Glas zaveznikov Leto II • St. 294 rm&cijjski dneonik A. L S. Cena 4 lire TRST, torek 4. junija 1946 UREDNIŠTVO t Via *S. Pelilco U Telefon st 9S354 In 90*3 ___________ ♦ OGLASI: Cena za milimeter višine (širina ena kolona): trgovakl r. 27, mrtvaški L 8(5 foamrtnlce L 100), objave L 20, finančni In pravni oglasi L. 45. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 48. Davek m vštet. Plačljivo v naprej. Oglase sprejema izključno: S.PJ- Socleti per la PubbllclU ln Italla, Trat, ul. Silvio Pelilco W. *• t#L 94041 Cena posamezne številke L. 4 (zaostale L. 8). Rokopisov ne vračamo. Francija se je odločila za demokracijo desnice KALINIH UMRL London, 4. junija Moskovska radijska postaja je sporočila, da je včeraj dopoldne po dolgi bolezni umrl bivči predsednik Vrhovnega sovjeta ZSSR Mihael Kalinin. Kot je znano, je Kalinin 19. marca iz zdravstvenih razlogov zaprosil, da ga razrešijo .mesta predsednika. *• Najbolj so napredovali radikalni socialisti Ministrski predsednik bo verjetno socialist LONDON, 4. junija — Iz zadnjih vesti o francoskih volitvah je razvidno, da vodi ljudsko republikansko gibanje in da je že gotovo, da bo najmočnejša stranka v konstituanti. Manjkajo samo še izidi iz manj kot 40 kolonjaJnih departementov. Sinoči jo bil položaj naslednji: ljudsko republikansko gibanje 163 sedežev, komunisti 148, socialisti 122, republikanska stranka svobode in druge desničarske skupine 67, radikalni socialisti 40, neodvisna alžirska stranka 11. Ljudsko republikansko gibanje je na matičnem ozemlju pridobilo 17 sedežev, komunisti so izgubili 1, socialisti pa 15. Konstituanta se bo predvidoma sestala 11. junija. • EISENNER 0 MOŽNOSTI TRAJNEGA MIRO Chicago, 4. Junija General Divight D. Eisenhoiver, vrhoimi poveljnik zavezniških sil v Evropi med vojno in 'sedanji načelnik glavnega stana ameriške vojske, je v govoru, ki ga je imel preteklo soboto poudaril, da je govoričenje o novi vojni zlobno in neumno. Govoril jb na sestanku združenja rezervnih častnikov. Med drugim je dejal: sMoiki, ki so spoznati bojišče, ne bodo med tistimi, ki brfz premisleka govorjo o novi vojni. Stari bojevniki bodo delali, se trudili in se žrtvovali; da preprečijo vrnitev slične zaloigre>. Resneje je generpl Eisenhomer na tiskovni konferenci dejal: rKdor koli razpravlja o motnosti nove vojne, deta slabo uslugo vsemu svetu. Vojno je tetko preprečiti, toda mi to lahko storimo. Primerjajte teikoče, pred katerimi smo stali leta 1942, ko sta nemška in japonska vojska zagospodarili polovici sveta, z današnjimi teiko-čami. Takrat nihče ne bi bil mislil, da bomo do leta 1945 premagali osne drtave. Bila je težavna na-toga, vendar pa smo jo izvršili». *Lahko imamo trajen mir. Ce bodo Združene države složne, bomo lahko premagali vsako težavo*. V primeri z oktobrskimi volilnimi izidi so neuradne številke nedeljskih velitev naslednje: komunisti 5,136.334 (oktobra 4,817.603) ; socialisti 4,165.813 (4,495.402); ljudsko republikansko gibanje 5,491.180 (4,824.371); radikali 1,894.058 (1,188.352); konservativci 2,146.603 (2,134.079). Od konservativnih glasov je dobila nova republikanska stranka svobode 1,537.395 glasov. Skupno število glasov, ki so jih dobile vse stranke je 19,320.421 (oktobra 16,550.850). V Franciji sami je volilo 770.571 volivcev več kot pri volitvah meseca oktobra. Pri sedanjih volitvah so desničarske stranke dobil* skupaj 1,385.039 glasov več kot meseca oktobra. Levičarske stranke (komunisti ih socialisti) pa so v primeri z oktobrom izgubili 10.858 glasov. Najbolj so napredovali radikalni socialisti, ln sicer za 705.706 glasov. Sledijo Jim napredni katoličani, ki so porastli za 666.809 glasov. Na tretjem mestu so komunisti, ki so napredovali za 318.731 glasov. Najmanjši napredek so zaznamovali konservativci, in sicer 12.524 glasov. Edini, ki so nazado-vaU za 329.589 glasov, so socialisti. Pri včerajšnjih volitvah je glasovalo za levico (komuniste in socialiste) 9,302.147 volivcev, za desničarske stranke pa skupaj 9,531.841. Tako znaša zmaga desničarjev nad levičarji 229.694 glasov. V Alžiru je dobila neodvisna alžirska stranka v okraju Oran izmed skupnega števila 147.387 glasov 98.129 glasov. Oktobra ta okraj v k°nstituanto ni poslal poslancev, ker 80 volitve razveljavili. Z gornjim številom glasov je dobila omenjena stranka 11 sedeZev. Komunisti so dobili v> francoski Severni Afriki 2 sedeža (oktobra 7); socialisti 5 (oktobra 7), ljudsko republikansko gibanje ter stranka zmernih pa enakb število sedežev kot oktobra - 3 in 4. Francoska DANES BO GOVORE ERNEST BEVIN * London, 4. junija Britanski zunanji minister Bevin bo danes v parlamentu otvoril debato o zunanji politiki z izjavo, ki jo laburistični list «Daily Herald» označuje kot najvažnejšo izmed vseh, kar jih je doslej dal. »Naglasil bo, piše politični urednik omenjenega lista-sklep Velike Britanije, da podeli svobodo državam Srednjega Vzhoda; tako bo ovrgel mnenje tistih, ki menijo, da skuša Velika 'Britanija, ustvariti anglo-ameriškt blok proti Sovjetski zvezi. • »Kljub grajam ostane Bevin iskren prijatelj Sovjetske zveze. Ker pa j*2 demokrat, zelo želi, da lahko mali narodi, ki so se udeležili vojne, povedo pri razpravah o mirovnih pogodbah svoje mnenje. Ko vztraja pri tem, če se štiri velesile ne bodo mogle sporazumeti o vseh doslej se nerešenih vprašanjih, da je treba brez odlašanja mirovno konferenco, napovedati ima Bevin podporo vseh dominionov». muslimanska zveza, ki je imela oktobra 4 sedeZe, v novi konsti-tuenti ne bo zastopana. Kot poroča «Reuterjev» dopisnik, Je v novi konstituanti 84 profesorjev, 70 odvetnikov, 67 delavcev, 49 poljedelcev, 44 uradnikov, 36 novinarjev, 26 državnih uradnikov, 23 trgovcev, 20 zdravnikov, 19 inženirjev, 14 posestnikov, 12 indu-strljcev, 3 duhovniki, 3 častniki in 1 mornar. Izvolili so tudi 21 bivših ministrov ter 19 Zupanov francoskih mest. V novi konstitunati bo tudi 28 Zena, ki so jih razen gveh (Oran, Guadalup) izvolili na matičnem ozemlju. Pri oktobrskih volitvah so izvolili 48 žena. Poluradna primerjava obojih volitev kaZe, da je v nedeljo volilo 82,48% volilcev (proti 79% oktobra). Dopisnik »BBC* iz Pariza pravi: »Ljudsko republikansko gibanje ima pravico ' zahtevati, da ji poverijo vodstvo noče vlade. BrZkone pa tega ne bo storilo in se bo raje obrnilo na socialiste, ki bi težko pristali, da vstopijo v vlado, kjer komunisti ne bi bili zastopani, komunisti pa bi, morda odklonili, da bi sodelovali v vladi, katere ministrski predsednik bi bil član ljudskega republikanskega gibanja. Zaradi tega ne smemo izključevati, da bi bil novi ministrski predsednik Socialist. 'Izbira bi padla na sedanjega ministrska predsednika Fe-lixa Gouina*. Podpredesdoik sedanje vlade Francisque Gay (ijudBko republikansko gibanje) je včeraj izjavil: «Ljudsko republikansko gibanje je pripravljeno kljubovati novim odgovornostim, ne bo pa pozabilo, da je glavni smoter novega parlamenta, da da Čimprej državi ustavo, ki bi jo ugodno sprejela večina demokratov in republikancev. Včerajšnji volilni izidi nesporno kažejo, kakšne važne- izpremembe morajo biti V osnutku nove ustave, ki so jo 5. maja odkiohili*. KLEMENT GOTTWALD Voditelj leških komunistov, kateremu je predsednik Beneš poveril sestavo nove vlade. Ponovni prolesl Siama pri organizaciji ZN WASHINGTON, 4.. junija. — Siamski vršilec poslov je predložil v petek glavnemu tajniku OZN Trygve Lieju spomenico, ki ‘obtožuje francoske oblasti v Indokini krčitve ozemlja, ropanja in tatvin na siamskem ozemlju, poleg »tega pa tudi nezakonitih aretaciji siamskih rzavljanov ter streljanja po vaseh in proti siamskim ladjam, .SL0™en‘?°' ki obaega devet stra- ni, so predložili v Podporo siamskim torkovim zahtevam j 1 pomoč, OZN pred’ W d0“g11 preu »neupravičenim napadom* rancoskih. oboroženih l Pr t(0ibpa glavni taj- n k ZN Ttygve Lie ne bo predložil Varnostnemu svetu. Sp0menica ugovarja in pravi med drugim, o čemer zdaj razpravljajo. Francosko veleposlaništvo v Londonu je odgovorilo na siamske obtožbe o »nepravičnem napadu* in obtožilo Siam, da dovoljuje, da u-porabljajo uporniške tolpe njegovo ozemlje kot bazo za svoje operacije, rjavilo je, da so se Siamski častni-i in vojaki udeležili operacij proti f«ncoski vladi. ^ava d°daja, da je francoski vi- soki komisar v Indiji, ko j'8 potom britanskih oblasti pri siamski vladi zastonj protestiral, oddal vsa obvestila, ki jih je dobil, britanskemu in ameriškemu konzulu v Indokini, da bi ju opozoril na nevarnost NOVA VOHUNSKA OBSODBA V KANADI Ottawa, 4. junija V soboto so obsodili na 4 leta »apora 31 letnega ing. Edwarda Mazeralla, ki je v teku vojne sodeloval pri preučevanjih radarja. Obtožen je bil, da je prekršil zakon iz j. 1939 o uradni tajnosti. Na podlagi rezultatov preiskave vohunske verige v Kanadi so postavili Mazaralla pred razpravo. Mazerall je tako tretja oseba, ki je bila obsojena' z ozirom na to oi ganizacljo, ki je na podlagi javne obtožbe dobavljala zaupna obvestila članom sovjetskega veleposlaništva v Ottawi. 10. JUNIJA PROTI GENERALU MIHAJLOVIUJ Beograd, 4. junija Včeraj so uradno sporočili, da se bo pričela razprava proti bivšemu jugoslovanskemu vojnemu ministru generalu Mihaj-lovicu 10. junija. Britanski podtajnik za zunanje zadeve McNeil je včeraj v spodnji zbornici na neko vprašanje odgovoril, da so nekaterim birtanskim častnikom dovolili, da preko britanskega veleposlaništva v Beogradu predlože olajševalna pričanja za generala Mihajloviča. McNeil je izjavil, da zunanji minister Bevin Jugoslovanske vlade ne misli prešiti, da ■ bi o:rogo'ila bristanklm državljanom, ki želijo pričati sodelovanje, pri razpravi. TBUMAN SPREJEL STErTlNIOSOV ODSTOP Washington, 4. junija Včeraj so uradno javili, da je Truman sprejel odstop Edivarda Stettiniusa kot predstavnika Zdru-ienih držav pri organizaciji Združenih narodov. Vest so'javili Štiri ure po Stetti-ntusovem odhodu it Bele hiSe, kjer sta ga skuSala predsednik in zunanji minister Združenih držav pregovoriti, da ne bi zapustil svoje-ga mesta. Zunanji minister je včeraj javil, da bo do imenovanja Stettinluso-vega namestnika prevzel njegovo dosedanje mesto Herschell Johnson. Johnson je bil od l. 1934 do 1937 dodeljen arperiSkemu veleposlaništvu v Londonu. Leta 1941 so ga premestili na Uvedsko, Ministrski predsednik De Gaspe-ri je o poteku volitev izjavil novinarjem, da je treba vedeti, da gre češka po volitvah ^ r listah, izmed katerih jih je 11 vsedržavnih. Omenil je, da je bil odziv zelo močan in da se giblje med 75 in 90%. De Gasperi je omenil, da ni prišlo do nikakega resnejšega incidenta, predvsem pa do nikakega spopada med strankami. O domnevnih izidih glasovanja, je ministrski predsednik dejal, da jih je težko prerokovati. Opozoril je na možnost razcepa volivcev v nekaterih okrožjih. Po njegovem mnenju obe glasovanji (volitve same in referendum) ne bosta skladni, ker bosta na glasovanje vplivali zgodovin, sla miselnost in socialna struktura. V pogledu severa je De Gasperi dejal, da mu tudi voditelji strank, s katerimi je govoril v zadnjih dneh, niso mogli povedati, kako in do kake mere so na glasovanje vplivali zadnji dogodki. De Gasperi je omenil, da je bilo v Severni Italiji okoli 13 milijonov volivcev, v srednji 5, na jugu 6 in na otokih 3. Dodal je, da je treba jasno poudariti, da je italijanski na. rod glasoval v večjem redu kot leta T919, kar po njegovem priča, da je dal italijanski narod posebno tujini sijajen dokaz, da Je sposoben za samovlado. V pogledu načina splošnega glasovanja je dejal, da je ta način najboljši, čeprav ni prav dober, izjavil je, da je v pogledu bo-dočnega razvoja optimist. V Cortini d’Ampezzo je znašala volilna udeležba le 43%. Nizek odstotek so zabeležili tudi v Lemonu (50%), Colle Santa Lucia (55%), kjer so’ se tujci, ki so že optirali za Nemčijo, zdržali volitev, ter v PramaggiOre (56%). Tudi v Kanalski dolini, v videmski pokrajini, zlasti pa v Trbižu so se prebivalci vzdržali volitev. Začasni izidi, ki jih sporoča notranje ministrstvo danes zjutraj ob 8.15 in se nanašajo na 9.177 okrožij od 35.236 okrožij vse Italije: Komunisti 1,227.859, italijanske) unionistično gibanje 5.587, Uomo qualunque 219,199, republikanska stranka 219.902, krščanski demokrati 2,054.338, krščanski socialisti 15.223, socialisti 1,346.742, republikanska demokratska stranka 14.142, akcionisti 89.750, narodna demokratska zveza 267.819, blok svobode 95.126, ostale liste (ne vezane) 117.395. Delni izid volitev v občini Firen. ce: krščanska demokracija 12.051; komunisti 10.189; socialisti 10.076; Uomo qualunque 4367; demokratska narodna zveza 2.376; republikanska stranka 1.271; blok svobode 1.101; akcijska stranka 910; krščansko socialistična stranka 252. V Maliji začetni obrisi zmage demokristjanov De Gasperi optimist Izid referenduma še vedno negotov RIM, 4. junija — Včerajšnje dopoldansko nadaljevanje italijanskih volitev ter glasovanja za republiko, oz. monarhijo je potekalo po prejetih poročilih v redu. Zaradi močne udeležbe v nedeljo je bil pritok volivcev včeraj le manjši. Italijansko notranje ministrstvo je včeraj zvečer javilo, da so do 19.30 ure iz 81 pokrajin sporočili, da zaključujejo glasovanje in da so pričeli šteti glasove. Dotok glasovalcev je bil povsod velik. V pokrajini Novara in Piacenza je dosegel 93%, v Ferrari 92%, v AJexandriji, Paviji, Padovi, Pistoji, Rovigu, Sieni, Ascoli-Pi-eenu, Macerati, Cremoni, Bariju in Livornu 90%, v rimski pokrajini pa 89%. _____ Dosedanji izid volitev v Milanu, ki se nanaša na 578 odsekov, je sledeč: Socialisti 156.125; krščanska demokraciji 120.789; komunisti 111.453; Uomo qualunque 20.570; druge združene stranke 54.769. Izid referenduma v 137 odsekih: republika 76.Š64 monarhija 33.709. V Bologni neuradni podatki iz 156 odsekov: komunisti 40.881; socialisti 35.407; krščanski demokrati 27.214; Uomo qualunque 9.818; libe. ralci 4.519; republikanci 4.415; »k; cija stranka 1.920. Izid referenduma: republika 20.929; monarhija 7.254. V Vidmu: V 41 odsekih od 53 v mestu: krščanska demokracija 12.675, socialisti 8.319; komunisti 4.923; Uomo qualunque 2.379, liberalci 1.292. Tudi v furlanskih občinah je uspeh krščanskih demokratov popoln in v kolikor se tič« referenduma, predvidevajo zmago republikanske težnje v izmeri 60%, . ' Livorno: Iz prvih izidov je razvidno, da imajo večino komunisti. Komunistična lista je dobila 11.049 glasov, proti 4.331 glasovom de-mokrščanske in 4.034 socialistične stranke. Neapelj: Narodna demokratska zveza 2.858; Uomo qualunque 2.810; demokrščaaska 2.027; blok svobode 720; komunisti 478; socialisti 469; republikanci 281. Viareggio: dokončni izidi demokristjani 7.870; komunisti 6.800. Genova: komunisti 36.486, socialisti 33.321; demokristjani 33.171; narodna demokratska zveza 8.162; republikanci 5 404; Uomo qualun-que 4.433; akcijska stranka 905; narodni svobodni blok 901; levičar- ZADNJI IZIDI Prvi začasni izidi o referendumu, ki jih je podal časnikarjem podpredsednik ministrskega sveta Pietro Nenni, (prva številka pomeni; glasovanje za republiko, druga za monarhijo): Piemont 161.918 - 105.789; Ligurija 179.090 - 82.889; Lombardija 814.121 - 162.869; Ve-neto 300.000 - 202.469; Emilija 169.064 - 51.824; Toskana 167.843 - 52.482; Marche 55.221 - 24.163; Umbrija 39.259 -15.335; Lazio 20.837 - 18.021; Abruzzi 10.363 - 19.913; Puglie 3.965 - 16.909; Kalabrija 16.189 - 30.834; Sicilia 27.183 - 39.132 r Sardinija 16.620 - 26.222. V celoti je za republiko 1,508.851, za monarhijo pa 847.851. ska koncentracija 505; desničarska koncentracija 117. Torino: krščanska demokracija 32%; socialisti 22%, komunisti 19%. Benetke: demokristjani 17.061, socialisti 10.886, komunisti 8,665, blok svobode 2.078, akcijska stranka 1.364, narodna demokratska zveza 944, republikanska stranka 745, krščanska socialna stranka 687, beneški oddelek liberalne stranke 327. Pokrajine Rovigo: demokristjani 12.989, socialisti 6.007; komunisti 3.207, demokratska zvtza 795, Uomo qualunque 682, akcijska stranke 643, republikanska stranka 282. Varese: demokristjani 62.505, socialisti 49.657, komunisti 23.323, blok svobode 2.549, demokratska zveza 2.432, republikanska stranka 2.158, akcijska stranka 1.229, kmetska stranka 356. Siena: komunisti 9.736, demokristjani 9.799, republikanci 3.091, socialisti 5.461, Uomo qualunque 3.346. Delni izidi do 01.00 iz mesta Firenze: komunisti 108.193, demokristjani 73.129, socialisti 58.376, Uomo qualunque 12.279, republikanci 3.777, blok svobode 3.664, akcijska stranka 3.083 demokratska zveza 6.818, krščansko socialistična stranka 1.686; delni izidi iz 120 okrožij pokrajin« Firenze za referendum za republiko 59.344, za monarhijo 18.240. V Rimu izidi 599 volišč: akcijska atranka 8.479, blok svobode 3.252, komunistična atranka 74.216, fepublikanska osrednja stranka 3.719, demokraščanaka atranka 137.236, republikanci 6.697, socialisti 81171, demokratska zveza 19.856, Ucmo qualunque 8.684. Ponovni boji med Kurdi in perzijskimi četami TEHERAN, 4. junija — Teheranski večemik »Keihan* je v soboto zvečer priobčil vest»da so se v Kurdistanu ponovno začeli boji med Kurdi in četamiperzijske vlade. Časopis je omenil, da so Kurdi napadli vladne čete v Sardašahu, Sahvezu in Banehu, »demokrati* pa so napadli Mahinbulag in Bijar severno od Hamadama. Časopis je omenil, da je dobil te vesti od nekega višjega častnika vojnega ministrstva. Uradna izjava, ki jo j« dalo vojno ministrstvo, je izključevala možnost, da bi bojte začele vladne čete, če Je do bojev sploh prišlo. Čete so imele namreč stroga navodila, da se ne spuščajo v nikake izzivalne akcije. Neki funkcionar perzijske vlade je v nedeljo izjavil, da ao boji res izbruhnili; z napadi so pričele »demokratske^ ln kurdske sile; vladne čete so se le branile. List »Ettelaat* poroča, da je me- šano perzijsko-aserbejdžansko odposlanstvo, ki ima nalogo preiskati nedavne ponovne spopade ob kurdski meji sklenilo, da bodo razširili »nevtralno *področje» med vladnimi in krajevnimi silami, da bi tako izključili možnost ponovnih spopadov. Princ Firouz je v nedeljo pozval k narodni edinosti, da bo vlada lahko izpeljala važne reforme, ki jili je pričela uvajati. Reforme so zlasti zaceli uvajati na poljedelskem področju. i ! ^namestnikov ZUNANJsH MINISTROV Pariz, 4. junija zunanjih minl- Namesiniki sirov so na dveh n^eiTskih 8e- Jv°a mzorkTmifUrŠki P^ačI znoji razpravljali o raznih točkah mirovne pogodbe z Italijo Dosegli niso nikakega napredka. V soboto so v ((Albright Collegus podtajniku ameriškega zunanjega ministrstva Spruillu Bradetu podelili častni doktorat prava. Ob tej priliki je imel govor, v teku kate-rega je izjavil, da se je treba «t> mednarodnih odnoSajihrt vrniti k strogemu in iskrenemu izvajanju moralnih .načel, če hočemo, da se bo civilizacija. v tej atomski dobi preživela in bo napredovala. Med drugim je dejal: «Napredek ljudi na poti do končne sreče, svetovne varnosti in miru je odvisen od tega, kako se bodo držali teh načel, ne oziraje se na trenotne nevšečnosti*. «To načelo, na katerega se opira vsa naSa zunanja politika, sta odločno zagovarjala dva naSa največja državnika, ko sta se pred nekaj tedni vrnila s panske konference. Znanji minister Bgrnes je izjavil: «Mirovna zmaga enako kot vojna zmaga ne zahteva le žrtvovanja svojih načel, ampak tudi žri. vovanje za svoja načela.d V zvezi z Bgrnesovim govorom je senator Vandenberg izjavil: «Lahko «se sporazumemo)) v okviru naših načel, ne moremo pa Se dolgo delati kompromisov s samimi načeli, ker bi to pomenilo le utrenotno prilagoditev»; začasne prilagoditve pa le povečujejo nevarnosti, katerim se Skušamo izogniti.» «To je politika Združenih držav — je izjavil Braden — ki jo polno odobravajo demokrati in republi-kancit). slzvojevati mir v sedanjem tre-notku bi bilo precej enostavno, če pod «sedanjim trenotkom» razumemo le sedanjost. V mednarodnih odnoSajih ni ničesar bolj enostavnega kot zamisliti si in izvajati rešitve, ki slonijo kljub vsem načelnim sporazumom na začasnih poravnavah. S tem bi le. premagali eno krizo za drugo, kar pa bi sčasoma privedlo do Nesreče, katere končno ne bi mogli več preprečiti. Cesto se dogaja, da je za državo ali za posameznika težko živeti in pri tem ohraniti Spoštovanje do prevzetih obveznosti; če pa se država ne drži te poti. ker ni v njeno korist, bo koftčno žBl primorana ugotoviti, da sta se njdn ugled in politični vpliv zmanjšala, kar ji bo delalo mnogo večje težave pri varovanju lastnih koristi. aVse države sveta morajo slasti zdaj, ko stopamo v takozvano atomsko dobo, nemudoma, prostovoljno in brezpogojno slediti tem osnovnim moralnim načelom, ki so edino sredstvo, da premagamo negotovost sedanjega položaja in Vrnitev k moralnim načelom v mednarodnih odnosajih (Govor Spruilla Bradena) odstranimo nevarnost zmede1 in uničenja, ki grozi človeštvu.• aNečfoveSko vojno, ki smo jo zdaj zaključili, je povzročila grabežljivost in zločinski nameni napadalnih držav. «Toda zahodne demokracije bi pokazale, da se iz te vojne niso ničesar naučile, če bi mislile, da jih ni moči grajati in da nimajo nobene odgovornosti, ker niso preprečile nesreče, ko bi jo Se lahko preprečile, čeprav se zavedajo, da je pravica na njihovi strani. Ce ne bomo v kali zatrli vseh groženj proti miru s tem, da trdno vztrajamo na svojih načelih, se bomo mortili ponovno — kot pred vojno —' bojevati proti napadom, grabežljivosti in izsiljevanju. Zle sile smo premagali, nismo jih pa popolnoma uničili. Zaradi tega bomo Se doživeli preizkušnjo. Se enkrat bomo prisiljeni izbirati med pomirjevalnim zadržanjem do tistih, ki ravnajo krivično, ali pa bomo morali proti njim uporabiti svoj vpliv. «Ne samo, da ne smemo odkloniti poravnave s tistimi, ki niso ostali zvesti načelom, ki so jih sprejeli tako oni kakor mi, ampak moramo biti z tstim prepričanjem pripravljeni na žrtve. «Po eni strani zahtevamo, da se končno uresniči zmagat v Evropi ln Aziji, istočasno pa zahtevamo vrnitev neSih mol in odklanjamo podporo zakonodaji, iz katere bi izhajala naSa volja, da hočemo ostati močni. eGovortmo, da je razširitev svetovne trgovine za mir na svetu, ne-obhodno potrebna, mnogi glasovi pa utihnejo, kadar gre za znižanji carinskih pristojbin in drugih ovir v trgovini doseči ravnovesje me^. spornimi koristmi in raznimi postopki ter metodami. Enako je bila v tesni zvezi «V osnovnih načelih kompromis |* nai0 tradicijo strpnost na papri-ni mogoč; pomenilo bi pa, da smo Uu fidnoSajev s tujino. Menimo, da nestrpni, če bi opustili kompromis v pogledu metode. Strpnost ni samo potrebna v človeških odnosajih, ampak je važno moralno načelo tudi sama po sebi. Dobre sile se lahko izražajo na razne načine;; zmotno bi bilo, če bi od drugih držav zahtevali, naj se prilagodijo našemu ustroju, običajem in tradicijami Zaradi tega je potrebno, kadar niso v nevarnosti osnovna moralna načela, vzpodbuditi in priporočiti kompromis. «Brez tega ne bi bili mogoči mirni in prijateljski cdnoSaji med narodi in državami, nikaka obogatitev človeške kulture, nobene koristne novosti in ni kaki napredek. Brez dvoma je na svetu dovolj prostora za mnoge dobre običaje, Jti bi lahko koristili vsem. «Strpnost, ki vodi h kompromisu, ima med nafeli, po katerih se nas narod trudi živeti, prvo mesto. Ta duh se dobro kaže v naSl ustavi, ki je v svoji izvirni obliki spomenik pametnega kompromisa. Njene glavne politične smernice imajo namen bi odklonitev držav, da bi dosegli sporazum, seveda vedno mejah načel*, privedla do tistih emrtvih točk, ki jih je moči reSiti le z vojno. < eDržave morajo medsebojno spoštovati svobodo, pravico do mirnega življenja po svojih zamislih, obliko vlade, ki so si jo izbrali in Ohranitev kakršnega koli narodnega običaja, ki ga želijo; vse to, dokler se one in njihovi voditelji ne bodo vmešavali ali ogrožali pravice in svobode drug,h. Edina možna zadovoljiva podlaga za mednarodne odnošaje je medsebojno spoštovanje, povezano z dostojnostjo do sebe in zvestobe do prevzetih obveznosti tako, kakor je jasno označil predsednik Roosevelt v svoji tzvir-nt izjavi o politiki dobrega sosedstva. To naj bo zlato pravilo za mednarodne odnoSaje. Da bi civilizacija lahko preživela in koristno uporabila novi vir sile, ki so jo odkrili in da bi lahko predovala, da bi dosegli tiste ideale in težnje, ki jih tako želijo prosti ljudje, se je treba vrniti k strogemu spoštovanju in izvajanju moralnih načel.n BODOČNOST INDIJE 16. Ni naš narren, da iznašamo podrobnosti ustave, ki teacelji na gornjem programu, marveč da jo spravimo v tak ustroj, po katerem bi Ind jel določili ustavo z3 Indijce. Vsekakor pa je bilo potrebno, da smo stavili ta predlog z ozirom na široko osnovo bodeče ustave, ker nam je v teku pogajanj postalo jasno, da dokler tega ne bomo storili, ne bo rrogoče dveh glavnih skupnosti pripraviti do tega, da bi se pridružili sestavi ustroja, ki bi spro-vedel ustavo. 17. V nadaljnjem nakazujemo u-stavodajnl mehanizem, v pogledu katerega predlagamo takojšnjo o-životvoritev, da bo lahko omogočil izdelavo nove ustave. 18. V pogledu oblikovanja kakršne koli skupščine, ki bi odločala o novem ustavnem ustroju, je prvi problem v ohranitvi predstavništva celotnega prebivalstva, ki bi temeljilo na tako široki in skrbni osnovi, kot je le mogoče. Najzadovo-ljivejši način bi bil očividno z volitvami, ki bi temeljile na volivni pravici odraslih; toda vsak poizkus, da bi zdaj vpeljali takšno stvar, bi vodil k popolnoma nesprejemljivemu zavlačevanju v pogledu oblikovanja nove ustave. Edino uspešni način je v tem, da se po-služimo kot volivnih teles nedavno izvoljenih pokrajinskih zakonodajnih skupščin. V njihovi sestavi sta pa dva činitelja, ki to otežko-čata. Prvič številčna moč pokra J inskih zakonodajnih skupščin ne vsebuje v vseli pokrajinah iste proporcionalnosti v pogledu celotnega Števila prebivalstva. • Tako ima A-sam 'z 10.000.000 prebivalcev zakonodajno skupščino 108 članov, Bengalija pa, katere prebivalstvo je šestkrat večje, skupščino 250 članov. Drugič pa je zaradi razmerja. ■ v kakršnem so manjšine zastopane po občinskih odlokih, moč raznih skupnosti v vsaki pokrajinski zakonodajni skup 'ini v nesorazmerju z njihovim številom v pokrajini. Tako znaša število sedežev, ki jih določujejo za muslimane v bengalski zakonodajni skupščini, le 48 odst. vseh sedežev četudi znaša število muslimanov v vsej pokrajini 55 odstotkov. Po najskrbnejšem pretresu raz-nil^ načinov, s katerimi bi te točke lahko popravili, smo prišli do zaključka, da bi bil najprimernejši in najuspešnejši načrt naslednji: a) vsaki pokrajini priznati število sedežev. ki bi bili v razmerju z njenim prebivalstvom, grobo v razmerju 1 za 1,000.000 kot najtoliije nadomestilo za reprezentacijo odraslih volivcev; b) razdeliti to pokrajinsko število sedežev med glavne skupnosti v vsaki pokrajini; c) poskrbeti, da bodo predstavnike določili za vsako skupnost v pokrajini po pripadnikih te skupnosti v njeno zakonodajno skupščino. Mislimo, da v ta namen zadostuje, če razdelimo indijsko prebivalstvo samo na tri skupine: splosno, muslimane in Sikhe, pri čemer razumemo pod splošno skupino tiste Indijce, ki niso ne muslimani ne Sikhi. Ker manjše narodnostne skupnosti nimajo nobenega zastopstva, kot ga imajo v posameznih pokrajinskih zakonodajnih zborih, smo jim zato v čl. 20 dali popolno možnost zastopati svoje posebne manjšinske korsti. 20) Zaradi tega predlagamo, naj bi vsak pokrajinski zakonodajni zbor izvolil naslednje število zastopnikov, pri čemer naj bi vsaka skupina v zboru posebej volila na podlagi sorazmernega glasovanja odpa. dajode število zastopnikov s tem, da sme prenesti na drugo skupino samo po en glas: I. skupina: pokrajina Madras 45 (splošna), 4 muslimani, skupaj 49; Bombay 19,2 skupaj 21; Združene, pokrajine 47,8, skupaj 55; Bihar 31,5, skupaj 36; osrednja pokrajine 16,1, skupaj 17; Orissa 9,0, skupaj 9; celotno število 167, splošnih zastopnikov, 20 muslimanov, skupaj 187. II. skupina: Pundžab 8 splošnih, 16 muslimanov, 4 Sikhi, skupaj 28; severno-zahodne obmejne pokrajine 0 splošnih, 3 muslimani, 0 Sikhi, skupaj 3; Sind 1 splošni. 3 muslimani, 0 Sikhov, skupaj 4; celotno število: 9 splošnih, 22 muslimanov, 4 Sikhi, skupaj 35. III. skupina: pokrajina Bengal 27 splošnih, 33 muslimanov, skupaj 60; Assam 7 skupnjh, 3 muslimani, skupaj 10; celotno b.evilo 34 splošnih, 36 muslimanov, skupaj 70. Skupno število zastopnikov za britansko Indijo 292, največje število ca neodvisne indijske kneževine 93, skupaj 385. Kot predstavništvo kronskih pokrajin bi bilo dopolniti gornje število v skupini I. z zastopnikom Delhija v osrednji zakonodajni skupščini, zastopnikom Ajmer-Merwara in zastopnikom, ki naj bt ga izvolil zakonodajni odbor v Coorgu. Skupini II. naj bi dodali še enega zastopnika za britanski Beludžlstan. (Nadaljevanje prihodnjič) Stran 2 ■» er* in sSmalls spoštujejo obe imeni. Neki dopisnik VZN je obiskal obe ladji in je imel priliko videti mornarje, ki so se udeležili Številnih bitk proti Japonski. Imena bitk, kot otoki Gilbert, TRST, 4. junija. — Imeni , dveh torpedovk ameriške mornarice, ki sta zdaj zasidrani v trčaškem pristanišču, spominjata na hrabre pomorske podvige. To je prva ameriška pomorska precej močna edinica, ki se je zasidrala v pristanišču po osvoboditvi mesta. *Power» in nastali predor ter streljal s svojo karabinko proti sovražnim braniloem, ko pa je skuSal ponovno nabiti pulko in prodirati dalje, so ga ponovno zadeli i> trebuh in v glavo; padel je mrtev pred trdn javico. Za to dejanje mu je domovina priznala najviSje odlikovanje, eNjegovo izredno ju-naltvo, njegova trdnost in neukrotljivi borbeni duh pod smrtonosnim sovraSnlm ognjem, so bila dejanja najviSje tradicije mornarice». Medeninasta ploščica na krovu ameriške ladje eSmall* dokazuje, da je bil veliki mornar in borec, M je dal ladji svoje ime, nagrajen s številnimi visokimi ameriškimi odlikovanji za junaška dejanja. Med temi so: sDistlnguished Service Medni*, sLegton of M er itn in dve sGold Staršu, namesto drugega in tretjega razreda sLegion. of Merit*. Amerika mu je podelila odlikovanje «Navy Cross* «za Izredno junaštvo*, kl ga je pokazal kot čast-nlk-poveljnlk ameriške mornarice sSalt Lake City*, v nekem boju v noči od tl. na 12. oktobra 1942 proti močnim japonskim pomorskim silam v Mižim otoka Savo. Japonske ladje so nameravale izvesti napad na ameriške postojanke v Gua-dalcanalu, kl so jih Američani osvojili za drago ceno. Admiral Small, kl je nudil odpor proti tem napadom, je upravljal svojo ladjo v boju z izkušenostjo in pogumom. V tem boju je prispeval, da se je Hollandija, Nova Gvineja, MarshaL skl otoki,’ Salpan, Guam, Palau, Leyte, Mindoro, Lingagen, Luzon in Okinaiva, spominjajo na vso zgodovino pomorske vojne na Pacifiku, Poveljnik torpsdovke sSmall» John H. Parker je služboval Ob pričetku vojne skupaj z admiralom smatlom na ladji sOklahoma*. Bil je dve leti in pol na bojiščih Azije in leta 1941-42 v severnem Atlantskem oceanu. Poveljnik *Power* je John M. Steinbeck, ki se je udeležil skoraj vseh bojev na srednjem Pacifiku in na Filipinih. Ko je njegovo ladjo zadelo, japonsko ssamo-morilno* letalo v vodah otoka Mindoro, mu 'je uspelo ladjo rešiti s spretnostjo in pogumom. Obe torpedovki so splovili v razdobju dveh tednov v ladjedelnicah v Bostonu; izvršili sta svoje naloge v vodah Amerike, Sredozemlja, Rdečega morja in na Jadranu. Obe torpedovki sta najmodernejši in sta največjt ladji te vrste, kar jih je bOo do zdaj v Trstu. Tržačani ju laliko vidijo zasidrani ob pomolu nasproti hotela Excelsior z ameriško zastavo. Lokomotive za Južno Afriko Britanska industrija za lokomouve je zavzela častno mesto na svetoir-nem trgu. V zadnjem času je začela izdelovati lokomotive, ki jih bo izvozila v Južno Afriko. V železniški industriji je zaposlenih 17.000 ljudi, ki lahko izdelajo 1000 lokomotiv na leto. Slika nam kaže najmodernejšo lokomotivo, določeno za Južno Afriko, in sicer ko zapušča oddelek za parni preizkus. Prenos angleškega derbyja Trat, 4. Junija Kogar zanimajo konjake tekme, bo lahko sledil svetovno zunanemu derbyju, kl ga bo prenašala britanska radjskfl. družba v sredo 5. Junija 1946 od 15.45 do 6.10 krajevnega Časa na' sledečih valovnih dolžinah, 24,80 m ali 12,090 klloeiklov in 19,75 m ali 15,190 ki-lociklov. Napovedovalec bo Ray. mottd Glendinning, RAZPRAVA V NURNBERGU SAUCKEL ZANIKAL PREDHODNE IZJAVE Priče v dokaz Bormannove smrti - Začetek zasliševanja generala Jodla - Smrt ravnatelja ameriške tiskovne službe NUrnberg, 4. Junija Branilec Martina Bormanna, etajinstvenega moža*, je izjavil pred sodiščem v NUrnbergu, da bo v dokaz, da jo Bormann umrl med bitko za Berlin, ali da so ga ujeli sovjetski vojaki, predlagal zaslišanje priče Elze Krugerjeve, 'ki Je baje ostala z Bormannom do njegovega konca. Razprava proti Bormannu, kl je postal po Hessovem odletu Hitlerjev nameetnik, teče v odsot. n osti obtoženca. Prispelo Je sicer mnogo poročil, da je Bormann mrtev, toda v vsej Nemčiji niso mogli najti sledu o njem. Branilec Js nadalje izjavil, da namerava predlagati se več drugih prič in j« trdil, da bi v primeru, 8e mu uspe dokazati Bormannovo smrt, sodišče ne moglo tega obsoditi. Predsednik sodišča sodnik Law-rence je odgovoril: «Za sodišče ni važno ugotoviti ali je Bormann živ ali mrtev, ampak važno, če je kriv.» Pri nadaljevanju nurnberske razprave je stal v zatožni klopi bivši vodja prisilnega dela v Nemčiji Fritz Sauckel. Obtoženec J« zanikal, da je ukazal sežigatl vasi v vzhodni Evropi, ki niso dale določenega šte. vila prisilnih delavcev. Sodišče Je nato pozvalo Sauckla, da obrazloži izjave, ki jih Je dal ameriškim oblastem ob priliki aretacije. »Menim — tako j« dejal Sauckel v teh izjavah —- da ima Nemčija pravico do nadoblasti v Evropi zaradi vzvišeno«ti nemške rase. Odobravam vse iklepe, kl sta jih naredila Fiihrer in stranka za dosego t« nadoblasti ter priznavam, da sem aktivno sodeloval prt izvajanju tth sklepov.* Zdaj je Sauckel izjavil, da so mu ameriške oblasti izsilile te Izjave z grožnjo ln bi ga primeru, da bi teh ne podpisal, takoj Izročili skupaj z njegovo družino sovjetskim oblastem. »Bil sem prljlljen podpisati, ne da bi mi dali čas za premislek, kaj sem storil. Vse tč, kar Je pisano v tistem dokumentu, je naresnlčno. Sramotno so zlorabili mojo zaskrb. ljenost za usodo moje žene in mojih desetih otrok.» Sauckel Je skušal opravičiti surovosti, kl so jih uporabljali prt nabiranju delavcev, z izjavo, da ni vedel, kakšno Je bilo ravnanje za tiste, ki so se odtegnili delu ter je Izjavil, da je mislil, da so bile. taborišča kraji za vzgojo. Resneje — tako je priznal — sem šel« Izvedel, da so bila ta taborišča prostori strašnih krutosti. Sovjetski namestnik tožilca Je opomnil obtožence, naj ne razvleče svojega zagovora. Predsednik sodnik lord Lawrenc« Je tedaj pritisnil na svoji mizi ,na gumb ln s tem prekinil generala. »Popolnoma resnično je — je dejal Lawrence — da so pojasnila ob. toženca strašno dolga, vendar Je to njegova pravica.* Nato se je obrnil k Saucklu ln mu dejal: »Nadaljujte ampak kratko.* š Lord Lawrence je generala A-leksandrova ponovno prekinil, ko je ta Izjavil, da je bil program prisilnega dela, kl ga je izdelal Sauckel »mednarodni zločin*. »Vprašati bi morali — je dejal — če je bil obtoženec pri tem soudeležen. Nalog« .sodišča Je, odločiti, ako so to zločini ali ne.» Sauckel je zanikal, da bi zaposlili tuje delavce, da bi dovolili Nem. cem »nedelavno življenje*. Izjavil je, da je Storil vse, kar Je bilo v njegovi moči, da bi delale nemške žene. Sele ko Je bilo vedno več potrebe po delovni sili, Je dovolil, de so deportirali v Nemčijo žene. Včeraj popoldne je pričel s svojo samoobrambo general Jodl, eden izmed. najvažnejših vojaških nacističnih voditeljev, kl Je Imel v posesti dnevnik, iz katerega je razvidna vsa zgodovina nacistične zarote ln napadalnih načrtov. Nemčije. Jodl je četrti izmed obtoženih nemških vojaških voditeljev in šestnajst izmed vseh obtoženih. Imel je važen delež pri priključitvi Avstrije in' razkosanju Češkoslovaške. Pred monakovskim sporazumom Jodl ni bil več med osebjem glavnega stana. Izjavil Je, da ga je poklical Hitler poleti leta 1939, pred vdorom na Poljsko, da ponovno zavzame svoje staro mesto v glavnem stanu, In sicer kot voditelj urada* za vojne operacije. Iz njegovega obširnega dnevnika, kl so ga zavezniki zaplenili v njegovi hiši; je mogel tožilec dobiti najobširnejšb sliko o nacistični zaroti proti miru. Jodl ni tako obremenjen z vojnimi zločini in zločini proti človeštvu kot njegpv vodja Keltel — ker ni imel Keltelove moči pri ukazih in navodilih — toda splošno je znano, da je podpisal in izdal Hitlerjevo odredbo »za streljanje komandosa, ki je bil zajet*. Jodlovo za. slisevanje bo vodil namestnik britanskega tožilca G. D. Roberte. Jodl, ki Je pred približno enim letom podpisal listino za brezpogoj. no predajo v Relmsu, Je pred sodiščem izjavil, da mu je Hitler zau-pal svoje politične namene »samo v toliko, kar Je bilo potrebno za nemške vojaške potrebe*. »Hitler ni maral — je dodal — političnih pogovorov s svojimi generali.* Ko so septembra meseca leta 1943 »poročili, da je v Italiji razpadel fašizem, Je Hitler odgovoril: »Tako bedarijo l«hko sporočijo samo častniki in to. dokazuje, da generali ne razumejo ničesar o politiki,* Jodl je rekel, »da j« Hitlerja obdajal za. prt krog oseb, v katerega je imel le malo kdo pristop,* Jodl je dodal, da je Hitler prikrival, kar Je bilo v koncentracijskih taboriščih in v«a grozodejstva proti Zidom. «,To Je bilo — je rekel — največje umetniško delo tajnosti in prevare.* ’-nir •• Vojakom so kazali slike vrtov v cvetju v taborišču Dachauu, v židovski četrti Varšave in koncentracijskem taborišču Terezin pri Pragi-* Rekel je: »Imeli »mo vtis, da so to središča rednih bivališč.* Frankfurtska radijska postaja je javila, da so v Nurnbergu našli mrtvega v‘ njegovem uradu ravnatelja ameriške tiskovne službe Charlesa T. Malcolnsona. Zdravniki pripisujejo smrt srčni kapi, a so odredili obdukcijo trupla. ..Magnetomer" novi aparat za ugotavljanje petrolejskih lež.šč Neki newyortkl list javlja, da je med novimi iznajdbami, kl Jih zdaj uporabljajo v Združenih državah, »mzgnetomer*, »parat ki j« bil prvotno določen za ugotovitve položajev podmornic in ki ga zdaj upo. rahljajo za iskanje petrolejskih vrelcev. To novo Iznajdbo Je strogo čuvala ameriška mornaric« med vojno, toda zdaj so Jo dali iz splošnih vzrokov v civilno uporabo. Ce se aparat pritrdi na Zrakoplov ali letalo, začrta magnetičen zemljevid »podaj ležečega ozemlja. Neka skupina lndustrljcev je že najela helikopter za raziskovanje kanadskega ozemlja a tem aparatom. »Magnetomer* ne naznačl natančno petrolejskih ležišč, toda prikaže geološko obliko ozemlja, na katerem so navadno petrolejski vrelci in daje navodila skupinam, ki raziskujejo petrolejska ležišča Ameriška odlikovanja britanskim vojakom • Trst, 4. junija Dva britanska častnika in en kAplar bo bili med štirimi vojaki, ki so v soboto prejeli pri svečanosti na trgu Unita. v Trstu ameriška odlikovanja za hrabrost ta za zaslužno službovanje med vojno. Izročitvi je prisostvoval tudi poveljnik 13. armadnega zbora general sir John Hardlng, kl je pregledal častno četo, ki sta Jo sestavljala dva oddelka »C* in «D» čet prvega bataljona 349 severnoameriškega pehotnega polka. Odlikovanja je izročil poveljnik 88. svernoameriške pehotne divizije general Bryant E. Moora; prvo odlikovanje Je prejel kaplar Robert G. Brooke od prvega' bataljona London IrlBh pifles. Dobil je srebrno zvezdo za hrabrost pri neki akciji pri Faenzi. Podpolkovnik M.E.N, Escoutt je dobil odlikovanje za zaslužbo službovanje v zvezi z vojaškimi operacijami, stotnik J. M. Strawson, R, A. C. IV. polk QueeVs Own Hussars pa Je dobil kolajno za junaška dejanja v Italiji. Poleg njih Je bil odlikovan s kolajno narednik Frledson Eliot od 88* se. vemoameriške divizije, iti sicer, za zasluge na sredozemskem bojišču leta 1945. ZANIMIVOSTI Preživeli iz pokoljev v Singapurju v marcu 1942, ko je bilo mnogo tisoč singapurskih Kitajcev pobitih z bajoneti in ustreljenih, izjavljajo, da so o usodi žrtev odločali zakrinkani ljudje, kl so stali poleg japonskih častnikov, medtem Jeo so morali aretirani Kitajci v počasnem koraku mimo njih. Mig z glavo je pomenil smrt; žrtve so takoj odpeljali na kraj usmrtitve. Oblasti so pozvale prebivalstvo naj pomaga pri razkrinkavanju rab-• • * Štiri in dvajsetega maja so vzpostavili telefonsko službo družb mTransradio* in eltalcable* med Vatikanom in Argentino. • • « češkoslovaške žene iz majhnega mesta Selane v bližini Prage so zbrale 6000 kg sladkorja, ki so si ga odtrgale od svojih obrokov in 22 tisoč češkoslovaških kron v gotovini, ki jih bodo poslali v dar jugoslovanskim otrokom tistih pokrajin, ki so najbolj trpele med vojno. ♦ * • Vojaško sodišče v Budimpešti je obsodilo na smrt z obešenjem vojnega zločinca, generala Feketehal-myja Zeidnerja, ki je bil eden izmed glavnih krivcev gorja v jugoslovanskem predelu Bačke. Obtoženec je vložil proti obsodbi priziv; kot poročajo, ga bodo predali jugoslovanskim oblastem, ki so zahtevale njegovo Izročitev. • • • Moskovska radijska postaja je oddajala članek dopisnika sovjetske akademije znanosti profesorja Brodskega, v katerem pravi med drugim: e.Prepričan sem, da bo sovjetski narod dosegel v najbližnjt bodočnosti znatne uspehe pri razvoju atomske sile.* Preučitev vprašanja atomske sile je predvidena v novi petletki. . Izredno porotno sodišče Član skupine "Remo Comisso,, obsojen na 6 let in 8 mesecev PREHRANA • Včeraj je izredno porotno sodld-šče obsodilo bivšega pripadnika ravnateljstva republikanske fašistične skupine »Remo Comisso*, Ardulna Moinasa, ki je z grožmja-mi prisilil Francesca Piorazlja, da se je vpisal v fašistično republikansko »tranko. Drugo razpravo, ki bi morala biti proti bivšemu čnstniku milice Grazianu Udovlsi, obtoženemu, da je sodeloval pri akcijah proti partizanom v Istri, so odložili in vrnili spise javnemu tožilcu v ponovno preiskavo. Javni tožilec je spoznal Piorazlja za krivega ln je predlagal, da ga obsodijo na 6 let In 4 mesece zapora; sodišče ga Je obsodilo na 6 let in 8 mesec-ev zapora ter na prepoved opravljanja javnih služb in nadzorstvom po prestani kazni. Predsednik sodlsča je bil Naclch, javni tožilec Ghersa, ljudski sodni, kl Carl«, Metteli, Milic, Franzot. 10.000 steklenic za pivo in druga zavezniška lastnina Včeraj se Je moral pred višjim Zavezniškim vojaškim sod'sčem zagovarjati Colcmbino Nobile, lastnik kolodvorske restavrarlje na Čampo Maralo, obtoženza, da so nali med preiskavo v njegovem lokalu 6;z 10.000 steklenic pivo, 4 posodo z bencinom. 5 škatel pec''-va, 1 posodo mesa, milo itd. vae zavezniškega izvora. Steklenice za pivo ln posode za bencin so bile prazne. Obtoženec je izjavil, da je steklenice za pivo ln posode za bencin pustil pri njem neki zavezniški mornariški oddelek, kl je preteklo leto zasedel 'njegovo restavracijo. Druge predmete so mu poklonili mornarji, -pecivo pa si je nabavil pri italijanskih tvrdkah. Ko je nekaj prio potrdilo Nobilove izjave, je predsednik sodišča stotnik Lea-ning izjavil, da Nobile ni kriv posesti steklenic, za ostalo pa ga je kaznoval na 5.000 lir globe. Francesca Vatta in Albina Ra-tlssa, ki so ju našli v po»ssti treh škatel živil zavezniškega izvora, je sodn!k oprostil zaradi pomanjkanja dokanazov. Končno se je moral zagovarjati Giordano Garbes, kl so ga obtožili, da so ga zasačili 14. maja po polnoči v pristanišču d’Aosta, ko se Jo oddajeval z vrečo nrfoke. Obtoženec »e je zagovarjal, da Je vrečo našel med tiri, Razpravo so prekinili ln so Jo nadaljevali danes dopoldne. Kove pristojbine za pogrebe Komisija za določanje cen sporo, ča, da je ZVU odobrila z veljav-noetjo od 1. Junija 1946. naslednje pristojbine za pogrebe «tipo», ki vsebujejo razen cene prevoza tudi ra-kev, čevlje, pajčolan in blazino. Pristojbine za pogrebe odraslih: Najodličnejša kategorija 50.000 lir; Kategorija 1/1 35.000 lir; Kategorija 1/2 25.000; Kategorija 1/3 18.500 Ur; Kategorija II 12.500. lir; Kategorija III 8.500 lir; Kategorija IV 6000 lir. Pristojbine za pogrebe otrok: Kategorija 1/1 14.000 lir; Kategorija 1/2 9.600 Ur; Kategorija II 7.100 Ur; Kategorija III 4.800 lir. Tem pristojbinam Je treba dodati se občinske pristojbine ter povračilo sploaega dohodninskega davka. RAZDELJEVANJE NOVIH ŽIVILSKIH NAKAZNIC — JULIJ - OKTOBER 1946 Včeraj so začeli v tržaški občini razdeljevati nove živilske nakaznice za Stirimesečje Julij-oktober 46. Nakaznice razdeljujejo po domovih in bodo stopile v veljavo 1. Julija. Prehranjevalni urad opozarja potrošnike, da morajo predtoeležiti vsa racionirana živila (vključno kruh) in Se vpisati v register odjemalcev pri poljubnem trgovcu. Vpis in predbeležba vežeta potrošnika za celo štlrlmesečje. Zaradi zamude v razdeljevanju nakaznic, naj se potrošniki, ki ne bi prejeli nakaznic na dom, nemudoma zglasijo na Prehranjevalnem uradu in te dvignejo. Razdeljevalci lahko oddajo nakaznice le' enemu izmed družinskih člaijov na Istočasno predolžiitev osebne izkaznice. Izrecno je prepovedano oddajanje nakaznic hišnikom ali čuvajem poslopij. Potrošniki naj takoj cb prejemu pregladajo Ste. vilke ln vrste nakaznic, da bi preprečili eventuelne nesporazume. Nakaznice za začasno ali stalno odsotn« družinske člane je treba takoj vrniti. Proti kršiteljem te odredbe bodo ravnali po zakoelu. Tri aretacije v zvezi z umorom Llmplove * Razjasnitev umora v "ulici San Nicold 15, kjer so ubili 65 letno Filomeno Limplovo, se bliža svojemu koncu. Po aretaciji ubijalcev Slobeza in Paciflca je policija aretirala v zaporedju zdaj še tri pomagače, mlade Tržačane med 20 ln 25 leti, med katerimi sta dva že bila obsojena zaradi tatvine. Najdba utopljenca Včeraj zjutraj Je neki delavec našel V bližini tržaškega arzenala utopljenčevo truplo. Ne vedo, ali gre za nesrečo za zločin Dar moštva 88. divizije Po 31 letnem molku se bo oglasil zvon V nedeljo se bo po 31 letnem molku oglasil zvon na Goriškem gradu in vrata cerkvice sv. Duha se bodo ponovno odprla vernikom. Na mesto dveh starih zgodovinskih zvonov, ki sta postala plen Nemcev, bo z nizkega stolpa zadonel zvon, kl je po zaslugi velikodušnega prispevka moštva 88. ameriške ' divizije prišel na to mesto. Lep, svetel zvon je bil naročen v Vidmu. Z jutranjim in večernim zvonenjem, kakor tudi z vrezanim latinskim napisom in vrezanimi podobami, kl predstavljajo dogodke ln dejanja junaške divizije, bo spominjal na plemenite darovalce. ponovno otvoritev cerkve ln posvetitev novega zvona bodo proslavili s »večanim verskim obredom In mašo. Obredu bodo prisostvovali vojaki 88. divizije s svpjim poveljnikom ln vojaškim duhovnikom. Prodaja bombažnega blaga na živilske nakaznice Zbornica za trgovino te industrijo »poroča, da bo po določilih ZVU V prihodnjih dneh prišla na trg na goriškem področju druga dobava tkanin iz čistega bombaža, ki jih je izdelala Tržašaka predilnica v Gorici la materiala, ki so ga dobavili zavezniki. Tudi iz te* druge • pošiljke »i lahko vsaka oseba, kl ima živilsko nakaznico »marec-jumij 46» nabavi skupno 20 metrov poljubnega blaga. Družbe ln obrati (bolnišnice, sanatoriji, hoteli, zavodi‘litd.) lahko zaprosijo Zbornico za trgovino ln industrijo, da jim izda nakazilo za določeno količino blaga. P. G. WODEHOUSE 44. JV (MUH PSM1TH Imate prav*, Je priznal Psmlth. oaabil sem, da čas pomeni de-r. Prišel sem, kot prijatelj ln lružnlk gospoda Windaorja...» iGospoda Wind»orJa? Tistega ipoda, ki ml Je prinesel mačko?* (Gotovo, a tudi zato, ker bi me lelilp, če bi se »poznala »lavna ralca mačk. Gospod, kl me -emlja — z roko J« pokazal na kea, ne glede na to, da »e je ta itavljal — »e imenuje prijatelj akson ln mislim, .da je najzna-nltejšl zbiralec mačk v»e Anje. Zbirka mačk angorskega meno, ki je la»tnina prijatelja 3k»ona, Je znana povsod, kjer dje govorijo angleški jezik.* lospod Jarvls Je vstal in z ob-lovanjem pregledal Mike«; nato i J» pomolil roko, kl je bila v»a istna od masla, Psmlth je do-jhotno gledal ganljivi prizor. iCe J« nekaj, kar ni znano prija-ju Jacksonu o mačkah*, Je do. 1, »prav gotovo ni potem nobe-ga človeka na svetu, kl naj bi vedel to, kar Jackson ne vš. Njegova učenost bi lahko napolnila stotine knjig.* »Povejte* je vprašal Jarvls; videti je bilo, kot da bi mu vpr«. Sanje že dolgo časa stalo pri srcu, »zakaj pa s« pravi 'catnlp1?* Mike Je obupno pogledal Psmlt-ha. Zdelo ee mu je, kot da bi mu Jarvis predlagal kakšno uganko; vsekakor je bilo gotovo, da mu j« postavil vprašanje a vso resnostjo. Rad bi zvedel kakšen pomen ima beseda. »Beseda 'catnlp’*, js posegel vmes Psmlth, »kot vam hoče ravnokar povedati prijatelj Jackson, ni nič drugega kot potvorjena beseda, kl izvira iz besede 'catmlnt', to je mačja trava, ali katarja. Nobene važnosti pa nima, se ml zdi, vzrok tega potvarjanja. Predmet je učen in ni mogoče, da bi vam ga razložili z dvema besedama. Svetoval bi vam, da vsekakor prečitate knjižico, kl jo je napisal na račun te besede prija- telj Jackson. Toda, da pridemo na pravo,..* »Ali ste imeli že mačke, kl jedo ščurke?* je spet vprašal Jarvis. »Cas je že bil, ko so »e mačke mojega prijatelja Jacksona redile edino s ščurki*, je odgovoril Psmlth. «A11 so stradale, potem?* Mike je spoznal, da mora vendar končno spregovoriti, če hoče, da ga Jarvis ceni kot strokovnjaka mačk. «Ne», je odlečno odgovoril. Jarvis se je začudil. »Angleški ščurki*, Je razložil Psmlth »debelijo mačke.- Toda, da...» »Imel sem nekdaj mačko*, ga Je prekinil Jhrvis, ne da bi mu dovolil, da konča stavek, »ki še je vedno hranila a ščurki. Shujšala je in mislil sem, da bo poginila.* »Čudna žlvallca*, Je priznal Psmlth. »Povejte*, je nadaljeval Jarvls, kl — kot se j« zdelo — ni hotel zgubiti priložnosti, »ščurki niso okusni. Gotovo. Ne morem prepovedati tnačkam, da se hranijo ž njimi. Takoj ko Jih pogoltnejo, postanejo suhe ln se zvijajo, bi rekel.* »Treba bi bilo, da Jih oblečete v ozke telovnike*, mu j« svetoval Psmlth. »Toda, da bi prišli..,* »Povejte*, ga Je spet prekinil Jarvls, »ali niste imeli nikoli škl-lave mačke?* »Mačk* prijatelja Jacksona*, mu je zagotavljal Psmlth, »niso bile na srečo nikoli škllave,* »Znak sreče Je, če Je mačka škl-lava», mu Je razložil Jarvls. »Ce ima nekdo škllavo mačko, potem »t« lahko gotovi, da vam ne bo mogel nihče škodovati. Toda, povejte, ali niste imeli nikoli med vašimi mačkami kakšne, ki je imela eno oko modro, drugo pa rumeno? Hudo je za vae, če imate takšne mačke. Nekdaj mi je daroval nekdo takšno mačko in takoj ml je slo vse križem. Ko sem jo sam daroval policistu, kl stoji v bližini prodajalne, in' sem dobil škllavo mačko, se mi je. vrnila sreča.* »Kaj pa se je zgodilo policistu?* Je z zanimanjem vprašal Psmlth. »Oh, nl6 dobrega*, Je brezbrifao dejal Jarvis. »Aretiral Je nekega malopridneža ln ga poslal v Black-well’a Island; ko je izšel lz zapora, ga je prijatelj počakal na ulici te ga udaril e 'black-jackom'. Gotovo. Vedno se vam zgodi kaj takšnega, če imate pri sebi mačko, kl ima modro in rumeno oko.* Jarvis se je spet poglobil v svojo misli. Človek bi mislil, da premišljuje 'o usodi, Psmlth se Je takoj poslužil tega odmora in spremenil pogovor; hotel je razpravljati o važnejših zadevah, kot so bile Jarvisove mačke. »Čeprav se mi zdi zelo zanimiva tale razprava o mačkah*, je dejal, «bi rad govoril z vami o neki drugi zadevi. Vsekakor vas ne bi nadlegoval, če bi bila stvar edino moja; povedati vam moram, da Je gospod Wlndsor, kl Je v stiskah in znano ml je, da vam je gospod Wlndsor zelo drag.* »Kaj mislite?* »Mislim, da je gospod W!ndsor mož, kateremu bi zelo radi stisnili roko.* »Gotovo. Dobra oseba Je, gospod Wtadsor. Mojo mačko Je negoval.* «Tako Je. Ker le govoriva o tem,' ali Je bila tista mačka, kl »e je zvijala?* , »Ne, druga je bila,* »Ah! Torej, da vam povem, prijatelj Jarvls, malopridneži nas nadlegujejo. Kako je vendar 8a. losten svet! Poglejmo naokoli ln povsod bemo videli — na vzhodu In na zahodu, na severu in na jugu — same malopridneže. Zdi »e mi, da ste že slišali nekaj o ienx’ Prav za prav sem zvedel, da so isti malopridneži poizkusili, pridobijo vašo naklonjenost P?0 nam, toda vi stl odkonlll * »Gotovo*, je odgovoril kj je kenčno razumel. »Prišel je meni nekdo, kl me Je vprašal, če M bil pripravljen, da vaju spravim s tega sveta; vas Ih gospoda Wlndaorja. 'Nemogoče sem mu odgovoril. 'Gospod Wlndsor ml Je rešil mačko'.* »Tako so *ni tudi povedali. Potem ker niso pri vas odpravili nič. so se obrnili do nekega gospoda, kl se imenuje ReiUy„.* »Splder Reilly?» ' »Pravo točko ste zade