Štev. 14.
Poštnina plačana v gotovini.
V Ljubljani, v četrtek, dne 5. aprila 1923.
Leto H,
Izhaja vsak četrtek popoldne.
V	slučaju praznika dan poprej. Cena:
za en mesec.................Din. 4
za četrt leta.................... »12
za pol leta................  .	„24
Posamezna štev. stane 1*25 Din. Uredništvo: Ljubljana, Kopitarjeva ul. 6/111.
Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
PRAVICA
GLASILO KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA
Inseratl, reklamacije In naročnina na upravo »Jugoslovanska tiskarna", Kolportažnl oddelek, vhod s Poljanskega nasipa 2.
Inseratl se računajo ::	po dogovoru. ::
L j u h I j a n a ,. 4. aprila 1923.
Rezultat pravkar minulih volitev za narodno skupščino vsebuje zelo koristne nauke za vse stranke, predvsem pa za one, ki zastopajo ali hočejo zastopati koristi delavskega stanu.
Vse stranke in strančice, katere stoje na razredno-vojnem marksističnem programu, od najbolj desnih social demokratov do najbolj levih komunistov so bile katastrofalno poražene in v parlamentu sploh po nikomer "e bodo zastopane. Ogromna večina proletariata ni oddala svojih glasov socialistom, ki se smatrajo za edine zastopnike proletarskega razreda, ampak strankam, katere socialisti imenujejo »buržujske« : v Sloveniji soli-daristični krščanskosocialni S. L. S., na Hrvatskem Radiču, v Srbiji pa tamošnjim nacionalističnim strankam.
Odkod ta velikanski poraz socialistov - marksistov ?
1. (ieslo neusmiljene razredne borbe do uničenja sedanjega družabnega reda potom revolucije je v celi Zapadni Fvropi izgubilo tekom štirih let po vojni popolnoma vso privlačno moč. Vzrok je razvoj razmer v Rusiji. kjer skrajni marksisti neomejeno gospodarijo. Ti so se morali deloma vrniti od doslednega komunizma k '*eke vrste 'mešanici iz državnega in zasebnega kapitalizma in se pripravljajo na to. da zasebni kapitalistični Itodjetnosti še bolj odpro vrata v državo, ker sicer niso Vstanu Rusijo gospodarsko dvigniti in spraviti njeno Proizvajalno moč vsaj na predvojno višino. Spričo tega se ljudske mase na zapadli po pravici sprašujejo, ali se 'zplača potom krvavega preobrata uničiti na en mah ves sedanji gospodarski ustroj družbe zato, da se potem zo-Pet počasi vrnemo k onemu minimumu zasebnolastnin-skega reda, ki je videti za koristno proizvodnjo nujno Potreben ? Vrhtega na zapadu nimamo opraviti z aziatskim ruskim carizmom, ki se ne umakne drugemu Pego surovi sili, ampak z demokracijami, ki se dajo raz-v°inhu potom stopnjema preobraziti v socialno popolnej-
® oblike. Zato vidimo, da izmed vseh socialističnih strank "a zapadu najbolj uprav z orjaškimi koraki uspeva angleška »delavska stranka«, ki tudi teži za podružablje-Pjem proizvajalnih sredstev, pravzaprav za »javno konzolo nad proizvodnjo in porazdelim proizvedenih produktov«, odklanjajoč odločno nasilni preobrat in boj na P°ž, ki bogatine osiromaši, siromakov pa ne obogati, kakor to jasno uči Rusija.
2. Socialistične stranke, prepovedujoče neizprosni revolucionarni razredni boj. so zanemarile vse druge temeljnje potrebe in zahteve človeka, vse druge vzore P' smernice, po katerih se razvoj človeštva vrši, ra-Jim vprašanja vsakdanjega kruha. V prvi vrsti mislimo ‘u Pa narodno vprašanje. Vsak človek se čuti člana Celokupnega človeštva samo s posredstvom svojega lastnega naroda ; on je član cele človeške družbe le kot Dan svojega naroda : veliki kulturni in socialni ideali človeštva se dajo doseči le, če vsak poedinec dela zanje kot zaveden organični del svojega narodnega organizma, t() je za blagostanje svojega naroda. Marksisti so to Povsod prezrli, vsako narodno čustvovanje in stremlje-Pjc, četudi je bilo opravičeno, razkričevali kot »ostanek "Ptujskega mišljenja« in narodnostne ideale kratkoma-
označevali Za sredstvo, s pomočjo katerega buržuazi-B izkorišča proletarce. Ne tako krščanstvu.-! To je vedno °xtro ločilo med poganskim nacionalizmom kot sredstvom '■p Podjarmljevanje drugih in moralnim narodnostnim ču-°Pi kot sredstvom za izpopolnjevanje samega sebe, lastna naroda in vsega človeštva. Socialisti so se pa za-cteli v nenaturno popolno zanikanje narodnostnega cpvstva, vsled česar se danes po celem svetu dviga proti Pni mogočna reakcija nacionalnih elementov.
3. Ljudske množice ne zahtevajo samo telesne, j^Puk tudi duševno hrano. Marksisti pa so jim nujali jCkako pusto in prazno, dolgočasno, omrtvujoče, pro-c-sorsko, v štirih stenah stuhtano in na življenju ne
*elieče »znanstvo«, polno neistinitih hipotez, ki iz člo-cka delajo žival, katera se je iz vesoljne megle razvila
111 v
bo
Ce .bi marksisti vse to upoštevali, bi svoj program korenito revidirali ; sicer pa, naj ga revidirajo ali ne-, ljudske množice se vračajo nazaj h krščanskim življenjskim vzorom in tega procesa nihče več ne bo ustavil, kvečjem za nekaj minut na svetovni uri započasnil. X.
Pjo povrne. Tej živali pa pripisujejo nalogo ustvariti z<*nstveno popolno družbo, v kateri ne bo ne solza c bolečin ne žalosti. Vendar pa ta žival s toli velikimi
l,|ogami ne sme verovati v Boga, v brezsmrtnost duše, ^ nadnaravni svet. Ta evangelij se je izpočetka neka-^crini dopadel, danes pa so se ga malodane vsi naveli-j.-1 !’ SH Njegovi sadovi ravno nasprotni tem, ki so z J'h od njega obetali. Le ta bo v dogledni bodočnosti -uvladal nad človeštvom, kdor niu bo globoko, otroško n 'lf'u'0 Vero vrn*b Celo ruski boljševiki to slutijo ; zato c ake »crkve« po Rusiji- ustanavljajo, ker ta žival, ki ži "^en,lbe človek, brez nikakršne vere sploh ne more lis L’ vec*a s svojo »vero« in »crkvijo« ne bodo želi Vrnu 'n njihove masc se bodo h krščanskemu Bogu tur-1 ravno*a^° kakor se vračajo zdaj iz sistema na-alnega davka k sistemu denarnega, če je ta primera Nvoljena.
Bolj na levo !
Meseca marca 192.3 je bil švedski kralj Gustav v mestu Cannes na francoski rivieri. Zelo rad igra tenis in tako je tudi tukaj večkrat igral. Nekoč sta igrala skupaj s prvakinjo sveta Suzano Lenglen proti paru Angležev, kralj je pošiljal žogo preveč na desno. Njegova soigralka mu najprvo ni upala nič reči. nazadnje .jo je pa strast igre le premagala in je zakričala : »Bolj na levo. Veličanstvo !«
Suhoparno in prav nič vznemirjen ji je odgovoril kralj: »To mi Branting tudi zmeraj pravi«.
Branting voditelj švedske socialistične stranke, ki je imela in ima v parlamentu svoje sedeže na levici, in če je rekel Branting : bolj na levo . je mislil s tem, da naj kralj socialiste bolj vpošteva.
Podkupljivi kritiki.
Okoli 1. 1850 je bil Fiorentino kritik pri pariškem listu »Gonstitutionel« : bil je zelo hud in vse se ga je balo. Nekoč se je pogovarjal z znancem in sta se menila tudi o podkupljivosti. 1
Rekel je : »Kaj je podkupljivost ?! Recimo, da zasluži kak pevec na večer 500 frankov, jaz ga pohvalim in on mi da za dobro kritiko polovico od 5000 frankov, ki ih potem zasluži ! Kaj je to ? Pravilna in poštena kupčija, ki se mi je ni treba sramovati.«
Ce je imel take nazore o podkupljivosti, potem se nam ne zdi čudno, da je zapustil lepo premoženje 1,250.000 frankov, za one čase velikansko svoto.
Kdo je bolj rejen ?
Ko je bil Napoleon poveljnik v Parizu, so ljudje trpeli veliko lakoto in večkrat so se nabrale gruče in kričale po kruhu. Ko je nekoč, obdan od svojega štaba, zbrano množico nagovoril in je tolažil na skorajšnje boljše čase, ga je prekinila silno debela ženska : »Ah kaj, nikar ne poslušajte teh častnikov, samo norca se delajo iz nas. Poglejte, kako gizdavo so napravljeni ! Cisto vseeno jim je, če lakote pomrjemo, samo da imajo sami dosti jesti in se redijo 1«
Bonaparte, tedaj še slok in suh, se je obrnil in mirno rekel : »Dobra žena, natančno me preglejte, potem mi pa povejte, kdo je bolj rejen, jaz ali Vi !« Bučen smeh mu je odgovoril in pustili so ga nemoteno naprej.
Friderik II. in ogenj.
Zasebni kuhar Noel je pripravil Frideriku II. izborno pašteto. Kralj je preveč jedel in mu je bilo slabo. Poklical je Noela in mu je rekel : »Midva prideva oba v pekel. Vi, ker ste pašteto spekli, jaz pa, ker sem -jo pojedel«.
»Nič ne de.« reče Noel, »Vaše Veličanstvo je ognja pravtako navajeno kakor jaz«. Friderik je bil namreč vedno v bitkah.
Reinhold Begaš in telečja gnjat.
K slavnemu kiparju Reinholdu Regas je prišel Lu-dovik Pietsch, tedaj še v slabih denarnih razmerah; bil je ilustrator in šele pozneje dobro plačani kritik »tete Voss«. Pitsch je. prosil Begasa dva dolarja na posodo, rojstni dan je praznoval in je povabil več ljudi na večerjo, ki jim mora vendar postreči s telečjo gnatjo, kakor je to navada. Med povabljenimi je bil seveda tudi Begaš ; prepričan, da lepih dveh dolarjev ne bo videl več, se je pri slovesu zahvalil s temile besedami : »Moja telečja gnjat mi je prav dobro šla v slast«\ dr. r.
Nabirajte za tiskovni sklad ,,Pravice1'!
KVižaioii se interesi.
Naše razredne stranke, to so v prvi vrsti kapitalistični demokratje in marksistični socialisti vseli neštetih frakcij se zaletujejo v krščansko socialno delavsko gibanje najraje s tem »orožjem«, da je SLS, v kateri se udejstvuje izrazito agrarna stranka,, vsled česar je njena naloga iii dolžnost, da zastopa specialno agrarne interese, ki so delavskim interesem protivni. Na videz in teoretično je to popolnoma res, če pa pogledamo stvar le malo bolj od blizu, pa vidimo takoj, da velja to morda v popolnem pomenu besede tam kje v Nemčiji, morda celo v današnji Avstriji, niti najmanj pa ne v Sloveniji. Zakaj ? Slovenija je tako majhna, da jo pozna bolj ali manj vsak, zato nam lahko tudi vsak potrdi, da ona ni »agrarna« dežela v navadnem pomenu te besede, temveč dežela malih kmetov. Veleposestev (razen gozdnih)
pri nas skoro niti ne poznamo ne več, celo trdnih »grun-tarjev« je pri nas razmeroma zelo malo, kajti ogromna večina naših »kmetov« je čisto navadnih bajtarjev in kajžarjev, ki navadno ne pridelajo niti toliko, da bi se sami skromno preživeli, kaj šele. da bi svojih pridelkov kaj odprodajah. Žito mora dokupovati pri nas celo grunta r. kajti tega vzdržuje pri življenju samo gozd in živinoreja, dočim krijejo bajtarji svoje velike primanjkljaje z domačo obrtjo, sezonskim delom (poljskim in gozdnim) ali pa z zaslužkom v bližnjem premogokopu ali tovarni.'
Žalibog se ne posveča pri nas statistiki skoro prav nobene pozornosti, zato tudi ne moremo navesti točnih številk, vendar lahko smelo trdimo, da se peča dobra polovica našega naroda istočasno s kmetijstvom, obrtjo in industrijskim delom. Zgolj industrijskih delavcev je pri nas ravno tako malo, kakor zgolj »agrarcev«. pretežna večina je pa napol kmetov, napol delavcev. In na te sloje se SLS kot politična organizacija tudi v prvi vrsti opira. Izrazito »agrarna« stranka je poizkušala postati pri nas zgolj SKS (samost, kmet. stranka), ki je dobila pri volitvah v konstituanto zato med kmečkim prebivalstvom razmeroma mnogo zaslombe, a njeno komaj dveletno udejstvovanje je pokazalo, da je »agrarna« politika v strogem pomenu te besede veliki večini naših »kmetov« naravnost škodljiva, radi česar je sedaj, tudi tako katastrofalno propadla in so ji ohranili zvestobo res samo še pravi »agrarci«, to je v prvi vrsti veliki gruntarji.
Ravno vprašanje razmerja med slovenskim »delavcem« je brez dvoma pri nas najzanimivejši iu najvažnejši socialni problem, zato se bomo povrnili k njemu še večkrat in dokazali, da se more udejstvovati slovensko kršč. socialno gibanje za enkrat samo v SLS. ker so interesi slojev, ki jih zastopati v prvi vrsti obe ti dve organizaciji, isti.	S.
Dr. I.
Nova pota v zdravstvu.
Moderno pojmovanje zdravstva prenešeno iz Amerike v Fvropo se čezdalje bolj šiir. Prednjači v tem oziru Anglija dočim si Francija, Nemčija iu tudi Cehoslovaška resno prizadevajo uveljaviti zahteve modernega zdravstva napravi iu javnosti pod geslom ozdraviti ljudstvo ne toliko z lečenjem kakor z varovanjem obolenja. Dela se velikopotezno: snujejo se društva, fondi, časopisi, postavljajo despenzerji, ambulatoriji. zdravstv. posvetovalnice, razširja in poglablja se inštitucija šolskih zdravnikov, vzgajajo se skrbstvene sestre, da celo pripravlja se medicinska študija, tako, da bi se vzgajali dve vrsti zdravnikov : zdravniki, ki naj ljudi zdravijo in zdravniki, ki naj ljudij bolezni varujejo. Z vso energijo in sistematično se med ljudstvo razširja smisel za zdravje s potujočmi zdraviliškimi kolonami, predavanji, letaki, brošurami itd. Francoski časopisi prinašajo na mestu, kjer stoji naslov uredništva, upravništva in cene za inserate. pravila za čuvanje zdravja, vsak dan po eno pravilo s primerno sliko n. pr. »Matere, dojite svoje otroke !« ali pa »Ne dovolite poljubljati Vaših otrok 1« in podobno. Vse to za enim ciljem : utrditi telo in onemogočiti, da bi se bolezen pojavila ali če se že pojavi, takoj jo na pravem koncu prijeti.
Ce hočemo oceniti vrednost te nove struje, ki se v zdravju tudi pri nas že skuša uveljavljati, moramo določiti, koliko je ali more biti ljudstvu v prid.
Ljudje niso vajeni na zdravnika. Ali največkrat nimajo denarja zanj ali se ga boje, ali nimajo časa, ali so končno preveč-lahkomiselni in odlašajo v prepričanju, da »bo že samo prešlo«,. Blagajnični zdravniki, na kojih ramah sloni največji del bolnikov delavskega - obrtnega stanu, pa nimajo časa baviti se z posameznimi, toliko in tako, kakor bi bilo potreba, vsled česar ta institucija ne odgovarja več svojemu namenu in se je preživela. Tako se torej zgodi, da je bolnikov čezdalje več, ker niso zdravljeni.
Dalje 1 Vojne in povojne razmere, pomanjkanje stanovanj. padanje morale, slabe plače, hiter razvoj obrti in industrije in drugi podobni činitelji so povzročili velik razmah takozvanih socijalnih bolezni, to so jetika, spolne bolezni, bolezni malih otrok in alkoholizem. Poleg teh pa še vse vrste drugih nalezljivih bolezni ! Ni torej čudno, da je bolnikov čezdalje več, ker jih dajejo, današnje razmere.
Že star je pregovor, da celi lonec lepše poje kakor ubiti, čeprav je povezan. To načelo je veljalo že od nekdaj tudi v zdravstvu, ni pa zavzemalo onega mesta, ki mu pristoja, a ne vedno brez sebičnih namenov. Znan mi je n. pr. slučaj, ko je rekel znan dunajski zdravnik o priliki neke šolskozdravniške ankete, da bodo praktični zdravniki ob zaslužek, če se uvedejo stalni šolski zdravniki ! Prazen strah. Namesto enega zdravnika, ki leči bolezen, stopita dva za čuvanje zdravja. Kaj bo od tega imelo ljudstvo ?
Predvsem temelji to zdravstveno izobrazbo, iz ka-
terc pride vse drugo samo ob sebi. Ko bodeta enkrat mož in žena vedela, da je nečisto stanovanje gnezdo , bolezni, bodeta tudi skrbela, da to odpravita. Ko bo fantu ucepljeno v glavo, da je ponočevanje in pijančevanje črv, ki glode na njegovem mladem telesu, bo to opustil. Ko bo ljudstvo vedelo, da je skrb z^ zfc)r.avstvo poglavitna stvar, bo zahtevalo tudi od svojih poslancev v državnem zboru, da uveljavijo to v'politiki in državnem proračunu. In ko se bodo enkrat miljarde - danes izdajane za opremo in vzdrževanje armade zbirale v svrlio pospeševanja in čuvanja zdravja, bo delo lahko in plodonosno.
Nova pota, zdrav rod, prerojeno življenje.
Zadružništvo.
Zadružno proizvodstvo.
Zadnjič smo govorili, da pelje naravni razvoj kon-sumnega zadružništva od trgovinskega posredništva polagoma k lastnemu proizvodstvu. Zdravo konsumno zadružništvo se temu cilju ne sme nikdar odreči. Ako se razvoj konsumnega zadružništva ne vrši v tej smeri, moremo trditi, da ta razvoj ni zdrav in da se je konsumna organizacija odrekla svojemu zadnjemu in najvišjemu cilju, lastnemu proizvodstvu.
K temu cilju gre seveda konsumna organizacija polagoma v stopnjah. Prvii stopnja je ta, da malo konsumno društvo izloči malega trgovca. S tem, da prodaja po dnevnih cenah, zbira gotov dobiče, ki se ku-piči za ojačanje društva kot skupno premoženje za skupne svrhe članov. Druga stopnja v razvoju je. da konsumna društva izločijo tudi velikega trgovca in tako pridobijo za se dobiček trgovine na debelo, dobiček veletrgovca. V to svrho se morajo seveda mala konsumna društva združiti in si ustanoviti svoje osrednje zadruge, ' velenakupovalne centrale. Mnogokrat je tudi razvoj ta, da se manjše konsumno društvo razrašča in širi, ustanavljajoč poslovalnice oziroma podružnice tako, da prvotno mala zadruga postane polagoma centrala številnih poslovalnic in podružnic in se potem centrala bavi le še s tem. da preskrbuje blago za vse poslovalnice in podružnice. Tretja stopnja razvoja je potem ta, da skuša izločiti konsumna organizacija tudi kapitalističnega fabri-kanta in tako osvojiti tudi dobiček, ki ga zbira kapitalistični podjetnik. Na ta način lahko dosežejo konsumna društva z lastnimi,.tovarnami najnižje cene, ki so sploh mogoče za konsumenta, ker izločijo dobičkarsko posredništvo malega trgovca, veletrgovca in naposled fabri-kanta.
Pri tem pa organizaciji zadružništva ni pred očmi satno cilj, da čim ceneje dobavlja svojim članom kon-sumne potrebščine, temveč misli pri tem tudi na to, da je edino na ta način mogoče preobraziti današnjo gospodarsko obliko kapitalističnega gospodarstva v boljšo, socialnim zahtevam širokih slojev odgovarjajočo obliko.
Najsi imajo konsumna društva pred očmi katerikoli cilj socializacije sredstev proizvodstva, gotovo se ne smejo odreci zahtevi, da preidejo v čim večji meri k lastnemu proizvodstvu ali da vsaj vzamejo v roke kontrolo kapitalističnega proizvodstva. Ako bi konsumna društva ne šla za tem ciljem, bi to pomenilo, da se ustavijo na pol pota. To bi pomenilo, da priznavajo sicer potrebo delitve vseh dobrin po zadružnih načelih, da pa pri proizvodstvu priznavajo kapitalistično organizacijo in sistem konkurence, sistem boja pojedinih gospodarstev.
Ročdalski pionirji so kljub svojemu dejansko zelo skromnemu početku vendar že s prvega početka postavili med drugim v svoj program tudi sledeče :
»Kakor hitro bo mogoče, se loti zadruga organizacije proizvodstva v svoji sredini in s svojimi lastnimi sredstvi. Uredila se bo kot samostojna kolonija.« — Mislili so si pravzaprav dosego tega cilja v dveh stopnjah in sicer : »1. Prevzeti proizvodstvo potrebščin, ki jih bo zadruga smatrala kot pripravne, da jih sama proizvaja.
2.	Kupiti ali vzeti v najem zemljo, ki bi se obdelovala.« S tem je zadruga ročdalskih pionirjev šla še dalje in vzela v svoj program ne le industrijsko proizvodstvo, ampak tudi kmetijsko proizvodstvo, katerega organizacija zadružnim potom je gotovo težja nego pri industrijskem proizvodstvu. In omenjali smo že zadnjič, da so
angleška konsumna društva ta program v veliki meri izvedla in da imajo v svojih rokah ne samo kmetijska zemljišča v Angliji, ampak tudi obširne lastne plantaže za čaj, kavo, kakao v kolonijah.	dr. —■ s —.
f
Zahtevajte ..PfcAviCO" po vseh gostilnah in javnih lokalih, posebno še v industrijskih krajih!
Prometna zveza.
Opravičene pritožbe prihajajo k nam iz vrst progovnih delavcev. Ni dovolj, da so izkoriščani do mozga, so pa še plačani tako, da komaj za silo žive. Tako je bilo pred vojno, ko so gospodarili Nemci in tako je sedaj, ko nas farbajo s socialnimi frazami. Da je višek zapostavljanja progovnih delavcev čim popolnejše dosežen. je neki brihtnež iztuhtal, da progovni delavec ne spada med delavce s težkim delom. Temu modrijanu, ali bolje rečeno zlobnežu bi svetovali, da vsaj mesec dni poskusi z lopato in krampom, ob dežju in v vročini ter s praznim želodcem, kako prijetno je biti progovni delavec. V sekcijskih pisarnah, koder so enkrat po tri ali k večjemu štiri gospodje redno opravljali uradne posle, poseda danes vsled nezmožnosti vrhovne oblasti po cele trope uradnikov, ki so le eden drugemu na poti ali pa so le tolmači za uradnega jezika nezmožne Nemce in Wraii-glovce. Za vse te nepotrebneže je treba denarja in ta naj se prištedi pri delavcu, katerega se smatra za neko nižje bitje, brez vsakih življenjskih potreb in socialnih pravic. Ali hoče brezvestna gospoda doživeti, da ji progovni delavec vrže orodje pod noge in obrne hrbet. Strada se tudi doma za pečjo lahko, čemu se ubijati za Vaša nezmerno korita. Da bo slika popolnejša, sporočamo javnosti, da je pri progovni sekciji v Zidanem mostu izvršil delavec samomor, ker ni mogel več prenašati bede. Res lepo spričevalo za vse one. ki so na tem prizadeti.	L
Naši grobovi. Umrla sta Frančiška, žena tov. In-dof in tov. Leopold Trobevšek. Svetila njima večna luč.
Časopis »Pravico« dobe odslej člani na svoje naslove in sicer le oni, ki s članarino ne zaostajajo. Potrebno je -torej, da se obračuni točno odpošiljajo.
Predsedstvo,-
Znamenje časa in razmer. Načelnik neke velike postaje je prosil nadrejeno oblast za denarno podporo, češ,, da s svojimi prejemki nikakor ne more izhajati. Da bo prošnja uslišana, se razume in je morda tudi prav. Ako pa človek stvar globokejše premotriva, se pa pojavijo razni predsodki. Prosilec ima veliko število podrejenega osobja, ki ni niti za tretjino tako plačano, kakor on sam in katerega mora tolažiti, in navajati k skrajni varčnosti. Tudi iz vrst podrejeritfi gredo razne prošnje na vrhovno oblast skozi njegove roke, ki pa se vračajo odklonjene. Precejšna mera socialne okamenelosti spada torej poleg’ da človek prošj zase za nekaj, česar bi bili številni drugi veliko bolj krvavo potrebni. Stari onemogli upokojenci in vdove brosijo s povzdignjenimi rokami pomoči, a zanje je ni, da pa je diiiarov za itak dobro plačane in še z raznimi postranskimi zaradami obla-godarjene klečeplazce vedno dovolj. Da, da, belgrajski režim se vedno bolj in bolj uveljavlja : Par ducatov jih naj živi v brezskrbju, mase pa naj poginejo.
Leteča kontrola. Državna železnica je uvedla na svojih progah neke vrste špijoiiažo, ki je dobila ime leteča kontrola. Naloga te novosti je, razne pedostatke iztakniti, jih prijaviti ali pa kar na lastno pest odpraviti. Kakšne inštrukcije ima ta kontrola, nam ni znano, dose-daj smo se le še prepričali, da jp špicljarija v prvi vrsti naperjena proti osobju. Tudi np vemo, ali imajo tudi bratje Serbi tak okras ali pa meni morda ministarstvo, da smo samo Slovenci taki banditi, da mora za vsakim možem stati že detektiv. Mi bodemo tej kontroli stali zvesto ob strani in ji vestno svetovglj, kam naj vtakne svoj nos, da bo izsledila izvor smradu v katerem poginja tisti del železničarstva, ki dela, dela in dela za žrelo režima.
Konec glorije. Zadnje državnozborske volitve so i/,podtaknile tudi gosp. Ivanu Deržiču stolček, na katerem se je skoroda tri leta sladko gugal. Nanj so mu pomagali največ železničarji, ki so si obetali, da bodo imeli v $vo.jem stanovskem tovarišu zagovornika, kakor-šen bi, moral biti. Toda prevara je prišla prekmalo na površje in nekdanji Deržičevi oboževalci so mu ogorčeni obrnili hrbet ter oddali krogljice v druge skrinje. Mož za železničarje ni storil v Belgradu ničesar, doma pa jih je vlekel za nos in ušesa. Uprava ga je znala napraviti njej naklonjenega s tem. da mu je plačevala ves čas poslančevanja proti vsem predpisom polne prejemke. To je bila neka podkupnina, da možak ne bi morda le nastopil za pravice železničarstva. Kako je vršil nalogo, katero so mu tovariši - volivci naložili, priča najjasnejše načrt nove službene pragmatike. Pa tudi hibe zakona o prevedbi dinarske plače in razne naredbe o dragiujskih dokladah povedo le to,, da je gospod poslanec ves čas le mižal in molčal, nič mislil in le o dijetah sanjal. Kaj pa zdaj ? O, nič hudega. Ravnateljstvo ga posadi na kako sigurno lestvo, da bo lahko napredoval preko glav svojih tovarišev, kateri so v času njegovega dopusta garali in obuboževali do beračev, in če kedaj pojamra, dobi še kako podporo, kajti za odbrane se vedno najde kredit kakih par tisoč dinarjev.
Tovariši ! V nevarnosti smo, da s trudom in žrtvami pridobljeno glasilo »Pravico« zopet izgubimo in sicer za vselej, ker se premalo zmenimo zato, da: bi pridobili listu čimveč naročnikov. Tovariši, na Vas samih je ležeče, da imate svoje glasilo in če je zapravite, nosite zato tudi sami odgovornost.
Pirhe v obliki mastnih nagrad so si priskrbeli nekateri gospodje- pri obratnem ravnateljstvu juž. žel. v Ljubljani. Cujte, kako je to prišlo. O številnih spremembah draginjskih doklad, je bilo izdanih nebroj odredb, ki so vse tako prikrojene, da se jih lahko tolmači na vsemogoče načine — v dobro ali slabo prizadetih. In tako je prišlo, da so dobivali nekateri uslužbenci rodbinske doklade, ki bi jim po mnenju drugih ne pritikale. Začel se je lov za temi žrtvami konfuznih predpisov in izsledenci so morali upravi povrniti svote, katere so spravile marsikogar na rob gospodarskega propada. Povračilo se iztirjava v takih obrokih, da nesrečnik ob koncu meseca skoraj nič ne prejme od svoje plače. Zadela pa je ta usoda po večini le najnižje kategorije uslužbencev, dočim se z ^boljšimi« postopa bolj prizanesljivo. Gospodje ki so vse take nedostatke izsledili, so dobili sedaj nagrade, ki znašajo skupaj skoroda 150 tisoč kron. Ali niso to lepi pirhi za dotičnike in kazalo, kako se mora vse take naredbe Stilizirati, da se naknadno še kaj zaradi. Dvomimo, da bi se še kje na svetu tako postopalo. Pri črncih bi morda vse krivce, ki so previsoka izplačila zagrešili, izsledili in primerno kaznovali, a pri nas pa, ki se hlinimo kulturne in pravične, je pa seveda ravno narobe. Čestitamo !
Kaj pomeni za delovno ljudstvo strokovni list 'i
Strokovni list je za delavca, ki se mora boriti za svoj obstoj, neobhodno potrebno orožje. Strokovni list daje navodila, kako naj se delavstvo organizira v močno armado, ki bo kos zoperstavljati se nasprotniku - kapitalu. Strokovni list je pa le potem pomemben, ako je neodvisen, to se pravi izključna last delavstva samega. Meščansko časopisje je od raznih momentov odvisno, da ne more ali pa noče nastopiti za koristi delovnih slojev. Sirimo torej naš Ust!
Aleluja. Velika sobota je. Iz službe se vračam domov lačen in utrujen do onemoglosti. Doma me čaka družina, žalostna in potrta, kakor sem jaz sam. Nad tri-despt let služim, a tako žalostnega vstajenja še nisem živel nikoli, a dovolj je bilo, da smo si za praznike lahko privoščili kaj boljšega : žena novo ruto, otroci nove čevljičke ali klobučke in jaz sam morda celo nove hlače. »Žegen« se je pripravil takp. kakor nekdaj pri mojih stariših in o veselje, ko smo v nedeljo zjutraj sedli k pogrnjeni mizi. Kako sem bil tedaj srečen in v srcu vesel, tako sem danes nesrečen, ko vsega tega ni in morda tudi nikoli več ne bo, Obubožani in raztrgani smo, da se še na cesto ne upamo v urah, ko kažejo drugi, kako lepi, novi. Doma se ne loči več praznik od delav-
a.
Obljuba ožeta
(Iz francoščine : dr. r.)
Nekega večera je odrinil pče Andrej od obrežja, z majhnim riba,rskim čolničem njegov sin je bil z. njim. Seboj sta vzela, vse, ribarsko orodje ; krepek pritisk z ... oprtim na trdno ranio in Čoln, je , švignil iz pristana ter se zibal ko lupina na razburkanem morju.
Tisti večer so kričale morske ptice, da so ušesa bolela, veter je sunkoma, pihal in vrtel klepetec na strehi ; veliki črni oblaki so se pogrezali za rdečim horizontom.
Ni posebno veselje odhajati v takem vremenu, toda kaj to ! oče Andrej je rekel sam pri sebi:
Upanje, upanje, za ribarst.vo pripraven čas... Velika nevihta, ne bo uživala svojih žrtev, prej ko čez pe,t ur.. Medtem, ko se bo pripravljalo, porabimo priliko... in vrnili se bomo pred plesom.
Upanje, upanje.
Oče Andrej jp pač moral misliti prav ; kajti, kon^ čno je bil vendarle mornar, ki pozna vreme veliko bolj ko pariški Observatorij ko je imel navado reči. Po njegovem mnenju je morala doseči nevihta šele ob 2 uri zjutraj svoj vrhunec.. . . ou pa se je mislil po noči vrniti.
, In čolnič je napolnjen z mrežami, z upognjenim ja-drnikom Škripaje drČal po morju... Valovje se je rdečilo okoli čolna! Toda kaj bo ! oče Andrej je mirno ure-
jeval revir stoječ na sprednjerfi koncu čolna. — Oče, je hipoma vzkliknil, deček, poglej, proti severovzhodu in njegova ročica je pokazala proti horizontu, kjer so sc v vrtinci^ valili veliki rdeči oblaki.
Grom in peklo ! je vzkliknil oče Andrej, zgubljena sva.....	•.	.	..	.	,,v	-
Morje ne divja več, valovi sp se podaljšali, sprednji del čolna se zaletava v. vodeno gorovje... Prišla, je ura, ko bo treba začeti veliki boj s smrtjo !... Dobro sta vedela to oba ! ... In vendar ni niti oče niti sinko obledel... niti mož niti otrok nista rekla :
— Bog naju varuj !
Delala sta enakomerno, mirno !.
Saj je bila smrt njuna stara znanka. — Pasji vrišč, kakšno pokanje!...	i• ;
Mali, vrzi vse proč ... kako poka ! ... sprednje jadro proč ... udri! ud#.!	.„.x	,
Sekira je zamahnila parkrat in sprednje., jadro je padlo raztrgano in razcapano pred čobi... jadrnik se zvija ko palica... poprečni, hlod sp zlomi, ker ga je potegnilo se!?oj sprednje jadrpr ki; i pleše ,po valovih ko suh list v vetru... grožeč razklati očetu ali sinu glavo.
— Pasja dlaka! ... da bi te! ... jadrnik v morje ... hitro! ,	■	,■
Deček se je takoj polotil dela, prifiefl, in predrzen, dasi je odletaval sem in tja vslec{, čqln,pvih sunkov, ki ga jp skoraj vrgel v vrtinec ••• Postavil se, je v ravnotežje, na prednjem delu, čolna, .prijel se z eno roko vrvi in njegova sekira je podrla jadrnik v razburkano morje.
Krmilo se je odlomilo in plava po morju z drugimi kosi. En sam sunek morja in jadernik, povprečni hlod bi lahko razbilo glavo nesrečnežev... Toda to ne stori nič ! pogumni ljudje se bojujejo, oni se bojujejo vedno!...
Prišel je trenutek, ko sta nesrečneža vsled truda obnemogla in nista bila v stanu vzdržati tak boj... boječe sta pogledala tiste črne gore tam zadaj, proti kaj terim ni druge pomoči ko ; Bog !
Bog ! Zadnja pomoč tistih, za katere ni več rešitve.
Žilava roka očeta je prijela za dečkovo. .. potisnil ga je na kolena in tudi sam pokleknil; ribičeva usta niso govorila več klevice.
Oče Andrej se boji!
O ! ne zase, ubogi starec !,.. on se norčuje iz smrti, kakor iz čika ... Bpji za mater, za otroka !
Uboga mati, ubogi otrok !
—	Dobri Bog morja, dobri Bog, ki te molijo doma, reši otroka... Ako ga re$iš, dobri Bog, potem prisegam, da bom nesel v puščico, ki je pri nogah tvoje hčerke v kapeli Are ne da bi 'spal, dva louis, dva prava zlata louis... Gospod moj Bog reši ga otroka... Šli bomo bosonogi... po kamenju... Oh saj ni zame, moj Gospod Bog, — zanjp prosim, jza dečka in mater !
In reveža sta se prekrižala.
Morje premetuje s svojimi. valovi čoln... Valovi postajajo neizjmerni... Voda divja, ,vse stoka, škriplje in hrešči okoli njiju... Oče vzame dečka v svoje žilave roke... njegova usta se pritisnejo na ustnice, kakor da bi hotel vdihniti vanj ves zrak iz svojih pluč.
n
s
č
g
k
Č;
Čl
Sl
Sl
lil
Sl
s<
in
zi
v
n
sl
v
v
D
d
b
d
&
ti
iv
di
s;
di
d;
8
d
D:
lj
V
d!
ic
Z;
\
Si
Di
Di
d
ta
R
U
li
X(
Dl
Ul
Hi
Čl
tc
b,
Di
S<
k
ir
b
z
d
k
k
n
c
n
u
si
d
ti-
is
u;
si
'lika, gospodar obeh sta revščina in beda. Tako daleč smo zabredli v štirih letili svobode. In vspričo tega imej človek veselje do življenja. Blagor jim, ki jih jc Vsemogočni odpoklical iz te doline solz v pravem pomenu besede. Se zvonenje po cerkvah se mi zdi danes žalostno, kakor na vernih duš dan, dočim je bilo včasih tako svečano - vspodbudno. Domnevno imata jeklo in bron sočutje z nami trpini, le naši mogotci in izkoriščevalci postajajo od dne do dne neobčutnejši kruteži. V časih sttio si prijatelji medsebojno voščili vesele praznike ; danes bi bila to le brezobzirna ironija. Čemu torej...
Železničar.
Doma in po svetu.
V	Jugoslaviji
Sc bližamo očividno vedno težjim časom. Po volitvah s° so združili »prečanski« zmagovalci Korošec, Radič Spaho v enoten opozicijonalni blok, ki zahteva revico ustave v smeri avtonomistične ureditve naše zavožene države. Če beremo zahteve tega bloka, tedaj 'nora priznati najzagrizenejši centralist, da so več kot skromne in nad vse umerjene. Voditelji' Slovencev, Hrvatov in Srbov se dobro zavedajo kritičnega položaja, v katerega je privedla našo nesrečno državo brezglava politika velesrbskih centralistov, zato so nastopili se-j*ai s popolnoma konkretnim programom in ponujajo Sr-"om roko v spravo, da pridemo vendarle že enkrat iz teh ®ržavnopravnih bojev na pot pozitivnega kulturnega, gospodarskega in socialnega dela. Toda belgrajski cen-tralisti so menda udarjeni s slepoto, kajti na vljudno pojedeno roko sprave naravnost pljujejo, kar očitno kaže. 'j5 jim ni ne za državo in ne za trpeče ljudstvo, temveč jjarno za njihova hegemonistična stremljenja in gospo-jprsko izžemanje »osvobojenih« pokrajin. Kakor še nik-^r- tako so se razgalili sedaj svoje pravo lice, kajti iz Ograda ne prihaja zadnje dni drugega, kot same grož-'}Je z amputacijo, diktaturo, sabljo, zakonom o zaščiti ^Žave itd., zraven pa seveda plohe najbolj prostaških pQvk na »popa« Korošca, »izdajalca« Radiča, »podkup-)enega« Spaha, »zahrbtne« Slovence itd. itd. Nas seveda 'fse to ne bo .preplašilo, kajti mi mirno gledamo na to ,'vjanje belgrajskih samodržcev. Zavedamo se, da je j^eia policajskega centralizma v srednji Evropi, enkrat Za vselej mrtva. To nam. dokazujejo tudi dogodki v Rumuniji,
ler se razvijajo, razmere približno istotako, kot v Jur «°slaviji. Tudi tam je pred in med vojno neomejeno Paševalo nekaj korumpiranih veleposestniških veličin nad Nitično nezavedno kmetiško maso. Da bi ta kasta obdala tudi po vojni vso oblast v svojih rokah, je tudi j*111 vsilila s podobnimi sredstvi kot pri nas novi Veliki J^tnuniji reakcijonarno centralistično ustavo, proti ka-*r!.Pa vre sedaj že po vsej državi in bi nas kaka revo-Clia prav nič ne presenetila.
Sploli postajajo tla na Balkanu vedno bolj vroča.
Turki
s° sicer sedaj sprejeli pred kratkim skovano mirovno j|0£odbo, a vse kaže, da so storili to le zato, da zberejo pvih sil in preženejo iz bližnjega Orienta angleške, ita-tonske in ..francoske imperialiste, katerim zvesto lilap-tuiejo
to	Grki’
^ ~a ti so sedaj dobili, kar so iskali in Turki gotovo ne °do mirovali poprej, dokler ne iztrgajo Grkom zadnje ®di muslimanske zemlje. Bojimo se le, da se ne prene-Pozorišče teh bojev tudi v T racijo in ,	Makedonijo,
■ .iti v tem slučaju, bi bili zapleteni v nevarni položaj tudi J’ kar bi v našem sedanjem notranjem položaju ne 0 ravno vabljivo. Edina balkanska država, ki se res d:vso naglico in resnostjo na zunaj in znotraj konsoli-'ra' ie menda
i.	Bolgarija,
l^er vodi državno krmilo načelnik zemljoradniške stran-Aleks. Stambolijskij. Proti njemu snujejo reakcijo-C|.rne meščanske stranke že dlje časa različne opozi-0nalne bloke, toda vse kaže, da se s Stambolijskim ni
tra Morje žene čoln prav do črnih oblakov, oče sma-
rj v»e za izgubljeno !... Bog noče rešiti dečka... Sta-
lbjč ima na jeziku polno kletvic.
. Coln se zaleti v skale... in nesrečneža se preme-
res„ D() pečinah, izmučena, strgana, krvaveča — toda cseria!
Kako se objameta, in kako toplo molita k Bogu ! maili ?rnar on ‘n kristjan — prav zares ! — a niq m:.,., ni Normandijec!... in poleg tega izmučen si je ubogi starec :
stan razbit, kosti polomljene, nič. plena !... to me dva e Precej... in potem še dva »ious«, kaj bosta ta ? ... Mali sem se vleži.
^isl ^nc*rej se )e vlegel zraven dečka in je zaspal Mec, da se je treba pač naspati, ker še živita, iem *lar divja naprej... toda ubogi ljudje so nava-11 W kljub vrišču.
Zaspita.
ita Zjutraj se je zbudil starec tresoč se pod smehljajo-nebom ... Zeblo ga je v njegovem jopiču. 4 j^toj! dečko, vstani vendar, lenušek!
Kako je fantič ?... in sunil je z nogo dečka, ki je Vedno spal.
Skloni se in prime dečka za roko in ga strese.
Ubil- ,0<*a mrzlo truplo je ostalo mirno... strela je ‘a dečka.
sDoln-*?rug* ^an se *e šele spomnil oče Andrej, da ni 111,1 obljube.
igrati. Baš te dni je mož energično obračunal z nekdanjimi ministri, zvestimi hlapci berlinskega eksponenta kralja Ferdinanda. Cela vrsta ministrov in generalov je obsojena na daljšo ali krajšo ječo.
Povsem z drugimi problemi se pa peča zapadna Evropa. Tam stoji že cele mesece v ospredju nemško - francoski spor zaradi reparacij. Francozi 'so zasedli, kakor znano, širok zapadno nemški pas, kjer so vpeljali pravo strahovlado. To se je videlo zlasti zadnje dneve v Essnu, kjer so streljali francoski vojaki v mase Kruppovih delavcev in na mestu usmrtili 12, ranili pa okrog 70. Razumljivo je, da je moralo vzbuditi to nasilno postopanje nenasitnih francoskih imperialistov velikansko ogorčenje po vsej Nemčiji. Vse kaže, da si bo Francija polagoma odtujila prav vse države, ki so šle med vojno zanjo v boj. Vedno bolj jo zapušča tudi
Anglija,
ki prepušča Evropo vedno bolj samo sebi, kakor dela to že dolgo Amerika. Angliji je končno popolnoma prav, če se Evropa razmesari med seboj, kajti iz takih bojev v Evropi je Anglija še vedno agrarno — profitirala.
Z vso naglico se konsolidira tudi tako oskubljena Avstrija,
katero že dolgo, vodijo krščanski socialci. Njen kancler prelat Seipl pridno potuje po vsej Srednji Evropi in sklepa politične in gosodarske zveze, kar dviga tej državici vedno bolj ugled in seveda z njim tudi kredit. Pretekle dneve se je mudil v Rimu pri Mussoliniju in papežu. Sploh vidimo, da se urejujejo in krepijo od prestalih vojnih ran razen Runiunije vsi naši sosedje, le pri nas ovira kratkovidna trdoglavost velesrbskih šovinistov vsako konsolidacijo, katere smo tako potrebni B.
X X X GOSPODARSKI PREGLED.
•
Na naših borzah v Zagrebu in v Belgradu se je. zadnje 'štiri leta promet takole, razvijal : 1. 1919 Zagreb 81,017.633.27 din.; Belgrad 161,837.039.26 din..; 1. 1920 Zagreb 618,611.540,50 din. ; Belgrad 642,723.358.03 din. ; 1. 1921 Zagr. 1.253,046.578.25 din. ; Belgr. 1,051,950.039.47 din. in 1. 1922 Zagreb 2.198,16,1.530.30 din. Belgrad 1.197,300.876.70 din. Pregled kaže, da so borzni posli silno poskočili, da je bila belgrajska borza še I. 1919 mogočnejša, kakor zagrebška, da je pa v zadnjih dveh letih Zagreb mogočnp prekosil Bplgrad.
Vrednost našega dinarja je zopet padla. V torek teden so na zagrebški borzi zmagali tisti borzijapci, ka^ terim ni všeč, da bi se vrednost dinarja ustalila.. Dinar je notiral prej 5.55 v Curihu, toda zagrebški borzijanci so inozemske papirje, višje cenili, kakor bi jih bili morali ceniti, če bi se bili ozirali nq. c,uriški kurz, vsled česar je padel dinar v. Curihu na 5f£0, Veliki petek in velijo soboto naše borze nisp poslovale. Na svetpvnem •mednarodnem denarnem trgu se je minuli .teden držal dinar v New Yorku 555—550 š,v, f.), v Trstni smo pa padli od lir.21,20 dne 22. III. na 20.90 28. III. in v Pragi od čk 36.50 na 36.25 dne 28. III. Če ne bo Pašiča ,v Belgradu srečali pamet in. ako ne bo znal doseči , političnega sporazuma s Slovenci in s Hrvati, pričakujejo novega padca dinarja.
Dobički bank. Banke zdaj objavljajo svoje bilance. Eksportna in importna družba v Zagrebu je izkazala čistega dobička 1,613.584.75 kron. — Srpska prometna banka v Sarajevu je izkazala čistega dobička 118.747 din., »Promet« v Sarajev 25.487 din.. Muslimanska banka v Stocu 73.365 din., zagrebška tvornica Kož 2,185.683.69 kron, zagrebška tvornica čevljev je pa izkazala 976.748.35 kron izgube.
Opij se izdeluje v tvornici kemičnih lekarniških proizvodov v Karlovcu. Izvažal ga je precej v inozemstvo, kjer ga plačujejo in sicer v Londonu po 799, v Hamburgu po 893, ko stane v Karlovcu kg opija 900 do 1000 din. — Dne 28. marca je zboroval glavni občni zbor Jadranske banke, na katerem je bilo od 600.000 delnic zastopanih 468.000. Delniška glavnica Jadranske banke znaša 60,000.000 din. Banka je izkazala 29 tisoč milijonov dolarjev prometa. Dobička je izkazala 7,850.000 din., rezervni zaklad se je zvišal na 17,000.000 dinarjev. — Trust tvornic, ki izdelujejo salame, se je ustanovil v Curihu in obsega poleg Švice Avstrijo. Nemčijo, Ogrskp, Italijo in še druge države. — Zlato. V Porkapinu (On-tarija — Amerika) so odkrili nove rudnike zlata, ki jih nazivajo Holingerovi rudniki, ker jih je odkril Holinger, kateri je bil reven človek. Dozdaj so izkopali že za
50,000.000 dolarjev zlata. Zlata je v Holingerjevih rudnikih okoli 500,000.000 dolarjev (50 milijard dinarjev). Zlato bodo kopali 30—40 let. Svoje pravice je Holinger prodal za 300.000 dolarjev, toda sreče ni imel, ker je napravil bankerot.
Tekstilna industrija. Veliki teden je bila kupčija živahna ; živahnejša kakor se je pričakovalo. Na mednarodnem trgu se cena bombažu še vedno dviga. — Železo se je pri nas podražilo, za železo v palicah za 50 par pri kg. Cene v velekupčiji so znašale : železo v palicah 6.25 din. kg, zvezano železo 7.25 din. kg, žični žeblji 8.50 din. kg, žice 8.25 din. kg, črna ploščevina 7.50 din. kg, bela ploščevina 15.5 din. kg. — Kolonijalno (špecerijsko) blago. Kupčija se ni poživila. Cene : sladkor kristal 92—93, v kockah 98—100, v kosih 94—95 ; kava Rio 164—170, Santos 180—188 ; riž japonski 48—49 ; moka 0 : 28—29, 2 : 27—26, 6 : 24.50 ; kakao 140—150 ; čokolada 200—240 ; vžigalice 267—276 ; petrolej 27—29. — Kože. V Zagrebu so plačevali za goveje kože 18—18.25 din., za telečje 33—33.50.— Žito. Setev in ozimnina lepo napreduje. Sejati bodo pričeli tudi oves. Ker se je znižala izvoznina pšenici od 150 na 60 dinarjev, se je pričela pšenica izvažati posebno v Avstrijo. Izvoz moke
počiva, ker še obstoja na moko izvozna carina 110 din.
V	moki konkurira našim mlinom Ogrska, ker je ogrska krona padla, v Italiji nam konkurirajo Američani, ker je ameriška pšenica cenejša, kakor jugoslovanska. Koruza se plačuje z 2.75—2.90 in s 3 din.
Kupujte le pri tvrdkah, Hi ipserirajo v ..PRftViei" I Srčna kultura.
Besedo kultura navadno napačno pojinimo in jo zamenjamo s civilizacijo. Srčno kulturo bi najbolje imenovali vse ono. kar je v človeku dobrega in lepega, kar nam kaže resnično plemenitost njegovo. Seveda se da ta kultura dvigniti, kakršen je pač dotični človek in kakršna so uporabljena sredstva. Vojska nam je s svojimi posledicami veliko veliko škodovala, a kjer je jedro dobro, se je kmalu spet pokazala. Brez vsake srčne kulture se nam zdi surov človek, pa naj se javlja njegova surovost v kletvini, pretepanju ali kakorkoli. Ne moremo si misliti na nižji stopnji stoječega človeka kakor je preklLnjevalec ; pred vojsko je bilo boljše, po vojski izredno slabo, šele v zadnjem času je opažati zopet pre-okret. Volitve srčni kulturi niso ugodne, strasti so preveč razpaljene.
Kdo ima večjo kulturo srca, moderna surovina, ki se lepo oblači, a je v notranjosti popolna propalica ali pa recimo kak afriški črne, ki mu je prva briga skrb za starše in otroke ? In take ljudi imenujemo mi divjake ? Pa bi nam bili lahko vzgled.
Brez srčne kulture so moderni navijalci cen, ve-rižniki, nekateri tovarnarji itd. Poglejmo tale slučaj! V največji denarni zadregi prinese nekdo k starinarju majhno sliko in prosi, naj mu da zanjo 50 kroti. Starinar mu ponuja 40 kron, on jih vzame, ker jih. mora, par dni pozneje proda oderuh ono sliko za 200 kron.! Če ni to umazano, kaj naj pa bo ! Ali pa tole':. Nekdo prinese delo o Danteju, krasne slike, in zahteva 1000 kron. Dobi jih 200, gre yen, in takoj,vpraša starinar navzočega gospoda.: »Kaj ne. za 1000 kron bom prav lahko prodal.?« Umazanost!
Se tale slučaj. Uradnik, največji revež sedanjosti, umre. Usoda hoče, da umre prvi dan meseca popoldne, .zjutraj mu je bil pa sluga prinesel plačo za en mesec naprej. Kaj napravi njegov uradni predstojnik ? Usede se in napiše poročilo in vprašanje na višjo oblast, če se naj vdovi vzame plača nazaj in se naj ji za tisti mesec plača samo pokojnina. Višja .oblast, videč ,paragraf-.in ne bedo, odloči, seveda tako, da so reyeži oškodovani. Kaj bomo rekli o sreni kulturi takega podrepnika ? V tem slučaju se nekulturi pridruži, tudi neumnost.
Teh. par dogodkov zadnjih dni pokaže brezsrčne ljudi, ki so. vsp prej, samo jtnitvijtji.nc. Pa je sicer lah^o še, tak gospod. Takih ne posnemati,, pojdimo na drugo stran in .poslušajmo besedo velikega,, moža: Plemenit bodi človek, pbmagaj in bodi dober, kajti edino to nas loči od drugih bitij_!................
^ :	7%T~T	"	; “-	.	1	j■
Čevlje kupujte z znamko »Peko« tovarn Peter Kozina & Ko., ker so ti priznano najboljši. Glavna zaloga Ljubljana Breg 20, na drobno Aleksandrova cesta 1,
Širimo Pravico!
Opažamo, da imajo mfiogi gostilničarji, kavarnarji, trgovci in obrtniki, kateri živijo od nas, krščansko socialnega proletariata, naročene samo strupene, protide-lavske demokratske in druge liste, kakor Narod, Jutro, Tabor, Naprej. Ali nimamo res nič ponosa ? Zakaj jih kljub temu bogatimo ! Tovariši! Tovarišice ! Na noge ! Na plan ! Podpirajte le tiste, ki so naročeni na Pravico in kateri objavljajo svoje inserate v Vaši Pravici!
Iz Bernotovega krožka.
Znani »čistilec« socialistične stranke, bivši poslar nec, bivši profesor in glavni urednik. Napreja, je minuli teden ozmerjal one liste, kateri na cvetno nedeljo niso marali Bernota izvoliti v socialističen konzum, da bi bil po svoje tam pometal. Ozmerjal je tudi sodruga Svetka, ker je zapustil Bernota, kateri bi brez Svetka ne bil nikdar postal glavni urednik »Napreja«. Na velikonočno soboto smo se pa smejali, ko smo v Bernotovem Na« preju z dne 1. aprila brali tole : »Tistim, komunistom, ki so nam še dan pred volitvami očitali Čobala naznanjamo, da je pretrgal Še zadnjo verigico, s katero se je bil prikoval na nas. S 1. aprilom je namreč odpovedal »Naprej«. Član (BernQtov socialdemokrat. Op. ur.) je pa prenehal biti že 1. januarja. — Bog ve h komu pojde Čobal današnjega 1. aprila zastonj brat to notico... Če bi »Naprej« ne nadomeščal v Sloveniji šaljivega lista, bi vprašali merodajne socialiste, koliko časa bo še Bernot smešil socialno demokratičen pokret v Sloveniji.
Proti frazi.
Ko smo se Slovenci 1. 1918. otresli varuštva stare Avstrije, smo si ustvarili prvo narodno vlado, ki je ustavila prodiranje Lahov, razorožila Boroevičevp armado in ki je takorekoč iz nič ustvarila oblasti in jih zasedla z uradniki, kateri so bežali v svojo domovino z Dunaja, Gradca in iz po Lahih zasedenih pokrajin. Prvi naši narodni vladi gre tudi zasluga, da se je ustvarilo slovensko vseučilišče. Če bi ne bila prva naša narodna
vlada dosegla drugega, kakor da je zabranila anarhijo, | ki nam je takrat grozila, bi jo morali vsi Slovenci ohra- | niti v najboljšem spominu. Danes mečejo kamne v prvo našo narodno vlado posamezniki, katerim moramo odrekati vsako pravico nerganja v rečeh, pri katerih niso sodelovali. Zagabi se mi vselej, kadar modruje kak modrijan in zabavlja : l)r.! Brejc je kriv, da smo izgubili Koroško. Precej po prevratu je pripravljal general Maj-stei* eksepedicijo, da bi bil Zasedel Celovec in Beljak. Sestradani Celovčani iu Beljačani bi bili takrat sprejeli Slovence odprtih rok. Majster svojega načrta ni izvedel. ker je dr. Kukovec trdil, da hi ne mogli s svojimi ljudmi zasesti v slovenski Koroški potrebnih uradniških mest, dr. Tavčar se je pa bal, da bi ne bili mogli preskrbeti s hrano Celovca in Beljaka. Ako bi bil takrat general Majster izvedel svoj načrt bi plebiscita na Koroškem nikdar ne bilo, kakor ga ni bilo v slovenski Štajerski, dasi so ga Nemci zahtevali. Pri koroškem plebiscitu je pa odločilo nam neugoden izid dejstvo, ker so se ljudje bali vojaške službe. Neki gospod jc te dni zapisal nekje hud očitek, da v narodni vladi sestavljeni takoj ob prevratu ni bilo nikogar, ki bi se vsaj nekoliko bil praktično izvežbal v državni upravi. Ker gospod tolikokrat piše : »jaz, jaz sem bil, dokazuje s tem, da nima prav, ker preljubi »jaz« ne more biti nikdar objektiven. Ko je bil gospod »jaz« štiri leta samostojen šef nekega avtonomnega urada, mu ni bilo nikdar dovolj uradnikov in se je morala njegova, želja po prevelikem številu novih uradniških mest zelo zavirati. Velikopotezen je bil gospod »jaz« tako, da če bi se bilo delalo pa njegovem dobro utemeljenem osebnem prepričanju, bi električne centrale na Završnici nikdar ne bilo, ker se ji je upiral z vso silo še bolj, kakor so se ji upirali zastopniki prizadetega velekapitala, katerim je šlo za to, da bi velekapital izrabljal naše močne vodne sile. Odžagati so ga zato morali ljudje, ki so sicer njegove politične sposobnosti visoko cenili, ker je bil v upravi prestarokopiten. Nepristranski opazovalec, kateri je v obrambo resnice zapisal te vrstice, je še danes vesel prve naše narodne vlade, ker je nastopala na zunaj res demokratično. Pri narodnih svečanostih so nastopali v znamenju demonstracije proti bivši gospodarici Avstriji zastopniki prve narodne in prve deželne vlade v Sloveniji brez cilindrov z mehkimi klobuki, kar je narod zelo odobraval. Cilinder je nato zopet uvedel predsednik dr. Žerjav, kateri je sledil dr. Brejcu in je s tem zajadral zopet v aristokratske. buržujske, cilindrskc struge.
Kleroboljševik št. 4.
Štraik Štajerskih rudarjev.
Dne 31. marca 1923 ob 2. popoldne so pričeli štrajr kati v nemški Štajerski vsi rudarji. Rudarji v premogo-kopih so svojčas stavili mezdne zahteve. V Karlovem rovu Alpinske Montanske družbe je nastal medtem štrajk, ker je družba nameščala delavce iz drugih obratov, in ni sprejela na delo zaradi pomanjkanja dela odpuščenih delavcev. Obratni svet je nato proglasil zaporo, nakar je družba odpustila dva obratna svetnika. Dne 28. marca so se pogajali na Dunaju, ki so se razbili. Izvedli so nato glasovanje o obrambnem štrajku ; za štrajk je med 12.033 rudarjev glasovalo 11.593, 80 glasovnic ni bilo veljavnih. Štrajk se je na to 31. 111. ob 2. popoldne pričel. Štraj-kajo vsi delavci v štajerskih premogokopih in v Eisen-erzu in Hiittenbergu. Prizadetih jc 35 obratov s 13.417 delavci.
Nabirajte naročnike!
KNJIGOVEZNICA, KARTONAŽA IN GALANTERIJA
MIROSLAV BIVIC
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 29
se priporoča slavnemu občinstvu ter p. n. tvrdkam za cenj. naročila vseh v to stroko spadajočih del.
VELIKA ZALOGA ŠOLSKIH MAP, NOTEZOV IN BLOKOV.
Cene nizke I Postrežba točna I Delo solidno I
Franc Wieber.
V	renskem industrijskem mestu Wiesburgu je praznoval dne 24. marca t. I. svojo 65 letnico tov. Prane Wie-ber. Dolžni smo, da kot tovariši tudi mi njemu ob tej priliki častitamo in se ga spominjamo. Prane VVieber, po svojemu poklicu kovinar se je že s svojini 15. letom posvetil delavskemu gibanju ter se začel udejstvovati v Hirsch - Dunkerjevih strokovnih organizacijah. Sčasoma pa je spoznal organizacijo ter se prepričal, da ne odgovarja delavskim zahtevam in potrebam ter se z vso vnemo lotil krščansko socialne strokovne organizacije kovinarjev ter ustanovil krščansko zvezo kovinarjev, katera danes šteje že nad četrt milijona članov. Kljub svojim 65 letom je še vedno čil in zdrav ter opravlja vse svoje funkcije, katerih ni malo z nenavadno svežostjo kot voditelj in organizator. Mednarodna zveza kovinarjev ustanovljena 1. 1920 je istotako plod njegovega dela. Zaupanje, ki ga uživa med tovariši, je vredno samo moža, kot je Wieber. Kadar je v njih sredi, ga ne nazivljejo drugače kot naš »stari«, vise na njemu, kot -otroci na materi.
Krščanska zveza je lahko ponosna, da ima v svoji sredi takega moža. kateri vkljub svoji starosti še vedno krepko drži za krmilo — ponosni smo pa tudi lahko mi. kot del celotnega mednarodnega kršč. soc. strokovnega gibanja na moža, ki je v strokovnem gibanju osivel, ter mu kličemo še mnogo let.	O.	C.
Ljubljana, Cerkvena uiica št. 11
se priporoča slavnemu občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela.
DELO SOLIDNO!	CENE	ZMERNE!
ni m ii ii n im ii ii ii ii n ii ii ii ii ii ii n ii I ii ii n ii n ii ii ii«»ii«ii«ii ii ii«i # iiji ii m i!: it ii ii ii im ii s n t n ii m ii ii s im ii ii n n ii ii ii n n»ii i
ameriški bogataši, katerim je dolžna Evropa nad 20 tisoč milijonov dolarjev.
Jugoslovanska strokovna
zveza.	I
Ja™ nameščenci.	i
Občni	zbor	organizacije javnih mnaeščencev,	somišljenikov	SLS.	se vrši v soboto, dne 7. aprila	1923.'	j |
ob pol 20. uri v prostorih konsumnega društva na Kongresnem trgu s sledečim dnevnim redom : I. Poročilo odbora. 2. Poročilo revizorjev. 3. Določitev članarine.
4.	Volitev odbora ; dveh revizorjev in razsodišča. 5. Ob-, ravnavanje in sklepanje o predlogih. 6. Slučajnosti.
Vsi člani se vabijo, da se tega občnega zbora udeleže.
—	Ako bo občni zbor ob napovedani uri nesklepčen, se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor, ki sklepa brez, ozira na število navzočih članov. -	.Odbor.
Lesno delavstvo.
Sorica. V nedeljo dne 8. t. m. se vrši pri nas javni strokovni shod ob II. uri dopoldne pred cerkvijo. V slučaju slabega vremena pa v gostilni Lovro Pintar v Spodnji Sorici. Poročevalec pride iz Ljubljane. Delavci udeležite se shoda v obilnem številu !
Tobačno delavstvo.
Fr. P. Stare, slikarski mojster
Ljubljana, Florijanska ulica.
vir
J!*)/'. VjUlf
Sto IftfS
I. delavsko konsumno društvo v Ljubljani
ima bogato izbero manufakture, češke lončene posode, klobuke, vsakovrstno špecerijsko blago, v zadružni kleti na Kongresnem trgu štev. 2 dobro vino po nizki ceni.
Hranilne vloge članov obrestuje po 50/0. Člani dobe 3% blagovni popust.
 —*= Pristopnina 10 kron, delež 100 kron. ============
Prijave sprejema pisarna na Kongresnem trgu št. 2 in vse zadružne prodajalne.
V Vašem interesu je, da postanete član, članica naše zadruge!
Mednarodni povojni gospodarski poloiai.
V	Jugoslaviji bi lahko silno dobro živeli, če bi znali | v Belgradu vladati tako, da bi gledali na blagor cele dr- j žave in če bi znana belgrajska žlahta ne vodila take i gospodarske politike, ki bogati le žlahto in iztiska iz nas. j kateri nismo Srbi, zadnji -vinar. Mi nismo reVni : les, žito in živina so naše bogastvo. N Ogrskem je zrušena vrednost ogrske krone. Političen položaj še tudi ni ustavljen. Na Grškem še tudi ni političen položaj razčiščen. Draginja je narastla in so cene dvakrat višje, kakor so bile v juniju 1922. V Bolgariji se je gospodarsko stanje nekoliko izboljšalo. Tudi v Rumuniji je trgovina silno nazadovala in ovirajo nove uvozne in izvozne takse trgovino in izvoz petroleja in lesa. V Italiji Mussolini kar le more krepi kapitaliste. Odpustil je več tisoč železničarjev. odpravil na železnicah osemurni delavnik, obdavčil je z nad 10 odstotkov delavske plače. Italija je sklenila več trgovinskih pogodb. V Avstriji se je valuta ustalila, a draginja je vedno večja. Živila so se zopet za 8 °/o podražila. Brezposelnih je silno veliko. Na Ceho-slovaškem je brezposelnost velika. Januarja letos je podpirala država 190.000 brezposelnih, decembra lani pa
150.000.	Čehoslovaška valuta se je ustalila, toda več ve-lebank se je zrušilo. Poročila o Rusiji še vedno niso točna. Stoji le, da se Anglija trudi za uvedbo rednih trgovinskih zvez Rusije zastalim svetom. Skandinavske države niso posegle v vojsko in so zato veliko zaslužile. Gospodarsko močni sta tudi Švica in Nizozemska. V Franciji je draginja silna, denarja primanjkuje : delavstvo se obri za izboljšanje svojega bednega položaja. Francoski frank se pa sicer dobro drži. Tudi Anglija ima svoje križe in težave. Premog zdaj izvaža v Nemčijo, toda velika je brezposelnost v strojnih tvornicah in v ladjedelnicah. Najkrepkejša je zdaj gospodarsko Amerika. Izvoz je sicer padel od 8.230 milijonov dolarjev leta 1920 in 3.230 milijonov dolarjev leta 1922. ker F v ropa ne more kupovati Zato toži kmet čez slabe čase, delavec je nezadovoljen, ker mu trgajo plače. Pričakujejo se veliki štrajki. Velikanske dobičke pa delajo
VALENTIN VOJSKA, pleskar in ličar
Iz tobačne tovarne. Precej časa smo molčali bili so razni vzroki. Sedaj nas pa silijo razmere, da povemo, kar nas teži.
Bili smo v velikem-tednu, vsak ve. da je v tovarn* večina delavk. Istotako bo tudi vsakemu znano, da imajo ženske pred prazniki kot vsako soboto veliko dela in opravila. Slišalo se je, da bo treba na veliKo soboto priti dopoldne še v tovarno. Delavstvo je prosilo vodstvo. da naj bo sobota prosta ter da radevolje doprinesejo tiste ure med tednom samo da bo prosta sobota-Ni se dovolilo, češ se ne sme poprej plačati z izrecno pripombo, da se je treba držati točno odredb.
Nič bi ne imeli proti temu, red mOra biti ali na eno stran vodstvo pravi, da se je treba strogo držati odredi)-na drugo stran se jih pa samo ne drži. Veliki teden se ni moglo en dan poprej izplačati, zadnjič, ko se je Pa plača okrnila se je pa lahko izplačalo kar za tri dni naprej. Zakaj se je tedaj lahko in sedaj pa ne.
Saj se poznamo. Vemo, da ne nosi krivde v toliki meri odredba kot pa vodstvo tovarne. Naj se nikar n® misli, če. se dosedaj ni veliko pisalo, da smo že na koncu. Za danes naj bo to, drugič se pa mogoče pogledamo v kakšni drutti stvari, gradiva kakor vse kaže. h() vedno dovolj.
Širite „PRAVICO“!
kavarna CLjubljana, sv. Petra nasip IvdVCHIICI liVCIIIIOI	poleg	zmajevega	mostu
se priporoča cenjenemu občinstvu za mnogobrojen obisK'
Štefan MikoiK, kavarnar.
Vaše blagorodje!
Kdor hoče imeti dobro slikarsk0 delo s pristnim blagom, naj st obrne na naslov
Izdaja konzorcij. /
Tisk Zadružne tiskarne v Ljubljani.
Odgovorni urednik Dr. Andrej Gosar-