Leto XXIV., St 78 iipfarnistvo «.(udì una. l*ueCMM|Ct» OÜCS 9» Teletoo te. 11-22 31-23. 31-24 j^cracn' oddelek LiuMjaoa. fsccmiteva oto- ca 5 - Telefon it. 31-25, 51-26 fotlruicuca Nove mesto: Ltobliaoslca cesta <2 b-jti méne oatopAve a »glas* a Ialite fc> (m>zetn«>t>: UP) iL A. MOANC Kjčum .sa Ltublianskc pokraiioo pn poitoo čekovnem zavoda H. 17.749, ca ostale kraje Itaüie "servizio Ccmti. Con Post. No 11-3118 LJubljana, sreda S« aprila 1944 pfdi — Cena t- L Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Uredništvo: Ljubljana — Puccinijeva ulica št. 5. Telefon št. 31-22, 31-23, 31-24. % Rokopisi se ne vračajo. 14 Zerstörer und Korvetten durch U-Boote im Nordmeer versenkt Voller Abwehrerlolg südlich Ples kau — Hohe Panzerverluste der Sowjets — Weiterhin schwere Kämpfe an der Ostfront — 17 Terrorbomber beim Angriff auf Budapest abgeschossen Aus dem Fiihrerhauptquartier, 4. April. I»\B. Dos Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Westlich Beresowka scheiterten erneute Angriffe der Sowjets. Im Kaum von Czernowitz nördlich dos Dnjestr stehen unsere Truppen bei schwierigen Wetter- und Wegeverhältnissen weiterhin in schweren Kämpfen. Die Stadt iamopol wurde gegen erneute heftige Angriffe der Bolschewisten gehalten. Dabei hat sieh das Grenadier-Regiment 949 unter Führung von Oberst Schönfeld hervor-igend bewährt. Im Raum von Brody grif-ti'i» die Sowjets an mehreren Stellen vergeblich an. Gegenangriffe unserer Tnip-■n zerschlugen feindliche Kräfte. Nördlich von Kowel kam es zu heftigen örtlichen Kämpfen. Hauptmann Bolm nnd Hauptmann Reiche, Batallionsführer in einem Grenadier-Regiment, haben sich im Kampfraum von Kowel durch beispielhatte Tapferkeit hervorgetan- Süölieh Pleskau setzten die Sowjets ihre Durchbruchsversuche nach Zuführung weiterer Kräfte fort. Unsere Truppen errangen in harten Kämpfen erneut einen vollen Abwehrerfolg und vernichteten 24 f indliche Panzer. Damit verloren die Bolschewisten in diesem Abschnitt in den letz- ten drei Tagen 172 Panzer. In Italien wurden nordwestlich Cassino starke feindliche Strosstrupps abgewiesen. Gefangene wurden eingebracht. Ein nordamerikanischer Bomberverband führte in den Vormittagsstunden des 3. April einen Terrorangriff auf Budapest. Ein weiterer, schwächerer Verband griff in der vergangenen Nacht ebenfalls die ungarische Hauptstadt an. In Wohnvierteln entstanden Schäden. Die Bevölkerung hatte Verluste. Durch deutsche und ungarische Flakartillerie sowie durch deutsehe und ungarische Jäger wurden 17 feindliche Flugzeuge abgeschossen. Im Nordmeer griffen unsere Unterseeboote in den letzten Tagen feindliche Krjegs-schiffverbände an und versenkten 14 Zerstörer und Korvetten, darunter mehrere Grosszerstörer der »Tribal«-Klasse. Im Zusammenhang mit diesen Kampfhandlungen versuchten gestern britische Trägerflugzeuge einen norwegischen Stütz punkt der Kriegsmarine anzugreifen. Der Angriff wurde durch die eigene Abwehr zersplittert und kam nicht zur vollen Wirkimg. Hierbei wurden durch das Schlachtschiff »Tirpitz« vier, durch ein Vorpostcu-boot zwei feindliche Flugzeuge abgeschossen. Delo ameriških letalskih strahovalcev Nove podrobnosti o opustošenju v Schaffhausnu Beru, 3. apr. Mestni svet v Schaffhaus-i je objavil o bombardiranju Schaffhaus-nove podrobnosti, še vedno je možno, so pod razvalinami razrušenih hiš še idaljnje smrtne žrtve. V bolnišnicah je ; hudo ranjenih, med njimi 20 žensk in rok ter nekaj vojakov. Po dosedanjih igotovitvah je bilo ob bombardiranju poginoma porušenih 49 stanovanjskih hiš, do poškodovan pa je muzej. Umetnost-oddelek je skoraj popolnoma porušen, idi nekaj zgodovinskih sob je bilo z mbnim zadetkom razdejanih. Kabinet z dragocenimi slikami Tobiasa Stimmerja je polnoma uničen. V kabinetu starih mojstrov je uničeno neko delo Lukasa Cra-iacha, neko nadaljnje takisto nenadomestljivo in neprecenljivo delo iz šole Konrada Witza pa je tako poškodovano, da ga verjetno ne bo več mogoče rešiti. Tudi nadaljnje slike starih mojstrov so bile unione. Za Schaffhausen dragocena in zgo-ovinsko posebno pomembna zbirka sli-irjev Schaffhausna iz zadnjih dveh sto-tij je takisto uničena. Zelo težko je bil oškodovan tudi naravoslovsko-zgodovin-.i muzej, ki je bil v zadnjih letih popol-oma na novo preurejen. Zgledno urejena ološka dvorana je popolnoma razruše-a. — V nedeljo je prispel v Schaffhausen rhovni poveljnik švicarske vojske gene-il Guisan. Bern, 3. apr. V nedeljo so bile, kakor ■le sedaj javljajo, odvržene rušilne in za-galne bombe ne samo na Schaffhausen, temveč tudi na sosedno občino Hallau. Mna bomba je padla na vrt in povzročila bližnji hiši požar. Na področju občine Hallau so skupno ugotovili 14 bombnih lijakov. S tra h ovalni letalci ponovno »a d Švico Bern, 3. apr. Kakor je razvidno iz uradnega švicarskega poročila, so severnoameriški strahovalni letalci ponovno preleteli svico. Pri tem je treba ugotoviti, da je • ila ta nova kršitev švicarskega zračnega ir-ostora izvršena že 24 ur po napadu severnoameriških letalskih gangsterjev na Schaffhausen. „Tragična pomata" ženeva, 3. apr. Dočim je doslej severnoameriški tisk molčal o napadu letalskih gangsterjev na Schaffhausen, je sedaj vendarle »New York, Times« objavil članek, s katerim skuša opravičiti piratsko dejanje. Z naravnost zoprno hinavščino govori severnoameriški list o »tragični pomoti«, s katero je bilo prizadeto »mirno in prijazno švicarsko mesto«. če ta židovski list izjavlja, da kaže to. bombardiranje, da niso ameriška precizna bombardiranja vedno tako »precizna«, kakor splošno smatrajo, je to obotavljajoč očitek severnoameriškim letalskim tolovajem, ki dobro označuje vso hinavščino židovskih najemniških pisunov Roosevelta. Toda že s prihodnjim stavkom poizkuša opravičiti tolovaje in si prizadeva pojasniti nevtralcem, da so v vseh vojnah, v bližini vseh bojišč morali trpeti zaradi :>slučajev« nedolžni gledalci. Tudi lahek očitek, da ne bi smelo namerno bombardiranje, posebno ob belem dnevu, nikoli postati zadeva odmetavanja bomb brez izbire cilja na slepo srečo, spada k taktiki hinavcev, ki upajo, da jih bo svet že z golo zagotovitvijo, da so severnoameriški letalci »zaskrbljeni in žalostni«, oprostil tega podlega zločina. Švica bo zaman čakala, da bo izpolnjena obljuba »New york Timesa« in ugotovljeni vsi odgovorni činitelji, kajti z nekoliko besedami zlaganega obžalovanja smatrajo pač newyorski židje primer Schaffhausna enkrat za vselej zaključen. Izjave švicarskega tisica Bern, 4. apr. Vplivni bernski list »Bund« piše o terorističnem napadu ameriških letalskih gangsterjev pod naslovom »Bodite resnicoljubni!«," da je švicarska javnost z največjim začudenjem zaznala za uradno objavo ameriškega glavnega stana v Angliji, ki je izjavil, da je »zaradi izrednih navigacijskih težav in slabega vremena nekaj bomb po pomoti padlo na švicarsko ozemlje«. List piše, da je treba odločno t>dklanjati poizkus glavnega stana, ki ho-Im jatukenjemti težko nesrečo in jpqgoiöow ma prenarediti resnico. Nesporno je namreč, da je bilo vreme nad Schaffhausnom jasno in je bil možen dober razgled. Ren, njegovi slapovi in Bodensko jezero nudijo vendar sijajne orientacijske možnosti. Zato bi morah izšolani letalci tu na vsak način razpoznati ozemlje. Zelo neprijetno vpliva, ako se ameriški glavni stan sklicuje na slabo vreme. Kršitev nevtralnosti s tem ne postaja lažja, temveč težja, ker se sedaj pojavlja še vprašanje načina mišljenja. Zakaj tudi v ameriškem tisku bodo brez dvoma obravnavali trditev o slabem vremenu, kar bo »zelo nepravilno orientiralo svetovno javnost«. Proti temu dejstvu pa Švicarji protestirajo. »Gazette de Lausanne« piše: »še prezgodaj je, da bi se izrazili o okoliščinah, ki so povzročile to katastrofo. Ne moremo preko tega, da ne bi občutili iskrenega ogorčenja nad nepojmljivo lahkomiselnostjo, s katero so ameriški bombniki ob belem dnevu zasuli s smrtjo in uničenjem mesto, čigar točni zemljepisni poiožaj bi moral pokazati že en sam pogled na letalski zemljevid.« Sodba ne v trai cev Stockholm, 4. apr. Vsa poroč la iz nevtralnih držav soglasno pričajo, kako porazen vtis je izzvalo bombardiranje Schaffhausna. V Washingtonu bi sicer ta dogodek, ki ga uradno »obžalujejo«, radi baga-telizirali. Govore o » pometi«, ki se je pač zgod'la. Ta ledeni cinizem je na nevtralne kroge izredno slabo vplival. Izjavljajo, da stalne kršitve švicarskega ozračja v zadnjih mesecih kljub številnim protestom niso prenehale. V Washingtonu so jih oskriM in raz bežali, pri tem pa pobrali še zadnje denarje in skušali čakati boljših, novih časov... čast koinsir čast, — nekaj redkih izjem je, nekaj redkih in bleščečih izjem in to izjeme r.as prav gotovo upravičujejo, da po onih kukavicah (da se izrazimo po njihovem narečju!) udarimo tem odločneje in tem trše, tem krepkeje in tem neizpros-neje. Da udarimo po tej »eliti« narodovi, ki je pustila ljudstvo in ga izdala v naj-dobesednejšem pomenu besede. Izdala na sramoten, podel, vojaka nevreden in umazan način! Ista »elita« je po taboriščih debatirala in se vojskovala brez pušk in mitral jezov; ko je naš narod rabil borcev proti uničujočim komunističnim pesjanom, se je za-klinjala, da bi se borila, če bj le imela orožje v rokah. Po zaslugi in delu g. pre-zidenta div. generala I^eona Rupn:ka so bili izpuščeni na svobodo, prišli so med rojake, med brate, ki so tako rekoč golih rok reševali streho in ognjišče, narod in vero. Vsak je pričakoval in to po vsej pravici, po vsej človeški in človečanski logiki, da bodo jn to brez izjeme — brez diskusij storili samo to, kar je njihova vojaška in človeška dolžnost, da bodo podprti brata v boju proli komunizmu, da bodo enkrat v polni meri izvršili svojo dolžnost in svojo edino upravičeno poslanstvo. Motili smo se! Kukavice so se tudi to pot poskrili po vseh mogočih službah in črno-borzi jansldh krožkih in dmžhah. Ta poosebljena sramota se je si vri la in skrivala za hrbtom našega borbenega in nepokvarjenega kmeta, ki je branil in ki brani in rešuje kos naše zemlje, ki so ga pahnili v trpljenje in kri rdeča krvosesi jn razdejaJci. Ta »edita« narodova se je dre-njala in se dren ja po ljubljanskih cestah, po ulicah našega mesta in politizira po vogalih in kavarnah, korunvpirani vojaki, ki bi se radi šli vojake za mizami in črnimi kavami na račun trpečih in tistih, ki niso spraševali po Koristili in po visim honorarja, ampak so brez pomislekov prijeli za meč, da ohranijo in očuvajo, kar se ohraniti jn očuvati da!« Naša kri nam je potrebna! Z njo moramo in bomo opral, madeže komunistične sramote z našega narodnega obličja! Naša kri je predragocena v teh težkih in nsode-polnih časih, usodepolnih urah, da bi jo poleg rdečih komandirjev in komisarjev, pili še naši lastni paraziti in zajedalci! Proč z njimi, — proč z vsemi, ki nočejo spoznati klica časa, ki hočejo stati ob strani takrat, ko so se komunistični izgubljenci zakleli izkopati grob narodu! Pomislite, ljudje, dvajset let so sedeli in čakali, dvajset let so jih bile polne kavarne in bari, dvajset let so promenirali po naših promenadah in danes, ko nam gre za biti ali ne biti, so jim roke pretrde za puško! Morda bi se še šli kake štabne oficirje in svetovalce, vojaške strokovnjake, ki bi komandirali »raji«, — morda bi Kdo šc, plači na ljubo oblekel vojaško suknjo, samo če bi ostal v svoji pisarni in bi ga pustili pri miru, njega, konjunkturista z življenjem naroda, s krvjo in usodo nas vseh. Vsak, ki ob uri največjih žrtev svojega naroda noče doprinesti svojega deleža — je izdajalec in narod ga ho izpljunil jn to v prvi vrsti onega, ki je bil poklican, da kot vojak prvi in v največji meri stori svojo dolžnost: Narod sam si bo znal pomagati! Narod sam bo sodil jn obsodil! To nam jamči naš domobranski pokret, ki zmaguje in se utrja! Vsi oni aktìvci, ki so svojo dolžnost izpolnili, ki so ostali zvesti svojj prisegi braniti in čuvati narod, vsi se pridružujejo tem besedam. Njim čast in hvala našega naroda — ostalim prezir in obračun! Besde In dejanja G. urednik! Pred dnevi ste se dotaknili v »Jutru« — po mojem — temeljnega vprašanja o krivdi za naše sedanje razmere, ko ste objavili članek »Kdo je kriv«. Delim v celoti mišljenje pisca, da moramo glavni vzrok za to, da se je pogubno delovanje OF sploh moglo razviti, iskati predvsem v moralnem razkroju naše družbe. ki menda niti ni samo slovenski pojav. Prav gotovo je, da družba moralno ne more biti zdrava če je preveč posameznikov* v njej nemoralnih. Neznačajnost in vetrnjaštvo, sebičnost in koristolovstvo pa so bile značilne poteze naše polpretekle dobe in bi se dalo v tej zvezi marsikaj povedati. V dopolnitev splošnih piščevih izvajanj o vetrnjaštvu nekaterih ljudi, ki sicer svoja »uskoštva« utemeljujejo z znano propagando o »prejšnjih gnilih razmerah« pri nas. želim navesti zgovoren primer, ki se tiče samega »zunanjega ministra« Broz-Titove druščine, dr. Josipa Smodla-ke. Ta novopsčeni »tovariš« si v zunanjem svetu na vso moč prizadeva, da bi že s samim svojim imenom, še bolj pa s svojim utemeljevanjem prepričal svet, da pokret Broza-Tita nima nič skupnega s komunizmom, še manj pa s kominterno, češ da gre za izrazito »demokratski« pokret — dr. Smodlaka se je štel nekoč med demokrate — in pravo »ljudsko« gibanje, kj da je neodvisno od zunanjih vplivov, tako tud-i od Mosfkve. Z Moskvo in Sovjetsko zvezo naj bi Broz-Titove tolovaje spajalo samo čustvo »slovanske solidarnosti«. Isti dr. Smodlaka, ki danes s tolikšno vnemo pere rdečo Moskvo in jo spremmja v »slovansko«, je v maju leta 1940, ko je bivša Jugoslavija stopila v trgovske stike s Sovjetsko zvezo, v zagrebški »Novi Ri-ječi« značilno posegel v polemiko o umestnosti, koristnosti in posledicah vzpostavitve rednih odnosov s Sovjetsko zvezo. V članku, ki je zaradi kritičnega stališča pisca vzbudil tedaj veliko pozornost, je bivši demokrat dr. Smodlaka zapisai med drugim tudi tole sodbo o »slovanstvu« Sovjetske zveze: »Vsekakor si m<>ramo izbiti iz glave utvaro, da bi bila sovjetska politika izgubila svojo osnovno misel. Naj Imi njen trenutni pravec kakršen koli, ona ostaja vselej verna svoji komunistični zamisli. Danes je ona prav tako malo nacionalistična kakor je do padca Litvinova baje bila demokratska... Sovjetska Rusija vodi povsem realno politiko, ki je ruska samo toliko, kolikor je Rusija danes edina komunistična država ter kot taka edina vojaška sila v službi komunistične misli.« Ne vem, ali se »tovariš« dr. Smodlaka še spominja teh svojih besed, kakor tudi ni važno, ali zanje vedo Broz-Tito in njegovi gospodarji v Moskvi. Ker pa se med tem v sovjetsfki politiki prav gotovo nič ni spremenilo, kar bi izpodbilo nekdanje Smodlakove ugotovitve v »Novj R:ječi«, je zaključek za nas samo ta: Moskva je ostala ista, kakor je pred štirimi leti pisal o njej dr. Smodlaka, pač pa se je med tem ... presmodlačil »tovariš« Smodlaka. Imenujte to metamorfozo bivšega demokrata, kakor hočete, moralno takšno dejanje neznačajnosti in breznačelnosti gotovo ni. In to je tisto, kar sem hotel v tem konkretnem primeru pribiti v dopolnitev izvajanj o krivdi za današnji razkroj v vašem članku »Kdo je kriv«. Družba smodlak ne more biti zdrava družba! Savojska krona in sovjetska zvezda Nepr'rodna zveza med savojsko kraljevo krono m peterorogljato sovjetsko zvezdo je sedaj potrjena tudi s strani komunistov. Pristaši Stalina v južni Italiji so na višje povelje iz Moskve sklenili odpovedati se zahtevi p0 odstopu Viktorja Emanuela in Badoglija. Prav tako so opustili zahtevo, da se ustvari vlada, ki bi jo podpirale vse stranke. Ta na prvi pogled presenetljiva izprememba taktike Ba'dog'ije-ve opozic'je se gotovo ne more pripisati dejstvu, da bi bil Jjivši kralj Italije med svojimi novimi zavezniki postal naenkrat posebno priljubljen. Pri tem nenadnem priznanju »kraljevih« zahtev so bili merooaj-ni višji oziri splošne sovjetske politike. Na ukaz Moskve so morali južnoitalijansk: komun. sti spremeniti svoje zadržanje nasproti Bad egire vi vladi. Tako so ukazali iz Kremlja in italijanski komunist Ercoli, ki se je po 181etnem izgnanstvu vrnil v Neapel j, je prinesel osebno ta ukaz iz Moskve. Prihod tega odposlanca iz sovjetske prestolnice, kjer se je v času svojega izgnanstva udejstvoval kot član boljševiške ko-minterne, se v raxiiu in v listih Badogli-jevega komiteja objavlja z vsem poudarkom. Pri tem ye značilno, da se v zasedeni južni Italiji javljajo pretežno vesti, ki se tičejo Sovjetske zveze in te vesti prevladujejo po 90°'o nad ostalimi poročili. Ercoli je po svojem povratku na južno-italijanska tla priznal delovni program, ki mu ga je Moskva dala na pot. Z novim notranjepolitičnim geslom, ki prinaša popoln preobrat odnosov med moskovsko vlado in Badoglijem prihaja do izraza tudi izprememba v notranji politiki. Moskva ne zahteva od protifašističnih strank, ki so se združile na kongresu v Bariju z italijanskimi komunisti v odbor preti Badogii-jevi vladi ter ustanovile neke vrste vlack v obliki stalnega odbora, nič drugega kakor preokret za 180". Protifašistične stranke morajo naenkrat podpirati Badoglija, toda tudi Badoglio je prizadet po novi ureditvi. V oklicu komunističnega vodje se zahteva obenem preosnova Badoglijevega komiteja v »vlado na široki podlagi«, s čimer se misli vstop protifašističnih strank ter komunistov v vlado in upravo zasedene južne Italije. Smisel novega moskovskega gesla, ki je politika trojanskega konja, se že razločno kaže. Po zatrdilu radia Ba-Xj so s sovjetskim načrtom zadovoljni tudi v Londonu, kar pomeni, da britanska vlada dosledno izvaja politiko, s katero se odpira Sovjetski zvezi in boljševizmu dostop najprej v vzhodni del, nato še v srednji del Sredozemlja ter naposled tudi v južno Italijo. (»Deutsche Adria-Zeitung«) Veliki japonski uspehi na južnazapadnean Pacifiku Tokio, 4. apr. Japonski glavni stan je objavil v torek naslednje posebno poročilo: Dne 29. marca smo opazili južno od Ka-rolinov močne sovražnikove mornariške edinice. Japonsko letalstvo je takoj sprejelo boj in je izvršilo od 29. marca do 1-aprila več huidih napadov. Potop'ilo je dve križarki, in eno nosilko letal, dve bojni ladji, neko drugo veliko ladjo, več estaliih ladij pa težko poškodovalo ali zažgalo. Med 30. marcem in 1. aprilom je sovražnikovo letalstvo večkrat po zkušalo napasti japonske postojanke na otočju Palau Pri teh operacijah smo zbili približno 80 letal. Sovražnikov napad na Marshallove otoke, vzhodne Karoline ter na Bismarckov arhipel je uspešna japonska obramba preprečila. Angleška rudarska stavka Stockholm, 3. apr. »United Press« in londonski dopisnik »Nya Dagligt Allehande« poročata o rudarski stavki, da je bil po ukazu angleške vlade sedaj Scctland Yard prisiljen nastopiti proti 90.000 premogovniškim delavcem in 20 000 učencem v angleških ladjedelnicah. V Londonu, Glasgowu in Newcastlu so sedaj obsežne racije med voditelj: stavkovnega pokreta. Položaj preskrbe s premogom je v Angliji sedaj tako resen, da je postala dvomi; va zaposlitev tisočev oborožitvenih delavce«- ker so morali omejiti porabo elektrike za 10° * in porabo plina za 20 «/o. Zgolj s stavko 90.000 rudarjev v Yorkshiru je Anglija izgubila en milijon ton premoga. Ze v decembru za 10°/« zmanjšane dobave premoga oborožitvenim obratom bodo morale biti znova omejene. Četrt milijona delavcev, med njimi tretjina vseh rudarjev v Angliji, so odločeni glasovati proti vladni štiriletki za premogovno industrija Prošnja Iz pisarne odbora za »Socialno pomoč« smo prejeli: Kdor bi mogel podariti našim beguncem stole in mize, naj, prosimo, telefonsko ali ustno sporoči svoj naslov na tajništvo Socialne pomoči (47-57). Za informacije glede Socialne pomoči kličite: 47-57! Prostori Socialne pomoči so na Gosposvetski cesti 2-1. Denarne prispevke pošiljajte po čekovnih položnicah na »Pokrajinski podporni zavod, Zimska pomoč, ček. račun 16.580«! Kundmachungen der Ernährungsanstalt Aufruf an unmittelbare Milch-abnehmer Milchabnehmer, die wegen alzu grosser Entfernung Bewilligungen zum Milche'.n-kauf bei Produzenten besitzen, haben die Bewilligungen zu erneuern und zwar: Am 5. d. M. Umkreis Moste (Zaloška cesta, Pot na Fužine, Poljska pot), am 5. d. M. Umkreis štepanja vas (Litijska cesta, Gmajna. štepanjska cesta, Hruševska) und ani 7 d. M. alle Übrigen. Sie haben genau ausgefüllte Märzlebensmittelkarten und alte Milchbezugsbewilligungen mit sich in die Milchabtellung des »Prevod« Maistrova 10 zu bringen. Poziv neposrednim prejemnikom mleka Potrošnikom mleka, ki imajo zaradi oddaljenosti dovolilnice za nakup mleka pri proizvajalcih, morajo nakazila obnoviti, in sicer: 5. t. m. okrožje Moste (Zaloška cesta, Pot na Fužine, Poljska pot); 6. t. m. okrožje štepanja vas (Litijska cesta, Gmajna, štepanjska cesta, Hruševska) in 7. t. m. vsi ostali. S seboj prinesite točno izpolnjene marčne živilske nakaznice in stara nakazila za mleko. Poziv službodafafcem Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani poziva službcdajalce, da takoj pismeno prijavijo točne službene prejemke vseh tistih nameščencev, ki so od 1. januarja 1944 ali cd kasnejšega datuma uvrščeni v X. plačilnem razredu. Službene prejemke v letnem znesku L. 25.201,— in več je treba navesti točno po njihovi vrsti in višini, upoštevati je treba poleg rednih prejemkov v denarju tudi eventualno božično ali novoletno nagrado, bilančnino, provizijo tantiemo ter deputate v narav:. T5 podatki so potrebni zaradi nove uvrstitve v X., XI. in XII. p'acilni razred po določbah nove razpredelnice plačilnih razredov v name-.ščenskem pokojninskem zavarovanju, ki velja od 1. januarja 1944 dalje. Obvestfla Slovenskega Rdečega križa Preselitev °ddeika za podpore. Opozarjamo stranke, da se oddelek za podpore Slovenskega Rdečega križa seli iz Gospo-svetske ceste 2 v šentjakobsko šolo. pritličje, in da do vštete STede 5. t. m. ne bo posloval. V novih prostorih prične poslovati v četrtek dne 6. t. m. Zahvala. G. Beve Joško. zobar v Ljubljani, Gosposvetska 4, je daroval Slovenskemu Rdečemu križu Lir 200 namesto venca na grob blagopck. g. Franca Oblaka iz Rožne doline. Prisrčna hvala! Angfoamsriska nemoč proti sovjetski politiki Ženeva, 3. apr. Dasi sta Anglija in Amerika na mo6kovsk: in teheranski konferenci izročil' Evropo Sovjetski zvezi ter ji dali bianco pooblastila za izvedbo načrtov boljševiziranja, se kaže angleški tisk vedno znova presenečen, če Kremeij prezentira menice in brez zadrege zahteva uresničenje svojih namer. S topo resig-nacijo in otožnim obžalovanjem pišejo londonski listi da so sovjetski zastopnki tudi pri svoji zahtevi po takojšnji razšriritvj italijanske vladne osnove in sprejemu komunistov v Ba-doglijevo vlado bili prav tako kakor pri nave-zanju direktnih odnosov z Badoglijevim režimom obšli »zavezniški svet za Italijo«, kj je bil svoječasno izrecno ustanovljen za obravnavanje takšnih vprašanj. Kakor poroča neki švicarski dopisnik, prevladuje v Londonu vtiss da ta svet ni izpolnil upov , ki so jih nekoč stavili vanj, in da v Moskvi danes ne polagajo več nikake važnosti na obstoj tega organa. »News Chronicle« prihaja zato do zaključka, da bi bilo bolje, če bi razpustili ta svet» kakoT pa da puščajo, da postane ta organ prava burka. Tudi »Times« priznava, da italijanski svet ni funkcioniral, kakor je bilo nameravano. Londonski dopisnik »Tata«, ki prinaša to poročilo. končuje z opozorilom, da so boljševiki sedaj v Italiji mobilizirali komunistično stran ko. Položaj sam pa je že pred več tedni najbolje karakteriziral neki Italijan z be-edami: »Ne govorite preveč o Croceju in Sforzi. V Italiji sta le dva moža. ki res kaj pomenita: Radogij0 in Ercol'.« Kaj nameravajo komunisti Zagreb, 3. apr. »Hrvatski narod piiob-čuje besedilo tajne okrožnice grške komunistične stranke, ki pravi, da morajo .»odgovorni borci« na dan osvoboditve Grčije brez pridržkov izvršiti vse, kar jim bo ukazano. Oni tovariši, ki so zaposleni s čistkami, se morajo zadrževati v bližini dodeljenih prostorov, ker ni izključeno, da bodo organizacija Thalisa ali zavezniki zahtevali prometna sredstva. Od tega so izvzeti zgolj nekateri izbrani ljudje, ki so posebno zanesljivi in fanatični. To povelje mora biti izvedeno za vsako ceno. V mestu Ko-lonati so bila ustanovljena tri vojna sodišča. Dve hiši sta določeni za aretirance. »Hrvatski Narod« pristavlja: To povelje ne more presenečati nas Hrvatov, ki že točno poznamo cilje komunizma. Grčija naj dteli usodo Latvije, Estonske in Litve, namreč: vsa protikomunistična inteligenca naj bi bila iztrebljena. Prav tako so postopali tolovaji v Bihaču, Livnu in drugih hrvatskih mestih. Torej iz tega lahko sklepamo, da obsrojajo takšna navodila tudi za druge države. Pokažite s podpišem na protikcmunist'cni snome-niči, da obfrfate komunizem! Predstavniki bivših bojevnikov in rezervnih častnikov pri prezidentu Pred nekaj dnevi so se zbrali pri šefu pokrajinske uprave prezidentu divizijske-mu generalu Leonu Rupniku predstavniki bivše zveze bojevnikov in odsluženih vojakov ter bivšega udruženja rezervnih častnikov ter so mu čestitali k pob etnici prevzema oblasti v Ljubljanski pokrajini. Ob tej priliki so naglasih svojo pripravljenost za boj proti komunii»*;om, tem kalil-cem mirnega sožitja v pokrajini, uničevalcem narodnega premoženja ter ubijalcem slovenskega prebivalstva. Podkrepili so svoje želje z nekaterimi dejanskimi predlogi in nasveti, ki jih je g. prezident posebno toplo sprejel in obljubil, da bo ukrenil vse potrebno za njih uresničenje. Gosp. prezident se je v svojem govoru zahvalil za pozdrave in čestitke ter je obljubil, da bo z vsemi silami podprl prizadevanja bivših bojevnikov pri obrambi m obnovi dežele, ostale želje bo pa tolmačil na pristojna višja mesta in ima upanje, da bodo gotovo upoštevana. Razgovor se je vršil v prijateljskem bojevniškem duhu in se je g. prezident zanimal za vsakega udeleženca odposlanstva. Tako so sedaj predstavniki bivših bojevniki in rezervnih častnikov kot preje že zastopniki kmetov podprli prizadevanja prezidenta generala Rupnika pri njegovem delu za obrambo dežele, obnovo pokrajine in skupnost vseh stanov in slojev slovenskega naroda. GOSPODARSTVO Valuta In finance na Hrvatskem Te dni je bila v Zagrebu druga skupščina delničarjev Hrvatske državne banke, na kateri je f nančni minister dr. Todt podal nekaj zanimivih podatkov o valutnih in finančnih razmerah na Hrvatskem. Finančni minister je dejal, da je postavila vojna hrvatske državne kreditne zavode pred velike naloge, ki so jih ti zavodi v splošnem zadovoljivo rešili. Upravnj odbor Hrvatske državne banke se je močno prizadeval, da se omeji naraščanje obtoka bankovcev in to dela tudi danes. Posledice povečanega obtoka skuša država omiliti s tem, da se izkoristijo vse možnosti proizvodnje, da se poveča uvoz 'n da država vpliva na razvoj cen. Trenutno so v teku pogajanja za važno meddržavno pogodbo, ki bo prinesla Hrvatski zadovoljive rezultate, žrtve, ki jih je v tej vojni doprineslo hrvatsko gospodarstvo n:so zaman, kajti te žrtve omogočajo, da se ohrani gospodarska substanca in da ostane nedotaknjen gospodarski potencial, četudi danes ne prihaja v polni meri do izraza. Ta gospodarski potencial bo po vojni omogoč 1 obstoj in boljšo bodočnost hrvatskega naroda. Iz letnega poročila Hrvatske državne banke je razvidno, da je bila trgovinska bilanca Hrvatske lani pasivna za 2936 milijonov kun (leta 1942 je znašala pasivnost 2702 milijona kun). V resnici pa je ta pasivnost precej manjša, ker ni upoštevan znaten hrvatski nevidni izvoz blaga. Hrvatska plačilna financa je bila že leta 1942 aktivna za 452 milijonov kun. Ta saldo se je ob koncu leta 1943 povečal za 1741 milijonov kun. Pas:vnemu saldu trgovinske bilance stoji torej nasproti aktivni salno v finančnem prometu. Poročilo nadalje navaja, da je morala Hrvatska prevzeti 42% bivšega jugoslovanskega državnega dolga. O priliki zamenjave d nar-jev v kune je bilo na področju Hrvatske zamenjanih 7550 milijonov dinarjev. Glavna postavka novega hrvatskega državnega dolga je menični dolg hrvatskega finanč-neg ministrstva pri Hrvatski državni banki v višini 29.732 milijonov kun. Hrvatski državni zakladni boni so bili izdani v treh serijah v s&upni vsoti 6496 milijonov kun. Skupni hrvatski državni dolg pri državni bank; pa je znašal ob koncu lanskega leta 35.992 milijonov kun. Od tega odpade 8% na državne zakladne bone, 82»/e pa na menične in ostale dolgove. Tudi Hranilnica Neodvisne države Hrvatske je objavila svojo bilanco za preteklo leto, iz katere je razvidno, da je znašal v tem letu čisti dobiček 26.5 milijona kun (prejšnje leto 24.0). V teku lanskega leta so se hranilne vloge pri tem zavodu povečale od 415 na 537 milijonov kun. Pravkar objavljeni izkaz Hrva/tske državne banke z dne 15. marca t. 1. zaznamuje povečanje obtoka bankovcev na 53.63 milijarde kun nasproti 50.8 milijarde kun ob koncu februarja in 46.5 milijarde kun ob koncu januarja. GOSPODARSKE VESTI = Gospodarske vesti iz Hrvatske. Zagrebški dnevniki so povišali prodajno ceno in naročnino. Posamezna številka lista stane od 1. aprila naprej 20 kun. Sorazmerno so bile povečane tudi naročnine. — S posebnim zakonskim dekretom je bilo na Hrvatskem dovoljeno zvišanje najemnin. V vseh hišah, ki so bile dograjene pred 1. septembrom 1933, je dovoljeno povišanje najemnine pri stanovanjih za 30%, pri. lokalih pa za 100 do 200 o/o. Najemnine r hišah, ki so bile zgrajene po 1. septembru 1939, ostanejo na dosečanji višini. = Odkupna cena za zlato v Runmniji. Rumunska Narodna banka, ki ji je treba obvezno ponuditi proizvedeno zlato, je že doslej priznavala rudnikom premije k uradni odkupni ceni 211.000 lejev za kil ognun, čistega zlata. V bodoče bodo te premije dire f er en c iran e in bo banka plačevala višje premije rudnikom, ki predelujejo manj bogato rudo. Najmanjša premija 377.000 lejev za kilogram oddanega zlata velja za rudnike, ki pridelujejo rudo z več kakor 15 gramov zlata na tomo, najvišja premija 955.000 lejev pa velja za rudnike z najslabšo rudo. — Iz ameriške avtomobilske industrije. Pred sednik družbe Genera! Motors, največjega ameriškega koncema avtomobilske industrije, Alfred Sloan, je te dn: iznesel nekaj podatkov o tem podjetju, ki je bilo v vojni reorganizirano za vojno proizvodnjo. Ob koncu lanskega leta je podjetje zaposlovalo poi milijona delovnih moči. od tega nič manj kakor 115.000 žensk» kar priča, da so tudi v Zedinjenih državah prisiljeni zaposlovati ženske delovne meči v vojni industr'ji. Sloan je še navedel, da je bilo vpoklicano pod orožje 85.000 uslužbencev podjetja. Nalezljivo vnetje možganskih mren Ker so se zadnje čase pojavili posamezni pr meri nalezljivega vnetja možganskih mren (meningitis), smatra mestni zdravstveni urad za potrebno seznaniti prebivalstvo s p°vzročiteljem. potekom in zdravljenjem bolezni ter z zaščito pred to nevarno boleznijo, ki bi se utegnila pojaviti tudi v večjem številu. Nalezljivo vnetje možganske mrene je težka nalezljiva bolezen, ki se pojavlja navadno samo v posameznih primerih, sem in tja pa tudi v obliki epideorj. Za to boleznijo obole tako otroci kakor tudi odrasli. Najpogosteje pač obole otroci do 15. leta. Bolezen se javlja najčešče pozimi in spomladi, ko je največ raznih prehladov, k; znižajo odpornost telesa in odpirajo vrata kužni klici, povzročiteljici nalezljivega vnetja možganske mrene. Gosta naseljenost, slabe prehranjevalne in stanovanjske razmere močno pospešujejo oku-ževanje. Povzročitelj nalezljivega vnetja možganskih mren je siia drobna, le z mikrosKO-pom vidna klica, tako imenovani menin-gokok, ki se pri bolniku nahaja v gnoju na možganskih mrenah, tiči pa tudi v sluz-n ci ust. nosa in žrela. Od bolnika se na zdrave ljudi prenaša z drobnimi kapljicami, ki se razprše pri kašljanju, kihanju in glasnem govoru. Tudi navidezno zdravi ljudje kot bacilonosci prenašajo te klice v sluzn ci nosa, grla in žrela ter širijo oku-žitev. Klica prodre v naše telo najbrž skozi nebnice, pride v krvni obtok ter povzroča gnojenje možganskih im hrbtenjačnih mren. Razvoj bolezni je tak, da nekaj dni po okuženju izbruhne bolezen navadno nenadoma s splošni ne razpoloženjem in povišanjem temperature. Pri dojenčkih se bolezen lahko pričenja s krčL Bolniki bruhajo. tožijo nad neznosnimi bolečinami v glavi, vratu m hrbtu ter imajo zelo občutljivo kožo, značilna je lega bolnika, ker je g.ava upognjena nazaj, trebuh je vdrt in spodnji u
  • za nedeljo prav tako pester in organiziran kaftor pred tremi, | štirimi ali petimi leti. Zadnjo nedeljo — ! denimo — je bilo tamkaj na sporedu nič manj kakor 72 prvenstvenh tekem razen še kopice drugih za pokale in preskušnje raznih reprezentanc. Po prvih poročilih so bili glavni izUH nedeljskih srečanj za točke naslednji: Hertlia—Charlottenburg 9 : 2. Schalke 04 —Bochum 3 : 1, Zuffenhausen—Stuttgarter Kickers 3 : 2. Floridsdorfer AC—Vienila 4 : 1, Austria—WAC 2 : 1. Rapid— Wacker 4 : 4, Germania Kön gshütte— TUS Lippine 1 : 0, Wilhelmshaven 0-5— Blumental 10 : 0 Eintracht, Braunschweig 4 : 2. Düren—Mühlheini 2 ': 2 itd. Spet je znanih 5 novih okrožnih prvakov — ali vsega 26. Med reprezentančnimi tekmami omenjamo za danes naslednji dve: Monakovo— Vratislava 1 : 1, Pomorjansko—Berlin 5 : 1, LSV Hamburg—Dortmund 3 : 1 itd. Ko smo že tako v podrobnem pri nemškem nogometu, pripišimo še nekaj t bodočem še zanimivejšem spc-redii, ki £*e obeta tja do konca junija t. 1. m sicer o ožjih izločilnih tekmah za nemško drž. prvenstvo. To tekmovanje se začne 16. tega meseca, in sicer med 30 okrožnimi prvaki, eno in trideseti (iz Kurhessena) pa lo prost do naslednjega izločilnega kola. V prvem kolu se bodo med ostalimi pomerili med seboj: Danzig—Hertha (Berlin), Dresdner SC — Germania König-shütte, Mannheim—Bayern (Monakovo), Brno— Vienna, Mostec—IFC Nürnberg itd. 16 nadaljnjih udeležencev bo odigralo medsebojnih 8 tekem dne 7. maja, nakar bo četrti finale zaključen v nastopih dne 21. maja,, medtem ko sta za semifinale M finale določena 4, in 18. junij. * Večkratni slovaški nogometa! prvak SK Bratislava slavi letos 25 letnico obstoja, ki jo bo proslavil na velikem nogometnem turnirju v dnevih 30. aprila in 1, maja. Razen hrvatskega prvaka Gradjanskega naj b: taikrat nastopil v Bratislavi tudi •nemški prvak Dresdner SC ali pokalni prvak Vienna. Na velikonočni ponedeljek 'x> v Zagrebu mednarodna nogometna tekma Hrvatska—Slovaška. Slovaška se je za ta dvoboj temeljito pripravila. Najboljši italijanski dolgoprogaä Be-vi a c q u a je zmagal v teku čez drn in stra na 10 km v Asti ju z dobrim časom 32:49 pred Maffeisom (33:19) in Pollinosi (33:32). švicarski labkoatletä se bodo pomerili za. letošnje prvenstvene naslove ob naslednjih terminih: 23. julija v Baslu v tekmovanju štafet; 3. in 6. avgusta v Lausan-neu v tekmovanju posameznikov; 20. avgusta v tekmovanju moštev tudi v Lausannes ženske dne 27. avgusta v Luzer-nu; pešci isti dan na 50 km v Bernu in maratonci dne 10. septembra v Curihu. •Stotnik Fritz Schaumburg je bil imenovan za športnega vodjo Generalnega gu-vermaja namesto dosedanjega vodje Opi-tza. Olimpijec Schaumburg je bil dolga leta eden najboljs'h nemških srednjepro-gašev; najboljše uspehe je dosegel v tekih na 1500. 2000 in 3000 m. V slednji disciplini brani še zmerom nemški rekord n 8:17, ki ga je dosegel 1. 2936. v Stockholm ii. MALI OGLASI &d« IiCe službo plača aa vsako Oesede L —JO, za dri. ln p rov. takso —.60, za dajanj« naslova aU atto 1» 2.—• Najmanjfi; iznos za te oglase Je L 7.—. — Za ženltve ui dopisovanja Je plačati aa vsako besedo O ea vse druge oglase L —.60 sa be- sedo. ea dri. ln prov. takso —.60. za dajanje naslova ali šifro L • 3.—. Najmanjši Iznos aa te oglase je L 10.—. Opozorilo! Naše cenj. oglaševalce vljudno obveščamo, da bo velikonočna številka »Jutra« izšla v soboto 8. t. m. v opoldanskih urah. Male oglase za velikonočno »Jutro« bo sprejemal ogl. odd. »Jutra« nepreklicno do petka; in sicer do 18. ure. Na vsa poznejša naročila se ne bomo mogli ozirati. Zato ponovno opozarjamo naše cenj. oglaševalce, naj naročila za male oglase oddajo že med tednom, a najkasneje do petka zvečer. Iz Hrvatske Hrvatska se lahko sama prehranjuje. Po najnovejših podatkih statističnega urada v Zagrebu znaša površina ozemlja Nezavisne Države Hrvatske 10,106.000 četvornih kilometrov. na katerih živi približno 6.6 milijona prebivalcev. Od te površine je 56 odstotkov obdelane zemlje. Hrvatska pridela na leto povprečno 6 in pol milijona metrskih stotov pšenice, blizu 15 milijonov metrskih stotov koruze, nekaj nad pol milijona metrskih stotov rži, nekaj nad pol drug miilijon ton ovsa. nad 6 milijonov metrskih stotov krompirja itd. Ti podatki kažejo, da se Hrvatska v normalnih letih lahko preživi s tem, kar pridela na svojem ozemlju. A. E, Weirauch: Službe išče oOSPOD. PO.nOCNlCA pridna in poéteno., išče službo -K dobn'm ljudem ali otroku. Nistopi lahko takoj. Ponudbe m ogl«.s. oddelek »Jutra« pod šifro »Vestna«. 7817-1 Službo dobi u^.tUJ. POMOČNICO lei vna kuhati, iščem za dvočlansko družino. Osicrba dobra, plača po dogovoru. Naslov v ogl. odd. Jutra. 7407-la SLUŽKINJO miajšo, x& hišna dek. — sprejoiem v službo. Tavčarjevi 10, pritličje 'evo. 7796-1*. FRIZERKO spcejme takoj Kirinič, Jernejev«. 1. 7845-la POSTREŽNICO, ssa pomoč kuharici, sprejmemo proti dobri plači. Tavčarjeva 2. IS desno. 7867-1« ŠIVILJO za krpanje pwUw, r* domu 'GČem aa par oni. — Tavčerjeva 2, HI deeno. ' 7965-la ZOROTEHNIKA. perMttnega, sprejme Takoj aobna ambulanta pod lagodnimi pogoji. Neslov v ogl. odd. Jutra. 7357-la ELEKTROMONTERJA, vestnega, in vajenca ta-fco j sprejmem za stala» delo v IJublj«ni. Ponudbe z zahtevami na ogi. odd. Juta-a pod »Monier in vajenec«. 7847-1* MLADEGA FANTA k-r^ečkega, za vrtnnrsk» dela, 65>nejmam k vso oskrbo. Naslov v oglas, odd. Jutm. 7S39 1» PRk-PROSTO DEKLE že nekoliko vajeno liS-nih del, sparejmem takoj k ctroku in v pomoč v gospodinjstvu. Hlaxia in stanorswnje v hiši, event. stanovanje donia. Naslov j v ogl. udö. Jutr«. 7835-1 a Zaslužek 300 LIR DNEVNO lahko Zaslužijo marljive prodajalke-ci s prodajo koristnega predmeta. Javiti se v sredo dopoldne. NssJov v ogl. odd. Jutra. 7833-3 Prodatn KROMPIR IN FIŽOL pred saditvijo razkužen, da za tretjino večji pridelek. Razkužilo z navodilom pri: Inž. Prezelj, Wolfova ulica 3. 7792-6 Salonska GARNITURA francoski stil, v odličnem staniti, ragodno naprodaj. Naslov v ogl. odd. Jutra. 7674-6 Pločevinaste POSODE zeio močne, zunaj pocinkane, na obeh straneh koničaste, piavaio^e (boje), ca. 150—?r>0 litrov vsebine, proda Ljubljanski športni klob, Velika čtiirtarika 20. 7536-s ZNAMKE kompletno zbirko ali posamezne pnrtije, tudi p-e-komorske. razven pokrajinskih, kupim. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod ^Znrtmke- "H 48-6 GLOBOK VOZIČEK nov. predvojni m nekaj perilfi, za dojenčka, poceni p'Odiin. naiot v ogl. oddelku s«Jutr»«. 7822-6 DAMSKI DEŽNI PLASC jngiežka balonsi» svila, za šibko pomvo, prodom za 500 lir. N.i ogled v trgovini Vidmnjer — -»Prt Soiicnj-r (na trgu). 7823-6 OTROŠKO POSTELJO »i 650 lir, vosi ček za punčko za 286 lir, mizico s stolčkom ter š-tuio (trne) proti'm. Naslov v ogUmern cxSdelku ju'ta. 7824-6 ŠPORTNI VOZ v zelo dob-em sianj-a — prodam. PrfJetSrtsks u!. k. 13b. 7S35-« KINO SLOGA Tel. -30 Krasna glasba, zaljubljena srca, mladost in lepota je vsebina zabavnega in finega humorja polnega Terra-fil-ma v mojstrski režiji Geye v. Bolvarj ČUDNO NAKLJUČJE Elfle Mayerhofer, Hans Söhnker, Maria Koppenböfer, Lisa Le^ko L dr. Predstave ob 15., 37. in 39. uri. KINO UNION Telefon 22-21 Grandiozna filmska vizija iz življenja slavnega zdravnika, dobrotnika trpečega človeštva PARACELSUS Werner Kraus Mathias Wiemann, Annelies Beinhold, M. Urte! i. t. d. Predstave ob: 16. in 19.15 urj KINO MATICA Telefon 22-41 Ljubavna drama iz varietejskega življenja. Senzacionalne atrakcije na vrvi TONELLI V glavnih vlogah: Ferdinand Marian, Winnie Markus, Mady Rah! Predstave ob 15., 17. In 19. uri I>ariia Zagrebu. Mestna uprava v Osje-ku je sklenila podariti 200.000 kun za žrtve letalskega terorja v Zagrebu. Iz Nove Gradiške pa so poslali večjo pošiljko hišne in kuhinjske opreme in raznega oblačila. PLEMENSKO SVINJO godno za plementtev — takoj prodam. Naslov ▼ oglas, oddelku »Jut»«. 7826-6 DAMSKI KOSTUM siv, ta finega predvojnega biaga, za srednjo postavo. malo nošen, po zmerni ex ni prodam. — Naslov v oglas, oddelku »Jutra.«. 7819-6 PELERINA i nova, črna. široka, pred I vojni k Ungarn, napro-1 ctoj. Na ogled pn krojaču Paho: ju, Prešo nova ulica — nasproti pošte. 7320-6 ŠPORTNI VOZ prešit, krem, debele gume ln razne obleke in kostum za m-.lo post vo. ter otroško belo posteljico, poceni prodam. Naslov v ostoenom oddelku »Jutra«. 7448 6 OTROŠKI VOZIČEK globok, dobro ohranjen, naprodaj v Ljubljani — G«Ijevici 17a. 7821 6 DAMSKE SALONARJE št. 33Vs, nove (modre, malo bčle kombinacije) in belo £wntung svilo — prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 7818-6 JUTRANJO HALJO moško, elegantno, čisto novo, ugodno prodam. — Ogledati med 12. in pol 14. uro. Naslov r oglas, oddelku »Jutra«. 7785 6 MOŠKO PERILO smoking, srajco in nove spexinje hlače, prejšnjo bi.igo, prodam. N-slov v ogia-snem oddelku Jutra, 7355-6 ČEVLJE dwmske. luksuzne, anrvö Luxor, àt. 40. popolnoma nove in št. 36. malo nošene, prodam. — C rii Metodova ulica štev. 37, pritličje. 7846-6 ŠLARAFMA KAUC. nov. ugodno prodam. So darskn 2a, nad florjansko cerkvijo. 7866-6 SUKANEC (svila) zamenjam za pro-Ä vredno,t. Podudbe na ogl. «fei. Jntr* pod »Su kanec«. 7859-6 3 KOSTUMI, črni, novi. danisti, čista volna, ugodno nAprodsJ. šeflc Vinko. JrroJač. Sv. Petra, nasip 29. 7861-6 SKUNKS OVRATNIK in žepe prodam. Ogledi dopoldan. Naslov v oül. odd. Jutra. 7843-6 KOSTUM, epomiadanski, predimi. — Off! e d dopoidn-e. Naslov v ogl- odd. Jutra 7851-6 MIŠI, PODGANE in šiurke zanesljivo pokončate s strupom, ki gi doWte v drogeriji KANC. 2fdovsk» 1. 7837-6 PEGE IN LIŠAJ Vam zanesljivo odstrani Aiba krema. — Drogu-ija Kare. ZidOTKta», uiica 1. 7836 6 Z *veHta PREŠERNA, v drvtno vez.ina. in nekaj letnikov Ljuhljinske-?» Zvona prodam. NWov v o"i. odd. Jntn. 7533-6 MOŠKO KOLO in damsko rjsvo usnjeno jopo prod ar. i. I. Kvas. Židovska steza 4. II. 7842 « lw KNJIGE, ČASOPISE in REVIJE raznovrstne, kupuje knji-gajn» Janez Dolžan, LJtibijar», SB-ifcarjeva 4. J-375-7 VREC-E prazne cementale in sh-čne prjpimate, kutrnj^ PETÌRONAFTA. Ciril M? -todova (Trnieva) št. J-330-7 VINSKO KISLINO kupi kemična industrija r malih. celotrib partijah. Ponudbe nasloviti : Casset-ta _1363o#C Unione Pubblicità lu'iar.» MÜano. 1-385-7 KOŽE DrviAčTNF in do:n.ičih kupuje krznarstvo Hot. Mestni tre st 5. I—371—7 BLAGO za obleko, s p^*T.os(o — .mgft.iiko ali Seéko — predvojno, kupim in plačam t*koj. Naslov v o^i-oddelku »Jutm«. <9317 LEPO OMARO Po možnosti orehovo — kupim takoj. Plučam do bro. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 782Ö-7 ZAJCA-SAMCA velikega, kupi Jezetšek Frnun, Zalcéka cesta 7832T OTROŠKI VOZIČEK globok, predvojni, dobro ohranjen, kupim. Lepo nagrado dum t-stemu, ki mi gm preskrbi. Ustmene ponudbe iz pri j mosti sp-ej^nia foto r-Jui^ti c — nasproti nebotičnik :.. 7827-7 ZNAMKE celoti» zbirtee a'i posamezne, boljše serije, tudi p'ekomorske. kupim — T:ia«n pokrajinskih. — Ponudbe na oglasni oddelek ->Juina.« pod šifro ? BoIjSe«. TS44-7 VERIŽICO ?«. birmanko kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutfa pod >Birma«. 7855-7 dobro blago sa nv^-" in daniftifo obleko cts. plaič kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutm pod »Dobro«. 7856-7 LEPO ZAPESTNO in iepno uro s verižico kupim. Lahko je boljà* znamka ln kovina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »ÖB6 Je zl.to«. 7863-7 RADIOAPARAT, dobre znandte. nov ali malo rabijen. kup;m. Po-iudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober zvočnik«. « 7864-7 PLANINO. Se dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na ogla.«, odd. Jutra pod »Gla^o«.«. 7858-7 KNJIGE v raznih jeaikih. za.in-btvene, mncficmake in tehnične, novejšega časa, čttopise in tudi cele kcj žnice, kupuj« stalno knjigs»rna Kieinmayr et Baa.oe c, Miklošičevi 16. 7S41-7 KUPIMO: časopis za zgodovino ln narodopisje XXViii, Maribor 1933; U !yr«ones Blatt, vso letnike, iz-vzemši 1330. 1832. 1841; Corinthia. ietn k I, in tudi kompletno «erijo; Car-niolia, Vaterland. Zeitschrift Laib eh. 1839 Jre. I . Mtt. d. Muse, il vere ms v. Knain. letnk 1881. 1394. 1895. 1396: Costa, Denkburch Laibach 1857; Mitt. des kra:n.-küstl. Foestverelnes vse letni-te; Pleterénik. Sloven-sko-nemfki slovar: Ljub. Zvon 1882—1901. 1911 in 1916; Kronika. VT. Knjigam» Kieinmayr et Bamberg. Mikkčičeva 16 7840-7 OTKOftKI VOZIČEK globok, dobro ohrenj-m. p-edvojno bl.-.go, kupim. 1 ponudbe * navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod: »Otročki voziček«. 7838 7 STEKLENICE T» FIVO chiantnrice. butelke in gamp.injske kupuje stalno po najvišjih oenuh costilna Lovšin, Gr: d išče št. 13. 7830-7 TRGOVSKI LOKAL ali manjši prostor Ba. skladišče — na dvorišču, ali eno do dve sobi z« pisarno, v pritličju — iščem. — Ponudbe pod »Čim bližje centru« na ogiasni oddelek »Jut-a«. 7550-17 Stanovanja 1(100 LIR NAGRADE dam onemu, ki priskrbi dvosobno stanovanje s souporabo kuhinje in kopalnice. Sem poročen in brez otrok ter ves dan odsoten. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod slnže-ojer«.__7813-2U HgiwiTi nrr SOBO s posebnim, vhodom takoj ockiurii boljšemu go-.-Dodu. Kaminskega 16. pritličje. 7JH8-23 MAJHNO SOBICO vhod s stopnišča. odds.ai t*koJ. najraje in shrambo pohifttva aH vellho odsotni osebi. Nrslov v ogl. otìd. Jutm. 7843-23 VELIKO SOBO sončno, prazno, pa-ket ri-no. išče ml«d zrkonfki par 5!a tako.1 all 1. mi j. Ponudbe na ogl. odd- Jutra pod »Velika soba«. 78*52 231 OBRTNIK išče znmia a«--di ften tve z gospodično, ki ima službo ali svojo obrt, vino-toč ali gostilno. Dopisi s sliko na. og!. odd. Jufra pod « Obrtnik«. 7853 25 SiiEBBNE PREDMETE, KOVANCE. DENAR. NAKIT IN DRUGE DRAGOCENOSTI VAM VNOVČI TAKOJ V GOTOVINI Al. Planinšek, Knafljeva ulica 3/L (bivša Dvoršakova ulica) PIRHE Nftjlopè« plrh za Vašo deco je brošura Lepo vedenje. Najnovejše. — V vseh knjigarnah. S-mc 10 lir. 7816-S7 DAMA V ČRNEM kl je p-odala 14 polhovih kožic v ponadeljek na ßt-wem trgu, se nujno naproša, d» se zglani istatam. 73^4-37 DENARNICO, osebno izkaznico in kuverto s fotografijami stm izgubl'a v nedeljo po poti z "Rožnika do C?da. Najditelja prosim, naj odda pi-oti visoki nagradi v ogi. odtì. Jut-a. 7865-57 Zahvala Bi Vsem, ki ste kakorkoli počastili spomin moje ljube, slate MAMICE ji poklonili cvetje in jo spremili k večnemu počitku, moja prisrčna, globoka zahvala! Posebna zahvala gospe Fani Kolarjevi, ki mi je v najtežjih urah življenja zvesto in požrtvovalno stala ob strani! Bog plačaj vsem! Ljubljana, dne 3. aprila 1944. K RISTA ROGARLE VAI Zapustila nas je po večletnem trpljenju naša 79 let stara ljuba mama, babica, svakinja ln tašča, gospa FRANJA ŽEBRE vdova nadnčitelja Nepozabno spremimo k rečnemu počitku r sredo dne 5. t. m. ob 5. uri popoldne z Žal, kapelice sv. Jakoba, k Sv. Križu. Maša zadušniea bo v sredo, dne 23. t. m. ob 8. uri v stolni cerkvi sv. Nikolaja r Ljubljani. Ljubljana, dne 4. aprila 1944. žalujoči : VILJEM, sin: JAKOBINA, FAN-ČI, hčeri; JOŽEF VRHUNC, GREGOR HRIBAR, xeta; JANEZ, VIKTOR, vnuka. Nepričakovano nas je zapustila naša dobra tetka, gospodična EMILIJA ŠUMI Pogreb drage pokojnice bo v sredo, dne 5. t. m. ob pol 16. z žal, kapele sv. Antona, na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušniea bo r cerkvi Marijinega Oznanjenja, dne 12. t. m. ob 8. uri. Ljubljana, dne 4. aprila 1944. Rodbina HRIBAR in ostalo sorodstvo. Dotrpel je naš ljubi mož. dobri oče, stric in svak, gospod IVAN PASAR glavni stTažmojtsfcer polir, zbora Nepozabnega pokojnika bomo spremili k večnemu počitku v četrtek, dne 6. t. m. ob 2. uri pop. z žal, kapele sv. Petra, na pokopališče k sy. Križu. Ljubljana, Žužemberk, Clewelan«!, Kočevje, dne i. aprila 1941. Globoko žalujoči: MARIJA, žena; MAJDA in SONJA, hčeriii ter ostalo sorodstvo. + Dotrpela Je Bogu vdana moja najboljša, zlata mamica, ozir. naša sestra, teta in svakinja, gospa MARIJA JENKO roj. Arhar vdova strojevodje drž. iel. v pok. Pokojnica leži v svojem domu v Aljaževi ul. št. 17, od koder jo bomo spremili na nien zadnji domek v četrtek dne 6. t. m. ob pol 5. uri popoldne na pokopališče v Dravi je. Ljubljana, dne 4. aprila 1944. Globoko žalujoča hčerka Anica m ostak> sorodstvo. Odšla je k mojemu tatku zlata moja mamica, naša dobra hčerka, sestra, nečakinja, svakinj» in tetka Milena IL Tmlorovič rjj. Retór vdova k ape tana I. kl. Pogreb bo dne 5. aprila 1944 ob pol 5. uri iz kapele sv. Andreja na Žalah, kamor bo prepeljana s svojega doma k«tega dne opoldne. Ljubljana. Tržič, NeapHJ. Beograd, dne 3. aprila 1944. Lepša, hčerka; IVANA in FRAN REKAR, starši; VERA AHAČIC, MARA SIRIJE, ANKA REKAR in ing. CIKEL REKAR, sestre in bral; družine TODOROVTC m sorodstvo. ■ g£ M I H 20 Rdman _ Nekakšen spomin ji je vstajal v duši: vse to je bila že nekoč doživela... ali sanjala... ali si zamišljala.. Da, želela si je tega, to je tisto, želela si je, da bi se kdaj prav lepo jn skrbno napravila in š'a na Mariov koncert. Zdaj je sedela pred zrcalom v leskeooči se, čudesni večerni obleki, fr'zer je stal -?.a njo ... in drevi bo sedela v loži in poslušala Maria, kako igra. Vse je bilo natanko tako kakor v njenih hrepeneči^ sanjah — in vendar povsem drugače. Lepše? Manj lepo ? še mnogo lepše ... toda drugače, povsem drugače. Lepa obleka in dragoceni nak't sta bila tako nevažna... brezkončno enega vlj en je z njenimi lasmi jo je pripravljalo v obup ... dolžnost jo je silila, da se kar moči na-lišpa in nalepotiči ... ali v veselje ji vse to n' bi2o. Morda pozneje, ko bo kencert že končan in bosta kje večerjala v prijetnem družabnem krogu, tedaj bo nemara vese'a, kadar ji bodo oči cbstale na zrcalu. Pred Iccncertom pa je zmerom bolna od vročice, tega se ne more odvaditi. Tudi Mario je živčen, še vedno, vsak i krat znova, a njegova živčnost je glasna, nestr-pna, nekoli-]co vnanja. Kadar mora zvečer igrati, ves dan komaj sprav' vase kale grižljaj, in če leže, da bi se odpočil, ne nuore zaspati... zmercan je prepričan, da je pozabil najvažnejše, po stolvrat poskuša godala, srajčne gumbe išče, in ko si zavezuje ovratnico, jo zmečka. A vse to ni tako važno, Mario koinè in razsaja in se v naslednjem trenutku spet smeje samemu sebi — nikoli, naj bo razburjanje še tolikšno, Ji ne potzabi zabiči-ti, kaj naj obleče, da bo lepa na oko, in da hoče biti nanjo ponosen in da jo ima rad. To je prekrasno, ali tist'h nekaj ur pred koncertom se Inge skoraj ni več zmožna veseliti. Za to, kar čuti, je beseda »razburjenje« mnogo premila označba, pravGno bi bilo reči: strah, navaiien, nizkoten, pasji strah. Samoumevno je, da se brzda in skuša ostati enaka kakor zmerom, nrrrna, vedra in potrpežljiva. V tretje si je pordečila lica z ružern. treba ga je bilo bolje razdeliti, barva ji jc stala na zelenkastobledem obrazu v dveh rezko očrtanih lisah. Povsem nespametno se je bilo taiko razburjati, da ji je d:h za-stajaa in se ji je želodec obračal, a z razlogi zdrave pameti prideš takemu občutku enako malo do živega kakor morski bolezni. Stokrat si je ponovila: kaj se pa more zgod'ti takega, da bi se bilo treba, bati ? Konec koncev Mario vendarle ni začetnik, ki bi se boril za prvi töpoh! Strune mu lahko popokajo, lok sé lahko zloanl, spomin ga utegne pustiti na cedilu . .. nu, ali Di bilo to pri takem lonetniku res tolikanj hudo? Tem bolj bi mu ploskali in tem večjo slavo t» mu peli. Pa tudi čc bi nastopil povsem neverjetni slučaj, da bi igraj od muh in se nvot'1 v prijemih n bi ga iz-žvižgali .. . bilo bi kakopak strašno, teda za smrtno grozo še vedno ne bi bilo vzroka. Ti dve uri- od hipa, ko se poslovi od njega, in gre na svoj prostor, pa do poslednjega navržka, ki ga izsili neugnano ploskanje občinstva, sta zanjo muka vsen muk. Enkrat samkrat mu je to priznala- v tisti lahki, sproščeni uri neposrectio po nekem koncertu. >Nu, kako je bilo?« jo je vprašal ves si-jk>č od penosa. >Kako se je počutila umetnikova žena v svoji loži? So delali tudi tebi toliko pok'onov kakor meni?« »Strašno!« je odgovorila in se nasmejala z mokrimi cémi. »Umetnikova žena — to ni poklic zame!« »Te gloda nevoščljivost? Morala bova spet več delat1! Ne smeš se zanemariti... kadar bo seaotie konec ...« »Oh. ne zaradi tega... a to je, da nisem več zmožna mimo uživati, kadar te vidim na odru! Takisto je, kakor če bi bila cmožena s krotilcem, ki hedi k tigrom v kletko, ali z umetn'm letalcem, k: de'.a akrobatske polete. Srce mi ves čas trepeče« »Nfkaa- ne klati neumnosti!« Obraz mu je od jeze prebledel. »Se tega bi se manjkajo, da te začno obhajati temne slutnje! Pa. da bi žvižgaj na hišne ključe — ritt to ne bi b:k> smrtna nevarnost!« N koli več mu ni nič namignila o tem. i Njegovi živci »o ji zaupani v varstvo, in ' brezvestna, sebičnost bi bilo. če bi mu ftko- j dila s teun. da bi si noobradano dajala du- i šiva. Svoj strah lahko skriva — t«»ia za-treti gs. ne mane. --- »Nared?« j« «afcj'eai Mario ir «»edne sobe. VTakoj!« Inge je poskočila umaknila glavo frizerju izpod rok. »že tìobro. gospod G eeecke, zdaj mora biti dovolj. Imaš vse, kar potrebu;eš? Je voz že tu?« Niti na misel ji ni prišlo, aa bi stop-la p reden j in ga vprašala, kako mu je všeč. Toda on jo je premeril z dolgim, svetlim p^lodom: »Dobra si. To že od r.ekdaj vem. Vobče sem te vzel samo zato. da te imam pravico oblačit'!« >Tako, tako!« je dejala in ▼ kotičkih ust ji je poraono tramilo. »Hvala Bogu, da si nisem domišljala kaj drugega!« Jožef je spustil gtespoda Gieseckeja ven in prinesel vsakemu plašč. »Jožef, kakšna se vara adi gospa? Sijajna. kaj?« • čudovita!« se jfe Jožef namuznil. >Po mojih neodicčilnih mislih kar pravljična! Spoznati je ni!« »Butec!« se je Mario zasmejal. »Prav takšna je kakor prejšnje čase! Samo uveljavlja se nekoliko bolje... In za deset let Dotrpel je naš ljubljeni rmifc. brat. stric in svak. gospod VIKTOR CIUHA mest. pisar, ravnatelj r |w>koju Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 6. t. m. ob 2. uri popoldne iz mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa, Vidovdanska e., ros. pokopališče štepanja ras. Ljisbfjawv, »U. Vid, Si žc kaj razmišljala, kam naj greva? Mest si se v svojem zakona pač že nagledaia, jeli? Oh, toliko reči bi ti rad pokazal... pa za to je še čas. Najprej se morava oddahniti... v kake n gnezdu, kjer ni zdraviliške godbe in kjer je rad'o še neznan ... docela t ho mm a biti! Pov»em samotno! Se boš dolgočasila?« »Jaz ? Ti nemara ...« »To bi ml eden tistih redkih občutkom, ki jih v svejem življenju še nisem spoznal. Oh. ležalni stol na kakem travn ku ... n nobene druge go»:S>e kakor žvrgolenje ptičev m brenčanje žuželk. .. kvečjemu kakšna krava kje v daljavi ...« Schriftleiter • Drejnje; Davorin Ravljea. — Für das Konsortium ».Jutro« als Verla» - Za konzorcij »Jutra« kot izunjaU'lja stxiiko virani - Kor • V.rn.in» «sfcarnn A G.« nu Drurkstetlc • /a »nvmim tiskarn* d. d.« ko* — Fttr de» hwrrwteetefl tniuiNrmtlhh • Zm fmarstn! odrte Ifb odyrrarja: Ljnbontr Volčič