1927 MATI IJW GOSl»OmSNJJi št.io.
Pravi duh v naših družinah.
Ne moremo si misliti boljšega vzgojitelja, kakor je bil On, ki je rekel: »Pustite male k meni in ne branite jim!« Le pomislimo, kako lepa je morala biti ta slika, ko so na večer, po trdem delu celega dneva, prišle matere z otroki h Gospodu, da jih blagoslovi. Me vse bi bile rade med njimi s svojimi malimi. Takega vzgojitelja, ki bi do dna duše poznal svoje gojence, in ki bi za svoje vzgojno delo znal družiti strogost in doslednost z dobroto in mislimo, zastonj iščemo danes na svetu. In vendar: če pogledamo, kaj je s svojo vzgojno umetnostjo dosegel pri svojih apostolih, vidimo, da najprej velike neuspehe. Po teh letih je bil Judež še vedno lakomen, Tomaž še vedno dvomljivec in sploh ves zbor apostolov še vedno neveden in poln zmot. Celo na dan svojega odhoda v nebo je veliki Vzgojitelj tožil o neveri in trdosrčnosti svojih apostolov.
Kaj čuda, bo rekla marsikatera, če tudi moja vzgoja nima uspeha, če se tudi moji otroci le počasi poboljšujejo, če so moji, čim večji, tem hudobnejši!
Pa moramo pomisliti, da je Gospod vdajal v času, ko še ni priše! Tolažnik. Ko pa je po Gospodovem odhodu prišel, pa so postali apostoli vsi drugačni. Jasen migljaj je to za nas matere; brez pomoči od zgoraj je naše delo brezuspešno.
Kaj sc vse v današnjih časih stori za vzgojo mladine! Kaj sc le-ta vse uči! In vendar niso bile nikoli tožbe o hudobni in pokvarjeni mladini tako na mestu kot so danes. Koliko tožb o divjaštvu in sirovo-sti! Koliko lahkomiselnosti, trmoglavosti, nespoštljivosti, nepoštenosti, nemorale! Pa moramo priznati, da bi današnji duh časa ne imel toliko moči nad otroki, če | _ bi ne imel v starših svojih dobrih zavez-' nikov.
Poglejmo le v naše družine! Koliko so izgubile od nekdanjega duha, ki je svo-ječasno vladal v njih! Duh globoke vernosti, resnične ljubezni in vdanosti, duh dobrote in usmiljenja, duh resnice in pravice! Pa kaj je vzrok, da se je ta duh oddaljil iz naših družin? Ali ne mnogokrat strah pred tem ali onim človekom, strah pred malenkostno škodo, ki bi iz tega nastala? Na drugi strani pa upanje na dobre zveze in častne koristi. In iz istega vzroka niso starši prav nič izbirčni, da sklepajo Prijateljstvo z ljudmi, od katerih ne morejo pričakovati moralnega dobička, am-Pak le škodo ter dovoljujejo svojim otrokom tako prijateljstvo. Pa naročajo in či-tajo časopisje in knjige, ki blatijo in sramote vse ono, kar je svetega in dobrega, da pred znaci in prijatelji ne veljajo za Pobožne, da jih ne smatrajo za »klerikalce«. In hodijo v cerkev le iz navade, je Pa iz srčne potrebe; opravljajo svoje dolžnosti le z nevoljo In godrnjanjem; ne-
Prepir v domači hiši in soseščini itd.
Pa poreče kdo: o saj od otrok pa zahtevamo drugače! Ubogati morajo, moliti, v cerkev hoditi in vsak prestopek takoj strogo kaznujemo. Pomisliti pa ne znajo, da je vse ukazovanje, svarjenje in kaznovanje brezplodno, če pa morajo otroci pogrešati dobrega zgleda staršev, ki je še vedno najuspešnejše sredstvo pri vzgoji.
Vidimo torej, da je odvisno v prvi vrsti od tega, kakšen duh napolnuje starše pri njihovem delu v družini: ali duh božji, ali duh sveta, ker prav z istim duhom napolnijo tudi svoje otroke, ki pa bodo v novih družinah delali prav to in prav tako, kakor so videli svoje starše.
Ne bo odveč, ako zlasti me mater« v teh dneh, ko pričakujemo prihoda svetega Duha, skušamo iz naših družin spraviti duha sveta in pripraviti prostor za Duha božjega, ki bo prenovil naše družine.
Kuhinia.
Pretlačena krompirjeva juha. Kuhaj v dveh litrih vode, 3 debele, na kosce narezane krompirje, ki jih osoli; ko je krompir kuhan, mu pridaj prežganje iz masla in moke (vsakega za dve žlici), h kateremu pridaj, ko je žo skoro rumeno, nekoliko drobno zrerane čebule, strok česna in zelenega peteršilja, ko se zarumeni, v to prežganje prilij majhno zajemalko vode in pusti, da se prežganje raz-pusti; prideni ga h krompirju in še vejico majarona, lovorjev list in, če imaš, 1—2 žlici pretlačenih paradižnikov. Ko vse prevre, ju-ho s krompirjem vred pretlači skozi penovko, vlij jo nazaj v lonec ter ji pridaj žlico kisle smetane in kisa. Ko juha prevre, jo stresi v skledo na opečene krušne rezine, ali pa jo zllj na kuhane in odcejene široke rezance ali makarone.
Kroioiprjov-karfijolin pirč. Olupi dva debela krompirja zreži jih na kosce ter stresi v lonec, prideni tudi cvetke in olupljen storžek majhne karfijole in še kako perjiče od karfijole, zalij z vodo toliko, da se lahko kuha, osoli in vse skupaj kuhaj do mehkega. Ko je jed kuhana, odcedl vodo v. drugo posodo in jed dobro stlači, prilij odcejeno vodo nazaj in vse skupaj skozi penovko pretlači. Razvoj v ponvi, za drobno jajce surovega masla ali masti in v razgreto stresi eno žlico krušnih drobtin in ko se bledo zarumene, jih stresi v pretlačeni pire ter pusti, da vse skupaj še enkrat prevre. Postavi pire kot samostojno prikuhb na mizo.
Vinska »maka, Razgrej v kozi za po| jajca masla ali masti, stresi v maslo pol žli-člve sladkorne sipe; ko sladkor prav malo zarumeni, prideni eno žlico moke in ko moka bledo zarumeni, prideni še 3 žlice krušnih drobtin; ko se drobtine zarumene, prilij četrt li.ra mrzle vode in mešaj, da se prežganje razpusti; nato prilij še četrt litra toplega: vina in kuhaj polivko med večkratnim mešanjem vsaj četrt ure, da se zgosti in je gladka. (Za 6 do 8 oseb.)
Zdravilni šarkelj. Vmešaj 12 dkg surovega masla, 14 dkg sladkorja in 4 rume-
njake; ko si četrt ure mešala, prideni drobna zrezane lupine od četrt limone, počasi prilL vaj IO žlic mrzlega mleka, prideni 15 dkg moke, narahlo zmešaj prideni (Štirih beljakov »neg, še 15 dkg moke in en cel pecilni praM šek. (Prašek presojaj skozi cedilko v testo.Ji Vse narahlo premešaj in stresi v dobro po* mazan model (najboljši je tisti, ki ima v ere« di cev, ali pa tortni) ki si ga potresla z moko, testo razravnaj in postavi v srednje vročo pečioo ter ga peci tričrt ure. Pečenega postav® mrzlega na mizo.
Zdrobova mlečna jed. Stresi v četrt litra zavrelega mleka med vednim mešanjem! 2 kdg (eno polno žlico) pšeničnega zdroha. Ko si ga vsula, ga pusti, da sedem minut počasi vre, ga prav malo oeoli in odstavi, tef prideni žličico sladkorja, za oreh surovega masla in en rumenjak, dobro zmešaj in po« stavi na mizo. Ta zdroib Je tudi za otroke zeltf redilna ln lahka jed.
Pražene frešnjo. Razbeli v kozi za eno žlico masla, prideni Sličico sladkorja; ko so zarumeni, prideni eno pest krušnih drobtin; ko se drobtine bledo zarumene, prideni tri pesti opranih črešenj brez pecljev; praži jth četrt ure ter prilij pet Jedilnih žlic vode ali juhe, tri žlice vina, košček cimeta in milonine lupine ter eno žlico sladkorja; pusti vse sku« paj, da četrt ure vre, in jiih postavi, za prikuho na mizo.
Ženitovanjske pojedine v sJarifa časih.
Državne in deželne oblasti so se v starih časih zelo brigale tudi za domače živ" ljenje državljanov. V starih arhivih najdemo n. pr. tudi določila in predpise za ženitovanjske pojedine. Iz leta 1544. je ohrar njen tak predpis v nemškem mestu Magde-burg. Ta določa za ženitovanje mestnih oSei-tov število 72 povabljencev, za trgovce in,' obrtnike 60, za navadne meščane ne vefl kot 40, za delavce in uslužbence samo 18. V teh številih pa so vračunani tudi domači in sorodniki Dalje določa ta predpis, da župnika ženin in nevesta smeta povabiti, učitelja ali organista pa ne. Tema dvema gre le dar, a ne več kot pol goldinarja. Venci za nevesto in družice niso smeli veljati več kot pol goldinarja pri trgovskih ženit-ninah, pri navadnih meščanih ne čez četrt goldinarja, pri delavcih le tri in pol groša. Na ženitovanjski dan so imeli povabljene® le dvakrat obed: opoldne kosilo in zvečer! večerjo in vsako le iz treh jedi. Sladko vino in slaščice je bilo prepovedano. Za ribe ali rake je bilo treba županovega dovoljenja. Ob dveh popoldne se je ples pričel frt ob šestih zvečer končal. Vsako drugo raz-veseljevanje je bilo prepovedano. Gostjot so se razšli kmalu po večerji in nikoli n| trajalo ženitovanje čez polnoči.
k
Ženske obleke in rute
v največji izbiri samo dobre kakovosti. Cene nizke'.
R. MIKLAUC. „PRI ŠKOFU", LJUBLJANA
«r
836
»DOMOLJUB« 1927.
štev, 21
Vrt.
Zalivanje zelenjadnic. Rastline srkajo hrano iz tal. Hkrati morejo le takrat, če je zemlja okoli njih vlažna. Če je pa zemlja suha, zvenejo, izbirajo in umro.
Najboljši zalivalec je nebeški vrtnar z nebeško roso in z dežjem. Ker pa to zalivanje ni vedno, treba priti rastlinam na pomoč z rednim zalivanjem. Najboljši čas za zalivanje je jutro in večer. Opoldan to ni priporočljivo, ker so rastline od solnca preveč pregrete, bi jim zalivanje škodovalo in tudi bi ne zaleglo toliko kot zjutraj in zvečer, ko je zemlja nekoliko ohlajena ln zmožna mokroto dalj časa obdržati.
Voda za zalivanje ne sme biti premrzla. Rastline so nežne in občutljive, zato hitro občutijo izpremembo. Voda iz potokov ali ribnikov je poleg deževnice najboljša za zalivanje. Ako pa te ni, moramo vsaj par ur izpostaviti vodo solnčnim žarkom, da je segrejejo. Kadar zalivamo, moramo to storiti temeljito in boljše bolj po-redkoma kot pa pogosto in površno. Zaliti moramo dobro, da voda pride do korenin.
Da zemlje preveč ne stlačimo in ne za-blatimo, moramo držati škropilnico prav nizko. Da se za brani izhlapevanje, treba zemljo, ko se je po zalitju nekoliko osušila, večkrat zrahljati.
Na novo nasajene sadike potrebujejo veliko vlage, ker so korenine prenesene in se morajo nanovo ukoreniniti in dobro prijeti. Pa tudi nekatere že ukoreninjene sadike potrebujejo veliko vlage. Te so: kar-fijol, kolerabe, kumare, solata, paradižniki. Izmed cvetlic pa poletne cvetlice, ki imajo plitve korenine. Trajne cvetlice so globoko ukoreninjene, zato jim suša tako hitro ne škoduje. Za časa cvetja potrebujejo rastline primerno več vlage. Zato jim moramo bolj pogosto zaliti.
Zalivanje z gnojnico pred ali po dežju vidno pospeši rast in razvoj zelenjadi.
Okopavanje. Zelo važno delo na vrtu je okopavanje. V razrahljani zemlji se koreninice veliko lažje razraščajo. Zrak, voda in toplota imajo lažji dostop do korenin. V zrahljani zemlji se gnoj in zemlja hitreje razkrajata in redilne snovi se hitreje tope.
Pletev. Plevel srka iz zemlje sadikam namenjene redilne snovi. Ovira pa tudi rast in razvoj zelenjadnice. Plevel raste nese-jan in ne negovan vsepovsod. Zato moramo vedno gledati na to, da plevel ne preraste in ne zamori zelenjadnic. Plevemo tako, da z matičioo zrahljamo zemljo in izrujemo plevel s korenino, če pritrgamo korenino, prav kmalu zopet požene in sicer dvakrat tako bahato kot prvič. Tudi moramo pleti in izruvati plevel, predenj napravi seme.
Ob dežju in precej po dežju ni priporočljivo pleti. Vendar pa moramo pleti, dokler je zemlja vlažna, ker iz vlažne zemlje se plevelne korenine veliko lažje izrujejo.
Osipanje. Osipamo zato, da se stebla ne polomijo. Osipati se pravi: zagrniti sadiko z zemljo. Zelje, ohrovt, karijola imajo dolga stebla. Ta stebla bi se vsled teže, ker napravljajo glave, zlomila. Zato jim moramo osuti. Osipamo pa tudi fižol, grah, kumare, paradižnike in krompir. Osipamo po dežju, ker je zemlja vlažna, se sprime in sene razsuje. Osipamo z motiko okoli steni.
Delo! na vrtu koncem maja in v prvi polovici junija. Presajamo solato, zelje, ohrovt, kolerabe in karfijole. Grah in fižol tudi še posadimo. Na izpraznjene gredice nasejemo zgodnjo endivijo. Vrtnicam obiramo uši. Odstranjujemo izrastke na deblu in odrežemo rože, ki so odcvetele. Čebule odcvelih hijacint in tulipanov poberemo iz zemlje in jih v senci posušimo. Da bodo imele gredice lepo lice, je treba, da se zrahljane in da niso preraščene s plevelom. Ob suši zalivajmo s postano vodo. Po dežju pa z gnojnico.
Domača lekarna.
Rdeče jagode. Poleg finega vonja ima jagoda v sebi tudi citronino kislino. Bila je že v prastarih časih znano zdravilo in krepčilo in prihaja zopet do ugleda kot tako. Slavni naravoslovec Lin6e se je ozdravil z jagodami od udnice in marsikateri Parižan in Dunajčan izžene vsak ostanek te bolezni, kadar oživijo jagode trg. Znani zdravnik Boerhave je menil, da obstoji zdravilna moč jagode v njenih semenskih zrncih, drugi zdravnik Gassner, je dajal za kamenje samo iztisnjen sok v alkoholu namočenih jagod. Ta krasni sad je na glasu, da pomaga za udnico, kamen in pesek v ledvicah, sušico, hiranje, možganske in vranične bolezni. Z svojim jedkim sokom ustavlja pot na rokah in nogah, izje kamen na zobeh ali mulfat, izje pege in pozdravi kraste na glavi, pomaga za zamašeni nos, ozebline in gnojitve. V vročinski bolezni je bolniku prijetno hladilo, če mu kaneš v vodo jagodnjega soka ali zmečkaš v vodo žlico jagod. Jagodin cvet in listje so dober čaj za prehlad. Kašelj, bolno grlo in zadelane žleze. Z mlekom je tak čaj bolj zdrav in bolj okusen kakor ruski. Pridelujejo več vrst debelih jagod, za zdravilo pa so najboljše gozdne. Jagode posušiš lahko za čaj, lahko skuhaš mezgo ali nastaviš jagode na žganju ali iztisneš sok. Odcedek narediš lahko kuhan ali brez kuhanja. Na Angleškem in v Ameriki, kjer nasadijo, posebno v Kaliforniji, veliko jagod, napravljajo iz njih tudi vino, ki je okrepčilo za bolnike in starčke. Z mlekom užite jagode so bolj težne, jagoda sama na sebi je še najboljša.
Nekaterim se naredijo po uživanju jagod izpahki v obraz, ki pa mine hitro: osebam, ki imajo kake izpahke po životu m obrazu ženejo jagode te izpahke še bolj ven, kar pa krvi ne škoduje; jih je pa pozneje manj. Da vplivajo jagode zdravilno, jih jej predpoldne in zvečer. Paziti je treba pri jagodah, da ni kak pajek ali druga živalca vmes, in da niso jagode sparjene, stare. Grintavi otroci naj sploh ne pobirajo jagod.
Za nekuhan sok, ki obdrži najbolj oni fini von, jagod, stlači jagode *kozi čisto platno, pridem soku semletega sladkorja, kolikor je soka, deni v steklenice in kuha, steklenice 20 minut, Na angleški način; kolikor jagod toliko sladkor* SJad-
«ta' -a IV Ž]ic.*h vode< dok'er se vleče, stresi rahloma jagode vanj in pusti,
1™ Polagoma 15 minut, potem zlij v
Še enkrat Pri fem V^T1 ^ ^ se enkrat. Pri tem vlij v lonec najprej
redko in ko je že zavrelo, še gosto K je shladilo, odlij redko v steklenice' foV* sto v nizke posode. Se drži navadno da bi bilo prekuhano; lahko pa se tudj
prekuha, namreč v steklenicah. Dalje k stoji ta odcedek, boljši je. Gosto se porahl lahko za čaj in v jedi iz moke.
Žganje, v katerem so nastavljene ia gode, da vsakemu čaju lepo barvo in pri" jeten okus,
Za potne noge namoči jagode v rde. čem vinu, zlij polno kupico jagod v kak star čevelj, obuj to in hodi dokler se nI posušilo pod nogo. Čevlji so potem zani{ Za roke stare velike rokavice in ravnai istotako.
Praktični misliaji.
Kdor ne more zaspati, ko se vleže S počitku, naj se ravna po tem-le: Ugasni vsako luč, v .spalnico dosti svežega zraka lahko odejo in kozarec toplega mleka, pre' den ležeš.
Ako se predali nove omare ne odpirajo in zapirajo radi, namaži stranice z navadnim milom.
Ako se je v emajliranl posodi kaj pri-smodilo, ne devaj sode v vodo, s katera pomivaš. Soda sicer osmojene dele odstrani, oda ob prvi priliki se bo zopet na istem mestu prismodilo. Napolni tako posodo z mrzlo, močno oroljeno vodo ter pristavi k ognju, da zavre in posoda bo kot nova ter brez posled
ic za prihodnjič. To je zelo varno z ozirom na visoke cene emajlirane posode.
*
Likalnik moraš vedno imeti v dobrem stanju, sicer več škoduje nego koristi, Operi ga večkrat v vroči vodi, v kateri raztopiš precejšnjo množino sode.
*
_ Kadar hočeš klobasi priti do živega, to je, da hočeš kožo potegniti z nje, pomoči jo eno minuto v mrzlo vodo. *
Ako se obleka prične svetlikati, po-' stopa j tako-Ie: Dotično mesto namoči z gobo ali krpo v mrzlo vodo, v katero kaneš par kapljic amonijaka. Pusti tako kaki dve uri. Potem pa približaj vlažnemu mestu razbeljeno železo, a kakor hitro se dvigne bo-para, položi železo proč in blago dobro »krtači. Nato pa pusti, da se posuši. Svetlika-nje bo izginilo.
*
Jajce, ki ima počeno lupino, se ravno tako dobro skuha, ako prideneš vodi ka-vino žlico kisa.
Mehka sirkova metla bo mnogo dalj časa uporabna, ako jo včasih pomočimo v vročo, slano vodo.
*
Molji ne marajo za duh po terpentinu. Včasih razprši par kapljic terpentina P° oblekah, pa boš s tem mnogo prihranil.
h
Za pranje volnenega in flanolenega perila je mnogo boljša deževnica, kot Pa navadna, trda voda.
Trudi in zmage socialne delavke.
(Predmestno slika.)
(Nadaljevanje.)
velika uganka pa je bila, kje je sestra Tadeja dobila vse te zaklade, zlasti med vojno. A zdelo se je, da so se bili baš v tistem času viri teh sladkih in drugih dohodkov kar podvojili.
Bolnico usmiljenih ssater, kamor je spadala sestra Tadeja, so tedaj izpre menili v vojaško bolnico in darov je prihajalo bilo, Vsi meščani so tekmovali, kdo b» več prispeval. Tudi za sestro Tadejo je ve bo kaj odletelo. Pa je tudi lahko vse porabila: jestvine, obleko in vse drobnarije za gospodinjstvo. Seveda pa tudi ni nikoli zamudila poprositi redovnih sester, naj mislijo nanjo pri razdelitvi.
Te so ce smejale, »Ne, ne, sestra Tr-deja, danes ne bo nič. Za vojake so dobljena vsa darila.«
In posmejala se je tudi sestra Tadeja. »Za vojake? O, teh imam jaz mnogo. Le pridite pogledati Dečkov in deklic, s papirnatimi čakami in lesenimi puškami! To je naš vojaški naraščaj! In zato mislim, da je čisto prav, če odstopite tudi meni vsaj del k
Pa sestra Agata, ki je delila, je imela še pomisleke. »Izrecno je predpisano: :a
ranjence.«
»Za ranjence? Seveda, to je ravno prav. Tudi jaz jih imam. In še kakšne! V rano na nogi Koželjeve matere lahko pest porinem. Potem pa, Žagarjev Jaka ima kar pet ran,< je govorila sestra Tadeja.
Sestra Agata pa je mrmrala nckoj o pijancih in pretepačih, vendar je bila premagana. In sestra Tadeja je z veseljem spravljala darove za svoje »ranjence« in »vojake«. Seveda se je še tudi oglasila pri sestrah v kuhinji, šivalnici in shrambi ter tudi pri njih še dobila marsikaj za »svojo«. Potem je pa kmalu odšla, da razdeli svoje darove. Pri tem je bilo najtežje, obdarovati pocestni drobiž, ker pravila us '.'pn-kam ne dovoljujejo postajati po cesti. In tako je segla zdaj z levico, zdaj z desnico, zdaj v žep, zdaj v rokav in je mimogrede pom 'lila kolikor se je-dalo neopaženo zdaj temu, zdaj onemu izmed malčkov.
Pri tem je pa zastavljala marsikatera vprašanja, če je priden, če mamo uboga, če je molil jutranjo molitev, če je bil v soli kaj kaznovan itd. Njeno zanimanje |.a je šlo celo do sumljivo razkuštranih \ts, mokrih nosov, umazanih ušes, črnih noht/V • dr. In je sprejela marsikatere obljube 'n nadzorovala mimogrede marsikatero sna-zenje. Ob koncu ulice pa so se poslov'!! 0cl nje: »Z Bogom, sestra Tadeja. H vila lepa! Bog plačaj 1 Jutri bom umit. Danes zvečer ne bom pozabila večerne molitve itd,«
Sestra Tadeja je bila nekaka vsesplošna Pomočnica ljudem v Soteski. Ni je bilo težave, ki bi ji sestra Tadeja ne znala polagati, ali s svetom, ali z dejansko pomočjo, če ne drugače, pa vsaj s prisrčno tolaž-ki je ubogim ljudem veljala toliko, kakor resnična pomoč. Težko obtežena srca, Pravična in krivična, so ji tožila in odkrila
svoje težave. Nič je ni oplašilo, nilČ ji ni bilo preposvetno ali tuje, vse je razumela s svojim velikim srcem. Gledala je v razdra-pano zakonsko in družinsko življenje, v mučeništvo žen in mater, v skrite tajne človeške s prav tako usmiljenim pogledom in srcem, hrepenečim po pomoči, kakor na mračna in umazana pota greha in v temna brezna hudobije.
Čudovito pa je bilo to, da je sestra Tadeja kljub vsem mnogim žalostnim izkustvom še vedno trdno verovala na dobro v človeku. Ni se dala oplašiti ali odvrniti od boja proti alkoholu, umazanosti in bedi, četudi je bilo v tem boju mnogo neuspehov. Kdo drugi na njenem mestu bi v sedemindvajsetih letih tako malo uspešnega dela prav gotovo izgubil vero v trohico človeške dobrote; toda ne tako sestra Tadeja. Prejela je od Boga prav poseben dar, ki so ga deležni vsi, ki se žrtvujejo za človeštvo: solnčno vedrost in veselost svetnice, ki ji vsak neuspeh pomnoži moč, verovati na dobroto ljudi, zanje upati, jih ljubiti in jim vse odpuščati.
Sestra Tadeja je imela poseben talent, da je povsod videla le dobre strani in je tudi na vsakem, še tako umazanem zakrk-njencu zasledila gotovo še svetlo točko dobrega. In če le ni mogla najti prav nič dobrega, si je mislila, da je dobrota sicer prav gotovo tu, da pa so jo zakrile razne zunanje stvari in se bo prav gotovo ob katerikoli priliki vendar le pokazala.
Kaj morebiti ni iz Savla postal Pavel? Ali ni bil tudi Avguštin grešnik, zdaj je pa tako velik svetnik? In kaj šele sv. Magdalena, ki je bila nekdaj tudi ena izmed takih ženslf, kakršnih je v Soteski prav dosti in ali ni bila pozneje ena najpridnejših Gospodovih učenk? Bog ve, če ne bo katera izmed teh izgubljenih nekoč stala v vrsti božjih svetnic, z vencem rdečih rož pokore ovenčana?
Zato so pa bila svarila sestre Tadeje polna dobrote in miline, kadar je skušala spreobrniti pijance, preklinjevalce, tatove in novodobne Magdalene in jih spraviti na poštena pota. Bodočim svetnikom in svetnicam si pač ni upala žugati s peklenskim ognjem!
Temeljna poteza v značaju sestre Tadeje je bila dobrota, studenec, ki je izmil vso nehvaležnost, razočaranje, goljufijo in hudobijo.
Dobro je ločila grešnika od greha. Kako zelo je sovražila greh, prav tako je imela do grešnikov nepopisno usmiljenje. Nič čudno, da so jo spoštovali vsi prebivalci Soteske, pričenši pri malih paglavčkih na materinem naročju, ki so stezali svoje umazane ročice za njo, in potem pri z bridkostjo obloženih materah, tja do izgubljenih deklet z ovenelim vencem in do pretepačev in kandidatov za jetnišnice.
Brez skrbi je lahko šla sestra Tadeja po razvpiti Soteski tudi vsako uro ponoči, kar je pač večkrat morala zaradi bolnikov, dočim bi marsikdo ne prišel z zdravo kožo preko nje. Le enega sovražnika je imela: Primoža Roglja. To je bil priložnostni delavec, to se pravi, kadar se mu je zdelo je delal, kadar ne, je pa pil in pretepal ženo in otroke. Sovražil je sestro Tadejo zlasti od zadnjič, ko si je upala v bran se posta-
viti njegovi hudobiji in je branila ženo in otroke pred njegovimi udarci. Zdelo se je, kakor da čaka primerne prilike, da se maščuje. A sestra Tadeja mu je že vnaprej odpustila. »Mož me pač ne mara,« si je mislila. »Kaj morem za to?« In je mislila še naprej: na vse napake, ki jih ima, ki jo odbijajo od drugih. O, sestra Tadeja je bila pač polna one ljubezni, ki vse verjame, vse upa, vse potrpi.
Sestra prednica je rekla nekoč: »Mislim, če bi kdo sestro Tadejo ubil, pa bi ga še opravičevala, češ, je bil pač preveč močan.«	(Dalje prih.)
M^ii!? posnemainike za mleko
Alfa Separator
kupite najceneje pri
Mlekarni Krištof
Ljubljana, Sv. Petra cesta 60.
Generalno zastopstvo:
Alfa Sep&rafor d. d.
Zagreb, Gunduličeva ulica 68.
Bravcem »Domoljuba« priporoča znana domača
trgovino pri jSešoiku"
LJUBLJANA s-s Lingarjeva ulica
svojo veliko zalogo najnovejšega pomladanskega in letnega blaga za ženske in moške obleke, — Največja izbira svilnatih rut in lerp. - Priporoča se posebno ženinom in nevestam pri nakupa balifa. ZNP" V zalogi samo češko in angleško blago.
Postrežba poltena! Bravcem »Domoljuba« priporoča znana domaČa
Naznanil®.
Tvrdka POK nasl. MIRKO 30GATAJ
Ljubljana, Stari trg št. 14
naznanja cenjenemu občinstvu, da
otvorS dne 1. junija
svojo popolnoma na novo preurejeno in bogato založeno špecijelno trgovino vsakovrstnih najmodernejših klobukov, ter se za cenjeni obisk najtopleje priporoča.
Cene zmerne I	Postrežba točna I
Sprejemali se bodo tudi klobuki v popravilo.
J*- Priporočamo veliko zalogo H "^K.
modrocev, otomanov, vsakovrstne mreže, zložljive postelje, divane itd.
Velika zaloga ŽIME, AFRIKA (Seegras) vedno v zalogi In najcenejše prodaja
Franc lafior tapetnik - Ljubljana,
nalili UdlJCl , Sv. Petra nasip štev. 29,
poleg »Zmajskega« (prej mesarskega) mostu.
Ne zamudite ^mga
TEČAJA ZA GG. ČEVLJAR. MOJSTRE
in POMOČNIKE, ki se prične dne 11. julija 1927. — Vse informacije daje gospod vodja tečaja J. STEINMANN, Ljubljana. - Zahtevajte prospekti
8«
Kako je nastala rdeča vrtnica.
Na Kalvariji je stalo nekaj rožnih grmov, ki so bili prav posebno veliki in lepi. Jta vse strani so razprostirali korenine po fodovitni zemlji in daleč na okoli se je ši-
prijeten vonj njihovih cvetov. In prišla jfe ura, ko je božji Sin umiral na križu v todkup grehov vsega sveta. Pa je žalovala ln se zgrozila vsa narava: solnce je zagrnilo svoje zlato obličje, zemlja se je od groze stresla in tema je zagrnila ves svet. Itrtvi ao vstajali iz grobov in priče Jezusove smrti so s strahom gledali Nanj in Ga
Šriznali za Boga. Rožni grm, ki je stal sre-1 teh čudežnih dogodkov, ni mogel gledati (trpečega in umirajočega Boga. Prevzela ga Je globoka bolest in ko je Jezus izdihnil tvojo dušo, se Je rožni grm ves skrivil in k tlom povesil cvetove. Zadnja kapljica, ki jfe kanila s križa, Je padla h koreninam jfožnega grma. Ko Je prihodnje jutro vzhajalo solnce nad krajem, kjer se je zgodil največji dogodek svetovne zgodovine, se je čutil rožni grm ves pomlajen. Novo ln sveže življenje je plulo po njegovih vejah »n vejicah; cvetovi pa so zažareli v prelepi rdeči barvi, ki je ostala do današnjega dne.
Raznovrstne hitrosti.
Voda srednje hitro tekoče reke napravi v eni sekundi 1 m pota. Kos lesa to-tej, ki plava na valovih te reke napravi v eni uri 3600 m, t. j. nekaj več kot 3 in pol kilometra. Parnik, ki se premika s hitrostjo vode in še s parnim pogonom, rabi za to pot pet minut. Jezdec prejezdi to pot v 20 minutah. Prav toliko časa bi rabila za isto pot muha, čo bi ves čas letela z enako hitrostjo, namreč 1 in pol metra na sekundo in bi jI ne bilo treba nič počivati.
Če bi se pa polža polastila predrzna misel, da bi prelezel s hišico na hrbtu to razdaljo, bi moral vsak dan leztl 10 ur in bi v 2 mesecih prišel na cilj; kajti hitrost, ■bolje >počasnost« njegova znaša 1 in pol tailimetra v sekundi.
V tem času pa bi preletel orel, če bi Isti čas porabil vsak dan za letanje, kakor
Klž za lazenje, namreč 10 ur, razdaljo od maja do Trsta in nazaj 60 krat, t j. vsak dan dvakrat. Orel namreč preleti 20 m v sekundi. Prav blizu mu je golob, k! preleti 18 m na sekundo. Dober lovski pes pa preteče v eni sekundi celo 25 m; seveda pa to hitrost zmore le par sekund, če bi v tej hitrosti vztrajal 2 minuti, bi pretekel raz-flaljo 3 m pol kilometra, dočim polž v tem času preleze le dolžino svinčnika.
Pa pojdimo zopet nazaj k na vodi plavajočemu kosu lesa I Pešec z zmerno hojo hodi vštric plavajočega lesa. če pa zelo apesno koraka, pa ostane kos lesa na vodi kmalu daleč za njim. še bolje se godi pla-vaču; kajti če prične plavati s kosom lesa 7*
istočasno, preplava omenjeno razdaijo za 10 minut prej kot pa les.
Kolesar, ki prevozi 15 m v sekundi, bi mogel v istem času prevoziti isto razdaljo 7 krat dol in gor. Zračni valovi se premaknejo pri najmanjšem vetrčku 6 m v sekundi; vihar pa je hitrejši kot golob in orel in lovski pes: 40 m hitrosti na sekundo. Pot, v kateri že ves čas govorimo, lahko napravi v 1 in pol minute.
Dež pada s hitrostjo 11 m v sekundi; snežinka pa napravi vsako sekundo komaj 2 dm pota in vendar je stokrat hitrejša od polža.
Strel iz puške pa rabi za daljavo 700 metrov samo eno sekundo.
Seveda pa moraš vedeti, da imamo še večjo počasnost kot je polževa in še večjo hitrost kot je ona od strela iz puške. Člo-
veški las zraste v eni sekundi za 3 stoW činke milimetra = 0-000.000.03 mm
Hitrost svetlobe in elektriko pa znaš« 300 milijonov metrov v sekundi.
300.000 slepih v Evropi,
Po najnovejši statistiki, lei so jo sesta. vili trije očesni zdravniki (2 Berlinca in i Dunajčan) znaša število slepih v Evropi okoli tri stoti soč. Seveda je med temi všteto tudi nemalo število o v vojni oslepelih. Največ slepih ima Rusija in balkanske države, kjer med drugimi očesnimi boleznim! razsaja posebno trahom, ki prav pogosto vedi do slepote. Ta bolezen je zelo nevarna in tudi zolo nalezljiva in se prav zelo prt poroča, da očesnih bolezni ne zdravimo doma, ampak takoj vprašamo zdravnika za pomoč. Seveda pa se je treba potem tudi brezpogojno ravnati po njegovih odredbah, Tri stotisoč, kako lahko izgovorimo to število, a pomislimo, da je to tri slotisoJ ljudi, ki nikdar no vidijo solnca, svoje oko lice, svojih dragih ...
Ne od recimo jim svoje pomoči!
Povratek naših cvetk k materi semljl.
Vso prelepo pomlad in in vse dolgo poletje so rajale in se veselile naše rožice. O, koliko veselja, koliko razposajenosti in koliko porednosti je bilo v vsem tem dolgem času! Saj vsega na naših slikah nismo videli. (Kdo izmed vas pa mi ve poročati o kakem takem dogodku iz veselega življenja naših rožic?)
Pa je prišel tisti čas, ko so se začeli dnevi krajšati. Saj veste »o kresi, ko se dan obesi«! In hitro in vedno hitreje so potrkali dnevi in že je stala jesen pred vrati. Pa je poslala 6vojega znanika-veter, ki je neusmiljeno jel stresati drevje, da se listje ni moglo več obdržati na vejah in je odpadalo. Le poglejte ga, kako se kotali po zraku in se brani pasti na tla, ker vč, da ga tam čaka — smrt. In z vetrom je prišel mraz, da je naše rožice in metuljčke in hroščke začelo zebsti. Saj niso vedeli, kam naj se skrijejo. Vsak dan je bilo hujše. Pa se spomni ena izmed njih: »Nazaj k materi zemlji!« in steče. Za njo pa se je usula cela procesija malčkov, I.e po-
S	pozdravih pogreje vsakega v toplem na-
zemlja ,ih ze pričakuje. Po prvih Z Bogom malčki in na svidenjel