MmUmrsbl Poštnin« plačana v tjetovThl Cena 1 Din Leto II. (IX.), štev. 52 Maribor, sobota 3. marca 1928 » 'JUTRA €€ izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poširi«m ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 Valja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglasi po tarifi) Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešornova ulica it. A Realna politika KDK OSTANE ZAČASNO V SKUPŠČINI IN BO VODILA NAJSTROŽJO BORBO. Kmečko-demokratska koalicija je včeraj po dvadnevni razpravi o zadnjih dogodkih v narodni skupščini in o konsekvencah, ki naj jih izvaja, sklenila, da začasno ostane v parlamentu, dokler ne bo predsedstvo koalicije smatralo, da je prišel trenutek za politiko abstinence. Ta sklep dokazuje, kako realno pojmuje Kmečko-demokratska koalicija politično delo. dokazuje pa tudi, da ii je še vedno interes države in naroda najvišji zakon. Zakaj gotovo je, da bi eksodus Kmečko-demokratske koalicije iz narodne skupščine bil oovod najtežjim perturbacijam v našem državnem življenju iti da bi ootnenil težek udarec ugledu naše države v zunanjem svetu. Seveda vse to niti najmanj po krivdi Kmečko-demokratske koalicije. ' Videli smo tekom zadnjih dni nekaj značilnih dogodkov. Radikali so se poslužili brahijalne sile proti posl. opozicije in izzvali celo krvav pretep v Narodni skupščini, ki je trajal na našo sramoto cele pol ure. Poslužili so se tudi še drugega ogabnega političnega sredstva: podvale ali podtikanja. Podtaknili so g. Radiču razžaljenje Veličanstva in sklenili izključitev Radiča kot voditelja KDK od treh sej. Toda gospod Radič je bil še istega dne od kralja sprejet v dolgo avdijen-co. Podtikanje radikalov in cele vla- j de g. Radinu in s tem seveda celi koa- j liciji je doživelo popoln polom. Druga značilna pojava v minolih, dneh je absolutna solidarnost zemljo-j radnikov s Kmečko-demokratsko koa j ličijo. Zemljoradniki so v dneh absti- j nence KDK od skupščinskih sej vo-1 dili proti režimu v skupščini najostrejšo borbo in so tudi že napovedali, da tudi oni zapustijo parlament v istem hipu, ko to stori Kmečko-demokratska ■ koalicija. Znak, da je vsa opozicija.! ki šteje danes že tretjino parlamenta, popolnoma solidarna v borbi za ozdravljenje naših političnih prilik. Radikalna stranka je enotna danes le še na videz. Dogodki zadnjih dni so pokazali, da je v njej že močna struja proti metodam, katere uveljavljajo g. Vukičevič in njegovi trabanti ter priveski. Radikalski centrum, v katerem so ugledni prvaki radikalske stranke, kakor dr. Srskič, dr. Ninčič in drugi, je napravil v zadnjih dneh odločen afront proti politiki vlade ter je pokazal z vso resnostjo na usode-polne posledice, ki jih more roditi takšna politika. Predvsem je pokazal na to, da je uspeh našega zunanjega posojila izključen,- ako opozicija, ki zastopa ves hrvatski del naroda, zapusti skupščino. Slovenska ljudska stranka igra pri vsej stvari klavrno vlogo hlapca ra-dikalskih hegemonistov. Doma v Sloveniji skuša nač izkoriščati Korošcev resor notranjega ministrstva, da bi pokazala svojim vernikom, kako je upoštevanja. Zamolčuje na dejstvo, da je bilo imenovanje dr. Korošca le »izhod za silo«, katerega šta morala akceptirati gg. Vtikičevič in Da vidovič, ako sta hotela sezidati svoj »trdni grad«, zamolčuje dejstvo, da je dr. Korošec samo lutka v rokah radikalov, kar je jasno pokazala debata o Glavnjači. Kmečko-demokratska koalicija, ki se je odločila za realno politiko na eni in za nadaljevanje ostre borbe na drugi strani, pa pridobiva v vseli pre-čanskih krajih vedno večje simpatije. V Bosni in v Dalmaciji se opaža že tudi v radikalskih masah veliko gibanje za preoriientacijo in prestopanje v Kmečko-demokratsko koalicijo, v kateri vidijo mase danes edino možnost za izpremembo razmer v državi na boljše. godkov opominjal tudi poštnega ministra Vlajka Kocina. Tudi radikalni poslanec Kobasicajev svojem govoru priznal nepravilen nastop poštnega ministra, vendar pa je predlagal, da naj se predlog glede ankete od-1 kloni, češ da bi njegov sprejem pomenil nezaupnico dr. Periču. Večina je nato dr. (jrisogonov predlog tudi res odklonila. Sledila je razprava o predlogu poslanca dr. Š u t e j a, da naj se izvoli sedemčlanska komisija, ki naj ugotovi nepravilnosti pri oddajah eksploatacije gozdov v Bosni, pri čemer je bila država oškodovana za več sto milijonov. Debata je ob 2. popoldne še trajala. ORIGINALNA ANGL. 513 SPARKLET SIFONSKA STEKLENICA Dobiv* se v vseh podružnicah tvtdke Juiio Meinl d. d. PribKevi^ve bteva v sSsMssižisti KDK ZOPET V SKUPŠČINI. — PRESENEČENI VLADINOVCI. BEOGRAD, 3. marca. Današnje se- j je skupščine se je udeležila zopet tudi Kmečko-demokratska koalicija. Njen današnji nastop je napravil v vseh! Političnih krogih globok vtis, vlada pa ]e bila iznenadena, ker ni pričakova-‘a> da bo prišla KDK s tako težkimi, obtožbami proti vladi in njeni večini. 1 Seja je bila otvorieoa ob 10. dop. i Pred prehodom na dnevni red je finančni minister dr. Markovič sporočil, da umika predlog glede naknadnih kreditov za tekoče leto. Nato je predsednik skupščine dr. Perlc sporočil, da je poslanec dr. Grisogono predložil resolucijo glede izvolitve parlamentarne ankete, ki naj preišče vzroke in ugotovi krivce incidentov na seji skupščine 28. februarja. Prvi se je oglasil k besedi posl. Svetozar P r 1 b i č e v i 4, ki je preči-tal Imenom KDK izjavo, v kateri! zahteva: 1. Da predsednik dr. Perič radi svojega nečuveneca nastopa v skupščini dne 28. februarja, odstopi kot predsednik. Ako se to ne zgodi, KDK ne bo pristala na noben sklep šefov parlamentarnih skupin, ki bi jih sklical predsednik dr. Perič. 2. KDK je sklenila, da z ozirom na nasilno postopanje vladne večine zapusti skupščino, vendar pa j'e izvršitev sklepa odgodila in pooblastila predsedstvo koalicije, da določi za to termin. 3. Ker je začela vladna večina proračunsko debato proti določbam poslovnika. Kmečko-demokratska Koalicija ne bo sodelovala v debati. 4. Prečanski kraji glede na to postopanje vladne večine ne smatrajo, da je ta proračun zanje obvezen, tem manj, ker jim nalaga samo nova bremena. Po tej izjavi je dr. Grisogono utemeljeval svoj predlog, da naj se izvoli posebna anketa za preiskavo dogodkov 28. februarja. V splošno pre senečenje pa je predsednik dr. P e r i c izjavil, da je o priliki takratnih do- Komanda pešadijske podoficirske šole »Prestolonaslednika Petra« v Bilaču v Hercegovini — razglaša, da sprejme s 1. majem mladeniče kot gojence v podoficirsko šolo. Natančnejši sprejemni pogoji so razvidni iz konkurza, ki ie interesentom na vpogled v mestnem voja-j škem uradu, Slomškov trg 5-1 med urad i nimi urami. Nesrečen padec s skednja. Danes je prišel v bolnico z zlomljeno ključno kostjo 411etni železničar Franc Marčič/ usiužben na Teznu. Ponesrečil se je doma v Leskovcu pri Slov. Bistrici, ko je padel s skednja. — Pustolovska karijera. Ubegli »ravnatelj« Balkan-kredita Alojz Smolej ima za seboj burno preteklost, kakor je ugotovila mariborska policija. Najprej je bil brivec, potem je opravljal razne slučajne posle po Hamburgu in Hollsteinu. Po naključju se je seznanil z lastnikom železniške restavracije v Rostocku. Restavrater ga je vzel za natakarja. Smolej se je zaljubil v njegovo hčerko, ker je bil pa oče proti ljubezenski idili, je hčerko zvabil s seboj in še njeno mater. Dekletu je obljubil ženitev, poročil se pa ni, ker mu prva žena živi baje v Ameriki. Kako se je prelevil v bančnega strokovnjaka in ravnatelja, še pa ni znano. — Umor ali beg. Alojzij Solak, živinski trgovec, preje stalno bivajoč v Mariboru, Slovenska ul. št. 36, je meseca maja kupil in le deloma plačal v Kravjeku občina Loče, srez Konjice, posestvo, ki so mu ga obdelovali drugi ljudje. Na to posestvo je često zahajal, dne 22. maja 1927 oziroma meseca junija 1927'(ob času spravljenja sena) pa je neznano kam izginil. Ker je imel Al. i Solak baje v onem času pri sebi večjo ! svoto denarja, se sumi, da je bil oropan in nasilno odstranjen, podan pa je tudi sum, da je sam, neznano kam pobegnil, ker je bil zelo zadolžen. Čuden vzrok za uboj. V gotovih ljudeh je še mnogo živin-jskega. To se opaža vsak dan. En tak primer je 35letni Clereq, ki je zahteval i od svoje žene, da vstane iz postelje in l mu skuha kavo. Ker pa je bila že noč. ga i žena ni poslušala. Obrnila se je na drugo stran in zopet zaspala. To je njenega moža tako ujezilo, da je potegnil samokres iz nočne omarice in jo ustrelil. Nato je hladnokrvno prebudil sosede in jim povedal, kaj je pravkar storil. Dobra partija. 1 Toue: »Ali je kdo v tvoji družit;, m pravil dobro partijo?: 1 Miha: »Samo moja žena!« mariborski žaromet Poslanci, volilci, politika in krize. I. A.: Serbusl B.: Serbus! A.: Kaj je novega? B.: Ah, kaj! Dva pisarja si vzdržujem, dnevno dobim 25 in več pisem in še nobenega nisem odprl. — A.: Čemu se tako trudiš? B.: Moram. Same intervencije. A.: Ali ni imel Radič prav, ko je rekel, da drž. poslanci ne smejo biti inter-veneijonisti? — B.: Kako ne? Saj to je delo za narod. A.: Kako delo za narod?! Vi, ki ste na vladi, uredite upravo tako, da ne bo treba prav nobenih intervencij za vsako paro kronskih rent! — Drugi tvoji tovariši ne letajo toliko okoli obiastev. Zakaj pa se ti tako trudiš? — B.: Drugi so lenuhi, zastonj vlečejo dnevnice, jaz pa delam. A.: Bog živi tvoje delo! In mariborski »Serbus« je odjadral ja-derno dalje na drugo centralo za intervencije, trdno uverjen, da si mora svoj častni naslov »zlati človek* na račun svojiii že izvežbanih tovarišev bridko, prav bridko zaslužiti... — II. A.: Serbusl B.: Serbus, kaj je z mojo prošnjo pri Oblastni skupščini? A.: Že — bo, že — bo... B.: Serbus do 10. marca! — A.: Serbus! III. Sodobno vprašanje v rimah: — »Kdaj stopi sedanja vlada v krizo?« — »»Kadar dobi njen predsednik grižo««. — »Kcdaj se bo to zgodilo in na kako »vižo«? —« — »»Ko povžije od Stipe in Svetozarja skuhano »špižo«!*« IV. V Mariboru pravijo, da bodo sedaj stražnikom odvzeli pendreke in jim dali — rožne vence. V. V Mariboru pravijo, da novi notranji minister, prečastiti gospod doktor Korošec, ne bo preganjal neobhodno potrebnih Nemcev in tudi ne bo več reduciral že prej penzioniranih Slovencev. Deklica rešila vlak. Pred dnevi je neki težko otovorjeni avto v VVightonu vsled prehitre vožnje razbil spuščene zatvornice in se nenadoma znašel na železniški progi. V tem hipu se je bližal brzovlak. Situacija je bila silno kritična. Tu je skočila na progo neka deklica in mahala z rdečo zastavico toliko časa, da jo je vlakovodja zapazil In še pravočasno ustavil vlak-Deklica je bila stara komaj devet let in b% a* »vajo hrabrost odlikovana. Sfran IKarfefcl V F f F 1? V 1K T««fra .............................. IIIIIIBII— V Mariboru, cine 2. TIT. 1925. Odpravimo grde navade v občevanju! PRETIRANA VLJUDNOST IN PONIŽNOST JE SAD PRETEKLOSTI. — VEC SAMOZAVESTI IN PONOSA! — KOMIČEN DOGODEK. Maribor, 3. marca. Večstoletno tlačanstvo tujcu je zapustilo v našem ljudstvu globoko ukoreninjene navade, katerih se z osvobojenjem nismo otresli, dasi nam niso delale nikoli posebne časti, najmanj pa jo delajo sedaj, ko smo svoboden narod v lastni državi. Kar so vcepila stoletja in je prešlo že takorekoč v meso in kri, tega se ne da izruvati v nekaterih letih. Zato je docela umestno, da se naše časopisje ponovno opozarja na take nelepe poteze, ki kvarijo naš značaj in nas kažejo tujcu ne kot svobodnega in samozavestnega državljana, ampak še vedno kot včerajšnjega tlačana in sužnja. Za danes naj omenimo le eno tako grdo navado, ki je mati mnogo drugih večjih in manjših spak. Znano je, da je naš človek naprarh tujcu ne samo dober, prijazen in uljuden .— kar je docela umestno in prav — ampak da presega često ta prijaznost in vljudnost skrajne meje ter prehaja v — pasjo ponižnost. Ta poteza na našem povprečnem človeku je docela umljiva. Saj je privzgojena tekom dolgih stoletij, ko je nad nami gospodaril tujec samozavestno in kruto od srednjeveškega val-peta in graščaka pa tja do predprevrat-nega pisarja in avstrijskega okrajnega glavarja, pred katerim smo imeli takrat več rešpekta, kakor ga imamo danes pred samim ministrom. Naš človek ni nikoli terjal in zahteval svojih pravic, katere bi moral imeti po takratnih nesa mo božjih, ampak tudi človeških postavah, temveč je moledoval in prosjačil. Pač, le enkrat se je osokolil, oziroma ga je prisililo brezmejno trpljenje, da je na stopil samozavestno, udaril z roko ob mizo in odločno zahteval svojo »staro pravdo«. A še takrat je silno drago plačal ta svoj poizkus z lastno krvjo in še s hujšim trpljenjem. Potem pa je zopet krivil svoj hrbet in trepetal pred razno civilno in vojaško gospodo stoinstoletja. dasi mu je bila vest čista in dasi .ie svojimi žulji redil vso tisto gospodo. Tu jec je imel denar, oblast in ugled, domačin pa je bil uboga para. Zato ni prav nič čudno, da je nanj zrl z nekim često že pretiranim spoštovanjem in mu sku šal ugajati v vsakem oziru. Saj je na ta način še najlažje žnjim izhajal in manj čutil njegovo krutost. Iz te hlapčevske ponižnosti pa se je izcimilo polno drugih nelepih navad, nelepih za samozavestnega in svobodnega človeka. Naši fantje so se pri vojakih ali pa zunaj v svetu privadili tujemu jeziku in tujim običajem. Ko so se vrnili na svoj dom, so se spakovali in mešali tuie izraze v lepo in pristno domačo govori co. To se jim je zdelo prav tako »no bel«, kakor našim dekletom, ko so se vračala po parletni službi v mestu do mov na obiske našemarjene, da je bilo joj. Se večji joj je pa bilo jih poslušati, kako so mrcvarile naš jezik. Tako je bilo pri priprostem ljudstvu. A dosti bolje ni bilo pri našem povprečnem srednjem človeku in često ne niti pri inteligentu. Ostanke te žalostne dobe lahko opažamo še danes celo pri naši inteligenci. Sedi n. pr. družba v gostilni ali kjerkoli. Vsi so Slovenci razen enega, •— recimo — Nemca, ki sicer razume »wiudisch«, a »Neuslcvvenisch« mu ne teče gladko. In cela družba govori radi njega nemški, ker tako zahteva jlika. Olika pa seveda ne znhteva od Nemca, da bi se vsaj potrudil slediti slovenskemu razgovoru. Še mnogo večji so seve- oziri slovenske družbe, če sedi med njimi kaka tujerodna »milostna«. Takih ozirov in take vljudnosti ne zapazimo pri drugih narodih, ker ti niso tlačarili stoletja tujcu, kakor smo tlačarili mi. Seveda smo to svojo lastnost prenesli tudi v sedanjo novo dobo. Po mariborskih trgovinah se čuje več nemščine, kakor se je je čuio prvo dobo po prevratu. Marsikak mariborski trgovec in o-brtnik, ki se je po prevratu že dokaj privadil slovenščini, in se je tudi potrudil jo govoriti, danes ne misli več na to potrebo, Kriv pa ni on, ampak mi sami. Pa pojdimo še korak dalje! Slovenski in hrvaški, oziroma srbski kmet, se čisto dobro razumeta, ko govo- i rita vsak svoj jezik. Naša inteligenca pa takoj udari ob takih prilikah svojo »ju-goslovanščino« in lomi lepodoneči hrvaščini ali srbščini kosti, da često kar poka. Hrvatu ali Srbu ne pride nikdar na misel, da bi se silil slovenski govoriti, ako ne obvlada jezika. Seveda, nam pa pride to kar samo od sebe, dasi dobro vemo, kako radi poslušajo Srbi in Hrvati naš jezik in ga tudi razumejo, kadar ga govorimo čisto in pravilno. Razumejo ga bolje, nego našo »jugoslovanščino«. Ta naša pretirana uslužnost povzroči često prav komične dogodbe. Naj sled tu en tak doživljaj izmed mnogjh. Lani se je vršil v Ljubljani neki kongres ali skupščina, na katerem so bili zastopniki iz vseh pokrajin naše države Skupščina je trajala dva dni. Ko so končali z delom prvi dan, so se posamezniki ali pa v gručah razkropili po mestu ter si ogledovali razne zanimivosti. Zastop nik iz Maribora je hodil sam po svojih opravkih. Pa sreča na cesti drugega u deleženca, ki je taval prav tako sam. Iz vljudnosti in simpatije se mu pridruži, češ, gotovo je iz južnih pokrajin in zda: se sam dolgočasi. Tujca je razveselila ta pozornost in je seveda rad sprejel pri ključitev. Sprehajala sta se dobro uro ter govorila o skupščini in o tem in onem seveda v jugoslovanščini. Mariborčan ga na zadnje pa vendarle vpraša, kje službuje. »U Ljubljani,« se je glasil odgovor. »Kaj hudiča, potem ste pa Slovenec!« »I, kaj pa! saj sem prava ljubljanska srajca!« Mariborski m dnevni drobiž mariborsko gledališče REPERTOAR: Sobota, 3. marca ob 20. uri »Pri treh mladenkah« ab. C. Prvič. Nedelja, 4. marca ob 15. uri »Manon«. Znižane cene. Kuponi. Zadnjikrat. — Ob 20. uri »Dobri vojak Švejk«. Kuponi. Pondeljek, 5. marca. Zaprto. Torek, 6. marca. Pri treh mladenkah, ab. D. Iskre Marsikateri kavalir sc razlikuje od vola samo v tem, da ta ne more delati — dolgov. * * Za vse so recepti in surogati, le za življenje ne. • * Ljudje pazijo le na to, kar kdo o njih misli, a ženske le na to, kar se o njih govori. * • Prazen žep je grob piUrijotizma. * * Mnogi so podobni avtomobilu. Hitro napredujejo, vendar puščajo za seboj grd smrad. « * Mnogo je devojk, katerih srce ostane vedno odprto, dasiravno je že zasedeno. * * Drpadnaught »Avstria« je potopljen, ali ostanek še vedno ghda iz vode, * * Kriza seza tudi na erotično polje. Damice spuščajo trnek, ali noben karp ga ne popade. Kriza ga ščiti pred nesrečo. * * Jazzband — blazirani obrazi — n-Plavz — še cvete kultura »Abeudlanda*. * * Iz zunanjosti jurnalov in revij, ki leže po kavarnah na razpolago, se da precej točno sklepati na kulturni nivo —, bralca * * Ni vse zlato kar sc sveti in politura ni kultura, tudi če prihaja — iz domovine Schillerja. * * Jezikovne sposobnosti naše narodne manjšine so kolosalne, črez noč so se naučili vsi slovenski, le nekateri Slovenci ne. * * Načelo »Svoji k svojim« bi vedno morala upoštevati dva in ne samo tisti, ki prinese denar. Ljudska uniuerza u fTlariboru Izvanredna priložnost se nudi Mariborčanom, da se seznanjajo z veličastno srbsko umetnostjo. Pridobili smo kot predavatelja prvega strokovnjaka na tem polju: umetnostnega referenta in kustosa muzeja princa Pavla — g. Milana Kašanina. Predaval bo v pondeljek 5. in torek 6. marca ob 8. zvečer na podlagi prekrasnih skioptičnih slik. Pridite v največjem številu, da pokažete Vaše zanimanje za kulturo in umetnost! V Studencih (deška šola). V torek 6. marca ob 7.30 predava g. strok, učitelj Šumljak o interesantni temi »Kmetske vstaje«. Zanimiuo z čueh plati! V Strossmayerjevi ulici št. 2 se je te dni zasvetil velik samonemški napis v gotici: »Politischer .und wirtschaftlicher Verein der Deutschen in Slovenien«, zraven njega pa prav tako samo nemški napis »Deutsche Liga fiir Volkerbund und Volkerverstandigung in Konigreiche der Serben, Kroaten und Slowenen. Lan-desgruppe Slowenien«. — Zanimivo je prvič dejstvo samo, da hočejo doseči Nemci zbližanje z nami z nadaljevanjem izzivanja, drugič pa, da je ta oholost gotovih voditeljev imaginarne narodne manjšine pričela presedati že tudi glav nim krivcem takega postopanja — kle rikalcem — ki so za skledo politične leče zapustili svoječasno narodno fronto v Mariboru in dovoljevali Nemcem vse mogoče ekstravagance. Tudi »Slovenec« glasilo ministra policije, namreč danes ugotavlja, da »čisto nemški in naravnost izzivalni napisi v Mariboru niso dovoljeni in se ne bo čuditi, ako bo došlo do kake neljube odstranitve istih«. Seveda pa ne zadostuje samo to farizejsko stokanje. SLS ima sedaj vso oblast v rokah. Na njej je, da dejanski pokaže Nemcem, kaj jim je dovoljeno in kaj ne! — Železniški uradniki vseb kategorij se vabijo, da se zanesljivo udeležijo se stanka, ki se bo vršil danes dne 3. marca ob 19. uri v društvenem prostoru Udrur ženja JNŽB podružnice Maribor v Na^ rodnem domu, kjer se bodo razpravljala vsa za celokupno železniško uradništvo aktualna vprašanja. Pride tudi poročevalec iz Ljubljane. Vabimo vse tovariše, brez ozira na pripadnost k organizaciji kakor tudi neorganizirane, ker se bodo razpravljale nujne in zelo važne .včke. Uradniški odsek UJNŽB. — Odlični gosti na zboru JČ Lige. Na današnji občni zbor JČ Lige se je pripeljal s popoldanskim zagrebškim br-zovlakom s predsednikom dr. Pivkom tudi delegat Saveza JČ Lige iz Beograda, g. Banovič. Javljeni so tudi delegati Lig iz Zagreba, Ljubljane in Celja. Odbor toraj prosi člane, in prijatelje Lige, naj že z ozirom na goste nikdo brez tehtnega vzroka ne izostane. — Veliki kulturni film Zveze kulturnih društev. Od 7. do 12. marca bo proizvajala Zveza kulturnih društev v Mariboru v Grajskem kinu veliki kulturni film -»Svetovna vojna« z vsemi razburljivimi fazami te po vesoljnem potopu nedvomno največje tragedije Človeštva, ki pa *je prinesla po dolgih stoletjih našemu narodu svobodo in ujedinjenje. Videli bomo prehod iz mirne dobe v vojno: strastno oboroževanje in grupiranje držav, mobi-izacijo in potem vse velike dogodke, ki so se odigrali na številnih bojiščih z menjajočo se srečo in v katere je z velikim uspehom posegla tudi jugoslovanska armada, ki si je po težki Golgoti končno korak za korakom osvobodila domača tla. Nalezljive bolezni v Mariboru. Od 22. do 29. februarja je bilo mariborskemu mestnemu fizikatti prijavljenih 5 slučajev nalezljivih bolezni in sicer po 2 slučaja škrlatinke in šena ter 1 slučaj davice. — Predavanje o zrakoplovstvu priredi drevi ob osmih v kinu Apolo a-gilni mariborski Aeroklub »Naša krila«. 3redaval bo g. dr. Stane Rap6 iz Ljub-jane in pojasnjeval svojo razlago o aero nautiki s skioptičnimi slikami in filmom. Vstopnice no 2, 4, 6 in 8 Din pri gg. Ho-ferju iu Brišnikovl, — Žalosten konec Igre 3—5—7. Sinoči ob polnoči je priletel k policijskemu stražniku na Aleksandrovi cesti vajenec iz Špacekove kavarne ter pripovedoval, da se hudo kregata neki gost in kočevski krošnjar. Stražrite je šel v kavarno ter videl, kako se 54ietni krošnjar J. Č. in privatni uradnik L. R. pulita za 1000 dinarski bankovec. Drugi gosti so izpovedali, da je R. na igri 3—5—7 zaigral 100 Din ter plačal s tisočakom, krošnjar je pa baje hotel tisočak spraviti, češ, da je dobil samo sto dinarjev, ki so zaigrani. Krošnjar pa pravi, da je R. planil nanj takoj, ko je z mize vzel bankovec, da ga izmenja. Možakarja sta se za tisočak tako pulila, da sta mu odtrgala vse štiri ogle. R. je bil vinjen in ni znal pojasniti, kako se ji pravzaprav igra končala in prepir začel, stražnik je pa vzel krošnjarja s seboj v zapor, ker je ugotovil na njegovi knjižici, da za krošnjarenje nima oblastnega dovoljenja. — Zahvala. Podpisano društvo se najprisrčneje zahvaljuje vsem, ki so sodelovali pri prireditvi v prid Otroške bolnice. Prisrčna zahvala šolskim vodstvom in učiteljstvu dekliških meščanskih šol I. in il.. zavoda šolskih sester ter dekl. ljudske šole II. in IV. za res lepe nastope, umetnici gospej Brandl-Pelikan in g. kapelniku Frischu za sodelovanje otroškega orkestra in plesni učiteljici gdč. Pečnikovi za nastop njenih učencev. Prav lepo se tudi zahvaljujemo gosp. Harasto-viču, ki je z osebnim nastopom tako veselo zaključil zelo lepo uspelo otroško prireditev. Prav posebna zahvala pa še ravnateljstvu tvrdke Union, ki je prireditev omogočila s tem, da je stavila svojo veliko dvorano s kurjavo brezplačno na razpolago. Čisti dobiček prireditve je znašal 4.443 Din 30 par. Zbirka za Otroško bolnico je s tem dosegla Din 236.773.30. — Marib. slov. žensko dru-< štvo. Gledališka predstava v Studencih. Na splošno željo ponovi studenški Sokol danes 3. tm. ob 8. zvečer velezabav-no veseloigro s petjem in godbo »On in njegova sestra«. Igra je izpopolnjena z novimi pevskimi točkami, ki bodo vzbudile mnogo smeha. Pridite! _______ Srečke drž. razredne loterije. V pondeljek 5. marca zadnji dan za obnovo srečk. Neobnovljene srečke se bodo prodajale drugim reflektantom. — Uprava »Večemika«. — Radi koncerta »Stvarjenje« se občinstvo opozarja, da je začetek točno ob osmih. Za dijake je ta koncert v torek ob treh popoldne. —. Dvomesečni, nedeljski teča) za šivanje oblek in perila priredi Mari« borsko slovensko žensko društvo. Prijave in pojasnila do 10. t. m. v trgovini g. Zlate Brišnik. 515 Ure, zlatnina na obroke brez poviška — Jlger, Maribor, Go;po« ska ulica 15. — Brezplačna jedača in pijača se dandanes razumljivo nikjer ne dobi. Pač pa bo izredno cenen buffet in čisto nizka vstopnina na nocojšnjem družabnem večeru nogometnega odseka 1SSK Maribora v Zadružni gospodarski banki, kjer se bo dalo med vedno veselimi športniki in športnicami tudi prav prijetno zaplesati! 527 To je res čudno! Tvrdka L. Ornik, Koroška cesta 9 ima v zalogi tudi izvrstne frotir-brisače že od Din 10 naprej. VI Opozarjamo trgovce in Živinorejce na današnji oglas »Govedomedike«, ju« goslovanske razpošiljalnice preparatov za govedo, konje in prešiče v Mariboru, Vežbe streljačke družino Maribor se vršijo odslej naprej vsako nedeljo in praznik od 9. do 11. na običajnem me-, stu. — 502 Če oboleli na ishiasu redno uživajo Franc Jožefovo prirodno vodo na prazen želodec, ima to za posledico lahko izpraznjevanje želodca ter veliko zmanjšanje bolečin. Zdravniki trdijo v strokovnih listih, da se Franc-Jo« žefova voda uporablja tudi pri bolečinah v jetrih, v debelem črevesu kakor tudi pri hemeroidih in pri prostat-hipertrofeii z velikim uspehom. — v m anwni7tfiiOriil/ mtmWd VFčrPtfl K JirfrU II lin - lini . m tu mi r1' ■ M mm % Škrate« STAROSLOVANSKA BAJNA BIT-JA. — ŠKRATEC, — LETEČA MET-LJA. — ŠKRAT — POMOČNIK v »ŽEPNIH KRIZAH«. — KAKO SE PRIDOBI? — POVODNJI MOŽ, RIBIČI IN ŠKRATEC. — IDEALEN FINANČNI MINISTER. Ce hodiš po Pohorju, po širni Prlekiji, najdeš pripovedk, običajev in raznih bajnih bitjih, da žijo lasje. Med take pošasti spada tudi škrat ali škratec. *■ Pri Mali Nedelji v Prlekiji pravijo, da včasih po zraku leti nekaj metli podobnega. Leta pa v mraku, malo nad drevjem. Človek ga lahko na križ potju spravi v svojo službo, to pa le s posebnimi molitvami in z rotenjem. Obljubiti mu mora samega sebe, že- 1. Fabrikant lasnega olja je obhajal v nekem kegljaškem klubu jubilej svojega umetniškega delovanja kot gledališki igralec. Sliši se, da bo tudi naše gledališče praznovalo to dvajset Halozah ali' zaslišal je zasmehljiv krohot: »Tu ali petindvajsetletnico. Saj je Grom še mnogo imaš plačilo, ker si mi pomagal lo- kot naš univerzalen igralec in doigo- govoric o viti!« Če je pa kdo ponoči tam lovil,; letni sotrudnik to zaslužil; kot igralec, si ti kar je- j pripeljal se je škrat v zlatem vozu po : ki ima vse darove, kadar se opravi s vodi in ga napodil. Voz so vlekli tekstom in voljo, pa ima na to cel6 strašno veliki raki in svetile so mu pravico. Če smo nekatere doslej, mo- kače s plamenom, ki jim je iz žrel; ramo odslej praznovati vsak jubilej, švigal. Oblečen je bil v črne hlače,! zlasti, ker smo obhajali dosti manj za- zeleno suknjo, na nogah pa je imel služenega. zlate čevlje s srebrnimi podplati. Na 2. debeli glavi je imel rdečo kapo in v' roki bič iz kačjih kosti. Prebival je v prejšnjem času v »Velikem peklu«, govore O dobrem vojaku Švejku to-le: Da je postal dramski šlager, čeprav no ali otroka in to pogodbo mora a prišel je povodnji mož in ga pregnal.1 u*£ v . nnprpt„ =n ^ nnini bla-podpisati z lastno krvjo. Škratec pri- j Od tega časa sta medsebojna sovraž-.: ‘ P 5enrav ni šund Pritožujejo se nese vse, kar njegov zaveznik želi; nika in škrat mu nagaja z raznovrst-: f f „Sre Sce čelTbag“ samo na oknu mora pustiti znamenje,! nimi burkami ^ ! FeliŽraJo svoje manlfl’ vloge želS- Tudi na Pohorju se danes marsikje , r.istn brez krvi in na- da ve, kaj naj prinese. Na okno se mu mora postaviti prosena kaša; to najrajši je. častijo škrata, ki se »prikazuje« v najrazličnejši obliki. Vedno in povsod Nekoč je kmet obljubil škratcu ma- j pa je bil znan kot dober »mecen«, ki ter z vsemi otroci,,»ki jih ima«. Pri-'je lajšal socijalno gorje, kjer se mu dno je škratec nosil denar. Sosed je je kdo »zapisal«. Če bi še danes bil videl, da je večkrat nekaj žarečega j takšen, bi bil najboljši — finančni mi- letelo pri Škratovem zavezniku v j nister. dimnik, nekoč pa je celo opazil, da , mu je goska prinesla vrečico denarja in mu jo položila pred posteljo. Neko noč je tudi zvedel, da je sosed . . . , . , .. .. , položil na okno srebrno krono. Šel kak^ Je_zdravniškLob epidem‘jai!: nik je v reprizah čisto brez krvi in na rejen. Vsi oficirji so Krautwachterji, ne pa strumni, distingoirani odločni gospodje. Vojaki so Sauhaufen, tako adjustirani niso niti v najslabših dneh vojne potovali na vojno in se bojevali, oblečeni komodno. Malo duha po ,; bojišču pa bi lahko dal kakšen šlem, 7a._. . •«_ • tornister in težja oprema. To je zani- Zčraunik m njegoua zaščita !^rnost pavei Kovič bo postal dobei- Malo je tako opasnih življenskib poidi je skrivaj k sosedu in krono vtaknil v žep, na okno pa je položil poginje-nega mačka. Škratec je celo noč pobijal mačke in jih je kmetu toliko nanosil, da jih je drugo jutro težko pokopal. Ko je pa prišel določen dan, je škratec zahteval svoje plačilo — mater z otroci. Zviti kmet mu je pa dal — koklo z vsemi piščeti. Raz-dražen je škratec čivkače pograbil in odletel. Ko je pa kmet umiral, je škratec hotel imeti njegovo dušo in le s težavo so ga, »gospod« rešili. Če otroci kaj zgubijo, zvežejo trem travam glave skupaj in pravijo: »Tl škratec, če mi ne pokažeš, kar sem izgubil, ti bom glavo zasukal!« Škrata .si lahko pridobiš tudi tako: Od črne kokoši zneseno jajce moraš devet dni pod pazduho nositi in vedno na hudiča misliti, Boga pa preklinjati. Deveti dan izleže škratec iz jajca. Zapisati mu moraš kak ud svojega telesa, to pa z lastno krvjo. Kadar denarje nosi, se v zraku vidi goreča metla, v hiši pa kot velik ko- Zato je bilo povsem naravno, da so že zgodaj mislili na to, kako bi se zdravniki očuvali okuženih zlasti kadar je izbruhnila kuga. Zoper nalezljive bolezni so zdravniki najprej uporabljali mazila, alkohol in dišeča olja, ki so jih vlivali v kožo. V srednjem veku so si lečniki mazali obraz z mešanico olja/ kisa in ^line in si držali pred ustmi s kisom napojeno gobo, ako so imeli opravka s kužnim bolnikom Tudi so žvečili v vinu namočeno kalmusovo korenino. Ko je divjala črna smrt v Italiji, je bilo redko videti zdravnika brez ogromnega šopka cvetic. V XV. stoletju so si mazali avgs-burški zdravniki razen obraza in rok tudi obleko s terpentinom, dvesto let kasneje pa so nosili v terpentinu namočene maske. Ponekod so zakrivali obraz s svilenim prtičem; namazanim s testom iz moke in raznih dišav. Nekaj posebnega pa so si izmislili rimski zdravniki 1. 1656. Nosili so ohlapno do tal segajočo haljo iz povoščenega tafeta, čigar tesna kapuca je pokrivala tudi glavo. Na tej je bila pritrjena krinka, ki se je končevala v rilec, napolnjen z močnimi diša- cast pes. — To pripovedujejo v Ne-j vami. Radi tega so jeli zdravnike tia/i- govi ob Ščavnici. Pravijo, da ima rdečo kapico in zeleno suknjico. Kdor škratovo kapico dobi in jo nosi, tistega nihče ne vidi. škratec najraje stanuje v gorah in v gostili logih. Kdor po logih hodi, se ne sme krohotati, ker škratec ne trpi krohota. Hitro pride in skoči človeku v vati »rilčkarje«. Oči so čuvala očala iz škratec črno ali kristala, roke pa dvojne usnjene ali svilene rokavice. Povelja in ukaze so dajali z dolgo, tenko palico, s katero so tudi pisali recepte, tako da so jo na koncu osmodili. Spočetka se je zdravnikov v tej čudni opremi vse balo, pozneje pa so se jih privadili in jih smatrali za rešilne angele. Kar je pri tem najvažneje, je to. Uojaske vaje poljskih žen Na Poljskem so nekatere ženske organizacije zelo militaristične. Te organizacije so'vplivale na vlado, da to v vojnem zakonu sprejela tudi določila obrambo države. __ ■ lase. Večkrat, ko nosi denar, se spremeni j da so po uvedbi te čudne noše v Rimu v plamen in zleti skoz dimiiik. Pra-: umrli le trije zdravniki za kugo. vijo, da je škratec zelo kosmat in se j --------- silno skriva, ker ga je sram kosma-j tega telesa. V nočeh rad obiskuje ko-1 vačnice in kuje celo noč. Svoje dni je živel kovač, ki je vsako jutro na-, šel v svoji kovačnici polno verižic. Ni vedel odkod vse to, dokler ni nekoč za velikim naklom skrit videl škratca v kovačnico priti in kovati. Čez dan najrajše sedi na kaki bukvi; tudi v votlih pečinah rad čepi in spa-va. ponoči pa zlato rezlja. Ob Sotli gospoduje povodnji mož in njegov največji sovražnik škrat. Do-roovje povodnjega moža se imenuje »Veliko peklo«. Voda je na tem mestu Čisto mirna in neizrečeno globoka. Okolica je vsa zapuščena, še pastirji svojili čred radi tod ne pasejo, tu vsakega obide strah, škrat pa prebiva v »Malem peklu*. Tudi tukaj je voda globoka in mirna, a okolica ni tako zapuščena, škrat ljudem ne škoduje, samo rib in rakov v njegovem domovin ne smejo loviti. Tega se ribiči težko zdržijo, kajti ravno tam je navadno največ iri najlepših rib in rakov. 2e marsikoga je mikalo, svojo mrežo tam nastaviti, a škrat ca je hudo izplačal. Namesto rib je našel v svoji mreži polno mrtvaških kosti in o ženski službi za Nekatere organizacije pa v tem 00-gledu sedaj iz lastne itiioHativc delajo na vojaškem polju veliko več. kakor pa predpisuje vojni zakon. Večja skupina mladih deklet si je '»redila v Kosciorzitiu pravi vojaški ;ahor z vežbališčem kantino, ambulanco. kuhinjo itd. Taborišče sestoji iz barak in šotorov, njegova poveljnica pa nosi naslov kapetana. Vojaška vzgoja članic tega poveljstva nosveča veliko skrb gimnastiki in uporabljanju strel-! nega orožja. V okolic! taborišča se! prirejajo raznovrstne vojaške vaje. Podobna taborišča so še v nekaterih drugih krajih. Na Poljskem Imajo žene pristop v razne vojne šole in kurze ter so absolventinje takih šol v taboriščih za poveljnike in inštruktorje. Prej opisano taborišče modernih ama conk je nedavno obiskal sam predsednik republike ter se pohvalno izrazil o vzorni organizaciji in disciplini. igralec, ker se izpopolnjuje. Harasto-vič tvori izjemo od gornjih oficirjev, bil je v obeh ulogah primeren. Starčeva je sposobna in talentirana, njena gostilničarka je bil prav dobro ;zdelan karakter. Ne ve se še vedno, ali ne Študira, ali jo pa zapostavljajo. Kovačičeva je tako dobra v t a k i h ulogah, da se je bati, da se ne bi specializirala, kajti ima vse sposobnosti tudi za distingvirano in globoko igro. Stankovič v reprizah ni več tako ro bat, tip je vendarle tako dober, da se more Stankovič pod dobrohotnim učiteljem in z resnobo razviti v karakternega igralca. Nič se pa ne da reči o gosp. Rasbergerju in Tovorniku, kritika ju ne sliši. O Kraljevi seveda ni več treba ponavljati, ona zavzema prav trdno pozicijo. Publika ne razume, zakaj se ne b tudi igralci tako potrudili kakor naš dobri vojak Švejk, ki si v Mariborčanih gradi monument, aere perenius 3. Ko je pred štirimi leti pretila ne varnost prevzetim postojankam, Kazinu, Mariborski koči in Dijaškemu domu, smo vsaj zagnali vehementen krik. Ko so nam odrezali od itak borne potice subvencije najlepši kos, nismo niti zamrmrali. Zato imajo dol’ tem več korajže. Pričakovati je, da bo oblast podprla najimenitnejši umet niški zavod. Pa ne, da bi vlekli še naprej visoko pasivno in umetniško nedosegljivo opero, ki nri vsem strem ljenju ravnatelja v naših razmerah ne bo nikoli mogla postati rcprezentatlv na. Drama, kot (zlasti v tej sezoni) visoko razvita umetniška panoga naj sc izpopolnjuje in izgradi. Ako v to svrho pripomore tudi izkupiček operet bo prav. saj so operete v le tošnji sezoni prav posrečene. Sanj o »mariborski operi« v visokem smislu besede pa mora biti konec. 4. Nemški jezik v našem teatru je še vedno nevaren eksperiment. Opravičljiv ie le. ako nam pokaže razvojno stopnjo tuje dramske umetnosti in nova odkritja nove svetove v igralski možnosti. Sicer predstave za nas v tujem iezik” nimajo smisla, ko pa imamo lastno gledališče. Uprava je tedaj odgovorna za rezultate gostovanj. Kajti politična agilnost je tolika, da bi lahko zašla v gledališče tudi politika. — Iz tega vidika pričakujemo gostovanja članov Burgtheatra. M. S. spored je vezal novo s starim. Zastopani so bili skladatelji: Foerster (dvakrat), Dev, Adamič (trikrat), Sachs, Marolt in Jereb. Za širšo publiko prav hvaležni zbori so bili skrbno naštudirani in daro-ala se je dinamiškemu momentu, smiselnemu predavanju in ritmični točnosti vsa pozornost. Glede vokalizacije bi še tu pa tam imeli kako željo. (j. Horvat je kot dirigent vrlo simpatičen ter vodi svojo pevsko družino s spretno in sigurno roko. Publika je znala tc tudi pravilno oceniti ter je nagradila pevce s prisrčnim aplavzom. Trud, kojega so ti imeli s prireditvijo koncerta, gotovo ni bil majhen. Vsem se *c pa videlo, da so z zanimanjem pri stvari in da pojo z lju jeznijo. Čestitati jim je torej na zasluženem uspehu. Kot solista sta nastopila samostojnimi točkami g. Živko in aganeli. Na njunsm sporedu so se nahajale skladbe Deva, Lajovica, Ger-jiča, Ravnika, Kreka in Beethovna. G. Živko dokazuje, da se vztrajno in smo-treno naobrazuje, osobito, kar se tiče culture besede. G. Faganeli ima iep in simpatičen organ in kaže smisel za pevsko umevanje. Na klavirju ju je sprem-jala gdč. Zacherlova. Zbor, ki se bo gotovo še v posameznih glasovih številčno ojačil, je pa danes že vsega uva/.evanja vreden faktor v našem muzikalnem po-kretu. Pot, katero je sedaj ubral, je pravilna in odgovarja namenu te združitve. Obisk moremo imenovati prav zadovoljiv. Zastopani so bili prvi naši družabni krogi, pa tudi vsi isti, ki se zanimajo za lepo petje in za stremljenja društva »Drava«. — H. D. Koncert ..Draue* Včeraj se nam je predstavil pevski zbor Drave s svojim novim dirigentom, g. A. Horvatom. Zbor ni številen -nastopilo je 27 moških glasov — a kaže tnnogo volje in lepo discipliniranost. S svojimi izvajanji nas ie prav vsestransko zadovoljil. Pestro ifl primerno sestavljen iž~5tučijske knjižnice u fhariboru Priobčuje Janko Glas er. XVI. Miklošič F.: Altslovenische Fornifen-lehre in Paradigmen. Wien 1874. (2142.) —: Altslovenische Lautlehre. Wien 1878. (2123.) : Chronica Nestoris. Vindobona 1860. (2144.) : Die Bildung der Nomina ira Altslovenischen. Wien 1858. (II 1895.) : Die Bildung der Ortsnamen aus Personennamen ira Slavischen. Wien 1864. (II 1892.) : Die nominale Zusammensetzung im Serbischen. Wien 1863. (II. 1896.) : Die serbische Epik. (Wiea 1863.) (1204.) : Die serbischen Dynasten Črno* jevič. Wien 1886. (644.) ; Die slavischen Elemente im JVla- gyarischen. Wien. 1884. (2145.) — —: Die slavischen, magyarischen u .rumunischen Elemente im tttrkiseben Sprachschatze. Wien 1889. (1984.) : Die slavischen Ortsnamen aus Appelativen. Wien 1872-1874. (II 1391.) : Die Wrzeln des Altslovenischen. Wien 1857. (I 1894.) : Etymologisches W6rterbuch der slavischen Sprachen. Wien 1886. (H 2188.) : Lex Stephani Dušani Vindo- bonae 1856. (1987.) : Lexicon linguae slovenlcae ve- teris dialecti. Vindobonae 1850. (II 1897.) : Lexicon palacoslovenico-greco- iatinum. Vindobonae 1862—1865. (II 2187.) : Monumenta linguae palacoslo- venicae e codice suprasliensl Vindobonae 1851. (2122.) — —:Monumenta serbica spectantia historiam Serbiae, Bosnae, RagusiL Viennae 1858. (678.) : Radices linguae slovenicae ve* teris dialecti Lipsiae 1845. (2143.) _ — :Subjectlose S5tze. Wien 1883. (2124.) : Ober die Einwirkung des Tiir- kischen auf die Grammatik der sfideuro-pSischen Sprachen. Wien 1889. (1986.) : Ober die langen Vocale in den slavischen Sprachen. Wien 1879. (II 1884.) : Vergleichende Grammatik der slavischen Sprachen. Wien 1868—1879 (2i46.) : Vita s. Clementis, eplscopi Bul- garorum. Vindobonae 1847. (1985.) : Vitae sanetorum. Viennae 1847. (£125.: "SrSTl' Pod taktirko . , (Nadaljevanje »špeganja« za kulise našega teatra). Maribor, 3. marca. Kaj pa to pomeni, gospoda? Da, ali zares niste mogli držati jezika za zobmi 0 vsem tistem, kar ste zadnjič videli in slišali, ko smo »špegali« za kulisami našega teatra? Koga izmed vas pa so tako preklicano srbeli prsti, da ni mogel zadržati vtiskov zase, ampak jih je precej spravil na papir? Veste kaj to pa zares ni lepo od vas! Če je med nami kak žurnalist, potem je bolje, da ne gre danes »špegat«, kajti žurnalisti so jako nevarni ljudje. Ponašajo se tako nedolžno, kakor da jim je čisto vseeno, kaj se o-koli njih godi, pri tem pa salamensko tenko napenjajo ušesa, da bi vjeli vanje čimveč podrobnosti ter pregledali ljudem 1 srce i dušo i obisti. V vsako reč vtikajo svoj nos, najraje pa tja, kamor bi se ga še sam hudič ne spomnil vtakniti. In blebetavi so pa tako, da ne morejo nobene reči zadržati zase, temveč jo takoj, še gorko, obesijo na veliki zvon, da jo lahko vsakdo bere — pomislite — za dinar! Saj boste sami kot razsodni in pametni ogleduhi razumeli, da je tem nesrečnim teaterskim ljudem vendar le malce nerodno, če se naenkrat znajdejo v časopisu brez figovega peresa, čeprav so večkratnega slačenja močno navajeni. Prosim vas torej in obenem rotim, da mi svečano obljubite, da ne boste pozne je odpirali ust po nepotrebnem. Zurnali-sti pa — ako ste prisotni — svinčnike v žepe in vato v ušesa! Sakrabolt nazaj! To pot pazim na vas kakor mariborski policaj na zakasnelega pevca in če le poskusite črhniti, bom prej pri vas, kakor policaj pri ponočnem pevcu! Če se to pot najde tak, ki mu srbež v prstih ne bi dal miru in načečka o današnjem »špeganju« v časopise, potlej pa, pri-mojdunaj, da vas nikoli več ne peljem za kulise. Bom raje sam hodil. Pozor torej! Res je, da smo jo zadnjič. ko smo tako lepo na tihem »špegali« dramske igralce, srečno unesli, vendar vrag vedi, kaj se nam danes u-tegne pripetiti. Pazite, da jo tudi zdaj srečno pobrišemo v prdvem trenutku. Opozarjam vas, da je danes znatno težje »špegati«, ker so muzikalni igralci, katere so gotovo obvestili tisti, ki smo jih zadnjič slekli, silno previdni, pa se bodo brez dvoma jako dobro oblekli in krepko zapeli, da jim ne pridemo niti do kože, kamo-li do obisti!? Naša teaterska muzika se prav nič ne drži staroslovanskega načela: Wenig Geld, wenig Musik! Ampak čimbolj ji zmanjšajo subvencijo, tembolj gode. — Čudno zares, čeprav sama pojema, je vendarle slišati toliko lepega in močnega piskanja. Človek zares ne ve, kako bi si to tolmačil. Nekateri trdijo, da ie to hropenje umirajočega, ki je proti koncu zmeraj malo jačje kakor med boleznijo. Drugi zopet menijo, da je to klicanje na pomoč, da bi ga slišali na magistratu in oblastni skupščini ter od tam poslali rešilno ekspedicijo. Tretji pravijo, da je teatrska muzika zdaj tako zapeljivo »fajn«, da ostanejo Mariborčanom za pri hodnjo sezono vsaj skomine po njej v prijetnem spominu. Naj bo ta reč taka ali taka, eno je gotovo: nalezljiva griža se loteva muzikalne muze našega teatra. In če ne najdejo pravočasno zdravilnih pilul v obliki velikih, tolstih, Štirioglatih zavojev s samimi podobicami svetega Jurja, je smrt neizogibna. Zato je treba misliti dokler je še čas, kajti po toči zvoniti... Res je, da ima naša teaterska muzika velikega priprošnjika in zagovornika v osebi gospoda intendanta ter da je radi njegove velike ljubezni, s katero jo pita, postala nečimerna, gizdava, potratna in si ne da nobene reči prikrajšati, vendar tudi njegova velika privrženost jo ne bo obvarovala pogina, če se ne vda in se ne zadovolji z mestom in položajem, ki ji ^as'h redukcij in splošnih kriz odmerjen. Odvaditi se bo morala svilenih nogavičic in zlatih šolnič-kov, žameta in brokata, pravljičnih palač in plemstva. Do sedaj zapostavljena drama dviga mogočno glavo in ji grozi s prevzetjem prestola. In vkljub temu, da ji je intendant Brenčič izkazal aktivno več časti kakor drami ~ dirigiral je, pri drami pa samo kihnil, in še to za kulisami — ji vsa ta protekcija menda ne bo dosti pomagala. Predno nas torej naša ljubezniva muzika zapusti, oglejmo si, s kom se je družila. Saj pravijo: povej nam s kom se družiš in mi ti povemo kakšen si! Da je intendant Brenčič do ušes vanjo zaljubljen, smo opazili. 2e disharmoniji, ki zavzema v njegovi pisarni mesto c-tomane, je zadosten dokaz. Drugi svečenik glasbene muze v našem teatru je rejeni gospar Andro Mitrovič, zlata duša, sentimentalna in mehka kakor testo. Pravi potomec »antike dubro-vačke vlastele«, ki je že in »tempo mo-derato e lento«. Rad sedi v »Centralu« in gleda skozi »funjestre« na mimohitečo mladost. Če ga vprašaš kaj misli o teatru, vam bo rekel: Dunque, nemojmo se hudovat... ne bo mogoče sa ovom sub-vencijom.. insomma buduču sezonu u-kinit če sve... a morda bomo još mi morali plačat, ako bomo hteli igrat!... In obrnivši se k svoji dražestni in nenavadno ljubki AnČicr, bo zazehal: Ajdemo, dušo, spavati! Oh, da, njegova A n č i c a! Kaj vse bi napisal človek o njej, če se ne bi bal ljubosumnosti gospoda Andra. Kar v verzih bi najraje govoril o njej. Pa saj ona dobro ve, kako jo ljubimo. Zal, da nam je letos tako poredkoma dana prilika uživati jo v vsem njenem sijaju na našem odru. Ugrabili so jo Ljubljančani. Bogme, zavidamo jim! Pa še nekdo je, ki ponavadi največkrat maha s taktirko v našem teatru in ki je spomina vreden. »Toti« gospod je Lojzek Herzog, naše gore list in naše trte solza. Zdaj pa pridejo na vrsto tisti, ki so onstran taktirke. Da ne bo zamere (pevci so ljudje čudne narave, štejejo sebe vedno med prve) »pošpegaj-mo« najprej nežni spol, kar se tudi spodobi, čerav vlada v teatru v tem pogledu že popolna emancipacija in enakopravnost ter imajo ženske tam že zdavnaj volilno pravico in v zvezi s tem ponavadi tudi oblast in vlado v rokah, pa jim ne moremo posebno ploskati. Ali jo vidite temperamentno in zapeljivo grofico Marico? Koliko src je že ranila, koliko žgočih pogledov ublažila z enim samim smehljajem? Koliko amorjevih puščic je ustrelila z odra? In koliko jih je, bolje rečeno, nas je bilo zadetih? Ta mali, sladki škrat, ki je tako močan, da z mezincem lahko premaga in premakne še tako zakrknjeno moško srce, je Marica L u b c j e v a. Če je od blizu pogledate in se vam prijazno nasmehne, kar je njena lepa in čudovita navada, boste opa zili, da... eh, vraga!., da je, primarm ha, na odru dosti lepša! Druga nič manjša, po postavi celo večja, ki je šele na poti navzgor in mnogo obeta je Pavla Udovičev a. Škoda, da jo nikakor nismo mogli »pošpegati« bližje, odgrniti plašč, kajti pod njim se brez dvoma skrivajo polne linije, občudovanja in o-boževanja vreldne. Ko že govorimo o »linijah« nikakor ne smemo prezreti linij Eme Starčeve. Ni znano, kam prav za prav spada ona, v dramo ali o-pereto; še sama menda ni na jasnem. To pa drži. da je v trikojih »fest«. Pa je tudi zmeraj v teatru. Če na odru ne, pa v loži. Intenzivno se posveča študiju ne vemo le, če — dramatike ali farmacevtike. To naj bo naša salonska dama in če ji očitajo, da včasih šepa na jeziku, prosim vas, kar ozrite se po naših salonskih damah in priznati boste morali, da ne govore v naših salonih(l) prav nič bolje. Zdaj, ko smo odpravili ženske in ko smo prepričani, da ne bodo godrnjale, češ da so zapostavljene, zdaj se lahko mirne duše posvetimo moškim. V prvi vrsti (ko bodo v foyeru teatra postavljali poprsja mož, zaslužnih za skrbno gojitev in za tako visok niveau operete v našem teatru) bi moral na vsak način stati poleg upravnika Brenčiča, režiser in koreograf B a c h m a n n. Pa je fin gospod, eleganten in primojdunaj — zasluži vsako čast. In poglejte ga, kako se muči in trudi, da bi iz teh okornih nog in rok izvlekel čimveč elastičnosti in grhcije. Nič čudnega, Če ga včasih razr jezi, »ga lomi« kaka markisa, grofinja ali kneginja tako po rovtarsko, da je zares prisiljen boriti se s slovensko slovnico; tedaj ga slišite: To ne še topro... še engrad! In tenor? Ali ga ne poznate? Poglejte ga, kako se sprehaja za kulisami, kakor vrtavka! Naš Bratuž. Ni sicer »tenore di forza« toda nihče mu ne sme in more očitati »che val una scor za«. Njegov »belcanto« je prav prijeten, mehak, nežen, samo premalo zaljubljen Toda temperament... temperament pa prima! Njegov operni kolega Peter B u r j a, pevec izborne kvalitete, ali se vam ne zdi, da je premalo buren v burnih scenah? Tako buren priimek, tako častitljivo ime — v vihar bi se moralo izpremeniti včasih! Pa ni opaziti... Za to pa vihra po odru, telovadi in skače, pleše in žonglira, balansira in paradira elastični Miša Harastovič. Odkar ima teater »muceka«, je ubogemu »Mišku« sicer malo tesno pri srcu. No, da, saj razumete... Kosmata kapa ne more mu biti baš prijetno! Oba dva pod isto streho, obadva pri isti skledi! In glej, čudež božji — v miru in slogi živita sre čno, vzgledno naravnost! To pa je treba bržkone pripisati hipnotizerskim spo sobnostim »Miška«, ki so mu ostale menda iz »Bajadere«. Komaj slišno pride mimo nas sključen in resen, gospod T o-vornik, idealen fant, ki bi rad posta, umetnik, pa ga epizodni in inšpicijentski tovori prav tako pritiskajo k tlom kakor Stoparja. Pa ni samo on resen, kvišku strmeč igralec. Tudi gospod Pavle Ko-v i č hiti navzgor. In še kako! Čeprav ga dolgo niso hoteli odkriti in priznat moj Bog, vsakemu resničnemu imetniku se to zgodi v življenju! — jim bo že pokazal, naj le malce počakajo, da se otrese začetniških težav! Miren, malce sključen, s pravim, izrazitim igralskim obrazom stopa na oder mimo nas Pavel Rasberger. Eden izmed najstarejših članov mariborskega teatra. Ko ga gle date na sceni, se vam zdi, da igra tako; kakor da bi hotel reči: Veste, gospoda, ta vloga, ki jo zdaj igram, ni zame. Jaz sem dosti bolj »fain« igralec, pa kaj ho čem, ko me zapostavljajo. Igrati na jo moram, saj veste »vis maior«. Le masko sem dobro naredil, da ne bi godrnjali Kaj bi vsa ta mladina govorila, ko še »desk« dobro povohala ni! Jaz sem pa star teaterski zajec, že teaterske knjige sem spisal! In pa moj humor! Le preberite moje bukve! Kakor klas visoko dviga svojo besedo tudi naš simpatični bariton Fran N e r a 1 i č. Kristalnočist, zve neč in jasen glas, da je malo takih. In pa igralec! Vsi dramski — tako meni on se lahko skrijejo pred njegovo potresno igro. Pa režiserji! V luknjo! V luknjo pred njegovo — tako je prepričan — režisersko genijalnost! 2e njegova'širokopotezna gesta — ali ste jo videli, prosim vas, ali ste jo videli — že ta gesta pove več, kakor... Fantje zdaj smo pa ujeti! Viš ga teatr-skega Martina z gorjačo in v paradni kapi! Ta je pa lepa! Kaj pa zdaj? Zadaj so vrata odprta, le hitro... smuk na ulico! Na svidenje ljubčki teaterski, le pridno delajte in glejte, da boste napredovali do takrat, ko vas vnovič pridemo »pošpegat«. Jaka Špegavec Borba za pokal LHP Jutrišnje nogometne tekme v Ljudskem vrtu. _ Prvenstvo rezerv. — Mladina. Za jutri je izžrebano prvo kolo tekmovanja za pokal LNP. Kakor smo že javili, sta para SK Zelezničar:SD Rapid ob 13.30 in ISSK Maribor:SK Svoboda ob 15. Na vsak način bo imel SD Rapid težko stališče in bo moral bolje igrati cakor preteklo nedeljo, ko je SK Ptuj šele v finishu premagal. Postava moštva >o najbrže ista kakor zadnjič, samo da jo namesto Bockla igral Herzog. Obramba bo sigurno zadovoljevala. Samo krilska vrsta nima po odhodu Baum-gartnerja pravega nadomestila. Simerl taktično še ni popolnoma zrel in bo imel proti Frangešu jako težko stališče. Napad je prodoren in zna izrabili šmise. SK Železničar nastopi » petimi novimi močmi. V obrambi je Diamant, bivši igralec GAK, nov in je, čeravno je delj časa pavziral, še sigurno dober; kar mu bo manjkalo na treningu, bo z rutino izenačil. Krilska vrsta nam je znana kot zanesljiva. Napad je za nas neponisan list. Cel trio je zaseden z novimi močmi, ki jih nismo imeli priliko videti pri dolu Petan se poskusi tokrat na nevajenem mestu. Na vsak način je SK Železničar postavil najboljše moči. V Mariboru, cine 3. TTT. 1958. ISSK Maribor nastopi proti SK Svobodi v sledeči postavi: Kavka; Koren, Unterreiter; Bolle, Kirbiš, Hreščak I; Pepček, . Hreščak. II, Paulin, Vodeb, Čmrlj. Maribor je sicer favorit, nikakor pa ne sme zato. podcenjevati požrtvovalnega moštva SK Svobode. Drugače lahko doživi neprijetno razočaranje. Tudi Svoboda namerava nastopiti s spremenjeno postavo, s katero upa dvigniti svoji moč. Na vsak načia bodo nudile jutrišnje tekme lep in interesanten šport., V rezervnih prvenstvenih tekmah se odigra ob 10.30 prva igra Mariborovega in Železničarjevega rezervnega moštva. Mariborove barve bodo branili: Geuer; Novšak, Pliberšek; Gršič, Kona, Janžekovič; Simončič, Tonček II, Tonček I, Sara, Škrobar. Radi močne postave, ki jo da tudi Železničar, bo tekma nedvomno zanimiva. Ob 8.30 bo igrala mladina ISSK Maribora z mladino SK Železničarja. MOLNP službeno. Vsi klubi se opozarjajo, da delegirajo najmanj po tri reditellje k jutrišnjim tekmam. SK Železničar — nogometna sekcija. Železničar nastopi jutri v pokalni tekmi proti SD Rapidu v sledeči postav« Štrukelj; Jakovljevič, Diamant; Stauber, Frangeš, Vogrinec; Marčinko, Stojičevič L, Arambašič, Stojičevič II. Petan. Rez.: Polak Ronjak. Začetek tekme ob 13.30. Zbirališče ob 13. v garderobi na igrišču. Rezerva igra ob 10.30 dopoldne prvenstveno tekmo z rezervo ISSK Maribor. Postava: Pasternjak; Podjaveršek, Jenko, Marinič, Frangeš, Fischer; Drobnič, Jurko, Mahajnc, Veras, Glumač. Rez.; Jančič, Koren, Klajdarič. Zbirališče ob 10. v garderobi. Ob 9. igra naraščaj prijateljsko tekmo z naraščajem Maribora. .Priti morajo sie-deči igralci ob 8.30: Polegeg, Hodžar, Kaiser, Bačnik, Kager, Potpečan, Antončič, Rachle, Kohout, Koren, Turk, Pru sternjak. — Vse tekme se bodo vršile na igrišču ISSK Maribora. Olimpijada se ruši še predno se je pričela. Predvsem velja to za nogomet. Ze večkrat smo poročali o odpovedih raznih srednjeevropskih dr? žav, ki se nočejo udeležiti tekmovanja za svetovno prvenstvo v nogometu. -— Značilno je, da spadajo med te štrajba-joče baš najboljša evropska moštva. — Danes pa prihaja podobna senzacijot*®!-na vest tudi iz Švice in iz Rumunije... V Curihu je predlagal tehnični odbor švicarski nogometni zvezi, naj se ne u-deleži olimpijade, in sicer iz prav zanimivega razloga, češ da kažejo kandidati za olimpijado vse premalo zanimanja in resne volje. Iz Bukarešte pa javlja brzo-jav, da so tudi Rumuni opustili misel na Amsterdam. Se bo li sploh mogla vršiti nogometna olimpijada pod takimi okol-nostmi? Nov damski rekord Nemčije v plavanju prostega stila je dosegla včeraj v Berlinu plavačica Reni Erkens, ki je preplavala 100 m v 1 min. 14 sek. Dosedanja prvakinja Lotte Lehman je vodila z 1 min. 13.8 sek. KARO sfrapac-fevtH KARO lov*kM.wjT KARO sojzar-ievlJI •O «e»IJI najboljših kvotttot MARIBOR. KPTR»« C. 1» SSgrSBSflHHi Hans Dominik: Oblast treh Upam, da vam bo mogoče, izogniti se odkritemu sporu z Anglijo še za kakih štirinajst dni. Upam, da boste uspeli s svojo diplomatsko umetnostjo.« Mr. Applebee je obljubil, da bo storil vse, kab je v njegovih močeh. Medtem, ko je od zunaj zamolklo zvenelo kričanje razradoščene množice, je Amerikanec krepko segel v Av-stralčevo desnico in se poslovil. Med potniki letala Stockholm— Kbln se je nahajal tudi dr. Glossin. Medtem ko se je njegovo moštvo po pustolovščini v Linnais z lastnim letalom vrnilo v Ameriko, se je peljal on v Nemčijo. Letalo je bilo dobro, še dosti brzo vozilo srednjeevropske prometne družbe. Opremljeno za dvesto potnikov, je preletelo progo Stockholm— Kbln s povprečno brzino štiristo kilometrov na uro v okroglo štirih urah. Dr. Glossin se je odpeljal iz Stockholma ob osmih zjutraj. Po voznem redu bi moral dospeti v Kbln ravno opoldne. Sedaj se je nahajalo med Malmojem in Kielom nad Vzhodnim morjem. Doktor se je udobno zleknil v kotu poleg okna in je sestavljal bilanco o zadnjih dogodkih. Zadeva se pravzaprav ni slabo končala. Erik Truwor Jn njegova prijatelja so se preselili na oni svet. To je stalo že črno na belem v časopisih. Haparandski Dagblad je priobčil kratko poročilo o nesreči v Linnais. Tajinstvena požarna in eksplozijska katastrofa, pri kateri je našlo smrt več švedskih državljanov. Kupil je nekaj izvodov tega lista, predno je nadaljeval pot proti jugu. Dr. Glossin je bil lahko zadovoljen. Težavni nalog prezidenta-dikla-torja je bil izvršen. Trojica, katere se je resnično bal, je bila mrtva. Tako, kot je načrt zasnoval, se je tudi izpeljal. Angleži so opravili zanj nevarno delo. Da so se pri tej priliki nekoliko osmodili, ga ni prav nič motilo. Če se je spomnil na domišljavega Trotterja, ki si je moral končno hladiti svoje opekline v Torneei, je ob čutil celo neke vrste zadovoljstvo. Erik Truwor je bil mrtev. Mož, ki je bil na tem, da dobi v roke oblast, na kateri bi se lahko zdrobile svetovne velesile. Strašni Indijec je zgorel. Rjavi satan, ki je njega, močnega ; hipnotizerja, uklenil v hipnotične spone. In Silvester Bursfeld je bil mrtev. Silvester, pred katerega poznim maščevanjem se je bil tresel. Silvester, ki mu je iztrgal Jano. Razmerje dr. Glossina do dekleta je postajalo vedno zamotanejše. Rabil jo je kot Izredno dober medij. Kot medij, s pomočjo katerega je mogel , časovno in prostorno gledati v dalji-1 ne, spoznavati pravočasno nakane in dejanja svojih nasprotnikov in odkrivati oddaljene vzročnosti. To je bilo, kar mu je manjkalo zadnje tedne. Vse svoje neuspehe je pripisoval Janini odsotnosti. Jana mora priti zopet trdno v njegove roke. Njegov medij, njegov talisman, njegova ljubezen! Z obupno silo se je oprijemala osamljena duša starajočega se moža ; misli, da bi bila Jana povsem njegova. Podzavestno je čutil, da pomeni ta ljubezen zanj duševni preporod. Sanjal je o novem življenju na Rey-nold-farmi ob Janini strani. Sedaj se je peljal v Diisseldorf, da si jo zopet pridobi. Zakaj pa je tudi morala Jana pisati pismo svoji bivši sosedi v Tren-tonu in povprašati, ali je grob njene matere v redu. Jasno je bilo, da soseda te okolnosti v skrbeh za usodo svoje varovanke živečem oskrbniku ni mogla zamolčati. Tako je izvedel dr. Glossin, da se nahaja Jana na Ter-molenovem domu v Diisseldorfu. Popolnoma enostavno, skoro preveč enostavno je bilo. zvedeti njen naslov. Toda mnogo težje bo stopiti z njo v stik. HUBERTUSPLASCE KUPITE NAJCENEJE PRI TVRDKI L, ORNIK, MARIBOR KOROŠKA CESTA 9. Medtem ko je letalo preletelo vestfalsko mejo, je skušal dr. Glossin zgraditi kak načrt. Kdaj je videl Jano zadnjič? Takrat, ko je Indijec razstopil R. F. c. 2, kakor da je iz voska. Ko je moral dr. Glossin bežati, kar so ga nesle noge. To je moralo onemogočiti vsako zbližanje. Poleg tega pa je bila Jana medtem skupaj s Silvestrom in je morala od njega izvedeti, kakšno vlogo da je igral dr. Glossin pri njegovi aretaciji in obsodbi. Pri takem položaju se je zdelo skoro nemogoče, da bi stopil zdravnik pred Janino obličje. Toda težavne naloge so ga od nekdaj mikale. Poznal je svojo lastno hipnotično moč nad Jano. Če se mu posreči približati se ji, vplivati nanjo s hipnozo, potem se mu mora posrečiti spraviti jo zopet popolnoma v svojo oblast in izbrisati iz njenega spomina vse moteče dogodke. Samo prvi napad bo treba oprezno izvesti. Prvih trideset sekund bo odločilo. Gre pred vsem za to, prijeti za zadevo mirno in odločno. Požrl je nekaj majhnih pilul, ki so mu za na minuto natanko odmerjen čas umirile živce in se zleknil v svojem naslanjaču. Tako je nepremično obsedel, dokler ni letalo pristalo v Kolnu. Njegov načrt je bil enostaven. Enkrat bo Jana že prišla iz stanovanja. Potem pa jo bo prestregel na cesti, jo hipnotiziral, vplival nanjo in jo spravil zopet popolnoma pod svoj su- gestivni vpliv. To je bilo tako enostavno, da se je moralo posrečiti. Če ne... obstojal je tudi še neki »če«, toda dr. Glossin z njim sploh ni računal. Postopal je po cesti, ob kateri je 'ležala Termolenova hiša in sreča mu je bila mila. Jana je stopila na cesto in odšla v smeri proti-sredini mesta. Dr. Glossin je z očmi požiral njeno postavo. Nekoliko se je izpremenila, odkar jo je videl zadnjikrat. Eterična nežnost njenega obličja se je izgubila in nadomestila jo je zdravejša rdečica. Njena postava je postala bolj polna in krepkejša. Šla je po cesti ter postala tu in tam ter si ogledovala izložbe. S spretnostjo starega lovca se ji je bližal dr. Glossin. Nepričakovano priti v njeno bližino, nemoteno vplivati nekaj sekund nanjo in igra mora biti dobljena. Medtem ko je Jana ogledovala nakit v izložbi nekega draguljarja, se ji je tesno približal, stopil za njen hrbet in napel vse svoje hipnotične sile. Podoba je bila, da ie Jana to občutila. Neprijetno, ko dotik tuje osebe. Obrnila se je in mu mirno pogledala v oči. Dalje prihodnjič. fpomlnjalte te CON M a* eglMi, M »teti jo v po*.-*. dovaln« m *ocij*l*a namon* •bCinatva: vaaka basada SO p, aajmenjii rneask Dia fr— Mali Ženitve, doptaeaaaja In egleJ ai trpa/sitega ali reklama«gaj značaja: vaaka baaada SO pj Plava moška obleka lepa po ceni na prodaj. — Pobrežka cesta 21. 502 Autogume, snežene čevlje, galoše popravlja vulkanizacija Dolenc, Tatten-bachova ulica 14, Maribor. 519 Vzamem še enega gospoda ali dijaka na stanovanje. — Naslov pove uprava. 520 Dvostanovanjska hiša z vrtom se takoj proda za Din 66.000. Kupec se lahko takoj vseli. — Kralj Matjaževa ul. 34, Studenci. 505 Veletrgovina z dalmatinskim vinom išče več gostiln v najem. Pismene ponudbe nasloviti na upravo lista pod št. 1000. 524 Slabim začetnikom (cani) meščanske in realčne šole se nudi temeljita pomoč. Naslov pri upravništvu lista. 521 Išče se kabinet z hrano ali brez nje v mestu ali Studencih Pismene ponudbe na upravo lista pod »Kabinet«. v 522 Trgovina v centrurau Maribora dva velika lokala, visoka, svetla s 4 izložbami, skladiščem in kletjo (en lokal pripraven za vinotoč s posebnim vhodom) se odda proti odplačilu trgovskega inventarja in špecerije. Naslov pove u-prava lista. 525 Stanodajalce m se že sedaj nudi ugodna izbira zanesljivih najemnikov. Prijave sprejema brezplačno Marstan, Koroška c. 10. 518 Specijaina delavnica za črkoslikarstvo in soboslikarstvo, Fr. Ambrožič, Grajska ul. 2. Maribor. 429 Kupim staro zlato srebrni denar, umetno zobovje po najvišjih cenah. — Ilger-jev sin, urar in ju-velir, Maribor, Gosposka ulica 15. X Bolniki na sladkorni bolezni dobijo zdravniško priporočeno kosilo in večerjo. Naslov v upravi lista. 497 Praktikant s 4 srednjimi šolami, se sprejme takoj. Vprašati v podružnici Julio Meinl, Maribor, Gosposka ul. 7. 498 Dva gospoda ali gospodični se sprejme na stanovanje. Aleksandrova cesta 44 III. 503 Lepo stavbišče na prodaj. — Ivanka Murko, Marija Brezje 53 pri Mariboru. — 510 Pianino, dobro ohranjen, kupim. Plačam takoj. — Ponudbe na upravništvo pod F. S. 506 Ljutomerska klet, (Narodni dom) priredi dne 3. in 4. t. m. koncert. 511 Okrajni zastop Maribor. Ok. štev. 318/1—1928. Razpis služb. v zmislu sejnega sklepa ožjega odbora okrajnega gerentskega sosveta dne 28. februarja 1928 razpisujemo s tem eno mesto gradbenega inženjerja za gradnjo in preureditev okrajnih cest in eno mesto gradbenega delovodje. Obe mesti sta začasni in pogodbeni. Za inženjersko mesto se zahteva najmanj dveletna praksa v gradbeni stroki. Natančnejši pogoji se izvedo med uradnimi urami v pisarni Okrajnega zastopa v Mariboru, Koroška cesta štev. 26/11. Pravilno kolkovane in z vsemi običajnimi prilogami opremljene prošnje ie vložiti na Okrajni zastop Maribor najpozneje do vključno 15. marca 1928. 515 Okralni zastop Maribor. Vsled prasolltv« trgovine se vrši razorodaia i ode nih okvirjev, umet. slik, denarnic n damskih torbic »z usnjerezs, trgovskih knjig, pisarn, po trebščin in vsakovrstnega papirnega blaga ceneje. dan 12. marca 1928 11. uri dopoldne se bqde vršila • ■ •• 20«/, Miho Vah?ar, Maribor, Got ooika ul. 24 za dečvo d 20 Din dobite pri J. Trpinu, Maribor Olavnl trg 17 11 lunama za nabavo ljudske hrane v komandi 32. artiler. polka Stritarjeva ulica štev. 30. Pogoji so na razpolago v pisarni štaba 32. artilerskog polka od 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne. 514 Iz pisarne komande 32. artilerskog puka. 20a Glavni trg 17 Zahtevajte povsod „Večernik“. 1831 se izposojujejo samo pri tvrdki Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova 14 Črno in pa belo pivo Prav dobro ljutomersko vin« dedka, ne elitni ples Klobas pa res najboljših vmes Vam nudi hotel Dvor Pa ne Ljubljana Pač pa Maribor Osel 523 Hbmie sprejemam na dobro hrano. Obed po Din 7-50, večerja po Din 5-—. Brezalkoholna restavracija ■"n zvezdi" Rudolf Smolel. Ma>*' 'bor, Ped mostom 11. 23? sflsr« Wr!H8?S!t? V FC F'V if TK 'liitfi* V MarlSoru, cine 25. TT. 1928. rnmSBStL:- Gumliaste nogavice “ 1:* nafboljil kakovosti hi po najnUjlh eanah pri tvrdki Hu Besednik, Vetrinjska ulica 20 Maribor , ***** . dajte si Čimprej blago i« obleke pri tvrdki L. ZInthauer, Glavni trg štev. 17 barvati ali kemično čistiti. I. narlborska barvarna In kMiKni pralnica. Uitinovljaiia 1852 376 Usnjarski ul. 21—53 ! So že tu! najnovejšl pariški in dunajski modeli damskih slamnikov za letošnjo spomladansko sezijo v ljubkih fa-zonah, ki bodo našim damicam gotovo zelo všeč. Pa tudi moške klobuke ima letos v posebno okusnih novih fazonah in barvah tvrdka IVAN in HELENA KVAS, MARIBOR ALEKSANDROVA CESTA 32 v veliki izbiri stalno v zalogi. Vsako popravilo klobukov se izvršuje točno in solidno po nizkih cenah. Oglejte si izložbo! PREVZEM GOSTILNE! Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem prevzel gostilno .Zrinjski* sedaj gostilno „KosiC* v Frankopanov! ulici St. 11 TočH bodem prvovrstna domača in dalmatinska vina po najnižjih censh. Poitrejlo se bode tudi z toplimi In mrzlimi jedili. V nedeljo. dne 4. marca 1.1. otvoritev gostilno z domačo zsbava in pojedino domačih klobas itd. — Za obilen obisk se priporoča Izvrsten in najcenejši premog! Breskonkurenčno — znliane cena! ,PEKLENICA‘ +800 kalorij —• br«z kamaaja — fcrai žlindra — malankoitan p«p«l — br»* duha pa Jrapla — radi taga posabao pripor« cijiv za stanovanja. NOVE CENE: Po ragoaik, Iranko Mursko-SradiMa . Din S6’— Po vozovih od 8000 kf dal)«, na edo, *AIjMAFLOR" za konje „LA F),EUR“ sa govedo, ,,HALF“ za prali*« in ..URINOT* za govedo ia konje aporabljajo danes te *«i živinorejci v Evropi. Na tisoče je priporoiil, Či-tajte »amo sledeča: Preiikusl sem v mnogih slučaj h Va* pr»*ek proti napenjanja in proti koliki in sem v najkrajiem tasa ugotovil najlepše uspehe celo v najtežjih »lučajih. Dalje sem ugotovil da delujejo ti praiki pti trajnem uporabljanju tadi kot izvrstno varovalno sredstvo proti obolenj« Pri redni »porabi se niti pri kontih, ki so zelo močno podvrženi koliki, ta nevarna bo-lezea nit več ae poja*ija Vslei tetra bom priporočal iz lastae izkušnje to izborno sredstvo v»em konjerejcem i« posestnikom ►on|. Z odličnim spoštovanjem: A. Urban Baron, kapetan vp. Preiikusil sem v la-tnem gospodarstvu v dveh slnčajih VaSe zdravilo .HALF* proti svinjski vrotici in sem ugotovil, da deluje izredno utinko-vito. Pošljite mi takoj Se 24 zavojev ker mi je zal ga že poila. Matija Schiofer, trgovec v »„■-am . .= sv. Petru n R. ■■ ■ ■■■==« Nale preparate mora Imeti v zalogi vaak moderen trgovec! Kdor jih če nima, naj jih nemudoma naroči! Edina zaloga za Jugoslavijo« GOVEDOM EDI KA Jugoslovanska razpošiljalnica preparatov za govedo, konje ia priiifte iz lekarne „Prl SV. 4a0 Antonu" Maribor, Kopališka nlica št. 11. Ne pozabite 1 Hodna trgovina Jos. Karničnlk je sedaj na Glavnem trgu 11 Ovratniki, trdi in poltrdi najboljše vrste 9 Din, srajce, samoveznice, klobuki in vsi drugi modni predmeti po reklamnih cenah. V. Zahtevaife oovsod ..Večernsk" Naznanilo! Cenj. občinstvu naznanjam, da sem prevzela kuhinjo restavracije »Vetrinjski dvor" v Vetrinjski ulici. Postregla bom cenj. goste z dobro štajersko, primorsko in dunajsko kuhinjo. Abonenti se sprejemajo na brano l — Za obilen obisk se priporoča •“ Antonija Kovačič. DraŽba.lAvtobus‘Dro»a Marlbor-Št. IIJ Dne 5. in 8. marca ob 9. uii predpoldne se viM na postaji Maribor Rlk. javna dražoa najdenih ptedmetov. Zbirališče najdenih predmetov Maribor. 51/ Ob delavnikih: a«aaE2ysfflki Vabilo na VIL redni letni občni zber Jugoslovanske hranilnice in posojilnice reglstrovane zadruge % omejeno zavezo v Mariboru, Frankopanova ulica štev. 2 ki se bo vršil v nedeljo, dne 18. marca 1928 ob 9. uri v prostorih gostilne Vetrinjski dvor v Mariboru. Dneva! redi 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. S. Sklepanje o računskem zaključku za leto 1927. 4. Sprememba pravil. 5. Volitve. 6. Slučajnosti. 60i V slučaju, da občni zbor ob napovedani url radi prepičle udeležbe ne bi bil sklepčen, se bo vršil v smislu člena 35. zadružnih pravil eno uro pozneje na Istem mestu in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih zadružnikov. 8.55 9,00 9.10 9.15 9.25 9.30 9.35 9.37 9.45 Maribor, Glavni trg Maribor, Glavni kolodvor Lajteršperk Pesnica < Ranca Jelenče, gostilna Kcvačec Cirknica, obč. urad, Muršec Strihovec St. lij, kolodvor St lij, drž. meja Ob nr«fcl!ah, praznikih in sobotah: 10.40 10.35 10.25 10.20 10.10 10.05 10.00 9.58 9.50 8.55 anaMSsr 15.00 Maribor, Glavni tr* 10.40 18.52 9.00 15.05 Maribor, Glavni kolodvor 10.35 18.47 9.10 15.15 i ' Lajteršperk ' v 10.25 18.37 9.15 15.20 Pesnica * Ranca 10.20 18.32 9.25 15.30 Jelenče, gostilna Kovačec 10.10 18.22 9.30 15.35 Cirknica, obč. urad, Muršec 10.05 18.17 9.35 15.40 Strihovec 10.00 18.12 9.37 15.42 > f St. Ilj, kolodvor 9.59 18.10 9.45 15.50 Št. Ilj, drž. meja 9.50 18.00 Izdaja KoosorcH »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdaiafelia in urednik: Pran Brofovlčv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik >unko Deleliv Maribora.