Turški trajekti ostajajo v Trstu Tamara Ražem s svojimi gojenci na tekmovanjih v šolskem letu 2011/2012 osvojila 31 glasbenih priznanj /^12 Občinsko zemljišče na Peči postalo divje odlagališče mk«. Sto podjetij iz štirih držav za krepitev čezmejnih poslovnih stikov Primorski SREDA, 6. JUNIJA 2012 Št. 132 (20.455) leto LXVIII. Prometni načrt po volji občanov Alioša Gašperlin Po več kot desetih letih bodo v Trstu končno bolje uredili mestni promet: ta bo bolj tekoč, a tudi območij za pešce bo več. Prejšnji župan Roberto Dipiazza je med svojim dvojnim mandatom stalno napovedoval izdelavo novega prometnega načrta, vendar iz tega ni bilo nič. Zdaj kaže, da smo na dobri poti. Včeraj so namreč predstavili potek postopka za pripravo novega prometnega načrta, ki ga zaznamuje izrazita participacija. Občinska uprava župana Roberta Cosoli-nija je doslej upoštevala večino mnenj, ki so jih iznesli občani. Načrt posveča večjo pozornost pešcem, kolesarjem in javnemu prevozu ter sploh prebivalcem strogega mestnega središča. Občinski svet naj bi ga obravnaval že jeseni. Upati je, da tokrat ne bo prevladal noben lobi. Preveč let je namreč minilo brez sprememb zaradi raznih pritiskov, ker je bilo treba zaščititi te ali one interese. Pa vendar je nova ureditev prometa v Vidmu (kot sicer v mnogih drugih italijanskih in evropskih mestih) na primer dokazala, da je bila razširitev območja za pešce v zgodovinskem jedru dobrodošla za vse, tako prebivalstvo na splošno kakor tudi za trgovce. Tržaški občinski odbor je svoj načrt izdelal na osnovi participacije, torej mnenja ljudi. Po besedah pristojne občinske odbor-nice Elene Marchigiani je občinska uprava upoštevala skupaj 77 odstotkov pripomb in na tej podlagi bo tudi nastal dokončni načrt. Zato pričakujemo, da bodo njihovo mnenje upoštevali tudi na srečanjih z drugimi pristojnimi javnimi institucijami, predvsem pa jeseni v občinskem svetu. kakšna usoda nas čaka dnevnik PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste v0- 1,20 € CENA V SLOVENIJI 1,20 € ITALIJA - Po podatkih za prvo letošnje četrtletje Davčni priliv preskromen, nova luknja v javnih računih Monti napoveduje poostren boj proti davčnim utajam TRST - Novi prometni načrt je skoraj dokončno izdelan Več pešcev, manj vozil Tržaška občinska uprava ga je izdelala s sodelovanjem občanov in drugih dejavnikov TRST - Tržaška občinska od-bornica za urbanistično načrtovanje Elena Marchigiani je včeraj predstavila izid srečanj z občani, na katerih je občinska uprava predstavila osnutek novega splošnega prometnega načrta. Tržaški občinski odbor je namreč odobril načrt v februarju, nato je stekla faza soočanja z ljudmi in drugimi dejavniki. Novi prometni načrt bo nastal na podlagi participacije, saj je občinska uprava upoštevala mnogo predlogov in tudi spremenila osnutek načrta. Zdaj je načrt dejansko dokončen, je povedala odbornica, in ga bo občinski odbor sprejel v začetku julija. Občinski svet naj bi načrt odobril jeseni. Na 6. strani RIM - Davčni priliv je v prvem četrtletju tega leta znašal 117 milijard evrov, to je za 3,5 milijarde evrov ali 2,9 odstotka manj od tega, kar predvideva finančno-ekonomski dokument, ki ga je vlada odobrila minulega 18. aprila. Tako ugotavlja državna računovodska služba pri finančnem oddelku gospodarskega ministrstva. Ugotovitev je huda, saj pomeni, da bo Italija težko dosegla izenačenje državne bilance v letu 2013, kar je eden glavnih ciljev sedanje vlade. Premier Mario Monti je v odzivu dejal, da bo vlada še okrepila boj proti davčnim utajam. Na 5. strani Ajdovsko Primorje bo šlo v stečaj Na 2. strani Italija in Slovenija danes o koridorjih Na 4. strani Zgoniška prostovoljca v epicentru potresa Na 7. strani V Gorici bodo obnovili parkirišče pod gradom Na 14. strani Prostorska stiska gasilcev na letališču Na 14. strani Trst bo tri dni prestolnica klavirja Na 19. strani I Braidotti Motoi Oprema in oblačila I Pričakujejo vas velike ugodnosti. I Jakna goretex lady od 199,00 € Jakna D-DRY Dainese od 170,00 € | Ulica Crispi 5/b - 34170 GORICA - Tel. 0481 533580 2 Sreda, 6. junija 2012 ALPE-JADRAN / SLOVENIJA - Delavci na sodišču vložili predlog za stečaj Primorja Po 66 letih delovanja ugaša še zadnje veliko gradbeno podjetje Brez dela bo ostalo nad 700 delavcev, kar bo brezposelnost v Vipavski dolini dvignilo na 25 odstotkov NOVA GORICA - Vodja stavkovnega odbora Primorja Damjan Volf je včeraj na okrožnem sodišču v Novi Gorici vložil predlog za stečaj ajdovskega gradbenega podjetja, potem ko predloga za začetek stečaja ni želela vložiti uprava družbe. Po 66 letih delovanja tako ugaša še edino večje slovensko gradbeno podjetje Primorje, brez dela pa bo ostalo več kot 700 delavcev. Predlogu za stečaj Primorja je bil priložen dokument o insolventnosti, ki ga je podpisal tudi edini preostali član uprave Primorja Štefan Činč. "Imamo dokazilo edinega preostalega člana uprave o tem, da je podjetje insolventno. Tu so uprava in lastniki Primorja Holding izpolnili del obljube, da bodo koordinaciji sindikata pomagali pri vložitvi predloga za stečaj," je dejal Volf. Predlog so vložili za tri podjetja iz skupine Primorje - Primorje, Primorje Instalacije in Primorje Avtoservis. V teh treh podjetjih je po Volfovih podatkih približno 750 zaposlenih, za mnoge med njimi pa bodo zelo težko našli novo zaposlitev. Večina zaposlenih ima stalno bivališče na območju Vipavske doline, zato se bo tu brezposelnost predvidoma dvignila na 25 odstotkov. Prav zaradi tega so se na novogori-škem zavodu za zaposlovanje, pod katerega sodi tudi ajdovski urad, že lansko jesen začeli pripravljati na morebitni stečaj Primorja. Direktorica novogoriškega zavoda Lučila Hvala je na nedavni novinarski konferenci povedala, da so imeli skupaj z območno Obrtno-podjetniško zbornico Ajdovščina - Vipava že pred meseci sestanek z nekaterimi delodajalci, ki bi bili pripravljeni zaposliti sedanje zaposlene v Primorju. "Stečaj je potreben zato, da se ustavi rubež na Primorju in da se čim prej ustanovi nova podjetja, od katerih je bilo eno že ustanovljeno, drugo pa se ustanavlja," pa je povedal ajdovski župan Marjan Poljšak. Podjetja bodo poskušala nadaljevati del dejavnosti Primorja, pri tistem, ki naj bi bilo nekako povezovalo vsa ostala, pa bo ob ustanovitvi sodelovala tudi občina Ajdovščina. Poljšak računa, da bo na ta podjetja prezaposlenih 50 do 100 delavcev Primorja, nekaj naj bi jih preza-poslili na hčerinsko podjetje Primorja Cestno podjetje Gorica. "Ostali bodo pač morali na zavod za zaposlovanje in si bodo morali poiskati drugo zaposlitev," je še dejal Poljšak. Primorje je zašlo v finančne težave zaradi velike krize v gradbeništvu. Pre-zadolženost so poskušali reševati z zamenjavo upravnega odbora, vendar predsednici Marjani Novak ni uspelo zagotoviti dovolj posluha in potrpljenja bank upnic. Lastniki Primorja Holding so nato konec aprila odpoklicali upravni odbor in postavili novega, ki je že po slabem tednu sam odstopil. Lastniki Primorja in banke upnice so iskali rešitev za ajdovskega gradbinca tudi z morebitnimi strateškimi partnerji, vendar se nihče med njimi ni izkazal za resnega. Vodstvo podjetja je namreč potrebovalo le dva milijona evrov, s katerimi bi lahko stavkajočim delavcem izplačali aprilske plače, denar pa bi kasneje šteli med dokapitalizacijska sredstva. Vendar je vse ostalo zgolj pri besedah. Upravni odbor, sindikati in ajdovski župan so iskali pomoč tudi pri različnih ministrstvih, vendar odgovora na svoje pobude niso dobili. Se pa je včeraj na stečaj odzval minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak. V izjavi po srečanju z varuhinjo človekovih pravic Zdenko Čebašek-Travnik je na novinarsko vprašanje glede ajdovskega Primor-ja dejal, da je zavod za zaposlovanje že prevzel aktivno vlogo. "Upamo, da bo stečaj Primorja zaradi tega angažiranja zavoda in ne nazadnje zaradi sproščenih sredstev za aktivno politiko zaposlovanja manjše zlo, kot bi bil sicer," je še dejal minister. Stečaj Primorja bi lahko povzročil dokončno vzpostavitev novih razmer v slovenskem gradbeništvu, ko za večje in- Po 66 letih delovanja je ugasnilo še edino večje slovensko gradbeno podjetje Primorje, brez dela pa bo ostalo več kot 700 delavcev arhiv frastrukturne projekte ne bomo več imeli svojih izvajalcev, je ocenil direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS Jože Renar. Tudi ekonomist Maks Tajnikar meni, da se bo gradbeni sektor prestrukturiral. Tajnikar meni, da se slovensko gradbeništvo že nekaj časa prestrukturira in bo v prihodnosti precej drugačno, kot je bilo v preteklosti. Stečaj Primorja po mnenju Renar-ja ne bo imel takojšnjih posledic na gradbeni sektor, ker na področju infrastrukture domači projekti še niso pripravljeni. Neposreden vpliv bi imel stečaj le na upnike Primorja in na z njimi povezana podjetja, meni Renar. Državna pomoč Pri-morju bi bila po mnenju Renarja smiselna, saj je Slovenija infrastrukturno še vedno precej "neizgrajena" in bo Slovenija tovrstne izvajalce še potrebovala. Tajnikarja pa preseneča pasivnost sedanje vlade in njenih ministrov ob problemih, kot je bilo Primorje. Minister za gospodarstvo bi po njegovem mnenju lahko že pred časom "razrešil gordijski vozel". Poslanske skupine so prepričane, da je treba stečaj Primorja treba izvesti kar najhitreje, da se konča agonija delavcev in jim zagotovi nadomestilo za primer brezposelnosti. Med poslanskimi skupinami pa se razlikujejo mnenja o tem, da država ni pomagala Primorju. Medtem ko stranke koalicije to odločitev podpirajo, pa v opoziciji menijo, da je država storila napako. (STA) SLOVENIJA - Volitve predsednika republike Poslanska skupina SD podprla kandidaturo Pahorja, ki išče podporo tudi pri drugih strankah LJUBLJANA - Poslanska skupina SD je včeraj enotno podprla Boruta Pahorja kot kandidata SD za mesto predsednika republike, je povedal vodja poslancev Janko Veber. Končno besedo o podpori SD Pa-horjevi kandidaturi bo sicer predvidoma sredi junija imelo predsedstvo stranke. Kandidaturo za predsednika države so doslej poleg Pahorja napovedali že trenutni predsednik republike Danilo Türk, evropski poslanec Milan Zver, ki ga v tekmo za predsednika pošilja SDS in ga podpira tudi NSi, predsednik zunajparla-mentarne SNS Zmago Jelinčič ter neodvisni kandidat Marko Kožar. V Pozitivni Sloveniji stavijo na Danila Türka, v DeSUS, SLS in Državljanski listi pa se o podpori posameznemu kandidatu še niso izrekli. Pahor je z napovedjo kandidature na sobotnem kongresu SD večino delegatov presenetil, slišati je bilo tudi očitke, da se o tem ni prej posvetoval s stranko. Toda včerajšnja podpora poslanske skupine Pa-horjevi kandidaturi je bila enotna, je poudaril Veber. Prisoten je bil tudi novoiz- voljeni predsednik SD Igor Lukšič, ki po Vebrovih besedah glede podpore poslanske skupine Pahorjevi kandidaturi ni imel pomislekov. Poslanska skupina je Pahorja podprla kot kandidata SD, pričakuje pa lahko morda podporo tudi katere druge stranke. Državljanska lista se o tem po besedah predsednika Gregorja Viranta še ni odločila, je pa Virant v preteklosti že povedal, da bi Pahorja osebno podprl pri kandidaturi za predsednika republike. Borut Pahor je izrazil tudi željo po pogovoru s prvakom DeSUS Karlom Erjavcem. DeSUS v tekmo za predsednika republike verjetno ne bo poslal svojega kandidata. O tem, katerega od teh, ki so že najavili kandidaturo, bodo podprli, pa bo izvršni odbor DeSUS razpravljal jutri. Na vprašanje, ali so bliže podpori Pahorju ali kandidaturi sedanjega predsednika Danila Turka, je Erjavec odgovoril, da so mnenja v stranki precej deljena. Erjavec ocenjuje, da bo razprava o tem "zelo živahna", gotovo pa bo DeSUS po njegovih ocenah podprl kandidata, ki prihaja iz levice. Jutri v Vidmu srečanje z Alojzom Rebulo TRST - Tržaški pisatelj Alojz Rebula bo jutri v Vidmu. Ob 18. uri bodo v dvorani Paolino dAquileia nadškofijskega kulturnega središča (ulica Treppo 5) predstavili tri knjige, ki so izšle v italijanščini v sklopu pobude Progetto Rebula, ki ga je pripravila Knjižnica Dušana Černeta iz Trsta v sodelovanju s katoliško založbo Edizioni San Paolo, da bi širokemu italijanskemu občinstvu predstavila lik in delo pisatelja Rebule z njim pa posredno tudi slovensko narodno skupnost v Italiji. Projekt Rebula je finančno podprla Avtonomna dežela Furlanija Julijska krajina v skladu s svojim razpisom iz leta 2009 za pobude, ki naj zbližajo Slovence in Italijane. Vi-demsko srečanje z Rebulo bo vodil teolog in odgovorni urednik Doma prof. Marino Qualizza. Film Izlet na programu festivala v Karlovyh Varyh LJUBLJANA - Celovečerni filmski prvenec Izlet Nejca Gazvode je bil uvrščen na program 47. mednarodnega filmskega festivala v čeških Karlovyh Varyh. Prikazan bo v sekcij "Variety's 10 Euro Filmmakers to Watch" kot eden od desetih najboljših evropskih prvencev leta po izboru filmske revije Variety. Izlet je edini film z območja Srednje in Vzhodne Evrope, ki bo prikazan v sklopu sekcije Variety. Ostali izbrani filmi prihajajo iz Belgije, Nemčije, Španije, Velike Britanije, z Danske, Finske, Islandije, Nizozemske in Norveške. Gazvoda je film Izlet v celoti posnel z digitalnim fotoaparatom in s proračunom 200.000 evrov. Stavil je na zgodbo o prijateljstvu, ljubezni in iščoči se mladi generaciji. V filmu nastopajo Luka Cimprič, Nina Rakovec in Jure He-nigman. Prikazan je bil na številnih mednarodnih filmskih festivalih in prejel več nagrad, nazadnje nagradi žirije za najboljši film in za celotno igralsko zasedbo na 43. festivalu v Nash-villu. Svetovno premiero je doživel julija lani na filmskem festivalu v Sarajevu, kjer je med osmimi celovečerci v tekmovalnem programu od vseh prejel najvišjo oceno občinstva. Polnilec za prenosnik povzročil požar v hotelu ZAGREB - Požar, ki je v ponedeljek izbruhnil v nekem hotelu v Crikvenici, je povzročil polnilec za prenosnik, ki ga je v vtičnici v sobi pustila 41-letna gostja iz Poljske,. V požaru ni bil nihče ranjen, gmotna škoda pa je ocenjena na 50.000 kun (6660 evrov). Policisti so medtem že vložili kazensko ovadbo proti 41-letnici zaradi suma kaznivega dejanja ogrožanja življenja in premoženja s splošno nevarnim početjem. GLEDALIŠČE - V ljubljanski Drami so Mileni Zupančič posvetili monografijo Poklon gledališki in filmski dami Na včerajšnji predstavitvi so se zbrali stanovski kolegi in življenjski sopotniki - Monografijo je oblikoval Matjaž Vipotnik, uredila pa Mojca Krajnc LJUBLJANA - V okviru 91. letnika publikacije Gledališki list, ki jo izdaja SNG Drama Ljubljana, je včeraj izšla monografija o veliki igralki, dami slovenskega gledališča in filma ter redni članici ansambla ljubljanske Drame Mileni Zupančič. Na domačem gledališkem odru je portretiranka medijem, ansamblu in številnim gostom iz drugih slovenskih gledališč predstavila knjigo o svojem bogatem življenjskem opusu. Pri tem so se ji pridružili umetniški vodja Eduard Miler, dramatur-ginja in urednica monografije Mojca Kranj c ter Polona Juh, Silva Čušin in Dušan Jovanovic, ki so interpretirali izbrana besedila iz umetničine monografije. Knjigo, ki je nastala pod skrbnim uredniškim očesom Mojce Kranjc in s predanim sodelovanjem umetnice, je oblikoval letošnji Prešernov nagrajenec Matjaž Vipotnik. Monografija na 120 straneh združuje številne pomembne, manj znane in tudi še neobjavljene tre- Milena Zupančič na naslovnici nutke iz igralkinega poklicnega in osebnega življenja, njena razmišljanja nekoč in danes, odmevne javne govore, avtorska besedila in številne zgod- be, ki razkrivajo, kako je biti Milena Zupančič. Knjiga tako uvodoma ponuja v branje iskren in oseben pogovor z umetnico, ki ga je pripravila dramaturginja Eva Kraševec. V nadaljevanju pa se lahko med drugim poglobimo tudi v portretirankino diplomsko nalogo, različna osebna pisma in besedila namenjena gledališkim kolegom, prijateljem in vzornikom ter lahko podoživimo številne javne govore, predavanja in njena humanitarna delovanja. Zgodbo o Mileni Zupančič pa dopolnjuje bogata fotografska oprema iz različnih institucionalnih in osebnih arhivov. »Ponosni smo, da nam je v okviru založniške dejavnosti SNG Drama Ljubljana uspelo pripraviti dokumentarno tako bogato ter vsebinsko in oblikovno dovršeno monografijo o eni največjih slovenskih igralk. Milena Zupančič je s svojo umetniško in družbeno angažiranostjo, v Drami in drugod, pomembno zaznamovala slovenski in 'jugoslovanski' kulturni prostor, kar je uspelo le redkim umetnikom,« je povedal umetniški vodja Eduard Mi-ler. Urednica in dramaturginja Mojca Kranjc je proces urejanja monografije in sodelovanja s portretiranko označila za enega najprijetnejših uredniških projektov v svoji karieri. »Upam, da knjiga ponuja celovit pogled na neko umetniško osebnost, da je, kar se podatkov tiče, referenčna, in da je po zaslugi bogate fotografske opreme in navsezadnje zaradi elegantne oblike, ki ji jo je dal Matjaž Vipotnik, prijetna za branje in za gledanje. Ob tem pa si tudi želim, da monografija o Mileni Zupančič, ki je kljub dolgoletni in ambiciozni tradiciji založniške dejavnosti ljubljanske Drame prva tovrstna publikacija, pomeni lep in opazen začetek serije podobnih monografij,« je še dodala. Monografijo je mogoče kupiti pri blagajni SNG Drama Ljubljana. Cena posameznega izvoda znaša devet evrov. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sreda, 6. junija 2012 3 BENEČIJA - Združenje goratih občin Predstavnik opozicij bo Fabrizio Dorbolo Na srečanju opozicijskih svetnikov iz nadiških občin je dobil 18 glasov PETER - Fabrizio Dorbolo, občinski svetnik iz Špetra, bo predstavnik opozicij v novonastalem združenju goratih občin Nadiških dolin. Izvolili so ga na ponedeljkovem srečanju opozicijskih občinskih svetnikom občin Špeter, Dreka, Sovodnja, Grmek, Podbonesec, Sv. Lenart in Srednje. Dorbolo je dobil 18 preferenc, tri več kot svetnik iz Dreke Claudio Crainch. Po izvolitvi se je tudi v slovenskem narečju kolegom zahvalil za zaupanje in ponudil pomoč pri reševanju težav v prvi fazi prehajanja iz gorske skupnosti v novo združenje občin. Prvi zbor predstavnikov občin (tako večinskih kot opozicijskega), ki sestavljajo združenje, bo 14. junija, ko bo govor tudi o statutu. Občinski svetniki beneških gorskih občin so za svojega predstavnika v združenju goratih občin Nadiških dolin izvolili Fabrizia Dorboloja (zgoraj) nm Na splošno pa so bili svetniki zelo kritični do novega zakona o krajevnih upravah in do deželne uprave. Firmino Marinig (Špeter) in Fabio Bonini (Grmek) sta se obregnila ob premajhno zastopanost opozicije v novem svetu združenja gorskih občin. Claudia Garbaza (Srednje) pa je motilo to, da je gorska skupnost prešla pod komisarsko upravo in bila nato ukinjena. Predlagal je, da bi bil statut te ustanove osnova za statut združenja gorskih občin, seveda z ustreznimi popravki. Simone Bordon (Špeter) pa je dejal, da bi lahko bila kljub premajhni demokratičnosti pri sestavi novega sveta, združitev številnih storitev, ki jih nudijo občine v Nadiških dolinah, pozitivna, saj bi lahko bil to prvi korak na poti do dejanske združitve občin na tem območju. (NM) CELOVEC - Razstava v deželnem arhivu Pregona koroških Slovencev naj bi se spomnili vsi Korošci CELOVEC - V deželnem arhivu v Celovcu so v ponedeljek zvečer ob navzočnosti številnih deželnih politikov na čelu z deželnim glavarjem Gerhardom Dörflerjem ter krškim škofom Aloisom Schwarzem odprli razstavo o nasilnem pregonu nad tisoč koroških Slovencev leta 1942 v nemška taborišča. Predsednik Zveze slovenskih izseljencev (ZSI) Jože Partl je navzočnost politikov in Cerkve izkoristil za poziv, naj se teh za slovensko manjšino pred 70 leti najbolj temnih dogodkov spominjajo vsi Korošci - tudi pripadniki večinskega naroda. »Vsi naj se soočijo z zgodovino dežele in z žrtvami nasilja med koroškim Slovenci, da se kaj takega ne bi več zgodilo«, je dejal Partl. Po njegovem naj bi zato bil izgon koroških Slovencev v bodoče dan spomina za vse ljudi na Koroškem. V razstavo, ki je na ogled še do 6. julija, je številno publika uvedla zgodovinarka Brigitte Entner, ki je skupaj z direktorjem deželnega arhiva Wilhelmom Wadlom dopolnila razstavo. Slednjo so namreč pokazali na Dunaju že pred desetimi leti. Takrat jo je pod geslom »Še ni prepozno« ob 60-letnici nasilnega pregona koroških Slovencev organizirala Avstrijska liga za človekove pravice. To tudi kot znak upanja, da je na Dunaju bolj slišen poziv k osvetlitvi temnih poglavij koroške zgodovine kot na Koroškem. Jože Partl Zdaj, deset let kasneje, je čas zrel za dostojno in spoštljivo soočanje s tem poglavjem polpretekle zgodovine tudi na Koroškem, je bilo poudarjeno na otvoritvi dopolnjene razstave v deželnem arhivu v Celovcu. Tudi deželni glavar Dörfler, ki se - kot vsi ostali člani deželne vlade - ni udeležil uradne slovesnosti ob 70-letnici pregona pred dobrim mesecem dni v Domu glasbe v Celovcu, je v svojem govoru dejal, da je treba zgodovino dežele imeti v spominu. Takratni dogodki da so obenem obveza, da se zavzemamo za mir in spravo v deželi. Ob tem je - kot ob vsaki priložnosti v zadnjih mesecih - vnovič nadvse pohvalil dogovor o dvojezičnih krajevnih tablah pred letom dni, s katerim se je po mnenju deželnega glavarja odprla nova skupna prihodnost na Koroškem. Ivan Lukan 4 Sreda, 6. junija 2012 GOSPODARSTVO eu - Danes v Bruslju dvostransko srečanje ministrstev Italije in Slovenije V pripravi je nov seznam prednostnih evropskih koridorjev FJK lobira za baltsko-jadranski koridor in Sloveniji ponuja povezavo med Trstom in Koprom BRUSELJ - Načrtovani baltsko-ja-dranski evropski prometni koridor, ki ga je oktobra lani odobrila Evropska komisija, bo jutri v Bruslju zelo verjetno prestal drugo pomembno preizkušnjo. V Lu-xembourgu se bodo namreč sestali prometni ministri 27 članic EU, ki imajo na dnevnem redu odobritev seznama desetih prednostnih evropskih prometnih koridorjev, med katerimi nosi baltsko-ja-dranski koridor številko ena. Danes pa bo v Bruslju o tem tekla beseda na bilateralnem srečanju prometnih ministrstev Italije in Slovenije. Deželna vlada Furlanije-Julijske krajine se je na ta pomembna srečanja dobro pripravila. Včeraj je bila na sedežu Dežele FJK v Bruslju okrogla miza o gospodarski vlogi železniške povezave med Baltskim in Jadranskim morjem, na kateri je deželni odbornik za infrastrukture Ric-cardo Riccardi podrobno pojasnil potek prizadevanj za vzpostavitev novega koridorja. Zanj se zavzema 19 regij iz petih držav, podprla ga je Evropska komisija, po pričakovani odobritvi na srečanju transportnih ministrov v Luxembourgu (v okviru programa The Connecting Europe Facility, ki predstavlja finančno hrbtenico transevropskih mrež za transport, telekomunikacije in energijo v obdobju 2014-2021) pa bo zadnjo besedo rekel še Evropski parlament. Riccardi je povedal, da samo transportni sektor računa na dotacijo v vrednosti 31,7 milijarde evrov. Na seznam prednostnih koridorjev bo poleg baltsko-jadranskega uvrščen tudi tako imenovani sredozemski koridor, ki je naslednik dosedanjega petega koridorja in ki bo po načrtih iz Francije vodil skozi Italijo, Slovenijo in Madžarsko do meje z Ukrajino. Odbornik Riccardi je izrazil prepričanje, da »se nakazuje velik uspeh, rezultat, ki bo lahko zaznamoval prihodnost Furlanije-Julijske krajine«. Po njegovih besedah bo baltsko-jadranski koridor potekal od Helsinkov in baltskih pristanišč prek Poljske, Češke, Slovaške in Avstrije do Trbiža, od tam pa prek Vidma in Cervignana z odseki do severnoja-dranskih pristanišč. Italija predlaga povezavo Trsta, Tržiča in Porta Nogaro, poleg Benetk, Ravenne in Kopra. Ob tem je Riccardi dodal, da pričakuje, da bo slovenska stran na današnjem bilateralnem srečanju pokazala pripravljenost, da vzame v poštev železniško povezavo med Trstom in Koprom. Znano je namreč, da Slovenija nasprotuje možnosti, da bi jo baltsko-jadranski koridor obšel, italijanska stran pa ji v zameno ponuja povezave tržaškega in koprskega pristanišča. (vb) Odbornik Riccardi z evropskimi parlamentarci na posvetu na sedežu Dežele FJK v Bruslju dežela fjk podjetništvo - Deželne spodbude Dober odziv na deželni razpis za spodbujanje podjetništva med TRST - Gospodarsko oživljanje je v Furlaniji-Julijski krajini v znamenju ženske. Vsaj sodeč po uspehu, ki ga je doživel projekt deželnega odborni-štva za proizvodne dejavnosti, katerega cilj je razvijanje in spodbujanje ženskega podjetništva. Na odborništvo v Ul. Trento v Trstu je doslej prispelo 287 prošenj žensk, ki bi se rade delovno osamosvojile, ki bi skupaj znesle investicijo v vrednosti 12 milijonov evrov. Glede na to, da Dežela financira 50 odstotkov predlaganega podjetniškega projekta, ki ne sme presegati 30 milijonov evrov, prispele prošnje že presegajo šest milijonov evrov. Iz analize prošenj izhaja, da ženske v Furlaniji-Julijski krajini zanimajo vsi gospodarski sektorji, čeprav največ prošenj (118) zadeva trgovino. Na drugem mestu je obrt (66), sledijo pa storitve (61), turizem (20) in industrija (8). Kot pojasnjujejo na odborni-štvu, vse dospele prošnje niso popolne, saj pogosto vsebujejo nedosledno- sti, ki jih bo potrebno preveriti in odpraviti. Po ozemeljski razporeditvi prihaja največ prošenj iz videmske in por-denonske pokrajine, ki imata 70-od-stotni delež. Da bi spodbudili čim večje število prošenj, je odbornica za proizvodne dejavnosti Federica Seganti med rebalansom deželnega proračuna dosegla dodatno dotacijo v znesku 1,9 milijona evrov, katrim je treba prišteti tudi že odobrenih 500.000 evrov, kar skupaj znese 2,4 milijona evrov. Prvi prispevki so že v fazi dodeljevanja. Kot je poudarila odbornica Se-gantijeva, je glede na doslej prispele prošnje mogoče predvidevati, da bo povrnitev podeljenih prispevkov dosegla okrog šest milijonov evrov vrednosti, kar v času krize ni malo. »Na tak način smo spodbudili ženske k podjetništvu, da se spoprimejo s težavami na trgu, s problemi dela in razvijejo svoje podjetniške sposobnosti. Dosegli smo dober rezultat.« generali - Le tri dni po odslovitvi Giovannija Perissinotta Umrl je Antoine Bernheim Alzaški bankir, star 87 let, je družbo krilatega leva vodil v obdobjih 1995-1999 in 2002-2010 - Od leta 2007je bil častni meščan Trsta TRST - Le tri dni po odhodu Giovannija Peris-sinotta z vrha tržaškega zavarovalnega koncerna Generali, je v Parizu umrl tudi njegov dolgoletni predsednik Antonine Bernheim. 87-letni francoski bankir in finančnik, ki je ohranil naslov častnega predsednika Generali, potem ko je zavarovalno družbo vodil v obdobjih od leta 1995 do 1999 in od leta 2002 do 2010, je umrl na svojem domu v Parizu. Zaradi slabega zdravja se že dolgo ni več pojavljal v javnosti. Bernheim je pred dvema letoma odšel iz Trsta, mesta, ki mu je leta 2007 podelilo naslov častnega meščana (na arhivskem posnetku mu takratni župan Roberto Dipiazza predaja častno listino), z veliko dozo razočaranja in grenkobe. Kljub častitljivi starosti 85 let, bi bi bil namreč rad še ostal za krmilom koncerna, kateremu je vtisnil mednarodno razsežnost. A je moral kloniti pred rimskim bankirjem Cesarejem Geronzi-jem, čeprav je njegova sezona trajala le enajst mesecev. Geronzi je v zameno za odstavitev prejel nesramno visoko odškodnino, Bernheim pa je ob tisti priložnosti umaknil svojo tožbo z zahtevo po milijonski odškodnini. Z njo je zagrozil potem, ko mu je na skupščini delničarjev leta 2010 Mediobanca umaknila podporo, prav tako kot je tokrat naredila s Perissinottom. Od trojice Bernheim, Perissinotto in Balbinot, ki je koncern zelo uspešno vodila vse do začetka finančne krize, ostaja zdaj v krilatem levu kot pooblaščeni upravitelj le Sergio Balbinot. S smrtjo al-zaškega finančnika judovskega rodu pa odhaja še eden zadnjih starost mednarodne finance, v prvi vrsti francoske in italijanske, katerih usode je pomagal krojiti kar štiri desetletja. Sedanji predsednik krilatega leva Gabriele Galateri je v sožalni izjavi izpostavil ravno »odločilno vlogo« Antoina Bernheima za mednarodni razvoj tržaške zavarovalne skupine. Antoine Bernheim, po poklicu jurist in velik ljubitelj bridža, je bil nosilec cele vrste odlikovanj, med katerimi sta tudi Legion d'Onore in veliki križ Republike Italije za zasluge. Potem ko so ga leta 1999 prvič odslovili iz Trsta, se je tako užalil, da je nehal govoriti italijansko (na novinarskih konferencah v Trstu je dosledno govoril francosko), čeprav je njegovo zanimanje za Italijo ostalo vedno zelo veliko. Še toliko bolj, ker je njegova hčerka Martine poročena s članom italijanske plemiške rodbine Orsini. Družino, v kateri se je leta 1925 rodil Antoine Bernheim, pa je zaznamovala tragična preteklost, kot toliko judovskih družin sredi prejšnjega stoletja. Bern-heimovi starši so umrli v uničevalnem nacističnem taborišču ko je bil še deček. (vb) evro 1.2429 $ -0,10 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 5. junija 2012 evro (povprečni tečaj) valute 5.6. 4.6. ameriški dolar 1,2429 1,2437 japonski jen 97,25 97,16 kitajski juan 7,9153 7,9149 ruski rubel 41,2610 41,8100 indijska rupija 69,1610 69,2310 danska krona 7,4314 7,4304 britanski funt 0,81005 0,80845 švedska krona 8,9690 9,0070 norveška krona 7,5945 7,6030 češka krona 25,720 25,733 švicarski frank 1,2010 1,2009 madžarski forint 302,19 303,06 poljski zlot 4,3816 4,3990 kanadski dolar 1,2930 1,2923 avstralski dolar 1,2762 1,2796 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,4660 4,4730 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6968 0,6970 braziljski real 2,5503 2,5388 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,3002 2,3024 hrvaška kuna 7,5570 7,5560 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 5. junija 2012 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,23875 0,46685 0,73640 0,04583 0,10083 0,18000 0,384 0,665 0,943 zlato (999,99 %%) za kg 41.756,38 € -7,74 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 5. junija 2012 generali Della Valle držal besedo in odšel iz vodstva TRST - Tako kot je napovedal na izrednem zasedanju upravnega sveta zavarovalne družbe Generali preteklo soboto v Milanu, je Diego Della Valle včeraj formalno odstopil kot član upravnega sveta tržaškega krilatega leva. Svojo odločitev je utemeljil z nasprotovanjem načinu, s katerim so zamenjali izvršnega direktorja in pooblaščenega upravitelja Giovannija Perissinotta. Tržaška zavarovalna družba je včeraj objavila tiskovno sporočilo, v katerem je zapisala, kot to zahteva pravilnik italijanske borze, da Diego Della Valle kot član upravnega sveta družbe ni imel izvršnih zadolžitev, da je bil neodvisen predstavnik kapitala in da ni bil član nobenega svetovalnega odbora. Della Valle je torej uresničil svojo napoved, s tem pa potrdil tudi svojo kritiko večinskim delničarjem, ki da se v tej igri sploh ne ozirajo na to, kako take poteze vplivajo na ugled koncerna v tujini. Po njegovih besedah je zamenjava Perissinotta najprej poraz za samo zavarovalno družbo. vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 4,99 -0,20 KRKA 43,10 -1,71 MERCATOR 125,90 -3,15 TELEKOM SLOVENIJE 69,40 +2,06 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 7,90 AERODROM LJUBLJANA 11,00 DELO PRODAJA - +21,54 -3,51 ISKRA AVTOELEKTRIKA 13,80 -8,00 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 2,39 +0,38 KOMPAS MTS 2,70 5,90 -- PIVOVARNA LAŠKO 20,00 8,00 +3,76 PROBANKA - - SAVA 5,61 +0,18 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 62,00 12,60 +3,07 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 5. junija 2012 +°,63 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ 0,47 70 -2,71 -0,92 BANCO POPOLARE 9,33 0,96 +0,27 +1,59 BCA POP MILANO 0,33 +6,53 +2,62 ENEL 0,79 2,32 -0,94 FIAT 3,73 +1,17 +0,16 GENERALI 2,74 8,68 -1,15 +2,24 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,055 +5,76 LUXOTT1CA 24,77 -1,28 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 2,99 +2,33 PIRELLI e C 7,64 11 +0,99 SAIPEM SNAM SNAM 29,72 +0,92 -1,00 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,22 4,04 -0,98 +1,05 TENARIS TERNA 0,69 12,1 -0,74 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,69 0,03 -0,88 -0,31 UNICREDIT 2,38 2,67 +1,10 +2,38 ■ sod nafte ■ (159 litrov) ■ 84,25 $ 0,05 IZBRANI BORZNI INDEKSI 5. junija 2012 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 545,10 -0,32 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.638,61 +0,08 FIRS, Banjaluka 824,09 1.818,75 +0,14 +0,11 SRX, Beograd - - NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 1.961,89 -0,39 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.130,18 2.487,51 +0,24 +0,38 S&P 500, New York 1.285,15 +0,55 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.151,20 5.978,23 5.260,19 -0,15 -1,19 CAC 40, Pariz 2.969,40 -0,15 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 1.865,00 874,6 2.078,31 +0,81 +1,24 +0,40 Nikkei, Tokio 8.382,00 +1,04 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 2.698,90 18.185,59 2.311,92 -1,70 -2,01 +0,15 Sensex, Mubaj 15.988,40 - / ITALIJA Sreda, 6. junija 2012 5 javne finance - Po podatkih gospodarskega ministrstva za prvo četrtletje Davčni priliv za 3,5 milijarde preskromen Računsko sodišče opozarja na recesivne posledice prehudega davčnega pritiska RIM - Davčni priliv je v prvem četrtletju tega leta znašal 117 milijard evrov, to je za 1,3 odstotka več kot v istem obdobju lanskega leta. A to je po drugi strani za 3,5 milijarde evrov ali 2,9 odstotka manj od tega, kar predvideva finančno-ekonomski dokument, ki ga je vlada odobrila minulega 18. aprila. Tako ugotavlja državna računovodska služba pri finančnem oddelku gospodarskega ministrstva. Ugotovitev je huda, saj pomeni, da bo Italija težko dosegla izenačenje državne bilance v letu 2013, kar je eden glavnih ciljev sedanje vlade. Vzrokov za nakazani odstop od vladnih predvidevanj je več, gotovo pa je eden glavnih padanje gospodarske rasti oz. recesija, v katero se Italija že več mesecev pogreza. To je včeraj povedal tudi predsednik računskega sodišča Luigi Mazzillo v letnem poročilu o javnih financah. Še več, Mazzillo je pristavil, da je treba enega izmed glavnih vzrokov za recesijo iskati v prevelikem davčnem pritisku. »Sedanji davčni pritisk deluje recesivno na gospodarstvo, treba je presekati sedanji začaran krog,« je poudaril predsednik računskega sodišča, ki je vladi predlagal, naj zniža davčni pritisk in v zameno okrepi boj proti davčnim utajam. Po podatkih računskega sodišča je v letih 2007-2009 utaja davka na dodano vrednost Iva in deželnega davka na proizvodne dejavnosti Irap skupno znašala približno 46 milijard evrov. Pri Ivi naj bi utaja dosegla 29,3 odstotka, pri Irapu pa 19,4 odstotka. Po drugi strani je Mazzillo opozoril tudi na korupcijo, ki je izredno razširjena, še zlasti na področju javnega zdravstva. Sicer pa je predsednik računskega sodišča pristavil, da je tudi na tem področju mogoče zabeležiti nekatere pozitivne premike. Tako so stroški za javno zdravstvo lani nekoliko padli, saj so obsegali 7,1 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), medtem ko so leto prej 7,3 odstotka. Na vse to se je odzval predsednik vlade Mario Monti. »Marsikdo nas je doslej kritiziral, češ da smo pretrdi na področju boja proti davčnim utajam. Zagotavljam vam, da bomo v prihodnje še trši,« je dejal v daljšem intervjuju za tednik Famiglia Cristiana. V intervjuju je premier povedal, kako marsikdo v Italiji sanjari o tem, da bi javne finance uredili z večjo obdavčitvijo velikih premoženj. »Zal, to ni mogoče,« je dejal Monti. »Vlada je ubrala edino realistično pot,« je pristavil. Računsko sodišče ansa Bersani namerava kandidirati za premierja RIM - Ponedeljkova izjava odgovornega za gospodarska vprašanja Štefana Fassina, češ da bi bilo najbolje, če bi razpisali predčasne volitve za letošnjo jesen, je v Demokratski stranki pospešila priprave na konec zakonodajne dobe. Sekretar Pierluigi Bersani je včeraj potrdil, da predčasne volitve ne pridejo v poštev, a po drugi strani je napovedal, da bodo jeseni primarne volitve za določitev premierskega kandidata znotraj Demokratske stranke, in pristavil, da se namerava potegovati za to funkcijo. Kaže, da bo med protikandidati firenški župan Matteo Renzi. Vlada za indirektno civilno odgovornost sodnikov RIM - Vladna večina se že dalj časa ne more zediniti glede problema civilne odgovornosti sodnikov. Ljudstvo svobode bi hotelo, da sodniki neposredno plačajo za svoje morebitne napake, Demokratska stranka pa temu nasprotuje, češ da bi to sodnikom preprečilo mirno razsojanje. Tako je pravosodna ministrica Paola Severnino včeraj predložila kompromisni predlog, ki predvideva indirektno civilno odgovornost sodnikov: oškodovani obsojenec bi na njegovi osnovi smel zahtevati odškodnino od države, država pa naj bi imela pravico, da zahteva odškodnino od odgovornih sodnikov za kritje največ polovico škode. potres - Po 29. maju kar 638 sunkov, od katerih 21 z magnitudo 5 oz. 4 Doslej zabeležili 25 smrtnih žrtev Nekateri nesrečo brezvestno izkoriščajo BOLOGNA - Potres v Emiliji-Roma-gni je doslej terjal vsega skupaj 25 smrtnih žrtev: v ponedeljek zvečer je namreč v bolnišnici v Bologni umrla 25. žrtev, 46-letna ženska, ki je ležala v globoki nezavesti od preteklega 29. maja. Od tistega dne, ko je Emi-lijo-Romagno stresel že drugi potres po tistem, do katerega je prišlo 20. maja, so na območju zabeležili kar 638 potresnih sunkov, od katerih jih je kar sedem preseglo magni-tudo 5, trinajst pa magnitudo 4. Vse to najdemo v poročilu deželne odbornice za civilno zaščito Paole Gazzolo. Potres je prizadel 54 občin na območju, kjer prebiva skoraj milijon ljudi oz. dobrih 21 odstotkov celotnega deželnega prebivalstva. Približno 14.000 ljudi je zapustilo svoje domove, Civilna zaščita trenutno skrbi za dobrih dvanajst tisoč oseb, od katerih jih je kakih devet tisoč v 35 šotoriščih, tri tisoč v šolah in telovadnicah, ostali pa v hotelih. Na terenu je preko 4500 pripadnikov oboroženih sil, sil javnega reda, gasilcev, krajevnih uprav in civilne zaščite. Potres nekateri tudi brezvestno izkoriščajo. Tako je sindikat CGIL opozoril, da nekatera podjetja od delavcev zahtevajo podpis izjave, da se na delovna mesta vrnejo na lastno odgovornost, s čimer se podjetja izognejo odgovornosti za morebitne nesreče. Do drugih špekulacij naj bi prihajalo v kmetijstvu, kjer je zveza neposrednih obdelovalcev Coldiretti opozorila, da so nekateri trgovci takoj znižali ceno za mleko, ki ga odkupujejo od rejcev z izgovorom, da so zaradi potresa stroški narasli. Poleg tega se nekateri posredniki ponujajo za nakup koles parmezana in grana padana iz poškodovanih skladišč po nizki ceni. Zato se je Coldiretti odločila, da bo danes promovirala nakup omenjenih vrst sira po tržni ceni, ki so jo določile posamezne sirarne. Zaradi potresnih sunkov je na tla zgrmelo preko šesto tisoč koles parmezana, škoda pa znaša 150 milijonov evrov. Sir je možno kupiti tudi preko spleta: v štirih dneh je prispelo kar 17.000 elektronskih sporočil s prošnjo za nakup. Sredstva za pomoč potresencem so medtem začeli zbirati tudi v Sloveniji. To je v sklopu skupne akcije evropske Karitas storila slovenska Karitas, ki je za prvo pomoč že namenila deset tisoč evrov. (STA/ANSA) V šotoriščih je našlo zatočišče devet tisoč ljudi ansa sodstvo - Bivšemu šefu Unicredita Profumu bodo sodili zaradi utaje davkov RIM - Nekdanji šef največje italijanske banke Unicredit Alessandro Profumo in še 19 oseb se bo moralo na sodišču zagovarjati zaradi obtožbe, da so preko inovativnih finančnih instrumentov utajili za 245 milijonov evrov davkov. Sojenje se bo začelo 1. oktobra. Profumo, ki je Unicredit zapustil leta 2010 po 13 letih vodenja, je dejal, da je prepričan v zakonitost svojih dejanj, zato se sojenja ne boji. S sojenjem bo enkrat za vselej končano tudi neupravičeno blatenje njegovega dobrega imena, še dodaja. Milanski tožilci obtožencem, nekdanjim in nekaterim obstoječim me-nedžerjem v Unicreditu in trem predstavnikom britanske banke Barclays, očitajo, da so preko zapletenega finančnega mehanizma obresti spreminjali v davčno ugodnejše dividende. Z zapleteno transakcijo v višini okoli milijarde evrov sta banki izkoristili razliko v davčni obravnavi obresti in dividend v Italiji. Medtem ko so obresti v celoti obdavčljive, je divi- Alessandro Profumo ansa dende mogoče do 95-odstotno izvzeti iz obdavčitve. Obresti so v dividende pretvorili preko izdaje posebnih instrumentov udeležbe pri dobičku, znanih pod imenom Brontos, pri čemer so obresti na te papirje knjižili kot navadne dividende. Po mnenju tožilcev je celotna zapletena transakcija pomenila zgolj navaden medbančni depozit. Za kaznivo dejanje oddaje goljufivih davčnih napovedi je v Italiji zagrožena zaporna kazen od enega leta in šestih mesecev do šestih let. sodstvo - Korupcija Preiskali pisarno in dom bivšega šefa vatikanske banke RIM -Organi pregona so se včeraj poleg z bivšim šefom Unicredita Alessandrom Profu-mom ukvarjali še z enim znanim bančnikom, zdaj že nekdanjim šefom vatikanske banke Istituto opere di religione (IOR). Ettore Gotti Tedeschi, ki je moral IOR nedavno zapustiti po nesoglasjih z vatikanskim državnim sekretarjem Tar-cisiom Bertonejem, naj sicer ne bi bil tarča preiskave. Policija naj bi v njegovem domovanju v Piacenzi in pisarni v Milanu iskala podatke o obrambnem velikanu Finmeccanici, saj sta Tedeschi in sedanji glavni izvršni direktor Finmeccanice Giuseppe Orsi prijatelja. Tožilci iz Neaplja Finmeccanico med drugim preiskujejo zaradi mednarodne korupcije in podkupovanja z namenom pridobivanja tujih javnih naročil. Pri tem med drugim preverjajo nekatera pričevanja nekdanjega direktorja časnika LAvanti Valterja Lavitola, ki je trenutno v priporu. vatileaks - Prvič po aretaciji V Vatikanu zaslišali papeževega strežnika Paola Gabrieleja VATIKAN - Na sodišču v Vatikanu so zaslišali papeževega osebnega strežnika Paola Gabrieleja, ki so ga nedavno aretirali zaradi suma izdajanja zaupnih dokumentov Vatikana italijanskim medijem. Kot je povedal sodnik Paolo Pa-panti-Pelletier, je Paola Gabrieleja včeraj zaslišal preiskovalni sodnik, pri tem pa sta bila navzoča tudi oba Gabrielejeva odvetnika. Gre za prvo tovrstno zaslišanje. Gabrieleja so aretirali 23. maja, odtlej pa je v t.i. varni sobi žandarmerije v Vatikanu, veliki štiri krat štiri metre. Osumljen je kraje zaupnih podatkov. Če bo obsojen, mu grozi do šest let zapora. Po aretaciji Gabrieleja so se v javnosti takoj pojavili dvomi o njegovi krivdi, saj je 46-letnik znan po svoji vdanosti in zvestobi papežu. Po mnenju poznavalcev se je Gabriele po naključju znašel sredi boja za oblast znotraj vatikanske hierarhije. V Vatikanu je zaposlen od leta 2006 in je bil eden redkih, ki so imeli dostop do zasebnih prostorov papeža. Zaupni dokumenti so v italijanske medije začeli prihajati januarja, kar je močno razjezilo in osramotilo Sveti sedež. Nekateri izmed dokumentov, ki so jih objavili mediji, se ukvarjajo z navedbami o korupciji znotraj Vatikana, predvsem pa z dejavnostmi vatikanske banke in vatikanskega državnega tajnika, kardinala Tarcisia Bertoneja. Dokumenti so prav tako razkrili nekaj vatikanskih skrivnosti, ki se tičejo davčnih težav Cerkve, financiranja cerkvenih ustanov in spolnih zlorab otrok, razkrivajo pa tudi notranje spopade za oblast. 6 Sreda, 6. junija 2012 KULTURA / APrimorski r dnevnik Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.it OBČINA TRST - Občinska odbornica Marchigianijeva predstavila potek postopka za izdelavo novega prometnega načrta O prometu odločajo občani V fazi participacije je bilo sprejetih skupaj 77% pripomb - Dokončni načrt bo občinski svet obravnaval jeseni V Trstu več pešcev in manj avtomobilov - Za prebivalce mestnega središča olajšave pri plačevanju parkirnine Tržaški občinski odbor je po odobritvi osnutka novega splošnega prometnega načrta v februarju priredil več javnih srečanj ter soočanj z občani in drugimi dejavniki, katerih namen je bilo ponuditi možnost čim širše razprave glede spremembe tako pomembnega urbanističnega instrumenta. Rezultat je bila izrazita participacija občanov. Ti so pripomogli k izboljšanju osnutka, dokončni prometni načrt pa naj bi tako čim bolj odgovarjal zahtevam oziroma potrebam prebivalcev. V zadnjih mesecih je občinska uprava prisluhnila predlogom in pripombam številnih občanov ter predstavnikov javnih in zasebnih institucij. V tem obdobju je zbrala mnogo koristnih podatkov in delno tudi spremenila osnutek prometnega načrta, ki se zdaj približuje zaključni fazi. V začetku julija bo na osnovi zbranih pripomb spremenjeni osnutek sprejel občinski odbor in se bo tedaj tudi začel »uradni« postopek za odobritev novega prometnega načrta. Od takrat bodo tudi sprejemali formalne pripombe, izdelali bodo tudi okoljsko strateško presojo ter zbrali obvezna mnenja rajonskih sosvetov. Zadnjo besedo bo imela pokrajinska uprava, od katere je odvisno prevozno podjetje Trieste Trasporti. Prometni načrt, ki bo na osnovi participacije prvič vseboval tudi vse pripombe in predloge, bo nazadnje obravnaval (in odobril) občinski svet predvidoma konec oktobra ali v začetku novembra. Izid srečanj z občani in vsebino njihovih predlogov oziroma nakazane spremembe je včeraj predstavila javnosti pristojna občinska odbornica Elena Marchigiani. Povedala je, da so v fazi participacije zbrali skupaj 541 predlogov za spremembo osnutka načrta. Občina je sprejela v celoti 60 odstotkov pripomb, dodatnih 17 odstotkov pa je sprejela delno. Sicer je smoter novega načrta povečanje območij za pešce v mestnem središču, ureditev kolesarskih stez (to vprašanje sodi sicer bolj v splošni prostorski načrt) in spodbujanje uporabe avtobusov oziroma javnega lokalnega prevoza. To namerava občinska uprava doseči v bistvu z zmanjšanjem števila parkirnih mest na območju, ki je v grobih obrisih na nabrežju med železniško postajo oz. Tere- PRISTANIŠČE - Govorice o selitvi linije Istanbul-Trst v Marghero naj bi bile neosnovane Turški trajekti ostajajo v Trstu Tako zagotavljajo predstavniki združenja ASPT in podjetja Samer - Od 11. junija bodo tovornjake, ki se morajo vkrcati, sprejemali na Fernetičih Kopru, kjer so lani z ad hoc izglasovanim zakonom vzpostavili režim, ki je podoben tržaškemu. A Turki so kljub temu ostali zvesti tržaškemu pristanišču, s katerim sodelujejo že trideset let.« Na naše vprašanje, ali držijo govorice, da novo pristanišče ne nudi tovornja-karjem nobenih ugodnosti, je generalni tajnik ugotavljal, da se ravno v teh dneh tako imenovani »gate« poskusno seli na tovorni terminal na Fernetičih. Tovornjake, ki se v Trstu vkrcajo na trajekt, bodo namreč od prihodnjega ponedeljka sprejemali na Fernetičih: tu so zanje uredili primerne prostore, stranišča, prhe s toplo vodo, tu bodo po novem urejali tudi vse potrebne formalnosti, tako da se bodo v mesto pripeljali šele takrat, ko bodo nared za vkrcanje. To naj bi preprečilo dolge kolone težkih vozil, ki so v preteklosti že večkrat ustvarile prometne zamaške na tržaškem nabrežju. »Bojim se, da je med špediterji novico o ukinjanju trajektne linije razširil nekdo, ki ne bi rad selil svojih uradov na Fer-netiče,« še dodaja Zanzottera. (pd) zijansko četrtjo in zgodovinskim jedrom. Za prebivalce tega območja bodo predvidene olajšave za plačevanje parkirnine. Na plačljivih parkirnih mestih na ulicah tega območja bodo uvedli nov način plačevanja tarif. Te bodo namreč računali na osnovi kriterijev zavoda Inps o družinskem ekonomskem stanju (Isee). Kdor ima manjši dohodek, bo plačeval manj, za stanovalce pa so predvidene mesečne tarife. Za prebivalce strogega mestnega središča so v teku tudi pogajanja za posebne tarife za parkiranje v bližnjih parkirnih hišah, je dejala Marchigianijeva. Glede območij za pešce je največja novost odločitev, da bo zanje namenjena vsa Ul. Imbriani, ki se bo v tej zvezi pridružila Ul. Mazzini. Ul. Gallina bo le delno za pešce. Pločnik bodo razširili in bo ostal 3,5 metra širok vozni pas za avtobuse. Dodatne ukrepe za omejevanje tako javnega kot zasebnega prometa bodo sprejeli v Terezijanski četrti, kjer bodo med drugim obnovili Ul. Trento in Trg Panfili. Promet na Ul. Geppa, po kateri naj bi v prihodnosti vozili avtobusi, pa bo ostal nespremenjen. Ulica Geppa bo torej še naprej odprta samo za stanovalce. To odločitev so sprejeli po številnih pripombah, da bodo avtobusi povzročali tresljaje, ki bi lahko poškodovali poslopja. Glede uvajanja novih parkirnih mest proti plačilu v raznih mestnih četrtih so upoštevali mnenja, ki so jih izrekli rajonski sveti. Nekateri so bili mnenja, da so parkirna mesta proti plačilu potrebna (to velja npr. za Prosek, Opčine in Bazovico), drugi so zahtevali poskusno fazo (kot je npr. Rojan), tretji so to zamisel zavrnili. Nova ureditev prometa, ki je bila ne nazadnje predvidena na območju glavne bolnišnice, pa bo za zdaj še počakala, da ne bi povzročali večjih težav. Nespremenjen bo ostal tudi promet na Ul. Rossetti. Odbornica Marchigianijeva je omenila tudi težave avtobusov pri zavijanju na nekaterih križiščih v mestnem središču. Za to je pristojna pokrajinska uprava, vendar bodo to vprašanje reševali skupaj na omizju, pri katerem sodelujejo pokrajinska in občinska uprava ter vodstvo podjetja Trieste Trasporti. Spremembe so potrebne še predvsem v Terezijanski in v Jo-žefinski četrti. A.G. Zgoraj: na območju od železniške postaje do zgodovinskega jedra bodo za stanovalce posebne olajšave za plačevanje parkirnine. Desno: računalniški prikaz območja za pešce na Ul. Mazzini Strah naj bi bil odveč, a je vseeno vzbudil nekaj razburjenja in slabe krvi med tržaškimi špediterji. Kakorkoli že, turška ladjarska družba U.N Ro-Ro, ki s svojimi trajekti povezuje Istanbul s Trstom, naj ne bi zapuščala našega mesta. Tako nam je potrdil Ampelio Zanzottera, generalni tajnik združenja špediterjev, ki delujejo v tržaškem pristanišču (ASPT). Enako je zatrdil tudi Enrico Samer, tržaški agent omenjenega turškega ladjarja, s katerim smo prišli v stik prek Trgovinske zbornice oz. Pristaniške oblasti. Pripomnil je, da je preplah najbrž povzročila novica, da so turški ladjarji (po številnih preteklih povabilih) pred kratkim obiskali pristanišče v Margheri. Po Samerjevih besedah je bil to le eden od tolikih obiskov v raznih pristaniščih, turški trajekti pa ostajajo v Trstu. Na stanovsko združenje ASPT smo se obrnili, potem ko nam je uslužbenka nekega podjetja, ki deluje v novem pristanišču, sporočila, da naj bi v prihodnjih mesecih ukinili trajektno progo Istanbul-Trst; turški tovornjaki naj bi po novem obšli tržaško prosto pristanišče in se po 30 le- Turški tovornjakarji na 7. pomolu tih sodelovanja začeli izkrcavati in vkrca-vati v Margheri blizu Benetk. »Izgubili bomo milijone evrov, naša podjetja bodo zaprla vrata,« je bila obupana ženska, ki je že- kroma lela ostati anonimna, »a se za nas nihče ne zmeni. Tako kot nihče ne govori o tem, da je pristanišče že nekaj tednov pol prazno.« Uslužbenka je tudi priznala, da je ne bi pre- senetilo, če bi turški tovornjakarji zapustili Trst: »V vseh teh letih smo z njimi ravnali kot z živalmi, v pristanišču ne dobijo niti tople vode. Tudi nekateri varnostniki so do njih zelo neprijazni, skoraj bi rekla, da je njihovo obnašanje rasistično.« Na sedežu pristaniških špediterjev pa so nam, kot omenjeno, zagotovili, da turški trajekti ostanejo v Trstu. »Tudi sam sem to slišal, a iskreno povedano se mi zdi povsem izmišljena. Turški tovornjaki prihajajo v Trst, ker tukaj velja prostocarinski režim. Čeprav nekateri trdijo, da je prosta pristaniška cona nepotrebna, prinaša tovor-njakarjem nekatere prednosti. Pri nas na primer ne veljajo dvostranski dogovori med Italijo in Turčijo, ki omejujejo število dovolilnic, s katerimi lahko tovornjaki potujejo po obeh državah. Če bi turški trajekti pristajali v Margheri, pa bi jih morali upoštevati in ko bi dosegli število razpoložljivih dovolilnic, bi se za njih začele težave.« Zanzottera je prepričan, da Turki nimajo interesa zapustiti Trsta. »Če že, potem bi s svojimi trajekti pristajali v bližnjem / TRST Sreda, 6. junija 2012 7 ZGONIŠKA OBČINA - Prostovoljca Denis Doljak in Marko Riolino v potreseni Emiliji » Zemlja je valovala ••• « Tistega 28. maja sta se v Mirandoli nahajala 150 metrov od epicentra potresa Teden dni med potresenci - Jok, panika, ljudje ponoči ne spijo - Delo v šotorišču Pred nekaj dnevi sta se vrnila na Kras, a v mislih ostajata še vedno v potreseni Emiliji, v zradirani Mirandoli, kjer sta tisti črni ponedeljek, 28. maja, preživela drugi uničujoči sunek. Denis Doljak in Marko Riolino, prostovoljca civilne zaščite iz zgoniške občine, sta se takrat nahajala le kakih 150 metrov od epicentra. »Bilo je okrog devetih zjutraj. Kar naenkrat se je streslo in zemlja je začela valovati,« se je spominjal Marko. In Denis je dodal: »Videli smo poslopja, ki so prej stala, v tridesetih sekundah pa je ostal od njih le kup ruševin, ki si ga lahko razločno opazil šele, ko se je oblak dima razpršil.« In še: »Težek zabojnik, v katerem so bila urejena stranišča, je zemeljska sila premaknila za poldrugi meter. Drogi električne napeljave so neverjetno nihali sem in tja.« Kot jambori jadrnic na razburkanem morju ... Tistih trenutkov ne bosta pozabila. Potres je prinesel s sabo ob uničenju še drugo, veliko, hudo zlo: paniko. »Neverjetno je, kako ljudje reagirajo na potres. Nekateri so začeli jokati, nekateri so se začeli tresti, videl sem človeka, ki je otrpel in tresla se mu je le spodnja čeljust. Nekateri so se onesvestili.« Denis in Marko sta morala takoj požreti preplah, čakalo ju je delo, ki je v tistih trenutkih lahko odrešilno. »Ljudi v nezavesti je bilo treba postaviti na bok, tako, kot so nas naučili na tečajih civilne zaščite, da se ne zadušijo, in že je bilo treba steči k drugemu, priskočiti na pomoč, pospremiti z nevarnih ulic do šotorišča.« Vse je bilo treba opraviti hitro, v kaosu, direndaju, stokanju, kričanju, klicanju na pomoč. »Ob pol enih je sledil nov sunek. »Bil je sicer blažji od prejšnjega, a bilo je še hujše, ker so bili ljudje še vsi napeti, živčni. In predvsem utrujeni, ker ponoči iz strahu pred novimi sunki ne spijo. Že tedne jim ne uspe pošteno prespati noč,« je pojasnil Marko. Riolino je v enem tednu prostovoljnega dela v Mirandoli noč za nočjo sam dobro videl bdeče ljudi. Tudi sam ni spal, ker so mu kot varnostniku poverili nočno dežurstvo okrog šotorišča civilne zaščite Furlanije-Julijske krajine. Že po prvem majskem močnem sunku so nastavili 84 šotorov za 500 ljudi. Po drugem potresu so odprli vrata in potem dnevno delili po 800 kosil. Doljak in Riolino sta odpotovala v Emilijo v soboto, 26. maja. Z njima sta šla tudi dva člana nabrežinske civilne zaščite, Enrico Cante in Diego Montagner. Ekipa iz Furlanije-Julijske krajine je opremila in skrbela za šotorišče v Mi-randoli, enemu od najhuje prizadetih krajev. Ko sta prispela, je bilo delo že utečeno. Potem pa nov potres, in vse je bilo treba začeti znova. »Morali smo spet poskrbeti za priključitev električne napeljave, napeljati vodovodne cevi, izkopati kanale za kanalizacijo,« je delo opisal Denis. Sam je montiral električno napeljavo visoke napetosti, da je šotorišče spet dobilo potrebno energijo. V Denisovo pripoved so se vrinili utrinki. »Ena gospa je bila lastnica 23 stanovanj. Ne vem, kako si jih je prislužila. V 30 sekundah ni imela več nobenega.« In še: »Med prekladanjem zabojnika z žerjavom je od ne vem kod vzletela papiga, s perutnicami oplazila Marka, poletela do bližnje mreže in tam ostala. Pod mrežo sem ponesel stol, stopil nanj ter se počasi, kot nekakšen Ace Ventura približal papigi. Uspelo mi jo je prijeti, potem sem šel od šotora do šotora spraševati, čigava je papiga. Gotovo je imela lastnika, ker je imela okrog nožice pripet kolobarček z evidenčno številko. V enem od šotorov se mi je približala deklica, po rodu bi lahko bila iz Maroka, in mi povedala, da je ob prvem potresu izgubila papigo. Njena je bila rumene barve, tale najdena pa zelene. Kljub temu sem ji predal papigo v oskrbo, tudi zato, ker je njena mamica delala pri živino-zdravniku. Ostala sva domenjena, da bom prišel ponjo, če se bo našel lastnik.« Ljudje iz Emilije so delavni. Takoj po potresu, komaj se je panika polegla, Zgoraj levo Denis Doljak med upravljanjem električne napeljave; desno zgoraj Marko Riolino, spodaj Denis Doljak z najdeno papigo; spodaj ekipa prostovoljcev civilne zaščite iz Furlanije-Julijske krajine v Mirandoli so prijeli za delo, pomagali, se je spominjal Marko Riolino. Dva dni po ponedeljkovem sunku so prispeli tuji novinarji: CNN, BBC, Al Jazeera. Prispevali so svoje h kaosu, sta menila zgo- niška prostovoljca. Prispel je tudi šef italijanske civilne zaščite, pa tudi kak minister. »Vsi so pohvalili naše delo,« je zaključil Denis Doljak. »A bolj kot njihovo pohvalo cenim zahvalo male MIRAMAR - Zaskrbljenost župana Grad v temi Ministrstvo ukinilo prispevke v višini 270 tisoč evrovza elektriko in vzdrževanje Od včerajšnjega dne je Miramarski grad v temi. Nič več ga ponoči ne razsvetljujejo luči, saj je pristojno ministrstvo nepričakovano z rezko okrožnico in brez dodatnih pojasnil sporočilo, da bo ukinilo celoten prispevek za leto 2012, se pravi 270 tisoč evrov, s katerimi naj bi krili stroške za elektriko in vzdrževanje gradu oz. parka. Deželno kulturno in spomeniško varstvo, ki upravlja Mira-marski grad, je bilo zato primorano k drastičnemu in takojšnjemu krčenju, tako da je bil nočni izklop elektrike neizogiben. Sicer je v namenih nadzornika Lu-ca Caburlotta zatemnitev gradu tudi neke vrste krik na pomoč, saj gre navsezadnje za ukrep, ki drastično oškoduje mestno kulturno, zgodovinsko, arhitekturno in umetniško dediščino. V kriznem času je res treba stisniti pas, vendar bi bilo sprejetje tovrstne odločitve brez ugovora za Trst morda nevarno. Novica je presenetila tudi tržaškega župana Roberta Cosolinija, ki je sklical čimprejšnje srečanje s Caburlottom in ravnateljico Miramarskega gradu Rossello Fa- biani. Sam je že zagotovil pomoč občinske uprave za izhod iz neprijetne zagate, apeliral pa je tudi na pomoč Pokrajine Trst oz. Dežele FJK, ki naj podpreta »bitko« za Miramar. Cosolini hoče namreč zgodbi priti do dna, se pravi, da hoče izvedeti za razloge, ki so ministrstvo privedli do te skrajne odločitve, ki bo imela hude posledice tudi za turizem na Tržaškem. Župan je napovedal, da bi se dalo prispevke morda anticipirati, seveda z zagotovitvijo, da jih bo ministrstvo naposled le izplačalo. In z željo, da to ne bi postala stalna praksa ... Včeraj se je oglasil tudi pokrajinski predsednik Severne lige Pierpaolo Roberti, ki je hudomušno pripomnil, da bi lahko luči ugasnili torej tudi nad rimskim kolosejem. Država je bila po njegovem mnenju neuspešna, tako da bi bilo najbolje, ko bi Miramarski grad prevzela Občina Trst, ki bi ga primerno ovrednotila in skrbela zanj. Zelo kritična do ministrske odločitve pa je bila tudi deželna odbornica za proizvodne dejavnosti Federica Seganti, ki je ocenila, da gre denar privarčevati raje drugje. deklice s papigo, ko sem jo šel pred odhodom pozdraviti. Mislila je, da sem prišel po papigo; ko je izvedela, da jo bo lahko obdržala, je bila presrečna.« M.K. ZGONIK - Okrog 22. ure V nesreči huje poškodovana fanta na motorju Na cesti iz Zgonika proti Ga-brovcu se je včeraj nekaj pred 22. uro zgodila prometna nesreča, v kateri sta bila huje poškodovana fanta, ki sta se skupaj peljala na beli vespi. Iz neznanih razlogov sta izgubila nadzor nad motorjem in zapeljala s ceste. Rešilce sta poklicala mati in sin, ki sta se nekaj minut kasneje pripeljala mimo in zagledala enega od fantov, ki je klical na pomoč. Drugi je bil po njunih izjavah na pol pri zavesti pod motorjem v grmovju ob cesti. Na kraj nesreče sta prišla dva rešilna avtomobila, ki sta fanta odpeljala v bolnišnico. Kako hude so poškodbe in kdo sta poškodovanca, nam do zaključka redakcije ni uspelo izvedeti. Poleg rešilnih avtomobilov so na kraj nesreče prišli tudi karabinjerji in gasilci. Kako je prišlo do nesreče, še niso ugotovili, kot vse kaže, pa v nesreči ni bilo drugih udeležencev. Župan Cosolini na Dunaju Tržaški župan Roberto Cosolini se bo danes mudil na Dunaju, v gosteh tamkajšnjega prvega moža Michaela Hau-pla. Obisk avstrijske prestolnice se vključuje v program utrjevanja odnosov s sosedi oziroma utrjevanja zgodovinskih kulturnih, gospodarskih in človeških vezi med mestoma. Cosolini se bo ob tej priložnosti udeležil odprtja retrospektive dunajskega ekspresionista (Tržačana po duši) Rudolfa Kalvacha z naslovom Phantastisch! Rudolf Kal-vach. Wien und Triest um 1900 v Leo-pod Museumu (na ogled do 12. septembra). En del razstave je posvečen pogledom na tržaško pristanišče, ki jih je avtor uresničil v tehniki lesoreza. Ob sami razstavi je na ogled tudi več zgodovinskih posnetkov pristanišča. Proti poskusom na živalih Na Velikem trgu bo danes od 11. do 14. ure shod v znak protesta proti vi-visekciji oziroma proti novemu projektu tržaške univerze o obnovi in širitvi obstoječega središča za poskusne živali. Ob tej priložnosti bodo pobudniki - Odbor svobodnih državljanov v zaščito živali - zbirali tako podpise za ukinitev poskusov na živalih, ki jih bodo naslovili na Evropski parlament, pa tudi podpise proti novemu laboratoriju tržaške univerze. Kolajna Abdus Salam Mohamedu Hassanu Nekdanji izvršni direktor Akademije znanosti tretjega sveta (TWAS) iz Trsta Mohamed Hassan, ki je hkrati predsednik Afriške akademije znanosti, je včeraj prejel kolajno Abdu-sa Salama. Prestižna kolajna je posvečena spominu na Nobelovca za fiziko (leta 1979) in ustanovitelja centra za teoretsko fiziko ICTP. Hassan je TWAS vodil uspešnih 25 let, v katerih se je število članov od začetnih 40 dvignilo na 1000, danes pa se lahko ponaša s štirimi deželnimi sedeži v Braziliji, na Kitajskem, v Egiptu, Indiji in Keniji. Bil je pravi spodbujevalec razvoja znanosti, ki je skozi tehnološko raziskovanje privedla do koristnih sprememb in k rasti juga sveta. Medaljo mu bodo podelili septembra v Tianjinu na Kitajskem. Il cielo capovolto v Minervi V knjigarni Minerva (Ul. San Nicolo') bo danes ob 17.30 pisatelj Pino Rove-redo predstavil knjigo tržaške pisateljice Antonelle Gatti Bardelli Il cielo capovolto, ki je pravkar izšla pri založbi Bompiani. Srečanje bo obogatilo branje odlomkov Rite Maffei. V Knulpu film Fratelli di TAV V baru-knjigarni Knulp (Ul. Madonna del mare 7) bodo drevi na pobudo Odbora NO TAV iz Trsta in s Krasa predvajali video-dokumentarec Fratelli di TAV (2008). Delo je video raziskava o vplivu hitre železnice Turin-Lyon po italijanskem polotoku. Režijo sta podpisala Manolo Luppichini in Claudio Metallo. Ob tej priložnosti bodo v baru nudili raznovrstne informacije o razlogih, ki vodijo gibanje No Tav. Socializem in duhovnost Socialismo e spiritualita.' Percorsi tradi-zionali e spirituali tra elaborazioni teo-riche e socialismo reale je naslov posvetu, ki bo danes ob 17. uri zaživel v Narodnem domu - v dvorani D1 v prvem nadstropju. Srečanje prireja združenje Strade d'Europa v sodelovanju s spletnim dnevnikom Stato&Potenza, oblikovali pa ga bodo Lorenzo Salimbeni, Ivan Butti-gnon, Marco Costa in Marco Bagozzi. Zamenjava vozovnic Samo še do konca meseca, točneje do 29. junija, je čas za zamenjavo vozovnic oziroma abonmajev za avtobuse in morske linije, ki jih je prevozno podjetje Trieste Trasporti izdalo leta 2011 (serija 11A in 11M) in niso več veljavni. Kdor bi imel stare vozovnice, naj gre do urada v Ul. dei Lavoratori 2 od ponedeljka do četrtka od 8.30 do 12.30 in od 13.30 do 15. ure, ob petkih samo dopoldne. Na voljo je tudi zelena številka 800-016675 oz. spletna stran www.triestetrasporti.it. 8 Sreda, 6. junija 2012 KULTURA / DIJAŠKI DOM - Družinski izlet otroških jasli v Gorenje pri Zrečah Doživetja za malčke in starše Letos rekordnih 60 udeležencev - Priložnosti za oddih in zabavo ob animaciji izvrstnih vzgojiteljic V jaslih Dijaškega doma Srečka Kosovela v Trstu so organizirali od 27. do 29. aprila že tradicionalni tridnevni izlet v Gorenje pri Zrečah. Posebnost tega izleta je ta, da se ga poleg vzgojiteljic udeležijo tudi starši. Slikovita pohorska vasica Gorenje pri Zrečah je le nekaj kilometrov oddaljena od Zreč in od smučišča in klimatskega zdravilišča na Rogli. Še posebej je primerna za tak tip izleta, ne samo zaradi strukture njenega Doma (CŠOD), s telovadnico in z zunanjimi igrišči vred, temveč tudi zaradi prekrasne okolice, kjer se lahko podamo na čudovite sprehode po slovenskih gozdovih, si ogledamo urejene kmetije ali se sprostimo v bližnjih termah in bazenih Termalnega centra Zreče. Letošnji izlet bo zaznamovan v zapisnikih kot najštevilnejši izmed vseh let: 17 družin in skupno 60 oseb! Organizacija Dijaškega doma je bila tako prisiljena priskočiti na pomoč številni skupini in zagotoviti prisotnost štirih .. .zelo motiviranih vzgojiteljic: Martine, Elizabete, Marise in Valentine. Program je bil hkrati nežen in pester in prelepo sončno, skoraj poletno vreme, je pripomoglo k uspehu izleta. Na dan prihoda, v petek, 27. aprila, so starši lahko izkoristili nekaj prostih ur brez otrok in si privoščili sprehod po okolici, kratek počitek ali obisk Termalnega centra Zreče. Medtem so otroci začeli spoznavati novo okolje v spremstvu vzgojiteljic. V poznih popoldanskih urah so se vsi izletniki podali na obisk kmetije. Presrečni otroci so se lahko poigravali z malimi zajčki in s komaj dvodnevnimi kozlički. Obiskali so tudi krave v hlevu, se povzpeli na traktor, lovili kokoši, tekali po travniku z domačim kužkom in božali mucke. Na kmetiji so nam ponudili obilno malico, starši pa so kupili domače proizvode, kot so med, jabolčni sok ali sirup. Utrujeni smo se vrnili domov na večerjo, takoj za tem pa smo se vsi skupaj zbrali v telovadnici, kjer so vzgojiteljice prebrale pravljico o kužku Šnukiju. Skupaj z otroki pa smo vsi zapeli tudi pesmice, ki jih pojejo v jaslih skozi vse šolsko leto. Naslednjega jutra so bili starši spet prosti. Šli so na sprehod v gozd, na izlet z gorskim kolesom ali v terme. Popoldne so vzgojiteljice organizirale »Igre brez meja« za starše in otroke. Poligonček, ki ga je vsak otrok moral opraviti paralelno z enim od staršev, je bil po otrokovi meri, zato je nerodnost staršev kar izstopala; dvoletni otroci so npr. pomagali staršem, ki so ostali ujeti v tunelčku. Koncert Veselih Begunjčanov po Radiu Trst A V današnji oddaji Iz domače zakladnice, ki bo na valovnih dolžinah Radia Trst A ob 13.20, bo na sporedu izvleček koncerta ansambla Veseli Begunjčani, ki je potekal v nedeljo, 20. maja, v okviru dvodnevnega glasbenega niza z naslovom Prazničnih 50. Z le-tem je Slovensko prosvetno društvo Mačkolje obeležilo letošnjo 50. izvedbo tradicionalnega Praznika češenj. Na prireditvenem prostoru na Me-težici v Mačkoljah so se v teku poznih popoldanskih in pa večernih ur zvrstili trije priznani narodnozabavni ansambli iz naše matične domovine, in sicer ansambel Erazem, Veseli Begunjčani in Alpski kvintet. Jutri bodo lahko tisti, ki so zamudili koncert, nadoknadili s poslušanjem nastopa Veselih Begunjčanov in intervjujem s trobentarjem te zasedbe, Nikijem Legatom. V nadaljnjih oddajah Iz domače zakladnice, ki jih pripravlja in vodi Aleksi Jercog, pa bo na vrsto prišel še zadnji med ansambli, ki so nastopili v Mačkoljah, in sicer Alpski kvintet. Ponovitev oddaje Iz domače zakladnice bo na sporedu v nedeljo, 10. t.m., ob 10. uri. Včeraj danes Danes, SREDA, 6. junija 2012 NORBERT Sonce vzide ob 5.17 in zatone ob 20.51 - Dolžina dneva 15.34 - Luna vzide ob 22.45 in zatone ob 7.20 Jutri, ČETRTEK, 7. junija 2012 ROBERT, SV. REŠNJE TELO VREME VČERAJ: temperatura zraka 22 stopinj C, zračni tlak 1010,1 mb raste, vlaga 60-odstotna, veter 9 km na uro severo-zahodnik, nebo spremenljivo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 20,7 stopinje C. CI3 Lekarne Do sobote, 9. junija 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Capo di piazza Mons. Santin 2 (040 365840), Ul. Commerciale 21 (040 421121), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998). Opčine - Proseška ul. 3 (040 422478) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Capo di piazza Mons. Santin 2, Ul. Commerciale 21, Trg Ospedale 8, Milje - Lingomare Venezia 3. Opčine - Proseška ul. 3 (040 422478) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Ospedale 8 (040 767391). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino AMBASCIATORI - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Lorax«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Marilyn«. CINECITY - 17.00, 20.00, 22.15 »M.I.B. Men in Black 3«; 16.20, 18.40 »M.I.B. Men in Black 3 - 3D«; 16.40, 19.05, 21.30 »The dark shadow«; 21.00 »Attack the Block - Invasione aliena«; 16.30, 18.20 »Lorax«; 20.10, 22.05 »Lorax 3D«; 16.40, 19.10, 21.40 »Killer Elite«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Viaggio in paradiso«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Project X - Una festa che spacca«. FELLINI - 16.30, 18.00, 20.00, 21.30 »Silent Souls«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Love and secrets«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.45, 21.00 »Molto forte incredibilmente vi-cino«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Cosmopolis«. KOPER - KOLOSEJ - 19.00 »Ameriška pita: Obletnica«; 21.20 »Igre lakote: Arena smrti«; 21.30 »Kotlar, Krojač, Vojak, Vohun«; 19.10 »Moj teden z Marilyn«; 19.30 »Talisman«; 21.10 »Železna lady«. KOPER - PLANET TUŠ - 16.15 »Ulični ples 2 - 3D«; 16.40 »Zrcalce, zrcalce (sinhro.)«; 18.15 »Maščevalci 3D«; 21.10 »Kaj pričakovati, ko pričakuješ?«; 16.30, 18.30, 20.30 »Diktator«; 16.00, 18.20, 20.40 »Možje v črnem 3 - 3D«; 21.20 »Možje v črnem 3«; 19.00 »Prijatelja«; 15.30, 18.10, 20.50 »Snegulj-čica in lovec«; 16.10, 18.25 »Pupijeva D. (sinhro.)«; 20.35 »Jekleno nebo«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »M.I.B. Men in Black 3«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Project X - Una festa che spacca«; Dvorana 3: 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Viaggio in paradiso«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Dark shadows«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.15, 20.15, 22.15 »Attack the Block«; Dvorana 2: 18.00, 20.00 »Lorax«; 22.00 »Lorax (dig.) 3D«; Dvorana 3: 17.30, 19.45, 21.45 »M.I.B. Men in black 3 (dig.) 3D«; Dvorana 4: 20.00, 22.00 »Marilyn«; 17.40 »Cosmopolis«; Dvorana 5: 17.30, 19.50, 22.10 »Killer Elite«. Čestitke Starši so skušali pridobiti zaupanje svojih otrok med večerno delavnico, ko so z lutkami uprizorili pravljico o kužku Šnukiju. Na dan odhoda so zjutraj starši izkoristili dodatni uri prostega časa tudi za pripravo prtljage. Medtem so otroci odhajali na sprehod z vzgojiteljicami tako, da so se držali na veliki vrvi - bi-bi in prepevali pesmico »Biba,buba,ba-ja«. Skriti v nepredstavljivih krajih, so skoraj vsi starši snemali ali fotografirali tako nežen prizor. Po kosilu je prišel čas odhoda. Družba se je začela poslavljati in odhajati proti Trstu. Posebna zahvala naj gre vzgojiteljicam, ki so bile res enkratne in so bile sposobne obvladati tako pestro skupino z neomajno vedrino, potrpežljivostjo in profesionalnostjo. Starši otrok jasli Dijaškega doma Srečka Kosovela - Trst V ponedeljek je praznoval okrogli jubilej naš pevec ALEKSIJ ČI-VARDI. Še na mnoga leta, polna zdravja in petja mu kliče TPPZ Pinko Tomažič. Danes praznujeta biserno poroko BERNARDA in DUŠAN iz Boršta. Naj vama okrogla obletnica podari še veliko zdravja, ljubezni, sreče ter medsebojnega razumevanja, to vama želijo vsi domači. Prireditve SKD TABOR prireja danes, 6. junija, ob 18.00 v Prosvetnem domu na Opči-nah plesno prireditev »Zaplešimo!«. Nastopile bodo plesne skupine domačega in gostujočih društev. Prav lepo vabljeni! TRŽAŠKA KNJIGARNA, ZALOŽBA ZTT IN MLADIKA v sodelovanju s SPDT vabijo na »Kavo s knjigo« danes, 6. junija, ob 10. uri. Predstavili bomo vodnik GO 3D, ki je izšel pri SPD Gorica. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA priredi v četrtek, 7. junija, ob 17.30 odprtje razstave Roberte Skerlavaj »Mozaiki«. Predstavila jo bo Alina Carli. Glasbeni utrinek Marco Bernini oboa, Francesco Bernasconi klaviature, Sibilla Serafini, alt. SKD VIGRED vabi v četrtek, 7. junija, ob 20. uri na prostor pod vrtcem v Šempolaju, na ogled igre »Kam so izginili kipci« v izvedbi osnovnošolske skupine SDD Jaka Štoka. KD IVAN GRBEC - Škedenjska ulica 124, vabi v petek, 8. junija, ob 20.30 na Večer dalmatinskih pesmi. Nastopajo MoPZ Lipa iz Bazovice (vodi A. Purič), Tamburaška skupina F. Prešeren iz Boljunca (vodi. E. Zerjal) in ZePZ Ivan Grbec (vodi S. Dobrila); harmonikarska spremljava: Silvan Kralj. SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi v petek, 8. junija, ob 20. uri na koncert ob 30-letnici zborovske poti Aleksandre Pertot »Mojih 30 zborovskih«. Sodelujejo Glasbena kambrca, barkovljanski mešani pevski zbor, nonet Primorsko - Mačko-lje, MePZ F. B. Sedej - Števerjan. Zborovodja: A. Pertot. SKD V. VODNIK vabi v petek, 8. junija, ob 21.00 v Mladinski krožek na 2. Junijski večer. Nastopila bo dramska skupina KD Slovenec z veseloigro v domačem narečju »Gostilna Mama«. V primeru slabega vremena bo večer v društvenih prostorih. SLOVENSKI KLUB, SSG IN SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST vabijo na predstavitev dela Bogomile Kravos »Slovenska dramatika in tržaški tekst«. Obravnavano problematiko bodo osvetlili Loredana Umek, Ivo Svetina, Denis Poniž in avtorica v petek, 8. junija, ob 17.30 v Narodnem domu (Ul. Filzi 14). ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v petek, 8. junija, ob 20. uri v Kraško hišo v Repen na odprtje likovne razstave »Zlitja« Zige Okorna. O avtorju in delih bo spregovorila likovna kritičarka Vesna Kermelj. Glasbeno kuliso večera bo ustvarila pevka in čelistka An-drejka Možina. Prisrčno vabljeni! Postavitev bo na ogled do 1. julija ob urnikih odprtja Kraške hiše (nedelje in prazniki 11.00 - 12.30, 15.00 - 17.00). AŠD CHEERDANCE MILLENIUM vabi člane, starše in prijatelje na zaključno prireditev »Lupus in fabula«, ki bo v soboto, 9. junija, ob 17.00 na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah. DOM JAKOB UKMAR vabi na predstavitev dokumentarnega filma Jožeta Možine »Dobri prijatelj Pedro Opeka«, ki bo v soboto, 9. junija, ob 20. uri v domu Jakob Ukmar. SKD IGO GRUDEN vabi na koncert pevskega zbora Češnje iz Ljubljane v soboto, 9. junija, ob 20.30 v Kulturnem domu v Nabrežini. GLASBENA MATICA ŠOLA »M. KOGOJ« v sodelovanju s SKD Barkovlje vabi na koncert »S flavto v poletno noč«, v nedeljo, 10. junija, ob 20. uri v dvorani SKD Barkovlje, Ul. Bonafa-ta 6. Večer bodo oblikovali učenci GM Sara Bembi, Rosalba Calliari, Nausi-kaa Concina, Lucia Jankovski, Valentina Jogan, Ivana Milič, Marco Obers-nel in Carlo Venier iz razreda prof. Erike Slama ob klavirski spremljavi prof. Claudie Sedmach in Matjaža Zobca. Vljudno vabljeni! SKD IGO GRUDEN vabi na zaključni »Baletni nastop« tečajev prof. Mar-jetke Kosovac v nedeljo, 10. junija, ob 18. uri v dvorani Kulturnega doma v Nabrežini. SKD PRIMOREC prireja v okviru pobude vzhodnokraških kulturnih društev Prešerno skupaj in pod pokroviteljstvom Pokrajine Trst zaključno pobudo letošnje sezone Tisoč in en večer pod zvezdami v četrtek, 14. junija, ob 20.30 na vrtu Ljudskega doma v Trebčah. S trebušnimi plesi in novo plesno zvrst tribal fusion se bodo predstavile plesalke Kulturno plesnega društva Moonsun iz Kopra pod vodstvom mentorice Sanje Lovrečič. V primeru slabega vremena bo pobuda v četrtek, 21. junija, ob 20.30. UMETNIŠKI IN KULTURNI CENTER ŠKERK v Trnovci 15, vabi na ogled razstave »Igra barv med Krasom in morjem« z nad dvesto deli ilustratorjev: Adriana Gon, Ane Košir, Zive Pahor, Katerine Kalc in Liviane Po-ropat. Odprta za publiko in družine do 15. junija. Urnik: sobote, nedelje in prazniki od 10.30 do 13.00 in od 15.30 do 19.00. KONCERT MEPZ LOJZE BRATUŽ: Zupnija sv. Jerneja ap. in MeCPZ Sv. Jernej vabita na koncert Hvalite gospodovo ime, ki ga bo oblikoval MePZ Lojze Bratuž pod vodstvom Bogdana Kralja v soboto, 16. junija, ob 20.30 v cerkvi sv. Jerneja ap. na Op-činah. [H Osmice BORIS IN MARGARET sta odprla osmi-co na Katinari pri Nadliškovih. DARIO IN JELKA sta odprla osmico v Ricmanjih. Toplo vabita na obisk. DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni. Tel. 3403814906. DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. S. Sabba 6, v bližini Rižarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel. 335-1624285. DRUŽINA TERČON Mavhinje 42 je odprla osmico. Tel. št.: 040-299450. Vabljeni! NA KONTOVELU »Kamence« je odprta osmica. V KOLUDROVCI je SKUPEK odprl osmico. V MEDJI VASI sta odprla osmico Nadja in Walter. Tel. 040-208451. V PRAPROTU je odprta osmica pri Frančkotu in Bobotu Briščak. Tel. št.: 040-200782. V ZGONIKU je odprl osmico Lojze Fur-lan. Tel. št. 040-229293. Loterija 5. junija 2012 Bari 53 76 13 65 40 Cagliari 80 40 57 59 36 Firence 24 76 48 45 10 Genova 20 35 16 28 63 Milan 33 32 74 4 24 Neapelj 80 59 56 38 19 Palermo 17 43 33 69 90 Rim 52 20 14 1 31 Turin 72 59 9 61 5 Benetke 64 24 55 41 40 Nazionale 5 81 80 33 90 Super Enalotto Št. 67 15 29 38 44 67 74 jolly 63 Nagradni sklad 1.830.307,28 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 3.633.078,77 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 11 dobitnikov s 5 točkami 24.958,74 € 997 dobitnikov s 4 točkami 278,55 € 31.749 dobitnikov s 3 točkami 17,39 € Superstar 2 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami -€ 11 dobitnikov s 4 točkami 27.855,00 € 156 dobitnikov s 3 točkami 1.739,00 € 1.944 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 12.888 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 31.341 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Sreda, 6. junija 2012 9 danes, v sredo, 6. junija 2012, ob 18.00 v Prosvetnem domu na Opčinah plesna prireditev ZAPLEŠIMO! Nastopile bodo plesne skupine domačega in gostujočih društev. Prav lepo vabljeni! H Šolske vesti UČENCI IN UČITELJI OŠ F. MILČINSKI s Katinare vabijo sorodnike in prijatelje na zaključno šolsko prireditev, ki bo danes, 6. junija, ob 14. uri v športno kulturnem centru v Lonjerju. ŠPORTNI KROŽEK Didaktičnega ravnateljstva v Dolini v sodelovanju s COŠ M. Samse in I. Trinka-Zamejskega prireja zaključno prireditev danes, 6. junija, ob 16.15 v telovadnici pri Dom-ju. Predstavila se vam bo plesna skupina z musicalom pod vodstvom prof. Petre Križmančič in šolski zborček pod vodstvom prof. D. Zerjala. Toplo vabljeni! ZDRUŽENJE STARŠEV D.S.Š. sv. Cirila in Metoda iz Katinare obvešča, da je še nekaj prostih mest za tabor, »Krpanova kobila« oz. »Mizica, pogrni se!« od 17. do 22. junija, »Naš Trst« od 24. do 29. junija. Prijave sprejemamo do 11. junija. Za tabor angleškega jezika »Jezikajte«, šahovsko, računalniško delavnico MIŠK@ in biološko fotografsko »Poglej ptička« sprejemamo vpise do 15. avgusta. Dodatna pojasnila in prijave na tel. 320-2717508 (Tanja) ali zscirilmetod@gmail.com. SLOV.I.K. - razpisi prostih vpisnih mest v letu 2012-13 za dijake, študente in ostale tečajnike so objavljeni na www.slovik.org. Število mest je omejeno. Rok: 15. september. M Izleti AŠD SK BRDINA obvešča, da je odhod avtobusa za »Gardaland« predviden v nedeljo, 10. junija, ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke Esso na Opčinah. Prosimo za točnost. Tel. 335-5476663 (Vanja). SPDT prireja v nedeljo, 17. junija, ob srečanju s pobratenim PD Integral iz Ljubljane, avtobusni izlet na Donačko goro. Vpisovanje do 10. junija, za prijave in morebitne informacije pokličite na tel. št. 040-220155 (Livio). VINCENCIJEVA KONFERENCA IN KLUB PRIJATELJSTVA vabita na romanje k Mariji Pomagaj na Brezje v torek, 19. junija. Program: Sv. maša na Brezjah, kosilo, oddih oz. sprehod z ogledom zanimivosti ob Blejskem jezeru. Prijave na tel. št. 040-225468 (Vera) ali 040-820986 (Alojzija). IZLET V LJUBLJANO na ogled drugega dela razstave »Razprta obzorja« v sredo, 20. junija. Program lahko dvignete v Tržaški knjigarni ali v Ul. Tor-rebianca 23/B. Informacije na tel. 0403225190, 339-7769367. Vljudno vabljeni. MLADINSKI ODSEK SPDT prireja od 25. do 30. junija, 12. izvedbo Planinske šole na Planini pri jezeru namenjena osnovnošolski mladini. Informacije na mladinski@spdt.org ali tel. 338-5953515 (Katja) v večernih urah. Vabljeni! SKD VIGRED prireja v sredo, 27. junija, izlet v Kekčevo deželo in Prešernovo rojstno hišo v Vrbi. Informacije in rezervacije na tel. št.: 3803584580, tajnistvo@skdvigred.org. KRU.T vabi, ob 150-letnici Klimta, na Dunaj: ogled mesta in obeh razstav enega najpomembnejših avstrijskih sodobnih umetnikov, od 13. do 15. julija. Dodatna pojasnila in prijave na tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it, Ul. Cicerone 8/B. □ Obvestila AD FORMANDUM vabi na podelitev diplom dijakom ob zaključku triletnega šolanja na poklicni šoli danes, 6. junija, ob 19. uri na sedežu v Trstu (Ul. Ginnastica 72). Sledi otvoritev razsta- ve MA(D)RE - Le madri al mare avtorice Fabiole Faidiga v sodelovanju z združenjem Juliet iz Trsta. Vabljeni! FOTOVIDEO TS80 organizira v soboto, 9. junija, enodnevno delavnico »Kompozicija fotografije (video) in kadrira-nje«. Tečaj bo vodil prof. Mitja Reichenberg iz Ljubljane. Oprema: kompaktni, reflex fotoaparat ali video kamera. Prijave do danes, 6. junija, na tel. št.: 329-4128363 (Marko). POLETJE S PIKO NOGAVIČKO v organizaciji SKD Primorec vabi na vpisovanje, ki bo potekalo v Hiški u'd Ljenč-kice danes, 6. junija, od 15.00 do 16.30. Pridružijo naj se malčki z vrtca in osnovnošolci od 1. do 5. razreda. Pričakujemo te! Info: pikanogavicka.treb-ce@gmail.com ali tel. 339-6980193. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR« vabi člane in prijatelje filateliste na mesečno srečanje, ki bo danes, 6. junija, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. Sv. Frančiška, 20. ČLANICE TPK SIRENA so vabljene v četrtek, 7. junija, okoli 17. ure v klubske prostore. Za zaključek vas čaka »pa-štašuta«. ŽUPNIJSKA SKUPNOST KRIŽ vabi na slovesnost sv. Rešnjega Telesa in Krvi, ki bo v četrtek, 7. junija. Slovesna ev-haristija v župnijski cerkvi bo ob 19.30, sledila bo procesija po kriških ulicah. V slučaju neprimernega vremena procesija odpade. SPDT prireja tečaj nordijske hoje v četrtek, 7. in četrtek, 14. junija, od 17.30 do 19.30. Zbirališče pri spomeniku na Proseku ob 17.15. Informacije in prijave na tel. 040-220155 (Livio). SPDT vabi vse člane, ki se želijo udeležiti potepanja po Bolgariji od 26. julija do 5. avgusta, da se udeležijo informativnega sestanka v četrtek, 7. junija, ob 20.30 v društveni postojanki v Boljuncu št. 44. AŠZ SLOGA IN ZSŠDI prirejata odbojkarski kamp za najmlajše. Tečaj bo potekal od ponedeljka, 18. do srede, 27. junija, v telovadnici openske srednje šole, v občinski telovadnici v Repnu ter na igriščih na odprtem. Na kamp se lahko vpišejo deklice in dečki rojeni leta 2000 in mlajši! Prijave do 8. junija: ZSŠDI od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure na tel. 040-635627 ali na sloga.info@gmail.com. Minimalno število prijav: 20. JUS NABREŽINA vabi člane na redni občni zbor, ki se bo vršil v petek, 8. junija, ob 20. uri v dvorani SKD Igo Gruden, Nabrežina 89. Prisotna bosta odvetnika Jusa Giovanni prof. Gabrielli in Furio Kobec. POKRAJINSKI ODBOR FIPAV v sodelovanju z AŠD Sokol prireja od 11. do 16. junija brezplačne treninge na mivki za l. 1994-98 (M/Ž) od 10. do 14. ure na odprtem igrišču v Nabre-žini. Prijave do petka, 8. junija, na tel. št. 331-2978665. UPRAVA OBČINE DEVIN NABREŽINA prireja julija in avgusta poletno središče za otroke, ki obiskujejo otroški vrtec in osnovno šolo. Prijavnice so na razpolago v občinskem Uradu za šolstvo v občinski knjižnici v Nabrežini št. 102. Izpolnjeno prijavnico je treba oddati v zgoraj omenjenih uradih do petka, 8. junija. Informacije na tel. 0402017370 (Urad za šolstvo). ŠAGRA NA KRMENKI - KD F. VEN-TURINI vabi na šagro v petek, 8. junija, ob 18. uri odprtje kioskov, ples z ansamblom Maniax; sobota, 9. junija, ob 18. uri odprtje kioskov, ples z ansamblom Alter Ego; nedelja, 10. junija, ob 16. uri odprtje kioskov, ob 17. uri kulturni program z nastopom mednarodne operne akademije iz Križa pri Trstu z opero Ljubezenski napoj, sledi koncert godbe na pihala iz Sv. Antona pri Kopru, ples z ansamblom Mi. Vabljeni! NKK KRAS REPEN IN FC PRIMORJE organizirata Športni teden za dečke in deklice letnikov 2000-06 od 11. do 15. junija, na športnem igrišču v Repnu. Poleg nogometnih veščin, se bodo otroci preizkušali v najrazličnejših športnih panogah. Poskrbljeno bo za jutranjo in popoldansko malico ter kosilo. Urnik: 8.15-17.00. Vpis do sobote 9. junija. Prijave in informacije: 0402171044 (tajništvo), 328-0350533 (Srečko), 340-2467782 (Franco). TEČAJ ZA SPOZNANJE KRAŠKIH ZELIŠČ - tri srečanja namenjena kraškim avtohtonim vrstam in njihovi uporabi v kuhinji, zdravstvu in ljudskem izročilu. Vpisi in informacije na tel. št. 3334056800, inforogos@gmail.com, www.giardinobotanicocarsiana.it. ŽUPNIJSKI SKUPNOSTI S PROSEKA IN KONTOVELA vabita na slovesnost sv. Rešnjega Telesa in Krvi, ki bo v nedeljo, 10. junija. Slovesna evharistija v župnijski cerkvi na Kontovelu bo ob 9. uri; sledila bo procesija po kontovelskih in proseških ulicah, v župnijski cerkvi na Proseku pa blagoslov in slovesna ev-haristija. V slučaju slabega vremena procesija odpade. MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA Križ pri Trstu vabi na 1. poletni glasbeni kampus za otroke in mladino od 6 do 14 let, ki bo v prostorih Finžgarjevega doma na Opčinah od 18. do 22. junija. Urnik: 8.30-17.00. Informacije in prijave na tel. št. 3283635626, goranruz@gmail.com do vključno 10. junija. AŠD SOKOL IN ZSŠDI organizirata odbojkarski kamp »Igrajmo minivolley« (letniki 2001-05), od ponedeljka, 11. do petka, 15. junija, od 8.30 do 12.30 v nabrežinski občinski telovadnici. Informacije na tel.: 040-200941 (telovadnica), 348-8850427 (Lajris), 3355313253 (Cirila). DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 11. junija, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na okroglo mizo Osvetljevanje primorskih tabujev. Dr. Mira Cencič bo predstavila svojo študijo Primorska sredina v primežu bratomorne vojne, mag. Renato Podbersič pa svojo študijo Revolucionarno nasilje na Primorskem, 1941-45. Z njima se bosta pogovarjala časnikarja Jože Možina in Ivo Jevnikar. Začetek ob 20.30. EASY GUITAR, glasbena delavnica za otroke od 6. do 12. leta, v organizaciji KD Festival Kras in Glasbene matice Trst in v sodelovanju s KRD Dom Briščiki, v sklopu 14. Mednarodnega Festivala kitare Kras, bo potekal od 25. do 29. junija (urnik 8.00-15.00) v prostorih KRD Dom Briščiki (Briščiki 77). Igranje na kitaro, spoznavanje angleškega jezika s pomočjo petja, športa, igre... Vpis do 11. junija! Informacije na www.glasbenamatica.com, info@fe-stivalkras.com, tel. 340-7682864 ali 347-2576505. JADRALNI KLUB ČUPA pod pokroviteljstvom ZSŠDI organizira štiri 10-dnevne jadralne tečaje na jadrnicah tipa optimist namenjeni otrokom od l. 2006 do 2000, ki znajo plavati. Poskrbljena jadrnica, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v FIV. Odvijajo se od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure: od 11. do 22. junija; od 18. do 29. junija, od 2. do 13. julija in od 16. do 27. julija. Število mest je omejeno. Vpisovanja ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 13. ure, ob sobotah od 16. do 18. ure na sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, info@yccu-pa.org, www.yccupa.org. OBČINA DOLINA obvešča, da do 15. junija poteka (vsak dan 10.00-12.00; 11. in 13. junija tudi 15.00-17.00) vpisovanje v občinska poletna centra. Od 18. do 29. junija (2 izmeni; 7.30-17.00): športni kamp nogometa/odbojke/košarke (od 6 do 14 let), ki bo deloval pri občinskem športnem centru S. Klab-jan v Dolini v konvenciji z A.Š.D. Breg; od 2. do 27. julija (4 izmene; 7.3017.00): tradicionalni poletni center, ki je oddan v zakup Združenju Slovenski dijaški dom in bo deloval v prostorih COŠ M. Samsa in telovadnice Nižje srednje šole F. Tomizza šolskega centra pri Domju (od 3 do 11 let). Obrazci in podrobnosti o vpisovanju: www.sandorligo-dolina.it; tel. št. 0408329 281/239 (Urad za izobrazbo in šolske storitve); e-pošta: scuole-sol-stvo@com-san-dorligo-della-valle.regione.fvg.it. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane Deželnega sveta SKGZ, da bo seja v ponedeljek, 11. junija, ob 19.00 v prvem in ob 19.30 v drugem sklicu na sedežu društva Kremenjak (Prvomajska ul. 20) v Jamljah, Gorica. AŠD SHINKAI KARATE CLUB sklicuje redni občni zbor, ki bo v torek, 12. junija, ob 20. uri v sejni dvorani športnega središča v Zgoniku. Vabljeni vsi člani. OBČINA DOLINA - Odborništvo za Socialno službo organizira od 9. do 16. septembra letovanje v Riminiju za občane, ki so dopolnili 60 let. Vpisovanje v anagrafskem uradu od torka, 12. do torka, 26. junija. Urnik: od torka do petka 8.30-12.15, ob sredah tudi 14.30-16.45. ŠC MELANIE KLEIN sklicuje redni občni zbor, ki bo v sredo, 13. junija, ob 18.30 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicanju, na društvenem sedežu v Ul. Cicerone 8. Toplo vabljeni vsi člani! SKD VESNA v sodelovanju z ZSKD in Rajonskim svetom za Zahodni Kras vabi na Kriški teden. Otvoritev: Utrip narave - fotografska razstava Helene Volpi, pokušnja vin kriških vinogradnikov in lounge glasba z DJ-jem 14. junija ob 20.30 v Ljudskem domu; Rum'n Kocacola magični kabaret - nastopajo Vikj, Eva in Tanja 16. junija ob 21.00 v domu A. Sirka; Na zdravje maestro - Kriški poklon Aleksandru Vodopivcu, nastopajo MePZ Rdeča zvezda in MoPZ Vesna (dir. Rado Mi-lič) z glasbenim presenečenjem 21. junija ob 21.00 v agriturizmu št. 262 (v primeru slabega vremena v domu A. Sirka); Kresna noč - Li Giullambri, žonglerji iz Spilimberga 23. junija pri Procesiji ob 21.30, sledi svetoivanski kres (odpade v primeru slabega vremena). SRENJA BOLJUNEC vabi člane na občni zbor, ki bo v četrtek, 14. junija, ob 20. uri v Kulturnem centru F. Prešeren v Boljuncu. 20-LETNICA MATURE LICEJ F. PREŠEREN - maturanti l. 1992, realčani in klasiki, se bomo zbrali na večerji v soboto, 16. junija, da preverimo svojo zrelost! Prijavite se čim prej na prese-ren.matura1992@gmail.com ali na tel. 329-8012528. ZSKD vabi člane na srečanje društev ob zaključku sezone »Med iskrenimi ljudmi«, ki bo v petek, 15. junija, ob 19. uri na notranjem dvorišču Tržaške knjigarne v Trstu. Aperitiv bo začinila Tina Renar z glasbeno točko. DRUŠTVO MARIJ KOGOJ pri Sv. Ivanu v Trstu prireja v nedeljo, 17. junija, etnografsko razstavo. Vse, ki hranijo doma stare predmete vabimo, da bi nam jih posodili za to priložnost. Informacije na tel. št.: 040-572770 med 19. in 20. uro. NAVODILA ZA PLAČILO DAVKA IMU V ZGONIKU: Davčni urad Občine Zgonik sporoča, da bodo vsi davkoplačevalci prejeli na dom informacije za plačilo davka IMU. Davkoplačevalci bodo morali sami izračunati znesek. Na občinski spletni strani www.co-mune.sgonico.ts.it je na voljo programska oprema za avtomatično izra-čunanje davka in tiskanje obrazca F24. Občinski davčni urad bo do 18. junija na razpolago za informacije davka IMU z naslednjim urnikom: torek, četrtek, sobota od 9.00 do 13.00. ORATORIJ V MARIJANIŠČU - počitniški dnevi za osnovno šolo od ponedeljka, 2. do vključno petka, 6. julija. Uradni začetek ob 9. uri. Starši lahko pripeljejo otroke tudi poprej. Zaključek ob 16. uri. Za skupino je predviden en dan kopanja na morju in en dan izleta v planine. Vpisovanje do 25. junija na tel. št. 335-8186940. AŠD SOKOL sklicuje letni redni občni zbor v prostorih kulturnega doma Igo Gruden v Nabrežini v petek, 29. junija, v prvem sklicanju ob 19.30 in v drugem ob 20.30. Vabljeni vsi člani in prijatelji. JUS KONTOVEL sklicuje redni občni zbor v petek, 29. junija, ob 20.30 v prostorih Gospodarskega društva na Kontovelu. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSŠDI organizirata »Poletni plesni center« za otroke od 3. do 10. leta od 27. avgusta do 7. septembra v prostorih telovadnice OŠ F. Bevk na Opčinah. Urnik: 7.30-17.00. Vpisovanja in informacije: 349-7597763 (Nastja), in-fo@cheerdancemillenium.com. SKD VIGRED prireja poletno delavnico za otroke vrtca in osnovne šole v Šem-polaju od ponedeljka, 2., do petka, 6. julija, od 8.00 do 13.30. Vpisovanje na tel. št.: 380-3584580, tajnistvo@skdvi-gred.org. H Mali oglasi DELOVNA, POŠTENA IN IZKUŠENA gospa išče delo kot hišna pomočnica, najraje v dolinski občini. Tel. št. 3395605221, v večernih urah. FORD FOCUS, 1.8 TD in SW ghia, zelene metalne barve, letnik 2001, 129.000 km, nove gume in taksa plačana do decembra 2012, v odličnem stanju prodam. Cena: 2.900 evrov. Tel. 347-1542693. POŠTENA GOSPA išče delo dve do tri ure na dan kot hišna pomočnica ali kot negovalka starejših oseb. Tel. 3470641636. PRODAJAM AVTO punto evo start & stop, bele barve, 1.4, letnik 2011, 20.000 km, cena 8.500 evrov. Samo resni interesenti pokličite na 3453361760. PRODAM KRAŠKO SKRINJO iz orehovega lesa, okrašeno z motivom rož. Tel. št. 339-7396098. PRODAM SKUTER honda PS 125, 7.000 km, modre barve, vedno v garaži, po ugodni ceni, letnik 2007. Tel. 3343539564. PRODAM STANOVANJE v Boljuncu veliko pribl. 70 kv.m.: 2 spalni sobi, dnevna soba, kuhinja, kopalnica, majhna klet in privatno parkirno mesto. Tel. št.: 040-636782 (Cinzia). PRODAM ZEMLJIŠČE, 1.340 m po 15,00 evrov na meter. Tel. 040-280910. PRODAM lupinico chicco avto-fix, s podnožjem za pritrditev na sedež, snemljivo strehico in podlogo; voziček, 4-kolesni, velika napihljiva kolesa, s torbo za prenašanje dojenčka, ki se spremeni v zimsko vrečo. Tel. št.: 3382105138. PRODAM pralni stroj ariston ATD104 s polnjenjem od zgoraj, širina 40 cm, globina 60 cm in višina 80 cm v izredno dobrem stanju za 70,00 evrov. Tel. št.: 040-208989. PRODAM prikolico LB za prevoz čolna, nosilnost 1.000 kg. Tel. št. 3485913170. STANOVANJE veliko 85 kv. m., delno opremljeno, dajemo v najem v Križu. Klicati v večernih urah na tel. št. 040220729. V DOLINI dajemo v najem skladišče z zagrajenim dvoriščem. Vstop v poslopje je na glavni cesti. Cena po dogovoru. Tel. 334-9484084. V SREDIŠČU OPČIN na Dunajski cesti dajemo v najem skladišče 63 kv.m. z wc-jem. Informacije na tel. št.: 040211043. Prispevki V spomin na Dimitrija Prašlja in Danjela Glavino daruje družina Caia 60,00 evrov MoPZ Valentin Vodnik. V spomin na dragega bratranca Darko-ta darujeta Boris in Miloš 100,00 evrov za SKD Vigred. Namesto cvetja na grob dragega Mariota Guština daruje sestrična Gigka z družino 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V spomin na Mariota Guština darujeta Ljubo in Nadja z družino 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Križu. V spomin na Marijo Verša darujejo Jolanda, Marina in Vasil 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku. V spomin na bratranca Mariota Gušti-na daruje Zmago Košuta 25,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V spomin na Dragico Blaževič daruje Franka Slavec 20,00 evrov za Slovenski dijaški dom S. Kosovel. V spomin na Sergija Antonija darujeta Stanka in Riko 25,00 evrov za VZS-CEO Mitja Čuk. V spomin na g. Vilija Zerjala darujeta Stanka in Riko 25,00 evrov za VZS-CEO Mitja Čuk. ^ Zapustila nas je naša draga Ivanka Ostrouška vd. Stanič Zalostno vest sporočajo sin Marino, hči Milena s Frankom, vnukinja Patrizia in vsi, ki jo imajo radi Pogreb bo v soboto, 9. junija, ob 13.00 iz ulice Costalunga v zgoniško cerkev. Salež, 6. junija 2012 Pogrebno podjetje Alabarda 10 Sreda, 6. junija 2012 KULTURA / dolina - Zaključno srečanje Bralne značke za osnovnošolce didaktičnega ravnateljstva Branje - znanje, a tudi sanje Poleg knjig v dar tudi zastave Na vrtu OŠ Prežihovega Voranca srečanje z Andrejem Rozmanom Rozo - Danes na NSŠ Gregorčič Ivan Sivec Branje se rima na znanje, a tudi na sanje, zato naj učenci veliko berejo in tako osvojijo znanje, a naj si tudi privoščijo veliko sanj. Tega voščila so bili včeraj dopoldne deležni učenci osnovnih šol Didaktičnega ravnateljstva Dolina, ki so se na vrtu dolinske Osnovne šole Prežihovega Voranca zbrali na zaključnem srečanju Bralne značke in prisluhnili tokratnemu gostu - pisatelju, pesniku, dramatiku, igralcu in prevajalcu Andreju Rozmanu Rozi. Roza, ki je v daljnem otroštvu v Ljubljani obiskoval osnovno šolo, ki je prav tako kot dolinska nosila ime po Prežihovem Vorancu, je mlademu občinstvu postregel z vrsto svojih pesmi in ugank, a tudi skečev, kot sta npr. nemo petje ter izstrelitev in spust rakete, prav tako je odgovarjal na številna vprašanja prisotnih učencev, katerim se je tudi zahvalil, da tako veliko berejo, ker bi se namreč pisatelji, kot je on sam, počutili zelo čudno, če jih ne bi nihče bral. Knjige Andreja Rozmana Roze bodo odslej bogatile tudi šolsko knjižnico, na srečanju, na katerem so prisotne pozdravile ravnateljica Ksenija Andreju Rozmanu Rozi je prisluhnila množica osnovnošolcev kroma Dobrila, odgovorna za Bralno značko Annamaria Batic in pedagoška svetovalka za slovenske šole v Italiji Andreja Duhovnik Antoni , pa so s knjižnim darom nagradili razrede sodelujočih šol, tako osnovne šole kot otroški vrtci pa so prejeli tudi drugo zaželeno darilo - slovensko zastavo. Včerajšnje srečanje na vrtu šole Voranc je bilo predzadnje zaključno srečanje Bralne značke na Tržaškem. Poslednje bo potekalo danes, ravno tako v Dolini, vendar na Nižji srednji šoli Simona Gregorčiča, kjer bodo gostili pisatelja Ivana Sivca. (iž) skd škamperle - Še zadnja urica pravljic za letošnjo sezono Bleščeče luske in prijateljstvo Zgodbica o ošabni Mavrični ribici - Ustvarjalno srečanje o radodarnem deljenju tega, kar imamo, s svojimi najdražjimi Udeleženci so svojo ribico-tortico naposled odnesli domov Pri svetoivanskem društvu Skamperle so 24. maja poskrbeli še za zadnjo pravljično urico pred koncem šolskega leta, ki je bila sicer malo manj obiskana (15 otrok), a bolj ustvarjalna. Biserka Cesar je tudi tokrat pripovedovala o potrebi po prijateljstvu in radodarnem deljenju tega, kar imamo, s svojimi najdražjimi. Izbrala je pripoved Marcusa Pfisterja Mavrična ribica in z njo popeljala otroke v pravljični podvodni svet, kjer se ena ribica leskeče v prelivajočih se barvah in jo vse ostale občudujejo, po malem so ji tudi zavistne, pa kaj, ko se ribica vede tako ošabno! Kmalu se druge naveličajo njene lesketajoče se lepote in se je s prezirom izogibajo. Mavrična ribica ostane sama in se v svoji nesreči zateče po nasvet k hobotnici Modrijanki. Ta ji namigne, naj vsaki ribici pokloni eno svojo bleščečo lusko. Ko lepotička to naredi, je tudi sama manj lepa, zato pa so druge srečnejše in svojo srečo delijo tudi z njo! Pravljica kot nalašč za poletje! Se lepše je bilo, ko je Bi-serka potegnila od nekod sklede, v katere so otroci zdrobili piškote in jih pomešali z maskarponom, mlekom in čokolado, potem pa oblikovali vsak svojo tortico-ribico, jo okrasili z barvnimi bombončki in jo odnesli domov, da so si jo slastno razdelili s svojimi najbližjimi. Ta tortna ribica gotovo ne bo dočakala začetka prihodnjega šolskega leta, ko bo v društvu Skam-perle na vrsti naslednja urica! škedenj - Zaključna prireditev OŠ Grbec-Stepančič in otroškega vrtca Četrtošolke prevzele ključ znanja S simbolično predajo slovo petošolk - Prisrčen nastop malčkov in učencev na temo otroških iger, tradicij in tudi z moderno angleščino Bliža se konec šolskega leta. Učenci OS Grbec-Stepančič in malčki OV iz Skednja so v petek popoldne v Ukmarjevem domu pripravili za sorodnike, prijatelje in znance prijetno zaključno prireditev, ki so jo posvetili pokojni gospe Marget Mazzoni. Starejše učenke se je spominjajo, ko jih je sprejela v Etnografskem muzeju in jim pripovedovala o življenju škedenjskih krušarc. Posebno jim bo ostalo v spominu, ko so z njo zamesile testo za velikonočne pince in titole. Malčki in učenci so želeli prikazati, kako so se otroci nekoč igrali; saj igra je od vedno bila zabava, sprostitev, veselje in zadovoljstvo. Otroci na vasi so radi peli, plesali in z izštevankami določali ter izbirali vloge v raznih igrah. Nastopajoči so starše, babice in dedke popeljali v otroški svet z izštevankami, recitacijami in petjem ljudskih pesmi. Osnovnošolski učenci so v narodnih nošah zaplesali nekaj ljudskih plesov, ki so jih med letom vadili s Silvano Dobrilla ter zapeli tržaški narodni V okolici tržaški in Che bei oceti. S petjem in recitacijami angleških pesmi pod vodstvom učiteljice Barbare Kosmina, so otroci in učenci predstavili današnje modernejše obdobje. Ob zaključku šolskega leta seveda ne sme manjkati poslovilni trenutek. Vzgojiteljici sta se poslovili od skorajšnjih šolarčkov s podelitvijo rdečih Malčki so tudi veselo zaplesali ... nageljnov, diplom in maturantskih kap. Petošolke pa so sošolkam četrtega razreda predale ključ-sim-bol znanja in modrosti. To je bil za četrtošolke trenutek obljube, da bodo v naslednjem šolskem letu vzor ostalim učencem in bodo skrbele, da bo še na- prej slovelo ime škedenjske šole Grbec-Stepančič. Pred skupno pesmijo so se učitelji in vzgojiteljici prisrčno zahvalili staršem in vsem, ki so med šolskim letom sodelovali ter jim pomagali pri raznih projektih, prireditvah in nastopih. predavanje Varujmo se virtualnih odvisnosti Koliko časa preživimo vsak dan pred računalnikom in televizijo? Ne glede na to, če je zaradi službe ali za zabavo, se ne zavedamo, do katerih posledic lahko to privede. Vsi vemo, kako je škodljivo jemati droge, redko kdo pa ve, da je odvisnost od računalnika enako škodljiva in privede do enake abstinen-čne krize. To seveda ne velja, če smo samo eno uro dnevno pred računalnikom. Če pa se od njega ne moremo ločiti in si zgradimo namišljeni, virtualni svet, je to dolgoročno zelo škodljivo in nevarno. Žrtve zasvojenosti s tehnologijo so danes že otroci. Večji del staršev na primer dovoli, da otroci, že osnovnošolci, gledajo risanke, nato še filme, in to celo popoldne. Ne vedo namreč, da strokovnjaki opozarjajo, naj do petnajstega leta gledajo televizijo ne več kot pol ure na dan, sicer bo ta proces načel psihološko, fizično in socialno strukturo človeka. Društvo Finžgarjev dom je letos ponudilo niz srečanj o vzgoji, starševstvu, odnosih v družini in družbi, ki so bila vedno zelo dobro obiskana zaradi aktualnim tem. Na zadnjem predavanju je spregovoril terapevt Miha Kramli, ki je s svojo prepričljivostjo in bogato zakladnico izkušenj s področja zasvojenosti seznanil številno občinstvo s pastmi tehnologije, ki privedejo tako otroka kot odraslega do roba življenja s težko potjo povratka v realen svet. Sam vodi ambulanto za bolezni odvisnosti v Novi Gorici in se že petnajst let posveča terapiji na izredno težkem področju, in sicer zasvojenosti mladih s trdimi drogami. Najprej je prisotne seznanil z običajnim tokom človeškega življenja, ki ga danes spreminja tehnologija, in način našega odzivanja nanjo. Od rojstva dalje se človek srečuje z bolečinami: od trebušnih krčev dojenčka preko novih zob in številnih padcev, ko hoče malček shoditi. Otroku moramo dovoliti, da ga boli, ker se na tak način naši možgani srečajo z bolečino. Do četrtega leta so trenutki bolečine pomembni, sledijo jim izbruhi na psihološki ravni, saj ima otrok premalo dražljajev odvrnitve in ne zna potrpeti. Istotako je pomembna tudi duhovna dimenzija, kar za otroka predstavlja na primer pravljica ali molitev zvečer. Pogosto se zgodi, da nismo kos čustvenim izbruhom otroka in jim podležemo, s tem da si kupujemo mir pred napornostjo s prenosnim telefonom, internetom in računalnikom. Če že pri petih letih naučimo otroka, da so starši veseli, ko je odsoten z igricami, pride s to izkušnjo v šolo. »Naravna usmerjenost možganov je s čutili zaznavati svet okrog sebe, ne pa preko monitorja«, je še pozval terapevt, saj je zelo očitna tudi povezava z anoreksijo in bu-limijo. Otroci so preveč izpostavljeni medijem, ki jim stalno nekaj vsiljujejo, dokler sami tega ne po-notranjijo. Kramli je orisal še starševske pravice v odnosu do otrok, podal navodila, naj se računalnik, naj bo to kot delovni pripomoček ali kot sredstvo za zabavo, namesti na vidno mesto, kjer je prehod, nikakor pa v sobo, in omenil, da bi morali v šoli, tako kot o varnosti na cestah, poskrbeti tudi za ozaveščanje o varnosti pri uporabi tehnologije. Prav tako je tudi pomembno, da osnovnošolec nima svojega prenosnega telefona, temveč lahko uporablja starševega. Zasvojenost s tehnologijo in mediji je danes pereč problem, o katerem smo premalo ozaveščeni, zato na njegov izbruh nismo še pripravljeni. Človek utrpi pri tem hude posledice, s tem da prošnje, prigovarjanja in obljube ga ne morejo več predramiti. Edino skrajne razmere ga lahko prebudijo, da se vrne v realen svet. (met) / TRST Torek, 5. junija 2012 1 1 dsi - Publicist Milan Gregorič s knjigo Vstani Slovenija Kritična analiza vzrokov politične in moralne krize Do slovenske levice kritični avtor napoveduje začetek »boja za drugo republiko... « »Knjiga mi ni bila samo všeč, ampak me je tudi prevzela, saj obnovi znanje in spomin; vsebina je pregledno podana. To je v bistvu antologija nezgod najnovejšega obdobja naše domovine, lepa na pogled in tvorna po vsebini«. Tako je o novi knjigi cenjenega koprskega publicista Milana Gregoriča, naslovljeni Vstani Slovenija, spregovoril Saša Mar-telanc na predstavitvi knjižne novosti založbe Mladika v Društvu slovenskih izobražencev. Za avtorja sta značilni dve stalnici, in sicer jasnost in iskanje resnice brez kompromisov, čeprav za visoko ceno. Diplomiral je na ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani in bil angažiran v vrhovih civilne družbe, nato pa postal publicist. Pojavlja se ob problemih Istre in Primorske. O slovensko italijanskih odnosih med leti 1997 in 2004 je objavil tri knjige, in sicer Politični ciklon nad Istro, Slovenija v tesnem objemu zahodne sosede in Sonce nad oazo sožitja. Sledili so Ljudje mojega časa leta 2005, Razpotja, izbire, spopadi leta 2006, Koper : Trst večna tekmeca leta 2007 in Moj dom leta 2010. Letošnjo novost pa so predstavili v ponedeljek zvečer v Peter-linovi dvorani v Trstu. Za koprskega publicista je značilno, da veliko vidi in to tudi pove brez dlak na jeziku, s tem, da preuči vzroke, posledice in nagibe, ki koga vodijo v dobri ali slabi veri. V kritiki ni žaljiv, a niti omahljiv. Odlikuje se po logiki, obilici podatkov, čutu za pravičnost, spoštovanju do sočloveka in odsotnosti zvijačnih misli, kar se čuti že v slogu pisanja. Dalje je Martelanc obrazložil fizično podobo knjige, iz naslovnice katere veje precej pesimizma iz temnih oblakov nad stilizi-rano Slovenijo, v središču katere je tehtnica, ki tehta možne rešitve. Knjiga je kritična analiza vzrokov, ki so pripeljali Slovenijo v gospodarsko, politično in moralno krizo. Že naslov napoveduje možne rešitve, kako mora priti do vstajenja naše domovine. Avtor se je najprej zahvalil sošolcu Martelancu za prijazne in laskave besede, nato pa je spregovoril o vsebini knjige. Slednja ponuja bralcu »vpogled v pomembnejše dogodke slovenske politične scene, ki so najbolj burili duhove, povzročali družbene konflikte in načenjali nosilne temelje družbe v zadnjih dveh desetletjih samostojne slovenske države. Gre nekako za zgodbo o gospodarskem, političnem in moralnem razkroju slovenske družbe«, je pojasnil Milan Gre-gorič. Milan Gregorič s Sašo Martelancem na predstavitvi v DSI kroma Knjiga nima ambicij znanstvene analize, ampak je publicistično delo. Povzema dogodke, ki so najbolj pritegnili avtorjevo pozornost, obenem pa so opremljeni z ocenami in komentarji številnih uglednih novinarjev in analitikov. Pričujoče delo je »predvsem kritika delovanja tranzicijske levice, ki je objestno za-gospodarila nad slovenskim narodom in slovensko družbo, najprej prvega pol sto- letja prek nasilja revolucije in potem še poldrugo stoletje v tranziciji s pomočjo ključnih vzvodov družbene moči, ki jih je prinesla s seboj od prej,« je dejal avtor. Pričujoče delo obravnava tako temne sence preteklosti kot grabež in me-nedžerske prijeme. Zanimivo je poglavje o treh predsednikih, Kučanu, Drnovšku in Turku, zmagovalcih, o katerih Gre- gorič piše, da so se »najprej opiti od zmage, moči in oblasti, povzpeli med bogove v svojih novih nebesih, nato jih je življenje začelo neusmiljeno slačiti, dokler se niso danes, na prelomnici, znašli goli in nebogljeni med nami, navadnimi smrtniki.« Avtor je zaključil večer z mislijo, da se je »boj za novo družbeno pogodbo, za novo družbeno stvarnost oz. za drugo republiko šele začel ... «. (met) luchetta 2012 zgodovine Gianni Mina Kakor smo zabeležili že pred časom, bodo letos ob mednarodni novinarski nagradi Marco Luc-hetta (nagrajevanje oz. televizijska slovesnost I Nostri Angeli bo zaživela 12. julija ob 20.30 v gledališču Rossetti) podelili tudi nagrado FriulAdria Testimoni del-la storia (Pričevalci zgodovine), ki jo razpisuje banka FriulAdria in je namenjena novinarju, ki je najbolje predstavil oz. tolmačil nek dogodek, obdobje, osebo ali kraj. Ime dobitnika je že znano: nagrado bo prejel italijanski novinar in pisatelj Gianni Mina (na fotografiji), podelili pa mu jo bodo že na t.i. večeru Antepremio Luchetta 2012, ki bo v soboto, 9. junija, ob 17.30 v skladišču 26 v starem pristanišču. V skladišču je še do konca julija na ogled razstava posvečena nogometašu in trenerju Nereu Roccu, tako da bo ob tej priložnosti gost Gianni Mina v pogovoru z Giannijem Muro in Gigijem Garanzinijem zaobjel nogometno zgodbo od Rocca do Prandellija. Dijaki so se v radijskem studiu povsem vživeli v svoje vloge mladi val - Dijaki 3. razreda NSŠ Sv. Cirila in Metoda od sv. Ivana Sproščeno izza mikrofona Po predhodnem srečanju z voditeljema so iz radijskega studia predstavili sebe, šolo, šolske dejavnosti in še marsikaj Učenci 3. razreda NSŠ Sv. Ciril in Metod iz sv. Ivana smo preživeli izjemen popoldan, ko smo sodelovali v živo v oddaji Mladi Val. Pred tem sta prišla k nam na šolo Ivo Tul in Pavel Volk. Mi smo jima pripravili intervju, ker smo ju hoteli boljše spoznati, nato sta nam obrazložila, kako nastane radijska oddaja Mladi Val, od zamisli do napovednika. Povedala sta nam, da si moramo izmisliti izhodišče dneva, pripraviti plošček s pesmimi, ki so nam všeč, preveriti koliko traja vsak naš poseg, da moramo govoriti razločno in da ne smemo zgrešiti sklonov. Kot temo za našo oddajo smo predlagali našo šolo, kar sta Pavel in Ivo sprejela. Priprava scenarija je potekala precej časa. Pod mentorstvom prof. Legiše, smo si porazdelili teme: Erika predstavitev šole in vokalne skupine Anakrousis, Marta dejavnosti, Ivan S. Glasbena revija in z Rafaelom izvedbo skladbice Barcarola - duo kitar, Rafael intervju' bratu Eliji v zvezi z okupacijo višjih šol, Ivan G. o tehniki beat boxa, Ailen o evropskem projektu Come-nius, Giulio šolski izlet v Nemčijo, Lucia je poskrbela za vice. Program se nam je zdel kar pester. Kot izhodišče dneva smo si izbrali »Moja šola je...«. V redakcijo smo prišli precej napeti a veseli. Pavel nam je pokazal studio in režijo ter dal še zadnja navodila. Nato je prišel Jernej Šček, ki je vzpostavil veselo in sproščeno vzdušje. Martin in Alenka sta se postavila zraven njega, ker sta bila sovoditelja zadolžena za povezovanje posameznih posegov. Alenka je bila dodatno odgovorna za sporočila po Face-booku. In že je bila ura 15.00, začetek oddaje. Sigla. Jernej nas je predstavil in napovedal vsebino oddaje. Ivo in Pavel sta bila v režiji. Po začetni tremi, oddaja je stekla in vse je šlo kot po olju. Tudi odzivi preko Facebooka so bili spodbudni: oglasili so se prijatelji, sošolci in tudi prof. Do-ljak. Oddaja je ohranila svoje stalne rubrike: Good news, Skriti hiti, Kam me pelješ in Cd v nadaljevanju. Med eno rubriko in drugo smo pod vodstvom Jerneja sproščeno improvizirali. Oddaja se je zaključila v povsem sproščenem vzdušju. Veselo in z enkratnimi vtisi smo se razšli. Izkušnja nam bo ostala v trajnem spominu, naša želja in želja ekipe Mladega Vala je, da se pobuda v bodoče ponovi. Martin De Luisa narodnozabavna glasba - Krstni tekmovalni nastop v Števerjanu Nov ansambel Klapa iz Brega Skoraj vsi člani imajo že dolgoletne izkušnje nastopanja v raznih skupinah, v novem sestavu pa imajo nove ambicije Klapa iz Brega - tako se imenuje novonastala skupina glasbenikov,ki se bo prvič predstavila javnosti na festivalu narodno zabavne glasbe v Števerjanu. Že iz samega imena ni težko razbrati, da prihaja iz breških vasi dober del članov, ki so doslej nastopali na domačih in tujih odrih v raznih zasedbah. Vodja te glasbene ekipe je klarinetist Paolo Foraus, ki je bil svoj čas eden med ustanovitelji skupine Super Group in Long Žlunk, igral pa je tudi pri ansamblu Lojzeta Furlana. Kitarist Renzo Počkar je s Paolom Forausom delil glasbene izkušnje pri Long Žlunku, ko je skupina zasedla prvo mesto na Tržaški narečni popevki s Forausovo skladbo.Po-čkar je še spremljal Kondor, Aries, Adria kvintet in Trio Denisa Novata. Tudi trobentač Evald Crevatin je bil del Adrie kvinteta, še prej pa dolgoletni član ansambla Taims, v katerem je pred leti razširil glasbene načrte, da je ta ansambel ponovno oživel in tako v novi zasedbi dvakrat nastopil na Števerjanskem festi- valu. Pevka Barbara Gropajc je takrat s Taimsi »med borovci« delila nagrado za najboljšo melodijo in za najboljše besedilo, pred tem pa je pela pri ansamblu Sonce. Baritonist Giorgio Prašel prihaja iz ansambla Pomlad, igranje je nadaljeval s Kvintetom Veseljaki, poznan pa je tudi kot kapelnik raznih pihalnih godb. Pevka Alja Hrvatič in harmonikar Marino Zobin pa sta se prvič preizkusila v kvintetni kombinaciji, čeprav imata za sabo kar dolgo in podkovano glasbeno pot. Ljubezen do glasbe in želja po sodelovanju na domačem festivalu je te Brežane združila in jim dala dovolj energije in zagona za bodoče načrte in nove ambicije. Za krstni nastop tekmovalnega značaja je Klapa iz Brega izbrala izvirni valček, ki je nastal izpod peresa klarinetista Paola Forausa in pevke Barbare Gropajc. Člani ansambla toplo vabijo vse prijatelje prvi konec tedna v juliju na Goriško, saj bo letos prvič na Šte-verjanskem odru konkurirala breška skupina. (B.G.) 12 Sreda, 6. junija 2012 KULTURA / POGOVOR - Profesorica klavirja Tamara Ražem Locatelli Zmagovita didaktika Enaintrideset nagrad na različnih tekmovanjih (Spincich v Trstu, Regijsko v Idriji, Antonio Salieri v Legnagu blizu Verone, Mednarodno koroško v Radljah ob Dravi, Revija šole Sv.Cirila in Metoda) - petnajst prvih, deset drugih in šest tretjih v šolskem letu 2011-12: to je s štirinajstimi učenci dosegla Tamara Ražem Locatelli, profesorica klavirja na šoli Glasbene matice in na GŠ Sežana. Taki uspehi niso sad sreče ali naključja, temveč trdega, vztrajnega, zagnanega in seveda strokovnega dela, ki ga pedagoginja posveča svojim učencem. Kdaj in zakaj si se odločila za tekmovalno pot? Ko sem se sama prvič udeležila tekmovanja v Ljubljani, mi je izkušnja pustila veliko negativnih vtisov: obravnavali so me kot Italijanko, občutki niso bili dobri, ko pa sem začela poučevati, sem želela stvar preizkusiti s svojimi učenci, da bi ugotovila, kaj je bilo narobe; prva učenka, ki se je uspešno udeležila regijskega tekmovanja v Kopru, je bila Jana Zupančič, ki si je l.1997 prislužila bron. To me je opogumilo, da sem začela sistematično pripravljati tudi ostale učence. Uspehi niso izostali, v petnajstih letih smo si nabrali skoraj sto nagrad.... Če bi kdo oporekal, da glasba vendar ni osnovana na kompetitivnosti, kako bi zagovarjala svoj pristop? Bolj kot tekmovanje, je za učenca koristna priprava nanj: dejstvo, da imaš pred seboj točno določen cilj, te spodbuja, usmerja tvoje delo, je izziv, ki veliko pripomore k tehničnemu, muzikalnemu ter interpretacijskemu razvoju. Tudi povprečni učenci so na tekmovanjih večkrat presegli moja pričakovanja: človeški faktor igra veliko vlogo, a tudi če so reakcije negativne, se iz njih veliko naučimo. Kako izbiraš pravo taktiko za vsakega učenca? Trudim se, da bi za vsakega dobila najbolj primeren pristop. Pri nekaterih moram več delati na tehniki, pri drugih na muzikalnosti, pri tretjih na interpretaciji, predvsem pa je pomembna primerna izbira tekmovalnega programa. Tik pred preizkušnjo nimaš kaj iskati, pomembna je predhodna priprava, med katero vlivaš učencu energijo in gradiš njegovo samozavest. Tako delo te popolnoma izčrpa, rezultati pa ti poplačajo trud .... Veliko izkušenj si si nabrala tako v Italiji kot v Sloveniji: se ti zdijo tekmovalni programi smotrno izbrani? Včasih ima učenec na razpolago premalo časa, da pokaže vse, kar zmore. Menim, da mora program vsebovati vsaj eno pomembno skladbo velikega komponista, zgodi pa se, da imaš nekaj več kot pet minut na razpolago in moraš izbrati krajše in manj tehtne. Včasih so obvezne skladbe banalno lahke, včasih pa kar prezahtevne glede na starost tekmovalcev. Treba je tudi tvegati, tudi to spada k igri. Učenec je povprečno deležen ene ure tedenskega pouka, verjetno pa to ne zadostuje za resno pripravo? Seveda ne! Pred tekmovanjem se videvamo tudi vsak dan, ure kar bežijo, drugače ne gre. In tu bi se rada zahvalila staršem, ki podpirajo trud svojih otrok in se znajo marsičemu odreči. Tamara Ražem Locatelli z eno od svojih učenk Poučuješ na dveh šolah. Katera ti nudi boljše po- goje? GŠ Sežana je nedvomno bolje organizirana - je pač državna in nima ekonomskih problemov, s katerimi se kronično ubada Glasbena matica. Najbolj me boli dejstvo, da na šoli nimamo primernega klavirja, ki je predpogoj za idealno pripravo. Boli me brezbrižnost tistih, ki bi lahko rešili ta problem. Naši politični in kulturni predstavniki se morda ne zavedajo, kako je glasbena kultura pomembna za otrokov razvoj, pa tudi za našo skupnost. Ozka ekonomska vizija ne upošteva dodatne vrednosti, ki jo kultura prinaša. Zlobneži ... ali zavistneži trdijo, da si uspešna, ker izbiraš samo dobre učence ... To trditev lahko izpodbijem brez težav. Približno polovica vseh mojih učencev dosega lepe uspehe, imam tudi manj nadarjene, toda naloga pedagoga je tudi ta, da zna v vsakem poiskati boljšo žilico, odkriti talent, ki ga vsak premore v različni meri. Delo je včasih zelo naporno in ne prinaša vedno zaželenih rezultatov, kot pedagog pa moram stalno izpopolnjevati svojo pripravo. Veliko dolgujem mojstrom, od katerih sem se ogromno naučila. V prvi vrsti sta prof. Sijavuš Gadži-jev in prof. Isabella Lo Porto, zahvala pa gre tudi mojemu možu Damijanu (solo pevec in član zbora opernega gledališča Verdi, op.p), ki me stalno podpira, tako na čustvenem kot na glasbenem področju. Njegov zorni kot je seveda drugačen, a zelo dragocen. Kolikor je mogoče, obiskujem tudi koncerte in operne predstave, saj je vsaka priložnost dobra za nadgradnjo izkušenj in idej. Pedagoga, ki si ju omenila, bosta tudi letos na razpolago pianistom na mojstrskih tečajih, ki si jih organizirala v Sežani v okviru festivala Kras. Tudi tvoje poletje bo delavno ... Ja, julija bom skrbela za tečaje, s pianistko Aleksandro Češnjevar Glavina pa pripravljava zgoščenko. Ne nazadnje menim, da se mora tudi pedagog redno preizkušati na odru, ne le stati v ozadju. Pogovor zapisala Katja Kralj GLEDALIŠČE - Sezona 2012/1 3 v MGL Med osebno ne(svobodo) in ne(odgovornostjo) Gledališko sezono 2012/2013 bodo v Mestnem gledališču ljubljanskem (MGL) zaznamovale predstave, ki jih bo povezovala tema osebne svobode in osebne odgovornosti in njunega nasprotja. Repertoar bo na velikem odru in Mali sceni ponudil kar šest komedij, med katerimi bo ena zaživela kot muzikal, ter dve drami. Direktorica in umetniška vodja MGL Barbara Hieng Samobor je na včerajšnji novinarski konferenci povedala, da so v repertoar nove sezone prednostno uvrstili komedije, ker si želijo v teh, za vse težkih časih, svojim gledalcem realnost odslikati skozi oči humorja. Humor je po besedah Hieng Samoborjeve sredstvo bolj zagrizene in pomembne argumentacije. V MGL bodo v sezono 2012/2013 septembra vstopili s krstno izvedbo drame Frankenstein po znanem romanu Mary Shelley v dramatizaciji Zanine Mir-čevske. Za režijo zgodbe o znanstveniku, ki iz mrtve snovi ustvari maščevalno pošast, bo poprijel Eduard Miler. Kot je napovedala Hieng Samoborjeva, je priredba Mirčevske precej avtorska, zgodbo je namreč postavila v gledalcu bližji čas, kar jo dela še bolj srhljivo. Oktobra bo na velikem odru sledila uprizoritev naturalistične komedije Jacques ali Podrejenost Eugena Ionesca, ki prinaša anekdoto smešnega nasilja znotraj buržoazne družine. Enodejanko bo režiral priznani mladi beograjski ustvarjalec Miloš Lolic. Hieng Samoborjeva je kot posebnost nove gledališke sezone napovedala diptih predstav v režiji Ivice Buljana, v katerem bosta v ospredju temi svobode in odgovornosti. Prva, edina komedija priznanega nemškega umetnika Heinerja Müllerja, bo na sporedu novembra, sledila pa ji bo prva slovenska uprizoritev drame Črna žival žalost, ki jo podpisuje nemška dramatičarka Anja Hilling. Obe zgodbi sta postavljeni v gozd v okolici Berlina, dogajata pa se s 60-letnim zamikom, prva leta 1951, druga leta 2011. Največja razlika med njima je v žanru. Prva je "ljubka komedija", druga pa "buržujska tragedija". Marca bodo uprizorili komedijo Triumf ljubezni kontroverznega francoskega dramatika iz 18. stoletja Pier-ra de Marivauxa. Režiser Sebastijan Horvat je dejal, da je igra posrečen splet politike in ljubezni. Eden glavnih junakov predstave na primer prisili ženske, da se zaljubijo vanj in jih nato ponižuje. To je vzorec, ki ga je mogoče zlahka prenesti na državo. V MGL bodo začeli s Frankensteinom Ker so opazili, da za muzikale vlada veliko zanimanje, v MGL tudi v prihodnji sezoni ne bodo prikrajšali svojih obiskovalcev. Diegu de Brei so zaupali režijo muzikala - komedije Ženske na robu živčnega zloma, ki sta ga po filmski uspešnici španskega režiserja Pedra Al-modovarja ustvarila Jeffrey Lane in David Yazbek. V tekstu so po mnenju De Bree nekatere stvari tako zelo tragične, da postanejo komične. Sam meni, da bo ta netipičen muzikal za marsikaterega gledalca lahko obliž "na to neznosnost bivanja". Na Mali sceni bodo v sklopu cikla Nostalgija decembra uprizorili predstavo Ubij me nežno po motivih scenarija, ki ga je Franček Rudolf napisal za filmskega režiserja Boštjana Hladnika. Avtorica priredbe je Simona Semenič, predstavo pa bo režirala mlada režiserka Zala Sajko. Na malem odru gledališča pa se v sklopu novega cikla Velike igre - od blizu februarja obeta zanimiv gledališki eksperiment. Beograjska režiserka Anja Suša bo v sodelovanju z dramaturginjo Petro Pogorevc na Malo sceno postavila znano komedijo Williama Shakespeara Ukročena trmoglavka, v kateri bodo vse vloge zasedali moški. Pri postavitvi si želimo ogniti tako že znanim feminističnim pristopom kot sentimentalizmu, je napovedala Pogorevčeva. Knjižnica MGL bo v prihodnji sezoni bogatejša za knjigo Igralčeva strast Josepha R. Roacha in delo Maje Šorli z naslovom Slovenska postdramska pomlad: Izbrane teme, uprizoritve in ženske. V ansamblu MGL ostaja 26 redno zaposlenih igralcev, ki se jim bosta v novi sezoni pridružili Tina Potočnik in Barbara Ribnikar. bukovica - Mladinska filharmonija NOVA na Petkovih glasbenih večerih »NOVA« podoba glasbe Queenov Kako zvenijo znane melodije iz skladb legendarne rokovske skupine The Queen v izvedbi klasičnega simfoničnega orkestra nam z najnovejšim projektom letošnjo pomlad poskušajo predstaviti člani Mladinske filharmonije NOVA pod strumnim vodstvom Simona Perčiča. Po uspešni premieri 11. maja v Kosovelovem domu v Sežani se orkester namreč v juniju seli na različna primorska prizorišča: minuli pe- tek je očaral občinstvo na petem koncertu Petkovih glasbenih večerov v Kulturnem domu Bukovica, v soboto (2. junija) pa s svojim mladostno razigranim mu-ziciranjem osvajal publiko tudi v Mačkoljah. In tako 70-članska Mladinska filharmonija NOVA, ki je bila ustanovljena jeseni leta 2010 na pobudo vodstva Glasbenega društva NOVA iz Nove Gorice, s svojo novo energijo napoveduje neko novo dobo. Sestav, ki Dvorana v Bukovici je izvajalcem onemogočila, da bi lahko simfonijo predstavili v vsem zvočnem razkošju bogo rusjan združuje mlade glasbenike s celotne Primorske, nas je prijetno presenetil že s prvim projektom »Latinskoameri-ške pustolovščine«, ki jo je decembra lani nadgradil še z zelo prikupno, mladostno radoživo, pa tudi kakovostno glasbeno avanturo z naslovom »NOVA dunajska klasika«. Da je dirigent Simon Perčič pri snovanju te primorske glasbene zgodbe precej drzen in ambiciozen, pa razkriva njegova zadnja odločitev, da mladim, vendar v glavnem ljubiteljskim instrumentalistom, v izvajanje ponudi zahtevno partituro britanskega skladatelja Tolge Kas-hifa. Ta je pred dvanajstimi leti ustvaril šeststavčno simfonijo »The Queen symphony«, v kateri je mojstrsko povezal dvanajst znanih melodij iz skladb skupine The Queen. Premierno je bilo delo izvedeno novembra pred desetimi leti v Kraljevi festivalni dvorani v Londonu in navdušilo je dvatisočglavo množico, pa tudi še živeče queenovce. Mladinski simfonični orkester NOVA je tako po desetih letih od krstne izvedbe to vendar dovolj zanimivo »crossover« simfonijo sedaj prvič v zasedbi simfoničnega orkestra predstavil tudi v Sloveniji. Seveda ne povsem v originalni verziji, ki je sicer zapisana za veliki zbor, soliste in orkester. Domiselno in smiselno je dirigent Perčič nekatere zborovske parte zaupal solistom oz. klaviaturam (sintisajzerju) in tako so tej novejši (primorski) simfonični različici Queenov svoj interpretativni naboj dodali še vrhunska mezzosopranistka Irena Yebuah Ti- ran, iznajdljivi in izvirni pianist Anže Vrabec, odlična mlada primorska violinistka Tina Grego in zanesljiva in poetična violončelistka Helena Švigelj. Žal dvorana KD Bukovica zanesenjakom NOV-e tokrat ni omogočila, da bi simfonijo resnično predstavili v vsem zvočnem razkošju in jo povezali v dopadljivo celoto. Dolge melodične linije, počasni tempi, ritmična zapletenost so mladim instrumentalistom ustvarili kar nekaj težav in tako ta čudoviti primorski simfonični fenomen tokrat ni poustvarjal s pričakovano žlahtno energijo. Posamezniki so se veliko preveč ukvarjali s posameznimi parti skladbe, zato njihova igra ni bila dovolj intenzivna, povedna, enovita in ni imela pravega utripa. A kljub nekaterim pomanjkljivostim v skupnem muziciranju (ki so bile večinoma posledica »neprijazne« akustike dvorane) je najnovejši projekt MF NOVA napovedal svoj zmagoslavni pohod. Mladi glasbeniki bodo že v petek ob 20.15 zgodbo o mojstrskem prenosu priljubljenih skladb skupine Queen v novo simfonično zvočno podobo vnovič oživeli v amfitea-tru gradu Kromberk v Novi Gorici. Queenovsko dogodivščino bo orkester 22. junija predstavil tudi v Šte-verjanu, 30. junija pa na Opčinah. Med 8. in 15. julijem bodo gostovali na otoku Braču na Hrvaškem, turneja pa se bo zaokrožila 8. septembra v Novi Gorici. Tatjana Gregorič / SVET Sreda, 6. junija 2012 13 finance - Telefonska konferenca finančnih ministrov najrazvitejših držav G7 za hitrejši odgovor na evropsko dolžniško krizo Po mnenju španskega premierja Evropa potrebuje fiskalno integracijo s fiskalno oblastjo TOKIO - Finančni ministri držav skupine industrijsko najbolj razvitih držav G7 so se po včerajšnji telefonski konferenci zavzeli za krepitev naporov v boju z evropsko dolžniško krizo, je povedal japonski finančni minister Jun Azumi. "Evropska stran je poudarila, da bo njihov odziv hiter," je dejal. Azumi je novinarjem povedal, da so se članice skupine zavezale k sodelovanju v smeri pomoči državam z evrom, ki poskušajo obvladati svoje javne finance. Evropske članice so zagotovile, da bodo "pospešile svoje napore pri reševanju teh težav, kar je za nas spodbudno", je pojasnil. "Japonska je pripravljena zagotoviti podporo, če je kar koli, kar lahko storimo," je še dejal in dodal, da o izstopu Grčije iz območja z evrom niso razpravljali. Tudi na ameriškem finančnem ministrstvu so potrdili, da je bila osrednja tema telefonskega pogovora Evropa. Ministri in guvernerji so razpravljali o poteku dogodkov v globalnem gospodarstvu in na finančnih trgih "ter o morebitnih odgovorih, vključno s premikom v smeri finančne in fiskalne unije v Evropi", navaja uradna izjava. "Dogovorili so se, da bodo razvoj dogodkov pred vrhom G20 v mehiškem Los Cabosu podrobno spremljali." Ministri in guvernerji centralnih bank ZDA, Japonske, Nemčije, Francije, Italije, Kanade in Velike Britanije so razpravljali tudi o nestabilnosti deviznih teča- jev. "Odkrito sem jim povedal, da trenutni pogoji v zvezi z deviznimi tečaji močno hromijo japonsko gospodarstvo," je dejal Azumi. Vlagatelji jen vidijo kot varno zavetje v času krize, zato se njegova vrednost močno zvišuje. To je slabo predvsem za japonske izvoznike. Srečanje skupine G7 je sicer potekalo v senci vse večjih težav Španije. Španski finančni minister Cristobal Montoro je poudaril, da močno zadolženega španskega gospodarstva, ki je četrto največje v območju evra, tehnično ni mogoče reševati. Španski premier Mariano Rajoy pa je v senatu poudaril, da mora EU bolj pomagati državam, ki imajo težave z zagotavljanjem lastnega financiranja. "Evropa mora povedati, kam je namenjena, zagotoviti mora enotnost ter poudariti, da je evro nepovraten projekt, ki ni ogrožen. Pomagati mora članicam v težavah," je dejal Rajoy. Po mnenju španskega premierja Evropa potrebuje fiskalno integracijo s fiskalno oblastjo. Nujna je tudi bančna integracija, bančna unija z bančnim nadzornikom in skladom, s katerim bi jamčili za vloge v evropskih bankah. Dodal je še, da je največja težava Španije trenutno zagotavljanje finančnih sredstev, saj vlagatelji zahtevajo vse večjo premijo za vlaganje v njene obveznice. Donos do dospelosti španske 10-letne obveznice je bil na finančnem trgu včeraj pri okoli 6,30 odstotka, kar je 0,10 odstotne točke manj kot v ponedeljek. (STA) Španski premier Mariano Rajoy ansa sirija - Dogovor s 17 agencijami ZN Vlada odobrila dostop humanitarne pomoči terorizem - V napadu v Pakistanu Bela hiša potrdila smrt drugega človeka Al Kaide ŽENEVA/BEJRUT - Sirska vlada je včeraj odobrila 17 agencijam ZN in nevladnim organizacijam, da v državo dostavijo mednarodno humanitarno pomoč. Med drugim je privolila, da pomoč pride tudi do štirih kriznih žarišč: mest Homs, Idlib, Dara in Deir Ezor. Nasilje v Siriji medtem ne pojenja. V Siriji sicer že delujeta Mednarodni odbor Rdečega križa in Rdečega polmeseca, vendar pa bo šele z novim dogovorom s sirsko vlado moč doseči cilj, da pomoč pride do milijona Sircev, ki jo potrebujejo, je pojasnil predstavnik Urada ZN za usklajevanje humanitarnih zadev (Ocha) v Ženevi Jens Laerke. Laerke sicer ni želel biti preveč optimističen glede dogovora in je dejal, da je najbolje počakati nekaj časa, da bo jasno, ali bo dogovor, ki so ga ZN z Damaskom dosegli po dolgotrajnih pogajanjih, dejansko uspešen. ZN ocenjujejo, da po 15 mesecih nasilja v Siriji nujno humanitarno pomoč potrebuje najmanj milijon ljudi. Agencije ZN si sicer prizadevajo pomagati tudi več kot 78.000 sirskim beguncem v sosednjih državah. Sirske sile medtem nadaljujejo ofenzivo na trdnjave upornikov. Med drugim so zasedle eno od mest v pokrajini Hama in izvedle obsežno vojaško operacijo v kraju Kfar Oveid v pokrajini Idlib. Po podatkih Sirskega observatorija za človekove pravice s sedežem v Veliki Britaniji je bilo včeraj ubitih najmanj 26 ljudi po vsej državi. Zgolj v spopadih med vladnimi silami in uporniki v pokrajini Latakija je umrlo 15 ljudi, več deset pa jih je bilo ranjenih. Vlada v Damasku kljub nasilju vztraja, da ostaja zavezana mirovnemu načrtu posebnega odposlanca ZN in Arabske lige Kofija Annana, potem ko so uporniki sporočili, da od prekinitve ognja odstopajo, ker jo režim vztrajno krši. "Naredili bomo vse za uspeh Annanovega načrta," je po pogovorih z vodjo opazovalne misije ZN v Siriji Robertom Moodom zatrdil namestnik sirskega zunanjega ministra Fajsal al Makdad. Po podatkih Sirskega observatorija za človekove pravice je bilo sicer od začetka prekinitve ognja, ki je začela veljati 12. aprila, ubitih 2400 ljudi. (STA) WASHINGTON - Bela hiša je včeraj potrdila, da je bil ubit drugi človek mednarodne teroristične mreže Al Kaida Abu Jahja al Libi. Tiskovni predstavnik Bele hiše Jay Carney ni želel potrditi, kako je bil ubit. Drugi visoki ameriški predstavnik je sicer dejal, da je bil ubit v napadu ameriškega brezpilotnega letala v Pakistanu. Carney je za al Libija dejal, da je bil vodja operacij Al Kaide, njegovo smrt pa označil za hud udarec teroristični mreži, s katero je bliže propadu kot kdajkoli prej. Neimenovani visoki ameriški predstavnik je pred tem dejal, da so ZDA prepričane, da je bil v napadu v Pakistanu ubit al Libi, kar je pomemben udarec za vodstvo Al Kaide in njeno povezovanje z drugimi skupinami. Dodal je, da gre za najbolj pomemben udarec Al Kaidi od smrti vodje mreže Osame bin Ladna lani v Pakistanu in da pomeni dodaten pritisk na vodjo Al Kaide Ajmana al Zavahirija. Nei- menovani ameriški predstavnik pa je dejal da nihče, ki je po njegovi smrti ostal v Al Kaidi, niti od daleč nima znanja, ki ga je imel al Libi. Pakistanski predstavniki so pred tem povedali, da je ameriška obveščevalna agencija Cia v noči na ponedeljek izvedla napad z brezpilotnim letalom v Severnem Vaziristanu, kjer imajo ob meji z Afganistanom močno oporišče talibani in Al Kaida. V tem napadu naj bi umrlo 15 upornikov, a tega kasneje visoki predstavniki niso potrdili. Al Libi je bil libijski državljan. Bil je zvest bin Ladnov poveljnik in je nastopil v številnih video posnetkih Al Kaide. Bil naj bi tudi glavni arhitekt globalne propagandne mašine Al Kaide. Nadzoroval naj bi njene dnevne operacije ter vzdrževal stike s podružnicami Al Kaide po vsem svetu. Za al Libi-jevo glavo so ameriške oblasti razpisale nagrado milijon dolarjev. V preteklosti so se sicer že pojavile napačne novice o njegovi smrti. (STA) Ukrajince razburja predlog, ki krepi status ruščine KIJEV - Ukrajinski parlament je včeraj na predlog vladajoče stranke predsednika države Viktorja Janu-koviča v prvem branju potrdil sporen zakon, z uveljavitvijo katerega bi ruščina v velikem delu države postala skorajda drugi uradni jezik. Pred poslopjem parlamenta so se ob tem zbrali nasprotniki in podporniki zakona, prišlo je do nemirov. Predlog zakona o jezikovni politiki, ki naj bi okrepil regionalne jezike v Ukrajini, je bil včeraj potrjen z 234 poslanskimi glasovi, osmimi več od zahtevanega minimuma. Pred parlamentom se je ob tem zbralo okoli 3000 nasprotnikov in približno enako število zagovornikov zakona. Opozicijski protestniki so se spopadli s policisti, med drugim so eni proti drugim uporabili solzivec. Argentina naj bi tožila britanske naftne družbe BUENOS AIRES - Argentina je v ponedeljek britansko iskanje nafte na Falklandskih otokih razglasila za "nezakonito" ter sprožila postopek proti petim družbam, ki izvajajo aktivnosti v bližini otokov v Južnem Atlantiku. Argentinsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da bodo, potem ko so bile njihove dejavnosti razglašene za nezakonite, proti družbam sprožili kazenske in civilne postopke. Vlada v Buenos Airesu je že marca napovedala, da namerava ukrepati proti britanskim naftnim podjetjem, vendar ni pojasnila, kako. Zaloge nafte v bližini spornih otokov, ki jih še ne izkoriščajo, vredne pa naj bi bile na desetine milijard dolarjev, so jabolko spora med Argentino in Veliko Britanijo od konca 90. let, ko so jih odkrili. Napetosti med Londonom in Buenos Airesom so se sicer pred letošnjo 30. obletnico vojne za Falklande, ki jim Velika Britanija vlada od leta 1833, še povečale. Letalska nesreča v Nigeriji LAGOS - Iskanje žrtev po nedeljski letalski nesreči v nigerijskem Lagosu se je včeraj nadaljevalo, oblasti pa so sporočile, da se je število žrtev povečalo na okoli 200. Tiskovni predstavnik reševalcev Yus-hua Shuaib je sicer sporočil, da je zaenkrat težko potrditi, koliko ljudi je umrlo na tleh. Letalo vrste mcdonnell douglas 83 nigerijske družbe Dana Air s 153 ljudmi na krovu je v nedeljo strmoglavilo na dvonadstropno stanovanjsko zgradbo v gosto naseljenem predelu Lagosa. V nesreči so umrli vsi ljudje na krovu letala in številni na tleh. (STA) peking - Ruski predsednik Vladimir Putin na obisku Rusija in Kitajska krepita sodelovanje v Združenih narodih PEKING - Ruski predsednik Vladimir Putin je včeraj v Pekingu napovedal, da bosta Rusija in Kitajska okrepili sodelovanje v Združenih narodih, kjer se veliki sosedi soočata z vse hujšim pritiskom zaradi svoji stališč glede krize v Siriji. "Načrtujemo okrepitev sodelovanja v okviru vodilnih mednarodnih organizacij - Združenih narodov, G20, Brics in Šanghajske organizacije za sodelovanje," je po pogovorih s kitajskim predsednikom Hu Jintaom dejal Putin. Kitajski predsednik je pristavil, da bo tesnejše sodelovanje državama omogočilo "vzpostavitev svetovnega političnega in gospodarskega reda v bolj pravično in racionalno smer". Kitajska in Rusija, stalni članici Varnostnega sveta ZN, sta s svojimi nepopustljivimi stališči glede Sirije razjezili zahodne in arabske države, posredovanje proti režimu v Damasku pa sta blokirali z vetom. Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Liu Weinmin je včeraj dejal, da sta Peking in Moskva enotna glede Sirije. "Kitajska in Rusija imata enako stališče in obe strani nasprotujeta vojaškemu posredovanju v Siriji in spremembi režima s silo," je poudaril Liu. Rusija in Kitajska sta ob Putinovem obisku podpisali vrsto dvostranskih sporazumov, med drugim o trgovini, vlaganju, jedrski energiji, bančništvu in drugih področjih. Ruski predsednik se bo danes v Pekingu udeležil vrha Šanghajske organizacije za sodelovanje, ob robu pa se bo srečal z iranskim predsednikom Mahmudom Ahmadinedžadom. (STA) Predsednika Rusije in Kitajske Vladimir Putin in Hu Jintao kavkaz - Na meji 8 mrtvih vojakov Spopadi med Armenijo in Azerbajdžanom BAKU - Na meji med Armenijo in Azerbajdžanom so izbruhnili spopadi med kavkaškima sosedama. V bojih so bili v ponedeljek ubiti trije armenski vojaki, včeraj pa pet azerbajdžanskih. Napetosti v regiji se stopnjujejo v času obiska ameriške državne sekretarke Hillary Clinton, ki je Baku in Erevan že pozvala, naj se vzdržita nasilja. Armenija je v ponedeljek sporočila, da so azerbajdžanske sile na meji med državama ubile tri armenske vojake, šest pa jih je bilo ranjenih. Azerbajdžan to zanika. Včeraj pa je azerbajdžansko obrambno ministrstvo sporočilo, da so davi izbruhnili spopadi, ko je skupina Armencev skušala vdreti na položaje azerbajd-žanske vojske v vasi Asagi Askipara na severozahodu Azerbajdžana. "V bojih so bili ubiti štirje pripadniki armenskih oboroženih sil, še eden pa je bil ubit v ločenem spopadu," je sporočilo ministrstvo v Bakuju. Armenska stran se na te navedbe za zdaj ni odzvala. Napetosti v regiji so se zaostrile v času obiska ameriške državne sekretar- ke Hillary Clinton. Ta je v ponedeljek ob začetku kavkaške turneje v armenski prestolnici Erevan pozvala obe strani, naj se vzdržita nasilja. "Zelo sem zaskrbljena zaradi nevarnosti stopnjevanja napetosti ter nesmiselnega umiranja vojakov in nedolžnih civilistov," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP poudarila ameriška zunanja ministrica, ki je bila včeraj na obisku v Gruziji, danes pa bo obiskala Azerbajdžan. Odnosi med Azerbajdžanom in Armenijo so že desetletja napeti zaradi konflikta v Gorskem Karabahu, vendar pa najnovejši spopadi med državama niso izbruhnili v tej regiji, temveč severneje. Armenija in Azerbajdžan sta bila zaradi Gorskega Karabaha v začetku 90. let prejšnjega stoletja v vojni, v kateri je umrlo 30.000 ljudi. Državi sta leta 1994 sklenili premirje, še vedno pa nista dosegli mirovnega sporazuma. Konflikt tako še ni razrešen, na območju še vedno prihaja do izbruhov nasilja, Azerbajdžan pa stalno grozi z zasedbo ozemlja, če mirovni proces ne bo prinesel rezultatov. (STA) 1 4 Sreda, 6. junija 2012 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.it GORICA - Čez nekaj tednov gradbena dela v grajskem naselju Razrito parkirišče se bo TRŽIČ - Občina Odbornica odstopila, naslednika I v v Trg Seghizzi bo obnovilo podjetje Euroscavi - Nadaljevalo se bo tudi čiščenje grajskega obzidja še iščejo KRMIN - V petek Vrača se mednarodna nagrada Collio V petek, 8. junija, ob 17.30 bodo v krminskem mestnem muzeju podelili 9. mednarodno nagrado Collio, ki jo podeljujejo za članke in diplomska dela, s katerimi so avtorji prispevali k promociji briškega vina, kulture in lepot. Pobudo prireja konzorcij Collio-Carso/Kras v sodelovanju s fakulteto za kmetijstvo Videmske univerze, tržaško šolo za menedžerje Mib in agencijo Arpa. Od letos dalje bo mednarodna nagrada vsakič potekala v drugi občini, saj želijo organizatorji ovrednotiti vsa središča, ki sestavljajo raznolik mozaik, v katerem nastajajo vrhunska briška vina. Letos bodo nagrado podelili v Krminu, prihodnje leto pa bo slovesnost potekala v Števerjanu. Letošnja novost bo srečanje »Collio Wine Collection & Friends«: člani konzorcija Col-lio bodo ob tej priložnosti predstavili novinarjem in udeležencem svoja bela vina, družbo pa jim bodo delali krajevni umetniki in proizvajalci drugih značilnih gastronomskih dobrot. V prihodnjih tednih, najverjetneje na začetku julija, se bodo začela obnovitvena dela na Trgu Seghizzi v goriškem grajskem naselju. Občinski tehnični uradi bodo v drugi polovici tekočega meseca podpisali pogodbo s podjetjem Euroscavi iz kraja Ba-dia Polesine pri Rovigu, nato pa bodo na razritem parkirišču, ki je za turistično točko, kot je goriški grad, dokaj slaba vizitka, lahko stekla gradbena dela. Izvajalec je javno dražbo, na katero se je prijavilo 272 podjetij, zmagal s 17,098-odstotnim popustom na izklicni ceni 1.200.000 evrov. Projekt, ki ga je izdelala naveza načrtovalcev Di Dato & Meninno, Asstecaa iz Vidma ter MP Settanta in Rovera iz Sa-vone, predvideva ovrednotenje prevoznih in neprevoznih delov Trga Seghizzi, ki bo po novem primeren za prirejanje raznih prireditev in dogodkov, čeprav bo še ved- no služil kot parkirišče. Tlakovani deli bodo iz porfirja, kraškega kamna in rečnega kamenja, ovrednotene pa bodo tudi zelenice. Visoki bori, ki rasejo ob trgu, bodo ostali na svojem mestu, ob le-teh pa bodo posadili nova, tudi sadna drevesa. Uvedli bodo tudi nekatere spremembe v prometni ureditvi. Zgornji del ceste, ki obkroža Trg Seghizzi, bodo zaprli prometu: vzpetina, ki se od trga dviguje proti gradu, bo posejana s travo, podobna bo zelenemu amfiteatru. V opisu izvršnega projekta tudi piše, da bo po realizaciji vzpenjače na goriški grad celotno grajsko naselje z Drevoredom DAnnunzio vred vključeno med območja z omejenim prometom motornih vozil (t.i. »Zona traffico limita-to«). Pred tlakovanjem cestišča bodo v grajskem naselju obnovili vodovodno, električno in plinsko omrežje. Razrito parkirišče v grajskem naselju bumbaca Goriški župan Ettore Romoli je lani zagotovil, da bodo pri planiranju poteka del čim bolj upoštevali potrebe prebivalcev in gostincev grajskega naselja, s katerimi se bodo predhodno sestali. Gradbena dela bodo trajala približno enajst mesecev. Obnova Trga Seghizzi, ki je bil do leta 2008 zasebna last (občini je zemljišče odstopil Livio Muzzonigro), spada v širši projekt ovrednotenja goriškega grajskega naselja. Z deželnim denarjem so namreč najprej obnovili Drevored DAnnunzio (še pred tem je združenje Italia nostra s prispevkom Fundacije Goriške hranilnice obnovilo Leopoldinska vrata), nato so izvedli nekaj vzdrževalnih del v notranjih prostorih gradu, v kratkem pa se bo začela še druga intervencija v okviru utrjevanja in čiščenja grajskega obzidja, po katerem se je razraslo rastlinje. (Ale) RONKE - Svetniško vprašanje Antonaza Gasilcem na letališču primanjkuje prostora »Gasilci že štirinajst let opozarjajo na številne težave, s katerimi se soočajo na ronškem letališču. Posebno pereče je pomanjkanje prostora v garažah, zaradi česar so številna gasilska vozila parkirana na zunanjih parkiriščih, kar je zanje še zlasti slabo v zimskih mesecih, ko dežuje in je mraz.« Na težave gasilcev na ronškem letališču opozarja deželni svetnik Komunistične prenove-Zveze levice Roberto Antonaz, ki je v ta namen vložil svetniško vprašanje. V njem poudarja, da je prisotnost izpostave gasilcev neobhodno potrebna za delovanje in varnost ronškega letališča. »Ustanova ICAO ocenjuje letališča in pripravi lestvico na podlagi strogih kriterijev. Če v Ronkah ne zagotovimo vseh potrebnih pogojev za varno delovanje, tvegamo, da bomo izgubili status mednarodnega letališča,« opozarja Antonaz in sprašuje deželno vlado, ali ne bi bilo treba zaradi tega čim prej razširiti gasilsko izpostavo na ronškem letališču. ZDRAVSTVO »Tondov novi predlog spet škodi Gorici« »Predsednik deželne vlade Renzo Tondo je po nekaj mesecih pripravil nov predlog za reorganizacijo deželnega zdravstva, ki tudi tokrat hudo oškoduje Gorico.« Tako poudarja goriški občinski svetnik Demokratske stranke Giuseppe Cingolani, ki pojasnjuje, da je Tondo pred nekaj meseci predlagal ustanovitev enega zdravstvenega podjetja in treh bolnišničnih podjetij, zdaj pa je prišel na dan s predlogom o ustanovitvi treh teritorialnih podjetij in dveh bolnišničnih podjetij. »Še vedno bi bila med vsemi najbolj oškodovana Gorica, ki ne bi imela svojega zdravstvenega podjetja, Trst in Videm pa bi še naprej požirala na milijone evrov z dvema kardiokirur-škima in nevrokirurškima oddelkoma,« opozarja Cingolani in pojasnjuje, da je pred leti podoben načrt za preureditev zdravstvenega podjetja predlagal takratni deželni predsednik Riccardo Illy. »Tondo bi se moral odločiti za ustanovitev štirih zdravstvenih podjetij, tako da bi vsaka pokrajina dobila svoje. Spričo napadov na goriško zdravstvo bi se morali krajevni upravitelji in politiki poenotiti, sploh pa bi goriški župan Et-tore Romoli moral čim prej sklicati tako konferenco županov kot občinski svet, na zasedanje katerega bi moral povabiti direktorja goriškega zdravstvenega podjetja Marca Bertolija in tudi deželnega predsednika Renza Tonda,« poudarja Cingolani in opozarja, da je perečih vprašanj kar nekaj; goriški porodnišnici preti zaprtje, oddelek za duševno zdravje je brez sedeža, ravnokar so krčili urnik odprtja ambulant za preventivo. Mariella Natural foto p.d. V Tržiču Mariella Natural ni več od-bornica za okolje in socio-vzgojne službe. Za odstop se je odločila iz osebnih razlogov. Predstavnica stranke Italija vrednot svojo odločitev utemeljuje z novimi delovnimi in družinskimi obveznostmi (poročila se je marca), ki ji onemogočajo, da bi lahko še naprej opravljala od-borniško funkcijo. Naturalova, ki med lanskimi občinskimi volitvami s 15 preferencami ni bila izvoljena v občinski svet, se bo po odstopu vrnila na svoje delovno mesto; zaposlena je kot knjižničarka v Trstu. Naturalova se je torej sama odločila za odstop, čeprav je treba priznati, da marsikdo na občini ni bil zadovoljen z njenim dosedanjim delom. Nanjo so letele kritike zlasti zaradi težav z odvažanjem odpadkov in čistočo mesta. Županja Silvia Altran še ni določila njenega naslednika, za njegovo izbiro pa se bo vsekakor držala volilnih rezultatov. Tako bo bodoči odbornik še naprej pripadal Italiji vrednot. Med možnimi kandidati so Andrea Ferletic, ki je lani prejel 15 preferenc, je hkrati pokrajinski svetnik in ima doberdobske korenine, Sara Soranzio iz direktiva zveze Legambiente, ki pa v mestu ni ravno poznana, in Fabio Favretto, ki je lani prejel 12 preferenc. Med možnimi kandidati je tudi občinski svetnik Italije vrednot Claudio Martin, ki bi baje odborniško mesto sprejel z velikim veseljem. Če bi Martin postal odbornik in odstopil s svetniškega mesta, bi v občinski svet vstopil Bruno Bonetti, ki je bil pred leti včlanjen v Demokratsko stranko in je nato po sporu z demokrati prestopil v vrste Italije vrednot. Med drugim se je Bonetti po vključitvi Tržiča v območje izvajanja zaščitnih norm leta 2007 proslavil z izjavo, da je zaščita slovenske narodne skupnosti nov strešnik, ki pada na glave Tržičanov. Gasilec na ronškem letališču bumbaca NOVA GORICA - Med vzvratno vožnjo Zbil peško Dekle se je lažje poškodovalo - Policisti iščejo očividce GORICA - Karitas Nabirka za potresence Policisti iščejo očividce prometne nesreče, ki se je pripetila že v petek v Novi Gorici. 19-letna peška, ki je bila v njej udeležena, pa je zdravniško pomoč poiskala šele v ponedeljek. Nesreča se je zgodila v petek okoli 13. ure na Erjavčevi ulici v Novi Gorici. Tedaj je neznani voznik osebnega avtomobila znamke Volkswagen golf črne barve zaradi nepravilne vzvratne vožnje z zadnjim delom vozila trčil v 19-letno peško na rolerjih, ki je padla na tla in dobila udarec v predel trebuha in se tako lažje poškodovala. Neznani voznik je sicer po trčenju stopil iz svojega avtomobila in mladi peški ponudil vso potrebno pomoč, vendar jo je 19-letnica odklonila in sta šla vsak svojo pot. Neznanega voznika osebnega vozila in morebitne očividce policija kljub temu za-proša, da z namenom razjasnitve vseh okoliščin prometne nesreče pokličejo na interventno številko policije 113. (km) Goriška nadškofijska Karitas je sprožila nabirko za nudenje pomoči potresencem iz Emilije. V ta namen so odprli poštni račun št. 10289494 in bančni račun pri zadružni banki iz Ločnike, Fare in Koprivnega (Iban IT15 o086 2212 4010 0400 0323 364). Kdor želi dodatne informacije, se lahko oglasi na sedežu Karitas na Trgu San Francesco v Gorici, ki je odprt od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro ter med 15. uro in 17.30. V prihodnjih dneh bodo prispevke zbirali tudi po posameznih župnijah. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 6. junija 2012 15 PEČ - V prihodnjih tednih sanacija odlagališča Niti mreža ni preprečila divjega odlaganja odpadkov Občina je podpisala pogodbo s podjetjem Geodesia - Dela tudi ob pokopališčih v Gabrjah in Sovodnjah Plošča za p0dm0rnic0 Predavanje o Porčinju V palači Attems-Petzenstein v Gorici bo danes ob 17. uri predavanje o tragičnem dogodku na Toplem vrhu, ki je znan kot pomor pri Porčinju. Spregovoril bo zgodovinar Paolo Strazzolini, srečanje prireja združenje Tiliaven-tum iz Vidma. Za goriško pokrajino bo prisoten odbornik za kulturo Federico Portelli. Mreža ni preprečila divjega odlaganja odpadkov bumbaca Ostanki gradbenega materiala, gospodinjski aparati, ročke, azbestne kritine in kovinski odpadki. Take in drugačne ropotije, med katerimi se včasih znajdejo tudi trupla živali, se že leta kopičijo ob koncu Ulice Sardoč na Peči, kjer se je zemljišče v občinski lasti s časom spremenilo v pravo divje odlagališče. Sovo-denjska občinska uprava je zato sklenila, da bo območje sanirala, pri tem pa ji je priskočila na pomoč dežela Furlanija-Ju-lijska krajina, ki je objavila razpis, v okviru katerega bo direkcija za okolje financirala odstranitev zapuščenih odpadkov v raznih občinah, v katerih so se pojavila črna odlagališča. Občina Sovodnje je v ponedeljek podpisala pogodbo s podjetjem Geodesia, ki bo v kratkem začelo z deli. »Z izvajalcem se zdaj dogovarjamo o gradbišču. Počakati bo treba predvsem na ugodne vremenske razmere. Tovornjaki namreč ne bodo mogli pripeljati do gradbišča po občinski cesti, pač pa po neas-faltirani poti mimo nekaterih zasebnih zemljišč, zato je bolje počakati, da bo zem- SELCE V Laškem se pripravljajo na kresovanje Poletni solsticij je najdaljši dan v letu, saj je sonce takrat na najvišji točki in tako potrebuje največ časa za pot preko neba. Sol-sticij so stari Slovani praznovali s kresom, saj ogenj posnema sonce, ki omogoča človeku, živalim in naravi življenje. S tem dnem je torej povezano nešteto vraž in obredov, ki so dandanes večinoma že pozabljeni. Solsticij so nekoč imenovali tudi kresni dan, kasneje so ga prvi kristjani preimenovali v Ivanovo po sv. Ivanu ali Janezu Krstniku. Tudi letos društvi Jadro in Tržič prirejata družabni večer, ki bo v petek, 22. junija, od 20. ure dalje. Do 21. ure bodo potekale igre za otroke, zatem se bo začel program z glasbenimi skupinami, nagrajevanje najlepših vencev in prižigom kresa. Najlepše vence z okoliškimi travami bodo tudi nagradili. V slučaju dežja prireditev odpade. lja suha. Lastnike bomo seveda predhodno vprašali za dovoljenje,« je povedal vodja občinskega tehničnega urada Paolo Nonino. Občina bo za odvoz plačala 39.500 evrov: 70 odstotkov bo krila dežela, ostalo pa občina z denarjem, ki ga je dobila od prodaje energetskega sektorja družbe Iris. »Prispevek ne bo zadoščal za odvoz vsega materiala. Odstranili bomo nevarnejše odpadke, preostalo - npr. gradbeni material - pa bo zaenkrat ostalo na Peči. Po tem prvem posegu, ki bo zaključen čez nekaj tednov, bomo vsekakor morali območje zavarovati in opraviti še eno študijo.« Odlagališče se pod Ulico Sardoč na Peči nahaja že veliko let, očitno pa je navada odlaganja odpadkov na tem zemljišču zakoreninjena in še danes prisotna. Občinsko osebje je namreč v prejšnjih dneh opazilo, da so neznanci prerezali mrežo, s katero so pred meseci ogradili odlagališče, na kupu pa so se pojavili tudi novi odpadki. »Ta navda sega v leta, ko ni bilo še tolikšne občutljivosti do problema odpadkov in niti ne zbirnih cen- nA . Zemljišče v občinski lasti je s časom postalo pravo divje odlagališče bumbaca trov, ki so danes na voljo. Prepričana sem, da bomo s primernim informiranjem dali ljudem razumeti, da obstaja zakonita alternativa,« je povedala županja občine So-vodnje Alenka Florenin in izpostavila, da bo v kratkem občina ponovno ponujala storitev odvažanja kosovnih odpadkov po predhodnem naročilu. »Naši delavci nekaj časa niso mogli odvažati odpadkov, ker se je tovornjak pokvaril. Vozilo je bi- lo dotrajano, zato smo sklenili, da kupimo novega,« je pojasnila. Ob denarju za odlagališče na Peči je sovodenjska občina dobila od dežele tudi prispevek za odvoz odpadkov - predvsem trave, vejevja in zemlje -, ki so se kopičili ob gabrskem in sovodenjskem pokopališču. V Gabrjah je podjetje Malic že zaključilo z deli, v Sovodnjah pa jih bo izvedlo v teh dneh. (Ale) V spominskem parku v Tržiču bo danes ob 9.30 odkritje spominske plošče, posvečene posadki italijanske podmornice Jalea, ki jo je 16. avgusta leta 1915 avstroogrsko topništvo potopilo v morju pred Gradežem. Umrlo je 19 mladih podmorničarjev. Ze ob 8.45 bodo na šoli Giacich predvajali dokumentarec o podmornici Jalea. Dvajset let po priznanju Evropska unija je 15. januarja leta 1992 uradno priznala Slovenijo in Hrvaško kot novi državi. Dvajset let po tem dogodku bo danes ob 17.30 v Europalace hotelu v Tržiču okrogla miza o čezmej-nem sodelovanju na Balkanu, na kateri bodo spregovorili tržiška županja Silvia Altran, direktorica zavoda Alda Antonella Valmorbi-da, predsednik ustanove Ircem Kerim Medenovič, odbornik istrske regije Oriano Otočan, bivši evropski poslanec Giorgio Ros-setti in prof. Febo Ulderico della Torre di Valsassina. Karabinjerji v Jamljah Športno-kulturno društvo Kre-menjak in karabinjerji iz Doberdoba in Tržiča prirejajo informativni sestanek o tatvinah in goljufijah, ki bo v petek, 8. junija, ob 20. uri v jameljskem večnamenskem središču. Predavala bosta poveljnika Vallone in Sante Picchi. Prisotne bo nagovoril tudi doberd-obski župan Paolo Vizintin. »Casting« za film Zoran Za film Zoran goriškega režiserja Mattea Oleotta v produkciji družbe Transmedia iščejo fanta med 10. in 17. letom starosti in moške med 65. in 90. letom. »Casting« bo potekal v Hiši filma na Travniku v Gorici v petek, 8. junija, in v soboto, 9. junija, med 14. in 20. uro. Vsak mladoletni udeleženec se bo moral oglasiti v spremstvu pravnega skrbnika in oba bosta morala s sabo imeti fotokopijo osebnega dokumenta in davčnega kodeksa; informacije na naslovu elektronske pošte produ-zione@zoran.tv ali na telefonski številki 328-4728928. GORICA - S slovensko monokomedijo se je zaključil festival Komigo Čistilka sklenila sezono Prisotne so vsak v svojem jeziku nagovorili mladi tuji državljani, ki se zbirajo v kulturni sredini pod vodstvom Vita Daloja Čistilka in predsednik uprave je gledališka igra, ki je v Sloveniji naletela na izredno zanimanje, saj so jo na oder postavili preko 400-krat. Mo-nokomedija je bila lepo sprejeta tudi v Kulturnem domu v Gorici, kjer se je z njo zaključil letošnji festival Komigo. Gre za igro, ki jo je napisal slovenski pisatelj in komediograf Tone Partljič, vloga čistilke pa je bila zaupana njegovi hčerki Mojci, ki je kar zahtevno gledališko delo mojstrsko odigrala. Vse se suče okrog političnih igric v Sloveniji, ki temeljijo na binomu »naši-vaši«, pa o povzpetni-štvu v bančnih vrhovih, o korupciji, o tajkunih, o nastavitvah in odpoklicih. Skratka, govor je o dogajanju, ki ga lahko vsak dan spremljamo po televiziji in časopisih. V igri se je či-stilka znašla v čudnem razmerju med direktorjem banke, predstavnikom najvišjega socialnega sloja in njo, predstavnico najnižje stopničke na družbeni lestvici. Igralka Mojca Partljič je svoj nastop zabelila s so- Komel s skupino mladih tujih državljanov čno štajersko govorico, kar je igri dalo še dodaten komičen prizvok. Večer je uvedel ravnatelj Kulturnega doma Igor Komel, ki je izrekel solidarnostne besede prebivalcem Emilije, ki jih je prizadel hud potres. Gre za deželo, s katero ima Kulturni dom kar pogoste stike, zlasti še z nekaterimi tamkajšnjimi kulturno-umetniškimi sredinami. Poseben in občuten trenutek je večeru dodala še skupina mladih tujih državljanov, ki živijo v Gorici in se zbirajo v kulturni sredini, ki jo vodi neumorni kulturni in družbeni delavec Vito Dalo. Kakih petnajst mladih se je zvrstilo na odru in se predstavilo vsak v svojem materinem jeziku. Gledalci so lahko slišali, kako zvenijo ruščina, ukrajin-ščina, kreolska španščina, iranščina, eden izmed afganskih jezikov in dve tajski narečji. Ob tem velja omeniti, da je skupina mladih našla v Kulturnem domu vselej odprta vrata. (vip) 1 6 Sreda, 6. junija 2012 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - Srečanje gospodarstvenikov iz štirih držav Sto podjetij za krepitev čezmejnih poslovnih stikov Opravljenih preko tristo bilateralnih pogovorov - Med udeleženci tudi SDGZ V Novi Gorici se je včeraj na pobudo združenja zbornic regije Alpe Adria odvijalo poslovno srečanje podjetij iz Avstrije, Italije, Hrvaške in Slovenije, ki se ukvarjajo s turizmom, pohištveno, kovinsko predelovalno in prehrambno industrijo. »Veseli smo, da je ta dogodek prišel prav v našo regijo. Vsaj po zunanjetrgovinski menjavi ta regija največ sodeluje ravno z Italijo, pa tudi z Avstrijo in Hrvaško,« je včeraj poudarila Mirjam Božič, direktorica novogoriške območne Gospodarske zbornice. Včerajšnjega dogodka, ki je potekal v Perlinem konferenčnem centru, se je udeležilo okoli sto gospodarstvenikov iz omenjenih štirih držav, ki so kasneje med seboj opravili okoli 300 bilateralnih pogovorov. »Od te konference pričakujemo, da se bodo vzpodbudili novi posli, kajti Slovenija to potrebuje. Po prijavah je videti, da podjetja, ki so se doslej tržila samo v Sloveniji, iščejo tudi partnerje v tujih državah,« dodaja Božičeva. »Taka srečanja so vedno dobrodošla možnost, da se mimo običajnih poti spoznamo bodoče poslovne partnerje,« je povedal Iztok Bizjak, direktor podjetja Gonzaga iz Čepovana. Podobno meni Aljoša Čok iz tržaškega podjetja Dila, ki je obenem odbornik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (SDGZ): »Danes imam srečanja s slovenskimi, hrvaškimi in italijanskimi podjetniki. Pričakovanja so v tej smeri, da se dobi nove stranke, s katerimi se lahko začne nov posel.« Da si podjetja želijo okrepitve čezmejnih stikov, je potrdil tudi Walter Stanissa iz upravnega sveta tržaške Trgovinske zbornice. »Čeprav smo si iz zemljepisnega vidika zelo blizu, še vedno ne izkoriščamo vseh priložnosti, ki bi jih zagotovili tesnejši čezmejni stiki,« je poudaril Stanissa in pojasnil, da želijo pridobiti tudi v Sloveniji, Hrvaški in Avstriji podporo za kandidaturo Benetk za evropsko prestolnico kulture za leto 2019, saj gre za priložnost, ki bi spodbudila gospodarski razvoj in turizem na zelo širokem območju. Mreža New Alpe Adria Chamber Network (NAA) je združenje zbornic regije Alpe Adria s poudarkom na gospodarstvu, trgovini, industriji, obrti in kmetijstvu, njen primarni namen pa je združevanje podjetij v različne oblike sodelovanja. Mreža je bila ustanovljena leta 2007 s podpisom deklaracije o interesu za sodelovanje, podpisale so jo Srečanja so se udeležili predstavniki podjetij iz Avstrije, Italije, Hrvaške in Slovenije foto k.m. gospodarske zbornice iz Trsta, Benečije, Vidma, Celovca, Reke, Pulja, ter Obrtno podjetniška in Gospodarska zbornica Slovenije. Namen mreže je poglabljanje sodelovanja podjetij iz regije Alpe Adria z organizacijo skupnih promocijskih poslovnih iniciativ, skupnega teritorialnega znanja, skupnih EU projektov, sodelovanja v strateških sektorjih, kot so razvoj in raziskave, infrastruktura, transport, ter izvedba programov poslovnega izobraževanja in tehnoloških inovacij. Cilje mreže NAA postavlja t.i. predsedniška konferenca, ki definira smernice za skupne aktivnosti mreže. Tehnična delovna skupina, ki jo sestavljajo predstavniki vseh vključenih zbornic, letno sestavi program aktivnosti in pri tem upošteva skupni interes regije. Letošnje srečanje predsednikov zbornic mreže je potekalo v Novi Gorici, kjer je bila mreža NAA gostja novogoriške mestne občine, ki je hkrati tudi eden izmed pokroviteljev dogodka in Območne zbornice za Severno Primorsko, drugi pokrovitelj in tudi gostitelj dogodka pa je bila novogoriška družba Hit. Na poslovnem srečanju in kasnejših bilateralnih razgovorih so kot rečeno sodelovala avstrijska, italijanska, hrvaška in slovenska podjetja s področja turizma, pohištvene, kovinsko predelovalne ter prehrambne industrije, predsedniki in predstavniki zbornic mreže pa so spregovorili o načrtovanih dogodkih za letošnje in prihodnje leto ter o bodočem sodelovanju v regiji Alpe Adria. (km) Večer z bratoma Rusjan Društvo Andrej Paglavec iz Podgore prireja v petek, 8. junija, srečanje z naslovom Večer z bratoma Rusjan. O življenju »letečih bratov« Edvarda in Josipa, njunih dosežkih ter pobudah ob stoletnici njunega prvega poleta na Rojah (1909-2009) in Ed-vardove tragične smrti (1911-2011) v Beogradu, bo s pomočjo fotografij pripovedoval Vili Prinčič. Gost bo spregovoril tudi o knjigi »V sinjo brezkončnost«, ki je izšla decembra. Večer bo potekal na sedežu društva Paglavec v Podgori, začel se bo ob 20.30. Knjiga o Michelstaedterju Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Ulici Carducci v Gorici bo v petek, 8. junija, ob 17.30 predstavitev knjige »Per-suasione ed esistenza. Filosofia e vita in Carlo Michelstaedter«, ki jo napisal Fabrizio Meroi. Predstavitev prireja goriška državna knjižnica. Nasilje nad ženskami Na Trgu Unita v Ronkah se danes ob 18. uri začenja niz srečanj o nasilju nad ženskami, ki ga prireja pokrajina. Predstavili bodo knjigo »Anche da vecchie«, ki je posvečena nasilju nad starejšimi ženskami. Srečanje bo vodila novinarka Margherita Reguitti, spregovorila bo novinarka Laura Buccarella. Nastopila bo plesna skupina Studio Ballet Club, razstavili bodo likovna dela, ki jih je naslikala Eva Giurco. šempeter-vrtojba - Namestili jo bodo ob hitri cesti Protihrupna ograja bo jeseni proizvajala električno energijo Do jeseni bo na protihrupni ograji odseka hitre ceste med Bazaro in nekdanjim mejnim prehodom Vrtojba vendarle pritrjenih 644 foto-voltaičnih panelov. Izgradnja fotona-petostne elektrarne se je namreč doslej, kljub večkratnim napovedim o skorajšnjem začetku investicije, za več let zamaknila. »Stvari okoli te investicije niso bile popolnoma urejene, s tem sem se soočil, ko sem prišel za župana na to občino. Zapletalo se je že z izgradnjo protihrupne ograje. To smo potem z Darsom uredili, res pa je, da je morala občina polovico investicije plačati iz proračuna. Žal pa se je potem zapletlo še z donatorjem in državnim organom, ki to koordinira, ker je nastalo nekoliko nezaupanja. Nato smo to razčistili, potem pa so sledili čisto tehnični postopki, kot so izvedba razpisov, izbira izvajalca,« opisuje župan občine Šempeter-Vrtojba Milan Turk vzroke za večletni zamik investicije. Izgradnja elektrarne poteka v sklopu projekta »Obnovljivi viri energije v primorskih občinah«, ki je sofinanciran iz donacije švicarskega Podpis pogodbe foto k. m. prispevka in sredstev primorskih občin, kot izvajalska agencija pa ga koordinira Goriška lokalna energetska agencija, za izvajalca pa je bil kot najugodnejši ponudik izbrano podjetje Adriaplan. Predstavniki vseh treh so včeraj v šempetru podpisali pogodbo za izgradnjo sončne fotonapetostne elektrarne, ki bo, kot zagotavlja izvajalec, dokončana v roku devetdesetih dni, zanjo jamčijo, da zdrži tudi dve- sto kilometrov na uro močne sunke burje. Investicija je vredna 551.000 evrov, donacija švicarskega prispevka znaša 83 odstotkov, preostali del financira občina sama. Sončna elektrarna bo imela 167 kilovatov moči, na leto bo proizvedla 187 megavatnih ur elektrike, kar pomeni, da bi se z njo lahko napajalo med trideset in štirideset gospodinjstev. (km) nova gorica - Mesto ima novo celostno turistično grafično podobo Nova doživetja v moderni in sveži preobleki Turistično informacijski center dobil nove prostore v Eda Centru - V njem naj bi čez šest mesecev odprli vinoteko, v kratkem pa knjigarno Novi in doslej tudi prvi turistični vodnik po Novi Gorici in Solkanu, nova podoba spletne strani o Goriški, novi spominki, nova zgibanka in spletna stran o goriškem radiču, nova podoba mesečnika KAM? in nova turistična celostna grafična podoba, to je sveženj novosti, ki ga je no-vogoriški Turistični informacijski center (TIC) minuli teden predstavil javnosti, kar je okronal še s petkovim odprtjem novih prostorov v novogoriškem Eda centru. Lani so v TIC-u, ko je še deloval v delčku avle novogoriškega Kulturnega doma, z informacijami o Goriški in drugih predelih Slovenije postregli 11.000 obiskovalcem kar pomeni skoraj 16 odstotkov več obiska kot leto prej. Sedaj, ko so s preselitvijo prišli do ustreznejših prostorov in ko so se javnosti predstavili s svežnjem novosti, računajo, da se bo obisk še povečal. »Pripravljamo tudi novo tržno komuniciranje, rezultati se bodo poznali prihodnje leto,« pojasnjuje Dejana Baša, vodja no-vogoriškega TIC-a. Vse zgoraj naštete novosti so del novega zagona turizma na Goriškem, pa je prepričan novogoriški župan Matej Arčon, ki že dolgo poudarja, da bo to območje uspešno le, če bodo k istemu cilju skupaj stremeli v novogoriški in okoliških občinah, vključno z goriško na drugi strani meje. V tem duhu je nastal novi slogan Nova Gorica - Nova doživetja, ki se, tako avtorji, pravzaprav ne omejuje zgolj na Novo Gorico, temveč se s poudarjenim GO navezuje na celotno Goriško. Moderno zasnovana in barvita grafična podoba se bo odslej pojavljala na vseh izdelkih, namenjenih turistični promociji omenjenega območja. V ta namen so nastali tudi novi spominki, ki bodo nosili novi slogan: majčke, platnene torbice, skodelice, kuharski predpasniki, promocijske zloženke... Med slednjimi velja omeniti povsem sveži turistični vodnik po Novi Gorici in Solkanu ter zloženko o Goriškem radiču. Turistični vodnik v žepnem formatu je sploh prvi, ki ga je po več kot 60 letih dočakala Nova Gorica, v njem so orisane kulturne, arhitekturne, kulinarične, zgodovinske in športne znamenitosti mesta in kraja. Podrobno opisuje, denimo, alejo spomina, Erjavčevo ulico in vse spomenike zaslužnim možem na njej, na notranji strani zadnje platnice pa je pritrjen še zložen zemljevid. Pred kratkim sta zaživeli tudi povsem prenovljena spletna stran TIC-a in nova spletna stran o Goriškem radiču, novo podobo je dobil tudi mesečnik KAM, ki se bo od julija obogatil še z dogodki v občini Šempeter-Vrtojba. Po dvanajstih letih delovanja v avli novogoriškega Kulturnega doma se je TIC minuli petek uradno preselil v Eda center. S pridobitvijo novega najemnika je zadovoljen tudi direktor Euroinvesta Ra-doš Pavlovič, ki v prihodnjih štirinajstih dneh v objektu napoveduje še odprtje restavracije, v kratkem še knjigarne, ki bo pravzaprav prostor za srečevanja in dogodke, čez približno šest mesecev pa bo v Edi zaživela še vinoteka. V načrtu je tudi ureditev muzeja Edvarda Rusjana. Njegovo letalo Eda V. je že na ogled pod stropom glavne vhodne veže. V sklopu čezmejne-ga programa Solum bo v objektu na voljo tudi trgovina s prehrambnimi izdelki iz podeželja. (km) Dejana Baša z majicama, ki so ju oblikovali v okviru projekta foto k. m. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 6. junija 2012 17 « i v v • • • Zobali cesnje in risali V okviru tradicionalnega Praznika češenj so prejšnjo soboto v Šmartnem priredili tudi likovni extempore za otroke in odrasle, ki ga je vodila Maria Grazia Persolia. Udeležili so se ga otroci z Dobrove-ga, nekateri pa tudi iz Števerjana in Pevme. Tema likovnega srečanja so bile češnje, ki so jih tako mali udeleženci zobali in risali. Vsem otrokom so ob zaključku ex-temporeja podarili majice, barvice, zvezke in karamele, ki so jih poklonili goriška Katoliška knjigarna, galerija Corte dell'Arte iz Gorice in bančni zavod Raiffeisen bank iz Nove Gorice. CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDEN TI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, Ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, Ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497. Q Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.00 -22.00 »Lorax«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Marilyn«. Dvorana 3: 17.30 - 19.45 - 21.45 »Men in black 3« (digital 3D). DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 18.15 - 20.15 -22.15 »Attack the Block 3«. Dvorana 2: 18.00 - 20.00 »Lorax«; 22.00 »Lorax« (digital 3D). Dvorana 3: 17.30 - 19.45 - 21.45 »Men in black 3« (digital 3D). Dvorana 4: 17.40 »Cosmopolis«; 20.00 - 22.00 »Marylin«. Dvorana 5: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Killer Elite«. 10. junija, ob 11. uri odprtje razstave z naslovom »Camminar leggeri in un mondo pesante«. Razstavljata Klavdija Marušič in Andrea Verdelago; na ogled bo do 15. julija od torka do petka 9.30-13.00, 16.00-19.30, ob sobotah 10.00-13.00, 16.00-19.30; informacije po tel. 0481-81186 ali studio-faganel@gmail.com. V PALAČI LOCATELLI na Trgu XXIV Maggio 22 v Krminu je na ogled razstava Adriana Velussija z naslovom »Emozioni Cromatiche 2«; na ogled bo do 10. junija ob delavnikih 16.0020.00, ob praznikih 10.30-12.30, 16.00-20.00. DRUSTVO ARS vabi v galerijo na Travniku 25 v Gorici na ogled razstave z naslovom »Svetovni popotnik pripoveduje, dr. Andrej Kobal (18991988)«; do 20. junija po urniku knjigarne. NA SEDEŽU FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v palači Della Torre v Gosposki ulici 2 (Ul. Carducci) v Gorici je na ogled dokumentarna razstava o zgodovini goriške zastavljalnice v obdobju 1831-1929 ob 180. obletnici odprtja zastavljalnice in ob 20-letnici svoje ustanovitve; do 30. septembra od torka do petka 16.0019.00, ob sobotah in nedeljah 10.0019.00, ob sobotah in nedeljah ob 17.30 bodo ponujali brezplačne vodene obiske; vstop prost. ~M Koncerti fl Razstave V KULTURNEM DOMU V GORICI je na ogled razstava z naslovom »Diversarte«. Razstavljajo bodo Annamaria Fabbroni, Ada Candussi, Emilia Mask, Maria Grazia Persolja, Nirvana Zolia, Arnaldo Grudner, Luigi Togut in gostje centra CISI v Ul. Palladio v Gorici; do 30. junija od ponedeljka do petka 9.30-12.00, 16.00-18.00. V PILONOVI GALERIJI V AJDOVŠČINI bo v petek, 8. junija, ob 20. uri srečanje z umetnostjo. Na ogled bodo izbrana grafična dela iz zbirk Pilonove galerije in razstava »Svetozar Križaj, arhitekt in keramika«; od torka do petka 8.00-16.00. V KC LOJZE BRATUŽ v Gorici je na ogled fotografska razstava z naslovom »Svetišče na Sveti Gori. Med zgodovino in podobami« v organizaciji kulturnega centra Lojze Bratuž in po-soškega fotografskega krožka (Circo-lo fotografico isontino); na ogled bo do 8. junija od ponedeljka do petka 17.00-19.00, od 11. do 29. junija ob prireditvah ali po domeni (tel. 0481531445). STUDIOFAGANEL na Drevoredu 24. maja 15/c v Gorici prireja v nedeljo, DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo v soboto, 9. junija, v Bukovici v Sloveniji v veliki dvorani Kulturnega doma Revija pevskih zborov društev upokojencev severne Primorske v sodelovanju s PZDU. Nastopilo bo od 17. ure dalje 11 zborov, med temi tudi društveni ZePZ. PROSVETNO DRUŠTVO IN MEŠANI PEVSKI ZBOR PODGORA se pridružujeta številnim prireditvam na Goriškem, ob 60. obletnici smrti Vinka Vodopivca in prirejata v sodelovanju z župnijskimi pevskimi zbori iz Solkana, Šempetra pri Gorici in Kapele - Nove Gorice, spominsko slovesnost, ki bo potekala v nedeljo, 10. junija, ob 16. uri v baziliki na Sveti Gori. GLASBA Z VRTOV SV. FRANČIŠKA: v samostanski dvorani na Kostanjevici bostaprosimo vas za najavo 6. koncerta iz cikla GLASBA Z VRTOV SVETEGA FRANČIŠKA, ki bov torek, 12. junija, ob 20. uri v dvorani Frančiškanskega samostana n Kostanjevici v Novi Gorici bosta nastopila pianista Carlo Corazza in Simone Peraz. SNOVANJA 2012: »Glasbeni mozaik« bo v parku dvorca Coronini Crom-berg na Drevoredu 20. septembra v Gorici v petek, 15. junija, ob 20.30; na- stopali bodo izbrani solisti in komorne skupine iz razredov klasične in ele-krične kitare ob spremljavi šolskega orkestra Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel. 9 Šolske vesti INTENZIVNI TEČAJI ANGLEŠČINE IN NEMŠČINE TER PRIPRAVA NA NOVO ŠOLSKO LETO bodo organizirani od 20.8. do 7.9. za učence osnovne in srednje šole, v Dijaškem domu v Gorici. Prijave in informacije po tel. 0481-533495 v popoldanskih urah. NOVI DATUMI KUHARSKIH TEČAJEV V GORICI - »Zdrava zelena kuhinja«: 9. junija (od 9. do 14. ure), 16. in 23. junija (od 14.30 do 19.30), prijave sprejemajo še danes, 6. junija. »Sladice, prave dobrote!«: 16., 23. in 30. junija (od 9. do 14. ure), prijave sprejemajo do 13. junija. Na razpolago so prosta vpisna mesta; informacije: Ad formandum, tel. 0481-81826, epošta: go@adformandum.org, www.adfor-mandum.org. VINO IN PIVO, DEGUSTACIJA IN ABI-NACIJA: 15-urni tečaj bo potekal 7., 14., in 21. junija na Ad formandumu v Gorici; informacije: Ad formandum, Korzo Verdi, Gorica (tel. 0481-81826; go@adformandum.org). AKŠD VIPAVA v sodelovanju z ZSŠDI organizira na kotalkališču na Peči ko-talkarski kamp za otroke od 3. do 11. leta od 11. do 15. in od 18. do 22. junija; informacije po tel. 333-9353134 (Elena). MLADINSKI DOM prireja v Sovodnjah poletno središče »Mavrica« od 2. do 20. julija za otroke od 3. do 10. leta, pripravo na začetek pouka »Šola za šalo« od 27. avgusta do 7. septembra za osnovnošolce in prvošolčke z delavnicami slovenskega, italijanskega in angleškega jezika, matematike, kreativnega branja in pisanja in pravljičnim kotičkom; informacije in vpisovanje po tel. 334-1243766, 328-3155040, 0481-546549-536455 ali po elektronski pošti mladinskidom@libero.it. OK VAL IN ZSŠDI organizirata v do-berdobski telovadnici ter na zunanjem igrišču dvotedenski športni kamp. Prva izmena bo od ponedeljka, 18., do petka 22. junija, druga pa od ponedeljka, 25., do petka 29. junija, od 8. do 13 ure. Kamp je namenjen dekletom in fantom med 6. in 15. letom starosti; informacije in vpisovanje: okval@virgi-lio.it ali tel. 328-4133974 (Tjaša). S LOVI K - razpisi prostih vpisnih mest v letu 2012-2013 za dijake, študente in ostale tečajnike so objavljeni na spletni strani www.slovik.org. Število mest je omejeno. Rok: 15. septembra 2012. MLADINSKI DOM obvešča, da poteka priprava na malo maturo do 8. junija (za tretješolce) ter, da prireja poletno središče »Poletni izzivi« z videode-lavnico, izleti, adrenalinskimi pustolovščinami, skupinskimi dinamikami in športnimi igrami od 11. do 22. junija (za petošolce in srednješolce), zeleni teden v Zabnicah, od 25. do 29. junija (za srednješolce), pripravo na vstop v srednjo šolo, od 3. do 7. septembra (za peto-prvošolce) in tečaje slovenskega, italijanskega in angleškega jezika, ponavljanje matematike in glavnih učnih snovi v okviru nove ponudbe »Srednja na štartu« od 27.avgusta do 7. septembra (za srednješolce); informacije in vpisovanje po tel. 334-1243766, 328-3155040, 0481546549-536455 ali po elektronski pošti mladinskidom@libero.it. AMATERSKO ŠPORTNO ZDRUŽENJE OLYMPIA IN SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA vabita k vpisu v poletno središče Srečanja 2012, ki bo potekalo od 11. junija do 3. avgusta v zavodu Sv. Družine (ul. Don Bosco 66 -Gorica); informacije nudi Damijana Ceščut vsak dan med 9. in 11. uro ter med 19. in 21. uro po tel. 3355952551. POLETNO SREDIŠČE V DIJAŠKEM DOMU V GORICI za otroke od 4. do 12. leta bo delovalo od 11. junija do 20. julija in od 20. avgusta do 7. septembra (9 tedenskih izmen): možna dva urnika, do 13. ali do 16. ure (s kosilom). Za brate in sestre je predviden popust; vpisovanje in informacije v Dijaškem domu, po tel. 0481-533495 (popoldne) ali na info@dijaskidom.it, do 25. maja. SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL sprejema vpi- se za novo šolsko leto 2012-2013; tel. 0481-532163, info@emilkomel.eu. Od 18. do 29. junija brezplačne lekcije instrumentov za nove vpise s predhodno rezervacijo. Ü3 Obvestila AŠZ MLADOST išče osebo za prostovoljno upravljanje in vzdrževanje (s povračilom stroškov) nogometnega igrišča v Doberdobu; informacije po tel. 328-8274010 ali 340-9329906 (v večernih urah). ACI IZ GORICE sklicuje redni občni zbor v sredo, 20. junija, ob 9. uri v prvem in v četrtek, 21. junija, ob 18. uri v drugem sklicanju v Hotelu In-ternazionale na Tržaški ul. 173 (Ul. Trieste) v Gorici. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-531733) je odprta od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro. OBČINA SOVODNJE obvešča, da je so-vodenjska knjižnica odprta ob ponedeljkih od 16. do 18. ure, ob torkih od 9. do 12. ure, ob sredah od 15. do 18. ure in ob četrtkih od 10. do 12. ure. ŠZ MLADOST IN ZSŠDI organizirata 3. turnir prijateljstva v soboto, 16. junija, za kategorijo cicibanov in v nedeljo, 17. junija, za kategorijo malih cicibanov na nogometnem igrišču v Doberdobu. Zaključil se bo s tekmo staršev in trenerjev. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA (NŠK) sklicuje redni občni zbor v četrtek, 7. junija, ob 17.30 v drugem sklicu v čitalnici knjižnice Damir Feigel na Korzu Verdi 51 v Gorici. Na dnevnem redu poročila, predstavitev in odobritev obračuna 2011 in proračuna 2012, razprava in pozdravi, razno. ZA FILM »ZORAN« goriškega režiserja Mattea Oleotta v produkciji družbe Transmedia iščejo fanta med 10. in 17. letom starosti in moške med 65. in 90. letom starosti. »Casting« bo potekal v Hiši filma na Travniku 41 v Gorici v petek, 8. junija, in v soboto, 9. junija, med 14. in 20. uro. Mladoletni udeleženci bodo morali biti v spremstvu pravnega skrbnika in oba bosta morala s sabo imeti fotokopijo osebnega dokumenta in davčnega kodeksa; informacije na produzio-ne@zoran.tv ali na tel. 328-4728928. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo v soboto, 9. junija, potekal od 8. ure dalje ženski meddržavni balinarski turnir v Sovodnjah na balinišču blizu Kulturnega doma. SKD HRAST vabi na tradicionalne »Igre brez meja« v soboto, 9. junija, ob 14.30 pri župnijski dvorani v Doberdobu. Igre so namenjene otrokom od 5. do 13. leta starosti, vabljeni pa so tudi starši in prijatelji. Vpisnina je brezplačna; informacije po tel. 3474433151 (Claudio). NOV PROSTORSKI PLAN OBČINE SOVODNJE - sovodenjska občinska uprava vabi na informativno srečanje o smernicah novega načrta v ponedeljek, 11. junija, ob 19. uri v prostorih domače Zadružne banke v so-vodnjah, Prvomajska 75. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane deželnega sveta SKGZ, da bo seja v ponedeljek, 11. junija, ob 19. uri v prvem in ob 19.30 v drugem sklicu na sedežu društva Kremenjak (Prvomajska ul. 20) v Jamljah (Doberdob). 0 Prireditve NOV PROSTORSKI PLAN OBČINE SOVODNJE: sovodenjska občinska uprava vabi na informativno srečanje o smernicah novega načrta v ponedeljek, 11. junija, ob 19. uri v prostorih domače zadružne banke. V SPREJEMNEM CENTRU GRADINA v Doberdobu bo v četrtek, 7. junija, ob 20.30 solidarnostni večer za dnevnik Il Manifesto z naslovom »No faxa-ran!«. Srečanja se bo udeležil novinar dnevnika Il Manifesta Gabriele Polo, sledila bo večerja ob spremljavi francoske harmonike. Z zbranimi prispevki bodo izplačali naročnino tovarniškemu svetu in/ali italijanskemu zaporu; informacije in prijave po tel. 0481-78100 (Karlo Černic). »BRANJA NA KORZU« v organizaciji knjigarne Ubik, državne knjižnice in občinske uprave bodo potekala pred kavarno Al Venezia na Korzu Verdi 82 v Gorici: v petek, 8. junija, ob 18. uri Pietro Spirito s knjigo »Hotel Bologna - Cento anni di storie« (sodeluje novinarka Margherita Reguitti). V FUNDACIJI GORIŠKE HRANILNICE v Ul. Carducci v Gorici bo v petek, 8. junija, ob 17.30 predstavitev eseja Fa-brizia Meroia z naslovom »Persua-sione ed esistenza. Filosofia e vita di Carlo Michelstaedter«. Ob prisotnosti avtorja bodo sodelovali Marco Me-nato in Antonella Gallarotti državne knjižnice v Gorici in Francesco Ghia, Alessandro Palazzo ter Silvano Zucal, univerze v Trentu. AŠKD KREMENJAK vabi na zaključni nastop v soboto, 9. junija, ob 19. uri v večnamenskem centru v Jamljah. Nastopili bodo plesna skupina Kremenjak, društveni harmonikašil, mladinska godba na pihala Kras, OPZ Veseljaki, OPZ Vigred in plesna skupina MOSP iz Trsta. JUNIJSKI VEČERI ob sovodenjskem občinskem prazniku: 10. junija bo v centru Danica na Vrhu četrta izvedba Iger brez meja; 16. junija, bo na prireditvenem prostoru na Peči program z razstavami kruha, vina, olja in guban-ce, 17. junija pa bo ob 18.30 osrednja slovesnost v Kulturnem domu v So-vodnjah z nastopom pevske skupine Danica, med 20. uro in 20.30 se bo dogajanje preselilo na Peč, kjer bosta ko-talkarska revija in nastop plesalcev AŠKD Vipava. Na pobudo krvodajalcev bo 16. in 17. junija na Peči na ogled krvodajalsko vozilo skupine Spiraglio; 18. junija bo v Rupi razstava letal-mo-delčkov in predstavitev knjige Vilija Prinčiča »V sinjo brezkončnost«; 24. junija bo praznovanje 40-letnice društva ribičev Vipava, 25. junija kreso-vanje na Largi na Vrhu in lutkovna predstava. Od 4. do 22. junija bo na nogometnem igrišču turnir v malem nogometu, od 18. do 22. junija turnir za veterane. Od 25. do 29. junija bo v telovadnici odbojkarski turnir. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE, Združenje cerkvenih pevskih zborov, Kulturni center Lojze Bratuž v sodelovanju s SSO vabijo v nedeljo, 10. junija, ob 18. uri na slovesnost ob 100-letnici rojstva in 50-letnici smrti prof. Mirka Fileja (19121962). Ob 18. uri krajša slovesnost ob doprsnem kipu skladatelja v parku KC Lojze Bratuž - maša s petjem združenih zborov na notranjem dvorišču pod lipami - priložnostni govor in nastop MoPZ Mirko Filej. Združene zbore in MoPZ Mirko Filej vodi Zdravko Klanjšček. Na orgle spremlja g. Mirko Butkovič. V primeru slabega vremena bo maša v dvorani KC Lojze Bratuž. »FILMSKI JUNIJ« v organizaciji Goriškega muzeja na gradu Kromberk: v torek, 12. junija, ob 21. uri predavanje Inge Miklavčič Brezigar »Moja srečanja z aleksandrinkami«, sledila bo videoprojekcija filma »Aleksan-drija, ki odhaja«. 0 Mali oglasi PRODAJAM vino vrste merlot, cena 1,50 evro na liter; tel. 0481-78066. PRODAM HIŠO V PODGORI z garažo, vrtom in dvoriščem; tel. 320-1817913. PRODAM avto toyota RAV4, letnik 2004, 84.500 prevoženih km; tel. 3480308573. V ŠTEVERJANU se je izgubil pes z imenom Tex, podoben nemškemu ovčarju. Če ga je kdo opazil, prosim naj sporoči na tel. 329-7265005. Pogrebi DANES V GORICI: 9.30, Antonio Mat-tiussi iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče. DANES V TRŽIČU: 11.00, Anna Grudina vd. Sgubin iz bolnišnice v baziliko Sv. Ambroža in na pokopališče; 11.50, Licia Braulin por. Pinzan iz bolnišnice v kapelo pokopališča in na pokopališču. DANES V VILEŠU: 14.00, Remo Mon-tanar (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. DANES V MEDEI: 10.30, Silvano Go-deas (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V GRADIŠČU: 11.00, Irene Sgubin vd. Franzot (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Valeriana in na pokopališču. 1 8 Sreda' 6- juniJa 2012 MNENJA, RUBRIKE O NAŠEM TRENUTKU Škandali in kriza evropske zavesti Ace Mermolja / Pisati ni lahko, saj je tem veliko, prežijo nate kot volkovi, vendar po izbiri uvi-diš, da dogodkom nimaš kaj bistvenega dodati. Bralci so si o njih ustvarili mnenje, večkrat pa je dogajanje samo po sebi tako močvirnato, da domišljija umre ob robu luže. Iz tedna v teden in celo iz dneva v dan se na našem polotoku kopičijo škandali, sodni pregoni, korupcija, podkupovalne in finančne afere. V mlinu so vsi: nogometaši, kardinali, politiki, finančniki, mešetar-ji, mafijci, skratka, pisane človeške pasme, ki delujejo od podzemlja do metafizičnih božjih višav. Kaj naj si človek misli, kaj naj pove ali zapiše? Teme namreč niso več le mastna kost za škandalistične lističe, ampak vabijo nase reflektorje svetovnih medijev. Ko bi bilo v Italiji danes toliko tujih investitorjev, kot je novinarjev, bi bila država Nemčija. Sam si težko razlagam, zakaj je vse to mogoče, ter ali gre za privide, za medijske utvare ali pa za neko resničnost, ki kot vulkan bruha lavo iz gnojne bube. Miselno sem si skušal narediti nekakšen razpored in najti vsaj vez med dogodki. Zaključek bo nujno banalen, kot je banalno zlo. Nikoli nisem bil velik navdušenec za nogomet. Danes me zanima toliko manj, ker je to svet, ki se je tako hudo oddaljil od ljudi, da ne more biti več ljudski. Tudi spektakel mora nuditi občinstvu elemente identifikacije in participacije. Nogomet v špici je škandal sam po sebi in to predvsem zaradi nerazumnih gmot interesov in denar-j a, ki ga poganjajo spretne noge in žoga. Navdušenci poznajo stvari bolje od mene in so verjetno žalostni. Absurdno je, da v državah, kot sta Španija in Italija, kjer ljudje plačujemo za nenasitna žrela pufov, nekateri nogometni klubi pleskajo mlade fante z zlato barvo kot kipe angelov, jim polnijo bančne račune z milijoni ter prekupčujejo z njimi, kot da so zlata teleta. Skratka, videz je kot zlati oltar. V moji percepciji upokojenca in davkoplačevalca je ta svet nekje nad oblaki, med kerubini in svilenimi šotori šejkov. Njegovi prebivalci so prav tako kak kilometer nad zemljo in torej bleščeči a krhki in večkrat lepi zunaj in črni v duši. Ne čudim se, da v ta svet stegujejo roke podzemske mafije in hudiči, ki so spremenili italijanski (a ne samo) nogomet v zeleni prt rulete, klube in igralce pa v igralne žetone. Igra je postala spektakel, spektakel se je spremenil v casino, ki je veliko večji od Perle. Vse to moramo goltati kot normalno vsakodnevno prakso. Nogometaši so nogometaši, vendar so njih in vedno očrnjene politike zasenčili kardinali. Nihče me ne bo prepričal, da so vatikanske škandale zakuhali le laiki. V državi cerkve so pač mašni plašči bolj zaščiteni, bitka ob šibkem papežu, ki raje piše knjige , kot da vodi kačje gnezdo, pa je očitno krvava. Njeno srce sta denar in oblast v državi ter vatikanska banka IOR, Zavod za verska dela, ki je kljub posvečenemu sedežu na svetovni črni listi prekupčevanja in pranja denarja. Rdeča nit med Vatikanom in nogometnimi igrišči je torej skupna: denar.; kot običajno. Janez Pavel II. je s svojim izjemnim igralskim talentom in karizmo, s katero je celo lastno bolezen spremenil v predstavo vere in trpljenja, znal prekriti ali prikriti skurne plati spektakla. Papež učenja in pisanja je nekako zdrknil na rob in dopustil, da so izza kulis planili demoni oblasti in moči, ki očitno burijo tudi blagoslovljene duše. Korupcija v politiki je na dnevnem redu, vendar že omenjena primera dokazujeta, kako napačna je misel, ki identificira samo v politikih nekakšne kralje malver-zacij in sleparij. Slučajno sem poslušal polurno oddajo Lucie Annunziate, ko je in-tervjuvala sedanjega predsednika banke Monte dei Paschi di Siena Profuma. Slednji je izrazil preprosto misel, da sedanjega kritičnega stanja niso povzročili samo politiki. Nič boljše se niso izkazali mnogi podjetniki, finančniki in drugi ljudje, skratka, tako imenovana civilna družba in, dodajam, visoke cerkvene hierarhije. Šibkejša je namreč civilna zavest občanov, rahlejši je državljanski čut, plodnejša so tla za zla dejanja. Podzemlje milanske bolnišnice sv. Rafaela se mi zdi odlična metafora, saj so tam packali z ogromnim kupom denarja duhovnik, politik, podjetnik, mešetar in dvorjani. Celokupna družba je namakala roke v nakraden denar. Seveda ni takšna družba dostopna vsakomur. Potrebno je posebno posvečenje: večina ljudi samo gleda in besni. Celokupen seštevek sleparij ne nudi nobene posebne ideje, nobene iskre za novinarsko pero. Zlo je v svojem bistvu banalno, kot je pisala Hannah Arendt. Čudovita umetnina, ki postavlja na prestol lepoto, zahteva vendarle veliko spretnosti, znanja, talenta, tehnike, barv, dela in muk in predvsem srce. Zlo dejanje je lahko tehnično zapleteno, kot dokazujejo finančne špekulacije, v smislu in cilju pa je enostavno. Pohlep, denar in oblast zagrabijo človeka z neverjetno silo, najsi gre za frak ali talar, kot je zapisal Cankar. Bolj kot so etične in moralne meje rahle, več je opravičil in slabih zgledov, z lažjo dušo se človek prepusti "živalskim strastem", čeprav uboge živali nimajo nič pri tem. One ubijajo za preživetje, človek zato, da prednjači pred drugimi, je na televizij ali na jahti sredi morja. Kar čudi, je obseg tega pohlepa, so dimenzije škandalov in tu sem pri svoji začetni dilemi: gre za medijsko fikcijo ali pa je sodobni človek pospešil svoja nagnjenja k zlu? Zgodovinar me bo sicer okrcal in mi predstavil dolgo vrsto strašno krutih in pohlepnih vladarjev. Res je tako. Ko pa poslušam in berem vse te današnje novice, me ne pretresa le krutost dejanj. Bega me, da je po malo povsod tako in da je objavljanje škandalov in nemoralnih dejanj postalo sredstvo politike, kulture in sklepanja poslov. Razkrivanje zla je orožje bitk za dosego prestola. Morda je vse te zgodbe že zdavnaj napisal Shakespeare in je dovolj, če preberemo kako njegovo dramo in smo si na jasnem, kakšen je tloris tega našega človeka: včeraj danes in jutri. Morda, vendar je v sodobnem zlu le nekaj novega, neka doslej nepoznana intenziteta in perverzi-ja , ki se kaže kot običaj novih dni. Ponovno begam in se zatekam k citatom. Skušam izostriti stvari. Škandali, ki bruhajo iz ust medijev, imajo svoj otipljiv kontekst. V Italiji in v Evropi je kontekst v nemoči politike, kulture in same civilne družbe. Krizo lahko označim z imeni, kot so evro, banke, Grčija, Španija, Irska, Itli-ja itd. Zgradba Unije s parlamentom, z nad-nacionalnimi telesi, z banko, valuto in z odpravljanjem mej se hudo maje. V nekaj mesecih lahko evro eksplodira. Države, ki sestavljajo EU in evro-klub imajo možnosti, da preprečijo najhuje. Pri tem je bistvena volja Nemčije in nato Francije, sledijo ostale države. V resnici pa se politiki , finančniki, vodje najmočnejših bančnih struktur, z Bundes banko na čelu, strašno obotavljajo, da bi zgrabili za atomsko orožje in se lotili krize radikalno: npr. z evro obveznicami. Čudna slepota grabi vladarje, ki vidijo zlo, imajo nekaj rešitev, a ostajajo ,vladarji, zaprti v svoj egoizem, v tabuje, v politične, kulturne in zgodovinske ali spominske "črne luknje": vidijo a ne spregledajo. Vse našteto bi lahko sintetiziral z naslovom knjige Paula Ha-zarda "Kriza evropske zavesti" (1935) . Opisan kontekst se je ustvaril in izostril v Italiji, kjer so vodilne strukture:od političnih do gospodarskih, sindikalnih in drugih kot paralizirane v nesposobnosti, da bi se lucidno in vsaj srednjeročno lotile stvarnih problemov. Iz nekega splošnega pomanjkanja pogledov, zaupanja in pozitivne volje štrlijo kot suha drevesa sredi pustinje lovke pohlepa, grabežljivosti, obla-stiželjnosti brez dodatnih ciljev, skratka, iz zemlje prihaja zlo v svojem golem bistvu. Zmaguje, ker je očitno kontekst neke civilizacije, recimo evropske, tako šibek, da ne proizvaja več protitelesc, ki bi napadla bolezen. Drugače si ne znam predstavljati vsega tega cvetenja mušnic. Ko bi bil vraževeren, bi sklepal , da je potres v Italiji jasno znamenje šibe ali kazen božja. To ni res, čeprav so mrtvi delavci pod ruševinami novih tovarniških hal , ki naj bi kljubovale ujmi in ne padale kot peščeni gradovi, posledica neke zelo podobne zgodbe, o kateri pišem, jo skušam razumeti, a omagujem pred njeno banalnostjo: očitno tudi sam prazen in brez posebnih idej. PISMA UREDNIŠTVU Zamejci, košarka in ostali športi nasploh Tudi za letošnjo sezono je sodnik odsodil konec tekme. Naš košarkarski svet se bo spet za nekaj časa spravil za kulise. Naše protagoniste čaka še nekaj rahlih treningov, ki so verjetno bolj prijateljskega značaja in za družabnost, kot piljenje fizične forme. Nato pa žoge pod ključ in vsi skupaj k morju. Če se za mlajše športnike sezona zaključi, za starejše se kar nadaljuje. Naši odborniki so verjetno že na delu, da bi pritegnili v lastna središča nova sredstva, nove sponzorje in se seveda borili, da bi obdržali sedanje stanje. Ob temu pa še sestavo ekip. Nedvomno lahko trdimo, da so imela naša društva v letošnji sezoni odlične rezultate. Izkazali so se tako v mladinskih kot predvsem v članskih prvenstvih. Bor, Breg, Jadran in še Dom, Kon-tovel, Polet, Sokol. Mislim, da brez skrbi lahko vstanemo in se poklonimo vsem igralcem in trenerjem, ki so botrovali k prestižu teh naših društev. Čestitamo seveda tudi vsem odbornikom, ki so s stalnim trudom pripomogli, da se letošnja športna sezona uspešno izteče. In tako je bilo. Iztekla se je na izreden način. Jadran, Bor, Breg so bili nesporni protagonisti v državni in deželni C ligi. Končnica prvenstev je bila brezhibna, v play-offu pa je manjkalo le malo športne sreče. Kaj pa jutri? Koliko časa bomo lahko še uživali v igri naših senatorjev kot so Slavec, Franco, Štokelj, Samec? In koliko igralcev kot Fumarola, Spigaglia, Visciano, Burni, Giacomi , bo moralo biti vključenih v raznih seznamih, da bomo lahko obdržali s trudom dosežene lige? Nihče izmed teh naših treh predstavnikov ne bi imel danes takih uspehov, če v lastni sredini ne bi igral s temi ne-slovenskimi prijatelji. Da ne govorimo o zlatih fantih, kot so Meden in Klarica, ki so do konca bili glavni aduti za uspehe lastnih ekip, a v primeru napredovanja v državno C ligo ne bi mogli več igrati, ker so slovenski državljani. Kaj nam ostane? Kdo bo igral ob strani Bana, Baticha, Creva-tina, Sosiča, Ferfoglie? Nekaj perspektivnih igralcev je še, a so dovolj za tri ekipe na tem nivoju? Rešitev je le ena ... združevanje moči. To je odlomek, ki že leta polni športne strani v poletnem obdobju. Resnica je, da trenutno še ni realnih interesov, da bi do tega prišli. Vsakdo mora naprej sam potegniti svoj voziček in pri tem tro-šiti ogromno truda in predvsem denarja. Je sploh to pametno? In predvsem v momentu največje ekonomske krize v zadnjih desetletjih? Danes real- Nlfi nega združevanje pri nas sploh ni. Obstajajo le razna sodelovanja med društvi, a smo daleč od tega, da bi govorili o združevanju. Ni potrebno, da se kdo oglasi in trdi, da združena ekipa že obstaja. Poskusimo si končno zamisliti pojem združevanja moči kot nekaj, kjer vsi zamejci sodelujemo pri istemu projektu. Načrt, ki se na novo rodi in gradi z energijo vseh. Kjer je vsak pripravljen nekaj žrtvovati. Vedimo pa, da bo uspešno le tisto sodelovanje, kjer bomo vsi žrtvovali isto. In če bi to pomenilo izbrisati vsa imena in ustvariti novo realnost? Zamislimo si pokoj za vsa društva in ustvarimo eno, eno samo v katerem se vsi prepoznamo. Od Brega do Gorice. Sigurno bi bil ta pravi šok za marsikoga, vključno za mene, ko sem že štirideset let zvest enemu klubu. To pa ne pomeni brisati desetletij zgodovine. Zapustimo staro pot in jo obdržimo le kot odličen spomin. Verjetno samo tako bomo lahko premostili zapreke in prišli do kompromisov. Sodelujmo vsi v enem samem društvu, pod eno edino zastavo, našo, in predvsem z enim novim imenom. Zamejci, Slovan, ali še boljše, kot mi je prijatelj svetoval, Južni Sokol, naši predniki. Ne bi bilo lepo, da bi naši otroci igrali vedno in samo s svojimi vrstniki, ne da bi jih morali vključevati v skupine starejših ali mlajših, ker njihov letnik nima zadovoljivega števila sodelujočih, da bi bili vpisani v prvenstvo? Imeli bi končno krite vse starostne skupine. Navijali bi spet vsi skupaj samo za eno združeno ekipo, kot se je to dogajalo skoraj do konca osemdesetih let, ko smo večkrat napolnili do konca športno palačo v Trstu in spremljali v goste naše varovance s sedmimi, osmimi avtobusi. Kje? Telovadnic nam ne manjka. Tudi v tem smo kriti, kot smo tudi kriti s prevoznimi sredstvi, ki bi otroke peljali do parketa, kjer njihov letnik trenira in igra. Skupni interesi, skupno blagajno, skupna sponzorstva, ... vsi skupaj. In zakaj ne bi gledali še dlje? Zakaj ne bi v to novo realnost vključili še ostale športne panoge? Odbojka, nogomet, košarka, rokomet, atletika, ritmična gimnastika, tenis, cheerdance, namizni tenis, plavanje, balinanje ... vsi skupaj v bratstvu in edinstvu! Začnimo razmišljati resno o tem. Ni nemogoče, treba si je to samo resnično želeti. Dario Kovačič narodna glasba - Jutri na odru na Vrbskem jezeru Festival slovenskih viž v narečju prvič pri Slovencih v zamejstvu Festival slovenskih viž v narečju so ob Vrbskem jezeru predstavili (z leve) Sašo Avsenik (Gorenjci), Marjan Potočnik (Radio Sora), Karin Bernhard (ORF) in Marijan Velik (ORF - slovenski sporedi) CELOVEC - Koroška bo v petek prizorišče privlačne premiere: 12. Festival slovenskih viž v narečju bo prvič gostoval pri Slovencih izven meja Slovenije. Na izredno atraktivni lokaciji na odru na Vrbskem jezeru v Celovcu se bo za štiri nagrade potegovalo dvanajst skupin iz Slovenije in ansambel Paulič z Obirske-ga na Koroškem. V primeru slabega vremena pa bo prireditev v hali 5 celovškega sejmišča. Ideja za Festival slovenskih viž je nastala leta 2001 v Škofji Loki zato, da bi Gorenjski in Sloveniji ponudili prireditev, ki bi se razlikovala od drugih po Sloveniji. Že naslednje leto je festival dobil vseslovenski značaj in po odzivih javnosti tudi spoznanje, da festival viž v narečju predstavlja izvirno spodbujanje in ohranjanje slovenske narečne besede, ki pa na žalost počasi in vztrajno izginja iz javnega življenja. Na letošnjem festivalu bodo podelili tri strokovne nagrade, in sicer za novo narečno besedilo v vrednosti 500 evrov, za najboljšo melodijo v vrednosti 1.000 evrov in skupno nagrado Škofje Loke in dežele Koroške za najboljši in najbolj všečen nastop v celoti v vrednosti 1.500 evrov. Na festivalu pa bodo, z glasovanjem občinstva, podelili še na- grado občinstva v vrednosti 1.000 evrov in Vo-dovnikovo nagrado za dolgoletno kakovostno ustvarjanje besedil, ki jo podeljuje Društvo pesnikov slovenske glasbe v sodelovanju z občino Zreče. Na tiskovni konferenci so tudi že poimensko napovedali nastopajoče ansamble letošnjega festivala, ki ga prireja Radio Sora Škofja Loka v sodelovanju s slovensko redakcijo avstrijske radiotele-vizije (ORF) iz Celovca ob pomoči še dveh agencij. Nastopajoči ansambli so: Bitenc, Veseli Be-gunjčani, Orion, Kolovrat, Jerneja Kolarja, Vasovalci, Prosen, Aufbiks, Ta pravi faloti, Podkrajski fantje, Domen z vižarji, Wankmuller (vsi iz Slovenije) in Paulič (z avstrijske Koroške). Gosta večera bosta tudi ansambel Saša Avsenika in akademska folklorna skupina Ozara iz Primskovega pri Kranju, ki bo s koroškimi in gorenjskimi narodnimi plesi simbolno povezovala deželi in bogatila večer. Festival bosta povezovali Saša Pivk Avsec v slovenskem in Danica Thaler-Urschitz v nemškem jeziku. Vstopnice po 12 evrov so na voljo tudi na uredništvu slovenskih sporedov ORF v Celovcu 0043/463/5330-29219. (I.L.) / PRIREDITVE Sreda, 6. junija 2012 19 TRST - Od jutri do sobote Prestolnica klavirja Na konservatoriju Tartini pomembno vsedržavno tekmovanje za mlade pianiste TRST - Od 7. do 9. junija bo Trst postal državna prestolnica klavirske igre: natečaj, ki ga organizira ministrstvo za šolstvo, univerzo in raziskovanje, je ponovno izbral tržaški konservatorij Tartini kot sedež klavirskega tekmovanja, kar pomeni lepo priznanje za šolsko ustanovo. Predsednik Mario Diego se je na tiskovni konferenci zahvalil vsem institucijam, ki so omogočile dogodek: Deželi FJK, tržaški Občini in Pokrajini, nato je predal besedo ravnatelju Massimu Parovelu, ki je izpostavil veliko pozitivnih dejstev: vsedržavno tekmovanje pomeni za Trst večjo vidljivost, študentom pa osmisli študij ter jim odpira dodatne možnosti za profesionalno kariero. Tržaško občinsko upravo je zastopala Antonella Grim, odbornica za šolstvo, univerzo in raziskovanje, ki je konservatoriju čestitala za pomembno pridobitev tudi v imenu župana Roberta Cosoli- nija. Deželno upravo je zastopala direktorica deželnega odborništva za šolstvo Anna Del Bianco, ki je v imenu odbornika Molinarija pozdravila hvalevredno pobudo. Za organizacijo tekmovanja je odgovorna prof. Fedra Florit, ki se je zahvalila vsem tekmovalcem - iz začetnega števila približno 500 kandidatov se jih je v končno fazo uvrstilo triindvajset: vsi obiskujejo zadnje letnike italijanskih konservatorijev, prihajajo pa iz različnih držav, od Mongolije do Rusije. Floritova se je zahvalila tudi prestižni mednarodni žiriji, ki jo sestavljajo pianist in muzi-kolog Guido Salvetti (predsednik), zelo uspešna mlada virtuoza Giuseppe Andaloro in Maurizio Baglini, avstrijski mojster Johannes Kropfitsch ter ruski strokovnjak Valerij Vosko-bojnikov. Tekmovanje, ki se ga bo udeležil tudi mladi goriški virtuoz Alexander Gadjiev (sin priznanega pe- dagoga), bo 7.in 8. junija potekalo na konservatoriju in bo odprto občinstvu. V polfinale bo pripuščenih le osem pianistov, ki bodo imeli na razpolago polurni program (z zahtevnimi obveznimi skladbami Bacha, Chopina in Beethovna), v finale pa se bodo uvrstili le trije: v soboto, 9.junija, bodo trije finalisti igrali v mali dvorani gledališča Verdi štiridesetminutni koncertni program. Absolutni zmagovalec bo deležen štipendije 500 evrov, ki jo je podarila Maria Luisa Vaccari, predsednica društva Chamber Music in podjetja Suono Vivo, nastopil pa bo v Rimu skupaj z zmagovalci ostalih sekcij. Vstop je prost tako na konser-vatorij (v četrtek in petek od 9.30 do 19h) kot v malo dvorano gledališča Verdi (v soboto ob 17.30), nedvomno so take pobude posebno zanimive za študente, pa tudi za ljubitelje glasbe, ki želijo spoznavati nove talente. Katja Kralj GLEDALIŠČE _SLOVENIJA_ LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder V soboto, 9. junija ob 19.30 / Miroslav Krleža: »Gospoda Glembajevi«. V torek, 12. junija ob 19.30 / Matjaž Zupančič: »Padec Evrope«. / Ponovitve: in v sredo, 13. junija ob 19.30. Mala dvorana Danes, 6. junija ob 20.00 / Gyorgy Spi-ró: »Prah«. V petek, 8. junija, ob 20.00 / Via Negativa, Via Nova 2011: »MandicStroj«. V soboto, 9. junija, ob 20.00 / Ernst Lu-bitsch: »Ko sem bil mrtev«. / Ponovitev: v sredo, 13. junija, ob 21.00. V ponedeljek, 11. junija, ob 20.00 / Conor McPherson: »Jez«. V četrtek, 14. junija, ob 20.00 / Oscar Wilde: »Slika Doriana Graya«. MGL Veliki oder V soboto, 9. junija, ob 19.30 / John Dempsey, Dana P. Rowe: »Čarovnice iz Eastwicka« / Ponovitve: v ponedeljek, 11. ob 19.30, v torek, 12. ob 15.30 in ob 19.30 ter v sredo, 13., v petek, 15. junija, ob 19.30. Danes, 6. junija ob 19.30 / Nikolaj Va-siljevič Gogolj: »Ženitev«. / Ponovitve: v petek, 8., v četrtek, 14., v soboto, 16. junija, ob 19.30. Jutri, 7. junija ob 19.30 / A. N. Ostrov-ski: »Nevihta«. V nedeljo, 17. junija, ob 17.00 / Who's cooler than me? (Kdo je bl kul?) Zaključna produkcija Plesne šole Mini-mundo. V torek, 19. junija, ob 11.00 / Peter Sto- ne, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar -Nekateri so za vroče«. Mala scena / studio Danes, 6. junija ob 20.00 / Ivan Viri-pajev: »Kisik«. V torek, 12. junija, ob 20.00 / D. Smole, B. Hladnik, N. Milčinski: »Ples v dežju«. / Ponovitve: v četrtek, 14. ob 17.00, v petek, 15., v torek, 19. in v sredo, 20. junija, ob 20.00. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Dvorana Generali V torek, 19. junija ob 20.00 / Evergreen Symphony Orchestra: »Evergreen per Trieste«. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom Gallusova dvorana Jutri, 4. junija ob 20.00 / Stota obletnica rojstva skladatelja Bojana Adamiča / »La vie en rose«. Nastopili bodo: Anja Rupel, Darja Švajger, Mia Žnidarič, Bil-bi, Nina Strnad, Aphra Tesla, Ana Bez-jak, Polona Juh, Iva Stanič, Tina Ma-rinšek in Dano Ličen V četrtek, 7. junija ob 18.00 / koncert / »Simfonični orkester RTV Slovenija«. Dirigent: En Shao. Solist: Dejan Lazic, klavir Metelkova Gala Hala V četrtek, 7. junija, ob 20.00 / koncert / Nastopa zasedba legendarnega Brazilca Max Cavalera: »Soulfly«. V soboto, 9. junija, ob 20.00 / koncert PADOVA - Jutri Marilyn Manson in njegov »industrial« rock Tako imenovani »duhovnik« Marilyn Manson se vrača v Italijo. Po treh letih bo namreč spet nastopil na italijanskih tleh, tokrat nedaleč od nas, in sicer v bližnji Padovi, v novem in modernem gledališču Gran Teatro Geox. Brian Warner, katerega psevdonim sestavljata ime preminule ameriške igralke Marilyn Monroe in priimek ravno tako pokojnega ameriškega kriminalca Charlesa Mansona, se je po treh letih povrnil na mednarodno glasbeno sceno in pred mesecem dni izdal svojo osmo ploščo Born Villain. V sklopu daljše evropske glasbene turneje bo Manson predstavil tudi italijanski publiki svoj nov album, kateremu smo pred dvema tednoma že posvetili rubriko Na ves glas. Po dveh »mehkejših« albumih, kot sta bila Eat Me, Drink Me, predvsem pa zadnji The High End of Low, se je »duhovnik« odločil, da se vsaj delno povrne k tršim ritmom, ki so bili značilni za prve plošče. Album Born Villain je Manson izdal s pomočjo angleške neodvisne založbe Cooking Vinyl in lastne, nove založbe Hell, etc. Ploščo sestavlja štirinajst komadov za malo več kot uro kvalitetne glasbe. Ljubitelji Manso-novega horror in industrial rocka ste torej obveščeni, jutri imate priložnost, da tudi v živo prisluhnite pro-vokativnim besedilom ameriškega »duhovnika«! Za vstopnico boste morali odšteti okrog 40 evrov, kupite pa jo lahko na spletni strani www.granteatrogeox.com, v prodajalnah Ticketone, ali pa kar na licu mesta. R.D. / Letni oder Gale Hale / Nastopajo Sweet Sorrow in bivši člani skupine, za 16-letnico delovanja banda. Po koncertu se zabava nadaljuje do zgodnjih jutranjih ur z DJ Setom F.O.A.D in Everything goes. V torek, 12. junija, ob 20.00 / koncert / »Punk Rock Holiday warm up show @ letni vrt Gala Hale« / Nastopajo: Total Chaos / Vstop prost! V četrtek, 14. junija, ob 20.00 / koncert / Picaboj @ letni vrt Gala Hale«. V petek, 15. junija ob 22.00 / koncert / Nastopata: Klash Bash 4: sirKris (Lektroluv, Germany) in Barely Modern - live!«. V soboto, 23. junija, ob 20.00 / koncert / »Rambo Amadeus & Broken Beat Sextet«. V petek, 5. julija, ob 20.00 / koncert / Nastopata: »Pennywise in SNFU« V nedeljo, 29. julija, ob 20.00 / koncert / Letni oder Gale Hale / Nastopata: Ar-kona (RUS) in Brezno (SLO). V ponedeljek, 3. septembra, ob 20.00 / koncert / Nastopajo irska rock zasedba: »Flogging Molly«. Channel Zero V četrtek, 14. junija, ob 21.00 / koncert / Nastopa skupina »La Dispute«. Kino Šiška V četrtek, 7. junija, ob 21.00 / koncert / »YU GO! - The Frictions, My Buddy Moose«. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgo- dovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Gio-vannija Tallerija: »Orizzonti limpidi di liberta«. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. Salone degli incanti (Bivša ribarnica): do 17. junija, bo na ogled razstava »Razprta obzorja - Orizzonti dischiu-si - Opening horizons«. Urnik: od ponedeljka do petka, od 11.00 do 13.00 in od 16.00 do 20.00 ter ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10.00 do 20.00. / Za več informacij: tel.: +39 0403226862. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Galerija Kulturnega doma: na ogled je skupinska razstava solidarnostne narave »DiversArte« na kateri sodelujejo s svojimi likovnimi deli tako prizadeti otroci, kot njihovi izurjeni likovni animatorji in sicer: Annamaria Fab-broni, Ada Candussi, Emilia Mask, Ma- riagrazia Persolja, Nirvana Zolia, Ar-naldo Grudner in Luigi Togut. Razstava bo odprta vse do 30. junija po sledečem urniku: (od ponedeljka do petka) od 9.30 do 12.00 in od 16.00 do 18.00 ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. _SLOVENIJA_ PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LIPICA Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se kaže tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pradavnine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi lipiške kobilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. TIC Štanjel: stalna razstava o življenju in delu arhitekta in urbanista Maksa Fa-bianija. DOBROVO Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Do-brovem - poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8.00 in 16.00, sobota, nedelja in prazniki od 12.00 do 16.00. KROMBERK Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladimirja Ma-kuca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora - zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 19.00. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: je odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih do 15. oktobra 2011, od 9.00 do 16.00. Ob predhodni najavi je možen ogled tudi izven obratovalnega časa. Najave sprejemamo na telefonsko številko: 00386 (0)5 37 26 600. CERKNO Partizanska bolnica Franja: je rekonstruiran spomenik nepremične kulturne dediščine iz časa 2. svetovne vojne in hkrati simbol boja, humanosti in junaštva Slovencev, ki so se skupaj z drugimi svobodomiselnimi narodi zo-perstavili fašizmu in nacizmu. Odprto: do 30. septembra vsak dan od 9.00 do 18.00. Informacije in najava skupin: tel.: 00386 (0)5 37 23 180. 20 Sreda, 6. junija 2012 APrimorski r dnevnik LEGENDE ZA NAJBOLJŠEGA KIJEV - Legendarni nogometaši, ki so zaznamovali nogometno igro na stari celini, so dobili posebno čast in vlogo na evropskem nogometnem prvenstvu na Poljskem in v Ukrajini. Sloviti nogometaši bodo namreč sodelovali pri izboru najboljšega igralca vsake od 31 tekem Eura 2012. V posebni komisiji bodo sedeli Hrvat Davor Šuker, Danca Peter Schmeichel in Allan Simonsen, Francoza Patrick Vieira (na sliki) in Christian Ka-rembeu, Portugalec Fernando Couto in Črnogorec Predrag Peda Mijatovič. ŠE NEKAJ VSTOPNIC NYON - Dobra novica za najbolj vnete ljubitelje nogometa: le nekaj dni pred začetkom evropskega prvenstva v Ukrajini in na Poljskem je še mogoče dobiti vstopnice tudi za najbolj iskane tekme. Krovna evropska nogometna organizacija Uefa je sporočila, da je od skupno 10.000 še neprodanih vstopnic nekaj tudi takšnih za finale v Kijevu (na sliki) 1. julija. Uefa je sporočila, da je na voljo še nekaj paketov vstopnic, predvsem tistih višjega cenovnega razreda. Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.it ŠPANSKI REPREZENTANTI »UGNALI« SELEKTORJA MADRID - Španski reprezentan-ti bodo lahko med tekmovanjem uporabljali socialna omrežja. To jim je selektor Vicente del Bosque prepovedal že na svetovnem prvenstvu v Južni Afriki, vse do ponedeljka pa tudi sami niso vedeli, ali bodo lahko prek Face-booka in Twitterja ohranili stik z oboževalci.Konec tedna so se Cesc Fabre-gas, Juan Mata, Iker Casillas in Victor Valdes poslovili od svojih prijateljev in sledilcev ter napovedali, da se med prvenstvom v Ukrajini in na Poljskem verjetno ne bodo oglašali. A preobrat je sledil zgodaj zjutraj v ponedeljek, ko je Iker Casillas prvi na Twitterju objavil, da si je selektor očitno premislil. Skupina C Nedelja, 10. junij 18.00 Gdansk: Španija - Italija 20.45 Poznan: Irska - Hrvaška Četrtek, 14. junij 18.00 Poznan: Italija - Hrvaška 20.45 Gdansk: Španija - Irska Ponedeljek, 18. junij 20.45 Gdansk: Hrvaška - Španija 20.45 Poznan: Italija - Irska EURO 2012 - Skupina C Španija in neznanke ŠPANIJA Po doslej edinstveno tretje zaporedno slavje Španci, aktualni evropski in svetovni prvaki, so nedvomno prvi favorit prvenstva v Ukrajini in na Poljskem. Po skoraj pol stoletja suše so se leta 2008 na Dunaju veselili evropskega naslova, dve leti kasneje v Johannesbur-gu svetovnega, zdaj pa napovedujejo še zmago 1. julija v Kijevu. Španski podvig, da bi zapored slavili na treh velikih turnirjih, bi bil edinstven v evropskem nogometu. A selektor Vicente del Bosque, ki je po EP 2008 zamenjal Luisa Aragonesa, ima v svojih vrstah vsekakor falango nogometašev, ki so sposobni za nov zmagovalni pokal. Glavno breme bodo nosili stari znanci Andres Iniesta, Xavi, Cesc Fabregas, Sergio Ramos, Gerard Pique, Ikar Casillas in drugi. «Naša reprezentanca je že štiri leta zelo stabilna. V moštvu ni bilo prav veliko kadrovskih menjav in nogometaši se zato lahko v svoji igri zanašajo tudi na poznavanje soigralcev in instinktivno igro,» o igri «Furie Roje» pravi del Bosque, poznavalci pa igro Španije pogosto primerjajo kar z delovanjem urinega mehanizma. Edini problem je odsotnost poškodovanega Davida Ville, ki ga v seznamu igralcev nadomešča Alvaro Negredo (Sevilla). Španci bodo morali na prvenstvu dokazati tudi željo po uspehu. Nogometno znanje je nesporno, po drugi strani pa so številni njihovi reprezentanti osvojili takorekoč že vse, kar španski nogometaš lahko osvoji. Prav to naj bi bil tudi razlog, da sta se španska nogometna velikana Barcelona in Real letos v ligi prvakov poslovila že v polfinalu. Nekdanji trener Reala del Bosque, ki je ob Italijanu Marcelu Lippiju edini osvojil zmagovalni pokal na SP in v ligi prvakov, je prepričan, da si njegovi varovanci še vedno želijo uspehe. «Še vedno imajo potrebno strast. Tako kot prejšnjega, si želimo tudi ta naslov,» odgovarja trener. To so Španci deloma potrdili že v kvalifikacijah, kjer so dobili vseh osem dvobojev. Del Bosque razume tudi, da Španci pred turnirjem veljajo za prve favorite. «Na to moramo biti pozorni tudi mi. Turnirja ne smemo začeti preveč le-žerno.» To se jim je nazadnje pripeti- lo na SP 2010, kjer so izgubili uvodni dvoboj s Švico (0:1). Tokrat bo njihov prvi nasprotnik Italija. ITALIJA Kot Juventus, a brez njegovih napadalcev Štirikratni nogometni svetovni prvaki Italijani se lahko pohvalijo le z enim pokalom za najboljše v Evropi. Po slavju na domačem prvenstvu leta 1968, ko so v Rimu premagali Jugoslavijo (2:0), se je Italija, ki je sodelovala na vseh tur- prirejanjem izidov pa niso pripravljeni odpustiti »azzurrom« ničesar. Odkar je postalo jasno, da bo manjkal Giuseppe Rossi, napadalec Villarrea-la, ki si je aprila že drugič v zadnjih šestih mesecih poškodoval križne vezi desnega kolena, je bilo precej odprto vprašanje o tem, kdo bo igral v konici napada. Pran- spešnih kvalifikacijah za SP 2010. Takrat je bil selektor tik pred zamenjavo, a je dobil zaupanje vodilnih v hrvaški nogometni zvezi in se jim oddolžil z uvrstitvijo na EP. Posebej sladke so bile dodatne kvalifikacije s Turki, ki so jih Hrvati dobili s skupnim izidom 3:0 in se oddolžili tudi za poraz v četrtfinalu EP v Avstriji in Švici. nirjih od leta 1992, le leta 2000 prebila do finala, kjer je po zlatem golu v podaljšku izgubila s Francijo (2:1). Pred štirimi leti Italijani v četrtfinalu na Dunaju dodobra namučili kasnejše zmagovalce Špance, ki so se veselili preboja med četverico šele po strelih z bele točke. Slabše je šlo Italiji na zadnjem svetovnem prvenstvu, kjer se je Squadra Azzur-ra po dveh remijih in porazu poslovila že v predtekmovanju. Vodenje ekipe je po SP prevzel novi selektor Cesare Prandelli, ki je premešal igralski kader in v ekipo vnesel svež veter. V slovenski kvalifikacijski skupini C, Italija je Slovenijo premagala dvakrat s po 1:0, Italijani niso doživeli poraza, prejeli pa so vsega dva gola. Prav obramba na čelu z vratarjem Gianluigijem Buffonom in Giorgiom Chiellinijem pa naj bi bila tudi ključ do uspeha na turnirju na vzhodu Evrope. Res pa je tudi, da so Italijani na zadnjih treh pripravljalnih tekmah pokazali veliki slabosti prav v obrambi (najbolj prejšnji petek proti Rusiji), doživeli tri poraze brez doseženega gola. Zato mnogi menijo, da bo selektor Prandelli tik pred prvenstvom opustil svoje poglede in se zatekel v objem igralcev Juventusa in njihovega sloga igre, čeprav mu poškodba Barzaglija, ki bo preskočil prvo fazo, še dodatno otežuje delo. «Jasno mi je, da nas bo javnost ocenila glede na dosežke na evropskem prvenstvu,» pravi 54-letni Prandelli, ki ve, da so tifosi že pozabili vse kvalifikacijske uspehe, po najnovejših aferah v zvezi s delli se je, kot kaže, dokončno odločil za Cassana, ki je uspešno prestal operacijo srca, in kontroverznega a odličnega Maria Balotellija. Zanimivo pa je seveda to, da naj bi zdaj Italija igrala kot Juventus v minulem prvenstvu, a v izbrani vrsti ni niti enega napadalca aktualnega državnega prvaka HRVAŠKA Izbrana vrsta na popravnem izpitu Hrvaška se bo na evropskem prvenstvu v Ukrajini in na Poljskem vnovič skušala potrditi kot ena najboljših reprezentanc na stari celini. Po nesrečnem izpadu na evropskem prvenstvu 2008 po enajstmetrovkah proti Turčiji (1:1, 2:4) in nei-granju na zadnjem svetovnem prvenstvu v JAR 2010, bodo imeli Hrvati zdaj novo priložnost za dokazovanje. «Nogometno sodimo med najboljše ekipe na svetu,» je prepričan selektor Slaven Bilic. Manj samozavestne so bile Biliceve izjave po neu- «Imamo najboljšega trenerja in morali bi ga čuvati kot kapljo vode na dlani,» je po uspehu s Turki dejal ka-petan izbrane vrste Darijo Srna ter dodal: «Mnogi so trdili, da nimamo ne ekipe ne trenerja. Dokazali smo prav nasprotno.» Prav Srna, ki igra za Šahtar iz Donjecka, Luka Modric (Tottenham Hotspur), Danijel Pranjič (oba Bayern München) in Nikica Jelavic (Ever-ton) so ogrodje hrvaške reprezentance, iz katere pa je v ponedeljek izpadel napadalec Bayerna Ivica Olic, ki bo moral zaradi poškodbe stegenske mišice počivati najmanj en mesec. Namesto njega bo igral Nikola Kalinič (Dnjeper). Nogometni poznavalci so vsekakor prepričani, da Hrvati lahko zagrenijo življenje prav vsakemu tekmecu, obenem pa svarijo, da vendarle ne gre za enako kakovostno ekipo, kot jo je imela Hrvaška leta 1998, ko je na svetovnem prvenstvu v Franciji presenetljivo osvojila tretje mesto. Takrat so Hrvati v malem finalu z 2:1 odpravili Nizozemce. Nogometaši v kockastih dresih so si za cilj postavili vsaj preboj v četrtfi-nale turnirja. Naloga v predtekmoval-ni skupini C z aktualnimi evropskimi in svetovnimi prvaki Španci, štirikratnimi svetovnimi prvaki Italijani in Irci pa nikakor ne bo lahka. IRSKA Nevarni outsider s Trapattonijem cijski skupini z Nizozemsko, Sovjetsko zvezo in Anglijo obstali v predtekmova-nju. Irci v svoji skupini vsaj na papirju nimajo možnosti za preboj v drugi krog, a se zanašajo na nepredvidljive zakonitosti nogometne igre, ki vedno omogoča presenečenje. «Italijani, Španci in Hrvati se še veselijo, ker smo v njihovi skupini, po tekmah se morda ne bodo več,» pravi pomočnik trenerja Marco Tardel-li. Samozavest je ekipi vlil njegov rojak in selektor Giovanni Trapattoni, ki se je z Irsko zanesljivo prebil na sklepni turnir. Irci so v svoji kvalifikacijski skupini izgubili vsega eno tekmo in za Rusijo zanesljivo osvojili drugo mesto. V dodatnih kvalifikacijah so nato s skupnim izidom 5:1 izločili Estonijo. Po zmagi na gostovanju Tallinnu s 4:0 si je Trapattoni privoščil še enega svojih legendarnih angleških nastopov na novinarski konferenci: «The cat is in the sack, but the sack is not closed. The cat is in, but it's open. It's a wild cat.» Vse pa kaže, da se Trapattoni dobro sporazumeva z irskimi reprezentanti in da znanje angleščine ni kriterij pri igri reprezentance. «Maestro» je tako kot prej v številnih evropskih klubih oblikoval trdno obrambo, v kateri dirigentsko palico nosita Richard Dunne in vratar veteran Shay Given. Kako trdna je obramba Irske, potrjuje dejstvo, da so Irci lani odigrali osem tekem brez prejetega gola, s čimer so postavili nov reprezentančni rekord. A Trapattoni ima tudi za tekmeca vedno nepredvidljivo napadalno kombinacijo, v kateri sta v sistemu 4-4-2 najnevarnejša napadalca Robbie Keane in Kevin Doyle, na krilih za stalno nevarnost v nasprotni obrambi skrbita Damien Duff in Aiden McGeady. Irska je navdušeno sprejela uvrstitev reprezentance na evropsko prvenstvo 2012, drugo v zgodovini države in prvo po nastopu na turnirju pred 24 leti v Nemčiji. Takrat so Irci v težki kvalifika- ŠPANIJA Velikost: 504.645 km2 St. prebivalcev: 46,082 milijona BDP (USD/osebo): 32.750 Nogometna zveza: Real Federacion Espanola de Futbol, ustanovljena 1913 Spletna stran: www.rfef.es Uvrstitev na lestvici Fifa (april 2012): 1. St. nastopov na EP: 9 (1964, 1980, 1984, 1988, 1996, 2000, 2004, 2008, 2012) ITALIJA Velikost: 301.336 km2 St. prebivalcev: 60,484 milijona BDP (USD/osebo): 35.150 Nogometna zveza: Federazione Italiana Giuoco Calcio, ustanovljena 1898 Spletna stran: http://www.figc.it Uvrstitev na lestvici Fifa (april 2012): 12. St. nastopov na EP: 8 (1968, 1980, 1988, 1996, 2000, 2004, 2008, 2012) IRSKA Velikost: 70.273 km2 St. prebivalcev: 4,481 milijona BDP (USD/osebo): 41.000 Nogometna zveza: Football Association of Ireland (FAI), ustanovljena 1921 Spletna stran: http://www.fai.ie Uvrstitev na lestvici Fifa (april 2012): 18. St. nastopov na EP: 2 (1988, 2012) HRVAŠKA Velikost: 56.542 km2 St. prebivalcev: 4,424 milijona BDP (USD/osebo): 13.870 Nogometna zveza: Hrvatski nogometni savez (HNS), ustanovljena 1912 Spletna stran: http://www.hns-cff.hr Uvrstitev na lestvici Fifa (april 2012): 8. St. nastopov na EP: 4 (1996, 2004, 2008, 2012) ŠPORT Sreda, 6. junija 2012 21 ANŽETOV GOL IN PODAJA LOS ANGELES - Hokejisti Los Angeles Kings potrebujejo le še eno zmago za naslov prvaka lige NHL. V tretji tekmi finala za Stanleyjev pokal so v domači dvorani premagali New Jersey Devils s 4:0 in v seriji na štiri zmage povedli s 3:0. Slovenski zvezdnik Anže Kopitar je bil strelec drugega zadetka v drugi tretjini ter podajalec pri zadnjem zadetku. Četrta tekma bo v noči iz srede na četrtek znova v Staples Centru v Los Angelesu. KOZMUS BREZ TRENERJA BREŽICE - Slovenski atlet Primož Kozmus ne bo več sodeloval s trenerjem Marjanom Ogorevcem. Kot je sporočil zlati slovenski olimpijec iz Pekinga 2008, je razlog konca sodelovanja slabši začetek letošnje sezone, ko ga v Londonu čaka obramba naslova v metu kladiva. Kozmus je odločitev o tem, da ne bo več sodeloval s trenerjem Ogorevcem, s katerim je delal od vrnitve v tekmovalne arene pred letom in pol, sporočil na svoji spletni strani. ERRANIJEVA V POLFINALU PARIZ - Na odprtem teniškem prvenstvu Francije v Parizu so dekleta odigrala prva četrtfinalna dvoboja. Italijanka Sara Errani je s 6:3 in 7:6 (2) ugnala deseto nosilko Nemko Angelique Kerber, šesta nosilka Avstralka Samantha Stosur pa je bila s 6:4 in 6:1 boljša od Slovakinje Dominike Cibulkove. Švicar Roger Federer in Srb Novak Dokovič sta bila v četrtfinalu že na robu poraza, a sta se na koncu izvlekla. Federer je proti Argentincu Juanu Martinu del Potru že zaostajal 0:2 v nizih, toda nato gladko dobil naslednje tri, Srb pa je proti Francozu Jo-Wilfriedu Tson-gaju celo rešil štiri zaključne žogice. Na koncu je prav tako zmagal s 3:2. nogomet - Novi koordinator združenih mladinskih ekip Krasa Branko Zupan Za dvig kakovosti Nekdanji vratar v slovenski prvi ligi, profesor športne vzgoje in nekdanji selektor slovenske reprezentance U21, Mariborčan Branko Zupan (sicer živi na Obali), ki so ga imenovali za koordinatorja združenih mladinskih ekip Krasa, je že na delu. »Postopoma že spoznavam ekipe. Obiskal sem trening ekipe U14, ki jo vodi Andrej Pahor. Trener je bil slučajno odsoten in sem z njimi opravil prvi trening. Ogledal sem si tudi nekaj tekem na raznih turnirjih. V kratkem bom spoznal še ostale ekipe, od kadetov pa do mlajših selekcij. Do 15. junija bom imel celoten pregled vsega delovanja. Sestali smo se že z nekaterimi trenerji, s katerimi moramo uskladiti način dela. Do konca junija mora biti slika jasna in vse že pripravljeno, da bomo okrog 20. avgusta začeli z delom,« je uvodoma povedal Zupan. Kakšen je prvi vtis? Pozitivno je, da sem spoznal vse predstavnike društev, ki sodelujejo pri projektu združenih mladinskih nogometnih ekip. To se pravi z Vesno, Primorjem, Bregom in Zarjo, poleg Krasa seveda. Predstavil sem jim program dela. Bil sem lepo presenečen, ker sem opazil, da vlada med temi ljudmi entuziazem in želja po sodelovanju, kar je v današnjih časih, vsaj v Sloveniji, prava redkost. Kras in ostali klubi so dobro organizirani in vsi se zavedajo, da je pomembno strokovno delo z mladimi. Ali bi nam natančneje opisali vašo vlogo pri mladinskih ekipah? Sem koordinator mladinskih ekip s poudarkom na pripravi strokovnega programa. Tu želim ustvariti neko prepoznavno nogometno šolo pri NK Kras in obenem pomagati tudi vsem drugim zamejskim klubom, ki sodelujejo pri tem projektu. Dogovorjeni smo, da bi za vse ekipe, od U6 do U16, pripravil vsebinske treninge v dogovoru s trenerji. Pripravljenih bo okrog 300 treningov za vse ekipe ter letni načrt za vsako moštvo posebej. Za vsa- Nekdanji poklicni nogometaš in selektor državne reprezentance U21 Branko Zupan (na sliki zgoraj) je novi koordinator mladinskega sektorja Krasa kroma kega igralca bomo pripravili osebni karton, ki bo vseboval podatke osnovnih testiranj. S slednjimi bomo imeli realno oceno sposobnosti igralcev oziroma kaj še potrebujejo. Ob poudarku na nogometnih tehničnih veščinah bi program zaobjel razvoj določenih motoričnih sposobnostih, ker otroci trenirajo le dvakrat-trikrat tedensko, kar je za pridobivanje nogometnih veščin malo premalo. Za zdaj bomo ostali na tem, čeprav bomo dali možnost posameznikom, da bodo dodatno trenirali individualno. Čaka nas precej dela. Pri nas žal nimamo številčnih ekip. Otroci ne poznajo prave konkurence. Nekateri so se že angažirali, da bi pridobili nekaj novih igralcev. Tajnik kluba Paolo Sarazin je že vzpostavil nekaj kontaktov z drugimi društvi. Še posebno v prihodnji sezoni, ko bo Kras igral v državni D-ligi in bo z mladinci nastopal v državnem prvenstvu. Slabši podatki so pri mlajših selekcijah, na primer U6 ali U8, v katerih je le do 15 otrok. To začetno bazo bi bilo potrebno povečati. V tem kontekstu bomo pripravili družabno-zabavna srečanja. Ali načrtujete tudi sodelovanje s šolami? V delu z najmlajšimi je povezovanje s šolami zelo pomembno. Skušali bomo zapolniti tudi to vrzel, čeprav bo treba najprej zgraditi solidno bazo. Kras je v lanski sezoni podpisal tudi dogovor za sodelovanje na mladinski ravni z Udinesejem. Mislim, da stvari še niso detajlno dorečene oziroma so še v razvoju. V današnjih časih je zelo pomembna strokovna izmenjava. Ali boste potrdili vse trenerje? V glavnem bo trenerski mozaik ostal tak kot je bil. Le mladince bo vodil Davor Vitulič. Mogoče se nam bo še kdo pridružil kot pomočnik, saj jih trenerji nujno potrebujejo. Sam bom fizično prisoten na treningih in bom vsak dan po potrebi spremljal kako drugo ekipo. Pred začetkom prvenstva se bomo sestali z vsakim trenerjem posebej in bomo skupaj sestavili letni program. Želim si, da bi bili treningi izpisani za en mesec vnaprej. S tem, da jim bo klub ponudil strokovno podporo, bo tudi njim lažje, saj ne smemo pozabiti, da imajo svoje službe. Naš končni dolgoročni cilj bo, da vsako leto formiramo tri-štiri igralce, ki bi prišli v poštev za člansko ekipo. Kako pa je stanje z igrišči? O tem se še pogovarjamo in iščemo prave rešitve. Letos sta si ekipi U14 in U16 delili igrišče z umetno travo v Dolini. Ko se stopnjuje intenzivnost treninga, igranje na umetni travi ni najbolj zdravo. Ko prihaja do intenzivnih sprememb smeri in dvobojev ena na ena, je boljše trenirati na naravni travi, ker je manj obremenjujoče za sklepe. Ali nameravate v ta proces aktivno vključiti tudi trenerja članske ekipe Krasa Sergeja Alejnikova? Odprt sem za katerikoli sodelovanje. To bomo pač videli postopoma. Pomembno bo, da najprej vse skupaj steče, kar bomo potrebovali nekaj časa. Kako pa je z vašo italijanščino? Dejansko sem že začel z aktivno vadbo jezika. Zame bo to lepa priložnost, da se naučim novega jezika. Še nekaj bi dodal. Prosim. Želimo vzpostaviti dialog in dober odnos s starši, ki so izjemno pomembni za otrokov razvoj. Enkrat mesečno se bomo z njimi srečali in bomo pripravili sklop predavanj o razvoju otrok, o zdravi prehrani in tako dalje. Jan Grgič košarka - Play-off Acegas Aps izenačil stanje na 1:1 AcegasAps - BLS Chieti 83:75 (21:13, 43:37, 55:54) AcegasAps: Moruzzi 15 (- p.meti, 3:5 za 2 točki, 3:5 za 3 točke), Carra 21 (11:13. 2:7, 2:6), Zaccariello 5 (-, 1:4, 1:2), Ma-strangelo 10 (2:2, 4:8, 0:3), Gandini 3 (1:2, 1:2, 0:1), Bonetta (-, -, 0:1), Urbani, Maganza, Ruzzier 14 (8:8, 3:5, 0:2), Ferraro 15 (2:4, 2:5, 3:6). TRST - Acegas Aps je vendar dobil drugo tekmo dodatne serije za napredovanje v Legadue. Tokrat so Tržačani zaigrali veliko boljše kot na nedeljski tekmi in si v napadu bolj enakovredno porazdelili odgovornost za met. Tokrat so poleg običajnega Moruzzija bili strelsko razpoloženi tudi Ruzzier, Carra in Ferraro, med tem ko so ostali dali dober doprinos v obrambi. Edina nerešljiva uganka sta bila center Rossi in krilo Raschi, ki sta dejansko vse do polovice zadnje četrtine sama uspešno kljubovala domači ekipi. Odločilni trenutek je bila osebna napaka v napadu in nato še tehnična napaka Raschiju, po katerih je Carra dosegel štiri odločilne točke. Dalmasson se je tokrat odločil, da zvrsti vseh deset igralcev in že konec prve četrtine poslal na igrišče mladega Urbanija, ki je dal nekaj počitka Gandiniju. To se je potem obrestovalo v nadaljevanju, ko so bili nosilci igre bolj odpo-čiti. Tretja in četrta tekma bosta v petek in nedeljo v Chietiju. (Marko Oblak) ŠPANEC - Prvo tekmo EP med Poljsko in Grčijo bo sodil Španec Velasco. U21 - Kvalifikacije za EP: Slovenija -Finska 1:1. Čupina »azzurra« 27. Čupina »azzurra« Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti sta na na včerajšnjem drugem dnevu regat za svetovni pokal Skandia Sail for Gold v angleškem Weymouthu osvojila 15. in 16. mesto. Z 21. mesta sta na skupni uvrstitvi zdrknila na 27. mesto. Italijanska dvojica Zandona/Zucchetti, ki bo nastopila na OI, ju je prehitela in je zdaj 22. Zaključna telovadna akademija goriške Olympie »W počitnice!« Prejšnji teden je bila v telovadnici Športnega združenja Olympia tradicionalna telovadna akademija z naslovom »W počitnice!«. Skoraj vseh 100 najmlajših članov društva je pokazalo, česa so se naučili v zadnjih dveh mesecih letošnjega šolskega leta. Nastop se je začel s prihodom deklic športne ritmične gimnastike in mlajše plesne skupine, ki so po kratki koreografiji na igrišču telovadnice »narisale« olimpijske kroge. Z orodnimi telovadci šteje skupina preko 60 deklic in dečkov. V enournem programu s 13 točkami so se najprej predstavili najmlajši predšolski otroci skupine gym-play pod vodstvom trenerjev in vaditeljev Damijane Češ-čut, Mihe Vogrinčiča in Marije Jussa. Mlajša skupina orodnih telovadcev je prikazala akrobatski poligon, starejša skupina pa vajo na krogih, na bradlji ter preskokih čez kozo. Veliko navdušenje je požela zadnja točka - preskoki na mali prožni ponjavi. Orodni telovadci so dokazali, kako se vsako leto njihovo znanje veča. Pripravila sta jih trenerja Matija Komel in Miha Vogrinčič. Deklice športne ritmične gimnastike so na akademiji nastopile s štirimi skupinskimi sestavami: mlajša A skupina z vajo s trakovi, mlajša B skupina z žogami, starejša C skupina pa z vajo s kolebnicami in vajo z obroči ter kiji. Vse deklice so pripravile trenerke oz.vaditeljice Damijana Češčut, Maja Devetak in Marija Jussa. Številnemu občinstvu so svoje znanje na najnovejše glasbene hite podala še dekleta mlajše, srednje in starejše skupine »Show Dance« pod vodstvom trenerke oz. koreografa Damijane Češčut ob pomoči pomožne vaditeljice Gioie Innocenti. Večer se je zaključil še bolj slavnostno (pozdravil je tudi predsednik Mihael Corsi), z nagrajevanji vseh nastopajočih. V imenu trenerjev in društva se je Damijana Češčut zahvalila staršem, ki so pripravili zakusko, ZSŠDI in pa Tmedio, ki je pripomogla, da je zaključek sezone 2011/2012 bil za vse še lepši. (D.Č.) barcolana - Predstavitev 44. regate Nekaj novosti in večja varnost Čeprav bo Barcolana šele čez štiri mesece, so 44. izvedbo predstavili že včeraj na sedežu zavarovalnice Generali v Trstu. Najbolj množična jadralna regata na svetu bo 14. oktobra, dogajanja ob glavni športni prireditvi pa se bodo začela že 6. oktobra. Natečaj za nov logotip Barcolane (jadra sta rdeča kartončka, jambor je zobotrebec, kobilica pa orehova lupina) je zmagala 20-letna študentka Francesca Sgari-boldi iz Brere. Na včerajšnji novinarski konferenci so potrdili traso 16,5 milj dolge regate, ki so jo zadnjič na novo zarisali leta 2010. Letošnja Barcolana bo po mnenju organizatorjev še bolj varna, saj bodo okrepili varnostno službo tako na nabrežju kot na morju. Koledar dogodkov B44 (44. Bar-colana) bo objavljen konec julija. Tudi letos pa se obeta zanimiv športno-kulturni program: Bfestival, Bjazz in papirnata Barcolana. Barcolina, regata namenjena najmlajšim (razredu optimist) bo 6. in 7. oktobra ne več pred tržaškim Velikim trgom, ampak na morju pred Barkovljami. Na morju pred tržaškim nabrežjem pa se bodo predstavili windsurfi in kytesurfi, ki bodo leta 2016 v Riu de Janieru postali olimpijski razred. TENIS Dekleta Gaje uspešna Teniški igralci gropajsko-padriške Gaje so v D3-ligi doma izgubili proti ekipi TC Triestino s 3:1. Zmago je slavil le Massimiliano Borsetti. Gajino moštvo tudi tokrat ni blestelo in je bilo v precejšnji težavah. V ženski D2-ligi sta obe Ga-jini ekipi zmagali. Gaja A je v postavi Jessica Varljen, Alessia in Nicole Pugiotto v gosteh s 3:0 premagala ekipo iz Ronk. Gaja B (Martina in Alice Belettini) pa je na Padričah z 2:1 ugnala ekipo Campi Rossi iz Briščikov. Lara Betocchi tokrat ni igrala, saj je nastopila v finalu deželnega prvenstva do 12. leta starosti. Be-tocchijeva je v finalu izgubila proti Stur-micovi. Na mednarodnem turnirju v Kopru pa je Lara izpadla šele v 3. krogu. □ Obvestila ŠD JUVENTINA organizira poletni kamp od 13. do 23. junija (vsak dan od 8.30 do 17.30) na nogometnem igrišču v Štandrežu. Prijave (do 10. 6.) in informacije: 3290913340 (Maja Peterin) ali 3333693689 (Luciano Collenz). AŠD BREG vabi na redni občni zbor, ki bo v četrtek, 14. junija, ob 20.00 uri v prvem in ob 21.00 uri v drugem sklicanju v društvenih prostorih občinskega športnega centra Silvano Klabjan. 22 Sreda, 6. junija 2012 ŠPORT / minibasket - Najmlajši pri naših društvih Prvi košarkarski koraki Najmlajši igralci, ki se prvih košarkarskih korakov učijo pri slovenskih društvih, so se v maju pomerili na tradicionalni Trofeji ZSŠDI v minibasketu, ki je bila letos dvodelna. V goriškem Kulturnem domu so se pomerili 18. maja najmljaši (letniki 2003/04), ki so se pomerili v igri in spretnostnih vajah z žogo, na Stadionu 1. maja, 25. maja, pa so ekipe igralcev 2001 in 2002 merile moči izključno v igri štiri proti štiri. Ekipe minibasketa so letos sestavili pri Boru, Bregu, Domu in Športni šoli Polet Kontovel, kjer sta med sezono vadili dve delovni skupini, pri Sokolu pa so sestavili eno vadbeno skupino od 2001 do 2003, v katero so zače li uvajati tudi maljše. Večina tržaških ekip je sodelovala na turnirju Ewiva il minibasket, v Gorici pa na pokrajinskem prvenstvu minibasketa. Foto: Bumbaca in Kroma Dom: Filip Andaloro, Gabrijel Makuc, Roccardo Conte, Andrej Lakovič, Samuel Mucci, Noa Onesti, Mikael Mucci, Simčič Manuel, Jaša Primožič, Tadej Čaudek, Mattia Salvi, Simon Simčič, Riccardo Makuc, Luka Kristančič, Filippo Pasqualini, Ivan Miklus, Janoš Koglot, Filippo Plet. 2002/03: Marko Bemartin, Ana Košuta, Lukas Jakin, Gabrijel Braini, Elija Gomišček, Giacomo Vigon, Jacopo Komic, Lucija Droschig, Kevin Pelicon, David Trevisan, Erik Ušaj, Ariel Kuštrin, Elian Mucci, Matija Marinčič, Ferdinand Frandolič, Jakob Peric, Mitja Devetak. Vaditelji: Ivan Bernetič, David Abrami, Matej Zavadlav, Martina Dellisanti, Jaš Bensa, Albert Bogaro, Andrej Vremec. Športna šola Polet/Kontovel: 2001/02: Emil Vecchiet, Robin Pečar, Patrik Pečar, Jaro Race, Martin Gregoretti, Patrik Prester, Matija Persi, Alan Radetič, Lara Furlan, Mateja Tavčar, Kristina Perčič, Erik Grgič, Matej Emili, Gabriel Milič, Tinej Sterni, Lenart Berdon, Kristjan Milič, Jaren Diviacco, Ilian Emili. Vaditelji: Erik Piccini, Damjan Košuta, Marko Gantar. 2003/04: Lorenzo Mezzavilla, Marko Doljak, Luka Vremec, Matija Gerin, Jakob Tavčar, Maksimiljan Rupel, Nikolaj Persi, Peter Gherlani, Jan Pro, Nikola Kerpan, Dylan Giacca, Oliver Busan, Nik Emili, Martin Carpani, Danjel Ciuk, Gabrijel Marion, Filip Panjek, Julijan Marc, Ilija Diviacco. Vaditelji: Erik Piccini, Damjan Košuta in Marko Gantar. Sokol: Enrico Verza, Erik in David Terčon, Kevin Milič, Štefan Jazbec, Matija Okretič, Ivan Urlini Spanu, Kevin Bernard, Gabrijel Peric, Jernej Legiša, Marko Santini, Matej Dimarcantonio, Dejan Violin Pahor, Saša Zidarič, Noel Rossi. Vaditelja: Marko Švab in Emil Bukavec. Breg: 2001/02: Francesco Negovetti, Alessandro Hervat, Rok Ota, Kristjan Košir, Millo Elia, Mark Žerjul, Alek Žerjul, Peter Coffoli. Vaditelja: Tamara Vecchiet in Borut Sila. 2003/04: Giacomo Buzzai, Matteo Buri, Aljoša Guštin, Andrej Zobec, Peter Zobec, Andrej Žerjal, Danijel Maurel, Jan Čepar, Jacopo Bonazza, Jan Zuppin, Luka Raseni, Luca Cavarra, Martina Žerjal, Slava Guštin, Miha Simuello. Vaditelja: Tine Krašovec in Tamara Vecchiet. Bor: 2001/02: Marat Acquavita, Jacopo Bernardis, Pasquale Jonn Bonini, Vijtor Bremec, Saša Cej, Jaša Cingerla, Martin Čok, Žiga Omar Elbaji, Emil Favento, Massimo Ferrara, Federico Ficiur, Manuel Fontana, Marco Ghersetich, Leonardo Glavina, Niko Kovacic, Jakob Kralj, Elia Marchesich, Martin Oblak, Gabriele Paiano, Marko Pieri, Imad Saletovic, Matija Terčon. Vaditelja: Karin Malalan In Marko Meden, Pomožni Trener: Igor De Luisa. 2003/04: Gabriel Buono, Giovanni Benvenuto, Danijel Clara, Cristal Dintignana, Giovanna Leban, Davide Paiano, Blaž Petejan, Elisa Sartori, Vincenzo Talpo, Damir Terčon, Daniel Verzier, Samuel Volturno. Vaditelj: Marko Meden, Pomožni Trener: Walter Corbatti. / RADIO IN TV SPORED Sreda, 6. junija 2012 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.20 Tv Kocka: Risanka Hrček Miha - »Opica in veverici« 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.10 Aktualno: Unomattina Caffe 6.30 Dnevnik 6.45 Aktualno: Unomattina estate 11.00 Aktualno: Unomattina storie vere 12.00 Igra: La prova del cuoco (v. A. Cle-rici) 13.30 Dnevnik, ekonomija in Focus 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 17.15 Aktualno: 198° Anniversario della Fondazione dell'Ar-ma dei Carabinieri 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affa-ri tuoi 21.20 Aktualno: Primaserata - Porta a porta (v. B. Vespa) 23.50 Dnevnik - kratke vesti 23.55 Variete: Testimoni e protagonisti 1.10 Nočni dnevnik in Focus 1.45 Aktualno: Sottovoce ^ Rai Due Rai Tre poved 19.35 Show: Ieri e oggi in Tv 19.40 Nad.: Tempesta d'amore 20.10 Nan.: La si-gnora in giallo 21.10 Dok.: Apocalypse: Il grande racconto della storia 0.25 Film: Dark blue world (dram., '01, r. J. Sverak) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Dnevnik 8.40 Film: Mamma in sciopero (kom., ZDA, '02, r. J. Keach, i. F. Ford, T. Matheson) 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-Vetrine 14.45 Resničnostni show: Extreme Makeover - Home edition 15.45 Nad.: Parenthood 16.45 Dnevnik - kratke vesti 16.50 Film: Tempi moderni (kom., Nem., '07, r. E. Keusch, i. A. Dobra, H. vonStetten) 18.45 Kviz: Il braccio e la mente (v. F. In-sinna) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Variete: Striscia la notizia 21.10 Nan.: Le tre rose di Eva (10. del) 23.30 Film: Gli ostacoli del cuore (dram., ZDA, '09, r. S. Feste, i. C. Mulligan, A. Johnson) 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.30 Odd. za otroke: Cartoon flakes 10.25 Aktualno: Tg2 Insieme 11.25 Nan.: Il nostro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Nan.: Senza traccia 15.30 Nan.: Guardia co-stiera 16.15 Nan.: The Good Wife 17.00 Nan.: Private Practice 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Cold case - De-litti irrisolti 19.35 Nan.: Ghost Whisperer 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 22.50 Dnevnik 23.05 Aktualno: XXIV Premio Marisa Bellisario 0.10 Dnevnik - Parlament 0.20 Film: New Police Story (akc., Kit./Hong Kong, '04, r. B. Chan) 6.50 Risanke 8.40 Nan.: Settimo cielo 10.35 Nan.: Ugly Betty 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Camera Café 16.00 Nan.: Chuck 16.50 Nan.: La vita secondo Jim 17.45 Kviz: Trasformat (v. E. Papi) 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: CSI - Miami 6.00 Dnevnik 7.00 Aktualno: TGR Buon-giorno Italia, sledi Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Aktualno: Rai Parlamento - 10 minuti di... 10.10 Dok.: La Sto-ria siamo noi 11.10 Dnevnik - kratke vesti 11.15 Nan.: Pepper Anderson - Agente speciale 12.00 Dnevnik in športne vesti 12.25 Šport: Fuori giri 12.45 Nan.: Sabrina, vita da strega 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik 14.50 Tgr Piazza Affari 15.00 Nan.: La casa nella prateria 15.50 Film: Un genio, due compari, un pollo (western, Fr./Nem./It., '75, r. D. Damia-ni) 17.50 Dok.: Geo Magazine 2012 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Aktualno: Le storie - Diario italiano 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Chi l'ha visto? (v. F. Sciarelli) 23.15 Dok.: Doc 3 0.00 Nočni in deželni dnevnik 1.05 Rubrika: Ma-gazzini Einstein u Rete 4 6.00 Rubrika: Peste e corna 6.40 Nan.: Magnum P.I. 7.30 Nan.: Nash Bridges 21.10 Film: Svalvolati on the road (kom., ZDA, '07, r. W. Becker, i. T. Allen, M. Lawrence)23.15 Film: Quel nano infame (kom., ZDA, '06, r. K.I. Wayans, i. S. Wayans, M. Wayans) 1.15 Nan.: Nip/Tuck 2.10 Nan.: Saving Grace ^ Tele 4 7.00 Deželni dnevnik 7.30 Dok.: Italia da scoprire 8.00 Dok.: Splendori d'Italia 8.30 Deželni dnevnik 11.15 Film: Cos! vinsi la guerra (kom., ZDA, '44, r. E. Nugent, i. D. Kaye, D. Andrews, C. Dowling, D. Shore, M. Dumont) 12.45 20.25 Tg Agenparl 12.50 Variete: Mukko Pallino 13.10 Aktualno: Cu-riosita d'Italia 13.30 Dnevnik 14.05 Dok.: Borgo Italia 16.00 Šport: Hard Trek 16.35 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Vremenska napoved 19.05 Rotocalco ADNKronos 19.30 Dnevnik 20.00 23.30 Kratkometraža: Maremetraggio - Appuntamenti corti 20.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 21.00 Film: Il monaco di Monza (kom., It., '63, r. S. Corbucci, i. Toto, N. Taranto, L. Gastoni, E. Macario, M. Castellani) 22.30 Musa Tv 23.02 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.50 Film: Il cavaliere della valle solitaria (western, ZDA, '53, r. G. Stevens, i. A. Ladd, J. Arthur, V. Heflin, J. Palance) La 7 8.25 Nan.: The Sentinel9.50 Nan.: Monk 10.45 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Tutti per Bruno 12.55 Nan.: Distretto di polizia 13.50 Aktualno: Il tribunale di Forum 15.10 Nan.: Wolff, un poliziotto a Berlino 16.05 Nad.: My Life - Segreti e passioni 16.35 Film: Kramer contro Kramer (dram., ZDA, '79, r. R. Benton) 18.55 Dnevnik in vremenska na- LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 11.10 Aktualno: L'aria che tira 12.3017.55 Variete: I menù di Be-nedetta 13.30 Dnevnik 14.10 Film: L'ese-cutore (voh., ZDA, '70, r. S. Wanamaker, i. G. Peppard, J. Collins) 16.00 Nan.: L'ispet-tore Barnaby 18.50 2.20 Show: G'Day alle 7 su La7 19.25 2.50 Show: G'Day 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Film: Il mio amico Eric (kom., Belg./Fr./V.B., '09, r. K. Loach, i. S. Evets, E. Cantona) 23.25 Dnevnik in športne vesti 23.35 Aktualno: (ah)iPiroso 0.30 Film: Re-lazioni pericolose (triler, Kan., '06, r. R. Roy, i. C. Carpenter, J. Thomas) - 10. festival 22.15 Effe's inferno 23.00 Srečanje z... 23.40 Artevisione - pripravila Laura Vianello 0.25 Čezmejna Tv - TDD tr Slovenija 1 PoPPopTV 6.05 Kultura, Odmevi, dobro jutro (pon.) 10.10 Igr.-lutk. nan.: Bine 10.50 Poučna odd.: Hiša eksperimentov (pon.) 11.10 Poučna odd.: Zlatko Zakladko 11.25 Igr. nan.: V dotiku z vodo 12.00 Poročila 12.05 Dok. odd.: Irak - Zgodba o ženskah (pon.) 13.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Tednik (pon.) 14.25 Globus (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak (pon.) 15.4518.35 Risanke 16.05 Kviz: Male sive celice 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.25 0.10 Turbulenca 18.00 Hum. serija: Hotel poldruga zvezdica 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 1.10 Slovenska kronika 20.05 Film tedna: Jasmina 21.35 Kratki igr. film: Darko Sinko - Dedek mraz (pon.) 22.00 Odmevi, Kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Prava ideja! 23.35 Orkester Slovenske filharmonije in Emmanuel Villaume 0.40 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti (pon.) 1.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.00 Infokanal Jr Slovenija 2 7.00 Risanke in ris. nan. 8.00 Otroški infokanal 8.50 23.40 Zabavni infokanal 10.20 Dobro jutro (pon.) 13.20 Sobotno popoldne (pon.) 14.45 Duhovni utrip (pon.) 15.00 O živalih in ljudeh (pon.) 15.30 Na vrtu (pon.) 15.55 Črno-beli časi (pon.) 16.15 Ugriznimo znanost (pon.) 16.40 Glasnik (pon.) 17.05 Mostovi - Hidak (pon.) 17.40 Slovenci po svetu 18.10 Evropski magazin 18.25 Maribor 2012 - Evropska prestolnica kulture (pon.) 18.45 22.35 Bilo je... 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Londonski vrtiljak 20.30 Športni izziv 21.00 Nogomet: Pred EP 2012 - Spomini na 2008 22.00 Bleščica - odd. o modi (t Slovenija 3 6.0019.55 Sporočamo 8.30 15.30 Poročila Tvs1 9.00 Komisija za nadzor javnih financ, prenos 10.35 Slovenija in Evropa 11.05 Na tretjem 12.00 Globus (pon.) 13.30 Prvi dnevnik Tvs1 17.50 Kronika 19.00 Tv dnevnik - z znakovnim jezikom 20.00 23.00 Aktualno 20.30 Kontaktna oddaja 21.30 Žarišče (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Ciak Junior - mladinska oddaja 15.00 Back Stage Live 15.30 Potopisi 16.00 Biker Explorer 16.30 Boben - glasb. odd. 17.25 Vseda-nes - Vzgoja in izobraževanje 18.00 Minute za... 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.10 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Risanke: Jacky 20.00 Slovenski magazin 20.30 Dok. odd.: City Folk 21.00 Glasb. odd.: Kras 10 - 10. festival 22.15 Effe's inferno 23.00 Srečanje z... 23.40 Artevisione - pripravila Laura Vianello 0.25 Čezmejna Tv - TDD Tv Primorka 8.00 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 8.35 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 Naš čas 10.00 17.30 Hrana in vino 10.30 Videostrani 12.00 Novice 12.05 Vedeževanje s Cvetko 13.00-16.00 Novice in Videostrani 17.00 Tv prodajno okno 18.00 Podeželje med Snežnikom in Nanosom 18.30 Žogarija v Novi Gorici 19.00 Glasbena oddaja 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 20.00 Znanstveni večer: predava doc. dr. Jernej Barbič 21.30 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 22.00 Glasbena oddaja, sledi Tv prodajno okno in Videostrani Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Ciak Junior - mladinska oddaja 15.00 Back Stage Live 15.30 Potopisi 16.00 Biker Explorer 16.30 Boben - glasb. odd. 17.25 Vseda-nes - Vzgoja in izobraževanje 18.00 Minute za... 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.10 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Risanke: Jacky 20.00 Slovenski magazin 20.30 Dok. odd.: City Folk 21.00 Glasb. odd.: Kras 10 6.20 8.45, 9.55, 11.25 Tv prodaja 6.5016.40, 17.10 Nad.: Zmagoslavje ljubezni 7.45 15.35 Nad.: Zakon brez ljubezni 9.00 Čista hiša (resnič. serija) 10.25 14.35 Nad.: Brezno ljubezni 11.55 17.45 Nad.: Larina izbira 13.00 24UR ob enih 14.00 Najboljši domači video posnetki (zabavna serija) 17.00 24UR popoldne 18.50 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.55 24UR in vremenska napoved 19.00 24UR 20.00 Film: Francoski poljub (ZDA) 22.00 24UR zvečer 22.30 Nan.: Na kraju zločina CSI 23.30 Nan.: Vohun v nemilosti 0.25 Nan.: Mentalist 1.20 24UR (pon.) 2.20 Nočna panorama A Kanal A 7.00 Jekleni Max (ris. serija) 7.25 Svet (pon.) 8.2512.15 Brata (hum. nan.) 8.5513.15 Fra-sier (hum. nan.) 9.25 13.50 Pa me ustreli 9.5516.05 Faktor strahu Južna Afrika (res-nič. serija) 10.55 Astro Tv 12.45 Tv prodaja 14.20 Film: Opazovalci s klopi (ZDA) 17.05 Nan.: Na kraju zločina - Miami 18.00 Svet 18.55 0.50 Nan.: Teksaški mož postave 19.45 Svet 20.00 Film: Zadetek v polno - Gol! 22.10 Film: Nevarna kupčija (ZDA/Šp.) 0.00 Nan.: Policisti v Los Ange-lesu 1.40 Love TV RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro: pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (Boris Devetak in Marko Sancin); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan: Iz naših arhivov - življenjska zgodba Mare Samsa; 11.00 Studio D; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Važno je sodelovati, vodi in pripr. Peter Rustia; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Feri Lainšček - Sprehajališča za vračanje, roman v verzih, 4. nad.; 18.00 Glasbeni magazin; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00-9.00 Jutro na RK; 5.30 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 8.30 Poročila; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10 Pregled prireditev in Poročila; 9.50 EP v nogometu; 10.00 Skrivnosti lepote in dobrega počutja; 10.30 Poročila; 12.30 Opoldnevnik RK; 13.30 Na rešetu; 14.30 Poročila; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Zborovski utrip: Naša pomlad; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-00 Podzemlje. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.58 Viag-giando (vsako uro do 19.58); 7.15 Jutranji dnevnik, sledi Evropsko prvenstvo v nogometu; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.45, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Gettiamo l'ancora; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski program - zaključek; 10.33 Anteprima classifica; 11.00-12.00 Evropsko prvenstvo v nogometu; 12.30 Dogodki dneva - Evropsko prvenstvo v nogometu; 13.00, 22.30 Summerbeach; 13.33 Fegiz Files; 14.00, 21.00 Va pensiero; 14.35, 22.00 My radio; 15.00 La biblioteca di Babele; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 E ...state freschi; 18.00-19.00 In orbita; 19.00 La Via Francigena del Sud (od 2. julija dalje); 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Album Charts; 21.30 Proza; 23.00 Quilisma; 23.30 Glasbena lestvica; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Priimkova delavnica; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.00 Dnevni program; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.05 Hotel Romantika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro!; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilsko prometne minute; 11.35 Obvestila; 11.45, 16.15, 19.45 Val 202 in 40; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.20 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Odbita do bita; 17.10 Evropa osebno; 17.30 Novice; 18.00 Hip hop/R'n'B; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Na piedestal. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Na ljudsko temo; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor in glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Sreda, 6. junija 2012 VREME, ZANIMIVOSTI jasno rN zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla rahel sneg z sneg 6á mocan liti sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^antidklona vremenska 1010 slika tolmeč o 9/20 O gradec 6/22 celovec O 6/15 trbiž o 8/19 /o, videm o CJ^i 13/23 o pordenon 14/22 O 8/15 kranjska g. čedad o gorica o 0 14?°rica 06/19 s. gradec o ^ tržič 9/19 _ O kranj O^ ljubljana 9/21 postojna O 7/19 kočevje celje 9/21 O maribor 08/22 ptuj O m. sobota O 8/22 n. mesto 7/21 O zagreb 10/22 O reka 11/21 ^napoved za danes Ob morju bo zmerno oblačno, v nižini spremenljivo oblačno, prav tako nad vzhodnim hribovjem, na zahodu pa bo v gorah oblačno z možnimi posameznimi plohami, predvsem v Karniji. Ob morju bo pihal lahen morski veter. Delno jasno bo z občasno povečano oblačnostjo. V severozahodnih krajih bo občasno pretežno oblačno, a večinoma suho. Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 10, najvišje dnevne od 19 do 25 stopinj C. J Danes bo atlantska fronta prečkala Alpe; jutri pa se bodo nad našo deželo pojavili jugozahodni tokovi, najprej vlažni,v petek pa toplejši. V soboto bodo tokovi vlažni in nestabilni, predvsem v. gorah. Nad Alpami in srednjo Evropo se krepi območje visokega zračnega tlaka. K nam doteka od severozahoda nekoliko hladnejši in bolj suh zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.17 in zatone ob 20.51 Dolžina dneva 15.34 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 22.45in zatone ob 7.20 A BIOPROGNOZA Vremenska obremenitev bo popustila in postopoma ponehala. Popoldne bo vremenski vpliv ugoden. MORJE Morje rahlo razgibano, temperatura morja 20,7 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 6.29 najnižje -62 cm, ob 13.48 najvišje 30 cm, ob 18.59 najnižje 2 cm, ob 24.02 najvišje 32 cm. Jutri: ob 7.16 najnižje -53 cm, ob 14.55 najvišje 31 cm, ob 20.19 najnižje 3 cm, ob 24.45 najvišje 20 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........16 2000 m............4 1000 m ..........12 2500 m............1 1500 m............8 2864 m............0 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah do 8,5 in v visokogorju do 9,5. O gradec 11/21 tolmeč o 10/23 trbiž o 9/22 o 7/18 kranjska g. videm o CS 15/25 o pordenon 16/24 čedad^^* /P 16/24 goricao o n- gorica 17/25 ____16/23 c portorož o 17/24 celovec O 10/23 O tržič 12/21 o 11/21 s. gradec O kranj ljubljana 13/23 postojna O 12/20 kočevje celje H/23 n. mesto 11/24 , O maribor 012/24 ptuj O m. sobota O 12/26 zagreb 14/26 O _,_ _(napoved za jutri > .i, i-^ Jutri bo spremenljivo oblačno, popoldan bodo v hribih po- Jutri bo delno jasno z zmerno oblačnostjo, v zahodni in' osrednji Sloveniji bo občasno pretežno oblačno. Pihati bo začel jugozahodnik. V petek bo pretežno jasno in vroče, pihal bo jugozahodni veter. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER ASTRONOMIJA - Od 5. ure in 11 minut za približno pol drugo uro FRANCIJA - Valerie Trierweiler Danes zjutraj prehod Venere Partnerka predsednika preko Sonca viden tudi pri nas bo še naprej novinarka LJUBLJANA - Zelo redek astronomski dogodek - prehod Venere prek Sončeve ploskve bo danes zgodaj zjutraj po sončnem vzhodu moč opazovati tudi v Sloveniji in njeni soseski. Dogodek bo v naših krajih viden le uro in pol. Pri opazovanju je treba biti zelo previden, svari Matic Smrekar iz ljubljanskega Astronomskega društva Labod. Pogled skozi teleskop, daljnogled, objektiv fotoaparata ali kakšen drugi optični instrument povzroči trajne poškodbe oči in slepoto. Zato morebitnim opazovalcem svetuje zaščitna očala iz folije mylar, medtem ko je uporaba dim-Ijenega stekla, kuhinjske alufolije in podobnih materialov zelo nevarna. Prehod Venere prek Sončeve pIoskve bo pri nas viden od sončnega vzhoda, to je od 5. ure in 11 minut dalje. Venera bo takrat že na drugi polovici Sončeve ploščice, zapustila pa jo bo ob 6. uri in 50 minut. Tako bo pri nas viden Ie zadnji deI prehoda in bo dogodek mogoče opazovati zgoIj dobro uro in pol. Ker bo Sonce ves čas opazovanja nizko nad obzorjem, Smrekar vsem, ki jih opazovanje dogodka zanima, svetuje, naj se odpravijo čim više in se namestijo tako, da bodo dobro videIi severovzhodno obzorje. Prehod Venere preko Sonca se vidi kot črn krogec, ki počasi navidezno potuje po svetIi Sončevi pIoščici. Nastane, ko Venera pri svoji poti okoIi Sonca zaide natančno med ZemIjo in Sonce. Dogodek je biIo z ZemIje nazadnje mogoče občudovati že Ieta 2004, saj se pojavlja v parih. Naslednjič pa bo prehod viden šele Ieta 2117. V preteklosti je ta pojav astronomom nudiI pomembno priIožnost za izvajanje meritev. Tako so Ieta 1639 s pomočjo opazovanja prehoda prvič natančno izmeriIi razdaIjo med ZemIjo in Soncem. Znanstveniki na ta način še vedno odkrivajo pIa-nete okoIi drugih zvezd, obenem pa Iah-ko izmerijo sestavo atmosfere planeta. Ob tokratnem prehodu Venere bodo razisko-vaIci Iahko preizkusiIi in izboIjšaIi metode, ki jih sicer uporabIjajo na več sto svetI-obnih Iet oddaIjenih zvezdah. "Sicer pa je tak dogodek dandanes za večino astronomov predvsem nek užitek gledanja pIesa pIanetov, ki ga drugače nimamo priIožnosti opazovati," je za STA še povedaI Smrekar. (STA) PARIZ - Partnerka novega francoskega predsednika Francoisa Hollandea, Valerie Trierweiler (na sliki) bo ostala novinarka pri tedniku Paris Match, vendar bo odslej namesto politike spremljala kulturo, je sporočila revija. 47-letna Trierweilerova, dvakrat ločena mati treh najstnikov, je postala neuradna prva dama Francije, ko je Hollande, s katerim sta par od leta 2007, 6. maja zmagal na predsedniških volitvah. Politična novinarka z dolgoletnimi izkušnjami bo po novem spremljala kulturo - pisala recenzije knjig in razstav ter delala intervjuje s kulturniki, je za radio Europe 1 pojasnil urednik Paris Matcha Olivier Royant. "Valerie je izrazila željo, da bi ostala novinarka in da bi še naprej opravljala svoje delo," je dejal Royant in dodal, da se bo njeno delo poslej pojavilo "dva do trikrat na mesec na kulturnih straneh". Trier-weilerjeva je sama izrazila željo, da bi še naprej delala kot novinarka, vendar pa ne bi več pokrivala politike. Sindikat francoskih novinarjev SNJ je nedavno izrazil zaskrbljenost glede novinarjev, ki so v razmerju s člani Hollandeove nove vlade. SNJ je opozoril, da bi se ti novinarji morali odreči pokrivanju dogodkov, v katere bi bili lahko vpleteni njihovi partnerji, da ne bi prišli v konflikt interesov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. (STA) VELIKA BRITANIJA - V ponedeljek 10.000 ljudi na vrtu Buckinghamske palače Na kraljičinem pikniku stregli tudi domače jagode in Charlesove piškote LONDON - Na ponedeljkovem pikniku za 10.000 ljudi na vrtu Buckinghamske palače, ki so ga priredili ob 60. obletnici vladanja britanske kraljice Elizabete II., so med drugim postregli z jagodami s kraljičinega vrta in bio piškoti britanskega prestolonaslednika, princa Charlesa. Sicer so povabljenim postregli s tipično angleškim hladnim menijem, ki sta ga sestavila znameniti kuharski mojster Heston Blumenthal in glavni kraljičin kuhar Mark Flanagan. Za uvod je bila hladna angleška zelenjavna juha, ki je temeljila na kumaricah in paradižniku, začinjena pa je bila z meto in kisom. Sledil je preka-jeni škotski losos v črnem kitajskem čaju, nato pa kronski piščanec po receptu iz leta 1953. Pozabili niso niti na vegetarijance, ki so imeli na voljo parfe iz šampinjonov. Gre za pire iz pečenih šampinjonov z dodatkom portovca, konjaka in vina z Madeire. Zraven so bile sveže pečene žemljice z domačim maslom ter sezonska sveža zele- njava, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ponudili so tudi sire, v prvi vrsti znameniti angleški cheddar, z ovsenimi piškoti znamke Duchy Originals. Gre za blagovno znamko, ki jo je na trg v 90. letih dal princ Charles, da bi spodbudil uporabo organsko prideIane hrane. Za posIadek so bili majhni kolački, cupcakes. Na voljo so bili z okusom Iimone in kumine ter čokoIadni, okrašeni s krono in "popping candies", bonboni, ki se v ustih razletijo, zelo rad pa jih uporablja prav Blumenthal. In da bi bila zabava popolna, je sledila še be-Ijakova pita z jagodami s kraljičinega posestva Sandringham. Jagode so obraIi že Iani in jih prav z namenom, da bi jih postregIi na jubiIejni zabavi, za-mrzniIi. Jagode so biIe obIite z rožno vodo in be-zgovim sirupom. Gostje so se v sicer hIadnem vremenu Iahko odžejaIi s pivom vrste cobra - gre za britansko-in-dijsko znamko - ter mineraIno vodo z juga AngIi-je. ManjkaI ni niti francoski šampanjec. (STA)