Posamezna števMea 40 vinarjev.,
Siev. 108.
V Lianam v nedeljo, dne li.
»SLOVENEC« velja p« poitl na tis strani Jugoslavije ta t Ljubljani: aa aelo lata aaprej.. K 84-— ia pol lata „ .. „ 42--n četrt lata * .. „ 21-— aaea mesas „ „„ T—
Sa taosamstro oaloletno K 95 —
ESi Sobotna izdaja:
Za oata lete.....k 15-—
ta Inoiamatvo.... „ 20 —
Leio XLYD.
Inseratl:
Enostolpna petltvrata (69 mat široka In 3 mm visoka ali njo
prostor) za enkrat ... po K 1'20 Pri naročila nad 10 objaf popust.
Hajmanjil oglas '.9,9 mm K 4'— Poslano: >■, , " Enostolpna petltvrata K 3'— Izhaja vsait dan Izvzemši po« nedeijek in dan po prasnila ob 5. ari zjntraj.
DV Uredništvo Je i Kopitarjevi ollol itev. 0/111. Rokopisi ae ne vračajo; aefranklrana pisma Ee ne spre|ema]o.	Telelona štev. 50.
Političen list za slovenski narol
Uprava |e v Kopitarjevi al. 3. — Račnn poStne hran. ljubljanske it. 650 *a aaročntno In it. 349 za oglase, avstr. tn češfce 24.797, ogr. 23.511, boan.-iiero. 7563.
Slemenci!
J
Zastopniki vseh treh strank v Sloveniji, zbrani na sestanku dne 10. maja 1919, smatrajo za potrebno, da se v času, ko stojimo neposredno pred odločitvijo svoje narodne usode, obrnejo skupno in soglasno na slovensko javnost z naslednjim pozivom:
Vse naSe misli morajo biti v teb dneh posvečene skrbi, kako rešiti in ohraniti slovensko ozemlje. Zato naj prenehajo strankarski boji v časopisju, na shodih in v zasebnem življenju. Medsebojne pritožbe bodo reševale stranke pri medstrankarskih posvetih in po teh skušale izrastke strankarskega življenja odpraviti.
Vprašanje o vzrokih narodne nesreče na Koroškem, ki se je tako strastno obravnavalo zadnji čas v javnosti, ne sme oslabiti naših narodnih vrst. Stranke bodo pozvale svoje parlamentarne zastopnike, naj osnujejo komisijo, ki bo rešila to vprašanje. Medtem naj bi slovenska javnost z neopravičenimi in lahkomiselnimi napadi ne slabila našega narodnega položaja.
Strnimo marveč vse moči, da se poglobi v nas zavest skupne državnosti, in v to svrho opustimo vse, kar bi rušilo narodno in državno edinost Srbov, Hrvatov In Slovencev. Le v disciplini, vestnem izpolnjevanju državljanskih dolžnosti in pokorščini obstoječim zakonom je rešitevl
V LJUBLJANI, dne 10. maja 1919.
Dr. Ivan Tavčar. Dr. Josip Breznik.
Prof. Bogumil Remec. Dr. Franc Kulovec.
Anton Kristan. Albin Prepeluh.
Dober sklep.
Koroška tragedija je naše javne razmere prikazala v drugi luči, kakor so jih gledale prej politične stranke na Slovenskem. Vse je bilo zamaknjeno v bodočnost, pa je pri tem pozabljalo na sedanjost, ki je izgubljala tla pod seboj. Že samo to prerekanje po časopisju, kdo je kriv žalostnega poloma, je vzbujalo v človeku dvome, smo li sedanji dobi dorastli, ali pa nam bodo tuji valovi poplavili domovino.
Kritika je potrebna in zdrava. Toda če preide v širše sloje razpoloženje jalovega Kritiziranja, če misli vsakdo, da sme in mora o vsem po svoji zdravi ali nezdravi pameti dajali v javnosti duška, se zaleže v javnosti bolestna nezadovoljnost. Povsod se vidi le, kar jc slabega, pomanjkljivega, ne vpošteva se težki čas, v katerem živimo, izgine pravo merilo za pravično, objektivno presojanje. Posledice svetovne vojske se povsod čutijo, in v drugih novih državah še neprimeroma bolj kakor pri nas.
Ob nedostatkih in pogreških, ki so se naredili, se razbija in ubija državna misel; in če pogledamo v sosedne države, vidimo, da je tam hudo, da ljudstvo trpi pod gladom
in draginjo neprimeroma huje kakor pri nas in da so posledica temu nevarni preobrati, vendar je povsod tam državna misel živa in trdna in narod za domovinske žrtve bolj pripravljen kakor pri nas. Morda so temu vzrok tudi tuji, brez dvoma mnogoštevilni elementi, ki čutijo svojo dolžnost v tem, da — morda od tujih držav — plačani netijo nezadovoljnost med našim ljudstvom, ki krha temelje naše državnosti.
Tembolj smo veseli sklepa, ki so ga storili zastopniki slovenkih strank in ki nam je poroštvo, da se zavedajo resnosti položaja. Vse naše misli morajo biti v dnevih hude preizkušnje združene v tem, da rešimo svoje meje, svoj narod, svoio bodočnost, Narod, ki ni sposoben ali nima volje braniti se, kadar mu preti nevarnost, ne bo živel. Bramba naroda pa mora biti disciplinirana in krepka. S soglasnim sklepom zastopnikov političnih strank je storjen dobršen korak k temu cilju in zato ga z veseljem pozdravljamo! Želimo le, da bi se stranke svojega sklepa zvesto držale, tudi v časih preizkušnje, in da bi našle dovolj discipline pri svojih pristaših. Od njih je od-
visno vse
llaše msje.
LDU Berlin, 10. maja. (ČTU). »Lokal-anzeiger« prinaša brzojavko iz Berna, po kateri so se Lloyd George, Clemenceau in Orlando včeraj pečali z bodočimi mejami bivše Avstro-Ogrske in novonastalih držav kakor tudi z jadranskim vprašanjem. Petero ministrov za zunanje stvari ententnih velesil je pregledalo in odobrilo poročila raznih komisij, ki določajo meje med Ogrsko in Čehoslovaško, v Perziji, Rumuniji in na Poljskem.
Italija ne podpiše brezpogojno.
LDU Pariz, 10. maja. (ČTU). Opoldanski listi javljajo: Italija stopa zopet v ospredje. Danes sta imela konferenco Clemenceau in Crespi. Kakor javljajo, bo tudi Italija po zgledu drugih narodov stavila pogoje za podpis mirovne pogodbe z Nemčijo. Ti pogoji se ne nanašajo samo na jadranski problem, temveč tudi na vso Avstrijo, Z ozirom na jadransko vprašanje zahteva Italija, da se ta problem prej reši, glede Nemške Avstrije pa zahteva garancije, da bo nemogoča podonavska federacija.
Zveri.
V človeku spe zverinske strasti, ki v borbi za življenje izbruhnejo v taki obliki, da se jih mora človek sramovati, ko dobi njegova duša zopet ravnotežje. Tako ni nič čudnega, čc vojaštvo v najhujši borbi zbes-ni, če se bojevnik zagrize v svojega nasprotnika, ga davi in ne pozna nobenega pardona.
Vse drugače pa se mora presojati človek, ki s hladnim razumom in premišljeno snuje načrt, kako da bo vzbudil zverinske strasti in po zverinskih nagonih ubijal, moril, kar mu pride pod nož. Tak načrt so imeli za srbski narod avstro-ogrski vojskovodje: Iztrebiti ga!
Do skrajnosti demoralizirano koroško nemštvo je bilo že med svetovno vojno navdušeno za avstrijsko metodo v Srbiji in jo je hotelo že tedaj na Koroškem za Slovence uveljaviti. Tedaj za varstvo Slovencev zakoni siccr niso mnogo veljali, toda podzavestni čut odgovornosti pred zakonom je zabranjeval na Koroškem iztrebljenje Slovencev s puško in vislicami. Danes je drugače:
Najbrezvestnejši sovražniki slovenstva vladajo na Koroškem, katerih čut odgovor-
nosti je le toliko razvit, v kolikor se bofl sile in entente. Ti možje, kakor dr, Le-miseh, Schumy in tovariši, ki spadajo pred svetovno sodišče — ne vsled morebitne pomebnosti, marveč vsled uprizorjenih grozodejstev — so zasnovali na Koroškem načrt »izčiščenja«. Že »Freie Stimmen« so pred nedavnim namigavale na to.
Sklep celovških mogotcev je bil, za vsako ceno potisniti iz cele Koroške naše čete in potem uprizoriti zoper Slovence gonjo, kakor so jo na svojem telesu izkusili samo še Srbi med vojno: Inteligenco in uglednejše kmete pomoriti, vse drugo zavedno slovensko ljudstvo pa odvesti v »ujetništvo«, je tam zgladovati, slovenske domove pa opleniti in oropati, skratka uvesti tako strahovlado, da bi si niti en Slovenec ne upal nikdar več zgeniti. Peklenski načrt, ki so ga do pičice izvršili, kolikor so pač mogli. Hvala Bogu, da je skoro vsa inteligenca in uglednejši sloji še pravočasno zbežali.
Priprave.
Protokolarično je dognano, da so že sredi aprtla nemške bande pripovedovale, da v kratkem napadejo Velikovec. Vojaško povelje z dne 30. marca 1919, podpisano od podpolkovnika Schenka v Celovcu in naslovljeno na artiljerijsko poveljništvo majorja Mathesa, napoveduje napad na Velikovec že prve dni meseca aprila in daje podrobne instrukcije za izvršitev načrta. Dejansko so že v noči 30. marca začeli napadati naše postojanke pri Velikovcu. Splošni napad so pa nameravali izvršiti dne 31. marca zjutraj. Naši so vse napade odbili, glavni napad pa prestregli s pravočasnim, hitrim protinapadom in razkropili šest za napad pripravljenih nemških stotnij severno od Velikovca. Nemci so čutili, da so še preslabi in so začeli zbirati nove moči, mobilizirati, organizirati in dobivati pomoči iz raznih krajrfv nemške Avstrije. O Veliki noči so nemški vojaki pripovedovali, da bodo v najkrajšem času udarili. To so kazali tudi nemškutarski kolovodje, predvsem odpuščeni, pa žal ne izgnani in ne nadzorovani nemški uradniki tostran fronte, ki so postali silno gibčni, so letali od kraja do kraja, stikali glave, nastopali skrajno predrzno, toliko da niso rekli: Čez par dni vas bomo! Treba bi bilo od naše strani močnih ojačanj in energičnih odredb in odprtih oči! V Dobrlivasi je oblast zadnje dni pred polomom dobila v roke celo pismo, naslovljeno na neko nem-škutarko, da naj pripravi za nemške vojake tisoč krapov. Kako so se Nemci na ta
LISTEK.
t J. Fiis.
Pravijo, da svetost časih žc na zemlji premaga prekletstvo izvirnega greha. Sv. Frančišku Asiškemu so plahe tičke veselo sedale na rame. Nad drugimi je teživnost izgubila svojo moč. Še drugi so s pesmijo na ustnah umirali. Ne morem reči, da bi bil že sam pri kom kaj takega opazoval, vedar se me je živo polastila ta misel, ko sem stal ob mrtvaški postelji generalnega vikarja prelata Flisa. Nobene smrtne groze ni bilo tu. Zdelo se nvi je tako naravno: odšel je pač k svojemu Gospodu, ki mu je služil vse dni. Gospod ga je poklical, in on se je odzval kakor Samuel: Ecce ego, glej, tu sem!--
Janez Flis se je rodil 27. februarja 1841 v Dobu. Imel je skrbno mater, ki se je je z veliko ljubeznijo spominjal do zadnjih dni. Starši So bili precej imoviti. Kar je za njimi podedoval, je dal za zavod sv. Stanislava v Št. Vidu. V šolah jc imel za sošolca rajnega vseučiliškega prof. Stano-nika in bogoslov. prefosorja Smrckarja, ki jih jc družilo srčno prijateljstvo do smrti. V mašnika so ga posvetili 1. avgusta 1864. Bil je potem nekaj časa za kaplana v Mokronogu, več let za kateheta pri uršulin-kah v Ljubljani, potem pa dolgo vrsto let 7,n spirituala v ljubljanski bogoslovni« (prišel je v semenišče za rajnim Heidrichom, ko je ta zapustil posvetno vabo in šel med misijonarje). Leta 1890. ga jc poklical Mi-ssia med korarje. Tu je bil nekaj let tudi
za stolnega župnika, leta 1898. ga je pa imenoval sedanji škof dr. A. B. Jeglič za svojega generalnega vikarja (bila sta znanca že iz semenišča, ko je bil sedanji škof podvodja, Flis pa spiritual).
Flisovo delovanje je bilo delovanje vzor - duhovnika. Največ ga je ostalo svelu prikritega. Vzgojil je en cel rod duhovščine, dozadnjega je dan za dnevom spove-doval, od početka, ko so prišle karmeli-čanke na Selo, pa do svoic smrti, jim je bil Flis za spirituala, od leta 1897. do danes je bil predsednik duhovniške zveze »So-dalitas SS. Cordis Jesu«. Nekoliko bolj v javnost je segalo njegovo vneto delovanje za bratovščino sv. R. T., kateri je bil od leta 1896. predsednik. Iz vsakoletnih poročil, ki jih je objavlja! v ^Bogoljubu«, je mogoče nekoliko presodili, koliko se je trudil, da bi oskrbel ccrkve ljubljanske škofije z dostojno in kolikor mogoče tudi umetniško lepo cerkveno opravo. Najbolj je pa širši javnosti znan po svojem delovanju za krščansko umetnost.
Že ko je bil šc bogoslovec, sc je Flis zanimal za umetnost. Morda ga je k temu navajal tudi tovariš Smrckar, ki je imel za vse, kar je lepega, lenck čut in živo vnemo. Gotovo je, da je začel Flis kot spiritual tudi bogoslovce poučevati v umetnostnih rečeh. Spoznal je pač, kako potrebno je zlasti duhovniku nekaj estetske izobrazbe, ko ima vedno opravka z umetnostjo, ki ;o Cerkev posveča krščanski religiji. Po prijatelju Stanoniku se jc seznanil z graškim profesorjem Krausom. vešča-kom cerkvcnc umetnosti, ki je tiste Caae
pohajal naše kraje in preučeval naše go-tiške stavbe. Ta ga je še bolj vnel za to delo in ga nagovarjal, naj napiše za Slovence knjigo o cerkveni umetnosti. Flis se je naposled lotil tega dela in leta 1885., ob tisočletnici sv, Cirila in Metoda, stavbenikov duhovnega templja med Slovani, je izšla prva knjiga celotnega načrta: Stav-binski slogi, zlasti krščanski, njih razvoj in kratka zgodovina, z dodatkom o zidanji in popravljanji cerkva. (V tekstu 145 slik in 40 tabel s 305 slikami.) Delo je za naše razmere epohalfio, in čuditi se ie, da se mož ni ustrašil ne truda, ne stroškov, da je mogel podati slovenskemu narodu tako knjigo. Kolik} truda je imel z imenstvom (terminologijo), ki jo je moral takorekoč šele ustvariti, potem pa s slikami! Sam toži v uvodu, da je s težavami ^celino oral«.
L. 1908. je izšla druga knjiga: U m e t -nost v bogo častni službi. Ker je bil medtem že davno postal korar, se ni mogel več s toliko skrbjo posvečati umetnosti in tako to delo ni še završeno in objavil je knjigo le ?kot rokopis«. Tudi ima ta knjiga dosti manj slik (32). Vendar je v njej mnogo dobrega in lepega in samo želeti bi bilo, da bi jo kak veščak izpopolnil in dovršil ter zlasti opremil z bogatejšimi ilustracijami.
Zadnja leta je bil Fiis tudi predsednik »Društva za krščansko umetnost ljubljansko škofijo«.--
J. Flis, korar. Tako se je podpisal rajnik še na svojem zad>iem delu. Besedica »korar«, ta moderni sluh nekoliko starin-
ska, nas prestavi takoj v častitljivo družbo nekdanjih ljubljanskih korarjev. Sedaj jih ni več, sedaj so še sami »kanoniki«, zadnji korar jc legel s Flisom v grob. Še se jih spominjamo: grčastega katoličana in Slovenca A Čebaška, drobnikavega Zamejca, ki so ga beračice vsak dan sproti ogoljufale, Luka Jerana s hrapavo vnanjostjo, a zlato ljubeznijo, učenega Klofutarja, ki mu je Čebašek vpričo vseh očital, da neračuje, same častitljive postave, polne kranjske prvobitnosti in srčne dobrine.
Janez Flis je izšel iz njih vrst. Nekaj starokranjskega se ga je še držalo, za moderno politiko ni veliko maral, vnanje delo duhovnikov ga je odbijalo, modern v dobrem pomenu besede sc mu je zdel samo klic, ki se bolj in bolj čuje med nami, klic po ponotranjenju. Vsi pa, ki so ga p>obliže poznali, se ujemajo v tem, da jc bil svetnik.
Čudno! Na zunaj vedno skrbno opravljen, zapet nekoliko po starinsko, a za prejšnje čase, bi dejali, da elegantno, na znotraj pa ascet, kakor malokdo. Živel je borno, kakor siromak; ležal je na trdem ležišču: deske in malo slame, na takem ležišču jc tudi umrl; premolil jc ure in ure. Še na zadnji veliki četrtek, ko jc bil že hudo bolan, je ponoči več ur preklečal v cerkvi. Njegov zgled je bil sploh ena najmočnejših pobud za notranje življenje naše duhovščine.
Tako je bilo to življenje vse posvečeno | resnici, dobroti in lepoti, zato je bilo tudi • samo resnično, dobro in lepo. Sedaj je dovršeno, in če katero, ie oo človeški sodbi to tudi Bogu všeč I	A. U.
,iapad skrbno pripravili, dokazuje to, da so imele nemške patrulje seboj za vsak kraj listo nc samo uglednejših Slovencev, ki jih ie treba »iztrebiti«, marveč tudi druge, v lavnem življenju popolnoma brezpomemb-ae Slovence obojega spola, ki jih je treba opleniti, prctepsti in odgnati. Nemški orož-aiki so povsod takoj zasedli orožniške postaje, v Črni n. pr. je bil prej nemški orož-aik, kakor je odšla zadnja slovenska patrulja.
»Lov.«
Kamor so prišli nemški vojaki, se je takoj začel »lov« na Slovence. Za ta posel so imelo povelje posebne patrulje. Te patrulje, ki so jih vodili podčastniki, so ponekod izjavile — priče na razpolago — da Imajo — povelje, koga da naj oplenijo in .-»ropajo. Samo en zgled, kako so naše ljudi »lovili«. Nekemu posestniku se pripelje aasproti nekaj nemških vojakov. Ker so gotovo izvohali, da je dotični tam v bližini, ga vprašajo, če ni morda on dotični. Ko to prizna, skoči neki infanterist z voza, rekoč: •Ihnen brauch'ma!«, nasadi bajonet in za-fne repetirati. Bil je kakor obseden, pa tu-tfi pijan. Posestnik jim uteče. Iskali so ga potem po celem gozdu do pozne noči in »treljali, da bi ga izgnali kakor zajca iz gnezda. Posrečilo se mu je uiti.
Nekega posestnika, ki so ga tudi iskali, So dobili pri drugi hiši, pa ga niso poznali. Da ga ne izvohajo, je govoril ž njimi, kakor 4a bi bil njihov pristaš. Da bi izvlekel iz njih, kaj da nameravajo, jih je vprašal: »Was macht's denn mit den Pfaffen?« Dobil je odgovor: »Die putzma alle, und die Slovenen, die gekennzeichnet sind, die putz'ma a, und das iibrige Volk wird sich schon legen.« Rekel je, da so sedem duhovnikov ujeli in jih šest od teh takoj na potu v Celovec »spucali«, sedmega pa da bodo že v Celovcu. Morda se je samo hotel »pohvaliti« in izraziti želje, kaj da bi storili s slovenskimi duhovniki, ako bi jih dobili.
Samo v beljaški okolici so tako polo-vili okrog 800 oseb, v Rožu in slovenskih občinah ob Vrbskem jezeru okrog 1600. Že s tem so dokazali, da niso prišli na nemška tla in med ljudstvo, ki bi hotelo morda pripadati k Nemški Avstriji, ampak med ljudstvo, ki mu morejo samo z najhujšim nasil-stvom vdušiti jugoslovansko državno misel. Aretirali so pa tudi stare žene in mladino, tako n. pr. Mikulko v Rutah, 85 let staro in bolno ženo, Tempelnovo mater na Rutah, 65 let staro. Povečini so jih odpeljali v Špital ob Dravi in na Solnograško, grozeč jim, da »bodo tam gladovali in si zapomnili, kdaj da so držali z Jugoslovani«. Ponajveč so jih najprej pretepli, drugim grozili, jih psovali, kakor ne bi storil noben kanibal. V Zilski dolini so odvedli župnike Warmuta, Smažika, Krejčija, Vor-nika, Miklaviča.
»Vojn^ plen.«
Slovenskim zavednim kmetom in župnikom so odnesli vse, kar je premakljivega, kar niso mogli odnesti, so prodajali na dražbi. V ta namen so imeli očividno že prej tajno organizirane najslabše nem-škutarske elemente, ki so za slepo ceno kupovali na »dražbi« dragocene reči. Ponekod v hišah ni ostalo drugega kakor gole stene, ne perišče moke, ne košček kruha, ne žlica, ne kozarec, ne kos perila, skratka ničesar. Povsod so najprej povpraševali po duhovniku. Z vojaki so
Erišli hkrati tudi najzloglasnejŠi nemški ujskači, ki so se bili svoj čas priselili med Slovence kot uradniki, pa so bili vsled hujskanja izgnani ali pa so pobegnili na nemško stran. Ti so vojaKom pri roparskem delu pomagali. Nekateri, prej imoviti posestniki so postali tako popolni berači. Tudi na cerkve nemške tolpe niso pozabile, Odnesli so vse, kar je imelo kako vrednost, kakor kelihe, monštrance, mašno obleko so pa poteptali. Da svetniškim soham njihove krogle niso prizanesle, se povsemtem ni treba čuditi. Ponekod so uničili tudi matrične knjige.
Puškino kopito in vislice.
Da jc Lemisch - Schumyjeva druhal umorila več naših ljudi, o tem ni več dvoma. Govori se morda več, kakor je res, toda nekateri slučaji so dokazani. Očividci begunci povedo o zadnjih dogodkih, ki so jih videli. Tako izpove neki kmet iz Roža: »V nedeljo, dne 4, majnika, so'prišli k meni nemški vojaki, me opsovali, eden nastavi bajonet in se zažene proti meni. Če bi se ne bil pravočasno umaknil, bi me bil prebodel. Na to me je hotel ustreliti. Drugi nemški vojak pravi: Nc ustreliti! To je predobro zanj! Pobiti ga, da bo bolj in dalje trpel! Nato so me začeli vsi s puškinimi kopiti obdelovati. Pričujoče ženske in otroci so zagnali krik in kleče prosili zame. Nato so se vojaki obrnili proti njim. Ta hip sem porabil in zbežal. Kaj se je z drugimi zgodilo, ne vem.« Dva dni prej so njegovega 14let-nega sina strahovito pretepli in odgnali. Šele na posredovanje in moledovanje nekega beljaškega Nemca-civilisla, ki jc. bil slučajno navzoč, so ga izpustili.
Župnika Fuggerja v Šl. Janžu v Rožu so voiaki tako oobili. da ie 6 t. m. umrl
v bolnišnici v Celovcu. Za to so priče na razpolago. Župnika dr. Mortla iz Hodiš so razmesarili; če še živi, se ne ve. Vojak, ki je zbežal iz Špitala ob Dravi, trdi, da je na lastne oči videl, da so tam obesili tri slovenske duhovnike. Drugih prič za to ni.
Posebno označuje propalost nemškega vojaštva sledeč izpričaa dogodek: Nemške tolpe so vozile mrtve tfojake proti Celovcu; porezali so mrtvecem ušesa, nosove, iztaknil jim oči in jih razmesarili po telesu in obrazu. To so storili zato, da so v Celovcu razglasili, da postopajo tako z nemškimi vojaki — jugoslovanski vojaki. Nekega mrtvega vojaka so pribili na zid, mu preparali trebuh, čreva pa ovili okrog trupla, in potem to kazali in trdili, da so napravili to — slovenski vojaki.
Megla se stori človeku pred očmi, Čc o teh grozodejstvih premišljuje. Človek se nehote vpraša: Li res na tem svetu ni oblasti, ki bi kaznovala take hudodelce, katerih zastopnik, kakor Schumy, bodo pred pariško mirovno konferenco hinavsko zavijali svoje obliznjene, efijaltske obraze in lagali, lagali po svoji stari navadi.! Za te ljudi ni človeškega priimka, ampak edinole izraz: Zveri!
Bratom Orlom!
Zadnji žalostni koroški dogodki so prinesli v našo slovensko javnost veliko razburjenje. Predsedstvo »Orlovske Zveze« je imelo v sredo dne 7. maja izredno sejo, pri kateri je sestavilo poseben oklic na slovensko javnost, ki ga uredništvo »Slovenca« ni objavilo. Nanovo podajamo svojo izjavo. Delamo to iz ozirov na narodno našo disciplino v trenutku, ko gre za obstoj in blagobit celega naroda.
Predsedstvo »Orlovske Zveze« obžaluje iz srca dogodke na Koroškem. Pokazali so moralno oslabelost našega tekom dolgoletne vojske izmozganega naroda. Zavedamo se resnosti položaja, zato prosimo in opozarjamo vse svoje člane in prijatelje, da podpirajo mlado našo državo v najkri-tičnejših dneh. Ugotavljamo, da nam prihajajo poročila odsekov, da se Orli odziv-Ijajo pozivu k orožnim vajam ter s tem kažejo svojo narodno zavest in umevanje za državljansko disciplino.
Bratje Orli, pomagajmo zadati in bodimo prvi nositelji velike jugoslovanske državne misli! Na delo za Jugoslavijo!
Na zdar!
Predsedstvo O. Z.
Nemški odpor.
LDU Versailles, 9. maja. (DunKUj. Prvi delegat nemške mirovne delegacije, minister za zunanje stvari grof Brock-dorff-Rantzau je poslal nocoj nastopni noti predsedniku mirovne konference g. Clemenceau-ju: »Versailles, 9. maja 1919. Gospod predsednik! Nemška delegacija je prvič pregledala predložene mirovne pogoje. Izprevideti je morala, da je v odločilnih točkah opuščena dogovorjena podlaga miru pravice. Ni bila pripravljena na to, da bo nemškemu narodu in vsemu človeštvu dano zagotovilo na ta način postalo iluzorično. Pogodbeni načrt vsebuje zahteve, katerih ne more prenesti noben narod. Razentega je po mnenju naših izvedencev mnogo neizpolnjivega. Nemška mirovna delegacija bo to v posameznostih dokazala in aliiranim ter asociiranim vladam sproti pošiljala svoje pripombe in svoje gradivo. Sprejmite gospod predsednik izraz odličnega spoštovanja. Brock-dorff s. r.« — »Versailles, 9. maja 1919. Gospod predsednik! Nemška mirovna delegacija si dovoljuje v vprašanju zveze narodov izraziti svoje stališče s tem, da v prilogi izroča nemški program, ki vsebuje po njenem mnenju bistvene misli o problemu zveze narodov. Nemška delegacija si pridržuje, izjaviti se šc natančneje o načrtu aliiranih in asociiranih vlad. Opozarja pa že na protislovje, ki tiči v tem, da naj Nemčija sicer podpiše statut zveze narodov, kot del nam izročenega pogodbenega načrta, da se pa ne nahaja med državami, ki so bile povabljene, da vstopijo v zvezo narodov. Nemška delegacija vprašuje, ali in na kak način je nameravano tako povabilo. Sprejmite izraz odličnega spoštovanja. Brockdorff s. r.« — (Opazka: V drugi noti omenjeni program je svoječasno v nemškem časopisju objavljen načrt za pogodbo zveze narodov.)
LDU BerUn, 9. maja. (DunKU). »Ber-liner Tageblatt« javlja iz Versaillesa. Konferenca nemških mirovnih delegatov je včeraj določila v velikih obrisih svoj odgovor.
LDU Haag, 10. maja. (ČTU). Grof Brockdorff je včeraj dalje časa občeval potom brezžičnega brzojava z nemško vlado. Pri tem je med drugim zahteval tudi, da se mu dovoli stopiti v stik z oemškpavstrijskimi Hpjcgati, kn pridejo v Pariz.
LDU Pariz, 9. maja. (DunKU.) V krosih ie razsirieno splošno nmenie, da bodo
zastopniki Nemčije odgovorili na pogodbo preliminarnega miru s popolnim proti-predlogom. Zavezniki bodo najbrž poverili pristojnim komisijam nalogo, vzeti predloge finančnega ali gospodarskega značaja v pretres. To razmotrivanje bo trajalo najmanj 8 dni; nato bodo zavezniki objavili izpremembe, ki bodo sprejete v osnutek pogodbe. Nemškim delegatom bo potem dovoljen kratek rok, kvečjemu 4 do 5 dni, do katerega bodo morali končnoveljavno pritrditi celokupni mirovni pogodbi. More se računati, da bo preteklo še 25 do 30 dni, preden bo podpisana mirovna pogodba. Porazgovori z zastopniki Nemške Avstrije se bodo pričeli sredi maja. Pogoji preliminarnega miru z Nemško Avstrijo, Ogrsko, Turčijo in Bolgarijo bodo določeni v posebnih pogodbah.
Država SHS»
Hrvatska katoliška narodna zveza.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
m Zagreb, 10, maja. Te dni je bila glavna skupščina Hrvatske katoliške narodne zveze, Skupščina je bila aelo dobro obiskana. Med navzočimi je bil tudi nadškof dr. Baucr in mnogo gostov z dežele. Skupščino je otvoril predsednik škof dr. Lang, ki je govoril o javnih in gospodarskih odnošajih, ki so nastali po zaključku vojne, o ciljih zveze, ki ima dolžnost, da snuje prosvetna, mladinska, protialkoholna in verska društva v svrho povzdige pro-svete med našim narodom. Pri delu za dosego teh ciljev je treba zvezi podpore med našim duhovništvom, učitelji iu drugimi stanovi. Nato so poročali razni tajniki o delu posameznih sekcij.
Ljudska stranka v Hercegovini.
(Izvirno poročilo- »Slovencu«.)
mZagreb, 10. maja. V Hercegovvini so bila štiri velika zborovanja, na katerih so soglasno sklenili, osnovati hrvatsko ljudsko stranko. Shodi so bili v Gradničih, Či-. tluku, Mostarskem Gradcu, Rodoču in Ge-senici. Nato so bili izvoljeni ljudski župnijski sveti.
Vojvodinski radikalci na delu.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
m Beigrad, 10. maja. V Beigrad je došel iz Novega Sada vodja vojvodinskih ra-dikalcev Jaša Tomič in sicer, kakor se govori, v politični misiji.
Ločitev zakona.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
m Beigrad, 10. maja, Eparhijski sabor, ki še vedno zboruje, se je bavil v posebni seji o izpremembi zakona glede ločitve zakona.
Spojitev »Hrvata« in »Novega Vremena«.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
m Zagreb, 10. maja. »Novo Vrijeme« in »Hrvat« se spojita 15. t. m. v skupen list. Tako bo iz dveh duš enega telesa postala ena in je pričakovati, da pride v Starčevičanski stranki tudi do izpremembe taktike, ako ne celo programa.
Novinarska služba v Jugoslaviji.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
m Beigrad, 10, maja. Dela glede reorganizacije uradnega presbiroja se nadaljujejo. Šefa presbiroja bo imenoval kralj na predlog ministra za zunanje stvari. Uradnikom presbiroja bo prepovedano sodelovati pri kateremkoli časopisu.
>Mali Žurnal« — oživljen.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
m Beigrad, 10. maja. Peter Savič je izjavil, da bo zopet začel izdajati »Mali Žurnal«, ki je bil svoj čas eden najbolj informativnih listov.
Radič in drugi.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
m Zagreb, 10. maja. »Riječ SHS« je pisala: Ker je Stjepan Radič preočito in odkrito ljubimkal z Italijani, je bil aretiran. Vsled tega je vstal govornik Narodnega kluba dr, Laginja in govoril proti temu. To ni bilo samo formalno. — Sedaj piše »Hrvat«. Mi smo takoj početkom zahtevali, da naj vlada narodnega veča nastopi energično proti Radiču in njegovi akciji. Tej naši zahtevi se je protivil Pribičevič, računajoč, da je bolje, ako pusti Radiča, da pod-koplje teren Starčevičancem, s čimer bi sc ojačila demokratska stranka. Očito je, da je s tem zapostavil javni interes stranskemu interesu gospodov demokratov. Ko je hujskanje zavzelo velike dimenzije, se je spomnil Pribičevič, da je treba ukloniti Radiča, pa ga je nasprotno naenkrat na neustaven način zaprl. — Hrvatska žurnali-stika nima pač večjih skrbi.
Velika delavska slavnost v Maksimiru.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Zagreb, 10. maja. Dne 18. maja bo v Maksimiru velika ljudska slavnost, ki jo oriredi hrvatska krščanska delavska zveza.
Petrolejski viri v Medmurju prešli v državno last.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
m Zagreb, 10, maja. Petrolejski vrelci v Selnici, v Medmurju, so prešli v državno last. Ker je potreba petroleja zelo velika, se bo industrija in rafinerija petroleja zelo razširila.
Diplomatski uradniki kraljestva SHS.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
m Beigrad, 10. maja. Izšla je včeraj naredba ministra za zunanje stvari, ki urejuje vprašanje diplomatskih uradnikov kraljestva SHS. Vsi diplomatski uradniki bedo morali biti od sedaj popolnoma vešči francoskega jezika in poleg tega tudi jezika one dežele, v kateri službujejo. Naredba urejuje tudi vprašanje ženitve naših diplomatov s tujimi državljankami.
Nova obrtna banka v Belgrada.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
m Beigrad, 10. maja. Tu se snuje obrtna banka, ki se hoče baviti s preskr-bovanjem kredita malim obrtnikom in jim nabavljati potrebno blago.
Italijani zaplenili hrvatsld parnik.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
m Zagreb, 10. maja. Z Reke poročajo, da so Italijani zaplenili parnik »Starče-vič«, ki je plul dvakrat na teden iz Senja na Reko in nazaj. Parnik je last Hrvatskega parobrodnega društva v Senju.
Kosti kralja Stevana Prvovjenčanega,
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
m Zemun, 10. maja. Kosti srbskega kralja Stevana Prvovjenčanega bodo v. nedeljo na svečan način prepeljali v Beigrad, odkoder jih pozneje prepeljejo K manastir Studenice.	^
Razna poročila.
Novi zemljevid Evrope.
LDU Rotterdam, 10. maja. (ČTU). Po poročilu iz Washingtona porablja Wilson pri svojih konferenčnih delih vedno evropski zemljevid, ki je enak onemu, katerega je *Nieuwe Europe« pred dalje časom objavila. Ta zemljevid, ki kaže novo sliko Evrope, je napravil Steed, ravnatelj listov »Times« in »Nieuwe Europe«<
Pogajanja z Nemško Avstrijo.
LDU Ženeva, 10. maja. (ČTU). Kako* javljajo iz Pariza, se bodo vršila pogaja-t nja z Nemško Avstrijo na temelju načrta, ki ga je izdelal svet četverice in ki temeljito obravnava vsa vprašanja, nastala vsled razsula avstroogrske monarhije. Poudarja se, da se bodo zavezniki posvetovali predvsem o onih zadevah Nemške Avstrije, ki se neposredno tičejo mlade republike, da pa bo sicer neobhodno potrebno, obravnavati o mnogoštevilnih problemih, zlasti onih finančnega in gospodarskega značaja, vzajemno z zastopniki vseh na ozemlju nekdanje monarhije nastalih nacionalnih držav. Končno pripominjajo, da ententa v nasprotju s stališčem Nemčije omenjeni načrt ne smatra za določen elaborat, nego za delovni program, ki naj bo še predmet pogajanj.
LDU Dunaj, 10. maja. (DunKU). Včeraj so imeli mirovni delegati v državnem uradu za zunanje posle porazgovor. Državni tajnik dr. Bauer je obrazložil notranjo organizacijo mirovne delegacije in državni kancler dr. Renner je dopolnil pojasnila. Izvajanja so našla soglasno odobravanje. Delegatje se odpeljejo v ponedeljek, dne 12, t. m. ob 19. uri 20 minut z Dunaja in dospejo v sredo zjutraj v Pariz.
Proti predujemu za Nemško Avstrijo.
LDU Pariz, 9. maja. (DunKU). Proračunska komisija je z vsemi glasovi proti enemu odklonila načrt trgovinskega ministrstva, izposlovati pri Ameriki predujem v znesku 45 milijonov frankov, ki naj bi se porabili za preskrbo Nemške Avstrije z živili.
Proti Italijanom v Albaniji.
LDU Curih, 10. maja. (ČTU). Kakor poroča solunski list »Hellas«, se razširja protiitalijanski upor v Albaniji čimdalje bolj. Javljajo o številnih manifestacijah, ki so naperjene proti Italijanom. Splošna zahteva je, naj Essad-paša prevzame vlado samostojne Albanije.
Politične novice«
+ Iatlijani odpovedujejo zvezo in prijateljstvo. 11 Popolo d' Italia* piše: Smatramo za potrebno, da opozorimo francoski narod in njegov p-irlamcnt, da bo mir, sklenjen v Versaillesu brez stalne opore 40 milijonskega italijanskega naroda, brez trajnosti. Če se bo našel človek, ki bo branil italijanske zahteve, bo rešil položaj. Ako so bo pa postopalo nadalje v Pariru z Italijo kot dosedaj, Francija ne bo mogla več računati niti z zvezo niti s Driiateli-stvora italiiansketfa naroda.
+ Ženeva kot sedež Zveze narodov.
»Journal« poroča, da pričakujejo v Ženevi že delegatov Zveze narodov in imajo zanje že pripravljena stanovanja. Prvo zborovanje se bo vršilo v mestni hiši v znani dvorani A'abama. Zgradili bodo največjo brezžično postajo sveta in napravili veliko letališče za diplomatske zrakoplove, ki bodo imeli pravo eksteritorijalnosti,
-f Mr. Fisherju, dopisniku angleških časopisov, zagrizenemu sovražniku Jugoslovanov, daje dober odgovor v posebnem angleško pisanem članku »L' Adriatico Jugoslavo«. Pisatelj članka pravi, da Mr. Fisher najbrže sploh nikdar še v Jugoslaviji bil ni, ker opisuje naše razmere tako kot so približno one v Kalabriji in Siciliji. Končno pripominja, da jo Mr Fisher skoraj gotovo prvc^c naziva! Herr Fischer in da je od Italijanov podkupljen Jud.
Dnevne novice.
.— Generalni vikar Janez Flis je umrl v soboto, dne 10. majnika 1919. Pogreb bo v ponedeljek, dne 12. majnika ob 4. uri popoldne. Rajnik je živel in umrl kot svetnik. V mlajših svojih letih je bil takorekoč predhodnik dr Krekov in se je tudi v poznejših dneh svojega življenja rad spominjal, kako je predaval v Katoliškem društvu za Kranjsko, tam v tistih prostorih na Starem trgu v hiši dr. Aha-čiča, kjer se je začelo naše gibanje. »Zdaj sem star in veseli me delo mladih naših katoliških predavateljev in govornikov,« je rekel ob neki priliki, ko se je razgovar-jal o delu Slov. krščanske socialne zveze. Programatičen je bil njegov otvoritveni govor povodom II. slovenskega katoli-šega shoda na vrtu v Alojzijevišču. Rajni prelat Flis je bil rojen 27. februarja 1841 na Dobu, v duhovnika je bil posvečn 1. avgusta 1864. Premoženja ni pustil skoro nobenega, ker je že poprej vse razdal potrebnim. R. I. P.
—	Vpoklic k 6 tedenskim orožnim vajam. Komanda dravske divizijske oblasti javlja, da ne more nikogar oprostiti 6-tedenske orožne vaje. Vse take prošnje so brezuspešne in naj se ne vlagajo. Izvzeti so seveda tisti, ki so glasom pozivnega razglasa oproščeni.
—	Svarilo. Mnogi vojaki, ki so po dogodkih na Koroškem zapustili svoja krdela, so se takoj zopet vrnili. Nekateri drugi se še potikajo po deželi ali so doma. Po vesteh, ki smo jih dobili na merodajnih mestih, pozivamo dotične vojake, naj se takoj zglase pri svojih četah. To zahteva njihova lastna korist, ker jih bo vojaška oblast smatrala za vojne ubežnike, če se ne vrnejo.
—	Preskrba koroških beguncev. Drž. posredovalnica za delo v Ljubljani, Gradišče, ima za koroške begunce 40 mest na glavnem kolodvoru v Ljubljani. Delo lahko takoj nastopijo, dobe 7 kron na dan, prenočišče in hrano, oženjeni pa še po 45 K za ženo in 30 za otroka; delovni čas 8 ur. Zglasilci naj povedo, da so koroški begunci. Tudi drugi sloji, ki žele službe, naj se zglase pri posredovalnici, ki ima podružnico v Mariboru.
— Učitelji iz koroških šolskih okrajev, ki so se morali vsled zadnjih dogodkov umakniti s svojih službenih mest, naj se zglase zaradi izplačevanja svojih službenih prejemkov neposredno pri deželnem knjigovodstvu v Ljubljani (deželni dvorec na Kongresnem trgu). Predlože naj potrdilo županstva občine, da so se začasno nastanili v njenem okolišu; tisti učitelji, kateri še niso prejeli že nakazanih novih plač in doplačil za čas od 1. januarja 1. 1. naj predlože zaeno revers, da bodo vrnili enkratni znesek, ako bi se jim vsled nastalih razmer izplačali službeni prejemki dvakrat. Tudi vse reklamacije naj se priglašajo pri deželnem knjigovodstvu.
—	Zahvala. Vsem, ki ste se od blizu in daleč udeležili pogreba mojega pokojnega sina bogoslovca Franca T e r p i n a, kakor tudi vsem, ki ste mu ob bolezni pomagali, najiskrenejša zahvala! Bog Vam stotero povrni! Franc Terpin, oče; Marija Terpin, sestra.
Iz seje predsedstva Orlovske organizacije, Predsednik Orlovske zveze br. Ivan Podlesnik je pri včerajšnji seji predsedstva O. Z. odložil mesto predsednika.
—	Notarska vest. Za namestnika od-slovljenega notarja dr. Adolfa Mraulagga v Laškem je imenovan Ivan Ušlakar, dosedaj not. kand. v Črnomlju, ki začne urado-vati dne 19. t. m.
—	Za boljše zveze. Sedaj vozi redno vsaki dan ententni ekspresni vlak med Ljubljano in Bclgradom. Ali bi se nc dalo doseči pri ententni komisiji, da bi ta vlak sprejemal najnujnejšo pošto, časopise in vrednostne pošiljatve? Opozarjamo deželno vlado na lo važno zadevo.
—	Kurat Janez Dcžman je srečno pobegnil iz Podgrada, kamor so ga karabinerji prignali, da bi ga odvedli na Sardinijo, O fvoiih doživljajih, ki so splošno zanimivi,
nam je obljubil napisati obširnejše poročilo.
—	Razpis služb. Za dvorazredne trgovske šole v območju deželne vlade za Slovenijo se razpisujejo za šolsko leto 1919 do 1920 štiri mesta učiteljev knjigovodstva, dopisja, trgovskega računstva in tr-govinslva. V poštev prihajajo tisti, ki imajo izpit za poučevanje naštetih predmetov na dvorazrednih trgovskih šolah. Ako bi pa teh ne bilo, se bodo upoštevale prošnje tistih, ki so izpolnili pogoje, da se morejo pripustiti k izpitu. (Dovršitev nižje gimnazije, realne gimnazije ali realke in absol-virauje. popolne javne trgovske akademije. Zadostuje tudi dovršena srednja šola in absolviranje abiturijentskega tečaja. Poleg tega se zahteva najmanj triletno prktično delovanje v blrgivni trgovini oz. v banki. Natančnejša poj^Fnila d^e interesentom rpvnateljstvo Slovenske trgovske šole v Ljubljani.
—	Izpraševalna komisija. Za prehodno dobo do nove uredltse se je sestavila za učiteljske kandidate na dvoraziednih ti govskih šolah v obrr.cčju deželn^ vlade za Slovenijo posebna izpraševalna komisija, ki sestoji iz sledečih članov: Franc Ver bič, prof. I. drž. gimn., predsednik in :z-prašcvalec za prirodopisje, prirodoslovie in blagoznanstvo; Josip Gogala, ravnatelj Slov. trgovske šole in izpraševalec za knjigovodstvo, dopisje, trgovsko računstvo in trgovinstvo, dr. Vinko Šarabon, prof. I. državne gimn., izpraševalec za trgovsko zemljepisje. Prijave za izpit naj se vlagajo pri ravnateljstvu Slovenske trgovske šole v Ljubljani,
—	K članku »Nepravilnosti pri oddaji lesa iz državnih gozdov« smo dobili cd pristojne strani naslednje pojasnilo: Če so se razveljavile stare pogodbe, tičoče se nakupa lesa iz knezovih gozdov na Kočevskem, zgodilo se je to z namenom, oddati les domačim lesnim tvrdkam, in to pod ugodnejšimi pogoji, kakor so bili oni stare pogodbe. Sicer pa se dotične pogodbe še sploh niso odobrile. Kar se pa tiče prodaje lesa iz verskozakladnih gozdov na Gorenjskem se je — na podlagi tozadevnega sklepa dež. vlade — oziralo na ponudbo društva »Sava«, ki je bila najvišja, kar je bilo verskemu zakladu oziroma drž. blagajni le v korist. Pri zadnji ponudbeni razpravi zaradi prodaje lesa iz gozdnogospodarstvene-ga okraja Bohinjska Bistrica in drv so se poleg »Save« sprejele tudi ponudbe treh drugih domačih lesnih trgovcev.
—	Iz Hotedršice. Pred par dnevi se je mudil 731etni starček g. Franc Albreht iz ugledne kmetske rodbine na svojem posestvu. V bližini so popravljali Lahi cestni železniški tir, katerega je nekdo poškodoval. Ker se jim je Albreht slučajno približal, so ga ti obdolžili poškodbe, za kar pa starček še vedel ni. Naložili so mu na ramo težak kamen, katerega naj bi nesel za kazen na precejšnjo razdaljo. Toda starček se je zgrudil pod pretežkim kamnom. Dali so mu nato lažji kamen in ga nečloveško suvali. Končno so ga peljali na »Comando di presidio«, kjer je Albreht šele po velikih težavah mogel dokazati, da je nedolžen. Dolga bi bila povest, ako bi hotel popisovati vse surovosti in hujskanja Italijanov napram Slovcncem. Najraje bi nas potopili v kapljici vode. Nnd vse žalostne čase smo doživeli po d 'go-trajni vojni, ko smo vendar vsi tako hre-podpredsednik in neumorno delavni predavatelj in učitelj v društvu.
—	Vesti iz Amerike. G. Albin Kune v Baslu, Centralbahnstr .21. sporoča, da se mu je dne 5. maja po enomesečnem pre-stanku posrečilo odooslati preko Trsta nad 600 pisem iz Amerike, ki j'h pišejo svojci našim rojakom na razna vprašanja. Poštni promet je bil doslej zelo oviran.
—	Trgovci in obrtniki, ki bi se odločili otvoriti v Bitolju trgovine in obrtova-lišča, se poživljajo, da se zglasijo do 25. maja v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, kjer dobe glede etablira-nja važne informacije.
Na inoveiše.
CELOVŠKA POGAJANJA. LDU. Celovec, 10. maja. (DKU.) — Med včeraj v Celovec dospelimi odposlanci belgrajske vlade in med nemško-avstrijskimi zastopniki so se vršila danes pri deželni vladi pogajanja o sklepu premirja. Z nemško-avstrijske strani se je predlagalo, naj se sovražnosti takoj ustavijo in da naj ostanejo čete v sedanjih postojankah, dokler ne dospejo sklepi mirovne konference, ki jih je pričakovati v malo dneh. Zastopniki kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev so nato izjavili, da so samo pooblaščeni, pogajati se o moda-litetah vzpostavitve vojaškega položaja pred 29. aprilom in da torej ne morejo uvaževati kakršnihkoli drugih predlogov. Nato so se prekinila pogajanja v medsebojnem sporazumu, da bi se dala jugoslovanskim zastopnikom prilika, stopiti z njihovo vlado v stik glede eventualnih novih instrukcij.
NAŠE VPRAŠANJE. LDU Versailles, 10. maja. (DunKU). Komite petih ministrov za zunanje posle je uredil včeraj ogrske meje. Vsi odsekovi sklepi se odobre. Danes se baje urede avstrijske meje. Jadransko vpr./janje je še nerešeno. Svet četverice se je začel včeraj s tem vprašanjem zopet baviti. Orlando in Sonnino sta se vrnila v Pariz pod vtisom, da se reši vprašanje potom kompromisa, da dobi namreč Italija Reko po preteku gotove dobe, dočim bi upravljala mesto ta čas zveza narodov. \Vilson b je tega kompromisa ni sprejel.
WILSON ALI ITALIJANI. LDU Pariz, 10. maja. (DunKU. — Brezžično.) »Echo de Pariš« poroča: Italijanski odposlanci se drže jako rezervirano. V poučenih krogih so na to pripravljeni, da predsednik Wilson ne bo iz-prcmcnil svojega stališča. Tedaj bi Italijani sicer za trenotek opustili zahtevo po Reki, vendar pa bi zahtevali doslovno izvršitev londonske pogodbe, ki predvideva odstopitev Dalmacije, kakor tudi Dode-kaneza in velikega dela Male Azije.
VPRAŠANJE REKE šE NI ODLOČENO.
LDU Parir, 10. maja. (DunKU). Glede Reke še ni nobeno odločitve, ako tudi bi se moralo to vprašanje rešiti pred prihodom avstrijskih delegatov. Barzilai je dospel dne 9. meja v Pariz. Salandra in Rag-gija pričakujejo 10. t. m.
ITALIJA Z NEMČIJO. LDU Berlin, 10. maja. (DunKU.) »Ber-liner Tageblatt« jav^a iz Lugana: Italijansko časopisje er.odušno obsoja pogci>:, ki naj bi jih Nemčija izpolnila. Nezadovol.nost povečife še brezobzirnost zaveznikov napram Italiji in pa omalovaževanje Italije pri razdelitvi kolonij. »Secolo« opozarja na .splošno razočaranje in pravi, da je bila vera v novo Evropo, da so se pa sedaj vse sanje razblinile. Pač ni nikogar, ki bi mogel pri tem dejstvu miren ostati. Zlasti bridek pa da je za Italijo člen, ki se tiče Nemške Avstrije, ki čisto jasno ignorira av-slrij:ke pravice in italijanske interese.
RUMUNSKE MEJE. LDU Pariz, 10. maja. (DunKU. — Brezžično). Rumunija in Čehcslovaška bo imela skupne meje, tudi Poljska bo ob eni stiani mejila na Rumunijo.
ZA PREKMURSKE SLOVENCE, m Bs^grad, 10. maji, Puslanec dr. Hchn,ec in tovariši so vložili interpelacijo o položaju prekmurekih Slovencev. — Prihodnjo seja narodnega predstavništva bo v torek ob šestnajstih.
KRONSKI SVET,
(livirno poročilo »Slovencu« ) m Zagreb, 10. maja. iJanes je bil na dvoru kronski svet, ki je razpra\ljal o notranji ureditvi države, kakor tudi o zunanjem položaju, zlasti na mirovni konferenci. Posvetovanje je trajalo od 10 do 13. ure.
USTAVA KRALJE31 V A SHS. m Belgrad, 10. maia. Ministrski sveL se je posvetoval o zakonskem načrtu ustave ."'jssLva SHS.
NOV PARLAMENTARNI POSLOVNIK.
M/virno pi,rotilo »Slovitim«) m Belgrad, one 10. maja. Narodnemu predstavništvu bo v kratkem predložen načrt novega poslovnika za narodno predstavništvo.
PREHRANA, m Bel-rad, 10. n.aja. Uprava monopola je odstopila večje količine soli in petroleja odsekom za prehrano pri deželnih vladah, ki jih bodo razdelile prebival ' u v pokrajinah bivše Avstro-Ogrske,
KONFERENCA "NARODNEGA PREDSTAVNIŠTVA,
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
m Bcigrad, 10. maja. V ponedeljek ob 16. uri bo konfercnca narodnega predstavništva, na kateri se bo razpravljalo o nadaljnjem delu.
TELEFONSKA ZVEZA MED PARIZOM IN BELGRADOM.
(Izvirno poročilo »Slovemu«.) m Belgrad, 10. maja. Dela sc za vzpostavitev telefonske zveze med Parizom in Belgradom, ki bo na razpolago uradnim in zasebnim potrebam.
ODPUŠČENE KAZNI VOJAKOM, m Belgrad, 10. maja. Regent Aleksander je na predlog vojnega ministra za izkazane zasluge tekom vojne odpustil razne kazni 200 podčastnikom, desetnikom in prostakom.
JUGOSLOVANSKA ZVEZA V KAVKAZU.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.) m Zagreb, 10. maja. V Kavkazu se je osnovala Jugoslovanska zveza, in sicer s sedežem v Tiflisu. V celi Rusiji, zlasti na Kavkazu, je mnogo Jugoslovanov, ki že desetletja žive v Rusiji. Delokrog novoustanovljene zveze se razteza na vse kavkaške dežele in ima nalogo, združili vse Jugoslo-
vane na Kavkazu, kakor tudi ustvariti zvezo z domovino ter kulturno in gospodarsko zbližati kavkaške dežele z Jugoslavijo.
OGRSKA MEJA PROTI NEMŠKI AVSTRIJI ZAPRTA.
LDU Dunaj, dne 10. maja. (DunKU). >-Dculsch(3sterreichische Staatskorrespon-denz« poroča: Državni urad za notranje posle je uvidel potrebo, da odredi popolno zeprtje ogrske meje, nc samo zaradi boljševiškega rovarjenja, ampak tudi zaradi poizkusov pučev proti Ogrskemu na ntmško-avstrijskih tleh. Nemška Avstrija ne sme biti kraj za katerekoli naklepe pioti kaki sosednji državi. Dunaj ne sme postati Koblenc ogrske reakcije in Nemška Avstrija ne sme biti izhodišče za katerekoli napadalne namene. Zalo bo veljalo zaprtje meje na obe strani in nevtralnost Nemške Avstrije je zajamčena. Ko bodo izginili znaki takih nemirov, se bo izdala odredba olajšanja zaprtja, in to se bo zgodilo, kakor se kaže, v kratkem času.
Ptarotino središče.
Drama.
11. maja, nedel:a, popoldne: »Kroja-ček jtinaček«. C 2/52.
11.	maja, nedelja, zvečer: »Moč teme«. A 50.
12.	maja, ponedeljek: »Rcvolucijska svatba«. B 38.
Opera,
11.	maja, nedelja: »Boheme«. Izven abonenta,
12.	maja, ponedeljek: zaprto.
UM&Uans&e »ovice.
lj Drugi koncert Glasbene Matice se
je izvišti z isto dovršenostjo kot prvi. Posebne opombe vreden je pridatek gospodične Jehče Sadarjcvc; Pavčičeva Uspavanka, mehka, otreško nedolžna pesmica, ki jo je pa tako pela, da smo jo poslušali z neskaljenim užitkom: nežno, ljubko kot materine roke sc naših src ovijajoč nas je božal njen glas, rahlo, s tiho, globoko ljubeznijo, da smo sc še bolj preverili o njeni veliki naravni duhovitosti. Tako petje ima svoj prostor tik ob usovršenosti. Gospodična tlajek je v novi skladbi dokazala veliko tehnično sprelncst: kako so sc ji ic žvižgajoč drobile izpod prstov Fla-geo'ctovc clvojemke! Kol splašeni vrabiči so frčali toni po prostorni dvorani. Seveda jc njena moč večino še mehki kantileni.
—	z.bor je bil ša bo j strnjen kot sinoči, zlas.i meški glasovi so se za glasno besedo krementeje držali. — F. K.
lj »Pii bc;em konjičku«. Ljudski oder uprizori v nedeljo, U. t. m,, ob 8. uri zvečer v Ljudskem de mu tridejansko Blumen-tal - Kadelburgovo veseloigro »Pri belem konjičku«. Vstopnice se dobe od petka dalje v predproclaji v Jugoslovanski knjigarni (KatoLški bukvami) in v nedeljo dopoldne od 10. do 12. ure v pisarni Ljudskega odra v Ljudskem uomu ter eno uro pred predstavo pri blagajni.
lj Sestanek irfralc-v. V nedeljo, dne
11. maja t, 1., se vrši ob 10. uri dopoldne v Ljudskem domu sestanek vseh igralk in igralcev Ljudskega odra. Zadeva je važna; prosimo točne in polnoštevilne udeležbe.
—	Odbor Ljuds k c ^ o ura.
lj Dilaš' i izgredi. V uršulinski cerkvi so vsak večer nemške šmarnice, katerih se ljuoljanski Nemci demonstrativno udeležujejo. Sinoči sc jc v cerkvi zbralo veliko število slovenskih dijakov, ki so takoj ob začetku šmarnic pričeli delati hrup s kašljanjem in trdo hojo po cerkvi. Ko je pričel duhovnik pred oltarjem moliti nemške litanije, so dijaki začeli glasno moliti slovenski. Nato so sc dijaki zbrali pred cerkvijo in tam čakali na Nemce, ki so pa povečini ostali v cerkvi. Če je kak Neme: prišel iz cerkve, so ga takoj iz-žvižgali. Nato so dijaki pevajoč slovenske pesmi šii skozi Šelenburgovo ulico, vdrli v Kino Ideal in lam napravili precej škode. Od tu so šli nazaj skozi Šelenburgovo ulico, ob Zvezdi do Bamberga, kjer so razbiil izložbe, ravnotako pri bazarju ob Zvezdi ter pri Tonhalli. Nalo so hoteli sko«i Židovsko ulico, kjer jih je pa straža zavrnila. Šli so nazaj skozi Wolfovo ulico na Marijin trg, kjer jih je policija razgnala.
—	Ti dogodki so obžalovanja vredni in danes najmanj umestni. Vsakdo ima pravico moliti v svojem jeziku in pri tem ga nima nihče pravice ovirati. Ni pa bilo potrebno, da se nemške šmarnice vrše v nunski cerkvi, kjer jih nikoli ni bilo. Da se to doseže, ni treba dijaških demonstracij, ki se končavajo z razbijanjem! Cerkev ni torišče politike in nikoli postati ne sme.
lj Krekova prosveta se udeleži v pone-delek, 12. t. m., ob 4. pogreba svojega dolgoletnega dobrotnika č. g. prelnta gen. vik. Flisa z zastavo. Članice, ki jim čas dopušča, naj se zbero ob tričetrt na 4 ob zastavi pri stolnem župnišču.
lj Katoliško društvo rokodelskih po-molkov vabi svoje člane, da se v pone-' deljek, 12. t. m., ob 4. uri ooooldne ude«
Sfran C
slovenec, a«® u. min i9i9>
Stev, 106,
leže pogreba pokojnega prelata in generalnega tvikarja Janeza Flisa. Blagopo-kojni prelat je bil požrtvovalen dobrotnik društva, v letih 1870.— 1880. društveni predsednik in neumorno delavni predavatelj in učitelj v društvu.
lj Člani pevskega zbora kat. društva rokodelskih pomočnikov naj se danes ob 11. uri zaneslijivo udeleže pevske vaje.
lj Nočni častilci presv. Rešnjega Telesa se uljudno vabijo, da se udeleže pogreba prerano umrlega velečastitega gosp. generalnega vikarja Janeza Flisa.
lj Sestanek zaupnikov in zaupnic V. L. S. za dvorski okraj (brez trnovske župnije) se vrši v torek, dne 13. m^ja točno ob 8. uri zvečer v knjižnični dvorani Jugoslovanske tiskarne, III. nastr. Prosi se polno-številne udeležbe,
lj Odborniki in odbomice krajevnega odbora V. L. S. za dvorski okraj se tem potom pozivajo, da se zanesljivo udeleže sestanka zaupnikov, ki se vrši v torek, točno ob 8. uri zvečer v Jugoslovanski tiskarni, III. nastr,
lj Združeno ženstvo v Ljubljani je vabljeno v sredo, 14. maja ob 18. uri na posvetovanje v Magistratni dvorani v zadevi dobrodelne akcije v prid koroškim beguncem.
lj Dolenjska in notranjska noša V ponedeljek, 12. maja ob 20. uri se vrši v Mestnem domu sklepno predavanje gosp. ravnatelja dr. Jos. Mantuanija o narodnih nošah. Opozarjamo zlasti Slovenke na to zanimivo predavanje.
lj Vincencijeva konferenca sv. Nikolaja v Ljubljani ima v mesecu majniku svoje seje ob ponedeljkih točno ob četrt na 7 mesto ob pol 7, uri.
lj Peyska zveza »Ljubljana« je imela v četrtek, 8. t. m., ob jako lepi udeležbi svoj ustanovni občni zbor. Otvoril ga je pevovodja prof. Bajuk z željo, naj bi vsi pevci brez razlike stanu vneto sodelovali, da se doseže krasni cilj, ki si ga je stavila Pevska Zveza. V l^nem soglasju sc je izvršila volitev odbora, ki je naslednji: Predsednik dr. Kimovec; podpredsednik dr. Šiler; podpredsednica gdč. Klepčeva; tajnik g. Rakovič; tajnica gdč. Brate; blagajnik g. GajŠek; blagajničarka gdč. So-van; knjižničar g. Jeločnik; knjižničarka gdč. Pečan; gospodar g. Lončar; gospodarica gdč. Kirar; pevovodja prof. Bajuk; odborniki: g. Globelnik, g. Wagner, gdčna Strel. Vrhutega se pritegnejo k odboru: en zastopnik S. K. S. Z., ena zastopnica Ženske Zveze in en zastopnik Orlovske Zveze. Revizorji so: g. Aleš, g. Medved,' gdč. Wagner. Članarina se je določila za redne člane na 50 vin. mesečno, za podporne na 6 K letno. Kdor plača nad 10 K, je dobrotnik Zveze. Pevska Zveza bo imela v svrho ožjega spoznavanja članov med seboj vsak mesec po en skupen izlet, v jeseni pa priredi prvi koncert v Ljudskem domu.
lj Odborniki in odbornice vseh naših ljubljanskih delavskih in prosvetnih društev so vabljeni v ponedeljek, dne 12. majnika ob pol osmih zvečer v knjižnico Jugoslovanske tiskarne na razgovor. Gre za dostojno proslavitev 25. letnice ustanovitve organizacije slovenskih katoliških delavcev in delavk. Prijatelji naše delavske organizacije dobrodošli! — J- S, Z,
lj Redna javna seja občinskega sveta bo v torek, dne 13. maja ob 5. uri popoldne. Na dnevnem redu je med drugim predlog glede nakupa cestne železnice po mestni občini ter razširjenje te železnice.
lj Vojna zveza. Prejeli smo: Načelstvo in nadzorstvo »Vojne zveze kranjskih konsumnih zavodov in konsumnih društev« je zadevo glede nerednega poslovanja dveh uradnikov pri »Vojni zvezi« natančno preiskalo in ugotovilo sledeče: 1. Vršile so se nerednosti v poslovanju z raznim blagom, zlasti s sladkorjem, od katerega je po dosedanjih ugotovitvah izginilo en vagon, t. j. 10.000 kg; 2. krivca sta se takoj izročila sodišču; 3. zavod vsled tega poslovanja ni oškodovan, ker se je zaseglo pri krivcih kritje za škodo, nastalo iz nerednega poslovanja; 4. vsa zadeva je v rokah sodišča, ki bo izreklo končno besedo.
lj Za Ljubljano in okolico se snuje stavbena zadruga z omejeno zavezo, ki ima namen, zadružnikom postaviti lastne domove v enostanovanjskih hišicah. Član poslane lahko vsak uslužbenec, ki biva stalno v Ljubljani in ima stalne mesečne prejemke, a nima lastnega doma. Posamezni deleži znašajo K 100. Ustanovitveni sestanek se vrši v nedeljo dne 11. maja t. 1, ob 9, do. poldne v mestni posvetovalnici.
Vestnlk S. K. S. Z.
* KatoL slovensko izobraževalno društvo v HruSci priredi v nedeljo, 11. maja ob tričetrt na pet popoldne v »Našem domu« predstavo »Čevljar«, veseloigra v treh dejanjih. Priredil Iv. Štrukelj. Vstopnina: Sedeži v dvorani I. vrste 3 K, II. vrste 2 K; sedeži na galeriji po 3 K; stojišča po 1 K. Vstopnice sc dobe v predprodaji v »Našem domu«*. K obilni udeležbi vabi odbor.
Prosveta.
pr Koncert Glasbene Matice v proslavo stoletnice Vodnikove smrti, Slavnostni govornik dr. I, Lah je v pesniško zasnovanem govoru slavil slovensko umetno narodno pesem, ki ji je Vodnik odprl in utrl pot med naš narod. Govor je izzvenel v besedi: Pesem je obvarovala narod pogube, ko mu ga je tujstvo vkovalo v okove, pesem ga je tešila, da okov, jarma ni čutil. Narod je še pevec. Z Vodnikom verujemo tudi še danes v čarobno moč pesmi: Niti košček naše zemlje ne bo izgubljen, dokler bo po dolinah ob Dravi in Soči donela slovenska pesem. — Govorniku so njegovi učenci nazadnje poklonili lovorov venec. — Zbor je nato pel Foersterjev »Venec Vodnikovih in na njega zloženih pesmi«. Spremljanje je bilo zelo dobro prirejeno po instrumentaciji. Orkester kajpada tudi tega ne nadomesti, vendar smo imeli pogosto okus po barveni sočnosti orkestrovi. Mojster Hubad je posamezne dele na svoj zanimivi način interpretiral. — Mokranjčev II. rukovet srbskih narodnih pesmi in njegove »Srbske narodne pesmi iz Stare Srbije in Makedonije« so užigale po svoji čudoviti glasbi, po Mokranjčevi nič manj ču-doviti opremi in po Hubadovi globoko zamišljeni razlagi, Hubad ima zbor v rokah, kot da je ta poldruga stotina pevcev en sam pevec. In če bi bil en sam pevec, ne vemo, ali bi se mogel njegovim komaj vidno izraženim željam bolje pokoriti. Zanimivo je, kako dve veji istega naroda obdelujeta isto tvarino (U Budinu in Naša miška). Dr. Krekova: »Tam na vrtni gredi« je pojmo-vana veliko preko običajne misli. Adamičev »Mlad junak« se giblje v izrazito jugoslovanski okolici, pa naj ga že gledamo po ritmični ali melodični plati. Konec je šel v živo, da so se ognji kresali. — Gčna. St. Hajek nam je bila pač znana kot učiteljica Glasbene Matice. Kot koncertantinja se nam je ta večer v prav na prikupen način predstavila. Veselila nas je čista intonacija, jasen, voljan glas v mehkem spevu. Sploh nam je bila njena lirika ljubša, kot mesta, ki zahtevajo moči, zakaj dasi ji tudi odločnosti ne manjka, je glas zlasti v krepkih dvojemkih nekoliko zastrt; to sicer lahko zelo skrivnostno učinkuje, vendar pa za izraz sile redno ni potrebno. Da je tehniški zelo spretna, nam je dokazala zlasti s prvo skladbo, ki ima skoroda značaj kadence z vpletenimi liričnimi mesti. — Gčna. Jelica Sadar nam je že ljuba znanka. Veseli smo njenega napredovanja, zakaj če v duhu izmerimo pot navzgor, ki jo ji odpira njen iz-borni glasovni material, brez bojazni lahko rečemo, da se ji bo po vstrajnem delu odprl krog najboljših pevk-umetnic in jo radostno sprejel. Izpočetka ji je brezdvoma grlo stiskala plahost, da se je morala večkrat močno boriti z nastavkom — pa ga je stopnjema od pesmi, do pesmi bolje obvladovala, tako da je Rusalka že celotno napravila prav dober vtis. Morebiti se je mar-sikako mesto tudi zato slišalo trdo in se ji je preko zob izgubilo, ker jo je motila zavest, da mora napolniti veliko dvorano. Kadar je ta občut premagala, je postal glas nežen, prožen, lehkoten in voljan; »mezzo voce« nam je bil kaj všeč, tam je tudi odprti e in i brez težave krotila, da ji nista uhajala, ampak je glas postal naravnost blesteč, Najsijajnejša je bila Lajovičeva: Bujni vetri v polju, S pevko vred smo imeli občut: to je naše in spada med najvišje, kar danes ustvarja človeški duh. Faktura skladbe je sijajna, pevka jo je doumela in z živim ognjem podala. — Spremljevalce, ki so vsi v popolno zadovoljnost rešili svojo nalogo, prosimo, naj sprejmejo to splošno, pa tembolj resnično priznavanje kot zasluženo pohvalo.	Fr, K.
Občni zbor druStva za otroško varstvo in mladinsko skrb.
Občni zbor društva za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okrau Ljubljana se je vršil 29, aprila v justični palači pod predsedstvom društvenega načelnika, Le-ta je ugotovil, da je bil zbor pravilno razglašen iu da je sklepčen, pozdravil navzoče in potem podelil besedo društvenemu tajniku, kateri poroča o društvenem delovanju v XI. poslovnem letu 1919. Poročilo se glasi:
»V jeseni lanskega leta je napočila celemu svetu nova doba, — doba svobode in odrešenja. Državni prevrat nam je prinesel novo državnost. Skoro povsod ie videti vpliv nove dobe, v veliki meri, le pri našem društvu je domalega ostalo vse pri starem. Revščina, pomanjkanje, zanemarjenost dcce, brezčutnost starišev — vse to ni končalo s končano vojno. Vedno rastoča draginja, pomanjkanje najpotrebnejših predmetov, vsakdanja skrb za najnujnejše, povsod, kamor pade pogled! Konec vojne je doslej odpomogel lc premožnim slojem, ki za obilen denar lahko dobe skoro vse, česar jim poželi Srce, nas pa, ki imamo opravka z najrevnejšimi izmed revnih, bodri le up v skorajšnjo zboljšanje razmer. Videti ie. da ta naš up nt! bo J«, ničevl Ve-
liko zanimanje, katero goji naša nova vlada za zanemarjeno deco, nam daje prepričanje, da bode skrb za otroško varstvo sc razvijala in gojila, kakor je prav in da sc bode vlada sama zavzela za lajšanje zla, katero je doslej bremenilo malodane samo na ramenih zasebne dobrodelnosti. Pa še nekaj nam danes bistri lice — zavest, da smo sami svoji in da nam je prenehala mačeha deliti grižljaje, ki so bili preobilni, da bi poginili in prepičli, da bi še naprej obstojali, Upanje v boljšo bodočnost naše de-ce je tedaj upravičeno in z vsem zaupanjem se torej lahko lotimo dela, z vso vnemo in vsem veseljem, saj doslej bodemo delali sami zase, za bodočnost .svojega naroda — prosti in neodvisni od skope mačehe.
Zadnji redni občni zbor se je vršil dne 24. aprila 1918. Potem ko jc predsednik dognal sklepčnost in otvoril zborovanje je poročal tajnik o društvenem delovanju za leto 1917. Društveni blagajni pa je razložil denarni promet in stanje društvene imovine. Obe poročili sta se odobrili; odobril se je tudi računski sklep.
Pri slučajnostih se je na zadnjem občnem zboru povdarjala potreba, da so -azši-rijo prostori v začasnem zavetišču. V tem pogledu se je društveni odbor na vse načine prizadeval, da bi ugodil poročilu zadnjega občnega zbora. Vendar nam je vsem dobro znano, kako silno nedostaja stanovanjskih prostorov prav povsod in radi tega tudi društvenemu odboru ni bilo mogoče — kljub vsemu prizadevanju — dobiti drugih prostorov za začasno zavetišče. Državni prevrat pa je dal sredstva, da bode tudi temu nedostatku v najkrajšem času lahko odpomoči. Društveni odbor upa, da bode mogel prav v kratkem preseliti svoje zavetišče v boljše, večje in udobnejše prostore. Leta 1918 je bilo 10 odborovih sej, v katerih se je rešilo 58 predlogov, in sicer je šlo v 11 slučajih za enkratno podporo v denarju, v treh slučajih je društvo prevzelo plačevanje rejnine, v enem slučaju se je z ozirom na rastočo draginjo zvišala oskrbnina, v 8 slučajih je društvo odobrilo izdatke za šolske knjige in potrebščine, v enem slučaju je društvo prevzelo plačilo šolnine za en semester, v enem slučaju je društvo prevzelo plačilo učnine za vajenca, v enem slučaju pa plačilo spre-jemnine, v sedmih slučajih se je v zadregi nahajajočim dal preživninski predujem, v petindvajsetih slučajih pa so se rešili razni drugi predlogi. Skupaj se je tedaj obiavna-valo v oseminpetdesetih slučajih Seveda se je poleg tega še na podlagi sklepov iz prejšnjih let plačevala rejnina oziroma rej-ninski prispevki za 9 društvenih varovancev v zasebni oskrbi in za 3 varovance tekoča podpora.	(Dalje.)
/
Gospodarske novice.
g Važno za trgovce in obrtnike. Dne
24. aprila se otvori tretja »Švicarska vzorna razstava v Baselu«, na kateri bode preko 1300 švicarskih tvrdk imelo vsake vrste izdelke (blago) razstavljeno, katere potrebujejo trgovci in obrtniki. Promet za izvoz blaga iz Švice bode kmalu otvorjen ter bo mogoče zopet kmalu živež in različno blago iz nevtralne Švice dobivati. Iz drugih dežel v inozemstvu bo veliko težje blago dobiti in tudi veliko dražje.
Bališ pred ljubljanskim deželnim sodiščem! Tone Per je peljal 2, svečana letos bališ svoje neveste skozi Staro Vrhniko. Fantje so seveda zagradili cesto in zahtevali od ženina, naj se odkupi. Per se je izgovarjal, da je plačal že prejšnji dan fantom 100 kron, a ker je pijača tako draga, jim jc dal še 100 kron, toda fantje so rekli, da jim mora plačati še deset litrov vina, kar je Pera stalo zopet 80 K. Konec ženitnine se je izvršil pred ljubljanskim deželnim sodiščem, kjer se je moral voditelj fantov France Homovec zagovarjati. Razprava je dognala, da je Homovec sicer možato zastopal stare fantovske pravice, toda gledal je tudi na postavo in fantom zabranil, da niso ba-liša prekucnili. Senat je Homovca vpo-števajoč njegov pomirjevalni nastop oprostil od obtožbe.
Nepoboljšljiv zapravljivec je Franc Cerar iz Krašnje. Dne 19. aprila 1919 je ukradel svojemu bratu konjske, oprave vredne 530 kron. Cerar je precej, ko je prevzel posestvo, pričel zapravljati, vsled česar je moral posestvo izročiti ženi. Deželno sodišče je prisodilo Cerarju en mesec težke ječe.
Nepoboljšljiv tat Franc Dremelj je bil zaradi tatvine žc petkrat obsojen. Ker je 24. aprila t. 1. zopet kradel,, mu jc prisodilo ljubljansko deželno sodišče 2 meseca težke ječe.
Ostanki petroleja in železničarji. Neki nadpremikač južne železnice r>c je moral zagovarjati picd ljubljanskim okrajnim sodiščem, ker jc bi! zaiačun, ko je nesel
z glavnega kolodvora nekaj petroleja domov. Razprava je dognala, da si je obsojenec natočil petrolej iz že izpraznjene cisterne; v njej ostane navadno še petrolej in se lahko iztoči posebno, če tir visi. Obtoženec je povedal, da zdaj petrolej ne prihaja, le »kak bencin« še pride. Sodnik je obtoženca oprostil obtožbe tatvine, ker to ni nobena tatvina.
AprovizacSia.
a Kruh na zkaznice štev. 38 peče od torka naprej g. Cizej, ker se g. Blažič izseli iz Ljubljane.
a Amerikanska moka. Od torka, dne 13. maja dalje se bo prodajala v vojni prodajalni v Gosposki ulici amerikanska moka po 4 K 66 vin. kilogram. To moko si nakupi vsaka stranka na podlagi legitimacije, ki jo ima v rokah, poljubno množino do 100 kilogramov. Pripominja se, da se bo prodajala moka zdržema več tednov, torej bo izključeno vsako postajanje pred prodajalno.
a Amerikanski špeh za V. okraj dobe stranke iz Miihleisnovega skladišča na Dunajski cesti na odrezek štev. 1 sladkornih izkaznic za mesec maj po naslednjem redu:
V	ponedeljek, dne 12. t. m, pridejo na vrsto stranke s sladkornimi izkaznicami štev. 51 (Krivec) dopoldne od 8. do 9., št. 52 (Stanzer) od 9. do 10., štev. 53 (Svetlič), št. 54 (Gospodarska zveza), štev, 55 (Zore, Dunajska cesta) od 10. do 11., št. 56 (Leh-nert), štev. 57 (Plaftinšek) popoldne od pol
2.	do 3., štev. 58 (Stupica), št. 59 (Meglič) od 3. do pol 5,, Štev. 60 (Kham) od pol 5. do pol 6. ure. V torek, dne 13. t. m. štev.
61	(Sark) dopoldne od 8. do pol 10., štev.
62	(Stanzer), štev. 63 (Kham), štev, 64 (Verbajs) od pol 10. do 11. ure. Vsaka oseba dobi pol kilograma špeha. Kilogram stane 18 K, Strankam sc jc točno ravnati predpisanega reda.
a Amerikanski špeh za VI. okraj dobe straike iz Miihleisnovega skladišča na Dunajski cesti na odrezek štev. 1 sladkornih izkaznic za mesec maj po naslednjem redu:
V	torek, dne 13. maja pridejo na vrsto stranke s sladkornimi izkaznicami štev. 65 (Jerše, sv, Petra cesta) popoldne od pol 2. do pol 3., Štev. 66 (Mencinger A,) od pol
3.	do 4„ štev, 67 (Simončič), štev, 68 (Zor-čič), štev, 69 (Oman-Beguš) od 4, do pol 6. ure. Vsaka oseba dobi pol kilograma špeha. Kilogram stane 18 K. Strankam se je točno ravnati predpisanega reda.
lj Izgubljeno. Neka ženska je izgubila denarnico s približno vsoto 150 K denarja blizu mestnega magistrata. Pošten najditelj naj jo odda na Dunajski cesti št. 8.
Zgubila se je v četrtek 8. maja od 10, do 11. ure dopoldne v Rožni dolini črna pompadura z denarnico in večjo vsoto denarja. Pošten najditelj se prosi isto oddati proti nagradi na naslov: Fanda Jeran. Rimska cesta 24, II. nadstr.
»JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA« V LJUBLJANI
priporoča:
Ali znaš? Zbirka najpotrebnejših molitev in kratek krščanski nauk, 15, pomnoženi natis, Cena 1 krono; založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, Več let ni bilo dobiti te knjižice, ki se je sicer vedno rabila v velikih množinah. Poleg najpotrebnejših molitev obsega namreč tudi osnovne pojme krščanskega nauka. Danes, ko ni dobiti katekizmov, je priporočati, da se zopet razširi ta knjižica, ki bo posebno pri šolskem pouku nadomeščala katekizem.
Josipa Jurčiča spisi 4. zvezek, uredil dr, Ivan Grafenauer. Vsebina: »Cvet in sad«, »Hči mestnega sodnika«, »Kozlovska sodba v Višnji gori«, »Dva brata«. Cena 10 K, vezan 14 K. Jugoslovanska knjigarna je izdala ravnokar ta zvezek Jurčičevih spisov kot nadaljevanje petemu zvezku, ki jc izšel lansko leto. V tisku jc sedaj tudi 6. zvezek, ki bo prav kmalu dotiskan.
Francoske knjige: Klasike, različne pripovedne in znanstvene knjige v francoskem jeziku in modne časopise ima v zalogi v zelo bogati izberi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
Cena po meterski meri in vagi. Knjižica obsega razmerje med staro in novo mero in vago: Lot — Dckagram, Funt — Kilogram, Cent — 50 Kilogramov, Bokal — Liter, Vedro — Hektoliter, Vatel — Meter. Knjižica se dobi v Jugoslovansk' knjigarni v Ljubljani in velja 1 krono.
Čevljarski in krojaški stroji
so dospeli.
Tudi večja množina pisemskega in pisarniškega papirja z ovitki v zalogi. Jos. Peteline, Ljubljana, Sv. Petra nasip itev. 7.
|7l |KPni clrninilf lsCe službe pri elek-HIUIMIII jIIuJIIIH tromotorjili, motor, dinnmih in parnem stroju. Ponudbo pod šifro »Zanesljiva nn upravo lista.
1000 ko premofla»
nno sobo in kuhinjo. Ponudbe na. upravo lista pod »želetnlCar«.
Cesti pojavi bolečin v prsih pri mnogih ljudeh imajo svoj vzrok v tem, da mnogi napravijo pršu nepristojna svežemu zraku. Take bolečine po pravici nazivi emo ..oblačilno bole/.en". Ako so prsa razgaljena, jo obtok krvi živahnejši in bolečine se sploh ne morejo pojaviti. Zato so pri pletnenib, ki se tako oblačijo, bolečine v prsih redka prikazen. Da se prsa utrdijo, priporočamo masažo gornjega dela telesa s Fellerjevim bolečino tolažečim F.lsafluidom. To poživi obtok krvi in utrjuje telo proti vplivom vremensko spremembe. Taka vdrgavanja dobro denojo ljudem, ki so bolni na prsih 6 dvojnatih ali 2 Specialni steklenici tega izbornega domač, zdravila pošlje za 19 kron lekarnur E. V.Feller, Stubica, Elsatrg 134, Hrvaško. Naročito obenem tudi Fellerjeve milo odvajajoče rabar-barske Elsa-krogljice, 6 škatljlc K 9.50. Obo izvrstni domači zdravili sta bili na več razstavah odlikovani. Na tisoč« pohvalnih pisem. Učinkujejo sigurno, zato naj bodo vedno pri hiši. (t)
l)fH'pr|j'fl obstoječe iz 30 oralov zemlje IUjujIVU in enonadstropne hiše v l)ra gatušu (nasproti cerkve) se o ni proiln Zemljišče jo obdelano. Natančneje se izve pri trg. Kali Avscc-Drža;, Flori-janska ulica v Ljubljani.
t
CO jO včeraj popoldne od 3Sj Jti Mestno kopel ji do Kolodvorske ulice žeuska zlata ura v us rijati zapestnici z monogramom D. II. Po3ten najditelj naj jo odda policiji.
Tovarna u slavno mmrn Lompret & Puki, v Šoštanja "JSe
sprejema vsa dela te stroko v točno in ceno izvršitev.
Brez posebnega obvestila.
Profesor A. Sodnik In Alma Sodnik, ro]. Zu-panec javljava, da nama je umrl naš .preljubi
SANTO.
Ljubljana, 9. maja 1919,

V sli®o zeli vstopiti rmed«irPua
na deželi, mirno in pošteno 30 letno dekle, katero je vajeno samostojnega gospodinjstva, vseh poljskih del, kakor tudi kuhanja, pranja, likanja ln neko-Hco šivanja. Ponudbe na upravo lista pod šifro Postcnost 2982.
T^ajko Crampuš
veleposestnikov sin
£ojzka £rairipuš
roj. K«™ poročena JVtedvode Ljubljana 7
IC. majnika 1919
Solina flflrnilnrfl
se po ceni proda • I".ve se v pisarni Živ. zvezo v Šmarci, poš.a KadomHe.
Eno ali dve som vani ali prazni; išče
rrtovec. Plača se dobro. Ponudbe pod »TehulUa« na upravništvo Slovenca.
ttninvan n obstoječe iz 2 sob in pri-JUllSilVnil K tiklin na Dunaju se zamenja za stanovanje v Ljubljani. Zamenja se lahko tudi po-iištvo. Ponudbe pod »Dunajvna upravo Slovenca.
Tolim leP°> Staro 10 mesecev, proda ItlllU F. Borštnar, Sp. Šlsko fit. 216.
n«nf|a pq« 6 mladih prašičev lepe pasli Ullu Jb • me po 8 tednov starih, 1 plemenski bik lepe pasme, 8 mesecev star in 3 lepi konji. Poizve se v Ljubljani, Poljanska cesta 53.
tfnn!nrlCtin'fl popolnoma vešča knfi-ItUHIUI IdlllllU govodstva, slovenskega in nemškega jozika v govoru in pisavi, z večletno prakso, se sprejme takoj. Ponudba s priloženimi izpričevali pod D. R. 2777 na upravništvo »Slovenca",
supujem cmrol/nu loč l^Kov, hrastov MIllbKUl ;Kj .n bukov bodisi okrogel ali rezan. Cene za los naložen v vagon naj se naznnnijo na V. Scagnettl, parna žaga za državnim kolodvorom, Ljubljana
Časopisni papir ^t^SVa
vprašanja odgovarja uprava Slovenca.
niioinj nanir rujave barve v velikem UVUJII! Pulili formatu, v celih polah, se odda v vočji množini. Naslove re-flektantov sprejema uprava .Slovenca* pod šifro ..Ovojnik."
Več
živega apna
Kdo presKMi
trgovcu tehnične stroke iokat ali kak drugi prostor za zalogo in pisarno? Dopisi pod »Stalnost« na upravo lista.
hjfia s štirimi stanovanji, iz-i iiiiruiiU liaili med katerih so eno, obstoječe iz 2 sob in kuhinjo, lahko nastopi takoj, je naprodaj. Istotam so prodajo tudi različni vozovi. Več se poizve na Martinovi ces'i štev. 22.
se bode dajalo vagonov ui iuyu upiia na drobno in debelo od 8. do 17. mnja. Apno so dela vsak teden. — Franc Bodlaj, trgovec, Stranje pri Kamniku.
nnnija p« koljer s krasnimi kamen', Mu Ju jtj primeren za narodno nošo. Poizvo se Spodnia Šiška, Kolodvorska cesta štev 15 v salonu.

Potrti neizmerne žalesti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša nad vse ljubljena mati, stara mati, tašča in teta, gospa
Alojzija Čsdež
vdova poštnega uradnika
dno 10. maja 1919 ob pol 2. uri zjutraj, po kratki, mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, mirno preminula.
Pogreb nepozabne pokojnice so bo vršil v nedeljo, dne 11. maja 1919 ob i. uri popoldne iz hišo žalosti ulica na Urad Stv. 6 na pokopališče k sv. .rl^u.
Sv. maša zadušnica se bode brala v pondeljek, 12. maja 1919 v farni cerkvi pri sv. Jakobu.
V Ljubljani, dne 10. maja 1919.
Qu!do čadož, trgovec, sin. Ana Hamperl roj. Čadež, hčerka. Leopold Hamperl, nadkontrolor, stotnik, sedaj v italjanskem vjetništvu, zet. Fini Oadež roj. Tischier, sinaha. Marija, Ines,
Quldo, vnuki.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
V imenu vseh sorodnikov naznanjamo vsem prijatel'em in znancem žalostno vest, da je naša iskrenoljubljena hčerka, oz. sestra, sva kinja in teta, gospodična
Miiieljica v Šenčurju v Slov. Goricah
dne 5. maja 1919 ob pol 10. uri zvečer, po kratki in mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti, mirno v Gos|iodu zaspala.
Pogreb se je vršil v sredo, dne 7. maja 1919 ob pol 6. uri zvečer na tukajšnjo pokopališče.
V KRANJU, dne 9. maja 1919.
Ivan Orehek,
major si. pl. polka brat.
Kornelija Orehek,
svetnikova vdova mati.
Neli omož. Rooss,
sestra.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in tovarišem pretre-sujočo vest, da je naš srčno-ljubljeni sin, brat, svak in stric
rezerv, nadporočnik 87. pp.
dno 6. maja
1919 kot borilec za svobodo domovine zadet od sovražne granate na Tolstem vrhu pri Guštanju za vedno zatisnil svoje oči.
Sv, maša zadušnica se bodo brala v tukajšnji župni cerkvi.
Priporočamo pokojnika v blag spomin.
Št. Jurij ob fužni žel., dne 8, maja 1919.
Žalujočo rodbine:
Malgaj, Ažman, Lubej, Vajda, Virant.
Zahvala.
Ob izgubi naše nenadomestljive, drage mamice, sestre, tete in svakinje
Več spremili Mk>ii pomočnikov
sprejmem takoj v trajno delo. — Alojzij ŠIMNOV1.C, v LJUBLJANI, Pred Škofijo Stov. 3.	2941
I piin nnsDslun5 mir,ut °d postaje
LojfU (JUjKSIVU Vlžmarje, se radi družinskih razmer odda za pet let v najem.
Na tem posestvu so pridela sena, da se redi l.-ihko do 25 glav živine. Je v najlepšem redu iu v celem jako izvrstno arondirano. Hlev in svinjaki moderno opremljeni tudi z napajalniki. Moderno gnojišče z gnoj nično jamo, 38 m3 prostornine. Hiša s petimi sobami in skladiščem ter tremi velikimi kletmi, prijiravnimi tudi za vinsko trgovino. V vseh prostorih napeljana električna luč. Odda se onemu, ki zagotovi, da bode posestvo v tem stanju obdržal vseh pet let in ki je tudi praktičen kmet. Ko so odda v naiem, bodo naprodaj tri plemensko žrebice čistokrvnega Noriškega plemena, ter 14 prašičev za pleme ia dve stari jako teški plemenski svinji.
Pogoji in pojasnila pri: JOSIPU MATJAN, Vižmarje 31.	2992
llSla^jiliSffl
XI. redni občni zbor Kreditneaa društva mestne hranilnica se vrši dne 20. maja t. 1. ob 2. uri popoldne v hranilnični posvetovalnici s sledečim dnevnim redom:
1.	Čitanje zapisnikov o X. rednem in II. izrednem občnem zboru.
2.	Odborovo poiočilo o društvenem delovanju v 1. 1918.
3.	Poročilo računsko pregledovalne komisije o računskem zaključku za deseto poslovno dobo.
4.	Določitev števila odbornikov in njih namestnikov ter volitev treh upravnih orgauov.
5.	Volitev članov računsko pregledovalne komisije in njih namestnika.
6.	Raznoterosti.
Fr. Ks. Stare,
2994	predsednik.
se po ivlla, da takoj vrne ključe, sicer bo prekasno. 2999
KUPI vsaka množina
sli jih gob
po na višji dnevni ceni. Ponudbe z navedbo cene in količine na upravo lista g pod „GOBE" do 15. t. m. S
Na prodaj je skoro nov, prvovrsten
(Salon-Stutzfliigel) tvrdke Stiengel. Pojasnila dajo Gabrijel Urabec, Ljubljana, Sv. Petra cesta 17, samo od 11.—14.
ure vsaki dan.
Postranski zaslužek!
„Slovenskl Rdeči križ" v Ljubljani
išče za nekaj ur na dan
pomožno moč
za raznašanje in pospravljanje. Oglasiti se je v pisarni .Slov. Rdečega križa", Poljanska cesta (Alojzijevlfiče).
Izurjenega
ili
potrebuje automobllnl referat, hotel
tlirija (dvorišče, desno). Nastop službo takoj. Za honoiarne pogoje se izve pri osebni zglasitvi.
MIlani Ivan MU
ulica 3S, L -i
Izdeluje vsakovrstne
iPT harmonije
sprejema popravila starih, vglašuje, prenavlja vse po primernih cenah. Ravno tam se proda p j d fit Ji 0
Opozarjajo se s tem vse one stranke, ki so svojčas sklenile vojno-po» sojilna zavarovanja, da imajo odslej pravico le-te spremeniti po zelo ugodnih pogojih v
1 gotovinska zavarovanja.
izrekamo najisKren. zahvalo čast g. svetniku o. Hugolinu Snttnorju, g. ravnatelju M IIu-badu, p. t pevcem (llasbene Matice za ganljivi žalostinlu. slavnemu gledališkemu pevskemu zboru, uradmštvu banke ijjavije, darovalcem kra snih vencev, kali p r v obče vsem, ki so rajnico spremili k zadnjemu počitku.
Ljubljana, 9. maia 1919.
Žal. rodbini Mal!£-Zellnka.
V korist vsakega zavarovanca je, da spremenitev nemudoma priglasi. V ta namen naj vrne vojuo-posojilno polico in zadnjo plačano pobotnico.
Prijave sprejemajo:
Osrečili! zavarovalni oddelek za Slovenijo
zaklada za voj. vdove in siroto v L.ubljani, Frančevo nabrežie št. 1, s podružnico v itiauboru in okrajni oddelki v vseh političnih okrajih Slovenije.
JpMi'
i3 Jjl
priporoča cenjenim odjemalcem pristno
svinjsko mast & 34 k in slanino 432k kg
L in dobro staro in novo vino v sodih in steklenicah

Stolni kapitelj ljubljanski s tem spoštljivo naznanja, da je Gospod Kristus, „pastir naših duš" (I. Petr. 2, 25), poklical k Sebi svojega zvesic ;a služab-■jp nika gospoda
prelata Janeza F lis,
generalnega vikarja, stolnega kanonika ljubljanskega itd. itd.,
ki je danes ob 72 2. uri zjutraj, lepo pripravljen za pot v večnost, bogo-vdano in mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb blagega pokojnika se bo vršil vponedeljek dne 12. maja popoldne ob 4. uri iz hiše Pred škofijo št. 8 na pokopališče k Sv. Križu. Slovesna zadušnica za rajnega bo v stolnici v torek 13. maja 1 uiraj ob 8. uri.
flnima eius in pace! Naj počiva v miru!
V Ljubljani, 10. maja 1919.
nh raznih vrst likerjev, slivovko, rum ter
] špecerijsko blago po najnižjih cenah.
razno
EranBsaBnasaagea Kleparji pozor! Imam za prodati
3 kleparske stroje
(dvoj. Abkantmaschine in Sikenmaschine)
VINKO 35LEC, klepar, Kranj.
v v
ZačeSek zdraviliške sezije 15. maja 1919. Vsi zdraviliški pripomočki na razpolago. Živila so preskrbljena. Prospekte razpošilja in na vprašanja odgovarja ravnateljstvo držav, zdravilišča ,Rogaška Slatina*.

vsako vrste, škrinjo za vzidati, železne omaro in pulte, kasete, ku-jiirne stiskalnice prodaja zastopnik
KAREL FLORJANČIČ, LJubljana, Gradišče štev. 15.
Razpis
službe tretjega serijskega služabnika
za prosekturo in mrtvašnico dež. bolnice v Ljubljani
s sistemiziranimi dohodki deželnih služabnikov in draginjsko doklado.
Služba je provizorna. Po dveletnim zadovoljivem službovanju se bo kompetentni oblast predlagala stalna namestitev
V	času provizornega službovanja v prvih dveh letih velja za obojestransko odpoved štirinajstdnevni rok.
V	smislu službenih določil za deželne služabnike prosilec ne sme biti manj kakor 25 let in ne več kakor 35 let star.
Prošnje, katerim je prilagati dokazilo telesne sposobnosti, rojstni list, domovnico, zadnje šolsko izpričevalo in spričevalo o nravnosti, nadalje izkaz o dosedanjem službovanju, naj se vlože osebno pri upraviteljstvu deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani do 25. maja 1919.
Upravlleljslvo deželnih dobrodeloib zavodov v Ljubljani.
Lfndska posojilnica
d LJubljani, KlikSošičeua cesta s, razpisuje mesto
uradnega ravnatelja
Ponudbo z navedbo dosedanjega službovanja naj se vlagajo
le pismeno do 31. mafrlka 1919.
dBttžrMz- fflfcr
Dr. Miroslav Kasal
oblastveno poverjeni stavbni inženir
Specijalno stavbeno podjetje za betonske, železobelooske in vodne zgradbe
v Ljubljani, Hilšerjeva ulica št. 7.
Imrrruin nlvnl/nimn* Naprave za izrabo vodnih sil, vodne žage, dekli VI Mllr. Milini! Vlili trarne, betonske in železobeton. jezove, mostove, ILUJUjU uuuiiuiuut železobeton8ka tovarniška poslopja, skladišča,
betonsko rezervarje, železobetonsko oporno zidovje in vse druge betonske in železobetonske konstrukcije. Prevzema v strokovno izvršitev vso načrte stavbeno inženirske široke. Tehnična mnenja, zastopstvo strank v tehniških zadevali.
—
Prostovoljno se bodo prodalo dne 19. t. m. ob 2. uri popoldne ™ pri .Zlati ribi" v Kranju na javni dražbi
v doprsnem premeru 30—B3 cm, stoječih v Zrjornji Besplcl pri Branju. Natančneje se izve istotam.
JŠČ2 se objekt, ki bi se mogel upo-
rabiti za tovarno l^sne robe. Tovarna mora imeti vodno moč in mora ležati v neposredni bližini železniške postaje.
Ponudbe s točnim opisom in ccno je poslati na naslov: JAVOR, d.d., prej I. hrvatska stolarska i tapetarska udraga, ZAGREL.	2936
Zadružna zveza v Ljubljani razpisuje službi:
Lastnoročno pisane prošnje z dokazili o usposobljenosti, dosedanjem službovanju ter zahtevki o plači je poslati do 24. maja 1.1. ravnateljstvu, Dunajska cesta 3S.__
GOSPODARSKA ZUEZH U LJIIBUHKI
je ravnokar prejela
V zalogi ima tudi
fclalno apno in razne vrste mila; blagovolite se oglasiti pri njej.

i arni-n«

C...;
..• ...' - »V.	» « •••.
Naznanilo,
Podpisana uljinlno javljam, da sem otvorlla v hiši M. Zupanca v Toplicah (Dolenjsko)
»Restavracijo pri ikiii".
Priporočam so cenj. obiskovalcem za obilen obisk, katere bodem glede hrane kakor pijače dobro postregla.
Snažne tujske sobo na razpolago.
2805 (3)	Franja Zupane.
Prodaja kuhinjske emailirana in porcelanske posodo od 5 do 19. maja v Ljubljani, Resljcva cesta štev. 4.
Spoštovanjem J. Kus,
proti dobri plači in 1 zanesljiv
s plačo po dogovoru so sprejme pri stavbenem pod:et,u A. ČERNE, Ljubljana, Sv. Petra cesta. 2871
SI -S O
slanino, mast, loj, klobasa pošilja na drobno in debelo Venčeslav ViTEK, Prijedor, TSosna.
Več petovacnih uradnikov
proti mesečni plači in proviziji sprejme slovansKazavarovalnica. Ponudbe pod „SiaIna sluiba" 3861 na upravništvo ^Slovenca".
Vsakovrstne slamnike
priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu, kakor tudi (udi slamnate čevlje (šolne), predpražnike, slamnate podpSate za v čevlje
Franjo Cerar tovarna slamnikov, Stob, p. Domžale.
Tovarna jo 7 minut od kolodvora.
e w
od priprostoga do najfinejšega izdelka priporoča po solidni ceni FRA\' ŠKAFAR, Ljnbiiana, R.mska cesta 16. Stavbeno in pohištveno strojno mizarstvo
Naročajte »Slovencu
C
v trgovino se spreime. L. Knes, Krško
|taiilr:$ce, oraflla (gcpcllni), slamoreznice, I čisfilnSkl, frizerji, stiskalnice za sadje In r>.rozd;e, decimalne ie^ln>ce Sn drugI jiO-IŠedsUsHi strogi naislou2$eiših toosrn so uedno u ueiiki izberi o zalogi, drugi stroji! se pa lahko naroSaio pri FKHflC HITTI, zaloga poljedelskih strojeo, Ljubljana, Hflariinooa cesia 2.
i;
'Ml ■ .r --a. •« ' MMIIinMNIiriSr Wy..'V'J'J» NT.1

—mbbwwtii» 'iniim.t.,
ZA TRGOVCE!
Zaradi opustitve svojih oddelkov prodam po izredno nizkih cenah drobnarijo, galanterijo, modne stvari za gospode in manutahlurno blago. Obisk skladišča priporočljiv. Vprašanja na naslov:
Rudoli Kokoschinegg, fllaribor.
Št. 508,'pr.
2911
Razglas.
Podpisana komisija razpisuje sledeče
službe okrožnih zdravnikov
na K ra n j s k e m:
1.	Na Grosupljem v Ljubljanskem okraju z letno plačo 1600 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 Iv.
2.	V Kostanjevici z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado
200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K.
3.	V Litiji z letno plačo 1200 K, aktivitetno doklado 200 K, in s pravico do 2 petletnic po 100 K.
4.	V Ložu z letno plačo 1600 K, aktivitetno doklado 200 K, in s pravico do 2 petletnic po 100 K.
5.	V Novem meslu z letno plačo 1200 K, aktivitetno doklado 200 K, in s pravico do 2 petletnic po 100 K.
6.	Na Raki v Krškem okraju z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K, in s pravico do 2 petletnic po 100 K. — Poleg tega uživa zdravnik za brezplačno zdravljenje ubožcev v občini Maka prosto stanovanje z vrtom in vinogradom.
7.	V Trebnjem z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado K, in s pravico do 2 petletnic po 100 K.
8.	V Žužemberku z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado K, in s pravico do 2 petletnic po 100 K. — Poleg tega do-
va zdravnik za zdravniške uradne dneve v Ambrusu, Ajdovcu in Smuki 800 K letne odškodnine in 400 K stanarine od zdrav-stveno-okrožnega zastopa.
Vsi okrožni zdravniki dobijo do preklica povišek zisteml-ziranih prejemkov za 100%.
Prosilci za te službe naj pošljejo svoje prošnje podpisani komisiji
do 31. maja 1919.
in jim prilože dokazila o starosti, upravičenju do izvrševanja zdravniške prakse, državljanstvu, fizični sposobnosti, nravnosti, dosedanjem službovanju ter o jezikovnem znauju.
Komisijo za zatao vodstvo in likvidacijo deželne uprave.
V Ljubljani, dne 3. maja 1919.
Načelnik: dr. TrUler I. r.
^llll][illlliBllil!llll[l[B]!l[ltlll[l[ll]lllli]ll[l]
2 bančna uradnika
z menjalnično prakso se sprejmeta za Ljubljano. Ponudbe z na-J5j 3 vedbo dosedanjega poslovanja pod znamko »bančni uradniki 27«
[Mi ■	na Anončno ekspedlcijo Al. Matellč, Ljubljana.
■
Športne čepice,
za moške in dečke iz hlačevine, tuc. 200 K.
Cepilni gumi
za trte, prima, kilogram za ... . 450 K. Razpošilja:
LEOPOLD KNEZ, KRŠKO. 2891
Nudim staro in novo po dnevnih cenah. iVAN OGKIN, Lavcrca pri Ljubljan'
Iščem kot zastopnika v Kozjem (Spod. štajersko) 2899
doktorja
vsega zdravilstva
(Jugoslovana) za dobo moje odsotnosti.
Pogoji pismeno. — Ponudbe na: Dr. Franc ]ankovlč. podpiedsednik narodn. piedstavništva, Beograd.
Išče se pošten, izurjen 2771 (3) W
Generalna reprezentanca za baterije, žarnice, @«®ktrotehniko, (izdelek svetovne slovanske tvornice) za kraljestvo SHS
Janko Pogačar, Zagreb,
začasno Ljubljana, Ilirska ulica številka 29/1.
•samec z dobrimi spričevali proti dobri plači, prostemu stanovanju in aprovizaciji. Služba stalna, nastop takoj. — 1'onudae Car! Pollak, tovarna, Kranj.
Xl Buči® in repno of|e |
zajamčeno dobro
po K 26'— liter razpošilja po 10 in 16 lit. v pločevinastih vrčih;
koje posojuje
O. tiratiec, TroIeglma-OeZaiiDuac
SJaooniia. SkladiSče: $ISEW, Ciganski del Sfeu. 319.
Polovico treba poslati naprej, ostanek po povzetju.
X K
K
Sezija od 15. maja c9o konca septembra
Zdravilišče
ašlca Slatina
Naimodflmejše in naipriljubljeneiše zdravilišče v Jugoslaviji.
Naravni žveplenoklslogrenki vrelci. Nejlose7.no zd.avillšče za bolezni želodca, črevesa, jeter ln ledvic. Zdravilišče za bolezni oresniivljanja (diabetes, debelost) in putike (artliritis urica). Moderno kopališče z vsemi hydro-mebano-torapevtičnimi procedurami. Dljuleiičcn sanatorlj za bolne nn želodcu, črsvesu, jetrih, ledvicah in za diabetikarje pod vodstvom strokovnjaka dr. Lavriča iz šolo svetovpoznunega profesorja dr. Noorden-a. Vsakovrstne ni>nera:ne, solncnu in plavalno hopeijl
Teie iskc kare za kronične bolezni srca klimalo teraplia za nervozne, okrepčevalne kure za krvne bolezni in bledico (chlorosc). Najboljše krepčilo za rekonvalescente po pljučnih boleznih, kot bronehitis, pleuritis itd. — /.draviliška godba, zdraviliški kino, umetniški koncerti, gledališke predstave, športni prostori. — Veliko število moderno opremljenih hotelov in dcpendanc, krasni izprehodi in .zleti v okolico. Za prehrano najboljo preskrbljeno; lastna mlekuinn.
Proepene razpošilja brezplačno in na vprašanja odgovarja	Ravnateljstvo državnega zdravilišča ROGAŠKA SLATINA.

Utlaia konzorcij »Slovenca«.
Odgovorni urednik. Mihael Moškcrc v Ljubljani.
Ju&oslevcas , UsHurna v Liubliani