179. številka. Trst, v sredo 7. avgusta 1901. Tečaj XXVI Edinost F -ats enkrat na aan. razen ceOeu tu p r uoito*. >»t> 4. uri iTf6>r Varafnlua sna*«: za. eel.^ leto ........ 24 kron za pol lm.........12 za čem teta...........5 _ ta en mwr ........ 2 kroni e pii£e7»ti naprej. Sa'rift- :0.fM 5r*i iril tr .mriifnine »e o -rav» »• jzirv ro tobaka, mah t Ir*tu »e urodajajo podmetne fitevilfce po H stotin k (3 utć.i: im Trula i>a p« b stotin t '4 ; Telefon Zt\. sTH. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. Ogiaal s« raćunain pn Trmah v petitu. 'Ah večeramo naroČilo s primernim popustom Poniana. osmrtnice in javne zahvale domači oelaai inl. "e računajo po i»OKO ! r.st. IredulAltu in tirtknrua uNlmjitU v lici Carinim Siv. 1*2. 1 pravulAtvo, In • "»rejemanje liiHt-rsitoT v ulici Moliš . iccolo Siv. II. iihiUu. Iadajatclj in odgovorni urednik Fran Godnik Lastnik konaorcij lista „Edinost" Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Dva razgovora. i. Ob velikih sokolskih sla v n osti h v Pragi so s« dosedši tuji gostje razgovarjali seveda tudi o politiki. Meti rusKimi poročevalci je jeden (»opisal v več člankih Praške siavnosti in vpletel tudi pogovor, ki ga je imel s poprejšnjim županom, dr. P o d I i p n y m,in pa generalnim tajnikom češke sokolske zveze, z tirom. S c h e i nerjem. Razgovor z obema je priobčil v »Peterburških Vedomostih«. dopisnik. »A jaz verujem cesarjevi besedi«, odgovarja zopet sobesednik. Vi porečete, da je naš cesar star. No, saj je b«l tudi pruski kralj Viljelm že star, pa je le sprejel krono nemškega cesarja. Poprašujete, kateri vzroki so ovirali cesarja, da ni še izpolnil svoje besede. Na to Vam odgovarjam, da je včasih boljše in koristniše, da ne iščemo vzrokov. »No, pa kak politiški pomen pripisujete Vi Cehi temu korona nju ?« — To bo z jedne strani krasni venec velikega dela našega prerojenja, nad katerim smo se toliko Naj podamo tu, kar je politično zanimi-! trudili poslednih 100 let in povejte mi Vi: vega ter priložimo .Ive tri svoji opomnji. ' «1» hil dosegel podrobnih vspehov, v raz-Najprej o pogovoru z dr. Podlipnvm. merno tako kratki dobi drug po kolikosti toliko Ruski dopisnik se je čudil, da še sedaj neznaten narod, kateri bi bil, podobno sam, od nima Rusija svojega konzula v Pragi, da si vseh stran, od vragov pntiskan, • ponižan in je tacili konzulov nameščenih po mnogih manj- okrožen? šib mestih v Nemčiji in drugod. Vsled tega Z druge strani, ako je sama Prusija v se trgovina med Prago in Rusijo vrši s po- svoj ™s odtrgala od Avstrije taktf velik kos, sredo vanje m nemških trgovcev v Nemčiji. sedanja Nemčija mogla odtrgati še veči Dr. Podlipnv je odgovoril na to, da Berolin W Kdo je prvi na potu Nemcem do Adrije ? dela temu najveće zapreke. Avstrijska vlada Seveda, Čehi — in vsa Češka — tudi sedaj je hotela že večkrat ustreči želji za namešče- ni*> Pitali veči, in Nemci pravijo, da so nje ruskega konsulata, a grof Golucho^ki ^mlje nekaj podrejenega, premaganega, je preme he k; on občuje pogostoma s po- ^ veže z avstro-ogrski m cesarstvom slanikom nemškim, s knezom Eulenburgom. trdnega! Koronovanje našega cesarja za V Nemčiji merijo po sebi; nemški kon- češkega kralja pa naj bi položilo skori (brzi) zul v Pragi se vtika v vsako stvar. Mislijo odločni konec tem pangermanskim apeti-torej, da bi tudi konzul ruski postopal t>om. Vi prašate, ali vidimo mi, Ceh:, svoje tajio __glavne vrage poprej v velikonemških, nego Pot cesarja Frana Josipa je bila velikega P" v avstrijskih Nemcih? Na to vprašanje pomena. Pokazala je avstrijskim Nemcem, da Vam odgovarjam, da so naši vragi vsi tisti, tako, a lipa je gibka, in tam, kjer se hrast lomi, se lipa le upogiba pod udarci viharja ! S tem sta se [»oslovila češki in ruski rodoljub; poslednji je želel, da bi se izpolnile vse nade je njegove in češkega naroda v bližnji bodočnosti. Politični pregled. V TRSTU, dne 7. avgusta 1901 Sprava na Moravskem. Bivši na- pravi, da bi morali skrbno zbirati vse te nemške glasove kakor dokaze »v večen spomin« o dejstvu, da niso bili češki, poljski,, ali klerikalni — ampak patentirani netnško-narodni listi Avstrije, ki vidijo v načrtu grofa Bulowa nevarnost za trozvezo. Izjemoma, a tem veči m veaeljem da moremo to pot pritrditi svojim političnim nasprotnikom. »Na predvečer obnovljenja politične zveze je ta brutalna odpoved trgovinsko politiškega prijateljstva fakt, ki ob sedanjih razmerah, tudi če se zveza obnovi, ne more ostati brez vpliva na b i t s t v o a v s t r i j -sko-nemške smeri«. Kaj pravite, eksce- so toli vsi njih napori brez v spešni, da bi na imenujejo se zgoraj očrnili Čehe. Z druge strani je ee.ar- dosti sredi Avstrijcev, naši tukajšnji nasprot- ki imenujejo sebe Vsenemce. Takih je za-,t rij cev, naši tukajšnji nasprotniki živfe ob vsej češko-nemški meji, in so si jev obisk osupnil v Beroliuu ! »Nikjer, kakor v Berolinu — povdarja napravili n. pr. gnezdo v Litomericah, in češki rodoljub — neželetako strastno naposled, pangermanizem se širi sedaj v r a z p a danje avstro -ogrske m o - Nemčiji. Tam se nahaja posebna o r ga niza- n a r h i j s na njene sestavine, ka- 8 profesorjem Haase na čelu. Nemci ne kor v Kerolinu, in to kljubu zunanjemu pri sovražijo nas zato, ker smo Slovani, ampak jateljstvu in formalni zveza. In ravno ta pot ker smo jim na poti, in njih pot, cesarjeva je pokazala tudi Velikonem- je ua sever ,,ro obveščen 0 vsem, pozna on tudi dobro oporna borba. Mi Čehi vemo, da se naha- program pangermanizma. Jaz ne skrivam jamo med dvema mol«,borna : jeden nas davi svojega mnenja o cesarju Viljelmu. To je z juga. drugi s severa. Naš življenski interes i*l»"ren in znamenit monarh; in Nemci bi si zahteva oh ra nje nje avstro - ogrske monarhije ne mogli želeti l»oljšega. V blagor Nemcev in zato se mi trudimo neprestano.« in na razširjenje njih sile je obrnena, ka- 1 »opisnik bi pa bil rad izvedel, kake so kor je bilo pričakovati, vsa politika cesarja sedanje češke zahteve od strani Korberjeve Viljelma II. In v tern je za nas, Čehe, naj- vlade. Na to je težavno mi govori ti, pravi so- veča opasnost : mi smo prvi na poti, slabejši v nejednaki besednik, ker ne ve. kaj je bilo obečauo poslancem. On ve le t<», da < "elii žele korona oje cesarja Krana Josipa eeškim kraljem. »Ali se Vi tega nadejate ?« »Jaz verujem cesarjevi besed:.« To je bilo obetano tud! Ifta ISTI, pravi <» I) L I H P A K 13 Zalagarjev Johan. Izvirna slika. Spisal Drejc a Krasa. In kaj pa je se starima Martinkovima ? Sla sta kakor berača, kamor pojdemo vsi — v grob. A deea? Tonca je j»ostala poštena deklina, delavna in pridna — nasprotje svoje matere — in poročila se je neki srečno, a sreče ni uživala : o prvem porodu se je preselila v boljš<» deželo. E, Bog dobre že kliče k sebi, le nas slabih noče. Kak razloček med njo in to-le sestro jej Karlinco. — Vajeno n«>l>enega dela vlačilo se je vedno okolo, zgrešilo je pot poštenja in imena, izgubilo se je v Trst, in zdaj se klati Unij okolo. — O ti pokvarjen svet, prevara v lepi obleki, }K>l>eljen grob! In kaj Ik> iz njega? I>an na dan se bo slišalo, da je |w>-ginilo, kakor |*es, brez Boga, kje za kakem plotom. — — Zavrtil je svoj umotvor iz lesa, ki je in mi smo borbi. Sicer pa — naj poskušajo! Mi, seveda, se nočemo meriti s silami, no, znali bom-> postaviti se za našo narodnost. Krepek hrast, pravijo, je simbol nemške moči — in mehka je naša narodna češka lipa ! Naj bo ■' ____111 i.1.1- . 11 ~ • —* ■ — primeroma odgovarjal dvoreznemu bošnjaškemu nožu; za bol je z ostjo ujego\o repo, da se je zakadilo iz nje. Repa je bila |>ečena. Ta pogled ga je vzdramil iz razmotri- 1 vanja, in misli njegove sredotočile so se sedaj edino v repi. Se parkrat je pogladil nož s pipcem, in bil je pred njim v vsej popolnosti svoji. Iz zida je pa vzel precej veliko kamenito ploščo in jo položil zraven sebe na tla. Veselo je pomeacal z rokama in prijel prvo repo. Ostrgal jo je z lesenim nožem, premetaje jo iz jedne v drugo roko radi gorkote. Ostrgavši, ali bolje rečeno : obreza vsi jo, razcepil jo je |>odolgoma na štiri kose in jih raz položi 1 po skrli, da bi se ohladili. — Tako se je zgodilo z drugo in tretjo itd., dokler ni bilo ognjišče prazno. Skrla pa je izgledala kakor kadeča se mesnica. Mlada junica se je polagoma pri pasla k njemu in je bila deležna repinih obrezkov, katere je hotela požreti vse hkratu. Johan pa je je med tem nosil pridno čelnik mladočeškega kluba v državnem zboru, dr. Engel, je morda najhladneji in najtrezneji ienea gr«,f Goluchovski, k temu, kar vam | politik v stranki. On ni tistih, ki bi hoteli pravij0 vaši lastni rojak: mi soplemenjaki ?! klatiti zvezde z neba ; on je mož, ki umeje Industrijalna kriza na Nemškem, računati z danimi razmerami, ki odklanja Početkom, ko seje slišalo o nekaterih polo-; nepremišljene korake in ki pazi, da ne bi si ini|, Iiemških bank, nismo tem dogodkom po-s iakim klubovalnim korakom, ki ne bi imel svečali posebne pozornosti, ker smo bili me-veče vrednosti, nego one kake demonstracije, neilja> odjetja, hoteli so se istočasno baviti s financami in industrjo ter ustanov-Ijali so denarne zavode, kar je moralo, naravno, podreti ravnotežje. Katoliški shod v I >ne 25. t m. l»oio imel: v Ijitoinerieah, v nemškem delu < 'eške, katoliški shod. Dotični oklic pravi. da shod u e It o imel n i k a -Itefa politi š k e g a enačaja in da ne 1"» služil političnim svrha m in namenom, ampak naj vseli ojači v veri, spravi v zlož- kam da je pristojen ? In ko mu je C. povedal, da na Kranjsko — je ta uzor-uradnik rekel: »T 11 s e po s r e <1 u j e le za Italijane, za druge se ne brigamo!!! »Ubogi C. je še danes brez službe, med tem ko je od časa, ko je on prosil, dobilo kruha že na stotine IaiiomericaJl. laških podanikov!! Čudno, da o taki vnebovpijoči krivici, kijo tr|»e naši delavci, naši socijalisti nič ne govore na svojih shodih! Njim se zdi veliko umestneje delo za rešenje socijalnega problema, in delavskega vprašanja še posebej, ako zabavljajo na — pesem » Lepa naša domovina«!! noreti in združi v Jjui>ezni. Shod naj bo v Nekam čudno reševanje socijalnega vprašanja; protest proti gibanju »proč od Kima«, proti I no, kaj čemo : vsak po svoje! verski gonji in proti hrezdomovinskemu lo-povstvu v mišljenju. T Cesarica Friderik. Vsi nemški in j šljevanje, da li niso to škandalozne razmere drugi suvereni ter načelniki držav so do|M>- ; ko stranka, ki je gospodovalna, ko se torej Ali mi bi menili, da bi državna oblast morala imeti vsaj včasih kak h "p za razmi- slali to le 8'»že J ne brzojavke ; ined drugimi cesar Fran Josip, kralj Edvard Angležki, nekako oficijelno in — odločno in zistema- izzivalno in brezobrazno, zbirajo se na večer v celih gručah in hodijo okoli po vasi igraje na harmonike in prepevaje svoje pesmi — med temi tudi »Nela patria.....« — pozno v noč in preko polunoči. Ni treba niti omenjati, da redarji naše domače mladeniče takoj tirajo v zapore, ako se drznejo zapeti po noči kako pesmico in to posamično — ne v gručah, kakor Lahi! Ogorčenje med našim ljudstvom raste dan za dnevom. Laški listi imajo še čas, da [>osvarč svoje ljubljence, naj se vedejo dostojuo v tuji deželi ! Ne moremo sicer pričakovati, da bi se vedli, kakor olikano ljudstvo, ker o oliki med temi regnicoli ni mogoče niti govoriti, znano je pa, da se celo pes vede nekako obzirno, ako se je priklatil na tuje dvorišče. Torej... ! Naša obla-stva pa naj bi tudi skrbela, da se naše ljudstvo ne bo potiskalo v nesrečo. Videant! Iz ltarkovelj nam pišejo : V nedeljo kralj Viktor Kinanuel italjanski, car Niko- služeb in se jih odganja od kruha v ta jedini lai Kii»ki in predsednik francozke republike nainen. da tuji podaniki dobivajo mesta in tično j »odi domačine in lastne državljane iz dne 4. t. m. je priredila naša »Adrij « svoj pevski večer. Na senčnatem vrtu gostilne I^ouber. Posebna izdaja » Reichanzeiger-ja« jedo kruh!! objavlja kabinetni ukaz, ki < hI reja šestteden- Vsmiljenje je lepa reč in človekoljubje sko deželno žalovanje. Včeraj o poludne sta tudi. Ali če imajo ti tujci tako domovino, tla prof. Kenvers iti dr. Spielhagen inbalsamirala jih ne more rediti: domovino, ki ima prede- »pri Juriju« se je zbrala lepa družba domači nov in nekaj rodoljubov iz Roja na. Prostori so bili zasedeni do zadnjega kotička. Taka udeležba priča o simpatijah, ki jih uživa društvo »Adrij a« med domačini. Kjer-koli truplo, katero prenesejo v Potsdam, kjer je lov, v katerih kruha — kruha v pravem j nsim zaorij0 Adrijaši našo lepo slovensko pe-pokopljejo zraven njenega soproga, pok. ce- ožjem pomenu te besede — niti ne poznajo : sarja Friderika. smoli mi krivi na tem? Mar naj zato, ker Dogodki na Kitajskem. Iz Pekinga jim njihova domovina ne more dati kruha, poročajo: Poslaniki so se dogovorili, da bi mi sami trpimo pomanjkanje kruha l! j vajali zbori pod spretnim vodstvom pevovodje se "poSfceva, daje ta kritika pisana povsem dne <5. t. m. podpisali zapisnike; angiežki Ne, takega človekoljubja ne priznavamo ^ Ferdinanda P e r t o t a. Vsa čast in hvala stvarno in brez nepotrebnega in škodljivega mu ! Med pevskimi točkami je posebno uga- hvalisanja. Ravno, ker smo prepričani, da so ein sem, tam se ti naslaja duša. Točka je sledila točki in vse je bilo paŽLje, ker tu je ključ za dovršeno sviranje. Mi bi si bili želeli na tem nastopu lahkejih skladeb, a te naj bi nam bile pokazale bolj spretnost desne roke, nego leve. Mi vemo kako težko, tla skoraj nemogoče je tu v Trstu dobiti za slovenske nastope primernih prostorov, ali vendar priporočamo, naj bi se bodoči nastop, ako je le mogoče, priredil v zaprtem prostoru, ako se hoče, da se bo moglo sviranje oceniti po zaslugi. Kar se tiče posameznih točk, odpravimo najprej najne-livaležnejšo točko, t. j. Zajčevo skladbo »(J boj«, katera, odkrito povedano, ni vspela, ker treba za to skladbo popolnoma izvežba-nih močij, posebno tudi kontrabas ima v tej skladbi zelo težko ulogo in jo je deloma popolnoma za vozil, posebno v odstavku »puumo puške....c tudi trilerji flavta so se v tej skladbi nekako čudno in boječe glasili, finale »za domovinu rnrjeti kolika slast.... je splošno ponesrečil. Ta točka toiej ni bila ravno srečno izbrana in smo jo že prej čudno gledali na programu. Mnogo bolje se je igrala koračnica »Naprej«, kjer je pa prvim goslain v nekaterih točkah zmanjkalo »sape« in sta tudi flavta in kontrabas včasih skočila iz oj-nic, oziroma zmanjkala. Vse druge točke igrale so se jako dobro, a 5. točka, polka-mazur »Njen album«, nas je prav prijetno iznenadili: in nam je, uprav iskreno pove- f>< »Ino hvale o korektnosti, s katero so se iz- dano, jako ugajala, kar ni ravno malo, ako poslanik Slatow pa je izjavil, da Anglija ne mi! Tako početje bi bilo — da govorimo po more podpisati. Slatovv ni hotel povedati goriško — oslarija. In vladni zistem, ki do- jaja Vilka Novaka »Hrvatskoj« in pa »Hr- slovenski goslarji pri sv. Jakobu na prave vzroka tej odklonitvi svoji. Seje |H>slanikov pušča razvijanje takega človekoljubja, ima Vatskim pradjedovi na m«. Med zabavo se je Pot,b <1* dospejo do popolnosti, hoteli smo < so odložili na nedoločen čas. Tržaške vesti. Zasraiuovanje tržaških Slovencev v cerkvi. Prejeli smo in objavljamo: Z ozirom na dogodek, ki ste ga po zaslugi ožigosali pod gornjim naslovom, dovolite tudi meni par potrebnih pripomb. Meni či no vest, ker zanemarja svojo najnujnejo og|asn Dalmatinec Jedlovski, dijak, za nJih spregovoriti par reanih besed, katere naj dolžnost, to je: skrb za blagor 8 v o- |)esedo ter nas je kar očaral se svojim divnim j'm v poroštvo, da tudi njih delovanje jih državljanov! govorom. Povdarjal je, da nikdar ne bi bil smatramo resnim ter da pričakujemo od njih Židovski — roko VII jaci ! Pišejo nam : pričakoval v Trstu in okolici toliko slovan- mnogo dobrega sadu. Ponoviti moramo še Večkrat sera eital v tukajšnjem listu »Avanti«, skega duha. Mnogo je č; tal o bojih, ki jih jedenkrat, kar smo omenili že uvodoma, da kako izvestni Židje in njihove podrepice po- bijemo proti svojim sovrag<>m, ali na tako s,no bili z vspehom tega nastopa in z nastopajo na vršenju dražb premičnin. gibanje ni mislil. Potem se je oglasil za be- predkom učencev jako zadovoljni ter sino Nekega dne so prodajali pri nekem sedo društveni predsednik, g. Josip Pertot, odhajali z zavestjo, da dobimo pri sv. Jakobu našem človeku tri bici kije (katere je imel v in je s svojimi kratkimi, a jedrnatimi bese- v kratkem dovršen slovenski orkester, se dozdeva namreč da niste dovolj akcentu- varstv»)- Potlal sem se ne lice mesta par ur dami vspodbujal navzoče. Kakor se val — koncertu je sodelovalo tudi pevsko irali tistega momenta, v katerem tiči »dolus« I)re'* določenim časom in že je bilo tam v ?č je menil — razburkanega morja jezno zaleta ^rl»štvo »Kolo«, o katerem nočemo tukaj zli namen postopanja dotičnega propovednika židovskih obrazov, ki so »vohali« okolo do- v trdo obrežje, a mu ne škoduje, tako mo- zgubljati mnogo besed, ker jc vrlina tega v rek vi pri sv. Antonu novem. tičnega lokala! Slutć kako iznenađenje — ramo biti tndi mi trdno obrežje, ob katerem se čustva že obče znana. Peli so nekaj raožkih Ako je bil res povod za kako u-rajo - kakoršnjih je omenjal gori imenovani list —, bo razbijal naval sovragov. Na ta lepi apel iu nekaJ mešanih zborov, izmed katerih nam čemur no morem oporekati _ in ako je 56011 alarnairal desetorieo prijateljev, z naine- je zaorila primerna veličastna pesem »Morje Je največ ugajal »V enček narodnih pesmi«. bilo gospodom do te precej visoko, ali zastonj! Novodobni kih pevskih večerov po naši vasi, ker z istimi Nesreča na delu. Včeraj zjutraj je prav soditi stvar. Vrlin tega nam zatrjajo rokovnjači so, vide, da ni kruha za njih se ljudstvo vzbuja in navdušuje za svojo 40 letni težak Domeni k Gratalomo iz ulice ljudje, ki so bili navzoči, da je dotični pro- roke — odkurili in nas tako rešili Židov- slovensko narodnost. Broletto v nekem magazinu v svobodni biki, povedni k zakričal zategneno : sloooveeeno ! skega smradu! Koucert slovenskih goslarjev pri sv. kjer je delal, padel kake tri metre globoko in Kakov namen je moglo imeti to pred itali- Mi sino se pa sladko smejali v zavesti, Jakobu. Prav za prav je bil ta koncert le si zlomil desno golenico. Došli zdravnik mu janskira občinstvom? Kateri drugi, nego: »mo Židom iztrgali iz rok žrtev, ter jim javna skušnja goslarskih učencev in ne go- je podelil prvo pomoč in so potem ponesre- hujskati laško ljudstvo proti ob enem iztrgali iz grabežljivih krempljev slarjev, ker dečki, ki se učijo gosli le neko- čenča v nosilnici prenesli v bolnišnico. Slovencem? ! In to v cerkvi, s propo-vedniee doli ! ! Se tega se nam je manjkalo! Altro che: vrli sobojevniki! Le tako naprej ! isto občinstvo, ki je zasluzilo grajo, torej v našem slučaju: na popoludanski službi božji! Tako hi bili morali postopati, ako jim je bilo res le za stvar: za odpravo nepristojnosti !! Ali ne! Oni so nepristojnosti, kise baje doga a jo popoludne na slovenski božji službi, grajali predpoludne v italijanski propovedi 80 l,a 0,,1jul>,li par sto kronic, s katerimi bi se mastili tam liko mesecev, se vendar ne morejo nazivati Kokošji tat. Včeraj zjutraj so zaprli doli v »gettu« ! še goslarje, temveč so še le učenci. To naj mesarja Antona Speranzo, kateri je v minoli Slavna c. kr. oblastva bi morala ob bi bilo upoštevalo tudi vodstvo goslarske noči v Boljuneu pokradel nekaj kokoši. ter, a ne videli, kam pridete! Le sejajte ve- sličnih prilikah ukreniti potrebno ter zabra- šole; priredilo naj bi bilo ta nastop kakor izostane vam dan, ko boste želi n't«, da bi Židje ne kupovali — zastonj! javno skušnjo in sedba o vspehu bi bila ve- Iz ljubezni v »luknjo«. 22-letni zidar Karol Fr. z Grete ima to smolo, tla je v nje- vihar! Svaka sila do vremena — to velja Pomislite samo to! Blago, prodano na dražbi, liko povoljnejša nego je bila v resnici tudi gGvo izvoljenko zaljubljen tudi neki vojak tudi vam, strupeni gospodje reformatorji in vredno 300 kion, gre v židovske roke na- občinstvo bi se bilo gotovo odzvalo v mnogo; vojne mornarice, imenom F. M., na katerega vadno za kakih 30 do 40 kron! Ni-li toI večem številu! Ali tako je bržkone marši- he seveda po vsej pravici in grozno Ijubo- koga strašil naslov »koncert« združen s pre- j aumen. Predsinoči je srečal Karol F. vojaka, mladimi koncertisti. Mi hočemo ta nastop j k0 je le ta korakal proti stanovanju dekleta, oceniti z omenjenega stališča, ker tako nam j katerega imita oba v srcu. Ljubosumni zidar misijonarji svete vam — Italije! Mestna »posredovalnica za službe«, rokovnjaštvo? N;-li rokovnjaško to, da ži-Skoraj vsaki dan čitamo pritožbe o pristra- »lovske korifeje bi hoteli poštene kupovalce nosti tega najnovejšega ognjišča tržaškega la- ! odstranjati s tem. da jim stiskajo v roke pe- honstva ! Te dni je tukajšnji list »Avanti« prav fino ošibal to gnezdo laških podanikov, take in eel<5 desetake ? ! Pomagajte revnemu in nesrečnemu Ijud- oziroma gnezdo Henjaminov tržaškega ireden- sf-vu ! Opazovalec. kušnja si o v e n s k i h g o s 1 a r j e v tizma ! Nam je tudi poznanih več »lepih« slučajev, ko so pravi Tržačan 1 trgali in tr gali podplate v omenjeno posredovalnico — ne da bi se jim bilo oosrečilo priti do kruha ! Neki C. je imel priporočila za vsprejem v službo k tram\vayu. Napravil je prošnjo in jo vložil na upravo tramvravjevega podjetja. Ko je po nekoliko časa šel na ravnateljstvo družl>e in vprašal tam : kako da je z njega prošnjo — so mu odgovorili, da mora iti v posredovalnico na »Zeleni hrib«, kamor so odposlali vse vložene prošnje 1 Mož je šel tja in vprašal, je-li kaj za njega, to je, so inu li določili kako služ io? Uradnik posredovalnice ga je vprašal, kje da je rojen. Ko mu je C. povedal, da je rojen v Trstu in da živi vedno Poglavje o regnicoli h. Iz Skednja l' r 1 M v Jakobu vspela nad vsako nam pišejo: Zopet smo osrečen' s trumami talijanskih podanikov, ki delajo tu na različnih delih. Marsikdo se ho še spominjal, koliko nesreče in sitnosti smo morali pred leti pretrpeti, radi izzivalnega značaja teh nevarnih subjektov. Gotove* pa se bo vsakdo še dobro spominjal žalostnih dogo Ikov, ki so jih nedavno provzročili blizu Škofij (v okraju koperskem) ti prepotentni regnicoli, in dogodka v Borštu, radi katerega so zagnali takov krup, ne le židovsko laško časopisje, ampak tudi oficijelni krogi, kakor tukajšnji laški konzul in deželni zbor istrski. Vsem tem, posebno pa še našim slavnim oblastim priporočam (ker vem, da jim je zelo pri srcu blaginja regnicolov), naj pazno premislijo v Trstu, je magistratove«? vprašal dotičnika, sledeča dejstva! Regnicoli postopajo pri nas je dana prilika, da moramo biti odkritosrčni. V ; se je /,ačel prepirati z mornarjem in je sled-obče bodi najprej omenjeno, da je ta j a v n a ujjg potegnU samokres, s katerim je pretil svojemu tekmecu ; ta pa je poklical redarja, ki je ljubosumnega fanta spravil v »luknjo». Drugi bo imel sedaj nekoliko časa »svobodno polje«. Dražbe premični 11. V četrtek, dne 8. avgusta ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne st vari vršile sledeče dražbe premičnin : ul. dei Fornelli 1, krčmarska oprema ; al. Vicolo Officina 3, hišna oprava ; Trebče 57, krava in vol; ul. S. Giovanni 3 in ul. Bar-riera vecchia 2, oprema v zalog', koza, ver-uiž in pohištvo; ul. della Legna 2, hišna oprava, ul. del Ponte 1, hišna oprava, ulica Cisternone 2o4, les in klopi. Vremenski vesutik. Včeraj: toploner »b 7. uri zjutraj 25 8 ob 2. uri pooohtdn* 30.0 C°. — Tlaso u*" 7. uri zjutraj 758 t>. — Danes piima o!> 3.42 pre ip. in 00 2.25 pričakovanje: jako dobro! Videli smo med igralci tudi mnogo takih, ki so nas v resnici iznenadili s svojim gotovim preciznim in lahkotnim sviranjem ; osobito v malem Dežruanu, ki je — zdi se nam najmlajši — igral vendar prve gosli, tiči gotovo izreden muzikaličen talent ter je od njega pričakovati kaj posebnega. Kar je pri začetnikih naravno, je bilo ravnanje z lokom na splošno premalo markantno in gotovo, ^a izvajanje crescenda f in tf* pa ne zadostujeta pri goslih talent in dobra volja, temveč treba v prvi vrsti vaje in vaje. Tega si seveda nihče ni mogel pričakovati za sedaj; omenjamo pa le radi tega, tla opozorimo učitelja goslarske šole, naj polaga v igro loka mnogo in glavni dei svoje ; oseka ol- 7.3:? pre« i k»Iik]d« in oh 11.3 | vr=»ti ni vsega vedno, drugič pa ne vsegarao- popoiailac. Ciril-Metod ijev dar < dalje) za : Zad-nik Karoiina Trst 2 K, l*our Anka Vrhnika 2 K, Kretrar Josip sprevodnik na južni že- goee. Naš list je narodno glasilo, ki mora zastopati koristi in pravice vseh slojev našega naroda, ima torej obilo posla na vse strani. Mi gremo rad i na roko vsakomur, ki zahteva svoje pravo, ali oni, ki reflektira na lecnioi I,iubliana 2 K. tir. Josip Tomašek . - . « . . . _ J " ' » ^ naso pomoč, naj hi iifK)steval nase razmere Kranj 2 K, Samsa Ivanka II. Hisirica 5 K, darovali -o: Tomšek K. 1 K, Hodnik Kristijan 1 K, Lićen Gabr. 1 K, L-kar I. 30 in nam oain skušal omogočati, da se j>otegnemo zanj. Torej le nekoliko manj zahtev in več pomoči in sicer vsaj tarr. in tedaj, kjer in ko st., Sam-a Ivanka 70 st.|. Jajci* Fran stražar je ^ ^^ ^ kgk ^ ^ 8f>ecijelno in. v kaznilnici v Kopru nabral med svojim, to | teresiran ToIiko nflšem|1 dopisniku in vsem variši 12 K 12 st., Ban Ivan 1 K, Zetko žem tako razmesaril, da je v nezavesti obležal. Sunil ga je z nožem večkrat v rebra in hrl>et in le Čudež je, da ni umrl. Med tem ko so sosedje iz j>ostelj prihiteli k ranjencu, zanka! je morilec za bližnjo hišo ter dosta-| vil vprašanje, ni li brat že umrl? Ljudje, ki so stali okoli ranjenca, so se tako prestrašili zverinskega glasu morilca, da so v strahu preti njim vsi zbežali. Drugo jutro se je šel {»obijalec prav hladne krvi sam orožnikom i prijavit in sicer brez znamenja kesanja. Po »Slovencu«. drugim, ki nas hočejo poslušati, v blagohotno Ivan nabral v e«»stilni pri Babiču 2 K 40 j , i j • i-i- i - *i a B ' ^ uvazevanje, da ne J »odo mislir, da je vsikdar, st.. Krizman Ivan 2 K, T rev-san Evgen . . . ..... . . ko je kaj pomanjkljivega, vzrok le pomanjkanje blage volje in da je včasih krivda tudi Skupaj ... 30 K 52 st. i i • r „ • ' J _ ^ na onih, ki — očitajo. zadnjič izkazanih 57* , _—— X Štipendij za eno deklico. \ se skupaj . *>d c ^ n a m e s t n i š t v a. •»edoikovega namestnika. 2. Poročilo tajni- y Trstu, dne 30. julija 1901. kovo. 3. Volitev novega odbora. 4. Slučajni s^ Fora i ščavi! Z ozirom na to, da predlogi. v deželnem zbora istrskem našim poslan- kmrtijska družba za Trst in okolico (.em kri-ali ,Fora ; š6avi u piše ,Naša poživlja one, kateri se mislijo udeležiti izleta g;^« . »Temu kričanju so vidno pritrjevali, dne 14. t. m., naj se nemudoma naznanijo v y |,ese,|0 in vedenjem, členi italijanske denarni Via (Jeppa štev. 14. I. nadstr., ker že|ni>z|)orftke večine, dočim nista našla besede mora »sta — na izrecno vprašanje vodstva ^raje n; predsednik ni vladni zistopnik. Ko-Ritterjevih posestev — naznaniti število ude- ]ovodja, ali kakor so ga naši krstili primerno : kapobanda one divje galerije je bil poslanec Bennati, tisti Bennati, ,:a katerega so glasovali tudi volilni možje iz Rukavca, Veprinca, Lovrana itd. Ali v vseh narodih sveta je poslančeva oseba sveta. Tudi v najhujih barbarih, kolikor se jih spominja zgodovina, je pomenjalo dajoči knez Braganza in mojasestraje poročena na avstrijskem dvoru«. Na to je odgovoril zastavnik M. : »Sedaj Vam povem, kdo sem jaz: zastavnik M... in moja mati ima tovarno ž v e p l e n k v L i n c u J« — Seve, da so se vsi navzoči, ki so razumeli zafrkaeijo, srčno nasmejali. Zastavnik M. (ukrcan na »Aspern«) pa je radi tega dobil — ukor. Brzojavna poročila Spor med Francijo in Turčijo. CARIGRAD 6. (B> Vprašanje radi na- * V L j ubijani je umrl umirovljen J deželno vladni svetnik, dr. Friderik Keesba- , ... , w , r> i ... • . brežia m nekatere druge diference med tran- clier. rokojni je bil nekda), dokler so imeli , . . , . , V cozkim poslaništvom in Porto so se zasukale na Kranjskem se Nemci vso moc v rokah,; 1 ... . , , .... nevarno. Imenovane diference se tičejo za- markantna oseba v javnem življenju naše , , , ... ,. , . .... . . . htev dveh francozkiu državljanov, osrednje pokrajine in se je njegovo ime na- j vadno imenovalo poleg onih Deschmanna, i Schatferja, Luckmanna, Gariboldija. in kakor se že imenujejo tiste korifeje nemštva na Kranjskem. Zadnja leta je seveda mož potihnil. Mir njegovi duši ! * Mestna godba ljubljanska. Iz Ljubljane nam pišejo: Mestna godba ljubljanska je v zadnjem Času zelo napredovala. Imel sem priliko slišati nje proizvajanje na banketu, ki ga je g«>sp. župan Iv. Hribar o priliki svoje inštalacije priredil povabljencem, in priznati moram, da je vse točke svirala prav izborno, za kar je žela od navzočih prav obilo pohvalo. Castitati je Ljubljančanom, da so si v kratkem času ustvarili tako izvrsten orkester. ležencev. Vesti iz ostale Primorske. X Stavka v N a b r e ž i n i in sv. Križu. Iz Nabrežine nam pišejo : Čudno se mi vidi, da v Vašem listu tako malo pišete «» stavki v Nabrežini in sv. Križu, ako- „ „i_„ - i ^ velik zločin žaljenje poslančeve osebe. Iz tega ravno je za nas .Slovence ta stavka Jako j j i s. ^ i • x « ii.^. sledi, da so naši Italijani, da je tisti cvet in- vazno vprašanje. Stavkujocih delavcev je nad * . . 1A(.m . . .-j -- ci „„„ • telitrencije istrske Atene, ki z aristokratiške 10(10, me: temi velika večina Slovencev in * J ' li- L* ! ■ • i - iralerije doli psuje naše iM>slauce, veči divjaki nekoliko iz nase r urlauije, ki pa postopajo ^ t J 1 ' J popolnoma složno z nami. Dosedaj ni še ni- vseh tega sveta, kolikor jih kake rešitve in bati se je, da je ne Im, tudi lM,ZI,a zgodovina. v tako kratkem času, posebno še, ker pri- X Bosanski vojaki v Sežani, manj kuje posredovalcev. Časopisi ne storijo Iz Sežane nam pišejo: Gospod urednik, pred svoje dolžnosti in občina mirno gleda ta ža- par dnevi smo dobili v Sežano nenavadne a lostni boj. Kdo naj bi kaj storil, ako ne jako mile nam goste. Došli so semkaj naši občina, kateri mora biti vendar v prvi vrsti južni bratje/ bosanski vojaki, k>" so na potu na tem ležeče, da občani iu drugi delavci, ki »a velike vojaške vaje. Vse naše ljudstvo z tukaj živijo, niso brez dela. Včeraj je bil tu- zanimanjem gleda te krepke bosanske pokaj velik delavski shod. katerega so se ude- stave, ki s svojim vedenjem in nastopanjem ležili vsi stavkujoči delavci; vlado je zasto- spominjajo na svoje sosede, neustrašene Črpal c. k. komisar g. Mozetič iz Sežane. Na nogorce. Vedejo se jako lepo in dostojno in shodu se je govorilo o položaju delavcev in nain dokazujejo v novic, da je med Slovani o njih upravičenih zahtevah. Popoludue seje prava olika doma. Nase ljudstvo jih je jako pričelo pogajanje med delavci in delodajalci, veselo. rezultata pa ni še nikakega. 1 )d delavske X Vabilo na občni zbor »Kraš- strani >e čuje, da ne odstopijo od svojih za- kega vinarskega društva v Tomajn«, ki bo htev niti pičice : ali tako gladko vendar ne dne ^5. avgusta t. I. v društvenih prostorih, pojde ! Opazovalec stavke. V s pored : 1. Pozdrav predsednika. 2. Poro- (Pripomba ure iništva.) Našemu dopisniku čilo tajnika in blagajnika. 3. Prememba ijij se zdi čudno, da mi tako malo poročamo o 34 in 42 tb-uštveuil pravil. 4. Volitev no-tej stavki : nam >e pa zdi še bolj čudno, da vega odbora in predsednika, o. Nasveti glede smo o tej stavki, ki se tiče, kakor pravi do obdelovanja vinograda in slučajni predlogi, pisni k sam, v prvi vrsti nas Slovencev, do- ODBOR, bili še le danes prvo izvirno poročilo in da j se ni našim ljudem zdelo toliko časa vredno, j da bi nas vsaj s par besedami obvestili, kako j stoje stvari, kljubu temu, d a smo jih ta j k o j v začetku stavke v n a š e m z a k a v i n e s u r o g a t e, f i g o v o i n s 1 a d n o listu izrecno naprosili za to! kavo, ki jo je ustanovil na Gliucah lj>ib-Za h te vat i zna od na* vsakdo vse mogoče, da Ijanski trgovec g. Ivan Jebačin, so otvorili bi nam pa šel kdo na roko, to pa nikomur | danes. katerim turška vlada dolguje znesek 800.000 funtov, ker Porta še ni rešila tega vprašanja, se je bati, da se diplomatiški odnošaji med Francijo in Turčijo prekinejo. PARIZ 7. (B.) Kakor javlja list »Gau-lois«, je minister za vnanje stvari Delcassč včeraj ministerakemu predsedniku \VaJdeck-Rossesiu pismeno izrazil željo naj sporni slučaj v Carigradu predloži ministerskemu svetu. Za slučaj, da \Valdtck Rosseau ustreže tej želji, bi se v bližnjem času v Rambouilletu sestal i/re len ministerski svet pod predsedni-štvom predsednika republike Loubeta. Crispi. NEAPELJ 7. (B) Glasom danes zjutraj izdanega bnlletina je stanje Crispijevo ne- --spremenjeno. - - ... - i Mednarodni zdravstveni svet v Cari- Vesti iz Štajerske. gradu. — Celjske stvari. V Trstu utikajo CARIGRAD G. (B.) Avstro-ogrski po- Židje svoje velike in umazane nosove v ka- slanik, baron Caliee, je na re-en način obrnil toliško cerkev in izvestni nazovi-katoliški pozornost ministra za vnanje stvari, Tevfik- duhovniki jim delajo o tem »honneurs«, kakor paše, na posezanja, često ponavljajoča se v kaka imenitna dama, kadar vsprejema goste v zadnjem č.isit, turških oblasti v sklepe med- svojih bleščečih salonih. na»oduega zdravstvenega sveta ter je dosta-V Celju pa vohajo piotestautje po ka-' vil, da Porta ne s ne kišiti pravic te korpo- toliških cerkvah in bi hoteli tam gospodariti, racije; drugače bi bile oblasti prisiljene ukre- Tako obdeljujejo sedaj opata Ogradija, ker je niti primerne odredbe, neka dela v mestni župni cerkvi izročil ne- " Cesarica Friderik, kemu poštenemu slovenskemu obrtniku! HOMBURG 7. (B.) Kakor se govori, In če je že drzno vsako nemškutarsko l><> v nedeljo predpoludne v C onbergu ž.i- slepč, kako ne bi bilo drzno njih glasilo, lovalna služba božja z.i pok. cestrico Fride- celjska »Valita«! Ta pa kar kliče na korajžo "k, v torek pa j. v Pots lamu polože k cel(S krono samo. Napoveduje namreč boj, če večnemu p> čitku. neki zakon, v^prejet od večine deželnega Ogerski ministerski predsednik zbora štajerskega, ne dobi cesarskega po- "a Dunaju. trjenja. DUNAJ 7. (B.) Ministerski predsednik Gorjč. da bi k-, k slovenski list tako !»'• Szell je dospel dane* semkaj iz Išla. grozil. To bi regljjili nad nami in — zaple- ■ ■■ ujali. Ali Nemci so bije ti .to lepilo, ki drži državo skupaj, in zato smejo biti tudi — ne- • lojalni. f Aleksander Levi Minil Prva iu največja tovarna pohištva vseli vrst t TOVARNA: Via Tesa. VOgill Via Limitanea R S T i i ZALOGE: Piazza Rosario št. 2 (Šolsko poslopje) in Via Riborgo št. 21 Iz- Velik izbor tapecarij, zrcal iu slik vrbuje naroćbe tndi po posebnih načrtih. Cene brez konkurence. 1LUSTK0VANJ CENIK ZASTONJ IN FKANKO Predmeti postavio se na parobrod ali železnico franko. Vesti iz Kranjske. * Prvo jugoslovansko tovarno ne pr.baja niti na misel! Kolikokrat nam bo treba še povdarjati. da naš iist ni kako kapitalistično podjetje, ki ima vsega, iri v prvi vrsti plaeanh dopisnikov, sotrudnikov in re- * F z m. baron B e e k je v nedeljo z Bleda odpotoval na Dunaj. * Brat morilec brata. Na Lozicah na Vipavskem izvršil se je t« dni grozovit porterjev v izobilji. 1'redništvo pa v prvi poboj. H(-at je brata po noči na cesti z & Razne vesti. & Štrajk učiteljev. Strokovni organ učite- & Ijev v Trentinu žuga s štrajkom učiteljev, (9 ako se financijelno stanje učiteljev skoio ne uredi. (SŽ Svetovna razstava v Petrogradu. V za d- ^ nji seji miuisterskega sveta ruskega je car odobril predlog vlade; da se leta 1903 v ^ Petrogradu priredi svet«jvna razstava. Tega leta bo namreč 200 let, odkar je Peter Ve- ^^ liki ustanovil mesto Petrograd. Vrlada je do- m volila dosedaj že 20 milijonov, občina petro- Ig grajska pa 10 milijonov rubljev za to gran-dijozno podjetje. Tudi zafrkacija. (Izvirno iz K i taj al. — [Dopis.) — V ponedeljski št vilki ste bili priobčili vest pod naslovom »Druzega nič?«, v kateri ste pripovedovali, kako imenitno je neki natakar v Kasse!u zafrknil Ferdinanda Bolgarskega. Taka ime titna zafrkacija se je bila tlo-godila v Kitaju, v glavnem mestu Pekintr namreč. Ko so bili naši avstrijski mornarji i izkrcani na kopno, ni-*o našli v odmerjenem KKKKKKKKttKKKKKKK jim kraju prostora, kjer bi se bili mogli od- , X MIZARSKA ZADRUGA V GORICI S počiti. Vse stanovanje je bilo prazno, brez j J* z omejenim jamstvom g ^^ naznanja slovenskemu občinstvu, da ^^ je prevzela * prvo slo?, zalop pHištva g S iz odlikovanih in svetovnoznanih to-y vam v Solkanu in Gorici * Antona Cernigoj-a * Katera se nahaja JJ v Trsta, Via Piazza vecchia ){ (Rosario) št. 1. (na iie»B' s|r»ni cerkve st. Petra). m Konkurenca nemogoča, ker Je blago S lz prve roke. ^ KX*KK%X**K**H*** 1 Sf i Sf m m m m & ■elikunska riistava pohištva in J tapecarij. Izvenreclno ugodne J « ^ « cene. M U U J VILJE3I 0ALLA T0KKE ♦ v Trsiu, trg Giovanni 5. i Palaca Diana.) ♦ ■ Moje pohištvo donese srečo. ■ | postelj, miz in stol i e, sploh brez vsake oprave. Kadi te^a — in ker niso hoteli leči na gola : da — so poslali vojake pogledat v sosednje i zapužeene biše, da prinesejo, uko bi našli kaj i primernega za odpoeitek. Dotičnim vojakom je bil pridodeljen zastavnik (Scliitt'-tahnrieh) Maver. Ko so vojaki našli nekaj potrebnega in prbuernega, so v spremstvu zastavnika nesli v določeno stanovanje. Med potoma je srečal naše vojake oddelek ruskih vojakov z nekim civilno oblečenim gospodom v svoji sredi. Le ta se je ustavil iu jel zmerjati nase vojake, ker so pobrali to blago po hišah. Zastavnik M., ki ni vedel, kdo je dotični gospod, se je osmelil in vprašal: »Prosim, s kom mi je čast govoriti ?« — »Jaz sem vi a- Spretnega pisarja. veščega nemškemu in italijanskemu jeziku, sprejme takoj pisarna Dr. M. Pretrer-ja. I Ant krasna, viseća -vetilnica (lampa) znamka H3UCl..Hrilhint Meteor-I'»renner~ tvrdke I »ittmar na 2>unaju po ceni proda. Naslov v tiskarni. Jakob .Tel len Pekarna in sladčičarna v Tr-tu. u lira Sette Fontane št. 1-5. priporoča 3 krat na dan svei hruh in velik izbor nlwk'ic. Sprejema v peciv«i bo«ii:-i Usto za navaden kruli ali stadčioe. Zaloga moke iz prvih ogerskih mlinov. Nova čevljarnica Fran Bencin v Trstu, u]i«-a Giulia -t. 3. Velika zaloga obuvala vsake vrste lastnega izdelka za moške, ženske in otroke. Blago k»k<>r: podplati, usnje in pripadki so iz najboljših tu-in inozemskih tovarn. Izvršuje točno vsako naroćbo po meri in najnovejši modi. Vsaka poprava se do-gotovi v istem dnevu, l ene brez konkurence. Kože v vseh barvah. Prodaja vina „Ai Maestri" v ulici Val d i rivo št 17. dane« naprej ne prodaje istrski teran po 32 nv Kirurgični instrumenti, ortoj>edičnt aparati modrci, umetne roke in noge, I>erglje, erna-nični pasov;, elastični pasovi in nogovicc stisj>enzor:, elektroierapevtični aparati, aparat; za umetno dihanje t»-r predmeti za Udnike Ta sladna kava je priznano najboljša primes bobovi kavi, jako okusna in posebne redilne vrednos* zatorej naj se zahteva povsod le: Cenjene gospodinje skusite da ta naša izborna sladna kava najde pot v vsako slovensko hišo. Lekarnarja A. 7hierry-ja balzam si- zeleno varstveno znamko »nuna« 12 mali I ali <> velikih steklenic 4 krone franko. V A. Thierry-ja stolistno mazilo L? lončka .*> kron stot franko, razpošilja proti predplačilu: m A. Thierry-ja lekarna ..Pri angelju varhu" «» v Pregradi. Rojrotee Slatina i Kohitseli-Sa-erbrnn). DUNAJ: Centralna zaloga: Leharnar C. Bradv, Fleischmarkt 1. -- BUDA PEST: Lekarnar L pl. Torok in I >r. Egger. — ZAGREB: Lekarnar S. Miltelbacli. Na drobno se vdobiva povsod. ■■■SIS Restaurant © predmetov z kirnrgična zdravljenja, angležki predmeti o I trniinja in nepreinočljivih snovij. Štefan Cruciatti i ornamentalni kamnosek T Trstu, via della 1'ieta St. 25. izvršuje iz istrskega mramorja in kraškega kamnja vsakovrstna od najin vadnejš* ga tlo najlepšega in kompliciranega dela. Specijaliteta za napisne plošče in nagrobne spomenike. \ elika zaloga slanega ali žaganega marmorja v ra/1 .čn h merah l»elcira ali barvanega. Specijaliteta za pohištvo. Sprejema naročite za cerkve, altarje, kakor t lit 1 i /.a j >o« love l»odisi i>ele ali barvane. \ saka naročita se izvrši točno in po ugodnih cenah. Važno oznanilo ! Podpiaau! smatra si v dolžnost javiti. «1.» vjn.a .z VISA. KASTELOV pri SPLITU. ISTUE j-. HELA VINA iz VISA, ki ne prodajajo v njegovi * analizovana '.n stavljena po«l stalno kontrol« rosci za kemično anahzovanje, ovlasčenega od c. kr. • ».:rirskega ninisterstva. Zato se stavlja na vse sode • • '"'teljke kontrolna in garancijska znamka št. 137. V. doloćbo je izdalo visoko c. kr. notranje mini- »tvo radi pregostega kvarjanja vina, ki stavlja ▼ r--?:o nevarnost ljudstvo. Kedor si torej vkupi vino v moji zalogi, j« y lov.
  • e pod naslovom Ludwig Oester-reicher v Budimpešti, VIII Deutshegasse, 8. Ivan Seipulič TRST - ul. Belvedere št. 33. - TRST priporoča slavnemu občinstvu v Trstu in okolici kakor tn
  • 0 kron naprei. 5 letno jamstvo. Velik izbor vseli pripadkov spadajo-čih k šivalnim stroj« m. Pošiijatve na deželo po povzetjn. Mehanična delavnica za popravljanje strojev vseh vr-t. 4, X v T * X s Velika zaloga koles novih ali vže rabljenih iz prvih tn — in inozemskih tovarn. Prodaja in menjava po ugodnih ^ cenah. ^ Bogat izbor pripadkov in pnen-matik. Sprejemajo se vse poprave ka- J kor tudi lakiranja na ognju in t niklovanja. RUDOLF R O T T L Trst, Trg Piazza S. Catterina št. 2. :xxxx: :xxx: K K :xxy ~ 2 Velika zaloga Ifnloc p° niiJnižj'h l\UICO cenah. Nova kolesa I- vrste od Kron 75.— vi.*e, vže rabljene kolesa od *»o kr<>u više. Pnevmatiki, dobre vrste K a -^m jestvin in kolonijalnoga blaira. delikates iu konserv. Izbor raznih vin in likerjev. Imam tudi filijalko v ulici Bastione štv. 2. nasproti ženskemu liceju. Priporočam se p. n. občinstvu in sem najudanejši Jakob Kosmerlj. Sprejemajo se tudi uaroebe za razpošiljanje. Neprekosljiv v svojem delovanju, najpripravnejši šivalni stroj na roko ^Tlie juvel" siva vsako snov, debelo ali tenko in tudi najmočnejše sukno in platno. Cela sestava je od železa iu jekla, lino poliran, s premenjavo na zobno kolo, šivan-kami, posodico, ključem in potegovalcem vijakov. teza 5 kg. K 18.—. Singerjev za dvojno šev 36.— g Mo'ii/ooio nnuno+l Ilustrovani «luuajski koncertni ročni akordeon ndJVcLJd. IlUVUoL. vzbuja p«>vsod zbog njegove konstrukcije, dobre sestave in nizke cene veliko zanimanje. Posebno fini akordeon, 10 tipk. :1 registra. dvojnih glasov. 2 pridržavalca, 2 dvojna meha z okovi od jekla. o«i^rt klavirtjat od nikelja. moren, širok, krasen glas. 35 cm velik krasen inštrument, jameeno brez napake, 7f> najboljših ok«iv, ot liaJIIUVCJ3b4 ¥OIII\a liufuai< kojim zamore napraviti vsak brez prej- 7 -L1—---:---1---"" ---lll.-j^ Ijico anje ---^ — ^ ; * ---J —----------1------- -----_----r J šne znanosti popolnoma izgotovljene fotogralije. Lahka manipulacija, velikost 5X« Cena kompletnega stroja z vsemi potrebščinami in navodilom s krasno škatljico gld. 1.90 Velik stroj z objektivom in neštevilnimi potrebščinami gld 3.—. Za zunanje na- w ročbe se zaračuna zaboj 35 novč. fj M. Eundbakin — zaloga Dunaj. — IX Berggasse 3 — Dunaj. * Ceniki gratis in franko. x K Gostilna Fr. Valetić, ulica Solitario št. 12. Vedno sveže pivo po 24- nč. Okolčansko in istrsko vino po 40 nć. Pekarna in sladčičarna JAKOB JURCA TRST. — Giulia št. 1 — TRST. t Priporoča svoj 3 krat na dan zveži kruh, vsakovrstne najfinejše sladčice, nadalje fina vina v buteJjkah in moko v velikem zibom. Postrežba hitra in točna na dom. Objava. ^ |\»dp sanemu je čast naznaniti triT. trg> v-cem, da mu je c. k. okrajno glavarstvo v Pulju izdalo dovoljenje sensalije za kupčijo z vinom, žitom, vsakovrstnim sadjem in živino v krajni občini Kanfanar ter se uljudno priporoča. •S poAtovanjt m udani Ivan Stipančić, sensal. oooooooooooooooo o Ugfodna prilika. O V ulici Nuova, nasproti lekarni O Zanetti se nahaja velik izbor NAOČNIKOV S v jeklu, niklu, zlatem aluminiju in srebru iz najslavnejših tovarn s in pe-riskopičnimi lečami od 25 nove. vise. Jfaočniki so zdravniško predpisani. Moderne lorinjete vdelane v žel-vino kost, dalnogledi za kopno, za po morju in gledališče. Termometri za mrzlico, barometri in povekševalne leče po ugodnih cenah. O Sprejemajo se poprave.