Vestnik. Učiteljski dobrotniki. Dne 13. aprila v Kranju umrli nadučitelj v p. Valentin Pin je zapustil »Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani« 40 K; blag mu spominl Tvrdka Fran Ksav. Sou van v Ljubljani je darovala 27-54 K; učiteljstvo okolice Medvode zbralo na prijateljskem sestanku 9 K; g. Karel Kovač, posestnik v Starem trgu pri Ložu, mesto venca na krsto umrle gospe M. Wigele, učiteljeve soproge, 10 K. Živeli učiteljski dobrotniki in njih nasledniki! Bog plati! Letnina za učiteljski konvikt: Tov. Valentin Burnik, nadučitelj v Metliki; tov. Šimen Vodenik, nadučitelj v Št. Jurju ob Pesnici. Bog plati! ,,Pri našem cesarju". Ta knjižica v prid učiteljskemu konviktu se naroča tudi lahko pri trgovcu Jerneju Bahovcu, ki sprejema tudi denar na račun konvikta za vse razposlane knjižice. Tovariši, le pridno po njih! Umrl je dne 12. t. m. v Kranju Valentin P"in, nadučitelj v pokoju. N. p. v m.l V obrambo učiteljstva zakonito zajamčenih pravic so vložili nekateri ljudskošolski učitelji koprskega okraja proti odloku c. kr. deželnega šolskega sveta za Istro z dne 16. marca t. 1., br. 733, prijavljenega učiteljstvu okraja z od-^ lokom c. kr. okraj. šolskega sveta v Kopru z dne 18. marca t. ]., br. 332, pravočasno in predpisanim potom utok na c. kr. ministrstvo za bogočastje in nauk, in sicer temeljem: a) ministrske naredbe z dne 8. maja 1872, § 8 (drž. zak. 1872. 1., št. 68); b) deželnega šolskega zakona za Istro z dne 27. julija 1875, § 20., točka c) in § 41. odstavek 4. (dež. zak. 1. št. 18. II. in III.) in odnosno c) državnega ljudsko-šolskega zakona z dne 1. maja 1833, § 45. Z enim samim odlokom je prekršil torej c. kr. deželni šolski svet za Istro: ministrsko naredbo, deželni šolski zakon in državni šolski zakon. Dober tek mora imeti in ni se čuditi, ako si podrejenb učiteljstvo zakonitim potom izkuša pomagati proti taki samovolji. Mi mu le želimo najboljšega uspeha, ki po našem mnenju tudi nikakor ne more izostati. Ta pritožba je uspeh našega članka v 14. letošnji številki, kjer govorimo o kršenju zakonov v Istri. Šolskim ,,politikom". V »Omladini« čitamo: Vsakemu so znane razmere, v katerih se nahaja slovensko srednješolsko učiteljstvo. Dobro vemo, da mora uradnik tako delati, kot veleva gospodar, t. j. država. Toda tako daleč pač ni treba iti v uslužnosti, da se žrtvuje v boju za zaslužne križce in zgodnji avanzma tudi narodno mišljenje. O onih, ki so se iz birokratičnih ozirov odtujili narodu, katerega sinovi so in mu postanejo celo sovražni, pri tem ne govo rimo — sami so izrekli obsodbo nad seboj. Izpregovoriti pa imamo resno besedo z onimi, ki sicer še čutijo narodno, ki pa v svojem strahu in poslušnosti store več, kot se tudi od najvestnejšega uradnika sme zahtevati. Ko so se svoj čas vršile demonstracije za splošno in enako volilno pravico, je po šolah krožil cirkulandum, da je dijakom zabranjeno udeIežiti se te demonstracije. Nič nimamo proti temu, ako se od strani šolskih oblastnij srednješolskemu dijaštvu ne dopušča aktiven nastop v političnih vprašanjih, zlasti če se to utemeljuje s pedagogiškimi nazori. A nekaj drugega je, če se je odvračalo dijaštvo od demonstracije za splošno in enako volilno pravico z motivacijo, češ, da so nje udeležniki sodrga, kakor se je blagovolil izraziti nek ljubljanski ravnatelj. Taka »pedagogika« mora prepojiti dijaštvo z mržnjo do preprostih slojev, do tega, da začne smatrati socijalne težnje sploh za nekaj nizkega in poniževalnega. Na drugi strani pa je tak nastop t«di s stališča šolskega zakona nedopusten. Ako dijaštvu ni dopuščeno se baviti s političnimi vprašanji, potem je vprašanje več kot utemeljeno, ali je dovoljeno učitelju v šoli tako apodiktično »politizirati«. Jugoslovanska čitalnica v Belgradu dobiva v vsem 125 časopisov, med temi 108 jugoslovanskih. Listov je 55 srbskih, 23 bolgarskih, 18 hrvaških in 12 slovenskih. 33 novih planetov. Stevilo planetoidov in asteroidov, onih malih nebesnih teles, ki med Marsom in Jupitrom obkrožavejo solnce, se je od srede septembra pr. I. do danes povečalo za 33. Odkrili so jih potom fotografije. Dozdaj je znanih vsega skupaj 569 planetoidov. Italija ni čisto narodna država, marveč ima med 35 milijoni prebivalcev okolo 300.000 podanikov, ki niso itali- janske narodnosti. Od teh je 100.000 Francozov v Pijemontu, 100.000 Albancev, 38.000 Grkov, 30,000 Slovencev na Beneškem, 12000 Nemcev med švicarskima kantonoma Wallis in Tenis, 5000 Hr vatov v nekdanjem napolitanskem kraljestvu in 15.000 pripadnikov drttgih narodnosti. Cvetenje rastlin in toplota sta v tako ozki zvezi, da se čas cvetenja ravna po množini toplote, ki jo poedina rastlina potrebuje do cvetenja. Dolgo ni bilo stalne mere, po kateri bi se mogla določiti množina toplote, ki je potrebna za poedino rastlino. Zasluga je to botanika H. Hoffmana, ki je znanosti podal merilo s tem, da je maksimum stanja toplomera od I. januarja do prvega cvetenja rastlin meril vsak dan in potem seštel. Vsota teh maksimov pokazuje toploto, ki je potrebna za določeno rastlino. To je takozvana toplotna konstanta. Tako n. pr. potrebuje leščnik 226 stopinj Reaumurja, breskev 843 stopinj, hruška 1340, jabolko 1423, kostanj 1708, platana 2115, trta 2878, lilija 3376, bršljan 5910 stopinj. Kako je nastala cenzura. Dunajski list »Der Weg« je priobčil nastopno pripovedko : Nekdaj je živel kralj, ki je ljubil svoj narod in čital časopise. Toda silno so ga jezile vedne pritožbe o hudih davkih in o krivični upravi dežele, ki so jih bile novine vedno polne. Poklical je torej svojega ministra in mu rekel: »Vedno čitam, da je dežela preveč obdačena in slabo upravljana. Ali jaz ljubim svoj narod in ga hočem osrečiti; takih pritožb nočem več slišati, sicer zapadete nemilosti!« Minister se je poklonil ter odšel žalosten domov, ker ni vedel, kaj naj bi pocel. Ko je ves zamišljen korakal preko dvorišča, so ravno enega njegovih sužnjev bičali zaradi nekega pregreška. Trdo je padala palica po golem, krvavem hrbtu nesrečneža in srce pretresujoče vpitje njegovo je pretresalo zrak. To je pa motilo ministrovo soprogo, ki je v svoji sobi čitala pikanten roman ter je vzkliknila vsa razjarjena: »Bog I Moji živci! Kako more vendar ta človek tako kričati ? Jaz nočem več poslušati tega cvilenja«. Paznik se je ponižno poklonil ter dal vtakniti sužnju v usta klin. In sedaj so mogli neovirano izvršiti kazen. Le posamezni zamolkli glasovi so se izvijali iz prsi mučenega sužnja, ki se je končno nezavesten zrušil na zemljo. Minister se je zadovoljno potrkal na čelo, zakaj bil je moder mož, ki je umel, da dober nauk tudi praktično uporabi. Šel je torej in ustvaril —¦ cenzuro. Na protialkoholnem kongresu, ki se je nedavno vršil v Budimpešti, so mnogo govorili o posledicah alkoholizma. Na Francoskem je med 10.000 umori izvršenih v pijanosti 2374. Izmed 5322 jetnikov jih je zaprtih 66% zaradi alkoholizma. Na Angleškem je po Lombrosu izmed 29.752 deliktov izvršenih 10.000 v pijanosti. V Škotski, kjer so ob nedeljah zaprte gostilnice in žganjarnice, je aretovanj ob nedeljah povprečno po 22, povprečno ob delavnikih pa 172. V Švici se izvrši 64"/,, aretovanj na alkoholu vdanih ljudeh. Zanimivo je, da so istočasno s tem kongresom v Budimpešti zborovali v Hamburgu kriminalisti iz raznih držav Evrope in Amerike. Kako se množe Poljaki. Zadnji snopič »Prac varszawskega statystycznega komitetu« obsega zanimive številke. Predvsem vsakega bralca preseneti velikanski prirastek poljskega prebivalstva. Leta 1862. je bilo v poljskem kraljestvu 4.972.193 prebivalcev in dne 1. januarja 1900. jih je bilo 11,588.585. Od leta 1889. do 1904. se je prebivalstvo pomnožilo za 466 odstotkov; podvojilo se je torej v 35 letih, dočim se prebivalstvo na Ruskem podvoji v 65. letih, na Nemškem v 98, letih. Francija bi potrebovala za podvojenje prebivalstva 236 let. — Iz knjige se tudi vidi, da se med Poljaki širi tudi omika. Leta 1862. je bilo še 90 odstotkov analfabetov, 1. 1887. jih je bilo samo 695 odstotkov. Rast deklic in dečkov. Francoski učenjak Variot je preiskoval težo in velikost dečkov in deklic v različni starosti. Deklice rasto do 9. leta počasneje kot dečki od 9. do 12. leta pa hitreje kot dečki v isti starosti. V 12. letu pa zrastejo dečki zopet toliko kot deklice, Isto je pri teži. Do 8. leta so deklice lažje kot dečki, od 9. do 12. leta pa težje in po 15. letu pa zopet lažje. Dvajsettisoč pisateljev in pisateljic štejejo danes Nemci. Tako govori Kiirschnerjev književni koledar.