnišnice na Katinari in bolnišnice v Pordenonu. Pogovoril se je tudi o načinu razdelitve državne podpore (1.203.850.000 lir) za okrepitev zdravstvenih naprav v naši deželi. Odbornik Devetag je z zadovoljstvom vzel na znanje vest, da bo minister Mariotti te dni podpisal dekrete glede prehoda pokrajinskih zdravnikov, ki so do sedaj spadali pod ministrstvo za zdrav stvo, pod upravo dežel. Kakor je znano, je deželni odbornik Devetag že pred časom pripravil zadevni I
osnutek deželnega zakona, ki so ga centralni organi pozorno proučili. To je vsekakor priznanje tezam in pobudi deželnega odbornika za higieno in zdravstvo.
Omenimo naj še, da so se na sestankih v Rimu pogovorili tudi o vprašanju univerzitetnih gradenj, zlasti kar se tiče medicinske fakultete v Trstu in njenih odno sov z deželno bolnišnico. O tej zadevi je včeraj deželni odbornik imel dolg razgovor z rektorjem tržaške univerze. \
Drzna tatvina za 2 milijona lir
Preteklo noč so se neznani vlomilci splazili v stanovanje 72-Ietne Giusep-pine Trampuš vd. Halupa iz Ul. Volta 6 in izmaknili razne dragocenosti ter zlate numizmatične primerke za približno 2 milijona lir vrednosti.
Zveza partizanov z Opčin in SPD Tabor priredita v nedeljo, 8. avgusta izlet v Predmejo z avtobusom in o-sebnimi avtomobili. Ob 10. uri polaganje vencev na spomenik padlim. Nato v bližnjem gozdičku zajtrk s čevapčiči in domačim vinom. Odhod z Opčin ob 6. uri izpred prosvetnega doma. Vpisovanje v trgovini pohištva Rener. Proseška 6.
Včeraj-danes
Danes, sobota, 31. julija
IGNAC
Sonce vzide ob 5.46 in zatone ob 20.36. Dolžina dneva 14.50. Luna vzide ob 15.17 in zatone ob 24.03.
Jutri, nedelja, 1. avgusta PETER
Vreme včeraj: najvišja temperatura 32,6, najnižja 23,8, ob 19. uri 31,1 stopinje, zračni tlak 1013,9 stalen veter 5 km vzhodni vlaga 44 odst., nebo 4/10 pooblačeno, morje skoro mirno, temperatura morja 24 stopinj.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 30. julija 1971 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo je 15 oseb.
Umrli so: 88-letna Emma Marini, 81-letni Giuseppe Glavina, 57-letni Ce-leste Ciacchi, 86-letni Ubaldo Maggio-ri, 51-letna Cecilia Zotti, 74-letna San-tina Gismondi, 81-letna Orsola Cor-batti vd. Corbatti, 52-letni Pietro Lu-petin, 52-letni Angelo Destradi, 61-let-ni Vladimiro Bubnič, 70-letni Vittorio Lumbar, 92-letna Zdenka Maria Fanta vd. Minas. 62-letna Maria Scodler por. Sgubin, 61-letna Anna Marši por. Vascon, 74-letna Giuseppina Slavich vd. Cossi.
Gledajjšča
POLITEAMA ROSSETTJ
Nocoj ob 21. uri bo zopet na odrt Rossettija, šestič na letošnjem ope{^ nem festivalu, ki sta ga priredilfTŠf dališče Verdi in avtonomna letovišč**1 ska in turistična ustanova, Abrah* mova «Havajska roža* z zased1* prejšnjih predstav.
Pri glavni blagajni v pasaži ProtJ (tel. 36372) so na razpolago vstop*1' ce za nocojšnjo predstavo in za 1* trišnjo zaključno predstavo »Vese* vdove*, ki bo ob 18. uri.
MIRAM ARSKI	PARK Predst*v<
«Luči in zvoki«.
Danes ob 21.30 in ob 22.45 dv predstavi «Massimiliano e Carlott*1 v italijanščini.
Prevozna sredstva: avtobus «6» proga «M» od Barkovelj do Mh* mara ob 21. uri ter ob 22.15. vratne vožnje ob koncu predat*11, Cena vstopnic: 400 lir (otroci, & jaki. ENAL in komitive 300 liri'
Nazionale zaprto.
Fcnice zaprto.	,
Eden 16.30 «Sinuhe, 1’egiziano*. Te*11 nicolor.
Grattacielo 16.30 «Le manie di J"' Winninger, omicida sessuale*. "•*' demar Wohlfahrt, Patricia L°ta11' Eastmancolor. Techniscope. P*e^ vedano mladini pod 14. letom.
Excelsior 16.30 El Bandido v til*1” «L'oItraggio». Paul Newman, Cia111 Bloom, Edward G. Robinson. .
Ritz 16.00 «The Scavengers*. Teci** color. Prepovedano mladini pod *' letom.
Alabarda 16.30 »Guntar il temerari0’’ Lex Barker, Maria Versini. Tech*1 color.	.
Filodrammatico 16.30 «11 castello d* le porte di fuoco*. Erna Schuief' Charles Quinney. Technicolor. P** povedano mladini pod 14. letom-
Aurora 16.30 «L'impossibilita di e~~l' re normale*. Technicolor. PrepOve’ dano mladini pod 18. letom.
Impcro zaprto.
Cristallo 16.30 «Un elmetto pieno d1" fifa*. Technicolor.
Capitol 16.30 (dvorana ima klimah^ naprave). »La spina dorsaie del d>* volo*. Technicolor.	,,
Moderno 16.30 «11 edmpromesso*- K® Douglas, Deborah Kerr. Technicol<,t' Prepovedano mladini pod 14. lctorn'(
Vittorio Veneio 17.00 Revija fU*** grozote. «La pelle di Satana*. Te*" nicolor. Prepovedano mladini P®4 18. letom.
Ideale 16.30 «Rangers, attacco ore Carlo Sinterman, Ben Carra. Te*11' nicolor.
Astra 16.30 «Jerissimo», Jerry Le«'11, Peter Lavvford. Technicolor.
Abbazia 16.30 «11 mucchio selvagf10’' William Holden, Ernest BorfP**e' Robert Ryan. Technicolor. Pref vedano mladini pod 14. letom.
KINO <|R|S» PROSIŠ
predvaja technicolor film:
APPUNTAMENTO PER UNA VENDETTA*
Igrata: Robert Mitchum in Ari gie Dickinson.
Danes začetek ob 19.30, jutri u*1 16. uri.
SEKCIJA KPI ZGONIK VABI NA
FESTIVAL
KOMUNISTIČNEGA TISKA
v gozdičku na križišču Salež - Zgonik - Gabrovec (Brajde) OD 31. JULIJA DO 2. AVGUSTA 1971
Nastopil bo ob povratku ansambel
s s voje triumfalne turneje v ZDA
LOJZE SLAK s fanti iz Praprotna
Spored:
Danes, 31. julija 1971:
od 21. do 24. ure — PLES ob zvokih ansambla Lojzeta Slaka Nedelja. 1. avgusta 1971:
ob 9. uri — tek čez drn in strn ob 16. uri — turnir v briškoli z bogatimi nagradami ob 17. uri — koncert ansambla Lojzeta Slaka s sodelovanjem umetnice Jane Osojkove
ob 19. uri — koncert pevskega zbora »Rdeča zvezda* Salež -Zgonik
Govorila bosta
ALBIN ŠKERK in SILVANO BACICCHI
Predsedoval bo JAN GODNIČ
Zvečer 1. in 2. avgusta bo igral za ples ansambel »KRAS*
Bogat srečolov — Dobro založeni kioski z domačo hrano — Odlično domače belo in črno vino
Razna obvestila
Slovensko dobrodelno društvo v ^
stu obvešča, da se vrnejo dečki kolonije v Nabrežini danes zjub^ Avtobus pojde preko Križa, seka, Opčin in Trebč. Starši naj r čakajo na Opčinah pri cerkvi ali * avtobusni postaji. Ostali pa bodo r D- uri v mestu na Trgu Liberta r glavni avtobusni postaji.
Istočasno obvešča, da bo hod deklic v ponedeljek, 2. av6:j sta. Deklice naj bodo ob 16. j« popoldne na sedežu društva v Machiavelli 22, od koder bo odh*
Slovensko gospodarsko združuj*
obvešča sve svoje člane, da ima ‘h razpolago dvojezične napise o zsP° lokalov zaradi počitnic in tedenske^ počitka javnih lokalov. Dvignile J lahko vsaki dan v tajništvu zdr*zC nja, Ul. F. Filzi 8.
Slovenska Vincencijeva konfere®4*
v Trstu sporoča, da se vrnejo deC,
iz kolonije v O V ARU v nedeljO'
avgusta približno ob 12.30. Avtobus bo ustavil v Ul. G. Gioia. Dečki nabrežinske občine bodo lahko 1ZS. pili v štivanu, Sesljanu in v Kri* ' Obenem sporoča, da bo odhod deW v kolonijo v OVARO v torek, 3. * gusta. Zberejo naj se ob 8.30 na s dežu v Ul. S. Nicolo 31.
•£» UBHK
Pogreb pokojne
Marije Sgubin
bo danes, 31. t.m. ob 14.45 iz kap1 glavne bolnišnice.
Sorodnik'
,el«
Obiščite XXI. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM V KRANJU
ki bo od 6. do 17. avgusta — tokrat prvič že v novih sejemskih prostorih.
—	IZBIRA NAJRAZLIČNEJŠEGA POTROšNEGA BLAGA, TEHNIČNE ROBE, KMETIJSKIH STROJEV IN ORODJA TER MOTORNIH VOZIL
—	VSAK DAN MODNA REVIJA V AVLI SKUPŠČINE OBČINE KRANJ OB 18. URI
—	PESTER ZABAVNI PROGRAM
25%-ni POPUST NA ŽELEZNICI IN AVTOBUSNIH PROGAH LJUBLJANA TRANSPORT
S potrtim srcem naznanjamo žal°s^ no vest, da nas je za vedno zapu®^* naša draga mati
Uršula Hrvatič
Pogreb nepozabne pokojnice bo “* nes ob 16. uri iz mrtvašnice gl®vl)* bolnišnice na pokopališče v Rictn*®^
Žalujoči otroci z druži®®111* in vnuki
Ricmanje, 31. julija 1971
GORIŠKI DNEVNIK
ZARADI LAŽNEGA OBREKOVANJA
IACP vložila tožbo proti trem občinskim svetovalcem
Gre za govore v občinskem svetu rag. Candussija (PSDI), inž. Fornasirja (PLI) in dr. Mianzinija (PRI)
<)a].? s? pripravljali načrte za po-, odcep, ki bo pri Devinu povezo-kaz l ^ av^oceste do Sesljana, je val avtocesto z državno cesto Trst-a'°’ ne bo priključkov, kar Devin - Gorica. Delavci te dni a-
sfaltirajo odcep in delo bo v kratkem dokončano.
Turisti, ki se bodo pripeljali po avtocesti Benetke - Videm in bodo namenjeni k devinsko - sesljan-
je T? ■ ne 00 PriKijucKov, Kar utif .j®'0 zaskrbljenost občinskim bi,a«eljem in gostincem, saj bi rirf'x V'n 'n obali a odrezana od tu-0lv. nfža toka. Po posredovanju ■nske uprave so začeli graditi
ski obali, bodo imeli precej krajšo pot do morja, laže jim bo1 tudi ko bodo odhajali. Prav gotovo pa bodo zavili na desno in krenili v Devin tudi turisti, ki bodo namenjeni v oddaljene kraje, saj se po dolgi vožnji vsakomur prileže kratek odmor.

aiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiii im il,ii|i,,||„i,i,ii,ii„„itn iiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiti n n ■11111111111 im ii n 11111111111111 min um iiiiiiiiiiiiiiitiiianiiii h
IZPRED TRŽAŠKEGA PRIZIVNEGA SODIŠČA
V Beogradu je ukradel kilogram kodeina nato pa ga je hotel prodati... financarju
Zaradi hitrega posega financarjev se mu je spotaknilo -
tržaškim prizivnim sodiščem . kjer je bil uslužben. V Kopru naj Mar Franz- tož. Mayer, zapis, bi naletel na nekega «Ivana» (za _ aKbacca) se je včeraj moral za-1 upnik financarjev), ki mu je stalno prigovarjal, naj prenese mamilo skozi jugoslovansko - italijansko mejo v Trst. Jugoslovan se je spiva temu trdovratno upiral, pred slepilom lahkega zaslužka pa je klonil in sprejel ponudbo. Tako se je dvakrat mudil v našem mestu in vsakokrat mu je šlo kot po o-lju, dokler se mu ni tretjič, ko so ga aretirali, spotaknilo.
Na včerajšnji razpravi, pri kateri je bil obtoženec v priprtem stanju, je javni tožilec dr. Mayer predlagal potrditev prvostopne kazni, branilec odv. Filograna pa najnižjo kazen. Sodniki so mu v celoti potrdili prvostopno kazen 2 leti zapora ter 315 tisoč Mr denarne kazni.
Odsedeti bo moral 2 leti
jc vtci oj imn ai t.c*
ž»y?rlati 40-letni jugoslovanski dr-. vjjan Nemanja Golubovič, kii ga t0 aazensko sodišče 16. marca letno Zapacb razpečevanja 1 kg fosfa-Zar5t kodeina obsodilo na 2 leti kazni"3 * ^ ^'soč lir denarne
finančni stražniki so stopili Beo-So J»8nvu na Prste z običajno pralk-s '	postave so, že dalj časa
cev ’ da ^ skupina razpečeval-njv mamil shaja v Trstu, niso in
Pa mogli izvedeti za njih i-Tako so se sporazumeli z .Kirn zaupnikom iz Kopra, ki jim ^označil čas in kraj prihoda v kakega »kurirja* z mamilom.
15. ure 23. januarja letos Ion cas*in'k financarjev major Pal-,Stei|S^°t>^ v c'v'!'n’ obleki v bar na a Folare* na Trgu. sv. Anto-],,č kjer ga je že pričakoval Go-rJ; Ic- Predstavil se mu je kot lo j alec, ki bi rad kupil mami-Ju8oslovan je zahteval za kilo-ajlm kodeina poldrugi milijon lir hiu Pif ® milijone dinarjev. Lažne-Drp . Pcu pa se je zdela vsota ^ Vls°ka in tako sta oba po dalj-V(8) Pogajanju pristala na znižano tisoz ®.(l° bs°č lir (1 milijon 800 jp c dinarjev). Major Pallone pa m s spretnim trikom zahteval, naj
ret t™*ubovič da na ogled prime-lali •mami'a, da ga podrobneje a-hUr1^lra- Jugoslovan mu ga je nič je Lga sluteč res dal, častnik pa rav rz 'zginil z njim in stekel na-nost na pokrajinski laboratorij v"**00 in profilakso. Tu so iz-♦cm110' Potrdili, da gre za čisti stra?'™).m phosphoricum*. Finančni p» yn,k' so tako imeli razpečeval-* mamili v rokah.
mate'0? '1ara so postavili zasedo, ho ^.Fallone pa je, vedno pod lažno Krinko odjemalca, stopil ponov-tetllv '°kal in sklenil kupčijo. Popravi- s*-a nazdravila dobro o-na ‘lenemu poslu, sta se podala hah^6'^?’ kjer pa so že čakali fi-^ arii z lisicami v rokah.
|!flva Poveljstvu finančnih stražni-Qoi, Z)3 Pomolu F.Hi Bandiera je prjz bavič ves skesan in preplašen koli?8 ’ ie izmaknil omenjeno n,a _ln° mamila iz beograjskega farmskega podjetja «Galenika»,
Zanimanje za razstavo umetnostne obrti
Predvčerajšnjim so odprli tretjo razstavo deželne umetnostne obrti, ki jo je organizirala sesljanska avtonomna letoviščarska ustanova.
Na razstavi sodeluje 16 obrtnikov iz Furlanije-Julijske krajine. Njih število in še bolj kvaliteta razstavljenih obrtniških izdelkov bo verjetno vzbudila pri obiskovalcih veliko zanimanja. To predvsem, ker se umetniške izdelke lahko kupi kar na razstavišču.
Razstava je odprta vsak dan od
9. do 13. in od 16. do 19. ure in to do 26. septembra.
IZ OBČINSKIH PODATKOV ZA LETO 1970
Prometni prekrški prinesli občini 230 milijonov prejemka
V zadnjih štirih letih *e je vsota izterjanih glob podvojila
Postajajo tržaški avtomobilista iz. | javu ni zadostno ukrepalo. Pri tem leta v leto bolj nedisciplinirani, ali _ so mišljeni predvsem parkirni pro-
To vprašanje so omenjeni svetoval ci postavili, ker so izvedeli, da nameravata tako tržaška kot videmska bolnišnica urediti vsaka zase tak center.
Področja, ki so utrpela škodo zaradi toče
Deželna uprava je s posebnim odlokom te dni določila področja, ki jih je prizadejala letos toča in ki pridejo v poštev za odškodnino, oziroma prispevek za pomoč. Na Gori-
Poročilo o preiskavi zaradi četrtkovega napada na tržiškega žnpana čitajte na 6. strani.
Včeraj smo poročali o pismu, ki ga je vodstvo zavoda IACP v Gorici poslalo goriškemu županu in vsem občinskim svetovalcem in v katerem zavrača očitke, ki so jih iznesli nekateri občinski svetovalci PSDI in PLI na seji občinskega sveta z dne 19. julija v zadevi gradnje novega sedeža in stanovanjske hiše zavoda IACP na Kor-zu Italija, vogal Ul. Pitteri v Gorici.
V četrtek zvečer je tudi upravni odbor IACP imel sejo, na kateri je proučil točno besedilo govorov, ki so jih imeli na omenjeni seji občinskega sveta svetovalci Candus-si (PSDI), Fornasir (PLI) in Man-zint (PRI).
Prišli so do zaključka, da so bili ti govori žaljivi za ugled Zavoda ker mu očitajo lažno, da gre za gradnjo luksuzne hiše, katera pa dejansko nima značilnosti luksuzne zgradbe ter jo bodo gradili z normalnim finansiranjem brez kakršnih koli finančnih olajšav. Njen dejanski namen je bolje uveljaviti premoženje Zavoda in mu urediti modernejši in bolj funkcionalen sedež.
Spričo teh ugotovitev je upravni svet sklenil vložiti proti omenjenim trem občinskim svetovalcem tožbo zaradi obrekovanja ter .je opolno-močil predsednika prof. CeUie. da predloži tožbo v tem smislu pri sodišču. V smislu tega pooblastila je predsednik zavoda včeraj vložil tožbo pri republiški prokuri na sodišču v Gorici.
Zanimivo bo pri tem videti, kakšno stališče bo v zadevi vzel gp. riški občinski svet, kjer bo o tem gotovo poročal tudi župan na prvi seji in pa seveda trije svetovalci proti katerim ie bila vložena tožba.
Zaprta ambulanta RK
Ambulanta za injekcije, ki deluje pri Rdečem križu v Gorici, Ul.
Oodelli 9, bo zaradi poletnih počitnic zaprta ves mesec avgust.
Interpelacija KPI o kardio-kirurških centrih
Komunistični deželni svetovalci niso za trošenje deželnega denarja v podporo več podobnim iniciativam.
Svetovalci Bergomas, Bacicchi, Mo-schioni in Bosari so deželnemu odborniku za zdravstvo poslali interpelacijo, v kateri sprašujejo, zakaj ne bi dežela uredila in opremila en saijn kardio-kirurški center na vsem deželnem območju. V tem centim naj bi bile najmodernejše naprave.
iiiiiuiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiimiHiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiii
PRAZNIK «JUVENTINE»
Nocoj na igrišču v Štandrežu obilo glasbe za odrasle
Vera Krašček iz Sovodenj najbolj prikupna v «vro-čih hlačkah» • Praznovanje se zaključi v ponedeljek
škem so vključena naslednja področja :
GORICA: Campagna Stesa, For-nace, Gradiškuta, Ločnik, Pubrida in Učica.
FARRA: Borgo conventi, G-rolta, Le Saccoline in Villanova.
GRADIŠČE: Borgate Tintor, Tre-visan, Viola in Colombo.
VILLESSE: vse občinsko področje ter razni manjši predeli v občinah Medea, Romans, Mariano, šlovrenc in Moša, kjer je vključen celoten Blankiš.
V ZVEZI Z DOGODKOM, KI SE JE PRIPETIL APRILA
Tacchinardi umaknil tožbo proti tajnikom sindikatov
Tožil jih je zaradi žaljenja časti - Nekemu delavcu je iz predala vzel sindikalne izkaznice Vrsta procesov na račun sindikalnih voditeljev
Sodna kronika zadnjih mesecev beleži celo vrsto sodnih prijav na račun sindikalnih voditeljev in političnih zastopnikov. Brez dvoma je Gorica, kar se tega tiče, na enem izmed prvih mest v državi.
Pisali smo že pred meseci, da sta bila v Gorici procesa proti županoma iz Ronk in iz Gradiške, proti občinskim svetovalcem in političnim voditeljem teh dveh krajev. Pisali smo pred kratkim o procesu proti socialdemokratskemu občinskemu svetovalcu Bianconiju, ki ga je neki trgovec z maslom
Do 14. oktobra morajo oškodovani tožil zaradi neke interpelacije žu-posestniki teh področij vložiti proš- • panu. Prav danes pišemo v dru-
_1—	___ /tdr>lr/\dnino no _______________________ Al 1.. . ... nnliovM n/Y/*l
njo za prispevek odškodnine na osnovi določil deželnega zakona št.
33. Za podrobnejša pojasnila se prizadeti lahko obrnejo na tajništvo Kmečke zveze, v Gorici, Ul. Malta 2-1., tel 26-44.
Minulimi.....I...m.....min iiiiiiuiiiiiiiuinni m mi mirni  ..................................................mini.......
gem članku o prijavi sodišču treh goriških občinskih svetovalcev zaradi žlajenia časti članov upravnega odbora Zavoda za ljudske hiše. Na goriškem sodišču bodo verjetno kmalu sodili pokrajinskim taj-
MEJNI PROBLEMI OD DUZU
Furlanska revija «Panarie» o ISIG in odnosih na meji
V šestih člankih sodelavcev ISIG so obravnavani obmejni problemi in odnosi do slovenske manjšine
Furlanska revija «La panarie*, ki izhaja v Vidmu ter jo vodi ravnatelj Tarcisio Mizzau, je v svoji 13. številki objavila serijo šestih člankov pod skupnim naslovom »Neka meja od blizu*, v katerih govori o delovanju zavoda za mednarodno sociologijo, ki ima svoj sedež v Gorici in ga vodi prof. Franco De-marchi s svojimi sodelavci.
V prvem članku izpod peresa prof. Demarchija je govor o liku in delu tega zavoda, katerega predsednik je goriški župan Martina. Pisec obravnava ISIG kot čisto znanstveno in aplicirano raziskovanje, dalje govori o znanstvenem raziskovanju v mednarodni realnosti ter v krajevni realnosti. Govor je tudi o vlogi dežele v svobodnem socialnem zavodu.
Tudi drugi članek z naslovom «Prvi rezultati demoskopičnega raziskovanja o položaju na italijansko-jugoslovanski meji* je izpod peresa Franca Demarchija ter navaja zanimive rezultate in raziskave, do katerih je prišel ta zavod pri svojem delu. Kar se tiče slovenske narodne manjšine navajajo ti rezultati, da so na osnovi vzorčne ugo-
pa prometna ureditev v Trstu ne zadošča nenehnemu naraščanju prometa? To ie vprašanje, k.i si ga nehote zastavimo ob dejstvu, da se je v tržaški občini vsoto izterjanih glob zaradi prometnih prekrškov v pičlih štirih letih skoraj podvojila. Po podatkih občine so namreč mestni redarji v preteklem letu izterjali od raznih nro metnih kršilcev nič mani kot 230.702.900 lir. V primerjavi z letom 1966 so se prejemki podvojili, saj je izterjana vsota znašala takrat 116.513.821 lir. Prejemki so od tedaj stalno naraščali. Leto kasneje so prejemki znašali 129.565.502 lir, leta 1968 so znašali 159.758.887 lir, leta 1969 pa 184.015.429. kar je celih 46 milijonov in pol lir manj kot leta 1970.
Te številke nazorno govorijo, da ni le naraslo število motornih vozil, temveč, da se proti, temu po-
stori, saj je iz podatkov občine razvidno, da ie bilo največ glob dodeljenih ravno zaradi prepovedanega parkiranja. Mestno središče postaja vsak dan bolj prometno in ob določenih urah dneva je včasih skoraj nemogoče najti dovoljeni parkirni prostor, zato marsikateri avtomobilist zavozi v prvi prazen prostor, ne glede na to, ali je prepovedano ali ne.
Poleg porastka števila vozil v samem Trstu, je treba prišteti tudi stalno naraščajoči promet jugoslovanskih avtomobilov, ki večkrat dobesedno zasedejo vso tržaško nabrežje.
Prejemke glob uporabijo delno ža namestitev novih prometnih znakov. Za te prometne izboljšave gre 27 odstotkov prejemkov, kar pomeni, da je lani tržaška občina uporabila v ta namen 55 milijonov.
"""'mimiuMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii..	mili..........n
g^IHODNJO SOBOTO, 7. AVGUSTA ZVEČER
Parada najlepših melodij za Zlato rožo Portoroža
Na odru se bodo zvrstili najboljši jugoslovanski popevkarji
>os prvikrat pripravljajo edin-1 Subota, Žarko Dančuo, Alenka Fin-
jc..en° letno glasbeno parado melodij, tarič, Lado Leskovar, Zvonko špj-organizatorji imenovali:, šič, Elda Viler m ansambel Sase ^LODIje, KI JIH IMATE RADU Subote.
Televi,;- ,	,	! Pod dirigentsko palico Jožeta
3ske kamere tn mikrofoni Privška> ki se letos javlja v vlogi cetitransk'h r°dio - televizijskih cen,r°v k°do gledalcem in poslušal-20.35 Prena®ab ?• avgusta 1971 ob Or,, Prito domačo parado: never-- _ena*. Edinstveni ambient Porto-
r0za r	1¥
Ije~ °° Pozornica spretno zamiš-Glasbene prireditve.
PrvQl°c‘en° ie, da bo vsako leto edin s°k°to v mesecu avgustu ta r0 rl>ena manifestacija, na kate-Povah-r0 ie prihodnje leto prvič «e„ najbolj znane kompozitorje ^r0eena».
tor0j letni glasbeni paradi v Por-lovnii. ^ letošnjem letu bodo sode-ia; li Kičo Slabinac, Marjana Der-s!cn V** Dedič, Ljupka Dimitrov-^Nlno Robič, Tihomir Petrovič,
kompozitorja in aranžerja, bo nastopil revijski orkester RTV Ljubljana. Celotna režija je poverjena Antonu Martiju, glasbeni urednik je Dušan Hren, urednik RTV Ljubljana.
Tradicionalni spektakel tevergree-nan, kakor izjavljajo organizatorji, ni festivalskega značaja. To je festival samo v toliko, da lahko nudi dobro sodobno glasbo, ki ugaja starim in mladim. '(Večne melodije», ki jih bomo slišali prihodnjo soboto zvečer iz lepega Portoroža, so vedno žive na ploščah, trakovih... Vsi vokalni solisti, ki bodo nastopili v Portorožu, ne skrivajo zadovoljstva nad izborom melodij, prave parade
Še ena zanimivost iz Portoroža.
Organizatorji so se odločili, da bodo pevci na koncu programa pred televizijskimi kamerami sami odločali kateremu bo pripadala letošnja ZLATA ROŽA PORTOROŽA, darilo domačega kraja.
Organizator je za vse udeležence preskrbel ZLATE ROŽE, ki jih bodo spominjale na «mesto rož» — Portorož in na večer dobre in nam vsem prijetne glasbe.
Jugoslovanska televizija bo poskrbela, kakor se pričakuje, direkten prenos s kolor reportažnim vozilom. Ambient leta, prelepe arhitekture, barve Portoroža v noči z nepozabnimi vtisi, skupno z večnimi melodijami — bodo nam iz Portoroža poskrbeli za nepozaben večer.
Mesto rož nam ponuja svojo kandidaturo za mednarodni spektakel zEvergreena», ki bo naslednje leto
Poletni praznik Juventine privablja vsak večer na štandreško nogometno igrišče veliko ljubiteljev plesa, zabave, pa tudi dobrih klobas in hladnega vrčka piva. Tudi na nogometnem igrišču je v večernih urah toplo, vendarle je vsaj hladneje kot čez dan ali ob isti uri v stanovanju.
Toplo je bilo tudi v četrtek zvečer ko so se na plesišču zbirala mlada dekleta v »vročih hlačkah*. Prireditelji so ta večer posvetili prav niim, kot so ga v prejšnjih letih posvetili dekletom v minikri-lih. Posebna komisija, v kateri so bili «izvedenci», je malo pred polnočjo izbrala dekle, kateri so vroče hlačke najbolj «pašale*. To je Vera Krašček iz Sovodenj, ki je tako v sosednji vasi odnesla lovoriko.
Ples priredi Juventdna tudi nocoj. Tokrat bo večer posvečen starejšim osebam pa tudi mladim, ki so jim všeč starejši plesi, kot so valčki, polke, tangi, fox-trotd in podobno. Z orkestrom bo igral tudi harmonikar. Starejši vaščani bodo nocoj prišli na svoj račun.
Nocoj pa bo na sporedu še tekma v igranju z dvojnimi žogicami, ki so zadnji krik letošnje mode na vseh italijanskih kopališčih. Slišali pa smo v zadnjih dneh njih ropotanje tudi v mestu in v četrtek zvečer na plešišču v Štandrežu.
Zabave na pretek bo tudi v nedeljo zvečer, zaključek praznika pa bo v ponedeljek, ko bodo izvolili Miss Juventino.
na svoji zadnji seji določil kraje in datume za zbiranje podpisov na Goriškem.
V Gorici bodo pobirali podpise danes, v soboto, od 10.30 do 12. ure na županstvu v prisotnosti glavnega občinskega tajnika dr. Palina. Priporočamo vsem protifašistom, ki jim gre za to, da se končno črtajo iz republiške zakonodaje, ki sloni na republiški ustavi, vsi tisti fašistični zakoni, ki so naperjeni proti njej in nam vsem, da podpišejo ta referendum. Vsak naj prinese s seboj kak dokument za legitimiranje.
tovitve prišli do zaključka, da bolj ali manj dobro obvlada slovenščino na področju dežele 13,8 od sto prebivalstva; dalje 12 od sto ljudi čita slovenske časopise, ki se tiskajo v Italiji in 7 od sto jih posluša slovenske oddaje tržaškega radia.
Tretji članek izpod peresa Gian franca Radosa nosi naslov »Tendence javnega mnenja o obmejnih problemih* ter obravnava ta problem ekologično-gospodarskega stališča, etnični problem v luči odnosov z Jugoslavijo, odnos do državne birokracije, ter končno dejanski odnos do meje na obmejnem področju.
Četrti članek nosi naslov »Stališče do etnične diskriminacije med mladino naše dežele*. Napisala ga je Anna Maria Boileau meseca maja letos ter na osnovi tipičnih vzorcev na 650 mladincev od 18 do 25 let, ki so bili pri raziskavi zaslišani, na Goriškem, Tržaškem in v Beneški Sloveniji, s statističnimi podatki nakazuje različne odnose med mladino do obmejnih problemov tudi glede na okolje, oziroma pokrajino, v kateri živi intervjuvani element. Zato je članek podkrepljen z več zanimivimi številčnimi razpredelnicami.
Peti članek je napisal Raimondo Strassoldo ter nosi naslov »Furlanija in vojska*. Članek govori o pozitivnih in negativnih posledicah prisotnosti vojaščine v Furlaniji, zlasti glede na gospodarske odnose in po sledice. Pri tem je seveda tudi govor o vojaških služnostih in o njihovem kvarnem vplivu na gospodarstvo v tej obsežni pokrajini ob meji. Zanimiva je ugotovitev, da »bi morale vojaške služnosti obstajati kot formalen izraz obrambnih potreb države, toda samo v latentnem stanju in naj bi jih dejansko izvajali le v primeru vojne*.
Zadnji članek te zanimive serije, ki sta ga napisala Elena Plezzani in Emidio Sussi, pa govori o »Stališču tiska ob Titovem obisku v Italiji* ter s tem v zvezi navaja statistične podatke o vlogi, ki so jo
pri tem imeli časopisi s te in z druge strani meje. Pri tem je zlasti vidna važna vloga, ki jo je imel Primorski dnevnik, zlasti ob odložitvi prvega obiska, ker je bil ta povezan s številnimi obmejnimi problemi, ki zanimajo našo skupnost.
Vsa serija člankov, na 44 straneh velikega formata, predstavlja jedro celotne številke revije in prikazuje zanimivo delovanje ustanove ISIG Gorici, o datere delu smo tudi v r.išem listu že večkrat in obširno pisali.
Prejšnji večer nekaj pred polnočjo so poklicali gasilce na Tržaško cesto, kjer je nastal kratek stik na avtu fiat 850, ki je last Albina Šuligoja iz Ul. Vallone 29.
Danes dopoldne se bosta v Vipavskem Križu poročila JOŽICA ŠTRANCAR iz Dobravelj na Vipavskem in VLADKO BASTJANČIČ iz Štandreža.
Nevesti in ženinu, ki je poleg drugega tudi raznašalec Primorskega dnevnika v Štandrežu, naše najiskrenejše čestitke.
nikom treh sindikalnih organizacij, ki jih tržiški fašist Guerin toži ker so napovedali politično stavko letos februarja. V zadnjih dneh ie držav, ni pravdnik dr. Marši prijavil sodišču Eli a Zulianija in Achilla Co-lauttija. ki sta «kriva». da so delavci po nalogu sindikatov zasedli tovarno Muccbiut v Gradiški. Zulia-ni in Colautta sta pokrajinska tajnika CGIL in CISL.
Včeraj so prišli na goriško sodnijo trije tajniki pokrajinskih kovinarskih zvez. Renato Papais fFIOM-CGIL), Ottorino Marchesan 'UILM-UIL) in Mirto Dri (FIM-CISL). Tožil jih je g. Agostino Tacchinardi, uradnik v goriški tovarni Nuova San Giorgio. zaradi nekega sindikalnega letaka, v katerem je bil omenjen dogodek, ki se je pripetil prve dni letošnjega aprila.
Takrat je prišlo do naslednjega dogodka. Tacchinardi. ki ie delovodja. je nekemu delavcu pobral iz delovnega predala neke sindikalne izkaznice. Odnesel jih je na ravnateljstvo Tacchinardi ie menil. da je delavec delil izkaznice med delovnim časom, delavec pa ni bil tega mnenja. Delavstvo je proti zaplembi sindikalnih izkaznic protestiralo, nekaj dni pozneje so trije sindikati kovinarjev tiskali in razdelili letak, v katerem so obsojali ta dogodek, ki so ga imeli za ustrahovalnega. Baje je dan pred delitvijo tega letaka krožil neki drug letak v katerem naj bi bile vsebovane besede, ki jih je Tacchinardi smatral za žaljive. Odtod njegova prijava sodišču.
Včeraj, pred pričetkom sodne razprave, za katere je vladalo veliko zanimanje, saj se je na sodišču zbralo veliko delavcev iz o-menjene tovarne, pa ie prišlo do sporazuma. Tacchinardi tzagovar jal ga je odv. Bemot) ie umaknil tožbo, sindikalisti Papais. Marchesan in Dri (zagovarjali so jih odvetniki Battello. Bonadonna in Gi-naldi) pa so podpisali izjavo v kateri izjavljajo, da so izdali samo letak do katerega se ni moč ob reg niti. da niso hoteli s tem žaliti časti nikogar, vendarle pa obsojajo take ustrahovalne metooe.
Podaljšana razstava v Lanterni d oro
V prostorih restavracije Lanter doro na Goriškem gradu že od 8. t.m. razstavlja skupina 21 slovenskih in italijanskih slikarjev obeh strani meje. Po prvotnem programu bi morali razstam zaključiti danes 31, julija. Ker pa je doživela lep uspeh in to tudi s prodajo razstavljenih slik, so se udeleženci odločili, da bodo razstaim podaljšali do konca avgusta. Tudi bodo prodane slike zamenjali z novimi in zbirko še izpopolnili.
Svoja dela razstavljajo naslednji slikarji: Altieri, Castellani, Carbone, Doliach. De Petris. Furlan, Giron-coli. Marini, Masetti, Mauri, Medvešček, Meterc, Monai, Pečanac, Pergar, Piazza, Poian, Tomasin, Trevisan, Tudor in Volarič.
Ženska iz Ronk se je utopila
se je
54-letna ženska iz Ronk včeraj zjutraj utopila v kanalu De Dottori v bližini Vermeljana. O krog 8. ure so njeno truplo našli nekaj kilometrov niže od tega mesta, pri Anconetti v Tržiču, tik pred električno centralo.
Pokojna Elena Cucut por. Ma-ruci, je stanovala v Ronkah, Ul Bombardieri 9. Z doma je šla s kolesom že ob peti uri zjutraj. Mož in sinovi so spali in so se šele pozneje zavedli njene od sotnosti. Naprej od kanala pri Ver-meljarm, predmestju Ronk, so na šli njeno kolo in njeno torbico Takoj so ljudje menili, da se je zgodilo nekaj hudega. Skoraj istočasno so mimoidoči pri Anconetti videli njeno truplo, ki je plavalo proti električni centrali in ga potegnili iz vode.
SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODARSKA ZVEZA in PROSVETNA ZVEZA
obveščata, da do konca avgusta t. I. imata za stranke poletni urnik in sicer od 8. do 13. ure.
Nova bolnišnica «Fatebenefratelli»
Prijava vina
Vsi vinogradniki in drugi, ki imajo zalogo starega vina, ga morajo prijaviti po stanju dne 31. avgusta. Prijavo je treba opraviti najkasneje do 6. septembra. Po tem datumu bodo morali kršitelji plačati globo. Za opravo take prijave se naši vinogradniki lahko obrnejo za pomoč na tajništvo Kmečke zveze v Gorici, Ul. Malta 2-1. tel 26-44.
-* -|jyar-“	^ 'Is ffSSS&sr rs&r*
Podpisovanje za ukinitve fašističnih zakonov
Pokrajinski odbor za referendum /.a ukinitev fašističnih zakonov, ki
Iz goriškega matičnega urada
Dne 29. julija so v goriškem matičnem uradu prijavili 5 rojstev in 3 smrti.
Rojstva: Marianna Peteani, Sergej Podbršček, Cristiano Vanon, A-lessandro MaMardi, Cristina Con-cion.
Umrli: 72-letna Frančiška Lapanja vd. Podgornik; 66-letni šofer Mario Donadello; 51-letna gospodinja Danijela Zavadlav por. Ziani.
VERDI 17.15-22.00: «11 re deUe iso-le», C. Heston in G. Chaplin; kine-maskopski film v barvah.
CORSO 17.00-22.00: »Solo andata*, J. Claude Bouillon in P. Pitagora. Barvni film.
MOUERN1SS1MO Zaprto
CENTRALE 17.15-21.30: »Ora zero: Operazione oro», A. Hopkins in N. Delon; ameriški kinemaskopski film v barvah.
V1TTORIA 17.15: »I turbamenti di una principiante*, C. Reaud in D. Quimet. Kanadski film v barvah; mladini pod 18. letom prepovedan.
Tržič
AZZLRRO: danes zaprto.
i:\CELSIOR 17.30-22.00: .Riuscira il nostro amico a impalmare la sua dolce meta?*. Alberto Sordi m Silva Koščina. Italijanski barvni film.
PRINCIPE 18.00—22.00: »Uno spacco-ne chiamato Hark*. G. Peppard. Ameriški barvni film.
SAN MICHELE 19.00-22.00: «1 bar-bieri di Sicilia*. Franco Franchi in Ciccio Ingrassia. Italijanski barvni film.
J\ova Gorica
SOČA (N. Gorica): »Dan veleposestnikov*, ameriški barvni film — ob 18.15 in 20.15.
SVOBODA (Šempeter): »Mož iz Oklahome*, ameriško-italijanski barvni film — ob 18.30 in 20.30.
RENČE:	»Knez bojevnik*, ameriški
barvni film — ob 20.30.
'\ANAL: «Meč za Brandoa*, ameriški barvni film — ob 20.30.
ŠEMPAS:	»Smrtonosni streli na
Broadwaju», ameriško nemški barvni film — ob 20.30.
PRVAČINA: »Čas za življenje*, francoski barvni film — ob 20.30.
DESKLE: »Bodalo*, ameriški barvni film — ob 20.
Na gornji sliki je maketa nove bolnišnice Fatebenefratelli. ki jo bodo verjetno kmalu pričeti graditi na zemljišču med ulicama Fatebenefratelli in LunghTsonzo Argentina, tik pri železniški progi. Meniški red Fatebenefratelli vzdržuje v Italiji celo vrsto bolnišnic. V Gorici imajo kliniko sv. Justa na Kor-zu Italija, v Ulici Diaz pa upravljajo bolnišnico za starčke V njej je sedaj okrog 250 starih bolnikov, vendarle živijo ti v prostorih stare dotrajane stavbe.
Načrt za novo stavbo je napra
vil inž. Emilio Comolli, bo sedemnadstropna. v njej bo mesta za 250 bolnikov. Imela bo vse naprave naj-modemeje urejene. Po prvotnih načrtih bi znašali stroški za gradnjo in opremo milijardo dvesto milijonov lir.
Pred časom je deželna uprava obljubila za gradnjo te bolnišnice podporo milijarde lir Vendarle se je baje nekaj pri tei podpori zataknilo. ker so nekateri menili, da ni umestno dajati tako velike podpore zasebni bolnišnici. Nekateri so takrat menili, da bi se moral usta
noviti upravni svet, ki bi bil podvržen javni kontroli, kot ga imajo ostale javne bolnišnice. Bajč pa niso upravniki meniškega reda Fatebenefratelli sprejeli te prošnje. Na deželi pa naj bi bili kljub temu našli možnost dati meniškemu redu milijardo lir, čeprav ne v enkratni meri, marveč kot prispevek na plačilo obresti za dobo dvajsetih let. Bajč je ustrezni dekret na deželi že podpisan. Včeraj pa smo se obrnili za pojasnila na različne urade, pa nam ni znal nihče povedati o tem nič konkretnega.
DEŽURNI LEKARNI
V	TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči v Tržiču dežurna lekarna »Al Redentore*. dr. De Nordis, Ul. Fratelli Rosseili 23, tel. 72340.
V	GORICI
Danes ves dan in ponoči v Gorid odprta lekarna ALESANI, U. Carduc-ci 12, tel. 2268.
DEŽURNA CVETLIČARNA Jutri bo v Gorici odprta cvetličarna VOIGTLANDER, Ul. IX Agosto 3. tel. 2433.
31. julija 197'
Predsednik Tito, Dacla Mondaini, Jo ranka Bros in Alberto Moravia
| IZ UMETNOSTNIH GA [.EKU |
Na razstavi «Umetnost in fantastična znanost»
«Mednarodna razstava umetnosti in fantastične znanosti» je naslov velike razstave slik in kipov ki jo je priredil deželni sindikat u-metnikov ob sodelovanju ustanove za turizem. Že lanska taka razstava v deželnem okviru je vzbudila utemeljeno grajo, da je bila vsebinsko prerahlo povezana z nje namenom. Letos so upali, da bodo to popravili z mednarodno udeležbo. Se pa, žal, mnogi povabljenci vabilu niso odzvali. Tako so prisotni le Dunajčana Hun-tenoasser m Meissner ter Jugoslovani Koprčan Zvest Apollonio, Stevan Knezevič in Krsojanovič iz Beograda
Je pa razstava vendarle zanimiva. ker jo dopolnjujejo dela takih italijanskih mojstrov sodobne likovnosti kot so to Capogrossi,
........................................im.m.....
INTEBVJV UOBAVIE V ITALIJANSKEM TEDNIKU H ESPBESSO*
Predsednik Tito o nekaterih najbolj pomembnih problemih
Zadeva preosnove v Jugoslaviji ■ Doktrina Breznjeva o omejeni suverenosti * Odnosi med Jugoslavijo in Italijo ■ Pereča zadeva Bližnjega vzhoda - Vietnam in Nixon 0 navzočnosti sovjetske mornarice v Sredozemlju ■ Albanija in Jugoslavija
Italijanski tednik «L'Espresso» prinaša v svoji zadnji številki dolg intervju, ki ga je imel pred dnevi na Brionih s predsednikom Titom italijanski pisatelj in publicist Alberto Moravia. Alberto Moravia se je pogovarjal s predsednikom Titom poldrugo uro in je bil, kot je razvidno iz uvoda v intervjuju, navdušen nad Titom, ki da je pri svojih 80 letih «ena zelo redkih danes živečih osebnosti, ki se lahko smatrajo za zgodovinske, ker se je zgodovina povsem istovetila z njihovim osebnim življenjem*. Se več, Moravia za Tita pravi da «v teku zgodovine je on pustil za seboj mnoge in njega ni prehitel skoraj nihče*.
Alberto Moravia in predsednik Tito sta se v začetku intervjuja najprej pogovarjala o sedanjih ereosno-vah v Jugoslaviji, glede česar je predsednik Tito poudaril, da je do določenih politično-ideoloških napetosti prišlo v Jugoslaviji zaradi razlik v gospodarskem razvoju posameznih republik, zato pa se prav sedaj »trudimo rešiti problem s tem, da damo več tako političnih kot 'upravnih pravi« posameznim narodnostim*. Ta proces reorganizacije naletava na odpor posameznikov, ki imajo centralistične težnje. Po Titovem mnenju dobivajo ti ljudje pomoč in oporo v tujih krogih, »ki ne vidijo radi združene Jugoslavije, organizi -rane na načelih samoupravljanja*.
Ko predsednik Tito nato pojasnjuje ustanovitev predsedništva republike. ki šteje 22 članov, in ko obrazloži njegovo sestavo po republikah in pokrajinah, načne problem gospodarskega razvoja v deželi, kjer je prišla do izraza velika, naraščajoča razlika med stroški in možnostmi. »Življenjski stroški — je dobesedno dodal Tito — so se dvignili in to je pripomoglo k povečanju i-dejno-političnih napetosti. Vendar bi bilo krivično ne poudariti, da se je kljub tem in podobnim težavam življenjska raven neprestano dvigala. Splošni gospodarski napredek se ni dosegel na račun ekonomskega razvoja posameznika*.
V naslednjem vprašanju Alberta Moravie in odgovoru predsednika Tita zvemo, da obstajajo v Moskvi in Pragi skupine jugoslovanskih ko-minformistov, ki se trudijo, da bi prišlo v Jugoslaviji do sprememb. »Mi jih poznamo in vemo tudi, kdo jih podpira,* pravi Tito. »Gre za staliniste, ki bi hoteli, da se vrnemo k stalinističnemu centralizmu izpred leta 1947».
Ko nato Moravia in Tito govorita
o Brežnjevi »omejeni vrhovnosti*, pravi predsednik Tito, da je podobna doktrina nesprejemljiva, da pa ta doktrina ne predstavlja nobene nevarnosti za Jugoslavijo, ker je Jugoslavija sposobna »se primerno postaviti po robu kakršnemu koli stanju, ki bi ga povzročilo izvajanje te doktrine*. Ob tem pa predsednik Tito doda. da so uradne sovjetske osebnosti pri nekem srečanju s francoskimi predstavniki nedavno »demantirale obstoj teorije o omejeni suverenosti*. »Končno pa se postavlja vprašanje, ali je bolj nevarno govoriti o omejeni suverenosti ali pa z orožjem vsiliti omejeno suverenost kot to počno Združene države v Vietnamu?* je dobesedno rekel Tito.
Ta del intervjuja se je zaključil z vprašanjem Alberta Moravie, ali obstaja kaka sovjetska penetracija na Balkanu in kakšni so njeni cilji.
Predsednik Tito je odgovoril, da se ne da govoriti o sovjetskem prodiranju na Balkan, pač pa da gre bolj za medsebojno nezaupanje med Vzhodom in Zahodom.
Na vrsti Je bilo nato vprašanje, ali bo navzočnost sovjetskega bro-dovja v Sredozemlju ustvarila nove odnose sil in kako bi to moglo vplivati na odnose med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Na ti dve vprašanji je predsednik Tito odgovoril, da je sovjetsko brodovje v Sredozemlju, po njegovem v glavnem zato, da »moralno podpira arabske dežele v njihovi obrambi pred izraelsko napadalnostjo*. Po Titovem mnenju je za Sovjetsko zvezo veliko bolj nevarna navzočnost ameriške mornarice in oporišč na tem področju. Istočasna navzočnost obeh brodovij v Sredozemlju — ameriškega in sovjetskega — pa bi mogla povzročiti tudi spopad, kajti tam, kjer se ču-je žvenket orožja, prej ali slej izbruhne vojna. Zato je po Titovem mnenju nujno potrebno, da se čim-prej najde rešitev za srednjevzhodni problem. In tedaj se bosta obe bro-dovji, ameriško in sovjetsko, vrnili domov in »prepustili Sredozemsko morje obalnim deželam, katerim to morje dejansko pripada in sicer Jugoslaviji, Italiji, Franciji, Španiji, Turčiji, arabskim deželam itd. it,d.»
V razgovoru med predsednikom Titom in Moravio so bila nato na vrsti vprašanja Bližnjega vzhoda, Sueza in zadeva palestinskega ljudstva. Predsednik Tito je rekel, da je rešitev tega vprašanja težka, ker je stanje zapleteno in ker se je zadeva razširila v mednarodni konflikt. Kot bi vse to ne bilo dovolj.
ni med Palestinci nekega skupnega stališča. Po Titovem mnenju je rešitev možna le, če se izraelske čete umaknejo s področij, ki so jih zasedle v šestdnevni vojni. In če je res, da bi se nekateri palestinski voditelji hoteli vrniti na vse svoje prvotno ozemlje, je tudi res, da so Izraelci na teh ozemljih marsikaj spremenili in so zato želje Palestincev v pravkar omenjeni obliki bolj iluzije kot resnična možnost. Seveda bi bilo treba najti rešitev za Palestince na področjih Gaze in Cisjor-danije, česar pa ne sprejmejo Izraelci. Arabci in Judje so skozi stoletja živeli v miru, dokler niso v Izraelu prišli do veljave sionisti — so pred tremi leti Palestinci rekli Titu ob njegovem obisku v Alžiriji. Palestinci bi želeli, da bi se ustvarila »nova laična in demokratična država, v kateri bi Arabci in Judje mogli živeti brez medsebojnih trenj*. O problemu Bližnjega vzhoda je predsednik Tito rekel, da postaja iz dneva v dan težavnejši, da v Jordaniji Huseinovi vojaki streljajo na palestinske begunce, namesto da bi se borili za osvoboditev svoje dežele, da je to absurdno stanje posledica strahu, ki ga nekatere arabske dežele imajo pred socializmom in da je ta strah tudi vzrok sporov med posameznimi arabskimi državami.
V obširni panorami, ki sta jo pregledala Tito in Moravia v svojem razgovoru, je prišla na vrsto tudi Albanija, za katero je predsednik Tito rekel, da so se njeni odnosi »z našo deželo močno izboljšali*. Pred nedavnim sta bila imenovana
STANLEY KRAMER O MOSKOVSKEM FESTIVALU
MOSKVA, 30. — Ameriški režiser Stanleg Kramer je rekel, da je smešno, da ZDA uradno bojkotirajo moskovski mednarodni filmski festival. Kramer je k temu dodal, da tako on kot mnogi drugi ameriški filmski ljudje prisostvujejo moskovskemu filmskemu festivalu pa čeprav je a-meriško zunanje ministrstvo sklenilo in določilo, da ne bo poslalo uradne delegacije na to moskovsko mednarodno prireditev, ker da so na neki tovrstni prireditvi pred leti predvajali protiameriške filme.
tudi veleposlanika. «Med nami in Albanijo je važno, da imamo dobre odnose, kajti jadranska obala je v pretežni meri jugoslovanska,* je rekel predsednik Tito.
Kar se tiče odnosov med Jugoslavijo in Bolgarijo, je bistvo problema v tem, da Bolgarija ne priznava obstoja makedonske narodnosti. To pa razburja in jezi Makedonce in tudi vse Jugoslovane. Mi nočemo priključiti Makedoniji Makedoncev, ki živijo v Bolgariji, toda zahtevamo, da uživajo vse pravice, ki pripadajo neki manjšini*.
Z Italijo Jugoslavija nima posebnih problemov. Čeprav v preteklosti ni bilo vedno tako. Za te težave so bili krivi iredentisti, toda tako v interesu Italije kot Jugoslavije je »vzdrževati dobre odnose, kajti obema je pri srcu stabilnost tega dela sveta*. »Pred nedavnim sem bil v Italiji in sem imel priložnost ugotoviti, da so odnosi med Jugoslavijo in Italijo odlični. Tudi vprašanje nekih manjših popravkov meje se more postopoma rešiti,* je rekel predsednik Tito.
Pregled problemov, ki sta jih predsednik Tito in Moravia obdelala, bomo zaključili z vprašanjem Vietnama. Na vprašanje Alberta Moravie, ali vidi Tito kaj novega, kar bi moglo privesti do miru v Vietnamu, je Tito odgovoril, da je vse to odvisno od ZDA in še predvsem od nadaljnjega razvoja razmer v samih ZDA. Nixon doslej zares ni imel sreče v svoji politiki. Njegova litika je bila prava polomija, kot je izkazalo tudi v Kambodži, Nixo-nova vietnamizacija spora pa je nesmisel.
če je nemogoče zmagati na omejenem področju, je nesmiselno konfliktno področje še razširjati. »Pred tremi leti — je dobesedno rekel Tito — je prišel v Jugoslavijo Harri-man in razpravljali smo tudi o vietnamski zadevi. Tedaj sem rekel, da bi bila edina rešitev v tem, da bi v Sajgonu vzpostavili začasno vlado, ki bi jo sestavljali predstavniki raznih strank. Vlada bi ne bila povsem socialistična pač pa demokratična. Harriman je odobril to rešitev. Mi, Jugoslovani, imamo izkušnje v tem, ker smo ob koncu vojne imeli koalicijsko vlado, v kateri so bili tudi predstavniki begun ske vlade. V tujini so mislili, da do poslednji na koncu prevladali. Pa ni bilo tako. Dežela je hotela imeti socializem. Tudi v Vietnamu bi mogli vzpostaviti takšno vlado s predstavniki nasprotnih si strani.*
po-
se
bo-
TOUe SVETINA
145.
V KAS A
DRUGA KNJIGA
»Beležite v tem pogledu uspehe?«
((Oprostite, gospod major, to veste bolje kot jaz. Nisem postavljen za to, da bi sodil o učinkih izvajanja reda, ki mi je predpisan.«
«Dobro!» Je dejal Wolf in odkorakal k dvema starima
lipama.
«Ali ni škoda teh dveh dreves, toliko da ju niste uničili s svojo brezbožnostjo! Ali mar tudi drevesa služijo komuni stični revoluciji? Ce ne boste prenehaM streljati ljudi ob lipah, se bosta ti dve lipi posušili. Kakšna škoda! Zakaj ne upo rahljate kolov?«
Von Graff se Je ustavil ob deblu lipe, ki bi jo komaj objela dva moža, in ae zagledal v skorjo, razcefrano od kro gad, ki se je sušila in odpadala. Po razpokah so se lepili koščki tkanine in sledovi krvi. Celo drobne koščice so obvisele po špranjah, pomešane z drobci Izstrelkov.
«Tudi to smo počela na željo sodišča. Ustrelitve na tem mostu je odredil vaš predhodnik, nšloga pa ni še nihče preklical,« se je nevoljno branil Guck. «Razen tega pa mi je vaš predhodnik prav ob teh dveh lipah dejal: ,Ne morem videti dreves te vrste. Lipa je slovansko drevo. Vse, kar me spona ta mrčes, naj gre k vragu!’«
«Jaz se borim z ljudmi in ne z drevjem. Zato upoštevajte mojo želijo in prizanesite tem drevesom.«
Ko so si ogledali z vseh strani zastraženo in utrjeno po-
slopje ob cerkvi, so obiskali še kuhinjo, umivalnice in delovne prostore.
«Kolii!ko gostov ima danes vaš hotel in kakšna je njegova normalna zmogljivost?« je vprašal Wolf.
««Tisoč dvesto glav, gospod major. Vse Je natlačeno, do zadnjega kotička. Pri petsto ljudeh bi se še dalo vzdrževati red, čeprav je bilo v mirnem času v tej kaznilnici največ tristo kriminalk.«
Potem so v spremstvu dežurnega, poveljnika in namestnika obšli jetniške prostore. Vse je bilo nabito polno. Na povelje «mimo» so se jetniki v vsaki sobi postavili v vrsto in ravnodušno gledali v vrsto oficirjev, ne vedoč, čemu so prišli, iz oči jim je odseval strah: morda so prišli izbirat talce? Obisk večjega števila mož z mrtvaškimi glavami na kapah ni nikoli pomenil nič dobrega.
Wolfu je izrabljeni, jedki zrak v sobah kmalu presedel, toda potrpel je, da bi obremenil ideologa novega reda von Graffa s poraznimi vtisi. Namenoma se je zadrževal v sobah dalj časa, kot bi bilo potrebno. Pogovarjal se je z jetniki, zmerjal paznike zavoljo nereda in nečistoče, skratka, obnašal se je kot šolski nadzornik, ki bi rad napredoval.
Ko so si ogledali jetnike po sobah — v nekaterih se je gnetlo tudi po štirideset ljudi, moških ali žensk — so se po kamnitih stopnicah spustili v pritličje in kletne prostore, kjer so bile samice.
«Zdaj smo si ogledali drhal, tu doli pa vas bom seznanil z boljšimi gosti, ki imajo lastne apartmaje,« je smeje dejal Wolf von Graffu, ki je bil že bled in je ves čas molčal. Zavili so v dolg, mračen hodnik, kjer so se vrstile celice-samice. Vanje so zapirali na smrt obsojene ln tiste, ki so jih ožigosali kot velike hudodelce ter upornike proti hišnemu redu. Službujoči paznik jim je odgrinjal line na vratih. Skoznje so kukali drug za drugim v mračne luknje, kjer so na betonu ležali pretepeni ljudje, kot bi bili mrtvi. Redko kdo se je zganil. Pogreznjeni v obup ln srd so le z leskom v očeh izražali onemoglo sovraštvo.
((Pogledali bomo nekaj najbolj trdih, gospod kapetan, da
Ličim, Fontana, Deluigi, Saetti, Vedova, Leonor Fini in celo slavni Dali, a ta le i grafiko.
Je pa v njih bore malo fantastične znanosti.
Tega so se pač zavedali mnogi in zato razstavljajo izven konkurence, ne tekmujejo torej za nagrade. Le te so zasluženo prejeli naslednji umetniki: veliko zlato kolajno kipar Novello Finotti iz Verone za kip z naslovom «Za neko zdravljenje». zlato odličje vladnega komisariata je dobil ligo Guarino iz Milana za sliko Elektronski vrt*, zlato odličje tržaške pokrajine je pripadlo Tržačanu Devetti za olje cPlavi planet», Tržačan Vittorio Motton je dobil tudi zlato kolajno Tržaške hranilnice za posrečen prizor «Fiziološka smrt planeta».
Za uspeh razstave pa so se potrudili nekateri tržaški slikarji. Tako Trojanis s plastično »Po-šastjo», Bressanutti z «Zadnjo grudo*, Palmerini z oljem ^Privid v vesolju*. Pisani z veliko «Spontano hibernacijo», pa še Guido Antoni. Fantinijeva, Colo-ni, Bomben. Cornachin, Chersi-cla, Marani, brata Daneo, Franco Orlando in Fante.
Drugi pa so ostali bolj ali manj v mejah dosedanjega izražanja, tako tudi edina naša zastopnika, mojster Černigoj in njegov u-spešni učenec Vecchiet.
Kot že rečeno, razstava ne doseže postavljenega si cilja, ki pa je zelo ambiciozen, ker zares redki so slikarji, ki so resnično obdarjeni z ustvarjalno domišljijo fantastične znanosti. Zato je večina del boli ali manj nad-stvarno izpeljana. Je pa zamisel prirejanja in nadaljevanja tovrstnih razstav hvale vredna, ker bo sčasoma nie odziv v svetu prav gotovo narasel in privabil vrhunske umetnike tovrstne ustvarjalnosti. MILKO BAMBIČ
PARIZ. 30. - Alain Delan, Simone Signoret in Jean Tissier igrajo glavne vloge v nekem filmu, ki ga Pierre Granier - Deferre te dni snema po nekem Simeno-novem delu. Simentm je sinonim detektivke, v filmu, o katerem je govor, pa ni toliko kriminala, kot neke druge zadeve, ki bi je ne mogli točno opredeliti.
Gre za zgodbo nekega moškega, ki beži pred policijo in se zateče na neko kmetijo, kjer kmetica — vdova že v letih skuša z vsemi silami voditi in rešiti kmetijo, ki bi ji jo ožji sorodniki njenega pokojnega moža radi iztrgali iz rok.
KIBERNETIKA ODPIRA VEDNO NOVE MOlNOSTi
KJE SO DEJANSKE MEJE «MISLEČIH» STROJEV?
Najprej ločimo struj? od avtomata ■ Kaj je pravzaprav kibernetika Ameriški stroj, ki glasovne zvoke spreminja v telegrafski kodeks
Naši razgovori o prihodnosti so največkrat razgovori o tehniki. Zelo pomembno za nas je, da ugotovimo česa so naši pomočniki — stroji — sposobni, kaj lahko napravijo in česa ne morejo.
Stroje smo navajeni ocenjevati po njihovi moči, proizvodnosti, po njihovi fizični moči. Večina ljudi še danes ne razlikuje stroja od avtomata. žal se pojem »avtomat* po-gostoma uporablja zelo neprecizno, razblinjeno in kratko in malo celo nepravilno. Avtomati se ločijo od navadnih strojev po tem, da vodijo sami sebe. Na splošno je še vko-reninjeno mnenje, da se vsak avtomat, pa naj bo njegova zgradba in naloga kakršnakoli, vedno loči od človeka po kakšni posebni lastnosti, načelni toposti ali neumnosti. Res je, da so najpogostejši današnji stroji še zelo daleč od popolnosti. Povsod, prav povsod, je zataknjena množica gumbov, ročic, številčnic. In vedno sede pri brezumnih strojih umni ljudje.
Bo to stanje vedno trajalo?
Najbrž ne, saj se že danes gradijo stroji s takimi svojstvi, ki se zdijo večini ljudi neverjetni in nemogoči. Vendar so se že pred leti pojavili prvi upravljajoči stroji, ki so postali človeku svetovalci in nadzorniki nad drugimi stroji. Lahko zgradimo stroje, ki imajo spomin in logiko ter so sposobni učiti se na svojih dosežkih in napakah in se izpopolnjevati, sposobni so predvideti bodočnost — načrtovati torej svoje delovanje tako, da bi pripeljalo do določenega rezultata. Načela zgradbe in delovanje teh strojev niso povezana z nobeno panogo tehnologije, osnovo zanje moramo iskati v mladi, zanleteni in nadvse privlačni vedi — kibernetiki.
Že sam naziv («kibemčtes» je starogrška beseda, ki pomeni »pilot*, «vodeči») definira kibernetiko kot vedo o upravljanju in kontroli — to pa so )>osebne lastnosti takih sistemov, ki jih imenujemo visoko-organizirane. Te sisteme imenujemo tudi avtomate, ker se lahko samoupravljajo. Sem prištevamo torej tudi živa bitja in celo ljudi. S tako uporabo termina «avtomat» se marsikdo ne bo maral strinjati, zakaj ljudje si navadno predstavljajo, da je avtomat nekaj togega, brezdušnega, nesposobnega za pestro delovanje. Toda v besedi »avtomat* ni nič več kakor navedba, da deluje ta sistem sam, brez vmešavanja od
zunaj, saj pomeni ta beseda v grškem izvirniku »samodejen*.
Za svoje sklepe o zakonih avtomatizma črpa kibernetika dejstva iz najrazličnejših, včasih silno zamotanih pojavov, kot je, denimo, začetek in razvoj življenja, obstoj organizma v mejah življenjskega cikla, vedenje živali, vedenje človeka in njegov jezik, njegova znanost, graditev umetnih tvorb človeka, vedenje strojev-avtomatov tja do najbolj zamotanih med njimi.
Kibernetika je inženirjem odkrila celo množico že gotovih avtomatov z najvišjo stopnjo dovršenosti. To so — rastline, živali in ljudje sami. V anatomskih preparatih, v zapisnikih opazovanj poskusnih živali, celo v zakonih dednosti odkrivamo obrazce za ustvarjalno posnemanje ter vire plodnih tehničnih idej.
Kibernetično modeliranje s pomočjo elektronskih aparatov dosega že danes rezultate, ki se bodo mnogim zdeli senzacionalni in neverjetni, čeprav je simuliranje vseh funkcij živega organizma za današnjo tehniko še nedosegljivo. Tu mislimo predvsem na najpopolnejši naravni sistem, na človeške možgane. Ne glede na hude duševne napore in ne glede na velikanski obseg raziskovanj, ki so zajemala zgradbo možganov — njihovo anatomijo in njihovo delovanje-vedenje, znanost še ni odkrila skrivnosti delovanja možganov. Izraženo je bilo celo mnenje, da je to nemogoče napraviti, češ da je za popoln opis delovanja kakega sistema potreben večji sistem kot je tisti, ki ga opisuješ, ter more torej delovanje možganov razumeti edino zmožnejši u-stroj kakor so oni sami. Toda za ta neveseli sklep ni resnih razlogov. Saj za nas ni tako zanimivo opisati sestav možganov do zadnjega atoma, ne zanima nas skrupulo-zna reprodukcija pojavov v vseh njihovih slučajnih podrobnostih. Zanima nas najti vsebinsko tehtne, zelo ekonomične modele tistega, kar je v njih skupnega, stalnega in bistvenega, nekaj splošnega, kar je v možganih kateregakoli človeka in se ohranjuje v vsakem času. Samo kibernetika lahko pomaga biofiziki in fiziologiji živčnega sistema obvladati zadnje skrivnosti možganov.
Velikanska večina elektronskih računskih strojev se danes uporablja za avtomatično izračunavanje, vendar omogočajo ti stroji najrazličniej-
Čolni v kriškem portiču
še uporabe. Oglejmo si nekatere ki so posebno zanimive.
Pred leti so v raziskovalnem cen' tru »Bell Telephone Laboratories* izdelali napravo Vocoder, ki je v prvi vrsti namenjena za pretvarja nje glasovnih zvokov v telegraf S'1 kodeks. Stroj za sedaj sprejema s8' mo moški glas z dobro dikcijo, ven' dar upajo, da ga bo mogoče s & som izpopolniti. Govorno upravljanj strojev je zelo mikavno, ker bi pravilo določene sitnosti, ki so P0, vezane s programiranjem in P*1' pravljanjem podatkov.
še bolj zanimiva pa je drul8 vest, da so napravili tudi obratne operacijo — »črkovnim* besedam 50 dali glas. Temeljni princip tej’ stroja sloni na ugotovitvi, da J* vsak jezik mogoče razstaviti na d* ločeno število osnovnih foneme''1 Teh niti ni toliko, kakor bi se n* prvi pogled zdelo: angleški 'fl5* je recimo sestavljen iz kakih sl" osnovnih fonemov, italijanski pa iz sedemdesetih. Prvi stroji 88 le nebogljeno lepili fonem na fone1*1 kakor jim je bilo ukazano v Pr* gramu, zato so bile izgovorjene h* sede sekane, brez pravega nagi*8* in akcenta. Danes lahko taki stroj' že tudi pojejo, sicer še malo P*j' mitivno, vendar brez večjih P«8*1' štev nad intonacijo. S časom P* w najbrž mogoče dati pisanim bese-dam vnaprej izbrano barvo «izraz» itd. Tako bi lahko doseg" avtomatično dubliranje filmov j* tujih jezikov, pri čemer bi se Prl izgovarjavi besed v prevodu ohr*' nila individualnost glasu tujega j gralca, kar je posebno važno, reCt mo pri petju.
INŽ. ŽARKO URS,C (Nadaljevanje sledi)
OVEN fod 21. 3. do 20. 4.) IzbolJ5*' ne okoliščine vam bodo pomagale, & se boste izvlekli iz neke zagate. dovolite, da bi nesporazum še frdi zaostril star spor.
BIK (od 21. 4 do 20. 5.) Strast ** tveganje vas lahko privede do predvidenih nevšečnosti. Posvetite vr čer dobremu čtivu.
DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) ^ lidne osnove, ki ste jih nekoč y položili, bodo zdaj obrodile. Mof“* se vam bo izpolnila želja, ki vam J* pri srcu.
RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Vaše a«-bicije niso v skladu z možnostmi. v z njimi razpolagate. Prehodne te#*' če čustvenega značaja.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Ne bite izpred oči realnosti. Postavite 8* po robu svojemu slabemu razpolof*-nju.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) & spuščajte se v negotove podvige, 1" kaj časa boste živeli med upanji in strahom.
TEHTNICA (od 23. 9. do 22. J0.’ Povečala se bo napetost med vam> ^ sodelavci. Nasmehnila se vam bo 8t* ča v ljubezni.
ŠKORPIJON (od 23. 10. do 21.
Če hočete v nekem tekmovanju *B1* gati, bodite previdni. Kratko potov*' nje z zelo srečnim koncem.
STRELEC (od 22. 11. do 20. l2,’ Imejte več zaupanja vase, zakaj P*! ložnosti vam ne bo manjkalo. Gri*1' no stanje se bo izboljšalo.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. ^ Morda boste primorani braniti čast. Obkroženi boste od pomirjajo1-*' ga vzdušja.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 3.) \ boljšajte organizacijo svojega dela ne izgubljajte poguma. Ne zlorabi te svojega položaja.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) D*’10 vam ne bo nič lahko. Spopadli se ^ ste z nasprotniki. Neki prijatelj v . bo pomagal rešiti nekaj drobnih všečnosti.
boste videli, s kakšnimi tipi imamo opravka in s kakšnim težaškim delom se ukvarjamo v operativi.«
Zarožljali so ključi ln verige. Paznik je odpahnil težka vrata. Pred njim Je na po-1 ležal na pol slonel slok, močan človek s črnimi lasmi, ki so mu padali na razmesarjeno čelo.
«Ta ne pove nič, še svojega imena ne. Ujet je bil ranjen, 7 oznako bataljonskega komisarja na rokavu. Poglejte! Nobene avtoritete nima vodstvo tega zavoda. Predrzni pes niti ne pozdravi nemških oficirjev! Ne znate jih naučiti osnovnega reda! Ce niti tega ne zmorete, kako jih boste pripravili do priznanja?«
«Dvigni se, pes ušivi!« je zavpil namestnik poveljnika, stopil v celico in Jetnika sunil s škornjem. Jetnik brez imena pa jih je prezirljivo, s krvavimi očmi gledal izpod čela. Opiral se je na roke s polomljenimi členki in odrgnjeno kožo in molčal.
Poveljnik je nemočno pogledal namestnika. Ta se je izprsil, zaklel in s pestjo udaril jetnika po obrazu, da je z glavo butnil v steno.
((Dvigni se, če hočejo s tabo govoriti nemški oficirji!«
Vse prizadevanje je bilo zaman. Namestnik se je umaknil, upehan in zelen od jeze.
«Ta Je še bolj trmast kot tisti v Idriji,« je pomislil Wolf. Zavoljo von Graffa je vztrajal, čeprav mu je bil obisk že odvraten. «No, kako? Ali ga ne boste spravili na noge?!«
((Poizkusite vi!« je dejal namestnik žandarju, ki jih je spremljal.
Ta je počil s petami. Wolf si ga je ogledal. Bil je že slišal zanj. Tega vzornega žandarja so jetniki krstili za ((Konjsko smrt«. Spominjal ga je na pasjega dreserja, čeprav se je od njega razlikoval po zunanjosti. Lopatasta ušesa so mu prešerno štrlela od visoko postrižene glave, goste črne obrvi je imel zraščene nad ozko skupaj vsajenimi očmi, pod nosom pa brke, pristrižene po fiihrerjevem vzorcu.
Navalil je na jetnika kakor hud pes, ki ga spustiš z verige. Zgrabil ga je za vrat in ga dušil. Pustil mu je le toliko sape, da se je jetnik v bolečinah zvil in se skušal
braniti, da bi prišel do zraka. To pa je pomenilo napad uradno osebo. Wolf, ki je že videl nešteto podobnih pri70^’ je ledeno mirno gledal, kako von Graff bledi in skuša knti razburjenje. To mu je bilo všeč, zato je skušal prdgt^ stvar do skrajnosti.
Po tem uvodu je ((Konjska smrt« uporabil svoj prei šeni trik, s katerim je često spravljal jetnike pokonci- .7 lopatasto roko je segel trmoglavcu med noge in čvrsto stis^, Z drugo pa ga je držal za suknjič na prsih in ga sk^ dvigniti. Jetnik je zaječal ln se vzpel na kolena, žandarJfiV, roke pa so ga dvignile in potisnile v kot. Tu je obstal 1 povešeno glavo, kot bi bil pribit k zidu.
«Zelo dobro!« je dejal Wolf. «Zdai gremo lahko napi^'?
Ko je žandar spustil jetnika, se je le-ta sesedel, K , bi ga prerešetal rafal. ((Konjska smrt« si Je z robcem obri^
5irnri» sa je z roDcem od*1
krvave členke na roki, potem pa sl je popravil unifor^0' «TaIe žandar je rojen zločinec,« je pomislil Wolf. se je izkazala za pravilno moja teorija, da rojen zločini’ ki ima za izvajanje hudodelstev premalo poguma in parhe^' kaj rad postane pomožni polioaj.«
Odprli so Se nekaj celic, kjer se je «Konjska smrt* zadovoljstvo vseh izkazal kot mojster svojega poklica. 9*° , ca hodnika so se ustavili pred sestreljenimi vrati. V njih^‘ sredini je bil obris človeške postave, ki so ga bile napr»vi krogle. «Konjska smrt« je gospodom slovesno odprl vr»l* in znašli so se pred končno steno, kjer je viselo nekaj veL,'. ob železnih kavljih — tu so privezovali jetnike, ki s> s£ r kršili zoper hišni red ustanove.
«Vidite, gospod kapetan! To je primer slepega streljanj®' Ce hočete, vas lahko preizkusimo, kako zadenete po občb^’ Moža privežejo na ta del stene in zapro vrata. Gre { kdo ga bo zadel in kam, ne da bi ga videl.«
«Res mi ni do tega, gospod major.«	f
«To je ideja mojih prednikov. Jaz se ne uk var j arh takšnim športom, ker ne verjamem v uspešnost tovrstne,‘ pritiska.«	t
Stena je bila pokrita s še svežimi krvavimi lisami, ot<]e
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
VESLANJE
p^Padal, med opekami pa so tičali sploščeni izstrelki.
°tem so se spustili v obokano zasliševalnico .V njej so ^Pričakovan trije Wolfovi ljudje z izpostav, ki so tu za-3 svoje jetnike.
ci ‘ a-diljujte in ne dajte se motiti. Mi smo samo opazo-. formalnega procesa dela v tej ustanovi.))
^Petan von Graff si je ogledal okrvavljeni prostor, od je zaudarjalo kot iz klavnice. Nič rii rekel, v želodcu ►jj ' je obračalo. Bežno je preletel obraze treh mlajših eh podoficirjev in enega oficirja SS, ki so jim žareli g v službeni vnemi.
«tS -pa je visel starejši jetnik, le za ped dvignjen od tal. ^iern	primerek brbljavega človeka, ki nam je s čve-
bi k- ZarneSlil preiskavo in nam stvari bolj zapletel, kot [a bil molčal. Gre za odkritje široke mreže, ki je oskrbo-3 ndite z obvestili in hrano ter jim opravljala kurir-službo.»
topili so v kot in prisluhnili bolj ali manj šablonskim C~nJ®m, ki so jim sledili udarci z gumijevko in pasjim ■j) 1 'Volt je posegel v postopek in ga podaljšal. Za brbljav-1 Pripeljali neko žensko, ki je trdila, da ni kriva, da tuj,, Ve in da so ji stvari, ki so bile v njeni torbici, pod-je V°n Graff je imel priložnost videti, kako so jo vsi pretepli. Vsak izmed njih ji je primazal nekaj Predpisanih za poostreni postopek z jetnikom. Po lej|Cl m po hrbtu se ji je krvava koža kmalu zlepila z j6 ‘ Sele ko jo je eden z gumijevko usekal po prsih, jfhesvestila in so jo odnesli.
m 80 pripeljali moža, ki Je takoj padel na kolena, g0v<*il, da bo vse povedal, še preden se ga je kdo vij™ • in medlel že ob pogledu na vrvi, verige, stole in ism' pa je visel in jih je nekaj dobil, je spet vse utajiL ga je bjj ovadil, da se pri njem ustavljajo kurirji in to , °skrboval ranjenega sorodnika. Ko so ga začeli teme-fah	je tako nečloveško rjul, da je njegov smrtni
Oif brehajal nanje in jih navdal s tesnobnimi občutki. 1 hil ponorel, če bi bilo to trajalo male dlje. Skrajno
zoprno mu je bilo prisostvovati takšnim zasliševanjem. Toda vztrajal je zavoljo von Graffa in ostro prijemal zasliševalce.
Pustili so rablje pri delu in si ogledali še kleti, kjer so videli samo priprave, ki so jih uporabljali, če je bila zasli-ševalndca zasedena, in za posebno zakrknjene primere. Od fantazije posameznega zasliševalca je bilo odvisno, kako uporabiti kavlje in okovje v različnih legah. Vsekakor za obešanje za roke in z glavo navzdol.
Wolf je zbadal poveljnika za vsako smet in kazal svoje nerazpoloženje v takšni meri, da je Guck samo pritrjeval in požiral.
Med kosilom, ki je bilo pripravljeno bolje kakor v hotelu, je skušal Guck spraviti oba nadzorna organa v dobro voljo. Kapetan von Graff je bil redkobeseden, mračen in brez teka. Wolf pa je jedel s slastjo, se smejal in se norčeval iz vseh po vrsti.
Po kosilu je poveljnik postregel kapetanu in majorju s knjigami in statističnimi podatki o poslovanju zavoda. Od začetka okupacije je šlo skozi njegova vrata 10.000 ljudi, od katerih so jih polovico izpustili, 4000 poslali v taborišča, tisoč pa postrelili.
•(Gospoda, izvolita pogledati podrobnosti, vse imamo zabeleženo v knjigah. Vknjiženi so vsi primeri, razen tistih, katerih knjiženje je imel vaš urad za nezaželeno. V mislih imam tiste, ki so bili iz posebnih razlogov že vnaprej odpisani.« Wolf je zamahnil z roko, češ da mu ni treba razlagati tehnike knjigovodstva.
Za nekaj časa sta se major in kapetan zatopila v knjige. Von Graff je radovedno prelistaval trdo vezane knjige z lepo-pisno pisavo in skrivnostnimi oznakami ob posameznih imeni!, katere mu je sproti tolmačil Wolf.
((Vidite, dragi moj kapetan, to je težaško delo. Vse kar ste si ogledali, je potrebno na poti k zmagi, s posebnim cdjem, da čimprej napravimo to deželo nemško.«
«Zelo dobro! Vidim, da se udejstvujejo v zavidljivem obsegu in z ostrino, ki ima zdrav namen,« je dejal von Graff, ki še ni bil uredil svojih vtisov.
Po pregledu knjig se je major Wolf pogovarjal s pooblaščenci policijskih izpostav gestapa in z upravo zaporov. Zbrali sc se v jedilnici uprave. Wolf je začel točno ob napovedani uri:
((Povabil sem vas zato, da spraznimo to podmornico. Napolnila se je čez mero, in to po naši krivdi. Preiskovalni postopki so predolgi, zapleteni in čedalje manj učinkoviti. Preveč uporabljate palico in premalo pameti. Ugotovil sem, da ne razumete smisla poostrenega postopka z jetniki. Ne dajemo vam prostih rok za zabavo, temveč zato, da bi iztisnili iz sovražnika skrivnosti,)) je z globokim glasom poudaril Wolf in si prižgal cigaro. Medtem ko jih je ošteval, je ves čas švigal po njih s pogledom, kd, je bil oster kakor britev in ni poznal ugovora. Poleg njega je sedel von Graff, ki si je zia to priložnost nadel krinko arijske vzvišenosti. Pazljivo je spremljal Wolfa, sproti beležil njegove misli in jih razčlenjeval.
((Opozarjam vas, da se odmikamo od naših osnovnih delovnih metod in dajemo duška nevrotičnim popadkom. Ponovno vas opozarjam na izkušnje, ki smo jih pridobili v boju s Kominterno. Najprej poskusite vse, da človeka premamite in pridobite zlepa. Sele če to nič ne pomaga, uporabite silo. Ne pozabite na osnovno psihološko pravilo: postopnost. Nikoli prevelike doze naenkrat! Ne morem vam dovoliti, da mti s površnostjo uničujete dragocen material. Od mene zahtevajo prvovrstno agenturo, ker brez nje ne morejo uspešno voditi vojnih operacij. Delajte s hladnim razumom in ne vdajajte se čustvom. Ne gre za to, da se maščujemo nad nedolžnimi. Nam gre za uporabnost vsakega posameznika. Kot limono oženimo samo tistega, ki pojde v krtovo deželo. Samo mrliči ne govorijo več. Ne dopuščajte, da bi tisti, ki jih izpustimo, postali nevarni in zagrizeni nasprotniki. In tudi to vedite, da meni ni do mrličev. V roke mi pošiljate ljudi, ki so povsem izgubili voljo do življenja. Ti nam pomagajo toliko kot nič. Večkrat sem že rekel, da iz škatlice za globin ni moč napraviti zlate ure!«
Visoko pristriženi izvajaloi Wolfovih odredb, ki že dolgo
moški
1.	Klaus Dibiasi (It.) 567,24
2.	Giorgio Cagnotto (It.) 565,15
3.	Penti Koskinen (Fin.) 449,58
ATLETIKA
PADOVA, 30. — Na pokrajinskem atletskem tekmovanju v Padovi je postavila Donata Govoni nov italijanski rekord na progi 1000 m s čaisom 2’47”1. Ta rezultat je za 7 desetink boljši od prejšnjega rekorda.
MLADINSKA KOŠARKA V TRŽIČU
NA MLADINSKEM SP ■ BLED
Vzhodni Nemci v vseh finalih
PO IZJAVAH V ČASOPISU FRANKFURT RUNDSCHAU
OD DANES DALJE V B. TOPOLI IN SUBOTICI
■C «s»
Jugoslovani imajo v
BLED, 30. — Vzhodni Nemci so v današnjih polfinalnih na-sl mladinskega svetovnega ve-ega prvenstva na Bledu naj-Us,peh: v vseh sedmih disci-^ mah so namreč uvrstili v veliki • 8 e svoje posadke. Dobro, kot vj*«’ so se odrezali Jugoslo-v	iroajo kar štiri posadke
ni 1 bnalu, kar jim doslej Usdpi ^60 nikoli. Italijanom je čolna0 ,avrsbb v veliki finale dva 6 a ; velikem finalu (od 1. do sadke^St£^ boc^° nastopale te po-
ČEtVEREi
L Nemčija “barija ^Nemčija
jjrijefeka zveza
Nizozemska
CV0JEC «BREZ»
\ Nemčija Jugoslavija t Nemčija o petska zveza
^garija
°anska
SRip
s
»Sr*
DvojEc «s»
Eanada
4tka zveza
v' j^emčija
C?nija
tETVEREC «BREZ»
2. feja
fet?
u8oslavija
D°EBl
zveza
‘E SCULL
n^jetska *r«ncija
°SMEREc
»»sr**
JSoija
l	zveza
^osSja
y P,NALE (od 7. do 12. mesti
tETV«*EC
^Jska
7*ca
Jugoslavija
Kanada
toV°JEC .BREZ,
V%*l»wsta
ŽŽ?"*
7*
'ancija
sKlp
feska
fes*
S*C ,s,
?5fka
j^ijaaVija
. Nemčija
*Tve*ec ,brez»
švtaSl°vaška
Lahka zrnata Jugoslovanov
Sinoči se je v Tržiču začel mednarodni mladinski košarkarski turnir za pokal Tržiča, na katerem nastopajo naslednje mladinske ekipe: Jugoslavija, Avstrija, Češkoslovaška in Italija
Po predvidevanju se občinstvo turnirja ni udeležilo v večjem številu, tako da je potekal v dokaj hladnem vzdušju.
Jugoslavija - Avstrija 80:51 (44:19)
JUGOSLAVIJA: Milovanovič 10, Volaj (k) 8, Zaloker 4, Kičanovič 7, Macura 6, Miličevič 12, Beraus 8, Kalijevič 9, Delibasič 8, Djokič 2, Lazarevič 0, Grgin 6.
AVSTRIJA: Hausenberger 8, Kau-ner 2, Klaubaus 4, Poigher (k) 14, Austaller 0, Zajbel 12, Palfi 0, Soukuk 6, Hilbert 2, Hitheller 3, Heller 0.
SODNIKA: Zambelli (Italija), Glen (češkoslovaška).
PROSTI METI: Jugoslavija 8:16, Avstrija 5:16.
V prvi tekmi je Jugoslavija z lahkoto premagala Avstrijo, ki je bila
tehnično in telesno slabša od Jugoslavije. Tekma je bila v bistvu dober trening za jugoslovansko ekipo, id je brez naprezanja odpravila skromne Avstrijce, med katerimi je dobro igral le Poigher. Jugoslovani so na splošno vsi dobro igrali.
Po tekmi smo vprašali jugoslovanskega trenerja Novosela za mnenje in nam je dejal: »Tekma je bila za nas precej lahka, čeprav je bila hala preveč topla. Težka srečanja nas šele čakajo.*
V drugi tekmi večera je Italija premagala Češkoslovaško z 88:58.
Drevi bo igrala Italija proti Avstriji (20.30), Jugoslavija pa s ČSSR (22.00).
niških turnirjih igra v dvojicah skupaj z Američanko Casalsovo.
Julie M. Heldmari
je trenutno na sedmem mestu svetovne teniške lestvice. V zasebnem življenju je časnikarka in odlično jezdi. Leta 1969 je zmagala v Rimu, Bruslju in Moskvi. Lam se je težje ranila v roko, toda letos je zopet v dobri formi. Je izredno čvrsta in zato igra odlično na zemlje-nih igriščih.
Fran;oise Durr
igra izvrstno v dvojicah, kjer je zmagala štirikrat zaporedoma na mednarodnem teniškem turnirju v Franciji in po enkrat v ZDA ter Italiji. Njen najboljši udarec je volej.
Ta kalifornijski študent je združil šport in umetnost v isto aktivnost: medtem ko skoči v zrak, hitro nariše na platno nekaj črt
iiiiiiiiiiimmiiiiiiminMMiiiiiiiiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiniii
velikem finalu štiri posadke, Italijani pa dve
Na Borovem deseteroboju rekordno število atletov
DANES IN JUTRI NA STADIONU CREZAR V TRSTU
NOGOMET
BUENOS AIRES, 30. - Izvršni odbor Južnoameriške nogometne zveze je sklenil, da bodo odigrali prvo tekmo, veljavno za medcelinski pokal med ekipama urugvajskega Nacionala in nizozemskega Ajaxa, 31. oktobra v Montevideu. Povratna tekma bo v Amsterdamu, morebitna tretja tekma pa v Londonu.
• Fabij Ruzzicr, mladi in obetajoči Borov atlet
SKOKI V VODO
BOČEN, 30. — Na tekmovanju v skokih v vodo so dosegli naslednje izide:
Stolp (10 m) ženske
1.	Milena Dučkova (Češ.) 330,12
2.	Ingebong Pertmyr (Avstrija) 290,31
3.	Bruna Rossi (It.) 287,39
Norveška
ZDA
V. Britanija Avstrija
DOUBLE SCULL
..........1.......................................................................................iuiiiihi...........................................................>■<■■■„,„
ob, 17.00 — skok v višino. 400 m
NEDELJA
ob 9.00 — 110 m ovire, sledi met diska in skok s palico ob 17.00 — met kopja in 1500 m ob 19.00 — nagrajevanje
Z. P.
KOŠARKA
V	Ragusi se je zaključil ženski košarkarski turnir. Po predvidevanjih je zmagala Češkoslovaška, ki je v neposrednem srečanju odpravila Italijo. V drugi tekmi sporeda so zmagale Madžarke, ki so odpra viie Jugoslovanke.
Rezultati:
Češkoslovaška — Italija 56.39
(32:24)
Madžarska — Jugoslavija 64:51
(27:161
# * *
V	drugem dnevu banskega turnir-
ja so dosegli naslednje rezultate: Splugen — Pettazzoni	98:97
(39:35)
Češkoslovaška — Gillette 93:90
# # #
Prvega avgusta se bodo začele priprave jugoslovanske košarkarske reprezentance v Kranjski gori. Vabilo za treninge so dobili naslednji igralci: Jelovac, Bassin, Marter in Žorga (Olimpija), Skansi (Jugopla-stika), čosič (Zadar), Kneževič, Ko-tarac (Beograd), Marovič, Damjanovič in Ivkovič (Radnički), Kapi-čič, Simonovič in Slavnič (Crvena zvezda), Plečaš, Rukavina (Lokomotiva), Bocevski, Georgijevski (Ra-botnički), Čermak in Žečevič (Partizan), Bezjak (Mladost) in Živkovič (Borac).
Borovci so med glavnimi kandidati za ekipno zmago
Danes zjutraj se bo začelo ob 9. uri na tržaškem stadionu Grezar l.o meddeželno tekmovanje v deseteroboju, ki ga organizira atletski odsek ŠZ Bor.
Poleg atletov Bora so se prijavila že mnoga društva naše dežele in tudi iz drugih dežel (Carabinieri iz Bologne so prijavili kar 10 atletov). Če upoštevamo, da se običajno mnogo atletov vpiše šele tik pred začetkom tekmovanja, lahko ugotovimo, da bo letos nastopilo res rekordno število mnogo-bojcev.
Med odsotnimi pa bo moštvo tržaškega CUS, ki tekmuje prav te dni v Celovcu. Dvomimo tudii o prisotnosti državnega prvaka Ros-settija, ki je prav prejšnji teden nastopil v državni reprezentanci.
Od atletov, ki so se že prijavili, sodijo med favorite prav gotovo Tržačana Vojko Cesar (Bor) in Ful-vio Tassini (Libertas), nevaren pa je tudi Dannisi (Carabinieri). Ekipe, ki se bodo potegovale za končno zmago, bodo seveda Bor, Libertas Trst, Carabinieri Bologna in Torriana Gradišče. Ekipa Libertas Videm bi se lahko prerinila med najboljše le z nastopom že imenovanega Rossettija.
Urnik tekem pa je naslednji:
SOBOTA
ob 9.00 — 100 m. sledi skok v da-
Bolgarija
Belgija
Finska
Poljska
Švica
Jugoslavija
OSMEREC
V. Britanija
Italija
ZDA
Švica
Poljska
Bolgarija
Tekmovanje v malem in velikem finalu se bo začelo jutri ob 14. uri.
1.	— prvi	2 2
	drugi	2 1
2.	— prvi	1 1
	drugi	2 X
3.	— prvi	X
	drugi	2
4.	— prvi	1 1
	drugi	2 X
5.	— prvi	2 2
	drugi	1 X
6.	— prvi	1 1
	drugi	i 2
MONZA, 30. — Italijanski boksar Sandro Lopopob je premagal Belgijca Van Torreja z k. o. v prvem krogu.
Urbančičeva sodi letos ined «močne kartel) jugoslovanske atletike za evropsko prvenstvo v Helsinkih
Športniki LR Kitajske na olimpijskih igrah?
FRANKFURT, 30. - Ljudska republika Kitajska je vzpostavila »zelo zanimive* stike z organizatorji letnih olimpijskih iger, ki bodo prihodnje leto v Milnchnu, na Bavarskem. To je izjavil včeraj socialni demokrat Adolf Miitler - Emmeirt, član nemškega parlamentarnega odbora za šport in olimpijske igre, v nekem intervjuju za nemški časopis Frankfurt Rundschau.
Nemški poslanec je poudaril, da je trenutno s tem vprašanjem v zvezi vse odvisno od Ljudske republike Kitajske same. Razni športni »zaikoni* (kot je n. pr. vprašanje priznanja posameznih držav, katerega baje CIO ne namerava več načenjati) naj bi bili v tem primeru povsem drugotnega pomena.
Pomembnejši naj bi- bili v sedanjem trenutku »dvomi* Pekinga samega, glede možnosti za dober in viden uspeh kitajskih tekmovalcev na olimpijskih igrah v Mtinchnu, po tako dolgi športni izolaciji in odsotnosti kitajskih športnikov z velikih mednarodnih prireditev.
Kitajski olimpijski odbor je izstopil iz CIO leta 1959. Tedaj so Maovi športniki obtožili CIO »imperialističnih mahinacij*. Ljudska republika Kitajska bi se morala zdaj seveda ponovno včlaniti v CIO, če bi se hotela udeležiti olimpijskih iger.
Časopis Frankfurt Rundschau piše, da bo LR Kitajska verjetno prosila za nastop na zimskih 0-limpijskih igrah, ki bodo na sporedu prihodnje leto v Sapporu, na Japonskem. O vsem tem je bilo pred časom že nekaj govora in pred kratkim je sam predsednik Mednarodnega olimpijskega odbora, Amerikanec Avery Brunage, izjavil: »Kitajski so vrata odprta!*.
Kot vse kaže, torej stopa Ki tajska v mednarodno areno dokaj «frontalno», in se pri tem krepko poslužuje tudi športa. Pred kratkim so njeni atleti po dolgem času prvič potovali v inozemstvo, namiziii tenis je bil most, na ka-
Nn teniškem turnirju «Ford Capri Open* v Benetkah sodeluje tudi
Franco! se Durr
terem sta se prvič srečali kitajska in ameriška diplomacija,^ zdaj pa se že govori o nastopu športnikov največ je države sveta v druž bi tekmovalcev vseh ostalih športnikov našega planeta. Kolikor bo do tega res prišlo, bo to ne le velika obogatitev mednarodnega športnega življenja v svetovnem merilu, ampak tudi mednarodnih in meddržavnih odnosov sploh.
TENIS
NEW DELHI, 30. — V prvem dnevu medcelinskega teniškega polfinala za Davisov pokal sta bila dosežena naslednja izida:
Nastase (Rom.) — Mukherjea (Indija) 6:3, 6:3 in 6:4 Lall (Indija) — Tiriac (Rom.)
14:12, 6:3 in 9:7.
iiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiimiiiiiimmmiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiuiiiiiiiiiniiiiiiimiimimmiiiimmimiiiiuiiiiii
TENIS
«F0RD CAPRI 0PEN»
Na turnirju v Benetkah najboljše igralke sveta
V	Benetkah je v teku ženski mednarodni turnir «Ford Capri Open*, na katerem nastopajo vse najboljše teniške igralke sveta. «Ford Capri Open* je eden izmed sedmih turnirjev, ki veljajo za lestvico »Virginia Slims Circuit*, za najboljšo teniško tekmovalko sveta. Turnir se bo končal 1. avgusta. Zmagovalka bo dobila nagrado v znesku dvanajst in pol milijona lir.
Tekmovanja se udeležujejo vse najboljše teniške igralke z izjemo Avstralke Courtove in letošnje wim-bledonske zmagovalke Goolagongo-ve. Če ne bo velikih presenečenj, bi morala osvojiti prvo mesto ena izmed teh športnic: Biliie Jean King, Rosemary Casals, Kerry Melville, Judy Heloman in Fransoise Durr.
Italijanske barve bodo branile Pe-ricoli, Porzio in Bassi. Te tekmovalke lahko upajo le na dobro uvrstitev, saj je njihov vstop v polfinale skoro nemogoč.
«Ford Capri Open* je prva tovrstna manifestacija v Italiji in se je udeležuje veliko število gledalcev, posebno mladih.
Življenjepisi najslavnejših tekmo valk, ki nastopajo na turnirju v Benetkah:
Judy Tegart Dalton
Doma je iz Avstralije, zmagala je leta 1969 skupaj z Margareto Court v dvojicah na vvimbledou-skem turnirju, na francoskem in na avstralskem prvenstvu. S Karen Krantzcke je pripomogla Avstraliji k zmagi na Federation Cup. Leta 1968 je zmagala na mednarodnem teniškem turnirju v Nemčiji in je bila finalistka v Wimbledonu. Lani je med drugimi premagala tudi Ri-cheyevo, Kingovo, Casalsovo in Jonesovo. Servira zelo dobro, uporablja mnogo «spin» udarcev ter ima veliko moči.
Ann Haydon Jones
je najslavnejša angleška teniška igralka. Leta 1961 je zmagala v Parizu, 1966 je bila prva v Parizu in v Rimu. Leto kasneje je zasedla drugo mesto v Forest Hillsu. Trikrat se je uvrstila v wimbledonski finale, kjer je 1969 tudi zmagala. Igra z levico, njen najboljši udarec je volej.
Biliie Jean Moffitt King
V	letih 1965, 1967 in 1968 je zmagala povsod, kjer je nastopala. Časnikarji so jo izbrali leta 1967 za najboljšo športnico sveta. 34-krat je osvojila prvo mesto na mednarodnih teniških turnirjih.
V	Wimbledonu je bila enajstkrat prva, v Forest Hilisu pa kar štiri-najstkrat. Lani so jo večkrat operirali na kolenu, kljub temu pa še vedno nastopa. Na mednarodnih tc-
Mlade košarkarice na EP
Na prvih treh prvenstvih je zmagala SZ
BEOGRAD, 30. — V Bački Topoli in v Subotici v Jugoslaviji se bo jutri začelo 4. evropsko košarkarsko prvenstvo za mladinke. Prijavilo se je 12 reprezentanc, katere so organizatorji razdelili v dve skupini tako:
1.	skupina (Bačka Topola)
Belgija
Škotska
Izrael
Italija
Poljska
Sovjetska zveza
2.	skupina (Subotica)
Bolgarija
Madžarska
Nizozemska
Švica
- Češkoslovaška Jugoslavija
Po zaključku kvalifikacijskih srečanj v obeh skupinah se bodo po tri najboljše ekipe iz vsakega dela tekmovanja uvrstile v finalno sku pino, za mesta od prvega do šestega. Te peterke bodo igrale v Subotici.
Vse ostale reprezentance pa se bodo zbrale v Bački Topoli, kjer bodo igrale za mesta od sedmega dalje.
Velike favoritinje tega tekmovanja so mlade, a visoke sovjetske igralke. Te so namreč premočno osvojile tudi vse tri naslove tega prvenstva, v letih 1965, 1967 in 1969.
Letošnje evropsko košarkarsko prvenstvo za mladinke se bo zaključilo 8. avgusta.
KOLESARSTVO
BRUSELJ, 30. — Znani belgijski kolesar Eddy Merckx je sklenil, da ne bo nastopil na svetovnem kolesarskem prvenstvu v Mendri-siu, če ne bo belgijska kolesarska zveza vključila v ekipo njegovega prijatelja Josepha Spruyta.
KOTALKANJE
Avgusta na Opčinah kotalkarski tečaj za začetnike
Športno društvo Polet priredi na Opčinah v prvih dneh avgusta tritedenski tečaj kotalkanja za otroke, ki bo razdeljen na dve začetniški kategoriji: od 4. do 6. leta starosti in od 6. do 12. leta starosti. Tečaj za otroke od 4. do 6. leta se ho zaključil brez izpitov in ne bo imel nadaljevanja. O-troci od 6. do 12. leta pa bodo morali opraviti zaključni izpit. Najboljši bodo nato prepuščeni v nadaljevalni tečaj, ki se bo zaključil junija prihodnjega leta.
Podrobnejše informacije v trgovini čevljev Malalan na Opčinah. Proseška ulica 18, telefon 212-136, kjer tudi sprejemajo prijave.
niso bili več dorasli množičnosti oborožene vstaje in njerum spreminjajočim se oblikam, so pokorno kimali in si pridno beležili majorjevo razlago.
Wolf je namenoma govoril bolj ostro in globokoumno čeprav ni verjel v uspeh svojih besed. Saj je poznal svoje ljudi, ki so že leta nadomeščali pamet s silo in kvaliteto dela s kvantiteto surovosti. Prav dobro je vedel, da je že prišel čas, ko morajo sami sebi z nečim dokazovati ,da so še privrženi stvari, ki postaja počasi izgubljena.
Zato je poudaril:
»Namesto primitivnih surovosti izvajajte inteligentno na silje, drugače bomo izgubili ugled pred tistimi, ki so nam zaupali ta posel. Tudi general je za to, da bi odslej več za parali m manj pobijali. Takoj ko spraznimo zapore, aretirajte vse, ki so sumljivi in v preiskavi. Bodite si na jasnem da pomeni srečanje z našo ustanovo za vse šibke ljudi močna zaviralno sredstvo! Pri močnih in nevarnih tipih pa deluje v obratni smeri. Na srečo je takih malo, ta vrsta je že skoraj vsa v hosti. Naš udar bo zadel pomagače in sredince. Komunisti pa hočejo biti mučeniki! Ne privoščite jim tega užitka! Prav je, da se vsi čimprej seznanijo z moralo sile. Mno. žično zapiranje ima globok pomen. Vsak, ki ga izločimo iz delujoče skupine, pa če mu kaj dokažemo ali ne, ni več tisto, kar je bil, ko se vme. Ni deležen pomilovanja ali priznanja za to, kar je prestal. Postane jim sumljiv. Odnosi z njim se ohlade. Ce gre za sposobnega človeka, ki bi nam lahko mnogo škodoval, ga zavro pri napredovanju in obsodijo na postransko vlogo. Ce ti spodrsne in padeš v gnojnico, ne dišiš več po vijolicah in nihče si ne želi, da bi bil v tvoji bližini. Ustvariti moramo totalno zmedo. Naj se izdajajo med seboj. Prav je, da tudi obračunaVajo med sabo in se pobijajo, kolikor jih Je volja. Potrebujemo kalno vodo, v njej bomo lovili velike ribe,« se je zadovoljno zarežal Wolf, vsi njegovi podrejeni pa so se pritrjevaje nasmihali in odobravali njegove zamisli.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo TRSI	Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638
Podružnica	GORICA	Ul 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82
Uprava	TRST	Ul Montecchi 6/II Telefon 95 823
Naročnina
Mesečno 1 100 tir — vnaprej, polletna 6 100 lir celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvi 15 500 lir	g SFRJ posamezna Številka t.— dinar, mesečna 14,— din, letna	140.— din,
Poitni tekoči račun	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
31. julija 1971
Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v L|ublianl 501-3-270/' »ADIT* - DZS, Uubliana Gradišče 10/U nad telefon 22 čut
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca trgovski 200. finančno
upravni 300, legalni 400, osmrtnice n so?a'ie 700 Ur »Mali ** | 50 lir beseda Oglasi za tržaško in gunSko pokranrip se naročaiO fj upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Socie'A Pubbliciti Itali*™ ‘
Glavni urednik Stanislav Renko	__ trJ
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdala In tiska .* ^
ZARADI TRČENJA LOVSKEGA LETALA V ^BOEING 727»
Stodvainšestdeset mrtvih na Japonskem: najvecja nesreča v zgodovini letalstva
Huda letalska nesreča se je pripetila tudi v Franciji, kjer je strmoglavilo vojaško letalo in povzročilo smrt 37padalcev
Skupina ljudi po nesreči opazuje razbitine enega od ponesrpcen.ii ,al
(Tele foto AN S A)
TOKIO, 30. — Danes se je na Japonskem pripetila ena najhujših letalskih nesreč vseh časov, ko je civilno letalo »boeing 727* japonske družbe AH Nippon Airlines trčilo v vojaško letalo vrste »Sabre*. Na krovu civilnega letala je bilo 155 potnikov in 7 oseb posadke, ki so vsi umrli v nesreči. Edini, ki se je rešil je pilot voiaškega letala, id je skočil s padalom.
Civilno letalo je odpotovalo danes zjutraj iz Sappora in je bilo namenjeno v Tokio, ko ic trčilo v vojaško letalo približno ob sedmi uri (do legalnem času) To je strmoglavilo na tla blizu mesta Hanama. Takoj po trčenju se je pilot civilnega letala radijsko povezal z letališčem v Sendaliu. vendar se je radijska zveza pretrgala nekaj minut pozneje Reševalne skupine so našle razbitine' civilnega letala v gorskem predelu severne Japonske, blizu Tihega oceana, kamor so v prvem trenutku mislili, da ie padlo letalo. V razbitinah so odkrili 38 ožganih trupel, medtem ko so ostala trupla raztresena daleč naokoli; tri so našli tudi trideset km daleč od kraja, kjer je padlo letalo.
Vojaško letalo je bilo skupno z drugim »lovcem* na navadnem poletu za vajo. Pilot drugega letala je po nesreči izjavil, da ie videl približevati se civilno letalo na levi in je dejal tovarišu naj se spusti nekoliko niže in zavije na desno. »Potem sem videl*, je nadaljeval pilot, »prednji del lovca ki je trčil v eboeing 727» Ta se je oddaljil proti jugu in ie puščal za s oboi dole »rep* belega dima*.
Predstavnik japonske letalske družbe ie izjavil, da se ie Po ra: diu slišalo iz civilnega letala neki glas, ki je kričal: »Na pomoč... tu-kaj Ali Nippon... nemogoče ie obvladati letalo*. Radijska zveza se je nato prekinila in o letalu niso zvedeli ničesar več. dokler niso našli razbitin. Predstavnik letalske družbe je nato dejal, da so bili v j glavnem potniki japonske narodno-1 sti, le dva med njimi sta bila tuj-! ca. Tudi posadko so sestavljali v glavnem Japonci, le motorist ie bil J Američan.
Pozneje se je izvedelo, da ie_ pi lot lovskega letala 22 letni Yošimi I&ikavva samo vajenec z majhnim izkustvom letenja. Policija je naznanila, da bodo mladeniča ki je sedaj v bolnišnici na ogledovanju, aretirali, ker ie. po prvih izsledkih preiskave, zašel v zračni prostor. ki je rezerviran trgovskim le; tatom Policijski organi so tudi mnenja, da ie mladeničev inštruktor kriv, ker ie precenil pilotovo sposobnost.
Tudi podpoveljnik japonskih o-1 brambnih sil je dejal, da ie po nje-1 govem mnenju pilot lovskega letala zakrivil nesrečo in da ie njegov inštruktor precenil njegove zmož nos ti.
To ie že druga huda letalska nesreča, ki se ie v tem mesecu pripetila na Japonskem 4 julija je namreč padlo letalo notranjih i prog in pri nesreči ie izgubilo živ- i ljenje 68 oseb. Današnia nesreča ,ie morda največia letalska nesre ča vseh časov, sai ie dr sedaj največ ljudi, 154. umrlo mam 1969 leta, ko ie venezuelsko letalo strmo glavilo na vas Zirumo. Danes pa jih ie umrlo 162 PARIZ. 30. - Huda letalska nesreča, pri kateri je izgubilo življenje 37 vojakov, se je danes pri-'
petila na Francoskem. Takoj po vzletu je na vojaškem letalu izbruhnil požar in pilot je skušal prisilno pristati, vendar manever rrvu ni uspel in letalo jc strmoglavilo ter se razbilo ob koncu vzletišča.
že biblija. Pojav so opazili na obalah Floride in južne Kalifornije.
Rdečo barvo je treba pripisati nekaterim planktonskim elementom, :i obarvajo vodo rdeče, rjavo ali elenkasto. Vsebujejo snov, ki je v določeni koncentraciji nevarna, tako va ribe kot za človeka. Biologi ameriške ribiške službe so izjavili, da koncentracija strupa še ni nevarna za ljudi. Kljub temu pa odsvetujejo uživanje nekaterih rakov.
Napoleonske granate pri Naborjetu
TRBIŽ, 30. — Pri Naborjetu so našli štiri granate, od katerih je vsaka tehtala 100 kg. Segajo v napoleonske čase, našli pa so jih med kopanjem v strugi reke Bele, nedaleč od ruševin trdnjave Hezel. Tri od štirih granat so v zelo dobrem stanju in so verjetno ohranile svoj eksplozivni naboj.
Letalo bi moralo prepeljati na položaj skupino padalcem, ki so vadili v skokih z višine, vendar .ie strmoglavilo še preden ie ao-bro vzletelo
Največ sreče je imel milanski pilot Felice Camellini, ki je danes strmoglavil v svojim turističnim letalom. Vendar je letalo padlo v gozd in drevesa so ublažila njegov padec, kar ie rešilo pilota, ki ni dobil niti praske.
Rdeča plima v Floridi
VVASHINGTON, 30. - Po črnih plimah, ki uničujejo obale raznih morij, so se sedaj pojavile tudi rdeče plime, o katerih sicer govori
Barnardov pacient se počuti boljše
CAPETOWN, 30. — Zdravstveno stanje Adriana Heberta, 43-letnega Barnardovega pacienta, se je spet izboljšalo. Poročilo bolnišnice Gmote Schuur ne objavlja nobene podrobnosti, kaže pa, da Hebert nima več težave z dihanjem, kot prejšnjo sredo, ko so ga morali podvreči traheotomiji.
Je policija aretirala morilca
Simonette Ferrero?
MILAN, 30. — Ali je prišlo do preobrata v preiskavi za ugotovitev morilca Simonette Ferrero?
Policija in karabinjerji s0 danes priprli mladeniča, o katerem je govorila neka ženska, ki redno potuje z milanskimi lokalnimi vlaki. Ta je sporočila preiskovalcem, da je na vlaku večkrat videla približno 25 let starega moškega, ki je pozorno opazoval noge vseh prisotnih žensk, nakar je ponavadi privlekel iz torbe riož, s katerim se je potem igračkal. Od časa do časa je vzel iz žepa tudi notes, v katerega si je nekaj zapisoval.
Policija je mladeniča izsledila v nekaj urah. Do sedaj so sporočili samo njegovo ime, ne pa priimka. Imenuje se Giuseppe, pri njem so našli notes, ki so ga iskali. Kaže da mož ni popolnoma uravnovešen, saj si je med drugim zapisal nekaj kratkih beležk kot n. pr. »Sovražim vse ženske*, »Iti in ubiti jih* in podobno. Noža vsekakor v njegovi torbi ni bilo. Giuseppe je
trenutno v umobolnici, kamor so ga prepeljali, ko so ugotovili, da z njim nekaj ni v redu.
Preiskovalni organi medtem sledijo tudi drugim sledem. Iščejo približno 40 let starega moškega, visokega 175 cm, ki je večkrat nadlegoval ženske po katoliški univerzi. Ponavadi se je predstavil kot ladijski inženir. Kaže tudi, da se je vedno oblačil v temno, kar bi morda utegnilo pojasniti dejstvo, da ni nihče videl morilca Ferrerove, ki je zelo verjetno bil ves okrvavljen. Na temni obleki krvavi madeži, ne bi prišli do izraza tako kot na svetli. Dejstvo pa je, da paznik Mario Bacci, ki zatrjuje, da je videl vse
ŠE 0 D0C0DKU V TRŽIČU
Zaslišanje Boneziijev
Policija zaslišuje tudi ostale osebe, ki so bile žrtve nasilneg. dejanja - Tazio Bonezzi bo okreyal v 40 dneh
Včeraj je bilo v Tržiču mirno. Policijska in sodna oblast zaslišujeta priče predvčerajšnjega dogodka na županstvu. Že v četrtek zvečer so na policijskem komisariatu zaslišali nekatere priče. Včeraj zjutraj pa še druge ljudi, ki so bili na županstvu, ko sta bila župan Versace in nekdanji župan Romani zaprta v županovi pisarni.
Včeraj zjutraj je v bolnišnici trži-ški pretor dr. Finazzer-Flori zaslišal ranjenega Tazia Bonezzija. Nič ni znano o tem zaslišanju. Tazio Bonezzi je izven nevarnosti in bo ozdravel v 40 dneh. Njegov oče Otto pa je zaprt v goriškem zaporu.
O četrtkovem dogodku se seveda v Tržiču precej govori. Ljudje v kavarnah, v trgovinah, na delovnih mestih komentirajo ta dogodek. Vsi so mnenja, da je stvar povezana z dejstvom, da so Bonezzijevi pred leti
ne. grožnje z orožjem, izsiljevanja in nedovoljene nošnje orožja.
tiste, ki so prišli v soboto zjutraj Prepustili občini mestno avtobusno na katoliško univerzo, ni videl ni- službo.	...
kogar, ki bi imel okrvavljeno o- I P° zadnjih vesten bosta oce in sin bleko.	I Bonezzi sojena zavoljo vdora v pisar-
Pričakujejo konec sveta
MADRAS, 30. - Nekaj desetin Američanov, zahodnih Nemcev, Kanadčanov in Avstrijcev se je zbralo od začetka julija v taborišču v Tirunelveliju v državi Madras v Indiji. Gre za privržence 51-letnega «brata Lawria», ki trdi, da se mu je prikazal Jezus Kristus in da mu je povedal, da se bliža konec sveta, do katerega naj bi prišlo leta 1977.
Kaže, da so člani te skupine prodali vse, kar so imeli ter da sedaj živijo v kočah in pod šotori. Kraj, kamor so se zatekli, je pri Coutal-lamu, kjer je tudi prekrasen slap.
»Brat Lawrie» pra* med drugim, da konec sveta ne bo prizadel njegovih privržencev.
KLJUB MANEVROM DEMOKRŠČANSKE OPOZICIJE
Še vedno «dobro vzdušje* na pogajanjih o Berlinu
Štirje veleposlaniki se bodo ponovno sestali 10. avgusta
BONN, 30. — štiri ure je trajal , cler Brandt «prodaja Berlin*. , današnji’ sestanek med veleposla-1 Sami veleposlaniki so danes P1?, niki ZDA, Francije, Velike Brita- j sejo in po njej izjavili, da ^ nije in Sovjetske zveze; to je že kumenti, ki .jih je objavila revy šestindvajseto srečanje v osemnaj «zastareli» ter da ne bodo_ ,nr“ stih mesecih, na katerem skušajo nobene posledice za pogajanja. <
že pa, da prav danes, prvič po
ni klin rtkAllflfi
predstavniki štirih sil naiti rešitev perečega vprašanja bivše nemške prestolnice.
Na predvečer današnjega sestan- ;	7 ^ -------------'iiriiiZ, ie
ka je vladalo v zahodnem Berlinu stanke o Berlinu. Značilna J*
precejšnje zaskrbljenje, da se...M !
bi na pogajanjih, ki so se pozitiv-1 ',alca' Posianma «rjoura no odvijala, nekaj zataknilo. Zahod-; va*- kl Je de-|a' da ,a rJ-iv
mesecih, ni bilo občutiti tistega ' lovnega* in »konstruktivnega* v*®* ja, ki je označeval štiristranske s*
.	r-»	1 •	rt Sil___ U» '
žSSSSSr*! i ckj sat »ssf a
onemogočila pogajanja, od katerih bivalstvu*.
s t srsaSSja rt. \	Ha?
skvo in Varšavo. Zadnji tak poskus ! vl je sprožila revija «Quick» (pod pokroviteljstvom skrajno desničarskega prvaka CDU/CSU Straussa) z „ , , objavo «tajnih dokumentov*, iz ka- ! va4' clohro*
nai hii Hiln rnvuiHno Hn Iran- 1 VOril O «zan
stične kot v zadnjih tednih:
coz Sauvargnargues je samo
............■umi....Himni.....i...........................i...mm....milim............................................»m...................
Vedno ostrejši spor po sklepih CK UIL
Glasovanje v centralnem komiteju označeno kot napad na sindikalno enotnost - Izjave treh zveznih tajnikov UIL
jal, da je bilo »vzdušje kot po , Anglež Jackling i«
»ih „,i hi hii. razvidno, da k,a-	o<‘S23>
zultatih*. Naravnost enigmatičen <Z je bil Sovjet Abrassimov: »Vse
RIM, 30. — Sindikalni zvezi UIL grozi razbitje? Vprašanje, ki si ga zastavljajo v zadnjih dneh o-pazovalci, je toliko bolj upravičeno danes, ko so polemike v samem vrhu sindikata zavzele izredno ostrino.
Trenja med tremi strujami UIL — Socialdemokratsko, republikansko in socialistično — obstajajo od nekdaj, spor pa je izbruhnil z vso silovitostjo na zadnji seji centralnega komiteja, ko je večina v CK obsodila početje kovinarske zveze UIJ M, ki se je zavzela za e-notno linijo vseh treh kovinarskih sindikatov. Socialdemokratska in republikanska struja sta z enim g'asom razlike prevladali nad .socialistično, ki1 je zagovarjala sklep kovinarjev. Dejansko pa se je s tem sklepam večina v UIT, postavila na stališča, ki so odločno v nasprotju z vsemi dosedanjimi prizadevanji na poti k sindikalna e-notnosti.
V polemiko so danes posegli vsi trije zvezni tajniki UIT,: socialist, Ruggero Ravenna, socialdemokrat Lino Ravecca in republikanec Raf-faele Vanni. Ravenna je izjavil, da je sklep kovinarjev UITJVr v popolnem skladu z linijo, ki je prišla do iizraza na razpravi v CK UIL, ter da ima vso podporo socialistične struje v sindikalni zvezi. Skrajno polemično noto pa je objavilo tajništvo Ravenne; v njej je rečeno, da je sklep CK UIL nezaslišan poskus uveljavljanja načel, ki jih zgodovina sindikaliz-
			

TRST A
7.15, 8.15, 11.30, 12.15, 14.15, 17.15, 20.15, 23.15 Poročila: 7.30 Jutranja glasba; 11.35 šopek slovenskih pesmi; 11.50 Veseli motivi; 12.10 Poklici; 12.40 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba z vsega sveta; 15.55 Oddaja za avtomobiliste; 16.10 Operetne melodije; 16.30 Plesna čajanka; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost m prireditve; 18.30 Koncert v sodelovanju z deželnimi glasbenimi ustanovami; 19.50 Ansambel «Iron Starš*; 19.10 Svet v očeh slovenskih popotnikov; 19.25 Jazz; 19.40 Zbor E. Adamič iz Ljubljane; 20.00 šport; 20.35 Teden v I-taliji; 20.50 Radijska kriminalka; 21.35 Orkester Kostelanetz; 21.45 Vabilo na ples: 22.45 Zabavna glas ba.
TRST
12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran.
KOPER
7.30, 8.00. 12.30, 14.00, 15.30, 20.15 in 23.30 Poročila; 8.10 Jutranja glasba; 9.30 «20.000 lir za vaš spo red*; 10.00 Z nami je...; 10.30 Pio šče; 11.00 Znane melodije; 11-30 Sodobni pevci; 11.45 Popevke; 12.00 Glasba po željah; 14.05 Ansambli lahke glasbe; 15.05 Mehiške melo dije z ansamblom T. Garret: 15.15 Popevke za poletje; 16.00 Spored RL: 16.30 Sestanek ob juke boxu; 17.15 Zapojmo in zaigrajmo: 18.10 Pevec dneva; 18.30 Znane melo di.je: 19.00 Izbrali ste; 20.00 Orke ster in zbor J. Dankvvorth: 20.30 Spored RL; 23.20 Plesna glasba: 74 00 Spored RL.
NACIONALNI PROGRAM
7.00. 8.00. 13.00. 15.00. 20.00 in 23.05 Poročila; 7.10 Simfonična glasba: 8.30 Jutranje popevke; 9.15 Vi in jaz; 11.00 Puccini, Tosca, 3. dejanje; 13., 15 Preizkušajo se di-
S0B0TA, 31. JULIJA 1971
letanti; 14.09 Nagradna oddaja;
15.10	Neposredni prenos iz Houstona o »Apollu 15»; 16.15 Oddaja za bolnike; 17.00 Izžrebanje loterije.
17.10	Veliki variete; 19.30 Glasba iz filmov; 20.20 Jazz; 21.05 Koncert sopranistke L. Maragliano in tenorista D. Barionija; 22.10 Sodob ni italijanski skladatelji.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 10.30, 13.30 18.30 19.30 in 24.00 Poročila; 7.40 Pojejo No madi in E. Jannacci; 8.40 Za nas odrasle; 9.35 Strnjena komedija:
10.05	Plošča za poletje; 10.35 «Bat to quattro»; 11.35 Plošče; 12.30 Weekend z Raffaello; 14.00 in 18.00 Kako in zakaj; 14.05 Plošče; 15.40 Popoldanska oddaja; 16.35 Alto gra dimento: 17.30 Izžrebanje loterija: 19.15 Plošče; 20.10 Goldoni: »Le femmine puntigliose*; 22.40 Skeči;
23.05	Lahka glasba.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.15 Nabožna glasba; 12.20 Simfonična glasba; 13.00 Medigra: 14.00 Glas ba za klavir; 14.40 Simfonični kon ceri; 16.10 Sodobna italijanska glas ba; 19.15 Vsakovečemi koncert; 21.30 Simfonični koncert dirigira G. Pretre: 22.45 Radijska drama.
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek:	9.00
Mannheimska šola; 10.20 Arhiv plošče; 11.00 Medigra; 12.30 Današnji in včerajšnji interpreti; 13.30 Verdijeva nabožna glasba; 14.15 Bee thoven.
SLOVENIJA
7.00, 8.00,	10.00, 13.00, 15.00,
19.00, 20.30, 23.00 Poročila; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Pionirski tednik; 10.35 S Pihalnim orkestrom RTV Ljubljana; 11.15 Pri vas do-
HfiP
cimi ansambli; 14.30 Priporočajo vam... 15.10 Igrajo veliki zabavni orkestri; 15.30 Poje basist Tomislav Neralič; 16.30 Glasbeni inter-mezzo; 16.40 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov; 17.00 »Vrtiljak*; 17.40 Dobimo se ob isti uri; 18.50 Orgle v ritmu; 19.15 Beetho ven in Liszt z orkestrom RTV Ljubljana; 19.45 S knjižnega trga; 20.00 Lahko noč, otroci! 20.15 Z ansamblom Mihe Dovžana; 21.00 Večer z napovedovalcem Borivo-jem Savickim; 21.30 Radijska i gra; 23.20 Oddaja za izseljence;
00.	05 S pesmijo in plesom v novi teden.
ITAL. TELEVIZIJA
17.50 TV za otroke; 19.05 Izžrebanje loterije; 19.35 Nabožna odda ja; 19.50 šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 »Senza rete*; 22.15 A—Z, dogodek kako in zakaj; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
17.30 Neposredni prenos iz Benetk ženskega svetovnega teniškega prvenstva; 21.00 Dnevnik; 21.15 Risanke; 22.10 «Un cappello di pa-glia di Firenze*; film; 23.35 Te den v parlamentu.
JUG. TELEVIZIJA
15.00 Svetovno mladinsko prven stvo v veslanju — (vmes prenos
1.	sprehoda vesoljcev Apolla 15 po Luni); 19.15 Obzornik; 19.30 Sinj-ska alka; 20.00 Bratovščina si njega galeba III. del; 21.00 TV dnevnik: 21.35 »Igre brez meja 1971»; 23.00 Svet otokov in ato lov; 23.25 Maščevalci . ser. film 24.15 Poročila.
KOPRSKA BARVNA TV
15.25 »Sprehod po Luni*, prenos z «Apo!la 15»;	20.00 Risanke:
20.30 Dokumentarec: 20.40 Ansam bel Casadei: 21.00 Dnevnik: 21.10
ma ne pozna. Sklep — je še rečeno v noti — vzbuja začudenje in ogorčenje tudi v sami republikanski in socialdemokratski bazi: gre za protidemokratično dejanje, za sklep na vrhu, ki je odraz političnega hotenja ljudi, ki hočejo sindikalne enotnosti, pač pa pripravljajo «opnmo bazo* za delodajalce v pričakovanju bojev bodisi za reforme kot za nove pogodbe. Obtožbe so torej izredno hude: Ravenna v bistvu očita večini v CK. da deluje v korist kapitala, kar pa je v bistvu najhujša obtožba, ki jo lahko ,'.do izreče nekemu sindikalistu.
Odgovor Ravenne in Vannija je bil prav teko polemičen: v skup ni izjavi sta socialdemokratski in republikanski tajnik UH, zanikala, da bi sklep CK pomenil «preobrat na desno* ter trdila, da je hotela večina v zvezi preprečiti «razbirie zvezne in razredne enotnosti*, ki ga je pripravljalo vodstvo kovinarjev.
Tudi vsedržavno tajništvo UIT M je danes obiavilo svoje poročilo, v katerem prarvi, da je »odločen odgovor delavcev zatrl v kali poskus proti enotnosti*. Tamigtvo trdi, da ,ie doslej naimani 70 odstotkov pokrajinskih zbornic in zvez UH, izrazilo svoje nesoslarie do sklepov CK. medtem ko je že več kot 80 odstotkov pokraiinskih sindikatov UILM podprlo linijo, ki jo je zavzela vsedržavna zveza, ter izreklo svoje zaupanje v sedanle vodstvo. Vsedržavno tajništvo Ul LM je tudi začelo pravni postopek za zaščito sigle IHLM, da bi preprečilo, da bi se je posluževale siilo. ki so proti sindikalni enotnosti.
Tudi razne druge sindikalne or ganizaciie so danes podprle kovinarje Un,M ter ožigosale sklep večine v CK UIL, med drugimi vsedržavno tajništvo Un.TA (tekstilni delavci) ter vsedržavna tajništva železničarjev CGIL, CISL in UIL.
Nova plastična snov v službi kirurgije
BOSTON, 30. — Na ameriškem kemijskem kongresu v Bostonu je dr. Alan Michaels izjavil, da so izumili novo plastično snov, ki j0 bodo lahko uporabljali pri kirurških posegih namesto človeškega tkiva, posebno pri presaditvah in zamenjavah naravnih z umetnimi organi.
Dr. Michaels je dodal, da so izvedli dokajšnje število poskusov v laboratoriju in na živalih ter da se je izkazalo, da je snov popolnoma prilagodljiva človeškim tkivom, da je organizem ne absorbira ter da tkiva ne iritira.
ANKETA «0PINI0N RESEARCH CENTRE»
Čedalje več Britancev naklonjeno vstopu v EGS
pravem času*, je samo izjavil-. i Vsekakor pa je med opazoval® Bonnu močno zakoreninjeno nje, da so pogajanja že tako F. predovala, da jih demokr.šcan i manevri ne bodo mogli več &av i ti. Vsi štirje pogajalci so tro® I od1nčeni, da dosežejo sporazum či N .rajšem času. verjetno že Jjj sem, kot je pred kratkim ril® Willy Brandt. Glavno jabolko "G ra, o katerem je bil govor tu®
Zgornja zbornica na	strani vlade - Ostre	reakcije cb	stSskeg^konUSa^riahffi
sporočilu, da bodo	preuredili glasgowske	Ir.djsde'nic3	delu Berlina, po splošni očem o*'J
problem rešlj.v. Kot je rečeno^
LONDON, 30. — Prvič, odkar je V Londonderryju so bili še drugi	:	uradnem Poročilu o današnjem ^
konservativna vlada Edvvarda	Hea- trije atentati, ki pa	so povzročili le	j	^vno^e^Sh 10 IveSt^
tha spet začela v Bruslju pogajanja neznatno materialno škodo.	j	‘ _____’
za vstop Velike Britanije v Evrop-	-------- I	, ■J
sko gospodarsko skupnost je Ste-j BARRANQUILLA, 30. - V Bar-' .^JEVIDE« 30. - Več
w	ie> znjssr
letna zenska rod.la šestercke.^ki pa zbcžale iz montevidejskega za<
tu<
like Britanije v EGS v večini. Tako
vsaj kaže po demoskopeki anketi , so takoj	du umrli. ženska
ki Jo je izvedel statistični institut .	. 7,invniškn nemoči in se’ da so zbezaJe P0 ,
»Opinion Research Centre* po na-	nnmocnl ii T	ki povezuje zapor z mestn0 MK
........... -- brez babice pomagal ji je samo zacjjo () b ni	podat*®.
njen moz. Edino »kirurško* orod e. ker jih p,,^^ še ni posred^ ki ga je ta imel nri se '	’ Ve se samo, da pobegle ii
lovski noz. Po porodu je zavil novo j nj odl)elki ^7 in vojske.	*
roieneke v rogoznice	je «
ideu avnik
parna rosov, ki mu je podvig
ma; 13.10 V domačem tonu; 13.30 Kronike; 21,35 Beograjski festi-Kmetijski nasveti; 13.40 Z doma- val lahke glasbe.
Smrtna nesreča vojaka v Vidmu
VIDEM, 30. — Luigi Cerdamone, 22-letini fant iz Butare v pokrajini Caltanisetta, ki je služil vojaški rok pri petem topniškem polku v Vidmu, je postal žrtev smrtne nesreče. Pokopal ga je namreč pod sabo bojler in del stropa, na katerem je bojler bil pritrjen. Kaže, da je moral mladenič opraviti nekatera popravila. Zaradi hudih poškodb, ki jih je zadobil, je umrl v videmski glavni bolnišnici.
PORDENON, 30. — Na cesti, ki povezuje Azzano Decimo s Pordeno-nom je prišlo do hude prometne nesreče, v kateri sta zgubila življenja 31-letni Franco Fantuzzi iz Fiu-me Veneta ter 27 letni Aristide Oliva iz Pordenona. Vozila sta se z avtom proti Pordenonu, ko je na nekem širokem ovinku voznik zgubil nadzorstvo nad vozilom ki je zletelo s ceste, verjetno zaradi previsoke hitrosti.
logu organizacije »European Movi ment* (Evropsko gibanje'' Statistični inštitut »Opinion Research Center* je zelo upoštevan v Veliki Britaniji, saj je edini demoskopski inštitut, ki je v zadnjem trenutku predvidel volilno zmago konservativcev nad lahuristi od priložnosti lanskih splošnih volitev. Vse druge ankete so bile odločno naklonjene zmagi vlade, se pravi laburistične stranke.
Na vprašanje »ste za ali proti vstopu Velike Britanije v EGS* je 45 odst. anketiranih odgovorno, da je za, 41 odst. pa da je proti. Izredno nizek odstotek, se pravi 14 odst., pa se ni izreklo. Podobna anketa, ki so jo izvedli pred dvema tednoma, je dala bistveno različne izide: takrat se je izreklo proti vstopu 44 odst. anketirancev, 37 odst. pa jih je bilo za. Pred enim mesecem je bila razlika še večja: 55 odst. proti. 27 odst. za.
Zdi se, da je sedanji izid ankete bil pogojen po kampanji, ki jo je sprožilo »evropsko gibanje*. Kaže tudi, da je ta proces enosmeren, se pravi, da število tistih, ki so za vstop v EGS stalno raste, medtem ko se število nasprotovalcev niža.
Predsednik «European Movement* lord Harlech je rekel, da je zelo zadovoljen z izidom sedanje ankete. Dejal je, da bo to zelo pripomoglo vladi in sploh vsem »evropeistom kakršne koli stranke* (očitno se je nanašal na tiste laburistične poslan ce, ki so za priključitev Velike Britanije v EGS), s tem izidom, da bo do zadovoljne tudi države članice Evropske gospodarske skupnosti. V zaključku svoje izjave je lord Har lech rekel, da je antievropska kampanja, ki so jo sprožili laburisti pod vodstvom VVilsona, na poti propada
Od 107 govornikov, ki so v zadnjih dneh govorili v zgornji zbornici, se jih je samo 14 izrazilo proti vstopu Velike Britanije v evropsko skupnost. Zadržanje članov zgornje | zbornice je utrdilo položaj Heatho ve vlade, ki bo tako lahko štela na pozitivni odgovor lordov v zgodo- f vinskem zasedanju, ki se bo zaključilo 28. oktobra.
Vladna odločitev, da bo preuredila večji del glasgowskih ladjedelnic, je sprožila v Glasgowu val ostrih nasprotovanj. Sindikalne reakcije so ene najhujših po koncu druge svetovne vojne. Delavci so zasedli ladjedelnice takoj po objavi sporočila, ki napoveduje odpustitev več sto delavcev. Po tem programu, naj bi avgusta odpustili od 200 do 400 uslužbencev, po veliki večini delavcev, nakar bi do konca septembra sledil drugi val odpustitev', ki bi prizadel približno tisoč uslužbencev.
Zdravniki, ki so nekaj časa po porodu prišli k porodnici, so ugotovili, da bi šesterčki lahko ostali pri življenju če bi bili deležni zdravniške nege.
Ve se samo, da pobegle iščejo e in vojske inoma je ri njega zapora v Montevideu
Pred dvema tednoma je ega zapora v Montevid eden od glavnih predstavnikov'<
j, ki mu je podvig d®*?!
ker si je nadpl oblačila brat*
ga je prišel obiskat v zapor.
Atentati v Ulstru
LONDON, 30. — Eksplozija bombe v Belfastu je ranila 11 oseb, od katerih je ena v zelo hudem zdravstvenem stanju. Eksplozija je razdejala nočni bar »Nite Bite*.
Policijski glasnik je izjavil, da po njegovem mnenju atentat ni bil naperjen proti baru, temveč proti uradom Daily expressa, ki ima svoje prostore v istem poslopju. V zadnjem nadstropju poslopja je tudi urad «Ro-yat Air Force*, bomba pa je bila odločno prešibka, da bi dosegla tisto višino.