Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld.. za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne"
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša!
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo,
Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
Htev. 245.
? Ljubljani, v torek 27. oktobra 1891.
Letnili XIX.
Državni zbor.
Z Dunaja, 26. oktobra.
Volilno trinoštvo v Istri.
Slovenski in dalmatinski poslaoci izroče jutri (27. t. m.) poslaniški zbornici o silovitih volilnih dogodkih v Istri interpelacijo do ministerskega predsednika grofa Taaffeja, kateri sta ime dala poslanca. Perič in Pfeifer in so razven jugoslovanskih poslancev podpisali tudi drugi člani konservativnega kluba.
Interpelacija se glasi:
Iz poročila legitimacijskega odseka z dne 1. junija 1891 (priloga 159.) o volitvi dr. Vergottinija, s katerim se je po enoglasnem sklepu odsekovem predlagalo, da naj se ta volitev ovrže, je razvidno, kako nezaslišane nepostavnosti so si nekatere volilne komisije dovoljevale vpričo vladnih komisarjev in deloma celo z njihovim pritrjenjem, da si italjan-skemu kandidatu pripomogli k večini enega samega glasa.
Ni ga bilo pripomočka, da bi se bil v zbornico poklical slovanski kandidat, za katerega je bila oče-vidna večina volilcev, ampak ljudstvo je moralo prevzeti težave iu razburjenost nove volitve.
Vladna dolžnost bi bila morala biti, za novo volitev vse potrebno preskrbeti, da bi se mogla vršiti postavno, in v ta namen pred vsem vodstvo volitve izročiti bolj zanesljivim organom, kakor so ga opravljali pri prvi volitvi.
To se pa ni zgodilo. Ko so se marveč pri spomladanski volitvi nepostavnosti vršile še le pri poslan-čevi volitvi sami, pričela je italjanska stranka pri novi volitvi, ki se ravnokar vrši, svoje nepostavno rovanje že pri prvotnih volitvah, da bi si zagotovila dober izid. Pri tej reči pomaga ji jako dosti čudna prikazen, da imajo premnoge občine svoje predstoj-ništvo v mestih in da občinski predstojniki, ki v kmečkih občinah še volilne pravice nimajo, kakor n. pr. v Poreču, Miljah, Kopru itd., sostavljajo volilne imenike, čuvajo njih pregledovanje, političnim uradom
pošiljajo došle pritožbe iu sodelujejo pri prvotnih volitvah.
Vsled tega vrše se prvotne volitve pod popolnim vplivom italijanskih dostojanstvenikov, kar ima pa ta hud nasledek, da mestno italijansko prebivalstvo na najneverojetnejše načine nadleguje kmečke volilce. Pri zadnji volitvi storjena skušnja bi bila zahtevala, naj se prvotne volitve vrfe v kakem od mesta oddaljenem kraju, ali to se ni zgodilo, pač pa so v kmečki občini pomjanski prvotne volitve prestavili na skrajno mejo jako razprostrte občine v Gažon ter na ta način volilcem jako otežili volitev, italijanskim nevolilcem iz Kopra in Buj pa olajšali prihod na volišče.
Najnovejša poročila z volilnega bojišča prinašajo ravnokar novico, da je bilo v Pomjanu 23. t. m. 13 italijanskih volilnih mož izbranih z večino 4 glasov, ker so za nje glasovali ljudje, ki nimajo volilne pravice in volilce silovito strahovali na volišče došli mestni prebivalci. V Poreču, kjer ima iz Ver-gottinijeve volitve dobro znani okrajni glavar Elu-schegg svoj sedež, vršila se je volitev 19. t. m. Ob dveh imeli so hrvatski volilci 213 glasov, vseh glasov pa je bilo oddanih 315. Spravili so torej po-reške prebivalce na noge, kateri v tej skupini še volilne pravice nimajo, pa so se vse jedno vdeleže-vali volitve. Kakor se poroča, volil je tudi deček 16 let star, 7nevolilcev pa je neki glasovalo celo trinajstkrat. Ko je bila na ta način italijanskim kandidatom zagotovljena večina dveh glasov, bila je volitev od komisije sklenjena.
Ali Italijani so sprevideli, da so jo malo predaleč zagazili, ker je bilo oddanih celo več glasov, kakor je v volilnem imeniku vpisanih volilcev; okrajni glavar Eluschegg poročal je torej cesarskemu namestništvu v Trstu, da se je komi si j a prisoštevanjuglasovzmo-tila, in ga je prosil, da naj se nove volitve razpišejo za 26. dan t. m. Namen je bil dosežen, za slovenske volilce ugodna volitev je bila zabranjena in volilci prisiljeni k novi, hudi volilni borbi.
Enako se je godilo v Vrzaru.
V Miljah so se vršili veliki neredi; ob dveh popoldne je bila izvolitev hrvatskih volilnih mož zagotovljena. Ali italijanska druhal, ki je prevrela v volilno sobo, je napadla Hrvate. Vladni komisar Lukeš je prigovarjal volilcem, da naj ne bodo nehvaležni in da naj volijo Italijane. Volilci, ki plačujejo do 50 gld. davka, pa niso smeli voliti. Na ta način dobili so italijanski kandidatje en glas večine.
Z ozirom na vse to podpisani torej vprašajo:
1.	Ali so visoki vladi znani dogodki, ki se vrše pri dopolnilni volitvi poslanca za zahodne okraje istrske?
2.	Ali hoče uničiti nepostavne prvotne volitve, kjer so se vršile, in zaukazati nove volitve ter eventualno odložiti tudi glavno volitev?
3.	Ali je nje volja, z vso odločnostjo ustaviti dalje nepostavnosti in izgrede pri tej volitvi?
Dunaj, 27. oktobra 1891.
Krajevna imena.
Iz Celovca, 16. oktobra.
(Konec.)
Gosp. Jaksch se jezi, da se pisatelj knjižice „Ueber Ortsnamenforschung" ni podpisal s svojim imenom, in zato udriha po njem, sumuiči razne osebe itd. Radi bi naši nasprotniki zvedeli ime, pa le v to svrho, da bi združena nemško-liberalna klika pisatelju mogla škodovati, ali ga do cela uničiti. Znana je v tem oziru brezmejna neobzirnost liberalnih mogočnežev, ki svojo moč dobro uporabljajo, da odstranijo vsakega neljubega jim moža, ki se „predrzne" biti druzega mnenja, nego je vladajoči nemčursko-„liberalni" mob! J)
Sicer pa gosp. Jaksch tudi v tem slučaju zopet, bržkone da se ne izneveri stari šegi »liberalcev", meri z dvojno mero: kar mu je v Nemcih pripu-
') O tem vedo povedati zlasti ljudski učitelji. Kajti trikrat gorje onemu učitelju, ki hoče biti slovensko-narodnega mišljenja, in ki svoje prepričanje le nekoliko pokaže. Dop.
LIST
E
Ponočni kralj.
Francoski spisal A. de Lamothe.
(Dalje.)
Jstinito," de kralj noči; „vrniva se, da ga za-bijeva z žeblji! Tebi, Jonatam, izročam poveljništvo, pričakuj naju pri čolnu!"
Hitela sta nazaj — a lestvica je bila že odvzeta in od znotraj so vojaki zapirali vrata,
„Kako so se mogli tako hitro rešiti?" vpraša začuden Peter.
„Za vraga!" odgovori Firebrand; „ne le top smo pozabili, ampak tudi vojaka - čuvaja, ta jih je rešil!"
„Tega sem jaz kriv," pravi Peter; „hiteti morava proč, predno s strelom pokličejo pomoči! Top je gotovo nabit!"
„Morebiti so ga tako pozabili, kakor mil"
,,Vendar je najbolje, da beživa!" dd Peter, in oba stečeta proti reki. — V trenotju se zasveti ognjeno poreslo iz žrela topovega in veličasten strel odmeva v tihi noči.
Sinovi noči pa so bili že v čolnih in so srečno
pripluli na drugo stran. V skritem pristanišču, pristopnem le vodnim pticam, imeli so svojo ladjico, s katero so urno dalje odpluli.
Predrzni napad na stolp prouzročil je novo vzburjenost povsod, posebno pa v Corku. Uradi so poklicali vojakov za zavarovanje javnih poslopij ; v Dublinu in okolici so povsod pomnožili posadke. Nekaj časa potem ni bilo drugega govorjenja, kakor o tajnih ladijah, ki so ob irskem obrežju izložile polne sode zlata, strelnega prahu, orožja in celo topove. Naj je bila še tako budalasta novica, verjeli so jej. Zapori so se množili, porotniki so bili vedno trdosrčnejši, smrtnih kazni je bilo več in več. Ljudstvo je divjalo zoper Irce in vendar so od dne dc dne zapuščali mladenči rojstne vasi in se pridruževali „sinovom noči"; vsi gozdi, vse gorovje je bilo polno lopovov. — Kralj noči se jim ni mogel več ustavljati, predalječ je bil zašel, da bi se jim bil mogel odtegniti. Skrbel je z vso svojo močjo, da bi se ne prelivala kri nasprotnikov, vendar jim ni mogel popolno ubraniti, in vsak umor, vsak požar bil je storjen v njegovem imenu. Ni čuda, da je dobilo njegovo ime grozovito znamenitost, in uboga Zalika je prejokala in premolila vse noči, da bi se nje zaročenec poboljšal. A tudi Petra je pekla vest,
toda preveč je bil že poznat, da bi si bil upal odložiti orožje.
K tej grozovitej znamenitosti imena »kralja noči" pa ni nihče bolj pripomogel nego Irvinghton, ki se sedaj skoro ni ganil iz svoje samotne hišice. S peklensko urnostjo in drzovitostjo raznašal je Tobija požare; lahko bi bilo misliti, da je prejel dar, da je mogel nevidnega se storiti. Zvedel je, da ga zasledujejo in da ga je Pinacle izdal kot požigalca ; vendar se ni bal. Tudi Plunder je zvedel to. Ko se je proti večeru z agentom in dvema preoblečenima redarjema peljal proti Bantry, zagledal je od daleč velikanski dim. — Njegov grad je stal v plamenu. — Predno se je pripeljal tja, bilo ni druzega več, nego okajeno, golo zidovje. Zvedel pa je, da se je istega dne potikal okolu grada razstrgan berač. — Dva dni pozneje videla sta ga redarja zopet, ko je plezal čez plot; hitela sta za njim. Tekel je naravnost proti močvirju, ona za njim. Naenkrat jima izgine za granitno skalo. Ko dospeta tja, iščeta ga okolu in okolu — a zaman. Tobija se je bil spustil v vodo in je stal do vratu v njej, glavo si je bil pokril z ločjem. Po dolgem iskanju odideta redarja; vrnivša se v park, najdeta dvajset krav, ki so bile zastrupljene (otrovane).
ščeno in celo hvalevredno, šteje Slovencem v veliko pregreho! Pred leti jg Izdal ŠlMfel Mjiib hI Koroškem knjižicb o baMhiifc Keftti ISrošiM Slovencev, bi koji k niiilfci se j§ imeil8?8l polriiffl imenom. »D&Otscher Vlftin" v Celovit bdgovof 1 je na to z brošurico, di feoji si pijt ŽHfflitti iskal (I -sateljevega imena. »Si SSfem dub ftSlulll iiiem, noti est idem?!" — —
Najfcfaaril&liit&jše \ tftj $ IjUtM g ^»jevbil) imenih JČ pa 18; d Si jg §. i?m Mi * sv8jl
drugi knjižici »Offene Antwort" preklical najvažnejšo, ob jednem najzlobnejšo trditev stoje knjižice: »Ueber Ortsnamen", v kateri je pisal (Striln 2lj) lako-Ie: »Aus .... ersehen wir, dass sich in Kiirnten ein fiirmliches Consortium gebildet haben muss, um fiir einen jeden deutschen oder deutsch klingenden Ortsnamen auch einen rein slovenischen ausfindig zu machen."
To svoje čisto neosnovano očitanje preklicuje gosp. arhivar v »Offene Antwort" (str. 7) s temi-le besedami: „War einmal das Princip der Doppel-sprachigkeit filr die Ortslexika ausgesprochen, so musste eben fiir jeden deutschen oder in deutsches Gewaud gekleidelen Ortsnamen ein entsprechender slovenischer, — nicht rein slovenischer, wie ich in meiner Schrift S. 26 schreibe, — iiber Halš und Kopf geschaffen vverden." To je pa vendar kaj druzega, nego prva trditev!
V	šestih do sedmih mesecih prišel je tedaj g. arhivar v važni stvari do povsem drugega prepričanja. Njegova »Griindlichkeit" in „Wissenschaft-lichkeit„, s kojo se gosp. pisatelj v svojih knjižicah večkrat dosti samoljubno pobaha, ni tedaj na preveč trdni podlagi! Pa g. Jakschu sploh nikdar ni bilo do znanstvenošti! Hotel je očrniti slovensko stranko pred svetom, češ: »Glejte, taki so; niti našita starim, nemškim (??) krajevnim itaenom ne prizanašata več »sI&viBcher Ansturm" in »windische Ueber-tiutung"!! Nemčija je v nevarnosti, nujne pomoči je treba ; — to nekako je glavna misel Jakschejfevega pisarenja!
Pisatelju brošure „Zur Ortsnatnenforschung" očital je g. Jaksch „Un-wisHensch»ftlichtHittt', in Berg si ga vedi, kaj še! To'da pokazalo se Je, na kojega strani je ta »neznanstvenost" itd.; kajti g. arhivarju se mora kar naravnost odrekati: „Kenntnis der no-thigsten Vorbedingungen" !
Naj se g. Jaksch še toliko šteje „učenjaka" kogar ni še čisto oslepila strankarska strast in zagrizenost, komur še kaj velja nepristranska znanstvenost, imenovati mora g. arhivarja le političnega, strankarskega pisatelja! Njegovi knjižici o krajevnih imenih sta v pravem pomenu besede „Tendenzschriften", ki imata le namen, udrihati po Slovencih in slovensko-katoliški stranki!!
Jedna lepih (?) čednostij Jakschevih knjižic je tudi nedoslednost! Kar je v prvi vrsti trdil in »do-kazal", to v drugi preklicuje. — On se tudi ne obotavlja, prisvajati si dokaze in trditve nasprotnikove, vzeti jih za svoje, da ž njimi pobija nasprotnika!! Le jeden primer!
V	'prvi 'svoji knjižici pisal je g. Jaksch: »Slo-vanska krajevna imena se sprejemajo v Neihuem
Malo pred tednom pozneje prijeli so v Water-fordu starca in ga zaprli v celico stražnice. Bil je tako slab, da se je komaj po konci vzdržal. Pri sebi je imel stekleničico z nekim oljem, s katerim se je, tako je rekel, mazal, kadar mu je trgalo po udih. — Čuvaj mu je bil odvzel stekleničico ter jo postavil na okno stražnice. Po noči pa je vojake vzbudil omamljiv dim. Stekleničica je počila, tekoči ogenj je užgal tla, slamo in obleko. — To je bil ogenj „sinov noči" in berač član te družbe. Hiteli so v celico — duri so udrli, ker so bile od znotraj zaprte, — nikogar ni bilo tu. S perescem ure odžagal je železno paličje na oknu.
Požar gradu je lorda Plundra strašno razsrdi), zarotil se je, da se bo krvavo osvetil.
Šel je k doktorju, da bi mu svetoval. Ta mu zelo prigovarja, naj ne odstopi od namena, napraviti velik lov na lopove.
„Doktor, pojte z nami!"
»Jaz na lov? Lepo hvalo, mylord! Meni puško v roke, pa — ne, nikdar!"
»Zelo prijetno bo, zagotavljam vas! Poznam celo gospice, ki bi z veseljem šle na ta lov !"
»Ne dvomim o tem ; Angličanke so, kakor An-gličaui, za vse sposobne!"
pomenljivi obliki." *) — Na to odgovoril je pisatelj knjižil. »Žur dHsnataenforschung": »V taklii kra-jevblti. IW8nih moretho druzega tideti, negB po-skjlf; IS Slovenskih imen bapraviti, ikopram Ha prisilah h&Žin, le nfemškl glaseče sfe ime."3)
Ti Stavek pokriti jfe g. Jaksch in ga t »Offene i:Ltw<M" prav haduto prbdaje kot sfcdjb bi&go, pišoč: »P8 pomenti nekafe imena ni^lSt He pome-ni jo, tli Pb obliki: oni še glase n eifa SI i."
jMta Hfflpta!" Na takšen riiiČlh pobirati stopinje za drugimi, prisvajati si dokaze drugih, itd., to je dosti lahka reč, — a viteška ter junaška ni, Iti ♦ kolikšto je poštena, naj tazšbdi cebjetii bralec sam! — S takim orožjem bojeval se jo g. Jaksch, s takimi sredstvi bojujejo se naši nasprotniki sploh! Tako početje, zlasti pa zloraba vede v strankarske namene, mora pa presedati vsakemu pošteno mislečemu, ki ima še le nekoliko višje vzore od nemčur-skega .liberalizma".
Toda zadosti 1 Podali smo cenjenim bralcem obširnejši obris borbe za krajevna imena, da se po tem prouče o naših res neznosnih razmerah!
Naj si vsak slovenski rodoljub omisli po „K a t o 1 i š k o - p o 1 i t i č n e m društvu za Slovence na Koroškem" izdani knjižici4), da se povsod spozna zlob-nost naših narodnih nasprotnikov, da se uvidi, koliko mora Slovenec — zares trpin — prestati po drznbsti s t o j t h „ liberalni h" nasprotnikov!
*) „Ueber Ortsnamen", str. 23: „Die slavisohen Ortsnamen \verden in einer den Deutschen bedeutungs vollen Form aufgenommen." — Pripomnimo, da je gosp. arhivarju vsako, še tako popačeno krajevno ime „bedeutungsvoll", kajti „ein Sinn, wenn auch ein Unsinn, liisst sich in jedes Wort hineinlegen." (Primeri „Schlusswortu str 9.)	Dop.
3)	„Zur Ortsnamenforschung" str. 4 : „Wir in unserem besehrankten Unterthanenverstande konnen in dergleichen Ortsnamen nichts anderes erblicken, als Versuche, aus den slovenischen Namen auf jede noeh so gevvaltsame Weise irgend-welche, wenn nur deutsch klingende Worte herzustellen."
4)	Knjižici se dobita v bukvami g. A. Bauneckerja v Celovcu, in v vseh slovenskih bukvarnali. Cena je vsaki po 30 kr. iztis
Politični pregled.
V Ljubljani, 27. oktobra.
Siotrsiai® «S ©&©!©..
Državni zbor. Glasilo naših radikalcev se huduje, da naši poslanci neso osnovali posebnega kluba po vzgledu Mladočehov in da hodijo z nemškimi konservativci. Kdor količkaj jasno vidi, bode ^jiožnal, da bi Slovenci oddaljivži se od nemških konservativcev storili veliko napako. Ko bi ne bilo na desni močnega kluba, ki bi bil protivesje velikemu levičarskemu klubu, hitro bi levičarji sami odločevali v zbornici. Zveza z nemškimi konservativci in Češkimi veleposestniki je nam neobhodno potrebna, ker fcicer se ne bi ha nas na Dunaju nihče oziral. V sedanjem položaju je treba skrajne previdnosti, kajti najmanjši razkol na desnici bi po-mogel, da levičarji zasedejo ministerske stole. Kaj bi pa levičarska vlada bila za nas Slovence, to ve vsakdo, kdor se še spbtainja AuerspergoVe d6be. Da položaj za nas Slovence ni ugoden in da torej naši poslanci ne morejo dosti storiti, je res, ali temu so krivi največ Mladočehi, ki so lahkomišljeno razbili
»Vi se mi laskate, gospod doktor," zavrne lord, ne umevši besed doktorjevih.
„Jaz govorim le pravico, mylord; a povejte mi, bodo le plemenitniki na lovu?"
»Imeli bomo tu pse vohune in poganjače!"
„Hm, kmete in pse?"
»Tega ravno ne; poganjači so že izbrani: ves oddelek 39. polka z izvrstnim orožjem!"
»A, izvrstno! In psi vohuni?"
»Ogleduhi, dragi moj doktor!"
»Težko vam jih bo dobiti 1"
»Pinacle ni teh misli!"
»Ali bo šel tudi na lov?"
»Gotovo; on je prvi mej nami!"
»On, kot škof?"
»Dragi moj, mej nama rečeno: on je le škof radi doneskov svoje škofije."
»O vem, da v svojih uradnih poslih ni tako natančen, kakor papeževi škofje; a vendar pastir na ; lovu svojih ovac —"
»O, ni tako! On je ravno ua svojem mestu; lov je le na volke, ne na ovce!"
Davno že ni Plunder govoril tako dobrih besedi, kakor danes; zato je bil ves omamljen od j lastne slave, da je tako duhovit,	(Dalje sledi.
prejšnjo večino. To je faktum, naj naši radikale? Mladočehe še tako v iVM* kujeJD,
itdhenioartov klUŠ. PNMliii ^»lanca Kohlet in Thurnher sU Hik zahMUt^je svojih »blilcev Izstopila Iz Hohenwartd$6flfk kluba. Na Prfei*Mlskem šo tudi Lienbaeherjevi kflbiišljeniki jeli iJPlflBlbivati Vpliv itt delati proti Hdfi8Hwartovetfi fcTublh Lienba-fcherju lb njegovim tov&fllfem sd 4«j 9a se Hohen-Vvartov ftlhb preveč ozitl .Ha nirB^Bb zahteve 8iova-Bov. PH ha s fejj ba mdbfeli ki trtiijb nasprbtBB.
MMieitm mnm mmmi Kka-
žitlo ii je, da m tojl la okrožja B& Wm ne morejo strogo po narodnosti razdeliti. Zaradi tega pa priporoča^ neki staročeški list, da bi se v meša-hih SDdnIjsKih Bkfotjlh osnovali posebni senati za narodne manjšine, kakor je nemški senat pri nad-sodišču v Pragi. Ta nasvčt je vsekako premisleka vreden.
Mladočehi. Glasilo kmetske stranke na Češkem zopet hudo obira Mladočehe. Mej drugim pravi, da naj nikar tako ne napenjajo svojih pluč na Dunaju, temveč naj rajši bolj napenjajo možgane, da bodo nastopili pravo pot. Narod od njih ne pričakuje besed ali pa drobtin, temveč dejanj primernih češki politiki. Ta glas očitno kaže, da je konec prijateljstvu mej Mladočehi iu kmetsko stranko in da gospodje Sfasny in tovariši posebne važnosti ne pripisujejo dolgim govorom mladočeških poslancev, dobro vedoč, da z govori še ne bodo osrečili naroda.
Nemški liberalci in nemški nacijo-nalci. Dr. Steinwender se je izrazil pri obravnavi o dispozicijskeih feakladn, d* bi vtedk bila še slabša, ko bi viinjo vstopili novi elementi. Steinvvenderjeve besede bile so naperjene v prvi Vrsti proti Pl&herju iti Ctilumbckemu. Ta izjava je seveda hudo zbodfe nemške liberalce. Sedaj vedo, da bi nemški nacijo^ nalci ne podpirali nemško-liberalni vlkde. Brez nemških nacijonalcev pa bi bilo jako težko dobiti količkaj zanesljivo večino. Če tudi mi nikakor nismo navdušeni za Steinvvenderja in njegovo stranko, vendar je nas njegov govor razveselil.
Ogersko. Ogerska vlada je baje odjenjala v primatskem vprašanju. V kratkem bode baje imenovan primasom nadopat Vassary. V kratkem bodeta pa tudi imenovana nadškofa kološki in zagrebški. Govori se tudi, da bodeta dva ogerska škofa imenovana za kardinala.
Vmaatje driav©.
Itusi/ja. Položaj v Rusiji fje jako žalosten. Nad 20 milijonov ljudi trpi največje pomanjkanje. V več krajih bili so že kmetski izgredi, nihilhem še pa tudi z nova pojavlja. Ruska oblastva imajo čez glavo skrbi in dela.
Nemčija, Naši liberalni listi kaj radi trdijo, da katoliški stranki ni nič za narodnost, da so v Rimu celo nasprotniki narodnosti. Da pa temu ni tako, pokazale so obravnave zastran imenovanja po-znanjskega nadškofa. Nemška vlada je vse sile napela, da bi bil imenovan kak Nemec za to mesto, ali je našla v Rimu odločen upor. Odločujoči cerkveni krogi so spoznali, da je pravično, da dobe Slovani Slovana za višjega duhovnega pastirja. Stvar sedaj še ni konečno rešerha, ali oficijozna »Nordd. Allgem. Zeitung" že pripravlja javno mnenje na imenovanje kakega Poljaka na to mesto, pišoč, da ni nobene ovire več, da se za poznanjskega škofa imenuje kak Poljak.
Irska. Daleč so že zagaiili pristaši pokojnega Parnella. Tako piše njih fflasik), da rajši izroče deželo Angležem, nego pa Parnellovim nasprotuikom. Iz tega se jasno vidi, da tem ljudem ni prav nič za blaginjo Irske. Pripravljeni so vsak čas pobotati se z Angleži, da bi le podkopali vpliv irsk ih škofov. Sedaj ko so pokazali svojo pravo barvo, bode pač narod se od njih obrnil.
Izvirni dopisi.
Iz Žužemberka, 18. oktobra. (Konec.) Enako neresnično je, kar poroča »Slov. Narod" o volitvi na Dvoru. Gosp. kapelariu očita, da je Najsvetejše nesel k bolehnemu, pa ne nefaroo bolnemu siromaku na Mačkovcu, ravno ob uri, da je vdrne spremljevalce takoj peljal k izboru volilnih mož na Dvor, ob isti dobi pa ni mogel s svetim obhajilom krep-čati Ivane Lepanove z Reber, ki je umrla brez zadnjih tolažil naše sv. vere, dasi je poslala po duhovnika. Na tem je toliko resnice: Volitve na Dvoru so bile dne 28. februvarija dopoldne. Gosp. kapelan je ravno hotel iti ua Dvor, kar pride cerkveuec z Mačkovca po sv. obhajilo. Ko bi bil bolnik na drugi strani fare, šel bi ga obhajat gosp. župnik, ali ker je bil na poti proti Dvoru, obhajal ga je gredoč g. kapelan. Na potu je že srečal agitatorja nasprotne stranke »visoko na konju", ki je poskušal svojo srečo, ali navzlic vsej zgovornosti brez' najmanjšega uspeha. Obhajani bolnik ni bil le bolehen, kakor trdi »resnicoljubni" dopisnik »Narodov", ampak za smrt bolan, ker le nekaj ur po odhodu duhovnikovem je zgubil zavest in dne 6. marca umrL Zakaj pa ni šel Ivane Lepanove z Reber ob isti
dobi obhajat? Zato ne, ker mrtvi se več ne obhajajo, omenjena oseba je bila namreč dne 2 8. februvarija že čez mesec dni v grobu, ker je umrlaže dne 18. januvarija. Kako more tedaj ta oseba priti v dotiko z volitvami na Dvoru? Tukaj gre zoper duhovnika, in v boju zoper tega je vsako sredstvo, še tako podla laž dobra. Kdaj je dotična oseba umrla, je moralo biti dopisniku znano, ker bila je po nji mrtvaška obravnava in neki gospod jO natanko spraševal Eeberjane, zakaj je umrla ne-previdena. Ali zoper svojo željo je moral zvedeti, da tu ni bil duhovnik kriv, ampak dotičnik, ki je prišel po duhovnika, v prvi vrsti pa nepričakovana naglost smrti. Sploh pa je ta oseba večkrat sv. zakramente prejemala, kar 80 je zgodilo tudi le nekaj dni pred nepričakovano smrtjo.
Pa kaj mati radikalcem ža to, kako da taka priletna „z vrvjo čez pas povezana trcijalka" umrje, grd jim le za to, da ožrttž nasprotnika-duhovnika in za to je vsako sredstvo dobro, torej tudi laž.
Neresnično je nadalje, da bi omenjeni duhovnik ob volitvah govoril za odpravo učiteljev in drugih uradnikov. GoSpftda, le z dokazanimi fakti na dan! Navedite fakta, ne pa denuncirati brez stvarne podlage. Ko bi le en fakt imeli, bi pač toliko česa ne čakali ž njim, vas predobro poznamo, gosp. duhovski prijatelj iz Žužemberka. Ljudem priporočati, naj volijo za volilne može take ljudi, ki bodo na to svoj glas dali kandidatu, ki bode deloval za versko šolo in odpravo prisilne legalizacije za zneske pod 100 gld., ali se to pravi govoriti za odpravo učiteljev in uradnikov? In ali smo dolžni voliti vsakega učitelja in uradnika, ako se le na volišče pokaže, da je le liberalen ? In ali je verska šola tak strah za učitelja, da jih zona obide, ako ld to ime slišijo? Ne, tako daleč pa še nismo, da bi bili za odpravo učiteljev in uradnikov, oba stanova imata v sebi može, ki so ne le vestni državni služabniki, ampak tudi dobri katoličani. In zoper te pač nihče ne bo. Da še več, naj že bodo gospodje tega ali onega političnega mišljenja, da nas le pri miru pustš, tudi mi jim ne kalimo vode. Na Dvoru so zasebni uradniki, ki imajo gotovo svoje nabore, in vEfndar v miru živimo ž njimi. Tudi v Žužemberku so bili še pred nedavnim gg. uradniki, spoštovani od ljudi in duhovščine, akoravno so imeli v marsičem drugačne nazore kakor ti. Iu še sedaj imamo med sabo še katerega moža-ifradnika, ki živi v miru z duhovščino in te ž 'njim, moža, priljubljenega uradnika in dobrega katoličana, "ki se ne ■sramuje spolnovsti svoje verske dolžnosti in se tudi ne boji udeležiti shotta „Katol. polit, društva". Zoper uradniški stin * ni nihče, pač pa smo zoper liberalizem, to pa ni i6no in iito.	j
Enako je z gg. učitelji. Tudi zoper učiteljski stan ni nihče in spoštujemo dobre učitelje. Nasprotno pa kateri vesten katoličan, kaj še-le du-< hovnik se bo ogreval za učitelja, ki se povsod kaže nasprotnika vsega cerkvenega, ki namesto nadzorovati otroke pri nedeljski službi božji, redno brez. sv. maše ostaja ali se pa med službo božjo tako obnaša, da se okolica zgleduje, učitelja, ki takrat,. ko gredo ljudje k nedeljski službi božji, še po plesišču raja, ki mlade, le nekaj let šoli odrasle fante na plesišča vodi iu pusti, da smejo tudi šolski otroci pričujoči 'biti iu sicer pozno v noč, ki trpi, da s« v pričo njega napajajo šolski otroci, da na to pijani pozno v noč po cestah nespodobne pesmi pojo; ža takega učitelja se tudi , mi ne bomo ogrevali. Tudi za takega ne bomo, ki j rabi šolskega otroka v to, da razširja po hišah liste, v katerih se smeši vera in cerkvene naprave in napada domača duhovščina. Vsa čast učiteljem, ki vestno spolnujejo svoje dolžnosti, katere jim naklada stan in vera, spoštovanja mu tudi mi ne bomo nikdar odrekli, nikdar pa ue bomo in ne moremo biti za takega učitelja, kateremu je vera in versko-nravna vzgoja mladine deveta briga.
Na nadaljna očitanja odgovarjati ni časa ne prostora, le ua vedno vaše bahaoje z oliko iu z, nasprotnim očitanjem neotesanosti to-le: Da, da, vaša stranka je stranka dllkancev! Samo'blagovolite odgovoriti ua ta-le vprašanja:
H kateri stranki pripadajo tisti, ki so na dan volitve za državni zboruapojlli nekatere pouličnjake, da so na trgu insultirali pričujoče duhovnike? H kateri stranki pripada »nadepolni" -mladenič, >ki je pttd^ptftt&m v**Wgu atmfiiSljeiHkovttMtel -kt>t «mB! boljši pripomoček znebiti se nasprotnika-duhovnika,
„ali ,štrik' na vrat, ali nož v prsa, ali pa kroglo v srce?" H kateri stranki pripadajo oni, ki so uafauj-skali ponočnjake, da so pozno v noč ostentativno hodili pod župni dvorec razgrajat, zato ker je duhovščina svarila pred pouočevanjem ? H kateri stranki pripada ona družba (bil je tudi neki učitelj v nji), ki je Mohorjevo nedeljo, ko so šli ljudje k deseti sv. maši, v pričo obilno zbrane šolske mladine na velikem ovinku, obrnjena proti duhovskemu stanovanju s svojim obnašanjem in klici insultirala duhovščino? H kateri stranki pripadajo oni, ki so s svojim norčevanjem v nekem listu hoteli rušiti zakonski mir in alogo v hiši občespoštovanega tr-žana D., in Bicer zato, ker ni hotel iti ž njimi skozi drn in strn? In h koncu, ali se še spominjate na ono ^divno" noč pred 6. leti, ko so vaši sodrugi tako divje tulili in rjuli pod župnim dvorcem, v trgu pa na zid prilepili sramotilno podobo, ki bi imela predstavljati gosp. župnika, epodej pa zapisali: „Živio H . . ., f . . . u pa po trebuhu."
Gospdda liberalna, to eo le nekatere „duhteče rožice" z vašega vrta, ki pojasnujejo, zakaj noče in ne more ne duhovščina, ne večina tržanov z vašo stranko opravila imeti.
Iz Horjula, 24. oktobra. V tukajšnji občini je ljudstvo kaj mirno, dobro, ne bogato in imovito, ampak bolj revno, vendar se večjidel s svojimi pičlimi pridelki domfi preživi ter ne dela z beračenjem preveč nadlege po drugih občinah. Glavni pridelki, iz katerih dohodkov poplačajo davke, obresti, posle itd., so: živina, fižol in kak mernik pšenice. Letos zadnji pridelek mnogim še za seme ni donesel. Fižol pa se je še dosti dobro obnesel. Največ soldov nekateri, da, večinoma vsi, dobe iz hleva, če gre vse po sreči. Toda Bogu bodi potoženo, da se nasprotuo godi. Premnogo je krajev, koji imajo jednako nesrečo. Tudi naše uboge kmete prepogostoma napada nesreča, in ta je — bolezen pri prešičih. Koliko truda iu skrbi ter troškov ima kmet skozi celo leto, pa kar nepričakovano oglasi se bolezen zdaj v tem, zdaj v onem svinjaku, ter ga deloma, ali celo popolnoma izprazni.
Zares usmiljenja vreden je tak nesrečnež, ko ga je tako hud udarec zadel. S čim naj davke in druge troške poplača, ali morda dolg, ki ga je že na prašiče naredil?
Po 50, 100 in 150 gld. imajo škode letos posestniki pri nas, tako so mi gospodarji sami povedali. To je veliko za male kmetovalce. Zavarovalnic je polno, da so agentje jeden drugemu na potu. Zato si drznem vprašati: Ali zavarovanje še ni tako -vravuano, da bi -se tudi živina dala zavarovati?
Ako dozdaj še nimajo tega oddelka, naj se izvoli še ta del osnovati ter sprejemati med svoja zavarovanja tudi razno živino. Akoravno je kmet z rmnimi davki preobložen, vendar je upati, da bode tfcrav rad segel po tem zavarovanju, ker ima preveč britkih skušenj vsako leto.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 27. oktobra.
[Presvetli cesar) je za popravo podružne cerkve v Ponikvah daroval 200 gld.
(Volitev v Istri.) Iz Žminja se nam piše: V Kanfanaru po hudi borbi sijajna zmaga, izvolitev dr. Laginje osigurana, veselje nepopisno I
(Prvi shod konservativnega obrtnega društva) v 'Ljubljani vršil se se je minolo nedeljo v gostilniških pro6torih -katol. društva rokodelskih pomočnikov. Na dnevnem redu jo bila resolucija zadevajoča nameravano preosnovo obrtnega in dohodninskega davka. Resolucija soglasno vsprejeta na društvenem shodu se glasi: »Konservativno obrtno društvo v Ljubljani pozdravlja z veseljem načrt finančnega ministra dr. Steinbacha o preosnovi obrtnega davka v tem zmislu, da se dosedanji obrtni in dohodninski davek spoji v jeden splošni obrtni davek; da se novi obrtni davek kontigentira iu da imajo pri razdelitvi okrajnih kontigentov na posamezne davkoplačevalce zastopniki obrtnikov samih odločilni vpliv: .Uraža tedaj žaljo, da naj zastopniki liudstvu v državnem zboru podpirajo v tem vprašanju prizadevanje g. finančnega ministra in posebno pazijo na ; to, da se strogo varuje načelo, da imajo o razdelitvi okrajnih kontigentov na posamezne davkoplačevalce v prvi vrsti odločevati obrtniki sami, da imajo tedaj v dotičnih okrajnih komisijah imeti zastopniki obrt-i nikov večino in da se morajo zastopniki obrtnikov vfOttti' po.'»«eh obrtnikih dotičnih »krajev in sicer v jednem samem volilnem razredu, ker
se bode le v zadnjem slučaji dosegel smoter razbremenitve nižjih davkgplačevalcev in v tem podkrepljenje hirajočega malega obrtništva." — Nadalje so se pritoževali obrtniki, da se ljubljanskim kazuilnicam in prisilni delavnici zopet izročajo velika dela ter da s tem rokodelcem-davkopla-čevajcem, vzlasti krojačem, mizarjem iu čevljarjerp odteguje potrebni zaslužek. Izvoli se na sho<Ju depu-•acija treh članov (gg. Begali, Škrbjnc, Mahuič), ki naj se pokloni deželnemu glavarju ter ga naprosi, i da se pri upravi prisilne delavnice ukrene vse potrebno v ta namen, da se ondi sprejemanjem razno-vrstuih del ne krati zaslužek ljubljanskim rokodelcem, katerim se radi silne konkurence položaj vedno slabša. — Povdarjali so obrtniki v tem oziru ua j shodu, da je pri novi brambovski vojašpicj prisilna I delavnica prevzela toliko mizarskega dela, da ga ■ niso mogli v pravem času dovršiti ter da zadržujejo ' v tem delu celo druge obrtnike. — Vidi se iz j sklepov prvega shoda konservativnega obrtnega društva, da društveni odbor razume svojo nalogo ter ' da jo hoče tudi vsestranski izvrševati v poduk in v korist obrtno-rokodelskega stanu. Želeti je torej no-| vemu društvu prav mnogo udov, kateri se, kakor čujemo, prav pridno zglašajo pri društvenem vodstvu.
(O znanem Waserjevem govoru) piše zadnji graški „Sonntagsbote": „G. dež. nadsodišča predsednik vitez Waser je ob novi maši v Beinu prepovedoval duhovnikom, naj se ne vtikajo v politiko, če hočejo delati v blagor vere. To bi v sedanjem času koristilo liberalcem in žalili bi še odločneje in drzneje koristi katoliške cerkve in kmečkega prebivalstva, katerega potreb niti ue poznajo. Duhovniki bi torej izdali dobro stvar, ko bi le od strani gledali, kaj drugi počenjajo. Brez duhovskega vpliva na politiko bi skoraj gotovo velik del kmečkega prebivalstva zašel v tabor socijaluin demokratov, in to bi ne bilo všeč takim liberalcem, kakor je g. vitez 'Waser." — Neki gorenje-štajerski kmet pa piše o tem govoru: „Dokler se politika ne suče v desetih božjih zapovedih, so duhovniki celo dolžni, v politiko se vtikati in poučevati. Današnje nasprptje politike z božjimi zapovedmi je sramota za nas ljudi."
(Iz deželnega šolskega ifreta.) Imenovan je g. J. Likar, učitelj v Št. Jurju pri Izlakah, voditeljem jednorazrednice na barju pri Ljubljani; pod-učiteljica gdč. Hedviga Šare v Vojniku na Štajerskem je stalno nameščena v Moravčah.
(Dvojna mera.) Tržaška „Ediuost" piše v zadnji številki pod naslovom .Slovanska duhovščina in Lahoni": „Dan na dan prinašata tržaški .Indipendente" in „Piccolo" male dopise iz sosedne Istre, v kojih kar kipi strupenosti in zbadljivosti zoper čč. duhovnike v Istri, koje ti zlikovci sg^pote in z blatom ometavajo ter si izmišljujejo dejanja, da ščuvajo istrsko lahonsko zverjajdfjH^i ;|ejpfh#žjim služabnikom. Osobito „L' Iudipeniieflte" pisari kaj sirupeno proti slovanski duhovščini, (.nj»zivajoč jo „preti eranzi, agitatori panslavisti" itd. /ljudi cerkev ni temu lahonskemu volku sveta in ji nečuveno brezsramnostjo se zadira v duhovščino, ,^%ko z Ie^e svari svoje vernike, da se branijo fjfcugritoJMh liberalcev tuje narodnosti, kateri našim Ij,i»le,m obečajo vsakovrstne dobrote ob času volitev, iska^er . so pa izvoljeni, zadirajo se v iste verske in A&r^tfcie pravice Slovanov itd." — Mutatis mutauriis zijajo te besede tudi o slovenskih liberalcih. 'C&ftjjeTlnjihova glasila, gospoda pri „Edinosti", ia prepri&di se bodete, da „lahonski zlikovci" ne pišejo grše o duhovnikih, kakor naši radikalci, in mej njimi ljudje, ki so slabo znani v slovenskem svetu in neso vredni marsikateremu duhovniku odvezati jermenov. In če bode kedaj tužna Istra oprostila se lahonske more z duhovniško pomočjo, potem bodete tudi slovansko duhovščino v Istri sramotili z „brezdomovinci". To je ravno ona konfuzna mladoslovenska politika, ki je kriva uaših žalostnih razmer.
(Preizkušnje učne usposobljenosti.) Kakor smo že naznanili, prično se prihodnje preizkušnje učne i usposobljenosti za občne ljudske in meščanske šole i due 9. novembra. Oglasilo se je že 42 kandidatov ) in kandidatinj.
(Prodaja.) Poveljništvo tukajšnjega pešpolka j št. 17 naznanja, da se bode v četrtek 29. t. m. ob j 10. uri dopoldne na konjskem semnju prodal izvež-| ban konj za ježo.
(Iz Trebnjega) se nam poroča: Danes dn£ I 24. t. m. se je pri nas pričel sv. misijon; vodijo i pa oo. lazaristi.
. (Šentjakobska posojilniea v Hežu na Koroikem)
imela je dne 20. septembra t. 1. svoj XIX. občni
zbor. G. tajnik Andrej A p len poročal je natanko
0	društvenem gibanju XIX. upravnega leta od dne 1. septembra 1890. do 1. septembra 1891. 1. Temeljito sestavljenemu poročilu povzamemo, da je posojilnica tudi letos napravila lep korak najprej, kajti skupno njeno premoženje poskočilo je od 171.699 gl. 9 kr. na 188.566 gl. 7 kr. t. j. pomnožilo se je za 16.866 gl. 98 kr. — Denarni promet kaže; prejemkov 166.501 gl. 6 kr, in sicer se je vplačalo vložin 14.158 gl. 95 kr., hranilnih vlog nadoložin 23.258 gl. 78 kr. Dolžnih pisem se je vrnilo 2308 gl. 50 kr. menjic 114.784 gl ; obrestij od posojil je bilo 8820 gl. 20 kr., gotovine, vstopnine itd. 3170 gl. 63 kr. Izdatkov je bilo
1	64.048 gl. 62 kr., iu sicer se je dalo posojil na menice 119.069 gl., na dolžna pisma 12.176 gl. 21 kr. Vložin se je vzdignilo 6884 gl. 43 kr., hranilnih vlog 15.777 gl. 62 kr. Obrestij se je izplačalo 5162 gl. 80 kr., v drugi zavod naložilo 3242 gl. 84 kr. UradDi stroški znašali so 1735 gl. 72 kr. Gotovine je ostalo koncem leta 2452 gl. 44 kr. — Konto izgube in dobička izkazuje vkupe 9489 gl. 82 kr. — Čistega dobička je bilo 170 gl. 93 kr. — Bilanca kaže vkupe 188.566 gl. 07 kr., in sicer aktiva: posojila ua menice 111.425 gl. vknjižena dolžna pisma 67.S88 gl. 63 kr., pri drugih zavodih naloženih 6800 gl., gotovine koncem leta 2452 gl. 44 kr.. Pasiva: društvene vloge udov 80.534 gl. 85 kr., pripadajoče obresti 3629 gld. 21 kr., hranilnih vlog 91.031 gl. 5 kr., pripadajoče obresti hranilnih vlog 3372 gl. 21 kr., drugo 9417 gl., predplačane obresti 581 gld. 75 kr. — Pri občuem zbor določilo se je tudi za vložine 5%, na hranilne vloge 4°/0 obresti. — Cisti dobiček v znesku 170 gl. 93 kr. pride v matico. — Od začetka posojilnice do konca leta pristopilo je udov vseh vkupe 1939, izstopilo 578, tako da konec leta ostane 1361 društvenikov.	—rn—
Teie&rami.
Dunaj, 27. oktobra. Zjutranji buletin o nadvojvodinji Margareti: Pri primerno mirni noči proti jutru kratko spanje s potom, vročina malo manjša, žila še hitra. — Vojvoda Albreht virtemberški se je pripeljal naznanit kraljevi nastop; na kolodvoru so ga sprejeli nadvojvoda Albreht in načelniki oblastev; jutri odpotuje v Peterburg. — Vnanji minister Kalnoky je od podmaršala povišan za generala konjiče.
Dunaj, 27. oktobra. Minister Welsers-heimb jo odgovoril na interpelacijo Hauckovo o nadčloveškem mučenju 4. brambovskega bataljona, da je bilo po izreku moštva stanje prav povoljno. Minister dokazuje, da-se skrbi prav primerno za moštvo, ki se lahko pritoži in prosi; predstojniki pa blagohotno preiskujejo pritožbo v okviru vojaških naprav.
Zader, 26. oktobra. Cesar je podaril za poškodovane občine na otokih Braču in livarn 9000 gld.
Milan, 26. oktobra. Govori se, da se bode italijanski kraljevič zaročil s hčerjo ruskega carja.
Pariz, 26. oktobra. Povodnji na južnem Francoskem naraščajo.
Piccoli-jeva tinktura za želodec iš
je mehko, toda ob enem uplivno, delovanje pre-vnih orsanov vreiaiočn svndst.vo. ki kreni želodn«
je mehko, toda ob enem uplivno, delovanje pre-bavnih orsanov vrejajoče sredstvo, ki krepi želodec, kakor tudi pospešuje telesno odpretje. — Ona "SIS ,n w-	(300—219) "^436
j&jr steklenici 10 kr.

Tujfci.
25. oktobra.
Pri Maliču: Graf, Oser, Vatter, trgovci; Pick, potovalec, z Dunaja. — Kavol, trgovec, iz Maribora. — Belsek in Dindelspiel, trgovca; Cora, poštni komisar, iz Trsta. — pl. Tuner, nadinžencr, s soprogo, iz Ljubna. — Hilbensen, nadporočnik, iz Trbiža. — Rhonsweter, zasebnica, iz Rateč. — Hoglauer iz Celja. — Pasquali iz Gradca. — Ivana Mayer, trgovčeva soproga, z Vrhnike. — Rom, trgovec, iz Kočevja.
Pri Sto-n/i: Vitez Kail, fml.; Soukup, Saun, Bruck, Pekarek, Riewel, Reiss, z Dunaja. — Suchsland iz Ptuja. — Lander, nadporočnik, iz Gorice. — Hudowernig, notar, s soprogo, s Kranjske Gore. — Scharf iz Prage. — Roblek iz Žalca. — Paa iz Idrije. — Fenzl, posestnik pivovarne, iz Vidna. — Verile, trgovec, iz Trsta. — Trautner, trgovec, iz Inomosta. — Schiessl, trgovec, iz Monakovega. — Neuberger, trgoveo, iz Brna.
Pri avstrijskem caru: Hausbrandt iz Trsta. — Dragarin z Vrhnike.
Pri bavarskem dvoru: Jakac, učitelj, iz Laničeva. — Unterberger iz Spitala. — Pabec iz Zagreba. — Helvasen, nadporočnik, iz Trbiža.
Umrli »<u>:
V b olnišnici:
23.	oktobra. Helena Malnar, delavčeva žena, 66 let, ostarelost.
24.	oktobra. Marija Cigoj, gostija, 55 let, rak v želodcu.
Vremensko sporočilo.
a <3	Cas	Stanje		Veter	Vreme	2 >-•3 3 a «- "S •g« S S g
opazovanja		zrnkomera t mm	toplomera po Celziju			
26	7. u. zjut. 2. u. po{). 9. u. zvee.	731.2 730 1 7322	12 2 180 114	brezv. si. vzh. f)	oblačno del. jasno jasno	0-50 dež
Srednja temperatura 13 9°, za 4'8° nad normalom.
v veliki izberi pri	(4—3j
M. PODKRAJŠEK,
Špitalske ulico, Lj u bljuu a.
Organist in kapelnik
išče službe
v kakem večjem kraju, kjer ie že kaj godbe ali bi jo radi napravili. Poučevati bi mogel ua godalih iu rogu in voditi figuralno iu koralno petie. če ni godbe, sprejme poleg orgljauja tudi kako drugo primerno opravilo. — Ponudbe naj se poMljajo vred-
ništvu tega lista.	(1444) 2-1
\
Šolske sestre v Ilepiijah
iščejo
č. g. duhovnika
za cerkvico presv. Srca Jezusovega.
Več pove predstojnica šolskih sester v Mariboru.	(U38) 3-2
Mladeniča, kateri je vsaj nižje šole končal in je sicer krepkega života, sprejmem takoj v mojo prodajalnico z mešanim blagom.
(1436) 3-3
Avg*. Dolenc
v Ajdovščini na Goriškem.
Andr. Druškovič,
trgovec z železnino v LJUBLJAM, Mestni trg št. 10.
Na zahtevo pošlje obrazce in ilnstrovane cenike franko.
x i rtirx x xx x x x i x x x x
Živinski somenj
v Višnji Cnori
bode zopet
prihodnji ponedeljek dne 2. novembra.
Mestno županstvo v Višnji Gori,
dne 26. oktobra 1891. (1443) 2-1	Ant. Stepic, župan.
I > n li a j s k a bor
M.
Dne 27. oktobra.
Papirna renta 5%, 16% davka ....	91 gld.
Srebrna renta o%, 16% davka ....	91	„
Zlata renta 4%, davka prosta.....10S	„
Papirna renta 5%, davka prosta ....	101	„
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	1003	„
Kred tne akcije. 160 gld................275	„
London, 10 funtov stri........117	,
Napoleondor (20 fr.)................9	„
Cesarski cekini ....................5	„
Nemških mark 100 ....... . .	57	„
40 kr.
15 ., 90 „ 70 „
75 ., 35 .. 32\s„ 59 „ 70 „
Dne 26. oktobra.
Ogerska zlata renta 4%.......103 gld.
Ogerska papirna renta 5%......100
državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	134
n°/0 dižavne srečko 1. 1860.. 100 gld. . .	145
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....181
Zastavna pisma av8tr.osr.zem. kred. banke 4%	96
Zastavna pisma „ „ „ „ „ 41/a<fr	100
Kreditne srečke, 100 gld.......184
St. Genois srečke, 40 gld.......61
85 kr. 85 „ 50 „ 76 „ 50 „ 25 „
H
25 „
Ljubljanske srečke, 20 gld..............20	gld.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	16	„
Rudolfore srečke, 10 gld.......19	„
Salmove srečke, 40 gld........59	.
Windischgraezove srečke, 20 gld..........48	.
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	146	„
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st, v.	2815	„
Akcije južne železnice, 200 g!d. sr. . . .	92	„
Papirni rubelj . . ...............1	„
Laških lir 100 ....................45	„
50 kr.
80 „ 50 „
75 „ 23V„, 50 „
imenjarnična delniška družba na Dunaju,
I., Wollzeile štev. 10.
Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize. Razna naročilu IzvrSč se najtočneje.
Za nalaganje glavnic priporočamo : 4% gališke propinacijske zadolžnice. 4'"!o zastavna pisma peStanske ogerske komer-
cijonalne banke. 4'/a% komunalne obveznice ogerske hipotečno banke z 10 > premijo.
Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene.
50.000 goldinarjev
se dobi z jedno
promeso zemljiško—kreditnih srečk
il l'/i priti, in SO ltv. kolek. Žrebanje že B. novembra! '•iS