PRIMORSKI DNEVNIK
Poštama plačana v gotovini ™>b. postale I gruppo
Cena 40 lir
Leto XXII. St. 50 (6337)
TRST, torek, 1. marca 1966
PO DOLGEM OBOTAVLJANJU
Wilson razpisal predčasne volitve v upanju na okrepitev laburistov
Volitve bodo 31. marca - Na splošno se predvideva, da bodo laburisti okrepili svojo večino - Heathove izjave - Liberalci se volitev bojijo
J
Harold VVilson
LONDON, 28. — Predsedstvo britanske vlade je danes sporo-^lo, da bodo 10. marca razpustili parlament in da bodo no-T* volitve 31. marca. Novi parlament bo imel prvo sejo 18. a-PrLa, na kateri bodo poslanci prisegli, nakar bodo izvolili pred-jjednika spodnje zbornice. Prvo redno sejo bo imel parlament ™- aprila.
. Volitve bodo torej v četrtek,
•L marca (v Veliki Britaniji so
Jolitve vedno ob četrtkih). Ok-k>bra 1964 je skoraj 36 milijonov volivcev izvolilo 317 labu-bstičnih poslancev, 304 konservativne in 9 liberalnih. Laburistična vlada je imela torej zelo •bajhno večino, tako da se je Jekaj mesecev po volitvah že pvorilo o možnosti novih voli-,ev- Ko bo zbornica razpuščena, vlada imela večino treh gla-?°v nad drugima dvema stranema. Kraljica je sprejela Wil-fnov predlog za razpis predčasnih volitev.
Vdlsonova odločitev, ki je neumno najvažnejša, kar jih je j|*aj sprejel v svoji politični karie-je posledica dveh razlogov: po-,*eba, da se okrepi laburistična ve-zato da lahko nemoteno izve-S. svoj program. Poleg tega hoče Jfilson izkoristiti sedanji trenutek, v je ugoden za laburiste. Doseda-ne ankete dajejo laburistom desetodstotno večino nad konservativci. -'Vilson se je odločil za volitve P dolgem razmišljanju. Odločil se volitve spomladi, ker sledijo Ptem poletne počitnice, jeseni in ™?imi pa se gospodarsko stanje iSJJ&jno poslabša. Sedaj se Wilson naslanja tudi na ugodne po-r«tke o plačilni in trgovinski bijoči in tudi na zmanjšanje brezposelnosti. V Angliji niso volili />arca že od leta 1880. Na splošno £ v Veliki Britaniji volitve jeseni Poletnih počitnicah.
Računajo, da bo 31. marca odšlo Jr, volitve približno 36 milijonov Ijkvcev, med katerimi je bilo na C°če mladih, ki so izpolnili 21. leji'vpisanih v volilne sezname pred Pmajstimi dnevi. Večina izveden--ev je mnenja, da bodo vsi ti mla-
Heath je sporočilo o novih volitvah takole komentiral: «Volitve se bodo vrtele okoli enega problema: kakšno vrsto Anglije hočemo in kako jo bomo imeli. Laburistični vladi ni uspelo načeti temeljnih vprašanj in skuša izkoristiti začasno prednost, s tem da razpisuje volitve, še preden postanejo jasni rezultati njene slabe uprave.« Heath je dejal, da bodo konservativci vztrajno zahtevali reformo sindikatov, izboljšanje vodstva v podjetjih, posodobljenje socialnih storitev, izboljšanje življenjske ravni in o-brambo, ki naj bo primerna zunanji politiki Velike Britanije ter «častno rešitev« rodezijskega vprašanja in večjo evropsko enotnost.
Wilson je govoril nocoj po televiziji. Izjavil je. da bo glavni pro-blem novih volitev dati deželi vla-do, ki lahko deluje. Dejal je, da želi dežela vlado, ki bo izpolnila nalogo, ki si jo je bila zadala. Dodal je, da deluje parlament s sedanjo večino v stanju skrajne fizične napetosti in vlada nima potrebnih sredstev, da bi odobrila vse zakonodajne ukrepe, ki jih ima v načrtu. Izjavil je. da se je odločil povabiti volivce na volitve, še preden so bili znani rezultati v Hull Northu, ki so bili ugodni laburistom. Zanikal je, da se hoče vlada izogniti poslabšanju gospodarskega položaja, ker se ta dejansko boljša. Glede Rodezije je izjavil, da gre za enega najtežavnejših problemov in da bo volilna zmaga laburistov olajšala njegovo rešitev.
Liberalni voditelj Jo Grimond je izjavil, da bodo laburisti po njegovem mnenju povečali svojo večino.
sedanjem so liberalci ob raznih priložnostih podprli laburiste, tako da je vladna večina narastla pogosto-ma na 18.
Po občutni zmagi laburistov pri delnih volitvah v Kull Northu so laburistični voditelji izvajali pritisk na Wilsona, naj razpiše predčasne volitve. Izjavili so, da mora Wilson izkoristiti to «zlato priložnost«, ker bi se utegnila popularnost laburistične stranke zmanjšati v jeseni prihodnjega leta. Prihodnji proračun bo trd in zaradi tega ne-1 z nekega majhnega letališča blizu .........	“ ‘	-------1 ’* Tel Aviva v Egipt. Izjavil je, da
«Pilot miru»
TEL AVIV, 28. — Bivši pilot izraelskega vojaškega letalstva, 38-letni Abie Nathan je odpotoval danes s starim enomotomim letalom
priljubljen. Zato hočejo mnogi laburisti, naj volivci najprej glasujejo in potem naj zvedo za novi proračun. Prav tako se izvedenci vlade bojijo novih gospodarskih težav. In končno je med laburističnimi poslanci mnogo invalidov, tako da bi se utegnila njihova večina ponovno skrčiti. Na drugi strani pa se nekateri bojijo, da bi volivci, ki nimajo radi volitev, mogli neugodno reagirati na nove volitve, komaj šestnajst mesecev po prejšnjih volitvah. Izvedenci računajo, da bo padla odločitev v štiridesetih postranskih sedežih, kjer so bili poslanci izvoljeni z manj kakor tisoč glasovi večine. Prav tako predvidevajo, da bo liberalna stranka nazadovala.
Volilna kampanja bo prisilila vlado, da prekine skoraj dva meseca izvajanje svojega zakonodajnega programa, toda možnost, da dobi večjo trdnejšo večino za nadaljnjih, pet let, je ustvarila optimistično razpoloženje.
Konservativna stranka pripravlja volilno kampanjo z običajno pedantnostjo. Objavili so že «vodič za volitve«. Konservativci bodo zlasti poudarjali obljube laburistov leta 1964, ki niso bile izpolnjene. Laburisti pa bodo zlasti poudarjali gospodarske in socialne uspehe vlade v primerjavi s stanjem, ki ga je stranka podedovala od konservativne vlade. Liberalci niso prav veseli, ker prevladuje mnenje, da bodo nazadovali.
Voditelj konservativne opozicije
odhaja na «poslanstvo miru«. Srečno je pristal v Port Saidu. S seboj je vzel resolucijo za Naserja. Izjavil je, da jo je podpisalo sto tisoč oseb in da upa, da jo bo lahko osebno izročil Naserju. Pred odhodom je objavil poziv predsedniku Naserju: «Sem razorožen in moje letalo nima radia. Prosim vas, da poskrbite, da lahko pridem živ in zdrav v Port Said.»
Nathan je odpotoval skrivaj, ker so mu izraelske oblasti zabranile odhod. Prav zaradi tega mu niso hoteli niti obnoviti patenta za pilota. Nathan se je rodil v Iranu. Med vojno je služil, v indijskem letalstvu in se je nato preselil v Izrael, kjer je postal pilot izraelskega letalstva.
Izraelski radio je spočetka poročal, da je neko letalo padlo v bližini Port Saida in da je pilot u-mrl. Listi v Tel Avivu so to objavili v posebnih izdajah. Toda pozneje so izšle nove posebne izdaje s poročilom, da je Nathan prispel v Port Said. Njegovo letalo so spremljala do meje izraelska lovska letala, ki pa so dobila ukaz, naj ne streljajo. Nathan je potoval brez potnega lista. Izrazil je upanje, da bo britanski filozof Russell posredoval zanj, da ga ne
tvU
v.
Uit#
p/
il<
ti/
M
te
»‘‘j*
€
aj1
4?
se
•Ct
volivci glasovali za laburiste, šestnajstih splošnih volitev v ,eUki Britaniji po letu 1900 so na Jjjnh zmagali konservativci, na pe-laburisti, na štirih liberalci, na pa vlada narodne koalicije, zadnjim parlamentarnim za-
'"'iiii............................mm..................
Vojna vjužncm Vietnamu
Številni napadi osvobodilne vojske Južna Koreja bo poslala nove vojake
Senator Mansfield za udeležbo osvobodilne fronte pri morebitnih pogajanjih
^Ajgon 28. — Enote osvobodil- padle tudi vladno postojanko v Va J vojske so izvedle danes več nartov na ameriške in vladne postopke. Preteklo noč sta dve skupini >bodilne vojske napadli vladne J^lke v pokrajini Binh Tuy. Boji £ trajali vso noč in danes zjutraj.
<ib*ne Cete 50 utrpele velllle iz'
J^ojl so se vneli tudi okoli Hue, kilometrov severovzhodno od ijjteona, kjer so se včeraj v bližini blišča vladne čete spopadle z Jjjho četo osvobodilne vojske. Iz-so bile na obeh straneh
/ bližini Tan Linh Je osvcbodtl-w vojska napadla večjo skupino gjjhlh čet. Ko je vladnim vojfi-že grozil popoln poraz, so iz
4
ameriške vojne ladje začeli
v.-* e
o.^ske. Na obeh straneh so bile pre-
GK» arr
vpeljevati položaje osvobodilne cJjke. Na obel StlJe izgube.
i)t bierijka letala so v zadnjih 24 tu*b izvedla 22 bombnih napadov k feverni Vietnam. Letala so na-k/a na močno protiletalsko o-Upibo. strateški bombniki «B-52» 'i j80 bombardirali nekatere kraje bžnem Vietnamu.
/a Področju 400 kilometrov seve lj'jbodno od prestolnice se nada-»k, ta operaciji «Belo krilo« in >Jni orel«.
'“bete osvobodilne vojske so na-
Ksu 130 kilometrov severovzhodno od Sajgona. Prišla so na pomoč a-meriška letala, ki so tri ure bombardirala to področje. Davi so se enote osvobodilne vojske umaknile. Vladne čete so na tem področju zažgale več hiš in ubile mnogo civilistov.
V	Seulu so danes uradno sporočili, da je južnokorejski predsednik sklenil poslati v Južni Vietnam še eno divizijo južnokorejskih vojakov. Sedaj je v Južnem Vietnamu 20 tisoč južnokorejskih vojakov.
Ameriški mornariški strelci so se danes Izkrcali na nekem polotoku južno od Fu Bai, kjer so se spopadli z enoto osvobodilne vojske, ki šteje 400 mož. Bitka se nadaljuje.
Ameriški senator Mansfield je danes na tiskovni konferenci izjavil, da bi se morali predstavniki osvobodilne fronte udeležiti mirovnih pogajanj. Ni pa odgovoril na vprašanje, ali naj bi se ti predstavniki udeležili pogajanj v lastnem imenu. Kakor je znano, je Johnson svoj čas izjavil, da bi predstavniki osvobodilne fronte lahko povedali svoje mnenje, s tem da bi bili člani se-vemovietnamske delegacije.
V	Londonu je zunanji minister izjavil v spodnji zbornici, da niso
bi v Kairu zaprli. V Tel Avivu pa so izjavili, da ga bodo postavili pred sodišče, če se vrne, ker je nezakonito odpotoval v sovražno državo.
Na letališču v Port Saidu je pilota zaslišal policijski ravnatelj, nato so ga odpeljan v zapor za tujce. Zatrjuje se, da ga bodo jutri zjutraj egiptovska letala spremljala do meje egiptovskega zrač nega prostora Baje so ga opozorili, da bodo streljali na njegovo letalo, če se bo skušal vrniti v Egipt.
j Pogajanja v Bruslju
BRUSELJ, 28. — Danes popoldne je bila prvikrat po osmih mesecih seja sveta ministrov evropske gospodarske skupnosti, katere se je udeležil tudi francoski zunanji minister de Murville. Prvikrat je bil navzoč novi francoski minister za kmetijstvo Edgar Faure, ki je izamenjal Pisanija.
Najprej so govorili o financiranju skupne kmetijske politike. Ministri so to vprašanje načeli z veliko previdnostjo, ker gre predvsem za tehnična vprašanja. Belgijski zunanji minister Spaak je izjavil, da »gre za strašno tehnična vprašanja*. Zato računajo, da bodo pogajanja dolga in težavna zaradi obveznosti, ki bi jih morala vsaka država sprejeti, in ker bo potrebna dolga študija izvedencev.
Tehničnim težavam so se danes pridružila tudi druga formalna vprašanja, ki so posledica dolgotrajne krize. Tako so na pr. Francozi zahtevali, naj se pri štetju zasedanj ne upoštevajo zasedanja, ki so bila v Bruslju ob odsotnosti Francozov, in prav tako tudi ne izredno zasedanje v Luksemburgu Diskusija se bo nadaljevala jutri.
V NEDELJO V NEAPLJU
Slovesna proslava obletnice rojstva Benedetta Croceja
Slavnostni govor je imel predsednik republike Saragat, ki je govoril o Croceju kot antifašistu ■ Vlada pripravlja programsko izjavo ■ Longo odpotoval v Varšavo
RIM, 28. — V gledališču San Carlo v Neaplju so v nedeljo slovesno proslavili stoto obletnico rojstva vodilnega italijanskega filozofa Benedetta Croceja. V gledališču so bili prisotni najvišji predstavniki oblasti in med-------------—
njimi predsednik vlade Moro.
Slavnostni govor je imel predsednik republike Saragat, ki je predstavil velikega filozofa predvsem kot antifašista.
Danes dopoldne so se sestali ministri pod predsedstvom Mora, ki so nadaljevali razpravo o programski izjavi vlade. Predsednik Moro bo namreč v četrtek poročal o programu najprej v senatu ob 16.30, pa ob 18.30 v poslanski zbornici. Razprava se bo nadaljevala tudi jutri in jo bodo prekinili, ko bo 46 novih podtajnikov priseglo, s čimer bo zaključen upravni postopek pri sestavi vlade. Predvidevajo, da bo razprava v parlamentu soraz-
merno kratka in da bo Moro prejel zaupnico senata in poslanske zbornice že do 12. marca, tako da bo takrat lahko nova vlada pričela delo.
še pred razpravo v parlamentu je prišlo do polemik o vladi, saj levica KD ugotavlja, da enotnost v stranki prikriva dejanska nasprotja. V tej zvezi je prišlo do zaostritve, tako da je namestnik tajnika KD Galloni podal ostavko. Gre torej za ponovno razčiščevanje v vrstah KD, ki bo še zlasti prišlo do izraza med zasedanjem vsedržavnega sveta, do katerega bo prišlo po vsej verjetnosti med 21. in 27. marcem.
V tej zvezi je tudi brzojavka, ki
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiliiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHUiiiiiiiiiiiiiuuiniTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitii
PREDSEDNIKOVA STRAŽA V AKRI SE ŠE VEDNO UPIRA
Nkrumah je prispel včeraj iz Pekinga v Moskvo Poudaril je, da je še vedno ustavni poglavar
General Ankrah je napovedal novo ustavo in nato volitve Seku Ture je obtožil britansko vlado, da je organizirala udar
MOSKVA, 28. — Nkrumah je prispel danes iz Pekinga s posebnim sovjetskim letalom v Moskvo. Z njim so zapustili Peking tudi vsi člani ganske delegacije, katerih je bilo približno 70. Na letališču je Nkrumaha sprejel Gromiko. Bivši zunanji minister Ale Quaison-Saeksy pa je prišel z drugima dvema funkcionarjema v Frankfurt, od koder bo nadaljeval pot v A-dis Abebo, kjer se je danes za
dobili iz Hanoja še nobenega odgovora v zvezi s pogovorom, ki ga je imel lord Chalfont prejšnji teden v Moskvi s sevemovietnamskim odpravnikom poslov. Pripomnil je, da vedo iz izkušenj, da je »težko dobiti pravi odgovor iz Hanoja«. Zaradi tega pa «ne smejo opustiti vseh poskusov«.
Splošno mnenje članov varnostnega sveta je, kot poroča Tanjug iz New Yorka, da razprava o Vietnamu v tem organu ZN v tem trenutku ni primerna. To je v svojem pismu članom varnostnega sveta ugotovil japonski delegat v OZN Akira Macui, ki je hkrati tudi predsednik sveta za ta mesec.
Do te ugotovitve je prišel na podlagi razgovorov in posvetovanj, ki jih Je na sedežu OZN imel od 2. februarja naprej, ko se je v varnostnem svetu začela razprava o ameriškem predlogu, naj se na dnevni red zasedanja da tudi vietnamski problem. Akira Macui ugotavlja, da ni soglasja med člani sveta o tem, kakšno smer bi ta cr. gan sploh moral imeti glede vietnamskega problema.
Ob sklepu svojega pisma ugotavlja, da so člani varnostnega sveta zaskrbljeni zaradi nadaljevanja sovražnosti v Vietnamu, hkrati pa tudi želijo, naj bi našli miroljubno ureditev spora.
čela konferenca Organizacije afriške enotnosti. Eden od funk. cionarjev, ki je spremljal zunanjega ministra, in sicer visoki komisar Gane v Londonu, Jona-than Bossman je izjavil, da podpira nove voditelje v Gani. Izjavil je, da se bo vrnil v Akro in je pripomnil, da je dolžan zvestobo državi ne pa osebam, ki jo predstavljajo. Dejal je, da je naloga diplomatov služiti svoji deželi v domovini in da je nova vlada že sporočila, da želi, naj diplomati ostanejo na svojem mestu.
Ni znano, kam bo Nkrumah odpotoval iz Moskve. Kakor je znano, sta mu ponudila zavetišče Naser in Seku Ture.
Pred odhodom iz Pekinga je Nkrumah objavil izjavo, ki poudarja, da je še vedno ustavni poglavar države in je dodal, da se bo vrnil v Gano ter da je odločen streti upor. Pozval je gansko ljudstvo, prijatelje Gane na vsem svetu in vse ljudi dobre volje, naj podpirajo vse njegove pobude, da stre upor. Nkrumah obtožuje vojaške voditelje, da so pobijali moške in ženske, da so kradli in se prepustili nasiljem ter se niso o-zirali na zakon. Pripomnil je: *Ce bodo ti vojaški avanturisti zmagali, bodo v nevarnosti ne samo uspehi Gane v zadnjih letih, toda tudi afriška revolucija bi se lahko preusmerila.* Na koncu se je Nkrumah zahvalil kitajskim voditeljem za gostoljubnost.
V	Moskvi je predstavnik ganskega poslaništva izjavil, da poslaništvo ne bo hotelo imeti opravka z Nkrumahom, če bo prišel v Moskvo. Pripomnil je, da niso vezani na Nkrumabov režim in da so odstranili vse njegove slike ter da se ravnajo po navodilih nove vlade, ker diplomati služijo vedno vladi, ki je na oblasti. Podobno izjavo je podal tudi ganski poslanik v Kairu. Tudi na tem poslaništvu so odstranili vse slike Nkrumaha.
V	Akri je ((osvobodilni svet« objavil razglas, v katerem določa, da bo ta svet, ki mu predseduje general Ankrah, vladal z dekreti, dokler ne bo odobrena nova ustava in ne bo stopila v veljavo.
Predsednik osvobodilnega sveta general Ankrah je na tiskovni konferenci izjavil, da bodo zahtevali izročitev Nkrumaha, naj dobi zavetišče v kateri koli državi. Zanikal je, da namerava novi režim prekiniti diplomatske odnose s Sovjetsko zvezo in Kitajsko. Dodal je: «Naš namen je ohraniti prijateljske odnose z vsemi državami.«
Na vprašanje časnikarjev, naj pojasni, kako se je izvedel državni udar, je general Ankrah izjavil, da so upor pripravili pred tremi tedni v Kumasiju, glavnem mestu pokrajine Ašanti. Pripomnil pa je, da je namen, da se odstavi Nkrumah, dozorel že mnogo prej. Dalje je general dejal, da so upor izvedli brez pomoči katere koli druge države.
Zatem je general izjavil, da ni izključeno, da bodo obnovili diplomatske odnose z Veliko Britanijo, ki so bili prekinjeni zaradi protesta proti angleški politiki v Rodeziji. Dodal pa je, da bo mnogo odvisno od izida konference Organizacije afriške enotnosti, ki se je začela danes v Adis Abebi.
Med tiskovno konferenco so pripeljali v dvorano tudi Amlhio, ki je v Londonu trdil, da je pripravil državni udar skupno z drugimi ganskimi begunci. Ves čas so ga stražili oboroženi agenti. Ponovil je, da je on med organizatorji državnega udara, čeprav ob sodelovanju z nekaterimi prijatelji v Gani. Dejal je, da je bil 'že od leta 1963 v stikih r predstavniki ganske opozicije. Opo rekal mu je general Ankrah, ki je med drugim dejal, da so Amihio aretirali, «ker vse, kar vemo o njem, le, da gre za zločinca, ki ga v Gani iščejo«. Dalje je general izjavil, da
Amihia ni bil nikoli v stiku z zarotniki in da gre za lažnivca. Na vprašanje generala Ankr&ha je Aminia odgovoril, da osebno ne pozna glavnih voditeljev osvobodilnega sveta. Zatem je general Ankrah izjavil, da so upor pripravili izključno v Gani, in je nato sporočil, da bodo pripravili novo ustavo in jo bodo ,n»to .predložili ,ijudstyu. v ...odobritev. Pozneje bodo splošne volitve.
Ankrah je nato trdil, da je Gana na robu lakote in pomanjkanja, ter je zahteval podporo prijateljskih držav za izboljšanje gospodarskega stanja. Dejal je, da je prenehal čas, ko je Gana »spodbujala na prevrat in terorizem v sosednih državan«. Pripomnil je, da bo novi režim poslal delegacije v sosedne države, med katerimi tudi v Slonokoščeno obalo, da izboljša odnose z njimi.
O Nkrumahu je dejal, da je bil «tiran».
Danes so tudi javili, da so v bližini rudnikov zlata v Konongu, 250 kilometrov od Akre odkrili taborišče za vežbanje revolucionarjev iz drugih afriških dežel.
V Akri je del Nkrumahove straže še vedno zabarikadiran v podzemeljskih prostorih predsedniške palače, ki je skoraj vsa porušena. Okoli nje so vojaki skopali jarke. Povsod drugod pa je življenje zopet normalno. Ni znano, koliko človeških žrtev je bilo med spopadi. Govori se o 30 ali 40 mrtvih. Novi voditelji so odredili izredne Ukrepe, da preprečijo morebiten povratek Nkrumaha Na letališču so vojaki skopali jarke. Poleg tega so prepovedali sovjetskim letalom pristanek.
Gvinejski predsednik Seku Ture je govoril včeraj na zborovanju gvinejske demokratične stranke. Med drugim je izjavil, da je državni udar v Gani pripravila britanska vlada ob sodelovanju drugih evropskih vlad. Dodal je: *U-
LONDON, 28. — Angleški zunanji minister Stevvart je sporočil danes v spodnji zbornici, da se bodo aprila začela britansko-španska pogajanja o Gibraltarju. Kakor je znano, je glavna skupščina OZN 16. decembra lani pozvala obe vladi, naj takoj začneta pogajanja. Januarja je španska vlada poslala britanski vladi sporočilo, da je pripravljena takoj začeti pogajanja.
Nkrumahov zunanji minister Alex Quaison Sackey v Hong Kongu (drugi od leve proti desni)
...............
PRVA SEJA MINISTROV OAE
Haile Selasie poziva na enotnost Afrike
Težave v zvezi z delegacijo Gane
Zatem je cesar izjavil, da Afriko sporočil, da bodo posvetovanje ne-
stalno ogrožajo kolonialistični elementi. Njihove spletke bo moč preprečiti samo z okrepitvijo Organizacije afriške enotnosti in njene dejavnosti. Dodal je, da sankcije proti Rodeziji niso bile učinkovite, kakor je bilo želeti. Zaradi te. ga je potrebno, da afriške države ne cepijo svojih sil in zastavijo vse sile, da uklonijo Smithov režim. Pripomnil je, da je Etiopija pripravljena podpreti vsak sklep, ki bi ga skupno sprejela Organizacija afriške enotnosti proti Smithovemu režimu.
Po govoru etiopskega cesarja so se voditelji posameznih delegacij ponovno sestali na tajni seji in se posvetovali v zvezi z delegacijo Gane. Vendar pa se niso mogli sporazumeti. Poslanik Dabreh, ki predstavlja že tri leta gansko vlado v Adis Abebi, je izjavil, da ne sme biti nobenega dvoma glede delegacije, ki predstavlja novo vlado. Pri-pomnil je: ((Prestolnica je Akra in ne Peking.« Tajnik OAE Telli Je
daljevali jutri.
ADIS ABEBA, 28. — Danes se je začela konferenca zunanjih ministrov Organizacije afriške enotnosti. Navzoči so bili delegati vseh 36 držav članic. Toda voditelji mnogih delegacij bodo prispeli šele jutri. Težave so nastale v zvezi z ae legacijo Gane. že včeraj je prišla iz Akre delegacija, ki so jo poslali novi voditelji in ki jo vodi diplomat Sedoh. Toda za jutri je napo vedan prihod bivšega zunanjega ministra, ki je ostal zvest Nkrumahu Ta je poslal konferenci brzojavko v kateri je sporočil glavnemu tajniku Telliju, da je še vedno poglavar Gane. Ker se na tajni seji niso mogli sporazumeti glede tega predstavništva, so odložili nadaljnjo diskusijo. Medtem je imel e-tiopski cesar Haile Selasie pozdravni govor. Med drugim je opozoril da bi utegnilo priti do prelivanja krvi, če bi se nadaljevala nesoglasja med afriškimi državami in potegovanje za oblast v posameznih državah. To bi prineslo nepoprav ljivo škodo Afriki.
trdimo našo neodvisnost in suverenost. Prav tu v Gvineji bomo ustavili zločinsko roko imperializma, ki duši Afriko. Ce mislijo, da so jim njihovi nameni uspeli, se Angleži zelo motijo. Slovesno izjavljamo: zločinci, ki so organizirali državni udar v Gani, bodo v kratkem plačali.*
Egiptovska arabska socialistična zveza ie objavila izjavo, v kateri poudarja, da spada udar v Gani v okvir novih načrtov imperializma proti Afriki. Izjava izreka občudovanje za junaško borbo Nkrumaha in poudarja neomejeno zaupanje vanj in v njegovo sposobnost, da bo še dalje branil a-friško svobodo
Gibraltar
BEOGRAD, 28. — Danes je odpotovala iz Beograda v Nikozijo delegacija Zveze komunistov Jugoslavije pod vodstvom člana centralnega komiteja Lazarja Mojso-va. Delegacija se bo udeležila e-najstega kongresa Progresivne partije delovnega ljudstva Cipra, ki se bo začel 3. marca.
jo je poslal tajnik KD Rumor predsedniku vlade Moru, in kasnejši odgovor Mora, ki se sklicije na enotnost «celotne krščanske demokracije«.
Sindikalni položaj se zaostruje zaradi vrste delovnih pogodb, ki jih je treba obnoviti, delno pa tudi, ker se je končala vladna kriza in je s tem zopet jasnejše stanje glede odgovornosti.
Vse tri sindikalne organizacije rudarjev so se dogovorile, da zaostrijo sindikalno borbo, ki je že prišla do izraza z enotno stavko 24. februarja. Dogovorili so se, da bodo proglasili med 8. in 25. marcem vrsto pokrajinskih stavk, ki bodo v celoti zavzele dva delovna dneva in katerih način bodo dolo* čile pokrajinske sindikalne organi* zacije. Istočasno so se tudi dogovorili za morebitno vsedržavno stavko, katere trajanje in način pa bodo sporočili kasneje.
Sestal se je izvršni odbor italijanske federacije lokalnih ustanov FIDEL-CISL, ki je preučil položaj in ugotovil, da je treba izvesti o<t ločne j šo borbo «za zaščito gospodarskega in normativnega položaja prizadetih uslužbencev«. V ta namen se bo sindikat sestal s sorodnimi sindikalnimi organizacijami, s katerimi se bo dogovoril za enotno vsedržavno stavko.
Tiskovni urad KPI sporoča, da je tajnik KPI Longo odpotoval nocoj v Varšavo na vabilo ((Poljske združene delavske partije«. Longa spremljata posl. Caluzzi, ki odgovarja za zunanje zadeve italijanske KP in dr. Segre, član CK. Longo bo imel vrsto razgovorov o skupnih vprašanjih obeh partij.
Na postaji Termini je Longo pred odhodom izjavil, da je bil razgovor v programu že lani in da so ga večkrat odložili. Razgovori bodo trajali dva do tri dni in se bodo nanašali predvsem na pobude za mir in pomirjenje v Evropi.
Razvojni načrt SFRJ do 1. 1970
BEOGRAD, 28. — Zvezni izvršni svet je na današnji seji sprejel osnutek 'načrta razvoja Jugoslavije do leta 1970, ki bo v kratkem predložen v razpravo zvezni skupščini. Kot se predvideva bodo osnovni gospodarsko-politični smotri v prihodnjih letih težili po stalnem povečanju materialnih pogojev življenja delovnih ljudi, posebno osebne potrošnje, nadaljnji razvoj družbenih odnosov, razvoj nezadostno razvitih krajev in intenzivnejšo vključitev v mednarodno razdelitev dela. Kot eden od smotrov se predvideva tudi dosega konvertibilnosti do leta 1970.
V prihodnjih letih bi se gospodarstvo moralo bolj usmeriti na intenzivno in učinkovito gospodarjanje, uvajanje sodobne organizacije poslovanja, modernizacije tehnologije in serijsko in množično proizvodnjo. Posebni pomen bi se moral v bodočih letih občutiti v stabilizaciji gospodarskih gibanj, kar bi se doseglo z usklajevanjem vseh oblik potrošnje z razpoložljivi sredstvi s tem, da se bo spodbujalo povečanje proizvodnje in produktivnost dela.
Na današnji seji je zvezni izvršni svet sklenil tudi. da se Indiji pošlje kot pomoč hrana v vrednosti enega milijona dolarjev.
Predsedstvo britanske vlade je načrtov imperializma proti Afriki,
včeraj sporočilo, da bodo 10. t.m. razpustili parlament in da bodo nove volitve 31. t.m. Predsednik vlade Wilson je sinoči izjavil, da sedanji parlament deluje z večino v stanju skrajne fizične napetosti in da vlada nima potrebnih sredstev, da bi odobrila vse zakonodajne ukrepe. Voditelj konservativne opozicije je priznal, da hočejo laburisti izkoristiti začasno prednost s tem, da razpisujejo volitve, »preden postanejo jasni rezultati njihove slabe uprave«. Liberalni voditelj Grim-mond pa je izjavil, da bodo laburisti povečali svojo večino. Dosedanje ankete dajejo laburistom desetodstotno večino nad konservativci. Obenem se Wilson naslanja na u-godne podatke o plačilni bilanci ter zmanjšanje brezposelnosti, hkrati pa so laburistični voditelji izvajali nanj pritisk, naj izkoristi «to zlato priložnost«, ker bi se utegnila popularnost stranke jeseni prihodnjega leta zmanjšati.
Iz Gane poročajo, da je v Akri del Nkrumahove straže še vedno zabarikadiran v podzemeljskih prostorih predsedniške palače, ki je skoraj vsa porušena, 250 kilometrov od Akre pa so odkrili taborišče za vežbanje revolucionarjev. Predsed nik novega »osvobodilnega sveta« general Ankrah je izjavil, da bodo zahtevali izročitev Nkrumaha in da bodo morda obnovili diplomatske odnose z Veliko Britanijo ter da so upor pripravili pred tremi ledni »izključno v Gani«. Sicer je življenje povsod zopet normalno, govori se, da je bilo 30 ali 40 mrtvih. Sam Nkrumah, ki je odpotoval iz Pekinga v Moskvo, je ponovno izjavil, da se bo vrnil v Gano in strl upor ter označil upornike za vojaške a-vanturiste. Toda predstavnik Gane v Moskvi je izjavil, da ne bo hotel imeti opravka z Nkrumahom. Podobno izjavo sta dala tudi ganski poslanik v Kairu in ganski visoki komisar v Londonu. Egiptovska socialistična zveza je poudarila, da spada udar v Gani v okvir novih
gvinejski predsednik Seku Ture pa je dejal, da je udar pripravila angleška vlada.
Za vprašanjem ganskega predstavnika imajo zelo mnogo nevšeč-nega opravka tudi v Adis Abebi, kjer se je začela včeraj konferenca zunanjih ministrov Organizacije a-friške enotnosti ob sodelovanju vseh 36 članic. Delegati so se dvakrat sestali na tajni seji in se niso mogli sporazumeti, ali naj predstavlja Gano Nkrumahov delegat ali delegat upornikov, kajti oba sta že prispela na konferenco. Ganski poslanik, ki predstavlja že tri leta gansko vlado v Adis Abebi, zagovarja zakonitost predstavnika novih oblastnikov v Gani. Haile Selasie je v pozdravnem govoru predvsem opozoril, da bi utegnilo priti do prelivanja krvi, če bi se nesoglasja med afriškimi državami in potegovanjem za oblast v njih nadaljevalo.
V	Južnem Vietnamu se nadaljuje ameriška ofenzivna operacija »Belo krilo«, začela se je še dodatna operacija »Dvojni orel«. Enote o-svobodilne fronte so okrepile napade na vladne in ameriške postojanke. Tudi včeraj so ameriška letala napadala Severni Vietnam, toda naletela so na močno protiletalsko obrambo. V Washingtonu pa je senator Maosfield izjavil, da bi se morali predstavniki osvobodilne fronte udeležiti pogajanj, kar se spravlja v zvezo z izjavo Johnsona, ki je svoj čas dejal, da bi ti predstavniki lahko povedali svoje mnenje kot člani sevemovietnamske delegacije.
V	Bruslju je bila včeraj po osmih mesecih prvič seja zunanjih ministrov evropske gospodarske skupnosti, katere se je udeležil tudi de Murville skupaj z novim kmetijskim ministrom Faurom. Seja bo težavna zaradi finančnih obveznosti, ki jih bodo morale članico sprejeti.

Vida Tomšič o mednacionalnih odnosih
Beograjski časnik «Nedeljne informativne novine* (NIN) je postavil predsednici glavnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije Vidi Tomšič nekaj vprašanj v zvezi z mednacionalni-tni odnosi v Jugoslaviji, na katera je Vida Tomšič dala izčrpne odgovore.
Na prvo vprašanje, da se v zadnjem času zelo veliko govori o mednacionalnih odnosih, da se na vseh ravneh pletejo razprave o mednacionalnih odnosih, ki so doslej zaradi občutljivosti in «kočljivostii» potekale pretežno v krogih forumov, vprašuje redakcija časnika Vido Tomšič, kako si tolmači to, «da prav zdaj govorimo o mednacionalnih odnosih».
Vida Tomšič Je med drugim odgovorila: Treba je jasno razločevati med pojavi nacionalizma in objektivnimi problemi odnosov med narodi in narodnostmi. Zame-njanje teh dveh pojavov nevarno poenostavlja stvari in nas odmika od reševanja različnih problemov, zavaja nas v to, da zatiramo simptome bolezni, pa ne odpravljamo vzrokov. Ce tako postavimo vprašanje, potem smo razpravljali o vsebini in obliki bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov v sleherni etapi našega boja in razvoja. Nadalje Vida Tomšič pravi, da od razprave o novi ustavi sem pa se jasno očrtuje nova etapa. Osmi kongres ZKJ je načel razpravo o mednacionalnih vprašanjih v sedanji etapi razvoja samoupravljanja in postavil o-snove, s katerih je treba zatirati nacionalistične tendence pri reševanju tega vprašanja. Sicer se zdi, da se ta problem, ki se pri nas razrešuje v novi luči, dosti ostreje zastavlja v svetovnem merilu celo v mnogih deželah, v katerih so doslej mislili, da je odnos med narodi urejen, ali da celo ni tega problema.
Nadalje je v svojem dolgem intervjuju Vida Tomšič odgovorila na sledeča tri važna vprašanja:
Vpr. Vi dejansko podpirate del predloga, naj v parlamentu sloven ski predstavniki nastopajo v svo jem nacionalnem jeziku, da mora jo biti akti upravnih organov na pisani tudi v slovenščini. Razen te ga se govori o potrebi, da morajo ljudje, ki prihajajo v Slovenijo kot strokovnjaki, znati slovenščino, da bi lahko delali. Kako bomo reševati te stvari?
Odg. Dogovorili se bomo tudi o tem! Stvari je treba reševati pri bistvu. Ni problem v tem, da je treba nastopati tako ali drugače zeradi formalnosti. Kar se tega tiče, so stvari docela jasne: vsak lahko povsod govori v svojem jeziku. Nismo pa se zato dobro niti tehnično pripravili, da bi izpeljali stvar brez problemov — s simultanim prevajanjem ipd. Sicer pa moderno povezovanje ljudi ustvarja ta problem v svetovnem merilu, tehnika pa ga omogoča, vsaj do neke mere, in že dobro rešuje. Zakaj tu ne gre samo za načelo kot tako, ampak tudi dejansko oviro za mnoge, ki bi se radi izražali v jeziku avditorija. Zares je treba pri reševanju problema imeti pred očmi, da gre za podobne, a tudi različne jezike. Vemo na primer, da se moramo vsi učiti ruski, če hočemo razumeti ta jezik, še bolj pa, če se hočemo v njem izražati. V Socialistični zvezi Slovenije smo z znanim pismom o jeziku hoteli opozoriti na to, da si nekatere težave in »Jezikovne« probleme ustvarjamo sami, zato se je zaradi nekaterih pojavov zanemarjanja in podobnega začelo mnogim dozdevati, kakor da gre za pravno in politično vprašanje enakopravnosti, recipročnosti ipd. Slo je za uporabo slovenščine znotraj Slovenije, kakor tudi na naših mejah, v medsebojnem občevanju z drugimi. Mnogi ljudje so se vedli ali so zmotno pojmili, kakor da Je državni jezik srbohrvaščina. Čeprav tu ni možna zmota, ker je stvar ustavno pravno jasna, so vendarle mislili, da je politična orientacija Zveze komunistov in Socialistične zveze v tem, da preidemo v etapo »stapljanja« narodov z zanemarjanjem svojega in ustvarjanjem nekega jugoslovanskega
formularjih, ki jih dobite na meji s Trstom, na primer - piše, da je dovoljeno vzeti čez mejo dva ali tri primerke živine, kar pomeni pri nas tri krave, ne pa tri kokoši. Pri tem pa se ve, da se narod onkraj meje nikoli ni učil srbohrvaščine.
Vpr. Ali lahko poveste, kaj je po vašem pojmovanju jugoslovanstvo? Kaj je jugoslovanska družba? Kaj je Jugoslovan?
Odg. Zdi se, kakor da nekomu, ki je bil že zdavnaj rojen in bo letos dopolnil petindvajset let, šele zdaj iščemo ime! Sicer pa imamo več pogledov na nacijo, nacionalnost, državo in družbo. Vemo, da napišemo «Jugoslovan» na vprašanje iz rubrike, kateri državi pripadamo. Se pravi, da je to zame, za nas, pripadnost federaciji, zvezni mnogonacionalni skupnosti in državi delovnega ljudstva Jugoslavije. Kadar me kdo vpraša po nacionalnosti, potem je ta slovenska; torej v takšnem pomenu slovenstvo in jugoslovanstvo nista v navzkrižju, temveč nasprotno, eno je pogoj drugemu. Glede vprašanja, kaj je torej takšna Jugoslavija, pa mislim, da bi vseeno bilo treba bolj spoštovati zgodovino. Takšna zvezna Jugoslavija je nastajala zdaj z večjimi, zdaj z manjšimi iluzijami nekaterih o »jugoslovanstvu« kot ilirizmu, kot enotni naciji. Te iluzije smo Slovenci še zdavnaj zavrnili. Jugoslavija je nastajala na podlagi ideje o so-sialistični in demokratski negaciji velikodržavnih germanizatorskih kot tudi starojugoslovanskih konceptov o veliki državi, ki je velika zategadelj, ker ima veliko narodov istih jezikov ali vladajočo nacijo ali triimenski en narod ipd. Nastajala Je kot socialistična in demokratska skupnost z vizijo, delom in bojem naprednih ljudi vseh naših narodov. Opozorila bi na govor, ki ga je imel Ivan Cankar v Ljubljani leta 1913 o slovenstvu, jugoslovanstvu kot tudi o vodilni vlogi proletariata v boju za osvoboditev naroda. Cankar se je odločno ogradil od «novoilirskega» dela «tivolske« resolucije jugoslovanske socialnodemokratske stranke v Ljubljani iz leta 1909 o ustvarjanju enotnega jugoslovanskega jezika in književnosti in se pogumno odločil, ter poudaril to kot življenjsko nujnost Slovencev, za politično združevanje z drugimi jugoslovanskimi narodi v federacijo, na podlagi popolne afirmacije nacionalne in kulturne svobode slehernega naroda in v boj« proti germanizatorski avstroogrski politiki.	-'«u. ,4,*'-
Poslušajte, kaj pravi: «Kai®r ste videli, sem smatral jugoslovanski problem za to, kar je: namreč za izključno političen problem. Za problem razkosanega plemena, ki se v življenju človeštva ne more uveljaviti, dokler se ne združi v celoto. To je vse! Kakšno Jugoslovansko vprašanje v kulturnem ali celo jezikovnem smislu zame sploh ne eksistira. Morda je kdaj eksistiralo; toda rešeno je bilo takrat, ko se je jugoslovansko pleme razcepilo v četvero narodov s četverim, čisto samostojnim kulturnim življenjem. Po krvi smo si bratje, po jeziku vsaj bratranci — po kulturi, ki je sad večstoletne separatne vzgoje, pa smo si med seboj veliko bolj tuji, nego je tuj naš gorenjski kmet tirolskemu, ali pa goriški viničar f v,'*Tik* ’ Bodi tega kriva zgodovina, bodi kriv kdorkoli — jaz, ki dejstvo konstatiram, ga čisto gotovo nisem zakrivil.« (Ivan Cankar: Zbrani spisi, Ljubljana, 1936, 19. zvezek, str 19).
Vpr. Kaj razumete z jugoslovanskim socialističnim patriotizmom? Ali v zvezi s krepitvijo funkcij raznih organov republik in nasnloh s poudarjanjem vrednosti dela, ustvarjenega pri posameznih nacijah, ne bo oslabil skupni občutek jugoslovanskega patriotizma? Ali je nasploh jugoslovanstvo negacija nacij?
Odg. To so hude dileme, ki jih običajen svet sploh nima. Mislim to so dokaj zamotane dileme abstraktnega razmišljanja. Ko sem bila v tujini in tam zastopala Socialistično federativno Jugoslavijo,
Jezika. Nedvomno, kadar v prak- I sem natanko vedela, kaj Je Jugo-
tičnem delu po možnostih in znanju uporabljamo jezik večine avditorija, Je to naravno vse dotlej, dokler tega ne začno obravnavati kot dolžnost ali povzemati napačen sklep o odnosih.
Zato smo v pismu Socialistične zveze tudi povedali, da odnos do svojega jezika ni politično vprašanje, ampak vprašanje naše lastne prakse. Opozorili smo na to, da je na primer uporaba enega, srbohrvaškega Jezika v tehničnih navodilih tovarn, v podnaslovih filmov, na javnih mestih popolnoma naša stvar, ne pa neka nova politika, in da moramo to urediti sami, plačati prevode in podobno, torej spoštujemo svoj Jezik kakor tudi jezik vsakega človeka. A kljub temu je že precej tega v obmejni službi in v carini. Toda v ustavi smo, kakor je znano, zapisali, da razen poveljevanja v vojski nikjer drugje nimamo samo enega, to je srbohrvaškega Jezika, da so »enakopravni vsi jeziki narodov Jugoslavije«. Kazen tega, kakor veste, imamo v Sloveniji tudi dvojezična ozemlja, kjer sta popolnoma veljavna poleg slovenskega tudi italijanski oziroma madžarski jezik. Tudi neglede na to, da so naša stališča v tem pogledu izrecno jasna, prav v naši obmejni službi spričo tega, da ne izvajajo teh načel, prihaja ne le do slabih političnih interpretacij in političnih špekulacij zunaj meja, ampak tudi do praktičnih ovir. V carinskih
blik, pet narodov, štiri jezike, tri religije, dve pisavi in eno federativno državno skupnost. Mislim, da bi vseeno morali videti, da so ljudje po svetu doumeli bistvo jugoslovanstva kot demokratskega in socialističnega odgovora na zamotane situacije v raznovrstnem svetu.
Moderni Romeo ugrabil 15-Ietno dekle
AVELLINO, 28. — Petindvajsetletni Giuseppe Caruso je v vasi Calitri ugrabil 15-letno Mario Gra-zio Perna. Mladenič se je v zgodnjih jutranjih urah približal dekletu na cesti in jo prisilil, da mu je sledila izven vasi. Po pripovedovanju ljudi, ki poznajo Carusa, je mladenič ugrabil dekle z namenom, da jo poroči. Starši dekleta so ugrabitev prijavili karabinjerjem.
Ob svojem nedavnem obisku v Trstu je jugoslovanski veleposlanik v Rimu Ivo Vejvoda s soprogo obiskal tudi Kulturni dom. Na sliki (od leve proti desni): elan upravnega odbora Kulturnega doma Anton Kapelj, soproga veleposlanika, predsednik upravnega odbora Kulturnega doma dr. Frane Tončič, veleposlanik Ivo Vejvoda, upravnik Slovenskega gledališča prof. Rado Rauber in umetniški vodja Slovenskega gledališča dr. Josip Tavčar
iiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiUiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiia
NAČRT ZA OBNOVITEV ITALIJANSKIH ŽELEZNIC
Iz Rima v Milan v treh urah in pol
Popolno obnovitev naj bi opravili v desetih letih in naj bi stala 1000 milijard lir
RIM, 28. — Osrednji ravnatelj oddelka za vleko italijanskih državnih železnic prof. Martarelli je sestavil načrt za preureditev železniške službe, na osnovi katerega bi lahko vlaki prevozili progo iz Rima v Milan v treh urah in pol. Te rezultate bi dosegli s splošno preureditvijo železniške službe, ki naj bi omogočila bolj ekonomično u-pravljanje podjetja ter vskladila prevoz potnikov in blaga z možnostjo prevozov, ki jih nudijo avto ceste, ter bi predvsem omogočila hitrejše železniške zveze.
Profesor Martarelli predlaga predvsem, da je treba proučiti zveze gospodarsko aktivnih in važnejših železniških prog med severom in jugom To bi omogočilo, da bi vlaki lahko vozili tudi od 200 do 250 km na uro. Po zamisli profesorja Mar-tarellija bi morala komercialna hitrost potniških vlakov doseči vsaj 100 km na uro počasnejših vlakov ter 170 km na uro hitrejših vlakov. Vlaki za prevoz blaga pa bi lahko dosegli 80 km na uro. V načrtu je tudi rečeno, da bi potrebovali za preureditev železniških prog o-krog 500 milijonov lir za km proge. Dela za preureditev pa naj bi trajala 10 let. Nato ugotavlja, da bi bilo treba preurediti in modernizirati skupno 2z00 km železniških prog, kar bi v desetih letih stalo državo 1000 milijard lir. V svojem načrtu prof Martarelli ugotavlja tudi, da bi upoštevajoč možnost, da bi se v te stroške absorbirala tudi delno že določena sredstva za modernizacijo zastarelih železniških prog, ki bi bile izločene, skupni izdatki za preureditev železniških prog ne smeli predstavljati večjih ovir za uresničitev tega programa.
valstvo poziv, naj pomaga zaslediti malopridneže. Vreče polne denarja so bile položene v malem tovornjaku. Ko je šofer zapustil vozilo in za nekaj minut vstopil v poštni urad po opravkih so neznanci vstopili v avtomobil in se z njim odpeljali z veliko brzino. Kot poroča agencija CTK, so tovornjak našli 6 km izven mesta, o denarju pa ni bilo več sledu.
VRSTA HUDIH PROMETNIH NESREČ
Pet smrtnih nesreč na italijanskih cestah
Včeraj in predvčerajšnjim je bi-. neki avtomobil trčil v moža in že lo v raznih italijanskih krajih več no, ki sta hodila ob desni strani smrtnih prometnih nesreč. Italijan, ceste in peljala s seboj v vozičku ske ceste so zlasti v zadnjem letu sina starega en mesec. Mož, ki je
Napad fašistov na uredništvu «Avanti!» in «Unita»
FIRENCE, 28. — V soboto ponoči so neznanci v središču mesta poskusili zažgati prostore florentinske redakcije lista «Avanti» v Ul. dei Servi in prostore florentinske redakcije «Unita», ki ima svoj sedež v Ul. del Giglio. Neznanci so polili s bencinom vhoda vrata v obe redakciji in ju zažgali. Poleg tega so na bližnje zidove napisali tudi nekaj fašističnih gesel. Takojšen poseg gasilcev je preprečil, da bi se ogenj razširil
bile prizorišče hudih nesreč, ki so zahtevale na tisoče smrtnih žrtev.
V	nedeljo se je pri Pavii spet pripetila huda prometna nesreča pri trčenju dveh avtomobilov, ki je zahtevala eno smrtno žrtev in pet ranjenih. Pri nesreči je bil na mestu mrtev 57-letni Iginio Savi. Eden od ranjencev, 27-letni Piero Moro, pa je zadobil zelo hude poškodbe in so si zdravniki pridržali prognozo.
V	bližini Fratte pri Salernu pa sta se pri prometni nesreči ubila dva mladeniča. Na cestnem vozlišču avto ceste je osebni avtomobil z evidenčno tablico iz Rima, ki ga je vozil Vittorio Morteno, trčil v tovornjak natovorjen s plinskimi jeklenkami. Pri trčenju je eksplodiral bencinski rezervoar osebnega avtomobila, ki je takoj začel goreti Šofer avtomobila Vittorio Morteno je bil na mestu, jprtgv,, Ostala dva mladeniča, Gaetano Parlo in Giuseppe Scognamiglio so takoj odpeljali v bolnišnico - y Salerno, kjer pa je Parlo po prevozu umrl za posledicami hudih poškodb. Scognamiglio pa je ostal na srečo laže poškodovan.
Na Via Appia pri Rimu pa je
V 20 letih se je poročil 79 krat
slavija in kaj je jugoslovanski ter socialistični patriotizem To so vedeli tudi moji sobesedniki, ki so me vpraševali, kako smo pri nas uredili položaj človeka, kako se nam je na Balkanu, ki je bil znan po nacionalnih sporih posrečilo pomiriti Srbe, Hrvate, Slovence, Makedonce in druge narodnosti, religije in kulture, kako se nem je posrečilo doseči sodelovanie, in to v strahotni vojni, ki je igrala prav na karte nacionalnih in vseh teh razlik. V tej vojni se nam je, so dejali posrečilo doseči enotnost prav kakor Slovenci, kakor Hrvati, Srbi in Makedonci. To so me vprašali in s tem že tudi odgovorili vsem našim abstraktnim ugibanjem, da je to zgled slehernega prihodnjega sporazumevanja človeštva na podlagi človekovega boja za njegovo nacionalno uveljavitev, za njegovo samoodločanje, da stopi v zvezo z ljudmi in nacijami, ki prav tako mislijo o narodu in o človeku. Zame je torej ta patriotizem v občutku zveze med ljudmi. Ni potrebno, da bi vsi imeli Isto zvezo, niti se ne združujejo z namenom, da bi ustvarili nekakšno novo nacionalnost, tako rekoč s kemično reakcijo. Naša skupnost se uveljavlja kot enakopravno združevanje raznovrstnih narodov in je privlačna sila za vse napredne ljudi sveta, ker priznava človeka, ker priznava nacije, ne pa, da bi si jo razlagali kot njeno napako, ker imamo šest repu-
NOVI SAD, 28. - 40-letni brivec Mora Mičič iz Miloševega v Vojvodini Je v svojem življenju dosegel svojevrstni rekord, ki ga bo težko kdo drugi dosegel. V 20 letih se je mož poročil 79 krat, ker se je doslej 78 krat redno in zakonito ločil. To vest je objavil beograjski popoldanski dnevnik »Večerne novosti«.
V enem samem letu, in sicer leta 1918, se je prizadevni brivec poročil kar 20-krat; leta 1950 pa 19-krat. Ob koncu lanskega leta pa se je Bora Mičič poročil s 79 ženo. Sedaj je izjavil, da živi v novem zakonu v »popolni harmoniji« in da Je šele sedaj našel ženo, ki Jo je toliko časa iskal.
Itnfige vv tflvtitiiiftvft
1
ir
glabku ^	^
PISMO IZ LJUBLJANE
Murray Schisgal: LBEZEN
Premiera v Mestnem gledališču ljubljanskem
bil pri nesreči hudo poškodovan je podlegel poškodbam v bolnišnici v Velletriju, medtem ko sta ostala žena in sin nepoškodovana. Nesrečo je povzročil industrijec Marcel-lo Carrara, ki je vozil v smeri iz Rima proti Latini. V isto bolnišnico so sprejeli tudi šoferja vozila in tri potnike, ki so se peljali njim Pri trčenju je otroka vrglo iz vozička na rob ceste, kjer je na srečo ostal nepoškodovan.
V Mestrah pa je 26-letni Franco Zenone iz Trsta trčil v vespo, na kateri sta se peljala Giovanni Via-nello iz Mester in njegova 5-letna hči Cristina. Pri nesreči je bila hčerka na mestu mrtva, oče pa le'i v bolnišnici v Mestrah v smrtni nevarnosti.
Zadavil je brata in ga nato sežgal
SALUZZO, 28. — V noči med so boto in nedeljo je 32-letni Lorenze Ferrero zadavil brata Giuseppa in ga nato zažgal. Hkrati pa Je morilec ranil svojo mater. Sedaj poročajo, da se je stanje matere mnogo izboljšalo in da bo v desetih dnen okrevala. Mati, ki je v bolnišnici v Saviglianu, še ne ve, da je sin, ki jo je napadel, ubil brata. Prepričana je, da je umorjeni Giuseppe šel na delo na polje skupno z bratom Lorenzom, potem ko se je ta »-miril.
Medtem pa je državni pravdnlk iz Saluzza odredil, da so morilca zaprli v umobolnico v Racconigt in da ga bo treba v prihodnjih dneh poslati v sodnijsko umobolnico v Castigline dello Stviere pri Mantovi. Poročajo tudi, da je bil Loruv zo Ferrero že leta 1961 v umobolnici in da so ga leta 1962 postal: domov, ker se mu je zdravstveno stanje izboljšalo. Morilec je bil do pretekle sobote zelo miren in delaven
Nadaljuje se polet dveh vesoljskih psov
MOSKVA, 28. — Agencija Tass poroča, da se vesoljski polet dveh psov «Ugolek« in »Veterok«, ki sta ju poslali okrog Zemlje v satelitu »Kozmos 110», redno nadaljuje. Ta poizkus pravi Tass, ima namen proučiti in poglobiti delovanje celotnega krvnega obtoka v vesolju. Psa nadaljujeta svoje kroženje o-krog Zemlje v dveh ločenih prostorih v kabini vesoljske ladje. O-blečena sta v posebne obleke, ki sproti registrirajo delovanje njunega telesa. Kabine je opremljena z raznimi napravami, ki omogočajo hranjenje obeh živali, hkrati pa jima lahko nudijo potrebna zdravila	—
flni
»Pedrito«, kubanska papiga, ki jo je Hemingway pred osemnajstimi leti daroval lastniku kavarne »Roma« v Alassiu, je pred nekaj dnevi nenadoma izginila. V nedeljo pa jo je gospa Mašina Berrino našla na nekem drevesu. O begu «Pedrita» so poročali razni italijanski listi in radio, s čimer si je biva Hemingwayeva papiga pridobila še
večji «-.loves«
fiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiitiiiiiiiilMiiiilillilliiiiniiiiiiiiiiniiiiininioiiiiiiiittiiiiiiiiHiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilHllliiiiliiiiiimiiiiMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiniiMil
Prihodnjo nedeljo bodo v Avstriji volitve. Pod naslovom
PALERMO, 28. — Sodišče v Palermu je obsodilo župana in pet odbornikov iz Cimina na štiri mesece zapora pogojno in na 40.000 lir globe vsakega, ker je ugotovilo, da so prišli do zasebnih koristi z upravnimi akti. Obsojeni občinski upravitelji so svoj čas kupili neko oočin-sko stavblšče v bližini mesta. Kar Je dalo povod za prijavo sodtscu in obsodbo.
Glede naslova pravi ameriški avtor Murray Sghisgal: «Smisel moje komedije je v tem, da je čustvo, ki mu pravimo love (ljubezen) že tako zelo izprevrženo in zlorabljeno, da ga moremo definirati samo s kakšno drugo besedo, s katero bi se bolj približali temu, kar doživljamo, kar mislimo in kakor se vedemo. Taka beseda bi bila lahko l-u-v, l-o-v ali x-y-z, prav gotovo pa to ne more biti več beseda, ki so jo že tolikanj zlorabljali kakor l-o-v-e. L-u-v je pervertirana l-o-v-e. Nimam pa toliko poguma, da bi poskušal definirati to...»
Neka ameriška novinarka (Ira Pečk), ki je tega svojevrstnega avtorja intervjuvala, piše o njegovi dvodejanki:
«Nesramna komedija, ki se med drugim norčuje iz ljubezni, zakona, samopomilovanja, obupa, samomora in homoseksualnosti...«
Priznati moram, da je td komedija kaj zabavna in duhovita. Za moto bi ji bil mogel postaviti avtor: «Dvomi o vseh ustaljenih nazorih in normah.» Vagabund in izgubljenec Harrf Berlin se na nekem mostu skuša vreči v globoko reko potem pa se obesiti. Medtem zaide tja tudi njegov bivši sošolec Milt Manville, ki je, kot pravi, v življenju uspel in je zdaj tudi srečno poročen. Nesrečnemu Harryju svetuje, da ga bo pred skrajnim obupom obvarovala samo vera v ljubezen. Začuda pa se izkaže, da Milt pravzaprav ne ljubi svoje žene, pač pa neko Lindo, s katero sta tovariša v službi. Zdaj pa sta tu na mostu dogovorjena z ženo, da se dobita in Milt pokaže Harryju nož, s katerim bi se je rad odkrižal. Ko pa pride Ellen Manville, Miltova žena, pokaže tudi ona velik kuhinjski nož, s katerim misli obračunati z možem, ker upravičeno dvomi v njegovo zvestobo. Milt prepusti svojo Ellen, da se po-razgovori s Harrgjem in ko ji ta potoži vse svoje gorje, se skleneta poročiti.
Cez nekaj mesecev srečamo spet vso trojico na istem mostu. Milt se je medtem poročil z Lindo, Harry z Ellen. Prav kmalu se odkrije, da sta oba zakona enako zavožena: Miltov z Lindo in Har-ryjev z Ellen. Linda, ki je pa na odru ne spoznamo, zanemarja moža in dom, in tudi Harry je podobna zguba za Ellen. Sledijo si kaj zabavne scene s padanjem v vodo in s poskusi raznih umorov, dokler se Harry ne znajde spet na istem, kakor je bil na začetku komedije. Milt in Ellen zdaj spoznata, da je bil njun (prvi) zakon pravzaprav srečen in da ni bilo nobenega razloga, da sta se ločila, čeprav jima je bilo po petih letih zakona kdaj pa kdaj malce dolgčas. Harry)u ne preostane drugega, kakor da se pusti vreči v vodo, iz katere se srečno izkoba-ca, ko sta ga spet najdena in srečna zakonca pustila na cedilu.
Kajpada je vsa teža komedije v izredno živem, pogodljivem in paradoksalno duhovitem dialogu. Avtor ustvarja svoje osebe iz nekega ironično vzvišenega kotička, kar mu nudi možnost za številne presenetljive obrate, ki pa niso prav nič prisiljeni. In čeprav, kot rečeno, četrtega partnerja tega lbezenskega četverokotnika sploh ne vidimo in ne slišimo, izvemo vendarle o njem dovolj, da se ta originalna «kvadratura kroga» prav lepo zapolni.
Čeprav sem si pri branju teksta režiserski prijem nekoliko
Ukradli so 13 vreč denarja
PRAGA, 28. — Pred poštnim uradom v Cakovicah, v predmestju Prage, so neznanci ukradli 13 vreč polnih denarja, ki so bile položene v malem tovornjaku. Takega tatinskega podviga v Pragi ne pomnijo v povojnih letih. Podvig so lopovi napravili pretekli petek, kar je policija sporočila šele danes, ki je hkrati tudi naslovila na prebi-
«Važna odločitev pri volitvah 6. marca» objavlja celovški Slovenski vestnik sledeči u-vodnik:
Samo dober teden nas še loči od volitev, ki bodo odločile o nadaljnji usodi naše domovine.
Za kaj pravzaprav gre pri ten volitvah? Brez dvoma ne zgolj za osebo bodočega kanclerja, kakor to skrajno desničarski krogi v OVP vedno spet poudarjajo. Namen je jasen: treba je volivce zaslepiti in jih odvesti od najbolj perečega in kočljivega vprašanja, ki pomeni bistvo predstoječe odločitve
Gre namreč v bistvu za to, ali bo v bodoče Avstrija še samostojni usmerjevalec svoje politike, ali pa bo prišla v popolno odvisnost od velenemškega kapitala, ki *ma že danes večino avstrijskih kapitalnih družb v svojih rokah. To pa je tudi tista sila, ki zahteva čimprejšnjo vključitev Avstrije v Evropsko gospodarsko skupnost, in to ne glede na številne negativne posledice za avstrijsko kmetijsko gospodarstvo in tudi za avstrijsko industrijo, kakor Je zelo lepo ' pokazal primer «Arland», kjer so lastniki podjetje enostavno opustili zaradi nerentabilno-sti. Koliko podjetij v Avstriji bi postalo nerentabilnih v primeru odstranitve carin na uvoz iz industrijsko razvite Nemčije in iz drugih zahodnih držav, ni treba posebej omenjati.
Brez dvoma bi bilo z brezpogoj no vključitvijo v EGS močno prizadeto vse avstrijsko in še posebej podržavljeno gospodarstvo; v tem pa je bistvo različnih pogle-
Korošci pred volitvami
dov vodilnih krogov OVP in SPO na ta pereči problem. Poleg tega je z gospodarsko priključitvijo povezana tudi politična in tukaj se dotika to vprašanje tudi avstrijske nevtralnosti ter gotovih določil avstrijske državne pogodbe.
V tej luči je mogoče pravilno oceniti vprašanja dosedanje koalicije, vprašanje izključitve vidnih doslednih zagovornikov avstrijske samostojnosti — kakor n pr. dr. Hurdesa in dr. Drimmla — iz bodočega parlamenta s strani OVP ter napad OVP na zunanjega ministra dr. Krelskega, ker v svojem referatu o najvažnejših problemih avstrijske zunanje politike ne omenja vključitve v EGS.
Torej ne dr. Klaus ali dr. Pit-termann, marveč vprašanje nadaljnje gospodarske in splošne neodvisnosti Avstrije, vprašanje avstrijske nevtralnosti ter vprašanje miru v notranjosti države in na njenih mejah so tisto, o čemer bomo odločali 6. marca! Kdor je za utrditev in krepitev avstrijske neodvisnosti in samostojnosti, bo volil SPO; kdor pa Je za gospodarsko priključitev in s tem za odvisnost Avstrije od nemškega kapitala, bo volil današnje ekstremno desničarsko vodstvo OVP.
Koroški Slovenci se zato 6. marca ne bomo pustili zavesti tudi ne s parolami, češ da gre za sve-tovnonazorno al) versko vprašanje. Tisti, ki so izdali to parolo, so pri zadnjih deželnozborskih volitvah prikazali OVP čisto drugače, vsebolj pravilno. Tedaj so točno povedali, da koroški Slovenci
OVP ne moremo in ne smemo voliti, ker za naše narodnostno vprašanje doslej ni pokazala nobenega razumevanja.
Ali se Je OVP medtem morda spremenila? Ali morda pri deželnozborskih volitvah ni šlo prav tako tudi za svetovnonazorno in versko vprašanje? Ali morda tokrat ne gre tudi In za nas koroške Slovence v prvi vrsti za narodnostno vprašanje?
Da postavimo stvari na pravo mesto: Po avstrijski ustavi Je vprašanje reševanja manjšinskih zadev in vprašanj državne pogodbe zadeva zvezne vlade In ne deželne. Ce so torej pri deželnozborskih volitvah — in v tem se strinjamo z Narodnim svetom — pravilno trdili, da OVP ne moremo voliti zaradi tega, ker- ni pokazala nobenega razumevanja za naše narodnostne težnje, potem to še predvsem velja za državnozborske volitve, od katerih izida Je odvisno, ali bo v novem državnem zboru in v novi zvezni vladi več razumevanja za naše upravičene težnje ali ne. Koroški OVP mandatarji, kakor n. pr. doktor IVeissmann, so doslej Jasno pokazali, da nimajo nobenega razumevanja za nas in tudi »krščanski« dr. Weiss Je kot predsednik parlamentarnega šolskega odbora brezobzirno prezrl vse naše predloge, ki smo jih sporočili še pred sprejetjem manjšinskega šolskega zakona, kateri vsebuje tudi zahtevo po ugotavljanju manjšine. In to, čeprav so tedaj tisti, ki danes pozivajo na volitev dr. Klausa iz
svetovnonazornih vidikov, pozivali na volitev dr. Weissa prav tako iz svetovnonazornih vidikov!
Zato ne nasedajmo takim paro lam, kajti čeprav Je morda dr Klaus še tako krščanski in oseb no morda celo stoji k svojim be sedam, ki Jih Je povedal v čelov škl koncertni dvorani — kot kancler Je eksponent stranke ln tistih krogov v OVP, ki do sedaj niso pokazali nobenega razumevanja za naše življenjske težnje in od katerih ga po njihovi še večji odvisnosti od velenemškega kapitala v bodoče sploh ne smemo pričakovati. Ne smemo namreč spregledati zelo Jasnih in značilnih izjav odločilnih OVP-Jevskih politikov. Tako Je dr. Wlthalm dejal: Nasprotnik Je za OVP samo na levici; le če nas bo FPO napadala, se bomo branili! Dr. Bobleter pa je smatral za posebno važno, da Je svaril «leve intelektualce ideološke ljudske fronte« pred njihovo propagando proti Nemčiji, posvetni minister dr. Plffl Je dosleden v svojem zagovarjanju in podpiranju Borodajkewlcza ln «A1-penverelnsjugend«, medtem ko Je «krščanskl» dr. Klaus v svojih govorih na Štajerskem poudaril: Nas od FPO ne loči beseda «frei-heltlich«! Kaj potem?
Drži torej, kakor Je izjavil dr. Plttermann, da se Je dr. Hurdes kot prosvetni minister trudil za duhovno ločitev od velenemške ideje, današnje vodstvo OVP pa se trudi, da bi se korakoma odpovedala duhovni ln gospodarski neodvisnosti Avstrije.. Na to dejstvo mislimo, ko bodo koroški Slovenci 6. marca sooblikovali politično voljo avstrijskega ljudstva ln soodločali o bodoči usodi naše domovine 1
drugače predstavljal, se mi 1* vendarle zdela režiserska zamisc Igorja Pretnarja ne samo spre' jemljiva, temveč v marsičem tuu> posrečena. Režiser je dal poud0’ rek predvsem komedijskim elementom. tako da je potekala predstava vseskozi živahno in napeto-Za utelesitev svoje režiserske zamisli si je Igor Pretnar izbre* tri dobre in ustrezne igralce. H°r' ryja Berlina je igral Janez SrieA kot simpatičnega izgubljenca, ** sicer neutrudno išče smisel življenja, a naredi bore malo, da v ga kje našel. Eržen je dal svoji igri prav posrečen podton žalostnega klovna, ki je prav tako igračka okoliščin, ki jih ne zna. P® tudi noče obvladati, kakor tud* svoje lastne karakterne nebogljenosti.
Milt Manville Zlatka Šugman0 je bil nasprotni pol tega nesrečnega izgubljenca. Vsaj videz je bik da ve ta človek, kaj hoče. Toda, ojoj! prav hitro se izkaže, da je Milt sicer podjeten in pridobiten karakter, ki pa v odločilnih trenutkih prav tako plava v tert° kakor Harry. Zlatko Šugman je s svojo novo kreacijo utrdil svoj0 igralsko nadarjenost in podal 0 svojem Miltu prepričljivo podobo-Ellen Manville je igrala Leolitina Skrbinškom, ki jo zadnle čase vse premalo vidimo na odr°-Njena kreacija te «učene ženske», ki pa je odprtega srca in pol1}0 življenjskega poguma, je bila delana s premišljeno rafiniranim* detajli, ki so kot celota sestavlja zanimiv in originalen lik.
Scena Svete Jovanoviča se ie svobodno držala avtorjevih nav°-dil in je dobro ustrezala. Pfat. tako so bili posrečeni kostum Marije Robijeve in glasba Franceta Lampreta. Kot zanimiva novost je naveden v seznamu sodelujočih kot režiserjev svetovalec za pantomimične elemente Kubanec Valdčs Andrčs.
Predstava je zbudila močno zanimanje in odobravanje.
VLADIMIR BARTOL
Razprave SAZU
V VI. knjigi Razprav (Disseri* tioneš) Slovenske akademije zn°_ nosti in umetnosti — Razred *• filološke in literarne vede — štiri razprave. Vsaka razprava ma samostojno paginacijo, ta*0 da se lahko predstavi tudi k° ■poseben odtis. (Imetnica na naslovni strani 1965 je žal močno daljena od datumov, ko so &1*® dela sprejeta.) Kot urednik tet0 zbornika je še naveden pokol1} Ivan Grafenauer. Prav tako je ‘ precej časa med pokojnimi **’ ko Rupel, čigar razprava Trub° jeva skrb za študente je Ijena na prvem mestu v knPjr. Za natis razprave je poskrb^ Branko Berčič. Trubar, pravi ” pel na koncu svoje razprave, J* veliko storil za slovensko žolstv in še jposebej za študente svol rojake. In čeprav se je Trub°' gnal za študente predvsem z°* di potreb svoje cerkve, pa vt, dar njegova skrb za slovensko t°, stvo in za slovenske študente nastala samo iz cerkvenih P, treb, temveč tudi iz njegove k>° turne zavesti.
Sledi razprava Jožeta Gre0®j čiča Kurnikova parodija k Koseskega «Kdo je mar?»■ 0 za Vojteha Kurnika, ki se je uj dil l. 1826 v Tržiču, se W in pozneje še izpopolnil v oče't vi obrti (kolarstvo), pozneje tf se preselil v Ljubljano, kjef ' svojo obrtniško dejavnost 10 ^ njal in razširil, končno pa ve j. dar v revščini umrl. Avtor 0® menuje ljudskega pesnika. * Kurnik je napisal parodijo k P* mi Koseskega «Kdo je mar?*! šla je v Bleltveisovih Novicah-Milena Uršič se Je lotila vek rokopisne knjige iz Državni arhiva Slovenije. Nastala je * f. prava Anton Rožič. O ktu*^ nem razvoju na Kranjskem leta 1862. Avtorica je razPr° razdelila na dva dela: najprel^ bravnava samega avtorja potem pa objavlja celoten f**, ški tekst spisa Krain bis z Jahre 1823. Prof. dr. Kidrič 1 delo označil kot sprvo sloven* literarno zgodovino».
Na koncu knjige je Jožeta S. beja razprava Staro bož)eP°*j štvo Slovencev v Porenje. tekstom razprave je tudi več 1
Zbornik je seveda nomevj^J znanstvenikom. Vsekakor P° n ^ opozarjamo in ni izključeno- j se ne bi hotel kdo tudi r nas zanj pozanimati.
Teden Italijanskega filma v Moskvi
MOSKVA. 28. - S predvajanl‘* filma vSedotta e obbandon0^. Germija, se je danes zvečer v . nodvorani «Udarnik» v zaključil teden italijanskega g. Tudi današnjo predstavo le skovska publika sprejela z dušenjem, kar izraža veliko manje v Sovjetski zvezi za ^ lijanske filme. Sovjetski kT''ei-so poudarili, da si je vedno v te. no ogledati italijanske fitP*'*< ?(J. prav včasih ne ugajajo ali P° stopajo ideale, ki so v noiP’ z ideali sovjetskega ljudstvo-
OZADJE NOVEGA POLOŽAJA V GAJVI
Zakaj je prišlo do naj novejšega državnega udara v Afriki
Razlogi vojaškega udara v Gani se razlikujejo od onih, ki so v zadnjem času omogočili podobne dogodke v nekaterih drugih državah - Osebnost Kvarno Nkrumaha - Zarote, atentati in tuji pritisk - Brezkompromisnost boja
proti tujim izkoriščevalcem
Vojaški udar v Gani sodi med “ste, katerih je v zahodni in osred-Afriki bilo nič manj kot osem ’ komaj letu dni. Je pa različen ^drugih tako po svojih razlogih posledicah. Gane n.pr. ni moč Umerjati s Kongom, a razvijala ** je drugače od vrste bivših fran-c°skih kolonij, kjer' je pred nedav-prišlo do podobnih udarov ^homej, Gornja Volta, Central-^afriška republika). A tudi v prijavi z Nigerijo ni moč iskati Udobnosti, dasiravno sta obe bili Atenski koloniji. Gana je že od '‘‘Dega začetka bila nekaj povsem Wifičnega, različnega.
V Gani je do udara prišlo proti počenemu formalno utrjenemu Jstemu, ki je prihajal do izraza ?eko neke izjemne osebnosti — kvarne Nkrumaha. Le-ta je bil “ivarjalec in nosilec ganske polnosti, obenem pa tudi najbolj ^lužen za relativno zgodnjo gan-*° osvoboditev, t.j. za dosego neodvisnosti. Med vsemi ganskimi podanimi voditelji najbolj izobra-jd in sposoben, je vedno pokazal J® izredno hrabrost in spretnost . borbi proti kolonialnim silam.
ko je neodvisnost bila doseže-C’se ni zadovoljil, da bi ta bila cdo tormalna Nkrumah je pred-,'^ni zavračal sleherni kompromis J1 je odločno zaprl vrata vsem dlikam neokolonializma. V svoji J**li, ki je zelo bogata (niso je ^nian imenovali Zlata obala), ki ? bila nekoliko bolj razvita od /dgih in je imela tudi številnejše '“Stno prebivalstvo, je videl vse
^tlllllllllH,H,,,111,111,11,,,,11,1,mn,,1,111,,IIIIHHI
Oskar Kokoschka 8lavi danes BO - letnico
I&UNAJ, 28. —- Oskar Kokosch-J9, sl oviti mojster ekspresionis tič-izraznosti v likovni umetnosti, Jutri slavil svoj 80. rojstni j. -• Oskar Kokoschka se je ro-. 1. marca 1886 » južni Avstriji, 'Anje in višje šole je obiskoval j, Dunaju, kjer je tudi dokončal (.“demijo likovnih umetnosti. Je0ov oče je silil mladega O-^rja, naj bi se lotil študija fi-i'e> toda Oskar se očetovim za-e“am ni hotel pokoriti, pač pa | Je opredelil za umetnost, ka-J‘ je posvetil vse svoje iivlje-
^eta 1608. ko je bil Oskar Ko-(°’cbka star komaj 22 let, je na kem majhnem odru na odpr-.. Postavil na oder dramo tiMo-, ?*■ up žensk«. Kokoschka se to-J ui ukvarjal le z likovno u-/•uostjo, pač pa z umetnostjo i jSFSh v najširšem pomenu be-pde, torej tudi z gledališčem.
opran je bila ta njego-,9 Uprizorite« prva uprizoritev ^ gledališču, ki bi jo mogli ime-
\at’ ~ 9le<^n^kx ekspresioni-
|[V letih med 1917 in 1924 je bil (°kojchlca profesor na akademiji jj^vesdenu. Nato se je lotil svo-
u in
n' ko maj leta 1931 vrnil na Duhe klexr ie ostai do leta 1934. I dej se je preselil v Prago, toda 1 v Pragi ni dolgo ostal, lz |(?Be je moral pobegniti leta ( V ko so Češkoslovaško zasedli c'stt. jz prage je Kokoschka
|jk*0nil v London, kjer je pre-1* v 1 drugo svetovno vojno in se kn,al leta 1953 vrnil v Avstrijo, j,er Pa m dolgo ostal, ker se J, r°je preselil v Villeneuve ob pevskem jezeru, kjer se je u-’1 m je Švica postala njegova 0 domovina. Kljub temu, da
pogoje za njeno naglo politično, gospodarsko in socialno emancipacijo. Zavzel se je za njen socialistični razvoj, ki so ga narekovali specifični pogoji, pri čemer je hotel imeti proste roke, pomeni večjo avtoriteto in manj zaprek, ki so mu jih postavljale konservativne sile in nasprotne stranke, ambiciozni politiki ipd. Prepričan je bil, da v prvi, začetni fazi ni mogoče drugače, kot tako
Najprej se je tudi zavedal, da bo na ta način marsikoga dvignil proti sebi. Vendar je uspel pridobiti si spoštovanje in privrženost mnogih, razvil se je celo nekakšen mit Kvarne Nkrumaha. Organizacijske oblike za politično mobilizacijo in aktivizacijo množic pa v resnici niso bile dovolj učinkovite, da bi preprečile razne spletke in zarote nasprotnih politikov in skupin. Za stanje v Gani je tudi dokaj značilno, da je prišlo do več atentatov proti Nkrumahu in številnih zarot. Drugo značilnost predstavlja politična emigracija. Več vidnih politikov, med temi celo nekaj bivših Nkrumahovih prijateljev, je odšlo v emigracijo, posebno v London, kjer so bili deležni naravnost izredne gostoljubnosti. Tretje zlo se je nahajalo v samem Nkrumahovem krogu, namreč v vladajoči stranki, ki ni imela osnovne trdnosti in jasnosti in nikakor ni bila odraz višjega in čistega Nkrumahovega lika V stranko in njen aparat so se vtihotapili elementi, ki so jo izkoriščali bodisi za naglo osebno bogatenje bodisi za to, da so se lahko svobodno izživljali v lastni moči. Prišlo je do številnih težkih afer zaradi korupcije ipd.
Istočasno ko je Nkrumah forsi-ral industrializacijo, izvajal sedemletni gospodarski načrt (od 1. 1963) ter razglasil, da je Gana «kot cilj svojega družbenega razvoja izbrala socialistično obliko družbe«, je vodil tudi borbo proti domačim in tujim kapitalistom, ki so nanj z ene strani pritiskali, z druge pa ga sabotirali. Prišlo je do dramatičnega spopada s tujimi monopoli, ki drže v rokah rudnike zlata. Okrog 500 milijonov dolarjev je bilo namenjenih za objekte industrije in razvoj. Toda odplačevanje narejenega dolga je letno stalo okrog 70 milijonov dolarjev. Nastopile so težkoče, izginile so devizne rezerve, cene so začele naraščati. Zmanjšal se je tudi uvoz potrebnih artiklov, plače pa so ostale iste kot pred tremi leti. Nedvomno Je vse to v dokajšnji meri zmanjševalo odporno moč režima v borbi proti silam, ki so samo čakale na ugoden trenutek za uresničenje svojih načrtov.
Vse to je še bolj zapletla zunanja politika. Nkrumah Je namreč bil velik pobudnik panafrikanizma, ki je imel jasno izdelane načrte glede razvoja in združevanja Afrike. Le da, če izvzamemo Gvinejo in Mali, njegove zamisli drugje niso naletele na ugoden odmev. Iz tega se je postopno razvila proti-akcija.
Tudi Nkrumahova neangažiranost je bila bolj dinamična od drugih. Znal se je dovolj sproščeno vesti celo v svojih odnosih do Moskve in Pekinga ter njuno naklonjenost izkoristiti v prid Gane in Afrike. Toda to so njegovi nasprotniki smatrali za odprtje Afrike Kitajski. V tem smislu so nastopili tako domači nasprotniki kot tisti v Londonu in Washingtonu.
V Londonu so težko prenašali Nkrumahovo ostrost in brezkompromisnost v pogledu raznih de-
likatnih vprašanj Commonwealtha, kar zadeva Južno Afriko ali Rodezijo, ko je šlo za razne pobude in resolucije v Združenih narodih in še v pogledu vrste drugih vprašanj. V Washingtonu pa so dobesedno smatrali za provokacijo njegovo zadnjo knjigo o kolonializmu, neokolonializmu in imperializmu, pa so spričo tega Gani celo odrekli že obljubljeno pomoč v živilih za okrog 100 milijonov dolarjev. A Nkrumah ni bil človek, ki bi se ga moglo na takšen način upogniti, samo še trši in nepopustljivejši je postal. In če se kjerkoli oportunizem smatra za diplomacijo, poteni Nkrumah za gotovo ni imel »diplomatskega talenta«.
Tako imamo pred sabo približno sliko situacije v Gani ter razmer, v katerih je moral delovati Nkrumah. Mnogim političnim osebnostim in silam pa je Nkrumah bil
v napoto že samo zaradi tega, ker je na vseh afriških ali azijsko-afriških zborovanjih nastopal kot protiutež raznim omahljivcem ter oportunistom, kot najostrejši kritik ne samo zunanjega neokolonializma, temveč tudi notranje neokolo-nialistične psihologije v nekaterih afriških deželah samih.
In zdaj, ko je prišlo v Gani do državnega udara, ali bo zdaj prišlo do uničenja vsega, kar je bilo tu doslej storjenega v naprednem duhu? Ko bi do tega prišlo, bi se to nujno odrazilo v vseh afriških deželah. V resnici pa si je Afriko težko zamisliti brez Nkrumaha, kakor tudi Gano samo brez tiste fiziognomije, ki smo je pri njej bili vajeni doslej. Celo tisti, ki so imeli povsem različne interese, niso mogli, da ne bi v Nkru-mahovi Gani videli pojem posebne, ponosne in pogumne države.
Kakor obširneje poročamo «Bor», udeležilo pa se ga
na športni strani, je bil v nedeljo v Nabrežini «Tek čez dm in strn», ki ga je organiziralo športno združenje je 13 klubov iz dežele Furlanije-Julijske krajine ter iz Nove Gorice in Celja. Na prvi sliki zmagovalci mladinci, na drugi nararaščajniki, spodaj pa člani.
Start članov na 7500 m dolgi progi
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiMiiiniiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHHniHiMHininnnnMiiHHiiHiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiuiiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
KLJUB TAKO POGOSTNIM LETALSKIM KATASTROFAM
Ameriško potniško letalo s trikratno zvočno brzino
Tekma za prestiž in potnike - Že Kennedy je obljubil pomoč vlade - Danes imamo tri «velesile»: ZDA, Francijo in Veliko Britanijo ter Sovjetsko zvezo
Če trinajsto leto v Švici, še no «odi mednarodno akademi-Mfeounih umetnosti, ki jo je 5*a desetimi leti ustanovil v *^Urgu.
*Ermitage» v letošnjem programu
^Moskva, 28. - ualenja ttSrmi-je ena največjih na svetu. I(j Oolerijo obiskuje izredno velijo Dudi. Redek je tujec, ki pri-tj.,® Sovjetsko zvezo in ki ne lili** te slovite galerije. Toda
%■ >0vjetski prebivalci radi obi-)l*xejo «Ermitage». Tako je sko-t( bflromne hodnike m dvorane H Uajuečje sovjetske galerije lan-►.•»to ito 2,300.000 ljudi.
•Itj lrektor galerije B. B. Piatrov-V OOVoreč o novostih, s ka-lt, ®li se bo galerija postavila u (0^°*ujeni letu, poudaril predvsem tf^vitev razstave# francoskih i|„. n*ed preteklim in sedanjim ^ **!•&», ter raestaoo,
NEW YOP.K, 28. — Čeprav smo v zadnjih časih beležili letalske nesreče tako rekoč vsak dan m so te terjale vsakokrat na desetine mrtvih, si strokovnjaki, ki se u-kvarjajo z ietalsko industrijo, ne morejo zamisliti bodočnosti brez še večjih in hitrejših letal. Po preprosti logiki bi pri še večjih in hitrejših bodočih letalih moralo priti do še večjih tragedij. Ta «logika» pa piav gotovo ne more zavreti razvoja. Poleg tega pa je popolnoma razumljivo, da prihaja do vedno bolj pogostih tragedij iz enostavnega razloga ker je v prometu vedno več letal. Z druge strani pa je treba iskat; vzrok naporov letalskih konstruktorjev v tem, da se letalski promet izredno naglo veča in razvija, V letu 1965 na primer je potovalo z letali rednih letalskih družb nad 180 milijonov potnikov.
Kakor poročajo uradni glasniki dveh največjih ameriških letalskih industrij se potegujeta njuni vodstvi za to, da bi od ameriške vlade dobili pristanek in pomoč za gradnjo največjega nadzvočnega ameriškega potniškega letala, ki bo imelo večkratno zvočno brzino in bo moglo opraviti pot med ZDA in Evropo v nekaj več kot dveh urah. Ze pokojni predsednik Kennedy je ob času obljubil ameriškemu letalstvu državno pomoč za gradnjo takega letala, predsednik Johnson pa je pred nedavnim zagotovil državna sredstva, da bi mogle ZDA »enakovredno tekmovati« z ostalimi državami, ki vodijo na tem področju, to se pravi prvenstveno z Anglijo, Francijo in Sovjetsko zvezo. Konkretna pogajanja za to pomoč med omenjenima družbama in ameriško vlado se bodo končala po vsej verjetnosti letos junija. Če-
prav kaže, da se ameriškim družbam mudi, pa bodo šele konec leta mogli sporočiti, kaj je bilo pri teh pogajanjih dejansko in konkretno sklenjeno.
Medtem pa bodo ameriški vladni krogi že sklepali o naročilu reakcijskih motorjev, ki sta zanje izdelali načrte omenjeni družbi, Ze to dejstvo, da bo vlada odločala o motorjih teh letal ali le enega letala nam posredno pove, da bi takšni letalski motorji v drugih verzijah mogli služiti tudi vojski. Za sedaj nameravata omenjeni družbi zgraditi dva prototipa «potniškega letala bodočnosti«. Po njihovih načrtih bosta prototipa tega letala izdelana leta 1970, na kar se bodo začeli poskusni poleti, tako da bi mogli ti dve letali — ali pa le eno — priti v redni potniški promet leta 1974.
Ameriški letalski industriji, ki se potegujeta za to, sta »Boeing« in «Loekheed». Prva družba — velika «Boeing» — ima v načrtu letalo z zložljivimi krili, podobno torej, kakršna ima sodobno ameriško lovsko letalo »F 111». Ta krila se raztegnejo v normalno stanje le v času, ko se letalo vzpenja, ter v času, ko letalo pristaja, med poletom pa se krila stisnejo ob trup letala. Družba «Lockheed» pa si je izdelala načrt letala s trdnimi krili, ki pa imajo obliko trikotnika.
Tako prvo kot drugo letalo bo imelo štiri motorje na reakcijski pogon, katerih vsak bo imel potisno moč okoli 30.000 kg. Da bi nam bila ta moč vsaj nekoliko dojmljiva, bomo povedali, da imajo sedanji najmočnejši letalski motorji potisno silo 10.000 kg, to se pravi, da bo posamezni motor novega letala imel trikratno potisno silo najmočnejšega sedanjega letalskega motorja na reak-
s to-
___	k» bo
a ruski kulturi 11 V oddelku, ki je posvečen <<, r' dobi«, po bodo med dose-predmete dali ie nekaj iz-t|e 0 zanimivih najdb, ki so pri-Hf, dan med odkopavanji an-hiett na severni obali Cr-thorja. Prav gotovo bo v le-‘d,J' »ezoni pritegnila veliko
lo> ____________ - -
s, *Zgodovina umetniških pred-°® ,12 stekla«.
Radio Trst A
7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 šopek slovenskih; 11.45 Ansambel Flecsus; 12.00 Rehar; »Na vojsko se odpravljajo«; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Ansambel C. Pac-chiorija; 17.20 Italijanščina; 17.35 Glasbeni kaleidoskop; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Koncert;
19.00	Plošče za vas; 19.30 Romantične melodije; 20.00 šport; 20.35 Sodobni motivi; 21.00 Pregled slov. dramatike; 22.00 Plešite z nami;
23.00	Nova glasba.
12 05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Juke box; 13.35 Avtor Lulgi Candonl; 14.35 Orkester p.v. G. Sa-freda.
Koper
7.15 Jutranja glasba; 11.00 Otroški kotiček; 11.20 Orkestralna glasba; 11.40 Dvofakovi Slovanski ple si; 12.00 in 12 55 Glasba po željah; 13.40 Slovenski oktet; 14.00 Za mlade poslušalce; 14.15 Poje D. Stojnič; 15,00 Odlomki iz oper slov skladateljev; 15.45 Domače viže; 16.20 Poje Nico Fidenco; 16.35 Mali umotvori velikih mojstrov; 17.00 Pevci; 17.45 Glasba in fantazija; 18.00 Prenos RL; 19.00 Šport; 19.30 Prenos RL; 22.15 Pianist R WtUlams; 22.35 Glasba za lahko noč.
Nacionalni program
8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Stra-
T0REK, 1. MARCA 1966
ni iz albuma; 9.45 Popevke; 10.05 Operna antologija; 10.30 Sola; 11.15 Pianist A. Uninski; 11.45 Godala; 15.15 Likovne umetnosti; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Spored za najmlajše; 16.45 Komorna glasba; 17.25 Simf. koncert; 18.50 Znanost in tehnika; 19.10 Oddaja za delavce; 20.25 Ce-sare Meano: «Ventiquattro ore fe-lici; 22.30 Plesna glasba
II.	program
7.30	Jutranja glasba; 9.35 Glas-beno-govorni spored; 10.35 Nove pesmi; 11.05 Vesela glasba; 11.40 Za sam orkester; 14.00 Pevci; 14.45 Glasbeni koktail; 15.15 Vrtiljak pesmi; 15.35 Sopranistka Marghe-rita Benetti; 16.00 Rapsodija; 16.35 Zanimive plošče; 17.35 Kol dirke po Sardiniji; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; 20.00 Pozor na ritem; 21.00 Spored lz New Yorka; 21.40 Glasba v večeru; 2215 Jazz.
III.	program
18.30	Gledališki pregled; 18.45 Brerovl Dialogi; 18.55 Knjižne novosti: 19.15 Tuji periodični tisk, 19.30 Koncert; 20.40 Brahmsove klavirske skladbe; 21.20 J. Sibe-lius; 21.50 Ital. založništvo; 22.45 Ob 20-letnici ustanovitve ZN.
Slovenija
8.05 Glasbena matineja; 8.55 Radijska šola: Dan lepega vedenja; 9.25 Veliki orkestri; 10.15 S »Štirimi grobijani« na odru ljubljanske Opere; 11.00 Turistični napot-
ki; 11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 Kitarist L. Almeida; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ansambel F. Jankoviča in trio A. Stanka; 13.30 Priporočajo vam...;	14.05 Radijska
šola: Fran Šaleški Finžgar; 15.20 Zabavni intermezzo; 15.30 V torek na svidenje; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert po željah; 18.00 Aktualnosti; 18.20 PORL in ansambel M. Sepeta; 18.45 Na mednarodnih križpotjih; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Zbor «Vinko Vodopivec«; 20.20 Radijska igra — J. Jorgačevič: Primer Mihael Za-zmerom; 21.04 Godala; 21.30 Plesni orkester Huga Strasserja; 22.10 Nočni koncert; 23.05 Popevke.
Ital. televizija
8.30 Sola; 17.30 Spored za najmlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno; 19.00 Dnevnik; 19.15 Združena Evropa; 19.55 športne vesti in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Film «Quelli della Virginia«; 22.30 Knjižne novosti; 23.00 Dnevnik.
II. kanal
21.00 Dnevnik; 21.15 Tedenske športne vesti; 22.00 Valček.
Jug. televizija
16.35 Poročila; 16.40 Svetovno prvenstvo v umetnem drsanju — posnetek lz Davosa; 18.15 Film za otroke; 18.25 Torkov večer; 19.00 Svet na zaslonu: Carigrad; 19.50 Obzornik; 20.00 Pridi, očka — poljski film; 21.10 Kriminalistični laboratorij — film; 21.40 Za lahko noč; 21.50 Poročila.
cijski pogon. Kar se tiče letala, o katerem je govora, pa ne gre le za njegovo večjo težo in možnost sprejema večjega števila potnikov, pač -pa bodo trikrat močnejši motorji služili predvsem za to, da bo letalo imelo večjo brzino. Po sedanjih računih bo bodoče potniško letalo imelo povprečno brzino 2900 km na uro, to se pravi, da bo imelo 3-kratno brzino najsodobnejšjh potniških letal, in to pri popolni zasedbi, torej pri 250 potnikih.
Glejjfe tega bi bilo dobro omenitr še nekaj drugih primerjalnih po-' datkov: na lanskoletnem mednarodnem salonu letalske industrije v Parizu so se Sovjeti predstavili z izrednim letalom, ki ga je izdelal njihov strokovnjak Antonov in ki more sprejeti 700 potnikov, Toda to sovjetsko letalo je dejansko nekaka leteča ladja, ali leteči vlak, ki sprejme poln vlak ljudi, vendar pa ima razmeroma kratek radius, hkrati pa tudi zelo majhno brzino. Kakor je povedal Antonov v Parizu, je bil njegov namen, dati Sovjet-
um iiiiiinmi n mil »iiimiiii mm n h milu niiiiiniiiii
J. Piceard bo proučeval zalivski tok
PARIZ, 28. — Jacques Piccard, sin slovitega raziskovalca istega imena, namerava v b.ižnji bodočnosti temeljiteje proučiti zalivski tok. Jacques Piccard bo na majh-ustrezno opremljeni podmorni-preživel nekaj tednov v globini več sto metrov. S seboj bo vzel tudi skupino strokovnjakov.
ta namen mu bo služil batiskaf «P X 15», ki bo tehtal K)0 ton in bo približno enako napravljen, kot »Mesoscaf«, ki slu-v Lemanskem jezeru za »turistične izlete.«
Za uresničenje svojega načrta, ki ga Piccard pripravlja že leto dni, je švicarski strokovnjak podpisal pogodbo z ameriško družbo »Grumman International«.
Izvirnost njegovega načrta obsta-je v proučevanju zalivskega toka s pomočjo podmornice ali batiskafa, ki ga bo prepustil toku samemu. Poskus bo trajal približno mesec ali mesec in pol.
Ves čas bo batiskaf globoko pod vodo. Ko bo Piccard ugotovil najbolj idealno globino, bo prepustil svoje plovilo, da naj ga tok nosi do Novaje Zemlje.
..............................................
ski zvezi primerno letalo za domač potniški promet.
Kar se pa tiče brzine dveh letal, ki ju nameravajo Američani izdelati za prihodnje desetletje, se moramo zaradi primerjave vrniti k načrtu za letalo «Concorde», ki ga gradita Francija in Anglija. Angleške letalske družbe so si še pred leti zamislile hitrejše letalo. Ker same niso zmogle vsg.h ogromnih, stroškov, so se povezale s francoskimi in se lotile načrta, ki je že precej daleč. Po trditvah francoskih strokovnjakov bo ' novo nadzvočno potniško letalo »Concorde« prišlo v poskusno fazo že leta 1968, to se pravi dve leti pred ameriškim. Ce smo prej omenili sovjetsko letalo Antonov, za katero smo rekli, da je o-gromno hkrati pa počasno, s tem ne mislimo, da Sovjeti ne nameravajo stopiti v tekmo z Američani ter s Francozi in Angleži. Po sovjetskih poročilih bo njihovo veliko potniško letalo z večkratno brzino nared leta 1969. Ni znano, ali bo tega leta sovjetsko nadzvočno potniško letalo že pripravljeno za redno poslovanje, ali se bodo šele začeli poskusni poleti.
Ko smo tako našteli nekai konkretnih podatkov o tekmi za prestiž in potnike v bližnji bodočnosti, bomo dodali, da so Američani, ki so v tej tekmi v precejšnjem zaostanku, prepričani, da so izbrali najboljšo pot. Gre namreč za stvar brzine. Za sovjetsko letalo, ki je v gradnji, ne vemo, kakšno brzino bo imelo, za letalo «Cončorde», ki ga izdelujeta Anglija in Francija pa vemo, da bo imelo bržino 2360 km r>a uro s 140 potniki, amerško letalo pa bo imelo brzino 2900 km na uro, torej 600 km več kot «Concorde» in bo pri tem moglo sprejeti na krnv 250 pntttikov. Stroški za gradnjo takih prototipov so ogromni in se ne delajo od danes na jutri, zato so Američani raje nekoliko počakali in napravili letalo že za ((pojutrišnjem«, v tem ko da je francosko-angleško letalo le za «jutri».
Ce so izredno veliki stroški za gradnjo prototipa, so ustrezno visoke tudi cene letal, ki se nato gradijo v serijah. Francosko-angleško letalo »Concorde« bo, kot napovedujejo, stalo 8 milijard in 700 milijonov lir, ameriško letalo, ki so ga šele začeli graditi, pa bo stalo nad 15 milijard lir.
Predsednik «Bora» Dušan Košuta med svojim govorom. Ob njem de-vinsko-nabrežinski župan Drago Legiša ter predsednik deželnega od. bora FIDAL S. Petracco.
REU
PRIMORSKI DNEVNIK
1. MARCA 1966
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Izkoristite nekatere resnično ugodne priložnosti na trgovinskem področju. Pazite, da ne bi povzročili spora med prijatelji.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Prav dobro boste pripravljeni za sleherno delo. Deležni boste toplega družinskega vzdušja.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Splošno poslovno napredovanje. Optimizem nriiateljev bo zelo ugodno vplival na vas.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Bodite bolj strogi do samega sebe in do svojih sodelavcev. Zagotovili si boste spoštovanje nekega sorodnika.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne zanašajte se, da bi mogli neko zapleteno vprašanje rešiti na lahek način. V teku dneva boste sklenili trdno prijateljsko zvezo.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Posegli boste v zadevo, ki je bolj resna, kot pa se vam je prvi trenutek zdela. Bodite bolj odločni do naj-mlajših.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Pričakovati je poizkus manjše prevare od strani nekega sodelavca. Ne spuščajte se v neko tvegano dejanje.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Neko veliko in važno nalogo boste izpolnili samo v sodelovanju z drugimi, nikakor ne sami. Dan bo bolj primeren za študij, kot za ljubezen.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Da bi mogli rešiti neko obsežno po slovno zadevo, se predvsem oborožite s potrpežljivostjo. Srečni boste v družbi ljubljene osebe.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne dovolite, da bi vas prevzela prevelika bojazen pred tekmeci. Prehodna napetost v družini.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Uspešen dan glede vaših osebnih zadev. Bodite bolj previdni v svojih odnosih z nekim sosedom.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Pazite bolj na svoj osebni ugled. Posvetite nekaj časa utrditvi družinskih vezi.
NAGRADNO TEKMOVANJE POVEZANO Z ODDAJO «STUDIO UNO« OD 5. MARCA 1966
Ime m priimek
Naslov.
IV.
VII.
Odreži in nalepi na poštno dopisnico ter naslovi na RAI oasella
P~ct^|p 400 T'>r;rin

KONTROLNI LISTEK
Med vsako oddajo »STUDIO UNO« bo nagradna igra, Ki bo obstajala iz 6 ugank in enega Izžrebanja, na koncu katerega bo Izpolnjen tekmovalni listek, sestavljen iz sedmih predalčkov, v katerih bo zabeležen po en znak in sicer ali 1 ali 2 ali X S to igro je povezano tekmovanje med televizijskimi gledalci, ki bode morali ep podi hoteli ur’ ur’ sodelovati idp-.sisti pred oddajo ta ali enak stavni listek, izrezan iz kakega dnevnika, in ga izpolniti z znaki 1, 2 ali X Vsak televizijski gledalec sme odposlati neomejeno število lisi kov Udeleženci- tekmovanja bodo prejeli po eno točko za vsak znak ki ga bodo zadeli in pravilno zabeležili v ustrezni predalček tekmovalnega listka po vrstnem redu, določenem med igro
Med vsemi tekmovalnimi listki, ki bodo zbrali sedem točk, bo vsak teden izžreban avtomobil (alta romeo giulla TI ali fiat 1500 berlina, ali lancla tulvia 2 C) in 10 nagrad, ki bodo obstajale vsaka v bonih po 150000 lir za nakup knjig ter v moto skuterju (lambreta J 50 ali vespa 50)
Med vsemi tekmovalnimi listki, ki bodo zbrali šest točk, bo izžrebana zaloga prehrambnega blaga v trgovski vrednosti 700.000 lir (piščanci, nemastno svinjsko meso, jajca, oljčno olje naclo nalne proizvodnje) Ta zaloga bo tolikšna, da bo zmagovalcu zadoščala za leto dm
Izrezani ln na državno poštno dopisnico prilepljeni tekmovalni listki morajo dospeti na naslov RAI — Casella Postale 400 — Torino, najkasneje do 12 ure dneva oddaje, na katero se nanašajo.
Odpošiljatev dopisnice že nkratl tudi pomeni popolno poznavanje ln brezpogojni sprejem pravilnika igre. objavljenega v 7 številki Radlocorriere
• • »
Bralce v Jugoslaviji obveščamo, da morejo tudi oni sodelovati pri nagradnem tekmovanju »Studio uno» in da tudi za njih veljajo gornja pravila. V našem dnevniku bomo stavni listek objavljali vsako NEDELJO, TOREK, SREDO in ČETRTEK.
PRIMORSKI DNEVNIK
— '4 —
1. marca 19^
Vreme včeraj: najvišja temperatura 10.5, najnižja 7.2, ob 19. uri 10; vlaga 88 odst., zračni tlak 1010.6 pada, veter 4 km vzhodnik, nebo oblačno, padavine 0.2 mm, morje mirno, temperatura morja 9 9 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, TOREK, 1. marca
Zorko
Sonce vzide ob 6.44 in zatone ob 17,51. Dolžina dneva 11.07. Luna vzide ob 11^3 In zatone ob 2,28
Jutri, SREDA, 2. marca Janja
OB PRIHODU MADŽARSKE TRGOVINSKE DELEGACIJE
Nova vlada mora čimprej poskrbeti za ustanovitev pristaniške ustanove
V sedanjem položaju Javna skladišča ne morejo ustreči željam zalednih interesentov za tranzitno trgovino
Ta mesec bo dopotovalo v naše mesto gospodarsko odposlanstvo iz Madžarske, ki ga bo po vsej verjetnosti vodil ravnatelj budimpeštan-sksga podjetja Mašped dr. Antal. S predstavniki Javnih skladišč se bodo madžarski strokovnjaki dogovorili glede bodočega razvoja madžarske tranzitne trgovine skozi Trst ter o drugih oblikah medsebojnega sodelovanja. Lansko leto je tranzit z Madžarsko dosegel v obe smeri 46.302 toni, na sestanku v Budimpešti pa so predstavniki tamkajšnjih poslovnih krogov pokazali pripravljenost, da bi v prihodnje občutno razširili trgovinsko sodelovanje z našo luko, le če bi Javna skladišča in tržaško tranzitno tržišče lahko nekoliko znižala cene svojim storitvam.
Madžari so torej pripravljeni pospešiti gospodarsko sodelovanje z našim pristaniščem, te pripravljenosti pa ni samo na njihovi strani, temveč tudi na strani drugih zalednih držav, ki so vezane na tuja pristanišča za uvoz surovin in izvoz industrijskih izdelkov. Pri tem pa tuji dobavitelji in odjemalci seveda ne pozabljajo lastnih koristi: Trst, Reka ali Hamburg, važno je le, katera luka jim nudi najboljše pogoje, najnižje tarife in najbolj u-godne dobavne roke.
Voditelji Javnih skladišč imajo v sedanjem trenutku le malo možnosti, da bi šli na roko madžarskim in drugim zalednim uporabnikom tržaškega pristanišča: finančni primanjkljaj, ki se je v poslovanju podjetja nabral v zadnjih letih, in ki je od 1961-62 do danes presegel 1 milijardo 500 milijonov lir, jih priklenja na obstoječe tarife, ki pa — kakor znano — niso posebno konkurenčne v primerjavi s tarifami v drugih pristaniščih na Jadranu in ob Severnem morju. Tudi neurejenost v vprašanju pristaniške ustanove onemogoča kakršnokoli elastično politiko do zalednih uvozno-izvoznih organizacij, kakršna so na primer podjetja «Ligna» in «Cecho-fracht» iz Prage, «Mašped» iz Bu-
dimpešte in druga, da ne omenimo številnih republiških organizacij v bližnji Avstriji, ki bi tudi rade razširile vsestransko sodelovanje z našim pristaniščem in našo sploh.
Do večje prostosti pri sklepanju tranzitnih in trgovinskih sporazumov z zalednimi državami bodo voditelji tržaških pristaniških krogov lahko prišli šele potem, ko bo končno realizirana tržaška pristaniška ustanova in ko bo naša luka primemo klasificirana.
V smislu sklepov, ki so jih sprejeli na zakladnem ministrstvu 12. decembra 1965, bo država priznala tržaški pristaniški ustanovi ob njenem rojstvu letni prispevek 1 milijarde 500.000.000 lir ter prispevek «una tantum« za kritje poslovnega primanjkljaja Javnih skladišč do maksimalne višine 2,000.000.000 lir. Dežela Furlanija-Julijska krajina bo primaknila iz svojih sredstev pristanišču letni prispevek 500.000.000 lir. Finančni podstavek, na katerega se bo lahko oprla novo nastala pristaniška ustanova, bo torej takšen: ustanova se bo rodila brez dolgov (primanjkljaja), poleg tega pa bo ob rojstvu prejela od države in od dežele skupno 2,000.000.000 lir za prvo leto poslovanja. Iz njenega proračuna pa bo hkrati odpadla postavka, ki predstavlja breme za vzdrževanje železniškega prometa v luki, za razsvetljavo in za nekatere manjše storitve, za katere bo po klasifikaciji pristanišča prevzela skrb neposredno država.
Večja finančna neodvisnost bo lahko občutno razvezala roke voditeljem nove organizacije, da bodo lahko upoštevali želje zalednih uporabnikov naše luke. V okviru ustanove pa jim bo dana tudi večja neodvisnost kar zadeva sklepanje poslov in sporazumov z zalednimi državami. Zlasti zadnja točka utegne imeti ugodne in otipljive posledice na tržaško tranzitno trgovino. Tretja Morova vlada je zdaj sestavljena in se bo lahko brez nadaljnjega odlašanja lotila dela, ki jo čaka tudi na tem področju. Za realizacijo
•iiiiiiiiiiiinniiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiifmiiiiiiiiiiiitiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiii
Msgr.
MATIJA ŠKABAR 90-letnik
• er
Monsignor Matija Škabar praznuje danes 90-letnico rojstva. Nameraval sem ga obiskati v soboto na njegovem domu v Ulici Montecucco, a nisem utegnil. Odložil sem obisk na včeraj, ko pa sem se najavil, so mi povedali, da so ga ponoči odpeljali v bolnišnico. Nič hudega se mu ni Zgodilo; nekoliko neroden padec v sobi.
S prijateljem sva ga zato obi-skala v bolnišnici Sprejel naju je z njemu lastno živahnostjo in hudomušnostjo. Ko je zvedel, da prihajava kot novinarja •Primorskega dnevnika», nama je brž povedal kako se mu je pripetila ta nevšečnost, potem pa je hitro dostavil: •Pa tega nikar ne pišita, da ne bodo ljudje mislili, da sem že toliko star, da postajam neroden... Ja, vesta, imam jih že 90, prav jutri jih bom i-mel, pa še nekaj jih bom dodal, če bo še kaj časa.* Hudomušno se je smehljal, ko nama je tako govoril in stiskal roke kot starima, dobrima prijateljema. Bil je mladeniško zgovoren, prav tak kakršnega smo poznali vedno, kot da bi nama hotel dokazati, da je zgolj naključje, če obhaja tako visok življenjski jubilej in da so leta res lahko breme za telo, da pa ne morejo biti za duha in za pošteno, odkrito in možato misel, ce je taka misel bila vodilo dolgega, poklicu in narodu posvečenega življenja.
Monsignor Matija Škabar 90-letnik. Saj ni edini, ki je učakal toliko let, a je eden tistih, ki so svojo dolgo življenjsko pot o plemenitili z dobroto svojega srca in z veličino svojega duha, ki so bolj kot zase živeli za druge, brez hrupa in velikih gest, tiho in skromno, ob poštenem tolmačenju svojega nauka in vedno z odkrito mislijo na našo narodno skupnost, s katero je delil hude in žalostne, pa tudi vesele in radostne čase in s katero deli zavzeto in prizadeto tudi sedanjost. Na tej svoji dolgi življenjski poti se je s svojo možatostjo in klenostjo, s svojo odkritostjo m neuklonljivostjo, zlasti če je šlo Za našo narodno stvar, pa še s svojo vedrostjo in s svojim odkritosrčnim humorjem, obdal z znanci in prijatelji kot malokdo v naši sredi Postal je simpatičen vsem, ki so prišli z njim v stik in ki v njem niso spoznavali samo pravega narodnega duhovnika, temveč tudi plemenitega človeka in odločnega Slovenca. Zato nam ne bo zameril, če se — za vse nas — vsaj bežno sprehodimo po njegovih stopinjah, ki so tako jasno zarisane v pot našega slovenskega človeka na Tržaškem.
Rodil se je 1. marca 1876 v flar-knvljah, kjer so se rodili tudi n/egov i starši. Osnov no šolo je
obiskoval v Barkovljah, nato pa
nemško gimnazijo v Trstu. Izbral si je duhovniški poklic in bogoslovje je opravil v Gorjpi,, v svq; jih rodnih Barkovljah pa je 30. julija 1899 pel novo mašo. V narodnem duhu vzgojeni mTadehič je svoj duhovniški - poklic- razumel v smislu širšega poslanstva, kot ga je takrat razumela večina našega duhovništva, iz katerega so podobno kot Škabar, izšli še drugi stebri slovenstva. Kot kaplan je najprej služboval v Rojanu in kasneje pri Sv. Jakobu. Več kot trideset let je poučeval na Ciril-Metodovi šoli pri Sv. Jakobu, dokler je fašistične oblasti niso zatrle, med prvo svetovno vojno pa je poučeval tudi na slovenskem učiteljišču v Trstu in na dvorazredni zasebni trpouski šoli v tedanji Ul. Stadion.
Ze kot kaplan se je posvetil narodnemu delu in kot dober glasbenik se je lotil vodenja pevskih zborov, cerkvenih in društvenih. Tako je več let vodil pevski zbor pri Sv. Jakobu, učil je petje v Marijinem domu v Trstu, polnih deset let pa je vodil zbor v Sv. Križu, od leta 1921 do leta 1931, ko so po naših vaseh že goreli prosvetni domovi, ko je slovenska beseda že pomenila najhujši greh, kaznovan s pretepanjem, z ricinusovim oljem in tudi s smrtjo. S slovensko narodno pesmijo se je kaplan Matija Škabar umaknil v cerkev in jo tu gojil dokler se je dalo, kot največjo svetinjo. S svojim duhovnim in narodnim delom je nadaljeval tudi kot župni upravitelj na Katinari in še pozneje ponovno v barkovljanski župniji vse do svoje upokojitve, ki pa je bila upokojitev le za aktivno poki< no dejavnost, nikakor pa ne za njegovo narodno življenje ki se pri človeku kot je Matija Škabar, lahko popolnoma izčrpa le tedaj, ko srce poslednjič utripne Pa ne samo kot prosvetni delavec, tudi na gospodarskem področju se je naš današnji slavljenec aktivno udejstvoval kot član u-pravnih svetov in odborov raznih gospodarskih ustanov in organizacij.
Najvišje cerkveno priznanje je msgr. Matija Škabar dobil, ko ga je papež Janez XXIII. imenoval za svojega komornika ' monsi-gnorja. Na to priznanje je ponosen, saj mu ga je dal veliki človek, ki je mogel v svoji duhovni širini bolje oceniti njegovo poklicno zasluinost, kot pa jo je lahko ozkosrčna krajevna cerkvena oblast. Prav tako kot to priznanje, a samo še v večji meri, pa si je monsignor Matija Škabar zaslužil vso našo hvaležnost, hvaležnost vsega našega ljudstva za vse kar je zanj storil, in za vso zvestobo, ki mu jo je izkazoval skozi vso dobo fašističnega nasilja, skozi ves osvobodilni boj in v teh dvajsetih letih, ko še vedno iščemo z njim vred pravico Za našo narodno skupnost. Kajti monsignor Matija Škabar je v tem iskanju še vedno prisoten, kar najlepše razodevajo besede, ki nam jih je izrekel včeraj na svoji bolniški postelji, ko smo mu ponesli pozdrave in čestitke v imenu vseh naših čita-teljev: • Povejte vsem našim Slovencem, da sem vsem hvaležen in da jim želim mir ter polagam na srce, naj bodo medsebojno potrpežljivi, enotni in predvsem narodno zavedni.»
Le težko bodo vse naše čestitke ob njegovi 90-letnici in vse naše tople želje, da bi čimprej zapustil bolnišnico in se povrnil med nas zdrav in veder, pa naj so še tako iskrene in iz srca, odtehtale to njegovo plemenito misel, vredno vseskozi doslednega življenja.
j. k.
tržaške pristaniške ustanove je prejšnja vlada prejela več zakonskih osnutkov, ki so jih izdelali in izročili poslanci Vidali in Berneti-čeva za KPI, Zannier in drugi za PSDI, Belci in drugi za KD, tržaška trgovinska zbornica ter samo ministrstvo za trgovinsko mornarico. Glede na to, da predstavlja rešitev tega vprašanja občutno finančno breme za državo, bo zadnjo besedo o pristaniški ustanovi izrekel zakladni minister, za bodoči razvoj nove organizacije pa bo velike važnosti tudi stališče, ki ga bosta ko-legialno zavzeli prizadeti ministrstvi glede avtonomije, ki naj se prizna pristaniški ustanovi glede sklepanja trgovinskih in drugih mednarodnih sporazumov z zalednimi državami. Važnost takih sporazumov za nadaljnji razvoj tržaškega pristanišča narašča iz leto v leto, in sicer tudi zaradi vzporednega dviganja carinskega plota, s katerim se tudi po našem področju obdaja evropska gospodarska skupnost.
V	zakonskih osnutkih, ki so jih
doslej izročili senatu, zahtevajo prizadete stranke različno avtonomijo za sklepanje mednarodnih sporazumov:	socialdemokrati na primer
zahtevajo, naj bo pristaniški ustanovi priznana možnost, da prevzame vse ukrepe, ki so «potrebni za razvoj prometa med luko in zaledjem« (točka 1) in da doseže od osrednjih oblasti posebne tarifne olajšave« za osebni in blagovni promet po železnici, cesti in po zraku v smeri iz in v pristanišče (točka 13), člen št. 3 Zannierievega osnutka); komunisti postavljajo še točneje zahtevo, da bo lahko »pristaniška ustanova, sporazumno z deželo, sklepala mednarodne trgovinske dogovore za tranzit .blaga skozi luko« (točka b člena št. 3 Vidali-jevega osnutka); demokristjani pa zahtevajo celo od države, naj bi ta priznala pristaniški ustanovi v naslednjih petih letih po 4,5 milijarde na leto, to je skuDno 22,5 milijarde izrednega prispevka za to, da se tržaška luka ponovno uveljavi v srednjeevropski tranzitni trgovini (člen št. 26 Belcijevega osnutka).
V	svojem odgovoru na zadevno interpelacijo senatorja Vidalija je dosedanji minister za trgovinsko mornarico Spagnolli 15. januarja letos zagotovil, da bo vlada vzela v razpravo vprašanje tržaške pristaniške ustanove v najkrajšem času («quanto prima«). Upajmo, da bosta zdaj njegov naslednik Natali in njegov kolega na zakladnem ministrstvu Colombo držala besedo, kajti z rešitvijo tega vprašanja se zdaj res mudi.
E. F.
Nove izvršilne določbe za izvajanje statuta
V preteklih dneh je paritetna komisija za uresničenje izvršilnih določb deželnega statuta v Rimu odobrila vrsto teh določb. Predvsem je komisija pripravila osnutke zakonskega odloka, ki se tiče določitve okolišev in ureditve občin, to-ponomastike in zadružništva. V teh zadevah ima dežela samostojno ali dopolnilno pristojnost skupno z državo. Na podlagi teh določb bodo prešle na deželo številne pristojnosti, ki jih je v zadružništvu izvajalo ministrstvo za delo, in kar se občin tiče, prefekt. Na prejšnjem zasedanju je komisija določila izvršilne določbe za higieno in zdravstvo ter za prevoze. Štiri osnutke zakonskega odloka bo morala odobriti vlada, nakar jih bo proglasil predsednik republike.
Tako bo dežela še bolj razširila svoje pristojnosti. V manj kot dveh letih so izdelali izvršilne določbe za skoraj vse snovi, ki jih navaja statut in v katerih ima dežela zakonodajno in upravno moč.
8. javni koncert v avditorju RAI-TV
V avditoriju «A» tržaškega sedeža RAI-TV, bo v četrtek, 3. t.m. ob 18. uri 8. javni koncert, na katerem bosta nastopila violinist Eddy Per-pich in pianistka Lucia Passaglia. Izvajala bosta spored skladb J. S. Bacha, L. Dallapiccole, A. Stradelle, F. Geminianija, F. M. Veracinija in L. Borghija.
POMOČ INDIJI
Lep zgled sočutja katinarskih šolarjev
Nabiralne akcije za lačne v Indij i so se udeležili tudi šolarji slovenskih osnovnih šol, in prav vsi so po možnosti prispevali.
Omembe vredni pa so učenci V. razreda osnovne šole na Katinari. Prosili so upraviteljstvo šole, naj počaka z nakazanjem nabrane vsote na ministrstvo, ker bodo še prinesli denar v šolo, toda kako bodo prišli do denarja, naj nihče ne izve
Po naših vaseh je stara navada, da se otroci na pustni torek oše-mijo in gredo od hiše do hiše in nabirajo jajca in klobase. Nabrana jedila pa porabijo za «pustno večerjo», ki jim jo istega dne pripravi ena izmed njihovih mamic. Te večerje se navadno udeležijo vsi vaški otroci in je eden največjih praznikov vaške otročadi v letu, na katerega se pripravljajo mesece in mesece. Letos pa so se odrekli toliko pričakovani večerji, kajti vsa nabrana jedila so prodali in izkupiček prinesli v šolo in dodali že zbranemu prispevku za svoje sovrstnike v Indiji.
Dobrosrčnost naših otrok je res velika in pohvalna. Pridni kati-narskl šolarji, le ostanite vedno tako dobri in požrtvovalni.
Prešernova proslava v Sv. Križu
V nedeljo popoldne so člani prosvetnega društva «Vesna» iz Križa pripravili lepo Prešernovo proslavo. Prireditev, ki je bila v Ljudskem domu, je privabila lepo število domačinov, ki so pozorno sledili pestremu sporedu. Na programu so bile razne Prešernove poezije, ki jih je recitirala domača mladina. Sledili so še solospevi ob spremljavi klavirja, priložnostni govor ter nastop moškega pevskega zbora «Vesna», ki je zapel več slovenskih pesmi. Obširno poročilo o tej uspeli prireditvi bomo objavili v naši prihodnji nedeljski prosvetni prilogi. Na sliki mladi Križani, ki so nastopili na nedeljski Prešernovi proslavi v vaškem Ljudskem domu
lllliliilliriiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiniiiiiiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiililllllllllllllllilllllilllinilllltllllllililllinillliiiiiiiliiiiiiiiiliiiiiiiiililliiiiililiiiliiiillllilll
DANES SEJA DEŽELNEGA SVETA
Iz deželnih in državnih sredstev nad 7.5 milijarde za kmetijstvo
Dežela daje za kmetijstvo eno tretjino več, kot je dajala do njene ustanovitve država
Po preosnovi deželnega odbora bo danes deželni svet začel svojo redno zakonodajno dejavnost z razpravo o zakonskem osnutku o ustanovitvi gozdarskega podjetja Furlanije — Julijske krajine, ki so ga že odobrili v pristojni komisiji. Gre za važen ukrep, ki izvira iz potrebe, da se ohranijo gozdovi, ki so prešli iz državne v deželno last na podlagi izvršilnih določb za izvajanje statuta.
V svojem poročilu o zakonskem osnutku pravi svetovalec Ribezzi, da je prešlo Iz državne v deželno last nad 5000 ha gozda, in sicer največ v videmski pokrajini. Doslej je u-pravljalo te gozdove državno gozdarsko podjetje, ki je bilo ustanovljeno z zakonom št. 277 od 2. junija 1910, da bi se gozdovi čimbolj racionalno Izkoriščali.
Tudi novo deželno podjetje bo težilo za čimbolj racionalnim upravljanjem in izkoriščanjem gozdov, za njihovim izboljšanjem in širjenjem. Predvsem bo pospeševalo smotrno izkoriščanje gozdov na tistih področjih, kjer sta gozdarstvo in lesna industrija stržen gospodarstva.
Gozdarsko podjetje bo imelo svoj sedež v Vidmu in bo odvisno od odborništva za kmetijstvo, gozdarstvo in gorsko gospodarstvo.
...
Iz lanskega proračuna je bilo v deželi naloženih v kmetijstvo skup-
iiiiiuiimiimiiiiiiiiiiiiHiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiitiiiimiiiiMUtuuiuminiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMMiiiiiiniiiiiiiii
ŽIVAHNA SINDIKALNA DEJAVNOST
Uspela stavka kovinarjev Danes stavka v Italsider
Sklenitev sporazumov s podjetjema Orlando in SMCA - 8. marca enotna stavka gradbincev
no 7 milijard m pol lir. In sicer na podlagi deželnih in državnih zakonov, ki se tičejo'poljedelstva, živinoreje, bonifikacije, gozdov itd. Dežela je izdala v tem pogledu tri zakone, in sicer zakon v prid svilct-reji, s katerim so nakazali 55 milijonov !ir; zakon o delih, ki se nanašajo na kmetijstvo in gozdarstvo z 800 milijoni nakazila ter zakon o »skladu deželne solidarnosti«, kot so toča, zmrzal in slana. Za solidarnostni sklad so določili v začetku tri milijarde lir v proračunu za leto 1965, h katerim bodo dodali pol milijarde vsako leto. Od te vsote bodo porabili za kmetijstvo 1.200 milijonov lir.
Ce hočemo bolj poudariti ugodnosti, ki bodo izvirale iz deželne u-reditve v prid kmetijstvu, moramo primerjati, kaj je prispevala država na našem področju v letu pred ustanovitvijo dežele. Z raznimi zakoni je dala država takrat na razpolago deželnemu kmetijstvu 5 milijard in 600 milijonov lir. V to vsoto sta vključeni tudi dve milijardi izrednega prispevka v okviru «zelenega načrta«. Pri tem je treba še pripomniti, da je bil leta 1963 državni prispevek izredno velikodušen. Deželna uprava pa je namenila kmetijstvu v prvem letu njenega popolnega delovanja, to je lani, 5 milijard in pol lir, h katerim je treba dodati 2 milijardi izrednega državnega prispevka na podlagi «ze-
Včeraj ob 13.30 so delavci v vseh kovinarskih podjetjih razen v železarni Italsider zapustili delo. V železarni pa bodo stavkali danes ves dan. Delavci so stavkali z zahtevo po sklenitvi nove delovne pogodbe. Kot smo že poročali, pa so v Rimu pred nkeaj dnevi sklenili pogodbo za mala in srednja kovinarska podjetja. Včeraj sta se sindikata kovinarjev na združenju malih in srednjih industrijskih podjetij pogajala z nekaterimi podjetji za raztegnitev vsedržavne pogodbe. Sindikata sta dosegla sporazum s podjetjema Orlando In SMCA, ki štejeta 80 oziroma 45 delavcev. Razbila pa so se pogajanja s podjetjema SALDA in Rumignani. V prvih dveh podjetjih se bo seveda prenehalo stavkovno gibanje.
Včeraj popoldne sta bili dve skupščini kovinarjev na sedežu Nove DZ—CGIL v Ul. Pondares in na sedežu DZ v Ul. Duca d’Aosta. V Ul. Pondares je govoril delavcem tajnik FIOM Burlo, ki jim je orisal
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
TRŽAŠKI SOCIALISTIČNI MINISTER V TRSTU
Razgovori ministra Tolloya s predstavniki oblasti in PSI
Po sprejemu pri dr. Mazzi se je sestal s pokrajinskimi voditelji stranke - Danes bo obiskal župana in predsednika dežele
Včeraj zjutraj je prispel v naše mesto novi socialistični minister za zunanjo trgovino Giusto Tolloy. Obisk visokega vladnega predstavnika v Trstu Ima v tem trenutku popolnoma zaseben značaj, ker je senator Tolloy Tržačan po rodu. Včeraj zjutraj je minister odšel najprej na pokopališče pri SV. Ani, kjer Je počastil spomin svojih staršev, ki sta tam pokopana.
Ob priliki svojega obiska v Trstu je minister Tolloy Izrazil željo, da bi navezal stike z Izvoljenimi in vladnimi oblastmi mesta, pokrajine in dežele. Sinoči ob 19. uri se je sestal z generalnim vladnim komisarjem dr. Mazzo In pozneje z voditelji tržaške federacije socialistične stranke v Ul. Mazzini. Minister Tolloy je na tem sestanku podal krajevnim pokrajinskim socialističnim voditeljem poročilo o poteku pogajanj, ki so privedla do formiranja tretje Morove vlade, o perspektivah levega centra ter o socialistični združitvi.
Danes zjutraj ob 10. uri bosta
odbor sprejela ministra na uradnem obisku. Pozneje se bo senator Giusto Tolloy sestal s predsednikom deželne vlade Berzantijem.
Danes pogreb Alberta Cosulicha
Pogreb Alberta Cosulicha, ki je Izginil pred enim mesecem in katerega truplo so našli v zaklonišču v Ul. Guldo Renl, bodo pokopali dane spopoldne. Pogreb se bo razvil lz kapele v Ul. PletA. Po več dneh je javno tožilstvo končno dalo dovoljenje za pokop trupla. Kot znano je najdba Cosullchevega trupla sprožila vsa mogoča ugibanja v zvezi z njegovo smrtjo. Policija še vedno vodi preiskavo, toda do sedaj ni prišla do nobenega konkretnega zaključka. Vse se zdi, da gre za umor, vendar ni nobenega elemen-
„_____ _______j „„	____ ta, na podlagi katerega bi bilo mo-
župan Franzil in tržaški občinski |goče najti možnega morilca.
splošni položaj ter novi sporazum za malo in srednjo kovinarsko industrijo, ki pa ni avtomatično obvezen za tržaške industrijce zaradi česar se je treba z vsemi tukajšnjimi podjetji posamič pogajati. V Ul. Duca d’Aosta pa je govoril zbranim kovinarjem tajnik kovinarskega sindikata DZ Fabricci.
Na vsedržavno stavko se pripravljajo tudi delavci gradbene stroke, katerih delovna pogodba Je zapadla že konec lanskega leta in je delodajalci nočejo obnoviti. Delavci bodo enotno stavkali po vsej državi 8. marca, ker so se o stavki dogovorile vse sindikalne organizacije. Ob tej priliki bodo tudi zborovanja. V našem mestu bo na zborovanju stavkajočih gradbincev govoril vsedržavni tajnik FILCA Alfredo Mes-sere.
V nedeljo je bilo v Vidmu zasedanje štirih pokrajinskih tajništev FILLEA—CGIL. to je pokrajinskih sindikalnih zvez gradblnske stroke. Na zasedanju so govorili o hudi krizi v gradbinstvu, saj je v tržaški pokrajini brezposelnih že 1800 gradbincev, po vsej deželi pa 10.000. Sedaj se bliža pomlad in prejšnja leta se je v tem času brezposelnost nehala, ker so se začela vsa gradbena dela, medtem ko je le pozimi vladalo mrtvilo. Letos pa kaže, da se bo brezposelnost na poletje večala, ker je v teku tudi vedno manj javnih del. Zato so na zasedanju zahtevali, da se mora pohiteti vsaj s tistimi Javnimi deli, ki so v načrtu, tako da se odpravi brezposelnost.
Del Tosova in Adriani že izven nevarnosti
Zaročenka Mariella Del Toso in Manilo Adriani, ki sta prejšnjo nedeljo postala žrtvi blazne ljubosumnosti poročnika Rodolfa Gui-scarda - Ramondlna, sta si opomogla. Kot je znano, je ljubosumni poročnik prejšnjo nedeljo ponoči na Trgu Tommaseo 2 streljal na dekle in njenega fanta in sprožil 8 izstrelkov iz pištole.
V bolnišnici so se zdravniki trudili, da bi Marielli in Manliu rešili življenje. Adriani si Je opomogel že pred nekaj dnevi, Del Tosi-no zdravstveno stanje pa je bila bolj resno. Sele predvčerajšnjim so zdravniki izjavili, da je Mariella iz. ven nevarnosti. Zdaj pa bodo morali čakati še nekaj dni preden jo bodo operirali in Ji lz pljuč izvlekli izstrelek. Tudi Adrianija bodo čez nekaj dni operirali, da mu iz telesa odvzamejo dva izstrelka iz pištole.
lenega načrta« in drugih Izrednih zakonov. Po posebni normi se te ugodnosti ohranijo tudi v deželah s posebnim statutom.
Lani so namenili za Javna dela pri bonifikaciji, ureditvi gorskih povodij in gozdnih površin, pri pogozdovanju itd. 1 milijardo in 600 milijonov lir. Za Izboljšanje živinoreje 825 milijonov. Za lov in ribolov v notranjih vodah 22 milijonov, za svilorejo 55 milijonov, za izvajanje gozdarskih načrtov In za drevesnice 100 milijonov. 1.300 milijonov so porabili za Izboljšanje zemljišč, 70 milijonov za mehanizacijo kmetijstva, 360 milijonov za kmečko zadružništvo, 170 milijonov za tehnično pomoč, za eksperimentiranje, poskusne postaje, za izbrane kulture itd. Skratka, dežela daje za kmetijstvo eno tretjino več, kot je dajala država in četrtino vseh razpoložljivih sredstev, če se odštejejo upravni stroški. Letošnji deželni proračun pa predvideva za kmetijstvo 5.300 milijonov lir. Seveda bo treba tudi k tej vsoti dodati državni prispevek v okviru «zelenega načrta«.
Morove čestitke novemu deželnemu odboru
Predsednik vlade Aldo Moro je poslal deželnemu predsedniku Berzan-tiju brzojavko, v kateri mu izraža svoje globoko zadovoljstvo ob ustanovitvi deželnega odbora levega centra ter mu zagotavlja prijateljsko podporo za rešitev vprašanj Fur-lanije-Julijske krajine. Predsednik Moro želi predsedniku Berzantiju in njegovim sodelavcem tudi mnogo uspehov pri njihovem delu.
Obnavljanje «zebrastih prehodov»
Cela vrsta prometnih nesreč v središčnih ulicah je končno le privedla pristojne občinske organe, da so začeli obnavljati dokaj zbledele opozorilne prometne znake in zlasti zebraste črte za prehod pešcev na najbolj prometnih odsekih. Potem, ko so znova prebelili črte pri Sv. Jakobu, od koder so prišli prvi o-gorčeni protesti, so včeraj delavci cestne označevalne službe pleskali zebraste prehode na D’Annunzije-vem drevoredu in na Ulici Carducci.
Koristen razgovor ob reviji ^Zaliv»
Po izidu nove tržaške revije «Za-liv-> je bil sinoči v Mali dvorani Kulturnega doma pogovor z občinstvom in časnikarji o pomenu in smotrih revije, ki ga je priredil uredniški odbor s sodelovanjem nekaterih sodelavcev. Pričakovali smo večjo udeležbo slovenskih kulturnih delavcev in tudi mladine. Vsekakor pa je bil razgovor precej zanimiv. Morda bo temu sledil ob izidu prihodnje številke drugi razgovor z večjo udeležbo.
Po kratkem uvodnem pozdravu so prečitali odlomke iz svojih prispevkov za prihodnjo številko Igor Tuta, Boris Pahor, Savina Remec, Danijela Nedoh in Marko Kravos, Danijela Nedoh pa še dve pesmi Miroslava Košute. Nato so člani u-redniškega odbora in Boris Pahor na kratko pojasnili smotre ter poudarili potrebo po taki reviji, ki naj bi brez predsodkov in obremenjenosti iz preteklosti, ne kot glasilo kakšne stranke, ampak kot vsem odprta tribuna, nudila možnost za sveže in kritično obravnavanje specifičnih problemov Sloven cev v Italiji in drugih vprašanj, ki se nas tičejo, za objavo literarnih prispevkov itd.
Po mnenju uredniškega odbora naj bi vsak sodelavec povedal svoje mnenje in izrazil svoje ideje. Tako bi se razvil dialog, razčiščevanje pojmov, iskanje resnice. Ze v začetku diskusije je prišlo do izraza prepričanje, da si ni mogoče zamisliti brezidejne revije, ker pisatelj in pesnik pač ne moreta biti brez idej, ker ni moč razpravljati o raznih stvareh, ne da bi se dotaknili svetovnega nazora. Skraja se je mislilo na revijo, ki naj bi prebudila dremljanje na levici, to da uredniški odbor je bil mnenja, naj bi bila nova revija odprta tudi na desno, prav zaradi dialoga.
Da je dialog potreben in da bi bil koristen, kako pa je težaven je bilo razvidno na sinočnjem razgovoru, saj sta za dialog potrebna vsaj dva.
Dramska skupina prosvetnega društva «Ivan Cankar«
priredi danes, 1. marca ob 21. uri v prosvetnem domu na Opčinah komedijo v treh dejanjih
NI RES...
PA LE VERJAMEM
Danes,
1. marca ob 20.30 bo v Slovenskem klubu,
v Ulici Geppa štev. 9, imel Drago Pahor drugi del predavanja o obnovitvi slovenskega šolstva.
šolniki, dijaki in drugi obiskovalci vljudno vabljeni!
GLASBENA MATICA V TRSTU
PRIREDI
V	NEDELJO, 6. MARCA
OB 17. URI
V	KULTURNEM DOMU
koncert
MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA OSEMLETKE TRNOVO IZ LJUBLJANE
Zbor je bil nagrajen na festivalu mladinskih zborov v Celju
VODI GA MAJDA HAUPTMAN
Vstopnice bodo na razpolago od četrtka, 3. t. m. dalje v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61-792.
Slovensko gledališče v Trstu
V MALI DVORANI KULTURNEGA DOMA V sredo, 2. marca ob 21. uri (invalidski abonma) v četrtek, 3. marca ob 21. uri (sindikalni abonma)
Samuel Beckett
ČAKAJOČ NA 00D0TA
V KULTURNEM DOMU V petek, 4. marca ob 21. uri (premierski abonma) v soboto, 5. marca ob 21. uri (abonma prva ponovitev) v sredo, 9. marca ob 20. uri (študentski abonma) v četrtek, 10. marca ob 21. uri (invalidski abonma) v petek, 11. marca ob 21. url (sindikalni abonma) v soboto, 12. marca ob 21. uri (abonma za okolico) v nedeljo, 13. marca ob 16. uri (abonma nedeljski popoldanski)
JOSIP TAVČAR
Mrtvi kanarček
Tragična fantazija v dveh delih Režija m scena: JOŽE BABIC Glasba: PAVLE MERKU’
Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije na tel. 734265.
PRIPOROČAMO
staršem in šoloobveznim otrokom, kakor tudi ostalemu slovenskemu občinstvu, da obišče koncert mladinskega zbora osemletke Trnovo iz Ljubljane. Zbor bo gostoval v Kulturnem domu v nedeljo, 6. marca ob 17. uri.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
Vrsta sklepov deželnega odbora
Deželni odbor je na svoji zadnji seji med drugim sklenil, da bo podelil nekaj prispevkov za skupno 55 milijonov lir za popravilo nekaterih javnih naprav, ki jih je opustošila zadnja povodenj. Gre za prve posege na podlagi zakona št. 30 od 7. decembra 1965, s katerim dežela lahko daje prispevke do 90 odstotkov celotnega izdatka pokrajinam, občinam in konzorcijem krajevnih uprav za popravilo raznih naprav, ki jih pokvarijo ali uničijo ujme in naravne nesreče in za katere ne dobe nobenega prispevka od države. V ta namen so določili s tem zakonom 450 milijonov lir. Med drugim je odbor sklenil, da bo prispeval' podboneški občini v Beneški Sloveniji 3.017.700 lir za obnovitev opustošenega pokopališča v Briščih.
Odbor Je nadalje odobril notranji pravilnik stalnega posvetovalnega odbora za deželno načrtovanje.
Gledališča
VERDI
V sredo ob 20.30 za red B v panterju in ložah ter za red A na g>' rijah in balkonih druga predstav' Bellinijeve opere «1 Puritani«, * j stimi nastopajočimi kot pri sin0® premieri.
Pri blagajni gledališča se je prodaja vstopnic.
nadalje
Nazionale 14.30 Disneyev film S 0-Škarjev «Mary Poppins« TecMJf' lor. Julie Andrevvs, Dick Van BJ ke.
Arcobaleno 16.00 «La guerra d« 1 pless« Technicolor. prepovedan mladini pod 18. letom.
Ezcelsior	16.00	«Africa	addio* FU“
Jacopettija in Presperija. Tecnn color. Prepovedano mladini pod *■ letom.
Fenice 16.00 «La meravigliosa An* lica« Technicolor. Micheie Merck' Robert Hossein.	. ,
Eden 16.00 «Lasciate sparare d*1 sa fare« Eddie Constantine.
Grattacielo 16.00 «Cat Ballou« TeC" nicolor.	Jane	Fonda,	Lee Marvi i
Alabarda	16.00	«Menage	alPitalian*
Ugo Tognazzi, Anna Moffo. Povedano	mladini pod	18. letom.
Filodrammatico 16.30 «1 segreti ‘ Filadelfia« Paul Nevvman, BarM Rush.
Aurora 16.30 *Aiuto i Beatles*. _
Cristallo 16.30 «La grande corsa* Technicolor. Tony Curtis. Natal VVood.
Garibaldi 16.30 «Orgoglio e P*ssl, ne« Technicolor. Gary Grant, Fran Sinatra, Sophia Loren.
Capitol 16.00 «L’affare Blendfold* Technicolor. Claudia Cardinal*' Rock Hudson.
Impero 16.00 «Casanova 70» Prep°v dano mladini pod 18. letom. ,
Vittorio Veneto 16.00 «Agente 077 »• 1’Oriente con furore« Technic®'01-Ken Clark.
Moderno 16,30 «11 giorno dopo* Cl-Robertson, Irina Demich.	,
Astra 16.30 »Una ragazza a Sam Tropez«.
Astoria Počitek.
Ideale 15.45 «Colpo grosso a G**?? Bridge« Technicolor. Horst choltz, Silva Koscina.	f
Abbazia 16.00 »I 4 tassisti« Aldo * brizi, Peppino De Filippo, p1®, Bramieri. Prepovedano mladini P51 14. letom.
Skedenj 16.00 «Addio alle armi* 5j pecolor. Rock Hudson, J en Ter » nes, Alberto Sordi.
ŠZ BOR
prireja v soboto, 5. marca
2. ples pod košem
na stadionu «Prvi maj* od 21. do 2. ure
Igrajo F A N S
Vstopnina:
moški 700, ženske 500
Ob priliki mednarodnih skokom proslave 30-letnice skakalnice v ° . niči priredi SPDT 27. marca j Planico. Vpisovanje v Ul. Gepp» vključno do 10. marca t.l.‘
Fotografije, ki jih je posnel Magajna 19. tm. na novinarske«#*( su in 20. tin. na otroškem rajaaOL, Kulturnem domu, so na ogled * ,i žaški knjigarni, Ul. sv. Frančišk*
Včeraj -danes
ROJSTVA. SMRTI IN PORO^j
V dneh 27. In 28. februarja K, ss je v Trstu rodilo 15 otrok, un pa je 20 oseb.	u
UMRLI SO. 73-letni Carlo C°s> 53-letni Giovamti Dell'Agata, , na Albina Bertocchi por, Berl°c 63-letni Luigi Budal, 73-letni Um^j, to Posa. 62-letni Bruno Bianc*j, 79-letna Elisabetta Pozzetto por. j sutfci, 64-letna Romana Zagoreo ^ Paterno, 74-letni Erasmo Papal°' letni Raffaele Folchi, 69-letna^ri^j
Fritz vd. Plerinl, 92-letna P'e
cesoa Rodriguez, 78-letna Ste--.^ Fritz vd. Plerinl, 92-letna Cerniar vd. Materlian, 78-letna ^ rotea Kralj vd. Karis, 76-letni ^ nello Puggiotto, 58-letna Filorn c Bortolussi por. Kreiger, 79-letn* ^ melia Grego, 75-letna Francesca j botka vd. H!obit, 67-1 etni GiuS*^ Benci, 58-letni Vittorio Orlando.
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I
DNEVNA SLUŽBA LEKARN
(20. 2. do S. 3.)	t:
Barbo-Carniel, Trg Garibal«1 ^ Croce Azzurra, Ul. Commercial* (j, VielmetM, Trg della Borsa l2; Papa, LT Felluga 46 (Sv. Alojf'’ NOČNA SLUŽBA LEKAHN
(2*. 2. do 6. 3.)	j!
Ali’Alabarda, Ul. dellTstria 7'„); Gaieno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Iv? )| de Lettenburg, Trg, S. Giovan* Mizzan, Trg Venezla 2.
LADJE V PRISTANIŠČ® Ar
Picomar (Sp.), Maflka (Isr.)- 1» gonaut (Hol.), Carso, BannočK^r-Lauro, Spuma, Celllna, Asia, G- \pi-rarls, Salarla, Saipa II,
Madd. Montanari (It.), Rond» fif ), ban.), Pelops, Varkiza. Billie Dalmacija, M, Gubec, RIJeka. /talnice, Drvar, Bitola (Jug.), kumar (Ind.), N. de Balboa,
(Pa.), Glunepark (Br.), Exford( Korte Lagoon (Gh.), Contlnentaj.j, neer, Alexandra I (Li.), KC70 Kamphorn (Ge.).	.
Darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob
goi'
dane Perhauc, roj. Dougan,
Joslpina Crasso, roj. Posega 300° za Dijaško Matico.	„tr
V počastitev spomina ob £et:rt™lj< letnici smrti dragega Zdenka p
daruje žena s hčerkama 10°° 1 Dijaško Matico.
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil n»* mož, oče, tast oziroma nono
RAFAEL FOLCHI - VOLK
Pogreb dragega pokojnika bo danes, 1.3.1966, ob 15J0 url Iz kapele glavne bolnišnice nav Opčine.
Žalujoči: žena Hclenn, hčeri Helena in Ana Mar*!*’ zeta Drago in Pavle ter vnuk Robert
Trst, 1. marca 1966	.
-te ^ r* R-
primorski dnevnik
— 5 —
1. marca 1946
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Danes začetek sodne razprave proti kriminalcu Mesghezu
Obtožen je streljanja na stražnika Giuseppa Marassi-ja - Obsojen zaradi sramotitve italijanskega naroda
Danes se bo začela pred trža-*kim porotnim sodiščem (predalnik Rossi, prisedni sodnik Vi-aalli, zapisnikar Rachelli) obravnava proti 36-letnemu Giuseppu Mesghezu, ki je obtožen, da je 12. !ePtembra 1964 skušal ubiti mestnega redarja Marassija. Kot se naši čitatelji gotovo še dobro spominjajo, so Mesgheza zasledovali agenti -javne varnosti in redar Ma-tassi ga je skušal ustaviti. Mes-gnez pa je streljal nanj ter ga rajni s kroglo v trebuh Na srečo )* redar Marassi ozdravel.
V	zadnjih dneh se je zvedelo, aa bosta na procesu nastopili kot tasebni stranki tako redar Maras-S1. kakor tudi tržaška občina. Zdi *•, da bo na obravnavi nastopilo nekaj čez 50 prič.
V	zadnjem trenutku pa se je tvedelo, da bo Mesghezov zagovornik postavil sodišču tri zahteve: 1. da je nastopanje tržaške občine v svojstvu zasebne stranke nesprejemljivo; 2. da mora postno sodišče združiti v en sam Proces več prekrškov, za katere
obtožili Mesgheza in končno 3. “a bi morali zdravniški izvedenci Pregledati obtoženca.
. Predvidevajo, da bo proces trajal več dni.
« * *
..Včeraj so pred porotnim sodi-jj-riti obravnavali enega izmed to-**o primerov sramotenja italijan-'kega naroda, ki se tu v Trstu Pavadno dogajajo v gostilnah. Na ratožni klopi je sedel Giorgio Can-d°tti, star 30 let iz Ul Bergama-18.
Dogodek, ki ga je pripeljal pred Porotno sodišče, se je odigral 13. ?ecembra 1964 v gostilni «A1 Buon Onior» v Ul. Del Bosco. Pri neki mizi v gostilni je sedelo nekaj vojakov. Morda je bila v njihovi jjružbi tudi neka ženska in men-a® neki civilist. Vsaj obtoženec je Ja zaslišanju povedal, da je tisti L*ver prišel v gostilno in da je Oil precej vinjen. Približal se je mizi, kjer so po njegovem zatrjevanju sedeli dva vojaka 14. arti-!erijskega polka, en civilist in ne-jO dekle, katero je on poznal. Ba-!e je zaprosil dekle, naj mu pri-jše cigareto, toda to uslugo mu J? napravil eden izmed vojakov, pttialu nato je prišlo do prepira P Pozneje pred gostilno do fizič-, fa obračunavanja. Obtoženec je ifuil, da ga je oklofutal civilist, ^arabinjerji pa so ugotovili, da “a je oklofutal vojak Luigi Per-'°ni, kj je sedel za gostilniško mi-s kaplarjem Pasqualom Bonfi-Jhem i,n nekim drugim vojakom, ^“toženec je vedno vztrajal, da je zunaj gostilne udaril neki '‘vilist. Zato so preiskovalni orga-01 v določenem trenutku sumili,
j * UUlUbcllcnl licuutitu suimu,
S4 je bil morda vojak oblečen v Ptent trenutku v civilno obleko. L. * pričevanja De Bortola Mariai J*.je bil v trenutku, ko se je za-prepir, v bližini mize, kjer so fjOeli vojaki, Germane La Bella. , je baje sedela pri mi*i*»le»j»aj vojaki (kar pa so ti zanikali, a P? je to zatrjevala), ni bilo mo-*°Ce izluščiti popolne resnice o
poteku dogodka. Iz nekaterih pričevanj bi se utegnilo sklepati, da je Candotti žalil morda južne Italijane, iz pričevanj vojakov pa (ki na procesu niso nastopili kot priče) bi se utegnilo celo sklepati, da je žalil italijansko vojsko. Vojaki so trdili, da je obtoženec izrekel nekaj žalitev v nerazumljivem jeziku zanje, a eden izmed njih, in sicer Perboni, je trdil, da je te žalitve razumel (Perboni je doma iz Mantove). Candotti je na procesu izjavil, da govori samo italijanski.
Na včerajšnji popoldanski razpravi je sodišče zaslišalo Germa-no La Bella, ki sedaj živi v Pordenonu. Pozneje s*3 tako zagovornik kot javni tožilec zahtevala, naj porotniki zaslišijo tudi vojake. Sodišče pa je to zahtevo zavrnilo. V svojem obtožilnem govoru je javni tožilec menil, «da se je ta proces porodil mrtev* ter je zato zahteval, naj porotniki o-prostijo obtoženca zaradi pomanj kanja dokazov. Odvetnik Filogra-na pa je menil, da bi ga moral: oprostiti, ker dejania ni zagrešil.
Porotno sodišče pa je spoznalo Candottija za krivega ter ga ob
sodilo pogojno 10 dni zapora.
na 5 mesecev in
Nesreča kamnoseka
V kamnolomu Gorlato pri mejnem prehodu pri škofijah se je včeraj zjutraj ponesrečil 59-letni kamnosek Mario Mereandel od Sv. Barbare 6. Ko je okrog 8. ure s tolkačem tolkel po železni zagozdi, da bi razbil veliko skalo, je nenadoma zagozda odskočila iz ležaja in z vso silo zadela delavca v desno nogo. Ponesrečenega kamnoseka so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico ter ga sprejeli na zdravljenje na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo moral teden dni
Na cesti je padla
Na cesti med Prosekom in Opčinami je v soboto zvečer padla 66-letna Giovanna Bonetti iz Villa Carsia 1075 in si pri tem zlomila desno stegnenico. Ženska je odšla domov, toda bolečine niso prenehale in predvčerajšnjim zjutraj je ponesrečenka zaprosila za zdravniško pomoč. Na ortopedskem oddelku se bo morala zdraviti dva me
S SEJE OBČINSKEGA SVETA V GORICI
Razprava o preosnovi v deželni vladi ter odgovori na vprašanja svetovalcev
Proslava 50-letnice prihoda Italije v naše kraje bo potekala v smislu «sovraštva do vojne ter ljubezni do ljudi, ki so sodelovali v njej»
Sinočnja seja občinskega sveta v i šanja «skrčenja» goriškega zastop- o delovanju društva v preteklem
.	.	.	.	V ,	_1_ to _•	‘	_ ..	r.«	4-^ l«fii	♦-/-» -i'	r-, r- i 1 ; Ir i en
Gorici, ki se je začela ob 18. uri, je bila sprva posvečena županovim sporočilom, potem pa vprašanjem svetovalcev, na katera so odgovarjali odborniki.
župan je seznanil svetovalce s spremembami v deželnem odboru, zaradi katerih se je zastopstvo goričke pokrajine skrčilo od dveh na enega odbornika. K besedi o tem vprašanju so se priglasili številni svetovalci. Najprej je liberalec Majo komemoriral stoletnico rojstva Benedetta Croceja ter se spomnil njegove filozofije. Komunist Battel-lo je napovedal vprašanje o deželni preosnovi, v zvezi s katero je stranka že zavzela svoje stališče. Socialist Santin se je tudi dotaknil vpra-
stva v deželi ter pristavil, da ga to letu. Ob tej priliki se bodo pome-
seca.
iiimHiiiiiiHiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiMiiiiiiiiiimiiulimMiniiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiirmiiiiiiiimiuiiiiitnimiiiiiHiniHimmmiiiHruiim
VESTI IZ BENEŠKE SLOVENIJE
50 kmetovalcev na strokovnem tečaju hribovskem gospodarstvu v Podbonescu
Žal pa v tem tečaju učijo kmetovalce samo v italijanščini, ne pa tudi v njihovem slovenskem narečju - Pošolski tečaji po vaseh
Strokovni tečaji za kmetijstvo so redki, nekaj zato, ker jih oblasti ne organizirajo, nekaj pa zato, ker sedanjo mladino ne vleče v kmetijstvo, ampak gredo vsi, kakor hitro nekoliko odrastejo, na delo v emigracijo. V Podbonescu se je pa le spravilo skupaj skoro 50 kmetovalcev na tečaj o hribovskem gospodarstvu. Na tečaju učijo kmetijski strokovnjaki: dr. Renato Qualizza, ki je doma iz naših slovenskih krajev, dalje dr. Chini in strokovnjak Rossi, ki so vsi trije zaposleni v kmetijskih ustanovah. Ko se je tečaj začel, so seveda prišli zraven pogledat še razni politični funkcionarji, tako n.pr. Roman Specogna, ki je tudi doma iz naših krajev, a je sedaj v službi pri pokrajinski krščansko-demokratični organizaciji. Upamo, da se bodo na tem tečaju naši ljudje dobro spoznali tudi z zakoni, ki določajo posebne ugodnosti za hribovske kraje.
V vaseh podboneške občine, v Ruoncu in Črnem vrhu so kot prejšnja leta poskrbeli za finančna sredstva, da bi učenci osnovnih šol imeli neke vrste «doposcuola», to je, da učenci ostanejo po dopol-
....n..........mn.................iim.niimilli.iiiimiiiiiiliiiiiMiiiiiiiiiiniimll
Nedeljske prometne nesreče
Avtomobilist je hudo podrl pešca la zebrastem prehodu v Ul. F. Severo
Pešec se bo zaradi številnih ran moral zdraviti najmanj 20 dni - Tudi pri Orehu pešec pod avtom
še popoldne v šoli, kjer i učitelji nadzorujejo in
.huda prometna nesreča se je SlfPetila tudi v Ul. Fabio Severo vojaški bolnišnici, kjer je avto-
SJPhist podrl pešca na zebrastem n'modu. Nesreča se je zgodila v (jUeljo popoldne ob 15. uri, ko je
h,, Ol. dei Porta 125 stopil s ploč-in prečkal Ul. F. Severo proti y«iišnici. Rossanda je bil že sre-
Cesttšča, ko je proti Trgu Dal-
ji
iz Ul. Ascoli 1. Šofer je pre-
Ih
z avtom «ford cortina« TS privozil 28-letni Claudio Si-
i«.-4) opazil pešca in čeprav je Uj f° pritisnil na nožno zavoro, mu .Uspelo, da bi se izognil trčenju. tJjUnek je bil tako močan, da je Srečnega Rossando vrglo na po-v 7 motorja in je z glavo udaril jeVetrobran in ga razbil. Potem se (potolčen ta ranjen zvrnil na ce-i s{e. Ponesrečenca so nemudoma metinim avt°m odpeljali v bol-LSjeo in ga sprejeli na nevroki-ki oddelek. Zdraviti se bo mo-'ir' 20 dni zaradi ran po glavi in CU. več udarcev po čelu in ko-Na kraju nesreče so potreb-L.mrmalnosti opravili agenti pro-policije
lu ■	* * *
tw*;set dni se bo moral zdraviti na C« kirurškem oddelku 52-letni de-tnj;0 Stanislao Babich iz begunskega ljj,0rjšča pri Orehu, ki je v nede-(L°kr°g 20. ure postal žrtev pro-hssreče. Babich je v bližini 15Ca prečkal cesto, ki pelje te. bloku pri Škofijah. Tedaj je k‘vOžil avtomobil KP 11364, ki ga ljJ£oti bloku vozil 22-letni Ljub-Pranc Križman. Šofer ni Wv°časno opazil pešca in je z av-&4v. trčil vanj. Pri padcu se je °b pobil po glavi in zatilju.
. * * *
ta 4 lahnem ovinku Istrske ulice jt ^troski bolnišnici «Garofalo» se 4 Predvčerajšnjim ponoči pripetiti Prometna nesreča, ki na srečo Shftbtevala hujših žrtev. Bilo je MU?, treh ponoči, ko Je proti Sv. (L”ti 24-letni delavec Giovanni !lSjQvez iz ui. Boito 4 vozil fiat ttlu.TS 20271, v katerem sta se še dva potnika.
tfeM Je Macovaz privozil na ome-tov ) °vlnek, je iz neznanih razlo-W*KUbil oblast nad avtom in za-na desno. Avtomobil Je tre-
ščil v rob pločnika, se nato zaradi protisunka zapeljal ritenski in se končno prevrnil. Pri nesreči se je lažje ranil samo šofer. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico ter ga pridržali na nevrokirurškem oddelku. Zdraviti se bo moral 10 dni zaradi več udarcev po glavi, desni ličnici in udih.
Pri drugem poskusu so ga zasačili
Dvajset let star mehanični vajenec Josip Mikolič z Reke je hotel izsiljevati srečo, toda vdrugič je bilo po njem. V nedeljo ponoči je v Sesljanu, v bližini policijske postaje, s silo razbil levi deflektor parkiranega fiata 850 TS 82272, sedel za volan in izvlekel električne kable, da bi motor spravil v pogon. Toda nenadoma je zaslišal korake. Ozrl se je in v temi zagledal policijsko uniformo. Urno je skočil iz avta in izginil v temo.
To bi moralo Mikoliča opozoriti, da so policisti za njegovimi petami. Vendar je mladi tatič skušal še poskusiti srečo in tokrat mu je spodletelo. Obveščeni, da se v oko. lici mota tat avtomobilov, so ga agenti začeli iskati in njihov trud je bil poplačan. Nekaj ur pozneje so zagledali mladeniča — bil je Mikolič — ki se je izpred hotela «Corona» v Sesljanu hotel odpeljati z avtom. Tokrat Je tatiču uspelo odpreti vrata ustavljenega fiata 850 GE 252903, ki ga je pred hotelom pustil turist. Policisti so tatiča odpeljali na komisariat v Devin. Mikolič je pri zaslišanju vse izpovedal. Agenti so pri njem našli nad trideset ključev za odpiranje avtov, klešče in nož. Aretirali so ga in prijavili sodišču.
STANDREZC1 GREDO NA SEJEM V VERONO
Kmečko društvo iz Standreža priredi avtobusni izlet na kmetijski sejem v Verono. Izlet bo v soboto 19. marca na Jožefovo. Vožnja sta ne 1 600 lir na osebo. Vpisovanje pri predsedniku Jožefu Pavletiču (Mocu) najkasneje do 6. marca. Od hod avtobusa s trga pred cerkvijo točno ob 4.30, povratek v večernih urah.
KlMO -ibis. »»košek
Podvaja danes, l. t. m. z začetkom ob 19.30 uri vohunski poli-film:
PELLE D’OCA
I«raj0.	(GOSJA KOŽA)
*^Be'rt HOSSEIN, JEAN SOREL, CATHERINE ROUVEL Mladini pod 14. letom vstop prepovedan!
danski šoli jih posebni jim pomagajo delati domače naloge. To je neke vrste podaljšanja pouka, da se otroci ne potepajo okoli in da se seveda, kar je glavni namen, še naprej vežbajo v italijanskem jeziku. Državni poslanec Zucalli je interveniral pri «Italijan-skem središču za družbeno solidarnost«, da je dalo sredstva za ta pošolski tečaj. Ker dobijo učenci ob koncu tega popoldanskega pouka še dobro malico, so tudi oni skupaj s starši zadovoljni, še bolj pa bi bili vsi zadovoljni, če bi pri tem pošolskem pouku upoštevali in rabili tudi slovensko materino narečje učencev, ker bi s pomočjo materinega jezika poglobili znanje v vseh šolskih predmetih, ker bi vso stvar bolj razumeli. Učnih moči, ki znajo poleg italijanščine tudi slovensko narečje učencev, kar mrgoli, saj je prepolno učiteljev iž naših krajev, ki bi radi to delali, posebno pa tisti, ki nimajo zaposlitve.
Lokalni «Centro rtalfano di soli-darieta italiana« bo zlahka našel potrebne učne moči z znanjem o-beh jezikov m s tem še v znatni meri povečal rezultate socialne solidarnosti na področju šolstva v na. ših vaseh. Obračamo se pa tudi na poslanca Zucallija, da bi še on, sedaj v času deželnih, pokrajinskih in drugih forumov v vzdušju levega centra, še bolj poudaril socialno solidarnost pri upoštevanju ma-terinega jezika učencev za visoke j cilje prosvetnega izobraževanja s j tem, da bi predlagal uvedbo slo-I venskega narečja učencev v nji-'hov pošolski prostovoljni tečaj. Zu. callijevo ime bi ostalo zapisano z zlatimi črkami za zasluge na področju moderne pedagogike.
Podboneškega župana so spet peljala k deželnemu odborniku za javna dela dr. Masutta deželna poslanca Romano in Del Gobbo. župan Chiabudini je razgrnil vsem trem pereče probleme podboneške občine. Letošnja zima je namreč pokazala, kako malo so vredni vsi improvizirani vodovodi po vaseh. V mrazu so popokale cevi, ali pa jih je zrahljala odjuga. Ljudje in živina so pri vseh vodovodih ostali brez pitne vode in so se morali vsak dan mučiti, da so prišli do vode. Ceste je še bolj pokvarila letošnja zima. Nekaj je sicer dobila podbo-neška občina za zgraditev kanalizacij, nekaj za razsvetljavo, toda potrebe so žgoče na vseh področjih javnega življenja, številno prebivalstvo podboneške občine, ki vneto glasuje za državne, deželne, pokrajinske in občinske zastopnike zasluži, da mu oblasti za izkazano zvestobo dokončno uredijo vsaj glavne komunalne naprave in da se neha neprestano beračenje okoli oblasti za navadno krpanje.
* * *
Porčinj je tista hribovska vas nad Ahtenom, od koder se lepo vidi po furlanski ravnini, a iz Furlanije ne vidiš dobro, kje je skrita vas v višini 700 metrov. Zato so bili med vojno tam gori razni partizanski štabi. Od tam bežijo ljudje v emigracijo kar v masah kot sploh iz vse Zahodne Beneške Slovenije. Doma ostajajo samo starejši ljudje, pa se je te dni zgodilo med starejšimi delavci, da so šli drug na drugega z lopatami. Ker oblasti ne vedo, kako bi pomagali tem krajem, jim dajo delovišče, delovni center za brezposelne, a te pridejo na delo le starejši ljudje. Med njimi sta bila tudi dva bratranca, dva Turka: starejši Ivan star blizu 60 let, mlajši Pepo okoli 50 let. Vsi vemo. kako se dela v teh dobrodelnih deloviščih. Za tisti denar, ki ga dobijo, nekaj nad tisoč lir na dan, še dovolj. Okoli treh popoldne je prišel neki mlad fant iz Milana, ki se ženi z domačinko Ines Kos ki Jo Je spoznal na delu v Milanu. Kakor je običaj, jih je pozval na kozarec vina. Delavce ni bilo treba v tej popoldanski url preveč prigovarjati, da bi šli. Sli so in krepko potegnili iz kozarcev in se vrnili čez nekaj časa samo toliko, da zaključijo delo. Starejši Ivan Turko jim je očital, kako smejo zapustiti kar tako delo. Iz ljudi pa Je govorilo kljubovanje: «Kaj pa misliš, da se bomo za piškavih tisoč lir raztrgali!« Posebno je bil pogumen bratranec Pepo. Ivan Turko pa kaže biti precej gospodovalen ali pa se je tega navadil v svojem dolgem delovnem življenju in ker ni mogel svojih tovarišev na delu prepričati z besedami, jih je poskušal z lopato, ker so bile lopate edina njihova mehanizacija. Udaril je slepo in v lezi ter zato nerodno: po desni strani senc. Pe-pa so odpeljali v bolnišnico, ker
ima pretres možganov, živčni šok in veliko podplutbo na desni strani obraza. Obležal bo najmanj trideset dni, če se še kaj ne zamota. Delovišče teče naprej, manjkata pa dva delavca, oba Turka, eden je v bolnišnici, drugi pa v zaporu.
* ♦ *
V Dreki so imeli bivši alpinci svoj letni občni zbor. Na njem je poročal predsednik Umberto Ci-cigoj. Spomnili so se vseh padlih tovarišev. Po zborovanju so šli v župnijsko cerkev v Stoblanku, kjer je maševal župnik Matej Lavrenčič. Po maši so se vsi skupaj podali z županom Marijem Na-morom in občinskimi uradniki pred spomenik padlih, kjer so položili venec Seveda je bilo na koncu svečano kosilo, na katerem kar niso mogli nehati z obujanjem spominov. V vsej Beneški Sloveniji je prepolno podružnic raznih orožij bivših vojakov. Najštevilnejše so alpinske skupine, manj bersajjerjev, dalje je nekaj arti-ljeriitoV tn:	ženijskih oddelkov.
Spomeniki padlih so v vsaki slovenski občini Beneške Slovenije, ponekod pa še v posameznih va seh. Niso tako moderni spornem-ki, kot jih imajo sedaj v Sloveniji, vendar pa gre za dostojne spomenike v klasičnem stilu s tablo padlih. Kolikor bolj se odmikamo od vojnega časa, toliko bolj se manjša število članov. Duh solidarnosti v takih vojaških združe njih je v Beneški Sloveniji zelo močan, skoraj močnejši kot v sosednjih furlanskih krajih, kljub znani individualni izoliranosti beneških Slovencev, ki sicer v življenju ne nagibajo k nobenim kolektivnim, zadružnim, socialnim ali pa množičnim organizacijskim oblikam organiziranega življenja. To njihovo zatekanje v razne organizacije bivših bojevnikov, to njihovo »kombatentstvo* korenini verjetno v njihovi zgodovini, ko so skozi stoletja opravljali stra žarsko službo na mejah Beneške republike. Nekateri so v povojnih letih skužali to njihovo nagnjenje izkoriščati v škodo beneških Slovencev samih, toda so se beneški bojevniki v trdem emigrantskem delu tega precej otresli.
* * *
Na dolgi turistični cesti, ki teče skozi občino Brdo, so prav na najbolj pomembni točki na Njivicah nastale težave, ker so zimski mrazovi in deževja razmehčala razrito in prekopano zemljo, tako da so manjši usadi pokrili cesto in s tem zožili že tako ozko prometno grlo. Gradbeno podjetje i-ma s tem otežkočeno delo, toda do poletnega časa bo to in še mar-sikai drugega urejeno, ker je de žela namenila prav za sosednji Za vrh s njegovimi podzemeljskimi jamami precejšnje kredite, največje v Beneški Sloveniji. — V Landarski jami pa jamarji nada ljujejo sistematično svoja dela .n so ponekod prebili ozke luknje da bi še globlje prodrli v notra njost in morda odkrili nove pod zemeljske prostore.
ne skrbi toliko, kakor dejstvo, da se ne rešujejo vprašanja, ki zadevajo našo pokrajino; zavoljo tega je potrebno poiskati vlogo, ki naj jo Gorica odigra v tem kontekstu.
V eni uri, ki so jo posvetili interpelacijam, je najprej prišla na vrsto Culottova, ki obravnava razlastitev zemlje za izgradnjo otroškega vrtca v Ul. Cipriani. Svetovalec je bil zadovoljen z odgovorom odbornika Lupierija o spremembi postopka, ker bi bila razlastitev kmečke zemlje, čeprav za javne potrebe, nedemokratična in prvi takšen akt Gorici. Izrazil je nadalje prepričanje, da se bo spremenilo tudi izvajanje zakona 167.
Več interpelacij se je nanašalo na proslavo 50-letnice prihoda Italije v Gorico med prvo svetovno vojno. Odbornik Agati je v odgovoru nanje dejal, da bodo skušali dati objektivno oceno dogajanja v skladu z rekom nekega francoskega književnika, ki je rekel, da «sovraži vojno, vendar ljudi ljudi, ki so v njej sodelovali«. Fašistična desnica Je skušala vtisniti obletnici propagandistični ton, vendar odbor ni šel na to linijo.
Lupieri je nadalje odgovoril na vprašanje svetovalca Della Vedova o stanju cest in javne razsvetljave v Podgori. Povedal je, da so nekaj cest in pločnikov že asfaltirali, nekaj pa jih še bodo. Prav tako so namestili nove javne svetilke. Na vprašanje liberalcev o cesti Brda-Nova Gorica je odgovoril župan Martina, ki je rekel, da se obmejna vprašanja rešujejo v duhu sodelovanja s sosedi ter ob informiranju osrednjih oblasti. Podpisnik vprašanja Chiozza je pristavil, da bi morali biti osrednji predstavniki temeljito poučeni o naših vprašanjih, tako kot je o tem poučen župan, kadar se pogajajo o zadevah, ki se tičejo našega območja.
Seja se je nadaljevala z odobritvijo sklepov, ki jih je že sprejel občinski odbor.
nili tudi o delovanju v nastopni sezoni. Sledile bodo volitve novega odbora in razgovor o raznih drugih problemih, ki se tičejo društvenega delovanja.
Pri razkladanju sena si je zlomil palec
Včeraj popoldne ob 17.30 se je ponesrečil pri razkladanju sena z voza na domačem dvorišču 55-let-ni Jožef Malič s Peči štev. 33. Zatekel se je v goriško civilno bolnišnico, kjer so ga pridržali za 20 dni na zdravljenju zaradi zloma palca na levi roki.
V SOBOTO ZVEČER V MIRNU
Nastop zbora Seghizzi iz Gorke in folklorne skupine iz Ločnika
Pevci so pod vodstvom dirigenta Valentinčič zapeli vrsto umetnih in klasičnih pesmi
Na povabilo delavsko-prosvetnega štirih delih «Gotis de rosade« v fur-društva «Svoboda» iz Mirna so v . lanščini. Na splošno željo občinstva
soboto zvečer gostovali v tamkajšnjem delavskem domu moški pevski zbor «Seghizzi» iz Gorice, ki ga vodi dirigent Valentinčič in folklorna skupina iz Ločnika.
Pred nastopom ob 20.30 uri je pred polno dvorano domačinov pozdravil goste predstavnik domačega prosvetnega društva Budin in v imenu gostov se mu je zahvalil dirigent Valentinčič.
Sledil je najprej nastop pevskega zbora, ki je v prvem delu zapel pet klasičnih pesmi v italijanščini in eno slovensko. V drugem delu pa je zapel še Seghizzijev venček v
Prispevajte :a
DIJAŠKO MATiCO!
iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiHiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH
VESTI IZ TRŽIČA
Dodatni prispevek dežele za industrijski konzorcij
Pristop Turjaka k vodovodnemu konzorciju v Ronkah
Občni zbor SPD
Slovensko planinsko društvo v Gorici bo imelo svoj redni letni občni zbor v nedeljo 6. marca ob 10. uri v prostorih kluba «S. Gregorčič na Verdijevem' korzu št. 13.
Na občnem zboru bodo podali
Včeraj dopoldne je bil v Tržiču izredni občni zbor članov konzorcija za industrijski razvoj Tržiča. Glavna točka dnevnega reda je bila priprava vloge za nadaljnji prispevek deželne uprave iz proračuna za 1966 za finansiranje infrastruktur industrijskega področja Lisert in Schiavetti. Načrt za ta dela predvideva 1.600 milijonov lir stroškov. Konzorcij je že prejel od dežele 300 milijonov v ta namen.
Vovodovni konzorcij v Ronkah.
V četrtek 3. t. m. bo na županstvu v Ronkah občni zbor vodovodnega konzorcija Ronke - Starancan -Škocjan. Na zbor so povabili tudi župana iz Turjaka, ker nameravajo vključiti v konzorcij tudi to občino. S to vključitvijo bodo vsi večji kraji na področju Tržiča vključeni v vodna konzorcija CAFO ali v Ronkah.
SINDIKALNE VESTI. Včeraj je bila v podjetju Sem-Detroit v Tržiču dveuma stavka od 10. do 12. Pozneje so stavkali še po eno uro v vseh izmenah. Stavkali so iz protesta zaradi začasnega odpusta 31 delavcev v podjetju v Ul. Galilei.
Danes se nadaljuje protestno gi-
banje kovinarskih delavcev v podjetjih z državno udeležbo CRDA in OET v Tržiču. V obeh podjetjih bodo delavci stavkali od danes o-poldne pa do 6. ure zjutraj jutri 2. marca.
Iz bolnišnice. Pri padcu na cesti se je ranila 68-letna Maria Serra-val iz Ronk, Ul. S. Vito 44. Ker si je spahnila levo roko v ramenu, so jo pridržali v tržiški bolnišnici za 20 dni na zdravljenju.
Za 20 dni so pridržali tudi 17-let-nega Diega Stecchina iz Tržiča, ki si je spahnil levo roko v komolcu. Tudi on je padel na cesti.
V gozdu pri Rožni dolini se je ranil pri nakladanju
V nedeljo zjutraj se je odpravil z vozom na drugo stran meje dvolastnik Romano Pizzul iz Gorice Trg Sv. Antona 6, da bi tam pripravil nekaj drv v "svojem gozdu in jih pripeljal domov. Pri tem delu pa mu je debelejši hlod padel na levo roko in ga ranil. Zatekel se je v civilno bolnišnico v Gorici, kjer so mu nudili prvo pomoč. Okreval bo v 8 dneh.
je zbor dodal še Gotovčevo «Jado-vanko» v originalu.
Vmes je nastopila folklorna skupina iz Ločnika ter v svojih pestrin furlanskih nošah predvajala vrsto folklornih plesov iz svojega repertoarja. Za zaključeK ota nastopila skupaj zbor «Seghizzi» in folklorna skupina iz Ločnika.
Po prireditvi, ki se je zavlekla čea 22. uro, so se gostje in domačini zbrali pri večerji v gostilni «pri mostu«, kjer so se zadržali v prijetnem kramljanju, ter so navezali tudi koristne osebne stike, ki bodo služili za nadaljnji razvoj kulturnega sodelovanja ob meji na Goriškem. Goričani so po zatrdilu udeležencev odnesli s tega gostovanja kar najboljše vtise, saj so jih v Mirnu prav prisrčno sprejeli in so tudi pri izvajanju svojega programa doživeli lep uspeh.
Združitev tekstilnega in oblačilnega sindikata
Preteklo nedeljo je bil v Gorici pokrajinski kongres tekstilnega in oblačilnega sindikata CGIL, na katerem so izglasovali združitev obeh sorodnih sindikalnih organizacij. Prisoten je bil tudi pokrajinski tajnik CGIL Bergomas.
Ob tej priliki so obravnavali tudi druge sindikalne probleme te kategorije, kot izboljšanje prejemkov, izvedbo določb vsedržavne pogodbe itd. Ob zaključku so izvolili nov odbor kategorije ter delegate za državni kongres, ki bo v Riminiju od 3. do 6. marca. Za vodstvo pokrajinskega sindikata je bila ponovno potrjena sindikalistka Marija Seličeva.
predsedniki in odborniki poročilo
.................................................................umi..........................■■■■...................■iiiiiiiiiiiiiiiiiii..
NOVA ŠTEVILKA «STUDI GORIZIANb
Prizadevanje goriške revije za kulturno sodelovanje ob meji
Bibliografija slovenskih del o Danteju in obširen esej o Pregljevih «Tolmincih»
Šahovsko tekmovanje za pokrajinsko prvenstvo
že nekaj dni Je v kavarni Garibaldi v Gorici v teku tekmovanje goriškega šahovskega krožka ENAL za pokrajinsko prvenstvo. Tekmovanje se bo nadaljevalo jutri, v sredo, ob 19. uri. Trenutno vodi predsednik šahovskega krožka Silli, ki ima 9 točk pri petih igrah. Sledi mu Franc Kusterle z 8 točkami ter Calabrese in Portelli, ki imata vsak po 7 točk. Borba za prvo in drugo mesto se bo torej razvila med temi štirimi tekmeci, ker so vsi drugi bolj zaostali.
Pred dnevi je izšel v Gorici 38. zvezek revije «Studi Goriziani* Za drugo lansko polletje, ki jo izdaja državna knjižnica. Ta številka je posvečena Danteju ob 700-let-niči njegovega rojstva, ki smo jo praznovali lani.
Posebnost te številke pa je u-deležba slovenskih sodelavcev s članki ter zanimivimi sestavki o slovenski kulturi odnosno o slovenskih pisateljih. Vse to je v d.u-hu tistega kulturnega sodelovanja, ki ga že dalj časa zagovarja in podpira urednik revije in ravnatelj državne knjižnice dr. Gutdo Mamini. To svojo težnjo je urednik poudaril tudi v zanimivem Vivodniku, v katerem pod naslovom • Universalita di Dante• objavlja svoj govor, ki ga je imel v Novi Gorici lani 22. junija ob otvoritvi tamkajšnje Dantejeve razstave.
Iste misli je zagovarjal slovenski dantolog dr. Alojzij Res, ki je teta 1921 objavil v slovenščini in italijanščini študijo o Danteju ob obletnici njegove smrti. Ovitka o-beh izdaj sta ponatisnjena v tej
IIIIIIIIMIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllilllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
TRI ODNOSNO EN TEDEN PO NESREČI
Moška izdihnila v bolnišnici zaradi posledic prometnih nesreč
Karabinjerja iz Podgore je avtomobilist povozil ter se odpeljal - Umrl je 20 dni po nesreči, ne da bi se osvestil - Včeraj je umrl tudi Noachig iz Romansa
številki goriške revije.
Obširna in zanimiva je slovenska bibliografija ° Danteju, ki jo je zbral in uredil Marjan Brecelj iz Nove Gorice. Bibliografija zajema dela, ki so bila objavljena od 1855 pa do današnjih dni. Brecelj poudarja v svojih uvodnih opombah, da predstavljajo te študije o Danteju med Slovenci važno osnovo za nadaljnjo poglobitev kulturnega sodelovanja med Slovenci in Italijani, zlasti na našem obmejnem področju.
Precej prostora je v reviji namenjenega člankom o pesniku Bia-giu Marinu iz Gradeža in njegovemu delu,
Za nas pa je zanimiv sestavek Ezia Martina o Ivanu Preglju in epopeji tolminskih puntarjev. Na 16 straneh govori pisatelj o tem velikem goriškem pisatelju in o njegovih delih, v prvi vrsti Pa o «Tolmincih» zgodovinskem romanu o tolminskih puntih. O Preglju pravi, da je velik pisatelj ter je po prvi vojni izpopolnil vrzel, ki je nastala po Cankarjevi smrti v slovenskem pripovedništvu. Pohvalil je tudi pobudo Mohorjeve družbe iz Celja, ki je leta 1962 začela izdajati Pregljeve izbrane spise ter obžaloval, da so iz njih izpustili nekatera njegova dela, kot so: Mlada Breda, Od Kranja do Brezij in Božji mejniki. Na splošno pokaže pisec, da kar dobro pozna slovensko slovstvo, zlasti pa tisti njegov del, ki se nanaša na Preglja.
Zaradi teh in drugih prispevkov bo ta zvezek revije še posebno zanimiv tudi Za slovenske bralce na tej in na drugi strani meje.
V nedeljo in včeraj sta v goriški civilni bolnišnici umrla dva moška, ki sta bila pred tedni žrtvi prometnih nesreč. 7. februarja se je karabinjer 20-letni Michele Pescheche-ra, ki je služboval v Podgori, peš vračal po Ul. Aquileia lz mesta. Na vsem lepem se je od zadaj zaletel vanj avtomobilist 23-letni Giorgio Marassi, ki je bil namenjen v Cervignano. da bi peljal domov svojo zaročenko. Nesreča se je zgodila pri Grattonovi garaži, šele na povratku iz Cervlgnana se Je — po predhodnem posvetovanju s svojim prijateljem Aldinom Ermacoro iz Ul. Madonnlna del Fante — javil na kvesturi ter povedal, da je zadel ob «nekaj», vendar pa da ne ve, ali je bila tisto «nekaj» žival ali člo-
vek. Marassi se namreč po nesreči ni ustavil. Kvestura Je o dogodku obvestila prometno policijo, ki je odšla na omenjeni kraj ter našla karabinjerja, ki je bil v civilu, ležečega na nekem kupu. Bil Je v nezavesti ter je zaradi dežja dobil pljučnico. 20 dni po nesreči je umrl zaradi pretresa možganov, ne da bi se osvestil.
Včeraj opoldne pa Je v bolnišnici umrl 41-letnl Silvano Noachig iz Romansa, ki se je 22. februarja poškodoval v prometni nesreči na cesti pri Versi; zlomil si je stegnenico ter zadobll še druge poškodbe. Pridržali so ga na zdravljenju za mesec dni, vendar se mu je bolezen poslabšala in je včeraj umrl.
Stepančičeva od Vižintinov se je utopila v vodnjaku
V nedeljo dopoldne okoli 10. ure so našli v vodnjaku pri Vižintinih mrtvo 51-letno Emilijo Stepančič, poročeno Butignon. Na kraj nesreče so prišli gasilci, tržiški sodnik in zdravnik, ki sta ugotovila smrt zaradi utopitve.
Vzroki smrti še niso docela pojasnjeni; obstajata dve možnosti: ali je ženska po nesreči padla v vodnjak, ali pa je napravila samomor. Več okoliščin govori v prid druge teze, zakaj ženska je bila precej nervozna, živela je ločeno od moža ter je imela dve hčerki in enega sina v starosti od 10 do 12 let. Po-
tem ko je sodnik izdal dovoljenje za pokop so truplo odpeljali na občinsko pokopališče.
Pokojnico so pokopali včeraj popoldne na vaškem pokopališču v Dolu.
Preden je šel v umobolnico se je še enkrat stepel
V nedeljo popoldne so bolničarji pripeljali v umobolnico v Gorico 19-letnega Alda Uliana iz Tržiča. Njegovo namestitev v bolnišnico je odredil zdravnik, ker je mladenič zelo napadalen ter je povzročal pretepe.
Namesto da bi prestopil prag bolnišnice, mu je obrnil hrbet ter izginil. O dogodku so obvestili kriminalni oddelek policije, ki je začel s preiskavo. Okoli 23. ure je dežurna patrulja izsledila mladeniča v gostilni Devetag v Ul. Maniacco. Ko je hotela Uliana prijeti, se le-ta dejansko lotil s pestmi marešala 51-letnega Gina Sacilotta; s pestjo mu je prebil kožo pri desnem očesu, kar je bil zadosten razlog, da so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so mu obvezali rano, okreval bo v 8 dneh. Uliana pa so pospremili v umobolnico.
Zanimivo predavanfe v p. d. «Briški grii»
V prosvetnem društvu «Briški grič« v Števerjanu, je v soboto zvečer predaval fotoreporter Primorskega dnevnika Mario Magajna. Magajna je tokrat predaval o zadnjem potovanju po Tuniziji in Alžiriji. Najprej je podal splošen oris o teh dveh deželah, nato pa pokazal okoli 200 barvanih diapozitivov, ki jih je posnel v teh krajih.
Vaščani, ki so napolnili dvorano prav do zadnjega kotička so pozorno sledili izvajanju ter na koncu predavanja nagradili z burnim ploskanjem.
Nezgoda pri nogometu in na delu v tovarni
Med nogometno tekmo Juventina CRDA iz Trsta v štandrežu, se je v nedeljo popoldne ponesrečil 35-letni Mirko Paškulin iz Standreža Ul. Montasio 6. Med tekmo je namreč trčil z igralcem iz Trsta tako močno, da se je ranil na čelu. Takoj so ga odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so mu rano zašili in ga poslali domov. Okreval bo v 7 dneh.
Na delu v tekstilni tovarni v Podgori se Je ponesrečil 44-letni delavec Anton Devetak iz Standreža Kraška ulica 10. Pri stroju si Je ponoči od sobote na nedeljo zmečkal prst na levi roki. V civilni bolnišnici, kamor so ga odpeljali z avtom Zelenega križa, so ga pridržali na zdravljenju.
5 Leteči oddelek kvesture je včeraj poiskal 19-letnega R. P. iz Verone, ki se je v družbi prijateljev iz Mester oddaljil od doma. Starši so njegovo izginotje prijavili policiji, ki ga je našla v hotelu Zlati jelen in ga odpeljala k staršem. Vzroki mladeničevega potepuštva niso znani.
Kolesar iz Sovodenj je padel na cesti
V nedeljo zjutraj, ko se je vračal s kolesom po novi cesti z Vrha v Sovodnje, je padel 61-letni Anton Tomšič iz Sovodenj Ul. Slataper 6. Pri tem se je ranil na nosu in ustnicah. Odpeljali so ga v civilno bolnišnico v Gorici, kjer so ga pridržali za 15 dni na zdravljenju.
Gorica
VERDI. 17.00: «Aiuto, Beatles«; a-meriški barvni film
CORSO. 16.30: «Idoli contro luče«,' Massimo Girotti in Vaieria Cian-gottini; italijanski barvni film.
MODERNISSIMO. 17.00, zadnja ob 22.30: «Adios Gringo«, J. Gemma in E. Stewart; ameriški film v kinemascopu in barvah.
VITTORIA. 17.00:	«Le magnifiche
falene di Ginza«, J. Mita in M. Midozi; čmobeli film o japonskih nočnih lokalih. Mladini pod 14. letom prepovedan.
CENTRALE. 17.00, zadnja ob 21.30: nSinfonia per un sadico« — Nova serija 07. H. Vemon in A. Astor. Film v kinemaskope, mladim pod 18. letom prepovedan.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna ALESAN, Ut. Carducci št. 38, tel. 22-68.
TEMPERATURA VČERAJ
Najvišja temperatura v Gorici 15,2 stopinje ob 14.20 uri in najnižja 2 stopinji ob 5. uri; povprečna vlaga 90 od sto.
Ljudska prosveta
VEČERI OB SREDAH. — V klu.
bu «S. Gregorgič« bo jutri, v sredo, 2. marca ob 20.30 predavanje «POT V PLANINE«. Predaval bo dr. Rafko Dolhar in prikazal številne barvne diapozitive. Po predavanju bo na željo podpisoval tudi svojo knjigo «Pot v planine«, ki je izšla pred kratkim. Prijatelji naših gora vabljeni 1
PRIMORSKI DNEVNIK
— 6 —
1. marca 1966
IZREDEN USPEH MEDNARODNEGA KROSA BORA V NABREŽINI
Zmagovalci: LENARDUZZI (Udinese) PERES (CSI) in ŽUNTAR (Kladivar)
Ekipna zmaga Kladivarja ■ Govori predsednika deželnega odbora F!D A L, predsednika Bora in devinsko ■ nabrežinskega župana
Športno združenje Bor je načelo novo ledino: organiziralo je prvi mednarodni kros, ki .upamo, ne bo zadnji. Uspeh je bil namreč tako z organizacijskega kakor tudi z agonističnega pogleda izreden, zaradi česar sklepamo, da so podobne množične prireditve nadvse potrebne. Prav zaradi tega gre vsa pohvala Boru, da se je lotil te organizacijsko naporne manifestacije. Tega mne-
nja je bil tudi predsednik deželnega odbora FIDAL cav. Petracco, kateremu se je predsednik Bora Dušan Košuta zahvalil tudi za osebno sodelovanje. «Nam ni nihče dolžan zahvale«, je pred nagrajevanjem spregovoril Petracco, «zahvalo smo dolžni mi Boru in tudi atletom, ki so sodelovali pri tej sijajni prireditvi« Te besede dovolj jasno kažejo na zadovoljstvo v krogih italijanske atletske zveze ne samo zaradi pobude Bora, temveč tudi zaradi odlične organizacije.
Prvi je pred nagrajevanjem, ki Je bilo v dvorani nabrežinskega prosvetnega društva «1. Gruden« spregovoril predsednik Bora Dušan Košuta. Zahvalil se je vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da je ta prireditev odlično uspela in v prvi vrsti devinsko-nabrežinski občini ter županu Dragu Legiši, dalje predsedniku deželnega odbora FIDAL cav. Petraccu, ki je manifestacijo počastil s svojo prisotnostjo, vsem sodnikom in časomerilcem ter sploh vsem udeležencem. Započeto delo je bilo nagrajeno s številno udeležbo atletov, ki so dali iz sebe vse sile, ki so sad dolgih priprav in treningov. Zahvalil se je tudi Kladi-varju iz Celja in Novi Gorici, ki sta dala s prisotnostjo atletov z onkraj meje krosu Bora mednarodni značaj, in sploh vsem klubom, ki so se udeležili nabrežinskega teka čez drn in strn ter končno organom javne varnosti za vzorno vzdrževani red.
Ob koncu svojega govora je Dušan Košuta izjavil, da verjetno predstavlja mnenje vseh, ko trdi, da podobna srečanja atletov raznih narodov pripomorejo k boljšemu spoznavanju in da ta srečanja brez dvoma spadajo k tistim pobudam športnega, kulturnega in političnega značaja, ki nam dajo možnost, da posežemo po moralnih in človeških vrlinah drugih, ki v največji meri pripeljejo do medsebojnega spoštovanja, do prijateljstva med narodi in do miru na svetu. Za govor, ki ga je prof. Pavletič sproti prevajal, je bil predsednik Bora deležen burnega odobravanja. Tudi nabrežinski župan Drago Legiša je v svojem govoru, v italijanščini in slovenščini, pozdravil vse prisotne in pripomnil, da je šport edinstve-
SMUČAM
OSLO, 28. — V nedeljo se je s skoki na holmenkolnski skakalnici zaključilo svetovno prvenstvo v nordijskih panogah. Zmagal je Norvežan Wirkola pred Japoncem Fu-jisavo in Švedom Sjobergom.
JARORINA, 28. — Krista Fa-nedlova je zmagala tudi v veleslalomu za jugoslovanski državni naslov. Seveda je tudi naslov v kombinaciji njen, ker je osvojila prvi mesti tudi v smuku in slalomu. Za njo sta se v veleslalomu uvrstili Ankeletova in Magušarjeva, v kombinaciji pa Ankeletova in Kleindien. stova. Med moškimi pa je tokrat zmagal Mirko Klinar pred Lakoto in Detičkom. V kombinaciji je prvi Lakota pred A. Klinarjem, M. Klinarjem in Spornom.
* * »
SAN MARTINO Dl CASTROZZA, 28 — Giovanni Dibona in Glorian-da Cipolla sta v nedeljo osvojila italijanski naslov v slalomu. V kombinaciji je prvi Dibona, med ženskami pa Lidia Barbieji.
ni pripomoček, da se med seboj bolje spoznamo in spoštujemo. Ob koncu je župan želel vsem atletom še mnogo uspehov.
Po kratki zahvali Dušana Košute cav. Petraccu in županu Legiši, se je začelo nagrajevanje. Prvih šest atletov v vsaki kategoriji so nagradili s kolajnami Bora, prvi pa je dobil tudi plaketo tržaške pokrajine. Sledilo je nagrajevanje ekip: pokal devinsko-nabrežinske občine je pripadel celjskemu Kladivarju, pokal Bora ekipi Udinese, pokal Primorskega dnevnika, ki ga je izročil naš odgovorni urednik, Ginnastici Triestini, pokal Prosvetne zveze ekipi CRDA iz Tržiča, pokal Dela CSI iz Trsta, medalja tržaške pokrajine pa ekipi Acegata.
O tekmovanju samem bodo obširno spregovorili v naslednjih dneh. Danes naj povemo, da so se vabilu Bora tokrat polnoštevilno odzvala številna društva. Na startu smo videli gluhoneme atlete člane GS Si-lenzioso in veliko število članov kluba organov javne varnosti Fiam-me oro. Vsi teki so navdušili številno občinstvo, najbolj pa seveda nastop članov, kjer je Celjan žuntar
presenetil vse prisotne s svojo odlično, elegantno tekmovalno tehniko in z ritmom, katerega žrtve so postali vsi nastopajoči. Naj omenimo, da je žuntar že v predzadnjem krogu dohitel in prehitel zadnje, kar je brez dvoma znak njegove izredne atletske vrednosti. Toda o tem v prihodnjih dneh.
(Na današnji III. strani objavljamo nekaj posnetkov našega fotografa M. Magajne z nedeljskega krosa v Nabrežini.)
KOLESARSTVO
SAO SEBASTIANO, 28. — Belgijec De Vlaemyck je v nedeljo o-svojl naslov svetovnega prvaka v ciklokrosu.
Na drugo mesto se Je uvrstil Švicar Gretener Hermann, na tretje pa Nemec WolfshohJ Rolf. Najboljši Italijan — Luciani Luciano — se je uvrstil na peto mesto, medtem ko je lanski svetovni prvak Italijan Renato Longo odstopil. V ekip. ni lestvici je prva Belgija pred Italijo, Nemčijo, Španijo, Francijo itd.
SASSARI, 28. — V drugi etapi dirke po Sardiniji je na progi Ol-bia - Sassari danes zmagal Carmine Preziosi pred Durantejem in Zan-degujem. V nedeljski prvi etapi Rim - Civitavecchia pa je zmaga pripadla Adomiju pred Zandegu-jem in Criborijem.
Po današnji etapi je Zandegu v vodstvu začasne lestvice s časom 8 ur 33’40”. Drugi je Adorni z zaostankom 5”, tretji pa Cribiori.
m ^šiiiiiiiii milili iiiiiiiiiiiiiii iiiiii 111111111111111111111111111 iii n n n n iiiiiii iii mili mili 1111111111111111111111 min iii
TEHNIČNI IZIDI		
NARAŠČAJNIKI (2500 m)		
L LENARDLZZI ROBERTO	(Udinese)	T32”7
2. Drobne Alojz	(Kladivar Celje)	7’43”5
3. Angelino Gianni	(ACEGAT)	7’46”
4. Pojavnik Marjan	(Kladivar Celje)	7’35”
5. Colussi Carlo	(Udinese)	7’56”7
6. Bussani Sergio	(S. G. Triestina)	8’00”
7. Ardessi Amedeo	(CRDA Tržič)	
8. La Valle Giorgio	(CSI Trst)	
9. Romano Fulvio	(San Giacomo)	
10. Bratina Janko	(Kladivar Celje)	
11. Donno Giuseppe	(CSI Trst)	
12. Marehesan Mario	(CRDA Tržič)	
13. Missarino Ferino	(Udinese)	
14. Furlan Iztok	(BOR)	
15. Bressan Renzo	(CSI Trst)	
Sledi še 15 tekmovalcev.		
MLADINCI	(5000 m)	
1. PERES ANTONIO	(CSI Trst)	17’07”9
2. Bizjak Zdravko	(Kladivar Celje)	17’13”5
3. Flatnini Fabio	(S. G. Triestina)	18 07 T
4. Pacchioni Paolo	(ACEGAT)	18’10’’8
5. Brečko Emil	(Kladivar Celje)	18’13”2
6. Mazzeo Efisio	(Fiamme Oro)	18’19”6
7. Tumino Francesco	(Udinese)	
8. Prisciandaro Silvano	(CSI Trst)	
9. Bacci Giorgio	(CRDA Tržič)	
10. 4 Škrubej Ivan	(Kladivar Celje)	
11. Ventulli Sergio	(FF. OO.)	
12. Caputo Gaetano	(C. S. Silenzioso)	
13. Lužnik Zdenko	(Nova Gorica)	
14. Medeot Aldo	(CRDA Tržič)	
15. Caussi Roberto	(San Giacomo)	
Sledi še 13 tekmovalcev.		
ČLANI (7800 m)		
L ŽUNTAR DRAGO	(Kladivar Celje)	25’35”6
2. Kovač Franc	(Kladivar Celje)	26’32”5
3. Miani Lauro	(CRDA Tržič)	28’00’’4
4. Intemperante Giovanni	(San Giacomo)	28’10”7
5. Potrata Janko	(Kladivar Celje)	29’18”
6. Kosemarovič Franjo	(Kladivar Celje)	29’42”
7. Brezzoni Alberto	(S. G. Triestina)	29’45”4
8. Zuliani Giacomo	(Udinese)	
9. Male Rudi	(Kladivar Celje)	
10. Arban Fulvio	(S. G. Triestina)	
11. D’Amico Cosimo	(S. G. Triestina)	
12. Degano Gian Carlo	(Udinese)	
13. Buttazzoni Gianfranco	(Udinese)	
14. Vernacchia Antonio	(FF. OO.)	
15. Capponi Paolo	(ACEGAT)	
Sledi še 20 tekmovalcev.		
EKIPNA LESTVICA		
1. KLADIVAR CELJE	točk	104 pokal devinsko-nabr. občine	
2. A. S. Udinese	52 pokal Bora	
3. Societa Ginnastica Triestina	42 pokal Primorskega dnevnika	
4. CRDA Tržič	39 pokal Slov. prosv.	zveze
5. CSI Trst	38 pokal Dela	
6. ACEGAT Trst	30 plaketa tržaške pokrajine	
7. San Giacomo	21	
8. Fianune Oro	19	
9. BOR	6	
10. C. S. Silenzioso Trst	5	
11. San Marco Fogliano	4	
12. CRDA Trst	1	
MOŠKA B LIGA
Zopet zmaga šesterke Bora
Tržaška CRDA Monila s 3:1
Končno lahko spet pozdravimo zmago Bora! Po dolgih tednih zaporednih porazov so tokrat slovenski odbojkarji le uspeli in odpravili tržaško CRDA s 3:1. Nasprotnik je bil proti pričakovanju šibkejši in se je plavim dostojno upiral le v začetku prvega seta in v
drugem nizu, katerega je tudi osvojil. Nasprotno pa so se borovci to-
ATLETIKA
BUDIMPEŠTA, 28. — Italijanska atletska zveza se je prijavila za nastop na evropskem prvenstvu, ki bo v Budimpešti. Italijansko za stopstvo bo sestavljalo 56 oseb.
«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuiiiiiiiiniiii
GORIŠKI NOGOMET
Neodločen rezultat s CRDA iz Trsta
Poraz ekip iz Sovodenj na tujih igriščih
Juventina je v nedeljo na svojem igrišču v štandrežu pridobila samo eno točko v tekmi s CRDA iz Tržiča. Končni rezultat 1:1 pa ne more biti točne slike o poteku igre, pa čeprav v glavnem odgovarja.
Ves čas je je bila igra borbena in Juventina je zapravila nekaj dobrih prilik za povečanje rezultata.
Vendar pa je bila njena največja smola v tem, da se je že v 7’ prvega polčasa ponesrečil Paškulin, ki so ga morali odpeljati v bolnišnico, kjer so mu napravili štiri šive zaradi rane na čelu, V drugem polčasu se je Paškulin sicer vrnil na igrišče, vendar ni mogel nuditi tistega, kar bi dal brez nezgode.
Nasprotniki so morda igrali nekoliko preveč grobo m je sodnik, ki je bil tokrat objektiven, prav zaradi grobe igre izključil njihovega srednjega branilca.
Občinstvo je bilo vsekakor in vkljub neodločenemu rezultatu, z igro domačinov zelo zadovoljno, zlasti še, ker so v začetku vodili gostje in so domačini izenačili šele pozneje.
V nedeljo bodo nastopili Juven-tinci doma v štandrežu v zaostali tekmi z Libertas iz Trsta. Trenerja Auletta in Marson vabita igralce, naj pridejo k treningu danes in v četrtek.
krat, zavedajoč se velike odgovornosti, takoj pognali v igro in bili pravi gospodarji položaja.
V začetku je bilo stanje izenačeno, a kmalu je Bor krepko povedel in z učinkovito igro in z dobro plasiranimi žogami popolnoma onemogočil nasprotnikovo obrambo. V naslednjem nizu, ko so v vrste plavih vstopili nekateri rezervni igralci, je nasprotnik izkoristil in povedel z veliko prednostjo, tako da borovci kljub silovitemu forcingu niso mogli nadoknaditi zamujeno. V naslednjih dveh setih pa je Borova ekipa spet prevzela vajeti igre v svoje roke in diktirala tempo igre. Najprej je v tretjem setu strla še poslednji odpor nasprotnika in nato v zadnjem setu razpolagala z njim po mili vel ji.
Ta zmaga pa ne sme borovcem biti že cilj. Mora pa jih spodbujati k še večjim dosežkom ,kot bi bila na primer zmaga nad milanskim CSI, ki bo prihodnjo soboto gost Bora.
Izid:
BOR — CRDA 3:1 (15:5; 11:15; 15:9; 15:7)
Postavi:
BOR — Jurkič, Vitez, Plesničar, Fučka, Uršič, Orel, Starec, Škrinjar, Veljak, Mijot in Vodopivec.
CRDA ,— Carlovatti; Muchino, Molea, Nnterweger, Sorgo, Pipan, Katalan, Miserocchi.
Sodnik: Pino (Gorica)
f. v.
V NEDELJO V BOLJUNCU
Koper 4 Rosandra 2
Povratna prijateljska tekma med Koprom in Rosandro Zerial, ki je bila v nedeljo v Boljuncu, se je končala z zmago koprskih gostov s 4:2 (1:0). Gole so dosegli: v 28' p.p. Valdevič (K) iz enajstmetrovke, v 10' d.p. Vižintin (K), v 22’ Ernestini (K), v 26’ Bazzara (R), v 31 Škorjanc (K), v 36' Bertoia (R) iz enajstmetrovke. Kotov je bilo 6:4 za Koper. Sodnik Celil, stranska sodnika Parisano in Mirstron.
Postavi:
ROSANDRA ZERIAL — Zobec, Gracogna, Vascotto, Vignalli, Gio-vannini, Lombardo, Bazzara, Saule, Bertoia. Kocjančič, Frio.
KOPER — Gogič (Hovjak), Trif-kovič, Zupanc, Milič, Crnac, Miklavčič, Valdevič,, Ivankovič, Škorjanc, Vižintin, Furlanič (Ernestini).
V JUNIORSKEM NOGOMETNEM PRVENSTVU
Breg-Fortitudo 1:1 (0:1)
Prvo moštvo (z nepopolno postavo) klonilo Libertas Barcolani z 1:3
V prvi tekmi letošnjega juniorskega prvenstva so Brežani doma zamudili izredno priložnost in izenačili s Fortitudo. Odlični vratar Bla-sina je bil glavna ovira napadalcem Brega, ki so zaman prodirali iz vseh strani v kazenski prostor.
Igra je bila precej lepa in tehnič-
bena. Libertas pa je pokazala zelo lep in učinkovit nogomet.
K. V.
II. AMATERSKA KATEGORIJA
Sagrado 1 Primorje 0
Prcseško Primorje je v nedeljo prišlo praznih rok iz Zagraja. Pro-sečani so namreč izgubili tekmo s Sagradom 1:0 (0:0). Gol je padel v 15’ drugega polčasa.
V tekmi juniorskega prvenstva, ki je bila med Roianese in Primorjem v Nabrežini, je zmaga pri. padla z 2:0 proseškim nogometašem. Gola sta dosegla Cuk in Rebula.
Illlllllllllllllllllllll.lllllllllllllllllllllllllIIIIIIIIIIIIIIII
P1ACENZA-TRIESTINA 1:0 (1:0)
V enajstmetrovki poraz Tržačanov
Vratar domačinov v izrednem dnevu
STRELEC: v 38. p.p. Favari iz enajstmetrovke.
PIACENZA: Pinotti; Gasparini, Montanari; Belloni, Favari, Frac-con; Brasi, Calzolari, Mentani, Tasso, Pellegrini.
TRIESTINA: Colovatti, Cattonar, Ferrara; Sadar, Pez, Del Picco-lo; Scala, Dalio, Canzian, Beorchia, Gentili.
SODNIK: Grava iz Ivree. KOT JE: 2:1 za Triestino.
no na precejšnjem višku. Zlasti v prvem polčasu, ko je Fortitudo napadal je bila tekma zelo lepa. Drugi polčas je bil monolog Brega, ki je bil ves polčas v napadu.
V	15’ se je vratar gostov prvič izkazal, ko je ubranil lepo Zaharjevo preusmeritev z glavo. V naslednji akciji je Fortitudo po zmedi v o-brambi Brega prešel v vodstvo z golom svojega kapetana Bertocchija.
Forcing napadalcev Brega je bil neuspešen po zaslugi odličnega Bla-sine, ki je v 23’ ubranil močan strel Petarosa V. in v 30’, ko je ubranil izredno točen stre! Samca pod prečko. V drugem polčasu je Breg stalno napadal in v 7’ je sodnik razveljavil nepravilni gol Petarosa V. V 12’ je Blasina znova dokazal česa je zmožen ,ko je dvakrat ustavil žogo tik pod prečko na dva zaporedna strela Rodelle. V 15’ je Breg izenačil z enajstmetrovko, ki jo je realiziral Petaros V., ki je bil z Zoc-chijem eden najboljših na igrišču.
V 19' je čuk skušal ukaniti vratarja od daleč, toda ta je njegov močan strel ubranil v krasnem plovnem skoku. Breg je vztrajal v napadu. a brezuspešno. Kotov je bilo 12:1 za Breg.
Breg je nastopil v naslednji postavi: Rapotec; Petaros I., Hrvatič;
Petaros Z.. Zocchi. Mikuš; Samec,
Zahar. Rodella, čuk in Petaros V.
V	drugi tekmi je Breg nastopil proti Libertas Barcolana v prijateljskem dvoboju v okviru priprav za nadaljevanje prvenstva tretje kategorije. Breg je nastopil v postavi Komar; Kozina, Žerjal D.; Kariš,
Zonta, Žerjal E. (Maver); Žerjal J.,
Rodella, Raiča, Valentič, Klabjan.
Libertas je v tej tekmi z lepo igro v prvem polčasu s precejšnjo lahkoto premagal Breg s 3:1. Opravičilo, da je bilo dosti rezerv ne velja, ker so v prvem polčasu igrali vsi precej slabo. V drugem polčasu pa so v vrstah Libertasa igrale rezerve in Breg je stalno napadal, ter si tudi zapravil enajstmetrovko.
Tekma je bila precej napeta in bor-
iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuiiiiiniiiiiiii
ODBOJKARSKA G. LUŽA
Po slabi igri Kras poražen
3:1 za ekipo goriških gasilcev
V nezanimivi in tehnično slabi tekmi je Kras v nedeljo okusil svoj drugi poraz, odkar nastopa v C ligi. Ni potrebno poudarjati, da je Kras zelo razočaral in zaigral tako slabo ter nepovezano, kot že dolgo ne pomnimo, šesterka je bila dobesedno hipnotizirana in je
delala čisto začetniške napake, saj ---------------
sta se včasih dva igralca zagnala na žogo in se ovirala drug drugega, nato pa se je dogajalo, da je čisto nenevarna žoga končala na tleh, ne da bi jo sploh kdo skušal prestreči. Pa tudi napad, ki je zapečatil usodo že marsikatere šesterke, je kolebal in banalno grešil, razen redkih lepih kombinacij, kar pa je bilo odločno premalo, da bi lahko krasovci gojili kako upanje za končni uspeh. Iz splošnega poloma se ni rešil nihče in kazalo je, kot da vsakdo skuša prekositi v napakah svoje soigralce.
Šesterka Krasa ni bila na tleh le atletsko (očitno ni bilo mogoče tako hitro izbrisati posledic pustovanja), temveč tudi psihološko, saj so se ob prvih napakah igralci razburili in nadaljevali tekmo s prepričanjem, da je poraz neizbežen.
S tem ostrim m moroa prenu-dim ožigosanjem slovenske šester-
IZIDI
*Atalanta—Cagliari ♦Fiorentina—LR Vicenza ♦Inter—Foggia ♦Juventus—Catania ♦Lazio—Roma ♦Napoli—Milan Brescia—*Sampdoria Bologna—‘Spal »Varese—Torino
LESTVICA
Inter	23	13	8	2	45 17
Napoli	23	11	10	2	32 17
Milan	22	11	8	3	32 19
Bologna	23	12	6	5	42 27
Juventus	23	8	12	3	23 15
Fiorentina	23	9	9	5	25 16
Roma	23	9	8	6	19 20
Torino	23	8	7	8	24 23
Brescia	23	8	6	9	27 24
Vicenza	23	6	10	7	27 29
Lazio	22	6	10	6	21 24
Cagliari	23	7	8	8	27 21
Foggia	23	6	8	9	18 22
Spal	23	5	8	10	23 31
Atalanta	23	5	7	11	18 29
Catania	23	3	9	11	15 36
Sampd.	23	4	6	13	15 36
Varese	23	1	8	14	19 46
Milan in	Lazio		S	tekmo mi	
1-0
1-	i 5-0 1-0 0-0 1-0
2-	0 3-0 21
34
32
30
30
28
27
26
23
22
22
22
22
20
18
17
15
14
10
IZIDI
"Catanzaro—Novara ♦Lecco—Potenza ♦Livorno—Genoa ♦Mantova—Padova Piša—*Modena ♦Monza—Palermo ♦Reggiana—Venezia ♦Reggina—Alessandria ♦Trani—Messina ♦Verona—Pro Patria
3-	0 2-0 M 0-0 2-1 1-0 M
4-	1 3-1 1-0
LESTVICA
Venezia
Lecco
Catanzaro
Mantova
Reggina
Verona
Genoa
Messina
Potenza
Monza
Palermo
Reggiana
Livorno
Novara
Padova
Alessand.
Piša
Trani
P. Patria
Modena
23 11 23 11 23 8 23 9 23 10 23 8 23 8 23 6 23 9 23 10
23
23
23
23
23
23
23
23
23
23
9 8
12
10 6
10
9
13
6
4
9
31 19
28 15
8 8 7 9 14 6 7 10 12 8 6 11 10 9 7 11 13 8
*1
30
24	14 28 28 19 28 30 23 26 20 17 26
25	22 25
19	16 25 24 23 24
23	24 24
24	20 23 22 22 22 22 24 21
20	29 20 24 26 ** 12 21 ’* 16 28 I«
13 27 1* 19 26 1’ 13 22
Triestina je delno po lastni krivdi, delno pa po krivdi preveč radodarnega sodnika izgubila točko v Piacenzi. Tržačani bi si prav gotovo zaslužili neodločen izid, če jim ne
ke pa ne mislimo zmanjšati uspeha goriških gasilcev, v katerih vrstah nastopajo nekateri bivši igralci goriškega Doma. Ekipa je poka. zala solidno in povezano obrambo, medtem ko se je tu pa tam izkazal tudi napad. Morda so gostje imeli srečo, da so naleteli na tako nerazpoloženega nasprotnika, vendar so zaigrali borbeno in njihova zrna-ga je povsem pravična .
V pričakovanju še drugih tekem se ne moremo še izraziti o morebitni krizi Krasove vrste, ker je prejšnjo nedeljo ekipa, kljub porazu proti Libertasu, pokazala lepo igro. Upamo, da si bo Kras do prihodnje nedelje že opomogel in pokazal igro, katere smo bili vajeni. Ta svoj smoter pa bodo fantje dosegli le z resnim medteden-skim treningom.
Izid
Gasilci (Gorica) — Kras 3:1 (15:9; 10:15, 15:10, 15:12).
— bs —
bi sodnik v 33’ prekrižal računov z enajstmetrovko, ko jo je dosodil zaradi prekrška Peza. Prekršek sicer ni bil vreden tako hude kazni, a ker je nekaj trenutkov prej spregledal hujšo grobost Cattonarja, se je hotel pač oddolžiti. Streljal je Favari in Colovatti je moral kloniti.
Tržačani sicer niso obupali, temveč so prevzeli vajeti igre v svoje roke. žal so se preveč «igračkali»: hoteli so predvajati lepo igro, kar se jim je delno tudi posrečilo. A s kratkimi predložki niso prišli daleč, ker so dali s tem možnost o-brambi domačinov, da jim j^ zaprla dohode do vrat. Vrhutega pa je vratar Piacenze dvakrat preprečil skoraj gotova gola.
Z večjo podjetnostjo bi Triestina rešila dragoceno točko. Dovolj bi bilo, ~da bi večkrat zalagali Gentili ja, v nedeljo v izrednem dnevu, ki je edini skušal priti do cilja. Zadostovalo bi tudi da bi Beorchia izrabil izredno priložnost in da ne bi z razdalje štirih metrov zgrešil mreže. Sicer ima Triestina smolo s Piacenzo, ker ji je morala tudi v prvi tekmi kloniti vedno zaradi enajstmetrovke.
A SKUPINA
C
IZIDI
♦Cremonese—Como ♦Ivrea—Entella ♦Marzotto—Mestrina ♦Parma—Savona •Piacenza—Triestina ♦Rapallo—Legnano ♦Solbiatese—Trevigliese ♦Treviso—Biellese •Udinese—Cremonese
LESTVICA
0-	o
3-	»
1-	0 M 1-0 M 0-0 1-0
4-	2
Entella - CRDA; Mestrina -J’ vrea; Marzotto - Parma; Triesti-na • Rapallo; Trevigliese - Pia' cenza; Biellese - Savona; CremO’ nese - Solbiatese; Legnano - Treviso; Como - Udinese.
Como	23	10	10	3	21 10
Treviso	23	12	5	6	25 17
Biellese	23	12	5	6	35 30
Savona	23	11	6	6	35 19
Rapallo	23	7	13	3	19 10
Legnano	23	8	10	5	21 14
Marzotto	23	10	6	7	22 22
Piacenza	23	10	6	7	19 23
Udinese	23	8	9	6	36 21
Solbiat.	23	9	6	8	31 29
Triestina	23	8	7	8	21 25
CRDA	23	7	9	7	19 15
Creovm.	23	7	5	11	26 30
Entella	23	5	8	10	12 26
Mestrina	23	3	10	10	17 26
Trevigl.	23	3	10	10	16 29
Parma	23	1	13	9	9 22
Ivrea	23	4	6	13	18 33
Prihodnje		tekme (6. t.m.)			
Atalanta—Cagliari	(1-0)	1	1. —	1.	Moldavia
Fiorentina—Vicenza	(1-1)	X		2.	Dragud
Inter—Foggia	(5-0)	1	2. —	1.	Boidin
Juventus—Catania	(1-0)	1		2.	Grafeo
Lazio—Roma	(0-0)	X	3. —	1.	Faira
Napoli—Milan	(1-0)	1		2.	Origgio
Sampdoria—Brescia	(0-2)	2	4. —	L	Imbattibile
Spal—Bologna	(0-3)	2		2.	Uguccione
Varese—Torino	(2-1)	1	5. —	1.	Spagassa
Monza—Palermo	(1-0)	1		2.	Eabiolo
Reggiana—Venezia	(1-1)	X	6. —	1.	Tuffetto
Treviso—Biellese	(1-0)	1		2.	Moise
Taranto—Salernitana	(0-0)	X	KVOTE		
KVOTE			12 -	2.899.365 lir	
13 — 1.990.000 lir			11 —		126.059 »
12 —	79.700 »			10 —		11.931 »
Sovodenjci so v nedeljo izgubili v Kaprivi z rezultatom 4:2 (2:1), potem ko so v začetku vodili z 0:1. Kljub porazu pa je treba priznati, da so gostje igrali dobro, borbeno in požrtvovalno.
Tudi naraščajniki iz Sovodenj, ki so dopoldne gostovali v Moši, so izgubili z 2:0. Poraz je bil v njihovem primeru nezaselužen ter rezultat ne odgovarja poteku igre.
V nedeljo nastopi prvo moštvo Sovodenj doma proti ekipi iz Slo-vrenca. Za to tekmo vlada veliko saj gre za tekmo z eki-na vrhu lestvice in bi domačine veliko pome-
zammanje, po, ki je zmaga za nila.
VATERPOLO
MAGDEBURG, 28. — Beograjski Partizan je izgubil povratno tekmo z Dinamom 3:5, a ker je v prvi tekmi premagal magdeburškega tekmeca z večjo razliko (5:3. je ponovno osvojil pokal evropskih prvakov v vaterpolu.
£MMMKMMMMK<MI»«»0«»«»«»«»0«»«»<a
v
v
y
v
*
B
H
CECILIJ
URBAN:
ZGODBA O VIKU
'A-
v;
V
)>0«»«MHHMKK 31. »«»«»«»«»«»«»«»«Mjf
Zakaj je Viko zgubljal glavo pred njim, pokorno sklanjal glavo kot je poklekal pred razpelom? Celo doma, pod materinim, vedno vzhičenim pogledom, se je v sobi, kjer je nad posteljo viselo črno razpelo, bal svojih odpadniških misli. Zakaj? Zakaj si je šele tukaj, pred podobo morja in neba, upal razmišljati o tem? Morje buči in razbija svoje valove ob ostre robove zalivov, voda šumi ter počasi polzi z velike skale, daleč stran je videti bele hiše Opčin in poredkoma se zaiskri kot barvasta iskra daljna jadrnica na morju... Tudi v Vikovi glavi se bijejo misli, nove, drzne misli ter udarjajo ob temne, stoletne stebre, ki si jih prizadevajo patri vseh verstev na zemlji ohraniti z vsemi močmi. Ni mu brez vzroka že pozimi dejal pater Volbart: «Zapomni si, da si Slovenec in da bi opravičil svoj obstoj, moraš vedno in v vsem biti zvest besedam našega gospoda in poslušen ukazom najzvestejših Jezusovih slug iz reda njegovega svetega imena. «Da, tako je bil tudi rekel takrat in Viko, čigar srce so jezuitove besede takrat kot z mečem prebodle, je lahko odvrnil takrat samo to-le: «Vem.» In to je bilo vse. Toda poveaal bo še. Vse bo premislil do konca in povedal. To pa ne bosta besedi «mea culpa«.
Viko se je vzravnal, zadihal na vsa pljuča in se ozrl okrog. Sonce je bilo nizko na obzorju in je blesteče osvetljevalo
trup ogromne čezoceanske ladje. To je bila ladja «Cunard Line« z emigranti, je pomislil Viko, se spomnil Jelice in sklenil, da bo šel pobliže pogledat.
Ko se je pretaknil čez nakopičeno obrežno kamenje in prispel na cesto, ki je vodila k pristanu Marije Terezije, kjer so se navadno ustavljale emigrantske in tovornopotniške ladje, je Viko zagledal mlado dekle, ki se je zbegano oziralo okoli. V snežnobeli srajci, obšiti s pisanimi vzorci in raznobarvnimi trakovi v temnolasi glavi, je bila vsa tenka in stasita kot mlada cipresa. Začudila je in in hkrati razveselila Vika. Zaustavil se je, ne da bi storil še nekaj korakov do dekleta; ko ga je opazila, je pogumno pristopila k njemu in s pojočim glasom spregovorila v tujem, toda za slovenskega mladeniča razumljivem jeziku:
«Bodi tako ljubezniv in mi povej, kot naj grem k parniku.«
«Emigratska ladja?«
«Kaj hočeš, kriva sem, zašla sem.«
Viko je vse razumel: to, da je dekle izseljenka in da bi se rada vrnila na ladjo, ker je zašla, pa tudi to, in to je bilo najpomembnejše, da je doma iz dežele, kjer govore soroden jezik.
«Pojdiva tja,« in pokazal je proti pristanu, ki ga s ceste ni bilo videti, «popeljal te bom,« je rekel slovensko. In po tem, kako so se veselo zablestele velike, temnorjave dekletove oči, je spoznal, da ga je tudi dekle razumelo.
«Kaj si tudi ti Rus? Kako pa ti je ime?« ga je vprašala.
«Pišem se Ljudevit Oblak, Viko, Jaz sem Slovenec,« je ponosno rekel Viko, «Rusi so naši bratje. Kako pa je tebi ime?«
«Ganusja. Mi smo iz Ukrajine, blizu Vinice,« je prav tako veselo in rade vol j no odvrnilo dekle
Sla sta po cesti, prekriti z belim prahom, pod sinjim nebom, ki so ga ožarjali poševni, ljubkujoči žarki zahajoječega sonca. In Viku se je zdelo, da hodita po srebru, da zlato sijejo njuni glavi, spredaj pa ju čaka čudežna, lazurna dežela, kjer bosta s Ganusjo ostala za vedno
Nepričakovano in malce prehitro se Je za cestnim kom prikazal pristan Marije Terezije z dolgimi, nizkimi bar*" kami za izseljence. Malo dalje pa se je risal velikanski t1*1" čezoceanke.
«Tu je moj očka, verjetno me že zaskrbljeno pričakujej0’11 se je Ganusja skrbeče ozirala okoli.
«Kam pa potujete?« se je nenadoma ovedel Viko.
«V Ameriko.«
((Amerika je velika, kam pa nameravate?«	^
«Tega pa ne vem, očka ve. mislim da v Argentino, kjer je pšenica. Zaslužili bomo veliko denarja in se vr0 domov.«
«Kdaj pa odhaja ladja?« je spraševal Viko.
«Ne vem, morda jutri. A, glej, očka!« je zvonko zavP11 Ganusja	. t
Visok možakar, s prav tako živimi m velikimi rjavUL, očmi, kot jih je imela Ganusja ter dolgimi, sivimi brki jima je naglo približeval.	fi
«Katn pa si izginila, hčerka?« se je strogo obrnil na b ((Neumnica, saj si vendar v tujem kraju, zgubila se bos propadla.«	,j(
«Saj nisem propadla, tale fant me je pripeljal. Saj vi<L’ da ni Italijan... kdo si, kako si že rekel?« se je obrnila na * «Slovenec,» je prišepnil Viko.	-j,
«Tako, tako... Hvala ti fant, da si to kozico k meni PAP1 Bodi pozdravljen. Najlepša hvala!«
Krepko je stisnil Viku roko	in odšel k barakam	k
«Na svidenje, Viko!« je zavpila Ganusja in se ozri8 njemu s svojo glavico, ovito s trakovi.	.. \e
Ganusja je bila že zdavnaj izginila v barake in s«po je tudi že zdavnaj utonilo v morje ko se je Viko kon odpravil v nasprotno smer po sivi, ugasli cesti.
(Nadaljevanje sit
reJ;
((Pozdravljena bodi, Ganusja! Na svidenje, Ganusja!«
Viko pomahal z roko, dolgo stal in zrl za izginulim dekle^- fe
UREDNIŠTVO- TRST — UL MONTECCH1 6, II., TELEFON 93-808 tn 94-638 — Poštni predal 559 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1 II., Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST - Ul. SV FRANČIŠKA št 20 - Telefon 37 338 — NAROČNINA: mesečna 800 Ur - Vn___ P četrtletna 2 250 lir polletna 4400 lir celoletna 7 700 lir - SFRJ: posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1 000 starih dinarjev), letno 100 din (11)000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: založništvo tržaškega tiska Trst >1-5374	«)
SFRJ- ADIT D2S' Ljubljana Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600 14 603 86 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širim enega stolpca: trgovski 150, flnnnčno-upravni 250, osmrtnice 150 lir - Mali oglasi 40 Ur beseda - Oglasi tr»-
goriške pokrajine se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societa Pubblicitk Italiana«. - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst