PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 174 (14.004)
Trst, sobota, 7. septembra 1991
Zunanji ministri dvanajsterice potrdili današnji začetek mirovne konference
»Jugokriza« se seli v Haag
Bonn napoveduje, da bo v primeru neuspeha mirovne konference takoj priznal Slovenijo in Hrvaško Mesič ponovno grozi z odstopom, Kučan pa opozarja, da neodvisnost ne more biti predmet pogajanj
BRUSELJ —- Evropa je razgnala dvome, ki so se še včeraj zgrinjali nad za danes napovedanim začetkom haaške mirovne konference o Jugoslaviji. Med zunanjimi ministri dvanajsterice je namreč včeraj v Bruslju prevladalo mnenje, da je za jugoslovansko krizo vendarle bolje, če se konferenca začne, saj bi odlašanje z njenim začetkom napeljalo vodo na mlin predvsem tistim, ki si evropskega posredovanja ne želijo.
Evropa ne sme dovoliti, da bi jo preglasilo orožje, je dejal predsedujoči ministrskega sveta EGS van den Broek, ki je še dan prej soglašal s tistimi - v prvi vrsti z Nemci - ki so kot pogoj za konferenco postavljali popolno ustavitev ognja na Hrvaškem. Toliko večje je bilo zato zadovoljstvo francoskih in italijanskih partnerjev, ki jim je še enkrat uspelo utišati vse bolj glasne zahteve Bonna Po priznanju Slovenije in Hrvaš-
ke. Po De Michelisovih besedah so bili in še obstajajo poskusi, da bi konferenca propadla, mednje pa je poleg razširjanja spopadov prištel tudi grožnje s priznanjem »separatističnih« republik.
Sef nemške diplomacije Hans Dietrich Genscher pa je šel na včerajšnjem sestanku v Bruslju še korak naprej: sogovornike je opozoril, da bo Bonn Slovenijo in Hrvaško priznal, če bi se haaška mirovna konferenca zaključila z neuspehom. Še več, v pogovoru s skupino novinarjev je povečal dozo in dodal, da je Nemčija v primeru propada mirovne konference pripravljena postaviti jugoslovanski primer na dnevni red Varnostnega sveta OZN. To bi bilo po njegovih besedah mogoče iz preprostega razloga, ker bi nemško priznanje obeh republik sprožilo verižno reakcijo nadaljnjih mednarodnih priznanj.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Kučan za dosledno spoštovanje človekovih in manjšinskih pravic
DUŠAN UDOVIČ
LJUBLJANA — Predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan je tik pred odhodom na mirovno konferenco o Jugoslaviji, ki se bo danes začela v Haagu, sprejel predstavnike zamejskih Slovencev iz Italije, Avstrije in Madžarske. Na razgovoru sta sodelovala tudi zunanji minister Dimitrij Rupel in minister za Slovence po svetu Janez Dular, delegacijo iz Italije pa so sestavljali Klavdij Palčič (SKGZ), Marija Ferletič (SSO), Bojan Brezigar (SSk), Miloš Budin (DSL), Ravel Kodrič (DSL), Viljem Černo (organizacije videmske pokrajine) in Sergij Lipovec (OKP).
Kučan je predstavnike manjšin seznanil z izhodišči, s katerimi bodo prestavniki Slovenije sodelovali na konferenci, ki lahko odločilno vpliva na bodočnost Slovenije, kakor tudi Slovencev izven
njenih meja. Slovenija si predvsem že dalj časa prizadeva, da bi prišlo do internacionalizacije jugoslovanskega vprašanja, kajti izkušnja je dokazala, da dogovor brez posredovanja tujine ni mogoč. Za vzpostavitev miru Slovenija pristaja na načela in postopke, ki jih sprejema Evropa in tudi Brionska deklaracija je bila sprejeta v tem duhu. Trije meseci so bili določeni kot rok, v katerm naj bi vsaka jugoslovanska republika imela možnost preveriti lastne interese, toda dva meseca sta bila izrabljena neuspešno, razen v eni točki, to je v zvezi z umikom jugoslovanske armade iz Slovenije, ki poteka dokaj hitro in za katerega je upati, da se bo uspešno iztekel.
Kučan je podčrtal, da gre slovenska delegacija na mirovno konferenco z optimizmom, kajti dogajanja dokazujejo, da ne gre samo za rešitev jugoslo-NADALJEVANJE NA 2. STRANI
*Vse tri baltiške države je doslej priznalo več kot štirideset držav iz vsega sveta
Litvo, Latvijo in Estonijo je Moskva uradno priznala za neodvisne države
MOSKVA — Sovjetski državni svet, novi organ decentralizirane oblasti, ki ga je imenoval kongres ljudskih poslancev, je uradno priznal neodvisnost baltiških držav Litve, Latvije in Estonije. Priznanje ^odvisnosti je bil prvi sklep, ki ga je sprejel državni ®yet, v katerem so poleg Gorbačova in Jelcina še uderji ostalih sovjetskih republik in predstavniki Slavnih manjšin.
Priznanje neodvisnosti je bilo že nekaj dni v zra-bu, konkretnejši okvir pa je dobilo prejšnjo nedeljo, je VVashington spet navezal diplomatske stike z baltiško trojico. Včeraj pa je uradno napoved za nekaj ur prehitel sam Mihail Gorbačov, ki je bil skupaj 2 Jelcinom protagonist »TV Showa« za ameriško Nuežo ABC. »Če je to dejanska želja in zahteva Bal-l°v. je treba neodvisnost priznati takoj, brez vsakega oklevanja,« je dejal in dodal, da podpira tudi željo baltiških vlad, da bi postale članice OZN.
Po 51 letih so torej Litva, Latvija in Estonija suve-(®ne in polnopravne države, vendar tega občutka v vHniusu, Rigi in Tallinu, ni bilo čutiti. Reakcija na Vest je bila dokaj hladna, uradne izjave pa skrajno NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Spominska slika zunanjih ministrov dvanajsterice in predstavnikov suverenih baltiških držav	(Telefoto AP)
Vladni ukrepi proti mafiji
□ □ □
Delegacija Ul pri De Michelisu
na 3. STRANI
□ □ □
Krvavi spopadi Se na Hrvaškem nadaljujejo
na 2. STRANI
Drevi slovesen zaključek mednarodne literarne prireditve Vilenica 91
Letošnji nagrajenec Poljak Herbert
MARIJ ČUK
Sodobni poljski pesnik Zbigniew Herbert je letošnji dobitnik mednarodne literarne nagrade Vilenica '91. Gre za književnika, starega 67 let, ki je med najslavnejšimi in najbolj znanimi imeni poljskega literarnega podnebja. Besednega umetnika so predstavili včeraj zjutraj na tiskovni konferenci v Lokvi. Herbert se letošnje prireditve na Krasu ne udeležuje (zaradi bolezni je v neki pariški bolnišnici), o njem pa so spregovorili štirje eminentni poznavalci njegovega dela, nenazadnje tudi znani poljski disident (danes poslanec) Adam Michnik.
Sicer pa je včerajšnjo predstavitev v starodavnem stolpu sredi vasi uvedel predstavnik krajevne skupnosti iz Lokev Vlado Mljač. Prisotne pa j e pozdravil še predsednik deželne bančne sekcije pri SDGZ Gvido Zidarič. Slovenski denarni zavodi v Italiji so namreč med sponzorji Vilenice, ki ie včeraj, kot vsako leto, »gostovala« v zamejstvu. Tokrat na Repentabru,
v krasnem večernem okolju večstoletne cerkvice. Na dvorišču so se stapljali, križali, odmevali verzi in besede v mnogih jezikih. Na sporedu je bil namreč drugi srednjevropski literarni večer. Udeležence in goste so pozdravili tudi repentabrski župan Pavel Colja, predsednik Pokrajine Trst Dario Crozzoli in župnik Anton Bedenčič.
Ko smo tako na kratko izčrpali včerajšnjo kroniko dogajanja, naj bo dovoljena ugotovitev, da ima Vilenica kozmopolitsko zavest, ki se kaže v druženju najrazličnejših ljudi, iz najrazličnejših krajev. Ti ljudje razmišljajo literarno, a tudi zelo konkretno. Drugače tudi ne more biti, saj je v središču pisateljevega zanimanja vedno človek, njegova individualna in družbena svoboda. Danes se bo dogajanje preselilo v Štanjel, kjer bo zjutraj literarna matineja s podelitvijo kristala Vilenice, popoldan bodo slovenski založniki v Lipici predstavili svoje programe, zvečer ob 19. uri pa bo slovesen zaključek prireditve v sami jami Vile-nici.
V Makedoniji raste napetost v pričakovanju referenduma
SKOPJE — Makedonsko notranje ministrstvo je včeraj sporočilo, da je takoj po sprejetju odločitve o referendumu sprožilo vse potrebne ukrepe za njegovo varno in uspešno izvajanje.
Referendum je nateletel na široko podporo državljanov republike Makedonije, kakor tudi v mednarodni javnosti. Protimakedonske sile, ki pa jim ne ustreza osamosvojitev makedonske države, so sprožile pravo specialno vojno proti mekedonskemu narodu in Makedoniji, v cilju, da bi državljane te republike prestrašili za usodo in prihodnost ter da bi preprečili uspešno izvajanje referenduma. Del takega scenarija, ocenjujejo v sporočilu, je bil tudi predsinočnji poskus posameznih protimakedonskih sil, da bi izkoristile upravičen gnev državljanov albanske narodnosti zaradi tragične smrti Jusufija in umetno povzročile spopad z varnostnimi organi, kakor tudi spopad širših razsežnosti.
Ker tudi v prihodnjih dneh pričakujejo poskuse povzročanja konfliktnih situacij, predvsem na mednacionalni osnovi, poziva ministrstvo vse državljane Makedonije na največjo zadržanost, toleranco, razum in nena-sedanje provokacijam, vestem in dezinformacijam, ki se širijo. Hkrati bo notranje ministrstvo Makedonije storilo vse potrebno, da državljani Makedonije mirno in dostojanstveno izpolnijo svojo državljansko dolžnost na referendumu.
Referendumsko vprašanje - ali ste za samostojno, suvereno republiko Makedonijo s pravico, da se pridružite zvezi suverenih jugoslovanskih držav, je jasno in ga ni mogoče ločevati, je včeraj na tiskovni konferenci za domače in tuje novinarje dejal predsednik republike Kiro Gligorov pred njegovim odhodom v Haag^na mirno konferenco o Jugoslaviji. Ce do dogovora o ohranitvi Jugoslavije vseeno ne bo prišlo, bo Makedonija kot samostojna in suverena država gradila politiko dobrososedskih odnosov. Makedonija nima nobenih ozemeljskih teženj, nikogar ne ogroža in edino, kar zahteva, je spoštovanje človekovih pravic v okviru KVSE. (dd)
Armada noče premirja, Srbi pa že iščejo zaplete tudi v Bosni in Hercegovini
Krvavi spopadi se nadaljujejo
ZAGREB, BEOGRAD — Z vseh kriznih območij Hrvaške so tudi včeraj poročali o občasnih spopadih, streljanju in eksplozijah granat. Po podatkih hrvaške televizije in Hine so najbolj srditi spopadi potekali na območju Okučanov in Nove Gradiške. Hrvaške sile skušajo deblokirati avtocesto, ki je že nekaj dni v rokah nasprotne strani.
Neposredno po podpisu o spoštovanju prekinitve ognja med predstavniki hrvaških sil in armade so v Osijeku spet odjektnile eksplozije. Streljali so iz vojašnice sredi mesta. Okrog 50 granat je močno poškodovalo civilne objekte, med njimi tudi osiješko katedralo in bolnišnico.
Iz Siska poročajo, da želijo teroristi z napadi na zeležarno zaustaviti redno proizvodnjo, z granatami pa so napadli tudi rafinerijo INA.
Granate so padale tudi na Sunjo, posamezne strele je bilo slišati v Gospiču, kamor je padlo tudi nekaj min. Iz kriznega štaba v Zadru so sporočili, da v hrvaških vaseh na območju občine Benkovac ni miru, v samem središču Zadra je bilo več eksplozij, opazili so premike JA.
Tanjug poroča, da na magistralni cesti blizu Ne-vesinja v Hercegovini oboroženi civili preiskujejo potnike in jih ustavljajo na barikadi. V nevesinjski policijski postaji so povedali, da to počno civilisti in da ne bodo prenehali, dokler iz Mostarja in Čapljine ne odijejo pripadniki ministrstva za notranje zadeve. Mostarska policija teh razlogov ne sprejema in zahteva, da milica v Nevesinju zagotovi nemoten promet.
Predsednik Srbskega gibanja obnove Vuk Draš-kovič pa je za dunajski Kurier izjavil, da v Jugoslavi-
ji ne bo miru, dokler ne bodo vzpostavljene nove meje Hrvaške proti Srbiji in BiH. »Krajina, Banija in del zahodnega Srema, do Vukovarja, morajo pripasti Srbiji,« je dejal.
V Zagrebu pa je Savka Dabčevič Kučar, predsednica Hrvaške narodne stranke, na tiskovni konferenci dejala, da Hrvaška ne sme pristati na noben pogovor o njenih mejah, suverenosti in samostojnosti, o vsem drugem pa je možen. Po njenem mnenju je miroljubna politika sprejemljiva za vsakogar, Hrvaška pa vendarle mora ostreje odgovarjati na agresijo.
Zvonimir Šeparovič, zunanji minister Hrvaške, je vojaškemu sodišču v Beogradu poslal protestno pisno, ker je Antun Kikoš priprt v zaporu vojaškega sodišča. Kikoša so priprli zaradi afere z orožjem in ugandskim letalom. Šeparovič je protestiral, ker so Kikoša nezakonito odpeljali s hrvaškega teritorija v drugo republiko in ker ga nezakonito zadržujejo. Zahteval je tudi zdravniški pregled, ker je verjetno, da Kikoša fizično mučijo. Minister je zehtavel, da celotni postopek, od carinskega do sodnega, vrnejo hrvaškim organom.
Hkrati ko služba za informiranje zvezne vojske pošilja informacije, kje vse in kdaj so hrvaške sile napadale vojašnice, enote ipd., pa je Tanjug sporočil, da je v Borovem selu podpisan protokol o prekinitvi ognja. Dokument sta podpisala Henri VVijnaendts, posebni odposlanec ES, in Goran Hadžič, predsednik vlade avtonomnega področja Slavonije, Baranje in zahodnega Srema. V Osijeku bi ta odkument morale podpisati hrvaške oblasti in armada, vendar do tega ni prišlo, (dd)
Na sliki (telefoto AP): razdejanje v Petrinji.
V Ljubljani zasedanje na temo Za pravice narodov do samoodločbe
Levica Alpe-Jadrana išče
LJUBLJANA — V Cankarjevem domu se je včeraj dopoldne pričela konfernca levih strank dežel skupnosti Alpe Jadran. Pobudi slovenskih prenoviteljev so se odzvali predstavniki socialističnih, socialdemokratskih in drugih levih strank iz Italije, Avstrije, Hrvaške, Madžarske in seveda iz Slovenije.
To pa je prva značilnost te okrogle mize, ki ima naslov Za pravico narodov do samoodločbe. To je pomemben pričetek organiziranega trajnega sodelovanja evropske levice, nekaka socialistična internacionala-v malem, katere sedež je Ljubljana, pobudniki in organizacijski povezovalci pa slovenski prenovitelji.
Osnovna tema včerajšnjega zasedanja je bila povsem razumljivo vojna na Hrvaškem in napori za mir. Zato je bil še posebej toplo pozdravljen govor predsednika hrvaških prenoviteljev Ivice Račana, ki se je zavzel za mirno rešitev srbsko-hrvaške krize, kar je bila, je, in bo vedno politična usmeritev hrvaških prenoviteljev. Toda Hrvaška je v vojni, ki jo vodi srbska politika ob pomoči jugoslovanske armade. Napori za prekinitev ognja so bili samo velika iluzija, v petih dneh od podpisa premirja je bilo na stotine mrtvih in ranjenih, beguncev je že preko 150 tisoč.
Najhujše pa je sovraštvo in strah pred bodočnostjo. Kaj lahko rečemo, ko slišimo štiriletnega otroka, ko prosi oboroženca v maskirni uniformi, vseno je, če je srbska ali hrvaška: »Striček, ne ubij me, jaz
sem priden!«. Račanu se je nekoliko tresel glas, ko je izgovoril te besede in pozval prisotne, naj podprejo mirovne napore.
Končno je treba še poudriti slovensko udeležbo. Kot že rečeno, so bili prisotni predstavniki vseh slovenskih levih strank, ki se na tak ali drugačen način sklicujejo na socializem in na socialdemokracijo. Zbrali so jih prenovitelji, ki so se izkazali kot učinkovit organizator in katalizator, ki ni skušal nadvladati, vsilkjevati svoja stališča ali kako drugače pogojevati slovensko levico. Prisotnih je bilo vseh sedem levih slovenskih skupin, ki so dosedaj le s težavo našle skupno besedo, skupna stališča in dialog. Kljub temu, da je slovenska levica razpršena, pa se je že včeraj izkazalo, da med prenovitelji, socialdemokrati, krščanskimi socialci, socialisti in drugimi ni v resnici večjih razlik in da se naravno in avtomatično ob sodelovanju socialističnih sil političnega področja Alpe-Jadran ustvarja močan blok slovenske socialdemokracije. One socialdemokarcij e, katere viden član je bil Ivan Cankar, kar je še posebej poudaril podtajnik socialistične stranke dežele Furlanije Julijske krajine Sandro Colautti.
Zasedanje je odprl slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, ki je podčrtal, da je osrednje vprašanje celotne Vzhodne Evrope v priznavanju samoodločbe, kar pa je poleg načela nespremenljivosti tudi notranjih meja in načela o zaščiti človekovih pravic
skupni jezik
bistvo in temelj celotne polemike tudi znotraj Jugoslavije.
Predsednik slovenskih prenoviteljev Ciril Ribičič pa je v uvodnem referatu govoril predvsem o globokih političnih in ideoloških razlogih, ki so privedli do sedanjega jugoslovanskega stanja. V nadaljevanju je spregovoril o naporih Slovenije, da popelje državo v demokracijo. Njegov govor je prispeval k razmišljanjiu o novi vlogi levih sil v sodobni družbi po porazu že reakcionarnega socialrealističnega sistema in ustvarjanju reformističnega in demokratičnega socializma, ki mora imeti tudi v nekdanjih državah Vzhoda odločilno politično vlogo.
Član vsedržavnega tajništva in odgovoren za mednarodne odnose DSL Piero Fassino pa je v uvodnem delu najprej obravnaval že omenjena tri načela, nato pa začrtal konkretne možnosti reševanja, ki so v priznanju notranjih meja in njihove nedotakljivosti, toda po njegovem mnenju tudi v ustvarjanju integracije — seveda, kjer je to mogoče — po sovjetskem vzorcu.
Razprava se je razvila že včeraj popoldne, ko so prišla do izraza razna stališča, vse bogastvo mnenj in pozicij tako pisane, vendar usklajene politične prisotnosti. Zvečer je bil svečan sprejem na sedežu slovenskega predsedstva, predsednik Kučan pa je posebej sprejel v daljših prisrčnih razgovorih predstavnike PSI in DSL.	BOGO SAMSA
Zadeva Curcio: minister Martelli umaknil priziv ustavnemu sodišču
RIM — Afera, ki nam je obetala razburljivo politično jesen, se je razblinila kot milni mehurček. Pravosodni minister Martelli in predsednik vlade Andreotti, ki sta si prišla v lase in bi moralo njune trditve in zahteve proučiti ustavno sodišče, sta se namreč (pismeno) pobotala, s pomilostitvijo zgodovinskega liderja rdečih brigad Renata Curcia pa bosta bržčas še počakala.
Martelli in Andreotti sta si torej izmenjala pismi. Andreotti je natančneje prebral besedilo, ki spremlja Martellijev priziv ustavnemu sodišču, s katerim je želel razjasniti pristojnosti ministrstva in vlade v zvezi s pomilostitvami. V predlogu za pomilostitev pa baje tudi ni bilo nobenih osebnih ocen, pač pa le nekaj mnenj o naj ostrejšem obdobja terorizma. Martelli je v odgovoru z olajšanjem sprejel Andreottijevo pojasnilo in je tudi umaknil priziv.
• »Jugokriza«
Konferenca se bo v haaški Palači miru začela danes ob 10. uri z uvodnim nagovorom predsedujočega v dvanajsterici van den Broeka, prvo besedo z jugoslovanske strani pa bo imel predsednik zveznega predsedstva Stipe Mesič. Njegov govor so na včerajšnji seji predsedstva zaradi popolne nevtralnosti odobrili vsi člani, sam pa je pozneje za hrvaško televizijo dejal, da njegova pričakovanja za konferenco niso prav posebno optimistična. V izjavi za špansko televizijo pa je zvezni predsednik celo napovedal, da bo v primeru, če se JA po začetku mirovne konference ne bo umaknila v vojašnice, odstopil. To naj bi se zgodilo že prihodnji teden, takrat pa bo po njegovih besedah razkol med Hrvaško in Jugoslavijo dokončen, medtem ko bo Evropska skupnost prisiljena že v Haagu priznati samostojnost Hrvaške in Slovenije.
Pred odhodom svojih predstavnikov v Haag je včeraj zasedalo tudi predsedstvo Slovenije, za katerega cilj slovenske udeležbe na konferenci ne more biti obnavljanje neke drugačne povezanosti med jugoslovanskimi republikami in torej to ne more biti niti izhodišče za konferenco. Pogajanj o osamosvojitvi ne more biti - je pribil predsednik Kučan - lahko se pogovarjamo samo o načinu mirnega reševanja krize. Slovenija tudi ne pristaja na podaljšanje zapadlosti moratorija.
Zboru, ki vse glasneje zahteva priznanje Slovenije in Hrvaške se je pridružila tudi Češkoslovaška. Podpred-
sednica odbora češke vlade za zunanje zadeve je namreč izjavila, da je treba izvajati pritisk za to priznanje. Z Dunaja pa poročajo o peticiji za priznanje Hrvaške, ki jo je podpisalo 10 tisoč Avstrijcev in jo izročilo predsedniku parlamenta Heihzu Fischerju, le-ta pa je v pogovoru s predstavniki hrvaških organizacij v Avstriji izjavil, da bi do priznanja lahko prišlo že v naslednjih dneh.
• Kučan
vanske krize, ampak za postavljanje principov, ki so problem za celotno Evropo. Slovenija od konference pričakuje miren razplet na balkanu, obenem pa ne želi, da bi bila plebiscitna opredelitev slovenskega naroda sporna. Samostojnost, brez bojazni do raznih pritiskov, je predpogoj in sredstvo za dejansko integracijo v Evropo in do tega mora priti ne da bi kdorkoli Sloveniji kaj vsiljeval. Iz konference bi moralo nadalje iziti zagotovilo o nedotakljivosti in nespremenljivosti zunanjih in notranjih meja v Jugoslaviji, o spoštovanju človekovih pravic in pravic narodnih manjšin, vse pa naj bo zajamčeno z mednarodnim nadzorstvom. Slovenija je tudi ob osamosvojitvi legitimen dedič mednarodnih pogodb, kar velja tako za meje, kakor tudi za varstvo manjšin.
Predstavniki Slovencev v Italiji so Sloveniji izrazili priznanje za vsa prizadevanja za dokončno osamosvojitev in mednarodno priznanje Slovenije, kar naj na učinkoviti ravni zagotavlja
tudi vključevanje manjšin. To pa za Slovence v Italiji pomeni preseganje najbolj restriktivnih interpretacij Osimskih sporazumov, po katerih se pravice hočejo dodeliti po različnih stopnjah, kot dokazujejo dosedanji vladni zakonski osnutki. Slovenska manjšina bi morala pri vzpostavitvi zaščitne zakonodaje neposredno sodelovati, za uspešno uresničitev zaščite pa morajo obstajati tudi trdna mednarodna jamstva. Predstavniki zamejskih Slovencev so tudi pozdravili odločitev Slovenije, da bo zagovarjala trdnost bilateralnih kot tudi drugih mednarodnih sporazumov.
Slovenski predsednik je dejal, da samostojnost Slovenije ne bi smela poslabšati položaja manjšin, kajti prizadevanja Slovenije bodo šla v nasprotno smer. Status suverene države bo Sloveniji omogočil, da bo tudi na mednarodni ravni uveljavljala trdne principe, po katerih morajo biti manjšine zaščitene, kajti gre za problem, ki je čedalje bolj občutljiv za vso Evropo.
Zunanji minister Rupel je poudaril, da slovenska udeležba na mirovni konferenci v Haagu ni brezpogojna. Slovenija se je pripravljena držati evropskih pravil, vendar ne more prepuščati samo drugim, da urejajo njene zadeve, ampak mora biti zraven kot faktor. Slovenija ne more pristajati na to, da se dogovorjeni moratorij razvleče v času, cilj konference pa tudi ne more biti ohranjanje Jugoslavije, tako kot to sedaj postavlja Beograd.
Kučan, Rupel in Dular so se po srečanju z zamejskimi Slovenci sestali tudi s predstavniki madžarske narodnosti v Pomurju in delegacijo Unije
Italijanov. Izrecno je bil podčrtan konstitutivni značaj obeh skupnosti za Republiko Slovenijo, pri čemer ostajajo v načelih in praksi trdna jamstva Slovenije, da z ustavo in normativom zagotovi obema narodnima skupnostna optimalno raven pravic. Posebej velja omeniti občutljiv položaj italijanske skupnosti v Istri, ki je izrazila bojazen, da bi je meja med republikama Slovenijo in Hrvaško ne prizadela. Kučan je dejal, da si bo Slovenija prizadevala za to, da bo odnos do italijanske skupnosti v obeh republikah enak, priznanje meja med Slovenijo in Hrvatsko pa je pogoj, da se meje v resnici presežejo v skladu z evropskimi standardi. Evropa bo pač morala v snovanju lastnega bodočega ustroja pazljivo upoštevati, da se pravice manjšin v nobenem primeru ne okrneje.
• Moskva priznala
previdne, brez vsakršnega evforičnega prizvoka. Litovski predsednik Lands-bergis je izjavil, da gre »za odločitev, ki ne bo pozitivna samo za baltiške republike, temveč tudi za Sovjetsko zvezo in vso mednarodno javnost«. Ni pa mogel zatajiti zaskrbljenosti zaradi dejstva, da so meje vseh treh držav še vedno pod nadzorstvom sovjetske vojske. »Verjetno nas čakajo dolga pogajanja z Moskvo oziroma z armado, vendar menim, da bo sedaj vse nekoliko lažje«. Tudi estonski premier Savi-saar je povedal, da jih sedaj »čaka dolgo obdobje žrtev in trdega dela«.
Včeraj so predstavnike baltiških republik sprejeli zunanji ministri evrop-
ske dvanajsterice. Predsednik komisij6 Delors je potrdil, da bo EGS storil3 vse potrebne korake, da bi Litvo, Latvijo in Estonijo čimprej vključili v mednarodne organizacije in da je pri' pravljena novim suverenim državah1 nuditi vsakršno pomoč.
Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna naročnina 264.000 lir; v SFRJ številka 10.00 din, mesečna naročnina 230.00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Vodnikova 133 - Telefon 554045-557185 Fax 061/555343
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir- \ st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Ogla' si iz dežele Furlanije-Julijske krajine se nafO' čaj o pri oglasni agenciji PUBLIEST srl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 ES' I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnican SPI.
Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul Montecchi 6 - tel. 7796-611.
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 magglo 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Rlstori 28 Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT	fcrfjl
Tiska EDIGRAF
■SES
Ministrski svet odobril vrsto sklepov za učinkovitejši boj proti organiziranemu kriminalu
Obtoženi mafijski kriminalci bodo odslej čakali na procese izključno v zaporih
RIM Ministrski svet je odobril vrsto ukrepov za učinkovitejši boj proti mafiji, hkrati pa je sprejel nekaj sprememb zakona o premeščanju sodnikov fn kazenskemu postopku in preventivnemu priporu za osebe, ki so osumljene sodelovanja z mafijo. Med sprejetimi sklepi je tudi okrepitev varnostnih sil s skoraj trideset tisoč možmi.
Med pomembnejšimi ukrepi je poostreno nadzorstvo nad osebami, ki so že zagrešile mafijske zločine in za take, ki so osumljene sodelovanja z organiziranim kriminalom. Preventivni pripor oziroma pripor iz varnostnih razlogov bo trajal lahko šest let proti sedanjim štirim, kriminalci, ki so jih spoznali za krive v vsaj dveh sodnih obravnavah, bodo na procese čakali izključno v zaporih in ne več v hišnem priporu. Tudi sodniki, zanje so predvideni doslednejši kriteriji premeščanja, bodo morali poskrbeti, da bo čas
med enim procesom in drugim čim krajši. Sodnike, ki bodo zavrnili premestitev na »vroča« področja, bo obravnavala posebna disciplinska komisija.
Poleg posodobitve infrastruktur in okrepitve pomožnega osebja na sodiščih, o čemer je bil govor že lani, vendar otipljivih rezultatov sploh ni, je ministrski svet odobril sklep, ki se nanaša sodelovanje med raznimi rodovi varnostnih sil. V boju proti mafiji bodo tako sodelovali policija, karabinjerji in finančna straža, ustanovili pa bodo posebne »mešane« skupine, neke vrste domačo FBI, katerih naloga bo nadzorovati sumljive osebe in vroče mafijske teritorije. Te skupine bodo razpolagale z vrhunsko tehniko in bodo imele posebne razpoznavne oznake. Slednji ukrep pa bo morala še proučiti komisija finančnega ministrstva, saj bodo stroške zanj črpali iz finančnega zakona za prihodnje leto.
Ministra Martelli in Scotti na včerajšnjem zasedanju vladnega kabineta (AP)
Za zapahe s podkupnino v spodnjicah
RIM — Paolo Pancino bo končno le lahko odprl svoj kiosk-bar, 7. oktobra pa bo prisostvoval procesu proti svojim izsiljevalcem. Ena od tipičnih italijanskih zgodb se je srečno zaključila s srečanjem, ki ga je možak imel včeraj z rimskim županom Francom Carra-rom in na katerem so bili rešeni vsi problemi birokratskega postopka za odprtje kioska.
Zadeva se je začela pred petimi meseci, ko je Pacino s pomočjo karabinjerjev spravil za zapahe rimskega rajonskega svetovalca Sergia Iadeluco (KD). Možje postave so ga namreč presenetili s »kuverto«, v kateri je bilo 20 milijonov lir, »potrebnih« za pospeše-nje odobritve Pacinove licence, spravljeno pa jo je imel kar v spodnjih hlačah...
Rimski župan je po srečanju s Pacinom dejal, da je moža treba jemati za vzgled, saj je na pravilen način reagiral na dejanje pravega političnega podzemlja.
Po zagotovilu ministra De Michelisa na srečanju z delegacijo Unije Italijanov
Tudi interesi manjšine na mirovni konferenci
RIM — Italijanski zunanji minister Gianni De Michelis je pred včerajšnjim odhodom v Bruselj v Rimu sprejel tričlansko predstavništvo Italijanov iz Slovenije in Hrvaške, v katerem so bili Predsednik skupščine Unije Italijanov Antonio Borme in člana njenega vodstva Maurizio Tre-niul in Ezio Giuricin.
Gostje so zunanjemu ministru matične države izrazili globoko zaskrbljenost ob zadnjih dogajanjih v Jugoslaviji in pričakovanja italijanske skupnosti za njeno ustrezno zaščito v sedanjih težkih pogojih. V ta namen so mu izročili posebno spomenico s predlogi o mednarodnih jamstvih za to zaščito, vključno s primerno zastopanostjo interesov italijanske manjšine na mirovni konferenci o Jugoslaviji. V okviru ukrepov italijanske vlade v pomoč manjšini pa so njeni pred-stavniki poudarili potrebo po hitri uresničitvi Projektov, ki so bili predvideni v okviru bilateralne kooperacije ter po takojšnjem aktiviranju specifičnih instrumentov manjšinske zaščite, Predvidenih z zakonom za obmejna območja.
Kot je rečeno v tiskovnem sporočilu Farnesi-7e' je minister De Michelis italijanski manjšini pražil solidarnost matične države v sedanjem kritičnem trenutku in zagotovil, da bo Italija potrebo po njeni ustrezni mednarodni zaščiti postaja na ravni bilateralnih odnosov. Obvezal se je Brdi, da se bo zavzel za preučitev formule, s ka-
tero bodo pričakovanja po tovrstni zaščiti vzete v poštev tudi na mirovni konferenci o Jugoslaviji. Še posebej - je nadaljeval De Michelis - bo potrebno zaščititi celovitost manjšine, ki prebiva v Sloveniji in Hrvaški in doseči enotnost obravnavanja na vsem ozemlju, ki ga zgodovinsko poseljujejo Italijani. V ta namen bo italijanski ambasador v Beogradu Sergio Vento obiskal nekatere občine z italijanskim prebivalstvom.
Kar pa zadeva posege za ekonomsko pomoč italijanski manjšini je minister izjavil, da bodo pravočasno sprejete vse potrebne iniciative za uresničitev projektov za kooperacijo in za izpolnitev določil zakona za obmejna območja še pred iztekom leta. Gre za določila, ki zadevajo okrepitev institucionalnih, šolskih, kulturnih in ekonomsko-produktivnih struktur manjšine in v zvezi s katerimi je Italijanska manjšina že izdelala konkretne predloge. In končno je minister tudi obljubil, da bodo narejeni ustrezni koraki pri hrvaških oblasteh, da bi le-te umaknile ovire pri spejemu italijanskih in koprskih tv programov na območju Istre.
Na sliki (telefoto AP) z leve predsednik Ul Antonio Borme, italijanski ambasador v Beogradu Sergio Vento in De Michelis.
Val politične prenove preplavil tudi Rdeči trg in Leninov mavzolej
Vojaške parade letos ne bo
, MOSKVA — Znameniti mos-0vsfd Rdeči trg bo v bodoče vse j1anj znamenit. Med raznimi skleci Prenovljenega vodstva je na-Vlreč tudi ta, da sedmega novem-,r° h e bo vojaške parade, ki je da Moskovčanom včasih v po-z°s- Razlog to pot ni političnega . dača j a; Jelcin je namreč ugoto-" da bi bili stroški za parado jravisoki, zato bo denar raje na-v kako drugo koristnejšo r.Bar- Nekateri pa menijo, da bi s v3 v nastalem položaju »nesmi-/„,n° proslavljati državni udar iz ° j93 7 s parado«.
^ Vq Prepihu pa je tudi Leninov q«*olej. pred katerim so se dol-dol eta *n vs°k dan v letu vile p 9e vrsfe obiskovalcev od vse-str S?d (na sHki AP zamenjava Br Q2e pred stavbo). Sovjetski „ffn°vdelji bi radi videli, da bi u^ /dpelj socializma« zaprli oziroma lzPraznili in predali drugim pr efiom. Toda kam s predmeti, p; Vsem pa kam z balzamira-ajrin tri)Plom Vladimirja Iljiča Le-
n*na j7/ viaaimirja i Pok Janova? Kaže, da ga bodo °Pali v materin grob v'St. Pe-
P°kop
cerSp^?u (Leningradu), kot je si-
sk0 Vdi.sam želel. Za »zgodovin-vjnQ aro<<- mnogim je pač zgodo-°djm v. naPoZ°. pa upajo, da jo bo On P.1 kak ameriški petičnež, kam t n.aibrž že vedel, kako in po v n niP' Lden od Leninovih kino*. , r, °. Lržas našel gostoljub-žeijn	in sicer v Carrari, na
1 dobre tretjine domačinov.
Zeleni škuner ugotovil še večjo onesnaženost
RIM — Le nekaj dni po objavi poročila ministrstva za zdravstvo o stopnji onesnaženosti ob italijanskih obalah je včeraj Liga za okolje na tiskovni konferenci v Rimu predstavila svoje sveže podatke o onesnaženosti (ministrski se namreč nanašajo na leto 1989), ki jih je letos zbral Zeleni škuner.
Na več kot 10.000 kilometrih plovbe je Zeleni škuner ugotovil, da je po obstoječi zakonodaji kar 48 odstotkov priobalnih voda oporečnih in torej neprimernih za kopanje. Lani je bilo oporečnih le 26,4 odstotka priobalnih voda.
Predsednik Lige za okolje Er-mete Realacci je poudaril, da prisotnost sluzaste snovi v Tiren-
skem morju dokazuje, da se je tudi tu porušilo ekološko ravnotežje, oblasti pa do sedaj niso storile ničesar, saj se ne spoštuje obstoječih zakonov, prav tako so neizkoriščena finančna sredstva, ki so jih nakazali za sanacijo rečnih voda. Zeleni škuner je namreč ponovno ugotovil, da so reke glavni krivec za onesnaženost morja, saj so se spremenile v prave kloake, v greznice kamor skoraj neprečiščene odtekajo industrijske in mestne odplake.
Glede morja je treba navesti, da je najbolj onesnažen severni Jadran z izjemo Lignana in Gra-deža, sledi mu južno Tirensko morje in sicilska obala.
Katalonski škofe zagovarjajo samoodločbo naroda za Katalonijo
MADRID V Španiji je že izbruhnila polemika, ker je časopisje objavilo objavilo pastoralno pismo treh katalonskih škofov, ki zagovarjajo samoodločbo naroda za neodvisnost Katalonije.
Msgr. Antonio Deig (Salsona), msgr. Ramon Torrella (Tarragona) in msgr. Jose Maria Guix (Vic) so v pismu, ki naj bi ga jutri prebrali v vseh katalonskih cerkvah navedli, da lahko samo Katalonci odločajo o svoji bodoči usodi. Trije visoki cerkveni dostojanstveniki so že pred dnevi predlagali ustanovitev katalonske škofovske konference, ki bi se ločila od španske. Vlada v Madridu je tako napoved najostreje obsodila, češ da katalonske škofovske avtonomije ne predvideva konkordat med Madridom in Vatikanom. Na napovedano in objavljeno pastoralno pimo pa španska vlada še ni odgovorila.
Čeprav se že govori o predčasnih volitvah
Tudi na Pokrajini Trst kmalu debata o statutu
Tudi na tržaški Pokrajini je končno stekel postopek za oblikovanje statuta te ustanove, ki ga mora skupščina na osnovi odloka notranjega ministrstva obvezno odobriti do 17. oktobra. Komisija za statut, ki jo sestavljajo predstavniki vseh strank, je na svoji zadnji seji oblikovala neke vrste koledar svojih zasedanjih (zadnjič se bo sestala 28. t. m.), pokrajinski svet pa se bo z osnutkom statuta začel ukvarjati na seji 7. oktobra, sklepno glasovanje pa napovedujejo za 14. oktober, to se pravi tri dni pred iztekom roka, ki ga je postavila vlada. Statut mora biti, kot znano, odobren z dvotretjinsko večino skupščine, kar pomeni, da bo moral dokument hočeš nočeš naleteti na podporo vsaj dela svetovalske opozicije.
Komisija za statut je doslej ocenila le nekatere predloge in osnutke, ki so jih v glavnem izdelali ppkraj inski uradi oziroma funkcionarji. Stranke bodo v prihodnjih dneh predložile svoje plaforme, pričakujejo pa tudi mnenja, predloge in sugestije množičnih organizacij, združenj in društev, ki imajo na podlagi reforme javnih ustanov (zakona št. 142) pravico, da pri-
spevajo pri oblikovanju statuta. Potrebno je, da se glede tega čimprej oglasijo tudi slovenske organizacije in ustanove, ki se doslej še niso vključile v razpravo oziroma v postopek. Čas za vložitev predlogov vsekakor nepreklicno zapade 28. septembra. Slovenci in slovenščina bodo vsekakor ena glavnih vsebinskih točk statuta in skoraj gotovo tudi jabolko spora med strankami, kot se je že zgodilo na Občini Trst, kjer so julija ravno zaradi polemik o slovenščini vso razpravo odložili na september.
Nekateri na Občini in na Pokrajini na tihem vsekakor že upajo, da bo pred odobritvijo statutov prišlo do razpusta skupščin in do sklica predčasnih upravnih volitev, ki naj bi bile spomladi istočasno s političnimi volitvami. Težnje za razpust občinskega in pokrajinskega sveta so prisotne v vseh strankah sedanje večinske koalicije, posebno v nekaterih komponentah KD in PSI, kjer so že v teku soočanja (in razhajanja) o kandidaturah ne samo za parlament, ampak tudi za Deželo, čeprav bodo volitve za obnovitev deželnega sveta šele junija leta 1993.
Medtem ko bodo izidi na drugih šolah znani prihodnji teden
Na »trgovski« 14 odstotkov dijakov ni uspešno opravilo popravih izpitov
Dijaki pred oglasno desko z rezultati popravnih izpitov
(Foto Magajna)
Z izjemo trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois in zavoda za geometre, kjer so se popravni zpiti že končali, so dijaki drugih slovenskih višjih srednjih šol še pred ustnim delom izpitov.
Na pedagoškem liceju, kjer ima izpite 17 dijakov, so včeraj profesorji prekinili s šolskim delom zaradi seminarja, računajo pa, da bodo izidi izpitov znani verjetno v ponedeljek proti poldnevu. Na
znanstvenem in klasičnem liceju France Prešeren so včeraj pisali naloge iz tujih jezikov, danes bodo na vrsti naloge iz risanja in del ustnih izpitov, ki se bodo nadaljevali v ponedeljek. Izidi bodo verjetno znani v torek. Na poklicnem zavodu Jožef Stefan so včeraj imeli ustne izpite dijaki sekcije RTV, kemijski operaterji pa so včeraj imeli praktične vaje v biološkem laboratoriju, danes pa
Na pobudo prof. Zannerinija in društva Opera Giocosa
Jutri zjutraj in popoldne po Miramarskem parku prva Glasbena sprehoda
Na pobudo tržaškega glasbenega društva Opera Giocosa bosta jutri na vrsti prva dva Glasbena sprehoda po Miramarskem parku. Pod vodstvom prof. Severina 'Zannerinija bosta orkester in tokratni solist nastopila najprej dopoldne, nato pa še - z istim koncertnim programom - v popoldanskih urah. Kot običajno gre za pobudo, ki ponuja odlično, obenem svojevrstno možnost za užitek ob glasbi v prijetnem naravnem okolju. Z razliko od prejšnjih izvedb se bosta obe koncertni prireditvi zvrstili le na nedeljski dan in ne ob koncu tedna, kot je bilo vse do lanskega leta. Po jutrišnjem dvojnem nastopu bo tako drugi glasbeni sprehod s ponovitvijo na sporedu prihodnjo nedeljo. V primeru slabega vremena pa bo pobuda prenešena na nedeljski večer s koncertoma v Luteranski cerkvi na trgu Panfili.
Koncertni spored prvih dveh Glasbenih sprehodov predvideva znane Vivaldijeve Štiri letne čase, zahtevno Paganinijevo Veliko sonato za violo in godala, ob koncu pa še Locatellijev Koncert v D-duru za violino z naslovom Harmonični labirint, širšemu občinstvu manj znana skladba iz 18. stoletja. S posebnim poudarkom gre zabeležiti, da bo s komornim orkestrom Opera Giocosa F-JK igral solist Marco Fornaciari, violinist in violist, kar je za glasbeni svet dokajšnja redkost. Fornaciari je doma iz Livorna, z glasbo se je začel ukvarjati še zelo mlad, njegovo nadarjenost in uspešnost pa dokazuje tudi vloga prvega violinista, ki mu je že več let poverjena v znanem Scimonovem komornem orkestru Solisti Veneti. Prvi koncert se bo pričel ob 9.45 v Miramarskem portiču, s sprehodom do spomenika Leopolda II. in Jezera lokvanjev. Z obratnim vrstnim redom, torej s prvim koncertom pri jezeru, bo popoldanski Glasbeni sprehod z začetkom ob 15.45. (dam)
V gledališču Miela so včeraj odprli razstavo 7 dni v Sloveniji
Fotografija dokumentira dogajanje a je obenem odraz človeških vtisov
V gledališču Miela je od sinoči na ogled fotografska razstava z naslovom »Sedem dni v Sloveniji«, ki plastično prikazuje pretresljive dogodke, ki so tako korenito spremenili našo matično državo in z njo celotno jugoslovansko stvarnost. S svojimi izdelki sodeluje sedem tržaških in slovenskih fotografov, med njimi tudi fotograf Primorskega dnevnika Davorin Križmančič. Pobudo za razstavo je dala kulturna zadruga Bonaventura, tehnično pa sta jo postavila no-
vinar Fabio Amodeo in fotograf Giovanni Montenero, ki tudi sam razstavlja.
Kot je v krajši otvoritveni slovesnosti dejal Amodeo, je fotografija učinkovito informacijsko sredstvo, ki večkrat več pove kot napisani članek ali pa kot ustno pričevanje. Razstavljene fotografije, ki bodo na ogled do srede septembra, prikazujejo časovno obdobje od proglasitve neodvisne države Slovenije, pa vse do umika jugoslovanske vojske. Fotografije torej predvsem kot dokumenti, a tudi kot izpričevan) e človeških vtisov in življenjskih dogajanj.
Do 15. septembra rok za predstavitev diplomskih disertacij, ki obravnavajo probleme Slovencev
Sklad Sergija Tončiča v podporo slovenskim študentom
Do 15. septembra imajo slovenski visoko-šolci iz tržaške pokrajine čas, da oddajo svoje diplomske disertacije, ki so jih opravili na tržaški univerzi v obdobju od lanskega junija do letošnjega aprila in ki so obravnavale probleme kulturne, gospodarske in socialne ustvarjalnosti Slovencev v Italiji. Disertacije je treba oddati na sedežu Narodne in študijske knjižnice v Trstu, predložene pa morajo biti v dveh izvodih, da bo imela komisija, ki jih bo pregledala lažje delo z ocenjevanjem. Na osnovi ocene komisije bo razglašen dobitnik letošnje nagrade »Frane Tončič«, ki jo Slovenski visokošolski Sklad Sergij Tončič podeljuje tokrat že četrtič študentu, ki je v svoji diplomski nalogi najbolje zajel problematiko zamejskih Slovencev z vseh vidikov njihovega delovanja in ustvarjalnosti.
O letošnji nagradi in na splošno o delovanju Sklada, ki je nastal leta 1952, da bi pomagal revnejšim slovenskim študentom, smo se sedanjim predsednikom Borisom Kureton.
»Morda je prav, da spregovorimo še nekaj besed o Skladu »Sergij Tončič«, ki ga je še za časa Zavezniške vojaške uprave ustanovil pri-
znani in cenjeni tržaški odvetnik Frane Tončič, takoj po smrti svojega sina Sergija. Namen Sklada je bil že od* vsega začetka podpirati nadarjene, a manj premožne slovenske študne-te in jim omogočiti nadaljevanje študija. Temu namenu so se nato pridružile še nagrade, ki jih je Sklad v teh letih že namenil Alenki Rebula - Tuta, Nadji Maganja, lani pa Milanu Bufonu, katerega dizertacija je imela naslov »Etnično regionalni ravzoj obmejnih regij - Primer Slovencev dežele FJK s posebnim statutom.«
V razgovoru s Kuretom smo se spomnili vseh dosedanjih predsednikov Sklada, ki so bili: Ugo Margon, Karel Ferluga, Aldo Stefančič in Pavle Merku.
»Danes šteje upravni odbor devet članov in sicer, poleg predsednika, še podpredsednika Dušana Križmana, tajnico Silvano Valoppi, blagajničarko Vido Košuta ter člane Iva Jerni-karja, Branka Jazbeca, Nerino Švab, Petra Močnika in Alda Stefančiča. Svojega sedeža nimamo, zato se trikrat do štirikrat letno srečujemo v moji pisarni. Lani je komisiji, ki je pregledovala poslane diplomske dizertacije, predsedoval prof. Pavle Merku.«
Nekaj let je Sklad podeljeval le denarne podpore. S prodajo stanovanja odv. Tončiča pa je Sklad dobil dovolj denarja, da sedaj lahko podeljuje nagrade v višini dveh milijonov lir.
»Naš Sklad je prejel v teh letih tudi več prostovoljnih prispevkov, razen tega pa je v njegovi lasti tudi vila, ki jo je pokojna Ema Tomažič, mati narodnega heroja Pinka Tomažiča v oporoki zapisala Skladu z željo, da bi ta služila v pomoč in korist slovenskim dijakom in študentom.
»Lani smo na primer prejeli tudi 27 prošenj za podpore. Odobrili smo jih osem, v skupnem znesku sedem milijonov lir.«
Tudi letos bo posebna komisija, v kateri bodo, poleg članov upravnega odbora Sklada, tudi predstavniki ustanov, ki se ukvarjajo s študentovsko problematiko, pregledala in ocenila prejeta dela.
»Upam, da bo delo v redu opravljeno, tako, da bomo lahko letošnjo nagrado za najboljšo diplomsko dizertacijo izročili že v začetku meseca oktobra.«
NEVA LUKEŠ
ustni del izpitov. Po zaključnih sejah pa na šoli napovedujejo, da bodo rezultate objavili v torek ob 10. uri.
Na zavodu Žiga Zois in na zavodu za geometre so se, kot rečeno, izpiti že končali. Poglejmo izide za »trgovsko«:
Razred l.A: izdelali so E lena Bogateč, Mojca Milič, Roberto Švara. Ena dijakinja ni izdelala.
Razred l.B: izdelali so Alessan-dro Coloni, Andrea Corva, Maria Crapesi, Federica Frassinelli, Katja Omari in Ingemar Petelin. Dve dijakinji nista izdelali.
Razred l.C: izdelali so Elvis Auber, Andrej Canziani, Sabina Cuk, Diego Ivancich, Valentina Mahnič in Denis Novato. Ena dijakinja ni izdelala.
Razred 2.A: izdelali so Alexan-der Franza, Dario Grilanc, Jan Pontari, Daniel Radetti.
Razred 2.B: izdelali so Marco Crismancich, Vanja Cuk, Morris Hervatin, Maja Kosmina, Tatjana Masala, Sabrina Mohorčič, Rada Pilat in Moira Vodopivec.
Razred 2.C: izdelali so Ivana Marc, Martina Mosetti, Michela Mosetti, Irene Pahor in Mitja Sca-bar.
Razred 3.A: izdelali so Mitja Bužan, Miran Canciani, Martina G oj ca, Andrej Pertot, Marta Pras-selli, Katja Starec, Ksenia Žerjal. En dijak in ena dijakinja nista izdelala.
Razred 3.B: izdelali so Roberto Ferluga, Valeptina Franca, Vesna Parovel, Cristina Pelizon, Nataša Rodella, Ingrid Siskovic, Igor Vodopivec. En dijak ni izdelal.
Razred 3.C: izdelali so Aljoša Cok, Saško Mocor in Patrizia Puz-zer.
Razred 4.A: Michela Emanuela Feletti je izdelala, ena dijakinja pa ne.
Razred 4.B: izdelala sta Stefano Biekar in Davide Umer, en dijak ni izdelal.
Razred 4.C: izdelala sta Kristjan Rebula in Mateja Zidarich.
Od skupnih 64 dijakov, kolikor jih je imelo popravne izpite, jih torej devet ni izdelalo.
Poglejmo še podatke za Zavod za geometre.
1. razred: izdelali so Saša Carli. Borut Pipan, Alen Possega, Aljoša Puric, Nevio Sabadin, Patrick Žerjal.
3.	razred: izdelala sta Matej Pettirosso in David Simonettig. ena dijakinja ni izdelala.
4.	razred: izdelala sta Martin Andolsek in Igor Antoni, en dijak pa ni izdelal.
Od dvanajstih dijakov le dva nista izdelala.
V Križu praznik krožkov GKP
Na vrtu Ljudskega doma v Kri' žu se je sinoči začel praznik komunistične prenove, ki ga skupn° prirejajo krožki tega gibanja iz Devina—Nabrežine, Križa, Repen' tabra in Proseka—Kontovela. Prireditev, ki bo trajala do ponedeljka, se je začela z razpravo »Za kakšno komunistično stranko«, ki J° je vodil Giorgio Canciani. Dane6 ob 17. uri pa bo v okviru praznik11 proslava obletnice ustanoviti OF. Sprevod bo krenil iz Ljudskega doma, slavnost pa bo pred spomenikom padlim, kjer bosta g°v°' rila Gigi Bogateč in Zdravko bič. Osrednja prireditev bo vseka kor ob 18. uri v Ljudskem Govorila bosta Arturo Calabria 1 Lado Troj er.
Jutri ob 19. uri bo na prograh1 politični shod. Ponedeljkova ra^. prava pa bo posvečena obravna upravnih problemov Križa in z hodnokraškega območja na spl°_ Sodelovali bodo nekdanji °^cl^ ski svetovalec Fausto Monfali ' predsednik rajonskega sveta nato Busetti ter predstavnik bora za zaščito Križa Sandor Te ce. Vse dni bo ples, odprti P bodo kioski z jedačo in pijačo.
Pred 61 leti so padli pod fašističnimi streli
Počastitev spomina bazoviških junakov
Včeraj je minilo natanko 61. let, odkar so na bazoviški gmajni padli pod fašističnimi svinčenkami Ferdinand Bidovec, Zvonimir Miloš, Fran Marušič in Alojz Valenčič. Njihovemu spominu so se včeraj popoldne poklonili v Prešernovem gaju v Kranju, kjer so bazoviškim junakom primorski študentje postavili prvi spomenik, na pokopališču pri Sv. Ani v Trstu, kjer so bazoviški junaki pokopani (na sliki Maria Magajne), ter v bazoviški župni cerkvi, kjer je po maši zadušnici spregovorila pesnica Ljubka Šorli in je nastopil tržaški oktet. Jutri pa bo pri spomeniku na bazoviški gmajni spominska svečanost, na kateri bodo spregovorili Boris Pangerc v imenu odbora pa proslavitev bazoviških junakov, Martin Brecelj v imenu SSk ter predstavnik italijanskih borčevskih organizacij, prisoten pa bo tudi slovenski minister za informiranje Jelko Kacin.
V FJK je število nesreč skrajno zaskrbljujoče
Dežela se je aktivirala za večjo varnost na delu
Furlanija-Julijska krajina je na samem vrhu vsedržavne lestvice nesreč na delu in to bodisi po šte--vilu smrtnih primerov kot ranjencev. Še posebno zaskrbljujoče je stanje na Furlanskem, kjer je veliko manjših obrtniških tovarn, v katerih očitno ni dovolj poskrbljeno za delo v varnih pogojih. Da bi sanirala to stanje, je dežela pripravila poseben načrt, o katerem so pred dnevi na skupni seji razpravljali odbornika za zdravstvo Bran-cati in za delo Cruder, predstavniki podjetnikov, obrtnikov in sindikalnih organizacij CGIL-CISL-UIL. Posvetovanja se je udeležil tudi tržaški specialist za medicino dela Ferdinande Gobbato, ki predseduje deželni študijski komisiji za zaščito zdravja na delovnih mestih.
Brancati je poudaril, da so pri reševanju problema soudeleženi tudi drugi sektorji deželne uprave, v prvi vrsti nadzorništvi za industrijo in delo, kajti Dežela ima ves namen, da nemudoma in učinkovito poseže. Pri tem je odbornik omenil že odobreno investicijo dveh milijard in 500 milijonov lir, od katerih sta dve milijardi namenjeni okrepitvi osebja (doslej dejansko ni bilo pravega organika), ki naj bi na razne načine nadziralo varnost in skrbelo za preventi-
vo, preostala vsota pa nakupu instrumentov in aparatur.
S temi posegi naj bi Dežela postavila osnovne temelje, za dolgoročni načrt o odpravljanju nesreč na delu pa bo treba še veliko storiti. Na srečanju so v tem okviru ugotovili, da je treba najprej ustanoviti manjšo skupino strokovnjakov, ki naj bi v krajšem času izdelala splošni »zemljevid« nesreč na delu, ugotovila prioritetne naloge in ustrezno organizacijo, še posebno kar zadeva operativnost pristojnih zdravstvenih ustanov KZE. Izdelala naj bi skratka prvi dokument, ki bi po odobritvi deželnega odbora jamčil učinkovito uresničevanje deželnih posegov. Brancati je pri tem poudaril, da morajo biti zastopane v njej vse pomembnejše socialne sile.
V naslednji fazi pa naj bi izdelali splošnejše smernice, ki naj bi upoštevale nove potrebe po zdravju na delovnih mestih in torej ne le preprečevanja nesreč. Za to je potrebno ugotoviti obseg razpoložljivih sredstev, aktivirati specifičen informativni sistem, predvsem pa ugotoviti, kateri organi so, tako na deželni kot na krajevni ravni, odgovorni za operativni nadzor, kako se celotni načrt izvaja.
Sinoči v vinogradu pri Prečniku
Mlajši Slivenc hudo ponesrečen na delu z bagrom
Mlad Slivenc se je sinoči med delom v vinogradu nad vasjo prevrgel z bagrom in se hudo ranil. Gre za 29-letnega Arman-da Leghissa, stanujočega v Sliv-nem 16. V katinarski bolnišnici so ga pozno zvečer sprejeli na ortopedskem oddelku s pridržano prognozo. Na več mestih si je zlomil nogi in eno roko ter utrpel več ran in udarcev, kaže pa, da ni v življenjski nevarnosti.
Leghissa je s svojim bagrom baje kopal vodnjak na vinogradu, ki leži ob cesti Mavhinje-Prečnik pri odcepu za Slivno. Okrog 19. ure pa je še iz nepojasnjenih razlogov izgubil nadzor nad strojem in se prevrgel v približno 5 metrov globoko jamo. Stroj se je tako zakotalil, da je mladenič ostal zakačen pod njim. Izpod stroja so Leghis-so rešili openski gasilci, a to šele po dobri uri dela. Na kraj nesreče so prišli tudi nabrežin-ski karabinjerji in rešilec Rdečega križa, ki je ponesrečenega mladeniča odpeljal v katinarsko bolnišnico.
Vest o nesreči je takoj odjeknila v Slivnem in bližnjih vaseh, v katerih je ponesrečeni Arman-do Leghissa znan predvsem po svoji podjetnosti in delavnosti.
Na njenem kongresu tudi delegacija Kmečke zveze
Konfederacija kmetov Italije bo spremenila ime in program
Danes bo v Vidmu deželni kongres Konfederacije kmetov Italije (Confcoltivatori). Šlo bo za pomemben dogodek, saj se uokvirja v globlji prenovitveni proces, ki bo dosegel višek čez kak teden, ko bo ta kmečka organizacija na svojem vsedržavnem kongresu spremenila ime, pa tudi cilje in oblike delovanja. V bodoče se bo imenovala Konfederacija kmetijskih podjetnikov Italije (Confederazione italiana degli im-Prenditori agricoli, kratko Agrimprednito-ti), vsebinsko pa naj bi se spremenila pod geslom »Avtonomija za enotnost, enotnost za profesionalnost, profesionalnost za kompetitivnost«. Drugače povedano, organizacija se namerava rešiti zunanjih ideoloških in strankarskih vplivov, ki so razdvajali in še razdvajajo kmetovalce, in s tem odločneje stopiti na pot sodobnega evropskega kmetstva, v katerem se bodo kmetovalci morali neposredneje meriti s tržno zakonitostjo.
Današnjega deželnega kongresa v Palači ^kjace v Vidmu se bo udeležila tudi delegacija Kmečke zveze, ki jo bo vodil tajnik Edi Bukavec. O tej udeležbi je bil govor na seji pjenega glavnega odbora, ki se je zbral v Sptrtek zvečer na sedežu Kmečke zveze v Trstu prvič po poletnem premoru. Med obravnavanjem te točke na dnevnem redu je °i!o med drugim ugotovljeno, da je KZ za-Jpdi specifičnih razmer, v katerih deluje, dejansko že bila prisiljena stopati po poti, ki jo zdaj namerava odločneje ubrati tudi Confcoltivatori oziroma bodoča Agrimpren-ortori, da pa vsekakor tudi zanjo velja po-
treba po zasledovanju večje stanovske avtonomije, enotnosti in profesionalnosti.
Kot drugo točko na dnevnem redu je glavni odbor KZ obravnaval načrt delovanja v drugem polletju. Če je prvo šestme-sečje poteklo v znamenju tako rekoč rednih vsakoletnih obvez, od davčnih prijav do občnega zbora organizacije, bo drugo posvečeno predvsem reševanju nekaterih velikih problematik, ki zadevajo tržaško kmeijstvo. Tako bo KZ skušala spodbuditi odobritev ustreznega zakona za razvoj Krasa v deželnem svetu, skrbno bo sledila tudi rojevanju deželnega zakona o Kraškem parku in deželnega- urbanističnega zakona. Ob vsem tem bo skušala utrditi stike z deželno in s krajevnimi upravami, zlasti s tistimi, ki so v zadnjih časih zamenjale svoja vodstva. Pri tržaški pokrajinski upravi bo posegla, da bi kmetijska problematika prišla do primernega izraza na skorajšnji 3. konferenci o tržaškem kmetijstvu, Tržaško trgovinsko zbornico pa bo spodbudila, da bi odprla Agencijo za razvoj poljedelstva in kmetijstva, kot se je svoj čas bila obvezala.
Na četrtkovi seji je glavni odbor govoril tudi o potrebi po okrepitvi strokovne službe KZ, kar bi moralo biti tudi predmet bližnjega sestanka z vlado Republike Slovenije, o preureditvi službe za davčne prijave v skladu s snujočo se novo zakonodajo, kakor tudi o kvotah mleka. Zadnji problem je zelo pereč, saj po novih zakonskih določilih kmetje, ki presežejo svoje proizvodne kvote, plačujejo hude globe.
FJK se ne bo izognila svoji dolžnosti
Biasutti: S Hrvati drugače kot z Albanci
»Zaenkrat ni znakov, da bi grozil množični prebeg iz Jugoslavije. Če pa bi do njega prišlo, bi v odnosu do jugoslovanskih beguncev ne mogli uveljavljati določil zakona Martelli, saj bi namreč šlo za begunce iz države, kjer divja vojna.« Tako je med drugim včeraj poudaril predsednik deželnega odbora Adriano Biasutti, ki je pojasnil, da s Hrvati ne bi mogli ravnati tako kot z Albanci.
Po Biasuttijevem mnenju ni sploh pojmljivo, da bi se dežela izognila svoji moralni in civilni dolžnosti, da pomaga ljudem, ki so žrtve vojnih izpadov. Biasutti je tudi dejal, da je osebno posegel pri predsedniku vlade, ministru za imigracijo in notranjemu ministru in jih pozval, naj ukrenejo vse potrebno, da bi v primeru množičnega prebega s Hrvaške ne prišlo do zamud v pomoči beguncem.
Drevi Zecchino d’oro
Po osemletnem premoru bo v Trstu spet pokrajinski finale revije otroških pesmi Zecchino d'Oro. Koncert, ob koncu katerega bo žirija določila dva najboljša pevca, bo nocoj, ob 20. uri, v gledališču Miela, s prostim vstopom. Za nastop na velikem finalu v bolonjskem gledališču Antoniano se bo potegovalo 15 mladih pevcev. Med temi sta tudi dve Slovenki, Katja Spetič in Ilenia Zobec, obe članici otroškega pevskega zbora, ki ga pod okriljem KD Fran Venturini vodi Suzana Žerjal. Izbrani finalisti bodo peli ob spremljavi instrumentalnega tria, poleg solističnih točk pa nocojšnji program predvideva še nastop otroškega zbora tržaškega Zavoda Beata Vergine in prav tako otroško plesno točko, (dam)
Življenjski jubilej Stanislava Renka
S sprejemom v Gregorčičevi dvo-Čni v Trstu je včeraj Slovenska kul-rn° gospodarska zveza nazdravila anislavu Renku ob njegovi osem-®setletnici. SKGZ se je ob življenj-hv6?1 iuNleju želela na ta način za-0cj it;i dolgoletnemu glavnemu in q govornemu uredniku Primorske-tur C nevnika in vsestranskemu kul-je nernu ter političnemu delavcu, ki PoVr*^VOmno Til med protagonisti v | čnega in kulturnega dogajanja slovenskem zamejskem in tudi šir-deželnem prostoru.
Tik in delo Stanislava Renka sta
Pgitala Predsednik SKGZ Klavdij prjmlc' Boris Race in glavni urednik vir- brskega dnevnika Dušan Udo-
Palč*:
vi('Inčr's“cy« anevniKa Dušan uao-nien k Upno. s Predstavniki SKGZ in ob -V1 slanic s z Renkom nazdravili
kolegovem jubileju tudi kolegi iz in kn.73, tako tisti, ki so že v poko-delov tUck drugi, ki so začeli svojo stvorn110 POt P°d Renkovim vod-
Preplah zaradi požara v blagovnici Standa
Včeraj nekaj pred poldne se je v veleblagovnici Standa v Drevoredu XX. septembra vnel manjši požar. V nekem manjšem skladišču v 5. nadstropju se je vnel embalažni material, kar je sprožilo velik alarm. Gasilci so takoj prihiteli kar s sedmimi vozili, vodstvo veleblagovnice pa je tudi takoj odredilo evakuacijo prostorov. Ljudje so odšli na prosto urejeno, le neka starejša ženica se je lažje ranila med naglim spuščanjem po stopnicah.
Požar ni bil hud, saj ni povzročil večje škode, pa tudi gasilci so ga hitro in brez težav pogasili. Dim je nekoliko okadil le najvišje nadstropje, v katerem so v glavnem uradi. Kaže, da so ogenj nehote zanetli delavci podjetja, ki so polagali vroče katramaste obloge na strehi. Očitno so bile te oblogedo-volj vroče, da se je lahko vnetljivi embalažni material vnel.
t
Sporočamo žalostno vest, da je 5. t. m. mirno v gospodu zaspala
Milena Valič por. Ferluga
Pogreb pokojnce bo danes, 7. t. m., ob 11.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v opensko cerkev.
Žalujoči mož Bruno, sinova Pavel in Saško, vnuki Mitja, Sabrina, Jan, Aleš in družina Valič ter ostalo sorodstvo.
Opčine, 7. septembra 1991
7. 9. 1985	7. 9. 1991
Ob 6. obletnici tragične smrti dragih
Vincenca Miliča Radija Dolenca Ivana Sosiča Rudija Vremca Valterja Valiča
se jih z ljubeznijo spominjajo
družine Milič, Dolenc, Sosič, Vremec in Valič
Opčine, 7. septembra 1991
MILENA!
Ne bom te pozabila
Tamara
Opčine, 7. septembra 1991
Ob bridki izgubi dragega moža in očeta
ERNESTA MALALANA dolgoletnega člana in nekdanjega odbornika Hranilnice in posojilnice na Opčinah, izrekajo svojcem iskreno sožalje
Upravni svet Nadzorni odbor Ravnateljstvo in Uslužbenci
HRANILNICE IN POSOJILNICE NA OPČINAH
Ob izgubi drage mame Marije Grgič izreka Kmečka zveza svojemu odborniku Oskarju Grgiču in svojcem občuteno sožalje.
pismo uredništvu
SSŠ je bil prisoten ni pa pristopil
V	sredo, 4. septembra ste na tržaški strani poročali o mirovnem shodu sindikatov. Med organizacijami, ki so pristopile k manifestaciji in ki so jih našteli na govorniškem odru, ste pomotoma navedli tudi ime Sindikata slovenske šole.
SSŠ pa ni "pristopil"! Primorskemu dnevniku in slovenskemu radiu je najavil »prisotnost s svojim transparentom«. Bistvena razlika.
Naj povem vso zgodbo.
V	avgustovskem in mestnem mrtvilu, ko so prihajale iz Hrvaške vsak dan grozljivejše vesti, se je SSŠ obrnil na deželna tjaništva šolskih in splošnih sindikatov s predlogom za skupne akcije v pomoč Hrvaški.
Na tiskovni konferenci pokrajinskih tajništev sindikatov v soboto, 31.8., na kateri so napovedali in pojasnili torkov shod, smo zato predlagali, da sodelujemo pri manifestaciji. Enoten odgovor je bil »NE«. Naj jim pisno javimo svoj pristop in tako nas bodo imenovali skupno z drugimi organizacijami, ki bodo pristopile.
Nekaj pokončnosti pa še imamo!
Pristopa nismo napisali, pripravili pa smo velik transprent in ga na manifestaciji razvili.
Hvala in prisrčen pozdrav
Živka Marc
__________gledališča______________
Gledališče Verdi
Jesenska simfonična sezona 1991
Danes, ob 18. url (red S) ponovitev koncerta orkestra in zbora Gledališča Verdi pod vodstvom Lii Jia. Koncert se bo začel z Mašo K 49 W. Amadeusa Mozarta, ki jo je napisal, ko je bil star komaj 12 let. Drugi del koncerta pa bo posvečen Prokofievu.
Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi.
V dvorani-auditorium Muzeja Revol-tella (Ul. Diaz 27) bo v ponedeljek, 9. t. m., ob 18. uri nastopila z vrsto liedov Stefania Donzelli ob spremljavi pianistke Sabrine Avantario. Vstopnice dobite pri blagajni gledališča Verdi (zaprta ob ponedeljkih).
koncerti
Glasbeni sprehodi po Miramarskem parku
Jutri, ob 9.45 (z začetkom v Miramarskem portiču) in ob 15.45 (z začetkom pri Jezeru Lokvanjev), bo na sporedu koncert komornega orkestra Opera Giocosa pod vodstvom Severina Zannerinija. Na programu Vivaldijev! Štirje letni časi, Paganinijeva Velika sonata za violo in godala, Locatellijev Koncert v D-duru za violino »Harmonični labirint«. Solist Marco Fornaciari - violina in viola.
V primeru slabega vremena bosta na sporedu večerna koncerta v Luteranski cerkvi na Trgu Panfili.
Grad sv. Justa
Jutri, ob 21. uri koncert nagrajencev Mednarodnega natečaja »Castello di Du-ino«, ki je bil letos posvečen klarinetu.
Štivanska cerkev
V	ponedeljek, 9. t. m., ob 20.30 se bo
v štivanski cerkvi pričel ciklus TIMAV-SKE NOTE 91, ki ga organizirašola-Združenje Punto Musicale iz Sesljana. V začetnem koncertu bo nastopil klavirski duo Carla Agostinello in Reana De Luca. Na sporedu bodo Beethovnove, Schubertove in skladbe Stravinskega.
Milje - Gledališče Verdi
V	soboto, 14. t. m., ob 21.30 bo, na
pobudo Kulturnega krožka Globogas, v gledališču Verdi nastopila ameriška rock skupina FLESHTONES.
Predprodaja vstopnic pri UTAT v Pasaži Protti.
Luteranska cerkev - Trieste prima
V	sredo, 11. t. m., ob 20.30 bo na sporedu koncert »Poklon Mozartu«. Nastopil bo Chromas Ensamble. V organizaciji gledališča Verdi, Glasbene nagrade Citta di Trieste in Združenja Chromas, se bodo koncerti vrstili do 9. oktobra. Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi (od 9. do 12. in od 16. do 19 -ob ponedeljkih zaprta).
Glasbeni september
V	ponedeljek, 9. t. m., ob 20.30 bo v stolnici sv. Justa nastopil madžarski orglar GABOR LEHOTKA. Na programu Liszt, Pikethy, Bach in Frahck.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
RUZANTE
MOSCHETA
Režija Boris Kobal
PREDSTAVE NA PROSTEM danes, ob 20.30 - BAZOVICA - Gospodarska zadruga jutri, 8. t. m., ob 20.30 - PROSEK - Kulturni dom (v primeru slabega vremena — v dvorani)
Za predstavo prispevala
TRŽAŠKA HRANILNICA
Cit
CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE
gloebeno zadrugo
ors NASVIDENJE 110X0 POČITNICE
ZGONIK 7. in 8. september
SPORED: DANES, ples z ansamblom HAPPY DAV
ob 22. uri koncert kantavtorja F. BLAŠKOVIČA "MENS SANA IN MALVASIA ISTRIANA"
JUTRI, ples z ansamblom CALIFORNIA
PRAZNIK GIBANJA ZA KOMUNISTIČNO PRENOVO
v Ljudskem domu v Križu Danes, ob 18. uri sprevod do spomenika NOB in položitev vencev ob 50. obletnici ustanovive OF.
ob 19. uri nastop godbe na pihala iz Doline;
ob 19. uri govora Artura Calabrie, predsednika KGP in Lada Troier-ja, predsednika 18. bazoviške brigade iz Ajdovščine; ob 20.30 ples z ansamblom »Furlan«.
Vabljeni!
Odbor za proslavo bazoviških žrtev
obvešča, da bo
V NEDELJO, 8. t. m., ob 15. uri proslava pri Bazoviškem spomeniku
kino
ARENA ARISTON (poletni kino) - 21.00 II silenzio degli Innocentl, r. Jonat-han Demme.
EKCELSIOR - 17.00, 22.15 Che vita da cani, i. Mel Brooks.
EKCELSIOR AZZURRA - 17.30, 22.00 Perche Bodhi Dharma e partito per 1'Oriente, r. Young-Kyun Bae.
NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Apache pi-oggia di fuoco, i. Nicholas Gage.
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 I ragazzi degli anni 50.
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Tartarug-he Nlnja 2-11 segreto dl Ooze.
NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Replay dl un omicidio (FX2).
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 II mago del furto, i. Bruce Willis, Hudson Hawk.
MIGNON - Zaprto.
LJUDSKI VRT - 21.00 Niklta.
EDEN - 15.30, 22.10 Menu erotico al sexy restaurant, pom., □ □
CAPITOL - 17.00, 22.10 Un bacio prima dl morire, r. James Dearden, □
LUMIERE - 18.00, 22.15 II mistero von Bulow, r. Bar bet Schroeder, i. Glenn Glose, Jeremy Irons.
ALCIONE - Zaprto.
RADIO - 15.30, 21.30 Le camerlere lo volgiono duro, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
čestitke
Danes bosta stopila na novo živi jensko pot ELEONORA ZUPANCICH in GIULIANO PELIZON. Obilo sreče in zdravja jima želijo stric Stanko, teta Anica, stric Mario, Danila, in Giorgio.
ELIZABETTI MALALAN in njenemu izvoljencu iskreno čestitata ob poroki KD Lonjer in KK Adria.
Danes se MARIO RUSTIA sreča z Abrahamom. Vse najboljše mu želijo žena Boženka in otroci Matjaž, Martin in Irena.
šolske vesti
Glasbena matica - Trst obvešča, da vpisuje nove gojence za šolsko leto 1991/92 do vključno srede, 11. septembra od 9. do 12. ure v Ul. Manna 29, tel. 418605. Popravni izpiti iz teorije in sol-feggia bodo v torek, 10. t. m., ob 15. uri. Vpisovanje - podmžnica Nabrežina v torek, 10. t. m., od 17. do 18. ure ter v podružnico Boljunec v sredo, 11., od 17. do 19. ure.
izleti
Zveza upokojencev CGIL iz Nabrežine organizira ob priliki praznika grozdja izlet v VO (Golli Euganei) v nedeljo, 15. septembra. Za informacije tel. št. 200036 ob uradnih urah.
PD Slovenec obvešča, da bo odhod avtobusa v Tabor jutri, 8. t.m., ob ob 7. uri iz križišča v Borštu in ob 7,15 iz Ricmanj. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Telefon 228629.
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu, KRUT in Združenje aktivistov in invalidov NOB prirejajo večdnevni izlet v Montecatini Terme in okolico. Prijave in informacije na sedežu organizacij v Ul. Cicerone 8/b, tel. 360324 v četrtek, 12. in v petek, 13. septembra.
včeraj - danes
Danes, SOBOTA, 7. septembra 1991
REGINA
Sonce vzide ob 6.33 in zatone ob 19.33 - Dolžina dneva 13.01 - Luna vzide ob 5.11 in zatone ob 18.45.
Jutri, NEDELJA, 8. septembra 1991
MALI ŠMAREN
PLIMOVANJE DANES: ob 3.29 najnižja -58 cm, ob 9.58 najvišja 51 cm, ob 15.57 najnižja -37 cm, ob 21.46 naj višja 44 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 24,8 stopinje, zračni tlak 1019,8 mb narašča, brezvetrje, vlaga 70-odstotna, nebo oblačno,morje skoraj mimo, temperatura morja 22,7 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Laura Rossi, Marzia Lopiccolo, Francesca Bunz.
UMRLI SO: 26-letna Claudia Rosolen, 49-letni Bruno Bubnič, 89-Ietna Albina Stanich, 47-Boris Dilena, 75-letna Maria Skarabot, 83-letni Francesco Kleva.
OKLICI: prodajalec Giorgio Russiani in prodajalka Gabriella Giacomini, uradnik Paolo Cernivani in prodajalka Roberta Parovel, uradnik Corrado Fragia-como in trgovka Maria Cristina Giorgi, tehnik Romano Campanale in gospodinja Cristina D Alessio, uradnik Demetrio Papagni in uradnica Fabrizia Mauri, rejec Diego Paoletti in rejka Paola Nuciari, obrtnik Fabio Chermaz in uradnica Fio-renza Podrecca, učitelj Stefan Schneider in študentka Chiara Percuzzi, finančni stražnik Gavino Virdis in strežnica Doro-tea Giannossi, finančni stražnik Davide Di Tacchio in delavka Emilia Iolanda Cristallo, podčastnik Massimo Martano in uradnica Antonella Boenco, delavec Fabrizio Comini in gospodinjska pomočnica Rossana Pesco.
SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 2., do sobote, 7. septembra 1991
Normalen urnik lekarn: 8.30 - 13.00 in 16.00 - 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Largo Sonnino 4 (tel. 726835), Ul. Alpi Giulie 2 (tel. 828428), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124).
SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Largo Sonnino 4, Ul. Alpi Giulie 2, Trg S. Giovanni 5, Milje - Mazzinijev drevored 1.
SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg S. Giovanni 5 (tel. 631304).
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije'KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razstave
mali oglasi
V	TK galeriji je na ogled skupinska poletna razstava s posebnimi popusti.
V	gledališču MIELA na Trgu Duca degli Abmzzi 3 bo na ogled do 13. t. m. razstava z naslovom SEDEM DNI V SLOVENIJI. Razstavljene so fotografije o vojni v Sloveniji, ki so jih posneli Igor Modic, Srdjan ZivuloviČ, Aleš Černivec, Jože Suhadolnik, Davorin Križmančič, Massimo Cetin in Giovanni Montenero. Razstavo je organiziral Fabio Amodeo v sodelovanju z Giovannijem Montene-rom.
Na sedežu letoviščarske ustanove v Miljah je na ogled razstava izdelkov, ki so jih pripravile udeleženke tečaja EN-CIP za slikarstvo pod vodstvom Gabry Benci. Prvič razstavljajo Daniela Coga, Patrizia Del Fabbro, Patrizia Iacono, Ele-na Marcusa, Editta Tagliarini in Marina Zullich. Razstava bo odprta do 12, t. m., ob delavnikih od 10. do 13. ure.
Na sedežu letoviščarske ustanove v Sesljanu bo do 10. septembra odprta razstava furlanskega slikarja ERMANNA ROSSIJA. Urnik: od 9. do 13. ure.
V	galeriji JulieVs Room v Ul. della Guardia bo do 13. septembra, od 18. do 21. ure, na ogled razstava DOMENICA BONIELLA.
V	Devinu je odprta razstava izdelkov VI. tečaja slikarstva, ki ga je organiziral Nino Perizzi. Razstava bo na ogled do 12. septembra.
V	občinski razstavni dvorani v Miljah je na ogled skupinska razstava Giu-liana Babudra, Giannija Bacchettija, Giu-liane Balbi, Rada Jagodisa, Marinelle Pe-rosa in Alberta Rocca.
V galeriji Bernini - Ul. Bemini 4 (Trg Sansovino) bo od 9. do 19. t. m. razstavljal svoja dela slikar Giacomo CIRAMI.
OBVESTILO
Jutri, nedelja, 8. septembra 1991, ob 9.30
se bo vršila sv. maša v počastitev Kraljice miru (52. obletnica) v kapelici na Katinari.
razna obvestila
Letniki leta 1921 iz Proseka, Konto-vela, Gabrovca in Briščikov javite se v baru Lukša na Proseku danes, 7. t. m., ob 18. uri, da se dogovorimo za skupno slavje. Tel. 225217.
Tržaška knjigarna obvešča cenjene odjemalce, da bo od 10. septembra dalje odgovarjala na novo tel. št. 635954 ali 635969.
Narodna in študijska knjižnica sporoča, da bo od 10. septembra dalje odgovarjala na novo telefonsko številko 635629.
MPZ »F. Venturini« od Domja obvešča svoje člane, da bo prva pevska vaja v torek, 10. septembra ob 20. uri.
Jesen skozi gib — Zveza slovenskih kulturnih društev priredi tudi letos ciklus plesnih delavnic, ki bodo potekale ob sobotah popoldne v Gregorčičevi dvorani in jih bo vodil koreograf Igor Jelen iz Studia za ples — Celje. Prva plesna delavnica je namenjena osnovnošolskim otrokom, druga pa srednješolski mladini (od 12. do 18. leta). Za informacije in prijave — ZSKD tel. 767303 (od 10. septembra dalje nova štev.635626) od 9. do 13. ure.
Tržaška knjigarna obvešča cenjene odjemalce, da bo odprta tudi v soboto 14. in 21. septembra popoldne in v ponedeljek 16. in 23. septembra od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure.
Slovenska skupnost vabi vse slovenske organizacije devinsko —nabrežinske opčine na sestanek, ki bo v ponedeljek, 9. septembra ob 21. uri v bivšem otroškem vrtcu v Šempolaju, da obrazloži osnutek OBČINSKEGA STATUTA in stališča posameznih strank, ki sedijo v občinskem svetu.
Slovenski lovski pevski zbor FJK Doberdob obvešča, da bo prva vaja v sredo, ll.t.m., ob 20.30 v Repnu.
V sredo se je Vlasti in Davidu zasmejal mali
DIEGO
Očku in mamici iskreno čestitamo, malemu Diegu pa želimo veliko zdravja in sreče v življenju.
Noni, nonota iz Briščkov in Gročane, ter stric Marko in pra-nona.
Ko bo glas orgel pri sv. Ivanu zadonel bo naš
GIULIANO
ELEONORO
vzel.
Z njima se mi pevci veselimo in vso srečo jima iz srca želimo.
MePZ Milan Pertot in SKD Barkovlje
311 EDI MOBILI
Trst - Ul. Baiamonti 3 - Tel. 820766
POHIŠTVO IN OPREMA
OSMICO je odprl Jožko Colja, Samator-ca 21,
OSMICO je odprl Igor Slavec v Dolini št. 98.
OSMICO je odprl Močilnik v Lonjerju.
PRODAM še nedokončano novo hišo z 900 kv. m vrta v okolici Milj. Tel. 228390.
PRODAM 200 litrov belega vina. Telfon 228597 ob večernih urah.
PODARIM dve mladi mucki. Telefonirati v popoldanskih urah na št. 228475.
LJUBITELJU živali podarim dve mucki stari 3 mesece. Telefon 0481—34313, Ul. Brigata Etna 28, Gorica.
PRODAM šolske knjige DTZ »Ž. Zois«. Telefonirati na št. 228551 ob uri obedov.
PRODAM avtomobil Peugeot 205 GL rdeče barve, letnik 90. Telefon 226404 ob večernih urah.
UNIVERZITETNA študentka daje lekcije iz angleščine in španščine. Telefon 308089.
PRODAM hrastov plavnik 15 hi in akacijev sod 10 hi. Telefon 0481—21517 .
V	NAJEM dajem nebivajočim obnovljeno trosobno stanovanje z balkoni in ogrevanjem v bližini Drecher. Možnost opreme po izbiri. Ponudbe pod šifro »stanovanje« na Publiest, Ul. dei Mon-tecchi 6 — Trst.
V	TRSTU ali okolici sprejmem delo gospodinjske pomočnice, lahko tudi popoldan. Informacije po telefonu 003866/76559.
POUČUJEM harmoniko, kitaro, orgle. Informacije po telefonu 003865/22517.
PRANOTERAPIA, refleksologija in bioenergetske masaže za vaše boljše počutje. Telefon 394660.
SSG nujno išče stanovanje za nove člane igralskega ansambla. Telefon 734265.
V	PETEK 30. avgusta se je na Proseku izgubila 5 mesecev stara mucka črno—rjavo—bele barve. Najditelja naprošamo da telefonira na štev. 212168 aU 225866.
KOMAJ izšolana vrtnarica išče zaposlitev tudi kot otroška negovalka. Telefon 757339.
PODJETJE za električno napeljavo s podružnico v Trstu išče gospo/dično za poslovne stike s klienti, lepe postave z znanjem italijanščine, po možnosti tudi angleščine, pripravljeno potovati. Pismene ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pd šifro "Podjetje".
prispevki
V	spomin na Marijo Grgič daruje sestrična Genia 50.000 lir za SKD Slovan.
V	spomin na Zorana Škabarja daruje Olga Stuckler 50.000 lir za Ljudski dom v Trebčah.
V	spomin na pok. Marijo Grgič darujeta Edi in Eda 30.000 lir za SKD Slovan.
Ob priliki poroke darujeta Daria in Igor Škerl 50.000 lir za Ljudski dom v Trebčah.
V	spomin na Zorana Škabarja daruje družina Sivitz 50.000 lir za SKD Primorec - Trebče.
V	spomin na Mimita, Anča, Zorana, Emo in Emila daruje Ana Kralj (Trebče 15) 10.000 za SKD Primorec, 10.000 lir za Godbo Viktor Parma, 10.000 lir za MMPZ Primorec-Tabor, 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v Trebčah in 10.000 lir za opremo Ljudskega doma v Trebčah.
V	spomin na Zorana Škabarja darujeta Lucijan in Anica Malalan 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v Trebčah.
V	spomin na pokojne Primorjaše darujeta Gigi in Marta Husu 200.000 lir za F C Primorje.
V	spomin na Marijo Ražem daruje družina Stopar Rudi 30.000 lir za Sklad Mitje Čuka.
V	spomin na starše, brata Lučkota i° sestre daruje družina Ernest Malalan
50.000	lir za vzdrževanje spomenika NOB na Opčinah.
V	spomin na Zorana Škabarja daruje družina Ernest Malalan 50.000 lir za Godbo Viktor Parma.
V	spomin na pokojne prijatelje »Kuka“ daruje družina Ernest Malalan 50.000 l*r za dom KPI na Opčinah in 50.000 lir za Sklad Mitje Čuka.
Namesto cvetja na grob Dika Grgič® darujeta Leo in Renata Kralj 30.000 lir z® Sklad Mitje Čuka.
V	spomin na Marijo Grgič daruj6 Zdenka 30.000 lir za Zadružni center z® socialno dejavnost.
V	spomin na Herminijo Kalc in n® Ano Bogateč darujeta Stanka in Ivank® Hrovatin 50.000 lir za openski cerkven pevski zbor.
menjalnica				6. 9. 199^]	
TITTC 1/AT TTTC	FIXING TUJE VALUTE	MILAN		BANKOVCI TRST	TUJE VALUTE	FIXING MILAN 9,512	bankovci trst
Ameriški dolar		 1295,70	1255,—	Japonski jen 			9,30
Nemška marka ,		 745,70	742,—	Švicarski frank		849 —	843."'
Francoski frank		 219,51	217,-	Avstrijski šiling		105,995	105.^
Holandski florint ...	662,12		657,—	Norveška krona		190,91	188.-"
Belgijski frank		 36,232	35,50	Švedska krona		205,48	203.-" ' 8,20 11,30
Funt šterling ..		 2194,40	2175.—1	Portugalski eskudo .	8,723	
Irski šterling ..		 1993,80	1970 —	Španska pese ta 		11,967	
Danska krona .		 193,30	191.—	Avstralski dolar		1017,10	970--"
Grška drahma .		 6,753	6,30	Jugoslov. dinar 		■ —	26--"
Kanadski dolar		 1135,40	1100,—	ECU		1531,50	
KI					
Sociološka analiza predmestne mladine
BENETKE - Kako živi mladina v mestnih periferijah? Kaj se zgodi, ko se v takih mladih družbah kopiči jeza, ki lahko nepričakovano bruhne na dan? O teh problemih razmišlja film Crack italijanskega režiserja Giu-lia Baseja, ki so ga včeraj predvajali v Benetkah na Matinejah italijanskega filma. Značilnosti dela (na sliki eden od prizorov) so dokaj realistično prikazovanje nasilja (nekatere prizori so zelo brutalni) in jezik: protagonisti namreč uporabljajo značilni žargon mestne mladine. V netekmovalni sekciji pa so včeraj predvajali ameriški Regarding Henry, v katerem nastopa priznani zvezdnik Harrison Ford. Predvajanju pa je prisostvovala le mala protagonistka Mikki Allen, medtem ko Forda in režiserja Nicholsa ni bilo v Benetke, kar je povzročilo precejšnje razočaranje med gledalci, ki bi se bili radi soočili z znanim igralcem
Festival neodvisne kinematografije v Bellarii
Ko so sredstva skromna
Medtem ko se na Lidu zvrščajo velika imena, se marsikomu zdi, da je pravi »film« samo tak. Verjetno pa pozabljamo, da film prepogosto rase in se obnavlja zaradi množice (tudi profesionalnih) navdušencev, ki delujejo na področju takoimenovane nizkoprora-čunske proizvodnje. Srečnejši lahko računajo na podporo iz ministrskih skladov po členu št. 28, drugi snemajo svoja videnja na veliko cenejši videotrak. Taki samostojni filmarji imajo v Italiji nekaj shodov, mednje spada tudi Anteprima per il dnema indipen-dente v Bellarii pri Riminiju.
Od 23. do 27. avgusta je bil že devetič tu »festival«, na katerem se z avtorji lahko pogovarjaš ob kavi in ti je tako poleg njihovih del dostopna tudi njihova prosta človeška odzivnost. Nagrada Časa Rossa je bila namenjena celovečernim filmom, razen v tekmovalni sekciji Anteprima so samostojni film makerji prikazovali svoja dela tudi v Odprtem prostoru in Predlogi, tudi letos pa je poseben program predstavljal študentska dela filmske šole. Lani je bil to slavni moskovski VGIK, letos pa uveljavljena Hochschule fiir Fernsehen und Film iz Miin-chna, visoka šola za film in televizijo. Med bivšimi učenci je bil prisoten v Bellarii Mika Kauris-maki, brat slavnejšega Akija. Prvi je izšolani filmar, drugi sproščen inventivec. Gledali pa smo tudi šolske filme Wendersa (Alabama - 2000 Light Years), Torrinijeve, Doris Dorrie in nekdanjega učitelja Douglasa Sirka.
Med italijanskimi nedovisnimi filmi je refendum med kritiki predhodno izbral za zmagovalca Silvia Soldinija in njegov L'aria serena deli' Ovest, res prikupna pa sta bila tudi Matilda, komedija Antoniette De Lillo in Giorgia Magliula in Ladri di futuro Enza Decara (vsi trije so iz Nepalja). Soldini je bil tudi član žirije, ki ji je predsedoval Dario Fo. Zato so udeleženci Anteprime bili deležni še nepričakovanega gledališkega showa ob nagrajevanju. Fo je ironiziral nad svojim tradicionalnim antižirantstvom, nad nečloveškim naporom gledanja izdelkov z »lesenih desk« dotrajane dvorane, ki je je v poletnih dneh postala vrh tega še zastonjska savna. Kakorkoli, zmagovalca ex eguo zlatega galeba Anteprime sta bila video dokumenta Real Falchera, ki so ga posneli slušatelji šole družbene dokumentacije Cammelli Fac-tory v Torinu in Sei corto sei sicilskega tandema Daniele Cipri-Franco Maresco. Če se je pri prvem lahko opažalo, kako bolj ali
manj običajni intervju nogometni ekipi častnega okraja (in Falchera v Torinu je zloglasna četrt) mutira v reprezentacijo širše družbene realnosti in je obenem zametek igranega dela, je Sei corto sei v bistvu le delček videoso-cilogije absurda, ki jo goji izredno plodovit par Maresco-Cipri in njihov projekt Cinico tv. Anteprima jim je tudi posvetila retrospektivo. V sozvočju s televizijsko klimo, kakršno uvaja RAI 3 s programi kot so Blob, je Cinico tv razvila gledanje na stvarnost skozi oči slabega. Njihov junak Mafi-aman je »superman«, ki pomaga hudobnim. V javni zasmeh se postavljajo liki, ki so navadno deležni solidarnosti, žrtve, nasilja, brezposelni, faliranci in podobno. Kakor da bi cinični resničnosti stalo nasproti tudi (zakaj pa ne?) cinično filmsko-televizijsko oko, ki se tako izogne banalnostim in je z lastnim obstojem že sama priča neusmiljenih zakonov življenja.
ALEŠ DOKTORIČ
Gledališčniki solidarni s Hrvaško
ANCONA - Gledališki delavci in umetniki, ki se udeležujejo gledališkega festivala Inteatro v Polveriggiju pri Anconi so doslej sprejeli dokument, v katerem obsojajo brutalno agresijo na hrvaški narod. V dokumentu, ki ga je predlagala umetniška voditeljica zagrebškega festivala Eurokaz Gordana Vnuk, je med drugim rečeno, da se odločno obsojata »brutalna okupacija hrvaškega ozemlja, ki jo vodi Srbija, in imperialistična vojna zvezne armade«. Gordana Vnuk pa je med tiskovno konferenco poudarila, da se hrvaški narod čuti osamljenega in izrazila upanje, da ne po potrebno še tisoče žrtev, preden se bo Evropa zganila.
RAI 1_______________
7.30	Dok.: Velike razstave
8.10	Dokumenti: Starodavni trgovci Sredozemlja
9.00	Koncert orkestra RAI
10.05	Film: Bobo, una vita da cani (kom., ZDA 1987)
H-30 Aktualno: Ciao Italia H.55 Vreme in kratke vesti
12.05	Baletni maraton
13.25	Izžrebanje lota
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Film: I padroni delLes-tate (dram., It. 1986, r. Marco Parodij
15.50	Šport: kolesarska dirka po Laciju, 16.50 biljard,
17.15	jahanje
18.00	Variete: II sabato dello Zecchino
18.55	Izžrebanje lota
19.00	Aktualno: pred revijo . lepotic Miss Italia
19.25	Nedeljski evangelij
19.40	Almanah in vreme
20.00	Dnevnik
1-40 Posebna oddaja: Miss 0 Italia 91 ‘•45 Dnevnik ji-00 Nagrada Campiello 110 Dnevnik in vreme 0-40 Film: La migliore ven-detta e il successo (dram., ZDA 1984, r. Jer-zy Skolimovski)
^ RAI 2
7.30	Male in velike zgodbe
10.55	Ena rastlina na dan
11.15	Nanizanka: Al di qua del Paradiso
12.00	Variete: Sereno variabi-le (vodi Mita Medici)
13.00	Dnevnik
13.15	Športna odd.: Dribbling
14.00	Sereno variabile, 2. del
14.55	Odbojka: Italija-Ho-landska (EP, moški)
17.00	Izžrebanje lota
17.05	Film: Llmpiegato (kom., It. 1959, r. Gianni Puccini, i. Nino Manfredi, Eleonora Rossi Drago)
18.45	Nanizanka: Hill Street, sledi Meteo 2d
19.45	Dnevnik in pregled športnih vesti
20.30	Nanizanka: Commissa-rio Navarro - Ombre russe
22.05	Variete: New Model Today
22.35	Nan.: La stella del parco - Una strana visita (i. Ray Lovelock, Stefania Sandrelli)
23.40	Dnevnik, vremenska napoved in horoskop 0.05 Nočni šport: mednarodni miting v atletiki, biljard
|	RAI 3	|
11.10	Koncerti RAI 3: Kvartet Janaček
12.30	Film: Il sole di Monte-cassino (zgod., It. 1945, r. G.M. Scotese, i. Fosco Giachetti)
14.00	Deželne vesti
14.25	Aktualno: Ambiente Italia
15.05	Popoldanski dnevnik
15.05	Šport: IP v streljanju,
15.40	tenis - turnir ATP,
17.00	nogomet - mednarodni turnir Citta di Macerata
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Blob v Benetkah
20.05	Videobox 91
20.30	Nanizanke Lassie: Un ragazzo coraggioso, Il testimone, Festa a sor-presa, Ondata di caldo
21.55	Aktualno: Sottotraccia (vodi Ugo Gregoretti)
22.25	Nočni dnevnik - posebne poletne vesti
23.10	Vremenska napoved
23.15	Film: The wiz - Il mago
di Oz (glas., ZDA 1978, r. Sidney Lumet, i. Diana Ross, M. Jackson)
1.25	Blob v Benetkah
P fr TV Slovenija 1	|
8.30	Mozaik. Angleščina, 9.00
Radovedni Taček -Okno, 9.15 Lonček kuhaj - Ajdovi žganci, 9.25 Klobuk in Klobučica,
10.10	nanizanka Alf
10.35	Večerni gost: Dušan Jovanovič
11.25	Oči kritike
12.05	Mozart na turneji
13.00	Forum
15.20	Glasba: Euromusica
16.20	Sova (pon.), vmes nanizanka Pri Huxtablovih
16.55	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.05	Film: Pes, ki je končal vojno (Kan., r. Andre Melancon)
18.35	Dok.: Svetilo
19.05	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik, vreme, Utrip
20.20	Žrebanje 3x3
20.35	TV Variete
21.35	Sova, vmes nanizanka Na zdravje
22.00	Dnevnik, šport, vreme
22.25	Sova, vmes nad. Vojna in spomin in film Ko so ženske imele rep (kom., It. 1970, r. P. festa Cam-panile, i. Giuliano Gem-ma, Senta Berger)
1.50	Video strani
^ TV Koper
17.30	Športna oddaja
19.00	TVD Novice
19.25	Video agenda
19.30	Nabožna oddaja: Jutri je nedelja
19.40	Otroška oddaja: Lanter-na magica, vmes risanka Laurel e Hardy in nanizanka La guerra di Tom Grattan
20.40	Film: Lui e mio (krim., ZDA 1982, r. James Bur-rows, i. Ryan 0'Neal, John Hurt)
22.10	TVD Novice
22.20	Nan.: Agente Pepper
23.10	Športna oddaja
[~Xf TV Slovenija 2
16.00	Satelitski programi, poskusni prenosi
16.50	Tenis: turnir open ZDA (prenos iz New Yorka)
19.05	Garfield in prijatelji
19.30	TV Dnevnik - Beograd
20.15	Film: Pobeg v sanje (fant., ZDA 1984, r. Joseph Ruben, i. Dennis Gfuaid, Max Von Sy-dow, C. Plummer)
21.50	Tenis: turnir open ZDA
1.00	Eksperimentalni program - Yutel
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Potpuri;
9.00	Otroški kotiček: Sneguljčica; 9.30 Roman: Jara Gospoda (Janko Kersnik, r. Franko Žerjal); 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert Glasbene matice; 11.30 Slovenska lahka glasba; 12.00 Muzeji pri nas; 12.20 Priljubljene melodije; 12.40 Z naših festivalov; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Drobtinice; 14.25 Tropicana; 15.00 Oddaja o Indijancih: Prgišče neba; 15.30 Potpuri; 16.00 Debelost in akupuntura; 16.20 Evergreeni; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: Dvorak; 18.00 Satirični kabaret (z Borisom Kobalom in Sergejem Verčem); 18.30 Evergreeni; 19.20 Zaključek sporedov.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 23.00 Poročila; 6.35 Vremenska napoved; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Dnevna kronika; 8.05 Zabavna glasba; 8.15 Obvestila; 8.30 Dnevnikov odmev; 10.45 Spot; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.20 Obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila, čestitke in glasba;
17.00	Tedenski aktualni mozaik; 19.30 Obvestila in glasba; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Radio na obisku; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Kratka radijska igra; 22.40 Veliki zabavni orkestri; 23.05 Literarni nokturno; 23.15-5.00 Nočna glasba.
r
CANALE5
	RETE 4		ITALIA 1	1	ODEON
Bradford, 8.00 Simon Templar, 9.00 Bonanza •00 TV film: Avanzare fino al punto zero (dram., ZDA 1989, r. Peter Markle, i. ji Martin Sheen) l? no ^viz: h cercaparole
0 Varieteja: Rivediamoli,
12 ss 12,30 ^state 5 j-j'7? C anale 5 News
a Nanizanka: I Robinson -14 in P c°mpleanno di Cliff Nan.: Top Secret - A me ?h occhi, 15.30 Genitori
1% Si
18 Nanizanka: Mai dire si 19^0 Kviz; La verita
Variete: Sei un fenome-
19 sc 5,° (v°di P. Bonolis)
SOTo ^nalte5News 20.2s v1Z: ^ guastalettere
arieteji: Il Tg delle va-carize, 20.40 Bellezze al 23 jo Ta9no. 22.40 Superstars 1 v film: Forza 10 da Na-P°ne (vojni, VB 1978, r. s,uy Hamilton, i. Robert ^,haw). vmes News
e: Il Tg delle va-
1-25
Varieti
1 canze 1,40 Nani;
zanke non stop
8.00	Nanizanka: Lou Grant
8.50	Nadaljevanke: 8.50 La valle dei pini, 9.30 Seno-rita Andrea, 10.05 Per E lisa, 11.00 Valeria
11.50	Otroški variete: Ciao ciao in risanke
13.40	Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti)
13.45	Nadaljevanke: Sentieri,
14.45	Piccola Cenerento-la, 15.20 Senora, 16.00 Riviera, 16.45 Stellina,
17.20	La valle dei pini
17.55	TV 4 Novice
18.00	Nadaljevanki: General Hospital, 18.30 Febbre damore (i. J. Douglas)
19.00	Risanka: Lady Oscar
19.40	Nadaljevanka: Primave-■ ra (i. Gigi Zanchetta)
20.30	Film: To to d’Arabia (kom., It.-Šp. 1965, r. Jose A. Della Loma, i. Toto)
22.15	Film: Il ponticello sul fi-ume dei guai (kom., ZDA 1958, r. Frank Tahlin, i. Jerry Lewis)
0.15 Film: Ma che sei tutta matta? (kom., ZDA 1979, r. Howard Zieff, i. Barbra Streisand)
-2.20 Programi non stop
ciao in risanke
8.30	Odprti studio
9.05	Nanizanke: SuperVicky,
9.30	Chips, 10.30 Mag-num P.I.
11.30	Odprti studio
11.45	Variete: Dri ve In Story
13.00	Avtomobilizem F 1: VN Italije (poskusne vožnje)
14.30	Tv film: Professione va-canze (kom., It. 1986, r. V. De Sisti, i. Jerry Cala)
16.30	Glasba: TopVenti
17.30	Nanizanka: A-Team - Il campione
18.30	Odprti studio
19.00	Šport: Calciomania
20.00	Variete: Mai dire gol
20.30	Film: Paulo Roberto Co-techino centravanti di sfondamento (kom., It. 1987, r. Nando Cicero, i. Alvaro Vitali)
22.30	Šport: Po poskusnih vožnjah Formule 1
23.00	Film: Il diavolo e 1'acgu-asanta (kom., It. 1983, r. Bruno Corbucci, i. Tomas Millian)
1.00	Odprti studio
1.15	Variete: Playboy show
2.15	Nanizanke non stop
13.30	Variete: Emozioni nel blu
14.30	Nautical Show
15.00	Rubrika o zdravju
15.30	Film: La moglie e uguale per tutti (kom., It. 1955, r. Giorgio Simonelli)
17.00	Film: Valanga (dram., ZDA 1978, r. Corey Allen, i. Mia Farrow)
18.30	Variete: Fiori di zucca
19.30	Mozartovi koncerti
20.30	Film: Pasgualino Cam-marata... capitano di fregata (kom., It. 1974, r. Mario Amendola)
22.00	Variete: Fiori di zucca
22.30	Film: Gli amici di Nick Hezard (pust., It. 1975)
TMC
8.30	Risanke: G.I. Joe
9.00	Nan.: Il fantastico mondo di Mr. Monroe
9.30	Risanke: Scooby Doo
10.00	Dok:: Guerra e pace nel mondo animale
10.30	Nan.: Il ritorno del Santo
11.30	Rubrika: Pianeta mare
12.15	Rubrika o motorjih
13.00	Šport show, 14.55 odbojka: Italija-Holandska
18.10	Film: I fratelli senza pau-ra (pust., ZDA 1953, r. Richard Thorpe, i. Ste-wart Granger)
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Thunder 2 (pust., It. 1987, r. Larry Luaman, i. Mark Gregory)
22.05	Boks: Pritchard-Warring [SP v lahko težki kat.)
23.00	Film: Tempo di terrore [vestern, ZDA 1967, r. Burt Kennedy, i. Henry Fonda)
0.50 Film: 11 caso Laig (krim., ZDA 1972, r. Lowell Richj
TELEFRIULI
10.45	Telefriuli non stop
15.30	Žgodovina pop glasbe
16.00	Film: Anche i boia muoi-
ono .
18.00	Rubrika: Črno belo
19.00	Dnevnik
19.30	Anteprima šport
20.00	Kronike iz Parlamenta
20.30	Film: Moscacieca (dram., r. Jacgues Ruffio, i. Ed-die Constantine)
22.00	Nan.: Ouando suona la sirena
22.30	Nočne vesti
23.00	Nan.: Vita con il padre
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Kronika in komentar
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 14.30, 16.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis;
6.30	Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Slovenija; 13.00 Kruh in sol radia Koper; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.15 Aktualno: Zamejska reportaža; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Melodije naj po telefonu; 18.30 Melodije morja in sonca;
19.30	Prenos Radia Slovenija.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Ugani; 9.20 Popevka po naročilu; 9.45 Lucianova pisma; 10.00 Na prvi strani; 10.40 Družinsko vesolje: ideje in nasveti; 11.00 V istrskem narečju; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Popevka; 15.00 Komedijant; 16.00 Mixage; 17.00 Hot Hits;
18.30	Souvenir d'Italy; 19.00 Najlepše popevke; 20.00 Nočni program - glasba.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 15.00 Glasba po željah; 18.00 Musič fantasy; 20.00 Zabavna oddaja: Morski val.
Župani zavračajo predlog Dežele
Poskusne liberalizacije avtoceste med Moščenicami in Foljanom ne bo
Nocoj v dekanijski cerkvi v Kanalu
Koncert Komornega orkestra RTV Slovenija
Načrt, da bi poskusno preusmerili tovorni promet na avtocesto med Moščenicami in Foljanom, še nekaj časa ne bodo mogli uresničiti. Poskusno naj bi omenjeni avtocestni odsek sprostili že konec septembra, včerajšnje srečanje med pokrajinsko odbornico Bom-bijevo ter predstavniki občin ter raznih ustanov pa se je zaključilo precej nepričakovano. Predstavniki občin so bili namreč mnenja, da bi predlagana rešitev po eni strani delno rešila vprašanje preusmerjanja tovornega prometa, po drugi strani pa sprožila, oziroma še zaostrila prometno gnečo na državni cesti št. 305 ( med Tržičem, Ronkami in Gradiščem v smeri proti Vidmu). Takega mnenja so bili, kakor izhaja iz tiskovnega sporočila, ki ga je po sestanku izdala Pokrajina, tudi predstav-
niki organov, ki so zadolženi za nadzorstvo nad potekom prometa.
Na srečanju so vzeli na znanje tudi stališče, ki so ga izrazili predstavniki občine Vileš. Le ti so se namreč izrekli, da bi v prvi, poskusni fazi, tovorni promet sprostili med Moščenicami in Vilešem.
Predlog Dežele, ki ima pri tem glavno besedo pa je bil, da se v prvi, poskusno fazi sprosti samo odsek med Moščenicami in Foljanom.
Tako bi se v Tržiču in Ronkah deloma rešili gostega prometa tovornih vozil, nov problem pa bi nastal, predvidoma, na državni cesti med Ronkami in Zagrajem, to je na vstopno—izstopni postaji avtoceste pri Foljanu.
Državna cesta št. 305 med Tržičem in Vidmom je že v sedanjih
razmerah preobremenjena, predlagana rešitev pa bi ustvarila dodatne probleme.
Pokrajinska odbornica Bombije-va je vzela na znanje odklonilno stališče predstavnikov krajevnih uprav ter zagotovila, da bo le to posredovala deželnemu odborniku di Benedettu ter priporočila ponovno preučitev zadeve.
Liberalizacija avtocestnega odseka je namreč v pristojnosti Dežele, medtem ko pokrajina opravlja samo nalogo koordinatorja.
Eno je gotovo: z napovedano liberalizacijo konec septembra ne bo nič.
Bombijeva je na srečanju s predstavniki občin in drugih ustanov povedala, da namerava Pokrajina v zelo kratkem roku pripraviti načrt racionalizacije cestnega omrežja.
V dekanijski cerkvi v Kanalu bo nocoj, s pričetkom ob 20.30, drugi glasbeni koncert v okviru letošnjih Kogojevih dni. Nastopil bo Komorni orkester RTV Slovenija pod vodstvom dirigentke Nade MatoševiČ s skladbami C. krena, B. Brittna in B. Bartoka.
Kogojevi dnevi v priredbi prosvetnega društva "Soča" Kanal so se pričeli v petek, 30. avgusta s srečanjem kulturnih delavcev Primorske, odprtjem razstave del Rajka Slapernika, govorom prof. dr. Janeza Milčinskega in nastopom vokalne skupine Ave. V soboto 31. avgusta je bil v Kanalu pesniški večer poezije Lilli Novy. V soboto, 14. septembra bo koncert Slovenskega komornega zbora pod vodstvom Marka Vatovca.
Letošnji Kogojevi dnevi se bodo sklenili s koncertom — v Cankar-
Kmečka banka: spodbudni rezultati v prvem polletju
Uspešno poslovanje Kmečke banke v lanskem letu, ki je bilo v več kakor osemdesetletni zgodovini tega goriškega denarnega zavoda prav gotovo rekordno, se je nadaljevalo tudi v prvi polovici letošnjega leta. Banka je v prvem polletju upravljala nad 172 milijard lir. Porastek je za dobro četrtino večji v odnosu z enakim obdobjem lani. Najbolj so se povečala posredno zaupana sredstva varčevalcev ( za 37,09 %). Vrednost naložb v prvem poletju je bila za 5,61 % višja v primerjavi z enakim obdobjem lani in je dosegla vrednost 112 milijard lir, premoženje pa se je povečalo za 22,41 % in je znašalo nad 18 milijard.
Dobri rezultati poslovanja v prvih šestih mesecih potrjujejo naraščajoče zaupanje klientov do slovenskega denarnega zavoda in utrjevanje njegove prisotnosti v gospodarski in družbeni strukturi na Goriškem.
Kmečka banka postaja vse bolj banka celotne skupnosti v mestu, neposredni okolici in tudi v krajih na podeželju. To vlogo prevzema zlasti njena lani decembra odprta podružnica v Krminu.
Dobrovo včeraj in danes prizorišče dveh pomembnih kulturnih dogodkov
Na Dobrovem v Goriških Brdih so se včeraj pričele prireditve ob odprtju prenovljenega gradu Dobrovo v katerem je urejena stalna zbirka Mušičevih grafik in kjer je po prizadevanjih mešane italijansko—slovenske družbe nastal tudi raprezentančen gostinski lokal.
Včeraj dopoldne je bila v gradu okrogla miza na zanimivo temo: Zoran Mušič in umetnost njegovega časa. Zvečer pa je bilo slovesno odprtje stalne zbirke grafik svetovno znanega umetnika, sicer briškega rojaka, ob udeležbi najvišjih predstavnikov Republike Slovenije in številnih gostov iz sosednjih krajev.
Grad Dobrovo bo tudi danes prizorišče številnih dogodkov. Tako bo dopoldne tu slavnostna seja Skupščine občine Nova Gorica, ob 11. uri pa bodo objekt izročili namenu. Zvečer bo še nekaj kulturnih dogodkov, med temi tudi nastop godbe na pihala in gledališka predstava PDG.
Slovesnosti na Dobrovem se uvrščajo v sklop prireditev ob prazniku občine Nova Gorica, ki se bodo nadaljevale tudi jutri in v naslednjih dneh. Jutri popoldne bo v Opatjem selu zborovanje bivših partizanskih borcev in aktivistov OF in bo to osrednja proslava ob 50—letnici OF. Govoril bo Ciril Zlobec. Jutri bo tudi pomemben športni dogodek — po Soči se bo odvijala 6. regata.
Rok za prijavo poteče 20. septembra
SDZPI prireja pet tečajev poklicnega izobraževanja
V petek, 20. t.m. se bo zaključilo vpisovanje v tečaje, ki jih v letošnji sezoni prireja Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje. Lani je Zavod uspešno izpeljal sedem tečajev, letošnja izbira bo skromnejša, a zato nič manj kvalitetna. Možnosti takega izobraževanja namreč pogojujejo finančna sredstva dežele. Ker je teh sredstev letos manj, bo temu prilagojen program dejavnosti. Tako bo na Goriškem le pet tečajev (v Trstu deset).
Kljub vsemu je izbira možnosti strokovnega usposabljanja in izobraževanja ob delu dokaj pestra. Tako se bo nadaljeval tečaj za kuharje. Letos bo na vrsti drugi letnik, ki traja tisoč ur. Nadalje bodo ponovili 1. letnik za dodeljene prodaji s kvalifikacijo. Gre za zanimivo smer izobraževanja, kjer se tečajniki poglobijo tudi v tuj jezik, trgovsko računstvo, blagoz-nanstvo, tehniko prodaje in seveda urejevanje izložb. Tečaj traja tisoč ur, to pomeni, da imajo tedensko 30 ur. Poleg teoretičnega dela, obsega tečaj tudi neke vrste prakso, oziroma obisk v trgovinah, urejanje izložb, obisk specializiranih sejmov. Naslednje leto pa bodo opravili še 4-tedensko prakso.
Zanimiv bo vsekakor tudi tečaj personal computinga - računalništva. Trajal bo 90 ur, tečajniki pa
se bodo lahko seznanili z upravljanjem tudi zahtevnejših računalniških programov.
SDZPI nudi tudi letos možnost učenja tujih jezikov. V programu je tečaj angleščine za začetnike, trajal bo 120 ur. Kdor se želi naučiti italijanščine pa se bo lahko vpisal prav tako v začetniški tečaj (60 ur).
Zamudniki torej pohitite! Za vpisovanje in podrobnejše informacije vam je na voljo osebje Zavoda na sedežu v Gorici, Ul. della Croce 3 (tel. 81826), vsak delavnik, razen sobote od 10. do 14. ure, do vključno 20. septembra.
Drevi rock koncert v ajdovskem gradu
Danes od 17. ure dalje bo v obzidju ajdovskega gradu sila bučno. Liberalno demokratska stranka v sodelovanju z občinskim odborom namreč prireja rock koncert, na katerem bodo nastopili Jani Kovačič s skupino Je, Ben’T, Marko Brecelj in Aleš Jošt - Javna d vaj a, pesnik Feo Volarič ter skupini Avtomobili in Lačni Franz. Pred temi bodo nastopili še The Jokers, Big Bibls, Chopin, Ex Pietrosi in nekateri drugi. V j>ri-meru dežja bo prireditev v SRC Police.
jevem domu v Ljubljani — simfoničnega orkestra RTV Slovenija, v petek, 11. oktobra.
Pred tem bodo simfoniki nastopili, 4. oktobra, tudi v Kulturnem domu v Novi Gorici.
Praznik krvodajalcev v Sovodnjah
Sovodenjska sekcija Združenja prostovoljnih krvodajalcev prireja v soboto, 14. septembra ob priložnosti 14. obletnice ustanovitve praznovanje v Kulturnem domu v Sovodnjah. Na programu je sprevod s pihalnim orkestrom iz Vile-ša do spomenika padlim, kjer bodo položili venec, nakar bo na sporedu maša za pokojne krvodajalce. Ob 20. uri bodo v Kulturnem domu priredili krajši kulturni program, najzaslužnejšim članom pa bodo podelili priznanja in medalje.
razna obvestila
Društvo slovenskih upokojencev prireja danes, 7. t.m., na balinišču v Sovodnjah ekipno tekmovanje za memorial Janko Cotič. Društvo obvešča upokojence občine Sovodnje, da bo ob 16. uri srečanje v dvorani in na igrišču.
Društvo upokojencev prireja v nedeljo, 15. t.m., avtobusni izlet na Kras. Dopoldne ogled jame v Briščkih, po kosilu na Krasu pa ogled botaničnega vrta v Zgoniku. Vpisovanje pri poverjenikih ali na sedežu društva samo v ponedeljek, 9. t.m., od 10. do 11. ure.
Godba na pihala Kras iz Doberdoba vabi prireja tečaj igranja raznih inštrumentov in vabi k sodelovanju mlade godbenike. Godba nudi tudi inštrumente. Interesenti naj se zglasijo pri Franku Ferfolji tel. 78077.
Šola Ivan Trinko sporoča, da je rok za vpis v tečaj 150 ur podaljšan za nedoločen čas.
Ljudska knjižnica Damir Feigel sporoča, da je ponovno odprta vsak dan od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure.
Doberdobska občinska knjižnica deluje vsak dan od ponedeljka do petka od 15. do 18. ure in samo ob petkih tudi od 9.30 do 11.30.
Glasbena matica Gorica obvešča, da je na sedežu šole v teku vpisovanje za šolsko leto 1991/92 do 13. septembra vsak delavnik od ponedeljeka do petka od 10. do 14. ure. Vsa pojasnila in informacije lahko dobite na sedežu šole v Ulici Croce 3 (tel. 531508). V torek, 10. tm. od 16. do 18. ure bodo vpisovali v Kulturnem domu v Sovodnjah in sicer gojence, ki bodo obiskovali tamkajšnjo podružnico. Potek vpisovanja v drugih podružnicah bodo javili naknadno.
Slovenski dijaški dom Simon Gregorčič - Gorica sporoča, da poteka reden vpis ali potrditev za redne in zunanje gojence za šolsko leto 1991/92. Informacije v Ul. Montesanto 84, tel. 533495, vsak dan med 10. in 13. uro.
kino
Smrtna nesreča Trzicana v Južni Afriki
Iz Johanesburga v Južni Afriki je prispela vest, da je v prometni nesreči izgubil življenje 43—letni uslužbenec Totala Gianpaolo Conte iz Tržiča. V prometni nesreči naj bi umrle, oziroma bile poškodovane tudi nekatere druge osebe.
Conte, ki je bil sicer po rodu iz Ronk, je stanoval v Tržiču, v ulici A. Manlio 35, že dalj časa pa je bil zaposlen v JUžni Afriki, kot tehnik pri naftni družbi Total.
Mercedes je bil ukraden
Poročali smo že o mercedesu, ki je zgorel pri Sabličih. Glede tega dogodka smo posredno izvedeli, da je bilo vozilo ukradeno v Trstu, v bližini hipodroma in da je na kvesturi v Trsatu bila vložena prijava. Druge okoliščine pa ostajajo še zmeraj skrivnost. Ena od možnosti je, da bi se vozila poslužila neznana oseba za prevoz prebež-nikov ali kako drugo nezakonito dejavnost.
Prav glede prebežnikov velja zabeležiti vest, da so v Tržiču, policijski organi, prijeli osem Kitajcev in enega jugoslovanskega državljana.
Silovito čelno trčenje včeraj v Mošu Umrl je 43-letni obrtnik iz Rezije
odrgnine. Okreval bo v mesecu
Krvavi cestni davek narašča iz dneva v dan. Včeraj popoldne je na državni cesti proti Vidmu, pri Mošu, izgubil življenje 43-letni Remigio Giusti iz Rezije, Ul. Sella Buia 20. S svojim vozilom je čelno trčil v nasproti vozeči avto in bil na mestu mrtev. Potek nesreče ugotavlja goriška prometna policija.
Nesreča se je zgodila okrog 15.30 v začetku Moša, nedaleč od železniškega podvoza proti Blan-kižu. Giusti, ki se je peljal v fiatu 126 proti Vidmu je iz še nepojasnjenih vzrokov izgubil nadzorstvo nad svojim vozilom in menda zavozil na levo stran cestišča. Istočasno je iz nasprotne strani privozil proti Gorici avtomobil znamke alfa romeo alfetta G TV, ki ga je upravljal 83-letni Renato Minic-helli iz Trsta. Trčenje je bilo silovito, saj je fiat po trčenju odbilo proti ograji bližnje hiše. Reševalcem se je nudil srhljiv prizor. Giusti je bil na mestu mrtev in je ostal vkleščen v razbitinah avtomobila. Vsepovsod pa so ležale razbitine. Z rešilcem so kmalu zatem prepeljali v goriško splošno bolnišnico Renata Minichellija, kjer so mu zdravniki ugotovili zlom rebra in številne udarce in
dni. Minichelli je sicer odklonil zdravljenje v bolnišnici in je odšel domov. Na kraj nesreče so morali tudi goriški gasilci, ki so očistili umazano cestišče. Cesto so začasno zaprli, promet pa preusmerili.
Po informacijah, ki smo jih
zbrali, je bil Giusti obrtnik. Ukvarjal se je z brušenjem in popravljanjem nožev in drugega drobnega hišnega orodja.
Na slikah (foto Čubej): razbiti fiat 126 v katerem je izgubil življenje 43-letni Remigio Giusti iz Rezije (zgoraj).
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Ritorno alla laguna blu«.
VERDI 18.00-22.00 »Cuccata per un wee-kend«.
VITTORIA 16.00-22.00 »Tartarughe Hinj a 2-11 segreto di doze«.
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) 18.30-20.30 »Ko jagenjčki obmolknejo«, ob 22.30 »Ruleta pohote«.
SVOBODA (Šempeter) 20.30 »Na bojni črti«.
DESKLE 20.00 »Ameriška ninja IV.«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Bassi Rita - Don Boscova ulica 175 tel. 32515.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Občinska lekarna št. 1 - ul. Terenzian3 26 - tel. 482787.
__________pogrebi____________
Danes ob 10.30 Giacomo Tomasini i* splošne bolnišnice v Sovodnje, ob 12. ur Vilko Cingerli iz splošne bolnišnice cerkev in na pokopališče v Štandrežu.
t
Sporočamo, da je preminil naš
Vilko Cingerli
Pogreb bo danes, v soboto, 7. 5 ptembra 1991, ob 12. uri iz mrli5 ^ veže splošne bolnišnice v Gorici, cerkev in na pokopališče v Štandrez
Žena, hčerki, brat, sestri in dru9’ sorodniki
Štandrež, 7. septembra 1991
Poizvedovanje Confindustrie o industrijskem razvoju v zadnjih desetih letih
“Made in Italy“ zre na vzhod
V oktobru se bo pričel popis vseh industrijskih in storitvenih podjetij na italijanskih tleh
RIM — V zadnjih desetih letih je bil italijanski izvoz sicer v koraku z razvojem svetovne trgovine, vendar predvsem po zaslugi globljega prodora izdelkov "made in Italy" na nova tržišča, ki so jim dali izvozniki (prav tako kakor bivšim socialističnim državam vzhodne Evrope) prednost pred tržiščem Evropske skupnosti. Da je italijanski izvoz v bistvu bolj malo evropsko naravnan, je ugotovila zveza veleindustrij cev Confindustria s poizvedovanjem o industrijskem razvoju v Italiji med letoma 1980 in 1990.
V osemdesetih letih je ostal delež italijanskega izvoza pri celovitem svetovnem izvozu praktično nespremenjen, saj je znašal 1980. leta 3,8%, leta 1990 pa 3,9% (samo v 1. 1985 se je vzpel do 4,3% — po ustaljenih cenah in menjalnih tečajih iz 1. 1980).
Poizvedba Confindustrie je prišla skoraj tik pred splošnim popisom industrijskih in storitvenih podjetij, ki ga bo izvedel osrednji statistični zavod Istat oktobra; podjetnike bodo med drugim povprašali, s katerimi državami največ trgujejo in kolikšen je delež poslovnega obračuna s tujino pri skupnem letnem prometu. To bo torej še en pomemben test za italijanska izvozna podjetja. Prvi rezultati popisa bodo znani že prihodnje leto spomladi.
Confindustriina študija opredeljuje v prvi vrsti tip geografske "specializacije" italijanske industrije v odnosu do evropske in to na podlagi zadevnega indeksa: če je ta količnik višji od enojke, pomeni, da so
italijanska podjetja bolj kot evropska usmerjena proti nekemu določenemu tržišču; če pa je količnik pod enoj ko, je obratno. No, kazalnik o italijanskem izvozu v EGS je znašal 1980. leta 0,91, lansko leto pa 0,95 (najnižji je bil 1. 1985 - 0,87), kar pomeni, da so italijanski izvozniki od začetka osemdesetih let prodali na evropskem tržišču manj kakor druge države dvanajsterice. Nasprotno pa je indeks izvoza v ZDA prešel z 0,94 (1980) na 1,11 (1990), vtem ko je kazalnik o izvozu na Japonsko poskočil od 0,94 na do 1,07.
Splošneje vzeto: indeks o italijanskem izvozu v države članice Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je ostal kljub desetletnemu porastu pod količnikom ena (1980 - 0,90, 1990 - 0,96), medtem ko je znašal kazalnik o izvozu v območja zunaj OECD 1,22 lani in 1,31 deset let prej. Vsekakor pripada "najugodnejši" indeks vzhodnoevropskim državam: lani 1,39 in 1980. leta 1,01, kar je jasen dokaz, da je italijanski industrijski izvoz znatno bolj nagnjen na vzhod kot pa izvoz iz drugih članic ES.
Še tržni deleži: delež italijanskega izvoza na ameriškem trgu se je dvignil z 2,7% (1980) na 3,6% (1990), delež na tržišču OECD s 6,2% na 6,7%, delež v EGS pa od 8,1% komaj do 8,5% in še to prvenstveno po zaslugi večjega izvoza v Grčijo, Portugalsko in Španijo, kjer je "made in Italy" učvrstil svojo prisotnost z 12,1% v lanskem letu proti 9,7% v letu 1980. (fdg)
Inflacija: pod pepelom kar naprej tli žerjavica
Z iztekom kuvajtske krize je začela popuščati tudi inflacija — Prvo znamenje tega je bilo zapaziti v juliju. Po podatkih osrednjega statističnega zavoda Istat so se maloprodajne cene, ki prihajajo v poštev pri izračunavanju življenjskih stroškov v povprečni delavski (ali uradniški) družini, Povzpele avgusta za 0,3%, torej bistveno v skladu z omejeno rosijo v prejšnjih mesecih. Toda rav-Oo okoliščina, da je ostala inflacija avgusta na enaki ravni kot po-Prej, je zaskrbljujoča, saj je avgust praviloma nekakšen censki blažilec, zato se upravičeno lahko Vprašamo, ali bo inflacija čez čas zares kaj prida nazadovala.
Na zatožni klopi ni samo že kronični javni deficit, ki bo menda vsilil vladujočim vnovičen manever", pač pa tudi izjemno naraščanje cene dela in to (glej, 3lej) še zlasti na področju javnih siužb. Pa tudi sicer velja pripisati °bčutni padec tendenčne inflacijske stopnje (razlika med indeksoma v lanskem in letošnjem avgustu) bolj nekakšnemu statističnemu odboju kakor pa uspehu ka-*ega omejitvenega manevrčka.
, batna stopnja inflacije je zdrgnila avgusta na 6,3% (julija 710/°), toda spomniti se je treba, ie v lanskem avgustu zalivska Niza podražila nafto in sprožila Verižno reakcijo pri skoro vseh drugih cenah — v Italiji so se te Povišale za 0,7%. Primerjava nam °rej dovolj jasno prikazuje, čemu olikšen enoletni zdrs kljub temu, ° se je sukala avgusta letos Npnja inflacije nekako tako kot Prejšnjih mesecih tekočega leta. Kakor koli že, zadnji Istatovi Podatki o cenah so dokončno po-°Pali že itak krhko upanje, da bi lahko vsaj približali (če je že je f0segli) vrhnji stopnji inflaci-'N jo predvideva državna pro-itnun^a listina in Ki je bila že m * Popravljena" — 5,8% na-tn s.!° Prvotno mišljenih 5%. Zastor- cilj — ostati pod 6% — je feeJ nedosegljiv; tudi zaradi sto' ■ ^er ie ostala povprečna nQ pnla inflacije (ki se izračunava je °Snovi zadnjih 24 mesecev in krn,aJei manj občutljiva nasproti Pri poročnim nihanjem) pribita in l '5%- se pravi pri vrednosti, ki
i O b,
Ukor m°90če v štirih mesecih, ko-zniž J1*1 manjka do konca leta, Kat kvečjemu za malenkost. so or J .sm° zapisali uvodoma, Oigr,,ebvidevanja na papirju razbiti ,ma,. agodna. Toda bolje je zem	optimizem in pesimi-
je v o sodita v pragmatičnost, ki Konomskem svetu... dogma.
F. D. GAŠPERLIN
Sporazum o ceni dela bo dosežen v kratkem
RIM — Pogajanja med vlado in sindikati CGIL-CISL-UIL o ceni dela se bodo spet nadaljevala prihodnji teden. To so sklenili na včerajšnjem srečanju gospodarskih ministrov s predsednikom ministrskega sveta Andreottijem in podpredsednikom Martellijem po seji vlade. Na sestanku, ki so se ga udeležili ministri Carli, Ciri-no Pomicino, Formica, Marini in Bodrato, so menili, da sporazum o
politiki dohodkov ni samo mogoč, ampak nujen, in da obstajajo zanj vsi pogoji. Razgovori s sindikati pred poletnim počitkom so razjasnili vse vidike tega vprašanja, je naglasil minister za delo Marini, zato namerava vlada doseči sporazum v najkrajšem. Pogajanja s sindikalnimi organizacijami, je dodal Marini, bo vodil podpredsednik ministrskega sveta Martelli.
Končno tudi mala podjetja do najsodobnejše tehnologije
RIM — Personal kompjuter, prenosni trak, specializiran softver: vse to ne bo odslej več samo domena velikih industrijskih družb, ampak se bodo lahko začela okoriščati- z najsodobnejšo tehnologijo prav kamlu tudi mala in srednja podjetja, a Italija bo glede tega prvačila. Ob praznovanju Krištofa Kolumba bodo namreč 17. februarja 1992 odprli MAST (Manifacturing Advanced System Tecnologies), se pravi demonstrativni center za simuliranje majhne, popolnoma avtomatizirane tovarne. Pobudo zanj so dala združenja ANIE, UCIMU, ANASIN, AIMA in ASSIN-FORM, ki se bavijo z avtomacijskimi procesi ter integriranjem proizvajalnih sredstev. Pobuda bo zahtevala naložbo kar 5 milijard lir, MAST pa bo na ogled do 21. februarja, torej samo pet dni.
gospodarski dopis iz Slovenije
Vojna izčrpava
JOŽE PETROVČIČ
Celotno jugoslovansko gospodarstvo še naprej nazaduje. Gospodarska rast ne upada samo v tistih republikah, ki so neposredno -v vojni, kot na primer Hrvaška, kjer je zmanjšanje največje, saj se je industrijska proizvodnja letos zmanjšala kar za 25 odstotkov. Tudi Srbija ugotavlja, da jo vojna izčrpava, saj se je industrijska proizvodnja v tej republiki letos zmanjšala za več kot 15 odstotkov. Podobno kot s srbskim je tudi z vsemi drugimi republiškimi gospodarstvi: jugoslovansko gospodarstvo v celoti je namreč do konca julija nazadovalo za skoraj 17%.
V tem okviru je Srbija še posebno zanimiva. Srbski gospodarstveniki namreč ugotavljajo, da se tuja podjetja čedalje bolj izogibajo sklepanju poslovnih pogodb s srbskimi podjetji, kar je nedvomno že posledica politične izolacije, h kateri se je zatekla Evropa zaradi srbske politične igre. Nič več ne moremo računati na zvezno državo in njeno gospodarsko politiko, ugotavljajo srbski gospodarstveniki in svetujejo, da mora Srbija narediti nekaj podobnega kot Slovenija: ustvariti svoj gospodarski sistem irt svojo gospodarsko politiko. Če tega ne bo storila, bo moralo srbsko gospodarstvo nositi največje breme, saj bo inflacija prav srbsko gospodarstvo najbolj oškodovala. Inflaciji pa se ne bo dalo izogniti, saj se zvezna država zdaj financira le še iz primarne emisije. Hitro je treba poskrbeti tudi za srbske devizne rezerve, saj je več kot očitno, da deviz od zvezne države ni več pričakovati.
Iz vsega tega lahko sledi samo en sklep: Srbija je dokončno odpisala zvezno državo in zvezno gospodarsko politiko. Markoviča niti ne kritizira več, zanjo zvezne vlade skorajda ni več. Torej tudi ne verjame več, da bi zvezna vlada še lahko dobila tujo finančno pomoč, ki si jo je Srbija tako zelo želela za pospešitev gospodarskega utripa na svojih tleh. Zato se skuša Srbija hitro prilagoditi novim razmeram: pobrati od zvezne države, kar je še upo-
rabnega in koristnega, in še naprej nadzirati tiste ustanove na zvezni ravni, od katerih ima Srbija lahko korist (npr. narodno banko), hkrati pa zasnovati svoj gospodarski sistem in svojo gospodarsko politiko.
Ozadje nekoliko drugačnega srbskega vetra je seveda zelo podobno kot v vseh drugih republikah, ki hitijo graditi svoj gospodarski sistem in oblikovati svojo gospodarsko politiko: izogniti se je treba gospodarskemu propadu, v katerega drvi država zaradi vojne. Srbski gospodarstveniki niso naivni in od zvezne države ne pričakujejo več nikakršne posebne pomoči, na katero so še pred časom tako zelo računali in jo tudi zahtevali trdeč, da mora država poskrbeti za hiter dvig gospodarske aktivnosti z vsemi razpoložljivimi sredstvi: od zveznih deviznih rezerv do tujih posojil in novega denarja iz primarne emisije. Vedo le, kaj bodo lahko še vzeli (na primer denar iz tiskarne denarja) in česa ne bo več (tujih posojil). Računajo pa na srbsko gospodarsko politiko, ki jo bo treba, sodeč po ugotovitvah v srbski gospodarski zbornici, temeljito spremeniti, sicer se gospodarskemu nazadovanju ne bodo mogli izogniti.
Kaj se bo iz takih zahtev v resnici izcimilo, bomo videli. Hitro bo tudi jasno, ali bodo zdajšnji gospodarski sistem, ki je v bistvu še vedno socialističen, začeli temeljitejše spreminjati. Zdajšnje zahteve napovedujejo pomembne spremembe ali pa še večjo srbsko zaprtost.
Na podobnem razkrižju že dalj časa stoje tudi druge republike, ki so še v slabšem položaju, ker ne morejo nadzorovati prav nobene zvezne ustanove in jo izkoriščati v svoj namen. Nihče se ne bo mogel otresti grozečega gospodarskega pritiska, ki zdaj neposredno še ne pritiska na standard ljudi. Ta standard je glede na gospodarske dosežke še vedno sorazmerno visok, vendar predvsem zaradi tega, ker se v porabo odtega ves razpoložljiv denar, prav nič (ali skoraj nič) pa ga ne gre za gospodarske naložbe. Kdor bo držal roke križem, tega bo pritisk zanesljivo podrl.
V smislu odloka o prepovedi razpolaganja z nepremičninami
Ali bodo na Hrvaškem razlastili tudi lastnino slovenskih podjetij?
KOPER — Bodo poleg vikendov na Hrvaškem zasegli tudi druge nepremičnine, lastnino tujih (nehrvaških) podjetij? Nekatera slovenska podjetja so v minulih dneh že dobila obvestila iz hrvaških občin, ob katerih mnogi pravzaprav ne vedo, kaj naj si mislijo.
Tako so Cimos Koper, izolski Galeb in postojnsko Transportno podjetje iz ZŽTP Ljubljana prejeli obvestilo iz občine Buzet, kjer so z vpisom v zemljiško knjigo prepovedali prodajo, zamenjavo, darovanje, prenos pravice uporabe in razpolaganja, vzpostavljanja hipoteke za nepremičnine, ki so last omenjenih podjetij.
Takšno odločitev menda omogoča odlok o prepovedi razpolaganja z nepremičninami na območju Republike Hrvaške, ki so ga julija sprejeli v Saboru in se nanaša na tuje lastnike nepremičnin.
Direktor obrtne zadruge Galeb iz Izole Bogdan Orel nam je povedal, da so nameravali v Buzetu ustanoviti podjetje z lastnim deležem, vendar se je zdaj postopek Ustavil, ker na to podjetje ni mogoče prepisati tamkajšnjih zemljišč in objektov. Zgradili so tudi objekt, ki so ga sami nameravali samo delno izkoriščati, večji del pa prodati na trgu, pa tega zdaj ne morejo narediti.
Direktor koprskega Cimosa Boris ber-netič je časopisu 'Primorske novice" iz Kopra izjavil naslednje: »Zaradi tega odloka si ne delamo preglavic. Poteza hr-
vaških oblasti je prilagojena sedanjim razmeram pri njih in želijo z njo preprečiti odtujevanje nepremičnin na njihovem ozemlju. Ta splošen odlok ne more biti trajen, ampak je trenutnega značaja. Ker na Hrvaškem nismo nameravali ničesar odtujevali, nas odlok na noben način ne more prizadeti.«
Od predsednika bujske Občine Lucijana Benoliča smo zvedeli, da odloka ne kaže razumeti tako dokončno, kot je zapisano, in da lahko posamezna podjetja zaprosijo ustrezne hrvaške organe za soglasje, ki bi ga potrebovali, če bi hoteli opraviti kak posel in bi jih omenjeni odlok oviral. Dodal je tudi, da v istri, kolikor mu je znano, z begunci doslej niso naselili niti enega od praznih slovenskih vikendov in da se to brez soglasja lastnikov tudi ne bo zgodilo (število beguncev se v Istri zmanjšuje).
Nekateri predstavniki obalnega gospodarstva so se začeli spraševati, kaj zdaj to pomeni — ali gre res le za začasen odlok, ali pa za kaj bolj zapletenega. Taka poteza namreč samo še dodatno zaostruje položaj in vzbuja nezaupanje do kakršnih koli poslovnih stikov z nekaterimi jugoslovanskimi republikami. Zaradi tega bi bil kakršen koli podoben ali maščevalni protiukrep povsem brez smisla, saj na koncu taki ukrepi najbolj prizadenejo tistega, ki jih je sprejel.
BORIS ŠULIGOJ
Odpre ga minister Giovanni Prandini
Danes se bo začel pordenonski sejem
PORDENON Minister za javna dela Giovanni Prandini bo odprl danes 45. mednarodni pordenonski vzorčni velesejem, ki bo trajal do 15. septembra. Na njem sodeluje 500 razstavljalcev v zastopstvu 800 podjetij; okrog 80 je tujih — iz Avstrije, Jugoslavije, Argentine, Češkoslovaške, Madžarske, Poljske, Mehike, Indije, Kitajske, Peruja, Bolivije in (prvič) iz Severne Koreje, Mongolije, Gruzije, Belorusije in Šri Lanke. Razstavni prostor obsega 25.000 kv. metrov pokrite površine in 45.000 kv. m na prostem. Na ogled so pohištvo, elektrogospodinjska oprema, izdelki umetnostne obrti, stanovanjska oprema, živila, kmetijska mehanizacija in gradbeni stroji.
Otvoritvena slovesnost se bo začela ob 10.30 v kongresnem centru. Navzoče bo pozdravil generalni tajnik Velesejma Albano testa, zatem bo novi predsednik Rino Bianchini orisal značilnosti sejma, nato bodo spregovorili župan Cardin, predsednik Pokrajine Valvasori in predsednik Dežele Biasutti, nazadnje pa minister Prandini, ki bo podal tudi prerez trenutnega gospodarskega stanja v državi, medtem ko se bo zdajšnji gospodarski utrip v pordenonski pokrajini zrcalil ravno v vzorčnih sejemskih razstavah. Pran-dinijeva navzočnost bo še prav posebnega pomena spričo pričakovanj na sprostitev naložb, ki jih predvideva zakon o obmejnih območjih za okrepitev povezav in sodelovanja z vzhodnoevropskimi državami.
Na sporedu je tudi 15 strokovnih zasedanj in posvetov, ki jim gre prišteti še dolgo vrsto poslovnih sestankov. V ponedeljek ob 19. uri bo v palači Mon-tereale Mantica (Corso Vittorio Emanuele 56) sprejem za tuje delegacije v priredbi Trgovinske zbornice. Velesejem bo odprt vsak delovni dan od 16. do 23. ure, v soboto in nedeljo pa od 9. do 23. ure.
Poskusne vožnje za VN Italije v Monzi
Ponovno... Senna
Danes start odbojkarskega EP
Velasco menjuje?
Teniško prvenstvo ZDA
Finale Seleš Navratilova
NEW YORK - Letošnja izvedba teniškega prvenstva ZDA se resnično odvija v znamenju veteranov.
Jimmy Connors (39 let) je v zadnjem četrtfinalnem dvoboju v noči na petek (po našem času) s 4:6, 7:6 (7:3), 6:4, 6:2 premagal Nizozemca Haarhuisa, izdatno pa mu je pomagala tudi 20 tisoč glava množica, ki je zanj navijala v pravem nogometnem slogu.
V današnjem polfinalu se bo Connors pomeril z rojakom Couri-erom, ostala polfinalista pa sta Lendl in Edberg. Med sabo sta se pomerila že 23, Lendl je zmagal trinajstkrat.
Za drugi podvig dneva je poskrbela 35-letna Martina Navratilova, ki je s 7:6 (7:2), 6:7 (6:8), 6:4 premagala prvo nosilko Nemko Grafovo, ki ne bo tako, prvič po petih letih, igrala v finalu prvenstva ZDA, katerega je osvojila leta 1988 in 1989. Navratilova bi bila lahko zmagala že po dveh nizih, saj je v drugem vodila s 5:4 in imela na voljo servis. V tretjem pa je izkoristila vse slabosti Grafove v beckhandu.
Navratilova bo torej danes poskušala že devetnajstič osvojiti preizkušnjo za veliki slam. V finalu (zanjo je tu že osmi!) se bo pomerila z Moniko Seleš, ki je v dramatičnem dvoboju s številnimi preobrati s 6:3, 3:6, 7:6 (7:3) premagala Američanko Capriatijevo.
Ne glede na današnji razplet je Seleševa ponovno prevzela prvo mesto na svetovni računalniški lestvici.
Finale moških dvojic: Fitzge-rald/Jarryd (Avstral. - Šve.) -Pate/Davis (oba ZDA) 6:3, 3:6, 6:3, 6:3.
MONZA — Prve poskusne vožnje za Veliko nagrado Italije v formuli ena so le potrdile sedanje razmerje moči: McLarnova in Willi-amsova vozila v razmahu pol sekunde, a malo za njima ferrarijevca Aleši in Prost. Zlasti Aleši pa je zelo tvegal, da je obdržal stik s Senno in ostalimi, z avtom ni bil zadovoljen, dejal je, da ne vidi možnosti, da bi ga kaj dosti izboljšali. Prost je bil nekoliko bolj »prizanesljiv«, dejal je, da je glede na teste, ki so jih opravili prejšnji teden, opaziti napredek, vendar morajo še precej delati.
Včeraj se je tudi končala afera Moreno - Schumacher. Po pričakovanju je nova zvezda formule ena, Nemec Schumacher (na sliki AP z Jordanom), vozil za Benetton. Moreno, ki so ga pri Benettonu za prihodnjo sezono odslovili in ga že v sedanji pustili na cedilu (plačali pa so mu odškodnino), bo vozil za Jordan.
Vrstni red: 1. Senna (Braz.) mcla-ren 1’21"114 (poprečan hitrost 257,415 km/h); 2. Mansell (VB) wil-liams 1'21"328; 3. Berger (Av.) mcla-ren 1'21"360; 4. Patrese (It.) williams
1 ’21 "619; 5. Aleši (Fr.) ferrari 1'21"956; 6. Prost (Fr.) ferrari r22"080; 7. Schumacher (Nem.) benetton 1'22”471; 8. Moreno (Braz.) jordan 1'23'102; 9. Piguet (Braz.) benetton 1'23”176; 10. Martini (It.) mi-nardi 1'23"294; 11. Blundell (VB) brabham 1'23”473; 12. Capelli (It.) leyton house 1'23"674; 13. De Cesa-ris (It.) jordan 1'24'060; 14. Morbi-delli (It.) minardi 1'24"287; 15. Gu-gelmin (Braz.) leyton house 1'24"391, itd.
Cadalora optimist
LE MAN S — Na prvih uradnih poskusnih vožnjah za motociklistično VN Le Mansa je v pollitrskem razredu svetovni prvak Ray-ney (ZDA, yamaha), ki je le korak od novega slavja, dosegel drugi najboljši čas (1'41"169) za rojakom Kicinskijem (ZDA, yamaha, 1'41"004). V razredu do 250 ccm je bil Italijan Cadalora (honda), ki mu za svetovni naslov zadostuje eno četrto mesto, bil prav tako drugi (1'45"735) za teamskim tovarišem Zeelenbergom (Niz., honda, 1'45"621).
HAMBURG — Vse kaže, da bo trener italijanske reprezentance Julio Velasco iz začetne postave današnjega uvodnega dvoboja za evropsko odbojkarsko prvenstvo proti močni Nizozemski izločil svetovna in evropska prvaka Ber-nardija in Cantagallija in ju nadomestil z Gianijem in Marguttijem. Azzurre čaka vsekakor težka naloga. Tekma bo tudi po TV (Raidue in Telemontecarlo) s pričetkom ob 15. uri.
Nič lažje ne bo za Jugoslavijo, ki se bo v prvi tekmi pomerila s solidno Bolgarijo.
Današnji spored
SKUPINA A
Finska - Nemčija; SZ - Švedska; Grčija - Poljska.
SKUPINA B
Italija - Nizozemska; Francija -ČSFR; Jugoslavija - Bolgarija.
Po poletnem premoru se je v četrtek ponovno sestal izvršni odbor ZSŠDI. Tokrat je zasedanje bilo v štandreškem domu Andreja Budala. Po uvodnih besedah predsednika Kufersina ter predsednikov pokrajinskih odborov Valenčiča in Lutmana so se dotaknili problemov glede možnosti preselitve zdravniške ambulante v nove, funkcionalneje urejene prostore.
Odbor si je nato zadal nalogo, da še pred koncem leta izpelje vrsto pomembnih akcij in pobud. Najbolj pomembne od le-teh so organizacija svečanosti ob podelitvi Nagrade šport in šola, seča-
Atletski miting v Rietiju
RIETI — Atletski miting v Rietiju je označeval nepričakovan poraz Američana Burrella v teku na 100 m, na katerem je s časom 10"18 bil šele tretji za rojakoma Casonom (10" 11) in Marshom (10’16). Poleg tega sta Michael Johnson (ZDA) in Jose Luis Bar-bosa (Braz.) dosegla najboljši znamki sezone v teku na 200 m (19"98) oz. na 800 m (1'43"08).
Stojkoviču potrdili kazen
MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je potrdila kazen za Jugoslovana Dragana Stojkoviča, ki letos igra pri Veroni: diskvalificiran bo za šest kol. Tudi do Bigliardija (Ata-lanta) niso bili usmiljeni (igral ne bo treh tekem), Alemauu (Napoli) pa so diskvalifikacijo treh kol znižali na dve.
nje s predstanviki različnih sredstev javnega obveščanja, navezava stikov s slovenskimi strukturami, ki delujejo v videmski pokrajini, srečanja s predstavništvom deželnega CONI ter s SKGZ in SSO. Glede nadaljnjih razvojnih programov Združenja so se odborniki dogovorili, da se bodo v bližnji prihodnosti posvetili podrobni analizi Peterlinove raziskave Slovenski zamejski šport po letu 2000. Prvo od takih srečanj bo že v četrtek, 12. t. m., sledilo pa jih bo še več. Ob koncu tega ciklusa srečanj bo odbor sestavil predlog razvojnega programa, ki ga bo nato predstavil svojim članicam.
Na četrtkovi seji izvršnega odbora ZSŠDI
Vrsta pomembnih akcij in pobud
Spominski pohod Bazoviški junaki
Tudi letos bo v organizaciji planinskega odseka Športnega združenja Sloga na sporedu tradicionalni spominski pohod Bazoviški junaki, in sicer jutri, pred osrednjo svečanostjo na bazovski gmajni. V spomin na prve štiri žrtve fašističnega terorja pa bo ŠZ Sloga priredilo naslednjo soboto in nedeljo tudi ženski mednarodni odbojkarski turnir za Pokal bazoviških žrtev, na katerem bodo poleg Sloge Koimpex nastopili še mladinska reprezentanca Republike Slovenije, slovaška mladinska reprezentanca in lanskoletni zmagovalec turnirja, ekipa Dobrastav iz Bratislave.
Povrnimo se k jutrišnjemu pohodu. Letos gre za deveto izvedbo: kdor se bo pohoda udeležil drugič, bo dobil bronasto značko, za štiri pohode si bo zaslužil srebrno, a za šest zlato. Prihodnje leto pa bodo naj zvestejši udeleženci pohoda, torej
tisti, ki ga bodo opravili desetič, prejeli posebno priznanje.
Pot bo vse, ki se bodo pohoda udeležili, vodila izpred spomenika NOB v Bazovici na Jezero, nato ob robu doline Glinščice v Drago, od tod po vertikali SPDT na Pesek in Groča-no, nato na vrh hriba Kokoš, od koder se bodo pohodniki spustili do spomenika na bazovski gmajni, kjer se bodo seveda udeležili osrednje komemoracije.
Zbirališče in vpisovanje bosta pred spomenikom NOB v Bazovici ob 9.30, odhod pa bo ob 10.15.
Prireditelj vabi k udeležebi vse, ki jim je pri srcu hoja. Vabilu, ki so ga slogaši poslali tudi vsem obmejnim planinskim društvom, so se odzvali tudi člani planinskega društva z Raven na Koroškem in najavili svojo množično udeležebo.
Organizator sporoča, da bo pohod na sporedu ob vsakem vremenu. (Inka)
Namiznoteniško srečanje za pokal prvakinj v Zgoniku
Danke
Naši ljubitelji namiznega tenisa ob gledanju včerajšnjega dvoboja pokala prvakinj med zagrebško Mladostjo in dansko postavo BTK 61 iz Roskilda nemara res niso mogli biti povsem zadovoljni, toda tekma na tako visokem mednarodnem nivoju le ni vsakdanja zadeva, tudi če jo je gostil Športni krožek Kras, ki so mu nastopi na evropski sceni vse prej kot tuji. Dejstvo pa je, da so bile Danke, ki so v Zgonik prispele same, brez trenerja in spremljevalcev, odločno prešibke tekmice za predstavnice močnega zagrebškega kluba.
Zgoniško športni-kulturni center je bil za poldrugo uro majhna oaza »hrvaške suverenosti«. Mladost, ki mu je mednarodna.namiznoteniška zveza zaradi razmer v državi prepovedala nastopati na domačih tleh, je s sabo - kot gostitelj - pripeljal svojega mednarodnega sodnika, ob danski in italijanski pa je bila na steni razobešena še hrvaška zastava z značilno šahovnico. Petkratni polfinalist in finalist pokala prvakinj iz leta 1985 ter dvakratni dobitnik pokala Nancy Evans (78 in '80) ni dopustil niti najmanjšega presenečenja. Ne le, da je zmagal s 5:0, temveč Dankam ni prepustil niti niza, tako da je srečanje trajalo slabo poldrugo uro, živahnost in upornost se-
so bile prešibke
vernoevropskih pingpongašic pa sta iz dvoboja v dvoboj vse bolj ugašali.
Predsednica namiznoteniškega odseka pri ŠK Kras Sonja Milič je takole ocenila dvoboj: »Mislim, da Zagrebčanke sploh niso pokazale, česa so resnično zmožne. Razlika v kakovosti med ekipama je bila preočitna. Čeprav nastopa Mladost z mlado postavo, ima kakovostne igralke in vidi se, da gre za društvo, ki ima za sabo bogato tradicijo uspehov tudi v mednarodnih pokalih. Danke so bile zelo povprečne. Rekla bi, da po kakovosti ne sodijo niti v našo A ligo. Upam si trditi, da bi jim bila kos tudi Krasova drugoligaš-ka postava.«
Vse kaže vsekakor, da bo pot Mladosti v letošnji izvedbi najprestižnejšega evropskega pokala kratkotrajna. Dolgoletni trener Zagrebčank Zdravko Novakovič meni, da bo za njih nepremostljivo že drugo kolo. »Igrali bomo v Ragusi proti italijanskemu prvaku, za katerega pa igrata v bistvu dve tujki, od teh je ena Kitajka. S Kitajko bi se bili morali okrepiti tudi mi, vendar pa je njen prihod v Zagreb, glede na razmere pri nas, za zdaj zamrznjen. Letos nas je zapustila tudi Fazličeva, naša najboljša igralka. Ni se strinjala s sklepom hrvaške športne zveze o suspenziji sodelovanja v zvez-
nih selekcijah. Še si želi nastopati v jugoslovanski reprezentanci.« (Čeprav nam je Novakovič dejal, da je še registrirana za njihov klub, kaže, da bo odslej igrala v Beogradu, ker je namizni tenis zanjo pač vsakdanji kruh).«
Kljub vsem tem neprilikam, ki jim je botrovala politična situacija v Jugoslaviji, ima Mladost še vedno odlično postavo, v kateri je zdaj glavni adut Sandra Sušilo, 3. na jugoslovanski rang lestvici in dobitnica bronastega odličja na nedavnih Sredozemskih igrah v Atenah. Ob njej igrajo še Gordana Šišak (11. v Jugoslaviji), njena mlajša sestra Dubravka (13. in mladinska reprezentantka) ter Sandra Sever (mladinska balkanska prvakinja). Prve tri smo, kolikor so jim pač dopustile nasprotnice, lahko občudovali tudi v Zgoniku in če bo Mladosti le uspelo zmagati v Ragusi, jih bomo »na delu« bržkone lahko spet videli tudi v tretjem kolu.
Še prej pa, 4. oktobra, bodo morda v Zgoniku nastopile tudi ljubljanske vi-ceprvakinje Olimpije, ki jih v okviru pokala Evans čaka nastop proti neki švedski ekipi. Bila bi to priložnost za povratek v Zgonik nepozabne Branke Batiničeve, ki bo letos branila barve ljubljanskega prvoligaša, (ak)
V srečanju za 3. mesto na nogometnem memorialu »bratov Husu«
Okrnjeno Primoije nepričakovano odpravilo Vesno
PRIMORJE - VESNA	6:5 .
po 11-metrovkah (0:1, 1:1)
STRELCA: v 18' Kostnapfel, v 85' De Marco (11-metrovka)
PRIMORJE: Babich, Luxa, Prašel, P, Štoka, Sardoč, Savarin, Vodopivec, Dean Štolfa, Škabar (v 74' Damjan Štolfa), Crevatin, De Marco.
VESNA: Francioli, Sedmak, Švab, Leonardi, Malusa, F. Candot-ti, Barilla (v 69' R. Candotti), Nonis, Kostnapfel, Naldi (v 46' Antonazzi), Kriščak.
Prosečani so v finalu za 3. mesto pripravili pravo presenečenje. Trener Bidussi je namreč zaradi izključitev in poškodb moral poslati na igrišče ekipo s kar šestimi mladinci, ki pa so do konca igrali zagrizeno in si celo zagotovili zmago.
Kot je bilo pričakovati, so Križani ves prvi polčas vztrajno napadali in povedli že v 18. minuti, ko je Kostnapfel po podaji Barille preusmeril žogo v mrežo. Do konca polčasa je zapravil odlično priložnost Nonis, rdeče-rumeni pa so izpeljali le nekaj protinapadov po zaslugi De Marca, a jih niso uspeli zaključiti.
V drugem polčasu je prišlo do preobrata. Prosečani so začeli napadati in so predvsem na sredini uspešno kljubovali Križanom. Kljub terenski premoči pa je. bilo strelov na vrata res malo, predvsem zato, ker je manjkal srednji napadalec (Miclaucich ali Sullini). Na nasprotni strani je imel Kostnapfel v protinapadu dobro priložnost, a je zaključil mimo vrat. Pri-
morje se ni vdalo do konca in pet minut pred iztekom tekme je branilec Vesne v kazenskem prostoru z roko zaustavil podajo Štoke. Z enajstih metrov je bil uspešen De Marco. Kot že večkrat na tem turnirju, je torej o izidu tekme odločala sreča, ki se je tokrat nasmehnila Primorju in mu zagotovila končno tretje mesto. (Š.M.)
Miniplavalni maraton
od Kopra do Žusterne
KOPER - Na glavnem koprskem pomolu bo danes ob 16. uri start tradicionalnega mednarodnega miniplaval-nega maratona na 800 m dolgi progi s ciljem v Žusterni. Organizator, Plavalni klub Koper, pričakuje več kot 100 udeležencev iz hrvaške Istre, Slovenije in zamejstva. (Kreft)
Minikošarkarji Kontovela »na delu«
S pripravami na novo sezono so pri Kontovelu začeli tudi minikošarkarji (o sliki). Trenirajo vsak dan na odprtem- igrišču na Kontovelu od 16. do 17.30 P° vodstvom sežanskega vaditelja Jordana Mahniča. Kdor bi se jim rad pridruži' lahko to naredi vsak dan, sprejemajo pa otroke letnikov od 1980 do 1985. N prvem treningu je malčke še posebej razveselil obisk Klavdija Starca in Mar Bana, ki sta svoje bogato košarkarsko znanje pilila prav na istem igrišču
V organizaciji ZSŠDI in Kajak kluba Soške elektrarne
Jutri tradicionalna soška regata
Na tradicionalni Čupini regati za jadralne deske
V ugodnem vetru in ob veliki udeležbi končno prvo mesto osvojil Paolo Kralj
GORICA - Jutri bo Soča ponovno zaživela. Združenje slovenskih športnih društev v Italiji in Kajak klub Soške elektrarne iz Nove Gorice namreč prirejata tradicionalno, letos že 6. soško regato, ki je namenjena vsem ljubiteljem kajakaških in kanujskih športnih spretnosti. Mednarodna prireditev postaja iz leta v leto vse bolj pomembna. To zgovorno dokazuje tudi stalno naraščanje prijav za prijeten nedeljski spust po soških valovih. Regata je vsekakor tudi trenutek še tesnejšega sodelovanja in življenja med tu živečima narodoma, trenutek, ko si lahko v italijanščini in slovenščini izmenjavamo mnenja in pripovedujemo kajakaške dogodivščine in 'športne uspehe, ki sodeč po delovanju članov novogoriškega kajak
bo ob 11. uri pri čolnarni Kajak kluba Soške elektrarne v Solkanu, to je pod novim jezom. Približno osem kilometrov dolga proga bo udeležence vodila vse do Podgore, kjer se bo spust zaključil med tamkajšnjim železniškim in cestnim mostom.
Regata ni tekmovalnega značaja, zato bodo imeli udeleženci na
kluba niso prav majhni. Start jutrišnje regate
(foto Čubej)
Na startu soške regate
voljo celi dve uri za sproščeno veslanje iz Slovenije v Italijo. Doslej se je prijavilo že lepo število navdušencev in športnikov, sicer bodo organizatorji sprejemali prijave še neposredno pred startom od 10. ure dalje. Vpisnina znaša 6 tisoč lir, prireditelji pa bodo na cilju, al točneje v prosto-
rih doma A. Paglavec v Podgori, nudili topel obrok in spominsko kolajno. Vse večje skupine z najmanj 7 udeleženci bodo prejele tudi pokal. Goriški pokrajinski odbor tudi ZSŠDI poziva vse lastnike kakršnegakoli plovila, naj pridejo z njim jutri v Gorico na Sočo. Ne bo jim žal! (mar)
V	nedeljo je bila v Sesljanskem zalivu tradicionalna regata za jadralne deske, ki jo je priredil Jadralni klub Čupa. Udeležilo se je je 117 tekmovalcev, članov treh jadralnih društev naše dežele, razporejenih v različne kategorije. Vremenski pogoji so bili ugodni in so omogočili izvedbo dveh lepih preizkušenj. Regata je istočasno veljala tudi kot II. etapa conskega prvenstva v razredu »raceboard«, tako da se je največ udeležencev merilo v tej kategoriji.
V	prvi preizkušnji sta prednjačila zastopnik Čupe Paolo Kralj in član VVindsurf club Marina Julia Max Lazzari, ki je v - ostri konkurenci s Kraljem - prijadral prvi na cilj. V drugi preizkušnji je Paolo Kralj kmalu po startu prevzel vodstvo, daleč pred drugimi prijadral na cilj in si tako zagotovil absolutno prvo mesto na končni lestvici. Za njim sta pristala Paolo Moretti in Max Lazzari. V kategoriji II. divizija si je zmago zaslužil Da-rio Benvenuto iz Trsta, medtem ko je v ženski kategoriji prva prispela na cilj Čupina članica Ksenija Marušič.
Medtem ko se bodo državna namiznoteniška prvenstva začela konec meseca
Krasoti zastopniki že jutri na kvalifikacijskem turnirju
Ekipna državna namiznoteniška prvenstva se bodo začela konec septembra. Prva Krasova ženska ekipa bo nastopala v B ligi, moška je napredovala v B-l ligo, medtem ko bo ženska ekipa v C ligi prvo tekmo odigrala 19. oktobra. Vsi Krasovi
Namiznoteniški tečaj v Zgoniku
Od ponedeljka, 9. do petka 13. t.m. bo v športno-kultur-nem centru v Zgoniku namiznoteniški tečaj za otroke osnovnih in nižjih srednjih šol. Mladi udeleženci bodo v Zgoniku preživeli vsak dan od 9. do 17. ure. Med tem časom se bodo posvetili nabiranju znanja in izpopolnjevanju v namiznem tenisu pod strokovnim vodstvom priznanih trenerjev, ne bo pa manjkalo tudi priložnosti za razvedrilo, a kuharice jim bodo vsak dan pripravile izdatno kosilo.
Kdor se na tečaj še ni prijavil, naj se v ponedeljek zjutraj zglasi na kraju priprav samih.
pingpongaši so klubske priprave imeli v Fiuggiju, domov pa se bodo vrnili drevi.
Tekmovalna sezona za individualne kvalifikacije se bo pričela v nedeljo, 8. septembra oz. jutri v Pordenonu s prvim kvalifikacijskim turnirjem za državno prvenstvo mladinskih kategorij in tretje kategorije. Turnir je veljaven tudi kot prva preizkušnja na deželni ravni za trofejo Picciulin. NTO Kras je prijavil deset tekmovalcev, med njimi pa zasledimo nekaj »novih« imen: Peter Santihi, Miran Simoneta, Vanja Milič, Ivana Stubelj, Erika Radovič, Nataša Grom, torej tisti, ki so prestopili »magično« mejo desetih let in so dobili tekmovalno izkaznico FITET. Dobre rezultate pričakujemo od mlajše pionirke Katje Milič, mladinke Monike Radovič in od Igorja Miliča v 3. kategoriji. Omenjeni Krasovi igralci so v lanski sezoni dosegli več dobrih rezultatov, bodisi posamezno bodisi na tekmah v ekipnih prvenstvih, na katerih so kakovostno dozorevali, z uspehi pa so se tudi povzpeli na državni lestvici. Tako je št. 1 med mlajšimi pionirkami Katja Milič, med tretjekate-gornicami pa Monika Radovič. Tudi st. 17 Igorja Miliča v 3. kategoriji moške konkurence kaže na kakovostni skok, saj je bil lani na 65. mestu ex aeguo, medtem ko je Mar-

Z leve: Erika Radovič, Nataša Milič in Vanja Milič
jan Milič napredoval z deželnih na državne lestvice. Mlajši krasovci, vključno z Moniko Radovič - edino mladinko pri Krasu - bodo v Pordenonu tekmovali v posameznih starostnih kategorijah, v konkurenci tretjekategornikov pa bodo nastopili Igor in Marjan Milič, Monika in Erika Radovič ter Katja in Vanja Milič.
Druga pomembna vest prihaja s sedeža namiznoteniške federacije. Zvezni selektor je v vrste državne reprezentance sklical dve Krasovi igralki: Katjo Milič v naraščaj niško in Moniko Radovič v mladinsko reprezentanco. V okviru priprav na tekmovalno sezono se bosta udeležili »stagea«, in sicer prva v Bocnu od 9. do 15., a druga v Fiuggiju od 13. do 20. septembra. (J.J.)
Ob nagrajevanju je predsednik JK Čupa Marino Košuta prisrčno pozdravil nastopajoče in prijatelje sorodnih klubov ter vse povabil na Čupino regato prihodnje leto. Prireditev se je zaključila v prijetnem vzdušju ob prigrizku. Lestvice:
RACEBOARD: 1. Kralj; 2. Lazzari; 3. Moretti. II. DIVIZIJA: 1. Benvenuto. ŽENSKA KATEGORIJA: 1. Marušič. OPEN: 1. Matteo.
Jutri za memorial »M. Borghes«
Športno društvo Torriana iz Gradišča ob Soči prireja jutri pod pokroviteljstvom deželnega odbora FIDAL in goriškega CONI tradicionalno, letos že 30. deželno atletsko tekmovanje za memorial "Marino Borghes". Sodelovali bodo tudi tekmovalci iz drugih dežel in nekateri povabljeni gostje iz Koroške, Slovenije, Štajerske in Hr-vaške. Miting bo na stadionu na Roj-cah v Gorici, pričetek pa je napovedan za 15.30. Tekmovalci se bodo preizkušali v hoji na 10 km, v skoku v daljino (moški in Ženske), metu kladiva, 400 m (M in Ž), skoku v višino (M), metu diska (M in Ž), 800 m (M in Ž), 200 m (M in Ž), 5000 m (M), metu kopja (M) in štafeti 4x100 m (M). Prvou-vrščena ekipa bo prejela pokal "Marino Borghes". (mar)
________obvestila___________
ŠZ SLOGA - PLANINSKI ODSEK vabi jutri, 8. t. m., na tradicionalni spominski pohod BAZOVIŠKI JUNAKI. Zbirališče in vpisovanje v Bazovici pred spomenikom NOB ob 9.30, odhod ob 10.15. Ob 14. uri žigosanje izkaznic in podeljevanje značk pri spomeniku Bazoviškim junakom in polaganje vencev. Pohod traja približno tri ure in pol.
SK DEVIN - PLANINSKI ODSEK vabi člane, da se udeležijo tradicionalnega spominskega pohoda BAZOVIŠKI JUNAKI, ki bo jutri, 8. t.m. Informacije Bruno Skerk (tel. 200236).
ZSŠDI
sporoča, da bo od 10. septembra dalje urad v Trstu odgovarjal na novo telefonsko številko 635627.
NAMIZNOTENIŠKA KOMISIJA
ZSŠDI
obvešča, da se bo v ponedeljek, 9. t.m. ob 9. uri v športno-kulturnem centru v Zgoniku pričel začetniški namiznoteniški tečaj. Prijave so možne še neposredno pred pričetkom tečaja.
NK BOR
obvešča vse interesente, da bo prvi trening v ponedeljek, 9. t.m., ob 15.30 na nogometnem igrišču v Dolini.
SK BRDINA
obvešča, da je odhod na ledenik Molltaller v četrtek, 12. t.m. ob 14.30. Zbirališče na Brdini.
BRUNO KRIŽMAN
bi *z formalnosti sem se usmeril na prco policijsko postajo, da teatatvino Prijavil. Kaj hitro sem spoznal, da policajem ni bilo do na , da bi mi pomagali, ker so me napotili na drugo postajo. Tudi tj0, tei nisem dobil nobenega zadoščenja, in sem moral romati v vrar>, oddalieno postojanko »guardie republicane«, kjer so me na kon- sPreJeli s težkimi brzostrelkami oboroženi policaji. Tam sem žcno Povedal, kaj se mi je zgodilo. Zapisali so mojo izjavo, kot.
A bil sam tat pa sem moral pustiti prstne odtise! vSeMed Cuscom in Nazco sem v 37-urni avtobusni vožnji doživel - - - je s preluknjano zračnico in nadaljevalo z po pobočjih kanjona reke Apurimac, ene naj-jih med potovanjem
vrgtn?°9°če. Začelo se je s preluknjano zračnico in 1 °°®n° vožnjo po po'—x:;u	roVo Ar
dog P°krajin, kar sem '	50 se v Apurimac stegau
Bregovi kanjona
P0stav?St blazna vožnja avtobusa,
Z*ebrnr> n°v rekord na tej
videl. Iz stranskih
kov”!,50 sev v'Apurimac stegali jeziki peščenih strug manjših poto-rge*, 1 občasnih hudournikov. Bregovi kanjona so bili v glavnem i. asti in poraščeni s šopi trave ali z redkim grmovjem. Najsli-
Edino, kar je motilo, je bila v katerem je šofer očitno hotel progi. Več ur sem prebil v grozi, da
V;!? P° strmem pobočju.
čas lu9anje se včasih vleče celo uro in v bistvu se avtobus ves m° vzpenja na istem kraju. Če više na ovinkih vozi drugi
avtobus, zgrabi šoferja tekmovalni raptus. Vožnja postane grand prix in potnikom na željo razdelijo rožne vence.
Prečkali smo tudi nekaj mostov nad naraslim in divjim Apuri-macom. Naj hujši je bil eden iz samih lesenih prečnih tramov brez vsake ograje. En tram je celo manjkal. Luknjo sta pokrivali debeli deski, položeni od trama do trama. Potniki smo nemo spremljali vajo ravnotežja. Noč je bila nenavadno razgibana. Najprej smo se morali ustaviti zaradi mehanske okvare. Med popravljanjem je nekdo obudil spomin na gverilce »Sendera Luminosa«, ki naj bi bili tam posebno aktivni. Vsi smo se zato preselili na drugo stran avtobusa, ker je bila tam reka, ki bi nas »branila«. Kmalu po popravilu smo naleteli na narasel potok in šofer je vse »varones« (moške) zaprosil, naj vodo prebredejo peš. Za manjše občasne vodne tokove mostov namreč ni, Delal sem se, da spim na koncu pa mi je bilo žal, da nisem šel z ostalimi. Priložnost pa se mi je kaj hitro ponudila. Opolnoči smo ob močnem nalivu naleteli na nevaren hudournik, ki je cesto preplavljal v širini kakih sto metrov. Treba je bilo čakati. Komaj dve uri po nalivu se je voda toliko umirila, da smo prejšnjo tehniko ponovili. Indijanci bližnjih koč so kljub noči in mrazu opazovali nespretno kretanje gringov, ki so ob luči avtobusnih žarometov gazili na drugi breg. Zaradi zaneslivej-še opore sem vodo prebrodil kar v čevljih in moral nato celo noč sedeti v avtobusu bos, kar se na višinah preko 4.000 metrov še kako pozna.
Jutro nas je presenetilo na sedlu Pachamarca, 4520 metrov visoko. Učinek razmeroma dobrega zajtrka s čajem iz koke in z odličnim sladkim kruhom v koči pastirske družine je na mah uničila perujska vojska. Po prelazu smo vozili le kakih pet minut, ko nam je patrulja ob skupini vojaških barak s pripravljenimi mitraljezi zastavila pot. »Vsi moški dol z dokumenti«, je bil oster ukaz oficirja. Običajna fotokopij a potnega lista je sicer zadostovala, vsi pa smo morali v vrsti nasloniti roke na avtobus, da so nas vojaki lahko pretipali. Vojaki so bili v zimski opremi, ker je res zeblo, marsikdo od potnikov pa je imel obutev še mokro. Preden so za vse zapisali priimek, ime, starost, poklic, stan in državljanstvo, je minilo skoraj pol ure. Za nemškega potnika, ki ni poznal španščine, sem prevedel, da je »profesion« nemški »Beruf« (poklic). Bil je pek in'je odgovoril »Backer«. Prevedel nisem ničesar in še sedaj me zanima, kaj je vojak zapisal v zvezek in kaj bo to služilo v boju proti gverili.
Po visoki planoti, ki jo domačini imenujejo »puna«, smo vozili približno proti jugozahodu. Po poti smo srečevali veliko »vicun« in andskih zajcev »vizcachas«.
Neskončni spust s planote v vedno bolj puščavski svet nas je privedel v mesto Puguio, kjer smo doživeli še en vojaški pregled, med katerim je prišlo do majhnega incidenta, ko je eden od številnih nemških potnikov izzivalno dvignil roke kvišku v znak predaje. Oficir je izzivanje opazil in Nemca rezko in strupeno nahrulil. Fant, Reinhard po imenu, je bil po poklicu socialni delavec in je delal v zaporu v Augsburgu. Bil je v južni Ameriki že tri mesece in pol in je v vsakem kraju obiskal domači zapor. V Puguiu mu je kmalu uspelo, da bi se v zaporu znašel ne samo kot obiskovalec.
V Nazco, do mojega cilja, smo prišli zvečer. »Obračun« poti je bil izreden: 700 kilometrov bele ceste in makadama v 37 urah, sedem ur zamude, dve preluknjani zračnici, dve mehanski okvari, dvakrat peš preko naraslih hudournikov in cela serija avtobusnih, tri vojaške kontrole in... 30 ur narodne glasbe »huayno«. Žal je imel šofer, le dve kaseti in ju je obračal dva dni in eno noč. Protesti so zalegli le v toliko, da je zmerno utišal glas. Besedili' »Helene« in »Morenita mi amor« sem že solidno obvladal.
Na poti med Cuzcom in Nazco. Avtobus... pade prvič pod križem
Vl-AD:
7- 75 SEPTEMBER 7997
URNIK: DELAVNIKI 16.00-23.00 / SOBOTA IN PRAZNIK 9.00-23.00