CKl^TP]. 23. SEI»TEMBRA 1971 — ŠTEVILKA Ti — LETO XXV — CENA fiO PAR* GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO IN ŽALEC geodetski zavod iz Qe\']B je naslovil pro- šnjo na svet za družbe- ni plan in finance skup- ščine občine Celje, v |(ateri prosi za dodelitev \2 milijonov starih di- narjev kot kredit, s ka- terim bi kupili prepo- trebno stanovanje. Svet je prošnjo zavrnil, še zlasti, ko je Hiio članom povedano, kaj je zapisa- no v statutu tega zavo- da. Namreč — uslužbe- nci zavoda (ki nimajo ravno majhnih osebnih dohodkov), dobijo kredit za nakup osebnega av- tomobila tudi iz sklada skupne porabe Geodet- skega zavoda. Ko je sta- tutarna komisija predla- gatelja na to opozorilo, so povedali, da od tega ne odstopajo, tako da vse kaže, da jim zaradi tega določila statuta ne bodo mogli potrditi. Pa naj še kdo reče, če ne živimo težkih ča- sov. Za stanovanje ni denarja, za kreditiranje nakupa osebnih avtomo- bilov pa bi se našlo . .. V DANAŠNJI ŠTEVILKI ŠE POSEBEJ ZANIMIVO: V ITG v Rimskih Toplicah na 3. strani Kameleonsh O stališč z obiska in razcjovora v KS Vitanje reportažni zapis na A. strani Marljiv J in kleni žive lod Na 4. strani govore mladi o svojih idealih Moj idol V intervjuju na 6. strani odgovarja direktor Zlatarne Vladimir Veber Na 7 strani zapis o rifniškem gradu Justiiiijanov nov ec Na 10. strani reportaža Velesejemski drobiž in če bi bil urednik NT Na 15. strani Nagradni globus »LJUDJE SO KONKRETNO ZADOLŽENI ZA IZVAJANJE PRO- GRAMA« — je povedal o temeljnem načinu dela osnovne orga- nizacije ZKS v gradbenem podjetju Ingrad v Celju njen sekre- tar FRANC VRBNJAK. Omenjeni je pri Ingradu zaposlen že od leta 1953 dalje kot obratovodja kovinske stroke, sektor za me- hanizacijo, ki ima svoje prostore na Lavi. Uspeh za delo osnov- ne organizacije zveze komunistov vidi predvsem v konkretnih osebnih zadolžitvah. Pogovor s Francem Vrbnjakom objavljamo na 3. strani. Foto; T. VRABL^ Dobrodošlica slavistom v dneh od 24. do 26. sep tembra se bodo v Celju zbra- li slavisti iz vse Slovenije, ki poučujejo 1wl naših osnov- nih in srednjih šolah. Na svojem strokovnem seminar- ju o sodobnem knjižn,]em je- ziku se želijo poglobiti v mnoga vprašanja, ki jih zah- tevata sodoben pouk in da našnja stopnja našega jezika kot izraznega občila visoko razvite družbe svobodnega naroda. Na seminarju želijo plodno izmenjati svoje izkuš- nje. Seminar prirejata v sodelo- vanju z Republiškim zavo- dom za šolstvo in podružni- ca v Celju. Delovni program je v pr- vem delu posvečen vpraša- njem potika na naših šolah, kjer v številnih referatih ob- ravnam učne načrte naše osnovne in srednje šole, pro- blematiko jezikovnega pou- ka v osnovni šoli. v gim^na- ziji, v tehniških in poklicnih šolah. Posebna pozornost je posvečena tudi sintaksi in stilnim vprašanjem. V dru- gem delu, ki mu je posve- čen drugi dan, pa je pouda- rek na kulturi sloTienskega jezika. Referati bodo obrav- navali vprašanje slovenskega jezika v času naše NOB, vprašanje slovenskega pogo- vornega jezika v celjskem okolišu, pogovorni jezik tr- žaških Slovencev in slovenski časnikarski jezik. Obširni program, na kate- rem bodo s svojimi referati nastopili ugledni znanstveni- ki in pedagogi^ bo končan v dveh dneh dopoldanskega in popoldanskega dela. tretji dan pa bo poučna ekskurzija na Kozjansko. Vsem slavistom želimo is- kreno dobro došlico v našem mestu in njihovemu semina- rju kar največ uspehov. A. A. Neenakost kljub zakonu # Končana osemletka je hudo relativna zadeva # Ali lahko ravnodušno pristajamo na razlike, ki izvirajo iz različne razvitosti občin? # Novi matematiki je spodletelo pri uvajanju enakosti med otroki # Večji posluh siromašnejših Osemletna osnovnošolslva izobrazba je z zakonom doio- čena pravica in dolžn' -st hkrati. Brez končare osem- letke ni šodanja na srednjih, pa tudi ne v poklicnih šolcuh. Yseeno manj je delovnih mest, ki bi bila dostopna mladini brez dokončane osemletke. Veliko govorimo o neustrezmi strukturi m«d študirajočo mladino. Je to kaj čudne.^a, če imamo niž,;« organiaiTane osemletke, kot na primer na Henini, kier učenci vseh osmih razred r/ sedijo v treh oddelkih, a tu ni pouka tujega lezika? Od tu, brez dodatne muje, ne bo nihče prišel v »redn.e- šolsJce klopi. Ni prevozn:h sredstev, da bi vi&je razreJe prešolalii v centralno šolo če bi tudi bili, cesta ne ustreza, saj je po tedne za radi snežnih nlazov zaprta. A de bi bilo oboje, je cencrai na šola sploh takšna, da bi sprejela nekaj desetin uč<^n- cev več? Takšnih šol je »e veda več. Po Kozjanskem uh imamo, po obronkih Pohor- ja, v Zasav.skih hribih, p'>d Donačko goro in še kje. Na- sproti tetn pa v centrili, re- cimo v Ljubljani, vozi; o otroke z avtobusi v okolic> s kuharico in malico vred, kajti tu so toliko močni, da organizirajo šolo v naravi, varstvene oddelke, da,ejo brezplačna kosila in uvajaiO brezplačna učila. V Loka-.ou se že leta bori j*) za najpreprostejši ksiloi.>n, da bi si pomagali pri glasbe- nem pouku. So pa šole, .<.jer ne manjka glasbil za pravcati šolski orkester. Za šole v centrih imajo prošenj za službe prosvetarjev desetk-at več, kot učnih moči potrebu- jejo, v okolike zdifenecirali po gmotnem po- ložaju njihovih staršev. Ta diferenoija poteka v razredu in odpira pot razvoju bolne- ga pomilovanja in pekileče za. visti. če je že moralo biti tako, bi ta problem raje re- ševali na ravni šola-stai-ši neposredno. Pomislek, da .^mo prez'^'o- Nadaljevanje na 6. stnmi Z urednihove mize Skoraj štirideset bralcev je spregledalo, da v prejšnji številki Nagradnega globusa f,e niz:rje 73, dalje Miha Cajner, Deolina 56, Nazarje ter Ivan Fricelj, Kropa 57 V Šempetru pa lahko dobite do- volilnice pri Antonu Miklav- žinu, Šempeter 33. PROSTE KAPACITETE Prostoi je še v hotelih in v privatnih sobah v Rogaški Slatini, prav tako na Dobrni m v Laškem. Na vsem pod- ročju Savinjskih Alp m v Lo- garski dolini je dovolj pro stih sob, kakor tudi v hotelih, gostiščih in pri zasebnikih na ostalem celjskem turistič- nem območju. DEŽURNA LEKARNA Do sobote 25 septembra do 12. ure je dežurna lekar- na Center, od sobote dalje pa Nova lekarna, Tomšičev i trg 11. PLANINSKI DOMOVI IN IZLETIŠČA Odprci SO: Plamnski dom v Logarski dolini. Mosirska koča na Gol teh, Koča pod Olševo, Andrejev dom na Sle- menu nad Šoštanjem, Pri- schaufov dom na Okrešlju, Kocbekov dom na Koroši^i, okrepčevalnica Igla v Logar- ski dolini, zavetišče Grohat na Raduhi, zavetišče pod Oj- strico na Klemenči jami, dom na Resevni (samo ob nede- ljah), hOtel 7 depandansami na Goilteh, Celjska koča. dom na Svetini, dom na Gori Olj- ki. Vsak dan je odprt Frideri- kov razgledna stolp na celj- skem Starem gradu — cesta na Stan grad je že prevozna. Vsak dan od jutra do večera je odprt antični park v Šem- petru v Savinjski dolini. ŽIČNICE Gondolska žičnica na Gol- te obratuje od 6.30 do 19-30 ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih je zadnja vožnja Ob 0,30 uri. Sedežnlca obra- tuje po potrebi, odnosno od 8. do 10. ter od 15. do 17. ure. KOPALNI BAZENI Odprti so pokriti bazeni v Laškem, Dobrni m Velenju ter v Podčetrtku. LIKOVNI SALON Do 2. oktobra je odprta razstava slik in grafik Maksi- nna Sedeja starejšega. SLG Petek, 24. septembra ob 19.30 url Eliot: »Umor v ka- tedrali« — piremiera za pre- mierski abtsima in izven. Sobota, 25. septembra ob 19.30 uri »Umor v katedrali« za sobotni abonma in izve. Torek, 28. sefptembra ob 19.30 uri »Umor v katedrali« za torkOTT abonma in izven. Opozarjamo na medna- rodni koncert, ki ga prire- dita UPZS EMIL ADAMIČ in Dort>nundski moški pevski zbor v soboto 25. septembra ob 20. uri v Na- rodnem domu. V nedeljo I bo ponovitev koncerta v Rogaški Slatini ob 10. uri v Zdraviliškem domu. . . , aa so v lašKi občifii na tapeti m poa 'drobno, gieaom tnje občani, ki .la^ bt neopravičeno oogaceii Konkretno se siiš te o enem, o nekdanjem gostu ničarju Ježu, ki pa ie pra^. zaprav oivši občan. iVfo. ža/c 76" riamreč te hotelir v Nemčiji da samoupravni spo razumi v Laški občim ie ms o tako krhKi. ko bi bilo sklepati po stavku t gra. divu za občinsko skupšči. no, kjer prše. da so te ti v gazi Kriva je tipkarska napaka, ki je besedo tazd spremenila v gazo ... da so tjudje v Šent- jurju postali malo zlobni ter takole komeniiraja gradnjo nove cvetličarne; »Že res, da jo gradijo, to. da kako jo gradijo Pg menaa niso angažirali gradbeno podjetje POLZh Ne vem sicer, kdo gradi, lahko pa bi bilo tudi ome- njeno gradbeno podjetje, ... da se v Foačetrtku zgodovina ponavlja. Grad, ki se še kar dobro drži nad trgom, menja lastnike, kot naša podjetja direktor- je. Torej so si na iste Skozi stoletja je graa mi lo bogsigavedi koliko tud- nikov. Nič bolje pa ni •-. daj, v dvajsetem stole ko je bilo Lastništvo krat menjano kot v sgodovim skupaj. Last., se otrej menjajo, „ propada. Sedanji lastnik ie Chemo Liubljana. .. . da se je sezona ko- panja v bazenu v Rogaški Slatini začela doka-j voz- no, saj so bazen nedolgo tega odprli. Se razume, da je bil bazen v največji se- zoni zaprt Menda ni bilo vode Je že tako. Enkrat ni vode, drugič m denarja. Si- cer so se pa gostje lahko kopah v Lastnem potu, ki jih je oblil, ico so izvedeli za to, da takšno zdravili- šče, kot je Rogaška Slati- na, nima bazena, kot s« spodobi ... da bodo tudi Vi- tanjčant kmalu dobili tele- fonsko zvezo preko stalne- ga priključka, tako da bo- do lahKo poklicali zdrav- nika alt kaj podobnega tu- di zunaj delovnega časa krajevne pošte. Menda bo- do stalni spoj priklopni 'J neko privatno stanovanje, seveda pa bodo morali ku- piti tudi še telefonski o,- parat. da celjska kirurgija po trebuje cel razred medi- cinskih sester Sester ru0 menda na splošno zelo primanjkuje, v .Celju P" meni nič, tebi nic ukine- mo njihovo zavetišče, in- ternat. Možnost za vsakr- šno razišritev šole in ' tem pridobitev kadrov P s tem seveda izključena, pa tudi tistih dvajset o^' trideset deklic ne bom" dobili. Velika škoda. $t. 37 — 23. september 1971 NOV! TEDNIK stran 3 Kamelconstvo stališč Prišlo nam je na ušesa, da je ji- v glavah nekaterih pre- uči vročekrvnih članov ko- lektiva LTG Rimske toplice po d<»godkih okoli prekinitve dela precej spremenilo. Ne- lialerim baje ni nič všeč, da ge v sanacijski akciji zao- struje vprašanje delovne di- scipline, Ni jim pogodu, da se v obrat uvajajo že zdav- naj ustavljeni proizvodnji normativi, da je na pohodu sodobnejša organizacija dela ipd. Baje je sem in tja sli- šati glasove, kako bi bilo najboljše, če bi bilo spet vse po starem in najraje bi kar pozabili na kopico očitkov, upravičenih in tudi neupravi- čenih, ki so jih zgrnili na bivše vodstvo. Ti ljudje, res so samo po- samezniki, so svo,je zahteve po višjem osebnem dohodku vezali na elemente, ki jim zdaj nenadoma niso več všeč. Ni manjkalo besed o slabi organizaciji dela, o prenape- tih proizvodnih dnevih in dnevih zatišja, o neurejenih odnosih. Če je le kaj resni- ce, da se stališča v nekaterih glavah tako kameleonsko spreminjajo, potem si ni mo- goče misliti drugega, kot da so bile vse ostala zadeve le fasada glavni — doseči večje plače. Morda se v tem zrcali tudi čudna brezbrižnost do osnovne pravice — samo- upravljanja, ko so bili neka- teri kar zato, da bi se uvedla prisilna uprava. Ali ni v tem nekaj takega kot prenos od- govornosti na drugega, odre- kanje lastne odgovornosti za ureditev problemov? In še nekaj. Ce je po eni strani že prej obstajala za- vest o tem, kaj je narobe potem se vprašajmo, zakaj ni prišlo do razreševanja za- dev pravočasno in po sa- moupravni poti? In narobe. Ce se je po dogodku (preki- nitvi dela) v tako kratkem času dalo nekaj storiti, po- tem je tudi jasno, da prob- lemi vodstvu matičnega pod- jetja le niso bili neznani. To- liko za obrazložitev naslova nad sestavkom, ki je našim bralcem prinesel poročilo o prekinitvi dela, ko smo vpra- ševali, zakaj ,ie bilo treba v LTG gasiti, namesto da bi z ureditvijo razmer preprečili, da je lonec prekipel. Toliko za obuditev spomi- na tistim, ki tako hitro pre- obračajo svoja stališča in ti- stim, ki bi takim vetrnja- kom utegnili prisluhniti. J. KRAŠOVEC Konkretno delo Razgovor s sekretarjem organizacije ZK Ingrad, FRANCOM VRBNJAKOM Tako kot velja organizacija ZK Otok med terenskimi za eno najbolj aktivnih, sodi or- ganizacija ZK Ingrad med najaktivnejše med delovnimi organizacijami v Celju. Za- kaj? O tem smo govorili s sekretarjem, Francom Vrb- njakom. »Prizadevamo si, da bi po- pravili tisto, kar je biio v preteklosti nepravilno, nam- reč tedaj, ko smo lahko ugo- tavljali, da je ZK precej po- pustila pri svojem delu. Se- daj v veliki meri sodelujemo s strokovnimi službami, M nam pripravljajo r3.3li6ne analize. Razumljivo je, da smo v zadnjem časiu največ pozornosti posvetili družbe- nemu razlikovanju in stabili- zacijskim ukrepom.« »Zakaj sedaj bolje delarmo kot prej? Kje je vzrok za p>ovečano aktivnost?« »Zveza komunistov je bila v podjetju pobudnik akcij- skega programa, ki vključuje naloge ZK, sindikata, mladi- ne in samoupravnih organov. Vsak mesec sekretariat pre- gleda uresničenje sklepov in ni se še zgodilo, da ne bi bili uresničeni. Menim, da naše delo spodbuja konkret- nost naJog in zadolžitev po- same2aiikov. Komunisti lažje delajo, ker so konkretno za- dolženi in na splošno po ti- stem, da povsod moraš biti komunist. Nekoč so vodilna uslužbenci niso preveč pogo- sto udeleževali naših sej, da- nes prihajajo vsi. Posamez- nifei, odgovorni za določene naloge, poročajo o stanju v podjetju in predlagajo rešit- ve oziroma ustreane sikiepe. Odgorornosit je dejansko dobila pomen.« »Kakšna je vloga vodstva organizacije?« »ce vodsitvo, seikretariatav ne bi bilo aktivno, tudi orga- nizacija ne bi bUa. Obravna- vamo konkretne straaii: uspe- he podjetja, konlkuirenco na tržišču, primerjamo Ingrad z drugimi silovensikimi soro«* nimi delovnimi organizaciji Komunisti zato najbolj vidi. jo smisel svojega dela, še bodj pa tedaj, ko se takšne konkretne razprave prenaša- jo tudi na delo in reševanje raanih problemov. Prav to reševanje in uresničevanje komunistov največ, da z vso restnostjo izipolnjuijejo svoje naloge kot čaani organizaci- je.« M. SENIČAR 25 let „Glasa Komuna" Novinarji in ostali člani, kolektiva pokrajinskega Usta j>GLAS KOMUNA«, ki izhaja v Doboju, slavijo 25. septembra pomemben jubilej. Letos je minulo 25 let odkar ta časnik na področju Doboja in sosed- nih komun opravlja po- membno poslanstvo infor- mativnega dela. Ob 25 let- nici izhajanja »Glasa ko- muna« bo predsednik skupščine občine Dobo}, tovariš Jovo Miškovič, pri- redil sprejem za vse de- lavce, katerih delo je po- vezano s petindvajsetlet- nim izhajanjem tega po- krajinskega lista. Kolegom iz Doboja če- stitamo k pomembnim do- sežkom minulih 25 let » željo, da bi tudi v bodoče tako uspešno opravljali svoje odgovorno poslanst- vo, kot so ga doslej. Kolektiv Novega tednika Celje Z bralci na razstavo z izletnikom smo se do- govorili, da skupaj pripra- vimo ogled sarajevske raz- stave Umetnost na naših tleh. Za vožnjo in vstop- nino bi morali odšteti 150 din, za hrano in prenoči- šče posebej. Odšli bi v pe- tek in se v soboto ponoči vrnili. Ce bi šli, se pismeno prijavite na uredništvo No- vega tednika. Če bo dovolj prijav, bo- mo ogled razstave za naše bralce organizirali. UREDNIŠTVO Srečanje gobarjev na Golteh v organizaciji Društva gobarjev Celje bodo v soboto na Golteh odprli razstavo gob, ki bo nedvomno pritegnila pozornost širšega kroga občanov. Poleg razstave, ki bo odprta tudi v nedeljo, pa se bodo tega dne, to je v nedeljo 26. 9., ob 13. uri sre- čali na Golteh tudi gobarji našega območ- ja, ki se bodo med drugim pomerili tudi v tekmovanju, kdo bo nabral največ gob. Gobarji vabijo, da se te prireditve ude- leže tudi drugi občani, ki bodo prav ta- ko kot člani društva lahko pokazali svo- je sposobnostd pri nabiranju gob. Sklic kandidacijske konference Po 83. Slenu zakona o volitvah zveaaiih po- slancev ter 2. III. poglavja volilnega pra- vilnika občine Celje sklicujeva občinsko kandi- dacijsko konferenco SZDL Celje v ponedeljeflc, dne 4. otetobra 1971 ob 17. uri v veliki dvorani Narodnega doma v Celju s sledečim dnevnim redom: 1. Izvolitev 3-člansk«ga delovnega predsedstva in 3-član&ke verifikacijske komisije 2. Poročilo o poteku evidentiranja možnih kandidatov in oblikovanja predloga kandidatne liste za izpraznjena mesta v delegaciji SR Slo venije v zboru narodov zvezne skupščine. 3. Poročilo verifikacijske komisije. 4. Obravnava, dopolnjevanje in glasovanj« 9 predlogu kandidatne liste. 5. Uvajanje sistema stalnega evidentiranj* možnih kandidatov za vse odgovorne družbeno- politične funkcije. 6. Objava izida volite*. Kako je novinar Novega tednika Berni StrmCnik prejšnji teden kopal premog med velen.). skimi rudarji, boste lahko brali obsežno reportažo v naši prihodnji številki. Sa sliki je pomočnik jamskega poslovodje (desno) CEPIN, ki je edini vedel za skrivnost, da se je za »novincem« skrival naš novinar. Nedeljski letalski miting, ki ga je pripravil Aero klub iz Celja, je bU nedvomno prvovrstna prireditev, ki si jo je ogledalo okoli 15.000 obiskovalcev od blizu in daleč. Vse kaxe, da s« tovrstne prireditve vse preporedko, saj je od zadnje minilo okoli deset let... (Foto: B. Stnnčnik> Fran Ros: Izgnanci iz domovine v policijskem spremst-^/u Smo do tal oropani zapuščdU drugo nam i:odno zemljo, ki lam je dala življenje. Odlia- jali smo v negotovost, če- prav k bratom. Tudi ohra- njena skupnost družin nam je bila v uteho. Obupavali nismo. Pretrdno smo verova- li v poraz fašizma in v naš Povratek. Slutili pa smo, da Se bo naša usoda morala 0(i- ■ločati v boju, ki bo tudi od bas zahteval žrtve. Po dveh dneh potovanja sko/,i Hrvatsko in Bosno smo Prek Užica prispeli v Aran- (<-r- tov v Srbijo in Hrvatsko. Se- dem nadaljnjih vlakov v avgustu in septembru pa ie bilo organiziranih v Rajhen- burgu (Brestanici) in prav tako številni že prej — 7. ju- lija z izgnanci, ki so ram šest tednov na prisilnem ob- lu urejevali izpraznjeni sa- mostain, da se je potem tja premestil preselitveni štab iz Maribora in tu poslej de.al kot zbirni cen+er za nadalj- nje deportacije iz štajerske, kakor je bil to za Gorenjce Šentvid. Transportov iz Maribora in Brestanice v Srbijo in Hrvat- sko je bilo 33. Iz štajerske je bilo izseljenih v Srbijo 4470, iz Gorenjske in Koro- ške 2250 oseb, skupaj 5720. Bili so to večidel izobraženci duhovniki, obrtniki in trgov- ci. Gornje številke kažejo, da je nemški okupator izdatno zmanjšal število Suovencev, kd naj bi bili odstranjena :z svoje domovine. Zakaj? Ra- čune mu je 2!mešala nepriča- kovana vstaja na Sloven- skem, v Srbiji in Hrvatski. Pa tudi ni vedel, kako bi na- domestil delovno silo na Šfa- jerskem in Gorenjskem. Nemško prodiranje v Sovjet- sko zvezo se je ustavljalo. In tako je na Hitlerjev in Ei^h- mannov ukaz izseljevanje na jugovzhod začasno preneha/o. Le še 34.000 Slovencev v ob- sotelskem in obsavskem pasu se je proti koncu leta 1941 moralo došlim kočevskim in drugim Nemcem prisilno umakniti v rajhov. m,ov. S poslopja meljske vo- jašnice v Mariboru, prvega zbirnega taborišča na iass^a obsojenih Slovencev iz Šta- je^rske govori danes spomiiv ska plošča s štirimi vera: Da polasti se zemlje te, pregnal nasilnik nas je z ni^ Nasilje zruši se, zdrobi, mi spet smo tu, kjer mo btlL 4. stran NOVI TEDNIK St. 37 — 23. september 197i Komentar \ova stanovanja tudi delavcem IZ RAZPRAVE O SPREME MBAH V FINANCIRANJU STANOVANJSKE GRADITVE V prihodnjih nekaj mesecih bo republiška skupščina S RS sprejela nekaj pomembnih dokumentov o stanovanjskem g:ospodarstvu. Ti bodo na to področje vnesli nekatere bi- stvene spremembe. Zaenkrat so pripravljeni trije osnutki: resolucija o nadaljnjem raz- voju stanovanjskega gospo- darstva, zakon o financira- nju in graditvi stanovanj ter zakon o družbeni pomoči v stanovan.jskem gospodarstvu. V (»kviru javne razprave je bilo pred dnevi regionalno posvetovanje tudi v Celju. Ob,>avljamo nekatere osnov- ne misli s tega razgovora. Stanovanjsko .gospodarstvo že nekaj časa zaostaja za splošnim družbenim razvo- jem, Zatfl tudi ni moč uspe- šno reševati številnih stano- van,iskih problemov, ki so še vedno med osrednjimi vzroki slabega socialnega položaja prece,jšnie3-a števila 'jiirti. Težnja po pospešeni stanova- niski gradit\i torej nareku.je, dn zberemo v prihodn.je v Sloveniji v ta nametr- več sredstev. Udeleženci celjske- ga posvetovanja so predlaga- li, naj h! republika nredpf s.^la spodn.io me.fo višine pri- snevfca iz osebneara dohodica, občine na bi za svo.V obmo- rle mogle ta delež povečati. T:iko s« na nrimer predstav- niki občine Velen.ie menili, da bi bilo smotrno sedanjo 4 odstotno stopnlo zvišat! rsa? na 7. kar W pom»^nilo v nVihovem nrlmeni nribližno 400 novih stanovanj letno. Osredn.ie vorašanie. ki se ob spremen ienem ntjravnava. n»M starmvaniske<'a, frosimd.ir- stva odpira stanovalcem, pa r nove stanarine. Pristo.jni deiavnik? ne govore ve*! o »ekortornsirih« temveč le o »stroškoiTiihf* stamr'- n^^b Ooit"o ip namreč, fla naše prebiv,Tlsfvo ekonom- Rkih stanarin še len čas ne b'^ ^mofflo in dn b« notrebno tiifls nr, ^<^»iarine p e't? p>'!t pn'\ Tudi novi p^-edlotri irovor^ o subvenelo- niran.ju stanarin, ki pa bo precei dmgnčno kot sedanje. OTimer.jali naj bi sra namreč po posebnih mp.riHb, med katerimi bo odločilen pov- prečni družinski d.ohodek. Med merili omenjajo tudi »standard« stanovanja. Gre za merilo, ki naj onemogoči subvencioniranje preluksuz- nih stanovanj. Ob tem so udeleženci celjskega posveto- vanja menili, da ,ie potrebno ta kriterij sestaviti tako, da bo tudi družinam z nižjimi do- hodki omo.gočal žjvljen.je v solidnih, novo zgrajenih sta- novan >ih. Kaže torej, da bomo v pr- vih mesecih prihodnjega lota stanarine že plačevali po no- vem. Nov pa bo tudi delež sredstev, namenjenih stano- van.jski izgradnji. Morda po-, meni to začetek hitrejšega razviian.ia stanovanjskega go- spodarstva. Na vsak način pa veliko bolj proste roke nrl ureTan,ju te.ffa. nadvse obču. tljiveea In pomembnega živ- ljenjskega področja. L B. NA OBISKU V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH: Marljivi in kleni ljudje žive tod... Vitanje Legitimacija VITAN.IA: Trg Vitanje šteje nekaj preko 620 prebivalcev in leži ob južn& prednje, 35 novih hiš v zad- njih letih, pa vodovod (ki ravno tistega dne in t8d'^n dni nazaj ni delal, odpove- Sestanek ob štirih.. . Motiv iz Vitanja, oziroma njegovega središča t spodnjem delu, ('o^: B. Strmčnik) dali so motorji, nekdo pa ,e hudomušno pripomnil, da smo tega krivi Celjani, kir jim jemljemo preveč vo^ie. pa je njim zmanjkuje), ,*a- novanji*i blok in ne liazaa- nje modernizirana šola, rci so jo s prizidkom ustrezno povečali, uredili centra-no kurjavo in s tem izbol;šali pogoje dela skoraj 400 'jjč-jrj- cem in 23 učiteljem. Toda uspehi, ki jih res ni malo hitro stopijo v ozadje, teu .se k>timo problemov. Skoraj enoglasno in hkrati so ma 't>J prisotni odgovorih, da je problem kraja številka -na vprašanje zdravnika. »Včasih smo imeli dva, '>i lo tri, sedaj pa smo praK vič- no že dvajset let brez sta'ne- ga zdravnika. Ko je bil aa voljo zdravnik, ni bilo T^a ij ustreznega stanovanja, seda; imamo stanovanje, pa ne do- bimo zdravnika,« je po'r,'-^i^. tovariš Jeromel. In da ao nesreča še hujša, so z oifL-.o- dom zadnjega miličnika iz kraja zgubili tudi edini i-e ^• fion, s pomočjo katerega ^-'^ bili povezani s svetom '.u*li zunaj delovnega časa kraje^-- ne pošte. »Da, da... žandarje in dohtarje smo -'edno moli sedaj pa nimamo ne enega ne - drugega .. .« pristavi Hri^-.-^r- nik. »Veste, ko so ceste talali, smo Vitanjčani imeli to pre- sneto smolo, da ' smo dobUl predolgo in ni šla gladko med Celje in naš kraj,- -nto pa je tako hudičevo zvita Le zapišite bo, ker je r-es, da je zvita . ..«, de Hriber- nik in me hudomušno pojle- da, češ saj niste prišli s he likopterjem in ste ovinke prav gotovo videli! O, da sem, sem, še bolj kot ovin- ke, pa sem občutil tisočere luknje, katerim se kolca po pesflcu in cestarju. Resnično, ceste so pro- blem. Od Strmca do VitaiTjd je 12 km strašnega niaKaaa. ma in slabo kaže, da bi se v bližnji bodočnosti kaj bis'7o no spremenilo. Enkrat pride tudi ta na vrsto, smo družno ugotovili in se koj lotili dru. gega problema. Lani se je njihova krajev, na trgovina FUŽIN AR -nt^ grirala s celjskim Mencom m takrat so svečano podpis-iij pogodbo, da bo Merx do ju- nija letošnjega leta posta .rj] nov market... No, integra. cija je bila izvedena, pog,>i. ba podpisana, o marketu pa ne diuha ne sluha . . . V okviru možnosti pač ;e kar lepo razvit tudi šp>t. Ponos kraja pa so mladi k-> šarkarji, ki tekmujejo v podzvezni ligi, nam je po/e. dal učitelj Jagodic. Problem so seveda športni obje;v;i, ker če bi bUi ti, bi bilo ?b šport vnetih še več mlad:h. V okviru prosvetnega dru. štva delujejo tri sekcije m-jd katerimi velja še zlasti on-e. niti pevski zbor, ki ga vodi MOHORIČ VLADO iz Zreo. Ker pa pevovodja nima av<"o mobila so se v Vitanju hiv'^ znašli. Vsi lastniki osebnih a\'tomobilov so se zaw^v.Ui^ da bodo peljali p>o dir;.s :w dvakrat na leto, brezpla in seveda. Razpored za vso..- sredo pripravi EDI PE" : LINŠEK in doslej se primeriilo, da bi kdo po':i'\. da mora v sredo po zb^"-* vodjo v Zreče. Ni kaj reči, kaj? Sicer pa na kratko tako e: Vitanje napreduje Imajo le- pe uspehe pri svojem deiu. Ne manjka pa jim tudi pr>> blemov. In če temu doda,no še to, da ukinjene kmetijske zadiruge še sedaj niso prebo- leli in je Komjičanom ne ka- nijo kar kmalu odpustiti, :>j. tem smo povedali vsaj delček tistega najvažnejšega. TEKST JK ';LfK'\: BERNI STRMCNIK moj idol I dol: »V prenesenem po- menu stvar, oseba, ideja, ka- teri se izkazuje izredno spo štovanje, strastna, ljubezen in slepa privrženost«. Iz enciklopedije Mnogi slavni ljudje, ki jih gledamo na televiziji, menijo, da so idoli predvsem pevci. Ve- hiko je že bilo anket o tem, kdo je čigav id:>l. Tudi mi smo naredili nekaj pod'>bnega in obi- skali tn šole in zbrali tri dijake, d'a povedo, kdo je njihov idol. Pevec? Nogiometaš? Pclitik? Prvi obisk in ra3;iovor je bil presenetljiv. Izbrali smo Šolski center Bo.risa Kidriča na Ljubljanski cesti. 1. ZDENKO CVIKL, iz Čr©- skove pri Sooki, strojni klju- čavničar, III. letnik: »Moj idol je Dragan Džajič. Sam se precej ukvarjaan z nogo- metom. Zakaj? Velikokrat je dal gol v najbolj odločilnih momentih, kot tedaj z Angli- jo. Ima fantastično telesno spretnost. Da, seveda priča- kujem od človeka tudi dušev- no spretnost in prepričan sem, da jo Džajič ima. Vam, da na tekmi, ko je hotel na- pasti sodnika, ni ravnal pra- vilno, obsojal sem ga, ampak. moj idol je še \'eidiQo o&tai. No, ne ba bil rad Džajič, preveč je slaven, sam pa imam rad mimo življenje. Njega pozna preveč ljudi. Drugih idolov nimam.« 2. ZDENKA VESELAK, iz Stor, frizerka, III. letnik: »Moj idol je moja mama, ker je tako dobra. Razumeva se kot hčerka in mati m tudi kot prijateljici. Vse jd lahiko zaupam, vse! Da, racla bi bila takšna, kot je moja mama in poskušala bom, da bom. V širšem smislu besedice idol imam rada na raznih po- dročjih nekatere ljudi. Od politikov nikogar, razen Tita. Sama nimam rada politike, Tita pa vedno. Potem so tu še Džajič, Claiudia Cardinale in Strauss.« 3. JANKO KORITNIK, iz Šmarja prj Jelšah, avtomeha- nik, III. letnik: »Moj oče je moj idol. Vedno sva hUa skuipaj in vedno mi je poma- gal. Spoštujem ga kot člove- ka, v poklicu pa bi biJ rad več. Morda zato, da bi mu lahko tako nudil vse, kot je on meni. Več bi rad bil, zara- di boljših življenjskih pogo- jev. Všeč so mi pa Brane Oblak, Ivan Cankar, Mišo Kovač in Ivica šerfezi.« Prihodnjič: DIJAKI GIMNAZIJE M. SENICAR T. VRABL Stotisoči gost v Atomskih toplicah Prejšnji teden, v sredo, je v Atomskih toplica^ veselo vihrala zastava v hladnem, že skoraj jesenskem vetru. Ljudi je bilo malo, v baze- nu pa je bilo enkrat za spre- membo le nekaj manj kot de- set kopalcev. Vsi v toplicah so bili kot na trnju. Razumlji\o, saj so čakali na stotisočega obisko- valca. Prav gotovo pa je bil najbolj vznemirjen prav Fran- ci Renir, dolgoletni upravnik toplic, ki nikakor ni mogel sedeti mimo za mizo. Končno pa so le prišli. Vsi trij3 so bili iz Maribora. Kos Marija je bila stotiso- ča. Ljubljanska banka, po- družnica Celje, ji je pokloni- la hvanilno knjižico s stotisoč starimi dinarji. Bila je prese- nečena, srečna. »Tukaj sem že enajst dni, je povedala. Bila pa sem tu- kaj že julija. Pred tem ni- sem mogla stopiti na noge. Sedaj kar v redu hodim, u- pam pa da bo še bolje. De- nar bom porabila za nadalj- nje zdravljenje.« Marija Hi-ga je spremlje- valka svoje tovarišice. Poma- ga ji pri vsakodnevnih opra- vilih, ker ona tega ne zmore. Prav zato je čisto nevede po- stala 99.999. obiskovalka top- lic. Aero Celje ji je pokloni! komplet svojih izdelkov. Da la ga bo otrokom. Tudi ons se je zdravila v toplicah znra- dn hrbtnice in mrzlih Tno? Zdai ie mnogo bolje. Stotisoč prvi je bil Vlado Šetinc, ki je v toplicah s svo- jo ženo. »Tiikaj sem zaradi , ozeblin, ki sem jih dobil ' partizanih, vendar moram re- či, da le sedaj že kar ohčut' no boTje. šp bom prišel * toplice. Na Golte pa bnm kar sam, brez žene« Hvfila bo?ru. dn ženp ni hilo pri tem razgovoru. Povedal moram, da Je Izletnik Cel'« poklonin Vlfidu petdnevno 1^ tovanip na Golteh. V.^i '^■n^^ bili veseli. Se bolj bi bili, bi bile tonlioe bolj urejei^^' če bi se bolj zanimali z^ij^ sai so samo letos ime^i 2^/00'' gostov »Nikogar več ne bomo kali. Naredili bomo, kar m/) moe-li,« je na koncu dei3" Pranoi Renir in vse m^aj^' ce povabil na čevapčiče. milenK^ St. 37 — 23. september 1971 NOVI TEDNIK stran 5 Solza ne moreš prešteti Ko pri Podčetrtku zaviješ proti Olimju, maj"anii vasici S samostanom nekdanjih me- jiihov pavhncev m s slavno olimako lekarno, ki je m^Mi- da druga najstarejša v E!vro- pi, zagledaš na griču takoj za ovinkom cerkvico. To je pevica Marija na Pesku. Ve- daleč od cerkvice, kakšnih divajset metrov, se skriva pristna kmečka hiša, pred Icatero lajata dva psička. Tu- Icaj živi šestindevetdesetletna Jera šinkovič Kužka sta divje lajala, pa ne dolgo. Skozi odprta vrata je prišla ženica. Že skuti mislil, da je to Jera. Pa ni bila. Le hčerka je ptrišila po- gledat, kaj je novega pred kočo. Vendar je tudi Jero za mikalo pogledati, zakaj se Icužka tako dereta in se Je odpravila čez prag; počasa in previdno je tipala na sveiDu.?, zakaj zunaj je sonce že ble- delo. Obstala je sredd vrat in dobrodušno zrla v nas. Oči bo nas živo preiskovale, ko smo se srečali in si podaU roke. Jerin stisk je bil mo- čan. Pravo nasprotje i^jene starosti. življenje devetdesetletjie slovenske žene je skoraj v•^^3• no enako. Polno trpljenja, vojn in preizkušenj. Mn".>go otrok, odpovedi, garanja. Zemlja, ki so jo v sivo.i^ življenju preobrnile, da so nakrmile Lačne kljune, je ve- lika in glohoka. Solza ne mo- reš prešteti. Jera je ena takšnih slovan- skih žena. Šesit otrok je ime- la in zato tudd skrbijo zaj\o. Danes skrbi za njen skromni vsakdan hčerka Kristina, ki ji je mož padel v partizanm. Za Jero pa skrbe tudi otroci iz Podčetrtka; tu in tam ;i kaj prinese. Ona pa je boij vesela mladih in živih obra zov in je srečna, kadar pr.^d kočo zaživi otroški smeh. Ta krat se povrne v mladost. »Saj se nimam kaj pritote- vati. Hčerka je dobra in skr- bi zame. Denar še tudi ima- mo. Ne veliko, pa vendai^ie. Živi se. Le ko bi bila še enkrat mladai. To si najbod« želim.« Tako pravi Jera in utihne. Mimo, skoraj negibno stoji na pragu In dobrodušen na- smeh se izvija izza nao-^ni- kov. Tudi Jera p>otuje po svetu. Takšna je usoda vseh matex, kd dočakajo takšno starost Enkrat je pri enem otroku, enkrat pri drugem. Neka^ časa je bila v Beogradu pri hčerki, pa v Nemčiji pri si- nu, a je spet prišla nazaj Slovenska žemljica, ki ji ;e dala življenje, je le ena sa- ma. Leipo je doma, pravi Je- Hčerka Kristina, Jera Sinbovič in učenlia iz Podčetrtlia, ki je Jeri prinesla majhno darilce. ra in s palico naganja kure. In hčerka pove: »Mama ne hodijo dosti. Le kure preganjajo pred hišo m s psom se motijo, pa pr^ig neprestano pometajo. Nikoli ne morejo biti pri miru. Po- tem so pa takoj izmučeni.« Jera je menda slišala, saj je rekla hčerka, in je reKila: »Kako pa naj bi bila mir- na, ko pa sem celo življenje delala, človek se vsaka stvari privadi in je pK>tem ne pos^ bi. Le ko bi bila še enkrat mlada.« Poslednji stavek sem potem še dostikrat slišal. A kaj čemo pomagati! šestin- devetdeset let se ne da spre- meniti. Za spremembo od drugili starčkov v Obsotelju in na Kozjanskem ima Jera starost. Ni osamljena. Neg^i- jejo Jo, čeprav so z njo te- žave. Jera ve, da je stara, to pa vedo tudd drugi. In taco ždvi Jera tiho in mimo v šid št. 6 in včasih prebere Večer, ki ji ga je naročila šola v Podčetrtku. Ce ne de- la tega, preganja kure aii pKMneta Bili smo že za cerkvico, ko sem se ocza-1 nazaj. Jera je še stala med vrati in roka se je slabotno dvignila v pozdrav MILENKO STRAŠEK Foto: D. MEDVED dr mir ko vengušt: O Starosti in ostarelihi 9 Te osebe so skoraj redno kalorično pa tudi kvalitativ- no podhranjene. Ostareli člo- vek ne potrebuje nič več beljakovin in nič več vitami- nov kot mlajša oseba. Kvali- tativno pomanjkljiva prehra- na je redkeje posledica ne- sposobnosti izkoriščanja hra- ne, še posebno, če je zobovje še funkcionalno sposobno. Najčešče je rezultat eno- stranske prehrane. Obilni in z maščobami obogateni ob- roki za starejše prav gotovo niso primerni, četudi bi se pritoževali nad »slabo pre- hrano«, kar radi delajo. Ta- ko radi ravnajo pK>sebno tam, kjer je organizirana družbe- na prehrana. Vendar tega v večim primerov ni jemati preveč resno, saj je to po- gosto eden izmed elementov odzivanja ostarelega na oko- lje, v katerem živi, in ki ga nikdar, ob najboljši volji, ne more popolnoma zadovoljiti. Tudi mlajši ljudje se vseh dobrot cesto počasi naveliča- mo. Toda taki smo pač ljud- je. Preobilna prehrana namreč Škoduje. Zaradi preobložene- ga želodca je trebušna pre- pona potisnjena navzgor. Po- sledica so neprijetne reakcije Pri srcu. Razen tega pa pride tudi do drugih motenj. Seve- (ia ne more tega niti laik, liti starostnik pravilno oce- [ijevati. Slabo prenašanje ma- ščob je navadno povezano s Pomanjkanjem fermentov. U- Poštevati je tudi treba, da le pri starostnikih mehani- zem maščobe v preosnovi po- časnejši. Po broku, ki je bogat z maščobami, so lete še ure potem zvišane v krvi, kar ne- gativno vpliva na srce in oži- lje. Prav tako je tudi zvišana možnost za strjevanje (koagu- lacijo) krvi, kar je lahko usodno. Najbolj primeren je organiziran in nadzorovan na- čin prehrane. V nekaterih de- želah prinašajo ostarelim po en topel obrok organizirano na dom. Način prehrane z Doni, ki so ga preizkušal, ni naletel na odmev, ker so ostareli smatrali tako obliko pomoči kot preveliko okrnjevanje nji- hove samostojnosti. Kar za- deva splošno oskrbo ostarelih, bi omenili, da se da z razme- roma majhnimi stroški to urediti. Že samo razgovor s socialnim delavcem ali bol- niško sestro lahko prispeva k duševnemu ravnovesju: ure- ditev nakupov, posredovanj? hišne pvomoči, ustanavljanje klubov, urejevanje denarnih zadev, pogovor o načinu ure- jevanja premoženj sikh zadev, oporoke itd. Za zdravstveno stanje ostarelih skrbi zdrav- stvena služba na terenu. Ena skupina starostnikov pa vzlic zdravnišk in skrb- niški negi ne more biti pre- puščena sama sebi, temveč mora iskati zatočišče v bol- nišnici, bodisi v socialno- zdravstvenem zavodu ali do- mu. Med vzroki za hospitali- zacijo so v ospredju okvare duševnosti kot posledica sta- rostnih obolenj in dmge bo- lezni, ki pač zahtevajo boljšo nego in zdravljenje, kar Je mogoče le v za to usposoblje- nih zavodih. So pa tudi iz- ključno socialni elementi ti- sti, ki zahtevajo neizoežno napotitev v zavod. V celoti lahko trdimo, da je treba ukrepati že v mlajši starostni dobi, če žehmo ohraniti zdrav- je v že odmaknjeni starostni dobi. Za ohranjevanje zdravja osta- relih so socialni in socialno- psihološki ukrepi enako po- membni kot medicinsko-tera- pevtski. Psihično zadovoljstvo ostarelih in njihove zadovolj- stvo dosegamo z ustanav- ljanjem klubov starostnikov, s psihološko predpripra- vo na upokojitev, z ure- ditvijo splošnega psihofizične- ga okolja in s posredovanjem ustrezne okupacije Telesno zdravje vzdržujemo pri zavr- tih in bolehnih lahko do- stopnimi in pred nesrečami zavarovanimi stanovanji ter s primemo prehrane VzUc vsem naštetim ukre- pom pa narašča število tistih starostnikov, ki so potrebni posebne nege in zdravljenja. In to dolgotrajnega zdravi je nja pod rednim zdravniškim nadzorom. To Je posledica po. rasta starostne dobe celotnega prebivalstva. Takega zdrav stvenega varstva pa ne mo- rejo trajno zagotavljati bol- nišnice, ampak le socialno- zdravstveni zavodi ki so za tako dejavnost usposobljeni. Ti imajo primerno okolje in strokovne kadre, ki so uspo- sobljeni, da po svojih naj boljših močeh pomagajo na- šim ostarelim bolnikom So- cialna služba gre tako v korak z zdravstveno službo, saj Je to edna erspektiva, kj lahko, kot smo ugotovili, zagotavlja ostarelemu in v 99. odstotkih bolnemu človeku ob social- nih težavah primerno jesen njegovega življenja. (Konec) PRIPIS: Podlistek O starosti in osta. relih je vzbudil med bralci precej odmeva. Nedvomno tudi zato, ker je avtor po- skušal predlagati tudi neka- tere rešitve za izboljšanje po- ložaja ostarelih oseb. Prepri- čani smo, da so te predloge zlasti dobro zaznali vsi tisti, ki skrbe za vprašanja social- no-varstvene in zdravstvene politike. Kajti prepričani smo, da je vsaj nekaj mnenj in zamisli izraženih v podlistku, primernih za razmišljanje, za osnovo za praktične rešitve. Precej pa je najbrž podli- stek povedal tudi mlajšim osebam. Vabimo vse, ki ste skrbno brali, da se oglasite. Objavili bomo nekaj odmevov. Obe- nem pa vabimo naše zdrav- stvene in socialne delavce, da z nami sodelujejo s takš- nimi besedili. Uredništvo i^grria bralci ALi SMO UPRAVIČENI DO JAVNE RAZSVETLJAVE? Sen.', občan celjske občine, stanujem v Košnici pri Celju in vprašujem, ah celjska občinska skupščina v naši vasi ne bi mogla namestiti nekaj Javnih svetilk. Vas Košnica ima 85 hišnih številk. Od vsake hiše najmanj eden hodi v službo v Celje, so pa družine, od katerih hodita v službo p>o dva ali trije. Zaposleni so na različnih delovnih me- stih. Prav zaradi tega hodijo v večernih in zgodnjih ju- tranjih urah po temi. Nadalje hodi 60 osnovnošolskih otrok v šolo na Polule, saj imajo pouik v dveh izmenah in tako tudi hodijo zvečer in zijutraj v temi. Cesta Je prav tako zelo slabo vzdrževana. Če bi cestar le od časa do časa očistil Jarke, po katerih bi se morala odtekati voda, bi bila površina cestišča veliko boljša. Podjetje, ki je dolžno vzdrževati to cesto, pa ne more dobiti delavca »cestarja«, ki bi vzdrževal ta dober kiloaneter dolgi odsek ceste. Mislim, da ni odveč, 6e omenim tudi to, da bi v občini načrtovaU asfaltiranje tega dela ceste v Košnici. Saj bi vsak občan verjetno rad nekaj prispeval. Miha Cvetrežnik, Košnica 31 a pri Celju NAGRADNI GLOBUS Dragi bralci, nekateri ste poslali kupone za Nagradni globus že za prejšnjo številko. Verjetno ste spregledali, da gre šele danes zares. Torej — danes kupon 1 ponav- ljamo in šele sedaj bomo žrebali. 2 X KONJIČKAR PisaU ste, naj se oglasimo konjičkarji. Vesel sem tega in komaj čakam, da bom spoznal še drage konjička rje. Sam imam namreč dva konjička. Sem radioamater in amater-sUkar. Najbolj pri srcu mi je slikarstvo. Že v mladosti me Je slikarstvo zelo veselilo. In tako sem bil v osnovni šoli vedno odičnjak — pri risbah. Mnogo sem obiskoval raz- stave slikarskih del naših in tujih slikarjev. To me je zelo pritegnilo. Najprej sem slikal s tempera barvami, nato pa sem začel z oljem. V naravi najdem najlepše motive. Razstavljal sem samo enkrat v Velenju. Doslej sem napra- vil okrog 30O slik. MoJ drugi konjiček je radioamaterstvo. Z njim se ukvarjam še od leta 1957. Vsak prosti čas porabim za to, da se z oddajnikom pogovarjam s prijateljem-radioamater- jem na daljnjem vzhodu ali pa v Ameriki, Indiji in dru. god. Mnogi prijatelji me obiščejo, še ta mesec bomo u.sta- novili radioklub v Rogaški Slatini. Vse, ki se zanimajo za radioamaterstvo, vabim, da se oglasijo. Slavko Jerič Rogaška Slatina št. 74 Pripis uredništva: Zelo smo veseli, da ste se oglasili. Računajte na to, da se bo nekdo od naših novinarjev ogla- sil pri vas. Do takrat pa — dobro delajte. In uspešno začnite s klubom. ALI NAJ SE OGLASIM študiram v 1 letniku ekonomske fakultete v LJubljani. Doslej sem se že večkrat oglasil. Dogodkw v šaleški do. lini je precej. Rad bi pvostal vaš dopisnik. Vlado šuster, 63325 Šoštanj, Heroja GaSper.ta 1 Odgovor: Pošljite. In oglasite se kdaj v uredništvu. Prav sedaj se pripravljamo, da bi dobro organizirali do- pisniško mrežo. Vaš urednik KJE SO DIVJI LOVCI v naselju Log v Bohorju na Kozjanskem živimo samo mah posestniki, ki poleg niajline pokojnine ali službe nimamo ničesar. Obdelujemo svoje njivice na katerih nam dela divjačina veliko šlrodo. Prav takg okoli naših domov, saj nam lisice pobero vse kokoši. Srne pojedo vso povrtnino, zelje, fižol n tako naprej. Zgodilo se bo, da marsikateri med nami letos ne bo imol fižola niti za seme, ker so srne opravile svoje. Da je zlo še večje, nam divji prašič pridno žre krompir, koruzo in žito, kdor ga seveda ima. To pa pomeni, di smo prizadeti vsi, eni bOij dmgi manj. Včasih so bo nadlogo preganjali divji iovci, ki jih je čedalje manj. Zelo lepo bi bilo, da bi lovci, ki divjačino ne ubijajo, nudili nam prizadetim kakšno od- škodnino. V našem zaselku Log, odnosno pn logamici, so lovci večkrat imeli veselico, kjer se je ;edlo in pilo. streljaU so na glinaste golobe in deske, da je pokalo kot na fronti. Lisice in druga zverjad pa se Je svobodno spre- hajala. Zanima me torej, če bomo od lovske družine dobili kakšno odškodnino ah ne. Morda bi kdo iz lovske družine odgovoril na to pismo? Leskovšek Jakob _ ... .« ___Jajčna 3.: 6. stran NOVI TEDNIK Št. 37 — 23. september 1971 Neenakost kljub zakonu čaj decentralizirali fiinancird- Bje osnovnega šolstva, zanje protiočitke o centralističnih tendencah. Gospodarstveniki pravijo: Razlike so bile in bodo. Toda zakaj tega ne po- ve že ustava? Otjroci namreč niso odrasli, ka se marajo Bvobodno odločati aa kraj bi- vanja, kaj šele za starše. Smo pri nas že na stapAJi, da bi zagotovili vsakemu, kd bi želel v središče zaradi otrok, tudi delo in srtan\>va- Dije? čermi potem boMko ljudi na delu v tujini? Ni malo de- Lovndh orgarizacij, ki so to- liko srečne, da njihovi delai'- ci še vztrajajo v zakotnih za- seMh in ne pritiskajo na sta- novanjski fond v centrih. Kaj storiti, da bd se konč- no le začel proces socialnega razldJcovanja na tem, tako pomembnem področju? Občine, ki same financira- jo osnovno šolstvo, bodo problemu prej ali slej tudi same kos, seveda z diferen- ciacijo v lastni šolski m,r?ži. Težje bodo to storile obča.ie, ki so odvisne od sredstev le- publiške izobraževalne skup- nosti, kjer pa bi temeljne iz- obraževalne skupnosti vseeno lahko vsaj deloma omile raz- like, zlasti kar zadeva Isav drovska vprašanja in ma*^eri- alno opremljenost šol. Tudi delovne organizacije, ki 7a- poslujejo veliko delavcev z bivališči zfunaj neposredne bližine delovnih mest, bi mj- gle prispevati delež od tiste- ga, kar jdm nd treba poraoati za gradnjo stanovanj. Morda 23a prevoze prešolaniih otr^k. za odpiranje šolarskih mter- natov. Vendar vse kaže, da So v manj razvitih občinah te možnosti skromne, za^o problem še vedno terja meljitega premisleka in u. strežnih' ukrepov celotne slo- venske družbe. Ne samo ka- dar govorimo o šolst\Ta. Ti- di ko se odločamo o sred- stvih za razvoj infrastmktu- re, zlasti za ceste, razvvjj prometa in podobnih deja/- nikov, ki so neizpodbitno edina rešitev. JURE KRAŠOVEC Nevarni klik-klak Slabo vreme pride ponavadi z zahoda. Vsi poznamo atlantske frontalne motnje. Z zahoda pridejo k nam velikokrat tudi druge »motnje« in pametne »pogruntavščine««. Prav gotovo se vsi spominjamo bliskovitega pohoda igre »hula-hup. Takrat so zdrav- niki poročali o zelo povečanem številu poškodb hrbtenice! In zdaj je prirajžala k nam še ena »zanimiva« igra.Klik-klak. Povsod sesliši ropotanje, povsod lahko vidimo roke, ki vihtijo malo vrvico z dvema kroglicama. Po časopisnih poročilih se je v Nemčiji zelo povečalo število poškodb členkov. Nek fantič je menda celo umrl zaradi posle- dic poškodbe pri klik-klaku. Kako pa pri nas. Torej — v akcijo! Najprej me je zanimalo, če otroci prinašajo te igrače tu- di v šolo. Pokličem šolo na Hudinji, kjer mi prav prija- ssno povedo: »Da, prinašali eo klik-klak tudi v šolo in tu tudi ropotaM. Vendar smo temu hitro napravili konec. Eiiostavno smo klik-klak nre- povedali. Zdaj je mir«. Na Hudinji so stvar uredi- li. Kaj pa na prvi osnovni šoli v Oelju? »Tudi mi ima- mo težave s klikJ?;lak'>m. Kljub temu, da je prepove- dano klik-klakati t šoli, se na hodniku še vedno včasih zasliši poznano topotanje.« Dobro, T šoMi so stvar ne- kako ukrotili. Koliiko pa je pravuaprav teh igrač med na- mi? Povprašal bom prodajal- ce! Rečeno, storjeno. Vendar fve bree aaipletov. Ko mi je prvi prodajalec že odgovoril na vprašanja in povedal, da klik-klak gre v promet, da jih proda 10—20 na dan, da kupujejo predvsem starejši, ee mu Je posvetilo, da sem od čaBopdsa. In prišlo je »prijazno« svarilo: »Slušajte, ne pišite nista o klik-klaku, Ja 5u da ubijem! Jasno! Kad vidim nešto napisano, odmah metak u čelo.« Hopla, klik- klak je pa nevaren. Brez be sed sem »stisna« rep med noge in jo jadmo pobrisal. Drugi prodajalec, Stjepan štefanec iz Varaždina, je bil prijaznejši. Proda precej teh igrač oairoma ropotu!j. Ne- koč jih je 100 prodal v treh urah, po 6 din aa kos. Da ber zaslužek, ni kaj reči. Po- vedal mi je tudi, da so sta- rejši bolj »neumni« in vea kupujejo klik-klak kot otro- ci. Stjepan mi ni obljubi] metka v čelo! Pogunmejši odidem v Tka nino. Prodajalka me čnidno pogleda, ko vprašam za klik- klak. V mojih letih! Kij ud temu mi pove, da jim je te igrače hitro zmanjkalo, če- prav so jih dobili kar precej. Čakajo novo pošiljko. Torej bo še ropotalo. S precej zmanjšanim ugledom sem odšel. Večkrat sem še slišal kUk-klak v sosednji ulici, pa mi je lastnik vedno ušel, ko sem ga hotel slikati. Tako se je torej končala moja akcija Na koncu sem pregledal »rezrultate«. Bole me tioge, simpatično dekle iz Tkanins me ima ta neresnega, pred- vsem pa je pomembno, da zdaj čakam »metak u čelo«, ker kljub svarilu pišem o klik-klaku. Prihodnja žrtev s prestreljenim čelom bom to- rej jaz. žrtev klik-klaka. Ka? predstavljam si mastne časo- pisne naslove! Za slovo bi dodal še nekaj mojih idej. Cemu uvažati klik-klak » zahoda? Saj po- znamo pristne slovenske ro potulje oziroma raglje. Tudi otroški ropotuljčki bd bili primerni. In slovenski klo- potci! še vihteti jih ne bi Dilo treba. Samo malo bi piliali, pa bi ropotalo, da bi bilo ve- selje. Ce bodo izdelovalci igrač izkoristili moje zamisli, jim še avtorskih pravic ne bi bilo treba plačati. Kdo pa plačuje avtorju »sa metkom u čelu«? o klik-alaku pisal in čakal kroglo: I SEVŠEK Stjepan Štefanec iz Varaždina dobro prodaja klik-klak. 100 T treh urah. In še prijazen je bil ter mi ni obljubil krogle T čelo! obrazi EDO PlAVSTEINER Večina Šentjurčanov po- tna Eda Plavsteinerja. Je rojen v Šentjurju in )• 9em čas tu tudi prebival. Lt vojna vihra ga je za- nesla drugam, v Srbijo. Si- cer pa je njegova življenj- ska pot značilna za člove- ka te delavskega razreda, ki je veliko svojih moči dal domovini. Rojen 1915 leta je obi- skoval osnovno šolo v Šentjurju, nato pa je dve leti hodil na celjsko gim- nazijo. Doma niso bili rav- no bogati tn zaradi po- manjkanja denarja je mo- ral šolanje prekiniti ter se je izučil za strojnega klju- čavničarja. 2e pred vojno je bil med naprednimi ljudmi, aktivno je delal v Sokolu in bil dve leti tudi njegov načelnik. Nato ie prišla vojna. Z drugimi vred je bil mobiliziran v vojsko, vendar je imel sre- čo, da ga Nemci niso ujeli in se je vrnil iz črne gore o rodni Šentjur. Tu pa so ga Nemci že junija 1941 zaprli, odpeljali v celjski stari pisker, nato pa v Maribor. Pozneje je bil preseljen v Srbijo, v Preljino pri Cač- ku, kjer je delal pri nekem kmetu. Kmalu pa se je kot kurjač in nato kot šo- fer zaposlil v zemunski bolnici, kjer se je tudi po- vezal 2 NOV. V letu 1943 je ilegalno delal v sektor- ju »Francoz«, 1944 pa je odšel v partizane. Boril se je na sremski fronti in dr.igod, v začetku leta 1945 pa je z jugoslovansko de- legacijo odšel v Bari, po kamione za SNOS. Pri SNOS Je bil nato še leta 1946, ker je zelo primanj- kovalo šoferjev. Po vrnitvi v Šentjur se je takoj vključil v družbe- no politične organizacije. Bil je prvi predsednik ta- kratnega mešanega sindi- kata v Šentjurju teta 1947 je bil izvoljen za predsed- nika krajevnega odbora. Tu je bil do leta 1951, vmes pa so ga izvolili tudi za šentjurskega poverjeni- ka za industrijo pri celj- skem okraju. Po letu 1951 se prične obdobje delovanja pri Zve- zi borcev, dolga leta je bil duša vsega dela. Prav nje- govih zaslug v tem času se spominja mnogo borcev in revnih ljudi na Kozjan- skem. Vse svoje sile je us- meril v to, da bi pomagali čim več ljudem na tem zaostalem področju, pred- vsem ljudem, ki jih je vojna kakorkoli prizadela. Ljudje tega področja vedo, da mu je to dobro uspelo. Pred petimi leti se je za- poslil v Kmetijskem kom- binatu Šentjur kot vodja transporta ter prepustil delo v družbeno političnih organizacijah mlajšim. Tu- di tu se je hitro vživel in še zdaj z uspehom oprav- lja svoje delo. Takšna je življenjska pot Eda Plavsteinerja. Zaved- nega Slovenca, aktivnega družbenega delavca in do- brega tovariša I. SEVŠEK intervju ZAUPAII ZAUPANJA VREDNIM Vlado Veher, direktor ce Ijske zlatarne, je sicer rojen Žalčan, sicer pa od petinšti- ridesetega leta s krajšim: prekinitvami Celjan, Za strojnega tehnika je diplomi- rai v Beogradu, kjer je ob koncu vojne delal na mini- strstvu. V Celju je bil naj- prej v tovarni tehtnic, od tam je šel v Ljubljano naj- prej na direkcijo aa kovinsko industrijo in potem na mini- strstvo za industrijo. Po vr- nitvi v Celje je bil 12 let di- rektor tovarne »EMO«, nato nekaj časa delal na gospodar- ski zbornici v Ljubljani, do- kler ni postal direktor celj- ske zlatarne. Torej je vsa le- ta po vojni v gospodarstvu, pretežni del v Celju. Bodi dovolj podatkov iz njegove personalne mape. NOVI TEDNIK: Na našem območju z zadovoljstvom, morda kdo tudi z zavistjo, gledajo na razvoj vašega ko- lektiva. Cemu pripisujete to rast? VLADO VEBER: Imeli smo dobre osnove. Celje pozna razvito zlatarstvo dobrih tai- sto let, samo da nekoč ni bi- lo tako zelo znano. Drugi de- javnik je rast standarda. Iti je povečal povpraševanje za izdelki izrazito estetske in stabilne vrednosti, še bolj od tega pa pravšnja in pravo- časna programska usmeritev kolektiva. NOVI TEDNIK: Zlatarna je znana v svetu, ne samo do- ma? VLADO VEBER: Program je terjal modernejša sredstva za proizvodnjo, le ta devize. Zanje je bil potreben Izvoz, Ta potreba je imelia stranske učinke. Srečali smo se s sve- tovno konkurenco, njihovo kvaliteto, tehnologijo. Mora- li smo ujeti korak z njo. Od nekdanje obrtne dejavnosti smo se razvili v i>odjetje s svojo maloprodajno, grosisti- čno trgovsko mrežo, z uvo- zom in izvozom in z za- stopstvom renomiranih tujih firm. Zlatarskim izdelkom smo pridružili tudi obdelavo dragih kamnov in nekaterih drugih storitev v nizu obde- lovanja plemenitih kovin. NOVI TEDNIK: Ste dober primer pnih uspešnih inte- gracij v preteklosti in bojda proces še ni končan? VLADO VEBER: Inte- gracija je šla postopno pot, od poslovno-tehničnega sode- lovanja k čvrstejši integraciji med ateljejem v Ljubljani, zlatarstvom v Trbovljah in celjsko zlatarno. Letos se nam je pridružil že »A'Tr> dent«, integracija s celjsko Aureo tudi vse bolj zori ln po.govori segajo tudi čez me- je republike, NOVI TEDNIK: V vašem kolektivu se ne pritožujete nad fluktuaci,jo. Jr skrivnost zakaj? VLADO VEBER: Ni skriv- nost. Vemo, da je strokovni kader naše stroke na zapadu deficiten. Morali smo se po- svetita viprašanju stimulacije. JE V RAZGOVORU ZA »Na VI TEDNIK« POUDARIL DI. REKTOR CELJSKE ZLV TARNE VLADO VEBER Smo med redkimi, ki imamo rezervni sklad za osebne :la hodke, da je rast le leh doi. goročno planirana. Toda ni vsa stvar v dinarju. Vsak. Ijj hoče in kaj zna pri nas, vidi možnost napredovanja, ored vsem pa je važno, da uživajo delavci zaupanje in možnosti, da svoje kreativno hotenje tudi uresničujejo. NOVI TEDNIK: KolrktiT zlatarne je v vrhu občin.ske lestvice osebnih dohodkov. Kakšno je povprečje? VLADO VEBER: Najprej moram povedati, da ima naž 300 članski kolektiv le devet nekvalificiranih delavcev pa še za te je vprašanje, 6- t) res tudi so. Povprečje je > li 2.600 dinarjev. Ta m stoji najnižje pravkar spn t. ta novinl^ z 880 dinarji, '^vjj višje kvalificirani delavec " zaslugi večmesečnega obr na pa z okoli 6.000 dinari^r, NOVI TEDNIK: K.je je li, vaš osebni dohodek, din k torski? VLADO VEBER: Običajno ni na »špici«, pa me to prat nič ne bold in moti. NOVI TEDNIK: Imate hi- šo, avto, vikend? VLADO VEBER: Imam T solastništvu adaptirano s^a. solastništvu adaptirano sta- rejšo hišo v Celju, alfa-ro. mea iz druge roke, a v Sa. vinjski dolini si že tretje lel/O gradim zidanico na majhn-^m zemljišču. In sina imam. ki študira medicino. NOVI TEDNIK: Kaj misli- te o gospodarskih razmerah » Celju, posebej še v »EMO«, k.ier ste biU 12 let član kt»- lektiva? VLADO VEBER: Imam vtis, da se vse preveč ukvar- jamo z zgodovino, kako je bilo in zakaj. Krivica, ki se dogaja stari industriji, :e očitna, zato tega ne bi po- navljal. Toda vseeno bi mo- rali obrniti pogled naprej. Zlasti vsi strokovnjaki. Od njih se pričakuje razvoj, ne le obvladovanje obstoječega, Glede »EMO«. Tu sem seveda bolj čustveno prizadet. Res mj ni vseeno, rad bi, da iji temu kolektivu šlo bolje. T'j- di pomagal bd v mejah moj Ji možnosti in zmožnosti, če bi bilo to zaželeno. Pokadila bi še cigareto, ,« ne kadi, kot tudi ne pije. Tako sva sa le segla v roko. JURE KRA.ŠOVEC št. 37 — 23. september 1971 NOVI TEDNIK Stran 7 Naš vsakdan aii kdo ima res belo križani emo? Naj živi raznoterost misli in zamisli, različnost mnenj in pogledov! Naj živi slovensko gledali- šče! Kapo dol pred čitalmško- narodno prebudnim navduše- njem. Ali kapo gor pred klov- novskim izražanjem nekega izumetničenega navdušenja. Naj živi umetnost! Kajti u- met7iost je vse. Tudi to, če sedem v avtobus in ^e odpe- ljem v Žalec. In tako naprej. Uspeh katerekoli javne predstave (torej tudi TV od- daje) se navadno meri po tem. koliko tdmevno.3ti je po- budila. če bi sodili le po tem, potem so ustvarjalci TV od-. daje, o kateri govorim, lah- | ko zadovoljni. Drugače bi verjetno menila bela krizantema. In spet drugače nevdomno razmišljamo gledalci televizi- je. Nekateri tako. Drugi cesto drugače Različno skratka. To nam je najbrž dovolje- no. Saj je bilo tudi intervju- vanceni dovoljeno govoriti vse, kar so si izmislili Pa ne le to. Tudi zaigrali so nam pred kamerami Tako da smo lahko še bolj dvomili o njihovih izjavah. Da se bomo prav razumeli- Oddaja je bila zanimiva. Po- učna. Polemična. In ji po tej plati ne moremo mnogo za- meriti. Spodbuja pa k raz- mišljanju vsaj o dveh, treh značilnostih takiji in podob- nih oddaj na ljubljanski tele- viziji. Reprodukcija slovenske kul- ture in umetnosti je tudi v programu ljubljanske televizi- je precizno lokalizirana. Belo krizantemo držijo vedno v ro- kah le umetniki v Ljubljani in Mariboru. Drugje jih na tej slovenski zemlji ni. In le ti, kot kaže ta zadnja oddaja (o, pa še mnogo prej), se laJ^ko opredeljujejo do njene biti Do njene vsebine. Do njenega poslanstva Liubljanska televizija in stvarjalci takih oddaj iščejo v omejenem obsegu belo kri- zantemo. Ta omejeni obseg seveda nima nič skupnega z vsebino nekaterih razmiš- ljanj Vendar pa bi se morali končno družbeno dogovorili o tem, kako je zasnovan druž- beno verificiran program te- levizije Tudi — če gre samo za vprašanje izbora ljudi, ki v mem pogostoma nastopajo. Ne le, da začenja izstojMiti ta »dvos trans kost« pri' pred- stavljanju, nastopanju, poro- čanju itd- To Je le en del značilnosti, ki so jo pokazali dialogi o be- li krizantemi Drugi je mor- da že tehtnejši. Ali morajo o umetnosti raz- mišljati le kulturni delavci? Ali so te-ti poklicani za to delo? Ali ne bi bilo zanimivo, če bi o umetnosti in o kultu- ri spregovorili tudi občani. Delavci Tisti, ki morda riiti ne vedo. kaf je — krizantema. Pa JO naibrž tudi čutijo. To- rej tisti, ki nimajo priložno- sti in niti ne morda daru, da bi teatrsko zavpiti v kamero, kako Jiuhijo gledališče Morda je les, da ustvarjalci programa m oddaj na TV za- enkrat še čakajo na živahnej- ši kulturni razvoj v necen- trih In na to, da se bodo l^^di navadni občani in delavci, bogsigavedi kako, seznanili z | belo \ nzantemo. O tem na bo TV spregovori la drugič ,.. i. V. Novec cesarja Justinijana Gkradiič Riinik že razipada; kmalu ga ne bo več. Ruševi- ne, kolikor jih je še, pokriva drevje in grmovje. Kar je nad zemljo, je šlo v pozabo. Cas je neusmiljen gospodar. Nedaleč od razpadlega gra- du, na sosednjem griču, pa so že v prejšnjem stoletju iz- kopali pomembne stvari, ki jih danes pod vodstvom Loj- zeta Bolte IZ celjskega pokra- jinskega muzeja izkopa^rajo še naprej, česar čas ni ohra- nil nad zemljo, je ohranjene- ga v njej. »Prepričan sem, da so to stvari, ki ne zanimajo samo ozkega kroga ljudi,« je dejal tovariš Boita, ko sem ga pro- sil za podrobnejšo osvetli- tev rifniškega izkopavanja in njegove zgodovine. Povedal je, da so z izkopa- vanjem na Rifniku pravza- prav začeL že v prejšnjem stoletju. Ugotovljeno je, da spada najstarejše naselje na griču-, kjer je do danes naj- deno okoli deset stavb, bodi- si stanovanjskih, bodisi za kulturne potrebe, v konec ne- oMtika, to je okoU 2000 let pred našim štetjem. Iz te do- be je najdenih nekaj kera- mičnih izdelkov, 2sajemalka in pa kamniti nožički. Vse to je bilo izkopano na dnu prazgo- dovinske naselbine. Odkopanih je bilo okoli 109 grobov, vseh skupaj pa je skoraj gotovo okoli 2000. Za- nimivo je, da vsi grobovi le- že v smeri vzhod—^zahod, in sicer je na zahodu glava, ta- ko da gleda v sončni vzhod. V grobovih je bilo precej lihanov, na podlagi katerih se da ugotoviti starost nasel- bine, novci različnih vladar- jev, še posebej pa sta sjamimi- va novca iz VI. stoletja (sre- brni novec cesarja Klefa) in še en novec, ki pa je bajkren. Najden je tudi novec cesar- ja Justinijana. V grobovih so bili tiudi koščena glavniku, ogrlice iz stekla in janta.mih jagod ter igle za spenjanje oblek, če upoštevamo antič- no tradicijo in antične nov- ce, je grobišče, ki je raa- seijano v okoUci naselja, na- stalo na prehodu iz petega v šesto stoletje in je trajalo do sedemdesetih let šestega sto- letja. Kasnejših najdb ni, to pa pomeni, da po prihodi: Slovanov na to območje na- selbine ni bilo več. V naselbini na vrhu griča je biLo najdeno orodje, ke- ramika, uteži, železna žlindra ter živalske kosti. Prebivalci naselbine so bili staroselci, to je stari Iliri in Kelti, go- tovo pa 90 bili tudi Rimljani. Po hišah sodeč je bilo tukaj okoli sto ljudi, ki so se pre- življali s poljedelstvom in živinorejo. Med okupacijo je na Rifni- ku kopal profesor Schnuid iz Gradca, ki je delal na samem vrhu naselbine. On Je pouda- ril predvsem važnost pozno- antične naselbine. Odkopal je orodje in pa novce, na primer Atalarikov novec iz dobe 526—.534. Na podlagi tega novca Je naselbino da- tiral. Iz njegovih spozaianj So potem delali naprej. Izkopanine na Rifniku so pomembne, saj osvetljujejo tisti del naše zgodovine, ki še ni dobro raziskan, pa tu- di malo ostankov je. Hvale- vredno je pri tem, da se ob- čina Šentji-T zelo trudi, da bi dek) teklo nemoteno. Ko- likor se da, pomaga tudi z denarjem. V končni fazi naj bi bil na tem mestu nekakšen park, dostop z njega pa bi bil omogočen z novo cesto. MILENKO S. Vrč iz groba t okolici Rifnika z značilnimi okraski Seminar slavistov v Celju bo Od 24. do 26. septembra STROKOVNI SE- MINAR o sodobnem knjiž- njem jeziku. Pripravili so ga Slavistično društvo Sloveni- je in Podružnica Celje ter Zavod za šolstvo SR Slove- nije. Seminar, katerega delo bo potekalo v Narodnem do- mu, je razdeljen na dva os- rednja dela. Prvi dan bo naj- prej govoril prof. Vlado No- vak, ravnatelj študijske knjiž- nice v Celju o literarnih zgo- dovinarjih in jezikoslovcih s celjskega področja. Nato bo več referatov na temo »Slo- venski jezik v naših šolah«. Naslednji dan pa bo na spo- redu tema »Kultura sloven- skega jezika«. Prvi referat bo imel profesor celjske gimna- zije France Jesenavec, kjer bo govoril o »Pokrajinski inačici slovemkega govorne- ga jezika v celjskem okoli- šu.« Med drugimi naj ome- nimo tudi dr. Martino Oro- žen, univ. asist. fil. fak. v Ljubljani tn njeno predava- nje »Slovensko jezikoslovje o kulturi slovenskega jezika.« Popoldan bo v študijski knji- žnjici otvoritev razstave »Je- zikoslovci, literarni zgodovi- narji in leposlovci s celjske- ga območja«. V dneh seminarja si bodo udeleženci ogledali kulturno- zgodovinske spomenike v Ce- lju. D. MEDVED Jugoslovanska krstna uprizoritev Umora v katedrali T. S. Eliota v prevodu Vena Tauterja. Premiera bo .iutri, 24. septembra 1971. Režiser .je Franci Križa,]. Na sliki so Sandi Krošl v vh»ni P.cchota in Janez Bermež, Branko Grubar, Borut Alujevič in Stanko Potisk ▼ Iz dnevnika SLG Celje Nova gledališka sezona je pred vrati. Jutri bo ime- lo Slovensko ljudsko gle- dališče otvoritveno pre- miero. V režiji Francija Križaja bo uprizorilo mo- numentalno delo iz angle- ške zgodovine, UMOR V KATEDRALI Thomasa S. Eliota. S to prvo uprizo- ritvijo bi rado dalo gleda- lišče vsej sezoni podoben poudarek, kakor ga je do- seglo ob začetku sezone la- ni z uprizoritvijo Veroni- ke Deseniške. Umor je za- snovan na mučeniški smr- ti Thomasa Becketa. nad- škofa iz Canterburpja. Zgodovinska snov iz 12. stoletja je služila sodob- nemu angleškemu avtor- ju za sicer verno zasnovo, preko nje pa je s pesni- škim jezikom neizmerne lepote in globine sprego- voril o človeštvu, o bolez- nih družbe časa, o odgo- vornosti človeka pred sa- mim seboj in v odnosu do soljudi. Po formi spomi- nja delo na srednjeveške moralitete (nastop štirih skušnjavcev), vendar so religiozna izhodišča služi- la avtorju za drugo resni- co, za politični umor, za pasivnost človeštva ob do- godkih, s katerimi so usodno nenehno povezani. Umor v katedrali je pre- vedel Veno Taufer, sceno- graf je Avgust LavrenČič, kostumografinja Mija Jar- čeva. Scenska glasba je prirejena po posnetkih sta- rih pesmi Moškega ko- mornega zbora pod vod- stvom Egona Kuneja. V vlogi Becketa bo nastopil Sandi Krošl. Po premieri bodo sledi- li abonmaji po vrstnem redu kakor prejšnjo sezo- no. Posebej bi radi opozo- rili na nedeljski popoldan- ski abonma, ki je zlasti primeren za okoličane, po- pusta zanj pa je kar 40 odstotkov na običajne ce- ne. Odptli smo tudi nov abonma GLEDALIŠKI AMATERJI, na katerega so vabljeni vsi, ki se še posebej zanimajo za gle- dališče. Z abonentsko iz- kaznico tega abonmaja bo- do lahko prisostvovali tu- di skušnjam v gledali- šču in se tako še podrob- neje seznanili s poklicnim gledališkim delom. Abon- ma organizira gledališče skupno s občinskim sve- tom Zveze kulturno pro- svetnih organizacij. Iz muzeja revolucije Te dni so v celjskem muzeju NOB zaprli zanimivo razstavo, ki si jo je ogle- dalo čez štiri tisoč obiskovalcev, med njimi precejšnje število mladih. Razsta- vo SO odprli za celjski občinski praznik, ponovno pa so jo od 1. do 10. julija od- prli, da si jo je lahko ogledala tudi šol- ska mladina, ki v juliju te možnosti nI imela. Razstava Štajerska in Koroška v na- rodnoosvobodilni borbi je bila priprav- ljena skupaj z Muzejem revolucije Mari- bor. Razstavljeno je bilo okoli sto štiri- deset eksponatov. Razstava šta.jerska in Ko- roška ^ NOB Je pripravljena skrbno in predvsem zelo pre- gledno, kar je pri takšni mno- žini gradiva, kot ga nudi te- ma, ^elo težko. Nj pa to edina razstauva te vrste," ki jo je pripravil mu- zej revolucije v Celju. Febru- arja je muzej pripravil raz- stavo Prankolovski zločin (v počastitev občinskega praizni- ka v Konjicah), kjer so bih razstavljeni panoji na tam- kaj.šnji osnovni šoli, z name- nom, da tam tudi ostanejo kot stalna zbirka. Na pobudo ZZB NOB, ko- misije za intermrance. Je mu- zej pripravil obsežno razsta- vo Nemšlca koncentracijska tabt>rišča, ki je bila izredno dobro obiskana, saj jo Je vi- delo več kot šest tisoč ljudi. Ogledali so si jo tudi nekda- nji intemiranci in mnogo tu- ristov. Z razstavo je muzej gostoval v Zagorju ob Savi, Nazarjah m Mozirju Celotno razstavno gradivo je posnela tudi RTV LJubljana in ga predvajala pied dne^/om vsta- je. Razen omenjenih razstav Je muzej v sodelovanju z dru- gimi ustanovami v občini ih zunaj nje organizarai še raa- stavo Vietnam in razstavo otroških risb na temo naro- dnoosvobodilne borbe v so^ delovanju z Zvezo prijateljev mladine in Zvezo borcev. Raz^ stavljeni so bili tiidi osnutžd za spomenik narodnemu he- roju Slavku šlandru. Muzej revolucije izda ob vsaki razstavi tudi ličen in predvsem poučen katalog, ki bi ga lahko uporabile šole kot dodamo sredstvo pn po- uku zgodovine NOB. Podob- no je poudaril tudi direktor muzeja tovariš profesor Jože Marolt in izrekel misel, da bo treba naj tj še širšo obliko sodelovčmja med muzejem in šolami m tako še bolj pri- bližati našo nedavno zgodo- vino mlademu človeku. Namen muzeja je tudi raz- širita oziroma dopolniti in iz- popolniti že obstoječo stalno zbirko eksponatov Razs^iive, ki sem jih omenil, pa bodo še potovale iz kraja v kraj, skratlcii tja, kjer se bodo za- nje zjanimali. Program razstav za prihod- nje leto že pripravljajo. M. STRAŠEK FILM: Dvoboj na Pacifiku (HetU in the Pacific) Režija: John Borman Igrata Lee Marvin in Taši- ro Mifime Ameriška bavrna vojna drama Ujetnika osam- ljenega pacifiškega otoka po- staneta ameriški pilot in ja- ponski oficir. Najprej posku- sita drug drugega prelisičiti in uničiti. Želja po obstajanju m s^rah pred uničenjem za- radi pomani^kanja vode JjB| hrane ju združi. Skupno la- delata splav in se rešita. P-)- staneta nova človeka. In sp'>t sovražnika . . . I>voboJ na Pacifiku pred- stavlja razgibano zgodbo, odUčne igralske stvaritve m še boljšo izpeljavo temeljne ideje — o stiskah in odloči- tvah sovražnikov, o njihor-h ravnanjih, ko irre m človekov obstoj, o njihovi nepomirlji- vosti... _ OD R4NKE DO SOTLE — OD RrNKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE mini reportaža Tam^ kjer ne smeš biti bolan v virštarijskih goricah je bilo še vse tiho. Le tu in tam se je oglašala kakšna vrana s svojim vreščečim in ničkaj prijetnim gl:isom, ko sem se vzpenjal po ozkem, a nedavno tega zgrajenem kolovozu v Zgornji Volcvec, kakor se domačiji rečz po domače. Tacer Hrabko, gospodar, se je prav- kar ukvatjal s rtrcjem za delanje ce- mentne opeke. Skupaj s sosedom sta ga spravljala na voz. Slroj pa težak in seveda ni hotel kar tako nad ojnice. Odložil sem fotoaparat in priskočil na pomoč. S tem seveda nimkor nočem re- či, da ga brez mene ne bi spravila. Ma- lo pa je le bilo. Pred hišo je stal traktor, prej bi lahko rekli iraktorček. Skoraj igračka Gotove pa je za te kraje najbolj pri- meren, saj prideš z njim- kamorkoli. Hrabko ga nima dolgo, a dovolj dolgo, da se je devetletni sinko Marjan že naučil vseh skrivnosti in ga sedaj s pri- dom uporablja. Sploh pa Marjan dela vse, kar je treba, razen najtežjih stva- ri. Na Kozjanskem se o tem ne pre- mišljuje: delovne sile ni in delati mo- rajo tudi otroci. Tudi o tem prejnišljuje Hrabko, ki ima 14 hektarov zemlje in se poleg ži- vinoreja, ukvarja tudi s pridelovanjem ribeza. Ima tudi nekaj gozda, pa njiv in vinograd za domače potrebe. Pre- mišljuje, kako čimbolj poceni priti do končnega izdelka in s čim manj truda. Samo trije delajo na kmetiji, ki je vzorno urejena: žena, mali Marjan in on. To ni dovolj. Zato so kupili trak- tor. Ni veliko, a je le nekaj, Hrabko ima tudi kosilnico, puhulnik in še mar- sikaj- Počasi gredo stvari na bolje. Iz leta v leto. Hrabko je optimist. »Začel sem z ribezom, ki mi je bil tudi osnovni kajntal in glavni vir do- hodka. Ribez bom obdržal specializiral pa se bom jia živinorejo, ki ima edina pri nas prihodnost. Prešel bom na pa- šno kosni sistem. V ta namen že ure- »jujem pašnike in upam, da bom dobil Marjan vozi traktor kakor velik mož. Tako je prav. V živl.jenju je dobro čim več znati. Morda bo nekoč kmet, kaj se ve. Desno Hrabko Tacer z otroki. povezavo s kakšnim večjim živinorej- skim obratom,. Redil bi predvsem ple- mensko živino, ki bt jo po nekaj me- secih oddal in sprejel drugo.« Ko sva s Hrabkom sedela c kuhinji, sem gledal njegov obraz. Resen je in zamišljen. Sm.eha skoraj m. Njegov o- braz je tudi naše kmetijstvo. »Upam, da se bodo stvari nekako uredile, da bomo kmetje lahko nekaj naredili, živeli, kot je treba. Malo je že bolje, malo.« Hrabko je naredil kmetijsko šolo v Šentjurju: »Brez tega ne bi naredil vse- ga tega, kar sem« mi je dejal, »danes mora znati kmet marsikaj, sicer ne pri- de nikamor.« Hrabko in njegovi upajo, da bo kma- lu bolje. Zgradili so st hišo, nakupili najnujnejše, pripravili zemljo, da jim bo služila, kakor so oni služili njej. ca- kcjo, kakor mnogi slovenski km.etje, na zakon o pokojninskem zavarovanju. Ča- kajo na to, da bo v Virštanju lepše ži- veti. Da bo delo res imelo svoj pomen. »bolan ne smem biti. To je zame ve- lik luksus. Takrat bi vse ostalo. Mar- jan me še ne more nadomeščati. Rad bi da bi ostal doma.« MI LEN KO Gozdno delo na Menini v Zgornjesavinjski in Za- dreški dolini živi precej pre- bivalcev od dela v gozdar- stvu. Les napravljajo po vseh okoliških hribih, prede- lujejo pa ga v industrijskeni obratu Nazarje, kjer so ne- davno pognali nov obrat za izdelavo ivemih plošč. Za spravilo lesa na Menini skrbe delavci, ki spadajo k obratu Gornji grad. Da more- jo spraviti les v dolino, so od Bočne, Črnivca in Lipe na- redili številne gozdne ceste. Po njih se vozijo na delo in z dela tudi delavci, ki prete- žni del tedna prežive na Me^;; nini. Delavsko kočo imajo pri Zeleni Lakuži. Do nje jih ob ponedeljkih običajno pri- pelje avtobus, ki sicer redno vozi delavce na delo od Luč do Nazarja. S seboj prine- sejo hrano, ki jim jo pripra- vlja njihova kuharica. Delo- vodja Slavko Zupan je pove- dal, da je vseh delavcev 35. Delo imajo že v veliki meri mehanizirano. Za spravilo le- sa in odvoz uporabljajo mo- torne žage, motorne zvleke, traktorje, konje zvlekarje za pfenos drv, na slabo dostop, nih krajih pa majhne konje- nosače. Takole se zberejo gozdni delavci v Bočni ob ponedeljkih zjutraj, preden jih 04ipelje; avtobus na Mcnino. 1 DVA BORČEVSKA IZLETA Vsako leto organizira kra- jevna organizacija upokoj.en- 'cev aa člane in svojce iz Rim- skih Toplic enodnevne izlete. Letos bodo krenili na Go- renjsko naslednje dni, teden pozneje pa bo ofkold 80 članov ZB odpotovalo aa en dan v Prekmurje. Ogledali pa si bodo Ptuj, Ormož, Ljutomer, Mursko Soboto tn Moravče. NOVO VODSTVO MLADIH V RIMSKIH Potem ko se je dosedanja predsednica Amalija Fantina- tto pKJslovila od mladinske organizacije, je predsedniške vajeti prevzea' Marjan Bider- man. Mlade v Rimskih To- plicah čaka vrsta nerešenih vprašanj — od aktivnosti na področju kulture v kraju, do sodelovanja z ostalimi poli- tičnimi organizacijami in društvi. Važno je poudariti, da je mladina na povečano aktivnost- pripravljena. A. M. POVEČAN KAMNOLOM Dela pri rekonstrukciji ka- mnoloma Velika Pirešica se bližajo koncu. Ze meseca no- vembra naj bi pričel delam s polno amogljivosbjo. Rekon- strukcijo kamnoloma je fi- nanciralo Cestno podjetje Ce Ije, stala pa bo okrog 10 mi- lijonov din. V Velki Pirešici dobijo 2sdaj 25 kubičnih me trov gramoza na uro, po re- konstrukciji pa bodo lahko zdrobila kar 100 kubičnih me trov gramoza v eni uri. S tem bodo pokrili tudi potrebe Sir- šega območja. ANALIZIRALI SO PRORAČUN Na zadnji seji sveta za družbeni plan in finance pri skupščini občine Celje so ob- ravTiavali analizo dohodko^v in izdatkov proračuna Tibčine do konca avgusta. Ugotovili so, da so proračunski dohod- ki po oi>erativnem načrtu za to obdobje realizirani v vi- šini 97 odstotkov, kar je ne- dvomno zelo lep uspeh. Kljub temu, da so se proračunslca sredstva letos povečala, pa ugotovitve kažejo, da se je delež participacije občine pri posameznih virih dohodkov znatno zmanjšal, medtem ko sta deleža republike in fede racije občutno p>orastla. To poraja svojstvene probleme, o katerih bo morala sprego- voriti tudi skupščina. Sklad- no z dohodki pa se gibljejo tudi izdatki proračuna, saj so vsi koristni ki proračun- skih sredstev do konca avgu- sta prejeli vss. odobrena sred- stva. TUDI V TEJ SEZONI TEDEN DRAME Na skupnem sestanku čla- nov občinskega sveta Zveze kultumoprosvetnih organiza- cij Velenje ter predsednikov in tajnikov Svobod in pi-^J- svetnih društev so se pogo- vorili o delu v društvih pa tudi o delu v sosvetih zveze. Predvsem so opozorili na pravočasen začetek dela na vseh področjih. Tudi v tej se- zoni bo občinski svet ZKPO organiziral teden drame in klubskih večerov, vso sfcrb posvečal delu godb na pjj in odraslim pevskim ab^ pa tudi zabavnim giasb^ ansamblom. Na tem sestanku so ^ tudi prve E>riprave na j^, letno skupščino ZKPO, it| v prvi polovici oktobra, tega so pozdravih poij celjskega gledaUšča o , jem povezovanju amaten igralcev in režiserjev. KDAJ TOPLA STANOVANJA Nenadna vremenska oh; tev je po svoje prizadela] Velenjčane. To tembolj, prav te dni hitijo s priij čevanjem toplovoda na štanjsko termoelektrai Kot vse kaže, bodo ( končali šele prvi dni oki ra. Ostaja le tolažba, da tudi vreme lahko spren tn otopli. PODPORA SAM(i UPRAVLJALCEM Na seji sekretarjev org zacij in oddelkov ZK in seji komiteja občinske i' ference ZK so prejšnji te razpravljali o nekaterih sporazumih v posam« delovnih organiza . . j mite je dal polno pcrim zahtevi po boljših san ravnih odnosih in je » da se morajo v ETvIO, t ■ in drugih delovni i otM ca j ah kolektivi l , voriti o poteh za sodelovanje san^oi organov, strokovnih in .'j . nih delavcev in političnih ganizacij. ii PRED DELITVIJO^ V PREMISLEK a Na seji občinske skupš« e je odbornik Bernard Pik: čnik podvomil, da bi i ( sredstva za dejavnost drui . in kulturnih ustanov, ka v. jih v predlogu razporeja i e turna skupnost, razdeli h dovolj pravično. Ker kon i> beseda o tem še nd bila i - Z dograditvijo novega otroškega vrtca so v Velenju kom. To je razmeroma veliko, toda še vedno premalo. M doma ali pri drugih ljudeh v času, ko so njihovi starši || zgradili s sredstvi krajevnega samoprispevka. maii intervju Sprašuje: Tone Vrabl Odgovarja: Aleksander Ober- žan Ko se je s svojim ie sta- rih delov sestavljenim kole- som pojavil na letališču v Levcu, je bil za vse prisotne prva atrakcija. Starejša so se smejali domiselno sestavlje- nemu kolesu, mlajši, pred- vsem kratkohlačniki njegovih let, pa so tx) čudo »sodobne« tehnike gledali bolj po stra- ni. Prepričan sem, da se je v marsikateri otroški glavi porodila želja imeti tudi saan takšno kolo ali kaj podobne- ga, izvirnega, samo da bo pri ljudeh »vžgalo«. Aleksander, katero šolo in razred obiskuješ? »Hodim na IV. osnovno šolo ob Dečko- vi cesti, obiskujem pa osmi razred.« Kje si dobil idejo za sestavo takšnega kolesa? »Poleti nisem imel kaj pa- metnega delati, pa sem se odločil, da si napravim kolo.« Si že takoj v začetku imel v mislih takšno kolo, kot ga imaš danes? »Ne.« Kako se je začelo? »Začel sem zbirati stare dele od koles, avtomo- bilov, motorjev. Nekaj mi je prinesel tudi očka.« Si sam varil kolo? »Sam.« Je šlo tež- ko? »Ne, pa zmeraj bolj sem bil navdušen, ko sem videl, kaj nastaja pod mojimi ro- kami iz starih že na pol od- nesenih delov.« Te navdušu- jejo tehnične stvari? »Zelo. Marsikaj si doma sam nare- dim.« Končuješ osemletko. Kaj boš študiral? »Elektro- tehniko. Najprej v srednji tehniški šoli, potem pa še na fakulteti.« želja imaš torej veliko. Imaš še kakšne.ga ko- njička? »Rad berem.« Boš še varil takšna kolesa, kot ga imaš zdaj? »Prav gotovo.« Potem se je sjapeljal po le- tališču in z resnično duhovi- to sestavljenim 'kolesom iz starih delov navduševal pri- sotne. Aleksander je šele se- daj ugotovil, da je njegovo poletno varjenje starih delov rodilo lep in spoštovan us- peh. pa Še resf Lepo ju je bilo videti, kako sta hodila po cesti, se ustavljala pred izložba- mi, se veselo pogovarja- la ... Bila sta kot otroka, srečna in še enkrat sreč- na. Zlasti ponosen je bil majhen Drejček. Bil je namreč z očkom, s svojim očkom. TaKo malokdaj je z njim. So dnevi, ko ga sploh ne vidi. Vrh tega pa pride očka včasifi čuden domov. Te- daj je mamica žalostna i« joče in tudi težke bes^i'' padajo. 'i Danes pa je bil z očkof \ Z njim je šel v mesto. ^ m,u je bilo vse Srce | je igralo, v tem veselja ^' niti pomislil, da bi ga P''; sil za bonbone ali čoke- do. Kaj so te sladkarije primerjavi z dejstvom,'^ ga drži za roko in se toi"' brezskrbno sprehajata ? cestah. Pa sta prišla do gos^ ne. Na očeta je vpH^"^ go na seji priporočil; ■fornim v kulturni skup- il da o delitvi še enkrat lEVEČ NAROČIL farna lahke obutve »TO Sentjur je pravzaprav večji proizvajalec cx>pat ilike obutve v Sloveniji. ni presenetljivo, da |P zielo veliko dela. Na- ije tx)Uko, da so morali j(j celo proste sobote, da I zadovoljih večino želj. O USTAVNIH DOPOLNILIH ijšnji teden je občinska »renca SZDL v Velenja ila širše posvetovanje, jterem so govorih o do- lih republiške ustave, lili so, da bodo imeh v Icrajedrnih organizacijah , v občini v prihodnjih h razgovore o ustavnih aembali. . RVODAJALSKA AKCIJA B ?!o-"enije že vrsto .zira krv' lajalske •m Slov'':r. e. Zna- 0 Slovea:;. po šte- ij&Icev. v odnosu .c> ;i prebivalcev, na i mesvlu na svetu. Ven- 10 potrebe po kn'i iz i T dan večje m priza- or„'^a:ii: -i+orji le s fe- lagotavljajo dnevno po-, > količine te življenjske- ne, ki rešuje življenja.; secu oktobru bo na na-! »bniočju redna krvoda- akcija v organiiiaciji ga križa Slovenije 18. ra v Zrečah in K), ter iktobra v Slovenskih :ah. Tudi Novi tednik M, da se krvodajalske udeležite v čimvečjem i. Zrečani in Konjičani rebivalci okoUških kia- iMsmtA^s^ ^________ stvo okoli petsto otro- i ki bodo morali ostati » me«tu. Novi vrtec so (Foto: MB) igriet. Korak je u- v lokal, kjer točijo ne pijače. \ moj očka, pro- ne hodi tja. Pro- e.' Bodi z menoj!« oglasil Drejček in ijokal. Mu bo tago- pokoariia tako lep res je, da se očka ■enil za otrokovo ). -mb PRIPRAVE ZA JESENSKO DELO Priprave za jesensko del'.> v občini so se že začele. Ta- ko bo občinska konferenca SZDL v ponedeljek razpra'- Ijala o ustavnih dopolnilih. Na razpravo so p>ovabljen: tudd poslanci. V naslednjih dneh bodo razpravljali tudi o pokojninskem zavarovanju kmetov in o zaostalih podro- čjih SRS ter o varstvu .»ota- relih. Na programu imajo še kandidacijsko konferenco ta volitve poslancev v zbor na rodov ter razpravo o izvrši- tvi voUlnega programa za čas od leta 1969 do poUetja 1371 Trenutno potekajo v š^mar- ju razgovori o splošnem Ig ud-' skem odpoi-u. RAZŠIRJENA SEJA ZK Danes bo na komiteju ZK razširjena seja o realizaciji in dopolnitvi akcijskega pro- grama. Na seji bodo razprav- ljali o družbenem razlikova- nju ter o priF>ravah na volil- ne konference. Prve točke za stabilizacijo Prva seja po dvomesečnem obdobju je pripeljala odbor- nike te občine »pet v >tan kurs skrbi. Ko so namreč analizirali gospodarske dose- žke v prvem polletju, so ugo ta vi j ali, da malone vse go- spodarske organizacije poslu- jejo na meji rentabilnosti, dve organizacij] pa sta izka- zaM tudi zgubo. Glavni vzrok težav je nelik\idnost. Teža- vam se niso mogli izogniti niti v pivovarni, niti v rade- ški papirnici. Oba kolektiva je vrh vsega hudo zadela tudi devalvacija, padec dolarja in drseči kurs nemške marke. Ocena uresničevanja stabi- lizacijskega programa, ta ob- čina ga vsaj ima in ga more že tehtati, na dosti bolj raz- veseljiva. Medtem ko od ju- lija dalje velja nižja prispev- na stopnja od osebnih dohod- kov, se praznina v občinski blagajna povečuje še zaradi zaostanka plačevanja davkov, ki ob koncu osmega meseca izkazujejo samo 5^ odstotkov realizacije. Pač pa se je po- večalo število davčnih utaj, ki so bile ugotovljene v enaj- stih primerih. A v treh pri- merih gre oelo za takšne »reveže« ki so prišli po4^ drobnogled zaradi suma ne- upravičene bogatitve. V korist stabilizacije govori tudi podatek, da se je inve- sticijska potrošnja obdržala v kolesmcah dopustnega, da pa tudi splošna potrošnja ni zdivjala nekontrolirano. V tej občini namreč še vedno li- mitirajo cene obrtnih stori- tev, kar pa vphva na obseg potrošnje. Na seji so razpravljah '.uda o bodočnosti zdravilišča v Rimskih Toplicah, za katere- ga bo treba nujno izdelati projekt razvoja na osnovi iz- redno podrobnega posnetka sedanjega stanja, ki ga je opravila občinska služba. Ob staja upravičena zahteva, da zdravilišče pride ponovno v civilne roke, ker kot vojno zdravilišče nima nobenega razvojnega programa. Na petkovi seji so izglaso- vali tudd pristanek za pove- čanje osebnih dohodkov v LTG Rimske Toplice in ra- deški »Peti«. V obeh prime- rih gre za odobritev na os- novi zagotovil, da se bo po- višanje odražalo in krilo v povečani produktivnosti. _.....JfcBiAšaVJiC ODOBRENA POMOČ BOLNICI CJelJska bolnišnica se je obrnila s prošnjo na skup- ščino občine Celje, da bi j ju s kreditom 300.000 dinarjev pomagala premostiti lastale težave pri preurejevanju gi- nekološko porodniškega od- delka. Glede na to, da so na- ložbe v ta oddelek celjske -bol- nišnice več kot potrebne in da kolektiv bolnice ne raz- polaga z zadostnimi sredstvi, da bi bil kos tako vehki In- vesticiji, je svet za družbeni plan in finance sklenil, da se bolnici pomaga s sredstvi, za katera je zaprosila. PRVI ODZIV IZ ŠMARTNEGA OB PAKI Novi tednik počasi spremi- nja svojo obleko, zunanjo in notranjo. Da, tudi vsebino. In prav zato bi radi, da bo postal tudi vaš in naš, čt- ga bo bralo čimveč ljudi. V tej želji smo se obrnili tudi na šole in Jih prosili za pomoč pri zbiranju novih na- ročnikov. Na^a "prošnja ni ostala brez odmeva. Prvi so se oglasili z osnovne šole »Jožeta Letonje-Kmeta« v šmartnem ob Paki in nam poslali štiri naročilnice. Veseli smo prvega odmva; prepričani smo, da ni edini. Sejem nam je potreben! Celje je pred svojim četrtim sejmom obrti, tradicional- no slovensko in celo mednarodno prireditvijo Kaj od nje pričakujemo in kaj od nje pričakujejo zla- sti organizatorji, obrtniki? In kako gledajo na sejem nekateri obrtniki in tisti, ki so tudi po službeni dolžnosti vezani nanj? O tem smo vprašah tehničnega vodjo sejma Franca Lužnika, direk- torja obrtnega podjetja Steklar Staneta Jurka, uslužbenko Agensa Julijano Žalar, čevljarskega mojstra Jožeta Perka in mojstra fotografije Jožeta Zorka: FRANC LUŽNIK: Vse gre po načrtu. Očitno pa je, da bo največ dela , zadnje dni. Ta- krat bo na stadionu pravcati živ-žav. Po današnjih podat- kih bo na sejmu sodelovalo 214 razstavljalcev. I*rijave pa še vedno prihajajo. Kolikor se da, ustrežemo željam, mnoge pa odklanjamo. Pro- štor je tdsti, ki nam zapira pot. Premalo ga je. Zato si vsi želimo novega sejmišča. STANE JURKO: Naš xolek. tiv že vsa leta sodeluje na sejmu obrti. Za to in^a tudi utemeljene razloge. Gre za našo afirmacijo, za naše po^ vezovanje s kupci in stran- kami in sploh za prikaz naše dejavnosti. Na letošnji pri- reditvi bomo pokazali zlasti gradbeno steklo, razne druge izdelke, stekleno galanterijo, okvirje in usluge, ki jih op- ravljamo. JULIJANA ŽALAR: Čeprav nas čaka težka in odgovorila naloga, se sejma vseeno ve- selim. Gre pač za ponovno afirmacijo obrtništva. In me- nim, da je prav, da se oort- na dejavnost pojavlja na bakš snih prireditvah, da i>okaže svojo moč in opozori na nuj- no razvojno p>ot. Ugotavlja- mo namreč, da obrt še ni do- segla tiste stopnje, ki bi jo morala. Nekaterih dejavnostd je še vedno premalo. JOŽE PERKO: Letos bom prvič sodeloval na celjskem sejmu obrtJ. Predstavil bom svoj model ortopedskih mo- ških čevljev, ki Jih lahJto uporabljajo vsi tisti, ki dela- jo pri stoječih pokHcdh, Čev- lji so iz usnja, nogo lepo stisnejo, delam pa jih v pe- tih barvah. Razstavil bom še moške modne čevlje in šloor- nje. Mislim, da Je sejem Ce- lju potreben, predvsem za predstavljanje manjših usluž- nostnih obrti. IJOŽE ZORKO: Prvič bom razstavljal in to predvsem fo- Ito izdelke za ekonomsko pro- pagando: fotografiranje .mar nekenov, urejevanje kataio- Igov in prospektov, turistične fotografije itd. Prepričan sem, da bi moral vsak obrt Inik uslužnostne dejavnosti so- delovati na sejmu in mu ne bi smelo biti žal stroškov o'o Irazstavi. To se mu potem na veliko obrestuje. Pa nove vs- 'čje razistavne prostore bd mo- Vali dobiti. 10. stran NOVI TEDNIK Št. 37 — 23. september 1971 Veleiseiemski tlk^biž Vsakoletni jesenski, in seveda tudi pomladanski velesejem, je pač dogodek, ki ga ne kaže zamuditi. Pa snio se odločili tudi v uredništvu, da pogledamo, kaj je letos novega, kako so se pi (odstavila podjetja z našega območja in da vidimo, kakšen je napredek tudi v dru:,ih deželah . .. dan, lia še ta ne cel, je resnično premalo, da bi si lahko ogledali vse, kar je raz- stavljeno, zato je razumljivo, da smo vzeli na piko le nekaj paviljonov. Predvsem smo se po.svetili socialističnim deželam in še to samo nekaterim . .. Ker bi s pisanjem o vsem, kar smo videli in doživeli tega dne, ne prišli nikamor, vara bomo nasuli nekaj velesejemskega drobiža, nekaj iveri, sodbo o vsem pa si boste prav gotovo lahko ustvarili tudi tako .. . Začmino kar s prumeLom. Od glavnega križišča na d7tx> putu, kjer voznik na levo za- vije v center Zagreba, na desno pa proti velesejemske- mu prostoru, smo vozila ta- kole nekako nekaj manj kot eno uro. Hitrost je bila torej »strašna«: 2 km/h. Pet me- trov naprej, pa stop, pa zo- pet tri metre naprej in sl-op, vse do mostu čez Savo, ko smo zdrsnili malo hitreje m končno prišli na parkirišče, kjer tudi ni bilo enostavno najti prostora, ki mim^ogrede povedano, ne stane nič več ui nič manj kot 3 dinarje. Pri blagajnah se tare ljudi, da te vse mine. Pa vendar smo ugotovili, da je tako ie pri dobri F>olovici blagajn, pri tistih, ki so bliže parki- rišča, pri onih drugih pa je bilo vse prarno tako smo do vstopnic prišli hitreje kot ti- sti, ki so bili pri sosednih blagajnah že pred ix>l ure. Ljudje smo pač čudni, večja kot je gužva, bolj je zanimi- vo, posebno za nekatere. 2e med potjo smo se dogo- vorili, da gremo najprej v kitajski paviljon. Ko smo se končno zedinili, v katero smer naj krenemo, vsak je trdil, da je kitajski paviljon drugje (izkazalo se je, da ni- hče ni vedel prav), jo res mahnemo v »pravo« smer. Nič ne bo, smo začudeno ob- stali: paviljon je bil ^aprc. 2^radi preureditve eksponar tov — je pisalo na posebni taOld in to v kitajščini(?!) ui seveda tudi v srbohrvaščini. Tako torej ne bomo videli mnogoterih slik, na katerih množice dvigujejo Maove rde če knjižice; tega je menda v paviljonu največ. No, nekaj smo le videU. Tri Kitajce, fci so se prii>eljali z diplomat- skim avtomobilom in '.udi presenečeno pritiskali na kljuke skrbno zaklenjenega paviljona, še prejšnji dan je bil na velesejmu »Kitajski dan« ... čudni ljudje — ti Kitajci! Češkoslovaški paviljon nas je kar precej razočaral, saj je na celjskem sejmu obrti možno videti več, kot pa ▼ tem paviljonu. Bižuterija, otroške igračke in obeski za božična drevesca oziroma no- voletne jelke in drugega pra- Razsiavni prostor LIBELE je bil resnično lepo urejen, največ pozornosti pa je pritegovala tehtnica, na kateri so se mimoidoči pridno tehtali... (Foto: Benn Strmčnik) ktično skoraj mč, če odšte- jemo nekaj gramofonov m ladijskih maket... To Simo videli pri češkoslovaškem paviljonu. Nekoliko bolj so se odre- zaU Madžari, ki pa tudi niso pozabili na otroške želje, saj razstavljajo obilico igrač, za katere bi pa kar težko !,rdili da so prvovrstne, saj je j naših trgovinah moč dobiti boljše tn lepše. Stop! Nekaj pa smo skoraj pozabili. Ob nekem stroju smo opazili pravcato množico ljudi, ki se je trla okoli njega in se pre- rivala. Stopimo bliže, da bi videU, kaj neki je tako zani- mivo. Da, da seveda! Brez- plačno so delili poiivinilaste vrečke, ki jih sicer pri .las v vsaki trgovini lahko dobiš pet za en dinar. Kaj" čemo, bile so pač jjastonj. Le scaj sd bodo o nas mislili Mad- žari, ko smo tako navalili aa vrečke, kot na kruh pred 'tri- desetimi leti, pa še plačati ga je bilo treba ... Najboljši paviljon imajo Poljaki! Najbolj znašli so se prav gotovo Indijci, ki so na se- jem pripeljali lepo zalego iz njihoviji starinam in podob- nih trgovin. Kupovalo in pro- dajalo se je na veliko. Vse — od ix>ceni ženskih oblek, ok- rašenih z vzhodnimi narod- nimi vezji, p« do starih ne- čev in bodal- Tudi mi smo si malo olajšali denarnice. pri tem pa smo se pošteno namučdli s pomanjkljivo an- gleščino, ter na koncu ugo- tovili, da jo prikupna Indijka s svetlečim okraskom na če- lu kar lepo govorila SLO- VENSKO (?!)... Najbolj množično so na ve lesejmu zastopani prodajalci KLIK-KLAK krogljic. Na vsakem koraku jih vztrajno Na velesejmu tudi ni manjkalo otrok okoliških Romov, Na sliki jih vidimo, ko preštevajo »nafehtani« denar, preden bodo zavili v restavracijo. , (Foto: B, Strničnik) vrtijo in ponujajo mimoido- čim. Za razliko, ko takle otroški hec na celjski tržnici stane 6 din, na pločniku pred Kompasom 5 din, v velebia^ govnici »T« pa kar 13, jih tod prodajajo po 2 dinarja. Le koliko ta reč v resnici stane? Podjetja z našega področja so letos kar dobro zastopana. Gorenje, Emo, Libela, ^ero. Cinkarna, pa celjska Rekla- ma in Žager s svojimi moOi- luxi, imajo lepo urejene raz- stavne prostore. Povsod smo se oglasili tudi v pisarnah m videli, da so posli dobro cve- teli, saj so vodilni kar laprej sejali. Cinkamarji pa so s: kljub temu vzeh malo časa m nas povabili na kavioo in šll- ce krepke pijače. Posli so do- bri, so nam rekli, organiza- cija velesejma na višini, te- žave pa so s orehrano in se- veda prenočišči No, najvaž- nejši «0 posli, ti pa kot k^7,3 ne bodo ravno majhni, če bd »štante« ocenjevan po lepoU, potem glasujemo za LIBELO! Ne manjka tudi otrok na- ših Romov, ki so prihiteli na velesejem zbirat darove. sedajo ob pločnikih, stiskajo roke tn moledujejo za denar, dokler jih ne prežene pre-:eoa roka »uradne osebe«. Tudi njim, kot kaže, posel kar do- bro cTOte, saj se med cisoči in tisoči vedno najde kdo, ki je pripravljen seči v žep . . . Ko smo se vračali domov, smo zavili še v Čateške vo- plice na kavico, ki smo bHi vsi potrebni. Sedemo la mizo v na pol prazni resta- vraciji in ko želimo naročiti, nas vljudno preselijo v so- sedno sobo. Kot se spodobi, seveda ubogamo. Ko pa nas natakarica preseli še od tod, nazaj tja, od koder smo pri- šli, se raje vrnemo v avto in pohitimo proti domu! Pov- sod je lepo in doma je naj- lepše. Zato na svidenje na domačem obtmem sejmu, ki nas prav gotovo ne bo ra?o- čaral. Zagrebški nas skoraj | malce je, vvgostoljubnost« ▼ Čateških toplicah pa do kra- ja ... Drob'ž zbiral in zapl-sal: BERNI STRMČNTK Če bi bil urednik Novega tednika Biti urednik časupisa, pu Kakršnega koli, vsekakor ni lahka naloga, še manj pa zabavna, kot si nekateri Jo predstavljajo. Usklajevati želje tisočih ljudi prav gotovo ni šala. Sedeti v redakciji in čakati na prispevke novinarjev, ki cesto ra- mujjjo roke, ob tem pa imeti polne roke s sto drugimi Opravki, tudi ni kar tako. No. in ob vsem tem je tudi nas, novinarje, zamikalo, da bi izvedeli, kaj si mislijo o tem posKi ljudje, ki opravljajo razne druge poklice in kaj bi oni naredili, če bi bili naš ».šef«. Zabeli smo Kar v Ceiju ui pred »Cetisom« povpra'>a.li Fister Tončija, kaj bi .>n na- redil, če bi mu kar naenkrat povedali, da je postal ired- nik Novega tednika. Pri,?;nari moram, da, kot mnngi dfi gi, ni bil v radregi. »Predvsem Oi se obrnii i drugim časopisom in. seve'la k njihovim urednikom Pre pričan .sem, da bi mi lahko povedali marsikaj, kar bi s pridom uporabil No, ko bi že začel pošteno delati, bi po- skrbel, da bi Novi tedn:k čimbolj približal ljudem. To pa pomeni, da bi ga o'bogat'l s sfvarmi. ki ljudi najbo".j zanimajo. "Dal bi jim branje zabavo. Obliko bi že našel.« Ker ni bilo mnogo časa, smo krenili v Šentjur in icar na cesti ustavili možakarj-i, ki .se ni pustU slikati, pa tudi svojega imena ni hotel izdati. Kljub temu pa jo vendarle le povedal, da m»u je Tednik všeč m da bi ga kot n^vj urednik niti ne spreminjal dosti. Nato je kar nahi^ru ;7,ginil.' Poleriek Marija v šenijur- ski cvetličarni je bila bolj stvarna in jedrnata. »Moji novinarji bi niora-j obiskai-i področja, o kater;h se najmanj govori. Pisati oi morali o težavah ljudi m ;>a predvsem tudi nekaj naredili Da ne bi ostalo samo pri be- sedah Pisati je treba odlo- čno in ničesar prikrivati. Si- cer pa md je Tednik všeč m bi ga ne spreminjala pre- več.« Tudi Burič Ivan, ki že d:>i- ga leta živi v Šentjurju, m m- česar hotel slišati o slikanju Pač pa je takole odgovoril na moje vprašanje: »Ce bi bil urednik NT, bi vsekakor dal na njegove strani več špf>rta. Potem bi pisal o tem, kaj dela mladina, o delu z njo. politike ne ,bi uveljavljal. Tone Fister Mnogo reportažnih zapisov. Če bi bilo mogoče, bi se tru- dil za povečani obseg. Staim bi bil aktiven in povsod pri- soten. Od svojih novmarjev bi za vsako ceno zahteval, aa pišejo objektivno, četudi za ceno kakršnih \o\i težav.« Poslovili smo se od S^^n- tjurčanov in odšli med "^mar. čane. Sredi šmaria je upo- kojenec Mlakar Rudolf ko.s.il travo. Takole nam je odgvv/o ril na isto vprašanje: »Celjski tednik je bil in bo Včasih je bil Savinjski v«j- stnik, potem Celjski tednik, zdaj je pa Novi tednik. T t se pravi, da je. Jaz bd od- .lože Brilej pravil tiste napake, ki so.« Ko smo ga vprašali, ca^ere napake, je rekel, da ..iste, na ketere bi naletel Malo smo se nasmejah ob tako m bavnem odgovoru, več pa ni bilo časa in že smo stali v pi- sarni dežurnega miličnika -Je- rič Antona, »Več bi pisal o občinah ai njihovih težavah, p>a o repu- bliki na splošno. Marsikdo nima Dela in drugih časopi- sov. če bi bil urednik, po- tem bi se mi standard malo dvignil, svojih konjičkov pa ne bi pustil r,a nobeno ceno, čeprav vem, da bi imel m-iio časa, Z novinarji pa tš imel Rudoll Mlakar dobre odnose.« Sin smo k Hrovat Valčki, modni krojačici. Tednika ne pozna tako dobro, kolikor pa ga, je rekla, bi bilo potr^ono več mode in njenih novosrj Za poslednjo pKOstajo >mo izbrali Podčetrtek m šolske- ga ravnarelja Jožeta Brile,-a. »Kot urednik bi skrčil p >ii- tično stran na minimum. Uvedel bi roman. To kmečki ljudje potrebujejo. Domači vzgoji bi posvetil tudi nekaj prostora. Potem praktičnemu delu. Tednik naj bi vrgajal in izobraževal. Razširil bi novi- čarstvo. tako da bi bilo ce- lotno območje enakomerno Marija Polenek zastopano. Vem, da Je to te- žko delo in dvomim, da oi imei minuto prostega 'acia. Zato bi organiziral mrežo lju- di, ki bi me čim bolje m čim hitreje obveščali. Vedno pa bi pisal resnico. Sel bi do kraja. Svojega kraja pa se- veda ne bi pozabil.« Mnogo ljudi smo še pov- praševali, vsi pa so imeli enake želje: več iz doma'^.:h krajev, več branja, več ra- bave. Kot uredniki bi to ure- dili, vsaj tako so nam zafcrje- vaU. Vsi pa so si- bili edini, da je to težko delo. Tekst: Milenko Strašek Foto: Drago Medved št. 37 — 23. september 1971 NOVI TEDNIK stran 11 Nezmožnost usklajevanja tekmovanj Pred letom dni smo pisali o nezmožnosti celjsltih špor- tiiiii funkcionarjev, da Jl z medsebojnim pri.)atel.jskim dogovarjanjem v začetku leta sestavili takšen program športnih prireditev, ki bi za- jemal vse nedelje, ne pa sa- nm ene ali dveh. In prav v tadnjih dneh smo bili priče ponovnemu dogodku takšne- ga nezmožnega usklajevanja oziroma neusklajevanja tek. movanj v našem mestu. Od petka do sobote je oila T Cel.ju osrednja proslava s tekmovanjem ob 50-lftnici SZ.I. V soboto je bila rokometna tekma med Cel,jem in Radni. čkim. V n«del.jo je bilo ob 14.:{!). uri na Celjski koči tekmova- nje v moto krosu, istočasno pa na letališču v Levcu le- talski miting. Še dobro, da so prav v teh dneh gostovali v drugih krajih košarkarji in nogometaši ter da ne omc- n,jamo nekaterih manjSih športnih tekmovanj, kot na stopa »dboikariev. hokeji- stov na travi itd. Na Celjski koči se .je tako rbralo komaj nekaj več kot 500 gledalcev, na letališču pa preko I."} tisoč Kdo .je bil oškodovan pri dve^ atrak- tivnih hi /a ljudi privlačnih - 'm"dilvah. .je več kot .jasno, iko letalci, kot motoristi u!-;ivn«*v.ili 2.5 letnico ob- .1 svo.iih društev in oboji >r izbrali dan proslave na • --i dan. Iy«'(alci so pripravili tiskovno konferenco. »Slan- drovci« na niti ne materiala za nanovedovalca (kot da .je to niefrnva dolžnost da si ca priskrbi!), na plakate Da so na-msali. r»!» sodi prireditev v okvir državneca prvenstva. Vsak pa ve. da .je bilo dr- žavno prvenstvo za člane v najmočneiši kategoriji kon. čano preišn?« nedel.io !n da so na Celiski koči nastopili sarno mladinci v B — kate- jforiii, f>d koder se jih ho pet naiholiših uvrstilo nrihodn^e leto v .\ — katecoriJi Vofo- mrt in ne smemo reči da tok- movani^ ni hllo 7animivo in atraktivno, vendar .je bil marsikdo ra/.oraran. saj nrir.lkoval no r«1a1r>Hh SodpČ naslon natmo^n^Kih moto krn»ir.i iir>i>ra\-il'i isvoie tekmo vanio. vpndfir smo moral' prc<'h''i drugi vožnji pomerili mopedi- sti do 50 ccm. Zmagal je Franc Jecl iz Celja. Organizacija tekmovanja je bila dobra, zašepalo je samo pri predhodnem obveščanju. ZMAGA PROTI RADNIČKEMU Oljski rokometašd so v tretjem kolu avezne rokome;^ ne Hge zaigrali ponovno zbra- no in brez večjih težav pre- magali solidno moštvo Rad- ničkega iz Goražda. Gostje s-o tako doživeli prvi poraz. Zmaga Celja je visoka, kajti igrali so vseskozi dobro in podjetno, žal pa so v zadnjih desetih minutah igrali (po vodstvu 20:12) nesigumo v obrambi in dovolih, da so gostje zmanjšali rezultat in omilili katastrofo. Rezultat srečanja: 27:18 (11:6). Zadetke za CJelje so tokrat dosegli: Levstik 10, Koren 6, Lubej in Mrovlje 3, Pevnik 2, Vlado Bojevič 2 in Metli- čar. Boljši igralci v celjskem moštvu so bili Koren, Mar- guč, Levstik in Mrovlje. Na razpredelnici so Celjani trenutno drugi s štirimi toč- kami. V soboto pa igrajo v Sarajevo proti Bosni. To sre- čanje je izrednega pomena, kajti Bosna je poleg Celja m Mladosti iz Banja Luke glav- ni favorit »a prvo mesto CELJSKI ROKOME- TAŠI V INSBRUCKU IN RIMU Celjski mladinci, člani šta- jerske rokometne lige so so- delovali na tradicionalnem mladinskem troboju mladih ekip Avstrije, ItaMje in Ju- goslavije. Turnir je tokrat bil v Innsbrucku. Kakor prvič v Roveretu, in drugič v Celju so tudi tokrat zmagali Celja- ni, ko so glaidko premagali Mumau iz Zahodne Nemčije, Rovereto in domačine Inn- sbruck. Najboljša . strelca turnirja sta bila Kunej, Lu- skar iz Celja, vratar pa prav- tako Zalokar iz Celja. Sočasno pa te dni nastopa prva ekipa Celja v Rimu Pod imenom Slovenija zasto- pa slovenski in jugoslovanski rokomet na mednarodnem turnirju. Poleg Celjanov na- stopajo še domačini, Avstrij- cd in Romuni. Takoj po po- vratku potujejo (Celjani v Sa- rajevo na odločilno tekmo prvenstva. Skromni zbir mladih atletov V Celju so se E>omerili mia- di atleti Kladivarja in Mari- bora v kvalifikacijskem mo- štvenem tekmo^-anju za zvez- no in republiško tekmovanje. V dokaj hladnem vremenu lU- so bili doseženi najboljši re- zultati. Poleg tega pa smo opazili, da niso celjski td nivojem celjskiii ssmožnosti. V zveznem programu so zmagali celjski atleti, ki so zbrali 15.443 točke pred Ma riborom 15.462 točke. Pri mladinkah pa so za las mi-i- gale gostje, ki so ?;brale 13.824 točke pred Kladivar- jem 13.462 točki. Republiško tekmovanje so odločili T svojo korist go- stje. Pri mladincih je bilo razmerje 12.345:10.165 za Maribor pri mladinkah pa 11.190:10.922 točk. Od povprečnih rezultatov omenimo samo celjske tek- movalce, ki so tokrat zmaga- li: mladinci — palica: Tkalčič 340; krogla: Plantnšek 11.73; disk; Planinšek 37.90; kladi- vo: Planinšek 47.90; kopje: Skok 60.30. Mladinke: W m: I>ermol 7,9; 100 m: Dermol 12,6, Pavšer 12,6; 400 m: Pavšer 59,3; 4 X 100 m Kladivar 49,7: višina: Dermol 145; krogla: Rebek 9.00; J. K. Ob proslavi 50. letnice šahovske zAeze Jugoslavije je bil v Celju tudi turnir republiških in pokrajinskih reprezentanc. Na turnirju je sodelovala tudi oslabljena republiška repre. zentanca Slovenije, ki si je delila peto do šesto mesto z Bosno in Hercegovino, Na posnetku naša reprezentanca, od leve proti desni — Musil, Bajec, Kržišnik, Jelen, Košir- jeva in mladinec Sorčnik. (F. T. Tavčer) špprtneyesti DVIGANJE LTEŽI Na tradicionalnem troboju Alpe Adria je letos na-stopii tudi celjski tekmovalec Jože Urankar. Postavil je kar tri nove državne rekorde v lahko-težki kategoriji in s tem ponovno potrdil svojo olimpijsko formo. Nove rekorde je dosegel v teznem dviganju s 135 kg, v sunku s 160 kg in v olimpijskem triatlonu s 415 kg. Poleg njega je za slovensko reprezentanco nastopil tudi Papotnik in s 330 kilogrami dosegel tretji rezultat med slovenskimi dvigalci. Jože Urankar bo v mesecu oktobru verjetno nastopil na Medite- ranskih igrah. Nastopil pa bo tudi proti Italiji v Sarajevu kot član naše državne reprezentance. jk NOGOMET v II. kolu prvenstvenega tekmovanja v I- skupini celjske nogometne podzveze'so bili doseženi pričakovani rezultati. Pre- seneča le velik poraz Vojnika s Papirničarjem In neodločen rezultat na tekmi Osankarica — Celulozar. Rezultati 11. kola v I. skupini: Šmartno — Žalec 6:0, Senovo — Straža 2:1, Osankarica — Celulozar 2:2, Opekar — Brežice 3:0, Zreče — Ljubno 2:5, Papirničar — Vojnik 0:1. Lestvica I. skupine po II. kolu: Šmartno 2 2 O O 9:1 4 Ljubno 2 2 O O 10:3 4 Celulozar 2 110 7J3 3 Papirničar 2 10 1 10:4 2 Brežice 2 10 1 3:3 2 Opekar 2 10 1 4:5 2 Senovo 2 10 1 3:6 2 Vojnik 2 10 1 4:9 2 Straža 2 0 11 2:3 1 Osankarica 2 O 1 1 2:5 1 Žalec 2 0 11 1:7 1 Zreče 2 0 0 2 2:? O V drugi skupini pa je bilo odigrano 1. kolo. Rezultati: Polzela — Laško 5:1, Gotovlje — Šmartno B 2:2. Srečanje med Bočom in Oplotnico je bilo preloženo. Ekipa ROD iz Radeč pa je odpovedala tekmovanje. V mladinski ligi pa sta bili odigrani samo dve srečanji. Rudar iz Velenja je premagal Dravinjo 8:1, Papirničar pa Šoštanj 7:1. Srečanje med Olimpijo in Kladivarjem ni bilo odigrano, ker ni bilo sodnika. Kovinar pa je doma zastonj čakal ekipo Steklarja, ki ni prišla na srečanje. T TAVČAR Celjski Olimpr je v nadaljevanju republiške conske tige igral doma neodločeno 1:1 proti Pohorju iz Ruš. Celjani so imeli mnogo več od igre, žal pa nimajo v svojih vrstah strelca, ki bi znal premoč moštva realizirati. Edini zadetek zadnje tekme Je dosegel Koštomaj iz enajstmetrovke. jk Že tradicionalno celjski igralci Kladivarja igrajo proti nevar- nemu Aluminiju izredno dobro. Toda svoje premoči ne znajo izkoristiti. Tako je bilo tudi v nedeljo, ko so izgubili 1:2, kljub izredni terenski premoči. Edini zadetek za Celje je dosegel Motoh. Na razpredelnici so Celjani na osmem mestu -■ dvema točkama. jk Na državnem prvenstvu v streljanju s preciznim malokaliber- skim orožjem je letos v Sarajevu sodeloval tudi Tone Jager, član celjskega strelskega kluba. Dosegel je odličen rezultat v olimpij- skem matchu, ko je zadel 589 krogov od 600 možnih. Osvojili je trinajsto mesto. Z rezultatom je dosegel tudi nov celjski rekoi-d. Prejšnjega je imel Vili Dečman s ,588 krogi. V standardni puški je bii trideseti s 542 krogi, v precizni puški 3 x 40 strelov pa petindvajseti s 1105 krogi. jk HOKEJ NA TRAVI Celjski hokejisti na travi so štartali v letošnjem prvenstvenem plesu. Žal je bil start zelo slab. Na Skalni kleti so izgubili proti Zelini 0:1 (0:0). Krivda za poraz leži tudi v nerazumevanju odgo- vornih pri igrišču na Skalni kleti. Vrsta Gauberja ni redno vadiia in rezultat tega je izgubljena tekma in točki. Kljub t«mu pa so celjski igralci pokazali dobro igro. Najboljši mož pa je bii. mirni Jošt. V nedeljo gostujejo v Zagrebu proti Concordiji. jk ODBOJKA v nadaljevanju republiške moške lige so igralci Gaberja izgubih srečanje za drugo mesto proti Braniku. Rezultat 1:3 za goste, ki so znali izkoristiti malodušnost in nepazljivost Gaberčanov pri stanju 1:1 v setih in vodstvu Gaberja 14:12. To je zmer"o doma- čine, ki so po izgubljenem drugem setu popolnoma popustili. Boljše moči so domačim imeli v žilniku, Kajtnerju in Golnerju. Celjske odbojkarice so gostile Ljubljano. Nismo pričakovali gladke zmage, toda s prikazano igro nismo zadovoljni. Le z naj- večjo muko in s precejšnjo srečo so Celjanke poraz spremenile v zmago. V petem, odločilnem setu je Ljubljana vodila 14:7, ko so se Celjanke le zbrale, zaigrale tako kot znajo, in dobile set 18:16. S tem pa tudi srečanje z rezultatom 3:2. Pri celjskem moštvu ne moremo pohvaliti nohtne. jk KO.ŠARKA Celjski košarkarji se nahajajo na enotedenskem gostovanju v Zahodni Nemčiji. Odigrali so že tudi eno tekmo, in sicer proti lanskemu prvoligašu Euroviji iz Gelsenkirchena in zmagali z 80:69 (40:23). Najboljši V celjskem moštvu je bil Zmago Sagadin s 40 koši. Celjani bodo odigrali še tekmo z ekipo Solingena, ki je spomladi gostovala v Celju in pa s prvoligašem iz Diisseldorfa, v sredo pa se vrnejo domv. Mladinci so igrali prvenstveno tekmo v Velenju proti ekipi Rudarja in dosegli visoko zmago s 86:66. S to zmago so se še bolj utrdili na drugem mestu prvenstvene lestvice. Najboljši pri Celju so bili Pejanovič, Djuričič in Jeriček. Mladinke so doma gostile ekipo ŽKK Maribora in doživele pravo katastrofo. Gostje so zmagale z 91:32. Mlada ekipa Celja .se ni mogla resneje upirati mnogo bolj izkušenim Mariborčankam. Mladinke Celja so trenutno na 5. mestu prvenstvene lestvice v štajerski ligi. S tekmovanjem so nadaljevali tudi pionirji, ki so v Šoštanju tesno izgubili proti ekipi Toi-peda s 55:53 (23:26). Celjani so vodili vse do 37. minute, šele takrat so domačini prvič izenačili in na koncu dosegli minimalno zmago. Pri ekipi Celja so se najbolj odlikovali Mastnak s 17 koši, Kavčič z 12 in Muhovec z 8 koši. Pionirska ekipa je trenutno na 4. mestu pionirske republiške lige — vzhod. JANEZ CEPIN SINDIKALNI IŠPORT • Tudi v devetem kolu je Železnica zabeležila amago in je še edina neporažena ekipa ter je praktično tudi osvojila naslov letošnjega prvaka. Rezultati: Železnica — Cinkarna 2:0, Emo — Tehnomercator 8:0, Železarna — Cetis 0:2, Aero — Zlatarna 1:0, Kovinotehna je bila prosta. Ekipa Ingrada še tretjič ni prišla odigrat tekme in je izključena iz tekmovanja. Vrstni red po 9. kolu; 1. železarna 16, 2. Cetis 13, 3. Emo II, 4. Kovinotehna 8, 5. Cinkarna 8, 6. Aero 6, 7. Klima, 8. Zlatarna 2, 9. Železarna 1. 10. Tehnomercator 1. Do konCa sta preostali še dve koli. • II. liga, 8. kolo: Savinja — Prevozništvo preloženo. Gradiš — Prosveta 3:0, žična — Mene 2:1, Libela — Toper 2:1, Elektro- signal je bil prost, Izletnik in Avto Celje pa nista odigrula tekme, ker slednjih ni bilo in jih je tekmovalna komisija izključila iz tekmovanja. Vrstni red po 8. kolu: 1. Žična 16, 2. Gradiš 14, Libela 8, 4. Merx 7, 5. Prosveta 6, 6. Izletnik 5, 7. Toper 3, 8 Elektro- signal 2, 9. Prevozništvo 2, 10. Savinja 2. • Starejši člani so tudi odigrali jesenski del predtekmovanja v malem nogometu. Nastopa 6 ekip, ki so razdeljene v dve .skupini; v A skupini je Cinkarna premagala Klimo s 6:1 in Občino 4:1, Klima in Občina pa sta igrali 0:0. V B skupini je Emo premagal Železarno 5:0, Žične pa nI bilo. V finalu se bosta za 1. in 2. mesto pome: la Cinkarna in Emo, za 3. in 4.mesto Občina in Železarna, za 5. in 6. pa Žična in Klima. Tekme bodo v petek, 24. septembra ob 16.30. • Odigrana sta bila 3. in 4. kolo ▼ A in B skupini pred- tekmovanja v rokometu. »A« skupina: 1, 2e'eznica 10, 2. Prosveta 6, 3. Merx 6, 4. Cetis 3, 5. Cinkarna 2, 6. Kovinotehna 1, 7. Toper 0. »B« skupina: 1. Emo 10, 2. Aero 5, 3. Klima 5, 4. Ingrad 4, 5. Libela 4, 6. Žična 2, 7. Železarna 2, 8. Savinja 0. • Razpisano je sindikalno tekmovanje v streljanju z zračno puško v okviru SŠI — 1971. Ekipe članov štejejo 6 tekmovalcev, starejših članov in članic pa 3 tekmovaiee(-ke). Prijave sprejema ObSS (tel. 23-67) do petka, 24. septembra. G. T. 12. stran NOVI TEDNIK Št. 37 — 23. september 1971 Brez nevoščljivosti Solidarnost s sosedi pri obrambi proti toči koristi vsem — Razširitev organizacije na Koroško In Prekmurje — Kdaj v SAVINJSKI DOLINI? ^ Priprave za ureaiiev oaram- be proti toči v severovzhodni Sloveniji so trajale več let. Od prve zasnove do uresničit- ve se je precej spremenilo m tudi podražilo Strokovnjaki iz sosednjih republik pa ugo- tavl ajo, da je sistem obram- be v Slovenskih goricah men- da najboljši v naši državi, saj ima najnovejši tip radar- ja in rakete Pobudo za organizacijo ob. rambe proti toči so dale kmetijske organizacije na ob- močju bivših okrajev Mari- bor in Celje, ki šo povezane v t>oslovnem združenju Sty- ria V začetku so ugibale, kako bi jo uredilo p>oslovno združenje s pomočjo občin- skih skupščin. Pozneje so gla- vno breme prevzele občine. Obramba proti toči mora bi- ti namreč ure ena tako, da zajame sleherni kotiček, to- rej tudi vsa zasebna zemlji- šča Med navdušenjem za neko stvar tn prispevki zanjo je precejšnja razlika. Zato so razpravljali o ožjem tn šir- šem programu obrambe pro- ti toči. Ce ne uspe širši, je zp začeetk treba uresničiti vsa.i ožjega. Nekatere občine se bodo lahko pridružile še pozneje, ko se bodo prepri- čale, da se stroški obrestu- jejo. Tudi v Savin ski dolini so težko pričakovali uresni- čitev obrambe v Slovenskih goricah, da bi se potem sami laže odločili Oči raomočniki. ki so tudi kmetje in enako us- posobljeni kot oni. Zato vest- no opravljajo svoje delo, saj takrat, ko varujejo pred to- čo pridelke sosedov, varujejo tudi svoje. Med občani, ki imajo ob- rambo proti toči, in sosedi, ne sme biti nevoščljivosti, češ zaka; se jim niso pridru- žili takrat, ko je bilo treba kupiti ra-darje in drugo opre. mo. Na širšem območju je obramba u.spešneiša kot na ožjem. Zato bo koristilo tu- di njim, če se jim bodo ho- teli pridružiti. Toča ne nastane v oblaku naenkrat in tam, kjer pade na zemljo. Od prvih ledenih zmc do debele toče lahko mi- ne precej ča-^a oblak pa se medtem pomika naprej. Pri- de z nebranjenega območja, točo pa spusti na hranjenem; kajti takrat, ko -e že nasta- la, je ni moči razbiti z no- beno raketo. Ziato napadajo nevarne oblake, preden pri- dejo na njihovo območje, če jih le lahko dosežejo z rake- tami. Izjema je ob avstrijski meji, ker čez državno mejo ne smejo streljati. Rob hra- njenega območ a je manj za- ščiten kot notranjost. Zato je velikost območja še poseb- no pomembna. JOŽE PETEK Zbor delovne skupnosti MESTNE LJUDSKE KNJIŽNICE V CELJU razpisuje delovno mesto DIREKTORJA Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati enega naslednjih pogojev: 1. da ima visokošolsko izobrazbo, strokovni izpit za bibliotekarja tn 3-letno strokovno prakso, ali 2. da je diplomant oddelka za knjižničarstvo na p«, dagoški akademiji, da ima strokovni izi>it in naj- manj 5-letno strokovno prakso, ah 3. da ima visokošolsko izobrazbo z diplomo filo- zofske fakultete slavistične smeri ali primerjalne književnosti z najmanj 5-Ietno pedagoško prakso. Prijave z dokazili, da izpolnjujejo gornje pogoje, naj kandidati vložijo v roku 15 dni po objavi tega razpisa na naslov: Mestna ljudska knjižnica Celje, p. p. 124. OBJAVLJAMO \ prosto delovno mesto ; ADMIMiSTRATORKE (v Celju) ' POGOJI: ; Dokončana srednja šola eikonomske smeri z vsaj ] 5-letno prakso ah dokončana osemletka z ustrezni, j mi dopolnilnimi administrativnimi tečaji in vsaj' lO-letrio prakso Popolno znanje strojepisja (10-■ prstno, slepo), lep rokopis, pripravljenost za do-^ polnilno strokovno izobraževanje. Kandidatka mora j stanovati v Celju ali bližnji okolici, S stanovanji ne razpolagamo I Sklenitev delovnega razmerja možna takoj ali po- dogovoru. Osebni dohodek po pravilniku oziroma! po dogovoru. Tajnost ponudb zajamčena ] Lastnoročno pisane ponudbe pošljite v 15 dneh pol objavi na naslov MOHORJEVA DRUŽBA, Zidan-j škova 7, p. p. 36 , 63001 Celje. j $t. 37 — 23. september 1971 NOVI TEDNIK stran 13 ZADELA GA JE LOKOMOTIVA Miaden Vasiljevid, zapos- len pri Cestnem podjetju v Ce^ju, je stal ob prvem ura na celjslii železnišk.i postaji. ■ Po prvem tiru je pripeljal to- ' ■ ni \-lak in strojevodja je aocmmi signali opozarjal ;ijeviča naj se umakne od vai>Jjevič se ni umaknil ij. L^a je lokomotiva zbila. Prepeljan je bil v celjsko bji- nišnico, kjer je zaradi težkih poškodb umrl. OTROK PADEL S ČETRTEGA NADSTROPJA Petletni Mehmet Sedinovid je padel s četrtega nadstropja stanovanjskega bloka v Vele- nju in se ubil. Med njegovim spanjem je mati odšla od do- ma. Otrok se je prebudil rn v zmedenosti zašel k odpr:;«- mu oknu in padel skozenj. ODNESEL BLAGAJ- NO S PETNAJSTIMI NOY!MI DINARJI Do sedaj še neugotovljeni storilec je v noči od sobote na nedeljo vlomil v trafiko pri novi avtobusni postaji v Velenju. Odnesel je ročno blagajno, v kateri pa je bilo petnajst novih dinarjev! Vse- kakor »koristen« vlom! POŽAR ZARADI NEPAZLJIVOSTI v obrtnem podjetju Zarja, obrat lesne galanterije v P^v trovčah je izbruhnil požar za- radi nestrokovno naloženih in osušenih desk, ki so bile premazane. Zaradi preveliko koncentracije hlapov je pri- šlo do samovžiga. Zgorele so deske in del poslopja. škxJa je ocenjena na dest starih milijonov din. Plastični profili -j iz Kostroja Dejstvo, da proizvodnja us- nja v Evropi stagmia, Je pri- sililo kjilektiv Kostroja iz Slovenskih Konjic, da se je usmeril predvsem v države v razvoju, kjer je ta industrija v določenem razmahu. Da pa bi pravočasno nadomestili morebitni izpad, so v pK>dj9- tju že pripravili program no- ve, dopolnilne proizvodnje. Z nemškim partnerjem so skleniU Ucenčno pogodbo za proizvodnjo plastičnih profi- lov za izdelovanje stavbnega pohištva. Poizkusna proiz- vodnja že teče v začasnih, cair silnih prostorih, kompleten obrat pa naj bi pričel s pro- izvodnjo prihodnje leto. Ce- lotna investicija, skupaj s potrebnimi obratnimi sred- stvi, bi terjala približno 450 milijonov starih dinarjev. V novem obratu bo našlo do- datno zaposlitev okoli 100 de- lavcev, ki bi v začetku us- tvarjali 1,5 milijarde starm dinarjev bruto proizvodnje. 20 odstotkov plastičnih pro. filov nameravajo konfekcio- nirati sami, to se pravi za potreoe posameznih naročm- kov bodo izdelovali tudi pia stična okna m vrata, ostalo proizvodnjo pa bodo prodali dragim izdelovalcem stavbe- nega pohištva. Uvajanje plastičnih oken in vrat pomeni pomembno no- vost v gradbraiiš-tvu. Ta no- vost pa je v svetu že dosegla vso uveljavitev. Res je, ia so taki elementi nekoliko dražji, odpade pa pleskanje in redno vzdrževanje, kajti trajnost plastičnih oken in vrat je mnogokrat večja, kot pa se- danje.ga lesenega stavbnega pohištva. Iz sedanje. p>.- skusne proizvodnje, podjetje Kostroj že opremlja šolo Vita Kraigherja v Ljubljani in ne- kaj individualnih hiš. Taka proizvodna preusmeritev bo ob naidaljnji proizvodnji us- n''arskih strojev izredno po- membna dejavnost tega lv> njiškega kolektiva, ki dosega v zadnjih letih lepe proizvod- ne rezitltate. B. sim^^^ Ljudje med seboj Vsuk dan se srečujemo. Ko smuknemo v sive halje in bele predpasnike smo ljudje, ki opravljajo svoje dolžnosti v službi. Tu ni mamic, tu ni žen, niti dobrih sosed. Poza- biti na dom, tako nekje pra- vijo predpisi, pustiti svoje težave doma; toda pod sivo haljo bije srce, ki pa se ne da pustiti zunaj železnih vrat. In ker ga nosimo s se- boj, so z nami vse velike in male skrbi. Vsak dan prihaja v službo. Včasih potrta in žalostna, a drugikrat vesela in dobre volje Kakor pač nanese, če- stokrat ne more skriti vsega, kar jo boli. Ko je nekajkrat prihajala objokana, me je skrbelo, kaj fi je. »Kar zaklenila sem jih, ot- roke. Ne vem, kaj bom našla, ko se bom vrnila.« Tako majhni so, da me je kar spreletelo po telesu. Na- slednji dan sem jo težko pri- čakoiala. »Kako je bilo doma, ko si se vrnila?« sem jo s strahom •vprašala. »Otroci so si prižgali svečo, ker jih je bilo strah v temi. Prejšnji teden nisem mogla plačati, pa mi je soseda od- klopila elektriko.. Stiskali so Se v kotu izbe. objokani in lačni!« Pograbila je metlo in se zgubila v dolgih hodnikih, da ne bi videla, da joče. Prihajala je od hiše, ki bo nekoč dograjena, če bo ostala pri zdravju Na kolesu je pe- ljala TMjmlajšega, starejša dva pa sta tekla za njo. Po- zdravili so me trije pari čr- nih očk in me zvedavo po- gledovali. Stiskali so se te mamici, kakor da bi se bali, da jo bom vzela s seboj. Po- vabila me je v hišo. Na vra- tih so bile široke špranje in iz stropa v kuhinji je odpa- dal omet. Stisnilo me je pri srcu. Razumela sem njeno globoko željo, da bi se še pred zimo lahko vselila v no- vo hišo. če jo bodo denarne težave zadržale tukaj? Le kaj se lahko zgodi? Ko sem šla domc jajčastd, sedeči, goli in jela- robi, ter so posejani z nin<> gimi prosojnimi pikicami. To so žleze, napolnjene z etenč- nim oljem. Rastlina ima "i mene cvetove, ki so peciiati in združeni v mnogocve na socvetja. Ce zmečka.mo med prsti cvet, priteče rdeče obarvana tekočina, kar so ljudje uporabili za celo vr sto bajk in za sknvnosrno uporabo. Cvetovi imajo rahel balzamov duh in smolnat, grenak, nekoliko trpek okus. šentjanževko najdemo po suhih sončnih krajih, na gozdnih posekah ob robo-ih gozdov, na goijavah in tratah po vsej Sloveniji. Cveti od junija do septembra, Šentjanževa roža v.sebaje precej adraviLnih soovj m učinkovin, kar ji daje veiiko vrednost. Bogato so zastor;a- ne čreslovine, eterična oija, pektini, glikozid hiiperin, rde.''e Vrarvilo hipericin in precej vitamina C. Zelo zdra- vilno je eterično olje-šent- janževo olje, ki je odlično sredstvo za celjenje pri >pe- klinah, zmečkaninah, krva- večih ranah: za notranjo uporabo pa ga dajemo po lO kapljic na kocko sladkorja zoper bolečine v trebuhu Cs ga jemljemo po žličkah tri krat na. dan odpravlja glute. šent];anževo olje pripravimo tako, da cvetove namočimo v 3—4 krat več olivnega >>ja ter pustimo dobro zaprto sr.- klenico par tednov na soncu ali na toplem kraju. Olje po- stane rdeče obarvano. .S čajem iz cvetja 'preliv) zdravimo zasluaenje plruč, obolenje jeter, oslabele tiv- ce, nespečnost, slabokrvnost in tudi težave z mesečnim ;j3- rilom. Delovanje šentjanžev- ke je mnogostrano zaradi kompliciranega kemijskega sestava. št. 37 — 23. seDt*»mber 1971 NOVI TEDNIK stran 15 Nedavno so slavili delovn<» znias(» tudi ol>čani Pobrežij. skupaj z vaščani nekateiib oko- liških vasi. Svečano s© i/ročili sM»jeniii n;tmenii novo. modernizirano kra.jevno cesto, ki so jo zgradili s samoi»ri.-:pe'.li(mi (Foto: B. Stnnčnik) PIVO JE TEKLO l*U CESTI, ŠOFERJA PA STA V BOLNICI — Takole sla izsledala tovornjaka po trčenju v Frankolovem. Iz Celja proti Mariboru je peljal Ivan Novak in v nepre.£jlednem ovinku zapeljal na levo stran cestišča. V istem trenutku je z nasprotne strani piipeljal Ivan Štubej, ki ni mogel preprečiti nesreče. V silovitem trčenju sta bila oba voznika in sopotnik poškodovani, materialna škoda pa ,je za približno 50 tisoč din. To je ena izmed nesreč, kjer eden izmed soudeležencev ni upošteval nepreglednega ovinka z neprekin,jeno črto. Posledice so vidne na sliki, oba šoferja in sopotnik pa se zdrnvije v celjski holnišnici. »'oto: t»j KAKO IN KOMU ZAVITI VRAT? cluveka spremlja nasi- lje že od tedaj, ko lah- ko govorimo^ da se je na zemeljski obli pojavil člo- vek. Borba za obstanek in nadaljevanje vrste v pra- zgodovini sta imeli svoji obliki, ki sta postajali z modernizacijo življenja vedno bolj prefinjeni. Tu di danes se bije pri mar- sikom borba za obstanek, na višji ali nižji ravni. Glave sicer ne padajo v pravem pomenu besede, tako kot nekoč, toda tudi fizično manj boleči padci so zelo hudi, ker imajo dolgoročne posledice- Zato se vsakdo boji kritike, se- veda najbolj neupravičene. No, proti tisti se lahko najde orožje. Huje pa je, če je kritika upravičena. Marsikomu je kar top- lo pri srcu. ko zagleda v časopisu vest, da ga je ta ali njegov znanec tako ali drugače polomil. »Ha. popi"}, v teTcgrafn- co:< se je zabil.« »Kradel je. pa ->o ga po- ho osah.« Vse lepo m prav, dok- ler se ne pojavi v časopi- tru tvoje ime. če te hva- lijo v redu, hudo pa je. če je kaj narobe. Tedaj je v navadi, da se občutljivi bralec, ki je še prej privo- ščil drugim, huduje nad časopisom in seveda tis- pm, ki je pod člankom za- pisan. Zabrnijo teletom, prihajajo pismu. Samogovori so tudi -vpremenjeni: »Ubil ga bom!'.< »V rit ga bom brcnil, sa- mo naj ga vidim.« V zadnjem času pa je postal jiajbolj moden sta- vek- »Vrat mu bom zavil!« In verjemite, da nekateri to znajo. Zato si privoščijo, da na ulici javno razlaga- jo, kako bodo temu ali o>iemu zavili vrat. ker si ie :ipal dotakniti njegovo preozvišenost, zato, ker mu je podrl sanje o lastni nedotakljivosti. Da, tako je, pa čejirav je vzrok za »zavijanje vrata« samo po- šteno zapisano mnenje aH besedica. No, takšni »zavi- julci vratov« ne tožijo na sodišču, ker vedo, da bi izgubili tožbo, ampak se raje prepuščajo blaženim mislim, kako nekomu za- vijajo vrat. Z moderniza- cijo borbe je več načinov zavijanja vratov, najhujši pa je tisti zakulisni, ali kot pravi moj sname, »drek v celofan zavit«. In če razmišljaš o tej borbi in zavijanju vratov ter, če si človek, nehote ugotoviš, da imajo tudi »zavijalci« svoj vrat. IVEK Marija Kos je bila presrečna, ko je izvedela, da je stoti- soči gost Atomskih toplic v Podčetrtku. 1k>Ij pa je bils zadovoljna, ko ji je upravnik toplic Franci Renir izroči hranilno knjižico, dar Ljubljanske banke, podru);nice ▼ C«- lju. Denar bo porabila za nadaljn.je zdravljenje. Milen ko Stra.šek v KImVIE Prevladovalo bo de- ževno vreme in precej hladneje bo. Nevarnost neviht, zlasti popoldne in ponoči. NOVI fEDNIK - Gia^io občinskih organizacij Socialistične zveze deloraega ljudstva: Celje, Laško in 2alec - Uretoištvo ui uprava Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161 - Glavni m odgovorni urednik: Jože Volfand, Tehnični urednik: Drago Medved - Eedak cija: Milan Božič, Jure Kražovec. Milan Seničar, Milenko Strašek Berni Sl.rmčnik. Tone Vrabl X^p.ja vsak četrtek - Izdaja ga CGP „Delo« - Tisk in klišeji CGP »Delo« Ljubljana - Rokopisov ne vračamo - Cena posamezne številke 60 par; leti.a naročnina 30 din, polletna 15 din; Za tujino znaša naročnina 60 din - Tekoči račun 507-11280 — Telefoni- uredništvo 23-69 in 31-05 mali oglasi in naročnine 28-00^ POSEBNA IZDAJA Glasilo občinskih organizacij SZDL Ck*lje, Laško in Žalec — 23. sept. 1971 — iStevilka 3 NAD 200 RAZSTAVLJALCEV V SOBOTO OTVORITEV CE- TRTEGV SEJMA OBRTI V CELJU — ZLATARSKO RAZ- STAVO BODO ODPRLI ŽE JUfRI — NAD 20 TUJIH KAZSTAVLJAI.CEV Četudi so v teku zathija de- la za ureditev glavnega ra* stavnega prostora, je vendar- le vse nared za začetek če-' trtega sejma obrti v Celju od 25. septembra do 3. oktobra. Tudi letos gre za unprovi. lacijo največje gospodarske mednarodne prireditve v Ce- lja, za sejem, ki še vedno nima lastnih prostorov. Vsn- dar .je nekaj upanja, da bu že naslednji se.jem v prvi hali bodočega se.iemskega prosto- ra v okviru rekreacl,iskega gredi.šča pod Golovcem. Na letošnji sejemski prire- ditvi bo sodelovalo nad 200 razstavljalcev, med njimi vj-^č kot dvajset tujih iz sedmih držav. Med razstavljalci ^red- nači.)o obrtniki. Tako bo so- delovalo 39 obrtnih delovnih organizacij in 86 zasebnih obrtnikov. Torej, se.)em obr- ti v pravem pomenu besede. Vtem ko bo glavni razstavni prostor na atletskem stadi- onu Kladivar,ja. bo zlatar- ska razstava, prav tako med- narodna v prostorih sloven- skega l.jud.skega gledališča na Sianrirovem trgu. Na zlatarski razstavi bomo Tiiteli zlat in srebrn nakit, kristal, ure, okrasno kame- nje, srebrno posodo, emba- lažo, bižuteri,io, filigranske izdelke, japonske bisere, make itd. Med stalne sejemske wire- •litve uvrščajo vsakodnevne Kodne revije na stadionu in »Ive posebni reviji v okviru »latarske razstave. Predvide- •H sta za 27. in 29. septem- ber. V času četrtega sejma obr- H bo v Celju več pomembnih •asedanj. Tako bodo člani Hrokovnega odbora za obrt M republiški gospodarski tbornici razpravljali o dola:o- fočnem razvoju obrti v celj- ski regiji člani sveta za obrt M gospodarski zbornici o »olitiki tistih družbenih ob- [eznosti, ki zadevajo obrt, Jlani izvršilnega odbora Agensa o položaju poslovnega 'l nijo manjše stekiemce ter u delujejo vse vrsu- jaziraaijh pijač Takšna uredi rev ^ je pokazala zelo smotrna, kar dokazujejo tudi doseženi re- zultati. Proizvodnjo so po/e čali kar za 70 odstotkov, ve_i dar pravijo, da se bodo s prihodnje še bolj potri-li-i. Tako bi v dveh 'etih kar zs dvakrat povečali proizwodn';o Takšne uspehe so dose^fii predvsem z dobro kvaii*'^'« svojiih proizvodov Tnidi;,o se, da bi potrošniku Lzp'>irj- li vse želje nako s pijačEmi kot s primemo emba-aro Pričeli so polnit: sokove m gazirane pijač? tudi v t^y pack. v nepovratno embala žo, kar se je pokazalo za 7fi\o primerno. Kvaliteta sotkov m gazara- nih pijač ie njihova glasna skrb. Da so na tem področju dosegli lepe uspehe, dokazu jejo mnoga priznanja na 30j- mih m razstavah brezalko- holnih pijač. Tako so na an skem vinskem sejmu dobih kar štiri zlate medalje, tn si- cer za bo:rovničev ribezov in malinov soik ter za sina'co citro Tudi na sejmu obrti v Celju so za sinaloo citro do- bili posebno pri^inanje Na leoošnjem \^mskem sejmu pa so dobiiii zlate meaaije za rovničev kokteil ter grozani sok, za borovničev sok ri- bezov sok m ribezov kokt^li pa srebrne medalje V izr-.^d- no hudi konkurenci na !>enj področju le to res lep uspe>> Sokove m gazirane pijače pro.dajajo na območju cel-rt- ne Slovemje, deloma pa 7«ai v Hrvatski Tako imajo svo- ja prodajna skladišča ^ Ljubljana ni, Mariboru ia grebu m Reki, pripravliajo pa tudi skladišče v Puli. i^er so zda,) prodajah le pr^x;o potnikov Tako upajo, da bodo iahko še oolje izk-vi-i. stih svoje Kapacitete ter po- večali prodajo Pripravlja, o tudi nove proizvode, caio?. v kolekciji pijač Sinaloo .oslovaila kot komunajio podjetje, nato v sklopu Za- družne avaze Celje. 2e .eta 1962 i>a se je pridružila Km«, tijskemu Kombinat« »Hrae- zad« iz .2alca, v sk:lopu e^ podjetja delajo še danes Leita 1962 je bila zgrajena tudi nova stavba v Mediog-a, ker prej^šnja ni več ustreaa- la. Imela je namreč pre- majhno kapaciteto, pa ^jcu lokacija v Kocbekovi uliCi je iMla neprimerna. Kapaciteta nove mlekarne je znašala 20 tisoč litrov predelanega mie- ka na dan, vendar prva ieta niso predelali todiko mleika Ker pa so predvsem po .etu 1963 zelo povečali svoje od- kupno in prodajno področie, je bila nova mlekarna že ieta 1967 premajhna. Zato so 1'^ta 1968 pričeli z rekonstrukcijo. Dozidali so nekaj prosto- rov, predvsem pa so posoliv;- bili predelavo mleka. Uve.-lli so pakiranje mleka v nepo- vratno embalažo, same kotJe so zamenjala s sodobno ba- 2a izdelavo sirov. I\>ve- čali so tudi hladilne prosto- re, tako da je zdaj kapaci- teta mlekarne 40.000 Litrov predelanega mleka dnevno Področje, ki ga oskrbuje celjska mlekarna, je zelo ve- liko. Sega od Cme na Koro- škem do Sevnice tn Rogat/^, od Konjic do Trbovelj. Seve- da pa z nalekom o&krbujejO tn*di celotno Savinjsko dekli- no. Celo v Ljubljano pošilja- jo precej mleka, ka ga ^-»re- deilajo v celjski mlekarni. Od izdelkov celjske mlekar- ne je verjetno najbolj pozrtji jogurt celjske mlekarne, ki je po kvaliteti eden najiboij- ših v Jugoslaviji. V letu 1-J71 ga bodo po predvidevanjih izdelali kar 5 milijonov k.> zarcev. Odkupili bodo ver.iet- no okrog 12,5 milijonov Li- trov mleka, od česar bodo prodali kot konzumno mleko približno 8,5 milijona litro- Ostanek bodo predelali v si- re, jogurt in maslo. Zanimi- vo je pogledati, kako je ra- sel odkup in s tem tudi pro- daja mleka, i^eta 1960 so od- kupili približno milijon li- trov, leta 1966 že 6 milijonov litrom, lani pa kar 10,5 mili- jona litrov Vse to nazorno kaže, kako se Je razmahni\la njihova dejavnost, predvsem po priključitvi tCmetijskeaJU kombinatu »Hmezad« iz 2alca. Zdaj izdelujejo poleg ma- sla, skute -in smetane še na- vadni jogurt, štiri vrste sad- nih jogurtov ter tričetrt masitna sira Trapist in Ga>i- da. Prav med časom obnas- ga sejma v Celju pa bodo pričeli izdelovati m proda,; ati še tn nove proizvode. To do jogurt koktajl ter dve -n-rti namaznih sirov, imperial i«- liptauer. Poleg tega, da bo- do to proizvodi odlične ir/ali- tete, bodo imeli zelo oku.5'*o in primemo izdelano emba- lažo. V mlekarni je zdaj zapj- slenih okrog 100 ljudii, v le- tošnjem letu pa bodo usr,"a- rili okrog 4 milijarde bm*o realizacije. Vendar jim >j]j kot za količino gre za kvali- teto njihovih proizvodov, ts kar se tudi zelo trudiio. Imajo ustrezno kadrov jnc strukturo, tako da je predelava pod stalnim str>, kovnim nadzorstvom. V Mift ku Celje se *e predobro 'a- vedajo, da je mleko eno ci njihovih izdelkov V priliodnosti si žalajo Sl\ razširiti svojo dejavnifjsl, predvsem želijo odkupdti veliko več mleka. Prebivatsit.w mest namreč hitro raste i tem pa tuda njihovo proda} no področje. Stalno raste w di poraba mlečnih isidelkf)' in tako se v mlekarni že ras- lo bojijo, da ne bodo mogii odkupiti dovolj mleka za t» večano proizvodnjo Vsekakor pa se bodo p> trudili, da bodo njihovi p» trošnika še naprej zadovol^^i z njimi. V veliko veselje i ^ bo, če bo v prihodnje ž«| mnogo več rdečih otroškili| ličk na njihovem področju SEJEMSKA PRILOGA 3 : 4 4 SEJEMSKA PRILOGA STARO IN NOVO V ZDRAVILIŠČU ROGAŠKA SLATINA — stara polnilnica ne zmore več Fičko ,e nekajkrat krepko poskočil, zaškripal, pristal na dveh kolesih in črni merce- des je ostal zadaj v oblaku prahu. Ne, pa nismo dirkali. Načelno ne maram mercede- sov, ki počasi vozijo. Da sem ga prehitel, je predvsem za- sluga ceste. Tiste ceste, ki je namenjena obvozu zdaj, ko asfaltirajo Smehov kla- nec. No, uganili ste, da gre za cesto od Celja od Rogaške Slatine. Ker se mi je zazde- lo, da utegne biti takale lu- knjasta cesta kar pomemben prispevek k razvoju izdravi- liškega turizma, zlasti za tuj- ce, v Rogaški Slatini, sen stopil najprej tja. No, tu sem topogledno ugotovil, V» so upravo zdra^dlišča tuji gostje že informirali o stanju cest in komunilcacij na sploh, tako, da nisem odkril nič no- vega'. Na srečo je lahko ugo- toviti, da obvoz ni nekakšna slaba šala sredi sezone am- pak se čisto dobro vidi, da »pravo« cesto asfaltirajo. V Rogaški Slatini kani j o letošnjo sezono zelo uspešno končati. Do zdaj so zabeleži- li 12 odstot. povečanje pro- meta. Priliv deviz pa se je povečal kar za 9 procentov. Tuji gostje, zlasti je opaziti pritisk Nemcev, zavzemajo kar 50 odstotkov zdraviliške- ga turizma v Rogaški Slatini. Po obisku tujcev je tako Ro- gaška daleč pred drugimi zdravilišči. Kolektiv zdravili- šča pa hkrati pesti vrsta problemov. Hoteli so dedi- ščina izpred vone in v veči- ni sob še do pred leti sploh ni bilo tekoče vode. Da ne govorimo o kopalnicah in sa- nitarijah, seveda. Hkrati pa opažajo, da prihajajo vedno bolj zahtevni gostje, tudi ta- ki, ki ne vprašujejo koliko stane, želijo pa udobje po svetovnih standardih. Pro- blem deloma rešujejo tako, da obnavljajo hotele in pro- store. Tako so letos renovi- rali hotel z 80 posteljami, da imajo sobe lastne sanitarije in telefon, skratka to kar je drugod po svetu že samo po sebi umevno. Rogaška Slati- na nujno potrebuje hotel A, ^ ali vsaj B kategorije. Predra- čtmska postavka za tak hotel pa je zelo visoka in je kole- id-iv sam ne zmore kljub pre. cei^Tiji višini lastnih investi- cijskih sredstev. Zgraditi na- meravajo pokrit bazen, ki je prav tako nujnost v vsakem turističnem kraju. Nasledni problem so go- stinski kadri. Zaradi močne fluktuacije, zlasti v inozem- stvo tn obmorska letovišča, so bili prisiljeni priučiti za gostinsko delo tudi nekvalifi- cirane moči. Trenutno šti- pendirajo 30 učencev na šoli za gostinstvo in študiju tu- jih jezikov. Potrkal sem še na drugo plat medalje. Zdravstvene u- sluge! Naj točneje mi bodo povedali pacienti sem si re- kel in ustavil prvega spreha- jalca pred zdraviliškim do- mom. — Ste pacient? — Da! — Zadovoljni z zdravstvenimi uslugami? — Kako da ne!? Cujte pa to je fantastično! (bU je Zagrebčan). Vse je tako urejeno, da čakate pri zdravniku dve ali na več tri minute. In to brez Izjeme. Resnično, pravim vam. Naj- več tri minute čakate na spre- jem! Vsi da! Rekel sem brez izjeme! Pomislite, ko bi tak. šen sistem uvedli v vseh zdravstvenih domovih po na- ši ljubi domovini. Koliko ča- sa in denarja bi prihrani- li .. .! Nisem si mogel kaj, da ne bi vprašal še koga. — Ja, na okrevanju sem. (Starejša gospa). Zelo sem zadovoljna! že nekaj let pri- hajam redno. Zdraviliške u- sluge in terapija so na zelo visokem nivoju. Izvrstna or- ganizacija. Resnično sem ze- lo, zelo zadovoljna ... — No, zdaj sem bil tudi jaz zadovoljen, ker se je moja nemščina kar dobro obnesla. Dama je bila namreč Avstrij- ka. Večma ljudi pozna Roga- ško Slatino ravno po zdravil- nih vrelcih mineralne vode Donait, Tempel tn Styria. Razveseljiva in vzpodbudna je ugotovitev, da ix>trošnja mineralne vode iz Rogaške Slatine neprestano narašča. Tako so v avgustu prodali tri milijone vn pol litrov mine- ralne vode. Zato tudi stara polnilnica ne zadošča več. Gradijo novo, ki bo imela za 50 odstotkov večjo zmoglji- vost kot stara. Zdravilišče Rogaška Slatina ima poleg bogate tradicije tudi lepo perspektivo — če bodo svoj delež prispevali tudi družbeni faktorji kajti jasno je, da so za bremena, ki jih terja razvoj, pleča pri- zadevnega kolektiva prešibka. — Hala nove polnilnice SEJEMSKA PRILOGA ZAUPAJO NAM ŽE ČEZ 106 LET — PIONIRJI PRIHRANILI 20 MILIJONOV — KOLEKTIVNO VARČEVANJE — NOVE BANČNE ENOTE — PRAVI NASLOV ZA DENARNE ZADEVE Ziro luciuu, nranilns knji- žice, devize na potne liste pa . . . j a, najbrž en velik kup denarja. Tako sem razmišljal, }ca sem se ustavO pred mogoč- nimi vrati Ljubljanske banke, podružnice Ceije v Vodniko- vi uljci v Celju tn s tem se je moje poznavanje bančnega poslovanja kar nehalo. Aja, pa krediti so tudi. Za nalogo, no tisto, česar ne vem o ban- ki, je bilo to moje znanje kot velik kos sira s še večjimi luknjami. Zaradi te ugotovit- ve sem si izrekel hudo kri- tično pripombo. Isti hip se mi je posvetilo. Napisal bom rav- no tisto česal ne vem o ban- ki in ... ja, tale je pa huda. Pisati tisto, česar ne veš. No, tudi to se dogaja. Ker pa sem sin bistroumnega slovenskega naroda, sem si rekel: »Ce ne veš, vprašaj'« In sem zvedel. Pa zanimivo je bilo. Ljubljanska banka je gl- gant.ska bančna organizacija, ki je po združitvi s Cel„sko kreditno banko ustanovita v Celju svojo podružnico, ki po- kriva devet oočin z enajstimi ekspoziturami oziroma sku- paj štirinajstimi enotami. Po- družnica Ljubljanske banke v Celju posluje samostojno z osnovnimi nalogami zbiranja sredstev od gospodarstva tn prebivalcev ter odobravanja vseh vrst kreditov. V celjski bančm regiji vklju- čuje 150 komitentov - od teh pa jili preko 7C uživa kredite. Ima okoh 60 milijard (starih dinarjev) naloženih sredstev v kratkoročne kredite, ter 67 milijard (starih din) inve- sticijskih naložb v bančni re- giji in to v osnovna sredstva in stimovanjsko komunalno gospodaistvo. To pa so kar čedne številke, ali ne? Še bolj me je začudil drugi podatek. Bil sem namreč prepričan, da Slovenci ne znamo kaj prida gospodariti z denarjem tn ga ne zna.mo pametno naložiti. Pa spi Oh ni res! Celjska po- družnica Ljubljanske banke" vključuje kar 88.000 varčeval- cev. Skupna vrednost hranil- nih vlog pa znaša okoh 20 mi- lijard starih dinarjev in če pomislim na obresti . . .? Zrno do zrna pogača, kaiT;en na ka- men . .! O tem je res vred- no razmisliti. Ob tem naj še povem, da se Celjska mestna hranilmca po- naša z vi.soko tradicijo. Več kot 106 let ji prebivalci za- upajo svoje prihranke. Podružnica Ljubljanske ban- ke v Celju vodi poleg tega preku iiouu ciuviznih računov občanov, nekaj več kot 7700 zasebnih žiro računov tn več kot 670 varčevalcev za stano- vanjsko gradnjo Banka Je v preteklem letu skušala z namenom popolne- ga približanja oančniv, uslug uvajati kolekUvno varčevanie v delovnih organizacijah Do- slej so se trije delovni kolek- tivi odločili za tak način, ki je vzpodbuden ravno zaradi eno.stavne oblike m prednosti, ko lahko varčevalec opravi v glavnem vse posle v podjetju kjer dela, podjetje pa je de- ležno dodatnih kratkoročnih sredstev Poleg tega je banka usta- novila pionirske hranilnice. Otroci samostojno opravljajo bančniške posle na najsodob- nejši načm. In rezultat? Ob koncu preteklega šolskega le- ta so zbrali v dvanajstih pio- nirskih hranilnicah več kot 20 milijonov starih dinarjev, kar je presenetljiv rezultat če ce- lo izpustimo vzgojni moment, ki je pri tem brez dvoma naj- važnejši. V Celjski mestni nraiiiiinci je banka oapria po- seben kotiček za mlade var- čevalce, kjer bodo enkrat te- densko poslovali pionirji za svoje sovrstnike. Sicer pa Po- sluje ta oddelek ob istem de- lovnem času kot ostale eno- te. Komentar o koristnosti ta- ke za-rnish menda m potre- ben. Zgodi se nam lahko le to, da bodo otroci čez nekaj let bolje vedeli, kako in kdaj obračati d^nar. oi na« sa- m'h LjubljansKa bauKa, podruž- nica Celje vam bo odslej bolj pn roki Poleg enot v Celju, to so v Vodnikovi 2, Celje— Otok, Celjska mestna hranil- nica v Žalcu, Vranskem Mo- zirju, Šentjurju, Šmarju, Ro- gaški Slatini. Slovenskih Ko- njicah, Laškem, SeTOici, Bre- žicah in Ljubnem, bodo v kratkem poslovah še v Pod- četrtku, Kozjem, Vojniku, Bi- strici ob Sotli, Polzeli, Gor- njem gradu, Radečab. Prebol- du in Rimskih Toplicah. Tako rekoč; samo čez prag boste stopili in vaš denir bo na var- nem v eni od enot Ljubljan- ske banke. p>odružnice Celje. Uvedli su tudi popuiaansko tn sobotno službo t;^.ko, da lahko v Celju v enotah Vodni- kova 2, v Celj&kj mestni hra- nilnici in na Otoku oprav.te bančne posle vsak dan od 6.30. do 17 ure — ob sobotah pa od 'i do U. ure v Celjsia mestni hranilnici in v Vor5- nikovi 2 V celjski poaruzmcj Ljui> Ijanske banke skrbijo za sr:i- len napredek prj nuden u bančnih uslug, iščejo nove p >- ti, da bi s kvaliteto poslova- nja pridobih nove občane ic sodelovanju, strokovno izpo- popolnjujejo kadre, renovir?t- jo poslovne prostore in gra- dijo nove z željo, da bi čim bolje ustregli vsem. Po tem. kar sta mi povedala direktor podružnice Ljubljanske ban^e v Celju Zdravko Trogar in vodja Celjske mestne hranil- nice Aleksander Videčnilc, jim tudi lahko verjamemo Direktor Trogar je še pri- stavil: »Zaupa.ite vaše pid- hranke naši podružnici in n e- nim poslovnim enotam, saj Celjani zaupajo naši enoti že preko 10(i let'« 5 6 SEJEMSKA PRILOGA MODA'CELJE V.vw MU. ' Norad kupujem. Menda za- to, ker je to v zvezi z denar- jem. Po navadi to opravi že na. No, naneslo je, da sem se le odpravil v trgovino Prav- mprav je bila to moja služ- bena nalaga. Nadel sem si obraz poprečno ziainteresira nega kupca takole dvajset dnd po plači in zakoračil v poslo- valnico »Volna«, Trgovskega podjetja MODA v mestnem središču Celja. Po prvem vtisu, ko sem vstopil, sem bil pravzazrav nekoliko razočaran. Nič se ni Tgodiilo. Ljudje so mirno ku- povali naprej, pomerjali, br- skali in si>)oh, nihče se ni zgrozil ali začudil, ko sem vstopil. Presneto, sem si re- kel, tole je i>a res priložnost, da si enkrat dobro ogledajn tole trgovino. Pomešal sem se nied kupce, otipaval blago, ix>merjal, brskal in klepetal s prijaznimi prodajalkami. Po- tem sem nenadoma pozabil, da pravzfiprav nisem prišel kupovat ampak pisat reporta- žo. Kmalu bi se bil nanu-eč znašel pred blagajno v novi obleki po zadnji modi, ampak z zadnjim starim jurjem v že- pu. Preprosto zapeljalo me je- Vse blago je razstavljeno pre- gledno, na etiketah so napi- si najbolj znanih proi^jvajal- cev. Dobiš pa vse. Od ele- gantnih obiek po zadnji moda do pletenin, srajc, kravat nie- tražnega blaga in ne vem kaj še. Potem pa še prijazni pro- dajalci. Menil sem, da bodo manj ljubeznivi, ko sem ho- češ nočeš moral priznati, da sem si prišel samo ogledo- vat. Pa ne. Enkrat nasmeh, »pa drugič«, so mi rekli. »Ste v.saj videli kaj vse lahko ku- pite pri nas- pridite še.« In sem bil ziun£Q. še bom prišel. Direktor MODE, Kari Pod- sedenšek, mi je kasneje po- vedal, da združuje njihovo podjetje sedem sijecializira- nih poslovalnic. Za specializa- cijo poslovalnic so se pri MODI odločili predvsem za- radi izboljšanja ptmudbe bla- ga. Tako so tudi prodajalci v teh trgovinah stroko/nejši pri nasvetih kupcem. Hkrati pa lahko nudi specializirana tr- govina veliko večjo in pregled- nejšo izbire blaga. V poslo- valnici DROGERIJA v Prešer- novi u'ici na primer se po- nuja očem na eni strani trgo- vine velika razstava kozmeti- ke, menda res za vsak okus. Na drugi strani pa spet dobi- te vse, kar je v zvezi s fo- togralijo. Poslovalnica VESNA v Can- karjevi ulici je specializirana za prodajo ženske modne konfekcije, pletenin ter žen- skega in moškega perila. Pro- dajalna BABY na trgu V. kongresa nudi vse za otroke. Od dojenčkov do šolo obvez- nih otivk, zsa vse je poskrb- ljeno. MANUFAKTURA v Cankar- jevi ulici nudi samo boljše vrste blaga in preproge. Oz- ko specializirana je prod.ajal- na TORBICA, ki prodaja iz- ključno usni^no galanterijo. Prej leti so na Tonisicevenn trgu odprli prodajalne STARI TRG, ki je nekaterim po- trošnikom še posebno zanimi- va. V njej prodajajo blago II. vrste kr>r hkrati pcineni po znižanih cenah za 20 do 50 od- stotkov. Za konec naj izdam še novost, ki \m zlasti zani- mala naše mlajše bralce in in ves mladi svet v Celju in okolici. Trgovsko podjetje MODA namerava odpreti še eno specializirano trgovino »Buti:^ za mlade«, kjer bo mladim na voljo sletinji krik evropske (torej tudi naše) »mladinske<' mode SEJEMSKA PRILOGA 7 CESTNO PODJETJE CELJE Cestno podjetje Celje bo 1. januarja praznovalo svojo de- setletnico. Ustanovljeno je bi- lo iz odpravljene okrajne di- rekcije za ceste ter republi- ške sekcije aa ceste. S svojo deja\tiostjo pokriva osem ob- čan c-^ljske regije, vzdržuje kar 710 km cest I., II., in III. reda. Ob ustano\'iitvi je bilo podjetje slabo opremljeno, imelo ie zastarelo mehanizaci- jo ter neprimeriie prostore. Strojni park ni zadoščal niti za redno vzdrževanje cest, kaj šele za rekonstrukcijo in no- vogradnje. Tudi struktura cest je bila skrajno neugodna, saj je bilo le 25«/u cest asfal- tiranih. Celotno omrežje cest pa leži na ilovnatem terenu,. kar zelo podraži vzdrževanje. Po letu 1984 so pričeli z ob- . navijanjem strojnega parka. leta 1968 pa so zgradili tudi moderne delavnice ier pro- store za stroj-iii park. Zasta- rele naprave zja proizvodnjo asfalta so prodaU ter leta 1966 kupili novo bazo z zmoglji- vostjo 60 ton na uro. 2e lota 1968 pa je bila ta premajhna in So kupili novo, ki je lah- ko izdelala kar 110 ton asfal- ta na uro. Take so zagotovili efikasnejše V7xirževanje in re- konstrukcije. Imajo pa teža- ve, ker na njihovem o^cimočiju ni prnnemih gramoznic ter morajo uporabljati materiali iz kanunoloana v Veliki Pire- šici, kar pa zelo podraži, as- falt in jmi tako dela težave v konkurenčni borbi z drugi- mi podjetji. Prav zaradi veli- kih potreb so tudi modernizi- rali kamnoloin v ^'■eliki Pire- šici, ki tx) v prihodnje zmo- gel kar preko 100 m' na uro. Ta investicija je stala kar 10 milijonov din. V desetih letih obstoja so v svoj razvoj vlo- žili preko 25 milijonov. V zadnjem času so asfaltiJ- raii precej cest, predvsem na področju ot>čin Velenje, Ža- lec, Šentjur in Šmarje. Tako So asfaltirali Smehov klane^o. cesto fJogatec—^meja SRH ter Tekačevo—Rogaška Slatina. Ojačali so asfalt na cesti Slo- venska Biistrica — Podplat, Mestinje—Imeno in Podčetr- tek--Imeno, izboljšali pa so tudi odsek Celje—Tremarje. V velenjski oočini so asfaltiral predvsem krajevne ceste IV. reda, enako v žalski občini. V mozirski občini so asfaltirali 5 km cest na področju Na- zarja, v Šentjurju so moderni- zirali 3 km uUc, prihodnje le- to pa bood še cesti Šentjur— Selo in čmilica—Planina. Pri- pravljajo pa še precej projek- tov za modernizacijo cest. Pri Cestnem podjetju Celje Se vprašujejo, kako bo vpli- val na izgradnjo cest more- bitni nov zakon o preregistri- ranju cest I., II., in III. reda v magistralne, regionalne in lokalne ceste, s čiimer se bo spremerJi tudi upravi j alec cest. 7 ako bi prišlo okrog 180 km cest njihovem področ- ju v- upra\lj'anje oLčinskili skupščin in bi bila dana mož- nost ustanovitve regionalne skupnosti za ceste. Tako bi bila dana možnost tudi več- jim projektom, se\'eda pa Je vprašanje, če se bodo posame- zne občine sporaizumele o ^- stanovitvi te sikupnosti. Sicer je popolnoma jasno, ksko bi vplivala razdrobljenost na na- daljno vzdrževanje ir. moder- niziranje cest. Pri cestnem podjetju upsjo, da se l>odo vse stvari ustrezno uredile in bodo ceste v prihodnje bolj- še kot so do sedaj Del mehanizacije Cestne.ga pod,ietja Celje Takole izgleda modernizirania cesta Rogatec—meja SRH ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLIN KMETUJTE SODOBNO S SODOBNIMI STROJI SiP ŠEMPETER SIP Šempeter masovno proi2:vaja naslednje visokokva- litetne kmetijske stroje: 1. Obračalnike in zgrabljalnike Favorit, Maraton, Sonce, So- kol in Galeb. 2. Samonakladalne prikolice Pirat 15, Pionir 17 in Karavan 30. 3. Univerzalne enoosne traktorje Kombinator z vsemi pri- ključki za košnjo in spravilo sena. Traktorski obračalnik in zgrabljalnik za seno Favorit-:J20 — kooperacijski izdelek Pottinger — SIP Šempeter Samodejna naklaiialna ji: ik,iii<.;i za naimpet«c. SIP — Strojno industrij- sko podjetje, Šempeter v Sa- vinjski dolini se je s svojim programom linij za spravilo krme uvrstil med evrop3.ko najbolj priznane proizvajalce kmetijskih strojev. S proiz- vodno kooperaci o, ki jo je navezal z eno izmed največ- jih in najsodobnejših zapa- dnoevropskih tovarn kme^ij- sicila sbrašev Pošt^asei v A»- striji, je uspel osvojiti najza- htevnejšo industrijsko tehno- logijo za proizvodnjo te vr- ste kmetijskih stro ev, kar za.i^otavlja visoko kvaliteto njegovim izdelkom. Ker se delovni kolektiv prizadeva stalno zasledovati svetovni razvoj tehnologije spravila krme, .=;o .stroji proizvodnje .SIP tiiai funkcionalno na SIP Šempeter se poleg ko- operacijske proizvodnje pri- zadeva tudi v lastnem razvo- ju osvojiti nove izdelke, ki bi bili po izvedbi prilagojeni specifičnim potrebam jugo- slovanskega kmetijstva. Sad teh priza.devan je njegov enoosni traktor Kombinator. V osvajanju pa ima še tudi marsikatere dnige izdelke, s katerimi želi zadovoljiti po- treiie sašoga kmetijstva. ZDRAVILIŠČE DOBRNA Streljaj od vasi Dobrna, v oeski dolinici pod Paškim Kozjakom, leži zelo poznano bennalno adravilišče Dobrna, že več kot 100 let hodijo sem ljudje, fci jih težijo raz- ne bolezni ali posledice ope- racij, da si spet nabertjo moči in izboljšajo zdravje. Leta 1859 je kupila tedanje Toplice štajerska deželna i^la- da ter tu zgradila precej aa tiste čase zelo modemih in razkošnih objektov. Po dngi svetovni vojni so izvršili pre- cej adaptacij ter prilagodili zdravilišče modernim zahte- vam medicine. . Okolica zdravilišča je ču- dovita, bujm vegetacija aadi izredno okolje za resničen počitek in pravi ambient za zdravljenje. Zdravilišče Do- brna tako ni le zdravilišča, temveč tudi idealen kraj za dopust, za pravi počitek. Pj- leg lepega okolja pa so go- stom in pacientom na voljo tudi zdra-vniške usluge. K>t so mehanoberapija, termore- rapija, elektroterapija, spek- troterapija, medicinska gim- nastika, podvodna in maiiu- ehia masaža ter dmgo. Paci- enti so pod specialno zdrav- stveno preskrbo, moižna yi tudi dietna prehrana. Zdravilišče Dobrna je za- vod, strokovno usposobljen za rehabiliitacijo vseh kronič- nih ginekoloških obolenj, po. sledic ginekoloških operacij. kroničnih reumats.kdh obo- lenj, posledic poškodb loko- motomega sistema, boif^zni perifernega živčevja, motenj v psrifemem krvnem obtoku ter nevrotskdh stanj. Spekter zdravljenj je zelo šiirok m pester, večina bolnikov torej lahko najele kos svojega gubljenega zdravja v Dobrni. Zdravilišče ima na razpola- go 420 postelj. Cene usljug so zmerne v posezoni pa nudijo še posebne popuste, za do- mače goste pa še dodatni p> pust. Zdravilišče je odpif^.o preko celega leta in tako ne delajo le v sezoni. Pacien- tom in gostom so na vOijo raani koncerti, lahko obišče- jo tudi dmge kulturne prire- ditve, plese, se ukvarjajo s športom in dmgimi dejav- nostmi, primernimi za nji:ao- vo zdravstveno stanje. V Zdravilišču Dobrna ima- jo pripravljen idejni progr^ijn za nadaljnji razvoj zdravili- šča. Radi bi postavili mode- ren hotel s lOO posteljami in modernimi diagnostičnimi m terapeutskimi prostori. Radi bi imeli tudii več športnih ob- jektov. Za izgradnjo pa bi potrebovali precej kredita, ki ga ne morejo dobiti. Tako bo verjetno Dobrna še pre- cej časa tako, kot je. Z ma- lo starinskim videzom, pa vendar izjemno prijetna in primerna za zdravljenje in počitek. Obiščite zdravilišče Dobr- na, ne bo vam žal. SEJEMSKA PRILOGA 9 RUDNIK LIGNITA VELENJE KLJUČAVNIČAR CELJE, Aškerčeva ulica 7 Telefon: 31-29 Izvršujemo vsa ključavničarska in kleparska dela, cen^ tralne in vodovodne inštalacije ter vsa v stroko spa- dajoča dela. 10 SEJEMSKA PRILOGA Ta zapis je bržkone naj- bolij zanimal tiste, ki so radi elagantno in kvalitetno oble- čeni. Pa to ni reklamna fraza. Podjetje, oziroma kolektiv, ki vam ga predstavljam izdeluje predvsem »boljšo« konfekcijo- Predvsem modno in pa iz naj- boljših vrst blaga. O tem se lahko prepričate v vsaki bolj-, š: trgovini z oblačili, ko bo- s:t na zaščitnem znaku oble- ke ali plešča opazili oznako KORS. KORS je Konfekcija Roga- ški Slatina. To je razmeroma m.ad kolektiv, ki se je iz u- služnostne obrtne delavnice ri;:z/ii v renomirano tovarno oblačil z moderno tehnologi- jo proizvodnje in sposobnimi 5= 'zovnimi kadri. Speoializi- : so se za izdelavo modnih ž; iskih plaščev in hlač ter otroške konfekcije. Njihovo usmeritev so narekovale po- trobe Iržišča. Da je to res, po v.; ugotovitev, da lahko za- dovoljijo le 70 do 80'/o pov- praševanja, kar je razijmljivo, s':i i-delujejo na primer hla- če kar v 50 velikostih m za- n e izbirajo tudi dezene. Trdi- lo lahko v sp^^cializiranl trgovini oblečejo vsakega po- trošnika brez bojazni, da mu nt' !m mogM ustre-M, N iihova oblačila so izdelana v vnnših serijah, vendar iz v - ':^.o kvalitetnih tkanin. K '1 pa so prilagojeni zah- tc-; ijrn okusom. V Korsu so pred tremi leti zaposlovali okoh 150 delavk in delavcev, zdaj imajo 300 za — Ženski in moški plašč z oznako kvalitete — KORS posienih. Ob tem pa so pove- čali proizvodnjo za 300%. Za. sam kraj. Rogaško Slatino m okolico, je pomembno tudi to da zaix)slujejo predvsem žen- ske in dekleta, ki niunajo kaxn po končani osnovni šoli. V Koi-su se priučijo in speciali. zirajo po svojih sposoonostih. Pa tudi sicer posvečajo stro. kovneniu izpopolnjevanju ka drov posebno pozornost. Ob velikem povpraševanju po nji- hovih izdelkih razmišljajo o novi razširitvi proizvodnih o- bratov, vendar bi zato potre- bovali miljardo in 900 milijo- nov sredstev. Ce bi jim uspe- lo zbraM potrebna sredstva, bi to pomenilo krepko povečanje, proizvodnje in zadovoljitev domačega in tujega tržišča, za nerazvito področje šmarske občine pa sto in več novih, odprtih delovnih mest. Poleg moških, ženskih in dekliških hlač in plaščev ter otro.ške konfekcije bodo v proizvodni program spet uve- dli izdelavo moških oblek. Naj še povem, da sodi KORS med največje proizvajalce o- troške konfekcije v držav . Skušaj sem izvedeti, v iem je skrivnost dobrega plasma- ja njihovih izdelkov na trži- šču. Povedali so, da nimajo kaj skrivati. Budno zasledu- jejo modna dogajanja in vpM- ve po fvetu m hkrati pozorno prisluhnejo p<:>vpraševanju na tržišču. Vse ostalo je potem stvar sposobnih kreatorjev in izdelave. Dokaj preprost — vendar jasen recept, ki ga j« najbol.i vesel potrošnik. 20 LET TRGOVSKEGA PODJETJA SAVINJSKI MAGAZIN ŽALEC Pred nedavnim je Trgov- sko podjetje Savinjski ma- gazin Žalec praznovalo f>o- membno obletnico — 20 let razvoja, trdega dela in od- reikanja. Sodi med tista pod- jetja, ki so s svojimi priza- devanji pomagala spreminja- ti podobo cvetoče Savinjske doline. Naj takoj povem, da je ravno kolektiv Savinjske- ga magazina med prvim v Sloveniji uvedel že 1960. leta samopostrežni način prodaje tn sicer v Preboldu. To in pa mnc^e investicije, uvaja- nje specializiranih trgovin, splošna modernizacija proda- je, skrb za člane delovnega kolektiva in potrošnika kaže, da stopa koletkiv tega ix>- djetja po FKDteh sodobne in kvalitetne trgovine. Značilen podatek njihovih prizadevanj pove, da so le- tos končali z obnovo vseh poslovalnic, ki so bile veči- noma dediščine nekdanjih razmer in niso ustrezale te- žnjam sodobne prodajalne. 2e nekaj mesecev pa s pomo- čjo strokovnjakov »Zavoda za napredek trgovine« pri- pravljajo petletni perspektiv- ni program, ki bo končan v prvih dneh prihodn.)ega me- seca. Kakor smo izvedeli, vključuje ta načrt predvsem pripravo za gradnjo blagov- nice v Žalcu. Tako blagov- nico -e v Žalcu kanil in ob- ljubil graditi Merx, ki je ta projekt letos tudi dokončno opustil. Pri Savinjskem ma- gazinu se dobro zavedajo, da bi s sedanjo Samopostrežbo tvorile bla.govnico. Za tem projektom bi pa zgradili pro- dajalne še v Šempetru, Pi- rešici in soseski Ložnica ter preuredili in razširili še ne- katere poslovalnice, V svojih prizadevanjih računajo na pomoč banke in Občinske skupščine Žalec. Po vseh po- kazateljih sodeč bi bilo to pomoč reailno pričakovati. Problemi stabilzaoije Sa- vinjskega magazina niso po- sebno prizadeli in to iz pre- prostih razlogov. Z uvozom in izvozom se ne ukvarja o, se niso zainvestirali, proble- ma nelikvidnosti ne poznajo, ker prodajo cca 85 odstotkov blaga za gotovino, cene zvi- šajo samo če jih zviša doba- vitelj oziroma proizvajalec, tn ni se še zgodilo, da bi ob koncu meseca ne imeli de- narja za izplačilo osebnih dohodkov. Trenutno zaposlujejo 199 delavcev, povprečna starost zaposlenih pa je 34,5 let. Presenetljivo ob tem p>a je, da je vrsta delavcev v tem kolektivu že nad deset, petnast in nad dvajset let. Ta razmeroma visoki, vse- kakor pa lep jubilej so pra- znovali na prostem ob Bra- slovškem jezeru. Udeležili so se ga vsi člani kolektiva in tudi predstavniki družbeno političnih organizacij. Na svečanosti so bila podeljena priznanja članom kolektiva, ki so v podjetju več kot 10, 15 ali 20 let. Naj na.štejem.o odlikovance za dvajsetletno sodelovanje: Blatnik Panika iz Vranskega, Cokan Franc iz Žalca, čakš Ivan iz Galicije, Kot Milica i? i^emd^i+ra, Pri- vošnik Tone iz Šentruperta, Potočnik Olga iz Polzele, Rajh Janko iz šešč, Resnik Marica iz Liboj, Rojnik Ani- ca iz Polzele, Stergar Angela iz Latkove vasi. Skale Ivan iz Cela, Vidmar Jožefa ie Petrovč in Zupan Majda iz Prebolda. Tudi mi se pridružujemo čestitkam jubilantom tn jim želimo veliko delovnib uspe- hov v njihovih prizadevan ih, da bi čim bolj ugodili željam notrošnikov. Cokan Franc, direktor podjetja, med slavnostnim govorom* zadaj nastopajoči pevski zbor. SEJEMSKA PRILOGA 11 OD OBRTI DO INDUSTRIJE TOL. TOVARNA LAHKE OBUTVE ŠENTJUR PRI CELJU Kako prijetno je po napor- nem dnevu sesti v naslanjač in natakniti tople copate. Saj res, copate. Malokdo pomisli, tje in kako so pridne roke naredile mehko obuvalo, ki nas greje in ustvarja prijet- no domače ix)čut.;e. Mimo Iflihiko trdimo, da je večina copat v Slo\-eniji izdelanih v Tovarni lahke obutve »Tolo« Šentjur pri Celju. Z', metek sedanje tovame sega v le-^o 1958, ko so v Šentjurju ustanovili Obrtno loomunalnu podjetje Šentjur t miiogimi obrati, med njimi je bila tudi copatama. Leta 1965 so se vsi obrati pri- pojili .novo ustanovljenemu 9A/HZ- ovanjsko komunalnemu po:'. '^'^ !u šentjut, le obrat copatarud se je osamosvo- jil ter pričel delati kot samostojno podjetje Lahka obutev Šentjur. Tatorat so delali .še po obrtnem načinu in proizvodnja še ni bila velika. Leto za letom so iz- bolj.ševali svoj strojni park in vsako leto izdelali vse več copat, uvajali pa so tudi no- ve ■ izdelke. Proizvodnja je dobivala vse bolj industrij- ski značaj in leta 1970 so se preimenovali v tovarno z i- menom »TOLO«. Takrat so poleg copat že izdelovali tudi lahko obutev iz usnja, umet- nega usnja, tekstila in tek- »ona. Tak bi bil torej kratek tivljenjepis »TOLA«. Zdaj dela v tovarni lahke obutve TOLO Šentjur 165 lju- di. Za lettos so planirali 7,5 milijona din realizacije, ven- dar bodo verjetno plan pre- segli za približno 30 "'o. Vse- kakor bo k temu veliko pri- pomogla povečana produktiv- nost dela in pa dobra pro- daja njihovih izdelkov. Na- ročil ima;o namreč toliko, da jih bodo le z na večjo te- žavo izpolnili. Da bi ustregli vsem kupcem, so uvedli tudi delo ob sicer prostih sobo- tah. Vsem delavcem delo ob sobotah še posebej plačajo. Tudi lani so presegli plani- rano realizacijo za 19 »o in je obračun na koncu leta po- kazal, da je bila realizacija 5,85 milijona din. Uspešnost dela lahko vidimo tudi v ve- likem povečanju planirane realizacije. »TOLO« prodaja svoje iz- delke predvsem v Sloveniji, okrog 40 "'o proizvodnje pa prodajo tudi v dmge repub- like, največ v Bosno in Her- cegovino, pa tudi v Srbi o in Hi-vatsko. Ker ne morejo po- kriti niti potreb na doma- čem tržišču, se do sedaj še niso usmerili v izvoz. Prav zato imajo velike težave z nabavljanjem surovin iz dru- gih držav, ker nimajo lastnih deviz. *a letošnje leto so jim priskočili na pomoč drugi uvozniki, kako bo prihodnje leto, pa še ne vedo. Upajo, da bodo pravočasno rešili tu. di to vprašanje. Dobra prodaja gotovo do- kazuje, da so njihovi izdelki kvalitetni in primerni. Zani- mivo je. da so takšno stop- njo kvalitete dosegli kliub temu, da po , lastni presoji še nimajo ustrezne kadrov- ske strukture. Ustrezne kva- lifikacije ima le vodilni ka- der, vsi ostali pa so nekva- lificirani ali priučeni. Okrog 95 "/o vseh zaposlenih je žensk, ki so sicer gospodinje, de- lajo pa tudi v to vami. Prav to je tudi velikega pomena za šentjursko gospodarstvo. Na tem območju je namreč zelo veliko žensk, ki i.ščejo zapo- slitev, večinoma so brez vsa- ke kvalifikacije. In prav take sprejemajo na delo v Tovarni lahke obutve »TOLO« Šent- jur. Z razširjanjem proizvod- nje ter povečevan-em števila zaposlenih rešujejo hkrati tu- di pereč socialni problem. Okvirne načrte za prihod- nost že imajo. Kaj kmalu bodo na Planini pri Šentjur- ju odprli svoj oddelek za izdelavo šolskih copat, ki bo v stari šoli. želijo še izpo- polniti svoi s+roini park ter toliko povečati obseg dela, da bi lahko zaposlili vsaj 200 lju. di, pretežno žensk. Pozneje bodo morali verjetno postavi- ti tudi novo halo, poleg seda- nje v Šentjurju. Koliko teh načrtov bodo lahko izpolnili, ni odvisno le od njih. Potre- bovali bodo namreč določena kreditna sredstva, za katera pa še ne vedo, kje jih bodo dobili. »TOLO« b<) še naprej sku- šal obdržati sedanjo stopnjo naraščanja proizvodnje ter sedanjo kvaliteto izdelkov. Z re.snim delom jim bo to vse- kakor u.sn^lo 12 SEJEMSKA PRILOGA INDUSTRIJSKO GRADBENO PODJETJE CELJE Mnogo ljudi sanja o lastnem stanovanju ali na si ga že gradi. Vsi ti, pa tudi drugi, zelo dobr opoznajo Indu- strijsko gradbeno podjetje »INGRAD« Celje, tcajti mnogo- krat jim to podjetje pomaga iz težav, če rabijo gradbeni material ali pa kupujejo ;5tanovanje v bloku V Industrijskem gradbenem podjetju »INGRAD« Celje je zdaj zaposlenih okrog 2100 delavcev tn strokovnjakov, od tega jih je približno 400 v inozemstvu, kjer Ingrad opravlja določena dela. Letno zgradijo od 300 do 400 sta- novanj za tržišče, predvsem v Celju na kompleksu (jtoka in v Ljubljani. Stanovanjske, poslovne in industrijske ob. jekte pa gradijo po naročilu investitorjev tudi v drugih krajih, tako v Slovenskih Konjicah, StonUi, Žalcu. Na- zarju, Velenju, Laškem, Trbovljah in drugod. Vsa dela opravljajo solidno m v najkrajših možnih rokih, kar je tudi njihovo sreslo: hitro in solidno Poleg opjektov visoke gradnje gradijo tudi mostove. Tako bodo sodelovali pri gradnji hitre ceste z viaduktom na Verau Vendar to še ni vse. Imajo namreč tudi lastne proizvodne obrate, kjer proizvajajo gradbeni material za potrošnike. Kupci tako lahko dobijo vse vrste betonskih cevi, vse vrste betonskih in žlindrinih votlakov, veliko vrst cementninarskih izdelkov, kot so robniki, tlakovne ploščice, teracerski izdelki, na novo pa so uvedli tudi proizvodnjo perforiranih plošč za tlakovanje pohodnih travnih površin Posebej pa je treba omeniti njihov obrat za izdelave betonskih oken moderne konstiiikcije po li- cenci ASSMANN. Ker je to novost na našem tržišču, je umesten podrobnejši opis teh oken. p. .sebno pr.unc^ra So za gospodar-ka poslopja in hleve, pa tudi za industrijske objekte, skladišča, delavnice in drugo. Konstrukcija je enostavna in funkcionalna, okna' ne korudirajo in niso občutljiva za vlago, vgrajevanje je zelo enostavno, tlačna trdnost betona zelo visoka, okC)vje pa je plastično, vremensko obstojno in enostavno Delajo jih v različnih velikostih, dobavljajo pa kom- pletno zi3.stekljena. Na dan naredijo kar 100 takih oken. Pred nekaj dnevi so pričeli tudi z gradnjo posebnih terasastih stanovanj v Kosezah v Ljubljani. Na tem pod- • ročju bo v prihodnjih letih zraslo 34 stavb s 1300 stano- vanji, »INGRAD« jih bo zgradil 600. TaKšna stanovanja so novost na našem trgu in oričakujejo veliko zanimanje, V okviru podjetja imajo tudi vse »'bitniške deiavmce, razen steklarske in parketarske. Taka dela potrebujejo predvsem pri lastnih gradnjah, delno pa si pomagajo tudi z uslugami drugih delavnic, ker imajo sami premajhne kapigcitete Poleg skrbi za tržišče pa posvečajo veliko pozornosti tudi skrbi za delavce lastnega kolektiva. Tako imajo na vseh gradbiščih tople obroke, kar pomeni zelo veliJco. Imajo tudi samske domove, kar v Celju za približno 500 ljudi. Dopuste preživljajo njihovi delavci v »INGRADO. VlHa domovih v Piranu in Valovmah pri Puli, -.zkori- ICajo pa tudi kapacitete Alpe Adria v Biogradu. Crikve- niči, na Voglu, v Mozirju. Za dopuste dajejo tudi določene regrese, in to p>o ključu: manjši osebni dohodek, večji regres in obratno , ,c -azv.lo spai'.no življenje v poajeiju, predvsem kegljanje, odbojka, mali nogomet in streljanje. Imajo lastno avtomatsko kegljišče, ki ga odstopajo tudi drugim klubom. Vsako leto imajo interna šporcna tekmovanja, prirejajo pa tudi prijateljska srečanja z drugimi podjetji. Sodelujejo na vsakoletnih igrah gradbincev in so bili letos že tretje leto zapored prvi Pri Ingradu pravijo, da bodo še naprej vsi objek,ti, ki jih bodo Izstavili, zgrajeni solidno in hitro. Etobro se nam.reč zavedajo, da bodo le talco ostali konkurenčni. Takole bodo izgledali novi terasasti DloKi v Kosezali, SEJEMSKA PRILOGA 13 MODERNO, UDOBNO, KVALITETNO Vsaka ženska, v zadnjem jasu pa tudi vsak moški, ve 2a une Tovame nogavic Pol- zela. Večina pozna tudi pro- izvode te tovarne, če jih rav- no že ne nosi. Vsi pa vedo, da so nogavice, izdelane v Tovarni nogavic Polzela, ze- lo kvalitetne, trpežne in mo- deme. Kljub temu, da je to morda nepotrebno, napravi- mo majhen sprehod med iz- delki te t/Dvame. NOGAVICE ZA VSAKOGAR V Tovarni nogavic Polzela izdelujejo zdaj nogavice za vse. za ženske, moške in ot- roke. Imena kot so PEGGY, TOP GIRL, ELLE, MARTE rOUGE so zelo znana med žen.skami, moški poznajo no- gavice RALEEY in še mnogo druge. Izdelujejo tudi otro- ške žabe tn nogavice. Pri- pravi'ajo pa še precej mno- gih drugih proizvodov, zlasti bo zanimiva, spomladanska kolekcija, ki je v glavnih ob- risih že pripravljena. Že zdaj, posebno pa v prihodnje, bo- do upoštevali želje kupcev, da bi bilo vedno več nogavic :7 7--^\i: naravnih vlaken in imii.j iz timetnih. Uporabljajo pa ^idi določene mešanice naravnih in umetnih vlaken. Nof.' " dobijo tako izre- Hrin kvfliteto ln udobnost, rariJ.i umetnih vlaken pa so tud^ trrježne. Seveda pa je za ■'obn kva.liteto precej za- c. r-udi najmodernejša tehnologija, ki so 'o uvedli v zadniem času. Treba bi bilo tudi predsta- viti kolektiv, ki tako skrbi za svoje kupce. Tovarna oh- .^Staja že 47 , let in je v tem času dosegla res lep renoiue. V začetku je bilo zaposlemh le 300 delavcev, leta 1962 pa je v tej tovarni delalo že 500 ljudi. Vendar se je tovarna širila še naprej, tako da bo konec letošnjega leta zapo- slenih že skoraj 1000 delav- cev. Tako so leta 1062 izde- lali 3,5 milijona parov no- gavic, letos pa bo iz Tovame nogavic Polzela prišlo kar 16 milijonov parov nogavic. Ta- ko impresivno količino so dosegli predvsem s poveča- njem produktivnosti in me- haniziranosti. Za prihodnja leta pa napovedu ejo, da bo- do izdelali še več nogavic, V tovarni nogavic Polzela se tmdijo, da bi bili njihovi izdelki čim modernejši, kva- litetni in udobni. V ta namen spremljajo vse novitete na svetovnem trgu. Imajo pa tu- di lastni razvojni oddelek. Tu prav zdaj pripravljajo po- sebne hlačne nogavice proti krčnim žilam, ki jih bodo ženske vesele še zaradi neče sa dmgega. Precej bodo na- mreč prispevale k njihovi vi- tkosti. Z novimi stroji pa bo. do kmalu izdelali in poslali na trg kompletno kolekcijo moških nogavic za vse prilo žnosti. Svoje izdelke pokažejo kupcem na večini se;mov pri nas, sodelujejo pa tudi na modnih revijah, skuipaj z dmgimi podjetji. Na vsako- letnem sejmu mode v Lju- bljani priredijo tudi lastno modno revijo, Povpr.j,seviinje po njihovih izdelkih je t.oh- kšno, da ne morejo izpolniti vseh želja. Prav gotovo je predvsem dobra kvaliteta vzrok za tolik.š.no povpraše- van;e. Še en dokaz kvalitete pa je tale primer: Prav zdaj predelujejo ma- terial, ki ga uvažajo iz Za- hodne Nemčije, vendar pa morajo vse izdelke iz te.ga materiala pošiljati na testi- ranje v nemške institucije. In prav tu so dobile- njihove nogavice najvišjo možno oce- no. Sicer pa to lahko potr- dijo tudi vsi njiho^/i kupci. Pri vsej skrbi za potrošni- ke pa ne pozabi jab niti čla- nov kolektiva. Povprečni ose- bni dohodek v tovarni je kar 1.300 din, imajo obrat dru- žbene prihrane, kjer ,so ma- lice in kosila precej poceni, za svoje delavce pa imajo tudi počitniški dom v Pira- nu. Intenzivno tudi gradijo stanovanja in dajejo kredite za individualne gradnje, če k temu prištejemo še skrb za dobre delovne pogoje, so člani kolektiva res lahko za- dovoljni. V tovarni nogavic Polzela pravijo, da bodo tudi v pri- hodnje skušali čim bolje iz- polnjevati želje kupcev. K temu jim bo dosti oripomo- glo raziskovanje tržišča, pri čemer uporabljajo tudi elek- troni<^i računalnik. Kljub temu, da bodo iTsdelali precej več nogavic, bodo te še na- prej tako modeme, udobne in kvalit^trip, Kaiti niviov moto je: »Moderno, udobno in kvalitetno.« Na sliki obrat družbene prehrane Tovame nogavic Polzela. Skrbi za delavce posvečajo veliko pozornosti, kar kaže tudi posnetek TE Šoštanj — zahtevna gradnja industrijskega objekta Upravna zgradba Kovino- tehna, Veleblagovnica T, pro- izvodni prostori Aero, Termo- elektrarna Šoštanj, stanovanj- ska gradnja Otok itd. so ob jekti, na katere se je podpisa- la poslovna enota GRADIŠ v Celju. Nekateri objekti so že gotovi, drugi še v gradnji. Za- nimalo nas je, kako lahlco o- stajajo konkurenčni pri izva- janju velikih in zahtevnih gradbenih del. DireKtor Po- slovne enote GRADIŠ Celje Albert Praprofcnik je odgovo- lUl naslednje: Smo samostojna celjska po- slovna enota Grfidisa v Ljub- ^ani. Gradiš pa je danes so- dobna in močna gradbena in- dustrija z vrsto centralizira- nih strokovnih služb v Ljub- ljani, ki nam zaradi svoje specifične organizacije omo- gočajo izredno mobilnost in hitro pripravo dela. Seveda že to takoj vpliva na znižanje stroškov. Hitro se lahko pri- lagodiino vsakemu obsegu ali zahtevnosti del. V Celju ni- mamo strojnega parka. Me- hanizaci.io, potrebno za izva- janje del, pokličemo iz cen- trale; ko opiavi svoje faze de- la, jo vrnemo. Tudi to poceni stroške proizvodnje. Enako je z montažnimi in drugimi ele- "^^^^^^f ^--j^ iadelujejo speci- alizirani obran po našem na- ročilu. Tu pridobimo na ro- kih. Poleg tega imamo na vo- ljo lastno projektantsko or- ganizacijo, ki razvija telmolo- gijo gradbene proizvodnja. Tako je ta organizacija razvi- la tak način gradnje npr. skla dišč ah tovarniških hal, ki dovoljujejo velike razpone v konstrukcijah in je zato ce nejši. Ta sistem gradnje smo uporabili pri gradnji obrata kontejnerjev v EMO na 7000 kvadratnih metrih. Sicer pa je Gradiš v celoti zgradil po tem sistemu okoli 50.000 m- takih prostorov. Tudi staoo- vanjska gradnja po lastnem sistemu se je tu zelo obnesla. Nimamo namreč nikakršnih problemov okoU prodaje sta- novanj, ker o tem odločata kvaliteta opravljenih del In konkurenčnost v cenah. Naši sLstemi m organizacija dela nam pomagajo zlasti zdaj, ko je čniti+i vnlivp stabilizacij- skih ukrepov tn je treca rav- no s konkurenčnostjo, kvali- teto in roki obdržati tržišče. Letna realizacija naše poslov- ne enote v Celju znaša cca 6 milijard starih dinarjev. Tre- nutno zsapos*ujemo okoh 500 delavcev, ki So nastanjeni v samskeni domu v Celju in v delavskih nflseliiih. kier dela- mo. Ko skupme oprarajo svo- je delo na določenem objek- tu, jih centralna služba po po- trebi premesti na dmga ob- močja oziroma nam jih vrne, ko jih spet potrebujemo. La- stni sistem gradnje in na.še prilagajanje potrebam ter mo- bilnosti so torej značilnosti, ki r)r;vnhiio investitor lo Skiadibtui prosfcOii i^i^^iCiii po lastueui sistemu 14 SEJEMSKA PRILOGA SEJEMSKA PRILOGA 15