liha] a t Mik totrtok. G«u um 1« I K na loto. (Za Nem JU o « K, » Ameriko la dram tajo arltie « K\ — PofameiBO itorllk. ia prodirajo ■i po 10 rlnaijoT. ■ S prilogami M kmečki dom, Društvenik, Hala gospodinja 8plal ln dopisi so poSIIJajo t UredniSlro „r>omoljoba", Ljubljana, KopltarjeTa ulica. NaroBnlna, reklamacijo in tn-»orati pa: CpravniJtru „L>omoljuba", — LJubljana, Kopltarjova ulica. — Štev. 21. V Ljubljani, dne 23. maja 1912. Leto SIV. t—~~ Svo&odoniiselcl v državni zbornici. Zadnji petek bo v državni zbornici iiopct pokazali sovražniki cerkve in vere, kako težko čakajo, kdaj se bo zabelo v naši državi po francosko ali po portugalsko vladati. Reč je bila taka: ičeški pisatelj Machar, znan protiverski zabavljat in strupen svobodomislec, je bil izdal knjižico, ki je v nji nakopičil bogokletstev proti Odrcšeniku in proti [katoliški cerkvi v najumazanejši obliki. Državnemu pravdniku se je zdelo to preveč; spoznal jc, da knjižica žali krščanstvo, da,je torej hudodelsko delo 8n jo jo zaplenil. Iz domačih izkušenj vemo, da državni pravdniki niso posebno natančni v teh rečeh. Koliko svinjarij in svobodomiselnih ostudnosli se je že natiskalo celo pri nas v slovenskem jeziku, ko ni državni pravdnik prav nič posegel vmes. Ze iz tega lahko jvsak sklepa, da je morala biti Machar-jeva čečkarija res huda. Poslanec Masarik, znani prijatelj Judov in sovražnik katoličanov, ki jo Se vclikrat tudi v zbornici pokazal svoje neskončno sovraštvo proti cerkvi, je tudi ob ti priliki zlezel iz svoje »uknje. Vložil je interpelacijo — vprašanje na vlado, zakaj je Macharjeva knjižica zaplenjena in jo jo celo prirejal svojemu vprašanju. Za talco vprašanje je treba 15 podpisov. Vloži se pri Predsedniku, in ko se v zbornici nakani, da je vloženo, potem je prosto, »me so natisniti po vseh časopisih in razširiti kakorkoli, ker se pc '.ool-avi nobena beseda, ki se izpregovon » /boreči, ne more in ne sme zasledovati in kaznovati. Masarik je torej po tem bvinku zaplembo Macharjeve knjižice Uničil. Dr. Šusteršič in ž njim še par po-Blancev bo Sli k predsedniku, ko so do- bili v roko ostudno Macharjevo pisarijo, in so ga vprašali, kako je mogel dopustiti, da se je taka interpelacija oznanila v državni zbornici; rekli so, da bi jo bil moral zato, ker tako hudo žali verne kristjane, odkloniti. Predsednik je odgovoril, da je bila interpelacija češka, in da je zato ni razumel; dal jo je prestaviti; kasneje je pa ni več videl; povedal je tudi, da obžaluje, da se je to zgodilo in da bo v prihodnje skrbno pazil, da sc več ne zgodi kaj takega. Ta odgovor predsednika Silvestra, ki je nemške nacionalno stranke, se je zvedel, in je seveda Masarika razjezil. V petek pred koncem seje se je skobalil in jc vprašal predsednika, ali je res tako odgovoril dr. šusteršiču; ob tej priliki je napadel našega načelnika in našo stranko. Češkega petelina so ob tej priliki brž obstopili vsi zagrizeni svobodomisclci raznih strank: socialni demokratje, nemški liberalci, judje in so mu pritrjevali. Slovenski poslanci so se krepko postavili. Zlasti poslanec Gostinčar je z neustrašeno odkritostjo ošibal to reč. »To je svinjarija, za kar se potegujete. Še večja svinjarija pa je, da se najde profesor, ki to zagovarja.« Tako je na ves glas zaklical v zbornico ob živahnem odobravanju naših in drugih krščanskih poslancev. Predsednik jo Masariku odgovoril, da po njegovih mislih ros žali interpolacija versko čuvstvo, in da pri tem ostane. Svobodomiselci torej tudi topot niso nič opravili. Vsalc pameten človek, četudi nima nobene verske vneme, mora spoznati, kako pogubno za državo bi bilo, ko bi se zdaj, ko je vse narobe, vse sprto, začel še verski boj. Za nas je pa ta dogodek pomenljiv. Naš poslanec dr. Šusteršič je v imenu našega kluba povzdignil svoj glas proti Macharjevi svinjariji in Masarikovi in- terpelaciji. Iz Masarikovih besedi se jo jasno videlo, kako dobro ve, da se ravno naš klub v takih rečeh nc da šaliti n seboj. Izborno se je postavil tudi naS Gostinčar, za kar mu ostanemo vsi hvaležni. Kje je pa moč našega kluba za take reči? Odgovor je lahek: zato more naš klub tako samosvestno nastopiti, ker se drži svojih načel. Ko bi se bili naši poslanci 1. 1907. udali in šli s Hribarjem v cn klub, bi bilo vse razdrto. Liberalca ne v klub; po tem so se ravnali in zato so edini. Kako žalostno ulogo igrajo v tem oziru člani češke katoliško narodne stranke, ki jih jc sedem v zbornici, dasi imajo na Moravskem polovico ljudstva za seboj! Vse druge češke stranko so se združile pri volitvah proti njim. In vendar so prišedši na Dunaj stopili v enotni češki klub in sede z Mnsarikom ob eni mizi. Kaj pomeni to, če se v zbornici včasih zroka-vijo ž njim, ko so pa ž njim vred člani enega kluba, ki ž njim vred določa, kakšno politiko naj delajo. Po taki poti sc katoliška reč nc da braniti, nc da sc pa tudi obraniti politična značajnost in nc more se v ljudstvu vzgojiti potrebna strankarska zavest. — Buka zadnji petek je bil sicer samo viharček v kupi vode, toda tudi iz tega se učimo. Opreznosti in skrbne pazljivosti je treba, če se hočemo ubraniti francoskim razmeram. Treba pa tudi odločne, krepke zavednosti v poslancih in v ljudstva EvHarisličiii kongres. Dodatno k našim zadnjim naznanilom v zadevi udeležbe pri velikem evharističnem shodu v septembru na Dunaju naj v boljše razumevanje dodamo še naslednja podrobna pojasnila. 1» 1. Pristopnina znaša 10 K za vse prireditve kongresa, za knjižico »V6d-nik po Dunaju« in popolno, ilustrirano (večinoma nemško) poročilo o kongresu; 6 K za vse prireditve kongresa brez poročila; 2 K za prireditve enega poljubnega dne. Ljudem, ki »poročila« ne bodo vzeli, naj se priporoča pristopnina šestih K, Priprosti ljudje vsaj poročila ne bodo potrebovali. Za en sam dan pa tudi od nas ne bo menda nihče hodil na Dunaj. 2. Voznina. Udeleženci bodo imeli za potovanje na Dunaj in nazaj, in sicer za potovanje tja od 5. do 15. septembra, za nazaj pa od 12. do 22. septembra sledečo znižano voznino: 1. Za vožnjo v I. in II. razredu: a) za o s e b n i v 1 a k bo plačati polovico voznine, ki je določena za br-zovlake, b) za b r z o v I a k bo plačati celo voznino, ki je določena za poštni vlak v doličnem razredu. 2. Za vožnjo v III. razredu na osebnih ali brzovlakih bo plačati p o 1 o v i čno voznino osebnih, oziroma brzovlakov v III. razredu. Voznina bo torej znesla od Ljubljane na Dunaj in nazaj za osebni vlak v I. razredu 45 K 90 vin., v II. razredu 34 K 40 vin. in v III. razredu 17 K 30 vin.; za brzovlak pa v I. razredu 70 K C0 vin., v II. razredu 53 K in v III. razredu 22 K 40 vin. Za ekspresne vlake ni znižane cene. Vožnja po znižani ceni se bode smela zahtevati le na podlagi posebne legitimacije. Udeleženci bodo dobili te legitimacije od pisarne za evharistični kongres v Ljubljani. To velja za one, ki se bodo vozili posamezno. Priredil se bo posebni Ylak; če bo treba, tudi več posebnih vlaKov. Cena vožnji na posebnih vlakih bo ista, kakor gori navedena znižana voznina za osebne vlake z razločkom, da bodo vozili posebni vlaki s hitrostjo brzovlakov. Posebni vlaki bodo vozili iz Ljubljane po južni železnici. Le z Gorenjskega — če bo ljudi za en poseben vlak, bi morda kazalo bolj po državni. Udeležbo na kongresu je treba prijaviti najpozneje do dne 6. junija 1912, to je do praznika presv. Rešnjega Telesa pri župnem uradu, v Ljubljani tudi pri drugih nabiralcih ali pa v »Pisarni pripravljalnega odbora za evharistični kongres v Ljubljani, Alojzišče«. Ravno tja naj se tudi pošilja pristopnina in voznina za vožnjo s posebnim vlakom. Priglašeni udeležniki naj obenem takoj tudi plačajo pristojno svoto. In sicer plačajo samo pristopnino in voznino, voznino le od Ljubljane dalje. Do Ljubljane bo vsak sam zase plačal. Torej voznino 17 K 30 h in redno pristopnino 6 K, skupaj 23 K 30 h. Temu naj dodajo šo 70 h za skupne stroške, vsega skupaj torej 24 E. Udeleženci prvega in drugega razreda naj doda jo za skupne stroške po kroni. Oni, ki bodo 2 vstopili na kaki drugi postaji južne železnice, naj po že prej objavljenih pojasnilih glede polajšav s pomočjo voznega reda sami določijo ceno za svojo postajo. Skupno nabrana svota naj so z imenikom vred dopošlje osrednjemu odboru v Ljubljano. Gneča bo na Dunaju tolika, da svetujemo, naj se stari, bolehni in slabotni ljudje nikar ne priglašajo, ker bo treba urnih korakov, da se bo mogoče množici umikati in da se komu kaj žalega no pripeti. Nabiralce prosimo, naj takim priglašencem udeležbo odsvetujejo. Prosimo pa, naj so udeleži kongresa v častnem številu tudi naša inteligenca. Vsem, ki se nameravajo udeležiti, svetujemo, da naj s priglaševanjem nikar prav nič ne čakajo, drugače jim ne moremo garantirati za stanovanje. Na Dunaju je veliko število stanovanj že oddanih. Treba se torej žuriti. Čim prej bomo imeli število udeležencev skupaj, tem ložje in gotoveje jim bo preskrbeti stanovanja. Pripravljalni odbor za ljubljansko škofijo. □EiEBEaEE5EaEiEEiaEi Političen prsgied DRŽAVNI ZBOR. Razmere v avstrijskem državnem zboru še vedno niso toliko ustaljene, da bi bilo mogoče upati na kako veliko in hitro delo. Velike naloge, ki čakajo zbornico, kakor finančna preosnova, preklada vlada od enega dne na drugega, ker nima stalne večine, s katero M se dalo delati. Čudno izgleda, da se vsaka stranka boji, da bi ji kdo rekel, da je vladna. To velja pred vsem za nemške in češke stranke, zakaj Jugoslovani pač nimajo nikakega povoda, da bi podpsrali vlade, ki nas poznajo le, kadar je treba glasov. Drug vzrok, da naša zbornica kar ne more do pravega dela, je v razmerju do Ogrske. Ena prvih nalog bi bila sedaj rešitev brambne predloge. In naša zbornica bi bila precej pripravna, da jo sprejme, seveda z nekaterimi izpre-mdmbami. Toda preosnova mora biti sprejeta tudi v ogrskem državnem zboru, in sicer čisto enako. Če bi naš državni zbor sprejel preosnovo, ogrski pa ne, pa bi moral potem naš 3tvar vzeti nazaj. To razmerje, ta odvisnost ene državne polovice od druge, je torej tudi eden vzrokov, da ne gre delo od rok. Cela Avstrija uvideva, da se mora razmerje do Ogrske premeniti. Dualizem, kakor imenujemo sedanje razmerje obeh polovic, mora pasti, če hočemo, da bo naša monarhija spet igrala tisto vlogo na svetu, ki ji gre. Kljub raznim zaprekam in zavoram pa je vendar rešil naš državni zbor tudi pretekli teden več stvari, ki so večjega ali manjšega pomena tudi za naše ljudstvo. Nekatere izpremembe kazenskega reda. Večkrat so se že izražale želje, da se izpremene nekatere kazenske določ* be. Nekaterim izmed teh želj je ustregel pravni odsek in predlagal zbornicf te-le izpremembe: Pri dostavljanju raznih pozivov itd. se ne Šteje v rok dan poštne do* stave; konec roka se ne šteje v nedeljo ali praznik, ampak prihodnji dan. čas za pritožbe se šteje od dneva, ko se do-stavi razsodba. Pri pritožbah, ki jih' vloži državni pravdnik proti odmerje* nju kazni, mora se zaslišati tudi pri* tožnik ali njegov zastopnik. Dosedaj je veljala odločba, da mo* re senat dovoliti odlog kazni. Odslej bo mogel že sodni dvor prve instance do* voliti odlog do treh mesecev. Daljši odlog dovoli druga instanca. Tak odlog se jo doslej dovoljeval pri kazni do šest mesecev, odslej pa pri kazni do enega leta. Izpremenjen jo tudi § 401. kazenskopravnega reda. Odslej bo namreč mogel po tem paragrafu kaz* njenec iz družinskih razlogov prekiniti kazen za osem dni. Denarne kazni se morajo po sodnikovi sodbi odložiti do šest mesecev. Za obnovitev kazenskega postopanja se določi osem dni, mesto dosedanjih treh. Končno je važno določilo, da, so šteje čas preiskovalnega zapora v kazen, če obtoženec ni sam zakrivil zapora v preiskavi. Pota zn silo. Lastniki gozdov so se večkrat pritoževali, da iz svojih gozdov ne morejo izvažati les ali kamenje iz kamenolo* mov, ki so tamkaj. Zakon namreč doslej ni poznal potov za silo, gozdarski zakon pa oblasti že tako strogo tolmačijo. Sedaj pa bodo omogočena taka po* ta za silo. — Ob tej priliki jc jako zanimivo govoril štajerski slovenski poslanec Pišelc, ki jo navajal zglede, kako je dosedanja določba doslej slabo vpli* vala. Rdeči križ. Vlada je predlagala, da sc ščiti ime in znamenje »Rdečega križa«, da se ga ne zlorablja v trgovske namene. »Rdeči križ« je dobrodelno društvo, ki ima predvsem namen skrbeti v vojnem času za oskrbo ranjencev. Pod imenom rdečega križa pa se je zadnje čase storilo marsikaj, kar ne odgovarja dru* štvenemu namenu. To hoče vlada za-braniti. Naš poslanec dr. Jankovič se je oglasil k be.3edi ter izvajal: Pozdrav* ljamo vladni predlog, protestiramo pa proti umazani zlorabi krščanskega, znamenja v slabe namene. Kazal je nadalje na nedostatke tega društva in povedal, kako naj bi se izpopolnilo. Za zgled je navedel bavarski Rdeči križ-Končno je stavil resolucijo, da naj vlada sploh bolj skrbi za postrežbo bolnii kov in za izobrazbo bolniških strežnic* Za izseljence. Ena najhujših ran na našem na-rodinem telesu jo izseljevanje. Tuji svet oobcro in izčrpa našo najboljše delavne moči. Vse previdne politike to vprašanje zanima, posebno pa so naši poslanci Krek, Žitnik in drugi ob raznih wilikah povdarjali, kolika je nevarnost izseljevanja in kako bi se dalo temu odpomoči. Ker se izseljevanje ne da kar tako prepovedati, naj bi se ga v?ftj omejilo, zlasti pa skrbelo za varstvo izseljencev. Rafaelova družba stori Žo sedaj precej, a pri svojih sredstvih ne more doseči tega, kar bi bilo tako potreba. Zato vsak uvidi, da bi morala tu priti vlada z zakonom na dan. Tega vlada ni storila, dasi je narodnogospodarski odsek sprejel tozadevni predlog dr. Krekov. V razpravo na je prišel predlog grofa Bavvorovske-ga. naj vlada nastavi strokovnjake pri konzulatih in v mestih, kjer je veliko naših delavcev. Ti poročevalci morajo biti zmožni jezika izseljencev. K besedi so je oglasil pri tej razpravi tudi poslanec Jaklič, ki je govoril v imenu slovensko-lirvaškega kluba. V imenu kluba jc izjavil, da s temi novimi uradniškimi mesti naši poslanci niso zadovoljni, zahtevajo, da se sklene zakon v varstvo izseljencev. Ti uradniki bodo pač zbirali številke in premišljevali razmere, toda pravi odpomoček to ne bo. Izseljenci bodo radi teh mož vseeno izkoriščani, ker dokler ni z zakonom izseljevanje napeljano v pravi tir, tudi ti strokovnjaki nimajo kje nasloniti svojega dela. Našteval jc v potrditev svojih besed gospod poslanec žalostne številke. V zadnjih desetih letih se jc izselilo iz Avstrije 2,145.000 ljudi, med temi 340.000 Slovencev in Hrvatov. Navajal je tudi dejstva, kako so izseljenci goljufani in odirani in kako nimajo razun brezvestnih agentov nikogar, ki bi se nanj obrnili. Obračal se je proti vladi, ki pač skrbi za judovsko izseljeni-Sko družbo, ki je celo potem, ko je vlada sama priznala, kako slaba da je ta družba, dobila od naše vlade 30.000 K podpore. Naše Rafaelove družbe, ki je krščanska, pa nc podpira. Končno pravi poslanec Jaklič, da bi bila bolj na mostu pomnožitev konzulatov, kakor taka mesta strokovnjakov, ki bodo samo denar služili, koristiti pa ne bodo mogli, če bodo tudi hoteli. Ker je bil s tem predlogom v zvezi tudi poziv na vlado, da predloži v najkrajšem času zakon v varstvo izseljencev, so naši poslanci vendar glasovali za predlog. OGRSKE HOMATIJE. Šest tednov bo, kar je prevzel Lu-kacs vlado na Ogrskem. Pričakovalo se je, da izvede brambno predlogo in volilno reformo. Justh, vodja opozicije, ]fi odločno zahteval, da sc mora oboje izpeljati obenem. Res je Lukač predlogi dva načrta volilno reforme, a eden je bil ljudstvu bolj sovražen ko drugi, zat° pa Justhovi pristaši niso mogli "obenega sprejeti. S tem je zopet zapr-ta Pot brambni predlogi, ker nastopajo })r°ti nji Justhovci in Košutovci. Izbruhnila je zopet obstrukcija. Položaj je Popolnoma nejasen. Nekateri sodi- jo, da jc pričakovati novih volitev, a kakega posebnega uspeha s tem ne bo doseženega. Vedno bolj je jasno, da more na Ogrskem le splošna in enaka volilna pravica privesti do miru. Če res razpiše Lukacs nove volitve, potem morajo biti tudi volitve za sabor na Hrvaškem, ker sicer ne bi bilo v ogrsko - hrvaškem državnem zboru hrvaških delegatov, ki jih voli sabor. Če se pa razpišejo saborske volitve, je konec Cuvajcvega komisarijata. Ogrske liomatije bodo morda vendar Hrvaški na korist. VOJNA. Lahi vojake, ki prihajajo iz Tripo-Iisa, zelo navdušeno sprejemajo, za vojno samo pa so vedno manj navdušeni. Posebno v Gor. taliji so mnogi nezadovoljni z vlado, ki ne zna priti do sklepa miru. Vojna namreč bogatim tovarnarjem in trgovcem neizmerno škoduje in sedaj se vleče že toliko mesecev brez vsakega vidnega uspeha. Da se dvigne navdušenje za vojno, so Lahi zavzeli otok Rod in nameravajo zasesti še nekaj drugih otokov. Na otoku Rodu je prišlo po nekaterih poročilih do precejšnjih prask. Izkrcati so morali Lahi precej vojaštva, da so naredili mir. Turkom, ki so, vsaj tisti, ki poznajo razmere, že obupali nad Tripolisom, grozi spet nova nevarnost. Albanci, ki vedno delajo Turkom preglavice, so zopet proglasili vstajo. Turki namreč po svoji navadi niso izpolnili vseh obljub, ki so jih dali, ko se je končala zadnja albanska vstaja. Poleg tega pa je tu vmes hujskanje Italije. DANSKI KRALJ — UMRL. Dne 14. t. m. je nanagloma umrl na cesti v Hamburgu danski kralj Friderik VIII. Imel je navado, da je hodil rad na potovanja in je v tujih krajih hodil kakor navaden človek po ulici. Tudi sedaj jc storil isto. Ko se je zgrudil v nemškem mestu Hamburgu nezavesten na tla, so ga hitro prepeljali v bolnišnico, kjer so videli, da je kralj. Prepeljali so truplo v Kodanj. Star je bil 69 let. Naslednik je njegov sin Kristjan X., sedaj 42 let star. Požigavec. (Dalje.) IV. Po požaru so se Veseljakovi naselili v prazni najemniški hišici v bližini. Ko je bil Veseljak z doma pri sodniji, je Gričarjev France porabil to priliko, da se je sešel z Miciko, ko se je ta ravno mudila na pogorišču. Hotel je govoriti z njo nekaj zaupnih besed. Plot, ki je ločil oboje posestvo, je bil med požarom podrt na tla. France je mogel torej stopiti do Micike, ne da bi mu bilo treba plezati čez plot. To mu je ugajalo in nič boljšega si ni želel tudi za bodočnost. Zato je bilo njegovo zasebno mnenje to, da je sploh nepotrebno plot zopet postavljati nazaj. Toda, kakor rečeno, za enkrat je bilo to samo še njegova misel; kaj meni o tem Micika, to je bilo še vprašanje, in na to vprašanje je hotel dobiti sedaj odgovor. »Micika . . . jaz mislim,« tako je začel nekoliko v zadregi, »midva ne potrebujeva plota . . . Zato pravim, da je tudi najbolje, če ga sploh več ne postaviva, Micika ... In če ti rečeš ... ali kaj meniš ti, Micika?« Micika jc sramežljivo pogledala v tla in ničesar odgovorila. France je zastonj čakal odgovora. »No, Micika, kaj praviš vendar na to?« je vprašal zopet in jo lahko prijel za roko. Micika je molčala, a dvignila svoje oči in pogledala mladeniču naravnost v obraz, pogledala tako odkritosrčno, da jo je France razumel takoj . . . Še nekaj časa sta stala na pogorišču in se pogovarjala, tedaj se France ozre po vrtu in zagleda pritlikavca. Plazil se je ob zidu in nazadnje izginil za čebelnjakom koncem skednja. »Glej, Micika, Gašper hodi tamkaj« le. Kaj ima vendar opraviti pri čebelah?« »Pusti ga, pusti, France. Meni se revček vedno tako smili. Prav dobra mu hočeva biti — potem.« France in Micika sta se ločila z zagotovilom, da se proti mraku še enkrat sesnideta, da si povesta, kako bosta njuna očeta sprejela vest o nameravani spremembi. Oba sta sklenila vsak svojemu očetu takoj razodeti svoje želje, saj vzroka, odlašati, nista imela. France je bil dobre volje. Njegovi Miciki pač nihče ni mogel kaj očitati. Odkar je iz njenih ust slišal: da, se mu je vse drugo zdelo malenkost. Ko je pa potem stal pred svojim očetom, se vendar ni mogel iznebit.i neke čudne tesnobe okrog srca. Zato je začel kolikor mogoče splošno: »Oče, z Veseljakom boste morali govoriti.« »Kako to?« »Zato, menim, ker bi potem ne bilo treba več postavljati plotu med obemi posestvi.« Brez dvoma bi bil France mogel in tudi moral svojo srčno željo in svoje mnenje izraziti določneje; toda tudi Miciki je tako rekel, in razumela ga je takoj. Isto je pričakoval tudi od svoje« ga očeta. Njemu, Francetu, je bila spojitev obeh vrtov le znamenje za združitev obeh rodbin, nič drugega. Enega brez drugega si niti misliti ni mogel. Toda žal ni vedel, da njegov oče sicer želi spojitev vrtov, ne pa spojitev rod-« bin. In Gričar? Njegove misli so se vr-tile edino okrog Veseljakovega vrta. Od požara som je mislil edino le na to. Zato mu je sedaj kaj dobro delo, ko je iz ust svojega lastnega sina ln svojega 31 naslednika Cul svojo lastno željo. Da se pod Francetovimi besedami skriva glo-bokejši pomen, tega niti slutil ni. Tako sta tedaj oba mislila, da popolnoma razumeta drug drugega in pogovor se je razpredel dalje. »Le storite to, oče, in govorite z mojstrom Veseljakom,« je rekel France. »Saj sem že govoril, pa noče nič slišati o tem. Toda bo moral. Prisilil ga bom. Zanesi se. Mora!« je godrnjal ne-voljno Gričar. France se je nemalo čudil sam pri sebi. Da bo njegov oče privolil, no ja, o tem pravzaprav ni dvomil. Saj je bila vsaka kmetija ponosna lahko, če bi dobila tako gospodinjo, kakor je Veselja-kova Micika. Kakor rečeno, o tem ni bilo dvomiti, in France je s tem računal. Da je pa njegov oče že naprej uganil vse njegove misli in želje in celo 'sam že delal za njih uresničenje, to se mu je zdelo pa vendar preveč čudno. Bil je veselo presenečen in v njegovem srcu je vstal čut hvaležnosti nasproti očetu. Tako zelo skrbi zanj njegov oče I In nič, prav nič ni vedel o tem. Kako se bo Micika čudila, ko ji še danes pove to novico. Od pritlikavca je prej govorila. Tudi z njegovim oče- j tom bo potem tako dobra in ljubez-njiva. Vsa stvar je bila sedaj torej odvisna le še od Veseljaka. Toda France se ni ničesar več bal. Oče Veseljak mu je vedno kazal nasproti tako dober in prijazen obraz; kakor hitro bo tedaj slišal, da je od tega odvisna sreča njegove Micike, se bo brez dvoma dal omejili. Njegov oče mu seveda ni mogel ničesar omeniti o Miciki, ker ni še vedel, kakšnih misli je ona. Toda sedaj hoče sam govoriti z njim. In ker mu je dvakrat danes šlo vse tako po sreči, je bil prepričan, da mu tudi tretja naloga ne izpodleti. Sam pri sebi je bil še celo vesel, da je bil oče naletel na težkoče. Človek se najraje sam bori za svojo srečo. »Če nimate nič proti temu, oče, bi jaz sam govoril z Veseljakom o tej zadevi. Trdno sem prepričan, da mi nc odreče.« »Fant, če to dosežeš, sam ne vem, kaj bi dal.« To nenavadno očotovo razpoloženje bi se bilo Francetu moralo zdeti nekoliko sumljivo, toda on je mislil pri tem na druge reči. Res, do danes še nI nikoli zapazil, da bi bil njegov oče tako navdušen za Miciko, pa kaj to; tudi sam še ni vedel do današnjega dne, da mu je tako dobra in naklonjena. Še celo takrat, ko mu je sama priznala, ni vedel, ali bi verjel ali ne. Tako je bilo morda tudi z njegovim očetom. Na očeta zadmja leta ni tako natanko pazil, kakor na Miciko, zato ni čuda, da je ostal na nejasnem glede njegovega mnenja o Miciki. Tako je tedaj prišlo, da je France ragotovil svojega očeta, da hoče Veseljaka pregovoriti. »In kakor hitro bo rekel da, oče, ga kt takoj pripeljem semkaj, da se takoj vse potrebno domenita.« Tako se je končal pogovor med očetom in sinom. Morija noče z njii. Velika hudobija se jo bila zgodila v mali vasi, ki leži skrita med gorami precej oddaljena od velike ccste, leži tiho, pokojno in skromno. Na desni in levi se dvigajo romantične gore, spodaj poraščene z gostimi zelenimi gozdovi, iz katerih moli sem in tja proti nebu strma skala, siva in razpokana, in zre v dolino, v kateri kraljujeta mir in pokoj, zlasti še ob nedeljah in praznikih. Prebivalci so preprosti kmetje, ki obdelujejo svoja polja in zahajajo v gozd, žive skromno in priprosto in vzgajajo tako tudi svojo deco. Toda dve leti sem je bilo v poletju to ljubko življenje dobilo žal drugačno lice. Neko nedeljo je namreč iz bližnjega tovarniškega mesteca, ki leži kake tri ure oddaljeno spodaj v ravnini, prišla cela vrsta izletnikov, mož in žena z otroci vred. In ker so jim v vasi dobro in poceni postregli, so prišli prihodnjo nedeljo zopet, toda sedaj žo ob osmi in deveti uri dopoldne. Ko jim je pa stari krčmar »Pri orlu«, ko so se nekoliko pokrepčali, namignil, da jc žc čas iti v cerkev, kjer se bo vsak trenutek začela služba božja, tedaj 3ta se dvignila komaj dva ali trije z namenom, slediti krčmarjevim besedam; ostali so se pa smejali in norčovali, češ, prišli smo na razvedrilo in v gostilno, ne pa na božjo pot. Tu pa se vrli gostilničar razkorači in pravi skrat-koma: »Dobro, potem si pa le poiščite drugo gostilno, jaz svojo zaprem.« In pri tem je ostalo. Izletniki iz mesta niso dobili niti kapljice vina več in so morali oditi, krčmar pa je lastnoročno zaprl hišna vrata in zaklenil ter odšel za družino v cerkev. Ko pa je minulo leto in je zopet prišla v deželo pomlad, je ob vhodu v malo gorsko vasico stala nova krčma; tu pa je bilo vse drugače. Nek malopridnež, ki se je žc dolgo časa klatil po svetu in je bil ljudem povsod v kvar, se je nekega dne zopet povrnil in za mal denar kupil hišico koncem vasi. Tukaj si je napravil nove gostilno »Pri rdeči kapljici«, in od sedaj naprej so izletniki, vsaj gotove vrste, zahajali samo k njemu. Tu niso nikogar podili iz hiše ali silili v cerkev, kadar je zvonilo. Tu niso molili niti pred jedjo niti po jedi, »da ne bi s tem žalili mestnih gostov«; na mizi sta vedno ležala dva časopisa, ki sta pisala ravno nasprotno, kar učita Cerkev in katekizem; često-krat je še pozno v noč iz gostilne odmevalo kričanje in vriskanje, ples in prepir, petje in godba. In polagoma so začeli zahajati notri tudi nekateri mladi ljudje iz župnije in imeli tam priliko, slišati in brati stvari, ki so jim pretile zastrupiti mlada srca. Zastonj so nekateri starejši in pametnejši mo, žjo, njim na čelu župnik, svarili mla, dino pred zakotno, umazano gostilno« Mnogo jih je bilo pa celo med starim i j ki se jim stvar ni zdela tako nevarna, ker je gostilničar v njih prisotnosti skrival najhujše reči. Prišlo je celo tako daleč, da se je neko nedeljo zvečer nekaj odraslih de< klet spustilo v ples z izletniki iz mosta. Čudne reči so si ljudje šepetali o tem večeru. In prihodnjič — bilo je prve dni v maju — je bilo še hujše. Nek nc-katoliški meščan se je tako daleč izpo, zabil, ko je zvečer vabilo k šmarnlcam, da je z grdimi besedami sramotil ima in čast Marijino. Vse je utihnilo vzpri-čo bogokletnega govorjenja; gostilni-* čarka je vprašaje pogledala svojega moža, ki je vse čul, ta je pa skomiz« iii; z rameni in se v zadregi smejal: z gosti, ki mu toliko popijejo, se ne sme spreti, tako je menil. Dvoje deklet so je pri tem neopaženo izmuznilo iz sobo, kajti zdelo se jima je vendar prehudo; nek pričujoč starejši možakar in ob-činski svetovavec obenem je čuvši to, hitro izpil, plačal in odšel. Nikogar pa ni bilo, ki bi si bil upal vstati in nastopiti za čast sramoteno Matere našega Zveličarja. Občinski svetovalec je šel naravnost k županu in mu povedal, kar jo slišal; slučajno je bil tedaj navzoč tudi orožnik, ki si je sramotiine izjave iii priče zabeležil, in konec tega dne je bil, da so izletniki iz mesta preteč, godrnjajoč in preklinjajoč prej kakor navadno odšli proti domu. Slutili so, da stvar s tem še ni bila končana. In tako je tudi bilo; sramotilec Ma-. tere božje je bil sodnijsko obsojen. Nad gostilno »Pri rdeči kapljici« pa je visela pregreha proti Mariji, in vsa vas je čutila, da se je v njeni sredi zgodilo nekaj dosedaj nezaslišanega, no da bi bil imel kdo poguma, proti temu dvigniti svoj glas. Vas se je bila s tem ponižala do sužnjev brezbožnih tujcev, zatajila pred njimi svoje krščansko prepričanje. Dasi si vaščani niso tega pripovedovali drug drugemu, a zavesi, težke pregrehe je težila vse. »Iz tega ne bo prišlo nič dobrega,« je menila stara Kovačeva mali, »Bog mora kaznovati to hudobijo. Če nam toča pobije polja ali hudournik z gora odnese vas, zaslužili smo.« Rezika, osemnajstletna starkina vnukinja, je z grozo poslušala te besede; sklenila jo roke in zamišljeno zrla predse v tla. Čez nekaj časa jc iz-pregovorila: »Toda če bi prav pridno molili in prosili, mati, bi nam Bog mor; da vendar prizanesel? Ljubi Bog paS ne bo s hudobneži vred kaznoval tudi nedolžnih?« »Veš, s krivci morajo čestokrat trpeti tudi nedolžni,« je odvrnila ženica, »tako je na svetu; toda kljub temu lo pridno moli, saj molitev ni nikdar zastonj.« V nedeljo proti večeru so se vaška dekleta, kakor navadno, sprehajale med njivami in travniki in prepevale gvoje pesmi, kakor so bile navajene 2e «d nekdaj. »Prav nič se ml ne ljubi peti,« je izpregovorila Rezika in zaCela pripovedovati svojim tovariSicam, česa se boji njena stara mati. Njene besede niso ostale brez vpliva. »Se nisem bila v tej nesrečni gostilni,« je menila ena in par drugih ji je pritrdilo, druge so pa molčale. »Ali vedo gospod župnik, katere zahajajo tja?« je vprašala plašno ena Izmed onih, ki so imele slabo vest. »Skoraj gotovo vedo, in mislim, Ce vedo, te nazadnje še ne bodo pustili, da l)i pri procesiji na praznik sv. Rešnjega ffelesa nosile kip Brezmadežne,« je odvrnila Rezika. »Za božjo voljo — kakšna sramota!« jc prestrašena vzkliknila ona. »Katere bodo pa potem izbrali, da bodo nosile kip?« je zopet vprašala ena; »nas je ravno dvanajst; šest jih rabijo ža Marijin kip in šest za kip sv. Ane; Če ne vzamejo nas vseh, pa jih nimajo 'dovolj.« »Gospod župnik izroče to nalogo lahko tudi učenkam iz nedeljske šole,« je dejala ena. ».Še kaj!« jc vzrojila tretja; »kaj takega še nikdar ni bilo pri nasl To ne more in ne sme biti!« »Ali pa dobe katero izmed deklet,« je menila druga; »saj je poštenih deklet še dosti v vasi, čeprav niso va-ščanke.« »Nikdar se ne pokažem več med svet, če nam napravijo to sramoto,« je (vzdihnila ena od onih, ki so zahajale v gostilno. »Veste, kaj?« je dejala sedaj Rezika; »še deset dni imamo do sv. Rešnjega Telesa; molimo vsak večer skupno en rožni venec v zadoščenje za to, !kar se je zgodilo, in slovesno obljubimo nebeški Materi, da nobena izmed nas nikoli več ne prestopi gostilniškega praga.« In mladenke so se obrnile in odšle proti cerkvi. Ko je čez nekaj časa stopil v cerkev župnik, da pomoli pred (Najsvetejšim, se ni malo začudil, ko je tob tako pozni uri začul glasno molitev. Cela vrsta brhkih deklet je klečala i »red Marijinim oltarjem in glasno mo-ila rožni venec. Prišla je nedelja prosvete Trojice; »e tri dni je bilo do slovesne procesije, »lesno so ljudje pogledovali drug drugega, ko so stopali proti cerkvi. Danes «odo Čuli z leče red procesije; kaj bo Jetos s kipi Matere božje in sv. Ane? Kajti cvetoča Rezika je žc od včeraj počivala v hladnem grobu. Tifus se jo bil Priklatil v vas in jo pograbil v cvetu mladosti; umrla je, najpridnejše in naj-£?goljubnejše dekle v vasi, in na smrtmi postelji obljubila, da hoče v sv. nebesih Marijo prositi zlasti za to, da izprosi pri svojem Sinu milosti in odpuščanja njeni rojstni vasici. In še dve "rjigi mladenki sta ležali bolni na isti bolezni; bili sta od onih, ki so nekaterimi zahajale v gostilno koncem vasi. ^ndko sta sedaj obžalovali, da Ju Je a Po zabavi ln spačeni družbi za-^edla tako daleč. Jasno je torej, da Je bilo vse radovedno, katere bo župnik izbral mesto teh treh. Pridiga je bila pri koncu; župnik vzame v roke oznanilno knjigo in prebere, kar je bilo treba glede reda pri procesiji. Potem knjigo odloži in začne z resnim obrazom: »Sedaj bi moralo slediti poročilo o nositeljicah in spremljevalkah obeh kipov Matere božje in sv. Ane. Toda jaz kot vaš dušni pastir nimam ničesar več odločevati o tem, ker je Bog sam, naš najvišji Pastir, dal spoznati svojo najvišjo voljo. Že stoletja je tukaj pobožna navada, da imajo samo mladenke iz domače župnije pravico, nositi obe podobi, in sedaj nimamo prav nobenega vzroka, da bi to navado opustili. Dvanajst mladenk, prav toliko, kolikor jih je potreba, je bilo še pred štirinajstimi dnevi zdravih in krepkih; sedaj pa je ljubi Bog eno izmed njih poklical k sebi v večnost, dve drugi pa položil na bolniško posteljo — le nekaj dni pred praznikom, dočim so bile prej vse zdrave in čile. Bog sam je govoril. On noče, da bi se letošnje leto pri procesiji nosila kipa Matere božje in sv. Ane. In to je tudi umljivo; kajti Marija je bila v naši vasi na strašen, nezaslišan način sramo-čena in zaničevana, in nikdo se ni takrat potegnil za njeno čast. To je žalostno znamenje, in poleg tega je še cela vrsta drugih skrajno tužnih znakov, da gre v naši župniji z verskim življenjem, z ljubeznijo za dobro, za čednost in poštenost sicer počasi, a gotovo nizdol. Naj govori duhovnik kar hoče; delajo tako, kakor bi ga ne razumeli, in grejo slej kot prej dalje po poti, ki pelje do popolne brezbrižnosti, to se pravi, do nevere. Ni mi treba praviti, kaj spada vse sem; oni, katere stvar zadeva — in zadeva vse —, vedo sami. Tu seveda ni čuda, če noče Marija več z nami. Do-sedaj smo jo vedno kot prvo častilko in molilko božjega Zveličarja nosili na čelu procesije in z njo njeno mater sv. Ano, a sedaj smo postali tega nevredni, in ona nas noče več v svoji bližini, noče več biti naša vodnica v svo-tem sprevodu. Zato ostane njena podoba v cerkvi na svojem prostoru, in procesija se bo vršila brez Matere božje. Še nikdar, kar vas stoji, se ni to zgodilo, a tudi se še nikdar ni zgodilo, da bi bila Marija v naši župniji javno tako grdo sramotena kakor letos. To naj bo leto žalosti . . .« Farani so v začetku poslušali tiho; nihče se ni ganil, smrtna tišina je vladala po cerkvi, oči vseh so bile vprte v duhovnika na leči; pri zadnjih župnikovih besedah pa nastane po cerkvi pritajeno ihtenjp, tako da je bil župnik vidno ganjen. Stopil je z leče in služba božja se je nadaljevala. Ko so se po maši ljudje vračali proti domu, Je bila procesija edini predmet vseh pogovorov. Semintja je bilo čuti glasne opombe: sedaj mora biti drugače v vasi, mladina ne sme tako naprej. Možje in starčki, matere in očetje, vsi so bili v tem edini. Prišel je praznik sv. Rešnjega Telesa in z njim procesija. Toda to ni bil sprevod veselja in radosti, to je bila prej spokorna procesija. Nikjer ni bilo cvetja in vencev, le štirje na prostem stoječi oltarji so bili okrašeni. Tretji oltar pa, ki Je prejšna leta stal zunaj vasi ravno nasproti oni gostilni, je bil letos prestavljen. Stal je v vasi, in sicer tako, da ga od gostilne ni bilo mogoče videti. Ljudje si niso niti upali obleči najlepših oblek, ampak so se zadovoljili z navadno nedeljsko obleko. In ko se je začel sprevod pomikati iz cerkve in so zvonovi votlo doneli iz zvonikovih lin in je devet mladenk bre« kipov in praznih rok korakalo med drugimi verniki, je začelo naenkrat vs« glasno jokati. Par je stopal za parom, noben se ni ozrl okrog sebe; kakor spo-korniki so stopali skozi vas, resnih obrazov, pobožno premikajoč jagod« rožnega venca, ponižani in osramočen) v dno duše. »Tako se ni še nikdar molilo, tako pobožni niso bili ljudje pri nobeni procesiji,« so pravili ključarji župnikuj »bodete videli, da bo sedaj bolje. Marija sama nas je kaznovala in podučila, da bomo pomnili. Na mladino bodo sedaj bolje pazili in v ono nesrečno goj stilno ne bo šel nihče več.« In tako je tudi bilo. Bilo je, kako* bi bila blagodejna nevihta izčistila vasico. Cerkev se je tudi ob delavnikih vedno bolj polnila; ob nedeljah je pri pridigi in krščanskem nauku vse pazljivo poslušalo govornika, nihče ni spal in dremal. Ko je zvečer odzvonilo zdrave Marijo, so bila vsa dekleta doma in nobena se ni upala sama stopiti na vas, kaj še, da bi šla v gostilno. In čudno, še celo fantje so se bili popolnoma pre-drugačili in so bili vsem v zgled. Čez nekaj mesecev je prišel k župniku zlobni krčmar in obljubil, da noče imeti nobenega slabega časopisa več pri hiši; od sedaj naprej hoče imeti red in nikdar več trpeti kaj podobnega; vrhu tega je prinesel deset goldinarjev kot prostovoljno kazen, ki naj bi se obrnili v dobre namene. Od takrat, tako je pravil, ni imel mirnega trenutka več, zato je poprosil, naj odpuste njemu in njegovim otrokom in naj ga nikar n« uničijo. Tega tudi nihče ni hotel, hoteli so le skrbeti za to, da ne bo v vasi noben« hiše, kamor bi se še zatekali brezver-ski meščanski izletniki. Leto pozneje je bila vas kakor prenovljena; Mati božja sama jih je bila podučila, Smešnice. Pri kontrolnem shodu. Narednik: »Nekaj moram Se omeniti, to je pijančevanje. Ob kratkem rečeno Je pijančevanje prva dolžnost, katere se mora vojak varovati 1« Huda kazen. Stotnik: »Vi Hudolin ste danes tako slabo vadili, da vas moram kaznovati. Zdi so ml, da bo post najbolje. Kaj bo danes za kosilo?« — Korporal: »Krompirjevi cmoki.« — Stotnik: »Dajte mu dvojno porcijo.« Menjava. A.: »Kako so Je vaše podjetje obneslo?« — B.: »Ko sem bil pred letom stopil v kompanljo, som jaz imol denar ln tovariš skušnjo. Sedaj ima pa on denar ln jas skušnjo.« ^ RAZGLED PO^bOfflOUlHI gvMMfflHM Našim naročnikom! Cenjene poverjenike prosimo opetovano, da zanesljivo tekom tega meseca urede svoje račune z upravo našega lista, da ne bo v juniju kakih neljubih neprilik pri ustavljanju lista. — Naročnike, ki p r e-mene svoj naslov, nujno opozarjamo, da nam vselej sporoče tudi Bvoje prejšnje bivališče, ker pri tako ogromni množini imen nc moremo takoj zaslediti vsakega naročnika, ako nam ne pove svoje prejšnje pošte. 70 letnico rojstva jc obhajal dne 13. maja veleč. gosp. častni kanonik in dekan Jan. N o v a k v Radovljici. Velc-Častitcga gospoda kanonika ohrani dobri Rog še dolgo vrsto let Cerkvi in na-ženut narodu! Zatrti onat p. Gerliard Maier se je odpovedal tej časti in prestopil iz ci-stercijanskega v red trapistov. Preselil se je iz Zatičine v Zcmonik pri Zadru v Dalmaciji. V Zatičini jc bil 14 let, in sicer 9 let kot opat. Posredovalni nradi — zapovedani! Okrajno glavarstvo v Kranju jc poslalo vsem županstvom odlok deželne vlade, da se posredovalni urad mora ustanoviti v vsaki občini, ali pa sc mora prosili dovoljenja, da se občina, ki takega urada samostojno ne ustanovi, priklopi drugi občini. Vse potrebne knjigo in tiskovine preskrbi deželni odbor, ki bo županstva svoječasno o tem obvestil. Blagoslovljenje novega zavoda šolskih bratov na Hrušici je izvršil presvetli g. knez in škof v nedeljo, dne 12. t. m. popoldne. Hruška je okrasila ob tej priliki svojo vnunjost in je presvetlega slovesno pozdravila. Šolski bratje bodo, kakor videti, prav izvrstno uredili svoj zavod za vzgojo mladih učiteljev. Sprejemajo že sedaj mladeniče, stare okrog 14 let, ki bi imeli veselje, posvetiti sc njihovemu redu in se lzolikati za učitelje. Prošnje za sprejem, opremljene z zadnjim šolskim spričevalom, oziroma odpustnico, krstnim listom, kratkim priporočilom od strani g. kateheta, naj se vlagajo na ravnateljstvo šolskih bratov v Hrušici. Zahteva Be torej samo nekaj ljudskošolske izobrazbe in da je mladenič iz poštene ' družine. Rog blagoslovi započeto delo j ea blagor jugoslovanskih narodov! K Sv. Joštu nad Kranjem je name- i sto č. g. Jakoba Razborška, ki je dobil | župnijo Tunice, prišel za ekspozita č. g Karol R u p n i k , doslej kaplan v Preddvoru. Nova pošta na Brezjah. Za Brezje je trgovsko ministrstvo dovolilo nov poštni urad, kar bo romarjem, ki hodijo k Mariji Pomagaj, gotovo všeč. Preložitev ceste pod Zagorjem. Deželni odbor je nritrdil preložitvi ceste pod Zagorjem po trasi, ki jo je sklenil okrajni cestni odbor litijski. Uvedlo se bo razlastilno postopanje za potrebni svet. Požar v Tomaževem je povzročil skupne škode 108.708 kron. Zavarovalnina znaša skupno samo 38.378 kron. — Radi opeklin so morali odpeljati v bolnišnico še 14 letno hčer Fran Baburka in njegovo 16 letno deklo Štefanijo Blaž. Obe sta opečeni po glavi, rokah in nogah. Skupno je sedaj šest opečenih oseb v bolnišnici iz Tomačevega, ena je pa že prej umrla. 30 letnico poroke je praznoval dne 14. maja naš vrl somišljenik g. Ignacij Ažnoh s soprogo Ano iz Ljubljane. Bog ju ohrani še mnogo let! Nogo si je zastrupil pred nekaj dnevi s čevljem zdravnik dr. Š 1 a j -m e r. Bolezen je bila izredno nevarna. Poklicali so šest zdravnikov. Sodili so, da bo treba odrezati nogo. Zadnje dni sc jc pa doktorju obrnilo na bolje. Ogenj. Dne 4. maja je ogenj do tal uničil vezan kozolec v Velikem vrhu pri Polhovem Gradcu pri Jos. Trnovcu, p. d. Pojapovcu, ki je hišo vpepelil. Marljivi požarni hrambi se je zahvaliti, da sc ni ogenj razširil na sosednja poslopja, drugače bi bil cel Polhov Gradec in Pristava v nevarnosti. Trnovec je zavarovan za 1000 kron. V obeh slučajih so zažgali otroci. Z nožem zabodel. Dne 17. maja ob pol 11. uri dopoldne je v Slepšeku pri Mokronogu zloglasni nasilnež Mole iz Št. Ruperta sunil brez vsakega povoda zidarskega mojstra Valentina Le n-d a r o z nožem s tako silo v trebuh, da je tisti kmalu nato umrl. Morilcc je skušal zbežati, a so ga krepke pesti zagrabile in ga z vrvmi k nekemu drevesu privezale, da je prišel v roko pravice. »Sam je zažgal.« Pod tem naslovom smo v 14. številki dne 4. aprila po drugih časopisih posneli vest, da je posestnik Jož. Brodnik iz Straže na Dolenjskem sam zanetil svojo klet. Sedaj se nam poroča, da se je dognala njegova nedolžnost v tem oziru in da se mu ni moglo dokazati nobene krivde pri požaru. Roko je zmečkala slamoreznica 6 letnemu posestnikovemu sinu Josipu Podobniku v Osredku, občina Dobrava. Vtaknil je po naključju roko v stroj, ko jo delala dekla rezanico. Vojak se je ustrelil. Dne 13. maja I zjutraj se je v sv. Petra vojašnici ustre- 1 lil četovodja 17. pešpolka Ivan ,Te-r e t i n , rodom iz Litije. Bil je takoj mrtev. Bil je neki dalje časa duševno otožen. Pot skozi Vintgar, ki je bila po jesenski povodnji poškodovana, je zopet popravljena in za izletnike odprta. 0(1 1. maja je odprta tudi Žumrova restavracija, kakor vsako leto. S prvim ma-jem se je otvorilo novo postajališče Podholm — Vintgar (med Dobravo in Bledom). Dozdaj se je oddalo na postajališču že 350 voznih listkov, iz3l0. pilo pa je okoli 600 potnikov, kar je najboljši dokaz, da je bilo to postajališče potrebno. Z ladjo »Titanic« se je potopil tudi Janko V o v k s Save pri Jesenicah na Gorenjskem. Ostali so prejeli te dni tozadevno sporočilo od potovalne pisarne. Ogenj v Godoviču. Dne 12. maja zvečer okoli 10. ure se je užgal in do tal pogorel velik kozolec gospoda žu-pana Pagona. Zgorelo je več sto centov sena in mnogo drugega. Mogočen svit je takoj privabil mnogo ljudi na pomoč, V kamnolomu je ubila skala pri Sv. Duhu, sodnijski okraj Lož, 9 letnega posestnikovega sina Franceta Zakraj-ška. Modrase ljudje po Kranjskem prav pridno preganjajo, ker dobe po naročilu dež. odbora od županstva za vsako glavo po 1 K. V 14 dneh so jih narirali v občini Prečina 51. Terezija Može jih je sama ujela že 17, dne 5. maja kar 8. — Posestnik Fr. Pcrhavc v Senožečah je ubil v nedeljo 12. t. m. tri velike modrase. V kamnolomu v Struževem pri Kranju so jih že tudi ujeli par ko. madov. S samokresom Je ustrelil ponesreči posestnikov sin Filip Murn z Gaberske-ga pri Trbovljah v trebuh 16 letnega kovaškega vajenca Martina Balona na Gabrskem. Balona so pripeljali v ljubljansko deželno bolnišnico. Mrtvo so našli v Sevnici na Štajerskem tamošnjo kočarico Nežo Jazbec. Krožijo govorice, da ni umrla naravne smrti. Pogorelo je v Loki pri Frarnu na Štajerskem hišno in gospodarsko poslopje Štefana Hojnika, Ogenj je vse poslopje i vsem blagom popolnoma uničil. Rešili so samo živino. Hojnik ni bil zavarovan. Obesil se je pri Sv. Vidu pri Ptuju posestnik Jakob Rus v svoji hiši za tram. Star je bil že črez 50 let. Nesrečniku se je zmešalo. Otroka zadavila. Pred desetimi dnevi je ponoči porodila Marija Čavs, 22letna hči premožnega kmeta v Žuzmu na štajer-skem nezakonskega otroka. Iz strahu pred očetom je otroka zadavila. Cele tri dni ga je imela v poslelji, nato ga je skrila nad svinjakom, potem ga zanesla v neki prepad ter ga pokrila z zemljo. Deseti dan je šele vse izpovedala. Nesreča na odru. V Št. Ferjanu na Goriškem so igrali v nedeljo dne 12. maja »Dimeža«. V odmoru med četrtim in petim dejanjem se je za odrom z revolverjem idral 23letnl C. Klanjšček. Revolver pa je tjj pomotoma nabasan * eno ostro patrono. Po nerodnosti se je sprož3 in kroglja je zadela med rebra 16letne£a fanta Hledeta, y je težko ranjen. V,endar je upanje, da ozoravk Pod vlak se je vrgel v Celovcu dne 9, t, ta. delavec Andrej Kurjan, rojen leta 1863. v Vobrah pri Velikovcu. Bil je dalj časa mestni delavec ter je bil preteklo soboto odpuščen, zaradi česar je tudi izvršil samoumor. Smrt pri delu. V petek, 10. t m. je padel 74letni blapec Janez Milič iz Kolu-drovice pri Zgoniku na Goriškem tako nesrečno z voza, ko so nakladali listje, da je ostal takoj na mestu mrtev, — Bil je zvest hlapec svojemu gospodarju in zelo pobožen mož. Požar. V soboto, 4. t. m. ob 3. in četrt popoldne je pogorelo ▼ Srednjem na Kanalskem dvoje poslopij posestnika Jerneja Hvalica. Ogenj so — hvala Bogu — počasi omejili, da se ni razširil. Nevarnost je bila velika. Zahvaliti se je zlasti vojakom, ki so pridno pomagali gasiti in preprečili večjo nesrečo. Sin ustrelil očeta in sebe. Janez Ep-pich v Gorenji vasi pri Kočevju, star 28 let, ki je prišel pred par dnevi iz Amerike, je začel predpretečeno soboto popoldne po vasi streljati na več oseb. Ker zunaj ni nikogar zadel, je šel domov, ustrelil svojega očeta, ki se je takoj zgrudil. Potem je oddal tri strele za svojim bratom, ki ga je zadel v pleče; potem je še sam sebe ustrelil v prša. Nesrečnež se bori s smrtjo. V Ameriki umrli Slovenci. V Milwau-Itec, Vis., je umrl v 38. letu starosti Josip Kcrnc, doma iz Šmarjete na Dolenjskem. iV Ameriki zapušča žalujočo vdovo in sestro, — V Somersetu, Colo., je umrl dne .14, aprila Josip Penko, doma iz Št. Petra ca Notranjskem. Ranjki zapušča ženo in dva nedorasla otročiča. — V Kenosha, f»Vis., je umrl Martin Rabsel, rojen leta 1872. v Škocijanu na Dolenjskem. — V Mineralu, Kansas, je ubila strela Franca Gradnika. — V Brightu, Wis,, je umrl Jan. •Trentelj od Sv. Križa pri Litiji; v East Helena, Mont,, Franc Žiberič; v Clevelandu pa Maria Hužnik, roj. Zupančič. Poročil se je ▼ Ameriki John Maček t Gornjega Iga z Marijo Rupart iz Iške vari; dalje sta se poročila v Calumetu Stan. Volarič s Katarino Majhor} v New-Yorku pa Ivan Nikič z Janjo Jakše in Gabriel iTasotti z Uršulo Kerkovič. Silvin Sardenko med ČehL Silvin Sar-dcnkova knjiga »Marijino kraljestvo na Jutrovem« je zfcčetkom maja rircditi Kat. slov. izobraževalno društvo na Vrabčah dne 2. junija, za lir.tcro se članje in čianice društva dokaj pridno pripravljajo. Pri veselici sc ho igrala dr. Krekova igra »Turški križ« in šaloigra »Nc kliči vraga«. Skocljan pri Turjaku. Na binkoštno nedeljo in j)onedel jek priredi tukajšnje izobr. društvo zabavo. Na sporedu je več narodnih in umetnih pesmi ter igra »Marijin otrok«, lu je nekoliko podaljšana in ji je pridejanih več pevskih točk. Upamo, da nas bodo tudi o Bin-koštih posetili vrli sosedje iz velikolaške, ro-barske in dobrepoljske faro. Tudi domačini naj pridejo v velikem številu k zabavi, da nc bo več gostov iz tujih, kakor iz domače fare. Dobrodošel vsak. Vipavska Izobraževalna društva, Oril in Bogomilo na binkoštni ponedeljek napravite skupen izlet k sv. Hi.jeronimu na Nanos! Po službi božji shod na prostem. Govori iurist Jež. Vrhpoljc na Vipavskem. Prireditev, ki je bila pomotoma napovedana za na binkoštno nedeljo, bode na binkoštni ponedeljek, in sicer z istim sporedom ob pol 5. uri popoldne v dvorani gospo Marije Lavrenčič. Takrat prisrčno pozdravljeni t — Vodstvo Marijine družbe. Domžale. Na binkoštni ponedeljek, dne 27. maja. točno ob pol i. uri popoldne, priredi ljubljansko Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov v »Društvenem domu« v Domžalah veselico b petjem, govorom, šaljivimi kupleti in z igro »Okrog zemljo v 80 dneh«. V igri bomo videli zanimivo potovanjo okrog zemlje; pričelo se bode na Angleškem, odkoder pridemo v ligipt, dalje v Indijo, na Kitajsko, v Severno Ameriko in zopot na Angleško. Seznanili so bomo na potu s Kitajci, z Indijanci, ki bodo napadli vlak, in z raznimi drugimi narodi. Igra jo poučna in vrlozabavna. POROČILA O PRIREDITVAH: Lesce. Veselica liraške knjižnice se je izvrstno obnesla. Hvala vsem sodelavcem za pomoč in posebno brezniškemu tamburašlcemu in pevskemu zboru, da se je potrudil k nam. Nismo pričakovali tako lepega uspeha, ker imamo toliko nasprotnikov. Ljudi Je bilo dovolj in tudi zabave. Kaj prijetno smo se zabavali pri šaljivi pošti in srefolovu. Bog daj, da sledi še kmalu druga. Predvsem pa srčna hvala slavnemu občinstvu za obisk in naklonjenost, kakor tudi vrlemu somišljeniku gospodu Mateju Justinu, med. na Dunaju, da nas je s svojimi prepričevalnimi besedami spodbujal. Vsakemu sodelovalcu: Bog plačaj! Ti pa, knjižnica Slov. dijaške zvezo, rasti in procvitaj redno in vedno v blagor mile nam Slovenije. Zn društveni dom v škocljanu pri Mokronogu so darovali: M. Ržen 20 v, Livk Marija 2 K, Andrejčič Marija 10 K, Daniček Al. 1 K, Galec Jožo 2 K, neimenovana 2 K 80 v, Obarč Janez 1 K, Bregar Terezija 1 K, neimenovana 20 K, Hočevar Neža 1 K, Komljanec Jože 20 K. Skupaj 01 K. Blagim dobrotnikom tisočera zahvala. Bog daj še novih, da dobimo prepotreb-no zbirališče. — Za orlovsko godbo v Škocijanu pri Mokronogu so darovali: Hočevar Ant. 10 K, Praznik J. «0 K, Gruden M. 17 K. Bog povrni! Drnštvo Sv. Jožefa v Tržiču je priredilo dne 12. t. m. izlet na Brezje ob krasnem vremenu. Navzočih je bilo nad 100 članic in članov. Na Brezjah je imelo dve sv. maši, pri katerih sta popevala društveni moški in ženski zbor. — Pojioldne jc bil izlet v Ljubno. Tu jo imel gospod kaplan Golč šmarnično pobožnost. Ob puvratku z Brezja je iz gostilne na Pesku nahrulil rdečkar Flis iz Bistrice, ki si je v spremstvu raznih sodrugov zalival grlo, našo društvenike z glasovi, ki spominjajo na neko vrste živali. SMSŠNICE. Olje pomhl morje. Prijatelj slikarju: »Kadar naslikaš kako morsko pokrajino, je morje vedno mirno. Zakaj ne naslikaš viharja?« — Slikar: »Viš, to jo tako: Jaz sem že večkrat skušal naslikati burno morje in imam tudi več takih načrtov. Pa ko začnem z oljnatimi barvami, — pa se morje poleže!« Pri vojaškem vožlianju. Korporal vadi vojake tik tekoče vode in jih pusli prav do brega marširati ter komandira: »Stoj!« —• »Vidite, kajbni, jaz bi bil lahko komandiral »Stopaj!« — in vsi bi bili utonili, druzega tudi ne zaslužite. Pa za enkrat vam hočem še prizanesti; torej: Obrnite se! — Tako sem vam vsem za sedaj še življenje rešili« Nepotrebni opomin. Zamorskega kralja, ki je na smrt bolan, obiščo misijonar ter ga opomni, naj odpusti sovražnikom, čo jih kaj ima. — »Jih nimam nič,« odgovori, »sem vso snedel!« Sodnik: »Kako dolgo ste že vdova?« — Žena: »Odkar mi je mož umrl!« Sodnik: »Pet prič priseže, da so vas videlo krasti.« — Tat: »Gospod sodnik, jaz .lih pripeljem tudi sto, ki prisežejo, da me niso videle!« 3191 Mi smo ako ste nahodni, hripavi, zaslezeni in če težko dihate, Fellerjev fluid z znamko „Elsa fluid se sami prepričali pri prsnih, vratnih boleznih itd., o njegovem zdravilnem, kašelj lajšajočem učinku Dvanajsto-rica za poskušnjo K 5--, 2 tucata K 8 60 franko. Izdeluje le lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elsatrg 16 (Hrvatsko). Sodnik: »Zaradi svojih zločinov ste ob-lojeni na dvanajst let težke Ječe. Imate Se kaj pridejati?« — Obtoženec: Hvala, raje bi kaj odtegnili« V Soli. Učitelj: »Kdo Je bil KolumbT« — Učenec: »Kokoš « —Učenec: »Kje si to zvedel?« — Učenec: »Slišal sem o Kolumbovem jajcu.« Oču slnu-dijaku: »Kako si prestal skuS-njo?« — Sin: »Prav dobro! Vsi profesorji so soglasno sklenili, da jo moram delati Se enkrat!« Jasen odgovor. »Kedaj dobim novo obleko?« — Krojač: »Kadar boste staro plačalil« — Dolžnik: »Tako dolgo pa res ne morem čakati, po pravici povem!« Pametno. Oče: »Tonček, vstani, saj veS: rana ura, ilata ura!« — Tonček: »Pokažite mi najprej zlato, potem pa vstanem.« Konji zaslužijo krmo z nogami! i&oe Hrom konj ničesar ne zasluži, marveč stane le denar. Zdrav, močan konj ne potrebujo več krme kot bolan, in vendar je veliko več vreden. „Pegasol" živinozdravnika GroDa na-pravlja kite, žile in členko prožno in naglo ozdravi ohromelost ln obolelost, neglede na to, ali izhaja od izpahnenja, rovuia-tizma ali obtolčenja. Izboren je tudi proti vsem drugim slabostim konjskih nog. Otožni konji postanejo zopet močni in iskri, ker zopet redno lahko rabijo svoje noge. Tako piše pisarna nadvojvode Otona o učinku fiuida. Pisarna Nj. c. in kr. visokosti presvitlega nadvojvode Otona. Gospodu Ph. Mr. Paraskovich, lekarnar. Prosim pošljite šo 10 zavojev vašega fiuida za konje. Obenem mi je čast naznaniti, da ostano Vaš fluid za konje, ki jo zelo koristen kot umtvalno sredstvo, vedno in izključno v jahalnici NJ. c. in kr. visokosti presvetl. nadvojvode Otona v porabi in morem to izborno umi-valno sredstvo najbolje priporočati vsakomur. Velesp oš to vanjem O. Itomvvalter, nadvojvodski hlevni mojster. „Pcgasol" je ojačen fluid v suhi obliki in Je posebno pripraven za rabo med potjo. Vzdrži so več let in naj bi ga imel vsak lastnik konj. Velik zavoj stane le 2 K 50 vin. En dan stane hromi konj mnogo več. Poskušnje na želfo zastonf! Pišite torej nadvojvod, dvorn. dobavitelju M. Paraskovich, dr. 20. -. Dunaj VI. Mariahilfer-BtraOe 51. Poštni predal Kr. 1. „Pcgasol" se dobiva tudi v glavni zulogl za Kranjsko Anton Kane, drožerija, Ljubljana Židovska ul. 1. 200.000 frankov zamorc zadeti dno •1. junija t. i., kdor v korist »Slovenski Straži« kupi turško srečko na mesečne obroke po 4 krone 75 vin. — Brezplačna pojasnila daje za »Slovensko Stražo« gospod Valentin Urbančič, Ljubljana, Kongresni trg 19. Milijonska ustanova za dobrodelne namene. V Hanau-u je neoženjeni tovarnar nakitja Cezar Bolim v oporoki volil mestu dva milijona mark za dobrodelne namene. Nečloveška mati Santourie v St. Aubinu je bila obsojena v desetletni zapor, ker je svojo 2V2 leta staro hčerko privezala na neki stol, jo polila s petrolejem in jo zažgala. V vsaki starosti se lahko uporablja pri krenem kašlju z najboljšim uspehom prijetno dišeče sredstvo » T h y m o m e 1 Scillae«. Isto se dobi za K 2'20 skoro v vsaki lekarni, vendar naj se pazi na ime »Thymomel Scillae«, Več v oglasu, 5' Mnenje g. dr. A1. C r a c i u n e s c u, poleti v Herculesbad-u (Mehadia); pozimi v Opatiji. Gospod J. Serravallo, Trst. Uspehi, ki sem jih dosegel z Vašim Serravallovim Kina vinom z žolezom, so bili tako povoljni, da ne bi mogel biti sedaj brez njega. Veseli mo, da Vam morem poročati, da je to vino mnogo boljše od vseh sličnih izdelkov. Herculesbad, 14. maja 1909. Dr. Al. Craciunesctt. SKRIVALNICA. Kje je mali ? Botri in botrice! preskrbite svojim birmancem darila, katera najdete v ceniku ki se Vam pošlje zastonj od tvrdke H Suttner, Ljubljana 1. Glej več v oglasu, zadnja strani 6 1 MOJA STARA i«knSi\j« me *Si, dn morfturi ea nogo kože rabiti 1« Steckanpfard lilija« BleCr.o ulit Borgmamju &. Oo., Tosiu ob liabt. Komad po 80 vin. se dobiva povsod. 442/11/12 LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Brno, 15. majaš 48, 59, 69, 22. Trst, 18. majat 46, 42, 85, 80, Line, 18. majat 24, 28, 77, 42, Tržne cene za 100 kg. Ljubljana, 21. maja 1912. 56, 25, 69, ■ Pšenica .... Rž...... Ajda..... JcCmeu .... Oves ..... Proso belo . . Proso rumeno . Koruzn stara Koruza nova . Leta . . . , . Grah..... Laneno seme . . GrnSIca .... DomaČa detelja . FUol Rlbnitan . Fižol 1'repellCar , Fižol A\anda!cn Čebula..... Krompir . . . Zelje sveže Zelje kislo brej soda . . . . Repa fjorenjska. . Kepa sveža . . Hepa kislo brez sodi Brln|e...... Kumna..... Orehi...... Gobe suhe. • . , Ježlce...... Želod...... Smrekovi storži , Seno...... Slama..... Stelja...... Ceno K v 21 _ it 60 23 80 1« 40 21 40 24 80 IS 60 22 80 11 »O 26 40 28 M 43 00 28 tO 41 _ 41 — SO — 18 — 11 40 11 — tU — (8 80 74 60 M Živina, mesa živa vagai Govedu pitana . . Teleta težka . . . Teleta mala . , , Prašiči..... Koštrunl .... Kuretninain drugo: Maslo kuhano od K 160 — do . . . Maslo surovo od K 280 — do . . . Slanina svežafSpeh) Slanina prekujena . 17! Mast svinjska . . Loj...... .j; )n|ca 100 komadov: PlSancl.....|| Golobi . . . Raca .... Gos .... Ceaa K 300 820 : 163 ! - Kolonialno hlago na dobelo: Riž Rangou od K 18 - do . . . Kava Santos od K J78 — . . ■ . Sladkor , 293: r Petrolej.....; « , - II Gospodarska zveza v Ljubljani. Zaloga kave, riža, sladkorja itd. Priporoča se trgovcem na dcželL Prodaja semenski fižol, ribenčan, prepeličar in mandalon. Zaloga cementa umetnih gnojil in krmil. 500 kron Vam plaCam, ako VaSIli knr- Ilb očes, bradavic In trda ;oie leknm 3 dni brez bo-leCIn ne odpravi mol uničevalec koienln Hla-mazilo. Cena lonCku z jamstvenim pismom 1 krono. 6V2 Komeny, (Kascliau) L 1'oštnl predal 1^161, Oorsko. Leposlovni mesečnik »Dom In Suer stane za celo leto K 10-- Naroča h » L|ubl|»nl. 191 najdete 7. reševanjem nalog lr najditeljev najboljtl vir za 18» blagostanje PoSIljn jih zastoiil dražba 2« vij»ShJi p«te«l" f-Halinbicb t Oo. Kolla ab Peno. AGENTI n» vseh krajih monarhije dobe visok zaslužek I prodajo Izdelkov nun«, lzdelovalnlce lesenlli zastiral tn »atvornlc Hollmann 4 Merlul Bronov 82, Celko. Krasne novosti vezenih In tkanih zastlial. 01430971 Rženo - slatfno kavo pošilja pro« povzetju "lavojlh po 5 kg M g 8.76 (n kot nameček Le platnene brisače, jepne robco itd., tovarna 927 Fran Sax mM tri Stn!rieah, mesto) Prosim, poskusite. H»iv.vjn in najboljša tvritla »tole«; aivaino slrojo ter njihovo ilelo. Najboljši Izvor n koles. Šivalne stroju. pno-UDiat.ko in urugu potrob-Miuo. Jnnue koles k 3 letnim jamstvom od »5 K nnproj, sunanja pneuuiatiko (Man-tel) o.l K 4-20. not rnnju |.ne-nu.ntika (I.ottaehlanob), prte kavesti.neaeSm. o«i K 2'EO, eentilinskosvetilke n.l K 2-—, od K 1-20 ročni zvonci in tlr-oil 20 b, prvovrstno \orižioo Dii K E-7t>, pedali prvo vrsto od K 2'5i>, oostu f profitim tokfim (Frcilatlfnabo) 0-1 K 12KI naprej. Sodia, torbico, osi itd., ra vse sisteme, unitj. cevi v vseh morah itd., nojecnojo. Lastno po- f)ruve, -/.nvod sn ponikijanjo neimij lirsnje. 1'očtlja vsak dan no pošti. Zahtevajte cenik 1012 sn-■tonj in poitniue prosto. Uvozna tvrdka za kole&no obrt Nitk! Skiitezfcg. U.tnaj I. Stubeuring 0. Naročajte .Slovenca' in pošiljam razno blago, kakor kanfanas, celir, platno, krizot, delen, brisače, otirače, beli gradi, atlas, modro ln platneno ln blago druge reči 40—5o m I. kakov. K 17 40-50 m II. kakov. K 22 proti povzetju,pošt. prosto. Franc MarSIk, CeSka Čer-ma, poŠta Nachod. I! on® « FrilOfiris,"?! Si Marjeta i loži. Ho. Prvovrstne puSke za Sa|bo in lov, vsak zutem, dvocevke, flinte, Iste za kozle, trojke, Stucni za lov, itd., s petelini ali brez nj.h. popravila, prenaredhe. Nova naroČila se v rnjhl-trelšera čhmi Izborno izvrže. Zlesti se prlporoftljo Werndl-Intanlerl). puSke, model 67(77. prenarc|ene za Lflncaslre-Srol-patrone, kaliber /H, 1 komad z zavojem snmo 1« K. - flko se vznmc 10 komadov, sedi.bi 1 zastonj. Prozni patroni sc vse Iti puSkl zastonj dodajo Goniiitlrnno Izboreu strel. Hijkillit Is najcenejša triij« za Šetince vartlvt, NaroČite takoj In opozarjajte svoje prijatelje na ta Inserat. Nikjer vam ta (»slrežala be'jc! tetrsk® dfii3F® MM išes po nizki ccni lo 40 krou za hekto oddaja od 56 litrov nai>rcj G. BJEavenSoaa, ošrcskfi frseocc Visignano, Istra. Fino semensko a|do^ francosko (japonsko) In tuzpmsko najboljše vrste Ima za oddati Vilh. Steinherz, Ljubljana Dunajska cesta. Mathianova lilša Proda so iz proste roko lepo posestvo mesta in blizu železnice v lepi solnčni ravnini; lepo in dobro zemljlSče, pridela so veliko sadja za mošt. Hiša, zidana, s 4 sobami, Kuhinjo, 2 kletima in vsemi pritiklinaml, hlov obokan, svinjski hlev s cementnim tlakom, zra-en kuhinja za prašiče; tudi ostala poslopja vsa zidana. Vsi stroji na gopelj. Pašnik za *°njc, govedo in prašiče. Na posestvu se lahko redi 15 glav govedi. Proda so radi bolezni po *elo ugodni ceni. Kupci naj se obrnejo pismeno na naslov: »GRANIC«. oosto rostanto, pošta Velikovec, Koroško. 1683 Naročila na vsakovrstne harmonije pošiljajte na naslov: IVAN MILA VE C, Izdelovatelj orgel, LJubljana, Linhartova ulica. Lepo posestvo na prodal njive, travniki iL hosto ter lopo poslopje, zraven sadno drevje ln brajde, vso v dobrem stnnu. Izve so pri Ignacija Gnldlca, krčmar v Laškem na Štajerskem. 1603 Pridnega in krepkega dečka, poštenih in krščanskih staršev išče kot iučenca za trgovino z mešanim blagom Pran Oblak, Sv. Gregor, pošta Ortnck. 1637 V najem so da lepa hiša v Dol. Košani št. 33, ki jo prav primerna za trgovino in gostilno. Pri hiši je tudi gostilniška koncesija. Najomnina nizka. Kraj prav lep in pripraven za trgovino ker je pri larni cerkvi. Več se po-Izve pri Josipu Kaluža v Dol. Košani 8., pošta Dol. Košana. 1602 Razglas Dne 29, maja 1912 zjulraj ob "s9. url prične so Javna prostovoljna sodna razprodala oozrtov v Beseici, ki so bili svoj čas last gospoda Franc Omersa v Kranju. Kupci so vabljeni, da so zglase dne 29. maja t. 1, točno ob i/a9. url pri posostniku in gostini-čarju „Mabavu" v Spodnji Besnici, od koder so poda sodna komisija na mesto parcel, ki so določeno. za prodajo. Razprodaja se bo nadaljevala potem tudi šo dne 30. mnjnika t. J. in čc tega dno ne bo vso razprodano, se bo nadaljevala še dne 31. maja 1.1. Tacen, dne 18. maja 1912. 1627 Pavla Sajovic. Uiča nanrnrlai z vsom gospodar, poslopjem HlJU !l0|HwUQj. ter njivo, vrtom, hlevom in kozolcem. Cena K 3600. Več pove Anton Trček, posestnik, Dobruuje štev. 73, pošta Sp. Hrušica pri Ljubljani. 1588 Posestvo je naprodaj v krfžkl {ari pri Tržiču. Pri nJem jo 10 mernikov posetve, lep vrt, travnik in gozd. Preživi eo lahko dve govetli in tri prašiče. — Cena so izve pri lastniku Franc KlelniHunsta v Goričah, pošta KTanj. _ 164r) za žganjekuho, zeleno ln rudečo barvo za žganje, Bosansko slivovko in sladko papriko pri Franc Cveku v Kamniku. 1640 Proda se: dva velika kotlu ESiianeiiaB a šivilje „Pri nizki ceni" Žargi Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 5. Dobi se največja izbira in vso po priznano najnižjih cenah in najsolidnejši postrežbi, 7m\ Pokrite vsako rano skrbno, ker se labko po okuženju rano^I znatno poveča. 8 2e 40 let se jc Izkazalo mecllno vlaCno mazilo tako-rvano praSko domače mazilo, kot zanesl|ivo sredstvo zn obvezo. To obvaru|e rane, olajšuje vnetja ia bolečine, hlodi in pospe£u|e zaceljenje. fcif" Hazpoiilja se vsak dan. Ttlj u 1 pu&ica 70 vin. Proti predplačilu K 3-16 se pošljejo 1 pu-Sice, za K7-— pa lo puSic poštnine prosto na vsako postajo avstro-ogrske monarhije. Vsi deli embalaže imajo po-stavi.o deponovano varstveno znamko. Glavna zaloga 5,30 B.FR/IONER, c. in kr. Uvorni doDavileU lekarna »Pri črnem orlu« Mala strano, vogal Nerudove Dllce št 203. Zalojje v lekarnah Hvslro-Oyrske. V LJubljani: Dr. O. Plccoll, Jos. Cl2maf, RUi.SuSnik. Lepa kmetija= s= z gostilno tri do štiri minuto od železniško postaje Kot-maravas, pošta Vetrinj pri Celovcu, poslopja in zemljišča ob glavni cesti, se proda pod ugodil! ml pogoji. Sveta jo nad 40 oralov, lesa za po~ sekanje za 8000 K. Poslopja vsa zidana in obokana. Gostilna novozidana 1905, hiša in hlevi 1867. Hlevi betonirani. Voda napeljana v kuhinjo in hlevo. Mleko se prodaja v Celovcu po 26—30 v, na domu po 22 vin. Pri posestvu je veliko peska za cementno opeko in ribnik. Sadonosnik z veliko lepega sadja. Stroji na gepelj. Gostilna zelo dobro vpeljana radi biiCIn« mesta. V Celovec je pešhoda 1 uro, z železnico četrt liro. Proda se vse skupaj ali tudi posamič. Cena in vsi drugi pogoji so izvedo pri lastniku Jakobu Hafner Ju p. d. Vrtnigu, vas Dovje, polt« Vetr nj pri Colovcu. 1552 ER vseh žitnih kav je Francko n peri-rž Vsak požirek iz Skodelice potrjuje premoč te fine kakovosti. Da se pa doseže dober okus in lopa slastna barva, treba je pridjati vsaki žitni kavi malo porcijo oraveaa! FrfUlCRCVSlJS i tavineoa pridatka. Obe vrsti dobiti Jo v vsaki specerijski trgovini. per 25 040 iv. Posteljno perje ZDamkJ Jlvslrija priporočajo najbolj« I t kg K e 80, boljše K IS—, belo K ti-—, Jiteinobelo K 3"' , K 3«-—, najfinejše K 4i -K «8 -, naredi polne in nijlsžje postelje, zato velike pernice z dvema blazinama od IS K naprej. Dobiva ae le | D. Sctarmacber, Taos 246 Češko Vzorci in cenik tudi za narejene postelje zastonj. Pošilja poštnine In carine prosto po povzetju. # Naročajte novi jubilejni cenik s koledarjem. Birmanska darila. Naj večja in najbogatejša tovarniška zaloga šbšestsSs!!! zisi-nms, srsbrrišise kastna tovarua nr v Švici. Konkurenčne ure IC 3-50, K 4- - in K 5--. Edino zastopstvo ..Pucir-koles za celo Kranjsko, — Najboljši šivalni stroji od K 90-— naprej. a Ljubljana, trgovec in posestnik, delničar družbe Union-Horlogfcre. 1243 Marijinim liriižbalil naznanjamo, da so bo dobilo Najnovejše vodilo od 20. maja naprej v vezavah po 1 K iu IvO K. Pravilnik in obrednik sta nespremenjeno ponatisnjena iz ..Novega vodila". V tretjem in četrtem delu pa Marijin apostol Grinjon uči, kako se pride k Mariji, in kako moli tisti, ki jo postal Marijin. Družbenica. ki še ni prebrala Grin-njonovili vabil v Marijino družbo, naj si gotovo omisli ,,Najnovejšo vodilo !'• Všeč ji bo tudi najmodernejša oblika nove knjižice. — Mladenišlca vodila se dobo šo po GO h. — Dekliška pa nc več. Pač pa So skup vezana z debelotiskuim molitvenikom. — „Hči Brezmadežne" je v zadnjih izvodih v prodajalni uNidman". Kaj je Hup? » Iz izbornih redilnih J9 snovi sestavljeno hra-^J nivo, ki se zbok svo-jegn velikega slovesa imenuje kralja hranil. Zahtevajte isos zastonj poskulnjo ^UiPl^enal Radevoljo pošilja z vporabnim navodilom vred ss&TiSg^l Hufrijjen-podiefje Bud..yesl VU,, Erzsebet kSrut 16, odd. 170. zložna, cena in varna aST Cunard Line Biunjl odhod iz domače luke Trsta: Iveruia4./6.Carpathia 18. 6.Saxonia2.;7.1912. Ic Liverpoia: Lusitanija (najhitrejši največji in najlepši parnik sveta), 8/6, 29-/6, 21.jI. 17./8. 7/9. 1912, Mauretanio 1./6., 22./6„ 13./7.10.'8,31. 8.1912. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slonišk. ui. 25, blizu cerkve Srca Jezusov. Cena vožnji Trst-New-jork III. razred K220-—za odraslo osebo vštevši davek in K120.— za otroka pod deset let vStevSi davek. Cena nizka. Pri nakupu oblačilnega blaga za žensks in reko, za spomlad in poletje, priporočamo vsakemu domače podjetje 731 8 J Ljubljana, Uogarjeva ulica Stritarjeva ica Solidna"postrežbaT a* s____s S Motorji ra surovo ol|e MOtOrjl. . , močnim Paskom Obratni stroSkl 1 t'., vinarja na uro za kon sko siio. Ležeči ali stoječi motorp na : bencin, petrolin ali bencol: ni! l—so HP. kakor tudi lokomobll od "jO IIP. Obratni stroški S -6 vinarjev na uro za konjsko silo. I. WARCHALOWSHI Dnnai, 111., Pau'usgasse 3. - BudnpeSta, VI., Viei-kflriit 37. Ugodni plačilni pogoji. Ceniki tu obiski odjciiickev zasloni. Sprejme so takoj v trgovino z mešanim blagom. Kj° l10i'c "Piava lista pod „1558" če se priloži znamka za odg. V Rudniku pri Kamnika, kake tri četrt uro od mesta, se proda pod ugodnimi pogoji hiša s posestvom, njiva in velik sadni vrt. Hiša ima tri sobe. Hlev in pod tudi v dobrem stanu. V bližini je na željo naprodaj več polja za tO—12 mernikov posetve in gozd. Več pove gostilničar pri Nostranu št. 46, p. Radomlje. 1403 Tovarno In Jpa-oljotna trjov!,.a kovoegov, torbic in uanjene robe I Josip W!nkler I S sinovi. ° Ustanovljeno 1B7E | BUMlIJiHIMl. SforlsassiM. ?, Wlnkltr-|evl miki kivetsl o« K52 r. c. kr. notar v Ljubljani naznanja, da je preselil svojo notarsko pisarno z Dunajske ceste št. 32, v hišo g. Josi-pine Kos S@ina ulica it, 5 v pritličju, vhod z ulice. 1522 I V začetku mnogih hudih bolezni j j se pojavi kašelj, ki ga komaj opa-| zimo. Zato zavživajte pri nastopu j kašlja zdravniško priporočeni Tljpmomel Scillae Izdelovanje ln glavna zaloga v B. FRHGNER-ja lekarni | c. in kr. dvor. dobavitelj Praga III., St. 203. Prosimo, vprašajte svojega zdravnika I 1 steklenica K 2-20. Po po:,ti franko proti naprej poSiljatvi K 2*90. 3 steklenice proti naprej po5l-Ijatvl 7 K. 10 steklenic proti naprej poSiljatvi 20 K. Pozor na ime sredstvo, Melovattlla in varstveno zramiro. .1119 Dobiva se v vseli lekarnah. V LJubljani: Rihard SuSnlk, dr. O. Plccoll, Jos. Clžmaf, Potniki v Hmeriko kateri želijo dobro, poceni in zanesljivo potovati, naj so obrnejo na 22 Simona Kmetets-a V Ljubljani, Kolodvorska ulica 2G. Vsa pojasnila se dobe brezplačno. da se ognete tega zla. ob progi državne železnice Celje-Velenje, ▼ Polzeli, s zazidanim po-vrSjem 8070 m> ■ pripadajočim zemljiščem B1.000 m», ob stalni vodni moči 40HP, tovarniško poslopje z ravnateljevlm stanovanjem, dobro ohranjeno, primerno nizke plače; ielo primerno za vsako tovarniško podjetje, se ceno proda. — Zaradi cenenega postavka ra vozno blago v Trst posebno pripravno za izdelovanje Izvoznega blaga. Pojasnila daje tvrdka WILLIAM PRYM, Dunaj L, Stoss im Himmell. 1453 Mizarskega mojstra in dva pomočnika * 1862 sprejme Ant. Kobl, Breg, Borovnica. Najboljši izvor Ugotovljenih postelj la dobrega, češkega, postelj.perja. Napollena v gostem, rdeCem nankingu (Inletu): 1 pernica lb0X120 cm ln I pod-zglavnicl, vsaka 80X80 cm, z novim, mehkim, trpežnim per]em K !«■—, pol-puh KM'-, puh K 24; samo pernica K IO—, K 12 —, K 14-— In K 10 —, samo pudzglnvnica K 8—, K 3-60, K 4-—. Dvodelna pernica 200X140 cm K 18, K 14.80, K 17 So In K JI-—. K Isti podzglavnlca 00X70 K 4-50 In K 5-60. 5 kg i novega, dobrega, belega, po-I siel|rieya perja brez prahu ' K 24—, sneznobclego K ao--. bolnega H 8109, CeSko. Ostanki SO in za K M-— od različnega dobrega In modernega zlmskegn in letnega i blaga za obleke, bluze, pred- 1 pašnike Itd. Ostunkl so zajamčeno 3-9m dolgi lil sveži. ! PoSilJa po povzetju. , Julij Kantor Babg pri Nachodu (CeSko). Vzorci ostankov se ne razpošiljajo. 72!) Največja modna trgovina za alpske in primorske dežele. Kadar potrebujete volneno ali svileno blago, perilno blago, izgotovljeno perilo, platneno blago, preproge, zastorč, odeje ali druge praktične predmete, pišite tu zraven navedeni tvrdki po novi, bogato ilustrovani cenik. Prejeli ga bote popolno zastonj in poštnine orosto. Oospodoma Kastner & Ohler Gradec Sackstrasse 7 1447 Nc stane nič! Zastonj pošiljam povsodi vzorce sukna, blaga za obleke, za bluze, perilnega blaga, modnega barhenta, platnine, oksforda, posteljnine, kakor tudi vseh vrst blaga za gospodinjstvo, s čimur se pri veliki izberi in nizkih cenah more tudi doma prav zelo ngodno preskrbeti nakup. Kari VVorsche, Maribor ob Dr., Gosposka ulica 10. KainolJJa m najzanesliH^ža kosa seianjosii Je In ostani turška kosa z znamko slika Turka Tc vrste kose so iz najboljšega amerikan-ske^a srebrnega jekla, katere se pred vsem drugim odlikujejo • posebno tlno lzpcl|avo, lahkoto tn neilosezno reicjo. Dolgosti so za dobiti: «1 67 73 7B 84 iS cm Cena kosam je: 100 2 B0 Po naročilu 10 komadov akupaj Jih poSIJem franko na vsako postajo. — Se priporočam F. S. škrabor, trgovce v Kranj-kt gori. .861 Prodam krasno posestvo oddaljeno 23 minut od postajo Zihpolje (Maria Rain) in 15 minut od farne cerkve ln Soie 2ih-polje, obsegajoče okoli 65 oralov travnikov, njiv in gozda, vse skupaj. HISa in hlevi vse v dobrem stanju. Hodi se do 20 glav živine. Cona po dogovoru. Natančno se polzve pri lastniku Mihaela Jenna, št. Urh. p. žlhpolje p. Celovcu, EoroSko. Tovarna štedilnikov H. Koloseus, Wels, Zg. Avstrijsko. Po dobroti ln kakovosti nepie-koal|lv železni, emalllranl, porcelanasti Štedilniki kakor tndl Iz majolike za go«podln|stvo, hotele, reatavraclje l:d NaCrtl za kuhinje na paro, plinov« Štedilnike, Irske peci za Irajno kor|avo. Dobijo se v vsaki železni trgovini, kjer ne, se potilj8|o naiavnoat Zahtevajte ,,Izvirne Koloseus - šte-dilnike"inz:- vmlte slabelSe izdelke. 3973 Ceniki zastonj. Jtoočajte naravnost iz £jubijane od prve razpošiljateljske trgovine razno blago in obleke. Izvleček iz cenika. Bela kotenina močna, bala kotenina . . . meter 40 vin. fina, bela kotenina .... „ 47 „ posebno fina, bela lcotonina . „ BO „ amcriknnsko platno ...... 56 „ čisto mehka kotenina ... „ 48 „ fina „ „ ..... 53 „ Kotenina za rjuhe, 140 do 100 cm široka prve vrste.........t K 1-10 flnejše vrste...........1-35 najmočnejše vrste ....... „ 1-45 Konjske plahte K 6-60 O"— 10-50 Koltri (odeje) rudefii, veliki....... satenasti s pisano podlogo satenasti s satenasto podlogo Flanelaste odeje cenejše vrste, tigraste.....K 2-— finejše, lepo rožaste .... . „ 2-50 zelo fine, lepo rožaste.......3-80 cenejše vrste . . . boljše „ ... debelo in težke vrste fine, suknene . . . K 2-~ „ 2-60 „ 4-80 ., 0-50 Izrjotovljene slamnice navadne velikosti in vrste .... K 2-20 Cvilh za blazine po kakovosti blaga, 120 cm široko po 90 vin, K 1-20, K 1-50, K 1-70. Ženski pasovi Pasovi komad K 1-10, K IDO, K 1-80. Modrci K 1-80, K 2-30, K 2-70, K 3-—, K 5 —. Klotasti predpasniki od K 1-20 do K 3-40. 661 Perilnl predpasniki od K 1-12 tlo I< 140. Ženske srajce iz bele mehke kotenine lepo opisano K 2 40 do K 3—-. Moške srajce, bele in pisane od K 2-— naprej. Kambrikastl ostanki ■ . . K 10-- 25 metrov skupaj zavitek 25 metrov „ „ 12-50 Hlačevine za moške obleke 120 cm široka, meter od K 1-70 do K 3-20. Snkneni ostanki za moške obleke 3-20 m dovolj za obloko celi ostanek K 9— K 12-—, 14-50 svitlo ln temno. Ostanki ženskega blaga v različnih barvah široko, m od 85 v naprej. Naročajte toraj tu navedeno blago v Vašo zadovoljnost, ker se pošilja proti povzetju, čez K 20-— poštnine prosto. R. Miklauc, Ljubljana, Stritarjeva ulica št. Kesal ♦ se le dosedaj Sc vsak ki je kupil uro, zlatnino in srebmino, predno je videl velezanimivi In bogato ilustrovani cenik JI » Ljubljani, Mesta I trg, 25. ker se je moral prepriJatl, da se dobi tam res dobro trpeir.o in okusno blago po nizki ceni Zahtevajte ; oraj predno se odločite za kak nakup cenik, ki se Vam dopošlje takoj, poštnine prosto. Birmanska darila se dobijo najboljša, najlepša in najcenejša pri svetovno znani razpošiljalni trgovini H. Suttner, Ljubljana št.l Mestni trg štev. 25. Zahtevajte cenik! •t Zastonj dobi vsakdo E Suttnerjev velezanimivi in bogato ilustrovani cenik za ure, zlatnino in srebmino, kdor žrtvuje 5 vinarjev za dopisnico na tvrdko E Sattner f LJubljani, Mestni trg, 25. Predno seodločite za nakup ur, zlatnine In srebrnine zahtevajte cenik. Izdaja konzorcij .Domoljuba". Tiskala Katoliška tiskarna. Odgovorni urednik: Iran Rakovec.