TRST, sreda 12. decembra 1956
Leto XII. - Št. 282 (3520
GORSKI DNEVNIK
Cena 25 lir
Poštnina plačana v gotovini
Til. 94.638, 93 808, 37-338
STAMBOLIČ
UREDNIŠTVO:	UL.	MONTECCHI it. S, II. nad. — TELEFON 93-808 IN 94-638 — poi
St. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico I-IL. Tel. 33-83 — OGLASI: od 8.-12.30 višine v iirlnl 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upcavn! 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za va~,_
'' ~ ***~—a—^^
^ ! “ ,8
VČERAJ JE NA KONGRESU KPI GOVORIL VODITELJ DEf^ACP
Za popolno prostovoljnost io enakopravnost
ter vzajemno konstruktivno kritiko meil ii.n-tii.imi
Medtem ko se Secchia popolnoma pridružuje poročilu Togliattija in kritizira Giolittija, pa Gullo poudarja potrebo po obnovi v partiji; vsi namreč govore o napakah, toda nihče jih ne popravlja
— Tel.	MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROCN S.: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. - FLRJ: Izvod	10, mesečno 210 din.
»ak mm	Poštni tekoči račun Založništvo tržaškeg:	-ka Trst 11-5374 — ZA FLRJ; Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna	založba Slovenije,
60 din.	Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB . 1 - Z - 315 - izdala Založništvo tržaškega	tiska D. ZOZ-Trst
(Od našega dopisnika)
RIM, 11. — Bil je že kar cas, da se delegati na 8. kongresu KPI nekoliko odpočije-lo, saj od začetka kongresa skoraj ni bilo pravega odmo-ra- Tako se je danes nadaljevala debata o Togliattije-vem poročilu samo dopoldne, Popoldne pa so bili delegati Sostje raznih partijskih sek-otj v Rimu, če je že niso raje kar po svoje kam mahnili. •Priložnost priti v Rim se končno ne nudi tako pogosto; Priti v Rim in Rima ne videli pa seveda tudi ni posebno Poučno.
Na današnjem dopoldanskem rasedanju kongresa so bile 3 Pomembnejše točke:	govora
“ecchie in Gulla ter voditelja jugoslovanske delegacije Petra Stamboliča. V svojem Scvoru Stambolič ni samo sporočil pozdravov jugoslovanskih komunistov kongresu
v raznih oblikah; bilo bi torej zelo škodljivo za delavsko gibanje te sile podcenjevati.
Nimajo prav tisti, ki izvajajo iz dogodkov na Madžarskem samo pesimistične zaključke o delu socializma. Dogodki na Madžarskem, je rekel Stambolič, predstavljajo po našem mnenju tudi udarec socializmu. Toda istočasno bodo prebudili sile in dali pobude za reševanje tistih velikih vprašanj v delavskem gibanju, ki so ovirala njegov razvoj in ki so dovedla tudi čo tako hudih dogodkov.
Ko je na koncu svojega govora Stambolič izrazil simpatijo za napore KPI in njene voditelje, so delegati vstali in dolgo ploskali, medtem ko so se razlegali zvoki pesmi «Bandiera rossa». Medtem ko so drugim delegatom ob koncu njihovega pozdravnega govora zaigrali njihovo himno.
NPl, temveč Je na kratko po-1 je Stambolič izrazil zeljo, da Pal tudi nekaj tez politike I zaigrajo omenjeno" pesem. Ob-
ZKJ.
Govoreč o sodelovanju partij je Stambolič poudaril, da haloge, kii se danes postavljajo pred delavsko gibanje v celoti, obvezujejo tudi delavsko gibanje vsake države, da ^ posebno resno Loteva tako konkretnih vprašanj za Razvoj socializma v svoji dr-2?vl kakor problemov za socialistični razvoj sploh. Tako lotevanje tega načelnega in lažnega vprašanja, je rekel “tambolič, omogoča, da vna-Sa delavnico gibanje posameznih držav pri reševanju svo-™ konkretnih nalog več či-hamizma in več realnosti. Za-f? je danes bolj kot kdajko-h. škodljivo poudarjati izkuš-nie delavskega gibanja kate-fckoli države in že vnaprej °dbijati izkušnje drugih.
Potem je Stambolič dejal, “a je velike važnosti, da je kongres KP SZ pokazal aa nujnost različnih poti v PPoializem Toda so komunist, ki še danes z rezervo prejemajo ta navodila. V današnjih pogojih moči sociali-•ha in raznovrstnih ter bogatih izkušenj v borbi za so-°talizem dobiva vprašanje Pravilnih odnosov med delavskimi gibanji in partijami faznih držav poseben pomen
ta
,- njegov razvoj in zmago, ^jačelo popolne prostovoljnost in enakopravnosti v med-pbojniih odnosih, načelo vza-pttine konstruktivne kritike, rhtenjave socialističnih izku-hj in izmenjave mišljenj o vpornih vprašanjih, javnost atcdsebojnih odnosov pred ?elavskwn gibanjem, je pou-aaril Stambolič, so dobili pr-razredni pomen.
Razlike v pogledih'na potezna vprašanja borbe za ptcializem, ni treba da bi bi-* ovira za tovariško sodelo-Ahje. skozi to prizmo gleda-
tdi na problem proletarake-!“a, internacionalizma. Skozi' to Prizmo gledajo m tako razuma vajo tudi stališče o poseb-j1 poti v socializem. Prole-*rs4ci intemaoionalizem mo-j* Priti do popolnega izraza tedaj, kadar raste iz po-“Cbnega jn £<plošnega v delavcem gibanju, kadar se o-sla-J® na nauke marksizma-lend-: i*rtha, na dosedanje izkušnje , ?°rbe za socializem, kačar | j.Pbi račun o posebnih pogo-h te borbe v vsaki državi, -dogodki na Madžarskem, Je j.adaljeval Stambolič, nam nu-Jj0 v tem pogledu velik Prejšnji voditelji maorske partije delavcev so ijhto frazirali o zvestobi pro--.‘arskemu internacionalizmu, 'Jo pa vodili računa o poučnih konkretnih vprašanjih C nalogah madžarskega de-avskega gibanja. To je priti i veR'C0 škodo razvoju sofizma na Madžarskem in t-av tako proletarskemu in-j.rhacionalizmu. Na drugi i rani pa vidimo, kako so bi-f, s pravilno politiko politič-8a jn državnega vodstva ?Uske rešena velika vpraša.
jugoslovanski komunisti
tja
j-- socializma na Poljskem jn J brla s tem okrepljena tu
moč socializma sploh.
,Jh kadar se posamezni pred-jJtVinlki Zveze komunistov j^Soslavije kritično obračajo , U* Posamezne pojave v sodob-ti»? delavskem gibanju, je a*faljeval Stambolič, oni ne J‘*jo tega zaradi pomanjka-Ja čuta mednarodne solidar-ij^ti in ne iz nekakih iluzij,-.j* bi drugim vsiljevali ju-Hj.^ovanske izkušnje v izgrad-j:J socializma. Oni delajo to j*radi velike zaskrbljenosti, V, se ne ponove grobe napaja ki so 1, 1948 privedle do ,,anih resolucij Informacij-oef!a biroja v pogledu Jugo-je 'Rje in do popolne izolaci-1] komunistične partije Jugo-D|vVUe od ostalih komunističen Partij. Oni delajo to iz H0skrb]jenosti, da se ne pokajo napake, ki so privedle sS Zadnjih dogodkov na Maorskem.
hj^ambolič je nato izrazil 2?.«hje, da se današnje lile i,.'alizma nikakor ne morejo izključno s silami '»v držav, v katerih je de-aki razred vzel oblast v *°)e roke. Sile socializma se G-Vsem svetu prebijajo v ^sdj« in »e manifestirajo
enem je prejel v dar zbirko reprodukcij del Leonarda da Vinci.
Secchia je med drugim dejal, da je «operaizem» že davno mrtev. Danes je absurden in nepojmljiv, ker je zavezništvo med delavskim razredom in intelektualci že realizirano- Čudno, da se je prav Secchia lotil tega vprašanja, ko je bil svoj čas obtožen prav takih tendenc in je bil zaradi njiih tuci odstranjen iiz tajništva. Mogoče gre za avtioteriitiifco? Dejal je tudi, da misliti ni monopol nikogar. O Giolittiju je pa rekel, da je izhajal iz popolnoma zgrešenih postavk. V zvezi z Madžarsko je očitno popolnoma ignoriral zadnje dogodke, ko je dejal, da je socializem na Madžarskem rešen.
Gullo v svojem govoru ni izrecno potegnil ne s kakim Bertinijem ne z Diazom ali Giolittijem, vendar pa je na-stoipil za to, da se ne duši zdrava diskusija v partiji. Ne gre zgolj za formalno enotnost partije. Partija se mora sicer obnoviti, toda pri tem je treba paziti na to, da ta beseda pomeni, da je ((potrebno bistveno in korenito spremeniti kako stvari).
Govoril je tudi o madžarskih dogodkih ter pri tem ugotavljal, da je bila na Madžarskem popolna ločitev komunistov, partije in vlače od množic. Potem je dejal, da se mnogo govori o kritiki in avtokritiki, da mnogi navajajo napake, toda nihče jih ne popravlja. Iz programskih izjav je pa spomnil na tisto, ki pravi, da komunisti niso za nasilje in ne za revolucijo, ki jo uvedejo tuje vojske. Omenil je tudi Leninovo oporoko, kii je svetovala odstranitev Stalina iz vodstva stranke zaradi njegovega značaja ter pri tem dejal, da je hud obraz lahko dober za nasprotnike, ne pa za člane partije.
Togliatti si je mec' današnjimi govori marsikaj beležil, tako da je verjetno, da bo na koncu debate odgovarjal na lažne kritike.
S. R.
nncnnriarol/o vnročonio vodstva FSDI nadaljevalo. Go-UUOfJUUal oKa vpidodllld vorili so Dalla Chiesa, Cucchi,
Cariglia, Paresce in Saragat. Zasedanje se bo jutri nadaljevalo.
Sredi januarja bo kongres Neodvisne zveze socialistov. Tedaj bo sprejet sklep o vključitvi v PSI in tako ,bodo verjetno na kongresu socialistov februarja ze sodelovali tudi prdstavniki ZNS.
Generalni ravnatelj FAO dr. Binay Ranjau Sen je prišel danes na vljudnostni obisk k predsedniku vlade Segniju.
na jutrišnji seji vlade
(Od našega dopisnika)
RIM, 11. — Na četrtkovi vladni seji bodo razpravljali predvsem o gospodarskih vprašanjih zlasti o nabavah goriv po zadnjih mednarodnih dogodkih, kakor tudi o cenah, ki silijo k povišanju zaradi povišanja cene nafte. Na sploš-n0. *jcer v uradnih krogih zatrjujejo, aa ni vzrokov za kako posebno razburjenje.
Danes sta se sestali vodstvi liberalne in socialdemokratske stranke. Liberalci so potrdili svoje zaupanje zunanjemu ministru Martinu in njegovi politiki. Pač pa jih nekoliko skrbi dejstvo, da Martino v Zahodni Nemčiji ni dobil podpore .za svoj predlog, po katerem naj bi v skupščini evropskega sveta bili tudi izvoljeni predstavniki posameznih^ državnih parlamentov. Tako je zopet možno, da se bo večinska stranka zaletavala v zunanjega ministra, kajti v demokrščanskih krogih so že rekli, da bi Martino lahko vsaj prej povedal, kaj namerava, ne pa da dela po svoji glavi in nato doživi neuspeh, kar je pravzaprav splošni neuspeh italijanske zunanje. politike.
Na zasedanju socialdemokratskega vodstva pa je tajnik Matteotti poročal o delu Socialistične internacionale ter o Nennijevem poročilu, ki ga je pred kratkim odobril cen-tralfci komite PSI. Matteotti
Zaradi 24-urne stavke nameščencev pri pošti in telefonu so danes nekatera poročila pomanjkljiva, ker je bilo tudi tiskovnim agencijam onemogočeno redno dobavljanje vesti.
Prosimo čitatelje, da to upoštevajo.
Predsednik republike je dal svoj pristanek za imenovanje Stefana Claja za veleposlanika Romunije v Rimu.
A. P.
W ASHINGTON, 11. — Ameriški pravosodni minister Brovvneli je pozval v Wa-shington državne pravdnike 14 držav, da se z njimi raz-govarja o ukrepih, da se v ZDA preneha rasna diskriminacija na vlakih, v avtobusih In v vseh javnih prevoznih sredstvih.
Splošna stavka zajela Madžarsko Novi neredi v raznih krajih države
Zaradi pretrganih zvez so vesti pomanjkljive - Kadar sprejel delegacijo delavcev - Članek glasila sindikatov in glasila delavske stranke
BUDIMPEŠTA, 11. — Stavka, ki jo je v soboto proglasil budimpeštanski delavski svet, je danes skoraj popolna. V središču Budimpešte ne krožijo avtobusi, tramvaji ali taksiji. Samo nekaj tramvajev kroži v predmestjih. Vse trgovine so zaprte, po ulicah krožijo madžarska vojaška vozila s strojnicami in polna vojakov s šlemi. V mestu pa je j*opolnoma mirno. Budim-peštanski radio je javil, da so številne tovarne sklenile stavkati. Ob 13. uri je v Budimpešti bilo popolnoma mirno, Računajo, da okoli 80 odstotkov delavcev ni prišlo na delo. V industrijskih predmestjih, kakor tudi na področju Gsepel, je stavka sko-
raj popolna. Budimpeštanski. sveta tovarne vagonov je da-
radio je tudi javil, da je predsednik vlade Kadar sprejel p.et predstavnikov bivšega centralnega delavskega sveta prestolnice. Ti predstavniki so po trditvah radia izjavili, da se strinjajo s Radarjem in da ne odobravajo stavke v sedanjih okoliščinah ter da bodo delavcem sporočili to svoje stališče. Opoldne je Kadar ponovno sprejel delegacijo delavcev.
Ves dan je budimpeštanski radio pozival delavce, naj ne stavkajo in naj se vrnejo na delo.. Radio zatrjuje, da so delavci v številnih velikih tovarnah in rudnikih prišli na delo.
Skupina članov delavskega
ZAČETEK ZASEDANJA SVETA MINISTROV NATO
DULLES 0 POTREBI KREPITVE OZN IN MIRNEGA REŠEVANJA SPOROV
Pineau predlaga razširitev področja, glede katerega naj bo posvetovanje članic NATO obvezno - Ameriški poslanik Dillon o vzrokih, zaradi katerih sta se Anglija in Francija odločili na umik iz Egipta - Daljši razgovor med Dullesom in Selwynom Lloydom
je dejal, da ima Nennijevo poročilo marsikateri pozitiven element poleg nekaterih manj jasnih točk. Poudaril je tudi, da bi bilo treba čimprej sklicati paritetno komisijo.
Poleg Matteottijevega stališča v centru so prišla do izraza tudi nasprotujoča si stališča levice in desnice. Tako je Zagari poudaril konstruktivni značaj Nennijevega poročila ter se zavzemal za sklicanje izrednega kongresa stranke, ki naj bi se sestal takoj po koncu kongresa socialistov v Benetkah. Lupiš, ki je govoril za center-desni-co. je poudarjal, da so v zadnjih šestih mesecih socialdemokrati uspeli iztrgati socialistom marsikatero koncesijo; zato naj PSDI vodi še naprej svojo oprezno taktiko, čeprav usmerjeno k združitvi. Zaradi tega naj bo kongres stranke v normalnem roku, se pravi spomladi 1958.
Popoldne se je zasedanje
PARilZ, 11. — V Parizu se je danes začelo zasedanje sve. ta ministrov 15 držav članic atlantskega pakta. Otvoritveni govor je imel italijanski zunanji minister Martino, ki predseduje zasedanju.
Martino je v svojem govoru govoril o odnosih med politiko posameznih držav in atlantsko politiko, o potrebi obravnavanja vprašanj, kakor n pr. vprašanje Srednjega vzhoda, ki so izven področja atlantskega pakta, ki pa lahko temu paktu škodujejo, obramba proti sovjetskemu gospodarskemu prodoru itd.
Prebrali so zatem poročilo glavnega tajnika lorda Ismaya o delovanju NATO in zatem je bila ožja seja, na kateri je sodelovalo samo po šest članov vsake delegacije.
Posamezni delegati so v glavnem poudarjali potrebo okrepitve atlantskega zavezništva. Proučevanje poročila «treh modrih« se bo morda začelo šele jutri.
Prvi je govoril ameriški državni tajnik Foster Dulles, ki je izjavil, da je akcija krepitve Združenih narodov in debata v tej svetovni organizaciji, kot edina mogoča forma za obravnavanje svetovnih sporov, predstavljala glavne obliko ameriške zunanje politike v tem letu. Dulles je tudi omenil izreden pomen pristanka Velike Britanije in Francije, da se prilagodita sklepom Združenih narodov v zvezi s položajem na Srednjem vzhodu. Obsodil je madžarsko in sovjetsko vlado, da slabita učinkovitost svetovne organizacije, ko zavračata sprejete resolucije in priporočila Združenih narodov. Kako je s to ((prilagoditvijo«, pa
Umik napadalcev iz Egipta se normalno nadaljuje
Izjave generala Wheelerja o pripravah za očiščenje prekopa - V kratkem v ospredju vprašanje obnovitve razgovorov o prekopu?
KAIRO, 11. — Egiptovski .Polk. Vojvodič je odpotoval
1-1 ..Al A	rnži	M	in	Tl	^	..	I	V	_	»nidonolr	C	ipfn	TT)	flfthoro
list «A1 Ahram« poroča iz Port Saida, da bo angleško-franco-skj umik končan v dveh dneh in da bodo sile OZN prevzele nadzorstvo mesta v soboto.
France Presse javlja, da je poveljnik francoskih sil v Egiptu general Beaufre izjavil, da je šest francoskih prevoznih ladij s četami in vojaškim materialom zapustilo Port Said. Dodal je, da se umikanje francoskih čet nadaljuje normalno.
Medtem javljajo, da bodo glavni štav sil OZN v Egiptu jutri premestili iz začasnega sedeža v Kairu v El Ballah severno od Ismailije. Agencija za Srednji vzhod javlja, da so egiptovski inženirski oddelki dogradili v El Kantari začasen most čez prekop in čete so že prekoračile prekop po tem mostu, da odidejo na Sinajski polotok, kjer bodo začele popravljati ceste in telefonsko omrežje.
Poveljnik oboroženih sil Organizacije ZN gen. Burns pa se je danes razgovarjal z jugoslovanskim predstavnikom v štabu mednarodnih sil polk-Vojvodičem. Na sestanku sta govorila o ukrepih, ki so potrebni za nadaljnje napredovanje oboroženih sil OZN na Sinajskem polotoku. Vprašanje komunikacij, ki so jih izraelske sile uničile, in sredstva, ki bi bila potrebna za nadaljnje tnapredovanje, so bilk tudi 'predmet razgovora.
na sestanek s šefom odbora egiptovske vojske za zveze s silami OZN.
Gen. Wheeler, ki so mu ZN poverili vodstvo dela za očiščenje SVeškega prekopa, si je ogledal nekatere sektorje pre. kopa in je izjavil, da bo potrebno deset dni za potrebne preglede in za sprejem po-tiebnih ukrepov, preden se začne delo.
Izjavil je tudi, da se bo delo za čiščenje preklopa začelo, «ko bo razjasnjen vojaški položaj«, to je po odhodu angleštaih in francoskih čel iz Port Saida. Wheeler je dalje izjavil, da je med največ-jimii ladjami, potopljenimi v prekopu, egiptovska vojna ladja «Akka», ki so jo potopili angleški bombniki. Tri od potopljenih ladij so italijanske: «Emma», «Amalfi» in «Americano»- Dodal je, ča bo pri čiščenju prekopa verjetno uporabljal tudi angleške naprave, ki »o sedaj v Port Saidu, toda »brez angleškega moštva, ki ga bo nadomestilo osebje OZN«. Dvajset ladij, ki bodo sodelovale pri čiščenju, je že na poti. Whee-ler je dodal, da misli, da mu bo pomagalo okoli 500 strokovnjakov poleg potrebnega števila delavcev. Končno je poudaril, sodelovanje egiptovskih oblasti, «ki so zavzele stališče iskrenega sodelovanja in kažejo veliko sposobnost«.
Po mnenju opazovalcev v Kairu bo v kratkem prišlo na dnevni red vprašanje razgovorov o Sueškem prekopu. Po pisanju egiptovskega tiska in izjavah egiptovskih funkcionarjev je egiptovska vlada mnenja, da šest načel, ki jih je Varnostni svet sprejel kot podlago za rešitev tega vprašanja, ostane se dalje v veljavi kot podlaga za .bodoče razgovore. Poudarja se dalje, da je egiptovska vlada mnenja, da so za sklenitev sporazuma o svobodni plovbi po Sueškem prekopu ob spoštovanju egiptovske suverenosti potrebni razgovori vseh koristnikov prekopa v okrilju Združenih narodov. V uradnih krogih so mnenja, da bo egiptovska vlada zahtevala, naj se v okviru Združenih narodov začnejo razgovori o prekopu in o sklenitvi nove konvencije o svobodni plovbi.
Politični in gospodarski krogi v Londonu so pozdravili poročila, po katerih je ameriški državni tajnik Dulles poudaril v razgovorih z britanskim in francoskim zunanjim ministrom, da je potrebna skupna akcija za čim hitrejše očiščenje Sueškega prekopa. Kar se tiče stališča ZDA o bodočem nadzorstvu nad Sueškim prekopom in stališča VVashingtona do neposrednih razgovorov z Egiptom, uradni krogi ne komentirajo protislovnih poročil iz Pariza,
je bolj jasno povedal po radiu ameriški poslanik v Parizu Dillon, ki je izjavil, da sta se Francija in Anglija odločili, da umakneta svoje čete iz Egipta predvsem iz strahu pred sovjetsko intervencijo, Dejal je, da po njegovem mnenju pri tej odločitvi ni i-melo svoje teže «moraln,o prepričanje«, ker sta Francija in Velika Britanija nadaljevali
danski ožji seji so govorili še drugi ministri in debata se bo nadaljevala jutri zjutraj.
Po seji sta Dulles in Sel-wyn Lloyd odšla na sedež a-meriškega poslaništva, kjer so se začeli razgovori med ameriško in angleško delegacijo. Uradno poročilo, ki so ga pozneje objavili, pravi da se je Dulles skupno s Humpre-yem in Wilsonom sestal s
vojaške operacije kljub o-' Selwynom Lloydom, Mc Mil-strim kritikam OZN in ZDA. j lanom in Headom in da so Po njegovem mnenju n.i na I govorili eno uro in en četrt, njih odločitev vplivalo niti j Govorili so predvsem o voja-zmanjšanje dobav petroleja, | ških vprašanjih, ki se tičejo ker se v tistem trenutku po- NATO, katera bodo o-bravna-
manjikanje še ni čutilo. «Ec'd-ni nov element, je dejal Dil-lon, so bile sovjetske grožnje, kii so bile izražene na skrajno trd način.«
Dulles je dalje med drugim izjavil, da je težko obdržati ravnotežje med gospodarskimi zahtevami in zahtevami vojaške obrambe. Vendar pa so ZDA mnenja, da je mogoče ((ohraniti zadovoljivo raven obstoja tudi ob ohranitvi zadostne moči, ča se lahko zavrne sovjetski napad«. Omenil je nato, da je glavno ((preventivno sredstvo, s katerim razp.olaga Zahod, nuklearna moč«! ((Vendar pa nuklearna moč sama na sebi ne bo rešila vseh obrambnih vprašanj, katerih breme se mora primerno razdeliti.« Dul les« je nato izjavil, da kar se tiče ZDA, je treba proučiti nasprotja v preteklosti, da se olajša «bolj razumna iin bolj odločna graditev v bodočnosti«.
Dulles se je tudi čudil nad zaključki nekaterih opazovalcev glede stališča ZDA v sueški krizi. Ti opazovalci so dobili vtis, da, če so ZDA toliko vztrajale na spoštovanju prvega člena atlantskega pakta, ki prepoveduje uporabo sile za rešitev mednarodnih sporov, se ne more računati nanje za izvajanje ostalih členov pogodbe. Dulles je tako tolmačenje označil za absurdno. «Ce so ZDA tako vztrajale na spoštovanju prvega člena, je dejal Dulles, m so morale zaradi tega ravnati v nasprotju s svojimi tradicionalnimi zavezniki, je prav gotovo, da bodo spoštovale ostale določbe pakta.«
Za Dullesom je govoril angleški zunanji minister Sel-* wyn Lloyd, ki je pol ure govoril o položaju v Evropi in na Srednjem vzhodu.
Za njim je v istem smislu govoril francoski zunanji minister Pineau, ki je ponovno zagovarjal napad na Egipt. Priporočal je, naj bj postala obvezna posvetovanja med tTQ i
vali na prihodnjih sejah. PO' ročilo pravi, da se je diskusija v ceioti omejila na vprašanja, ki se tičejo NATO. Po razgovoru je Selwyn Lloyd potrdil, da se je razgovor o-sredotočil na Srednji vzhod in na vprašanja obrambe.
Zahodnonemški zunanji minister von Brentano pa je nocoj izjavil, da bo on pri obravnavanju poročila «treh modrih« o razširitvi delovanja NATO na nevojaška področja, predlagal, naj njih predloge za posvetovanja -med državami članicami v zvezi z vaznimi pobudami spremenijo v dodatke k pogodbi NATO, ali pa naj jih vsaj podpišejo vsi člani kot formalno tolmačenje pogodbe.
13.200 Poljakov se je vrnilo iz SZ
VARŠAVA, 11. — Prihodnje dni bo poljska vladna delegacija odpotovala v Moskvo, kjer se bo pogajala s sovjetskimi oblastmi o repatriacija poljskih državljanov iz Sovjetske zveze. Odhod te delegacije omenja nedavna izjava o lovjetsko-poljskih odnosih. V zadnjem času se opaža znaten dotok poljskih repatriirancev iz drugih držav, zlasti iz Sovjetske zveze. Kakor piše ((Tribuna Lu-du», se je v zadnjih treh mesecih vrnilo na Poljsko 13.900 oseb, od katerih 13.200 iz Sovjetske zveze.
Varšavsko pokrajinsko sodišče je danes rehabilitiralo voditelje poljskega odporniškega gibanja Kazimira Moczarske-ga, Evstaha Kraka in Alfreda Kurczewskega, Sodišče jih je proglasilo za nedolžne, ker je ugotovilo, da so bile obtožbe proti njim neutemeljene. Leta 1952 je vojaško sodišče ob-člani NATČ) in naj se~ ta "po* sodilo Moczarskega in Kraka svetovanja raztegnejo na pod- '	'	”
ročje, ki bi se moralo določiti, ki pa bi vsekakor maralo presegati sedanje področje NATO. Na tako določenih področjih bi morala po. litika članov NATO biti sporazumna. Pineau je poudaril, da Suez ni spadal v sedanje področje NAIX). Po njegovem ne gre za spremembo določb pakta in ne za razširitev področja, v katerem ima pogodba veljavo, pač pa za razširitev obsega političnih posvetovanj med državami članicami NATO. Pineau je zelo na kratko omenil tudi položaj v Alžiru.
Norveški zunanji minister Lange je predvsem poudaril potrebo okrepitve enotnosti atlantskega zavezništva. Tudi on je enako kakor Dulles o-menil, da sta se Velika Britanija in Francija podredili sklepom Združenih narodov v nasprotju z ravnanjem SZ in Madžarske Na jutranji seji so članom sveta NATO razdelili sporne nico turske delegacije v zvezi s položajem na Srednjem vzhodu, o kateri bodo razpravljali pozneje. Na popol-
v Rnom Penhu izjavil, da je pekinška vlada pripravljena poveriti Cangkajšku visoko mesto, če bi se vmil na Kitajsko.
Zatrjuje se, da so se navezali stiki z Novim Delhi-jem s pomočjo formoške delegacije na konferenci UNESCO. Ta delegacija je baje zahtevala navodila od Cang-kajška, ki je sporočil,- da v tem trenutku se mu ne zdi primerno načeti to vprašanje. Pripominja se tudi, da v stik s formoško delegacijo ni stopil noben član Cuenlajeve delegacije.
Novi poslanik FLRJ v Budimpešti
BEOGRAD, 11, — Državno tajništvo za zunanje zadeve javlja, da je bil za novega poslanika v Budimpešti imenovan Jovan Kapičič, ki je bil več let svetovalec v tajništvu za notranje zadeve.
BEOGRAD, 11. — Jutri se bo v Beogradu začela razprava proti Milovanu Djilasu, ki je obtožen, da je v inozemstvu širil sovražno propagando proti Jugoslaviji v zvezi z njeno zunanjo politiko.
nes sporočila po budimpeštan-skem radiu, da njihovi napori, da bi se uprli stavki, niso uspeli in da se je večina članov delavskega sveta ’ izrekla za stavko.
Posebni dopisnik beograjske «Borbe» iz Budimpešte javlja, da poročila iz raznih krajev Madžarske pravijo, da je stavka v notranjosti države zavzela precejšen obseg. Po vesteh, ki prihajajo v Budimpešto, je večina Madžarske paralizirana zaradi stavke.
Dopisnik «Borbe» javlja dalje, da so bile močne demonstracije v raznih madžarskih mestih. V Degeru je včeraj popoldne okoli dva tisoč oseb šlo po ulicah ob prepevanju. Množica je pozneje zahtevala, naj Kadarjeva vlada prekliče svoje zadnje sklepe. Danes so se demonstracije ponovile, ker so včeraj aretiršli nekaj delavcev. Na tisoče oseb je demonstriralo pred poslopjem, kjer ima sedež sovjetsko poveljstvo, in so zahtevali izpustitev aretiranih delavcev. Nato so se mirno razšli, takoj ko so sovjetske oblasti ugodile njihovim zahtevam.
Močna skupina demonstrantov je včeraj vdrla v tiskarno krajevnega časopisa v Miš-kolcu. Druge večje demonstracije so bile danes v istem mestu. Popoldne so bile demonstracije tudi v prestolnici, kjer je okoli sto demonstrantov dvakrat demonstriralo v Rakosijevi ulici in na Budinovem trgu. Pozneje so se demonstranti razbežali, ko sc se pojavili sovjetski oklop-m avtomobili. .
Predsednik vlade Kadar je izdal dekret, s katerim se blokira vse premoženje izseljenih oseb ali tistih, ki so zapustile svoja stanovanja. Hišni sveti morajo poslati krajevnim oblastem seznam teh oseb skupno s seznamom njihovega premoženja, ki bo blokirano. To premoženje bo vrnjeno lastnikom, če se vrnejo domov do 31. marca prihodnjega leta.
Dopisnik «Borbe» poroča tudi, da se je danes v raznih delih mesta slišalo streljanje s strojnicami in tudi nekaj topovskih strelov.
Zaradi pomanjkanja zvez na sc vesti na splošno zelo pomanjkljive in tudi protislovne. tako da si ni mogoče ustvariti jasne slike o položaju.
Glasilo sindikatov «Nepka-rat« objavlja danes članek, v katerem obsoja 48-urno splošno stavko. «Te stavke, pravi ust, niso proglasili tisti, ki želijo dobro madžarskemu ljudstvu, in tudi ne tisti, ki sc pripravljeni nadaljevati borbo za zmago idej od 23. oktobra za ustvaritev svobodnega in neodvisnega življenja Madžarske«.
Glede rezultata stavke, pravi list, da ta lahko «samo kompromitira ljudske demokratične socialistične oblasti, k: so poosebljene v delavskih svetih«. Zatem obsoja list zahodne kroge, da pozivajo madžarske delavce na prekinitev dela, ker je to v njihovo korist. ((Govorijo o socialistični demokraciji, piše list, ker vede. da ljudstvo teži po tem smotru. Očitno pa je, nadaljuje list, da v sedanjem trenutku stavka ne more pripeljati do socialistične demokracije. Govorijo o neodvisnosti, ker vedo, da jo ljudstvo želi. Toda s stavko, zaključuje list, se mi ne približujemo neodvisnosti«.
Glasilo madžarske delavske stranke «Nep Szabadsag« pa v svojem uvodniku odobrava razpustitev in prepoved centralnega delavskega sveta in zatrjuje, da so ((številni člani tega sveta imeli namen vzpostaviti na Madžarskem kapitalistični režim«.
«Ti člani, nadaljuje list, so skušali preprečiti okrepitev sedanjega položaja in pripraviti prebivalstvo do novih izzivanj prelivanja krvi in do neve oborožene stavke. Uvedli so tudi sistem komunikacij med budimpeštanskimi tovarnami, kjer so širili lažne govorice in vesti«. List obsoja, da ((številni delavci niso še pripravljeni priznati, kakšno je dejansko stanje« «Ti delavci, pripominja list, ne vidijo jasno zaradi svojih protisovjetskih čustev in hočejo napraviti iz Kadarjeve vlade grešnega kozla za hude napake Rakosijevega režima«.
Demonstracije v ŠceCinu
VARŠAVA, 11. — Poljsko zunanje ministrstvo potrjuje danes da so bila v Sčečimu izvršena nasilna dejanja proti sovjetskemu konzulatu ter javlja, da sta dva funkcionarja zunanjega ministrstva izrekla sovjetskemu poslaništvu v Varšavi zaradi tega obžalovanje. Poročilo dodaja, da so uvedli preiskavo in da bodo oblasti poravnale škodo, ki je bila povzročena poslopju poslaništva.
Agencija PAP je v zvezi s tem objavila poročilo, ki pravi, da so v Sčečinu 10. decembra skupine mladeničev povzročile nerede. Mladeniči so napadli policiste. Ena skupina pa je razbila okna sovjetskega konzulata in skušala vdreti v poslopje. Demonstrante so nato razgnali pristaniški delavci in vojaki. Varšavski radio je poročal, da se je demonstracij udeležilo več sto ljudi, ki so vzklikali proti Sovjetski zvezi.
na smrt, Kurczewskega pa na dosmrtno ječo, češ da so sodelovali z nacističnimi silami. Izvršitev smrtne kazni je bila ukinjena, zato so bili danes vsi trije obtoženci izpuščeni.
List «2ycie Warszavi» zahteva danes rehabilitacijo dveh voditeljev židovskega socialističnega gibanja Erlicba in Alberta, ki sta bila ustreljena leta 1951 pod obtožbo protisovjetskega delovanja. List je mnenja, da sta bila oba žrtev terorja in izzivanja Berje,
0 stikih med Formozo in Pekingom
NOVI DELHI, 11. - V obveščenih krogih zatrjujejo, da so govorice, ki so se razširile v Novem Delhiju med Cu-enlajevim obiskom o stikih s formoško vlado, potrjene. Kakor je znano, so te govorice krožile, potem ko je Cueolaj
Madžarska delegacija zapustila delo glavne skupščine OZN
Resolucija avstrijske delegacije, ki predlaga, naj bi se Ham-marskjoeld pogajal za rešitev v skladu z načeli listine OZN
NEW YORK, 11. — V glavni skupščini se je danes nadaljevala razprava o resoluciji v zvezi z Madžarsko. Madžarska delegacija je zapustila delo skupščine kot protest, ker ta razpravlja o položaju na Madžarskem. Takoj v začetku seje je madžarski zunanji minisier Imre Horvath podal kratko izjavo. »Madžarska delegacija, je dejal, je bila povabljena na to zasedanje glavne skupščine, da se udeleži obravnavanja temeljnih mednarodnih vprašanj kot polnopravna članica OZN. Mi ugotavljamo, da so ZDA in nekatere druge države, ki so poj vplivom ZDA, z izjavami in resolucijami napravile vrsto poizkusov za vmešavanje v notranje zadeve Madžarske. Po navodilu Budimpešte se je madžarska delegacija večkrat uprla, da bi skupščina razpravljala o madžarski zadevi, in to bo tudi v bodoče napravila. Kljub temu pa je ta zadeva bila skoraj stalno na dnevnem redu. Madžarska vlada in njena delegacija v OZN sta bili grobo žaljeni na način, ki ni v skladu s suverenostjo Madžarske in z narodno častjo madžarskega ljudstva. Zaradi tega madžarska delegacija ne bo več sodelovala pri 11. zasedanju skup-šične, dokler ne bo razprava
1 tekala v duhu listine Združenih narodov.«
Takoj nato je madžarski zunanji minister skupno z ostalimi člani delegacije odšel iz dvorane. Na vprašanje novinarjev je Horvath na hodniku izjavil, da se bo o nadaljnjih kora^kih posvetoval s svojimi kolegi. Pripomnil je, da se on osebno ne bo več udeležil dela skupščine ;n da namerava prihodnje dni odpotovati v Budimpešto, morda že jutri. Dodal je, da upa, da se bo pred odhodom posvetoval z glavnim tajnikom Ham-marskjoeldom in je pripomnil: «Z glavnim tajnikom sem v dobrih odnosih.«
V diskusiji, ki se ie potem začela, so sodelovali delegati Bolgarije, Kolumbije, Albanije, Pakistana. Turčije, Indonezije in Iraka.
Albanski delegat je izjavil, da bi odobritev resolucije 19 držav prispevala k poslabšanju mednarodnega ozračja. Obtožil je tiste delegate, ki so zaskrbljeni zaradi svobode Madžarske, da prakticirajo v svojih lastnih državah rasno diskriminacijo, izkoriščanje delavcev in fašistične metode. Pozneje ata pakistanski in turški delegat podprla predlog 19 držav, medtem ko je indonezijski delegat ugotovil, da je po madžarskem bojkotu še bolj potrebna odobritev re-
1--, j	wuvwnvv.	»v	ju ga UU
solucije štirih azijskih držav. | januarja,
Iraški delegat je izjavil, da bo njegova delegacija podprla vse resolucije in spremembe, ki izražajo čustva skupščine. Poudaril pa je, da bo mogoče doseči rezultat samo potem, ko bodo storjeni vsi koraki, katerih ramen je pojasniti Sovjetski zvezi stališče večine v Združenih narodih. Razprava skupščine se je nadaljevala oh 21. uri po krajevnem času.
Pri nadaljevanju seje Je avstrijski delegat predložil načrt resolucije, ki zahteva, itnaj se glavni tajnik OZN Hammar-skjoeld pooblasti, da z vso odločnostjo in z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga, začne konstruktivno rešitev madžarskega vprašanja, ki naj temelji na r-ačelih listine OZN«.
Resolucija ugotavlja, da na-napori v tem smislu za rešitev tega vprašanja niso do sedaj privedli do nobenega pozitivnega rezultata, in pravi, da bi moral biti «Ham-marskjoeld zaradi tega pooblaščen pogajati se z državami članicami na najbolj primeren način in poročati glavni skupščini o doseženih rezultatih, če bo mogoče še pred koncem sedanjega zasedanja«.
Glavna skupščina bo prekinila svoje delo 21. ali 22. decembra za božične praznike in ga bo nadaljevala 2. ali 3.
VREME VČERAJ
Najvišja temperatura 9. - hai-nižja 7. ob 17. uri 8.8. zračni tlak 1028,1 stanoviten, veter 2 km na uro jugovzhcdmik. • vlaga 73 odst., nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 10.6.
Danes, SREDA, 12. decembra
Epimah. moč., Siroslav Sonce vzide ob 7.37 in zatone cb 16.20. Dolžina dneva 8.43. Luna vzide ob 12.47 in zatone ob 1.29. Jutri, ČETRTEK, 13. decembra Luicija, <icv. Vitača
PODATKI 0 POMORSKEM IN ŽELEZNIŠKEM PROMETU
4,188.626	TON	POMORSKE
V PRVIH DESETIH
Po železnici so v istem času prepeljali skupno 2,819.704 tone raznega blaga - Tudi v oktobru povečan pristaniški in železniški promet
Po morju so v tržaško pristanišče pripeljali v oktobru 319.727 ton, medtem ko so pripeljali v istem mesecu preteklega leta 318-850 ton. V istem mesecu so odpeljali jz našega pristanišča proti prekomorskim deželam 100.505 ton, medtem ko so lani 82.174 ton. Pristaniški promet se je torej povečal v obeh smereh. Po železnici so pripeljali v pristanišče 96.894 ton (69.541 ton v oktobru 1955), proti zaledju pa so odpeljali 206.497 (208.7,57) ton.
Promet prvih desetih mesecev tega leta je po morju dosegel 3.302.758 ton pripeljanega blaga (3.161.093 ton v istem obdobju preteklega leta) in 885.873 ton odpeljanega blaga (906.723). Po železnici pa so pripeljali iz italijanskega in tujega zaledja 760 tisoč 966 ton (734.517) in odpeljali 2.058.738 ton (1.938.269).
Promet tržaškega pristanišča je bil torej tako v oktobru kot v prvih desetih mesecih tekočega leta ugoden, saj je skupen pomorski promet dosegel v oktobru 4£0232 ton (399-084 ton v oktobru 1955) in je železniški promet v cktobru znašal 303.391 ton (278.298 ton). V prvih desetih mesecih je pomorski promet dosegel 4.188.626 ton, medtem ko je dosegel v istem razdobju preteklega leta 4 milijone 67.816 ton. Železniški promet je dosegel v prvih desetih mesecih tekočega leta 2.819-704 ton, medtem ko je znašal lani 2.672.786 ton.
V oktobru so iz prekomorskih dežel pripeljali največ blaga iz ZDA, od koder so pripeljali 122.345 ton. Tej državi sledi Saudova Arabija (60.641 ton), Tunizija, Italija, Grčija, Irak in druge države. Pc morju pa so odpeljali največ blaga proti Italiji, ZDA, Grčiji, Turčiji, Saudovi Arabiji, Argentini in drugim deželam.
V istem mesecu so pripeljali po železnici 48.218 ton iz Avstrije, 32 855 ton iz Italije, 4.942 ton iz Nemčije, 3.987 ton iz Jugoslavije, 3.033 ton iz Madžarske, 2.679 iz CSR, in nekatere manjše količine blage iz drugih dežel. Proti zaledju pa so odpeljali sledeče količine blaga; proti Avstriji 168.122 ton, proti Italiji 15.394 ton, proti Nemčiji 9.761 ton, proti Jugoslaviji 1.461 ton, proti Švici 1.085 ton in manjše količine proti drugim državam.
Med po morju pripeljanim
blagom je bil tudi v oktobru na prvem mestu premog s
102.198 tonami, kateremu sledi surovo mineralno olje s 73.609 tonami, železna ruda z 62.493 tonami, koruza z 10.820 tonami, ječmen z 10.489 tonami in manjše količine raznega blaga. Iz tržaškega pristanišča pa so v oktobru odpeljali; 18.253 ton lesa, 11.067 ton bencina, 10.681 ton peti oleja, 9.079 ton pogonskega olja, 8.228 ton magnezita, 8 tisoč 62 ton papirja, 6.155 ton amoniakovega sulfata in manjše količine drugega raznega blaga.
Po železnici so iz zaledja pripeljali; 18.633 ton lesa, 11 tisoč 443 ton magnezita, 7.568 ton papirja, 7.076 ton železnih odpadkov, 4.919 ton železa, 4 tisoč 83 ton pšenice, itd. Po železnici so odpeljali proti I-taliji in drugim zalednim državam 79.665 ton premoga, 64 tisoč 51 ton železne rude, 7.665
ton ječmena, 6.672 ton bencina, 4.371 ton koruze, 4.275 tor, petroleja in druge manjše količine raznega blaga.
Slavka uslužbencev državnih telefonov
Uslužbenci državne telefonske družbe so včeraj napovedali 24-urno stavko, ki se je pričela sinoči ob 21. uri in se konča drevi ob tej uri. Zaradi stavke so prekinjeni telefonski razgovori med mesti in pokrajinami in tudi teleprinterji ne delujejo.
Sindikat CISL je skušal v zadnjem trenutku preprečiti stavko, kar pa mu ni uspelo.
Včeraj dopoldne je minister za proračun Zoli sprejel delegacijo telefonskih uslužbencev CISL, ki jo je spremljal tajnik sindikata. Delegacija je predočila ministru razne zahteve in minister je obljubil, da jih bo čimprej proučil.
Predstavniki 12 pokrajin na sestanku v Vicenzi
Včeraj popoldne se je sestala v palači pokrajinske uprave v Vicenzi Zveza pokrajin treh Benečuj, kjer so bili prisotni predstavniki 12 pokrajin. Na tem sestanku je odbornik geometer Raffaello Corberi zattapal predsednika tržaškega pokrajinskega sveta prof. Gregore-ttija. Na sestanku so razpravljali o koordinaciji lovskega koledarja za zimsko in poletr,o razdobje v letih 1956-57 in o raznih vprašanjih, ki se nanašajo na upravo zainteresiranih pokrajin. Zlasti je bila pomembna razprava o deželnem načrtu, ki predvideva koordinacijo javnih del za okrepitev cestnega omrežja in katerega je sestavil oddelek za javna dela v Benetkah. V ta načrt sta bili vključeni avtocesti Be-netke-Trst in Trst-Trbiž.
Poleg tega sip sklenili, da bo zasedanje Zveze vseh italijanskih pokraji-n 9pomladi v Benetkah, kjer bodo razpravljali o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na decentralizacijo
Poqajanja na uradu za delo
Na uradu za delo so se nadaljevala pogajanja za uveljavljenje vsedržavne kolektivne pogodbe kovinarjev v Trstu. Pogajanja se bodo nadaljevala v četrteik dopoldne.
( KRITIKE IN F JČILA
Cankarjeva proslava v Avditoriju
«Martin Kačur> v izvedbi SNG • Govor dr. A. Budala ob obletnici pitateljeve »mrti in pozdrav J. Košute
Sinoči je bila v Avditoriju
Cankarjeva proslava, ki jo je pod okriljem SPZ in SHLP priredilo Slovensko narodno gledališče s ponovno itvedbo <>Martina Kačurja». Obletnica smrti jlašega največjega pisatelja ni mogla kar tako mimo. Pri tem je zelo razveseljivo dejstvo, da je sinočnja prosla. va že tretja skupna osrednja prosvetna prireditev v Trstu. Prva taka prireditev, ' ki Sta jo pripravili skupno SP Z tn SHLP je bila proslava Antona Aškerca, sledila je Gregor, čičeva proslava, sinoči pa Cankarjeva proslava.
V imenu SHLP je občinstvo najprej pozdravil Just Košuta, ki je med drugim dejal:
«Z nocojšnjo proslavo beležimo torej že tretjo skupno o-srednjo prosvetno prireditev v Trstu. Te skupne prireditve so razveseljivi pojavi, dobri znanilci dokončnepa zbliianja tn enotnosti ne samo na prosvetnem, marveč, upajmo, tudi na vseh ostalih področjih našega javnega udejstvovanja.
0 BLIŽNJIH VOLITVAH V OBKATIH CRDA
PROTI	VSEM
razbijanja delavske enotnosti
Sindikat kovinarjev CGIL poziva delavstvo, naj izvoli tiste kandidate, ki bodo najbolj jamčili za obrambo njegovih pravic
V preteklih dneh je tteušal i stvom, kar sikrbi vse kovimar-sincikat kovinarjev stare De-1 je, ki jim na sindikalna enot-
lavske zbornice CISL še bolj poglobiti prepad, ki ga loči od sindikata kovinarjev CGIL (FIOM). Ta nasprotja med o-bema sindikatoma vsekakor niso bila v pnid tržaškim kovinarjem, ki eo povečini zaposleni v CRDA. Š sporom pa se je okoristilo le ravnateljstvo CRDA, ki ni ugodilo številnim delavskim zahtevam. Res smo včeraj brali v nekem listu o nekih domnevnih usipehih, ki naj bi j<ih dosegel sindikat kovinarjev CISL, toda gre le za drobtinice in za očiten «volilni gulaž», ker se pač bližajo volitve notranjih komisij v vseh obratih CRDA. Sicer pl bomo o tej potezi obširneje pisali jutri.
Sindikat kovinarjev CISL je šel seč aj na po-t ločenin pogajanj, poglabljanja eporov in sejanja mržnje med delav-
POTEM KO STA PREVARIlfl POL ITALIJE
MARKIZA IN LAŽNI GROF KONČALA ZA REŠETKAMI
V Trstu sta organizirala <razstavo> h mimogrede prevariia nič koliko trgovcev - Preiskava še traja
Ze od f.eptembra letos sta se sprehajala po našem mestu lažni grof ir. plemenitašinja, ku sta iskala ugodno priliko, da bi prevariia, kakor sta že naredila v številnih mestih severne Italije, razne trgovce. Njun način je bil kaj pre-piotit. Plemenita šinja, oziroma markiza Marcella Tnonfi-Onorati iz Florence se je prelstavljala trgovcem in Jim predložila »voj načrt:	proti
majhnemu plačilu bi moral trgovec oglaševati v reviji ((Uniiversitas Europae* in izrojena vsota bi mu istočasno dala pravico čo sodelovanja na razstavi njegovih izdelkov. To razstavo je organizirala markiza s pomočjo 48-letnega
Mattea Nardellija iiz Trenta, katerega je ne le predstavljala kot De Nardellija. temveč tudi kot grofa, profesor-
ja itd. Oba sta seveda trdila, da sta v etikih z uglednimi osebami.
S 1 »voj itn galantnim vedenjem in s celo vrsto naslovov sta tako prevarala v našem mestu nad 80 trgovcev, ki uo jirba Sli na limanice. Sicer ata organizatorja res izdala Obljubljeno oglasno revijo, ki jo je tiskala Modernografica iz Ul- sv. Frančiška, vene ar računa nista poravnala. Samo s tem sta prevarala tidkarno za 600.000 lir.
Tudi razstavo	sta zaičela
pripravljati ter hotela preurediti prostore v Ul. S. Nico-lo, vendar tudi	tu delavci
niso dobili plačila. Ko pa so pclioijnkii organi zaslutili, da nekaj smrdi po	prevari, »o
zahtevali od organizatorjev potrebno policijsko dovoljenje. Tega pa markiza in njen lažni grof nista imela in sta se sklicevala, da ga niti ni treba, ker je razstava pod o-kriljem trgovinske zbornice. To pa seveda ni odgovarjalo resnici, pa čeprav jrma je trgovinska zbornica res čala na razpolago svoje prostore, misleč da gre za raziskavo, ki naj bi korist,.a tržaškemu gospodarstvu. S tem sta plemenitaša prevarala tudi odbor zbornice.
Policija pa je 6- trn. kratko malo napravila konec njunemu delovanju. Najprej je spravila oba za zapahe in nato zaprla razstavo, ki sta jo pripravljala. Trgovci *>o namreč že poslali nekaj materiala. a ta, kot se je zgodilo s
150.000	lir vredno perzijsko preprogo, je končal v zastavljalnici, medtem loo sta denar zapravljala z obilnimi večerjami in za zabavo. Računajo, da sta sii tako Narddili in Trionfi nabrala v teh mesecih kar 2.S0O.OOO lir samo v
našem mestu. Vrhu tega sta za seboj pustila same dolgove, in sicer v hotelih «Her-mada», «Excelsior» in «Jolly» ter pri raznih trgovcih, kjer uta »kupila* (plačala sta samo majhen predujem ali vca-siih tudi nič) fotografski aparat, zlato uro. plašč in podobno in vse sta seveda znosila v zastavljalnico.
Oba so peveda že prijavili sodišču, vendar preiskava še traja, ker je znano, da sta na podoben način prevarala precej ljudi v Trentu, Gorici, Bocnu, Meranu, Benetkah, Anconi, Milami. Veroni, Cagliariju, Roveretu in tudi v Florenci, kjer sta zastavila za pol milijona lir perila, kii sta ga dobila za razstavo.
O Z odlokom št. 369 je generalni vladni komisar ustanovil 13-članski tehnično-u-nadzornik tehničnega urada, nik tega odbora bo glavni člani pa boe o načelniki dr-stvu za javna dela. Predsed-pravni odbor prt ravnatelj-
nost deveta briga. Prepiri in
spori namreč niso prinesli delavcem nobene koristi ki glavna njihova vprašanja še vedno čakajo rešitve. Delavci so v vseh teh letih vsak dan ugotavljali, da lahikio rešujejo svoje probleme le z e-notniimi nastopi. Tudi izboljšanja življenjskih razmer in razmer na delu ne morejo delavoi doseči, če niso enotno zastopani hiti v notranjih komisijah, Zato morajo delavci dobro premisliti, komu boe o oddali 20. trn. ob volitvah v notranje komisije v CRDA svoj glas. Ce bodo izvolili v notranje komisije tiste delavce, ki so vedno pripravljeni na žrtve in na obramibo pravic vseh in ki se ne ustrašijo pritiska delodajalcev, tedaj so lahko prepričani, da bodo notranje komisije res dobro delovale in imele pri delodajalcih takšen vpliv, kot jim pritiiče spričo nalog, ki jih čakajo. Delavci, ki jih bodo izvolili v notranje komisije, pa ne smejo biti le odločni zagovorniki delavskih interesov, temveč morajo biti ob vsaki priliki zagovorniki tesne enotnosti, zlasti v podjetju samem.
Zato se morajo izjaloviti vsi poskusi razbijanja kovinarjev in vse spletke raznih Cosulichev, ki jim je enotnost delavstva trn v peti. Vsi izgovori na madžarske dogodke namreč ne držijo, kajti osnovno vprašanje je za delavce CRDA to, kako ravnajo z njimi v podjetju in kako naj bi izboljšali svoje delovne razmere ter s tem tudi svoj gmotni položaj.
Usodna padca
Zaradi verjetnega zloma kolčnih kosti in notranjih poškodb so morali včeraj zgodaj zjutraj sprejeti na drugem kir. oddelku 90-letno Frice-riko Maglico vd. Zupičič, ki je, kakor je izijaviia njena hlčfi, nerodno padla, ko je vstala s postelje.
Stanje ženske je precej resno, tako d? so si zdravniki pridržali j rognozo.
Zaradi padca v starurvanju se je moral tudi 68-letnd upokojenec Angelo Fort iz Ul. Campanelle zateči včeraj o-koli 11. ure z rešilnim avtom v bolnišnico in ker so mu ugotovili zlom stegnenice desne noge, so ga pridržali s prognozo okrevanja v 60 dneh na ortopeeskem oddelku.
S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
ŠTIRIURNA DISKUSIJA o členu občinskega pravilnika
Celotna sinočnja seja tržaškega občinskega sveta je bila posvečena razpravi m glasovanju člena 37 pravilnika
občinskega sveta. Ta člen, ki ga pravilnik prejšnjega občinskega sveta ni vseboval, določa ustanovitev posebnih komisij občinskega sveta za proučevanje najvažnejših vprašanj. Predlog člena določa, da mora biti v teh komisijah zagotovljena udeležba vseh skupin v občinskem svetu. Komisijam predsedujejo odborniki. V izrednem primeru pa župan lahko pooblasti enega od svetovalcev, ki je član komisije, da ga zastopa. Ko se župan udeleži sestanka katerekoli komisije, ji tudi predseduje. Odborniki imajo pravico, da se udeležijo seje katerekoli komisije.
Vsak član komisije razpolaga s tolikšnim številom glasov, kolikor je svetovalcev njegove skupine v občinskem svetu. Sklepi komisij so predloženi v razpravo in odobritev občinskemu svetu. Komisije nimajo sklepčnega značaja.
Gornji člen je edina novost novega pravilnika, saj načelno rešuje eno najbolj demokratičnih vprašanj, in sicer pravico opozicije, da sodeluje v komisijah občinskega sveta. Do sedaj so štiri stranke, ki so bile na oblasti, zanikale opoziciji kakršnokoli zastopstvo v občinskih komisijah in so same odločale o vseh vprašanjih, ne meneč se za predloge ali proteste opozicije. Sedaj pa. ko je odbor v manjšini, so pod pritiskom opozicije, ki je v. večini, pristali na sodelovanje z opozicijo v javnih ustanovah in v občinskih komisijah.
Na sinočnji seji pa so nekateri svetovalci opozicije predložili nekaj amandmajev h gornjemu členu, ki ga je pripravil odbor. Največjo polemiko je povzročil amandma svetovalca Barbija (MEN), ki pravi, da odborniki, če niso bili imenovani za člane komisije, nimajo pravice glasovanja. To je hudo razburilo župana in podžupana, ki sta tolmačila predlog svetovalca Barbija kot nezaupnico odbornikom. Pri glasovanju pa je bil amandma sprejet z večino glasov leve, sredinstke m desne opozicije.
Po tem glasovanju so demokristjani takoj izjavili, da bodo glasovali proti sprejemu člena 37, ker ne ustreza njihovemu stališču, da ima vsak odbornik pravico, da se udeleži seje katerekoli komisije z enako pravico kot ostali člani. Medtem pa je šest svetovalcev MSI zapustilo dvorano. Zato je bil člen 37 pri glasovanju z večino zavrnjen.
PET KNJIG ZA 500 LIR
Zato bo odbor na eni od prihodnjih sej predložil v odobritev člen 37 v enaki obliki, kot je bil sestavljen pred glasovanjem Barbijevega amandmaja.
Prispevajte za zimski podporni sklad
Včeraj so po nalogu tržaške prefekture nalepili po mestu lepake s pozivom za pri spevke za zimski šklad, ki so ga podpisale tržaška prefektura. organizacije tržaških profesionalcev, Delavska zbornica. nova Delavska zbornica CGIL. organizacije industrij-cev in trgovcev, kmetijske organizacije, Združenje obrtnikov, bančne ustanove itd.
Omenjene ustanove sporočajo, da je bil tudi letos u-stanovljen organizacijski oc-bor za zimski podporni šklad in pozivajo k solidarnosti tako delodajalce bot delavce, uradnike in profesionalce, da bi s prostovoljnimi prispevki vsi pomagali nuditi podporo potrebnim meščanom, predvsem pa brezposelnim, ki najbolj občutijo pozimi potrebo po bonlkrethi pomoči.
Neznatna žrtev vcakega posameznika. ki bo dal svoj prispevek za ta sklad, se bo spremenila v znatno podporo vsem revežem, predvsem tistim. ki nimajo niti sredstev za svoje najnujnejše življenjske potrebe. Vsak naj prispeva k temu skladu in naj pomisli, da kdor dela, ima socialno dolžnost, da pomaga tistim, ki so brez dela.
Poziv se zaključuje s pripombo, naj prispevek vsega prebivalstva omogoči, da bodo s sredstvi', ki jih bodo nabrali za zimetki sklad, lahko izvedli v celoti načrt za podporo potrebnim.
Prispevke za zimski podporni sklad lahko vložite pri vseh poštni.i uradih na tekoči račun št. 11-10589, tržaška prefektura — zimski podporni sklad.
Ir. prav veseli nas, da hoče poleg obeh prosvet stati v prvi vrsti pobornikov za e-notnost tudi naša najvišja kulturna ustanova v Trstu, SNG.
Zato dovolite, naj tudi rečem: Kakor je dolžnost SNG t> Trstu, da s svojo žlahtno umetnostjo prispeva k napredni slovenski kulturni rasti, ta. ko želimo, da bodi dolžnost slehernega slovenskega delovnega človeka, delavca, kmeta in izobraženca, kakor tudi vseh slojev, torej dolžnost vseh tržaških Slovencev, da to svoje gledališče vzljubijo, ga moralno in gmotno podpro ter njegove predstave v mestu in na podeželju obiskujejo: samo tako bomo po vsej pravici osi lahko rekli, da je to zares SNG. To je naša želja ter bodi obenem tudi vseh nas hotenje in prizadevanje.
S to željo in s to zavestjo, mislim, da bomo najdostojne-je počastili nocojšnjo skupno Cankarjevo proslavo, da bomo najdostojneje počastili spomin njega, ki je iz ljubezni do slovenskega ljudstva ustva. ril sooja velika dela ter iz ljubezni do tržaških slovenskih delavcev prihajal tudi v Trst predavat».
Nato je predsednik SPZ dr. A. Budal pozdravil občinstvo ter v zbranih besedah orisal lik, življenje in dela Ivana Cankarja, najpomembnejšega slovenskega pisatelja. Ob koncu govora, ki so ga prisotni z zbranostjo in zanimanjem poslušali, je dr. A- Budal podčrtal, kako se je Cankar pri svojih Obiskih v Trstu rad bratil in pomenkoval s slovenskimi in italijanskimi delavci in pomagal polagati temelje za prijateljske odnose in mirno sožitje med obema narodoma tega ozemlja.
Sledila je nato uprizoritev sMartina Kačurjas, ki je bila vsestransko na višku in je v ponos našemu gledališču.
Govor dr. A. Budala bomo zaradi obsežnosti objavili ria 3. strani jutrišnje številke.
O Ravnateljstvo za kmetijstvo in gozdarstvo sporoča, da je od 1. decembra do 6. januarja najstrože prepovedano sekati kakršno koli smolnato drevje. Lastniki, ki bi hoteli sekati, morajo vložiti naprej prošnjo na gozdarsko nadzor-ništvo, Ul. Monte Grappa 3-1., v kateri morajo navesti kraj sečnje, naziv in mere drevesi. ter za kaj se namerava porabiti.
Kršilci tega ukrepa bodo strogo kaznovani.
Kongres sindikata petrolejskih delavcev
V nedeljo ob 9. uri ve prične v Domu pristaniških delavcev pirvii kongres pokrajinskega sindikata petrolejskih delavcev nove Delavske zbornice CGIL. ki se ga bo udeležil tudi vsedržavni tajnik sindikata Claudio Pontacolon-na. Kongres sovpada s krizo v petrolejski industriji, ki je nastala zaradi zapore Sueškega prekopa, kar je močno o-težkočilo prevoz petroleja. Zato bodo na kongresu razpravljali tudi o tej krizi in o zaviralni vlogi monopolov pri izkoriščanju novih vrelcev v Italiji.
Seveda pa bodo na kongresu predvsem razpravljali o raznih vprašanjih stroke ter mezdnih in drugih zahtevah. Razpravljali bodo tudi o posledicah mehanizacije in avtomatizacije, ki je v petrolejski industriji močno napredovala. Zaradi tega je v petrolejski industriji še najbolj pereče vprašanje skrčenja delovnega časa na 40 ur na teden ob ohranitvi dosedanje tedenske plače. Na kongresu bodo tudi razpravljali o sindikalni politiki sploh in med čHanstvom sindikata je zelo razširjena težnja, po kateri naj bii se čim manj ukvarjali s političnimi vprašanji, ki nimajo zveze s sindikalnim gibanjem in ki utegnejo samo povzročati med delavci razdor. Petrolejski delavci so mnenja, naj sindikat ne zavzame stališča do čisto poli tičnih vprašanj ter naj se prepusti zavzemanje stališč posameznim članom izven sindikalne dejavnosti. Glavno je pač, da se ohrani med delavci enotnost in s tem tudi najučinkovitejša obramba delavskih pravic.
Volilni odbor sindikata pa je izdal poročilo, v katerem se obrača na delavce, ki nameravajo vložiti kandidatne liste za novo vodstvo, ter navaja predpise za vlaganje teh list.
Na delu je padel
Med delom pri gradnji nove hiše pri Miljah je 18-letni Elio Scherl iz Farnej včeraj padel s štirih metrov višine na tla in se pošteno potolkel. V bolnišnici, kamor se je zatekel po pomoč, so ga s prognozo okrevanja v 3 mesecih sprejeli na ortopedskem oddelku.
• • #
Michelu Ruttiglianu iz Ul. Pozzo di Crosada pa je včeraj popoldne med delom1 na parniku «Isaroo» padel na koleno velik kos železa. Ker mož ni mogel prenašati bolečine, se je odpravil v bolnišnico. kjer so mu ugotovili verjeten kostni zlom. Pridržali so ga s prognozo okrevanja v 10 ali 15 dneh na ortopedskem oddelku.
IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA
Profestna slavka delavcev qradbeneqa podjetja Carena
Včeraj so delavci gradbenega podjetja Carena, ki gradi zdravilišče pod Opčinami, napovedali protestno stavko. Delavci tega podjetja prihajajo vsiak dam na delo ob 7.30; tako so prišlli ob tej u-ri na delo tudi v preteklih čveh dneh. toda pričeli so delati šele ob 8 in podjetje je opravičilo svoje ravnanje s tem, da je biki ob 7.30 še pretemno. Ker so delavci proti temu protestirali, saj »im niso za ta dva dni izplačali pol ure mezde, je podjetje suspendiralo nekega člana notranje komisije, ki je najbolj odločno zagovarjal delavce. To je povzročilo omenjeno stavko. Posegle so vmes sindikalne organizacije in po njihovem posredovanju se je spor rešil v popolno zadoščenje delavcev.
Skupščina delavcev Tržaške steklarne
Drevi ob 18. uni bo v Ulici Zonlta 2 skupščina delavcev Tržaške steklarne. Na skupščini bodo razpravljali o postopku za dosego izplačila mezd. ki jih je podjetje dolžno delavcem.
Jadranski koledar za leto 1957 Je naprodaj v mestu in na podeželju. Koledaiju so priložene štiri knjige Prešernove knjižnice, vse skupaj pa velja le 560 lir. Ne zamudite ugodne priložnosti in pohitite z nakupom!
Nezgode na delu
Zaradi eksplozije plinske posod«* je včeraj oko Li poldne izbruhnil v Tržašlkem arzenalu v bližini Lloydovega stolpa majhen požar. 42-letmi mehanik Luigi De Bacco iz Ul. Papiriano je takoj priskočil na pomoč drugim delavcem pri gašenju, a tedaj mu je priletela prav na trebuh druga železna posoda, ki jo je zračni pritisk dvignil s tal.
Moža so takoj naložili na avto jn ga odpeijali v bolnišnico, lejer so ga zaradi hudega udarca in verjetnih notranjih poškoc b ‘prejeli na prvem kir. oddelku. Ce ne bo komplikacij, bi moral ozdraveti v 9 ali 12 dineh.
Skupina latinskih mladoletnikov položila obračun svojega delovanja
Le eden od družbe je bil obsojen na 2 meseca, ostali pa so bili oproščeni - 6 glob zaradi neprevidnega nakupa ukradenega blaga
Številne tatvine motornih vozil, Iki so bile izvršene nekako med' novembrom 1954 in konec 1955. leta, so povzročale policijskim organom precejšnje preglavice, kajti kljub ukrepom, kii so jih pod-vzeli za preprečitev kriminalnega delovanja, tatov niso mogli izslediti. Preiskovalni organi So bild prepričani, da gire za številno skupino tatov, kii j'ih je praksa izurita v spretne in drzne zlikovce. Ti so delovati v raznih predelih našega mesta in okolice, kradli so. kar jiim je prišlo pod roko in nato izginili pri čemer ijiiso pustili za seboj nivti najmanjšega sledu.
Toda prišel je ukaz, da je treba delovanje te tajinstvene skupine na vsak način prekiniti im spraviti nevarne tatove za zapahe. Med preiskavo so policijski organi zasumili v skupino mladeničev iz Domus Civica pri Sv. Ani in ko so enega priprli, tedaj je prišlo vse na dan. Ta je izpovedal, da so kradli skuterje vseh vrst im da so se, ko ni bilo drugega, zadovoljevali tudi t rezervnimi kolesi motornih vozil, prevlek za sedla in drugimi stvarmi, katere so nato prodajali za majhen denar. Seveda je aretirani mladenič navedel nekaj i-men svojih sodelavcev in ti so zopet izdali druge, tako 'da so policijski organi imeli po končanem zasliševanju nekaterih oreb v ritkah kar 19 zlikovcev, med katerimi je bila večina mladoletnih.
Preiskava je nadalje ugotovila. da se nekateri niso o-mejevali samo na tatvine skuterjev, temveč da so kradli tudi po kopališčih in v slačilnicah gradbišč, kjer so delavci puščali ovoje obleke z denarnicami vreč.
V tej Skupini sta bili samo dve polnoletni osebi, kateri so skupno z mladimi izprjjen-oi izročili sodišču v nadaljnji postopek. Večji del teh ljudi je bilo obtoženih tatvin, drugi pa nakupa ukradenega blaga ali neprevidnega nakupa blaga tatinskega izvora.
Proces je trajal precej dolgo zaradii številnih prekinitev in končno je sedaj sodišče izreklo razsodbo, ki je precej mila.
Sam« eden od zlikovcev, in ces Francesco C , je bil obsojen zaradi tatvine na 2 meseca zapora in 6000 lir globe, medtem ko no bili drugi, ki »o se morali zagovarjati pod
enako obtožbo, oproščeni ali kar niso izvršili dejanja,'ali ker mjihovo dejanje ni kaznivo ali pa zaradi mladoletno-stii.
Drugi pa so bili obsojeni za nepreviden nakup ukradenega bilaga, in sicer Giacomo C., Nioola M., Aroadio M. in Gio-vanni B. na 5000 lir denarne kazni, Mario M. in Leančro T. pa na 8000 lir.
Freds. Gnezda, to. Maltes-e, zap. Rachelli. obramba odv. Verri, Paperio, Fast, Padova-ni, Ruzzier, L. Sardos, M, Poi-lucci, Sferco, Iacuzzi, Berton, Strudhoff.'
Podpore ECA v novembru
Kakor je znano, delujejo v vseh občinah občinske podporne ustanove, ki na razne načine podpirajo občinske reveže. V okoliških občinah, zlasti v nekaterih, kjer je več revežev, ima ta ustanova premalo sredstev na razpolago. V tržaški občini je vendar nekoliko bolje, čeprav bi, glede na velike potrebe, ustanova potrebovala večja denarna sredstva.
V preteklem mesecu je podporna ustanova v Trstu razdelila skupno 108.715.761 lir za razne podpore ustanovam ter mestnim ievežem.
Za sprejem revežev v razne ustanove je občinska podporna ustanova izdala 22.414.068 lir, in to za 716 odraslih ter 370 otrok. Za denarno podporo 83o družinam je omenjena u-stanova razdelila 15.718.131 lir: za podporo vojnim oškodovancem 55.124.355 lir; za brezplačno hrano 1520 družinam 9R.500 lir; za hrano okrevajočim 573.500 lir, za brezplačna prenočišča 476 revežem 640 tisoč 2Q() lir; za brezplačno stanovanje vojnim oškodovancem (571 družin) 2.711.666 lir; ze obleko, obutev, postelje itd. 582 družinam 1 769.092 lir; za nabavo ortopedskih aparatov ter očal 34 osebam skupno 40.585 lir ter 26.102 lir zr denarne podpore raznim ustanovam.
Mali orflasi
Pri MOTO GhlZZi - RAZSTAVA: Cardellino 73 kub., Zlgoll 91, Galletto 112, poltovornlkl nosilnost 350, tovorniki z napravo za avtomatsko razkladanje 13<*0, brušenje Avtomotodlesel, ureditev glav, bati, nadomestni deli, pritikline. Delavnica Cremascoll, Fabio Severo lt.
SNG
za Tržaško ozemlje
V soboto 15. decembra ob 20.30 v dvorani na stadionu «P r v i m a j»,
Vrdelska cesta 3
PREMIERA
KVADRATURA KROGA
veseloigra v treh dejanjih
Spisal: VALENTIN KATAJEV
Prevedel:
JOSIP VIDMAR
Režiser:
JOŽE BABIC
Scenograf:
Dr. ROBERT HLAVATY
Vasja, komsomolec - Stane Starešinič; Abram, komsomolec, njegov tovariš - Miha Baloh; To-nja, komsomolka - Tea Starčeva; Ljudmila, neorganizirano dekle - Bogdana Bratuževa, debut slus. Akad. za igralsko umetnost v Ljubljani; Tovariš Flavij, organizator - Anton Požar; Je-melka Crnozjomij, poet - Rado Nakrst. Godi se v prvem letu po oktobrski revoluciji.
V nedeljo 16. decembra ob 16. in 20.30 uri v dvorani na stadionu «Prvi
maj»
ponovitev
Kvadratura kroga
Prodaja vstopnic od četrtka dalje v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20 ter eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni dvorane.
FILATELISTI 1 Klaserje, pincete, prilepke, itd.
Vam nudi po nizkih cenah TRŽAŠKA KNJIGARNA UL sv. Frančiška 20, Trst
Razna obvestila
SLIKE z miklavževanja, ki je bilo 5. t. m. v Ul. Monteccbi 6, »o na ogled pri vratarju.
4 * •
SLIKE z miklavževanja, ki je bilo 5. t, m. v dvorani na stadionu »Prvi maj», so na ogled, v Tržaški knjigarni v Ul. šv. Frančiška 2G.
* * *
DANES TELOVADNA VAJA
PD «S. Škamperle* vabi vse mladince in mladinke, ki jih veseli telovadba in šport sploh, da se udeležijo redne vale, ki bo dlanes ob 20.30 v dvorani na stadionu «Prvt maj*.
* * *
Seja SPDT
Danes v sredo seja novega odbora ob običajni uri v društvenih prostorih. Vsi novoizvoljeni odborniki so vabljeni, da se seje gotovo udeležijo.
Sporočilo Kmečke zveze
Kmečka zveza sporoča članom, da bo s 15. decembrom prerelila svoje urade iz Ulice F. Filzi 10-1. v Ulico Geppa št. 9, pritličje.
Številka telefona ostane nespremenjena (35-458).
• *
Obveščamo vse dvolastnike, ki imajo gozdove v bivši coni B, da morajo že letos vložiti prošnjo za sekanje drv v letu 1957. Sekali boe o lahko spomladi ali jeseni. Opozarjamo vse prizadete, da vložijo zadevne prošnje v pisarni Kmečke zveze do 24. decembra letos, ker se po tem roku prošnje ne bodo sprejemale.
Tajništvo Kmečke zveze
Darovi in p ris tre v ki
V počastitev spomina pok. Olge Karli vd. Sosič daruje dr. Karel Ferluga 1000 lir za Di laško Matico.
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POHOKE
Dne U. decembra t. 1. se je v Trstu rodiJo 8 otrok, umrlo je U oseb. porok- pa so bile 3.
POROČILI SO SE: gasilec Giuseppe Arena in pletilja Augusta Audreattlni, policist Alberto Am_ brosino in uradnica Ida Spiro-nel, težak Lino Bellezza in li-kalka Geriovefta Bilotta
UMRLI SO: 67-letna Antonija Oblak. 74-letnl Anton Krasevič. 65-letma Gemma Blasich nor. Loik, 57-letni Giovanni Berlie-vaz. 70-letni Jožef Potrata. 64-letni Rodolfo Mazzl. 80-letni En-rico Chlttaro. 82-letna Marija Bienerth vd. Haiser. 60-letni Mario Carnlel. 82-letni Vittorio San. covich, 82-letna Adelaide Venier vd. Clncopan.
NOČNA SLUŽBA LEKARN v decembru
Codermatz, Ul. Tor San Piero 2: De Colle. ul. Revoltelia 42: Depaneher. Ul. S. Glusto 1; Alla Madonna del Mare. Largo Piave 2: Zanettl - Testa d’oro. Ul Mazzini 43; Harabaglla v Barkov-ljah in Nicoli v Skednju.
( OtEDAHSčO
GLEDALIŠČE VERDI
Danes ob 20.30 za abonente reda C, zadnja predstava Respi-ghijeve opere »Plamen*.
V petek ob 20.30 za abonent« reda C v parterju in ložah ter reda A za galerijo tretja prt"-stava «Hoffmannovih pripovedk*.
TEATRO NUOVO
Danes, 12. t. m. ob 21. uri S. Giovaninetti: »Hinavci*.
SREDA, 12. decembra »M TRST POSTAJA A
11.30 Zabavna glasba:	U.J®
Predavanje; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulturi' 12.55 Hrvatske pesmi; 13.30 limpijski dnevnik:	13.48	SlavJJ.
pevci; 17.30 Plesna čajanka; 1«.V" Beethoven:	Sonata v D-®1™:
18.23 Moskovski:	Španski	Pt«“'
18.30 Pisani balončki: 18.40 vokalni tercet Metuljček: 19.00 Orkester Telefunken; 19-15 Rar.T »ka univerza; 19.30 Pestra
ba: 20.00 Šport; 20.05 Berlinov« melodije; 20.30 VVagner: Du“ni5 opere «Trisitan in Izolda*: VVtber: Stari Dunaj; 21.00 Obletnica tedna; 21.15 Mojatrovin' slavnih skladateljev: 21.45 Polet Edith Pia.ff in Jean Šablon: Predavanje; 22.15 Ciganski motivi; 22.40 Večerni ples.
TRST l.
14.30 Tržaška kulturna kronika; 19.35 Komcert kitarista Bruna Tonazzija:	21.15 Ildebrafldo Pizzetti: «J»riova h£i». opera * 3 dej., dirigira avtor.
K O P ti H Poročila v slovenščini:	J-jJ'
7.00. 7.15 13.30. 14.15 15.00 I9.<W‘
22.00. . , Poročila v italijanščini: **)u'
12.30. 19.45 23.00.
5.00-6.15	Spored iz	Ljubija«;
6.15	Jutranja glasba: 7.00-7-Spored iz Ljubljane:	7.25
minut ritma; 7.35 Tri jutrt*0*? popevke: 7.45 Koledar; ll-OU-Lj* Spored iz Ljubljane; 12.05 TiTJ' štirje operni glasovi: 12.45 DP" danski koktajl; 13.45 Ritmi pevci od tu in tam;	14.20KjJj.
turni dogodki na PrimoRk" ’
14.30 Zabavna glasba; 14.40 K morni zbo-r in orkester rao Ljubljana, dirigent Jakov C'P* ; 15.00-17.00	Spored iz	LjublJang
17.00	Ritmi in popevke:
Jugoslovanski solisti; 18®tA,L Spored iz Ljubljane: 19.30 SM* be Viktorja Herberta; 20.00-23-Spored iz Ljubljane: 23.10' NjJJ ni simfonični koncert:	" -L
Berlioz (ob 153. obletnici tor stva). Romeo in Julija — op. 1 ' Sl O V E N I J A 327,1 m, 202,1 m, 212,4 m Poročna ob 5.00.	6.00	7.00.
13.00	15 00. 17.00	19.00	2200-
11.00	Gorenjci nam P°i0 zaigrajo: 12.05 Anton Foerster: lomek iz 1. dejania opere «jrT renjski slavček*: 12.40 Josh te poje in igra na kitaro: d-Klavir v ritmu igra Saša TJPJ
13.30 V pesmi in plesu kru"' po Jugoslaviji:. 14.35 želeli h, — poslušajte!; 15.40 Utrinki, literature — Norman lvlal!,rt Goli in mrtvi - L: 16.00 Kot* po željah: 17.10 Sestanek ob L tih:	17.30 Zabavna in P1®^
glasba:	18.00	Kulturni P™K»
18.15	Skladbe hrvatskih avtPJU; poie Mariborski komorni ?%.■
18.30 Zunanje-politični fčicLi 18.40 Johannes Brahms: 7 Pf*, (poje baritonist Dietrich Dieskau, pri klavirju H*jV Klust); 20.00 G. Donizetti: «ly bavni napo i*. opera v 2 del.
TELEVIZIJA	j
17.30	Spored za otroke: „^j;
Mojster nemogočega: 20.45 V«®*.
21.00	Koncert karabinjerske A be: 21.50 Giuseppe Verdi: «A10
Excelslor. 13.30: «Vojna in m' A. Hepburn. H. Fonda. . Fenice. 15.00: «Očaranje». K. ‘ vak», T. Povver.	,
Nazionale. 15.30:	«MednarO«
vohunstvo*. G. Page. J. T“ Filodrammatico. 16.00: «Gren stostl*. G. Ralli, A. Cifar'*; Supercinema. 16.00: »Z dov« njem, oče!*. A. Sordi. A.
Arcobaleno. 15.3O:	«Carski *
(Mihael Strogov). C. Jor* S. Kosclna.
Asi ra Rojan. 16.00: »Vražji ral*. V. De Kovva. E. Io»e0° Capitol. 15.30: «Jokala bom tri*, S. Hayward.	,.
Cristallo. 16.00: «Veter i* % nih krajev*. G. Ford. E-gnine
Grsttacielo. 15.3O: »Največja koborba*. M. Rav. Jtano- ^ Alabarda. 16,00: «Ob času P"1 nic*. V De Sica, G Rt*111' Ariston. 16.00: «Bosa groH03?', Gardner. H. Bogart. MlaCO nim prepov.	,	.
Armonta. 15.00: «Okrvavliena 1 ščlca*. c. Heston. . „„ Aurora, 15.30: »Kralj in JaZ“ Kerr. J.	Brvnner.
Garibaldi. 16.00: «Gola ostro* J. Stewart, J. Leigh. , Ideale. 16.00: «Pacifišiki črni seri*. M. Mayo. D Morgan. Impero. 16,00: «Bll sem vol« Dokumentarni film o vojni.	,
Italla. 16.00: «Zivel bom v ' Jem spominu*, C. Thom” Z Moreno.	,, 1
S. Marco. 16.00: »Nanš*. M. rol, C. Bover. Mlado!*"
kIoo Pob inorju. 16.00:
«pol|c
trka na vrata*, C. Wl'd*. Corvte. Mladoletnim PreP°. Moderno. 16.00: »Desperado*-Morris.	■
Savona. 16.00: »Iluzija*. M ren. C. Raius.	1
Viale. 16 00:	«Prepovedana
sem*. C.	Vlila	,.	1
Vltt. Venelo. 1545: »Veliki ruso*. M. Lainza. A. HIV«1-Belvedere.	15.30: »PlemensK	'
nos*. J. Russell, J Chand Marconi. 16.00:	»Iztirjene1*-
Bose, J.	P Mo«ky.	,	»j
Masslmo. 15.30: »Veter I* » nlh kralev*, G. Ford E. gnlne.	v
Novo cin*. 16.00:	»Veliki
ček*.	u
Odeon. 16.00: »Zlata kuga* dolet nim	prepov.	.	a
Radio. 15.30: »Severozahodni hod*. S. Tracv R. YouP*-Skedent. 18.00: «Zlata žila*-
ZAHVALA
Globoko ganjeni zaradi tolikih izrazov sožalj*’ ki smo jih bili deležni ob smrti naše nepozabne mame in none
OLGE KARIŠ vd. SOSIČ
se vsem iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo sm° dolžni dr. Danevu, ki je lajšal pokojničino trpi)*" nje, vsem darovalcem cvetja, enim, ki so jo spre" mili na njeni zadnji poti ter vsem, ki so na ka*r" šenkoli način počastili njen spomin.
ŽALUJOČE DRUŽINE SOSIČ
Opčine, 12. decembra 1956
Razna gledišča Zapada do Poljske in Madžarske
Najnovejši dogodki na Polj-1 skem in na Madžarskem so, lahko bi rekli, mnoge politične kroge na Zapadu presenetili, kakor so, pa čeprav na drug način, presenetili tudi določene kroge v delavskih gibanjih v sami Vzhodni Evropi. Del vodstev delavskih gibanj Vzhodne Evrope in tudi nekatera vodstva delavskih gibanj na Zapadu merijo dogodke na Madžarskem s starim merilom in po starem kopitu in ozna-fhjejo madžarsko dramo kot zaroto kontrarevolucionarjev, medtem ko bi bilo mnogo bolj pametno in upravičeno, da bi v teh dogodkih videli predvsem krizo stalinizma. To velja za določene kroge na Vzhodu. Nekateri politični krogi za-padnega sveta pa so v zvezi s temi dogodki prešli v fazo velikih dvomov in vprav od teh dvomov ali kolebanj je odvisna tudi njihova nadaljnja politika do Vzhodne Evrope kot celote.
To kolebanje se v odnosih do Poljske ne odraža enako kot v odnosih do dogodkov na Madžarskem. Poljska združena delavska stranka z Gomulko na čelu je dokazala, da hoče
in pitajte
Pii motiki dneimikl
dalje po izključno svoji socialistični poti in je v tem smislu začela že reševati svoja najbolj pereča notranja vprašanja. Ta dejstva so v določenih zapadnih krogih tako rekoč pokopala staro teorijo o »osvoboditvi« vzhodne Ev-rove ali bolje teorijo o križarski vojni Zahoda, da »osvobodi« vzhodnoevropske dežele, kar pa je imelo edini cilj, da te dežele vključi v zapadni blok in jih vrne na staro predvojno razvojno družbeno Pot. Specifični položaj Poljske, in sicer da je ta država med dvema velikima evropskima deželama, in pa znani odnos Poljske do ponovne vzpostavitve nemške sile in do nemških revanžnih načrtov (kar pa velja le za zapadno področje Nemčije), sta privedla do tega, da tudi najbolj odgovorni zapadni državniki v tem trenutku ne kažejo posebne želje, da bi s podpiranjem nemških zahtev po področju za Odro in Niso zavrnili razvoj samostojne «poljske poti« in to deželo prisilili, «da dovoli sovjetskim četam, da ostanejo na njenem ozemlju dlje, kot bi to bilo potrebno.
■ V zvezi s tem je zelo značilno, da sklep poljskih državnikov, da v novih pogojih enakopravnosti in poljske zakonitosti dovolijo nadaljnje stacio-niranje sovjetskih čet na Poljskem in sklep, da poljska ostane še naprej v varšavskem Paktu, ni naletel na preostro kritiko v zapadnem tisku.
Splošna politika, ki jo izvaja novo poljsko vodstvo, se na Zapadu danes že ocenjuje kot dokaz, da bi se s posameznimi vzhodnoevropskimi deželami vendarle dalo vzpostaviti trdnejše ln iskrenejše stike. Pri tem sta iz vrste običajnih izrazov, ki so bili v zvezi s Poljsko stalno v rabi, že izginila dva značilna izraza. Ne govori se več o Potrebi po «osvoboditvi», ampak se raje poudarja previdnost, da bi se s prenagljenimi koraki ne pokvarilo ravnotežje v Evropi. Izginil je tudi izraz »satelizem«. Prav gotovo ni nujno, da bi posvečali posebno pozornost temu, kar danes zapadni tisk sklepa v zvezi
s poljskim razvojem in predvsem v zvezi s težnjami po ustanovitvi nekakšnega «vzhod noevropskega nevtralnega bloka«, vsekakor pa je gotovo, da se sedanji položaj Poljske jemlje kot nekaj, kar dejansko obstaja in s čimer je treba računati. K splošnim težnjam, da bi se na področju Poljske ne pokvarilo »evropsko ravnotežje« morda pripomore tudi dejstvo, da igra Poljska v nemškem vprašanju važno vlogo. Kajti zavedati se moramo, da si posamezne za-padne sile ne želijo, da bi v času večjih sporov drugje v svetu, prišlo do večjih dogodkov tudi v osrčju Evrope, ker bi taki dogodki znali privesti tudi do sprememb v sedanjem statusu Nemčije.
Toda če bi mogli sedanje odnose Zapada do Poljske oceniti kot realne, moramo reči, da obravnava Zapad dogodke na Madžarskem dokaj drugače in da je to obravnavanje polno protislovij in tudi poiitične nevarnosti. Ne gre tu le za stari način gledanja, ki je značilen za radiooddajno postajo «Svobodna Evropa«. Ne gre niti za postajo kot tako. Pač pa gre za mnogo bolj resne organe zapadne propagande in za del zapadnega javnega mnenja nasploh, ki v madžarskem primeru izkorišča le določene formalne elemente, ki so se že pojavili in ki se v tej krizi še pojavljajo. Na temelju teh so ti organi predvidevaii in predvidevajo za Madžarsko eno samo, v bistvu že dogmatsko rešitev. Ne glede na vse posledice, do katerih bi taka rešitev mogla privesti, so del zapadne javnosti močno pritegnili elementi buržoazne parlamentarne birokracije zapadnega tipa in zato je ta del zapadne javnosti vso svojo pozornost osredotočil izključno na te elemente. Podpora pa, ki jo je ta del zapadne javnosti nudil tem elementom, je krizo na Madžarskem še bolj poglobila. Skoraj dva tedna je že, odkar se je zanimanje dela teh zapadnih krogov za povrnitev starih odnosov na Madžarskem nekoliko ohladilo.
ostre posledice. Napake, ki so bile na Madžarskem storjene v zadnjem mesecu, pa so izzvale krizo tudi v mnogih levičarskih strankah. Toda tu ne bomo govorili o tem, pač pa o tistih krogih na Zapadu, ki še vedno gledajo svet le v črno-beli sliki in ki vidijo demokracijo izključno v svojem sistemu. Ti krogi skušajo v zvezi z madžarskimi dogodki še bolj zaostriti nasprotja v Svetu in porušiti Vse mostove med Vzhodom in Zahodom. To je najbolj razvidno iz nedavne resolucije avstrijskih socialistov. V njej se komunisti imenujejo kot lopovi, s katerimi je vsak stik nemogoč. In tako avstrijski primer ponovno potrjuje staro trditev, da je zelo nevarno ocenjevati stvari z določenimi dogmami, ker bi to moglo politiko blokov le zaostriti. K tej zaostritvi pa bi mogli pripomoči tudi tisti, ki se sicer drže nevtralne politike, ki se pa nočejo prilagoditi dejanskemu stanju.
Ives Montand in Simone Signoret, ki sta med najbolj popularnimi francoskimi igralci, sta hkrati tudi prepričana komunista. Zaradi madžarskih dogodkov sta odpovedala svojo
turnejo po Sovjetski zvezi
Tragične posledice stalinske ere
Bolečih misli, ki vrtajo v možganih, se ni mogoče iznebiti, pa če se človek še tako trudi. Tragedija delovnih ljudi Madžarske — poleg že dognanih — poraja na stotine novih vprašanj, ki trmasto terjajo pojasnila in odgovore, iz katerih bo prav tako prepričevalno in ofenzivno izbijala resnica in samo resnica.
Zlato se v ognju čisti... Ali bodo res delovni ljudje sleherne dežele morali skozi o-genj in kri, da bi se končno tudi sami očistili in pripravili za pravilnejše in duhovno bogatejše človeško življenje? Ali je končno vendarle res, da prave svobode ni mogoče dobiti v dar, temveč si jo je treba pridobiti? Ali ne delamo iste napake, kot jo je delal Stalin, ko je iz velikih daljav tako samozavestno ocenjeval politični položaj v tujih deželah, če tudi mi iz dalje obravnavamo tragedijo brez primere, ki je vendar jasno, da je prave vzroke za njo mogoče odkriti, vsestransko osvetliti ir proučiti samo na mestu samem.
Toda, saj imamo verodostojne ljudi, njihova poročila, ki
ALŽIRCI SE NE BORE LE V AFRIKI. AMPAK TUDI V SAMEM PARIZU
V SAMI PRESTOLNICI FRANCIJE ŽIVI NAD 140 TISOČ ARARCEV
Pariške oblasti so te svoje meščane ločile od ostalih meščanov v posebne'četrti, kjer vlada veliko siromaštvo in kjer hkrati raste močno odporniško gibanje
Pariz ima tri arabske četrti. Dve sta majhni, glavna in zares velika pa je tista četrt majhnih hiš in barak, ki se razprostira med boulevarjem Shapelle, Rue Marx-Dormoy ter Ru~-P’Otdeher. To je velikansko področje, v katerem živi na desettisoče doseljencev iz Severne Afrike. To so tako imenovani «norafs». Prihajajo Težko bi bilo ugotoviti, kje so j ’z Alžira, ki je dal Parizu in vzroki za to, vendar se zdi j vsej Franciji povprečno naj-logičen sklep, da bi takšen j več emigrantov, razvoj mogel dejansko kar ne- j Ko stopiš v eno izmed teh varno spremeniti tisto evrop- | ulic, opaziš, da si v tipično sko ravnotežje, o katerem smo ] siromašnem predelu mesta.
že govorili. Posledice tega pa bi v nobenem primeru ne mogle biti prijetne za Zapad.
Čeprav je največje navdušenje za povrnitev meščanskega parlamentarizma na Madžarskem nekoliko splahnelo, je v načinu mišljenja določenih zapadnoevropskih vodstev strank vendarle pustilo dokaj
kjer ti iz neštetih ljudskih kuhenj in gostilnic zaudarja značilen duh po vedno isti hrani. Tod je vse skrajno umazano. Posamezni arabski napisi nad trgovinami te vabijo na nakup značilnega arabskega blaga. Tod stanujejo številni predvsem nestrokovni delavci, lastniki propadajočih ka-
varnic, restavracij in trgovinic ali bazarjev in pa nešteti brezposelni Alžirci.
Tod težko naletiš na žen sko. Na ulicah srečuješ v glavnem- moške, ki so vsi močno temnopolti, suhi in nezaupljivi. Zbirajo se po navadi v skupinah pred vhodi v točilnice ali
tudi ne more, saj mora živeti ob robu mesta in ob robu družbe. In kako živeti, v kolikor se takemu životarjenju sploh more reči življenje?
Najbolj srečni med njimi so delavci, ki so kakor koli prišli do zaposlitve. Vsekakor do težaških del in pa nezdravih
pa v njih samih, kjer pijejo del, ki se povrh tega še slabo čaje in druge tipične arabske j plačajo. Ti zaslužijo povprečno pijače. Prebivalstvo te četrti je od 15 do 20.000 frankov na
zelo številno, vendar bi ne mogli niti približno reči, koli-
nile, razen da so jih ločile od ostalih meščanov v vnaprej določene mestne predele. V vsej francoski državni upravi štejejo danes komaj 147 nameščencev Alžircev, ki pa zavzemajo v glavnem najnižje službe, v najboljšem primeru mesto nižjega uradnika. Zelo
Ko smo prej omenili alžirske študente, smo rekli, da so v zadnjem času postali zelo dobri organizatorji alžirskega odporniškega gibanja v Parizu. To odporniško gibanje je v zadnjih letih zavzelo v posameznih arabskih četrtih v Parizu velik obseg. Večina Arab-
redki so med njimi tudi štu-1 (,ev jn predvsem Alžircev rade
denti.
In vendar so vprav ti redki alžirski študenti v Parizu da-
mesec. Del te plače pošiljajo
svojim družinam domov, z o-j nes izredno dejavni. Ti so da-ko Arabcev živi v njej, znano stalim pa posameznik vzdržuje j nes glavni organizatorji alžir-pa je, da jih živi v Parizu ] samega sebe in zelo pogosto skega odporniškega gibanja v
okoli 140.000. Stlačeni kot sar- tudi kakega brezposelnega ro-dele žive v barakah, ki so.jih, jaka. jasno je, da s tolikšnimi
oblasti zgradile v področjih Aubervilliers. v Villenouve in pa v tej četrti, ki smo ji že prej orisali meje. Vsi Arabci, ki žive v Parizu, tvorijo svojo posebno nacionalno skupnost, ki se nikakor noče asimilirati z ostalim prebivalstvom Pariza, ker se dejansko
 gjtg ,
Pogled na dvorano Avditorija, kjer Je pretekli ponedeljek imel svoj uspeli koncert Slovenski oktet iz Ljubljane
sredstvi ne more živeti dostoj nega življenja, prvi pa, ki oh kakršni koli krizi izgube zaposlitev, so vprav oni. Ker smo pa že rekli, da je njim usojeno v glavnem težaško in nezdravo delo, je jasno, da tudi njihovo zdravstveno stanje v splošnem ni posebno dobro. V glavnem delajo kot kurjači v sladkorni industriji in v raznih zastarelih kemičnih tovarnah. V teh so zaposleni pri izdelovanju raznih zdravju nevarnih kemičnih spojin in zmesi. Nadalje so zaposleni pri razkladanju in nakladanju premoga in surovin v jeklarnah. Večini' pa je edino orodje kramp in lopata.
Zaradi splošno nizke kulturne ravni so tudi njihove življenjske zahteve zelo nizke Zato ni nič čudnega, da mnogi ne sprejmejo napornega težaškega dela in se raje prepuste životarjenju in priložnostnim zaslužkom po raznih boule-varjih. Posledica takega dolge-
Franciji. Zavedajo se svoje dolžnosti, da moiajo danes voditi alžirsko odporniško gibanje v tujini in se hkrati pripravljati za poznejša vodilna mesta v domovini.
Vse do tu smo razen za sku-
volje v njem sodeluje, pa čeprav z majhnimi materialnimi prispevki. V njem pa sodeluje tudi večina tistih redkih Arabcev, ki jim je uspelo se materialno dvigniti. Mislimo tu na lastnike restavracij, točilnic in nočnih lokalov. Med njimi so sicer tudi taki, ki bi se v zadevo ne vmešavali radi. Toda naciohalne težnje so za Arabce tudi v Parizu svete in tudi kak arabski lastnik to-
pino študentov, dali dokaj ne- čilnice ali nočnega lokala, ki
gativno sliko o 140.000 Alžir-cih in Arabcih nasploh, ki žive v Parizu. Da pa bo slika popolna, moramo dodati, da je v Parizu vendarle določena
bi z odporniškim gibanjem ne hotel imeti opravka, mora dati svoj delež. Danes gre Alžir-cem za veliko stvar in kdor noče z njimi zlepa, mora zgr-
skupina arabskih elementov, ki j dm To so nekateri maloduš'
jim je uspelo prodreti. Ne gre tu za velike materialne uspehe ali za kak poseben podvig. Med toliko Arabci se je v Parizu vendarle dvignilo nekaj ljudi, da so sl ustvarili majhne točilnice, kako kavarno, restavracijo ali	.	,
celo kak nočni lokal. Ne bi 1rialnim nevšečnostim, ki jih hoteli teh ljudi kdove kako1 ‘are.J0 ze to‘ilco,.let se °d *as?
ni Alžirci v Parizu že izkusili.
Življenje, ki so ga ti ljudje preživljali že desetletja v Parizu v razmerah, ki smo jih v začetku opisali, postaja zato nekoliko bolj živo, bolj polno. Ima nekaj več vsebine. Mate-
pozitivno oceniti, pač pa beležimo samo njihov relativni u-
do časa pridruži kak neuspeli tudi na političnem področju
speh. V zvezi s temi uspehi j Vse bolj pogosti pa so uspe-pa je nujno zabeležiti tudi hi, ki to doslej amorfno mno-njihovo negativno stran, saj žico moralno dvigajo. Da se se v njihovih lokalih pogosto med Arabci, ki žive v Parizu, razvija življenje, ki prihaja v zadnjih letih poraja nekaj
ga životarjenja pa je — kri-1 pogosto v spor z zakoni. Tu novega, nam dokazuje dejstvo,
minal.
Ko smo tako ustvarili približno sliko o večini alžirskih doseljencev v Parizu, bomo dodali, da temu ni vzrok samd njihovo neznanje, njihovo pomanjkanje strokovnosti in a-nalfabetizetn. Francoske oblasti se za nje niso nikoli zme-
prihajajo gosti pogosto v stik da so francoske oblasti prepo-z raznimi razpečevalci mamil j vedale vrnitev teh ljudi v in moralno življenje v njih 1 Afriko. Zakaj? V Parizu dobro ni na višini. Posebno znani so vedo, da bi bilo med tistimi, nekateri nočni lokali z značil- ki bi se hoteli vrniti, mnogo no orientalsko godbo in orien- upornikov in predvsem mnogo talskimi plesi, pri katerih so- organizatorjev odporniškega gi-delujejo mlada dekleta iz Se- banja v Severni Afriki in verne Afrike.	■	predvsem v Alžiru.
Te dni je tržaško Slovensko planinsko društvo položilo račun o pretekli poslovni dobi z občnim zborom, ki se je vršil po 10 letih po obnovitvi njegove dejavnosti po drugi svetovni vojni, v maju 1946.
Zadnja doba je bila posebno razgibana, ker je med tem društvo proslavilo 50-letnlco svoje ustanovitve, na poletje 1954, in doživelo prehod Trsta Pod italijansko državno upravo, kar je globoko posegno v ' društveno dejavnost.
Slavnostne akademije za jubilejno proslavo so se udeležili še zastopniki raznih planinskih društev ter Planinske zveze Slovenije, s katerimi *mo skupno planinarili po Julijskih planinah. Poleg izleta z gosti po Tržaškem ozemlju, Planinskega predavanja s zkioptičnimi slikami, se je posebno utisnila v spomin kvalitetna fotografska razstava iz področja planinstva in Tržaškega ozemlja. Posebna jubilejna številka Planinskega Vestnika, urejena za to priliko, in potem še razvlečena ha več številk, je vendar u-spela, da nam ohrani dragocenih spominov, ki bi sicer zapadli pozabi, po dveh svetovnih vojnah in po požaru, ki le društvu več uničil, kot ena svetovna vojna.
Državna meja, postavljena hialo kilometrov neposredno Gornjo okolico, je društvu "dvtela v vse večji meri kot Pe prvi svetovni vojni, nje-bova tradicionalna, najbližja inaninska področja. Treba je
10 let obnovljenega Slovenskega planinskega društva
bilo znova, kot neposredno po vojni, poskušati najti načine n prometne možnosti, kako c-mogočiti še nadalje planinstvo na nam dostopna področja, in to tudi manj premožnim slojem, ki nimajo avtomobila in ne zmorejo plačevati avtobusa v Dolomite, in vsega, kar je s tem združenega.
Podrobne številke o izletih nam nazorno kažejo to odvisnost od novih razmer. V še običajnih povojnih razmerah, leta 1954, smo priredili še 14 izletov in 2 smučarska, s 644 izletniki, v bližnja izletišča na kraške planote, do Nanosa, Trnovske planote, do Trstlja m do vrhov Julijcev, do Triglava in Zapadnih Julijcev. Med tem jih je uspelo društvo prirediti naslednjega leta, z novo mejo, v celoti 11 s 107 udeleženci, seveda z vštetimi izleti v nam bolj oddaljene Zapadne Julijce ter ha naš tukaišnji Kras, z vštetima 2 jamarskima izletoma. L. 1954 je še pripravilo Svoje planinsko letovanje. Odslej se zdi, d“ taka letovanja, vsaj v izdatnejšem obsegu, ne bodo več mogoča, kakor tudi ne smučarska zimovanja.
Tudi leta 1956 je zato izletnika bilanca zelo šibka, Sele zadnje čase se začenja V večji meri čutiti blagodejni vpliv
Videmskega sporazuma, z vedno rastočim številom propust-r.ic za potovanja v obmejni pas, kar omogoča pristop na pcedine najbolj priljubljene vrhove V obmejnem pasu, kakor tudi večje število potnih listov, kar je pa seveda dražje, in ni v tolikšni meri dostopno, enako kot izleti v bolj oddaljene Zapadhe Julijce, ali celo v Dolomite, tostran meje.
Poleg omenjenih težav ni mogoče preko ene najvažnejših zaprek v razvoju za sodobno planinstvo: vedno rastoča motorizacija, ki mladino in celo dorasle vedno bolj odvrača od lepe prirode, 'n jo vedno bolj zavaja na dekadentna pota udobnega motornega turizma s površnim poznavanjem pokrajine. Toda upati je, da se bo ta prva mladostna «motorna omamica« razkadila in omejila na stvarni obseg, ki ga ima v klasičnih deželah motorizacije, modernega športa in — resnične kulture: v Angliji, Nemčiji, Franciji, Švici itd., kjer se zdrava in zares izobražena mladina ne da uspavati s ceneno »zabavo« motoskuterjev itci., marveč si vzgaja voljo in širi obzorje z vedno silnej-šimi podvigi, doma in v najvišjem gorskem svetu. To seveda nalaga večjih naporov
planinski - vzgojni dejavnosti, ki naj bi oblikovala zdravo jedro, da odlete le lahke modne pleve.
Je pa še neki drugi, .zelo negativni pojav, ki seveda ni le od danes, in tudi ni le specifično tržaški, marveč je precej sodoben, a se je vsekakor v Trstu zelo razširil na vsa področja javnega udejstvovanja, — ki bi ga na našem področju imenovali »planinsko out-siderstvo«. Vsekakor bi bila društvena bilanca vse bolj aktivna, ako bi združila vsaj del dejavnosti planincev, «i samotež planinarijo po domačih in tujih planinah, marsikdaj, če jih tudi življenjske nujnosti časa, dopustov itd., k temu ne silijo — ker jim ie to že postala okorela navada — in z veliko žlico «žro gore in hribe«, da prosto parafraziramo Prešernovo puščico, »od sebe pa ne dado nobene fige«. Ce je res, da je taka družbena atomizacija nekoliko posledica življenjskih razmer, je pa gotovo, da je njeno neupravičeno nategovanje zelo malo planinsko — ker planine zahtevajo družbeno požrtvovalnost, daleč od kake individualistične ekskluzivnosti.
Zato so pri vsem tem zanimivi poedini uspeli poskusi, ki jih bo pač treba bolj ure-
jeno in z večjo prizadevnostjo nadaljevati. Lansko leto smo prvič priredili nekako športno hadahnjeni planinski pohod iz Glinščice na Mali Kras in na Bazovsko planoto, po ekipah. Udeležilo se ga le več prosvetnih, srednješolskih, taborniških ekip, poleg dveh naših, planinskih. Uspeh je dal nekaj pobude tudi športnemu zanimanju. Letošnjo pomlad nam je vztrajno deževje, kljub vsem odlaganjem, preprečilo ponovitev pohoda.
Ako se je v prejšnjih letih zdelo, da bomo s smučanjem pritegnili več mladine, se je zadnja leta končno uresničila naša težnja, da bi privzgojili med mladino nekaj smisla žh alpinizem, t. j. za tzv, strmo planinstvo, za plezanje. Tridnevni plezalni tečaj v Glinščici in sledeči 15-dnevni »plezalni tabor« Planinske zveze v Vratih, z lepim številom u-spelih, in deloma tudi Zahtevnejših plezalnih vzponov naših mladih alpinistov, sta oktobra 1954 omogočila osnovati tudi v našem društvu alpinistični odsek. Ta se je tudi lani uveljavil, dasi je deževje omejevalo plezanje med plezalnim taborom v Vratih. A je bilo tudi sicer nekaj povečane dejavnosti tega odseka s planinskimi predavanji
in s pomožnim plezalnim tečajem za novi naraščaj, v Glinščici, z začetnimi uspehi, Letos pa je to lepo prizadevanje, žal, nekam opešalo.
Omeniti je še nekaj uspelih jamarskih izletov v bližnje kraške pečine. Vsekakor je to področje, kakor sploh spoznavanje prelepega in zanimivega kraškega sveta po najbližjem ozemlju, obširno trrišče za resnične ljubitelje prirode ter zdravega gibanja, kakor je od raznih strani objasnila diskusija.
Ze običajne oblike družbenih zabav tudi v tej dobi niso odpadle: vsako leto tradicionalno planinsko rajanje, letos pa se je bil pridružil že pomladanski ples.
Planinska propaganda ni bila tolikšna, kot bi bilo želeti, vendar je društvo priredilo več planinskih predavanj s skioptičnimi slikami, posebno našega mladega alpinističnega odseka po raznih mladinskih, srednješolskih društvih. Posebej je treba omeniti predavanje našega plezalnega veterana Jožeta Cesarja o Slovencih pri plezanju v Glinščici, predavanje Janka Blažeja od Planinskega društva — matice, ter zadnje čase še predavanje prof. Bojana z izredno lepimi barvnimi diapozitivi iz Glinščice v vseh letnih časih.
— Društvo je posredovalo članom Planinski vestnik v rahlo večjem številu kot prejšnja leta, posebno pa jubilejno številko. V slovenski planinski literaturi, ki se je poživila zadnja leta, je omenjati posebno živahno zbirko Ve. likih slovenskih planincev. 3. zvezek, posvečen preroditelju slovenskega plezalstva, Goričanu dr. Klementu Jugu, so bili uredili in po večjem napisali naši člani. Zal, da smo izgubili iz naše srede dr. Vln-dimira Bartola, ki sicer ni mnogo planinaril, a je bil velik ljubitelj narave v dejanju in pisani besedi.
Omeniti je še lepo pridobitev tudi za tržaško planinstvo — novo planinsko koča ne. Slavniku, Trstu najbolj priljubljeni, bližnji najbolj razgledni gorski točki. V povojnih letih smo skupno z bližnjimi planinskimi društvi v Kopru in Sežani marsikaj poskušali, da bi prišlo do u-resničenja te lepe zamisli, kar ie bila gotovo težnja vsega tržaškega planinstva. Zal da nismo mogli nič prispevati k njeni realizaciji, vendar pri čakujemo, da bo mnogo pripomogla k poživitvi našega lzletništva posebno, ker leži še v obmejnem pasu.
Volitve k zaključku občnega zbora niso prinesle novosti, po veliki večini so bili spet izvoljeni odborniki prejš-rjih poslovnih let, le zastopstvo mladih planincev se je oklepilo.
2. J.
so uničevalni bes, morijo in kaos na Madžarskem sami doživljali. Ta poročila potrjujejo vrsto temeljnih resnic, ki jih tudi najskrbnejše osvetljevanje od blizu ne bo moglo več izpremeniti.
Nekje sem bral te dni, da se je madžarska partij'a delovnih ljudi ob prvem naletu nezadovoljnega ljudstva razbila na kosce. Jaz se s tako definicijo ne bi mogel strinjati. Partija, ki bi zaslužila to ime v zavesti delovnih ljudi Madžarske, že dolgo ni več obstajala. Tu ni bilo kaj razbijati. Vodilni ljudje te »partije«, ki so iz kleti budimpeštan-skega parlamenta, pod zaščito sovjetskih tankov pošiljali v svet SOS pozive enega za drugim, niso imeli na ljudstvo nobenega vpliva in nobene moči več. Vodstvo AVH — Rakoszvjeve službe državne varnosti je odbilo, da izroči delavcem orožje. Verjetno je vedelo zakaj. Dolgo je že tega, kar je prenehalo biti zaščitni organ delavskega razreda z- obrambo njegovih revolucionarnih pridobitev, ki obstajajo, saj je na Madžarskem uresničeno podružablje-eje sredstev za proizvodnjo n veleposestnikov tudi ni več AVH je bil organ, Rakoszyje-ve klike, po njenih ukazih je gonil uklenjene delavce iz tovarn v zapore in se končno spričo železne logike takega razvoja znašel tudi sam nad to «partijo», — nad ljudstvom že davno prej, — postal oblast za sebe, država v državi. Vlada po radiu 'poziva delavce na delo, AVH strelja na nje a avtomatičnim orožjem vseh mogočih kalibrov na njihovi poti v tovarno. AH ni jasno, da je spričo takega stanja morala nastati strahotna zmeda in skoraj nepopravljiva moralna škoda tudi v vrstah samega delavskega razreda?!
Napredna oblast delavskega razreda, ki se v boju s tradicijami starega življenja v zavesti ljudskih množic šele utrjuje in poglablja, mora biti prav zato, ker je nova — občutljiva do svojih lastnih napak in pomanjkljivosti, in kar ie najvažnejše — biti mora z množicami delovnih ljudi najože povezana.
V popolnem nasprotju s tem pravilnim stališčem imamo priložnost povsod konstatirati odtrganost ljudi s stalinsko mentaliteto od ljudskih množic. Vendar tako strašno silovit in globok prepad med to «partijo» in oblastjo na eni ter ljudskimi množicami na drugi strani, kakršen se je demonstriral na Madžarskem pretrese človeka do dna. Stalinski, mrzli, neodkfitosrčni, podcenjevalni odnos do množic, ki se obenem cinično roga njihovim čustvom, je rodil svoje stokrat proklete sadove. Laž namesto resnice, najbolj črno krivico namesto pravice, premišljeno hinavščine namesto odkritosrčnosti, klečeplazništvo namesto svobodne, sproščene in odkrite človeške osebnosti — vse *e preživele in osovražene slabe lastnosti človeka je Stalin vnese: v delavsko gibanje in s tem omajal zaupanje vanj. Kjerkoli se bodo pojavile, četudi v majhnem obsegu, bodo povzročile nesrečo za stvar socializma in delavski pokret, zato jih ja treba uničiti m iztrgati s koreninami in koreninicami.
Madžarska tragedija dokazuje, da se premagani razredi po dolgih letih ne odpovedo upanju, da se povrnejo na oblast. Ta misel v njih — če ne gori s plamenom, pa <11 prav tako živo in strupeno pod pepelom in čaka priložnosti. da izbruhne na dan. Praksa je že dokazala, da ’e oblast RakoszVjeve vrste najuspešnejša propaganda za vrnitev v stari družbeni sistem.
Človeka pretrese ob misli, kaj so importirani Rakoszy-jevci napravili iz ideje socializma na Madžarskem. Do sedaj še ni bilo ideje v svetu, za katero bi se ljudje borili s tako samoodpovedjo, s takim prezirom trpljenja in smrti, za katero bi toliko milijonov ljudi zavestno Žrtvovalo svoje življenje, kakor se je to zgodilo v boju za uresničenje ideje socializma. Oblatiti *o idejo v očeh mednarodnega proletariata je najhujši zločin, ki si ga človek more zamisliti. Tisočkrat bohe bi bilo, da ljudje, ki so ga zakrivili, ne bi nikoli živeli. Kam naj gre na pr. človek ha Zapadu, ki se morda sedaj v tej začasni zmedi ne bo znašel, kateremu so stalinisti vzeli vero v socializem, v pravičnejšo ureditev človeške družbe?
Od daleč mi pe pade na misel, da bi si lastil pravico ocenjevanja vloge stalinizma v sami Sovjetski zvezi. Imam pa že dolgo določen občutek, da je bil stalinizem v Sovjetski zvezi dalj časa, če že ne opravičljiv, pa vsaj deloma razumljiv v pogojih neizprosne in surove borbe, ki jo je moral aobojevati ruski delavski raz-reci s svojim razrednim sovražnikom. Toda prenos stalinizma na druge dežele, na pr. na Madžarsko, s popolnoma drugačnim zgodovinskim, nacionalnim, kulturnim in socialnim razvojem in to v času, ko je stalinizem že V sami Sovjetski zvezi kazal znake očitne gnilobe, stagnacije in deformacije socializma, so mogli izvršiji samo izkoreninjenci, importiranci in nesamostojni, domišljavi primitivci, ki
so marksistično znanost prav tako cinično zanikali, kot revolucionarno poslanstvo delavskega razreda. Slo jim je za oblast (oblast je slast za take lludi), šlo. je za to, da se s Stalinovo pomočjo na tej oblasti obdržijo. Kako naj jih človek drugače ocenjuje, Če pa njihova praksa neizpodbitno dokazuje, da se za posebnosti zgodovinskega razvoja delavskega gibanja na Madžarskem, za razvoj madžarske narodnosti, njene tradicije v tej deželi sploh niso brigali, kaj šele, da bi se iz nje učili.
»Tradicija vseh mrivih poko-lenj leži kot mora na možganih živih ljudi.« (Karl Marx, Osemnajsti Brumaire Ludvika Bonaparteja, Cankarjeva založba 1950.)
Se enkrat. Izkušnje madžarske tragedije bodo ie dolgo pritiskale na vse misleče in zavedne člane svetovnega socialističnega gibanja. Ali ne govore s silo prepričanja, ki ne dopušča nobenega dvoma, da je treba najskrbneje — izhajajoč iz znanstvenega Mar-ksovega in Leninovega stališča — proučevali in obravnavati posebnosti delavskega revolucionarnega gibanja v vsaki deželi, nacionalno vprašanje in njegov razvoj, strogo obsoditi vsako zanikanje zgodovinske vloge delavskega razreda, presojati in ustrezno rav. rati z ukoreninjenimi navadami in tradicijami množic, take dobrimi kot slabimi?
Organizirano politično napredno gibanje, ki hoče graditi socialistični družbeni sistem, ne sme nikdar dopustiti, da bi se besede njegovih vodilnih ljudi razlikovale od deinnj, nič ne sme zavirati njegovega estrega posluha za glas ljudskih množic, tako gibanje mo-ra biti vedno svobodno in sproščeno ter ne sme nikoli dopustiti, da se nad njim samozvano dviga oblast admin . strativnega aparata, ki skozi gore papirja in sode črnila ne vidi več ne ljudskih množic in ne delovnega človeka, kar vse lahko privede do popolne politične pasivnosti množic in kasneje prav tako Irhko dozori, — posebno še, ako se vmešajo vmes sovražni elementi — v spontan kaotičen izbruh s težkimi moralnimi in gospodarskimi posledicami. V svetu, ki hoče gradit' socializem, morajo ustvarjalni delovni ljudje imeti brezpogojno in popolno pravico svobode govora, ki jo je treba zagotoviti z vsemi sredstvi, treba je upoštevati njihovo kritično mnenje in iz-bol.iševalne predloge, ker brez tega ni mogoč vsestranski ,n hitri napredek dežele.
Tragedija Madžarske nas dalje uči. da sta okoreli in nepoboljšljivi -birokrat ter zmedeni malomeščanski anarhist dve plati ene in iste medalje, oba sposobna, da v očeh hudskih množic umažeta tudi niiilepšo in naiplemehitejšo idejo.
Ta — ideja socializma je prizadeta in prizadeli so io ljudje sami —- dobro bo, če bomo to dejstvo imeli vedno pred očmi — ni pa poražena. N: druge ideje ih ne znanosti, ki bi človeštvo vodila v rešitev.
Ne verujem, da bi moglo liti drugače, kakor tako, da bodo težke preizkušnje, ki jih je mednarodnemu proletariatu prinesla letošnja jesen — napredno socialistično gibanje v svetu samo okrepile, če bodo v vsakdanjem praktičnem delu odpadli škodljivi pojžvi 'n slabosti, ki so se tako izrazito pokazali na Madžarskem in privedli do tragičmh dogodkov v tej deželi, pa tu d. drugje.
TOMO BREJC (Iz »Ljudske pravice»)
Bakterije na bankovcih
V človeških ustih je na m lijone bakterij, prav toliko ji je na koži, v črevesju, na slu nicah in drugih organih. N čudnega torej, če so znanstvi niki nedavno ugotovili, d kar mrgoli bakterij na primi v telefonskih slušalkah; me njimi je tudi vrsta povzroč teljev najrazličnejših bolezr ki se zanje prav gotovo nihf ne navdušuje.
Kako pa je z bankovci ! kovanci? V listnici ali v ž pih nosimo dan za dnem n kaj milijonov povzročitelje bolezni, med njimi tudi tist ki povzročijo smrtno nevarr posledice, če izbruhne boleze Bakteriolog ve, da nosimo r bankovcih nevarne bolezensk klice, ki bi jih bilo treba z treti s tem ali onim srei stvom. Ce pogledamo rablje bankovec pod mikroskopor ugotovimo pravcato množil najrazličnejših mikrobov i glivic. Pod plastjo prahu, i mazanije in pod mastnimi m: aeži najde bakteriolog na bai kovcu alge in povzročitel gnitja, glivice in druga ,dro; na živa bitja, ki samo pr< žijo na ugodno priložnost, d bi se v najkrajšem času m hjonsko razmnožila. Amer škt finančno ministrstvo ; nekoč poskusilo z »umiv njem« bankovcev, vendar bilo pri tem dolgotrajnem pi stopku precej težav. Bakteri, logi predlagajo, naj v bodof ne bi več tiskali denarja n papir, marveč na posebne i metne snovi, na katerih s bakterije ne morejo zadrži vati.
ZADNJE VELIKO ZBOROVANJE V SOVODNJAH
Vsak glas lipovi vejici je glas italijanski reakciji
Goriški lipo rji govorijo po vaseh o vseh mogočih in nemogočih mednarodnih dogodkih, preradi pa pozabljajo na probleme, ki jih občani ne morejo pozabiti - Sovodenjci bodo volili ljudi, ki so pokazali, da so vredni zaupanja in vseskozi pošteni
V ponedeljek zvečer je bilo v Sovodnjah zadnje veliko predvolilno zborovanje, katerega je v domači prosvetni dvorani otvoril dosedanji župan tov. Jožef Cežčut.
Najprej j'e številnim Sovo-denjeem, ki so prišli na zborovanje, govoril tov, Mirko Kosmina iz Trsta, ki je poudaril, da se nam ne bi bilo potrebno spuščati v politične razprave, toda naši politični nasprotniki, ki hočejo iz današnjih političnih dogodkov kovati koristi zase, nas k temu silijo.
Ti ljudje okoli SDZ so prav ■ tem jasno pokazali, da jim ni do enotnosti slovenskega življa tostran meja, ampak da jim je le do njihovih ozkih strankarskih interesov. Zato tudi toliko kričijo o Madžarski, pozabljajoč na važne lckalne probleme, ki žulijo naše ljudi; ti izmečki slovenske manjšine v Italiji bi radi, da bi narodi prelivali kri tudi drugod in ne samo na Madžarskem in da bi ponovno zmagale v svetu tiste sile, zaradi katerih je toliko pretrpel tudi primorski narod.
Toda demokratične množice na Goriškem in Tržaškem, ki sc bile pred leti zaradi pojave kominforma razdvojene tega ne bodo nikdar dovolile. Sedaj nastopajo enotno tudi na Goriškem in nič ne bo pomagalo SDZ kričati, da smo se napredni Slovenci prodali. M' lahko poudarimo, da smo se že od 1945. leta borili za mirno sožitje med slovenskim in italijanskim narodom; da je bila to že parola narodnoosvobodilnega boja in smo tudi danes bolj kot kdaj koli prepričani, da lahko v okviru italijanske države in njene ustave dosežemo obljubljene pravice le če nas bo podprlo italijansko demokratično ljudstvo, ki ga prav tako kakor nas tarejo številni problemi socialnega in gospodarskega značaja. Pri takih ljudeh borne našli razumevanja in o-pore. in ne pri nekakšnih liberalcih in demokristjanih, na katere se opirajo goriški in tržeški lipar.ji.
Ko se je povrnil na politič-na dogajanja v svetu se je govornik zadržal na dogodkih na Madžarskem, kjer so bili že takoj po vojni dani pogoji, da se ustvari za madžarsko ljudstvo boljše življenje, toda tudi tam kot v drugih državah ljudske demokracije se ni vodilo računa o specifičnih pogojih v deželi in prišlo ie do delavskega upora, ki so ga zajezile najprej sovjetske čete in ga pozneje izkoristile reakcionarne sile, ki so hotele vzpostaviti zopet stari izkoriščevalski sistem, za katerim toliko solza toči g. Sfiligoj »z. Gorice. Ta «branitelj demokracije« se je prav ob pri-
meru Egipta in pri objašnje-vanju vzrokov napada na E-gipt spustil na čisto imperialistično anglo-francosko stališče, to je na zahtevo po za-trtju vsakega odpora kolonialnih narodov. Ce se torej toliko trudi, da bi slovenske volivce na Goriškem prepričal o njegovi »resnični borbi za demokracijo« potem naj ne govori tako o Egiptu, kajti demokracije na žalost ni moč deliti, ona mora biti enaka za vse; za Evropejce, kakor za prebivalce Afrike in Srednjega vzhoda.
Tov. Miladin Černe, ki je nato govoril o občinskih volitvah na Goriškem je uvodoma dejal, da Sovodenjcem pač ni potrebno posebej govorit. o izbiri kandidatov, ker
kami, kakor da oi lahko z njim zakrili vso njihovo nedejavnost v petih letih upravljanja. Toda slovenski človek na Goriškem bo, kakor je na Tržaškem pometel s takimi nezmožnimi ljudmi, ki z razprtijami, ki jih hočejo širiti med ljudstvom, delajo korist le reakciji, katera bi rada videla, da bi bili vsi zamejski Slovenci le privesek demokr-ščanov in njihovi poslušni hlapci. Ko je nato govoril o enotnosti goriških Slovencev je tov. Černe dejal, da se je že marsikdaj pokazala med prebivalci te ali druge občine želja po resnični enotnosti na kulturnem in gospodarskem področju, toda vselej so nastopili predstavniki SDZ a-li SKZ, da bi to preprečili.
Tako bomo volili občinski svet v Gorici
Ve'
m
v ***** .v
o
FAC - SIMILE
so že pred petimi leti pametno izbrali in sedaj prav gotovo ne bodo šli podirat hiše, ki so jo tako lepo začeli zidati. Govorniki SDZ, ki so med drugim obiskali tudi So-vodnje, in čeprav so prišli v štirih avtomobilih niso imeli niti enega poslušalca, govorijo drugod o mednarodnih vprašanjih, nikjer pa ne o važnih občinskih problemih, ker se tega sramujejo. V Ste-verjanu so s svojo nezainteresiranostjo do občine in ljudi, ki so jih zastopali, prišli teko daleč, da so to obmejno slovensko občino kmalu zapravili, saj je bilo že 110 podpisov za priključitev k Gorici! V Doberdobu so pripravili program z neštetimi toč-
Danes zvečer ob 20. uri je v prosvetni dvorani na Korzu Italia št. 1
ZBOROVANJE <Liste naprednih Slovencev*
za goriško občino, na katerem bodo govorili tov. dr. Jože Dekleva, Viljem Nanut ir. neodvisni kandidat za Gorico g. Rudi Bratuš.
Govorniki bodo pojasnili važna domača in mednarodna vprašanja, kar je še posebno važno zaradi bližnjih upravnih volitev.
O tem zgovorno priča predvolilni dogodek v Steverjanu, kjer so bili domačini že domenjeni za vložitev enotne občinske liste, pa je v zadnjem trenutku prišel profesor Kraner iz Gorice in razbil vse. Ti ljudje se boje enotnosti delovnih ljudi, ker vedo, da bi bilo s tem z njimi za vedno	pometeno. Naše
ljudstvo potrebuje ljudi, ki bodo vodili račun o njihovih gospodarskih in kulturnih težavah, ne pa ljudi, ki jim je vse to deveta briga, saj je njihova edina naloga blatiti socializem in vse kar je naprednega v svetu in posebno ta pri nas.
Zanimivo stališče «edmih branilcev slovenstva*
Liparska #Demokracija» je pred meseci objavila nekaj člankov, v katerih je na vse pretege hvalila italijansko liberalno stranko in njeno goriško podružnico. Zdelo se je. da se hoče «Demokracija» ita. hjanskim liberalcem pošteno »prilizati«. Nočemo tu govoriti o ljudeh, ki vodijo liberalno stranko in kakšne ko< risti predstavljajo, hočemo prikazati le eno točko njihovega programa za upravne volitve, ki je bil objavljen v njihovem glasilu #La Gazzet ta« dne 30. 11. 1956 na 1. strani. Pod geslom «Občinski uradi« objavljajo tudi naslednje vrstice; «Revizija (zmanjšanje op. ur.) osebja s posebnim o-zirom na zmožnost, na službo in na nacionalni duh, ki živi v prebivalstvu«. To bi z drugimi besedami povedano pomenilo, da ima občinska u-prava preveč osebja in da se bodo liberalni predstavniki borili za to, da se to število osebja zmanjša, posebno glede ena nacionalni duh«. To. rej: še tiste redke slovenske občinske uslužbence postaviti na cesto.
«Demokracija» je hvalila «pametne iniciative« goriških liberalcev, med katerimi je bila tudi ona o sklicanju gospodarske konference, na kateri so napadli Kmečko banko. Zakaj ne pohvali tudi liberalnega programa in zlasti tiste točke, kjer govori o odpustu občinskih uslužbencev?
Ni kaj reči. Slovenska demokratska zveza ima v Italijanski liberalni stranki lepega in vrednega zaveznika.
IHiBii „ ili# =
-K* j:-*1 ti .* • • j
it-dijiM
SMUČARJI SO ŽE ZAČELI
Izključitve, globe
MILAN, 11. — Disciplinski odbor italijanske nogometne zv.eze je za dve efektivni nedelji diskvalificiral igralca Barija Mazzonija, razen tega pa je sprejel tudi številne druge disciplinske ukrepe proti ^moštvom. Z globo 200.000 lir je kaznoval klub Siena, s 100.000 lir .Sompdorio, s 35 tisoč lir Inter, s 30.000 lir Bologno, i.anerossi in Romo, z 20.000 lir Parmo in Modeno, z 10.000 lir Biellese in Catan-zaro. Razen tega je disciplinski odbor kaznoval z globami tudi večje število igralcev
TENIS
I
Svoji k svojim
»Portito nazionale monarchi-co», ki ga vodi bivti občinski svetovalec v Gorici odv. Pe-droni, ima v svojem programu za občinske in pokrajinske volitve tudi sledečo zaleteno:
«Izključitev komunistov in Slovencev iz vseh komisij in uprav, ki jih nadzorujejo ali ki pripadajo krajevnim ustanovam».
Monarhisti se razlikujejo od demokristjanov samo v tem, da bolj pogumno zastopajo svoje staliiče kot demokristjani, veliki prijatelji slovenskih liparjev.
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Sv. Justa, Kor-zo Italia 102, tel. 32-51.
— KINO —
CORSO. 17.00; «Paris Canail-le».
VERDI. 16.00: «Zadnja karavana«, R. Widmark, cinema-scop v tehnikolorju.
VITTORIA. 17.00: »Orožje izsiljevanja«.
CENTRALE. 17.00: «Polet na Mars«, Cameron Mitchel.
MODERNO. 17.00:	«Ljubka
sovražnica«, S. Pampanini.
Prevzemite volilna potrdila
Goriško županstvo obvešča, ds je na volilnem uradu na občini, ki je odprt vsak dan od 9. do 17. ure še veliko število volilnih potrdil, ki jih uradniki niso mogli izročiti. Ugotovili so namreč, da so mnoge osebe izpremenile bivališče in tega niso javile matičnemu uradu.
V
Sestanka v Steverjanu
V ponedeljek zvečer sta bila v Steverjanu dva sestanka liste občinske enotnosti, na katerih se je zbralo veliko število prebivalcev iz zaselkov Križišče in Ašče.
Vaščani so bili s sestankoma nadvse zadovoljni, kar je pokazala tudi velika udeležba. Živo so se zanimali za sedanjo problematiko ter se še posebej razgovorili, ko je šle beseda o lokalnih občinskih vprašanjih.
Splošen smeh so povzročili nekateri primeri, ki so jih prisotni povedali na račun števerjanskega anagrafskega u-rada. Pred časom se je zgodilo, da je priča pri rojstvu neke punčke postal njen oče da je dalje postala mati de-se* let mlajša kot hči in da sc zamenjali dve fotografij; na osebnih izkaznicah. C manjših napakah pa sploh niso govorili, ker jih je bilo nič koliko.
Prisotni so zahtevali, naj prihodnja občinska uprava tudi ta vprašanja uredi, da ne bodo imeli občani neprilik.
Italija-J. Amerika 3:2
BUENOS AIRES. 11. — Italijanska teniška igralca Pie-trangeli in Sirola sta dvoboj med Italijo in Južno Ameriko, ki se je odvijal po sistemu Davisovega pokala, odločila v svojo korist z rezultatom 3:2. Pietrangeli je v zadnjem dvoboju posameznikov premagal Argentinca Moreo s 6:4, 6:0, 6:3. Pred tem srečanjem je Čilenec Ayala premagal Sirolo s 6:4, 6:2, 6:2 in izenačil lezultat, ki je bil po igrah dvojic 2:1 v korist Italije, na 2:2.
Avstrijci in Nemci so za sedaj najbolj marljivi Marca v Planici velika medn. skakalna prireditev
Medtem ko so se atleti iz vsega sveta komaj nehali potiti v avstralski vročini, so v srednji in severni Evropi smučarji že potegnili smuči s podstrešij in začeli uživati opojnost zimskega športa. Na programu so bila že tudi prva tekmovanja z mednarodno u-deležbo, na katerih so seveda prednjačili odlični avstrijski alpski smučarji.
Na Zugspitzchu je bilo tako preteklo nedeljo tekmovanje v slalomu, na katerem je zmagal znani avstrijski reprezen-tativec Rieder pred Nemcema Wagnerbergerjem in Obermiil-lerjem, med ženskami pa je bila prva Nemka Hernstei-ner.
V Muehlbachu pa »o se poskusili tudi ze skakalci. Zmagal je znani avstrijski skakalec Plank pred rojakoma-Ker-berjem in Habersatterjem.
Pa tudi v Sloveniji so se začeli že resno in sistematično pripravljati na letošnjo sezono, ki se bo kot je to že tradicija, tudi to-krat zaklju-
NOVI RE DOSEŽENI	NA
SVETOVNI Lahka atletika
MOŠKI Kopje: Danielsen (Norveška) 85,71
4x100 ni: ZDA 39"5 ZENSKE 4x100 m: Avstralija in Nemčija 44”9; Avstralija 44”5 Skok v višino: Mac Daniel (ZDA) 1,76
Dviganje uteži
PETELINJA Trije dvigi:	Vinci (ZDA)
342.5
Sunek: Yu (Koreja) 135 PERESNA Trije dv'gi: Berger (ZDA)
352.5
Vzlek: Minajev (SZ) 114.5 LAHKA Trije dvigi: Pibeck (SZ) 380 SREDNJA Trije dvigi:	Bogdanovski
(SZ) 420
SREDNJETEZKA Trije dvigi:	Kono (ZDA)
447.5
Sunek: Kono (ZDA) 175 TEŽKA (lažji)
Trije avigi: Vorobjev (SZ)
462.5
Vzlek: Vorobjev (SZ) 147.5 TEŽKA Trije dvigi: Anderson (ZDA) 500
Plavanje
MOŠKI 1500 m prosto: Breen (ZDA) 17’52”9
4x200 m: Avstralija 8’23”6 ZENSKE 100 m prosto: Fraser (Avstralija) 1*02"
4x100 :n: Avstralija 4’17’T
OLIMPIJSKI Lahka atletika
MOŠKI 200 m: Morrovv (ZDA) 20”6 800 m:	Courtney (ZDA)
1’47,”7
1500 m:	Delaney (Irska)
3'41”2 4x100 m: ZDA 39’’5 h5000 m: Kuc (SZ) 13*39”6 10.000 m: Kuc (SZ) 28’43”6 110 m z zaprekami: Calhoun (ZDA) in Davis (ZDA) 13”5
400 m z zaprekami: Southern (ZDA) in Davis (ZDA) 50”1
3000 m z ovirami: Brasher (V. Britanija) 8’41”2 Višina: Dumas (ZDA) 2,12 Troskok’ Da Silva (Brazilija) 16,35
Skok s palico:	Richards
(ZDA) 4.56 Disk: Certer (ZDA) 56.36 Kopje:	Danielsen (Norve-
ška) 85,71 Kladivo:	Connolly (ZDA)
63,19
Krogla: 0’Brien (ZDA) 18,57 Deseteroboj: Campbell (ZDA) 7973
ZENSKE 100 m: Couthbert (Avstralija) 11 ”4 80 m z zaprekami: Strick-land (Avstralija) in Thro-wer (Avstralija) 10*’8, Strikland (Avstral.) 10”7 4x100 m: Avstralija m Nemčija 44"9; Avstralija 44”5 Disk:	fikotova (Češkoslo-
vaška) 53,69 Kopje: Jaounzen (SZ) 53,86 Krogla:	Sloper (N. Zel.)
15,35; Dojnikova (SZ) 15.54; Werner (Nem.) 16.61; Zibina (SZ) 16,53; Tičke-vič (SZ) 16,59 Skok v višino: Mac Daniel (ZDA), ,1,76 Školč v daljino: Krzesinska (Poljska) 6,35
Kolesarstvo
Zasledovanje za moštva: Italija 4'38"4; Italija 4-37”2 1 km na kronometer: Fag-gin (Italija) 1’09”8
Plavanje
MOŠKI 100 m prosto:	Patterson
(ZDA) 56”8; Henricks (Avstralija) 55**7; Henricks (Avstral.) 55”4 100 m hrbtno:	Cristophe
(Fr.)	1’04’’2;	Monckton
(Avstral.) 1'03”4; Thiele (Avstral.) 1’02”2 200 m metuljček:	Yorzyk
(ZDA) 2’18"6 200 m prsno:	Furukawa
(Jap,) 2’36’T;	Furukawa
2'34”7
400 m prosto: Rose (Avstral.)
4’27”3
1500 m prosto:	Rose (Av-
stralija) 18*04”1; Breen (ZDA) 17'52”9 2x200 m: Avstralija 8'23”6
ZENSKE 100 m prosto: Crapp (Avstral.) 1'03”4; Fraser (Avstralija) 1’02”4; Fraser 1’02’’
100 m hrbtno: Grinham (V. Britanija) in Corne (ZDA) 1’12”9
100 m metuljček:	Mann
(ZDA) ITI"
400 m presto: Shriver (ZDA) 5'07"6, Fraser (Av.-tratija) 5’02"5; Crapp 4’54"6 4x100 m: Avstralija 4’17’T
čila z veliko mednarodno skakalno prireditvijo v Planici marca mereča. Smučarska zveza Jugoslavije je na to prireditev že povabila tekmovalce Francije. Italije, Nemčije, Švice, Avstrije, Češkoslovaške, švedske. Finske in Amerike.
Na skupščini smučarske zveze Jugoslavije pa so izdelali tudi program letošnjih smučarskih prireditev doma in program sodelovanja jugoslovanskih smučarjev v inozemstvu. Od vseh teh tekmovanj obeta biti najbolj zanimivo državno prvenstvo z mednarodno udeležbo, na katerem bodo nastopili tudi udeleženci tekmovanja za pokal Kongs-berg, ki bo letos v Avstriji.
Pa tudi Goriška se že pripravlja l a zimsko sezono, saj je snežna odeja že pokrila smučišča pri Livku, na Lokvah. Vojskem in Črnem vrhu. Prvenstvo okrajne zveze Partizan v vseh smučarskih panogah bo na Livku 2. in 3. februarja. 3. marca pa bo veliki 'smučarski dvoboj z italijanskimi smučarji na Matajurju na italijanski strani. Sredi marca bo s Kuka nad Liv-škim sedlom tradicionalni smuk z mednarodno udeležbo.
PRIJATELJSKA NOGOMETNA TEKMA
DANES V RIMU HONVED-ROMA
Športno srečanje slovenskih dijakov
V soboto 7. t. m. sta se na stadionu «Prvi maj« pomerili nogometni enajstorici trgovske akademije in realno-klasične gimnazije. Srečanju je prisostvovalo kakih 100 gledalcev, v glavnem srednješolske mladine. Enajstorici sta nastopili v naslednjih postavah:
Trgovska: Cesareti, Cuprin Bevk, Tomazetič, Pilat, Bonač, Zafred, Urdih, Corazza, Grdo-vič in Furlanič.
Realna - klasična:	Podreka.
Senica, Svetina, Brajnovič, Godnič, Jurinčič, Relič, Lasič, Kalc, Rudolf.
Sodil je Brana Jurij (trg. ak.).
V začetku prvega polčasa sta bili enajstorici precej izenačeni n napadi so se pogosto menjavali. Ze takoj v začetku je bil laže pošnodovan Cuprin, ki pa se je v 20’ vrnil v igro. Tedaj je «Trgovska» izvedla rekaj lepih prodorov in resno ogrožala nasprotna vrata, vendar pa se je prvi polčas zaključil brez gola.
Tudi začetek drugega polčasa je bil zelo živahen in je obetal, da se bo stanje spremenilo. Najprej je napadla »Trgovska«, toda gimnazijci so se kmalu znašli in vračali milo za drago. V 16’ je imel vratar gimnazijcev lepo priložnost, da se izkaže. Naslednji napad gimnazijcev se je razbil ob nasprotni obrambi, v kateri je zelo dobro igral Bevk, pa tudi Bonač je preprečil marsikateri strel. V 20’ in 23' so imeli gimnazijci naj lepše priložnosti za dosego go> la. pozneje pa so bili vedno bolj nevarni «trgovci», ki so med drugim izsilil’ tudi 11-metrovko, katero pa je Podreka lepo ubranil. Se eno priložnost s r. imeli gimnazijci v 29’ potem pa se je očitno zaradi utrujenosti igralcev igra polegla in rezultat je do kon ca ostal nespremenjen 0:0.
Aleksander Krisclak
RIM, U. — Danes ponoči je prispelo v Rim nogometno moštvo madžarskega prvaka Hon-veda, ki se mudi na turneji po Zapadni Evropi od prvih dni krvavih dogodkov na Madžarskem. Honved bo jutri odigra) na olimpijskem stadionu prijateljsko tekmo proti Romi, katero bodo prenašali tudi po televiziji in sicer z začetkom ob 14.45. Honved bo nastopil v svoji najboljši postavi z vratarjem Grosicsem in kapitanom Pu-skasom.
Madžarskim nogometašem so danes priredili v Rimu lep sprejem.
Kot znano je madžarska nogometna zveza dovolila moštvu Honved da podaljša svojo turnejo najkasneje do 20. dec. nakar se mora vrniti v domovino skupno z enajsto-rico »Voros Lobogo«. Toda več članov Honveda je medtem že izjavilo, da se ne misli vrniti v domovino. Med temi je bil tudi Puskas, katerega žena je prišla za njim iz Madžarske v Avstrijo. Zdi se, da so Puskas in še nekateri drugi člani Honveda pobudniki zamisli, da bi se tisti člani Honveda, ki se ne nameravajo vrniti v domovino, združili z nekaterimi igralci kluba Voros Lobogo, ki imajo isti namen, in da bi skupno ustanovili nov klub pod imenom «Hur.garia», s katerim bi odpotovali v Južno Ameriko. Seveda pa vse to ni tako enostavno. ker vežejo madžarske nogometaše tudi predpisi mednarodne nogometne zveze. Na vsak način imajo madžarski nogometaši čas za premislek in dokončno odločitev še do 20. t. m.
SKRBI TRIESTINE
Ferrario zbolel
V 11. kolu italijanskega nogometnega prvenstva se bo Triestina na svojih tleh srečala z enajstorico Lanerossija iz Vicenze. Enotedenski premor so igralci Triestine izkoristili v glavnem za počitek, pri čemer pa seveda niso zanemarili treningov lažjega značaja. Včeraj pa jih je trener Pasinati bolj upregel. Odigral) so trening tekmo s kombiniranim moštvom mladincev in rezerv. Od članov prvega moštva sta manjkala samo Ferrario in Szoke. Toda medtem ko je bil Szoke odsoten zaradi odhoda v Rim na tekmo Honved - Roma, kjer se bo srečal s svojimi rojaki, je odsotnost Ferraria resnejšega značaja. Odlični srednji krilec Triestine je namreč zbolel in je trenutno v bolnišnici. Hude bolečine v nogi so mu povzročile mrzlico. Skoraj gotovo je
zato, da tudi v nedeljo ne bo mogel igrati. Pasinati se še ni odločil za njegovega namestnika, na vsak način pa je na treningu igral na mestu sred-njega krilca Claut.
V ostalem Je forma nogometašev Triestine zelo dobra. To velja predvsem za napad, v katerem se je najbolj izka-zal Olivieri, pa tudi Brighen-tiju je počitek znatno koristi • Szokeja je nadomeščal zaniga.
Caz-
Koledar jugoslovanske nogometne reprezentance
Na sestanku upravnega odbora NZJ se niso odločili za program vseh tekem jugos o-vanske reprezentance za 1® ® 1957, ker v tem predlogu niso upoštevali vseh terminov za priprave državnega moštva.
Načrt vsebuje naslednje mednarodne nastope za )u6°" slovansko reprezentanco: aprila z Grčijo in drugo moštvo s prvim Luksemburga. 12. maja z Italijo in spet * Luksemburgom (B), 19- maLa s CSR na dveh frontah, IS-septembra z Avstrijo (A. in mlade reprezentance), 22. septembra s Sovjetsko zvezo (A in B). 13. oktobra z Romunijo, 27. oktobra spet z Grčijo in še 17. novembra z Romunijo.
Spomladanski del prvenstva Jugoslavije v nogometu nai bi se po tem predlogu zace 3. marca.
LONDON, 11. — Beograjski Radnički je na svoji turneji po Angliji igral včeral v mestu Colchester proti istoimenskemu klubu, ki je čla® tretje angleške lige, in premagal s 6:2 (2:1).	_
Odgovorni ureflnnc STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT - 'T**1
KINO ŠKEDENJ
predvaja danes 12. ob 18. uri barvni
t. m. film:
«ZLA
ŽILA»
KINO PROSEK-KONTOVEl
predvaja danes 12. t. m-ob 19.30 uri film:
<< UBEŽNIKI»
Film je dobil nagrado francoske kinematografije
BOKS
SAN FRANCISCO, U. — Boksar srednje kategorije Giambra je premagal po točkah Castelannija.
BUENOS AIRES. 11. — Svetovni prvak kategorije Perez je začel s pripravami za dvoboj s Spancem Martinom, ki bo veljaven za naslov. Se prej se bo Perez v sredo pomeril v prijateljskem srečanju s Čilencem Moreiro.
predvaja danes 12. t. m. z začetkom ob 18. uri barvni film:
Zločin na
ooooopoo«»ooooooooooooooooooooooooooooooo0ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo«>oooooooooocoooooooooooooooooooooooo>oooocoooooooot3ooooooooooooooooooooooooooooooooooo
DOBRIČA ČOSIČ
Milic It Mlltl!
»Tu so!» mu je zakričal Pavle in stopil v zaklon.
Uča se je zdrznil. Okrog njiju so na gosto zažvižgale ogle; v gozdu je vrelo od streljanja. Uča se je bolje zasidral zamet, razgrnil z debla sneg za cev brzostrelke in strastno iskal kopito. Nemci niso bili dalj kakor tri sto metrov. Na ležni gazi in črni gmoti drevja so njihove nežno zelenkaste uforme s poveznjenimi sivimi čeladami prav sveže učinko-de Okrog njih se je kadilo od strelov.
»Še ne!» je šepetal Uča, misleč, da prenaša povelje.
Pavle se Je obrnil k njemu, opazil njegovo vznemirjenost mirno rekel;
»Jih bomo pustili do krive bukve?«
»Kakšne krive bukve! Do parobka jih je treba pustiti!* srdito odvrnil Uča.
»Velja!*
Nemci so postali previdni, polegli so in v curkih usipali jen j. Okrog Uča je brizgal sneg in so letele iveri bukev. Se >lj je sklonil glavo in s prstom na petelinu trdneje stisnil >pito. Ker partizani niso odgovorili, so se Nemci dvignili in >časi krenili dalje, si iskali kritja za bukvami in stoje reli&ll
»Sedaj!* je kriknil Stanko, ki Je bil s puškomitraljezom
Učovi bližini.
»Ne boj se! Ne boj se! Se ne! Se...» od rafala, ki je grizel o bukvi, je Uču štrknila skorja v usta in ni dokončal besede.
Izpljunil je skorjo; ta malenkost ga je razjezila. Kakor da se mu je nenadoma vrnila izgubljena hladnokrvnost. Začutil je, da je miren in trden, in postalo mu Je laže. Pogledal Je Pavleta, se srečal z njegovim vedno radovednim nemirnim pogledom in se prisiljeno nasmehnil.
Nemci so ustavili ogenj ln premišljevali, kaj naj storijo. Uču je bilo ob nenadni tišini neprijetno. In ko so čez nekaj trenutkov zagnali krik in poskušali steči v hrib, streljajoč samo iz avtomatskega orožja, mu je bilo laže. V njem se je ponovno nekaj napelo kakor lok, ves se Je spremenil v puščico, ki bo vsak hip vzletela na zelenkaste vojake in treščila vanje. Ko so se približali, je Uča na vso moč zakričal:
»Udari...* in pritisnil na petelina. Počil je kratek rafal. Nemec, ki je šel ob strani strelske vrste, je padel v sneg. Iz partizanske vrste Je zagrmela salva. Okrog deset Nemcev, ki jih je bil pokosil ogenj, je ostalo v snegu. Drugi so se še hitreje zagnali, ne ozirajoč se na mrtve, padali v zamete, se izkopavali in hiteli dalje.
»Udari...* je Uča ponovno zakričal.
Spet je zagrmela močna salva, ki so se vanjo mešali kratki mitraljezkl rafali in se z njimi zlivali v en sam strel.
Nemci so kakor na povelje popadali po tleh in odprli močan ogenj, varujoč tiste, ki so odnašali ranjence po gazi navzdol.
»Tako se bojuje!* je Uča vrgel Pavletu, ki se je vedel, kakor da ni ničesar slišal.
Nemci so še nekajkrat zaman poskušali z jurišem. Sedaj so bili že tako blizu partizanski strelski vrsti, da je bilo mogoče na njihovih uniformah razločiti vojaške znake. Z gostim ognjem so tolkli po redki in raztrgani partizanski vrsti, od koder jim niso odgovarjali.
»Nekaj mrtvih imamo!* je Stanko zaklical Uču.
Uča se je zdrznil; .Strelivo!* Nemogoče!’ Nemci mu niso dali razmišljati. Spet so krenili v napad. Partizanska salva Jih je znova vrgla v sneg.
,Cernu Pavle ne ukaže umika,’ je pomislil Uča in se zagledal v Pavleta.
»Za vsako ceno Jih moramo zadržati,* je Pavle odgovoril
na njegov pogled, malo pomolčal, kakor da presoja učinek svojih besed, in dodal: »Dokler ne bodo naši pobrali ranjencev. A vidiš?*
,Cemu ne ukažeš umika?’ je prestrašeno sam pri sebi rekel Uča. Postalo mu je jasno, da je bitka izgubljena, in sicer po njegovi krivdi. Treba je naglo, takoj izdati ukaz, dokler ne bo prepozno. Toda on ni imel moči, da bi izgovoril besedo umik. Ne da bi gledal Pavleta, je preplašeno dejal: »Kaj bomo?*
»Takoj se je treba umakniti proti Cmemu vrhu, jaz pa bom z Ujevim oddelkom ostal v zaščitnici,* je zapovedovalno odgovoril Pavle.
»Ne! Umikaj se ti, bom jaz	ostal v	zaščiti.	To	je	moja
dolžnost,* je odvrnil Uča in sam	pri sebi	pomislil:	,Tega	sem
kriv Jaz. Ti se lahko junačiš.’
»Nimava časa za pregovarjanje, ukaži	umik!*
Uča je z drhtečim glasom izrekel povelje.
Nemci so še vedno srdito streljali in preskakovali od bukve do bukve.
»Pavle! Pojdi z Jedrom!* se je Uča proseče obrnil k njemu. »Zdaj imaš svojo taktiko,* je zbadljivo zašepetal Pavle. Uča ga je sovražno pogledal in mu hotel odgovoriti nekaj zbadljivega, pa se je vzdržal.
Pavle se je, prikrivajoč se za bukvami, naglo spustil čez čistino. Nemci so ga opazili in obsuli z ognjem
»Po njem bo...» je preblisnilo Uča; obrnil je glavo, da ne bi videl, čelo pa mu je orosil znoj.
Ko so Nemci začutili, da se partizani umikajo, so se znova dvignili v napad. Toda Uča jih je s Stankom in Nikolovim vodom zadržal. Znova so polegli; imeli so še nekaj mrtvih. Uča se je z olajšanjem obrnil k pobočju. Partizani so se v neredu umikali.
»Gredo kot drhal! Mar je to vojska? Ej, ej! Ce spravijo Nemci samo en mitraljez na pobočje, bo konec!... Stanko, ali vidiš, kaj delajo?*
Pavle se je drse po snegu vrnil ln se znova vgnezdil v svojem prejšnjem zaklonu.
»Kaj si nor? Cernu si se vrnil?*
»Da varujem umik.*
«Saj sem vendar jaz v zaščitnici! Tudi če bom padel, j111* ne bom dovolil, da bi prišli i* gozda.*
Nemci so se premaknili...
»Pomočnika so mi ubili!* je zakričal Stanko.	.,
»Tovariši! Bombe!* je razjarjeno poveljeval Uča, odv» bombo in čakal Nemce, da bodo prišli na lučaj. Medtem jih je čakal, se je vsak hip obračal proti pobočju. Odred se je raztresen po rebri v gruči počasi odmikal. .Pohitite, P°~ hitite, zaboga...’ je govoril sam pri sebi in stiskal hladno> nazobčano železo bombe.
Ko so se Nemci približali, je Uča udaril vžigalec ob kopit0’ se pridvlgnil in na vso moč zavihtel bombo na debelega viso* kega Nemca, ki je z avtomatom hodil pred ostalimi. Drug® za drugo se je razletelo okrog deset bomb. Za hip je nastal® tišina, ki so jo napolnjevali stoki. Čelada tistega debeleg® Nemca se je v malih lokih kotalila navzdol po snežni g®*1-
»Naši so na levem krilu razbiti! Nikola se umika!* mu Je zakričal Stanko.
Uča se je obrnil. Nekaj ljudi iz Nikolovega voda je bežal0 po čistini čez pobočje; Nemci so jih tolkli. Jedro je pravkar zavijalo v gozd, toda njegov rep so Nemci obstreljevali z mitraljezi.
»Koliko imaš še nab«jev?» je vprašal Stanka.
»Se en poln redenik!*
»Vsega skupaj?*
»Vsega!*
»Tudi jaz imam samo še nekaj... Nemci se bodo vsak mf> znova premaknili. Pavle, umaknita se s Stankom... Desno, 0 gozdu,* se je Uča drhte in z rotečim pogledom obrnil Pavletu.
»Umakni se ti! Jaz se bom poslednji umaknil!* j« P®vIe strogo odgovoril.	v
Uču se je zdelo, da se prezirljivo nasmiha. Bolelo g® ’e e prsih, vse ga Je bolelo. Nemci se še niso dvignili. Kakor da nekaj dogovarjajo.
(Nadaljevanje sledi).