118. ftvllkn.
V UiAUnm, v četrtek, 23. mula 1901
XL lCtO.
žahala vsak dan iwCer, izimši nedelje ln praznike, ter velja po potu prejeman za ..ah. ipik. dežele » «e leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, z. en mesec "HIl&IMmi pokanjem m dom za vse teto T K. zaTol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 It Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta II K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. - Za tal« delate toliko -reč, kolikor znaJa poštama. - Na na oči* ez is^dobn ^ošiljatve naročnine se ne ozira. — Za .»aaU. se pUčnje odpeterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h.če se Hska dvakrat In po 8h, če se tiska trikratni ^r^?'.'?**^' Rokopisi se ne vračajo. - Orrtntatoo ta .pravalatvo je v Knaflovih ulicah »t. 5. in sicer uredništvo v 1. nadstr, upravmštvo pa v pritličju. - Upravniitvu naj se blagovolijo poSiljaH naročnine, reklamacije, oaiamla, t. j. administrativne Stvari
Jfesecna priloga: ..Slovanski Tehnik*«.
"^.fsISfT* te!*fOB it- 34,
Klerlkalno-nemška zvezo.
V po vestni ci strankarskih bojev Ina Kranjskem bo današnji dati posebno začrtan. Danes je stopila v živ-jljenje zveza klerikalcev in Nemcev. Prvič, odkar stoji Ljubljana, so na vogalih nabiti lepaki s pozivom, naj nemški volilci glasujejo za klerikalnega kandidata, in prvič se je zgodilo, da so se Nemci gnetli na vseh voliščih kot podrepniki najostudnejše in najinfamnejše vseh klerikanih strauk. kar jih zemlja nosi.
Ta obrat v nemški stranki ni nikogar presenetil. Odkar je zatisnil oci dr. Adolf Schaffer, nima nemška stranka v vodstvu značaja, od tedaj je zmožna in sposobna za vse, in samo naravno je, da je zdaj padla celo tako globoko, da se je vdinjala tisti stranki, katero je do predlanskega leta sovražila in zaničevala.
V deželnem zboru se je začelo ljubkovanje med klerikalci in med Nemci. Susteršič je s svojimi sirovimi nad vse vehementnimi napadi Nemce ugnal v kozji rog. Insultiral jih je z vso njemu lastno brezobraznostjo. zaganjal seje vanje z vsem svojim zverinskim divjaHvom in jim tudi res vzel korajžo. Pod klop so zlezli samega strahu in ko je vlada posegla vmes, so hitro sklenili s klerikalci prijate'jstvo in šli roko v roki v boj za volilno reformo s tistimi, ki so jih malo mesecev poprej moralično klo-futali in poskušali tudi dejansko napadati.
Kar se je začelo v dež. zboru, to se je zdaj dopolnilo. Zveza siroko-ustnih „Losvonromovcev" in najfa-natičnejših klerikalcev je perfektna. Tu ni ničesar več tajiti in Bavijati, to stoji in je pribito. Izgovor, ki ga prijavljajo nemški listi, je prazen. Pošteni Nemci, ki imenujejo zvezo s klerikalci Schand und Schmach, imenujejo ta izgovor erbarmliche Feigheit. Zadeli so  pravo.   Le  ostudno figa-
moštvo more trditi, da so nastopili Nemci proti Hribarju, ker so v Ljubljani zatirani in pa v znak protesta zoper občinsko gospodarstvo. Nemci — zatirani; občinsko gospodarstvo — slabo — temu se morajo še krave smejati. Neumno je to izgovarjanje tudi zategadelj, ker je javna tajnost, da so se Nemci zvezali s klerikalci, ker so se ž njimi dogovorili tudiglede občine ljubljanske, ker so sklenili pakt, da bodo skupno poskusili dobiti v roke občinski svet in da dobe Nemci zato osem zastopnikov v občinskem odboru. To je resnica, vsak dru£ izgovor je res nerbarmliche Feigheit", kakor pravijo Nemci sami.
Kakor pa se nihče ne čudi, da je nemška stranka padla tako globoko, tako se tudi nihče ne čudi klerikalcem, da so se zvezali z Nemci. Pri klerikalcih je vse naprodaj, naj raje pa delajo kupčije s častjo in s koristmi slovenskega naroda. Dobrih 12 let so vpili zoper zvezo med slovenskimi liberalci in med nemškimi veleposestniki v deželnem zboru. Na vse načiDe so dokazovali, daje vsaka zveza z Nemci izdajstvo slovenskega naroda in največja politična nemoralnost. S patetično ogorčenostjo so tulili zoper narodno napredno stranko, da je prodala slovensko narodnost, da se je obesila Schweglu na frak, da je v službi vsenemškega gibanja in da postavlja stebre nemškemu mostu do Adrije. Susteršič je norel besnosti, kadar je slišal o zvezi na-prednjakov z veleposestniki! Krek je pretakal grenke solze in razobešal na vse planke svoje principe v dokaz, da je taka zveza nedopustna.
In zdaj so ti isti klerikalci sklenili popolno pravo zvezo z Nemci, vse drugačno, kakor je bila med naprednjaki in veleposestniki. Nemci niso nikdar šli v boj za napredno stranko, vzlic zvezi so vedno pri vsakih volitvah nasprotovali narodno napredni stranki.
rosam*«* Morilke po 10 k.
Tudi ko je pred Šestimi leti kandidiral dr. Tavčar, so Nemci postavili svojega kandidata in so šli z vso silo zanj v boj. Pri današnji volitvi se je prvič zgodilo, da so Nemci oficijalno nastopili za ki erikalnega kandi d ata. To je vidni dokaz, da je med njimi in med klerikalci vse drugačna zveza, kakor je bila med naprednjaki in med veleposestniki.
Klerikalci niso zatajili nobenega načela, ko so sklenili zvezo z Nemci, ker sploh nimajo drugega načela kakor to, da nameni posvečujejo vsako sredstvo. Klerikalci so vedno pripravljeni sklept-ti zveze s komurkoli, samo če imajo od tega kaj dobička.
O nemški stranki smo časih imeli boljše mnenje. Izkazalo se je zdaj, da je bilo napačno. Tisti ljudje, ki so se časih kar kadili svobodomiselnosti in rjoveli nLos von Rcm-, so zlezli klerikalcem pod kute, opljuvali svoja načela in prodali svoje prepričanje, misleč, da bodo s pomočjo klerikalcev vendar oropali Ljubljano njenega slovenskega značaja.
Dobro je, da se je jasno in brez-dvom.no izkazala klerikalno-nemška zveza. Vsa slovenska javnost je videla ta skupni nastop klerikalcev in Nemcev in se bo tudi vedela po tem ravnati.
Ožje volitve v državni zbor.
Dunaj, 22. maja. Jutri se vrši po vsej Avstriji 1(39 ožjih volitev, in sicer na Nižjeavstrijskem 11 (od teh 6 na Dunaju), na Gornjeavstrijskem 5, Solnograškem 2, na češkem 80, na Moravskem -'K), v Šleziji 9, na Štajerskem 7, na Koroškem 5, na Kranjskem 1, Tirolskem 5, Goriškem 1, v Trstu 3, v Istri 3, Buko vini 4 in v Dalmaciji 3. Socijalni demokratje so pri tem prizadeti v 111 slučajih.
Praga, 22. maja. „času poroča, da bivši mladočeški poslanec Brez-novskv, ki ga je mladočeški klub izključil zaradi antisemitske gonje, a je nato prodrl pri volitvah kot samostojen kandidat, agitira sedaj za nemškega kandidata Richterja, ki pride z Mladočehom v Pragi v ožjo volitev.
Lvov, 22. maja. Daszvnski izjavlja v socijalnodemokratičnih časopisih, da pod nikakim pogojem ne sprejme nepoljskega mandata. Posebno ne reflektira na kateri Reselov mandat v Gradcu ali Mariboru. Pač pa bo kandidiral pri novi volitvi v Biali. Ako se mu tam ne posreči prodreti, napravi mu prostor posl. C in gr, ki ima poljski mandat v Šleziji.
Dunajski čehi bodo pri ožjih volitvah oddali prazne glasovnice, le v petem okraju bodo glasovali za soc. demokrata Forstnerja proti krščanskemu socijalistu Schnei-d e r j u.
Na Duna;u živeči zidarji in stavbni delavci iz Češke in Moravske, ki še ne bivajo na Dunaju eno leto, odpeljali so se skupno na stroške soc. demokratične stranke v domovino, da glasujejo pri ožjih volitvah za soc. demokratične kandidate.
Volitve v Galiciji.
Lvov, 22. maja. Za ožje volitve se je razvila po celi deželi nenavadno huda agitacija. Konzervativni Poljaki so izdali oklic, v katerem pravijo: „Proklet bodi vsak Poljak in celo njegovo potomstvo, ki bi glasoval za prekucuha in ateista. — V R u d k u so ponoči streljali z revolverji na hišo notarja, ki je nastopal za ljudsko stranko. Po pošti je dobil notar smrtno obsodbo. — V Strvju so bili krvavi spopadi med zionisti in demokrati. Poseči so morali vmes orožniki.
Konflikt med Hrvati in OgrK
Budimpešta, 22. maja. V „Pesti  Hirlapa  je  priobčil posl.
Upravnlihro telefon it" 85.
Supilo temeljit Članek o jezikovnem vprašanju na železnicah ter dokazuje, da je v političnem in praktičnem oziru pravica na strani Hrvatov. — List „Bolgaru piše, da se za Hrvate ni treba brigati. Hrvatje že sami vedo, kaj hočejo. Hrvatje so ženijalni učenci ogrske koal.cije, ki so jo tudi že prekosili.
Kriza v ogrski neodvisni stranki.
Budapešta, 22. maja. V neodvisni stranki se je zopet pričelo ruvanje proti predsedniku državnega zbora, Justhu. Justh se je namreč napram nekemu časnikarju pritožil, da je v neodvisni stranki zavladala reakcij on ama struja. Zaradi tega hoče v prihodnji seji neodvisne stranke posl. G a a 1 vprašati Justha, koga je imel v misli, ko je govoril o reakci-jonarni struji. Ako ne odgovori povoljno, izvajali bodo užaljeni člani posledice.
Dogodki na Ruskem.
Petrograd, 22. maja. V Czen-stohavu so bili trije policijski straž-mestri na ulici napadeni. Dva so napadalci ustrelili, tretji pa je pobegnil. V Pijasecnu sta dva mladeniča ustrelila orožniškega stražmeštra Gon-čarova, ko ju je hotel aretirati.
Varšava, 22. maja. V kaznil-nični kapeli so se po maši spuntali kaznenci ter napadli dva paznika. Paznika sta streljala, nakar so prihiteli vojaki, ki so ustrelili tri kaz-nence.
Odesa, 22. maja. V Rigi je pri belem dnevu pet revoluoijonarjev ustavilo iz ladje izstopivšega bankirja Beckmanna in švedskega kapetana Grawerja. Nastavili so jima revolverje na prsi ter ju oropali. Ker so hoteli ostali potniki s parnika iti napadenima na pomoč, začeli so roparji streljati na ladjo ter ranili več oseb.
1
ob enem premeten politik. Izprevide je, da bi se piratstvo moglo vzdržati in razviti, samo če spravi Turke in Benečane zopet v nasprotje in Če mogoče ju zaplete v vojno. Začel je razglašati, da napada Turke z dovoljenjem in po naročilu beneške republike ter je po vseh krajih, kamor je prišel, kazal pisma s podpisi in pečati, ki so to dokazovali. Tudi je poskrbel, da je bilo v Senju na glavnem trgu oblastveno razglašeno, da so Benečani dovolili piratom, napadati in pleniti turške ladje. Na ta način je dosegel, da so piratje sami v to verjeli. Pa tudi z dejanji je to Juriša skušal dokazati Turkom. Napadel je s 500 pirati Skradin pri Šibeniku. Pobil je vse, kar se mu je postavilo v bran, napravil ogromen plen in mesto užgal. Ker je prišel Čez Šibenik in tudi tja odšel, so verjeli, da so bili Šibenčani ž njim v zvezi in njihova jeza se je obrnila napram Benečanom, katerim je Šibenik pripadal.
Uspehi, ki so jih dosezali piratje, so privabili zopet mnogo novih ljudi v njihove vrste. Piratska armada se je hitro množila in divjala je vse huje. Ženske so si pridobivali z ropom in sicer so ugrabljali najraje bogata dekleta. (Dalje prih.)
LISTEK.
Strahovale! dveh kron.
Zgodovinska povest. (Dalje.)
Tudi med pogajanji zaradi poravnave med Benečani in med pirati ni bilo miru. Benečani so napadali in uničevali pirate kjer so mogli in piratje so jim to vračali z isto neusmiljenostjo. Tako so Benečani napadli Ledenice. Trdnjavico so piratje ubranili, mesto pa so beneški vojaki popolnoma porušili.
Benečani so uvideli, da sami niso kos piratom. Bali so se, da naskočijo piratje same Benetke in zato so sklenili zvezo s Tarki v namen, da z združenimi močmi uničijo piratstvo. Sedaj so ti boji postali nevarni cesarju, kajti Turki in Benečani go se hoteli polastiti hrvaškega ozem-Jja. Juri Lenkovič in Danijel Barbo, & sta zapovedovala v Vojaški krajini, sta bila v veliki zadregi. Benečani so začeli z velikimi silami napadati piratske naselbine. Obdolžili so Danijela Barba, da prejema od piratov del plena, da jih podpira, in so vsled tega napadli njegovo posestvo Belaj v Istri ter mesto oplenili in razdjali.
Tedaj je nadvojvoda Ferdinand ukazal Lenkoviču, naj napravi v Senju red in mir. Lenkovič je odstranil iz mesta vse pirate, ki niso bili domačini in jih je naselil okrog raznih trdnjavic, do čim je v Senju nastanil nemške vojake. Toda nezaupnost Benečanov proti Lenkoviču in Barbu je bila tako velika, da je imenoval nadvojvoda Ferdinand posebnega komisarja za Senj. Ta komisar je bil Josip Rabato, vicedom kranjski, ki je prišel kmalu v tako nasprotje s pirati, da so sklenili ga umoriti.
Rabato je dal obesiti vse piratske poglavarje in je odpravil iz Senja vse tujce. Tudi je prepovedal Sen-janom iti z oboroženimi ladjami na morje in jim s tem onemogočil, napadati beneške ladje. Beneški admiral Pas<jualigo je poslal celo svojega tajnika v Senj, da je vplival na Rabato, in začelo se je jkruto preganjanje piratov. Najprej sta bila obsojena na smrt piratska poglavarja Martin knez Posedarski in vojvoda ledeniški Marko Margetič. Obglavili so ju in obesili na vrata trdnjave, Padlo je pa še več drugih glav. Celo senjskemu škofu, ki je bil velik prijatelj Benečanov, je bilo tega krutega postopanja preveč, stotnik senjskih uskokov, Danijel Barbo,  pa se je
Rabatu krepko uprl in nadvojvodu Ferdinandu natočil Čistega vina. Toda Rabato, ki je bil brez dvoma podkupljen od Benečanov, je osebno pohitel na dvor v Gradec in je nadvojvodo novic spravil na svojo stran.
Rabato se je vrnil v Senj, a njegovo divjanje proti piratom je pro-vzročilo revolucijo. Dne 31. decembra 1601. leta so se piratje dvignili proti Rabatu. Po hudem boju so zavzeli senjsko trdnjavo in poklali vse nemške vojake. Rabato so ujeli. Trpinčili so ga in mu odsekali glavo, ki so jo izložili v oknu nad glavnimi vratmi senjske trdnjave. Truplo Rabatovo so prenesli v cerkev. Senjske žene so šle v cerkev maščevat svoje sorodnike, ki jih je bil Rabato dal pomoriti. Lotile so se trupla sovraženega Rabata in ž njim storile vsakovrstne sramote.
Naslednik generala Rabata je bil tržaški Slovenec Danijel Frankol. čim je prišel v Senj, je dal obesiti pirata Vujioo Vidašiča, ki je prvi ustrelil na Rabata, ostalim krivcem pa je prizanesel. To postopanje je dalo povod, da so se začeli vračati v Senj ubegli piratje in tudi tisti uskoki, ki sta jih Lenkovič in Rabato šiloma naselila v drugih krajih. Zaradi pomanjkanja živil v Senju se je kmalu
zopet začelo piratstvo. Ljudje so pač morali kako živeti in ker z delom niso mogli ničesar zaslužiti, so vnovič postali razbojniki in plenili v družbi s prebivalci istrskih otokov beneške ladje. Napadli so najprej beneško trdnjavo Plomin in jo oropali potem pa tudi druge kraje. Benečani so se strahovito maščevali, opustošili so na otoku Čresu več vasi in pobili vse moške.
Ker Frankol ni tako postopal proti piratom, kakor so zahtevali Benečani, so se ti vnovič pritožili pri nadvojvodi. Ta je zdaj poslal v Senj generala Vida pl. Kisla, graščaka na Fužinah pri Ljubljani, z naročilom, naj preišče, kaj se je zgodilo in naj piratom vzame plen. Kisi pa je piratom pustil plen in je sporočil v Gradec, da ni mogel ničesar dognati.
Zdaj so piratje z novim pogumom začeli ropati. Zdaj so napadli turške, zdaj benečanske kraje, oplenili zdaj benečanske, zdaj turške ladje. Divjali so grozovito, bili pravi strano valci obeh teh mogočnih držav. Seveda tudi Benečani niso rok križem držali, marveč storili vse, kar so mogli, da bi piratstvo zatrli. Pa vse je bilo zaman.
V teh bojih je vodil pirate Nikolaj J ariša, smel in drzen človek in
resnostjo pripravlja in nadejati se je že sedaj, da bo cela stvar jako impozantna. Kakor se sliši od jako zanesljive strani, izbralo se je pri zadnji Beji .Lovora" nedeljo dne 7 julija t, 1. \ot izletni dan. Mi opatijsko-voloski Slovenci si pač za sedaj ne želimo drugega, kakor da bi bil dne 03 maja izbran župan Ivan Hribar za državnega poslanca in da bi se brzo približal dan 7. julija, ko bomo imeli zopet čast nekoliko uric prebili med našimi naprednimi ljubljanskimi someščani, in kličemo že sedaj : Na svidenje krasna narodnonapredna bela Ljubljana!
— Odličen gost. Danes je obiskal naše uredništvo od'ični angleški publicist V Hussev - Walch, ki je prepotoval v proučevanje političnih konstelaeij Nemčijo, Češko, Galicijo, Ogrsko itd.
— Družba sv. Cirila in Metoda ?e priporoča cenjenim naročnikom knjig iz zapuščine rajnega dekana Vesela, naj ne pošiljajo plačila ob enem z naročitvijo, ker je mnogo knjig že razprodanih. Naj preje naro-čitev in, ko kdo knjige prejme, plačilo.
— Lep  Kristusov namestnik
je kaplan Janez Dežman v Preserji. Dne 21. t. m. nas je bila zbrana večja družba naprednih mož v gostilni pri Petelinu v Kamniku. Bili smo veseli in mirni ter smo se o marsičem pogovarjali. Kar pridrvi okoli 7. ure zvečer v gostilno kaplan, kakor bi bil obseden ali pa ušel iz norišnice ah iz Pasteurjevega zavoda, pride k mizi, kjer smo sedeli, ter začne po njej razbijati z roko in palico in vpije, da se nikogar ne boji, rekoč: rJaz sem Gorenjec." Skakalo je je to popče kvišku, kakor bi ga privzdigoval sam vrag in smo res mislili, da ga bo kar zvilo. Spravil se je potem nad tuk. nadučitelja, ta mu jih pa ni ostal dolžan. Slišal je take od njega in navzočih, da jih bo pomislil. Prišel je z namenom, da bi se pretepal, pa si ni hotel nihče umazati rok nad zbesnelim popom. Zunaj je imel polno ljudi, ki so menda čakali na dano znamenje, kdaj naj se začne pretep. Vsi navzoči so obsojali tako sirovost in rekli, da še niso doživeli kaj takega. Res najsurovejša baraba bi se ne mogla tako obnašati. Kakšen je ta kaplan, naj še povemo, da ne pusti v miru niti nadučiteljeve žene niti njegovih otrok na cesti. Lemenat vzgaja res plemenite ljudi! Tebi kaplane pa povemo, kadar boš še napadal mirne ljudi, ti bomo posvetili, da boš pomnil. Več ni vredno se baviti s tako osebo. Škof pa je lahko ponosen na takega delavca v vinogradu Gospodovem. Pisec tega dopisa je pa Korbar, narodno napredni nadučitelj, tudi Gorenjec iz Vel. Mengša doma, Manceljnov Gustelj, katerega vsi Čr-nuhi ne bodete ugnali v kozji rog, če si vse parklje polomite. Začeli ste, on bo pa krepko odbijal. — Preserje, dne 23. maja 1907. — Avgust Korbar.
— Pretep. Delavca Andrej Vidergar in Mihael Fležar iz Gor. Kašlja sta se 17. t. m. na poti iz Ljubljane domov prepirala in pretepala. Ko sta prišla domov, se je pretep razvil znova, in v njem je Vidergar Fiežarja s tolkaČem tako adaril čez glavo, da se je ves krvav in nezavesten zgrudil in da so ga morali prepeljati v bolnišnico, Vider -garja pa so izročili sodišču.
— Porotno sodišče v Novem
mestu- Za prihodnje zasedanje so izžrebani kot glavni porotniki: Vovk Fran v Brezjah, Vukšinič Jože v Metliki, Panjan Peter v Dragonji vasi, Zupane Jože v Toplicah, Perz Fr. v Lienfeldu. Honigman Matija v Tiefentalu, Si m o nič Matija v Mihelji vasi, Ver t in Mate v Dobiču, Javornik Jože v Žalni, No vos el c Fr. v Št. Jerneju, Vukšinič Martin v Boldražu, Šlajpah Karel v ob. Lovrencu, Pire Andrej v Ravni, H u č Fr. na Ponikvi, Knez Fr. v Št. Rupertu, Hrastnik Alojzij na Raki, K o dri č Josip v Krški vasi, Majcen Anton v Mokronogu, Tschinkel Matija v Lichtenbachu, PetriČ Ivan v Tuševem dola, [lc Fr. v Gorenji vasi, Jonke Ivan v Zgornjem Mozlju, Nem a nič Ivan v Sveržaku, Globočnik Ivan v Dobrovi, Fux Emanuel v Metliki, Zhu-b e r Pavel v Soteski, Klemen Fr. v Črmošnjicah, Lovšin Fr. v Sušju, Bajuk Anton v Božakovem, Mi-klič Jože v Ornuški vasi, Poljane c Anton v Gabrovčem, S c h 1 e i -mer Adolf v Kočevju, Petek Ivan v Ribnici, R amper t Fr. v Krškem, R a j mer Anton v Metliki in Novak Ivan v Gor. Radoljah. Namestniki so: Anton p 1. Poli v Novem mestu, Mi rtič Fr. v Selu, Hočevar Anton, Perko Fr., Pauser Adolf, M ramor Miha, Ferlič Ivan v Novem mestu, Kovačič Anton v Hribu, Sašek Josip v Ratežu.
— Zopet otrok zažgali Kakor
smo že poročali, je nastal 16. t. m. na Krki pri Novem mestu ogenj. Uničil je dva hiši in 16 gospodarskih poslopij. Škode je 20.000 K, zavaro-
valnine pa le 8200 K. Zažgal je 6-letni sin Antona Jermana.
— Obesil se je 641etni slaboumni prevžitkar Jakob Turk iz Velike Brusnice.
— Poiar. V Bregu pri Kranju je pogorel pod, čebeljnak in streha hiše posestnika Mihaela Porente. Škode je 6000 K, zavarovalnine pa 1800 K. Zažgala je Tletna domača hči.
— Obrtna nadaljevalna šola
se ustanovi v Kropi, za kar je že skrajni čas.
— Iz kranjske Sibirijo se nam
piše: majnik je minul in ta dan je jasno dokazal, da se je tudi v Kranjski Sibiriji, v Ratečah, jelo daniti in da tudi todi zašije skoraj veliki dan, ko se naš kmet otrese klerikalnih predsodkov, otrese klerikalnegajar-m a in jame svobodno misliti in svobodno hoditi po svobodni poti. Sedanje državnozborske volitve so jasno pokazale, da se tudi Ratečani več ne dajo komandirati) od klerikalne gospode bodisi v Ljubljani ali pa v Kranjski gori. Prosto hoče voliti naš kmet — in ne več na komando — prosto si izbrati svoje može, ki naj ga zastopajo v državnem zboru po načelu: kmeta zastopaj kmet. Ali nekaterim to ni prav, da se zaveda naš kmet, posebno ne kaplanu Vinku če-bašku iz Kranjske gore. Nedeljo pred volitvijo nas je posetil ta mož in sklical shod k „staremu županu, ter ondi obdelaval našega kmeta na vse mogoče in nemogoče načine, katere si je uztuhtala njegova brihtna glava. Kar je kvasil kaplan na tem „shoduu, presega že vse meje. Po paroli dr. ŠusterŠiča je tudi kaplan privlekel za lase na dan francoske razmere in nevarnost vere, ako volijo g. čopa; pravil jim je nadalje, če volijo nasprotno izvolijo si sovražnike vere — in tudi v Avstriji zaprejo cerkve kakor so jih na Francoskem (O gospodine kaplane, kaj si oni vsega ne domišljujejo!) Dalje je povedal, da bi tudi v kranjski gori sklical shod, ali ondi ga več ne ubogajo, zato prihaja v Rateče. — In ta opazka brihtnega kaplana je vzbudila mnoge pomisleke: v Kranjski gori si kaplan ne upa sklicati shoda ker ve, da mu kmetje ne idejo na limanice, ali Ratečane smatra še bolj za zaostale ljudi. Tako so govorili ljudje ko so odhajali od shoda. — Svoj shod je zaključil kaplan z mogočnim apelom, naj vsi volijo Pogačnika — in je odšel. In ko je kaplan sedal na svoj voz, je nekemu odgovoril na vprašanje, kje je bil: Tu v Ratečah sem tem „čurijem" nekaj govoril o volitvah." Tako misli kranjskogorski kaplan o RateČanih. V obraz se jim liže, ali za njihovim hrbti jih pita s priimkom „čurije". Shod ni bil bogve kako obiskan, dasi je kaplan razposlal svoje pristaše po hišah vabit kmete na shod. Šli so nekateri na shod — ali tudi ti izprevidijo, da ni vse zlato, kar jim nudijo klerikalni gospodje in tudi ti se otresejo klerikalnega jarma. — Kaj čuden patrijarh je ta kranjskogorski kaplan! Ko se je namreč na Gorenjskem vseoprek govorilo, da bo klerikalna stranka kandidirala dr. Kreka na Gorenjskem, je bil kranjskogorski kaplan med prvimi, ki se je javno bahal: „Dr. Krek mora biti izvoljen". — In zdaj je drl čez drn in strn za Pogačnikom . . . Značaj pa tak! Omenimo naj še eno cvetko kaplanovega shoda v Podkorenu, ki je jako značilna za naše duhovne pastirje. V Podkorenu se je namreč kaplan povspel do trditve da delavec prav lahko živi svojo petero-glavo družino s — 60 krajcarji na dan. Bog zna, kako srce ima ta gospod do trpina delavca Devet milijonov je dala drržava duhovnom — in zato se zdaj norčuje iz delavca — trpina. In milostni gospod škof pripravite prav hitro kako prav mastno farico — za kranjskogorskega kaplana ali pa ga kar brez konkursa povzdignite do dekana. Mož se je toliko trudil zadnje dni za „sveto" stvar, da še tudi zadnjo noč pred volitvami baje spati ni mogel, ker je moral po hišah volilnice popisovati. Reši ga, o gospod!
— Obrtna - nadaljevalna šola V Idriji sklene letošnje šolsko leto v nedeljo dne 26. t. m. Ta dan se v času od 9. —12. ure dopoldne razstavijo risarski izdelki obrtniških vajencev v telovadnici c kr. rud. ljudske šole javno na ogled.
— Slovenska posojilnica v Mariboru je dala na razpolago svojo gledališko dvorano brezplačno članom slovenskega gledališča iz Ljubljane pri njih predstavah v Mariboru. Predstave se vrše pod pokroviteljstvom „Slovanske čitalnice" in bralnega in pevskega društva „Maribor". T>ne 1. junija v soboto se igra drama „Elga" in v nedeljo 2. junija burka „Na letovišču". Predprodajo vstopnic je prevzela Cirilova tiskarna, Graške ulice, Maribor. Pevski zbor in glasbo v igri „Elge" vodi veščak gosp. Ivan Žemljic. Kakor se nam piše, je veliko zanimanje za te gledališke predstave posebno iz okolice. — V soboto, nedeljo in ponedeljek se vrše predstave v Celju.
— Prijeti Vlomilci. V bolnišnico v Slovenji Gradeo so pripeljali te dni lt> let nega Ivana Zupana is bližnjega Otišnega vrha, ker je imel hude opekline po životu, rokah in glavi. Sprva ni hotel povedati, kje jih je dobil, pozneje je pa priznal, da se mu je vnel v žepu ukradeni smodnik in da je vlomil a 421etnim hlapcem Mihaelom P ej er j em od Sv. Janeza pri Spod. Dravogradu in 19letnim hlapcem Maksom W en igo m iz Št. Petra pri Slov. Gradcu na raznih krajih v Spodnjem Dravogradu in okolici ter v Velikovcu. Pejerja in Weniga so že zaurli. Trojica je izvršila najbrž tudi vlom v slovensko posojilnico v Velikovcu.
— Nasilneža. Posestnika sina Gabrijel in Rudolf Čamlek iz Pod-kraja pri Velenju sta grozila rodbini Doberšek z ubojem, obmetavala Ko-renove s kamenjem in zahtevala, ko so se jima skrili v hišo, sina Mihaela, da ga zakoljeta, če ga pa takoj ne dobita, ga boste pri cerkvenem bia-goslovljenju zaklala čeprav v cerkvi. Obsojen je bil Gabrijel na 6, Rudolf čamlek pa na 4 mesece težke ječe.
— Menice je ponarejal. Franc
Kranj c, posestnik v Skednu pri Celju je ponaredil podpis posestnika Mihaela Zidauška kot poroka na treh menicah in sicer skupaj za 1580 K, ki jih je dobil pri posojilnici V Vojniku. Obsojen je bil pred celjskim sodiščem na 4 tedne ječe.
— Akademičao tekn. društvo
„Triglav" V OradCU priredi Gregorčičevo slavnost, ki se je morala meseca aprila preložiti vsled nepričakovanih ovir, na soboto dne 8. junija t. 1. Po pripravah in bogatem vspo-redu soditi, obeta biti ta prireditev ena najlepših, kar smo jih imeli letos v Gradcu.
— Nakup umetnine   Cesar je
kupil bronasto skupino „Trojka" aka-demičnega kiparja Friderika Gornika s Koroškega.
— Dan slave v Liburniji. Od
nepopisnega veselja hrvatsko-slovenske stranke nad tako sijajno zmago krutega našega sovražnika italijanske komore priredila so vsa Opatijsko-Voloska h rva tsko-slo venska društva v četrtek dne 16. maja zvečer izlet po morju ob liburnijski obali s prekrasnim parobrodom „Tatra.u Noč je bila lepa. Kresovi so goreli po vsi obali, ) a poedina mesta in vasi so bila krasno razsvetljena. Posebno so se pa odlikovala mesta Kastav. Volosko, Opatija, Veprinac, Lovran, MošČenice in Brseč. Topiči so grmeli, godbe so igrale, a po zraku so švigale prekrasne rakete na obali in na parobrodu. Manifestacija je bila krasna. Vsaj pa tudi ni Čuda. Hrvatsko-slovenski narod v Istri se je oddahnil s 14. majem t. 1. in vrgel raz sebe spone in verige ter se s tem oslo-bodil tisočletnega jarma in ga preložil na rame tistih, ki so ga do sedaj tlačili in davili.
— Lečiliščna glasba v Opatiji. To glasbo katere člani so sami Nemci, plača lečiliščna komisija menda samo zato, da širi nemško politiko v agitacijske svrhe dr. Cohna in pa da poedini člani te glasbe delajo ponoči s svojimi instrumenti komedije ob morju in po morju, da jih mora potem policija loviti in zapirati. Ali ne bi bil že skrajni čas, da se stopi v prvi vrsti predstojniku lečilišČa prof. Glaxu na prste in da se že enkrat pripravi do tega, da se ozira v našem lečilišču tudi na ogromno veČino nenemških gostov. Hrvatsko-slovenski odborniki lečiliščne komisije na noge!
— Obisk angleških žurnali-stov V Opatiji. Kakor smo zvedeli iz zanesljivega vira, obiskali bodo angleški žurnalisti na svojem potovanju tudi našo prekrasno Opatijo. Da bode sprejem in bivanje izletnikov med nami koliko lepši pripravlja se že sedaj vse mogoče, in so bila že vsa društva, izvzemši hrvatska, obveščena o prihodu angleških gostov. Prisiljeni smo na tem mestu vprašati predsedništvo zabavnega odseka v Opatiji, zakaj je izpustilo vedoma hrvatska društva, ko je med tem pozvalo vsa druga društva? Vseeno bomo znali pokazati tujcu, da smo gospodarji tu mi, a ne tistih par še pred malo časa raztrganih, bosih in lačnih Nemcev.
— Tujci v Opatiji, Opatijo je obiskalo od 1. septembra 1906 do 15. maja 1907 20.924 oseb. Od 9. maja do 15. maja 1907 prišlo jih je 437, a 15. maja je bilo v Opatiji nastanjenih 1912 oseb.
— Nagla smrt. V Trstu je zadela kap Katarino česnoveo, ki je bila mrtva v par trenutkih.
— Slovensko akad društvo „Slovenija" na Dunaju ima svoj II.
redni občni zbor dne 25. vel. travna t. 1. ob polu 8. uri v društvenih prostorih.
— C. kr. avstrijsko državne
železnice. Na progi Amstetten-Pon-tafel ležeče, dosedaj le za osebni promet in odpravo prtljage urejeno postajališče Bistrica-Pulst se je otvorilo z dnem 15. maja 190 7 za neomejeni promet z blagom.
— Tedenski Izkaz o zdravstvenem stanju mestne -občine ljubljanske od 5. do 11. maja 1907. Število novorojencev 16 (=221 %0), umrlih 29 (= 40-20 %0), med njimi jih je umrlo za j etiko 9, vsled nezgode 1, za različnimi boleznimi 19. Med njimi je bilo tujcev 9 (=31%), iz zavodov 14 (=48 2%). Za mfekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer za tifu-zom 1, za vratico 1, za egiptovsko očesno boleznijo 1, za ušenom 1, za mumpsom 2 osebi.
* NajnOVOJŠO novice. Donava je preplavila bregove. Posebno je v nevarnosti mesto Novi sad.
— Veliki gozdni požari razsajajo že dva dni v Ivalenu, Bro-dinu in Seletinu v Buko vini. Celi polk vojaštva neumorno gasi.
— Ponesrečena vojnaladja. Francoska vojna ladja „Chanzv" se je potopila pri Islandu. Moštvo se je rešilo.
— Nižjeavstrijski deželni zbor je sklican na dan 27. t. m.
— Za gubernatorja nemške Afrike je imenovan tajni lega-cijski svetnik Schuckmann. Dosedanji gubernator Lindequist je postal državni tajnik v koionijskem uradu.
— Rodbinska drama. V Ustju je tovarniški delavec Nietsche blizu pokopališča ustrelil svoja dva sedem in štiri leta stara otroka, nato pa sebe.
— Nesreča na železnici. Ne državnem kolodvoru na Dunaju je trčil stroj osebnega vlaka ob brzo-vlak. 18 oseb je bilo ranjenih.
— Angleški časnikarji so že prispeli na Dunaj. Potem potujejo preko Sovernika v Gradec, v Dalmacijo in Bosno. Na Dovratku pridejo na Bled in v Bohinj.
— čoln z 20 deklicami in ženami se je prevrnil pri srbski vasi Brežan na reki Moravi. Vseh 20 žensk je utonilo.
— Svojo čast je maščeval v Varšavi orožniški ritmojster Demi-janović, ki mu je 261etni tovarnar Boni novic odpeljal ženo. Presenetil je oba v hotelu ter ustrelil zapeljivca, ženo pa ranil.
Književnost.
— „Slovenski Trgovski Vest-
Bik" ima v 5. številki naslednjo vsebino : 1. Kondicijske združbe, karteli, ringi in trusti. 2. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko. 3. Važne izpremembe novega obrtnega reda. 4. O fakturi,  o. Iz trgovske prakse.
6. Slovensko trgovsko društvo v Celju.
7. Raznoterosti: Shod mokarjev. — Podraženje moke. — Trgovska akademija za deklice. — Obseg zavarovanja privatnih uslužbencev. — Slovenska trgovska šola v Trstu. — Veletrgovina z železnino „Merkuru g. Petra Majdiča v Celju — Prestana kazen ni vzrok odpusta. — Jubilej dunajske trg. akademije. — Osebna dohodnina službenih prejemkov. S.Dru-štvene vesti. 9. Oglasi.
Častiti gospodje uolilci!
Sijajno ste danes dokazali politično svojo zrelost
Vse mahinacije nasprotnikov: vsi obeti in vse grožnje, vsa sum-niČenja in vsa obrekovanja, vsa prigovarjanja in odgovarjanja — razbila so se ob kremenitili Vaših značajih in ob neomajljivem Vašem političnem prepričanju. V trdno sklenjenih falangah pognali ste v beg dvoje BOj/Škžuili armad.
Odločno ste odklonili prapor črnega nazadnjaštva, zvezanega z neznaČajnim nemŠkutarstvom, in navdušeno razvili trobojnico svobode in napredka.
Osvetlili ste si lice pred vsem Slovenstvom; osvetlili pred Slo-vanstvom; osvetlili pa tudi pred vsemi pr os veti j enimi drugorodci, ki se bore proti pogubnej nadvladi Črne internacij onale.
Hvala Vam, Čestiti gospodje volilci: hvala in slava! Ponosen sem Ha to, da bodem ravno jaz imel Čast zastopati Vas v državnem zboru.
Sprejmite pa tudi zagotovilo, da se ne izkažem nevrednega Vašega zaupanja, temveč, da bodem zvesto in vestno zastopal celokupne koristi našega naroda, koristi naše tako drage nam slovenske prvostolnice bele Ljubljane in pa koristi Vaše, gospodje volilci.
Se jedenkrat: hvala in slava Vam!
V Ljubljani, 23. maja 1907.
Ivan JCribar.
Sijajno zmaga! Hribar izvoljen!
Oddanih je bilo 5194 glasov, od teh sta dobila Hribar 3092 glasov, Kregar 2102 glasov.
Razmerje glasov pri posameznih komisijah je sledeče:
Komisija v I. državni gimnaziji:
Hribar    .       262 gasov, Kregar   .   .   168 ,
Komisija v realki:
Hribar    .   .   667 glasov, Kregar    .   .   353 „
Komisija v  Mestne m domu":
Hribar     .   .   332 glasov, Kregar    .   .   227 „
Komisija pri Sv. Jakobu:
Hribar    .   .   510 glasov. Kregar    .   . 328
Komisija na Ledini:
Htibar     .   .   597 glasov. Kregar    .   .   440 „
Komisija v Trnovem:
Hribar     .   .   366 glasov Kregar     .   .   245 „
Komisija v Vodmatu:
Hribar    .   .   202 glasov. Kregar    .       185 „
Komisija na Barju:
Hribar    .   .   156 glasov. Kregar    .   .   156 „
Za danes zvečer naznanjeni mirozov je deželni predsednik Schwarz prepovedal.
Telefonska in brzojavno poročilo
Celovec 23 maja Klerikalec dr. Pupovac je izvoljen.
Trst 23. maja Udeležba pri današnji ožji volitvi je majhna, ker so Lahi v smislu svojega sklepa izostali in volijo samo socijalni demokratje.
Dunaj 23. maja. Ožja volitev se vrši dosti mirno. Samo na nekaterih voliščih so se primerili mali konflikti. V Funfhausu so bli trije krščanski socialci grdo tepeni, Schneiderjev mandat je v veliki nevarnosti. Cehi so namreč sklenili, da bodo glasovali za so cialnega demokrata.
Praga 23. maja. Ožja volitev je nad vse burna. Narodni soci jalci so napeli vse sile, da bi strmoglavili dr. Fof ta in dr. He rolda. V največji nevarnosti sta dr. Kram a i* in prof Čelakov-sky.
Praga 23. maja Iz Banešova sa poroča, da je nadvojvoda Fran Ferdinand kar iz sebe, ker je od 33 njegovih uslužbencev 29 jih glasovalo za socijalne demokrate.
Ornovce 23. maja V mestu vlada nekako obsedno stanje. Vsa javna poslopja straži vojaštvo, vsa garnizija je pod zastavami, po vseh ulicah so razpostavljene pa trulje orožnikov in vojakov. Doslej se mir ni kalil, dasi je udeležba pri volitvi jako velika Li beralni kandidat ima upanje da zmaga
XM
Pred
loiirbnm kupica iro^aS-
£ujllllUIII   skega vrelca4
pospešuje tek in menjavanje snovi ker sili na ▼odo. ,S 17 r i a( ima ravno takšen pa močnejši vpliv.
Dobiva se pri firmah M. Kastner iu Peter Lassnik v Ljubljani.
7<jpruuija t&zn
*lo in nežno
\*ok>* mm ooVttod-
Zahvala.
Blag. gospod Franjo Tauses v Ljubljani je doposlal podpisanemu znatno vsoto za bralno in pevsko društvo „Ladja" v Devinu v nabavo društvene zastave. Vsoto je g. Tauses nabral v Ljubljani. Zato mu izreka podpisani iskreno zahvalo v imenu društva. Vsota je do uporabe plodonosno naložena.
Devin, 21. maja 1907.
Miroslav Pless.
Meteorolojlfoo poročilo.
Vlita* nad morjem 06-3   Srednji vračni tl*k 786 0 mm.
S	opazovanja	?tanje barometra V HtUt	5 o S ^ cx > a s«	Vetrovi	Nebo
21.	j 9. *v.	j 738 6	100	si. jug	jasno
22.	j 7. *	738 2	95	sr. 8vzh	jasno
»	p. pop.	737 0 i	19V	p. m.jzah.	pol. oblač.
	|9. ZT.	i 736 7	13 0	sr. jzah.	jasno
Ž3.	j7. zj.	. 736-«	133	brezvetrno	jasno
n	;2. pop.	j 736 1	21 1	moč. jzah.	jasno
Srednja predvčerajšnja in včerajšnja temperatura: 101° in 141°; norm.: 14*8° in 149! Padavina v 24 urah 3 1 mm in 0 0 mm.
Zahvala.
Za vse dokaze sočutja ob tako nenadni smrti mojega preljubljenega očeta, oz. očima, brata, svaka, tasta, bratranca in strica, gospoda
Alfonza Pellana
in za številno spremstvo ob pogrebu predragega umrlega ter za lepe vence se iz globin srca v lastnem in v imenu vseh sorodnikov zahvaljuje 1702
Horma Pellan.
V Ljubljani, 22. maja 1907.
Naprodaj je
IS št. 5(3 na Jezici
ob veliki cesti, pripravna za vsako'obrt. Več se poizve istotam.        ie9* l
izveiban v knjigovodstvu, malem konceptu ter nekoliko v strojepisju, išče Službe. Nastop takoj. 1699 l
Naslov pove  upravnistvo ,Slov. Naroda".
V najem se odda
prodajalna
s stanovanjem tik farne cerkve v Št. Vidu pri Zatični.
Več   pove   Ivan   Končina v Gorenji vasi pri Zatični.     1697 i
Mesnica
v dobrem prometnem kraju se zaradi smrti odda na račun.
Naslov pove iz prijaznosti upravu. „Slov. Naroda". 1692-1
(Chauffeur) izuČen ključavničar, Ljubljančan, ki je dalj Časa v Nemčiji delal v tvornicah za avtomobile, išče službe v LJubljani ali zunaj. 1695- i
Ponudbe na J. Novak, Berlin N. Borsigstrasse U A. III.
Za letouiščarje
se odda več
stanovanj
s 3 oziroma 4 gobami in kuhinjo v novi hiši ie s 1. junijem t L Ker
so prostori jako prostorni, zadostuje za vso družino 1 soba, kubinja in shramba. V hiši je tudi ledenica. Sprejemajo se
tudi samci, ki dobilo na zabte-vanje brano v hiši.
Več pove Kolone v Gorićanah pri Medvodah. i700:
izdajatelj in odgovorni urednik: Rast o PmtoilaaSek
Nalgotovejse in najboljše sredstvo proti želodčnim boleznim in motenju prebavl]an|a (e občeprlljubljena In znana
sol x« želodec
lekarnarja Jul. Schaumanna v Stockerau.
Dosedaj nedosežene v svojem točnem in zanesljivem učinku ; sUroizkušeno dietetično sredstvo za pospeševanje probavljanje. Odstranjuje takoj pre obilo želodčno kislino in je nepre segljiva v vzdrževanju in urejevanju dobre prebavljivosti.
Dobi se v vseh renomiranih lekarnah avstro-« grške monarhije. Cena 1 škatlje K 1*50. Pošilja ae po pošti, če se vzame najmanj 2 škatlji, >*20—11 proti povzetju.
Glavno skladišče: Deželna lekarna Julija Schaumanna, Stockerau prt Dunaju.
2 spretna
1685 2
sprejme takoj v trajno delo
P. Cassermann
krojač, Šelenburgove ulice.
Sprejme se tudi učenec.
Jšče se
gospodično
lepe vnanjo8ti za blagajničarko v kinematograf „Salon Edison" na Dunajski cesti nasproti kavarne Evropa. Služba je od 5 ure popoldne do 9. ure zvečer.
Oglasiti se je od 10.—12. ure dopoldne istotam. 1703 3
Ura z verižico
za samo K 2-—.
zaradi nakopa velike množine ur razpošilja šle-e\jska razpošUjalnica: prekrasno pozlačeno 36-urno preciznisko uro ankerico z lepo verižico za samo H. O*— kakor tudi 31etno garancijo. — Po povzetju razpošilja
Prnako-aletJjaka ruposUJevalnlca
F. WINDISCH v Krakovu TJ/38,
NB. Za neugajajoče denar nazaj. 1701
Selski dvorec
v Kokrici nad Kranjem, z 2 sobama, vežo, zaprto verando (za jedilno »obo), kuhinjo, jedilno shrambo, sobo za posle,  vse opravljeno, ae daje v
najem za 300 K za sezono.
Vprašanja na barona BaillOU v Šiški. 1696 1
Stavbna dela za zgradbo no* vega pokopališča v Mravljah
odda občina Zgornja Šiška konkurenčnim potom. Pouudbe s 5" kavcijo je vložiti
do  31. maja 1907
pri podpisanem uradu do 12. ure opoldau.
Načrti, pogoji in proračun so razgrnjeni na vpogled v občinski pisarni Zgornja Šiška štev. 36 vsak dan ob uradnih urah, dopoldne od 8. do 10 ure in popoldne od 2. do 3. ure. Vse delo je proračunjeno na 11.050 K, ter si občina pridrži pravico, oddati delo ponudniku ne glede na visokost ponudbe.
Županstvo občine Zgornja S ška
dne 23. maja 1907. 1704—1 Ivan Za kotnik, župan.
Velika trgovina
moških, ženskih in otroških čevljev
domaćega in tvorniškega izdelka
Kongresni trg št. 6
x Tamberninovl Hit«!.
Naročena dela se izvršujejo natančno po meri iz najboljšega usnja v elegantni obliki in po prav nizki ceni. It41—10
ATEJ OBLAK
čevljarski moster in trgovina s čevlji
„Deering"
pred TTsenciII
ROBERT & Co. Dunaj,
„Deering" največja specialna tvornica na svetu za žetvene stroje.
Novo! Novo!
„Ideal"
vseh lahkotekočih kosilnih strojev za travo in zelenjavo.
I Prednosti :lzalo lahko vlacenje. Najboljša snov. Enostavna konstrukcija. Priročno oskrbovanje.
Edini zastopnik: 1382-5
Fr. Stupica, Ljubljana.
Hišaingostilna
z gospodarskim poslopjem in zemlji ščem poleg cerkve sv. Boka v Dravljah št. 51, se da v najem ali pa tudi proda. 1682—2
Več pove lastnik istotam.
Prodajalna
z galanterijskim blagom, na jak« obiskani cesti v Ljubljani, se zaradi premembe stanu takoj odda. Cena za vse skupaj 2000 kron.
Več se izve v upravništvu „Slov. Naroda". 1679—2
Dvorski tr$ H. 3
god „Narodno kavarno".
Od 19. maja do 25. maja 1907:
lili.
Stavbni risar
izvežban v tej stroki, zmožen sloves ščine in nemščine, 80 takoj sprejm%.
Izve se v Knezovih ulicah ^ 235 v Spod. Siski. :. ,
Večje število
tesarjev
sprejema proti dobremu plačilu
Ivan Zakotnik, tesarski mojster. Dunajska cesta št. 40. I666-4I
Lepa prililio
za pekovsko obrt v fari, ki šteje 2000 duš, nasproti župne cerkve m Dolenjnkem v hiši, kjer je že trgovina z mi san,   blagom, 80 takoj Odda. Vet*
pove upravmštv> „Slov. Naroda".
Učenca
Z    sprejme g
tvrdka Rooss v Kranju
špecerija ter trgovina z deželnimi pridelki. I6M-1
Dvojo lepili
stanovanj
eno v Šubicevih ulicah št 5, III
nadstropje s 4 sobami in pritikhnami, drugo na Bleiweisovi cesti st. 20
L nadstropje s 3 sobami in pritikhnami se Odda za avgust. — Vpraša naj se pri Filipu SupanČiČU, mestnem stavbniku v Ljubljani, na Bieiweisovi cesti št. 18, pritlično. 1662- 3
Št. 21115.
1666—f
V s vrh o
oddaje vodovoda in stranišč za novo stavio me« višje deiilišlie šole v Ljubljani
se vršila bode pri podpisanem mestnem magistratu v prostorih stavbnega urada
dne 29. maja 907 ob 9. dopoldne..
javna pismena ponudbena razprava.
Ponudbe, katere je opremiti s 5%nim na podlagi proracunjene ponudbene skupne svote določenim vadijem in v kateri morajo biti posamezne cene ic skupni stroški navedeni v številkah in besedah, je vlagati do določenega roka p i mestnem stavbnem uradu, kjer so tudi proračun, načrti, stavbni pogoji in vrsi drugi pripomočki ob navadnih urah na vpogled razgrnjeni.
Ponudbe, katere ne bodo povsem ustrezale razpisnim pogojem ali katere se bodo pogojno glasile, potem take, ki bi bile prekasno vložene, se ne bodo upoštevale.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 16. maja 1907.
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
Izvod iz voznega reda
Veljaven od dne 1. maja 1907. leta.
Odhod iz Ljubljane i ni. žel.:
4 58 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž (Samo ob nedeljah in praznikih od 2. junija do 8. septembra.)
7-05 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica, Trst d. ž., Trbiž, Beljak, Celovec.
7-07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Ru-dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
9'OS predpoidne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga. (Samo od 1. junija.)
M-40 predpoidne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Celovec, Trbiž.
I-05 popoldne. Osebni vlak v smeri: Ru-dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
3.45 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Celovec, Praga, Trbiž.
7*IO zvečer. Osebni vlak v smeri: Rudolfovo, Kočevje.
7 35 zvečer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga, Trbiž.
10-40 ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Trbiž.
Dohod v Ljubi* an o jni. žel.:
8.37 zvečer. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Kočevja.
8*45 zvečer. Osebni vlak iz Trbiža, Prage, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel.
Trbiža Straže-Trbiža
h so ponoči. Osebni vlak iz Trbiža, Ce lovca, Beljaka,   Gorice drž. žel., Trsta drž. žel.
6-58 zjutraj   Osebni vlak iz Trbiža, Gorice drž. Žel. Trsta drž. žel.
8- 34 zjutraj.  Osebni vlak iz Kočevja, Ru dolfovega.
ii-i5 predpoidne.  Osebni  vlak iz
Prage, Celovca, Beljaka, Gorice. 2-32 popoldne   Osebni  vlak iz
Toplic, Rudolfovega, Kočevja. 4-36   popoldne.   Osebni vlak iz
Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta
drž. žel.
650 popoldne. Oseb. vlak iz Jesenic, Prage, Celovca, Beljaka. (Samo od 1. junija.'
Odhod iz Ljubljane dri. kolodvor:
7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2-os popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7 IO ivećer. Mešani vlak v Kamnik. IO-SO ponoči. Mešani vlak v Kamnik. (Samo ob nedeljah in praznikih.)
Dohod v Ljubljano dri. kolodvor:
6-46 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. io 59 predpoidne. Mešani vlak iz Kamnika. 610 zvečer. Mešani vlak iz Kamnika.
9- 50 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. (Samo ob nedeljah in praznikih.)
(Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje-evropejskem času.)
C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstn.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
it
12—e 8 Podružnica ▼ SPLJETU
DelnUka  glavnica K
Stritarjeve ulice št. 2.
Podružnica v CELOVCU
a ro
nvAmnAA na državne srečke iz I. 1864 cele po K 20—, polovice K n-priporoča k žrebanju dne I junija 1907 n|0IT1COlj glavni dobitek K 300-000.
VlOgO BO knltttCO in lekOĆI raČUJl obrestuje od dne vloge do dne vidiga po 47i %• Bentni davek placa banka sama.
Lastnini in tisk .Narodne tiskaru*m
■nam
wm
JY
843919