Gospodarske stvari. 0 petiotiziranjn. (Piše Eih. Dolenec. Konec.) B. Petiotiziranje s frišnimi tropinami, špiritom (alkobolom) in vodo. (Glej list 43. lansk. in 3. letošuj. leta.) Ta način se še nekoliko ložje vrši memo prvega, ker raztopljenje sladkorja (tega tukaj čisto nič treba ni) popolnoma odpade, in tudi ni potreba nalive toliko časa na tropinab pustiti. Prejdimo koj k opisu dela samega. Z grozdjem in doseženimi tropinami postopa se čisto tako, kakor pri prvem načinu, namesto sladkorja se pa doda drozgi pri prvcm nalivu toliko odstotkov že dovrsenega alkobola — špirita —, kolikor ga v bodočem vinu zabtevamo, manj 1 °/0, kajti tega nadoinesti v drozgi še nazoči sladkor; pri vseh sledečih nalivih pa na ta procent čisto nič paziti ni treba, kajti shidkor že prvi naliv dovolj izvleče. Ako torej hoČemo na primer vino z 12% alkohola, dodati nioramo pr- veinu nalivu 11% spirita, drugemu pa že 12, tretjemu ravno tako i. t. d. Tako pridobljena zmes se pusti pod ravno tistimi pogoji, koje smo pri prvcm petiotiziranju navedli, k večerau 4 dni pri miru. Več časa jo puščati bilo bi brezumno, kajti tukaj nima skoro kaj kipeti, ker se sladkor v drozgi skoro več ne šteje. Rekli smo namreč, da iraa kipenje sledeči uamen: 1. ono razkroji sladkor v alkobol ia ogleno kislino, 2. nastali alkoliol in nastala gorkota izlečeta vse okusne dele iz tropin. Pri tera nacinu nam za nastajanjc alkohola mar ui, saj ga dovršenega dodamo, iu kar se ekstrahiranja tiče, smemo tudi še zadovoljni biti, špirit stori svojo dolžnost, se ve, da nigdar ne v tisti meri kakor tam, kjer sc še le sam razvija, in kjer z nastalo gorkoto združen dela. Zatorej se pa pri tem načiuu petiotiziranja nikdar tako dobrega uspeba iiadjati ni kakor pa pri prvem, kajti prvo ali bnrno kipenje v pravem pomenu besede vendarlo izostane in vse daljno razvijanje ekstrakta do dovršenega vina godi se na račun druzega kipcnja, kateremu tudi tiho ali počasno kipenje pravimo, ker navadno več let traja, saj euo pa prav gotovo. Iz tega pa ni sklepati, da bi se tako doseženo viuo od uaega po prvem načinu že razločevalo kakor noč in dau, na to ni misliti, razloček je nepomenljiv. Zatorej tudi tega načina nikdar odsvetovali ne bodemo, marveč še ga priporočali, zlasd tam, kjer trp6 vinorejci veliko pomanjkanje vode, kakor na Krasu. Krasovci imajo tako malo vode — in sicer ne studenčnice, ampak kapnice — da jim večkrat se cel6 za pijačo zmanjka, kaj še le za petiotiziranje! Ako bi se voda sama na sebi v posodab ne usmradila — in osmrajena voda se ve da ni za rabo — bilo bi labko; uapolnili bi se namreč prazni sodje ob dežju in vode bilo bi dovolj. Ali temu ni tako; voda se kaj rada osmradi in potem še posodo pokvari. Dodajmo pa vodi špirita, in scer toliko, kolikor ga ima v vino priti, in ohranila se bode več let nepokvarjena, in tudi posoda se vč da, nikake škode trpeti ne more. Na kar pa pri tem petiotiziranju nikakor pozabiti ne smemo, je sledeče: Bog obvari navadni špirit, kakoršnega se po naših štacunah najde, jemati, kajti ta ni prečiščeu (rektificiran), ampak snndi po ,,fuseluu" kakor cap. Smrad po fuzelnu iztakne pa v vinu vsak še tako malo občutljivi nos, in takosno vino se ne bode moglo prodati. Za petiotiziranje se naj vzame p o p o 1noma sčiščeni (rektificirani) špirit. On je res drag, toraj stane ž njim napravljeno vino ravno tako visoko kakor ono s pomočjo sladkorja; to pa uič ne de, saj je vino za prodaj. S tem naj bode razprava o petiotiziianju končana. Zdaj bi moiali o petiotizirauju lastuo narodno gospodarsko innenje razodeti, kar pa cel6 opuščamo. Saj so vender Nemci, Francozi, Lahi itd. na tisoč in tisoč pol pro iu kontra spi- sali, in čemu? — Vsi skupaj niso svojega namena popolnoma dosegli, kajti petiotiziranje se je do dandenes in se bode v bodoče razSirjevalo, po postavah — zdrave špekulacije. In ako bodo tudi naši vinorejci modro špekulirali, to je, ako bodo vestno ravnali, ne moremo jim druzega kakor le dobre sreče vošiti. Štajarska kmetijska družba je imela 4. in 5. svečana svoj 49. občni zbor, kterega so se poverjeniki vseh podružnie kakor tudi večih drugih avstr. kmetijskih družeb vdeležili. — Prvi den zborovanja se je predložil proračun za leto 1873, iz kterega se vidi, da društvo nad 20.000 gld. dobodkov in blizo 19.000 stroškov ima. — Govorili so: prof. Wilhelm o poslednji razstavi mlekarskib pridelkov in o ravnanju pri pripravljanju masla, sira itd; Dr. Klingar o sredstvih zoper živinsko kugo, in se je sprejel jegov predlog, da naj odbor pri dotičnih oblastnijab na to dela, da se posebno na ogerski meji ob času kuge za prav ostro stražo skrbi. Ljutomerska podružnica še želi, da se naj ljudstvo o razločku med kugo in boleznijo na parkljih poduči. Sprejel se je Dr. Heilsbergov predlog, poprositi vlado in državni zbor, da skoro predloži iu dovoli železnico iz Dunaja skozi vsbodnjo Štajarsko na Hrvaško, in (železnico) iz Knittelfelda skozi Koroško, Štajersko v Zaprežič. Drugi dan je Hammer-Purgstal predložil med drugim tudi to, da naj deželni zbor vendar enkrat pregleda občinski red, posebuo kar zadeva razmere med gospodarji in družino; žl. Konrad pa, da na Stajarskem nikakor ni potrebno zlagati (arondirati) posestev po siloma. Oboji predlog se je sprejel. II koncu še Dr. Haffuer zastran sadjoreje stavi naalednje predloge,, kterim skupščina pritrdi: (1. podružnicam se naj priporoei, da storijo vse, kar zamore sadjorejo pospeševati; (2. naj se prosi deželni šolski svet za to skrbčti, da se bodo pripravniki zanaprej tudi sadjoreje ucili, da bodo učitelji na deželi drevesnice (za solo) zasajali in otroke v sadjoreji podučevali; in (3. da se prosi c. kr. namestnija in deželni odbor, da okrajnim in občinskim zastopom največo skrb za sadjorejo priporočata." — Na zadnje so bili podarovani za kmetijstvo zasluženi možje. Na slovenski strani so dobili: Jan. Hartner, oštir in posestnik v Poličanab, (za modro gospodarjeuje v vseb vrstab) in Drag. Valentinič, učitelj v Hrastniku (za sadjorejo in poduk v nji) sreberno svetinjo; Pavel Lasb a c h e r, posestnik v Stavensencih pri Radgoni (za viuo- in sadjorejo) in Andrej Voh v Remšniku (za sadjerejo) darilo v denarjih, vsak po 20 gl. v srebru. — Sreberne državne svetinje, ktere je ministerstvo lani družbi podarilo za učiteljc, ki imajo zasluge za sadjorejo in v ti vedi podučujejo, 80 dobili sledeči slov. učitelji: Mart. Dernjač v spodnji Polskavi, Job. Lapajne v Ljutomeru, Jak. Lopan v Vitanju, Rok Oiač v Ragatcu, Mat. Raisp pri sv. Jurju na Šavnici in Schopper v Radgoni. 0 tem, kako podružnice po Slovenskem ua narodni podlagi preustrojiti, da bi slovenskemu kmetu zares koristile, ni seveda niheer besede črhnil. Vse nase šole, vsa društva in deželue naprave so tako uravnane, kakor da Slovencev na Stajarskem ni.