Leto XXm., št 89 Ljubljana, torek 20. aprila WXX1 Cena cent. SO Upnvniitvoi Ljubljani, Poconi)«va oba i. Telefon k. 51-22, 51-23, 31-24 tssemtoi oddelek: LJubljani. Pni i nifli n wB- a S - Telefon k. 51-25. 91-26 (Vuliijlnka Nuvo mesto t LjflMfuttkt cm 42 Ralruri: za LjnblfuAo pokra iioo pa poiroo-Motimo zavoda k. 17.749, a ostale kraje bati te Servino Cooti. Con. Post. No 11-5118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO m ogbaa to Kx. Italije io inozemstva J— Izhaja vsak dan caacn ponedeljka Naročnica coaia mesečno La 18.—, ca inozemstvo vidi učno t »Pooedeliski«) J» crom« Lit 56.50. U redaiitTOi Ljubljana. Pnecmijeva ulica bev. 5. telefoo fcev. 51-22. 51-23. 31-24- _Rokopisi s« ne ttaf»jo. CONCESSIONAR1A ESCLUSIVA pe> la pub-bliati di ptovenienza Italiana ad esterat Unione Pubblidtž Italiana S. A. MILANO Ojačena bojna delavnost na tuniškem bojišču Iijalsvljeni sovražni poizkusi prodora ▼ črte sil Osi — 18 naprotnišJrih letal uničenih Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 19. aprila naslednje 1059. vojno poročilo: V Tunisu ojačena bojna delavnost. Poizkusi sovražnih prednjih oddelkov, prodreti v naše črte, so zadeli na takojšnji odpor naših čet. Lovci Osi so v podnevnih letalskih spopadih zbili 13 letal, oddelki našega letalstva pa so z dobrini uspehom napadli zbirališča sovražnih oklopnih sil. Palermo, Ragusa, Porto Torres (Sassari) ln la Spezia so bili cilj bombardiranja s strani ameriških štirimotornikov. V Palermu je škoda ogromna ter število doslej ugotovljenih žrtev 38 mrtvih in 99 ranjenih. Kazen tega javljajo iz Ragnse enega mrtvega in 8 ranjenih, iz Porto Torresa pa 4 mrtve in 6 ranjenih. Izgube med prebivalstvom v Speziji še niso ugotovljene. Obrambno topništvo v Palermu je po-konfelo eno sovražno letalo, štiri nadaljnja pa so zbili nemški lovci, od teh enega nad Catanijo, «nega nad Palermom in dva nad Marsalo. Pet naših letal se ni vrnilo na svoja oporišča. Zmagovit« Mtka v SicISskem kanalu Rim. 18. apr. s. V noči na 16. t. m sta dve naši torpedovki iz prednjega spremstva nekega konvoja namenjenega v Tunis, opazili v Sidl-skern kanalu dva svoražna superrušilca tipa »Jervis«. Navzlic inferiorno&t; v tonaži in ob-orožitvi sta takoj napadli m se srdito borili v majhni oddaljenosti s torpedi in topovi. Ena izmed hudo zadetih torpedovk se je potopila, streljala pa je z enim samim topom, dokler ni izginila pod vodo. Eden izmed sovražnih rušil-cev. ki je bil zadet ob prvi salvi, se ie zažgal in se ni več premaknil z mesta. Ob zori! so letala Osi videk kako je eksplodiral in izginil pod vodo nedaleč od kraja borbe. Drugi rušilec, ki je bil zadet na krovu, se je umaknil proti Malti. Konvoj je tako nadaljeval nepoškodovan svojo pot in je redno dospel v Tunis. Večina posadke potopljene torpedovke je bila rešena z reševalnimi sredstvi mornarice in letalstva. Druga torpedovka se je vrnila na oporišče ;ahko poškodovana. Navdušen sprejem slavnih zastav v Mantovi in Bologni Mantova, 18. aprila, s. Slavna zastava 80. pehotnega polka Roma se je danes vrnila v mesto po 21 mesecih odsotnosti na ruski fronti, kjer so pešaki 80. polka izvedli junaška dejanja, katerih epični vrhunec je bil podvig polkovnika Chiaramontija. Zaradi tega dejanja je bila zastava odlikovana z zlato kolajno z motivacijo, ki prikazuje junaška dejanja v prvih 9 mesecih proti-boljševiške borbe. Vse mantovsko ljudstvo je v špalirju pozdravljalo zastavo, katero je praporščak s polkovnikoma Chiaramontijem in Casazzo po poklorutvi pred svetiščem padlih in ob spoštljivi manifestaciji ljubezni in zahvaie prebivalstva nesel v polkovno dvorano. Bologna, 18. aprila, s. Z ruske fronte se je davi vrnila slavna zastava polka bersa-ljerov iz našega mesta, ki je bila priča drznosti in junaštva slavnih operjenih pešakov v epični borbi proti boljševikom. Večkrat odlikovana zastava je bila postavljena v kraljevem salonu. Ob 1130 so zastopniki oblasti in mestni prvaki s prefektom, zveznim tajnikom, poveljnikom obrambe ter oficirji polka na kolodvoru sprejeli zastavo in ji izkazali vojaške časti. Nato se je stvo-ril mogočen sprevod s fanfarami bersalje-rov na čelu, ki so spremljale zastavo do sedeža polka. V častnem spremstvu so bili zastopniki oblasti, bersaljeri, ki so se vrnili z ruske fronte in zastopniki Stranke. Sprevod je šel skozi gost špailr ljudstva, ki je vzklikalo in metalo cvetlice. Junaške in uspešne akcije lovskih letal Operacijsko področje, 18. aprila, s. V zadnjih 48 urah so se oddelki naše letalske armade izredno živahno udejstvovali nad Sicilskim kanalom in nad večino naših otokov. Ob zori dne 16. aprila so lovci, ki so križarili nad osrednjim Sredozemskim morjem, opazili južno od rta Grani-tola nemške izvidnike, katere sta napadla dva Spitfira. Italijanska letala so takoj intervenirala in prisilila Angleže, da so opustili napad. V borbi je bilo eno izmed sovražnih letal sestreljeno, drugo pa močno obstreljevano s strojnicami. Naša letala so bila nato napadena od 6 Spitfirov, katerih pa so se s spretno taktiko osvobodila. Istočasno je druga sekcija lovcev, ki je letela nad Sicilskim kanalom, napadla v istem področju nadaljnja dva Spitfira in enega sestrelila, drugega pa zadela s strojnicami. Tretja patrulja lovcev je med tem opazila 50 km južno med rtom Granitola in Pantelerijo dva sovražna superrušilca, katera so ponoči napadle naše torpedovke. Ena izmed edinic je gorela in je vozila ob zaščiti številnih Beaufighteriev in 4 Spitfirov. Po napadu naših letal sta bila sestreljena in dva padla v morje dva BeaoHnrrVe in fi- nančne voine politike °n bila zdrava. Ob koncu 1. 1942. se je ugotovila iz raznih razlogov nastala motnja v tako zvari obtoki kapitala. Zaradi teii n^rp-kovali. V nobeni držav; ni.co irvi^e fm^ii-re v/lrainti pri preiSniih nngoi^h T"d? « še finpn^o ?e m i o nrilfffodrH t^^o*1-cam novih razmer in se mora '-e^^vati vedno primernejše osrednji problem, ki je problem zadrževanja obtoka. V glavnem bo treba zmanjšati izdatke, povečati davke ter pametno revidirati pogoje nepremičninskega in premičninskega trga, vse to v zvez; s potrebo večje štednje vlog za izredne potrebe vojne. V zvezi z zmanjšanjem državnih izdatkov je minister govoril o vprašanju državnih dopolnitev cen v odseku poljedelstva in prehrane v industriji. Po očrtu integracijske politike cen je omenil, da je ta politika lahko pozitivna samo tedaj, če se ne razširi na preštevilne skupine za dlje časa. ker sicer preveč obremeni državni proračun. Glede davčnih bremen smatra minister za možno in potrebno primerno povišanje bremen. Javni izdatki, kj se krijejo z davčnimi dohodki, so v Italiji manjši kakor v ostalih vojujočih se državah. Povšanje davčnih dohodkov je bilo v Italiji postopno precej manjše kakor v Nemčiji. Angliji in Ameriki od leta 1939. do 1943. Čeprav je italiianski davkoplačevalec v letih pred 1939. prenašal znatn* davčna bremena, opozarja trajanje vojne na to. da so še nadaljnje žrtve potrebne v svrho zagotovitve vojnega fnanciranja in preprečenja razvrednotenja denarja. Pred- vsem morajo biti obremenjeni vojna dobički. Bogati naj krijejo javne izdatke v tem večji meri. čim večji so dohodki m čim izrednejši so glede na normalno proizvodnjo. posebno če izrednost zavisi od vojnih okoliščin. Fašistična država ureja gospodarstvo in davk-: se morajo smatrati za enega izmed sredstev, s katerim se to urejevanje izvršuje. Minister je nato obravnaval možnost revizije pogojev nepremičninskega in pre-nrčninskega trga. Narod mora biti v resnih trenutkih svoje zgodovine glavni čiru-telj finančne akcije in mora zaupati državi, ki branj narodno štednjo z zdravimi, oblikami intervencije. Vojni stroški morajo biti primerno razdeljeni med državljane in uprav:čeno so bolj obremenjeni davkoplačevalci, ki imajo posebne koristi od sedanjega stanja. Minister Acerbo je zaključil svoje izjave z zatrditvijo, da^ bo država še naprej vodila važno finančno akcijo. Samo če bodo vlagatelji vedno bolj aktivni v finančnem manevru, bodo prispevali k obrambi vrednosti Lire in ohranili vrednost lastnih vlog. In to bo tudi jasen dokaz vzajemnosti do junaških bo%-rev v uri, ko se odloča zgodovinska usoda Italije. Iz „Odred!feenega lista" PNF Proslava rojstva Rima in praznika dela Rim, 18. aprila, s. Odredbeni list PNF objavlja- Rojstvo Rima in prazni': dela se bos' proslavila 21. aprila v pcln m vzgouu proizvajalnega udejstvovanja nar^a. V t varnah in poljedelskih zavodih bodo zvezni tajniki v sporazumu s s!ndikalnimi organizacijami in nacionalnim zavodom za fašistično kulturo določili tovariše peha' '-"cnce ali bojevnike, ki bodo govoril', delavcem o osvojitvah, ki poslavljajo fašistični Režim na prvo mesto r- ed vsemi držr-vami sv na socialnem področju Dopolavori bodo organizirali prireditve v čast invalidov, ki so se ponesrečili pri delu, in v čast bojevnikov. Izročeno bodo odlikovanja nobablj ncem dela in vitezom dela ter zvezde za zasluge pri delu in za poljedelske zasluge. Fašistične inšpektorice bodo obiskale družine de-lavcev-bojevnikov in jim izročile darove Stranke. Vpisani v organizacije R<-2!ma. bodo nosili predpisano uniformo ' -z odlikovanj. Princ Piemontski v Parmi Parma, 18. aprila. . Davi je prišel v na-se mesto Vis. princ Piemontski. Podal se je v pehotno šolo, kjer so ga pričakovali pre- I fekt, zvezni tajnik in župan ter ga pozdrav vili v imenu meščanstva. Princ je bil ▼ spremstvu poveljnikov šol v Parmi in Mo* deni prisostvoval prisegi oficirjev. Po vojaškem slavju je zapustil princ Piemontski šolo ob ovacijah množice, ki se je med tem Številno zbrala ekrog šole. Eksc. Scorza prevzel posle tajnika Stranke Rim, 18. aprila, s. V sedežu Littorie je v tajništvu Stranke imetnik zlate kolajne Aldo Vidussoni izročil posle Eksc. Carlu Scorzi. Po izročitvi poslov sta se novi tajnik Stranke in prejšnji tajnik Stranke ob spremstvu članov narodnega direktorija poklonila v svetišču padlih, kjer sta položila šopke cvetlic. Novi japonski veleposlanik za Rim prispel v Sofijo Sofija, 18. apr. s Davi je prispel iz Carigrada v Sofijo novi japonski veleposlanik v Rimu Hidaka. Japonski diplomat se bo mudil v Sofiji do jutri zvečer tei bo navezal stike z nekater mi bolgarskimi političnimi osebami, nakar bo nadaljeval pot v Rim. Dvodnevni obisk madžarskega regenta v Hitlerjevem glavnem stanu — Potrjen odtočni sklep skupnega nadaljevanja vojne tis čohc&ene anage Iz Hitlerjevega glavnega stana, 18. aprila. s. Dne 16. aprila je prišel madžarski regent Nikola Horthy v Hitlerjev glavni stan na obisk, ki je trajal dva dni. Hitler in regent sta proučila med svc'imi razgovori vprašanja, ki se tičejo splošnega političnega peležaja in borbe proti skupnim sovražn kom. Politični razgovori, katerih se je udeležil tudi nemški zunan i minister von Ribbentrcp- in vojaški razgovori med feldmaršalom Keitelom in šefoir. madžarskega glavnega stana armadn m generalom vit. Ferenczom Szcmbathelyjem so potekli v duhu bratstva v orožju in tradicionalnega nemško-madžarskega prijateljstva. Fuhrer in regont sta znova potrdila neomajen sklep bojevati se do končne zmage proti boljševizmu in njegovim anglo-amerišlrm zaveznikom Madžarski narod ki je enkrat že izkusil boljševiški teror, se bo boril ramo ob rami s silami trojnega pakta do totalne odstranitve nevarnosti, ki prai naš m neredom ter bo zastavil vse svr-je sile za dosego cil'a, to je neodvisnost" Evrope in varnosti življenja madžarskega naroda. Regenta Madžorske Nikolo Horthyja so razen šefa glavnega stana armadneera generala Szombothelyja spremljali tudi bri-^adni sreneral Brunswick de Korompa '-pol nomočen minister pl. Szentmiklossy 'n polkovnik vit. Gabrijel Gerloczy pl. Alsowi szoka. Sestanka sta se nada'je udeležila nemški opomomečeni minister v Budimpešti vo J?g w in opolnomočen, min ster Mad-ž?rsko v Berlinu Sztoyay. TzalMsnalno prijateljstvo Berlin, 18. aprila, s. Obisk regenta Madžarske v Hitlerjevem glavnem stanu je potekel, kakor se doznava v dopo'nilo današnjega uradnega poročila, v duhu tradicionalnega prijateljstva, ki že leta veže nemški in madžarski narod. Hitler in pcglrvar madžarske države, sta ob tej priliki proučila s temeljito izmenjavo misli vra najvažnejši- aktualna vprašanja tako na poetičnem kakor na vojaškem področju, tičoča se skupnega vojevanja. Polog političnih razgovorov, katerih se je udeležil tudi nemški zunanji minister von Ribbentrcp, so bili tudi razgovori vojaškega značaja mel šefom vrhovnega poveljstva nemških oboroženih sil maršalom Keitelom in šefom madžarskega glavnega stana armadnim generalom Szombathelyjem. Teh razgovorov so se udeležili z nemške strani tudi general pehote Seitzler in riivizn=k; general Warlimon, z madžarske strani pa brigadni genraJ Brvnswick de Korcmpa in polkovnik vit. Gabrijel Gerloczy. Pri sprejemu, ki ga je prirtd:l Hitler v čast gostom, so bili tudi madžarski opolr.omcčeni minister v Berlinu Sztoyav in opolnomočeni minister pl. Szentmiklosy, z nemške strani pa šef nemškega kancclarstva Berkmann. šef nemškega tiska dr. Dietrich, državni mm:ster dr. MeTssner in nemški opolnomočeni minister v Budimpešti v. Jagovv. Med razgovori in sestankom se je znova izpričalo prisrčno tovarištvo, ki pre;zkušeno_ na bojiščih veže že mnoga leta nemški in madžar* ski narod Madžarski narod ki je že izkusil boljševiški teror, je ponovno izrazil preko svojega poglavarja svoj neomajni sklep, železno nadaljevati borbo proti skupnim sovražnikom do končne zmage in do totalne odstranitve ne- varnosti, ki grozi evropskemu kontinentu. Kmalu po važnem sestanku med Hitlerjem in Du-cejem je bila potrjena v razgovorih med Hit« lerjem in regentom Madžarske trdna volja do zmage, ki preveva sile Osi, ter njih namera, zagotoviti obstoj narodom ▼ skladu z njih stvarnimi interesi. Življenjska nujnost za obstoj madžarskega naroda Berlin, 19. apr. s. V komentarjih k besedilu uradnega poročila o sestanku med Hitlerjem in regentom Horthyjem podčrta« va tukajšnji tisk z močnim poudarkom odločno voljo do zmege, ki preveva madžarski narod. Nemški dnevniki naglafiajo, da se je Madžarska odločila svoj čas stopiti v boj ramo ob rami s silami Osi proti skupnemu sovražniku, da bi oprostila svojo državo verig trianonske pogodbe ter obranila svoje meje pred boljševiškim ogražanjem. Ti dve življenejski nujnosti za obstoj madžarskega naroda se splošno pouiarjata. v listih z opazko, da sta prisilili Madžare, da so zgrabili za orožje ter sklenili bojevati se breaj usmiljenja do končne zmage. t p Novorosijsku letalski nanadi na sovjetske postojanke Ob Črnem sLi&i jU — Zavrnjeni krajevni sovražni sunki Iz Hitlerjevega glavnega stana, 19. apr. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo danes našle ln je poročilo: Južno od Novorosijska je trajalo živahno bojno delovanje dalje. Letalstvo je izvedlo hude napade na sovražne postojanke in oporišča za dovoz na obalnem področju Črnega morja. V nekaterih odsekih ostale vzhodne fronte so bili zavrnjeni krajevni napadi Sov-jetov. Na luniSkj fronti jc dan v splošnem potekel mirno. Bojna letala nemškega letalstva so ponovno bombardirala pristaniško področje v Alžiru. V pomorski bitki v jutranjih urah 18. aprila so nemške zsščitne oborožene sile potopile pred nizozemsko obalo angleški topniški hitri čoln in hudo poškodovale še tri nadaljnje. Ena lastna enota se je potopila. ♦ Berlin. 18. aprila, s Med včerajšnjir poizkusom napada na mesto Bremen so lovci in nemška protiletalska obramba po dgsedanjih vesteh sestrelili 20 sovražnin štirimotornih bombnikov. Izgubljeni sta bili samo dve nemški lovski letali. Na stanovanjske okraje odvržene bombe so zahtevale žrtve med ci"ilnlm prebivalstvom. Angleško letalstvo je nadalje Izgu- bilo včeraj 7 letal nad obalnim ozemljem zasedenih držav na zapadu to na morskem področju, ko so se angleška letala vračala. Bukarešta, 18. aprila, s. Maršal Anto_ nescu je kot vrhovni poveljnik rumunskih oboroženih sil omenil v dnevnem narodnem povelju 19. pehotno divizijo, kateri je v zimi 1942-43 s hrabrostjo čet ln bistroumnostjo poveljništva uspelo štren vse močne sovražne napade in trdno držati postojanke na kubansko mostišče. Irski kardinal obsoja angleško politiko Rublin, 19. apr. s. V teku nedavne škofovske posvetitve je irski kardinal Mac Rory imel govor, v katerem je protestira! proti svojevoljni političn: razdelitvi, katere žrtev je postala Irska. Kardinal je naglašal, da ie b3 irski narod stoletja preganjan. Zato je danes vprašanje na dlani, ali se 6trinja z načeli atlantske listine okoliščina, da se del Irske še vedno upravlja in vlada iz Belfasta V prime* m zmage, je dejal kardinal, sile 09! ne bodo priznale gorostasnosti. ki jo predstavlja razdelitev Irske, ki jo je Bog ustvaril kot nedeljivo enoto. Značilno je. da je podpredsednik irske vlade prisostvoval cerkvenemu obredu v teku katerega so bile izgovorjene gornje besede. Prvo zborovanj® Društva za šole Dne 17. t. m. se je v drvorani-Instituta za fiziko na tukajšnji kr. univerzi vršilo v tem letu prvo zborovanje zaupnikov odseka in načelnikov skupin Društva za šolo v Ljubljanski pokrajini. Sestanku je predsedoval prof. Rihard Zupančič, predsednik društva, ob pomoči strokovnjaka prof. Eugena Du-prč Theseiderja, oba z ljubljanske un verze. Kot zapisnikar je posloval generalni tajnik, Šolski upravitelj Leopold Paljk. Se a je imela namen podati dok nčni obračun vseh dosedanja pobud društva ter podati vodjem skup-n potrebna navodila za nadaljnje delo. Predsednik -je razen tega poročal o ukrepih oblasti in c las.nih ukt-e-pih, ki naj bi zajamčill vedno bol.še in hitrejše delovanje tega onganizma. Razen strokovnjaka, prideljenega predsednicvu, ter njegovega namestnika dr. Decija Giaco-na, Eksc. V soki k.misar imenoval k vsakemu zaupniku odseka po enega stiokov-njaka, in sicer: dr. Vita Papa uco. Gili-lea Gentileja, Maria Manz^nija rn Uga Ca-vallottija. Predsednik je sporočil, da bodo oblasti do» brohotno obravnavale vprašanja, k bodo pred- ložena predsedstvu društva v skladu z najbolj nujnimi in opravičenimi potrebami članov. Nato je izjavil da je njegova namera, ustvariti čim prej, kar zlasti želi tudi Eksc. Visoki komisar, častne sedeže za posamezne odseke vsaj za ene. ki so številnejši. V teb častnih sedežih bodo člani imeli na razpolago knj:ge in stickovne revije. V delovni program spada tudi predvidena organizacija tečajev za tehnično pripravo nastavnikov in knjižničarjev. Nato je povzel besedo strokovnjak piofesor Eugen Dupre Theaeider, ki je sporočil zboro« valcem pozdrav Eksc Visokega komisarja in dal zagotovilo, da bo storil vse za učinkovito pomoč predsedniku pri njegovi nalogi. Obenem bo tudi podpiral člane v potrebi, nadejaj oč se. da se bo tudi z druge strani še nadalje kazal lojalni duh sodelovanja. Naposled je generalni tajnik poročal o do sedaj opravljenem nstranjem delu društva, ki v vsej pokrajini šteje 1661 članov Tudi načelniki skupin so predlož jj predsedstvu nekatera vpra» šanja, tičoča se posameznih odsekov. i: lljanskO'tnadiar§Ic3 kulturno sodelovanje Seje mešane italfjansko-ma&žarske kulturne komisije Otvoritev zanimive umetnostne razstave Budimpešta, 17. aprila, s. Mešana mal-- Ž2yslDu-hovga priprava«, v katerem opozarja na od-locune vrednote, ki so ^oveoie narode k najvišjim storitvam v zgodovini. Cim bolj preizkuša kak narod usoda, piše dr. Dirtrich, tem bolj trden postane v odporu, sklepih in v svojem mišljenju. Tisti, ki gledajo življenje s stališča udobnosti in meščanske varnosti, tvegajo, da jih zahteve totalne vojne najbolj hudo zadenejo. Tisti pa, ki gledajo v življenje z zdravim realizmom ter po-smatrajo naravne dogodke v luči zgodovine, se hitreje prilagodijo neizprosnim vojnim zakonom. Pisee v nadaljnjem zatrjuje, da je zgodovina pokazala, da je bil mir v življenju narodov vedno sad vojne in da so kultura in omika bogastvo in mir dobrine, katere so si osvojili narodi, ki so branili svoj obstoj. Zaradi tega mana/jo po notranjih in neizprosnih naravnih zakonih narodi z razcvetelo kulturo, ki nimajo več energije, da bi ohranili svoje dobrine, izgubiti svobodo in dobrine same, svojo omiko in svojo kulturo. V osebi Fiihrerja, zaključuje doktor Dietrich, vidimo poosebljene vse kvalitete, s katerimi se lahko obvladajo nevihte te vojne in usoda. V borbi je Fiihrer zastavonoša naroda ln simbol naše brezpogojne volje do zmage. Imenovanje upravnih organov Zavoda za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na svojo naredbo z dne 6. novembra 1942-XXI št 201 o zaplembi imovine upornikov in ustanovitvi Zavoda za upravljanje, likvdacijo in dodeljevanje te imovine. glede na svoji odločbi z dne 6. novembra 1942-XXI št. 100 o imenovanju izrednega komisarja temu zavodu in z dne 17. marca 1943-XXI št. 21 o odobritvi njegovih pravil, ker je po odobritvi pravil Zavoda potrebno, da se uredi sestavitev upravnih organov in upoštevajoč predloge Ekscelence Poveljnika XI. armadnega zbora. Z vernega tajnika P. N. F., inšpektorja za pravosodje pri Visokem komisariatu in Pokrajinskega korporacijskega sveta, odloča: Člen 1. Izredni komisar Zavoda za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini, imenovan z odločbo z dne 6. novembra 1942-XXI št. 100, neha poslovati,. Člen 2. Za člane upravnega sveta Zavoda za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini, se imenujejo: 1. fašist odvetnik Alojzij Pilo, predsednik, 2. kapitan odvetnTc Kamiilo Zambruno, predlagan po Ekscelenci Poveljniku XI. armadnega zbora, 3. fašist Eneo SellerJ, predlagan po Zveznem tajniku P. N. F.. 4. fašist odvetnik Karel Chersi, predlagan po inšpektorju za pravosodje pri Visokem komisariatu, 5. fašist inž. Viktor Masera. predlagan po Pokrajinskem korporacijskem svetu. Za člane nadzorstvenega odbora omenjenega zavoda se Imenujejo: 1. fašist Franc Bullo. načelnik računovodstva Visokega komisariata, predsednik, 2. fa£:st Ivan Bat,ista Gastaldi. predlagan po Zveznem tainiku P. N. F., 3. faš'st rag. Hubert Toscni. predlagan T>o Pokrajinskem korporacijckem svetu. Člen 3. Ta odločba je takoj izvršna in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana 15. aprila 1943-XXI. Visok! konvsar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli Herostratstvo Poročajo nam. da so partizani nedavno upepelili šolsko poslopje v Gorenji 0 stavi: »To je prikaz dela umetnika, katerega veličine se mnogi izmed nas za njegovega življenja nismo zavedali.« Sedanja posmrtna razstava je taka. kakor si jo je približno zamišljaj sam pokojnik, ko je v zvezi s svojo šest« desetletnico mislil na prireditev kolektivne razstave. Njen pomen je torej v tem, da nam nazorno kaže, kaj smo imeli v Ivanu Vavpo-tiču in kakšno stvarjalno umetnost smo izgubili letos v januarju. Ožji poznavalci Vavpoti* čevega dela. zlasti tisti, ki so ga vrednotili brez strojarskih predsodkov in malenkostnih pomislekov, so bili že dolgo prepričani, da je Ivan Vavpotič ena naših najmočnejših umetniacih osebnosti takoj za generacijo impresionistov. Za boljše spoznavanje in za utrditev pravilne sodbe o umetnosti Ivana Vavpotiča je posebnega pomena tudi lepo opremljena brošura, ki jo je izdala o priliki posmrtne raz* stave Narodna galerija: dr. Frana Šijanca mo-nografična študija »Ivan Vavpotič 1877—1943« (s številnimi ilustracijami). Veliko zanimanje za otvoritev Razstavo v Jakopičevem paviljonu je pripravil poseben odsek, v katerem so sodelovali: prof. Saša § a n t e 1, prof. dr. Fran Š i j a n e. c. Vavpotičev dolgoletni prijatelj inž. Hugo Uh-1 i f in upravnik Narodne galerije Ivan Zor« man. Priprave za tak, dokaj obsežen izbor Vavpotičevega dela — izbor, ki prvič prikazuje razvojne linije in stopnje umetnikove slikarske rasti — ni6o bile lahke, saj je bilo Vav-pobčevc* delo doslej domala nepregledno. Šele priprave za posmrtno razstavo so omogočile prvo nepopolno katalogiziranje umetnostne ostaline. Umetnostnemu kritiku dr. Fr. Šijancu in ostalim članom odseka gre vsa hvala za po» spešeno delo, ki je dobilo z izdajo brošure in z otvoritvijo posmrtne razstave najlepše priznanje. Rastava je bila otvorjena v nedeljo cb enajstih. Jakopičev paviljon je napolnilo številno občinstvo. Med zastopniki oblasti in kulturnih institucij je bil zastopnik župana gen. znanje sledečih lastnosti vzhoda, opazovanih v lanskem letu. Lansko leto je sledilo takoj naslednji dan nepadavinskemu vzhodnemu vremenu padavinsko vreme vedno samo tedaj, kadar smo imeli ali: 1. vsaj v enem izmed prejšnjih dveh dni kako ves dan trajajoče južno ali pn tleh mirno, mogoče slabo vzhodno, padavinsko vreme in ko se ob enem zračni tlak, ki je bil manjši »d 740 mm, «sti dan v popoldanskih urah (od 15 do 22) nI dvignil, če se je sploh dvigal, za več kot 2 do 8 mm; ali 4 2. kadar je zračni tli k v popoldanskih urah Izredno močno padel (za več kot 6 mm). Cisto nekaj podobnega se je dogajalo pri vzhodno padavinskem vremenu. Tak« se je po padavinskem vzhodnem vremenu takoj naslednji dan ponovilo padavinsko vreme vedno samo tedaj, kadar se je pojavilo vsaj v enem izmed prejšnjih dveh dni; kako ves dan trcjajoCe ju&no ali > »*m<> » mmm \ •>.: « < <> - > ■ . v- >.&?*■ ♦ ' - . , ..... - ^ «» ^ . . Reševalno vodno letalo reittje brodolome« Italijanskega letala, ki Je padle v morje med napadom na neki sovražni konvoj mirno padavinsko, ali močno oblačno tn navadno tudi padavinsko vzhodno vreme in ko se ob enem zračni tlak tisti dan popoldne (od 15 do 22) ni dvignil, če se je sploh dvigal, za več kot Z do 8 mm. Ker verjetno pihajo v višinah pri našem mirnem deževnem in močno oblačnem vzhodnem vremenu po večini vedno jugo-zapadnS vetrovi, nosilci vlage ln toplote, vidimo tudi iz primero v našega vzhoda, kako izrednega pomena je naše južno vreme za tvorbo padavin. Dr. M. Cadež Belokranjd žalujejo za dr. Ign. Malneričem Črnomelj, 16. aprila. žalostna pot nas je vodila preteklo nedeljo popoldne na p: kopališče v Vojno vas. Spremili smo dr. Ignac'ja Malneriča ki nas je tako hitro in brez slovesa zapustil Bela Krajina je spet izgubila enega izmed svojih dobrih mož. Dr. Malnerič je bil gospod starega kova. čas je imel razdeljen od minute do minute, čim pa je odbila ura peto pcpoldne, si ga že videl samega ali v družbi. Njegova zgovornost se je v veselem razpoloženju še povečala in je govoril samo v šaljivem tonu. Malokdaj je bil slabe volje, pa še tedaj se je kmalu poboljšal in je začel pripovedovati svoje zgodbice iz mladih let, v prav veselem razpoloženju pa tudi iz starejših let. Bil je res dober šaljivec. Malo se je popraskal po brčicah in čim je izpre-govoril, je bil že smeh v družbi. Bil je Izviren v domislicah, ki si jih je sproti izmišljeval v lovski latinščini, saj je bil znsn kot lovec vsenaokrog zlasti po številnih lovskih dogodivščinah," ki jih je rad pripovedoval v posebnem žargonu in s samo njemu lastno orginaln-stio, spremljano s sočnim belokranjskim humorjem. Kako dovtipen je bil dr. Malnerič. dokazuje tudi to, da si je izm slil za svojo domačijo v vasi Kočevju ime Rušimir, za svoje zidanice pa ime Zjod, šišmiš in Raca. Najrajši je zahajal v zidanico Zjod, kjer je ljubosumno hran i svoi fesič. Sile mu ni bilo pri izbiri, toda videl si ga največkrat, kako je dostojanstveno stopal s svejim fe-sičem na glavi v zidanici Zjod, ko je sprejemal dobrodošlega gosta. Pod zidanico je imel svojo »albansko peč«. Kadar je bila zakurjena in si je nadel svoj kuharski predpasnik, ga ni smel nihče motiti. Mnogo lepih uric smo preživeli v Zjodu in Ši3-mišu, zdaj pa bo vse to ostalo zapuščeno. S temi kratkimi spornim se poslavljamo od dragega Naca znanci in prijatelji, ki bi tako radi še kdaj s-išaR njegovo izpodbud-no besedo: »Igraj, Mike!« Dr. Malnerič se je redil 21. 7. 1381 črnomaljskemu trgovcu in poseiniku Martinu. Gimnazijo je dovršil v Ne vem mestu, pravo je tudiral na Dunaju, prekinil pa je študije tisto leto, ko je služil pri vojakih v Pragi. Po praksi pri sodišču v Novem mostu si je izbral odvetn ški poklic in je bil konei-pient pri odvetniku dr. Vladimirju žitku v Novem mestu pslnih 7 let. Za doktorja prava js bil promoviran na dunajski univerzi 25. 2. 1910. Samo pol leta pred svetovno vojno je imel odvetniško pisarno v Novem mestu- nato pa ga je dohitela vo'na in ie služil kot častnik najprej na bojiščih, pozneje pa pri vojaškem sodišču. Leta 1917. je otvoril svojo pisarno v Črnomlju, ki pa mu jo je v času vojne vodil dr. Fornazarič Slavko. Tako je dr. Malnarič šele po svetovni vojni kot star Belokranjec začel za- Rupnika. mestni prosvetni načelnik prof. dr. Pretnar, dalje so bil: prisotni rektor uni* verze dr. Kos, predsednik Akademije zna« nosti in umetnosti univ. prof. dr. Milan V i d -m a r in številne druge ugledne osebnosti iz našega javnega, kulturnega in gospodarskega življenja. Govor predsednika dr. Windischerja Prvi je spregovoril predsednik Narodne galerije dr Fran W i n d i s c h e r. ki je v svo« jem lepem in prisrčnem otvoritvenem govoni izjavil med drugim: Pokojni mojster Ivan Vavpotič je bil mar-kantna osebnost svojstvenega kova kot človek ljubezniv, dober in prikupen, možata osebnost, pokončen in neuklonljiv tudi. kadar so ga grizle skrbi in mu je življenje delalo silo, vedno postrežljiv in ustrežljiv, nesebična osvajajoča natura. Temeljito izobražen zelo razgledan umetn'k je bil, poln domislekov. žive fantazije in srečne invencije. Govornik je nato orisal v zgoščenih potezah Vavpotičevo življenje in delo ter je nadaljeval: Vedno pridno pn delu, vedno Drižen in in= ttresiran za vse no kijub temu še prodajati civilnemu prebivalstvu, ker stopi nareeba v veljavo šele naslednjega dne. * Preizkuševanje siren dveh motornih ladij. V soboto. 17. aprila ob 10. zjutraj so v Triestu preizkušali sirene za protiletalsko obrambo. Preizkušnje sta se udeležili tudi motorni ladji »Vulosnia« in »So-tumia«, ki sta zasidrani v triestinskem pristanišiu. * Lep jubilej dela. Antonia Gulin, zaposlena pei tvrdki za izdelovanje papirja Mo-diajio v Triestu, je obhajala prel kratkim jubilej 50!etnice svojega dela. Ob tej priliki je prejela od vodstva podjetja poleg priznanja v besedah tudi znaten denarni znesek. * 25-letnica smrti kemika Girardija. Danes bo minilo 25 let, odkar je po operaciji, ki je ni prestal, na Dunaju umrl znani komik Aleksander Girardi. Učakal je starost 68 let. Graška »Tagespost« posveča umetnikovemu spominu in njegovemu delu daljši članek dr. Alfreda M&1-l^rj-ct. * Smrt znanega latinista. V Reggiu Ca-labriji je preminul 691etni leftinist prof. Francesco Alesslo. Bil je svetovno znan latinist ter je trikrat zaporedoma prejel v tem svcjstvu zlato kolajno Hoeftianovega natečaja v Amsterdamu. Osemnajstkrat je bil drugače odlikovan za svoje znam je latinskega jezika. * Hmw Emn Bedam umri. V starosti 62 let je v nekem aanatoriju v SchwarzwaHdu umrl solastnik in vodja svetovno znane založbe in knjigarne v Lipskem dr. h. c. Hans Emil Reclam. * Potresni sunek v dolini Araa. V zgornji dolini reke Amo so občutili v noči na I. april močan potresni sunek. Najjačje so občutili potres v krajih Monte Varchi in Vigline Valdaro. « Truplo v Isonzu. V bližini Gorizie so našli v Isonzu moško truplo. Preiskava je ugotovila, da je pokojnik Jože Grenenja* iz Canala. Mož se je podal k reki, da bi opral nekaj kosov perila, pri tem pa mu je postalo slabo, da je omahnil v vodo in utonil. * 6700 družin gosti otroke Iz krajpv, Ki so bili prizadeti po letalskih napadih. Iz Rima poročajo, da se je doslej prijavilo 6700 družin za sprejem otrok iz kralev. ki so bili prizadeti po sovražnih letalskih napadih. Med temi družinami jih je 2000 iz Potenze 1700 iz Trenta, 1500 iz Campo Bassa in 1500 iz Vidma. * Pol milijona lir v spomin padlega sina. Dne 14 aprila 1941. je izginil v zračni nit-ki nad Tcbrukom odlikovanec s srebrno k~ lajno pilot Carlo Cugnasca. Njegov oče industrijec Giuseppe Cugnasca je zdaj izroči županu mesta Como pel milijona lir za študijsko ustanovo, ki bo nosila ime njegovega sina ter se bo podeljevala sinovom v vojni padlih pilotov in težkih pohabljencev. * Zaradi 40 piščancev v koncentracijsko taborišče. V Paviji je bil aretiran Kurje-rejec Camillo Piga iz Gragnana Tredb:en-se pri Piacenzi. Dolžijo ga, da je proda. 40 piščancev, katere bi moral izročiti uradu za preskrbo prebivalstva po višji cen: kakor jo določa uradni cenik, na crm borz. Poslali so ga v koncentracijsko taborišče. * Obsojena babica. Pred milanskim sodiščem se je morala te dni zagovarjati 65-letna babica C. Bczzini. zaradi prepovedanega odpravljanja plodu. Njen posežek je veljal življenje neko mlalo urodnico, ki se je k Bozzinijevi zatel^a po pomoč. Bozzmi-jeva je bila spoznana za krivo ter je bila obsojena na šest let ječe. * 105 let bodre Napclitanke. Gospa An-giolina Patriarca iz Napolija. rojena dne II. aprila 1837 v Sori. je te dni dovršila 105. leto svojega življenja. Navzlic visoki starosti je gospa Angiolina še danes živahnega duha in okretnega telesa. Spominja se mnogih dogodkov iz svojega življenja, obvlada v govoru in pisavi popolnoma italijanščino in francoščino, ie velika častilka Rožo na gr3b KcMica 15. marca letos je v celjski bolnišnic umrl znani litijski pevec Srečko K o k 11 č . mizarski mojster in hišni posestnik, v starosti 79 let. odlikovan za svoje pevske zssluge z zlato svetinjo '.n objokovan od vdove Marije in hče* ra Zore Nade in Vere ter mnogih vnukov ''n vnučic. Sreako je bil izredna korenina in_ cd Bosa nadarjen pevec. Nad 50 let je sodeloval v litijski »Lipi«. To se je zgodilo sicer samo enkrat in to takrat, ko je mudi Srečko pogledal čez veliko lužo v Ameriko, da bi si morebiti tam ustvari boljSc pefcoje obstanka. To je bilo pa seveda še pred koncem prejšnjega stoletja. Amerika Srečka ni mogla prikleniti nase. vrni se ie med svpje drage in spet prijel pridno za žago in oblic ter delal od ranega jutra d ) vcCera, zvečer pa redno prepeval pri vajah al; kje drugje. Kolikokrat jc kot pevec nastopi! na koncertnem odru, pri pcdokr.icah. pr pogret bih in drugih slovesn h prilfkah. ni mogoče našteti. brez njega ni bilo petja. Srečko Kokli& je b:l ustanovitelj p«**skega društva »Lipa« v Litiji, slavil jc vse njegove jubileje in bil zato tudi odlikovan. V pevskih krogih bo ostal v trajnem spominu Kajti nt bil samo od'ičen pevec in mojster, bil je tudi uglajen družabn k ki se je znal kietat v vsaki družbi Tisto leto. preden js od-"el v Ameriko, sc mu ob S lvestru priredili prijatelji odliod* nico v gostilni »Pri mostu«. Za pozdrav novemu letu je naročja trideset cdhodn-čarjev 30 močnih punčev. V kuh nji vre r.a štedilniku vel'k lonec kropa za omamne pijačo. Kuharica ima sto opravkov Srečko gre skozi ku-h:njo in v neopaznem trenutku vrže v krop veliko pe3t seli. Punč pride na m:zo Raz-igranci srebajo po poslovilnem govoru vročo pijačo in se spogledujejo. Punč ma prečuden okus; ne gre jim po grlu pa ne are. kai mu neki manjka? Ali je slan? In ko ie komedija na vrhuncu, tedaj se izkaže, da je bil Srečko tisti, ki si je privoščil s punčerr svojevrstno šalo in znova je naročil pravo pijačo. Tak h in podobnih je Srečko užagal več. b"ez Šte vila. Vsi Smo ga radi imeli, vsi ga bomo ohra-nili v trajnem spominu. Počivaj, dragi Srečko mirno v začasnem grobu, dokler ne boš prepeljan v svej pr pravljeni domek pod Sitar-jevcem 1 —ov— —m:.. :uor r.-. r':r.--^.:L ------»rr- n, um ■ itm^asm&š-i smrti, a ta zmaga je po tem, kar vidimo na pričujoči razstavi, tem zgovornejša in pomembnejša.« Z vzklikom »Slava!« se je zaključila ob spoštljivi pozornosti občinstva ta skromna, a spričo obsega in pomena razstave kulturno znač lna svečanost, in občinstvo si je moglo ogledat razstavljena dela. Pogled v razstavne prostore Katalog navaja 129 del. med katere pa niso vštete številne risbe Razstavljeno delo je za* vzelo vse prostore Jakopičevega paviljona. V katalogu so označene si ke tudi po dognani ali domnevni letnici postanka in njih lastniki. Veliko večino tvorijo olja, vendar so zastopane tudi druge tehnike, prikazano je Vavpotičevo ilustracijsko in inscenacijsko delo. razstavljeni osnutki pričajo o umetnikovem podrobnem študiju risarske strani portretov in figur. Med slikami v olju je Vavpotič posebno močno označen koit priljubljeni p8rtreii9t ljubljanske družbe. Razstavljena dela kažejo z vseh strani Vavpotičevo mojstrsko roko, njegov tanki čut za barve, njegovo visoko razvito estetsko kulturo, njegovo realistično in vendar idealnim smotrom življenja naklonjeno gledanje na svet. Vavpotič, gojenec praških mojstrov in samo« niklo tvorni talent, nam je tu predstavljen v vseh značilnostih svoje umetniške osebnosti, v vsem 6vojem obsežnem znanju ter v svoji umetniški poštenosti in pristnosti. Ni dvoma, da je Narodna galerija z organizacijo razstave, za katero je dal iniciativo inž. H Uhlir, zopet storila veliko uslugo slovenski umetnostni kul-tari, saj je šele posmrtna razstava pokazala v polni meri pomen umetnika Ivana Vavpotiča Pred vhodom v jmljcvn je postavljen kip Ivana Vavpotiča, uspelo delo kiparja Zdenka Kalina. Kssieert v družini Druga produkcija gojencev Glasbene Matice, ki se je vršila preteklo soboto v ma'? filharmonični dvorani, je bila kakor prva propagandnega značaja za domačo glasbo. Znano je, da je uspevanje muziciranja na domu, v družinskem krogu, med prijatelji m ljubitelji glasbe odvisno ne samo od kulturnih, temveč tudi od klimatičnih razmer. V krajih, kjer so dolgi zimski večeri, torej predvsem na evropskem severu- se prebivalci nujno družijo k zabavi, ki dosega ravno v glasbi svoj; najlepšo zvrst. Seveda morajo biti dane za to tudi primerne kulturne pr like. V južnejših deželah pa, kjer so večeri v prirodi preveč vabljivi, da bi jih preživeli doma, družinske glasbe v taki intenzivnosti ne poznajo. Tam se družijo 1-ludje v gledališčih, tam je domovina se-renade, gondelijere in barkarcle, skladb, ki nastajajo pod milim nebom, ki obdarja one dežele s tako blagodejno ln prijetno klimo. Da smo Slovenci nekako na sredi med tema svetovoma je jasno tako po legi naše dežel, kakor tudi po značaju naše kultur«, ki se je od raznih strani oplajala. Prav te domače glasbe pa nismo mnogo poznali. Razlog je pri nas še nek drug: pri nas nI brlo pravega slovenskega meščanstva, ki bi po socialnem in kulturnem položaju moglo razviti to tako zavidljivo lastnost n. pr. dunajskih meščanskih krogov, kjer je bila domača glasba zelo priljubljena. Deloma je ovira Se danes nekoliko vase obrnjen, včasih malo čemern, zagrenjen alo- vensk: temperament, ki se la težko neprisiljeno druži v družbi. 2e do!gq. opazujem napore nckoterih glasbenih združenj, da bi se premagala ta težava in da bi Slovencj ali vsaj ljubljanski meščani začeli gojit lepo domačo glasbo. Tudi naša produkcija je po izvrstni zamisli šolskega vodstva skušala poudariti družino, katere član' posamezno vali skupno muziclrajo, ne da bi hoteli ali mogli pii tem dosegati kdo ve kako visoko umetniško stopnjo podan h sklauh Slišstli smo tri sporede od treh skupin gojencev. ki so s sočasnim prihodom na oder tudi prikazali sožitje in sodelovanje kakor v eni sami družini. Nekateri nastopi so zlasti v nižjih razredih bili zanimivi in ganljivi zaradi prvih plah h, toda uspel h poizkusov, s katerimi se mali glasbeni nebo gljenčki prvič postavijo na odru. Na druga strani smo pa si šali tudi že jako zrel podajanje bolj odraslih gojencev, predvsem odlično dcklamacijo Ladka Korošca, ki je zaradi svoje kvalitete izrazito stopila iz preproste okolice. Zelo dobrih je b'lo dalje nekaj klavirskih točk zadnjega dela, zlasti Zupančič Nada je presenetila s podajanjem in s tehniko, ki obeta lep razvoj. Poscbe moram omeniti točko za flavto in cbofc. katerima naj šola Se naprej izkazuje čim večjo pozornost, da si kmalu vzgojimo primerne orkestraše — vprašanje, ki je kljub dobri stopnji našega simfoničnega orkestra 6e vedno pereče zlasti za tovrstni naraščaj. Gojenci so MU iz iol« učiteljskega zbora Glasbsne Matica katerega požrtvovalno«* j« znana vsem starHm, ki mu zaupajo otroka. Dvorana j® bila polna pozornih poslušalcev. Marijan Lipovšek. glasbe in nadvse rada posluša radijske prenose. Vsako jutro prečita domači dnevnik z največjim zanimanjem. Zadnja štiri leta sicer ni zapustila domače hiše, vendar pa si ne da miru. Njena mati je umrla, ko je bila stara 102. leti. * Številka v pismu mu je prinesla srečo. V Modeni se je neki gespod napotil s pismom. v katerem mu je bila sporočena številka 78. v loterijsko poslovalnico ter je stavil na številke 7. 8 in 78. Plačal je 10 lir Ln ker je bila terna izžrebana, mu je poslovalnica čez rekaj dni izplačala 50 000 lir. 4 Je podpisal menico za 22.C00 lir. Nedavno je obiskal Guida Cantu j a, 66 let starega posestnika v Seregnu pri Milanu, neznan moški ter ga prosil, naj mu podpiše menico za 22.400 lir. Cantu je bil dovolj naiven, da se je dal pregovoriti ter je podpisal menico. Podpisa se'ni branil zlasti zategadelj, ker je videl, da je na menic; podpisan tudi industrijec Andrca Moscatelli, znan imovitež. Sele pozneje je Cantu doznal. da Moscatelli ni mogel podpisati menice, ker ie bil ob času. ko je neznanec predložil menico njemu v podpis, industrijec že mrtev. Zato je ovadil stvar policiji, ki je uvedla preiskavo ter dognala, da je postaj Cantu žrtev prevejanega sleparja Maria Mortarina. ki je ujel Can-tuja na svoje iimanice. Slepar je pod ključem. m LJUBLJANE u— Diploma. Iz Prage je došia \ est, da je bil na ondotni viseki komercialni šoli diplomiran z odiičnim uspehom iz narodnega gospodarstva, gospodarstva, podjetij, bančnega gospodarstva z borzami in splošno st-tist:ko gosped dr. Inž. Boris Bitenc iz Podgore pri Ljubljani cesatamo: u— Nov grcb. V visoki starosti le* je zapustil svojce posestnik in gostiln čar v Mostah g. Janko Novak. Za njim žalu-jajo sinova Anton in Jakob, hčerka Ivanka ter drugo sorodstvo K večnemu počitku so blagega pokojnika spremili včeraj iz doma žal osti na Zaloški cesti na pokopališče tt Sv. Križu. Naj v mini pučiva1 Svojcem izrekamo naš° iskreno soža1 je. u— V zahvali za pokojnim notarjem Lojzetom Ponebškom se nam je vrnrla neljuba pomota. Glasit: bi sc moralo pravilno: sodniku Vrhovnega sod:šča dr. Ivanu Bizjaku in ne kakoi nam je tiskarski škrat hudomušno ponagajal. u— Vreče pomladno vreme se nadaljuje. Ves prejšnji teden je b;"c- z majhnimi presledki lepo sončno vreme. Toplota se je iz dneva v dan bolj dvigala. Od najvišje temperature v sredo, ko js karal toplomer 17.2° C s« je živo srsbio v nedeljo povape-lo na 23.2° C. Vzporedno z naraščajočo toploto sn dvip;? tudi jutranja temperatu-la. V sredo je kazalo živo srebro še 12° C, v ponedeljek zjutraj pa že 5.1" C. V skladu s toplim vremenom jc tudi razpoloženje prebivalstva. V noJfljo, lahko rečemo, jc bila polovica Ljubljančanov na sprehodu. Tivoli, š šencki hrib, Golovec ln vse ceste in pota, ki vodijo v mestno okoheo. so bili polni sprehajalcev. V večernih nra»r l:o so se ljudje vračali v mesto, je bilo nenavadno živahno po ulicah. Tramvaji so jedva zmegali ogromen pronet. Toplo *or.ee je tud; že premotilo nekatere Kopalce. da so poskusili, koliko gc je voda £e ogrela. Ivlemla pa sc bili vsi po vrsti razočarani, kajti min lo bo še precej tednov, pieJen bomo lahko brez skrbi za zdiavje hladili svoja telesa v biižnj.h vodah na prostem. u— Glasbena akademija, četrti javni nastop gojencev se bo vršil v ve iki filharmonični dvorani 21. t. m. cb 18. Nastopili bodo gojenci violinsl: ga, klavirskega in pevskega oddelka. Piodaja programov v knjigarni Glasbene Matice po 3 in 1 liro. u— Čeprav so sedaj v uri m mestu k3r štiri slikarske razstave, vala tuli za razstavo piof. I. Kosa, v preh du nebotičnike živo zanimanje. S sedanjo razstavo je slikar I. Kos potrdil. c'a oilično obvlada tehniko nk- areLi in da je dober portreti?:. Vse na ogled postavljene sike so najnovejše. u— Na vokalno instrumentalnem koncertu Glo->b?ne Matice in simfoničnega orkestra, lu bo na veliki četi t k 22. t. m. točno ob 17. v veliki unicr.:ki d ve umi, na katerem se bo pivič izvajala. Tcničeva kantata za soli. z^or in orkester, se b 4 lire;. Priprava za privatne izpita čaz dva raerada in razredne Izpite. Priglašavan^e pd S. do 12. in od 14. do 18: Novi (Turjaški) trg 5-ni. Inštrukeije. Sprememba prodajne tarife za sol In vžigalice Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odreja glede na člen 3. Kr. zakonskega dekreta s 3. majem 1941-XIX št. 291 in Kr. dekretom 19. maja 1941-XIX št. 415, spremenjenim v zakonu dne 8. avgusta 1941-XIX št. 904 tieočim se uvedbe monopolske službe v Ljubljanski pokrajini in glede na čien 3. ministrskega dekreta s 1. junl-'em 1941-XIX spričo potrebe prilagoditi cene soli in vžigalic narodne proizvodnje monopola, ki se prodajajo v Ljubljanski or^vrajini, novim cenam v Kraljevini: Z uč nkom z dne 20. aprila 1943-XXI se urodajna tarifa za pbčinstvo narodnih soli in vžigalic, ki 5«daj velja takole spre-neni: Očiščena sol od 4 lire na 6 lir za kg Švedske vž'gal'ce škatlica od 0.25 lir na 1.40 lir. Ljubljana. 16. aprila 1943-XXI. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli. Z Gorsnfskega Ob dveletnici prevzema oblasti na Koroškem in Gorenjskem po šefu civilne uprave za zasedena ozemlja, je »Volkischer Beoba.chter« objavil krajši članek Friedri-cha Horstmanna o obnovi na Gorenjskem. Nriprej ugotavlja, da se uprava pod bivšo Jugoslavijo n: nič spremenila, ampak je ostala ista kakor je bila god Avstrijo. Ena prvih skrbi civilne uprave je po njegovem bila razdolžitev kmečkih občin, kar ji js v pclni meri uspelo. Nato Horstmann govori o šolskem poulru. — Sledila je obravnava zdravstvenih razmer, pr. čemer cmenja, so morali sanaterij na Golniku spremeniti v splošno bolnišnico ter da je bila jeseniška bolnišnica v kratkem po prevzemu oblasa izročena svojemu namenu. Na koncu se ukvarja Horstmann s srcialnimi zakoni, Ki so bili uvedeni tudi na Koroškem in Gorenjskem ter 7j nabori m'aden čev za delovno službo. Kljub velikim naporom- zaključuje Horstmann svoje poričlc, se boljševikom in plutekratem ni posrečilo zavreti zdrave in trdne obnove na vseh področjih. Nova krajevna imena Iz gorenjskega tednika posnemamo, da visi na kolodvoru v Tržiču zemljevid nemškega planinskega društva, na katerem imsjo nekateri kraji popolnoma nova imena. Talko so na primer preimenovani sledeči kraji: Trogern za Ko-reiten, Stechen za Wodeschitz, Schiit za Ast, Zeli za Selo, Pirkdorf za Bresiach, DoMau za Doslovvtsche, Feigen lorf za Smo. kutseh, Feld za Poltsche, Quelidorf za Stu-densehitz, Eiehen za Hraschach, Laibl za Hlebze, VVeidendorf za VVerbnach, Lassein za Sappusch, Bachi za Ot«k, Missach za Misatsche, Aussenvvald za Zgosch. Smrtna nesreča. V duševni zmedenosti je z 2. nadstropja skočil na cesto 46ietni na-takca- Edvard Kiesel iz Celovca. Prepeljali so ga v cejovško bolnišnico, ponesrečenec pa je že m si vožnjo umrl. Iz okolice železne Kaplje so nezavestnega s počeno lobanjo prepeljali v celovško bolnišnico 54-letnega gozdnega delavca Jožeta Polcnška. Padajoče drevo ga je pokopalo pod seboj. SpežHja ššaferska Odlikovan P°horec. Lesni delavec Založnik iz Sv. Lovrenca na Pohorju, ki služi kot grenadir na vzhcdn; fronti, je bil odlikovan z železnim križem l. stopnja Založnik je že drugi vaščan iz Sv. Lovrenca, ki je prejel to visoko odlikovanje. Nov j grobovi. V Mariboru je preminila v 55. letu starosti postrežnica Veronika Jeričeva, po rodu Korenova. — Nadalje so umrli v 21. letu starosti vojni prostovoljec v SS grenad rskem polku Maks Novak, ki ga je dohitela smrt 15 marca v bitki pri Harkovu; grenadir Štefan Gu-ček, ki je rsadel 19. marca pri nekem napadu na vzhodni fronti in podčastnik v planinskem lovskem polku Karel Harner, ki ga je dohitela smrt 25. marca. Knjige o mornarici na Spodnjem Štajerskem. Vrhovno poveljstvo vojne mornarice je za mladino na štajerskem dalo na razr-polago 300 lcij g s sestavki 0 nemški m-r-narlci. 200 knjig je bilo poslanih v knjižnice na Spodnjem štajerskem, da se bo tudi tamošnja mladina seznanila z nalogami in uspehi nemške mornarice. Zaplenjeno orožje razstavljeno v Mariboru. »Tagespost« poroča, da je v izložbenem oknu tvrdke Karbeutz v Mariboru razstavljeno zaplenjeno rusko in francosko orožje. Ljudsko gibanje v Mariboru, V prvi polovici aprila je bilo pri stanovskem ure>-du v Mariboru zabeleženih 99 rojstev, izmed katerih je bilo 44 dečkov in 55 deklic. Smrtnih primerov je bilo 69, in sicer 43 moških in 26 žensk. Porok je bilo sklenjenih 45. GledaPški prostovoljci v Ptuju so 3e predstavili z vesloigro »Otrok iz zadrege«. Mariborski dnevnik pravi, da j« v ptujskem gledališču grmelo od smeha in odobravanja. Zaključek kmetijskega tečaja. Na kmetijski poklicni šoli v Studencih je bil zaključen zimski gospodinjski tečaj. 38 deklet se je šolalo tri mesece. Na zaključni svečanosti, ki so se je udeležili številni častni gostje, je šolska voditeljica Ana Schlam-bergerjeva podala izčrpno poročilo. V mariborskem gledališču bodo d»nes igrali premiero igre Herberta Reineckerja iz sodobne vojne »Vas pri Odesi«. V sredo bodo peli »Trubadurja«, v četrtek bo gledališče zaprto, v petek bpdo ponovili igro »Vas pri Odesi«, v soboto bo premiera Straussove operete »Cigan baron«, na velikonočno nedeljo pa bodo popoldne igrali »Suzi vara«, zvečer pa »Trubadurja«. Uspešen kolesarski tat je bil 32 letni Vs-koslav Simko iz Bjelovara. Oktobra lani je v Gradcu in okolici ter v Judenburgu ukradel in prodal nič manj kakor 14 koles. Kazenski sodnik mu je prisodil dve leti ječe. Nesre6e. 72 letna zasebnica Marija Prešernova je v Mariboru padla in se hudo poškodovala na nogi. 35 letnemu kolesarju Francu Odru v Lehnu je železen drobec nevarno poškodoval desno oko. S kolesom ss je poškedoval 52 letni mestni uslužbenec Herman Pošinger iz Maribora 47 letni za-vtrač Franc Babič iz Studencev je nesrečna padel pri odskoku z lokomotive, 9S letna delavčeva žena Kristina Lahova iz St. Lovrenca se je prav tako poškodovala pri padcu. 26 letnemu Ignacu Bezjaku iz Spodnjega Dupleka je brizgn lo nepogašeno apno v levo oko. Nadalje sta sa pri padcu ponesrečila 17 letni Jože Reisner in 6 letna Marija Smodejeva iz mariborske okolice. Ob spodnjem teku Kuhana 2e nekaj tednov stalno omenjajo nem|^e vojna poročila kubansko mostišče. To mostišče leži zapadno od Krasnodara in severno od Novorcsijska,' najvažnejšega kavkaškega pristanišča. Ozemlje ki ga zavzema, je precej široko ter vključuje s svojim zapadnim obrežiem tudi polotok Taman, ki loči x morsko ožino pri Kerču Azovsko morje od Črnega moria. Imenovani polotok tvori s svojim zaledjem precej zabiatcno in zapeščeno ozemlje, ki s svoj mi blatnimi vulkani in plinskimi izpuhi spominja na drugi ekstrem Kavkaza, polotok Abšeron lftžeč na jugovzhodu kavka.škega ozemlja. Toda medtem ko leži ozemlje v okolici Bakuja dejansko že v subtrop6kem pa»u osrednje za= j^dne Azije, je ozemlje med Azovsk m in Črnim morjem nekakšen zaključek kubanske 6tepe. ki jo lahko prištevamo še k jugovzhodni Evropi. Tukaj se Kuban razcepi v več rokavov, katerih prekopi, »limani« imenovani, segajo deloma v Azovsko deloma pa v Črno morje. Ti rokavi in prekopi so stvorili v teh predelih številna jezera, močvirja in barja, ki ne vplivajo prav nič ugodno na vrednost zemlje v teh krajih. Prav to je tudi vzrek da so ljud* skc naselbine tod okrog zelo redke. Vojna poročila časih omenjajo ta močvirja Prebivalci redkih naselbin v tem pasu. ki ne morejo živeti od pridelkov zemlje, se prež vliajo z ribištvom, kajti rib je povsod tod v obilici. Tudi elivjačine, zlasti vodnih ptic. ne manika. Za naravoslovca je vsa dežela ob spodnjem Ku* banu pravcati rezervoar. Tu so doma najred-kejše živalske in rastlinske vrste kakršnih ne najdemo nikjer drugje na svetu. V spomladni dobi je namreč dostop do teh krajev praktično nemogoč. Vsi ti kraji tvorijo nekakšen za>čitni park katerega ne ščiti noben zakon, marveč narava sama. Kozaške naselbine najdemo v teh krajih samo tam, kjer se voela ne ustavlja in kjer so tla dovolj trda za zidavo. Svoje čase so v teh krajih živeli nomadizujoči Nogajci in Turanci. ki pa so po kratkem biva-nju odrinili drugam. Tudi razni pustolovci so poskusili svojo srečo z naselitvijo v teh krajih, vendar niso vzdržali dolgo. Ugodnejše razmere so jih napotile naprej. Novejša zgodovina te dežele je prav skromna o čemeT pričajo tudi dokazi domačega pi-semstva. Zdi se, eia leži v tej pokrajini nekakšen brezzračni prostor med sedanjostjo Si preteklostjo. Svoje čase pa so prospevale ob nabrežju Azovskcga in Črnega morja cvetoče grške kolonije. Med njimi je zavzemala odlično mesto posebno Fanagoria, ki so jo osnovali Jonci leta 450. pr Kr. Novo mestece enakega imena, ki bolj zasluži ime »gnezda« in stoji na vzhodu jcdva lepšega, toela nekoliko bolj razprostranjenega mesteca Tamana, kaže še danes ostanke zgradb ki pričajo o starogrških sledovih. Vae na:dbe v teh krajih pa dokazujejo, da je bila Fanagoria, ob sedanji cesti proti Kerču. nekoč središče bosporske vladavine. Fanagoria je ležala na rebu pravljične dežeie Skitov, ki so se trdovratne upirali klasični kulturi ter so nekaj časa vešče izrabljali Grke, nakar so v te kraje pr šli Rimljani ter so zagospodovali s svojim redom Kakšna je politična preteklost krajev ob izlivu Kubana, izhaja posebno iz mnogih imen, s katerimi so označevali v preteklosti cesto okoli Kerča. Imena pričajo o turških. genuešk:h katarskih m mileških gospodarjih. Lahko domnevamo da razmere ob spodnjem toku Kubana pred dvema tisočletjema niso bile takšne, kakor so danes To ozemlje je naibrže imelo že drugačne pogoje. kakoT j;h ima sedaj. Kuban ;e reka, ki meri v dolžino 769 kilometrov Izvira ob vznožju Elbrusa. ki po svojih vršacih prekaša alpske vrhove. Kuban je izrazita gorska reka. ki se vije mimo divjih prepadov Karbadma in čerkeske dežele. Polagoma se gorovje, če pogledamo prot severu, zniža ter preide v rodovitno gorsko ozemlje z mnog'mi pritoki Ta svet je silno prikladen za obdelovanje zemlje in rejo živ'ne Kmalu pfi se dežela spremeni v stepo in niž no Stop-nieviti prehod od deroče reke k širokemu ravninskemu veletoku katere« vode se 'eno vali jc naprej ter od časa do časa preplavljajo razsežna ozemlja ter končujejo končno v dveh morjih, sicer ni na svetu brez primere je pa v svoji ekstrembni razčlenbi vendarie zanimiv m originalen Še vedno pa so se na bregovih Kubana, ki so tudi prizorišča sedanje vojne, odigravale zanimive reči. Moda in dom miia Popoldanske obleke Videti je, da moda opušča obleke z chlap-10 bluzaštim životom in se vsaj pri popoldanskih model-h vrača h krojem, ki se z ubranimi Sivi in poševnimi prepenjavami Križem sveta Svetovni popotnik, znani nemški potopi-»ec dr. ColUn Rosa je predaval v dvorani zagrebškega kina »Viktorija« pod naslovom: Trideset let potovanja po svetu. Predavatelj, ki je že nekajkrat prepotoval svet, je predvajal tudi zanimive slike. Dvorana je bila polna. V arktičnih krajih postaja topleje. V švedski akademiji znanosti je predaval prof. Ahlmann o klimatičnih spremembah v arktičnem svetu v teku zadnjega stoletja. V teh sto letih se je namreč ozračje v Arktidi temeljito spremenilo in doba te spremembe je zdaj zaključena. Na Spitz-bergih so bile temperature v desetletju 1929—1939 za 7f5 stopnje višje kakor v desetletju 1910—1920. Ta temperaturna sprememba je zelo ugodno vplivala na razvoj živalskega in rastlinskega sveta. Kot poledice temperaturnih sprememb navaja o£. Ahlmann posebno naslednja dejstva: muha se je udomačila tudi na Špitzbergih, morskim pticam ni treba več zaradi pre-zimovanja odriniti v južnejše kraje, trska pa je v velikih tropih prodrla v Severno ledeno morje, kjer jo ribiči lovijo že sedaj v znatnih množinah. Statistika 80Ietnegw življenja. Neki švedski profesor za matematiko, ki je sedaj upokojen, je pred kratkim ob 801etnici svojega rojstva podal natančen računski pregled svojega življenja. Iz njegovega pregleda izhaja, da je porabil za spanje: 26 let, 312 dni, 18 ur, 22 minut. Za delo: 21 let, 116 dni, 14 ur, 40 minut. Za oblačenje in slačenje: 6 let, 116 dni, 15 ur, 10 minut. Za zajtrkovanje, kosilo in večerjo: 5 let, 346 dni, 16 ur, 12 minut, za ljubezen: 4 leta, 39 dni, 8 ur, 27 minut, za potovanje: 3 leta, 273 dni, 18 ur, 24 minut, za čitanje časopisov: 1 leto, 243 dni, 7 ur, 18 minut, za britje: 228 dni, 2 uri, 52 minut. Ostali čas svojega življenja je porabil ža pisanje, ugotavljanje capa, pozdravljanje, prižiganje cigaret in cigar, za zavezovanje kravat in itd. Statistika 80 letnega profesorja matematike je, če ne resnična in zanimiva, vsaj originalna. Relikvija sv. Frančiška v nemški cerkvi. V Schvvabisch (Jmundu pri Rottenburgu v Nemčiji imajo najstarejšo frančiškansko cerkev na nemškem ozemlju. V tej cerkvi eo nedavno shranili relikvijo sv. Frančiška Iz Assisija. 2000 poletav nemškega letalskega krdela. Iz Berlina poročajo, da je neko nemško letalsko krdelo te dni dovršilo svoj 2000. vojni polet. Letala tega krdela so se udej-stvovala nad czemljem v Belgiji, Nizozemski in Franciji. V teku 2000 poletov so letala tega krdela razdejala 68 sovražnih baterij, S3 pa so jih ohromile. Poleg tega je krdelo razdejalo 14 vozil ogenj pa so izstrelki tega krdela zanetili v 53 naselb:nahč Sedem mornarjev okiopnce »Graf von Spee« je pobegnilo. Vesti iz Južne Amerike pravijo, da se je prsrečil poneg nova sedmorici mornarjev z nemške potopljene oklopniee xGraf vo* Spe««. Skupno je ao-slej pooegnilo že 100 pomorščakov s te ladje, ki je bila uničena v južnoamer ških vodah in katere posadka je bila pozneje internirana:' 109 milijonov zvezd, Astronom Tucher objavlja v listih statistiko zvezd, katere navaja s številom 100' milijonov. S pr strn cčesom vidnih zvezd je kemaj 2000. z optč-nimi instrumenti jih lahko razločimo 40 milijonov in sicer velikost' cd 1 do 16. P tem pridejo na vrsto zvezde velikosti 17 18 in 19, ki jih je mogoče dr znati samo s fotografsko pl ščo. Hudo deževje v Turčij. Iz Carigrada poročajo. da so imeli v Turčiji veliko deževje. Mnoge reke so prestopile bregove in preplavile velike komplekse ozemlja. Železniška progo Ankara—Carigrad je bila pod vodo ter je bil promet zaradi tega nekaj dni prekinjen. Potresni sunki v Anateliji. V različnih krajih Anatolije so te dni občutili potresna sunke. Ognjišče potresov je bilo verjetno 180 kilometrov od Carigrada. Posebno meč-ne potresne sunke so čutili v mes>tu Brusi. Avtomobilski promet z ga-sogcnnm. Naj novejša statistika o avtomobilskem prometu na švedskem pravi, do obratuje n.d 60 odstotkov vseh avtomobilskih vozil v tej deželi danes s pomočjo gasogena. 148-Ietna ženska. Iz Madrida poročajo o izredno visoki starosti, katero 1e v te. kala španska državljanka Guaunups Sierra. Imenovana je te dni obhajala 1*18 letnico svojega rojstva v popolnem zdravju. Sierra ima 240 sinev. vnukov, pravnu-kov, nečakov in sličnlh pripadnikov oajega sorodstva. Morda še ne veste, — da je na Danskem, ki štej§ okrog 3 in pol milijona prebivalcev, 2.250.000 koles; — da mora leto star otrok spati 18 ur na ilan; — da so mlado švedsko slikarico, ki je Sla v Stockholmu naga na ulico. ciddaJi v umoliolnico; — da čl c vek. kadar zjutraj vstane, tehta okrog 350 gramov manj, kakor zvečer, ko leže spat; — da je reki norec v Amsterdamu hotel z britvijo uničiti Rembrandtcvo »Uro anatomije«. Cesar Jsžei Ii. Cesar Jožef II (1765—1790) je sprejel nekoč v avdijenci turškega poslanika, toda prav takrat je bila navzoča tudi neka princesa iz Wurtemberga. Ni si mogla kaj, da ne bi vprašala turškega gosta naslednje: — Tako sem radovedna: ali bi mi ne hoteli povedati, zakaj je Mohamed dovolil Turkom, da smejo imeti več žena? — Nič lažjega, je odgovoril Turek. Naš prvi prerok, je tako poskrbel, da mož turške vere dobi vsaj pri več ženskah vse ono, kar je pri vas vse združeno v eni osebi. Strah pred dežjem Dočim vidimo mi v dežju naraven pojav in uporabljamo proti njemu kvečjemu dežnik. da zavarujemo posebno občutljivo obleko. so drugod o dežju drugačnega mnenja. To velja zlasti za divja plemena, pa tudi za nekatere narode, kjer ljudstvo v splošnem še ni izobraženo. V nekaterih balkanskih državah igra dežnik med pripro-stim ljudstvom še vedno zelo važno vlogo. Tudi najsiromašneiši kmet takoj razpne dežnik, čim začne le rahlo rositi. Dežnik nosijo kmetje skoraj vedno seboj, celo v lepem vremenu, če jih vodi pot daleč od doma. Tudi pri nas je bilo še nedavno tako. dokler so bile v rabi še »rdeče marale«. Kmetje so jih nosili posebno na sejmih na vrvicah čez rame kakor puške. Na Kitajskem in na otokih Južnega morja se pa ljudje še boli boje dežja kakor pri nas. V Sudanu so videli raziskovalci do-mails«. ki so rteli purosto w«su ▼ vodi ter *«t*li iz strug blat«, ki ji* j« slu-Šl« za pognejitrv pelja. Čira je »a jelo rositi so zbežali v strahu pred dešj»m ped bližnja drevesa. Švicarski predsednik Welti Švicarski predsednik Welti je bil kaj preprost človek. Najrajši je prebival v svojem domu, oblečen primerno za vsak posel, in se tam često poigraval s svojo deco. Nekoč ga je prav tam v stanovanju obiskal francoski poslanec. Ko so mu povedali, da ga pričakuje gost, je hitel, da bi ga sprejel in v tej naglici ni mogel najti svoje suknje. Tako ga je zaneslo tudi v predsobo, kjer je res našel nekaj suknji podobnega in se naglo oblekel. Potem je šel sprejet odličnega gosta. Po kratkem razgovoru se je poslanec začel pripravljati na odhod. — Tako hladno je danes, je menil obzirno, da skoraj res ne morem na ulico brez površnika. — To pa že, je hitel uslužno predsednik, pa vendar niste prišli brez toplejšega ogrinjala. — Seveda ne, se je opogumil gost, toda kaj bo zdaj z menoj, je navsezadnje odvisno gamo od vas. Sel« zdaj je Welti opazil, da jt v predsobi ogrnil površn'k svojega gorta. Darujte za slepe! tesno oprijemajo života. Telesu pa se ne pr.legajo sršeči žepi in večje ali manjše pentlje, s katerimi pc udarjamo boke al' pas. Linija popoldanskih oblek je izrazito ženska ln nekam spogledljivo ljubka, barve na so pomladansko živahne. Otroški plašči Zdaj je čas. da pospravimo zimske otroške plašče v omaro in oblečemo naše ma:e v lahke pomladne plašče. Za dekliška pla-ščka, ki ju vidite na naši skici- potrebujemo na 8 do 10 let staro dekletce približno po 1 m 50 cm tkanine če je široka 130 cm. Prvi piašček ima naguban spredn i del lr. takisto nagubane žepe drugi piašček pa je spred?.j in na žepih okrašen z drol.no ksrrastim tvorivom, ki ga p tiabujemo v ta nanjen približno 15 cm. Daber in csttsa parSum Dober in cenen parfum si lahko napravimo same doma s pomočjo glicerina. Ce napolnimo z vijolicami, rezedo ali kakim drugim dišečim cvetjem pcs.dico z glicerinom, ki jo dobro zapremo, se bo glicerin čez nekaj časa navzel vonja dot čnih cvetlic. Tako dobimo dober naraven parfum, ki je hkratu tudi debro olje zi lase Glicerin razen tega lahk; tudi mešamo z vodo, kar pri drugih mastnih oljih ne moremo zmerom spet okrepljen vrača v svoj hc. aru. S P O B T n ■ . -v- .... ze naša izgubi obe točki Ljubljana, 19. aprila. Prav je tako, da naše napovedi nič ne držijo, kadar gre za izide na zelenem polju. toda res je tudi to, da smo v včerajšnji drugi prvenstveni tekmi iz I. divizije doživeli senzacijo, na katero bržkone ni računal noben še tako velik optimist in prijatelj Dopolavora. Toda zdaj ne pomagajo nobena razglabljanja in oprav.čeva-nja; senzacija je naša in tekmovanje za domače prvenstvo z okroglim usnjem se je že po 2. kolu obrnilo v korist propagandne strani. Enajstorica. ki je komaj pred tednim dni s križi in težavami vstopila v družbo treh preizkušenih oasprotn:-kcv, si je v prvem nastopu osvojila dve točki — in še čisto neoporečno povrhu — potegnila za seboj vse obiskovalce in dokazala, da skriva v sebi ogromne zaloge veselja in volje, pa tudi precei solidnega znanja. Pravijo, da prvi dobiček ne gre v mošnj'ček jn ne glede na to. da po ctem uspehu ne kaže delati računov v naprej, nas vend.n veseli tudi ia j rvi polet agil-nega moštva iz tobačne tovarne. Ce se bo držalo tako, kakršno je včeraj presenetilo Hermežane, je I. divizija dobila vrednega tekmeca, s katerim bosta s pogoji vsaj dva udeleženca imela dovolj opravka. Drugi termin prvenstvenega tekmovanja — ki je bil prav za prav prvi, pa je bil po naknadnih sklepih spremenjen v drugega — je spet obsegal dve srečanji, v vsaki diviziji po eno. Spored so štiri moštva odigraia na stadionu Hermesa v_Si-ški. ki pa to pot ni privabil toliko občinstva kakor srno ga letos že videli tamkaj. Sklepamo, da je bilo sonca preveč in povsod, pa so jo izletniki udarili na vse vetrove in pustili nogometaše samo najožjim pristašem. Ker je prostor velik, se je okrog 800 gledalcev malone izgubilo v. njem. tem bolj. ker so si mnogi obenem poskrbeli tudi za vse udobje na nasipu okrog arene. (Cele družine in družinice so bile zbrane tamkaj v idiličnih skupinah in skupinicah). Eno bi še radi zapisali pri tej priliki, toda samo brez zamere; gospodarje stadiona prosimo v imenu p. t. kolegov, naj nam v bodoče prihranijo košček prostora na tribunici. da bomo tudi mi udob-neie opravljali svojo dolžnost. Kot prvi par sta se malo po 14. pojavila Mladika in žabfak — Z s o Kot favoriti so v tem dvoboju veljali Mladikarji, ki so nazadnje res tudi pobrali obe piki z izidom 2:0 (2:0). Kakor kažejo že te suhe številke, se je vse pomembnejše v tej igri dogodilo v prvih 45 minutah igre. Zmage Mladiki ne gre oporekati, čeprav je tudi to pot pokazala svojo šibko stran v neodločnosti in netočnosti. Posamezni igralci znajo več kakor bi mogli sklepati po skromni zmagi nad včerajšnjim nasprotnikom, toda v moštvu manjka one odločne, borbene poteze, k," je v tej igri včasd skoraj neobhodno potrebna. Žabja-čani so se pridno otepali skoraj stalnega pritiska in so posebno v obrambnem delu ugajali bolj kakor srno mislili. Moštvo ima voljo do dela in nič mu ni na poti, da bd s pridnim treningom ne zasedlo dostojnega mesta med sedanjimi predstavniki ljubljanskega nogometa. Dopolavoro 1, Hermes O V naslednji tekmi sta se za točke v I. divizij; sestala Hermes in Dopolavoro iz tobačne tovarne. Kakor smo povedali že uvodoma, se je zadeva, končala skoraj tragično za Hermežane. Ne zaradi tega, ker so za edini dobljeni gol dneva pustili partnerju ves izkupiček niti zaradi tega, da so zdaj, ko so se predstavila vsa štiri moštva iz — recimo tako — elite domačih mojstrov z žogo, na zadnjem mestu med vsemi, temveč zato. ker so kot posamezniki in celota nudili zelo raztrgano in komaj povprečno v nogometnem prvenstvu sliko, da jih skoraj ni bilo prepoznati od onih nedavnih nedeij, ko so kovali načrte za sezono ob zmagah nad Marsovci itd. V opravičilo jim je treba priznati, da niso bili na igrišču vsi, temveč so morali seči po nekaterih mladih nadomestnikih, ki vrzeli niso mogli napolniti polnovredno. To se je deloma poznalo v obrambi, še bolj pa v krilski vrsti, kjer je srednji krilec — vzemimo samo njega — najmanj za razred zaostajal za svojim tovarišem pri Dopola-vorcih. Pod vplivom nesigumega zaledja je »plavala« tudj napadalna vrsta, čeprav gre tudi izrečno na njen rovaš nekaj prav začetnišlrih pogrešk in zamujenih zrelih priložnosti. Gol, ki ga je moral vratar pobirati iz mreže, je bil brez dvoma neubranljiv. Dopolavorsko moštvo se je zdelo včeraj kakor prerojeno in kakor iz samega živega srebra. Ze od vsega začetka se je lotilo pasla s silnim elanom in bilo je potem še mnogo dolgih — predolgih za Hermežane — odlomkov v igri, v katerih je absolutno gospodarilo na polju. Napad je pridno osvajal teren in tudi streljal ni tako malo, še večje m dragocenejše usluge pa sta storili širša in ožja bramba, ki za nobeno ceno nista dali priti v bližino. Med 6 igralci, ki so bili zaslužni pri tem, je treba na prvem mestu omeniti odličnega srednjega krilca, prav tako pa tudi oba branilca in skoraj bi bili pozabili ljubljanskega »Gla-serja« — Oblaka v vratih. Ko je tu in tam nesreča že visela na nitki, takrat je vskočil 6n in bilo je konec vseh računov za Hermežane. Sicer pa ne bi kazalo naštevati vsakega posebej; vsi so storili, kar so mogli in zato so tudi zasluženo prejeli prvo nagrado v točkah. Ce bodo vztrajali, bomo letos v I. diviziji videli še nekaj izravnanih tekem za točke. In z izidi in uspehi bo prišlo tudd občinstvo in z občinstvom novo veselje in novi podvigi! O poteku te igre z enim samim golom, ka ji v splošnem ne moremo priznati posebno laskave ocene — malo se je z žogo poigraval tudi veter, še bolj pa so jo brez cilja preganjali njeni krotitelji — prav za prav ni povedati mnogo. Dolge minute so potekale ob brezuspešnem naprezanju Hermesa, da bj spravil žogo med drogove vsaj enkrat, druge dolge minute pa so tekle tedaj, kadar so Dopolavoristi očitno počivali z zmago v žepu in zmerom bolj nestrpno čakali končnega sodnikovega piska. Medtem ko je bila igra do odmera kolikor toliko izravnana, se je po odmoru vidno nagnala na stran zmagovalcev in je Hermes imel že podrejeno vlogo, kolikor ni s prodori za vsako ceno iskal izhoda iz situacije. Edini gol partije, ki je bil mojstrsko delo Marna, je našel pot v mrežo v 41. min. prvega polčasa. Mož je prišel do žoge 20 m pred vrati, se prerinil mimo dveh ali treh nasprotnih igralcev in opalil močan strel, ki je presenetil vse na igrišču. Mnogo je bilo potem še zmed in zadreg, toda vse je ostalo nerešeno — do prihodnjič. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Hermes: Malic, Klančnik, Antonič. Mi-helič. Rogelj, Zadravec, Aljančč II, Brodnik, Bačnik. Aljančič I. Eržen. Dopolavoro t t: Oblak, Kisel, Skerjanc, Roth, Januš, Lorbek. Lovšin, Marn, Mila-novič, Kostanjšek. Bezlaj. Sodnik: Makovec. Prvenstveni turnir se bo nadaljeval v nedeljo 2. maja t. 1. s tekmama: Hermes— Ljubljana (iz I.) in Vič—Mladika (iz II. divizije). Razen gornjega »uradnega« sporeda je bilo včeraj odigranih še več prijateljskih tekem, ki so se končale takole: Mars—Korotan 5:1, Mars rez.—Dopolavoro rez. 3:1, Hermes rez.—Ljubljana rez. 3:0, Ljubljana—vojaška reprezentanca 2:1. Atlet! so tudi otvorili sezono Vse je že kazalo tako, da bo tudi letošnja pomlad minila ne da bi prišli na svoj račun tudi lahkoatleti, ki imajo za to letno dobo zmerom na sporedu eno svojih najlepših disciplin — tek čez drn in strn. Ta lahkoatletska disciplina je — čisto razumljivo — zato tako priljubljena, ker nudi tekaču, ki teče v prvem pomladanskem soncu po travnikih ali gozdovih, navzgor in navzdol, na levo in na desno, čez drn in strn, res pravo športno veselje, ki ga res šele predrami iz dolgega zimskega »spanja« in je povrh tega tudi zelo zdravo. Po treh letih odmora (zadnji tek čez drn in strn v Ljubljani smo imeli 1. 1940.), smo torej zopet lahko sledili našim dol-goprogašem pri delu. Računajoč že v naprej z majhnim številom tekačev, je Lahkoatletska zveza sklenila prirediti to tekmovanje kar na stadionu Hermesa, ki je za to čisto pripraven. Določitev proge v zaprtem prostoru ni posebno težka. To pot je bila speljana s startom na kolesarskem dirkališču pred tribuno, od koder so tekači pretekli najprej znotraj 2 kroga, pri čemer so morali preskočiti štiri zapreke, nato pa tekli tri kroge po nasipu za gledalce, pri čemer so imeli štiri precej strme vzpone. Za zaključek so tekli še en krog po tekališču. Ker je imel vsak krog približno 600 m, je torej proga, ustrezajoč razpisu, merila približno 3500 m. Nekoliko poteka Z nekajminutno zamudo je starter spustil na progo vsega skupaj 13 tekačev, ki so pripadali vsem trem ljubljanskim la-hkoatletskim klubom (Iliriji. Hermesu in Planini) ter štiri tekače od G. I. L. L.-a. Vodstvo sta takoj od začetka prevzela Se-dej in Koritnik (oba Planina) in ga obdržala dva kroga, nakar je prešel v ofenzivo Ivan Srakar, ki se je postavil tesno za Sedejem, dočim so Koritnika prehiteli najprej Adolf in Rado Starman, nato pa še Bizjak (vsi Hermes). ki se Je pokazal v zelo dobri luči. dasi je tekel prvič. Tudi bratje Starmani (Adolf, Ivan in Lado) so po dolgem času pokazali, da še niso odložili sprinteric in se lahko hitro znajdejo na tekališču. Ostali tekmovalci so bila bolj ali manj začetniki in razen Tomana še niso mogli priti do veljave. Zlasti napeta je bila borba med zmagovalcem Sedejem in Ivanam Srakarjem, ki zaradi poškodbe na nogi ni bil čisto pri moči. Kljub temu pa je sledil prvemu korak za korakom, vse do 100 m pred ciljem, kjer je šele moral priznati premoč vztrajnejšemu. Tehnični rezultati so bili naslednii: 1. Zoran Sede j (Planina) 11:45, 2. Ivan Srakar (Hermes) 11:49.6, 3. Adolf Starman (Hermes) 12:22.8, 4. Ivan Starman (Hermes) 12:26, 5. Lado Bizjak (Hermes) 12:49.8, 6. Ivan Koritnik (Planina) 13:03.6. Sledili so še: 7. Martin Toman (GILL) 13:09.8; 8. Lado Starman (Hermes) 13:10; 9. Josip Suhadolc (GILL) 13:29; 10. Boris Oblak (GILL) 13:58.6; 11. Vidmar (GILL) 14:07.4 in 12. Ivan Mencinger (II.) 14:41.8. V tekmovanju za pokal zaupnika CONIja je bil prvi Hermes z 9 točkami, drugi pa GILL s 26 točkami. Po tekmovanju, ki je bilo dobro organizirano, je ljubljanski zaupnik CONIja g. comm. Buratti izročil Hermežamom v trajno last lep pokal. Atleti so včeraj uspešno prestali ognjeni krst; zdaj pojde že vse laže in živahnejše. Pred XXX. In zadnjim kolom Predzadnja nedelja v italijanskem nogometnem prvenstvu za moštvo divizije A še nj rešila vprašanja, kdo bo za Romo prevzel čast in odgovornost njenega nasledstva. Oba kandidata Torino in Livor-no sta v nedeljo zmagala, kar pomeni, da sta še dalje ostala na prvih dveh mestih — z eno točko razlike in bosta za zadnjo odločitev potrebni še obe tekmi XXX. kola, v katerih igra Torino zdoma v Bariju, Ll-vorno pa doma z Milanom. Enako nerazčiščen je položaj tudi na koncu tabele, kjer prav tako kar za štiri moštva ni sigurno, ali bodo še ostala v diviziji ali ne. Tudi v tej skupini enajstoric so bili nedeljski izidi vse prej kakor pričakovani, kakor na primer da je Triestina remizirala v Bergamu in je enako uspelo tudi Venezii proti Bariju. Skratka, dogodki minule nedelje so samo še prilili olja na ogenj; tekme zadnje nedelje v letošnjem prvenstvu bodo z redkimi izjemami najbolj napete od vseh dosedanjih. Izidi XXIX. kola pa so bili z najkrajšimi podatki naslednji: v Bergamu: Atalanta—Triestina 2:2, v Genovi: Liguria—Lazi o 2:0, v Torinu: Torino—Bologna 2:1, v Benetkah: Venezia— Bari 0:0, v Milanu: Ambrosiana—Milano 3:0, v Vicenzi: Livorno—Vicenza 3:1 (0:0), v Firenzi: Juventus—Fiorentina 4:3 in v Rimu: Genova—Roma 3:2. Stanje po točkah v diviziji A je teden dni pred zaključkom naslednje: 1) Torino 42, 2) Livorno 41, 3) Juventus 37, 4) Ambrosiana 34. 5) Genova 33. 6) Milano 29, 7)—9) Atalanta, Bologna in Roma 28, 10) Fiorentina 27, 11) Lazio 26, 12) Ba-ri 24, 13) Vicenza 23, 14)—15) Triestina in Venezia 22, 16) Liguria 20 točk. (Izidi iz divizije B Jutri.) Sodna obravnava proti gosenicam V srednjem veku so sodišča večkrat sodila živali, če so napravile kakršno koli škodo. Sodne obravnave so se vršile tako proti sesalcem kakor proti najmanjšim žuželkam in škodljivcem. Posebno zanimiva taka obravnava je bila v 15. stoletju pred sodiščem v Pontmarteau v francoski pokrajini Auvergne. Tam so bile obtožene gosenice, ker so bile povzročile na polju in v gozdovih mnogo škode. Prizadeti kmetovalci so jih obtožili in razvila se je velika sodna obravnava. Gosenice so prejele javno »povabilo«, ki se mu pa »v trdovratni oholosti«, kakor je bilo rečeno v aktih, niso odzvale. Da bi šlo vse po predpisih, so dobile obtožene gosenice tudi svojega zagovornika. To je razvidno iz računa sodnih stroškov. Zagovornik je trdil, da imajo gosenice na drevju in grmovju svojo naravno hrano. Sodnik se pa ni dal o tem prepričati in izrekel je smrtno obsodbo. Toda smrtna obsodba je morala v tem primeru ostati v glavnem na papirju, ker ni bilo sredstev za njeno izvršitev. Gosenice so ponovno pozvali, naj se zbero na določenem kraju v gozdu, kjer bi jih zadela pred sodiščem izrečena kazen. Toda tudi drugemu pozivu se niso hotele odzvati. Tako so morali misel na usmrtitev opustiti in se zadovoljiti samo s tem, da so na smrt obsojene gosenice javno prolcleli Rumunija hoče obdelati vso zemljo Rumunska vlada je odredila, da mora biti letos obdelan vsak košček rodovitne zemlje. Vsi javni in zasebni posestniki nezazidanih, ograjenih ali prostih parcel, ob-segajočih nad 100 m2 morajo obdelati svoje parcele, sicer bolo kaznovani Pri tem ukrepu gre v prvi vrsti za stavbne parcele, ki se dajo združiti. Prehrana prebivalstva zahteva, da se obdela čim več zemlje. Otvoritev stalne razstave slovaške umetnostne galerije V poslopju slovaškega muzeja v Bratislavi je bila svečano otvorjena stalna razstava slovaške umetnostne galerije. Pri otvoritvi je sodeloval prosvetni minister Šivak, ki je v otvoritvenem govoru naglasi! vlogo umetnostne galerije in izjavil, da bo prosvetno ministrstvo po vojni organiziralo slovaško umetnostno akademijo. Evropski postno* brzojavni sporazum Nemški poštni minister je objavil ▼ uradnem listu določbe na Dunaju v oktobru lanskega leta sklenjenih pogodb, ki so stopile v veljavo s 1. aprilom. Gre v prvi vrsti za pogodbe o evropskem poštnem in telefonskem prometu. Njen namen je zboljšati in izpopolniti dve panogi poštnega prometa. Pogodbo so sklenile Albanija, Bolgarija, Danska. Nemčija, Italija, Fnska. Hrvatska. Nizozemska, Norveška, Rumunija, San Marino, Madžarska in Slovaška. Pristop drugih poštnih in telefonskih uprav evropskega ali sosednega področja je mogoče vsak čas. Prve praktične posledice na Dunaju sklenjene pogodbe so se pokazale v pravilnikih, ki so tudi stopili v veljavo s 1. aprilom. V pravilniku o evropski poštni službi so določene osnovne pristojbine za navadna pisma in dopisnice, ki se ujemajo z odgovarjajočimi notranjenemškimi pristojbinami. Dj-ugi pravilnik se nanaša na evropsko brzojavno služba Od 1. aprila bo znašala pristojbina za brzojavke iz Nemčije v Albanijo, Bolgarijo. Rumunijo, Italijo, Dansko, Finsko. Madžarsko, Slovaško, Nizozemsko, Hrvatsko in Norveško 15 pfenigov od vsake besede. Izmenjava žita med Nemčijo in Bolgarijo Lani jeseni sta Nemčija in Bolgarija izmenjala večje količine žita. Nemčija je dobavila Bolgariji 14.000 ton ječmena iz Ukrajine, od Bolgarije pa je dobila 15.400 ton koruze. Izmenjavanje žita med obema državama se bo letos nadaljevalo. Nemčija bo dobavila Bolgariji 6000 ton ječmena, od Bolgarije bo pa dobila 6600 ton koruze. Ker primanjkuje Bolgariji moke, je poslala Nemčija poleg tega 35.000 ton rži. Med nemško in bolgarsko vlado je bil sklenjen sporazum, po katerem bo Bolgarija Nemčiji iz letošnje letine po možnosti vrnila vse žito, kar ga je prejela od nje. V Sofiji tembolj cenijo pripravljenost Nemčije priskočiti Bolgariji v težkem položaju na pomoč, ker je Nemčija zapletena v najtežjo vojno, kar jih pozna zgodovina in mora sama gledati na to, da lahko prehrani svoje prebivalstvo. Bolgarski trgovinski minister Zaharijev je ob prevzemu prvih pošiljk žita iz Nemčije naglašal, da je to najlepši dokaz solidarnosti in tesne povezanosti med obema državama. OTROŠKO VPRAŠANJE — Dedek, ti imaš samo dva zoba. — Da, sinko, to je zob časa. — A drugi? V KRČMI Gost: — čujte, krčmar, vaše vino je nekam čudno motno. Krčmar: — Vino je že dobro, samo liter je tako umazan. A. ALEXANDEK: 20 POZABLJENI NAPEV_ -ROMAN Hearn je odprl vratca peči in z žebljem podrezal vanje. Huntington se je sklonil in z napeto pozornostjo pregledal drobne koščke zoglenelega papirja, ki so bili zamešani med pepel. »Sežgan papir,« je zamišljeno dejal. »Morali so biti važni spisi, kajti storilec je z vso previdnostjo zdrobil ostanke in jih zmešal s pepelom.« Hearn je molče prikimal. Sklonjen je stal pred pečjo in strmel v vratca. Čez čas je vzel iz žepa zapisnico, iztrgal iz nje list in položil nanj košček zoglenelega papirja. Na drobni črni krpici se je pokazal belkast pas, ki je vse na okrog prehajal v rjavo barvo. Policist je stopil k oknu in si ogledal Čudni ostanek skozi povečevalno steklo. Nato je podal oboje zasebnemu detektivu ter ga vprašujoče pogledal. »Nu, kaj pravite o tem?« Huntington je dolgo gledal zogleneli papirček; ko ga je položil spet na mizo in vrnil lečo, je v zadregi skomignil z rameni »Ne razumem vas, kapetan. Kaj ste odkrili?« »Milo!« »Milo?« je Huntington presenečeno ponovil. »Kako bi moglo priti milo v peč? In čemu?« »Da se točno izrazim: tu ne gre za milo, ampak za milno peno,« je pojasnil kapetan, ki je zdaj šaril okrog umivalnika. »In pena je bila še mokra, ko so jo s papirjem vred vrgli v peč, kajti ko bi bila suha, bi bila zgorela kakor ostalo.« »Še vedno ne razumem,« je rekel Huntington in namršil obrvi. »Mar je tako težko?« je s pomembnim nasmeškom vzkliknil Hearn. »V kakšnih okoliščinah bi na primer vi vrgli v peč kos papirja z milno peno?« »Pri britju. A!...« je vzkliknil detektiv. »Izvrstno,« je pritrdil Hearn. »Poglejte semkaj: žiletke se še držita dve kratki črni dlačici. Manhattan je bil zmerom čisto obrit; tisti, ki se je bril, je moral biti torej kosmat, ali pa...« »Ali pa si je po storjenem dejanju odstranil umetno brado!« je Huntington dokončal. »Točno!« ga je pohvalil kapetan. »Torej moramo iskati čisto obritega morilca!« »Eh, ko bi bilo zgolj to!« za zamrmral Hearn kakor sam pri sebi »Ko bi ne bilo nič drugega, bi bilo škoda zapravljati čas. Pa se ponuja še mnogo sklepov, prijatelj Huntington! Ali vidite na žiletki drobno kapljico krvi ? ... Mož se je ubrii« »Res je, a ranica po vsej verjetnosti ni tako globoka, da bi jo mogli navesti v tiralici kot posebno znamenje!« je oporekel zasebni detektiv. »Ne mislim tega!« Hearn je pomilovalno zmajal z glavo. »Z metodami kriminalistov nove šole, ki hočejo v naskoku razplesti vsako stvar, se nikakor ne soglašam. Kako bi mogel človek misliti na tiralico, ko ni našel drugega kakor preprost, nedolžen urez, ne da bi se menil za druge, važne sledove, ki so tako rekoč na očeh?« Huntington je bil videti naveličan. »Mislite, da nisem tudi jaz opazil, da je ta kri živo-rdeča in po tem takem še sveža?« »Oh, moj Bog! To so reči, ki jih razume vsak laik!« je z očitajočim glasom vzkliknil Hearn. »Na misli mi je bilo nekaj drugega. Pomislite malce... kaj storite na primer vi, če se ubrijete?« . »Smešno vprašanje! Kaj naj bi storil?« »Ali morda čakate, da se kri sama ustavi?« »Oh, ne!« je Huntington odvrnil. »Cemu pa imam klinček za ustavljanje krvi?« »Vidite?« je zmagoslavno vzkliknil Hearn. »Tako je! Tudi tu, v predalu, je klinček za ustavljanje krvi, zavit v štanijolni papir. Le glejte ga: debela plast prahu ga pokriva, in to kaže, da ga lastnik že dolgo ni rabil. Logična posledica je torej, da ga tudi snoči nihče ni vzel v roko.« »A to so nevažne malenkosti,« je menil Huntington in skomignil z rameni. Hearn ga je z dvema prstoma levice prijel za gumb na telovniku in mu z desnim kazalcem lahno potrkal na prsi: »Dajte, mladi človek, da vam nekaj povem!« je rekel z očetovskim glasom. »Ce se vam posreči uganiti, zakaj si ta človek ni s klinčkom ustavil krvi, boste tudi lahko rekli, da ste našli morilca.« II. poglavje. Huntington, ki so ga kapetanove besede nekoliko zbodle, se je odmaknil in pomislil. Nato je dejal: »Dovolite, da vam povem resnico: že večkrat sem se z drugimi mladimi tovariši vred smejal na rovaŠ vaših čudnih postopkov. Danes vas prvikrat na svoje oči gledam pri delu, Nu torej, povem vam, da bom imel na koncu preiskave zelo visoko mnenje d vas, ali se vam bom pa smejal — še bolj kakor doslej!« Videti je bilo, da Hearna ta odgovor neznansko zabava. »Prva, prva izmed obeh možnosti bo obveljala! Kako pravite? Zelo visoko mnenje?... Izvrstno, imenitno!... A zdaj bi menda kazalo slišati, kaj nama pove hišno osebje? Najprej Jacka Hunterja. Kako ga že kličejo? Lux, če se ne motim?« Huntington je prikimal in brez besede krenil za podjetnim možičkom v služabniško sobo. Lux j« ves bled sedel v velikem naslanjaču in oči so se mu lesketale od vročične tesnobe. Ob pogledu na prišla ca je nekajkrat zinil, glasu pa ni mogel spraviti iz sebe, tolikanj razburjen je bil. »Dobro me poslušajte, Lux,« je s strogim glasom izpregovoril Huntington, »nekaj nama morate povedati Na kako vašo sokrivdo pri zločinu sicer ne misliva, toda neutaljivo je ...« »Jaz... jaz...« je Lux za jecljal, bled kakor mrlič. Urejuje: Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jena — Za tnseratnl del Je odgovoren: Ljubomii Volčič — Vsi v Ljubljani