PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini s-,	,,
Abb. postale I gruppo	” C16HB 90 llF
Leto XXVm. Št. 78 (8171)
TRST, sobota, 1. aprila 1972
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Volilni
vrtiljak
Italija — srečna dežela — je preplavljena 2 raznimi Caro-selli, Tic Tac, reklamnimi oddajami; po cestah srečujemo povsod plakate, na katerih so krasna dekleta, ki dvoumno mežikajo m vabijo, naj zbežimo s Superissimo, ali pa sočne oljke Sacld, zarite v levo oko mastnega debeluha. Sploh nas propaganda spremlja in preganja v vseh trenutkih življenja; celo po kraških borovih gozdičkih, kjer so veliki, raznobarvni panoji.
Sedaj pa smo v volilni kampanji in seveda se je navadni, recimo konzumistični reklami pridružila še volilna. Sicer je treba takoj reči, da se tudi volilna kampanja vseh strank (ali skoro vseh strank) poslužuje takih metod.
Pravi volilni vrtiljak!
«Dvojna juha Star» ima svoj pandan v «glas za KD velja dvojno»: proti fašizmu in proti komunizmu. Kdaj bodo u-vedli še točke VDB oziroma VDK (Volivec Krščanske Demokracije)? Resnici in tudi ne-pristranosti na ljubo, imajo tudi komunisti svojo «juho Star»: «z enim glasom mahneš po dveh». Muhi tega komunističnega zamaha sta seveda fašizem in KD.
Komunisti in demokristjani pa niso edini v tovrstni propagandi. Republikanci so si na primer zamislili plakat, ki je sicer zelo lep z estetskega vidika, ima pa nepopravljivo na-j>ako, da je naslikan velik, svež in rosen list bršljana, ki vse preveč spominja na reklamo neke kreme in na več krajih je običajni hudomošnež pripisal : «Glasuj Kalodermas.
Pripisov na plakatih je mnogo: večkrat se pod neznanim peresom spremeni «ne fašizmu» v «da fašizmu». Tudi trganje plakatov je dokaj razširjeno. Tako so na primer raztrgani skoro vsi plakati K Pl, na katerih je naslikan fašistični prvak Rauti in je napisano, da «red fašistov so bombe». Temu manifestu bi lahko očitali, da se zdi kot mrtvaški oglas za Rautijem — ves tiskan v črno in z drobnimi črkami.
Višek turobnosti pa so dosegli misovci z geslom: «Zad-nje upanje — edina gotovosth. Posebno v teh pasijonskih dneh bi si lahko nepoučeni bralec mislil, da gre za smrt in onostranstvo, posebno še, ker brli pod tem žalostnim napisom plamenček. V resnici pa je gotovost — škvadristični red, edino upanje pa — MSI.
Fašiste so si privoščili zelo ironično socialisti: retuširali so sliko «duceja» Almiranteja z brčicami in čopom las na čelu — pravi Hitler. Nad sliko pa piše: «Ali bi zaupali mšo bodočnost temu človeku?» Sijajna reklamna zamisel — saj je treba takoj odgovoriti «ne».
Kampanja liberalcev je namenjena proti levici. «Pozor, rdeči pritiskajo!» in vinjeta s skupinico ljudi, ki jih je že skoro strla velika rdeča ploskev. K sreči, da jih varuje in brani tribarvna zastava PLI. Liberalci naj bi bili sredinska stranka, torej so proti vsem skrajnežem in so to izrazili s parolo «Ne rušite z ekstremisti — gradite z liberalcih... in zbežite s Superissimo: stil je isti!
Demokristjani imajo tudi lep manifest, popolnoma v slovenščini: «Za svobodo in napredek voli KD». Vse je nad široko puščico temnozelene, z o-zadjem svetlozelene barve. Pravijo, da sta ti dve barvi najljubši kmetovalcem — posebno «neposrednim».
Demokristjanom odgovarja levica. Socialisti pravijo, da «nered prihaja od KD», psiupovci pa, da <devi center se je končal z begom KD proti desnici». škoda, da ni zbežala proti Tahitiju ali v Katmandu («zbežite v Tunizijo s Club Mediteranče»): bi šel z njo!
Za tistih nekaj ekstraparla-mentamih plakatov (Manifesta in IV. internacionala) bi rekel samo, da spominjajo na Dixan: seveda perejo najbolj rdeče.
Pa k zaključku še eno, tokrat socialdemokratsko:	gre
za običajni manifest z napisom «Glasuj demokratski socializem)). Sonce vzhaja — ali pa zahaja — v ozadju žive, rdeče — vinske barve. Barva terana ...in barbere.
Vrtiljak se še naprej vrti!
SERGIJ PREMKU
INTENZIVNO PREDVOLILNO DELOVANJE POLITIČNIH STRANK
PSI ZAVRAČA FORLANIJEVE TEZE IN OBSOJA SREDINSKO LINIJO KD
Oster protest zaradi neobjektivnosti in pristranosti radijskih in televizijskih poročil ■ Demokristjani objavili volilni program
RIM, 31. — «Centralna linija KD ni koristna platforma za reševanje problemov dežele*, je dejal danes tajnik PSI Mancini na sestanku, ki ga je organizirala strankina sekcija za tisk in propagando in na kateri so bili navzoči predstavniki pokrajinskih federacij stranke. Mancini je ugotovil, da je linija, ki jo je izbrala KD, rodila politične rezultate, kot so bojkot reform, oživljanje križarske vojne proti zakonu o razporoki, vladna kriza, predčasni razpust parlamenta ter sestava enobarvne vlade brez večine in brez avtoritete.
Glede gospodarske krize je tajnik PSI dejal, da so socialisti nakazali rešitev v reformah in v načrtovanju. »Drugi raje predlagajo omejitev pravice stavke — je nadaljeval Mancini — ker niso bili zmožni preprečiti stavke kapitalov in investicij. Mi pa smo prepričani, da je zadržanje delavskih sil navdihovala visoka stopnja odgovornosti. In prav s temi silami hočemo iti naprej*.
Sestanek je otvoril namestnik tajnika Mosca. «Forlani — je dejal — si je izmislil formulo, po kateri bo KD vodila svojo v bistvu centristič-no politiko skupaj s socialisti, če bodo ti pridni, drugače pa jo bo vodila skupaj z liberalci*. Mosca je
dodal, da so bili socialisti vedno korektni in lojalni do liberalcev, da pa so prepričani, da je nemogoče sodelovanje PLI v vodenju dežele.
Glavni referat je imel referent za tisk in propagando Manca, po katerem je sedanja družbena in gospodarska kriza odraz krize mehanizma kapitalističnega razvoja. Politična kriza pa je predvsem v KD, ki ni več zmožna posredovati med nasprotujočimi si interesi, ki so prisotni v italijanski družbi in kontradiktorno predstavljeni v njeni sredini. Glede na centristično izbiro KD morajo socialisti razviti močno politično pobudo, ki naj porazi demokrščanski poskus preokreta na desno in ki naj povzroči KD izgube na levici. Manca je dodal, da je treba tudi številčno onemogočiti vsako centristično hipotezo, za katero se zavzemata, čeprav v različnih oblikah, tudi PSDI in PRI, ki sta še enkrat pokazali bolj podrejene sile demokrščanskega inte-gralističnega načrta.
Manca je polemiziral tudi s komunisti ter izrekel mnenje, da zaključki nedavnega kongresa vsebujejo tudi kontradiktorne elemente, ki jih bo treba med volilno kampanjo razčistiti, da bi lahko izoblikovali bolj
■MiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuuniiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
VČERAJ NA BRIONIH
Tito sprejel Erečka Palestinci v SFRJ
Pogovori Arafata z jugoslovanskimi predstavniki
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD. 31. — Preasedmk republike in vrhovni poveljnik oboroženih sil Jugoslavije maršal Tito je danes sprejel na Brionih o-brambnega ministra Sovjetske zveze maršala Andreja Grečka in se z njim zadržal v prijateljskem pogovoru. Na sprejemu sta bila navzoča tudi zvezni tajnik za narodno obrambo Jugoslavijo armadni general Nikola Ljubičič in sovjetski veleposlanik v Beogradu Stepakov.
a # #
V Beogradu so objavili uradno sporočilo o obisku delegacije palestinskega osvobodilnega gibanja, ki jo je vodil Jaser Arafat, ki je bila gost Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije od 25- do 30. marca. Sporočilo pravi, da je delegacija v pogovorih z zastopniki socialistične zveze in drugih jugoslovanskih družbeno . političnih organizacij obravnavala mednarodna vprašanja, posebno pa še položaj na Bližnjem vzhodu, o-svobodilni boj palestinskega ljudstva ter vprašanje odnosov in so-delovanja palestinskega osvobodilnega gibanja s SZDLJ.
Med pogovori je bilo na obeh straneh ugotovljeno, da se položaj na Bližnjem vzhodu zaradi zadržanja Izraela stalno slabša, da je pravična rešitev mogoča le z osvoboditvijo vseh krajev, ki jih je Izrael zasedel in z uveljavitvijo zakonitih pravic palestinskega ljudstva. Vsaka rešitev brez udeležbe palestinskega ljudstva, ali celo proti njegovi volji, bi še bolj poslabšala položaj in odnose na Bližnjem vzhodu. Obe strani sta poudarili, Pravi sporočilo, da je dolžnost vseh naprednih in osvobodilnih gibanj, Posebno neuvrščenih držav, da nudijo politično in moralno podporo ter potrebno pomoč palestinskemu ljudstvu in njegovemu boju. De-■egaciji sta nadalje ugotovili, da se na krizo na Bližnjem vzhodu ne nwre gledati ločeno od splošnega Položaja v Sredozemlju in da je Potrebno, da vsi sredozemski narodi in napredne sile združijo svoje napore, da bi postalo Sredozemlje področje miru in sodelovanja.
Plinsko osvobodilno gibanje in
.DLJ obsojata politiko imperializma, neokolonializma, vse druge oblike hegemonije in vmešavanja v notranje zadeve drugih držav ter izražata solidarnost in podporo junaškemu boju Vjenamskega, karnboškega in laoške--ga ljudstva ter osvobodilnim gibanjem v Afriki. Zastopniki socialistične zveze in drugih družbenopolitičnih organizacij so v pogovorih s palestinskimi gosti potrdili pripravljenost, da bodo tudi v bodoče, kot doslej, dajali vsestransko moralno in politično po-meč palestinskemu osvobodilnemu gibanju. Delegacija palestinskega osvobodilnega gibanja je izrazila priznanje in zahvalo za pomoč, ki jim jo nudijo narodi Jugoslavije.
B.	B.
Palestinska delegacija v Pekingu
PEKING, 31. - V Peking sta danes prispela dva visoka voditelja palestinske organizacije Al Fa-tah. Po obisku v Pekingu bosta predstavnika palestinskega osvobodilnega gibanja odpotovala v Severno Korejo in v Sovjetsko zvezo. Kitajci so palestinska gosta izredno toplo sprejeli. Na letališču ju je pričakala velika množica ljudi. Ob izstopu z letala ju je pozdravil kitajski zunanji minister. Časopisna agencija »Nova Kitajska* sporoča, da je palestinsko delegacijo sprejel danes predsednik kitajske vlade Čuenlaj-V Pekingu pravijo, da se bodo Palestinci pogovarjali s kitajskimi voditelji o položaju na Bližnjem vzhodu, zlasti še o načrtu kralja Huseina o tako imenovanem Združenjem arabskem kraljestvu. V pekinških diplomatskih krogih pa menijo, da se nameravajo Palestinci med obiskom v Moskvi pogovarjati s sovjetskimi voditelji o prihodnjem obisku Nixona v Moskvi.
jasno strategijo levičarskih sil ob 11 poštevanju njihove popolne medsebojne avtonomije.
Glede fašistov je član vodstva PSI ugotovil, da se je prvič zgodilo, da je neka stranka, ki je uradno prisotna v republiškem parlamentu, vpletena v odkrit atentat proti demokratičnim ustanovam, kot je bil pokol na Trgu Fontana. Zato je prišel trenutek, da bi resno preučili pobudo, ki naj odpre vprašanje zakonitosti obstoja MSI v državi, ki se je rodila iz antifašističnega boja.
Na sestanku so tudi odobrili resolucijo, ki obsoja nevzdržno stru-mentalizacijo radia in televizije s strani KD. Resolucija zahteva, naj socialistični predstavniki v parlamentarni nadzorni komisiji sprožijo energično pobudo, da bi RAI-TV © pravljala funkcijo objektivnega in nepristranskega političnega poročanja v nadaljevanju volilne kampanje. Ko ne bi spremenili sedanjega stanja, bi morala stranka javno ločiti svojo odgovornost z odstopom predstavnikov PSI iz vodilnih mest v ustanovi.
Demokrščansko glasilo «H Popolo* je objavilo danes volilni program KD, ki je izdelan na osnovi poročila tajnika Forlanija na zadnji seji vsedržavnega sveta. Program vsebuje politični uvod, v katerem je med drugim rečeno, da se KD predstavlja volivcem v težavnem trenutku življenja dežele s potrditvijo kontinuitete svoje politične linije. Uvod ponavlja Forlanijevo tezo, Pn kateri so vladne odgovornosti za KD «pravica — dolžnost* glede na dejstvo, da ima stranka že četrt stoletja relativno večino. KD pa nima nikakršnih «integralističnih skušnjav*, kot dokazuje dejstvo, da je »venomer upravljala oblast v sodelovanju z ostalimi demokratičnimi silami*. Volilni dokument se deli na enajst poglavij, ki so posvečena zunanji politiki, družbenim vprašanjem, državnim ustanovam, šoli, družini, načrtovanju, Jugu in manj razvitim področjem, poljedelstvu, samostojnim poklicem, gospodarski politiki in sindikatom.
V MESTECU BLIZU RAGUSE
Fašisti podrli spomenik partizanom
COMISO (Ragusa), 31. — Preteklo noč so fašisti porušili spomenik partizanom v Comisu blizu Raguse. Pri tem so se {»služili jeklenega kabla, ki so ga privezali okrog podstavka ter ga nato potegnili, verjetno s traktorjem. Huda izzivalna gesta je močno razburila demokratično javnost v mestecu. Občina je objavila lepak, v katerem obsoja fašistični zločin, «ki žali žrtev vseh, ki so darovali življenja za svobodo in za obnovo demokratičnega reda v naši državi*. Za jutri je bil napovedan sestanek vseh demokratičnih in antifašističnih organizacij. Policija je uvedla preiskavo.
Partizanska ofenziva v severnem delu Južnega Vietnama
Hude zgube Sajgoncev, ki so morali zapustiti šest vojaških oporišč
SAJGON, 31. — Pričakovana partizanska ofenziva v Južnem Vietnamu se je že začela? Vprašanje si zastavljajo v VVashingtonu in Saj-gonu po današnjem silovitem napadu osvobodilnih sil na vrsto kola-boracionističnih p»stojank vzdolž demilitariziranega pasu.
Napad se je začel že včeraj zvečer z intenzivnim obstreljevanjem vojaških baz, na katere so nato sprožili napade manjhnih pehotnih oddelkov. Sajgonske zgube so zelo močne. Še zjutraj je uradno poročilo govorilo o najmanj 32 mrtvih in nekaj sto ranjenih, v zadnjih urah pa se je to število po vsej verjetnosti močno povečalo.
Osvobodilne enote so predrle na zahodu sajgonsko obrambno linijo ter prisilile kolaboracioniste k begu. Sajgonci so morali prepustiti sovražniku pet ali šest oporišč ter se množično umikajo proti mestu Quang Tri. Iz treh glavnih centrov napadenega področja so začeli umikati civilno prebivalstvo. Po nepotrjenih vesteh pa so menda začeli evakuirati celo Quang Tri v pričakovanju novih napadov.
Na tem področju že nekaj časa ni več ameriških enot, pač pa so vse baze v rokah Sajgoncev. V Wa-shingtonu prav zaradi tega menijo, da bi sedanji napad utegnil pomeniti preizkusni kamen Nixonove «vietnamizaoije», ker naj bi pokazal, v kolikšni meri se znajo Sajgonci braniti pred «komunisti*.
ODPRTA MEJA V BERLINU

r • J •	1	a
BERLIN, 31.
Na desettisoče
Zahodnih Nemcev je danes prekoračilo mejo in odpotovalo v vzhodni Berlin in druge kraje Vzhodne Nemčije. Takega navala sploh ni so pričakovali. Zahodni Berlinčani množično izkoriščajo dovoljenje
vzhodnonemških oblasti, da lahko obiščejo prijatelje, znance in sorodnike onstran meje. Izredno živahen je bil tudi promet po cestah Vzhodne Nemčije, ki vežejo zahodni Berlin z Zahodno Nemčijo. Na vseh mejnih prehodih so vzhodnonemške oblasti do skrajnosti o-
mejile mejne formalnosti in se promet izredno hitro odvija.
Na sliki: množica vzhodnih in zahodnih Nemcev v vzhodnem Berlinu v bližini mejnega prehoda na Friedrichstrasse.
(Telefoto ANSA - UPI)
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit
MILIJONI AVTOMOBILOV NA CESTAH OB VELIKONOČNIH PRAZNIKIH
ZAČEL SE JE MNOŽIČNI ODHOD IZ MEST V HRIBE IN NA MORJE
Včeraj se je začela kampanja za varnost na cestah - Poziv vsem avtomobilistom, naj bodo previdni, da se bodo prazniki in počitnice srečno zaključili
Na cestah bodimo previdni, da ne bomo pogosto priča prizorom, kot ga na žalost vidimo na sliki
iiiiiiiiiHiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
TUDI ZALOŽNIK VENTURA V SAN VITTOREJU
PEKING, 31. — Agencija »Nova Kitajska* sporoča, da sta danes prispela v Peking na prijateljski ooisk glavni tajnik konference OZN za trgovino in razvoj in njegov namestnik. Ob prihodu v Peking ju je sprejel namestnik ministra za zuna »Jo trgovino Ut Kitajske.
Milanski preiskovalni sodnik D Ambrosio bo prihodnjo sredo zaslišal «crno celico»
Preiskava v Milanu še vedno v začetni lazi - «Črna nit pelje skozi Trst
MILAN. 31. — Tudi tretji član «črne celice* iz Trevisa. založnik Giovanni Ventura. .je od danes zjutraj zaprt v milanskem zaporu San Vittore. Tudi njega so zaprli v samico v prvem krilu zapora, samo nekaj metrov daleč od celic, v katerih sta Pino Rauti. član vodstva MSI in časnikar pri rimskem dnevniku »Tempo*, ter pravnik Franco Freda.
Trije »kameradi*. ki iih je preiskovalni sodnik Stiz označil kot pobudnike in organizatorje vrste a-tentatov jeta 1969 vštevši najhujši atentat v milanski banki so torej zaprti praktično skupaj, vendar brez vsake medsebojne zveze. Milanski sodnik D'Ambrosio. ki vocl preiskavo na podlagi Stizovega dokaznega gradiva, je naročil upraviteljem zapora', naj poskrbijo, da bi člane trojice odpeljali »na zrak* v različnih urah. da bi 1im ne dali priložnosti, da bi kakorkoli lahko prišli v stik.
Sodnik je tudi prepovedal vse obiske za Rautija, Fredo in Ven-turo, dokler jih ne bo sam zaslišal. Venturova mati je danes zaprosila dr. D’Ambrosia. da bi lah ko videla sina, vendar ji je preiskovalni sodnik naročil, nai počaka še nekaj dn. Venlurov bra
naj se javi v San Vittareju v sredo zjutraj, ko bo sodnik zaslišal njegovega klienta. Istega dne bosta po vsej verjetnosti na vrsti tudi Freda in Rauti.
Mogoče se bo kdo vprašal, zakaj nd dr. D'Ambrosio takoi zaslišal fašiste, ko jih ima vse tri na razpolago v Milanu. Spomniti se moramo, da ni preiskovalni sodnik še prebral vseh dvanajst tisoč strani dokumentacije, ki jo je poslal v Milan dr. Stiz. Trije namestniki državnega pravdnika. Aleksandri ni, Fiasconaro in Pomarici. so za pregled dokumentov porabili cele tri dni, iz česar se da sklepati, da bo dr. D'Ambrosio. ki ie sam. potreboval trikrat več časa. Namestniki državnega pravdnika pa bodo sodelovali s oreiskoyalnim sodnikom pri njegovem delu kot javni tožilci: tako bo na primer dr. Pomarici prisostvoval zaslišanju Giovanni.ja Venture, ki bo. kot rečeno, v sredo zjutraj.
Preiskava v Milanu je torej še vedno v začetni fazi ter še vedno omejena na material, ki ga ie zbral sodnik iz Trevisa. Seveda pa se tudi sodstvo drugih mest ukvarja z zadevo, oziroma s »črno nitjo*, ki pelje iz Rima v Treviso in v Milan. Ta »nit* pn gre tudi skozi
nilec Ghidoni pa je dobil poziv, naše mesto: vedno več elementov
priča, da so bili tukajšnji fašisti ključni člen teroristične verige. Ne gre pa samo za običajne fašistične figure, katerih imena smo vajeni slišati po sodiščih; ne gre samo za razne Neamije. Portolane in Forziatije, ampak tudi za ljudi, ki stojijo na družbeni lestvici mnogo više. Vedno vztrajneje se ču-je.jo govorice (ki jih poleg drugih listov objavlja tudi današnji »Me-ridiano di Trieste*), da je bil eden glavnih virov denarja za »črno celico* iz Trevisa nrav v Trstu. To naj bi bil grof Guarmeri. bivši predsednik nogometnega kluba «Triestina». ki ima vodilne funkcije v štivanski papirnici ter je solastnik podgorske predilnice.
Britanska posadka v Ulstru okrepljena
mi-
je
BELFAST, 31. - Britanski nister za irske posle Whitelaw po prihodu v Belfast, kjer je prevzel vso oblast, sklical posvetovanje z visokimi funkcionarji ulstrske birokracije in policije. Z njim je prišlo v Severno Irsko še 600 vojakov, ki jih je obrambno ministrstvo poslalo na irski otok, da
okrepijo tamkajšnjo britansko posadko, ki šteje sedaj že več kot
15.000	mož.
Whiitelaw je danes naslovil na prebivalce Severne Irske proglas, v katerem pravi, da bo v prihodnjih dneh odločil, ali bo še na-p-ej ohranil v veljavi prepoved javnih shodov ali pa ne. Proti tej prepovedi protestirajo predvsem katoličani, ki imajo običajno ob velikonočnih praznikih svoje javne shode. Zato so opozorili britanskega ministra, da bodo shodi katoličanov mirni in disciplinirani, če ne bo zraven britanskih vojakov.
Trgovinska pogodba med SZ in Bangla dešem
MOSKVA, 31. — Sovjetska zve za in Bangla deš sta danes podpisali trgovinsko pogodbo. Vest sporoča časopis na agencija »TASS*, ki pravi, da pogodba določa veljavnost splošnih načel gospodarskih in trgovinskih odnosov med obema državama in vsebuje klavzulo za Bangla deš «0 državi z največjimi ugodnostmi*.
RIM, 31. — Zgodnja pomlad In lepo sončno vreme bosta omogočili da bo še večje število Italijanov zapustilo mesta in odpotovalo za velikonočne praznike v hribe in na morje. Z lepim vremenom napovedujejo tudi velik naval tujih turistov v vse italijanske turistične kraje. Rim, Benetke, Neapelj, firenška in jadranska obala so že danes polni domačih in tujih gostov. Iz vseh krajev države poročajo, da so za prihodnje dni skoraj vsi hoteli zasedeni.
Po napovedih strokovnjakov bo med velikonočnimi prazniki potovalo na krajše in daljše izlete najmanj 14 milijonov ljudi. Iz Zahodne Nemčije, Švice in Francije pa se vračajo zdomci, ki želijo preživeti nekaj prijetnih ur v družini. Že včeraj so bilo italijanske ceste, še posebno avtoceste, polne avtomobilov. Železniška uprava pa je poskrbela za izredne vlake, ki iz Rima, Turina in Milana vozijo delavce v njihove rojstne kraje. V glavnem so uradi in celo tovarne končale z delom danes opoldne, tako da je že velik del ljudi iz mest odpotoval v popoldanskih in večernih urah.
Pn dosedanjih vesteh se je promet na italijanskih cestah precej redno odvijal. Do zastoja, zlasti na avtocesti Sonca, je prišlo zaradi nekaterih lažjih prometnih nesreče. Toda smrt na cesti je bila tudi danes navzoča. Pri Veroni je tovornjak trčil v osebni avtomobil, ki je privozil s stranske poti na glavno cesti, ne da bi se poprej ustavil. Pri nesreči so izgubili življenje dve ženski in en deček.
Sicer pa je na italijanskih cestah vsako uro poprečno no_ eden mrtev in 25 ranjenih. To je žalostna ugotovitev statistike, ki se ukvarja s smrtnimi nesrečami, tako kot z proizvodnjo avtomobilov.
Letni podatki o nesrečah na ita-
lijanskih cestah so strahotni: lani je bilo več kot 300.000 hudih prometnih nesreč, pri katerih je izgubilo življenje skoraj 10.000 ljudi; ranjenih pa je bilo približno 220.000. Statistika je tudi ugotovila, da je gmotna škoda zaradi prometnih nesreč znašala v lanskem letu 1.500 milijard lir.
Danes je bila uradno odprta vsedržavna kampanja za varnost na cestah. Kampanjo prireja ministrstvo za promet, ki je že v preteklih letih vložilo za propagando v raznih oblikah veliko denarja. V nekem rimskem hotelu se je minister za promet Ferrari Aggradi ob tej priložnosti pogovarjal s časnikarji, proizvajalci avtomobilov in motornih koles ter raznimi prizadetimi ustanovami. Pozval jih je, naj vsi sodelujejo pri vzgoji na cesti, da se s stalnim večanjem motorizacije zmanjša nevarnost in okrepi varnost. Minister je tudi povedal, da so dasedanji napori in pobude za preprečevanje cestnih nesreč rodili že nekaj uspenov. Dejal je, da je bilo število nesreč omejeno na poprečje zadnjih šest let, čeprav se število avtomobilov na cestah stalno veča.
Velikonočni prazniki in sploh vse počitnice, delovnih ljudje naj bodo dnevi počitka in razvedrila. Zato je potrebna vsem avtomobilistom velika previdnost pri vožnji na cestah, da se bodo počitnice srečno zaključile.
Pripravlja Husein nov «pogrom» proti palestinskim beguncem?
AMAN, 31. — Mina, na katero je zavozilo jordansko vojaško vozilo, je ubila enega vojaka in tri civiliste. Huseinova vlada pripisuje krvavi atentat »elementom, ki so prišli iz Sirije*. Na ta način skuša vzbuditi ogorčenje proti bližnji Siriji, obenem pa psihozo novega »pogroma* proti palestinskim beguncem, ki so amanskemu kralju trn v peti.
Vse potrjuje sum, da se na Bližnjem vzhodu postopno uveljavlja »Huseinov načrt* o federaciji s Cisjordanijo, katere pogoj je — med drugim— likvidacija palestinske revolucije. Koraki z obeh strani kažejo znake v tem smislu.
V Izraelu ugodno komentirajo Huseinov predlog, naj bi Jeruzalem postal »odprto mesto*, se pravi prestolnica Izraela in obenem glavno mesto Cisjordanije, ki bi tako ostala pod izraelskim nadzorstvom, z Jordanijo pa bi jo vezala le kronska zveza. Uradnih stališč še niso objavili, vendar vladno časopisje jasno namiguje, da narekuje tako zadržanje tudi previdnost, saj bi danes očiten sporazum s Huseinom pomenil le »smrtonosni objem*.
PRAZNIČNO ZATIŠJE V VOLILNI ARENI
Odbor za premirje sestavil razpored glavnih zborovanj
Protest PSILP in pojasnila KD o prostorih za plakatiranje Občinske volitve skoraj gotovo šele v jeseni
čeprav se bližajo volitve, je tudi na političnem področju te dni zavladalo nekakšno velikonočno premirje. Razvnelo se bo prihodnji teden, ko bodo stranke stopnjevale svojo propagando ter napovedale koledar glavnih zborovanj ter imena govornikov večjega kalibra.
Zdaj je že gotovo, da upravnih volitev za nov tržaški občinski svet ne bodo imeli 14. maja, kot je prvotno kazalo, ker je predvčerajšnjim zapadel rok za uradno županovo objavo (45 dni pred volitvami). To pomeni, da bodo volitve v jeseni, saj je mandatna doba sedanjega občinskega sveta zapadla že lansko jesen, in da se bomo po kratkem poletnem oddihu spet znašli v hudi predvolilni kampanji.
Včeraj se je sestal odbor za premirje, ki je sestavil razpored javnih zborovanj raznih strank, ki nastopajo na volitvah. Določili so tudi, da se postavijo nepremični govorniški odri na Trgu Sv. Antona, na Trgu Garibaldi in na Trgu Goldoni. Zastopnik KPI pa je izrazil protest svoje stran ke. ker da so karabinjerji ustavili dva mladinca, ko sta delila propa gandne letake, zapisali osebne podatke in ju opozorili, da bosta po klicana na zagovor, če ni kaj v redu.
Kot je predvčerajšnjim protestirala tržaška federacija KPI, tako je včeraj izrazila svoj protest tudi pokrajinska federacija PSIUP, in sicer proti KD ter Nacionalni desnici zaradi dodelitve prostora za plakatiranje. Vodstvo PSIUP poudarja, da je nujno potrebno, da se popravi krivica in ponovno porazdelijo mesta, oziroma površine za plakatiranje, sicer bi bile prizadete manjše stranke.
V zvezi s to zadevo je pokrajinsko tajništvo KD izdalo tiskovno sporočilo, v katerem zavrača omenjene pritožbe kot neosnovame ter pripominja. da so bili uveljavljeni zadevni zakonski predpisi, ker da ni prišlo do sporazuma. Za to pa naj bi bile krive manjše stranke, ki da niso hotele sprejeti predloga, da se prostor porazdeli na podlagi števila glasov na zadnjih volitvah.
O nevzdržnem položaju na Goriškem se je izrekel na svoji seji deželni izvršni komite KPI. V tiskovnem poročilu obsoja zadržanje sodstva, ki je sprejelo prijave proti občinskim svetom, organizacijam in posameznikom, ki so stavkali v obrambo svojih delovnih mest ali proti fašizmu.
Priča smo, trdi KPI, hudemu napadu na ustavne pravice prav v trenutku, ko se uveljavlja desničarska usmeritev KD in se presenetljivo pušča fašistom odprt Manevrski prostor. Minister Piccoli vodi represijsko politiko proti praviri do stavke, v ladjedelnici tl-taicantieri* v Tržiču pa se organizirajo neokusne parade fašističnih veljakov in ljudi, ki so izdali vojaško prisego zvestobe ustavni republiki.
Sodstvo bi moralo, po mnenju KPI, arhivirati brez posledic vse
sodne prijave, ki so protiustavne, preganja pa naj fašiste, katerih zločinska dejavnost ostaja prepogosto nekaznovana.
Dosežen sporazum za uslužbence kinematografov
Včeraj zjutraj so dosegli načelni sporazum o dopolnilni pokrajinski delovni pogodbi, ki zadeva delavce kinematografov in gledališč. Sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL sporočajo, da predvideva pogodba znižanje delovnega urnika, izplačanje 14. plače, povišanje plač ter povišanje odškodnine, ki jo dobivajo blagajničarke.
Z novo pogodbo bodo kinematografi zapirali ob božičnem in novoletnem predvečeru nekaj prej. Sporazum bodo podpisali v prvih dneh prihodnjega tedna, se pravi takoj po praznikih. V prihodnjih dneh se bodo uslužbenci spet sestali na skupščini.
••• r % *?e

/ p
4 V'* ;->•
I
I
fli
Včeraj, kmalu po 11. uri se je vnel požar dračja in suhe trave. Tokrat so plameni zajeli hrib nad Boljuncem, v neposredni bližini tovarne GMT.
Na kraj so prihiteli gasilci iz Milj
z brizgalko in dvema džipoma, nekoliko pozneje pa so jim prišli na pomoč še tržaški gasilci, ker je obstajala nevarnost, da se požar preveč približa tovarni.
......................................................
VČERAJ CEPLJENIH 7 DO 8 TISOČ LJUDI V TRŽAŠKI OBČINI
Koordinirana akcija oblasti za brezhiben potek cepljenja
Včeraj je prispelo v Trst 30 tisoč enot cepiva - Do torka bodo cepili od 40 do 50 tisoč ljudi Promet na blokih nekoliko večji - Cepljenje tudi danes dopoidne v vseh občinskih ambulantah
PO VEČMESEČNI SINDIKALNI BORBI
Delavska skupščina arzenala Sv. Marka odobrila osnutek sporazuma z delodajalci
Osnutek predvideva bistvene izboljšave za 6000 delavcev podjetij, ki se ukvarjajo z ladijskimi popravili - Dosežen petdnevni delovni urnik
Delavska skupščina tržaškega ar- 30 tisoč lir.
Tudi včeraj se je nadaljevalo cepljenje proti črnim kozam, tako v mestu kot v podeželskih občinah. Naval sicer ni bil tak, kot v četrtek pred občinskim uradom za higieno, vendar so bile povsod vrste in v nekaterih krajih, kot pred higienskim uradom in pomorsko ambulanto, je bilo treba čakati nekaj ur. Cepiva ni nikjer zmanjkalo, zmanjkalo pa je rumenih mednarodnih potrdil. Kot smo že poročali, je po dogovoru med italijanskimi in jugoslovanskimi oblastmi veljavno za prehode čez italijansko - jugoslovansko mejo navadno potrdilo, ki ga podpiše zdravnik, ko opravi cepljenje. Za prehode iz Jugoslavije v druge države pa je potrebno mednarodno potrdilo.
Včeraj se je začelo cepljenje, in se bo nadaljevalo danes ter v prihodnjih dneh, tudi v občinskih ambulantah v tržaški občini in v podeželskih občinah. V Dolini so včeraj začeli ob 14.30 in zaključili ob 18. uri. Občinskemu zdravniku sta pomagala še druga dva zdravnika in tako so lahko cepili približno 300 ljudi. Nadaljevali bodo danes od 9. do 11. ure. v torek pa od 13. do 14. ure.
Tržaški župan je včeraj predsedo-
BniMiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiimiumiiiiiuniiiiiiiiiiniMiiiiiiiiiiiiiuiHiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiuiiiii
SPLOŠNE KORISTI NAD ZASEBNO SPEKULACIJO
Vprašanja okrog izgradnje avtoporta pri Fernetičih
Gre za neskladnost med občinskimi regulacijskimi načrti in načrtom konzorcija — Vprašanje pokrajinskih svetovalcev KPI
Izgradnja in upravljanje velike postaje — avtoporta — za tovornjake pri Fernetičih bosta utegnila biti pomemben člen v gospodarskem razvoju tržaškega gospodarskega področja, toda le s pogojem, da bo v vseh težkih in zapletenih fazah izvajanja načrta vedno prisotno javno nadzorstvo zato, da bi se zagotovila prednost skupnih koristi nad koristmi posameznih sektorjev, da ne govorimo o morebitnih špekulacijah.
Te zahteve sta pojasnila predsedniku pokrajinske uprave pokrajinska svetovalca KPI prof. Roberto Costa in Mario Colli v interpelaciji, v kateri zahtevata določena pojasnila glede izvajanja načrta izgradnje nove avtomobilske postaje.
V tej zvezi komunistična svetovalca pravita, da bo mogoče v najkrajšem odobriti ustrezne načrte, zagotoviti potrebna finančna sredstva ter odkupiti potrebna zemljišča samo s pogojem, da se zagotovi koordinacija med splošnimi regulacijskimi načrti občin, ki so prizadete, ter načrti konzorcija, ki bo gradil postajo pri Fernetičih, V ta namen bi bilo treba zagotoviti enoten urbanistični instru ment, ki naj bi veljal kot detajlen načrt.
Zakon št. 865 z dne 22. oktobra omogoča občinam, da pripravijo področne načrte tudi za proizvajalne namestitve in ki veljajo kot detajlni načrti ter lahko predstavljajo variante splošnega regulacijskega načrta. Te variante spadajo v splošni okvir področnega načrta ter omogočajo razlaščevalne postopke na podlagi zakona št. 167 ter uvajanje tako imenovane površinske pravice.
Komunistična svetovalca sprašujeta pokrajinskega predsednika, če je obveščen, da so sedanji splošni regulacijski načrti tržaške in re-pentabrske občine v nasprotju, glede področne razdelitve ter namenske uporabe ustreznih zemljišč s predvidevanji načrta postaje za tovornjake in avtomobile in da prav v tem tičijo razlogi za hude ovire pri tehnični odobritvi načrtov in za dodelitev finačnih sredstev. Po
stopek, ki ga je uveljavil deželni zakon št. 26 z dne 27. novembra 1. 1967, ne dopušča namreč, da bi bilo izvajanje urbanizacijskih del ter velikih cestnih povezav v protislovju s splošnimi občinskimi regulacijskimi načrti.
Svetovalca sprašujeta nadalje predstavnika, če je seznanjen z dejstvom, da varianta za velike cestne povezave, ki jo je pripravila tržaška občina, ni v skladu s predvidevanji načrta za postajo za tovornjake pri Fernetičih.
V nadaljevanju komunistična svetovalca sprašujeta, če je konzorcij za izgradnjo in upravljanje postaje za tovornjake in sploh avtomobilski promet pri Fernetičih u-pošteval, da zakon št. 865 z dne 22. oktobra 1971 dopušča možnost področnega načrta za površine, kjer bodo zrasle proizvodne enote trgovskega tipa in da imajo taki načrti veljavnost detajlnih načrtov.
Komunistična svetovalca zahtevata v bistvu pojasnila glede možnosti, da s 50 odstotki razlaščenih površin razpolagajo javne ustanove, a ostalih 50 odstotkov pripade zasebnemu lastništvu. Zato se nujno postavlja vprašanje pomembne koristi za javne ustanove, če te upravljajo določen del razlaščenih zemljišč.
Svetovalca zato zahtevata uskladitev splošnih regulacijskih načrtov tržaške in repentabrske občine z načrtom za izgradnjo avtomobilske postaje, skladno s predpisi zakona št. 865, da bi tako prišlo čimprej do odobritve področnega načrta ter nato do razlastitev skladno z zakonom iz leta 1962.
Sestanek na ministrstvu o sporu v Grandi Motori
Tiskovni urad KD je sporočil, da je bil včeraj na ministrstvu za delo neformalen sestanek, katerega so se udeležili tudi »nekateri sindikalni predstavniki in na katerem so razpravljali o sindikalnem sporu, ki je v teku v tovarni Grandi Motori pri Boljuncu*.
val sestanku občinskih zdravstvenih delavcev in je stopil v.stik z organi ministrstva za zdravstvo, da bi se prepričal tako glede zalog cepiva kot organizacije dela za reden potek cepljenja. Tako so izdelali delovni načrt, da bodo v pristojnih občinskih uradih lahko zadovoljili zahtevam prebivalstva ter zagotovili zadostne količine cepiva in hitro službo.
Tudi deželno odbomištvo za zdravstvo in higieno budno spremlja vso zadevo. Deželni odbornik za zdravstvo dr. Devetag je včeraj izjavil, da dosedanji preventivni ukrepi izključujejo v naši deželi vsako osnovo za paniko glede nevarnosti okužbe s črnimi kozami. Včeraj je dospelo 30 tisoč enot cepiva, ki ga je poslalo ministrstvo za zdravstvo. Vse ambulante in lekarne so dobile primerne količine, 10 tisoč enot pa hranijo za. primer nujne potrebe. Iz Rima so' poslali včeraj še drugo pošiljko, tako da bodo lahko cepili 90 tisoč oseb. Iz Rima bo prišel tudi generalni inšpektor ministrstva za zdravstvo dr. Romei, ki bo v vsej deželi nadzoroval preventivne ukrepe proti črnim kozam.
Na železniški postaji na Opčinah so včeraj uredili začasno ambulanto za cepljenje proti črnim kozam, in sicer za potnike ter za osebje, ki je tam zaposleno.
V vsej tržaški občini so včeraj cepili od 7000 do 8000 oseb. Posebno pozornost so posvetili cepljenju agentov policije, obmejnih organov, železničarjev, zdravstvenega osebja, pomorščakov itd. Občinski odbornik za zdravstvo dr. Blasina nam je sinoči dejal, da bodo do torka ali srede cepili skupno od 40 do 50 tisoč oseb, ter se pohvalno izrazil o visoki higiensko zdravstveni zavesti tržaškega prebivalstva ter požrtvovalnosti zdravstvenega osebja.
Na mejnih prehodih je bilo včeraj popoldne nekoliko več prometa kot predvčerajšnjim, vendar še vedno zelo malo avtomobilov in praznih avtobusov. Sorazmerno je bilo več vozil z jugoslovansko registracijo, ker so pač na jugoslovanski strani začeli prej s cepljenjem in je tako imelo potrdilo o cepljenju več Jugoslovanov kot italijanskih državljanov.
Tržaška občina sporoča, da cepitev proti črnim kozam nikakor ni obvezna, vendar je cepivo na razpolago vsem in je ta občinska storitev popolnoma brezplačna, razen za tiste, ki zahtevajo potrdilo o cepitvi, ki ima mednarodno veljavo. Potrdila o cepitvi izdaja oddelek XI za higieno in profilakso tržaške občine v Ul. Torino 8. Urad je odprt od 8.30 do 14. ter od 16. do 18. ure, tudi ob praz-
nikih.
Poleg tega se občani lahko cepijo in prejmejo ustrezno potrdilo tudi v občinskih ambulantah, ki delujejo tudi ob praznikih od 8.30 do 11. ure. Občinske ambulante so v Ul. Madon-na del Mare 13, G. Foschiatti št. l/a, Ul. Giulia 2. Ul. dei Leo 3, Ul. del Vento 13, Ul. Marenzi 6, Ul. Puccini 48. na Trgu XXV aprile 1, Lonjer-ski cesti 1, v Ul. Giusti 2/a ter na Proseku in v Križu. Samo ob delavnikih delujejo tudi popoldne ambulante v naselju Sv. Sergija, v Ul. Marenzi, na Vrdelski cesti ter v Križu. Zdravstveni organi in osebje tržaške občine so na razpolago občanom za katerokoli pojasnilo.
zenala Sv. Marka je včeraj zjutraj odobrila z večino glasov načelni sporazum med sindikalnimi predstavniki in predstavniki delodajalcev, ki so ga dosegli predvčerajšnjim na sedežu Intersind v Rimu. Gre za spor o družbah ki se ukvarjajo z ladijskimi popravili in zadeva, poleg tržaškega arzenala Sv. Marka, tudi CNOMV iz Benetk, ladjedelnice v Trapaniju. SEBN g Neaplju, MGN in CNTR v Genovi. Okvirni dogovor zadeva 6 tisoč delavcev in zaključuje sindikalni spor. ki je trajal več mesecev.
V teku leta 1972 bodo odpravili večino tvrdk, ki imajo v zakupu dela znotraj Sv. Marka. Gre za tvrdke, katerih dejavnost je osredotočena samo na delo. ki ga o-pravljaio za arzenal. Delavce teh tvrdk bodo sprejeli v službo k Sv. Marku. Jasno je. da vseh tvrdk, ki imajo tudi občasno v zakupu nekatera specializirana dela v sklopu arzenala, ne bodo mogli ukiniti, je pa tudi to bistven korak naprej.
Delovni umik bodo skrčili na pet delovnih dni. Če bodo razmere take. da bo sobotno delo neizogibno, ga ne bodo upoštevali kot izredno delo. temveč ga bodo šteli kot , dodatek k dopustu. Nekdo n.pr. dela pet ur v soboto: podjetje mu mora torej zagotoviti pet ur do-] pusta več. kot bi mu sicer priti-! kalo.
■ Zelo važna ie točka, ki govori o delovnem okolju. S tem v zvezi so se načelno domenili, da bodo imenovali posebno komisijo, v kateri bodo predstavniki delavcev in ravnateljstva, ki bo imela nalogo, da občasno pokliče v podjetje izvedence, ki bodo nadzorovali, v kakšnih ambientalnih pogojih delavci opravljajo svoje delo. Obenem bo naloga komisije, da poveri izvedencem deia za izboljšanje delovnega okolja.
Uredili bodo tudi položaj delavcev za začasno akordno delo. ki jih bodo razdelili v štiri skupine, glede na to. kakšen je odstotek njihovega akorda v primerjavi z rednimi akordnimi delavci.
Za akordne delavce je predviden tudi povišek plač za 45 lir na uro. Osnutek pogodbe, ki so ga delavci odobrili na včerajšnji skupščini, o-bravnava tudi izboljšave za urad-
S tem načelnim sporazum, sicer še ni bil podpisan ker so ga morale prej odobriti delavske skupščine, se zaključuje večmesečna sindikalna borba, v kateri so tržaški delavci pokazali visoko sindikalno zrelost in bili vedno v prvi vrsti v boju za svoje pravice.
mače gostilne podne vsakovrstnih ki prazničnih dobrot.
Presenečenje za prve obiskovalce Kraške hiše
Na drugem mestu poročamo, da odpira Kralška hdša v Velikem Rep-nu danes popoldne ob 18. uri svoja vrata z odprtjem slikarske razstave Demetrija Ceja.
Toda to je samo del vesti, kajti sporočili so nam, da so za to pri-
URNIK TRGOVIN ZA PRAZNIKE
Slovensko gospodarsko združenje sporoča umik trgovin med velikonočnimi prazniki:
DANES, 1. aprila: vse trgovine lahko podaljšajo večerni umik do 21. ure in trgovine z živili lahko popoldne odprejo eno uro prej;
NEDELJA, 2. aprila: zaprte bodo vse trgovine razen cvetličarn, ki bodo odprte od 8. do 13. ure. slaščičarn, trgovin z gotovimi jedmi in podobnih, ki bodo odprte od 8. do 21.30;
PONEDELJEK, 3. aprila: zaprte bodo vse trgovine razen mlekarne, ki bodo odprte od 7. do 12. ure, cvetličarne, ki bodo odprte od 8. do 13. ure ter slaščičarne, trgovine z gotovimi jedili in podobnih, ki bodo odprte od 8. do 21.30.
• šolska komisija rajona Skedenj -čarbola se vse doslej ni mogla sestati, ker občinske oblasti še vedno niso poskrbele, da bi rajonska kon-zulta dobila svoje prostore. Predsednik komisije A. Leghissa je zato pozval člane komisije, naj se pri svojih strankah zavzemajo, da bo kon-zulta dobila svoj sedež, saj so šolska vprašanja v tem rajonu zelo pereča in se jih bo morala komisija lotiti z vso resnostjo.
ložnost pripravili požrtvovalna! voditelji zadruge «Naš Kras* v sodelovanju z repenskimi gostinci in še nekaterimi domačini, obiskovalcem Kraške hiše in udeležencem od
prija razstave posebno preseneče-, .	. , ,	..	, nje. Na dvorišču Kraške hiše jim
nike. V tei zvezi bodo povišali ob-	takorekoč zastonj, po-
časne nagrade za 4 odst se pravi od sedanjih 5 odst. na 9 odst. plače. Za socialne kategorije je predvidena vsota 7.000 lir na vsakega uslužbenca. Razdelili pa jo bodo tako. da bodo tisti. Id so trenutno zapostavljeni, dobili občutno več kot tisti, ki so sedaj v privilegiranem položaju Poleg tega bo moralo ravnateljstvo podeliti vsem uslužbencem nagrado »una tanum*. ki bo znašala
stregli s kuhano šunko in trdoku-hanimi jajci, s tradicionalno velikonočno »žolco* in finimi domačimi poticami. Za tiste, ki bodo prišli dovolj zgodaj, je namenjen za-| stonj tudi sodček terana.
Razume se, da velja to samo zo danes, saj bo organizatorje že današnji dan drago stal. Če pa bi vsega na koncu zmanjkalo, ne bo nič hudega, ker bodo tudi vse do-
aiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiuiuiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PO VLOMU V TRGOVINO «GI0RNALF0T0>;
Prometni nesreči
Včeraj nekaj minut pred 14. uro se je 57-letni pek Fausto Predan-zan iz Ul. Capodistria vozil s svojo vespo 50 po Ul. Belpoggio, ko je trčil v fiat 1100 TS 64805, ki ga je vozil 37-letni Giusto Fabbiani iz Gabrovca. Pri trčenju si je Predon-zan poškodoval levi gleženj in o-drgnil obraz, zaradi česar se bo moral zdraviti 5 dni.
Osem dni pa se bo moral zdraviti 24-letni delavec Giorgio Seppi iz Ul. Crosada 16 zaradi rame na glavi. Peljal se je v motofurgonu ape VE 75992, ki ga je vozil 21-let-ni Robert Harrison iz Ul. Madonoma 24. Ko sta dospela v Ul. Mo-lino a Vento (vozila sta se proti središču) je ape iz nepojasnjenih vzrokov — verjetno zaradi prehitevanja — trčil z bokom ob simco 1100 TS 133429, ki jo je vozil 33-let-ni Lazzaro Renzo iz Ul. Donadoni 8. Pri tem se je ape prevrnil in Seppi si je ranil glavo.
Resničen napad ali le domišljija?
Predvčerajšnjim, ob 19. uri je prišel na reševalno postajo splošne bolnišnice 30-ietni pleskar Ales>-sandro Ursic iz Ul. Berchet 10. Dejal je, da so ga malo prej v neposredni bližini bara Astoria v Ul. S. Francesco napadli neznani mladeniči. Pretepli so ga, vrgli na tla in mu pobrali iz žepov 94.000 lir.
Pripovedovanje pa je dokaj čudno, kajti zdravniki so mu ugotovili samo majhno rano na desnem sencu, medtem ko je sam zatrjeval, da so ga močno udarili po obrazu in tilniku. Sledov udarcev niso našli, ugotovili pa so, da je vinjen in zmešan. Policija preiskuje zadevo.
VERDI
Z Mahlerjevo Drugo simfonijo (1887-94), imenovano «Resourresione» se bo v petek začela Spomladanska simfonična sezona gledališča Verdi. Orkester gledališča Verdi bo vodil dirigent Jasha Herenstein, kot solistki pa bosta nastopili sopranistka Eli-sabeth Speiser in mezzosopranistka Oralia Dominguez. Zbor gledališča Verdi je uvežbal Gaetano Riccitelli.
POLITEAMA ROSSETTI
Danes sta na programu dve predstavi narečne komedije «Zadnji dan pusta*, popoldanska ob 16.30 in večerna ob 21. uri. Za jutri in v ponedeljek sta najavljeni dnevni predstavi, v torek pa bo zadnja ponovitev.
Za vse predstave veljajo neizkoriščeni abonmajski kuponi Teatra Sta-bile.
* * *
Sociolog Luciano Gallino bo protagonist prihodnje «literame sobote*, na sporedu 8. aprila. Tema srečanja bo: «Kriza organizacije dela*.
Razstave
V	občinski galeriji razstavlja Mino Rigotti.
V	galeriji	Cartesius	razstava	del
tržaškega slikarja Comachina. Trajala bo do 14. aprila.
V	galeriji «La Lantema* razstavlja svoja dela slikar Dino Predonzani. Razstava bo odprta do 24. aprila.
V	galeriji	«Russo»	razstavlja	sli-
kar Deziderij Švara.
V	galeriji	Torbandena razstavlja
do 12. aprila slikar Decillia.
V	Tržaški knjigami razstavlja svo-
je najnovejše grafike s kraškimi motivi Edvard Žerjal. Razstava bo trajala	do konca aprila.
V	galeriji «11 Tribbio* razstava del slikarja lacobia. Razstava bo trajala do 22. aprila.
V	galeriji Rossoni bo od 1. do 10. aprila razstavljal svoja dela tržaški slikar Giorgio Laurenti.
OBVESTILO SG
Slovensko gledališče v Trstu obvešča, da gostovanje Baleta SNG iz Ljnbijane, napovedano za 3. in 4. april, odpade zaradi preventivnih nkrepov proti črnim kozam.
Politični begunci ali kriminalci? To vprašanje se postavlja vsakomur, ki je včeraj sledil črni kroniki. Aretirali so namreč tri Poljake, enega Madžara in enega Jugoslovana.
Pojdimo po vrsti: največ škode so zakrivili trije Poljaki, gostje taborišča pri Trebčah. Bilo je že pozno ponoči, ko je običajna policijska patrulja, ki kroži okrog kvesture, opazila v Ul. Tor Bandena, le nekaj metrov od vhoda letečega oddelka, tri mladeniče, ki so mimo sedeli ob mizah bara Rex. Ker je bil bar zaprt je bila stvar seveda sumljiva. Še bolj sumljiva je postala, ko so se jim policaji približali:	trije mladeniči (dva sta
bila oblečena v živahnih plavih jopičih) so jo urno pobrisali proti
utiiiaiiiiimiiiiiiiimiiiiHimiimiiiiiimmimmuiiuiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiHuiiuiiiiiiMiiil
OB SPLOŠNEM PORASTU V DEŽELI
Prebivalstvo na Tržaškem nazadovalo za 1647 ljudi
Padec gre na rovaš pretežka smrti nad rojstvi - Največji prirastek imata pordenonska in goriška pokrajina
Trije poljski «politični» begunci z ukradenimi fotoaparati v torbi
0d osmih ukradenih so imeli pri sebi le štiri - Pijan madžarski begunec z ukradenim avtom v zid
Trgu UnitA. Pod mizo pa so pu- l «izposodil» avto, s katerim bi nato
Rf.ili naiilnrttlrn trsrlvs v	en šp.1 v Franriin ArpHirali SO £a. kor
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo Slavko Škamperle priredi v sredo 5. aprila t. 1. ob 20.30 na stadionu «1. maj* predavanje «Po puščavi in oazah Afrike* z barvnimi diapozitivi. Predaval bo Bruno Križman. Vljudno vabljeni vsi prijatelji in člani društva. Prosimo točnost.
Prosvetno društvo Ivan Grbec v Skednju priredi v torek, 4. aprila ob 20 uri prosvetni večer, na katerem bodo člani umetniške skupine «U» govorili o likovnem ustvarjanju. Razlago bodo ponazorili z razstavo svojih del. Razstava bo nato odprta občinstvu do nedelje 9. aprila: ob delavnikih od 17.30 do 19.30, v nedeljo pa od 10. do 13. ure.
Gibanje prebivalstva v deželi Furlaniji - Julijski krajini izkazuje določen porast, le v tržaški pokrajini smo zabeležili padec za 1.647 enot v razdobju 1968 — 1970, kakor je razvidno iz podatkov o stalno bivajočem prebivalstvu, ki jih je posredoval državni zavod za statistiko ISTAT in objavilo deželno odbomištvo za načrtovanje.
Zmanjšanje števila prebivalstva v tržaški pokrajini je treba pripisati v prvi vrsti presežku smrti nad rojstvi. Medtem ko je bilo leta 1968 registriranih 3.372 rojstev in 4.821 smrti s primanjkljajem 1.449 enot, je naslednje leto bilo smrtnih primerov 4.534 in rojstev 3.555, v letu 1970 pa smrtnih primerov 4.794 in rojstev samo 3.332. Triletni obračun izkanje torej presežek 4.090 smrti nad rojstvi, ker p« je pri-
manjkljaj prebivalstva manjši, pomeni, da se je nekaj ljudi vendarle priselilo iz drugih krajev Italije v našo pokrajino. Brez tega, sioer skromnega dotoka, bi bilo nazadovanje števila prebivalstva res hudo. Drugo vprašanje pa je kvaliteta tega dotoka, oziroma ali gre za večanje birokratskega aparata ali za proizvodne sile, kar pa je spričo gospodarske krize, ki vlada v našem mestu, skoraj neverjetno.
Položaj v drugih pokrajinah naše dežele je glede tega ugodnejši, saj se je število prebivalstva, kljub padcu v tržaški pokrajini, na področju vse dežele v razdobju 1968 — 70 zvišalo za 6.535 enot. Največji prirastek je bil dosežen v porde-noaski pokrajini — 5.953 enot, v goriški — 2.040 enot in v videmski 189 enot.
stili najlonsko torbo, v kateri so našli 4 dragocene fotografske aparate.
Nočni čuvaj Anton Žerjal pa je zapazil pri vhodu bližnje banke da mladeniča v svetlomodrem jopiču, obenem pa razbito steklo trgovine Giamalfoto. S kolegom ju je prijel i nodpeljal na kvesturo, kjer sta malopridneža priznala, da sta skupno s tretjim Poljakom razbila šipo in odnesla 8 fotografskih aparatov. Gre za 24-letnega Andreja Levandovskega in 19-letnega Wienc-zyslava Gorskega, pajdaš pa je — to sta sama priznala — 25-letni Ed-ward Tobola. Tobolo so kmalu zatem dobili v begunskem naselju, ko se je pretvaril, kot da spi.
Lastnik trgovine. 42-Ietni Renato Goi na iz Ul. Combi 12, je dospel na kraj in odprl trgovino. Dobili so razbito zunanjo in notranjo šipo in stekleno polico. Manjkalo je osem dragocenih aparatov, saj je bil en sam. znamke Hasselblad, vreden 700 tisoč lir. štirje so bili v torbi, ostale pa niso še našli.
»Politični begunci* so sedaj za rešetkami.
Včeraj popoldne .je 46-letni uradnik Eligio Scopas z Lonjerske ceslle 171/5 opazil avto znamke peugeot z evidenčno tablico TS 78917, ki vozil na zelo čuden način po voredu XX. septembra. Ustavil ga je, vozač pa se je bliskovito pognJal v tek. Z drugimi mimoidočimi ga je Scopas zagrabil in izročil rio-lidji.
Gre za 28-letnega madžarskega begunca Janosa Cserpaka, ki je malo poprej v vinjenem stanju izmakhil avto last Alessandra Burzija. ki je carinski nadzornik. Ne samo, da mu ga je izmaknil : čeprav je im<Jl vozniško dovoljenje in je torej znil voziti, je bi Itako vinjen, da se je zaletel v hišni vogal in še v ograjo, ki je obdajala gradbišče. Skupno je povzročil nad 250.000 lir škode. Seveda so tudi njega aretirali.
Leteči oddelek je včeraj ponoči aretiral tudi že znanega jugoslovanskega kriminalca Enverja Zlatare-viča. Potepal se je po Ul. Boceac-do, verjetno z namenom, da bi si
šel v Frandjo. Aretirali so ga, ker .je bil pred časom obsojen na 4 mesece zapora in 15.000 lir globe zaradi tatvine. Poleg tega ni imel dokumentov in sploh nima stalnega bivališča.
Neznani tatovi so okradli tudi urad Siemensa v prvem nadstropju poslopja v Ul. Valdirivo 19, kjer sta še uradi tvrdke Stanhome in ambulanta zdravnika Giorgia Taboureta.
Prejšnjo noč so vdrli v hodnik, ki je skupen vsem trem prostorom in nato mirno odprli vsa vrata in prebrskali vse predale. Srečo so imeli samo v uradu Siemens, iz katerega so odnesli 52.190 lir iz škatle, ki je služila za blagajno.
DANES V VELIKEM REPNU
S Cejevo razstavo otvoritev «Kraške hiše»
Danes. 1. aprila, ob 18. uri se bo z otvoritvijo Cejeve slikarske razstave v galeriji Kraške hiše v Velikem Repnu začela letošnja sezona Zadruge »Naš Kras*. »Kraška hiša*, ki vsako leto privablja številne ljubitelje naše kraške starožitnosti, bo poslej odprta ob nedeljah in praznikih od 11. do 12.30 ter od 14. do 18. ure.
Slikar Demetrij Cej bo razstavljal vrsto svojih del s skupno tematiko oži roma naslovom »Iskanje Krasa*. Ob otvoritvi razstave bodo predvajali tudi dokumentarni film Franka Pu-n sa o slikarjevem ustvarjanju. Raz-s ava bo odprta do 30. aprila in bo prva v ciklusu letošnjih razstav v k raški galeriji, ki bodo vse na raz-lčne načine posvečene našemu Krašu, pokrajini in človeku.
Predavanje za starše
Znanstveni licej F. Prešeren v Trstu prireja v okviru usmerjevalnega tečaja v sodelovanju z združenjem staršev dijakov v petek, 7. aprila 1972 v šolskih prostorih na Vrdelski cesti predavanje z naslovom: KAKO POMAGATI OTROKU PRI IZBIRI POKLICNE IN ŽIVLJENJSKE POTI. Govoril bo pedagog prof. Franc Pc diček. Začetek ob 19.30. Vabljeni I
aprila
ob
Lu-
Včeraj'danes
Danes, SOBOTA, 1.
HUGAN
Sonce vzide ob 5.45 in zatone 18.33 — Dolžina dneva 12.48 — na vzide ob 21.42 in zatone ob 6.18 Jutri, NEDELJA, 2. aprila VELIKA NOČ
Vreme včeraj: naj višja temperatura 16,5 stopinje, najnižja 9,9, ob 19. uri 13,3 stopinje, zračni pritisk 1019,1 stanoviten, veter 4 km na uro, severozahodni, vlaga 86-odstotna, nebo 2/10 pooblačneo s slabo vidljivostjo, morje skoraj mimo, temperatura morja 12,5 stopinje
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 31. marca 1972 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo je 15 oseb.
UMRLI SO: 77-letni Giorgio Miljani, 73-letna Iris Desantolo vd. Fer-nandelli, 67-letni Silvio Cubei, 61-letna Emma Giovannini por. Pecenca, 75. letni Antonio Miloch, 83-letna Teresa Vouk vd. Ferlin, 64-letni David Fonda, 59-letna Veronica Tulliach vd. Mikovilovich, 90-letni Giuseppe Fano. 69-letni Giuseppe Zecchin, 76-letni Giuseppe Romano, 81-letna Maria Burlovich vd. Schillani, 87-letna Maria Zanghirella vd. Gallo. 85-letna Maria Primossi vd. Corossi, 95-letna Ca-terina Bosdachin vd. Grando.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlTAlabarda, Ul. Istria 7, Al Gale-no, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan), de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5, Miz-zan, Trg Venezia 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.3»)
B. Barbo, Trg Garibaldi 4, Di Gret-ta. Ul. Bonomea 93. Godina A11TGEA, Ul. Ginnastica 6, S. Luigi, Ul. Fel-luga 46 (Sv. Alojzij).
V ' •
Nazionale 16.00 »Chato*. Westem film v barvah. Charles Bronson in Jack Palance.
Fenice 16.00 «Bianco, rosso e...». Barvni film. Sofia Loren in Adriano Celentano.
Eden 15.30 «L’udienza». Barvni film. Claudia Cardinale, Ugo Tognazzi, Vittorio Gassman.
Grattacielo 15.00 «Fratello sole, so-rella luna*. Barvni film F. Zeffi-rellija.
Excelsior 16.00 «Ispettore Callaghan: il caso 'Scorpio’ e tuo*. Barvni film. Clint Eastwood in John Ver-non.
Ritz 16.00—22.00 «Per una mandata di soldi*. Barvni westem film. Paul Newman in Lee Marvin.
Alabarda 16.30 »Oceano*. Kinemaskop-ski film v barvah. Režiser Folco Quiiici.
Aurora 16.30 «La Betia, in amore per ogni gaudenza ci vuole sofferenza*. Nino Manfredi in Rosanna Schiaf-fino. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Impero 16.30 «Love story». Barvni film. Mac Graw.
Cristallo 16.30 »Bello, onesto, emigrato Australia sposerebbe compaesana il-libata*. Barvni film. A. Sordi in C. Cardinale.
Capitol 16.00 «L’Etrusco uccide anco-ra». Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Samantha Eggar.
Moderno 16.30 »Sole rosso*. Barvni film. Charles Bronson in Alain De-lon.
Vittorio Veneto 16.00 »Homo eroticus*. Barvni film. Rossana Podesta, L. Buzzanca in S. Koscina.
Ideale 16.00 »Le quattro crod di El Paso*. Barvni film. Pedro Armen-dariz in Jane Sullivan.
Astra 16.00 «Continuavano a chiamar-lo Trinitš*. Barvni westem film. Terence Hill in Bud Spencer.
Abbazia 16.00 «L’uomo che venne dal Nord*. Barvni film. Peter 0'Toole.
KINO «IRIS» PROSEK
predvaja danes, v soboto, ob 19.30 LA MORTADELLA Technicolor. Igra Sofia Loren.
Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ organizira letovanje v Zg. Gorjah pri Bledu. Vpisovanje v ponedeljek, sredo in petek od 9. do 11.30 na sedežu v Ul. Geppa 9 v Trstu.
Slovensko planinsko društvo sporoča, da je zaradi preventivnih ukrepov na meji odpovedano zimovanje na Golteh.
Slovensko gospodarsko združenje — Družabni izlet in avtomobilska ocenjevalna vožnja — 30. L in 1. 5. 1972 v Kranj ':o goro. Cena 10.500 lir.
Vpisovanje vsak dan na sedežu združenja v Trstu. Ul. Fabio Filzi 8.
Darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob Josipine Sosič in Lučota Malalana daruje Ce-leste Daneu 5000 lir za SD »Polet*.
PESTRO IZBIRO UMETNIŠKIH PIRHOV, KRANJSKIH BUTAR IN RAZNIH FOLKLORNIH PREDMETOV ZA PRAZNIČNO velikonočno RAZPOLOŽENJE
VAM NUDI
tbiailta kniigatMi
TRST — Ul. Sv. Frančiška 20 — tel. 61-792
KMALU BODO NA TRGU PRVI SADEŽI
Razlogi hitrega nazadovanja pridelka češenj v naši deželi
Intenzivna proizvodnja le na 33 ha v vsej deželi - Prevec posrednikov med pridelovalcem in potrošnikom - Pomanjkanje delovne sile
Med prvimi znanilkami pomladi so tudi cvetoče češnje in njih sadeži, ki prvi prihajajo na trge in vabijo s svojo sočnostjo, manj Pa s svojimi cenami. Zato ne bo odveč, če malce pogledamo, kako je pravzaprav s pridelovanjem češenj v naši deželi in kaj vse vpliva na njihove cene na tržišču.
Po podatkih, ki jih je zbrala A-gencija «Italia», pridelovanje češenj v naši deželi v zadnjih petih letih praktično stagnira, potem, ko je v prejšnjem štiriletnem obdobju občutno nazadovalo, kar je bilo povezano z zmanjšanjem površin, namenjenih tej sadni kulturi. Medtem ko smo v letu 1963 na področju naše dežele pridelali skoraj 31 tisoč stotov češenj, smo jih v preteklem letu komaj še 16 tisoč stotov.
Glavna značilnost te sadne zvrsti v deželi Furlaniji - Julijski krajini je, da prihaja skoraj ves pridelek s področij, kjer je gojitev češenj drugotnega pomena in kjer rastejo češnje posamično. S teh Področij je v lanskem letu prišlo
15.300 stotov sadja, s področij, kjer so češnje «glavni pridelek*, pa le 700 stotov. Površine, na katerih je češnja «glavnd pridelek*, zajemajo namreč komaj 33 hektarjev. Kako skromen je ta obseg dokazuje dejstvo, da je samo v mo-denski pokrajini češnja «glavni pridelek* na kar 1.519 hektarjih kmetijske površine.
Kar zadeva »glavni pridelek* odpade od prej omenjenih 33 hektarjev v deželi 20 hektarjev na goriško pokrajino, 12 na tržaško, 1 ha na videmsko, medtem ko takih področij v pordenonski pokrajini praktično ni.
Na zmanjšanje deželnega pridelka češenj vplivajo poleg praktično neobstoječih področij za specializirane nasade, še drugi faktorji, ki v glavnem v negativnem smislu pogojujejo tudi proizvodnjo drugega sadja. Enega takih faktorjev, katerega kompleksnost ima številne in težko opredeljive aspekte, katerih rešitev pa je osnovne-
ga pomena, je komercializacija proizvoda oziroma razne faze pre-
Mlltiiiiiiiiiuniiiiiiiiiimiimiimiiuiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiimnuiiiiiitiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
RAZTEGNITEV ZAKONA ŠT. 336 Nfl ZASEBNA PODJETJA
Volilni manever ali resna obljuba?
Predsednik vlade Andreotti je obljubil, da se bo zavzel za parifikacijo pri novem parlamentu
Italijanska časnikarska agencija ANSA je d)javila včeraj vest, da se je glavni odbor Vsedržavnega združenja bivših bojevnikov in pa-rificiranih oseb (partizani, begunci itd.) razgovarjal s predsednikom vlade Andreottijem ter postavil vprašanje parifikacdje prizadetih, ki so v državnih službah, oziroma javnih ustanovah, s tistimi, ki so v zasebnem delovnem razmerju. Kot je znano, je bil že pred dvema letoma sprejet zakon št. 336, lri dopušča javnim uslužbencem, ki so bili partizani, da lahko gredo sedem let prej v pokoj, kot to dopušča sedamja zakonodaja glede pokojnine.
Zakon št. 336 je povzročil ostre kritike, ker se je dogajalo, da je državni uslužbenec lahko šel v pokoj sedem let pred predvidenim rokom, medtem ko je njegov bojni tovariš, lri ima »smolo*, da je zaposlen v zasebnem podjetju, deležen hude diskriminacije.
O tem vprašanju se je obširno govorilo na lanskem kongresu Vsedržavnega združenja partizanov Italije (ANPI) v Bologni. Novo vodstvo se je obvezalo, da bo spremljalo to vprašanje ter vplivalo na Parlamentarne kroge, da bi bil ta zakon raztegnjen tudi na zasebna Podjetja. V resnici je ANPI napravila več korakov v tej smeri, toda vse račune je prekrižala parlamentarna kriza, ki je prepeljala do Predčasnih volitev italijanskega parlamenta.
če smo nekoliko objektivni, se nam mora zdeti čudno, da je predsednik Andreotti sprejel delegacijo Združenja bivših bojevnikov ter iz-lavil, da se bo zavzel za rešitev pga vprašanja, takoj ko bo izvoljen novi parlament, ki ima edini Pravico, da odobri dopolnilni zakon, s katerim postanejo deležni ugodnosti zakona št. 336 tudi delavci in nameščenci zasebnih podjetij.
Doslej se je naletelo na največ-Je težave pri uresničitvi te zahteve zaradi precejšnjega stroška, ki je s tem povezan. Nekoliko čudno se sliši, da predsednik vlade Andreotti obljublja v teku volilne kampanje. da se bo zavzel za rešitev tega vprašanja. Vse namreč le ne koliko diši po volilni agitaciji. Upra-vteeno se lahko namreč sprašu-Fnm, zakaj odgovorni vladni krogi niso že prej odgovorili na številne interpelacije, posege parlamentarcev in raznih združenj. Niso se niti zmenili na bolj ali manj odkrite grožnje nekaterih krogov, da n°do vložili pritožbo na ustavno sodišče, ker je zakon št. 336, taksen kot je v sedanji obliki, diskri-ntinacijski in deli državljane v dve kategoriji, medtem ko ustava izrečno proglaša enakopravnost vseh državljanov pred zakonom.
V zvezi z raztegniitiviijo zakona st. 336 naj omenimo še, da je ustanovljen v Trstu poseben °hhor v okviru poldržavnih pomorskih družb.
Obvestilo
pridelovalcem oljk
Obveščamo vse pridelovalce oljk, da so pri patronatu Kmečke zveze INAC, Ul. Geppa 9, Trst, tel. 35-458 na razpolago tiskovine za državni prispevek. Vabimo vse zainteresirane, da se čimprej zglasijo pri uradih (umik: vsak dan od 8. do 14. ure, v četrtek od 8. do 12. in od
15.30	do 18. ure) patronata in da izpolnijo te prošnje, na podlagi katerih bodo dobili doklado približno 270 lir za kg olja, ki so ga iztisnili iz pridelka oljk.
Zainteresirani naj prinesejo s seboj:
1.	potrdilo oljarne, kjer so oljke stiskali:
2.	katastrski izvleček parcel, na katerih gojijo oljke.
Rok za vložitev prošenj zapade 30. aprila. Upravičence pozivamo torej, da se zglasijo čimprej, da vložijo prošnje pravočasno.
Odlikovanja zaslužnim borcem-prekomorcem
Pretekli četrtek je v Ljubljani predsednik osrednjega odbora prekomorskih brigad dr. France Hočevar — izročil odlikovanja petnajstim nekdanjim borcem prekomorskih brigad, s katerimi jih je odlikoval predsednik SFRJ za zasluge v NOB.
Odlikovanja so prejeli: Ivan Jer man, Red republike s srebmin. vencem (nekdanji politkomisar pevskega zbora JA »Srečko Kosovel), Silvo Hrovat, Red dela z zlatim vencem (nekdanji politkomisar V. prekomorske brigade «Ivana Turšiča - Iztoka*), Janko Kralj, Red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem (spomeničar iz Morskega pri Novi Gorici), Zdravko Smrekar, Red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem (nekdanji politkomisar čete v 4. prekomorski brigadi).
Za zasluge v organiziranem narodnoosvobodilnem gibanju med našimi političnimi pregnanci na otoku Sardiniji, so bili odlikovani z Redom zasluge za narod s srebrno zvezdo naslednji tovariši: Žarko Bole (N. Gorica), Jože Bubnič (Ilirska Bistrica), Luče Ditrich (Postojna), Jože Doljak (Grgar Nova Gorica), Pavle Gorkič (Vrtojba, Nova Gorica), inž. Ivo Jelačin (Koper), Julče Lapanje (Idrija), Alojz Stegu (Ilirska Bistrica), Valdo Taljat (Most na Soči), dr. Stane Urbančič (Nova Gorica) in Franci Vidmar (Idrija).
Predsednik osrednjega odbora dr. France Hočevar je v svojem nagovoru izrekel priznanje vsem organizatorjem narodnoosvobodilnega gibanja na Sardiniji, ki so uspeli pravilno usmeriti naše ljudi, saj jih je veliko našlo not v prekomorske brigade NOVJ.
Albert Klun
SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE TRST - GORICA
IV. DRUŽABNI IZLET IN AVTOMOBILSKA OCENJEVALNA VOŽNJA AOV 72
V KRANJSKO GORO
30.4. In 1.5. 1072 — Cena 10.500 Ur
Vpisovanje na sedežu SGZ, Ul. Filzi 8, tel. 37-808 — V Gorici Pri Danilu Waltritschu, Ulica XIV. maja 18, telefon 87-040
VPISOVANJE SE BLIŽA H KONCU - POHITITE!
hajanja proizvoda od proizvajalca do potrošnika. Za sedanji položaj je značilna popolna odvisnost proizvajalcev ne samo od trgovskih posrednikov (grosistov, prodajalcev na drobno itd.) temveč tudi od predelovalnih in konzervnih industrij, kar ima običajno skrajno negativne posledice za stabilnost in raven cen in seveda s tem za dohodke pridelovalcev.
Drugi problem, ki nj nič manj pomemben, pa je kvalitetna selektivna raven pridelka, ki mora zadovoljevati zahteve potrošnika na notranjem in mednarodnem trgu, kakor tudi potrebe pridelovalne industrije.
K tema dvema problemoma lahko dodamo še tretjega, to je pomanjkanje delovne sile, saj zahteva obiranje češenj, ki je lahko samo ročno, veliko časa, ki se v nobenem primeru ne obrestuje z izkupičkom. Zato se tudi pogosto dogaja, in Brda so za to značilen primer, da ostajajo češnjeva drevesa neobrana in da sadeži na njem zgnijejo.
Celotni problem gojenja in prodaje češenj v naši deželi zahteva vsekakor korenitih in organskih posegov, ki naj odprejo nove možnost; rentabilne proizvodnje in s tem tudi ponovnega razvoja te sadne kulture, po kateri so nekatera naša področja — zlasti Brda — nekoč slovela po vsej Evropi.
Neprišteven Švicar
z «mistično» krizo
Hašiš, misticizem in amnezija so ga privedli v psihiatrično bolnišnico.
Gre za 21-letnega Švicarja iz Lausanne Pascala Kruga, ki so ga včeraj našli, ko se je potepal po gmajni nad Ul. Scoglietto. Našli so ga policaji letečega oddelka, ker se jim je zazdel sumljiv — bil je brez jopiča, brez desnega čevlja in, kar je za policaje najvažnejše, brez dokumentov. Govoril je neko zmes francoščine in nemščine in samo nekaj besed italijanščine.
Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so po veliki muki izvlekli iz njega ime	in	da	stanuje	v	hotelu
Peru s	sestro.	Res so	jo	našli:
gre za 18-letno Patrizio Krug, ki je potrdila vse bratove osebne podatke. Dejala je, da sta dospela v Trst	ob	8.	uri zjutraj,	takoj
sta se namestila v hotelu, popoldne pa je brat šel iz hotela, rekoč da gre na postajo. Tu bi moral dvigniti lambretto, ki sta jo poslala po vlaku iz Brige.
Kako je končal iz postaje na Školjet ni znano. Sestra je rekla, da je brat »čuden*, da večkrat uživa hišiš	in	da ima mistične
krize. Zaradi vsega tega je bil že nekajkrat v psihiatrični bolnišnici, sicer pa da ni nevaren. V žepu je imel tudi biblijo.
DA BI BILA ODPRAVLJENA NEVARNOST OKUŽBE
V dveh dneh so v Gorici cepili proti črnim kozam nad 3.000 ljudi
Štirje jugoslovanski mladeniči s Kosova prešli prejšnjo noč ilegalno mejo — Cepijo tudi v Tržiču — V Gorici bodo cepili tudi jutri, na Veliko noč — Na Primorskem cepili doslej tri četrtine prebivalstva
I
Zavod za ljudske hiše je oddal na dražbi dela za gradnjo 36 stanovanj v Krminu. Tri hiše s 30 stanovanji bodo zgradili v mestu, eno hišo s 6 stanovanji pa v Bra-čanu. Dela so vredna 240.000.000 lir. Gradilo bo podjetje Clocchiatti iz
Tudi včeraj je bilo na meji malo prometa v obe smeri. Medtem ko so na jugoslovanski strani do včeraj cepili proti črnim kozam že domala tri četrtine prebivalstva, so jih pri nas cepili precej manj. saj ne poteka akcija tako načrtno in široko. Na goriški občini pa so še vedno vrste in včeraj do četrte ure sio cepili nad 1.500 ljudi. Cepljenje na goriški občini poteka hitreje kot v četrtek, saj dela tu kar osem zdravnikov z velikim številom pomožnega zdravniškega osebja.
Občinski zdravnik dr. Gregorig nam je včeraj popoldne dejal, da se bo cepljenje nadaljevalo tudi danes in jutri, na velikonočni praznik. Danes bodo verjetno cepiii le od 8. do 14. ure. jutri pa od 9. do 12. ure. Seveda bo ta umik veljal. če ne bo prevelikega navala ljudi. Že včeraj so cepili številne uslužbence v obeh goriških bolnišnicah. Vsem ljudem izdajajo tudi rumene zdravstvene knjižice, kajti Goričani hočejo imeti dovoljenje za prehod meje.
Brez dvoma se bo število ljudi, M želijo biti cepljeni, povečalo v prihodnjih dneh zaradi novice o štirih ljudeh, ki so na nedovoljen način prišli včeraj ponoči iz Jugoslavije. Gre za štiri ljudi s Kosova, ki so prestopili mejo nekje na Krasu v četrtek zvečer. Gre za štiri mlade ljudi, ki so izjavili, da so prišli v Italijo, da bi si našli primerno zaposlitev. Četverica sta dva kmečka delavca oba stara 18 let, mehanik star 19 let in kamnosek, star 24 let. Potem ko so prestopili državno mejo na še neznaaem kraju, so se peš napotili v Tržič. Tam so vstopili na tovorni vlak. Ta je bdi namenjen v Gorico in na go-riškem kolodvoru so jih železničarji zasačili dvajset minut po polnoči. Takoj so jih izročili policiji, ki je ugotovila, da štirje begunci nimajo pri sebi nikakršnih dokumentov. Zvečer pa smo izvedeli za njih i-mena. Ta so: Gashi Ahmet. Gashi Audija, Muzaj Agim in Muzaj Hasan. Izjavili so. da so doma s Peči na Kosovu, da so svoje domove zapustili pred približno desetimi dnevi, da so se proti črnim kozam cepili v Ljubljani pred šestimi dnevi, kjer so delali na kmečkem posestvu.
Včeraj so bili ves dan zaprti v posebni sobi na goriški kvesturi, ki se je pogajala z jugoslovansko obmejno milico, da bi jih vrnili v Jugoslavijo. Zvečer se je izvedelo, da je četverica ostala v Italiji. Odpeljali so jih v goriško splošno bolnišnico. kjer so jih dali v posebno sobo, v karanteno.
Povejmo še. da je v četrtek prišel na nedovoljen način na italijansko ozemlje poljski državljan, ki pa je imel pri sebi dokument o cepljenju. Policija je tudi prijela tri romunske begunce. Te so cepili na goriškem županstvu.
Pokrajinski zdravnik dr. Monta-gna nam je dejal, da je že včeraj prišlo nadaljnjih 2.000 doz cepiva. Deželna uprava je zahtevala od ministrstva za zdravstvo nadaljnjih 10.000 doz. Od teh bodo nekaj tisoč namenili Gorici. V Go-
ki se niso cepili v ambulantah, v šolah, v tovarnah, na delovnih mestih.
rioo je sinoči prispel posebni inšpektor ministrstva za zdravstvo dr. Borromei, ki bo v naši deželi nadzoroval akcijo o cepljenju.
V Tržiču na občini sta včeraj cepila proti črnim kozam dva zdravnika. Cepili so doslej nad 1.000 ljudi. Občinski zdravnik nam je po telefonu dejal, da imajo cepiva dovoli in da bodo cepili tudi danes in verjetno tudi jutri. Na letališču v Ronkah cepijo vse potnike, ki prihajajo iz inozemstva, v pristanišču Portorosgga pa so cepili vse pristaniške delavce. Danes bo prispela neka ladja in vse mornarje bodo obvezno cepili.
Malo vesti iz Jugoslavije. Do včeraj so baje na sosednem jugoslovanskem področju cepili že tri četrtine prebivalstva. Delo v šolah in v tovarnah so zdravniki že opravili. Včeraj so baje mobilizirali v Sloveniji, torej tudi na Primorskem, vse zdravnike in zdravstvene ekipe so pričele obiskovati vse vasi. Cepijo skraja vse prebivalstvo, v tei zadnji fazi vse tiste, amiiniiniiiiiiimiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiimiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
V Sovodnjah odloženo cepljenje proti paralizi
Sovodenjska občinska uprava obvešča, da je cepljenje proti otroški paralizi, ki bi moralo biti danes oh 11. uri v Sovodnjah, preneseno za nedoločen čas. Zato ni treba, da se starši, ki so dobili na dom pismeno vabilo, javijo danes v občinski ambulanti. Pokrajinski zdravnik je namreč odredil, da se cepljenje proti otroški paralizi prekine, ker kaže. da bo treba zaradi nastalih okoliščin začeti z obveznim cepljenjem proti črnim kozam. Ti dve cepljenji pa sta med seboj nasprotni in ne smeta biti izvedeni istočasno.
Zainteresirani starši bodo za cepljenje proti poliomielitisu dobili ponovno pismeno vabilo, ko bo to določil pokrajinski zdravnik.
OBVESTILA ŠOLSKEGA SKRBNIŠTVA
Z novimi gradnjami odpraviti dvojne izmene pri pouku
Prijava za posebne habilitacijske tečaje
Na sedežu šolskega skrbništva v Gorici je bilo več sestankov šolskih voditeljev, na katerih so proučili položaj šolskih gradenj na Goriškem.
Po praznikih se bodo nadaljevali posveti šolskega skrbnika z odgovornimi organi krajevnih oblasti (pokrajinske uprave in raznih občin) da bi sd sporazumeli glede najbolj nujnih ukrepov za odpravo najhujših pomanjkljivosti. Predvsem b„ treba v prihodnjem šolskem letu odpraviti dvojno izmeno lekcij in v okviru možnosti tudi odstraniti težave in ovire pri rednem in polnem delovanju šole vsaj kar se tiče pomanjkanja ali nepopolnosti šolskih prostorov.
Posebni habilitacijski tečaj. Sklicujoč se na ministrsko okrožnico št. 257 od 16. marca je šolsko skrbništvo odredilo podaljšanje roka za predložitev prošenj za pripust k posebnim habilitacijskim tečajem do 10. aprila. S tem v zvezi so podaljšani tudi roki za odpremo prošenj šolskim skrbnikom do 11. aprila in šolskim višjim intendan-ton do 18. aprila.
Nesreča na cesti
Prejšnjo noč okrog ene ure je bil žrtev prometne nereče v Ul.
SKLEP POKRAJINSKEGA ODBORA
Pokrajinska uprava obsoja Laurov provokatorski govor
Solidarnost z užaljenim delavstvom od vseh strani . Lauro je psoval delavce tržiške ladjedelnice - Ladjo «Igara» so v četrtek končno splavili
V Tržiču so v četrtek dejansko splavili ladjo »Igara*, dan po «u-radni* splavitvi in po škandalu, ki ga je s svojim govorom povzročil lastnik ladje, fašistično - monarhistični senator Lauro, ki je v svojem govoru, kot smo že poročali, psoval delavce in sindikate, da preveč zahtevajo in da so krivi sedanje gospodarske krize. Delavstvo je u-pravičeno protestiralo proti tem Laurovim besedam, posebno še, ker sta se na tej ladji dva delavca pred kratkim smrtno ponesrečila. Vsi predstavniki krajevnih oblasti so zapustili med Laurovim govorom častno tribuno in Lauro je ostal sam z voditelji ladjedelnice in z vrsto svojih fašističnih pajdašev, med katerimi je bil tudi bivši admiral Bi-rindelli.	!
Uradno je vodstvo ladjedelnice sporočilo, da niso v sredo ladje splavili zaradi burje. V resnici pa delavci niso hoteli ladje splaviti zaradi provokarijskega govora.
Prvim protestnim notam tovarniškega sveta v ladjedelnici in tržiške sekcije ANPI So se v poslednjih dveh dneh pridružile še druge solidarnostne izjave. Številni tovarniški sveti so poslali tovarniškemu svetu ladjedelnice solidarnostno izjavo. V tovarni Detroit delavci apelirajo na politično odgovorne ljudi, da preprečijo ponavljanje takih dejanj. Tržiškemu županu Versaceju, ki je v znak protesta zapustil govorniški oder sta poslala solidar-
Vidma.
imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHmiiiiii"i»""1ii|*,mi"mlllllll,lllllll"llll*lll",lll,,,lllllunill,,lllll,llulilllllinllllllll,ll,ll,,llllllllim>lim,ullillllllllllllll>
PODATKI POKRAJINSKE TURISTIČNE USTANOVE
Na Goriškem letos razpolagamo z 21628 posteljami za turiste
Hotelske kapacitete so osredotočene v Gradežu - V novih goriških hotelih 2. kategorije dvoposteljna soba 6.600 lir - EPT izdala brošuro o grobnici Bourbonov na Kostanjevici
V	goriški pokrajini imamo letos na razpolago 144 hotelov s 4.408 sobami in 7.540 posteljami. Podatke posnemamo po lični brošuri, ki jo je izdala pokrajinska turistična ustanova. V tej brošuri je prikazana zmogljivost hotelov na Goriškem ter cenik, veljaven za vse leto, čeprav je omenjena možnost, da se od 1. julija dalje cene povišajo za približno šest odstotkov zaradi novega davka IVA. Brošuro so očitno tiskali pred vladno odločitvijo, da letos IVA ne bodo uvedli. Zaradi tega lahko menimo, da bodo cene ostale nespremenjene.
Večina hotelov je seveda v Gradežu. Tu so v zadnjih letih zgradili precej novih obratov, stare pa so modernizirali. Pri nekaterih hotelih so zgradili tudi pokrite bazene. V zadnjem času so se vrgli na gradnjo v takozvani gradeški pineti.
Zgoraj smo omenili nekaj številk. Seveda niso le to kapacitete, s katerimi razpolagamo. Hotelom je treba dodati še penzione, gostilne s sobami, kampinge, zasebne sobe. V celoti imamo tako na razpolago 1.314 obratov s 8.245 sobami in 22.628 posteljami. To je kar precej za našo majhno pokrajino, ki pa ima kopališki center evropskega slovesa, t.j. Gradež.
V	Gradežu imamo dva hotela prve kategorije, to sta Astoria Palače Hotel in Tiziano Palače Hotel. V prvem je treba odšteti za dvoposteljno sobo 10.800 lir, v drugem pa 9.500 lir. Celodnevni penzion velja v prvem v visoki sezoni 9.900 Hr, v drugem pa 9.500 lir. V ostalih hotelih v Gradežu, ki so večinoma tretje kategorije, velja dnevni penzion v poletni sezoni 5.000 lir.
V	Gorici imamo tri hotele druge kategorije (dva bodo odprli šele v
prihodnjih dneh). To so Flora, In-temazionale in Palače Hotel. V vseh treh velja dvoposteljna soba 6.600 lir, cena enoposteljne pa je v slednjih dveh 3.500 lir, v prvem pa 3.300 lir. Celodnevna oskrba se giblje od 6.000 do 7.000 Idr. Najcenejše prenočišče je moč dobiti v Gorici v prenočišču Pri zvezdi na Trgu sv. Antona: tu odšteješ le 500 lir za prenočišče za eno osebo.
V Motelu Nanut na Tržaški cesti, kjer imajo 16 sob s 32 posteljami, stane dvoposteljna soba 3.800 lir, celodnevna oskrba pa 4.500 lir. V Hotelu Europa stane enoposteljna soba 1.000 - 1.200 lir, dvoposteljna pa 2.000 - 2.200 lir. Tudi Pri Tildi na Oslavju imajo za goste tri sobe s petimi posteljami. Cena je 1.000 lir za enoposteljno sobo. 2.200 pa za dvoposteljno.
Hotelski cenik je pokrajinska turistična ustanova razmnožila v 20 tisoč izvodih. Tekst je tudi v slovenskem in v hrvaškem jeziku.
Poleg te publikacije so v zadnjem času izdali še zanimivo publikacijo, namenjeno francoskim turistom (tekst je namreč le v francoščini), ki opozarja na grobnico Bourbonov na Kostanjevici poleg Gorice. V nekaj stavkih je omenjena zgodovina te kraljeve družine in vzrok, ki jo je privedel v Gorico. V francoskem tekstu, povzetem po francoskih knjigah, je naziv našega mesta v francoščini napisan »Goritz*. V zvezi s tem lahko omenimo, da so tudi v Novi Gorici pred časom izdali propagandni letak o tej grobnici na Kostanjevici. Brez dvoma bo novi letak, ki ga bodo delili v Gradežu in v Lignanu, privabil marsikaterega francoskega turista, da si ogleda Kostanjevico, in s tem v zvezi tudi Gorico in Novo Gorico.
Omenimo za konec našega članka še deželno propagandno brošuro, na kateri je tudi slika kopališča y Gradežu.
Oddana dela za gradnjo
obnovljene umobolnice
V sredo so na sedežu pokrajinske uprave oddali na dražbi podjetju Tobia Clocchiatti iz Vidma dela za modernizacijo pokrajinske umobolnice. V ta namen bodo za gradbena dela porabili 318.707.000 lir. Uredili bodo obstoječih pet paviljonov, zgradili bodo telovadnico, dva nova paviljona ter nekaj ambulacijskih naprav. Na razpolago ima pokrajinska uprava 600.000.000 lir, kd jih je dobila od ministrstva za zdravstvo. S tem denarjem bodo obnovljene paviljone tudi na novo opremili. Na ta način bo delo z bolniki v umobolnici precej olajšano.
Vest o tej dražbi je javil pokrajinskim odbornikom na seji predsednik dr. Chientaroli. Istočasno je tudi obvestil prisotne odbornike, da je računski dvor registriral dekret za gradnjo avtocestnega odseka med Tržaško cesto v Gorici in Sočo. Z deli na tem odseku bodo pričeli čimprej, ker so bila dela že lani oddana na dražbi.
Seja pokrajinskega sveta bo v ponedeljek 10. aprila ob 20.30.
NAROČITE SE NA
Primorski dnevnik!
nostno izjavo tajnik tržiške PSI Bla-sig in načelnik skupine PSI odv. Bonadonna.
O tem je bil govor tudi na seji ožjega odbora pokrajinske uprave, ki je bil v Gorici v četrtek zvečer. »Pokrajinski odbor*, je rečeno v tiskovnem poročilu, «je z obžalovanjem sprejel vest, da je komitent ladje Achille Lauro dal nekatere neprimerne izjave, ki so povzročile takojšnji protest prisotnega delavstva. Pokrajinski odbor obsoja Laurovo početje in izraža svojo popolno solidarnost delavcem tržiške ladjedelnice, ki so vedno znali pokazati svojo pridnost, marljivost in sposobnost v mednarodnem merilu ter so s svojim delom pripomogli k ustvaritvi državnega ladjevja, ki ga upravičeno smatrajo med najboljšimi na svetu. Ti delavci ne potrebujejo in si ne želijo takih provokatorskih in reakcionarnih govorov*.
Tudi sindikalisti CGIL, ki so včlanjeni v socialistično stranko, so izrazili solidarnost s prizadetimi delavci v tržiški ladjedelnici in ostro obsodili Laurovo početje. Sindikalisti so se zbrali na deželnem sestanku včeraj v Gorici.
V zvezi s provokatorskim govorom brodarja Laura ob splavitvi tankerja »Igara* je tudi poslanec PSI Michele Achilli naslovil na ministra za državno udeležbo vprašanje, če mu je znan dogodek, ki se je pripetil v tržiški ladjedelnici Italcantieri, podjetju iz skupine IRI in še zlasti, zakaj so dovolili Lau-ru, ki ga je spremljal admiral Bi-rindelli, bivši policijski general Barbara ter tajnik CISNAL Roberti, da ima tak protidelavski govor. Socialistični poslanec obenem sprašuje, kakšne ukrepe namerava sprejeti minister za državne udeležbe, da bi zagotovil v državnih podjetjih spoštovanje ustavnih načel in da bi preprečil sleherni napal na italijansko napredno in protifašistično u-stavo.
Osnutek za razglednico «Espomego»
Trgovinska zbornica hoče goriško razstavo Espomego popularizirati v vsakem oziru. Da bodo v okviru razstave imeli osnovnošolci slikarsko tekmovanje snv, že poročali. Tema tekmovanja, ki bo na Kornu 30. aprila, je »Espomego 72*. V prejšnjih dneh pa se je že zaključilo slikarsko tekmovanje za dijake go-riške šole za umetno obrt. Dijaki te šole so pripravili skice, ki so imele prav tako za temo goriško razstavo 72. Posebna komisija je te dni ocenjevala ter je nagradila 8 najboljših.
Prvo nagrado za najboljši umetniški in vsebinski prikaz goriške Espomego sta dobili dijakinji Marina
millliiiiliiiillltiilliiiiiimimliiilnimiiliiiiimimimimiiiiiilllllliiiiuiifiliiiiiiiiMMiilllliiiiiuaiiiH
Malič in Maria Luisa Česa. Sam predsednik trgovinske zbornice geom. Lupieri je dejal, da bo ta skica na razglednicah imela velik pomen za propagando za goriško razstavo. Nagrajeno razglednico bodo 30. aprila prodajali na Komu, kjer bo tudi poseben poštni urad, ki b0 dajal na te razglednice posebne žige, ki bi utegnili v bodoče imeti tudi filatelistično vrednost.
Mestni avtobusi za praznike
Mestni avtobusi v Gorici bodo za velikonočne praznike dne 2. aprila prekinili svoje vožnje od 12.30 do 14.30; v ostalem bodo ta dan vozili od 8. pa do 20. ure po naslednjem voznem redu:
Proga št. 1 (štandrež — Južna postaja — Sev. postaja) odhod ia štandreža ali s Svetogorske postaje: od 8. do 12.30 in od 14.30 do 20. ure vsakih 15 minut.
Zunanja rdeča proga (Pošta — Podgora — Ločnik — Korzo Italia
—	Pošta) odhod izpred Pošte ob
15.20,	16.30, 17.40 in 18.50. Odhod iz Ločnika ob 15.40 16.50. 18.00, in ob 19.10.
Notranja rdeča proga: (Pošt a— Stražice — Bolnice — Pošta) odhod izpred pošte ob 14.50, 16.00, 17.10,
18.20.	19.30.
Zunanja črna proga: (Pošta — Korzo Italija — Ločnik — Podgora
—	Pošta) odhod izpred pošte ob:
9.00.	10.10, 11.20, 14.50, 16.00, 17.10, 18.20 19.30. Odhod iz Ločnika: 9.20, 10.30', 11.40, 14.00, 15.10, 16.20, 17.30, 18.40 in 19.50.
Notranja črna proga: (Pošta — Bolnice — Stražice — Pošta) odhod izpred Pošte ob- 8.30, 9.40. 10.50,
12.00,	14.20.	’<s4n. 17.59. 19.00.
tj št. 6 (Travnik — Trž"”"
cesta — Glavno ookopališče). Odhod s Travnika: 11.00, 12.00, 15.00 in ob 16.15 Odhod s Pokopališča ob: 11.30. 12.20. 15.35, 16.35.
Proga št. 7 (Travnik — Pevma Kostnica na Oslavju) Odhod s Travnika ob 12.35 in ob 15.50. Odhod z Oslavja c4) 12.45 in ob 16.00.
Iz tržiške bolnišnice
Včeraj ob 11.30 so pridržali za 10 dni na zdravljenju v tržiški bolnišnici 41-letnega Giorgia Bossia iz Gradišča, ki se je peljal z avtom fiat 600 ter blizu cerkve v Ronkah trčil najprej v drevesi nato pa podrl drog ulične razsvetljave ter pri tem tudi sam dobil poškodbe na kolenu, nosu in na hrbtu.
S kropom se je opekel 4-letni Alessandro Zampa iz Ronk — Ul. Fornaci 85. Zdravniki so mu ugotovili opekline prve in druge stopnje po nogah ter ga pridržali za 15 dni na zdravljenju.
PREDPISI ZA PRIJAVO BOLEZNI PRI INAM
Upravni svet bolniške blagajne INAM je odobril nekatere popravke in dopolnila k čl. 7 pravilnika za pomoč zavarovancem, ki določa izgubo denarne pomoči za obdobje ko ni bila izvršena prijava ali pa je bila izvršena z zamudo, se pravi po določnem tridnevnem roku od začetka, nadaljevanja ali zaključka bolezni .
Čl. 7 so dopolnili v smislu, da mora zavarovanec, o katerem je pogovor v čl. 6 poslati svoji sekciji INAM prijavo v roku treh dni po prvem zdravniškem pregledu. Zamudniki bodo izgubili denarno pomoč za obdobje, ki ne bi bilo krito s tako prijavo.
Potrdila o nadaljevanju ali za-
ključku zdravljenja morajo prizadeti poslati svoji sekciji INAM najkasneje v roku treh dni po zapadu prejšnjega potrdila. Kot potrdilo datuma služi poštni žig odpremne-ga urada ali nri neposredni izročitvi datum prevzema, ki je naveden pod dokumentom.
V primeru da bo za zamudo kriv zdravnik zaradi odlašanja izdaje potrebnega dokumenta, bo ta moral odgovarjati za zamudo.
Na ta način je upravni svet INAM obdržal temrinski rok treh dni kar se tiče prve prijave je pa bojj elastičen glede prijave nadaljevanja ali zaključka bolevni, oziroma zdravljenja.
Cipriani 58-letni Jožef Jug iz Gorice, Ul. Lunga 11. V splošni bolnišnici so mu nudili prvo pomoč za odrgnjenje po obrazu. Okreval bo v štirih dneh.
Poslanica goriškega župana
Novi goriški župan Pasquale De Simone je za praznike naslovil na goriške občane posebno poslanico z željami in voščili na pragu pomladi, ki prinaša novo upanje in pričakovanja za dobro in zado-voljstvo.
De Simone se v svojem in v imenu občinske uprave obvezuje, da bodo nadaljevali svoje delo v prizadevanju na poti kulture in napredka na težki zgodovinski poti Gorice in njene pokrajine. «Smo sredi važnega zgodovinskega preobrata, pravi De Simone, «tako glede starih običajev kot sedanjega zemljepisnega položaja našega mesta, z obmejno misijo združevanja narodov in velikih evropskih področij. V izvrševanju tega poslanstva in v vseh dejanjih, ki so značilna za vse početje v zadnjih letih. Gorica uveljavlja svojo aktivno prisotnost, človeško in kulturno, združeno s svojo gospodarsko aktivnostjo*.
To voščilo je nekako idealno srečanje župana z občinskimi u-pravitelji in vsemi občani. V napredku našega mesta je tudi bodočnost naših družin, naših otrok in bodočnost vseh tistih, ki so nam dragi. Pasguale De Simone
Zadnja pot Pavla Pavlina
Velika množica ljudi, domačinov, prijateljev in sorodnikov, je včeraj pospremila na zadnji poti mladega moža, Pavla Pavlina, ki se je tragično ponesrečil v sredo ponoči pri Tolmeču. Vsi so ganjeno hodili v žalnem sprevodu, ki je ob 16. uri krenil iz cerkve na domače pokooališče. Sprevod je bil še turobnejši, ker so zvonovi zaradi velikonočnih praznikov molčali..
Ženi in vsem ostalim sorodnikom izreka prosvetno društvo »Oton Župančič* iskreno sožalje. Pridružuje se tudi naše uredništvo.
Iz goriikega matičnega urada
Dne 30. in 31. marca so na goriškem matičnem uradu prijavili šest rojstev in pet smrti.
ROJENI: Valerio Gregoris, Emy Bauzon, Luisa Lutman, David Ce-scon, Lucija Ferfolja in Andea Ma-riucd.
UMRLI: uradnik 52-letni Luigi Perco; lekarnar 58-letni Iivio Ale-sani; brivec 62-letni Luigi Zucchia-fci; upokojenka 86-letna Clementina Peteani; gospodinja Maria Pavšič por. Makuc.
Gorica
VERDI ob 17.15—22.00: »Bello, one-sto. emigrato Australia sposerebbe compaesana illibata*, A. Sordi in
C.	Cardinale; barvni film.
CORSO ob 16.45—22.00: »Cime tempe-stose*, A. Calder Marshal in T. Dalton: barvni film.
MODERNISSIMO ob 17.15-22.00: »Con-tinuavano a chiamarli i due piloti pii) matti del mondo*. F. Franchi in C. Ingrassia. Barvni film.
CENTRALE ob 17.15-21.30: »Fuga dal pianeta delle scimmie*, R. Mc Do-wall in N. Trundy; barvni film.
V1TTORIA ob 17.15-21.30 «L’adulte-ra», E. Gould in B. Anderson; barvni film, mladini pod 18. letom prepovedan.
Tržič
AZZURRO ob 17.30: »Janni Eyre nel castello di Rochester*. Barvni film. J. Bennen in R. Kenson.
EXCELSIOR ob 16.00: »La Betia, ov-vero in amore per ogni gaudenza ci vuole sofferenza*. Barvni film. Nino Manfredi in Rossana Schiaf-fino.
PRINCIPE ob 17.30: «Bello. onesto. emigrato Australia sposerebbe compaesana illibata*. Barvni film Alberto Sordi in Claudia Cardinale.
Nova (ioricu
SOČA (Nova Gorica): »Jaz ljubimec*, danski barvni film - ob 18. in 20.
SVOBODA (Šempeter):	«Panika v
parku mamil*, ameriški barvni film — ob 18. in 20.
PRVAČINA: Danes zaprto.
RENČE: »Kjer diši po smodniku*, ameriški barvni film — ob 20.
DESKLE: »Jaz žena*, danski barvni film — ob 19.30.
KANAL: Danes zaprto.
Dežurna lekarna v Gorici
Danes ves dan in ponoči je odprta
lekarna S. Giusto, Korzo Italija 244,
tel. 35-38.
Dežurna lekarna v Tržičn
Danes je dežurna lekarna v Tržiču »At Redentore*. dr. De Nordis, Ul. Roselli 23. tel. 72-340.
Dežurna cvetličarna v Gorici
Jutri bo v Gorici odprta cvetličarna Florarte di Londero, Ul. XXIV Mag-gio 7, tel. 23-39.
Darovi in prispevki
Za Krvno banko v Gorici daruje skupina prijateljev v spomin na Al-fonsa Cossija 77.000 lir.
V	isti namen in v spomin prijatelja dr. Livia Alesanija daruje druž. prof. Bancherija 10.000 lir.
V	isti namen in v spomin matere primarija prof. Gastona Pivrrt-tija, darujeta Mercedes in Francesco Danelon 10.000 lir.
SCHULTZ V SVOJEM POROČILU UGOTAVUA
NEMŠKI VOJAK NI VEČ STARI PRUSKI SOLDAT
Vedno več je vojaških obveznikov, ki nočejo služiti vojske In tudi med tistimi, ki uniformo oblečejo, ni več discipline
Zadeva pravzaprav ni nova in smo o njej že pisali. Ker pa je izredno zanimiva, se k njej vračamo, kajti Nemec je bil vedno znan kot tipičen vojščak, danes pa imamo med Nemci vedno več mladeničev, ki jim uniforma ne prija. Še več, tudi tisti mladi Nemci, ki oblečejo uniformo, postajajo vedno bolj nemarni, nedisciplinirani, skratka antipod nekdanjega nemškega «soldata». Da zadeva ni le sporadična, da ne gre le za kak izjemen primer, pač pa za že množičen pojav, nam priča dejstvo, da je o tem spregovoril tudi «najviš-ji zahodnonemški solda t» Fritz Rudolf Schultz, ki je o tem spregovoril v letnem poročilu pred bonskim parlamentom.
Kakor poroča londonski «The Sun-day Telegraph* je Schultz navedel popuščanje discipline kot posledico vrste razlogov, predvsem splošnega mnenja v Zahodni Nemčiji, da deželi ne grozi nobena nevarnost, ker da Zahodna Nemčija nima sovražnikov. Seveda bi mogel biti sovražnik le kak sosed iz vzhodne strani, toda miroljubna politika Bonna do Vzhoda je izločila še tega sovražnika in ustvarila celo prijateljske odnose z deželami varšavskega sporazuma.
Drugega sovražnika ni in čemu bi zahodnonemški «soldat» bil vojaško razpoložen. Še več, v precej razširjenem mnenju je izginila tudi do pred nekaj leti veljavna
liiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiuiiiiii
Kulturni program v Opatiji za turistično sezono
V Opatiji so v letnem Gledališču imeli vedno zelo bogat prouram. Zadna tri leta pa so v tem popustili. Razlogov za to je več. tolmačenj pa še več. vendar bomo to pustili ob strani in raje zabeležili to. kar se obeta za letos. Iz razgovora z direktorjem opatijske Mozaik—P ozomice» Veljkom Milošičem, se je zvedelo, da bodo letos 10. julija začeli vsakoletni festival, ki predvideva bogat program, ki se bo razpotegnil skozi vso glavno turistično sezono. Prvi večer bo nastopil londonski festivalski balet, ki bo izvedel delo A. Adama z naslovom zGiselle*. Ta večer bodo nastopili tudi znar ni angleški plesalci—solisti
Ves program je sicer že sestavljen. vendar ni še razporejen točno po dneh. zato bomo navedli le nekaj podatkov u tem. kdo vse bo sodeloval na letošnjem festivalu.
Med drugim bo pu vsej verjetnosti nastopila Anna Moffo in sicer v Verdijevi «Traviati». na nekem simfoničnem koncertu bo kot dirigent nastopila sovjetska glasbenica Veronika Dudareva, od jugoslovanskih velikih pevcev so na sporedu Vladimir Ruždjak. Miroslav čangalovič, Franjo Peruša, Božena Ruk—Fočič in mnogi drugi.
Omenili smo Verdijevo «Travia-to», toda na sporedu bo tudi Verdijeva <tAida». na sporedu bosta dve Puccini evi operi in sicer *Gianni Schicfa in «Madame But-terflyi>, uprizorili bodo tudi Boro-dinovega «Kneza Igorja».
Na festivalu bo nastopila tudi slovita moskovska filharmonija, vendar bodo pretežni del bremena morali nositi zbor. orkester in balet reškega gledališča «Ivan Zajc*.
Mimogrede povedano bodo letos v Opatiji nastopali še zagrebški kvartet, komorni ansambel iz Mu-enchena, praški pihalni kvintet, zagrebški solisti in še nekateri drugi nasambli.
»slika* vzhodnonemškega človeka, ki da je sovražno razpoložen nasproti zahodnemu civiliziranemu svetu.
V Schulzovem poročilu zato logično zasledimo vprašanje, kako ukrepati v takšnih razmerah. Odgovora praktično ni, pač pa se navaja ugotovitev, da tv tem popuščanju posamezniki gredo tako daleč*, da »postavljajo v dvom potrebo po oboroženih silah*. In to kljub temu, da «dežele varšavskega pakta še nadalje težijo za vojaško prednostjo pred Zahodom*, česar pa mnogi tne jemljejo zares*. Od tod, čedalje večje težave v Bundesvvehru, da ohrani disciplino, ker tv vojski vedno bolj prihaja do izraza nagnjenje rekrutov, da ne vidijo nikakršne potrebe, da bi se še nadalje vodila u-činkovita obrambna politika*.
Tej kritiki razpoloženja v poročilu Fritza Rudolfa Schultza nasprotujejo rezultati najnovejšega proučevanja javnega mnenja, ki so pokazali, da obilni dve tretjini za-hodnonemških državljanov, starih od 15 do 24 let, smatrajo Bundes-weher ali «za absolutno potrebno* ali vsaj tza koristno ustanovo*.
Poročilo pravi, da je vedno več tistih mladih ljudi, ki izkoristijo novejše zakonske predpise in ne gredo služit vojske, ker da tjim to prepoveduje versko prepričanje*. Od leta 1956 do 1971 je odpovedalo tvojaško disciplino* 107 tisoč zahodnih Nemcev. Iz podatkov, ki jih objavlja uradna statistika, se vidi, da število mladih Nemcev, ki nočejo v vojsko, močno narašča začenši z letom 1989, ko so v Zahodni Nemčiji prišli na oblast socialni demokrati. Leta 1969 ni hotelo obleči uniforme 19.363 rekrutov, leto pozneje je odpovedalo pokornost 27.657 vojaških obveznikov, lanskoletne številke sicer niso znane, vendar trdijo, da je število zahodnonemških vojaških obveznikov, ki lani niso hoteli obleči uniforme, še večje, kajti zahod-nonemško vrhovno poveljstvo bi bilo hotelo imeti 490 tisoč ljudi pod orožjem, ima pa jih komaj 460 tisoč.
Razlog nerazpoloženja v zahodnonemški vojski pa se razlaga tudi z nečim drugim. Fritz Rudolf Schultz je priznal na tiskovni konferenci, da so mnogi zahodnonemški vojaški inštruktorji in pripadniki komandnega kadra v Bundes-wehru »nudili trmast odpor proti bonski vzhodni politiki*. To pa je nujno privedlo do »napetosti med častniki in vojaki*. Zato v njegovem poročilu piše tudi o »razočaranju med ključnim osebjem oboroženih sil, kar bi bila morala vlada upoštevati ali vsaj ne podcenjevati*.
Zaključki, do katerih je Schultz prišel, so, da v zahodnonemški vojski stare pruske discipline ni več. Nasprotno, vedno več je kršitev pravilnika in discipline, vedno več je pobegov iz vojske, celo napadov na častnike, vedno več je tudi kraje orožja in vojaške o-preme in vedno več je vojakov (ne samo preprostih vojakov), ki pred začetkom kakih orožnih vaj ali tudi nekoliko zahtevnejših vežb »nenadoma zbolijo*. Vedno več je tudi primerov, da mladi vojaški obvezniki sodelujejo na demonstracijah v vojaški uniformi.
Zahodnonemški tisk, ki se je u-kvarjal s poročilom, ki ga je predložil Schultz, hvali njegovo objektivnost in temeljitost. Toda v zaključku poročila je rečeno, da »za sedaj ne predvidevajo nobene spremembe*, da »bodo oborožene sile naletele še na večje notranje težave*, da pa »zahodnonemške o-borožene sile so se doslej vedno znašle* in da »se bodo znašle tudi sedaj*.
ZA BLIŽNJE PROSLA VE 80. ROJSTNEGA DNEVA
Na ljubljanski TV film «Tito in Slovenija»
Ob 80-letnici maršala Tita bo stekel na ljubljanski televiziji film »Tito in Slovenija*, ki ga v teh dneh skrbno pripravlja režiser Fran Žižek. Gradivo za ta film je zbiral nekaj let. Fran Žižek nam je dejal:
«Film za ljubljansko televizijo pod naslovom «Tito in Slovenija» bomo posneli delno v barvni delno v črno—beli tehniki. To bo film o življenju maršala Tita in o njegovih Stikih s Slovenko. Tudi maršalovo bivanje v mariborskih sodnijskih zaporih bo prikazano. Tu je namreč odsedel zadnje leto svoje večletne predvojne robije. Prikazali bomo v filmu maršala Tita v njegovih mladih letih, ko je bil zaposlen v kamniški tovarni Titan. Prikazan bo Titov ilegalni prehod čez jugoslovansko—avstrijsko mejo pri
Tržiču v času Dollfussovega nacističnega puča v Avstriji Film bo prikazal maršala Tita tudi na znani konferenci KP Slovenije v dvorcu škofa Rožmana v Goričanah blizu Medvod, kjer se je seznanil s Kidričem in Kardeljem. Na filmu bo sestanek tik pred drugo vojno v Tacnu pri Ljubljani, kjer je bil posvet vseh tedanjih jugoslovanskih partiskih voditeljev iz vse države razen iz Makedonije. V filmu bo prikazano Jajce v času, ko je Josip Vidmar predlagal za Tita naziv maršala. Prikazan bo prvi Titov obisk v Ljubljani v maju leta 1945, ko je v svojem govoru velikim silam povedal, naj Jugoslavtje ne uporabljajo za drobiž pri začrtovanju meja na Primorskem in Koroškem.
Dijaki slovenske srednje šole »Igo Gruden* iz Nabrežine so v sredo, 29. marca, v spremstvu svojih profesorjev obiskali naše založništvo in seveda tudi našo tiskarno, kjer so si ogledali tiskarske stroje in rotacijo. Proces tiska sta jim obrazložila direktor tiskarne Perko ter tehnik Srečko Zupan

V TEH DNEH PRED 28 LETI V GALLIPOLIJU V JUŽNI ITALIJI
Kako se je skupina partizanov polastila jugoslovanske ladje
Posadka je bila koj pripravljena za to, da preide na stran nove Jugoslavije - Zjutraj je na ladji že vihrala trobojnica s peterokrako zvezdo * Britanci niso delali težav
«Tujec» v SZ ne bo dolgo tuj
Ni dolgo tega, ko smo zabeležili polemiko med jugoslovanskimi zgodovinarji glede tega, kdo naj bi bil prvi poveljnik jugoslovanske vojne mornarice, oziroma prvega pomorskega odreda v času NOB. Danes se bomo vrnili k zgodovini jugoslovanske vojne mornarice v zvezi z nekim dogodkom iz teh dni v letu 1944, ko je skupina jugoslovanskih borcev «ukradla» neko ladjo. V zagrebškem «Vjesniku» je ta dogodek zabeležen takole:
Prva ladja nove Jugoslavije je bila dobesedno ukradena begunski vladi, ki je ladjo posodila Britancem. Način, kako so se partizani v marcu 1944 na enem od vojaških oporišč na jugu Italije, v Gallipoliju, polastili ladje «Sen-ga», je svojevrsten primer v zgodovini svetovnega pomorstva. Sicer ne toliko zaradi načina, kako se je skupina borcev polastila ladje, pač pa zaradi motivov, zakaj so to storili.
Ko danes govori o tem, Luka Dančevič, kapitan dolge plovbe, star partizan, danes že upokojen svetnik v Zavodu za promet, pomorstvo in zveze, ne more prikriti svojega nasmeha. »Kajti — pra-
vi — bila je to resna akcija in vendar, ko se sedaj spomnim, kako smo vse to čez noč izpeljali in to samoiniciativno, zato pa s srcem, me spomini vedno silijo na smeh. Bili so to za nas hkrati čudoviti pa tudi težki trenutki. O svojem sklepu nismo nikogar obvestili. Bali smo se dolgih sestankov, dogovarjanja itd., da nam ladja ne pobegne!
Tedaj se je med nami — nadaljuje Luka — pogosto govorilo o usodi čezoceanskih ladij stare Jugoslavije, ki si jih je prilastila begunska vlada. Posojala jih je v glavnem Britancem in za to dobivala denar. Hkrati pa smo razmišljali tudi o posadkah teh ladij. Od posadk konvojev, ki so prihajali v italijanska pristanišča, nismo mogli zvedeti skoraj nič. Toda v drugi polovici marca 1944 je prispela v Monopoli — kjer je bila partizanska baza, katere politični komisar sem bil — vest, da je v Gallipoli priph* iz Anglije velik konvoj, v katerem je bila jugoslovanska čezoceanska ladja «Senga». Istega dne, ko je «Senga» zaplula v Gallipoli, sem odšel tja. S seboj sem vzel dva tovariša.
Nicola Di Bari med svojimi: debutantka Angelica ter Marina In Angela iz ansambla «Ricchi e Poveri*
Ko je opazil ladjo «Sengo», Luka Dančevič ni veliko razmišljal. Že prej je vedel, kaj bi moral ali vsaj mogel v takšnem primeru storiti. Čutil je, da ta ladja, pripada njemu, pravzaprav onim, ki so z majhnimi lesenimi ladjicami napadali veliko močnejšega sovražnika in umirali ali izginjali v morju, ki pripada ladji »Sengas ne pa njenim sedanjim lastnikom. In vendar so bili na ladji mornarji, domači mornarji, iskreni prijatelji, tovariši. Luka pripoveduje, da jim je iz oči bral, komu v resnici pripadajo.
Z dvema tovarišema sem prišel do ladje in to z namenom, da bi obiskal posadko in poveljnika ter da bi se pobliže spoznal z ladjo samo — pravi Luka Dančevič.
«Radovedno posadko smo pozdravili z njej nenavadnim pozdravom: »Zdravo, tovariši!* Sledil je razgovor, ki je bil vedno bolj odkrit in poveljnik ladje Teodor Tr-jan je kmalu soglašal z nami. V dogovoru z njim smo sestavili sklep posadke parnika »Senga*, sklep, ki se je začel takole:
«Mi, posadka jugoslovanske ladje «Senga» smo sklenili danes dokončno določiti svoje stališče glede jugoslovanske vlade v begunstvu v Kairu z ene strani in NOVJ pod vodstvom maršala Tita z druge strani... Z današnjim dnem se pridružujemo Narodnoosvobodilni vojski Jugoslavije in kot svojo najvišjo oblast v deželi pri-znamavo edino NKOJ s predsednikom maršalom Jugoslavije Josipom Brozom Titom na čelu ...»
Z navdušenjem je vsa posadka podpisala ta sklep. To so hoteli storiti tudi britanski podčastniki in nekaj Portugalcev, ki so tudi bili na ladji. Toda njih v to našo zadevo nismo hoteli vmešavati.
Prišle pa so tudi težave. Predvsem nismo imeli jugoslovanske trobojnice s peterokrako zvezdo, — pravi Dančevič. — Prav tako nismo o svoji akciji še nikogar obvestili. Takoj zvečer smo z avtomobilom odšli spet v Monopoli, kamor smo prispeli okoli druge ure zjutraj in prebudili tovarišico Franko ter njene šivilje, ki so nam sešile zastavo. Tako je na jamboru ladje »Senga* namesto stare jugoslovanske trobojnice zavihrala zjutraj zastava nove Jugoslavije.
Po vrnitvi v Gallipoli smo stopili k Josipu Smodlaki, tedanje-
mu poverjeniku za zunanje zadeve NKOJ. Sklenili smo ga obvestiti o svoji akciji. Ko je slišal, kaj smo storili, se je prijel za glavo. Kot izkušen diplomat je trdil, da je ta akcija politično tvegana, vsekakor v nasprotju z mednarodnim pravom, kajti NKOJ še ni bil mednarodno priznana vlada.
Noge so se mi tedaj tresle — pripoveduje danes Luka Dančevič. — Bil sem v precepu med nepokornostjo in mednarodnim pravom, med modrostjo in patriotskim razpoloženjem.
Poslovili smo se od Josipa Smo-dlake — nadaljuje Luka Dančevič — in se odpravili v Taranto, kjer je bila britanska baza. Hoteli smo obvestiti Britance o svojem sklepu. Tri ure smo čakali na njihov odgovor in na koncu dobili pismeno priznanje nove zastave. Menim, da je to bil tudi prvi mednarodni akt o priznanju zastave nove Jugoslavije na sploh. Tako smo svoj naklep — tudi legalizirali.
Ko smo popoldne prišli v Gallipoli, smo opazili množico ljudi okoli «Senge*. ker se je bila po mestu razširila vest, da je na ladji izbruhnila revolucija. Z vojaškim pozdravom smo počastili novo zastavo na prvi naši čezoceanski trgovski ladji. Nekaj dni za tem je konvoj odplul iz Taranta v smeri Atlantika. Med temi ladjami je bila tudi «Senga», toda na njeni zastavi je bila sedaj peterokraka rdeča zvezda. Ladjo je do izhoda pristanišča spremljala skupina pripadnikov oporišča v motornih čolnih. Z ladjo »Senga* je odplul v svet tudi del nove Jugoslavije — je zaključil svoje p-ipovedovanje Luka Dančevič.
MOSKVA, 31. - V Sovjetski zvezi je gledališče pogosto «anga-žirano». Obravnava torej momente iz vsakdanjega življenja. Res je sicer, da po navadi obravnava vse to z lepe plati in neredko so gledališke predstave bolj agitke kot kaj drugega. Bolj redko se namreč kako delo loti notranjih protislovij in težav, ki jih nosi s sabo vsaka družbena ureditev, tudi socialistična, tudi sovjetska.
Eno takih del, eno odrsko delo, ki resnično obdeluje notranja nasprotja, je te dni na programih. Ponavljamo na programih, kajti to delo uprizarja hkrati več sovjetskih gledališč. Pri tem pa je zanimivo, da so dvorane, koder se to delo uprizarja, polne kot še nikoli ali kot redko kdaj. Katero je to delo in zakaj so dvorane polne?
Delo nosi naslov »Tujec*, rekli bi raje «Neki tuj človek», napisal pa ga je Isaij Dvoretski. «Tujec» pa ni neki tuji človek, nekdo, ki je prišel iz tujine v Sovjetsko zvezo, celo ne nekdo, ki je prišel v neznani kraj, torej v kraj, kjer ga nihče ne pozna. «Neki tuji človek» ni nihče drugi kot mlajši človek, ki pride v neko velikansko metalurško podjetje in se postavi po robu vsem starim navadam in ljudem v tem podjetju in začenja uvajati svoj sistem, boljši sistem, na vsak način nov način dela, ki se v končni analizi izkaže kot bolj pozitiven in tudi bolj človeški.
Od tod veliko zanimanje za delo, kateremu je posvetila pozornost celo moskovska tPravda», ki se sicer bolj redko loteva odrskih del, ki še niso dobila priznanja.
Delo zasluži torej vso pozornost. V bistvu gre za sledečo zgodbo, dejansko za problem:
Mladi inženir Aleksej Češkov pride v velikansko podjetje, kamor so ga poslali, da prevzame vodstvo. Ko pride v tovarno, se ne trudi, da bi si pridobil simpatije starega vodstva tovarne in delavcev samih, pač pa se obnaša povsem obratno, kot sodoben «me-nagen, ki je bolj antipatičen kol simpatičen. Ni mu mar, kaj bodo
I (Nadaljevanje na 6. strani)
Nagisa Osima:
«Dnevnik tatu
v
iz Sinjukuja»
La Cappella Underground nam je predstavila premiero treh filmov Nagise Ošime, ki je med najbolj znanimi in zanimivimi japonskimi režiserji nove generacije. Nagisa Ošima se je lodil leta 1932. Ko je študiral na univerzi, se je zanimal predvsem za politično dejavnost v skupini študentovskega gibanja, ki je bila pod pokroviteljstvom komunistične partije, dokler ni postal predsednik organizacije Zengakuren v Kyotu. Zanimal se je tudi za gledališče kot režiser in igralec v študentovskih skupinah. Politika (predvsem študentovski boj in problem korejske manjšine na Japonskem) in gledališče sta dva momenta vse njegove filmske proizvodnje.
Svoj prvi film je Ošima režiral leta 1959. V tem kot v naslednjih njegovih filmih sta spolnost in nasilje prevladujoči komponenti. Trije filmi, ki smo jih videli v Cappelli, spadajo v zadnje obdobje Očimovega ustvarjanja.
ŠINJUKU DOROBO NIIiKI (Diano di un ladro di Shinjuku. 1968), z igralci Tadanori Yokoo in Rie Yokoyama, je film, v katerem je popolnoma zanikana časovna in prostorska logika. V prvem prizoru vidimo uro, ki sta ji odtrgana kazalca. Sledi prosta raziskava, skoraj v stilu eseja, v kateri protagonista (ki poosebljata režiserjeve probleme, zahteve in občutke: v 0-šimovih filmih imamo vedno precejšnjo identifikacijo režiserja s protagonisti) trčita ob svet nepristne objektivacije, ob družbo, v kateri je vsako pravilo zatiralni odgovor na človekove potrebe. Iskanje spolne sprostitve ali osvoboditve kot dejanske objektivacije subjekta. Dolga razprava Freudovskega psihoanalista ni nikak odgovor iskanju fanta in dekleta. Zakaj svet je treba spreminjati in ne «tolmačiti».
Odgovor je le v odkritju in v o-svojitvi materialnega življenjskega toka: protagonist doseže orgazem z dekletom v trenutku njenega perila (simbol, ki je na Japonskem sedemkrat tabu) in prav tako ko odkrije neko fizično značilnost dekleta: univerzalnost in partikularnost se srečata. Odgovor je v raz-prostiranju ustvarjalne sile indi-vidua in v zavračanju «kulture». Odgovor je v uporu proti ustaljenem družbenem redu: v Šinjukuju množice napadejo sedež policije. Pristno eksistenco doseže človek le v boju. Ali je v tem boju že alternativa, čeprav prekrita, ali pa je ta boj le zanikanje sveta, ki preprečuje alternativo?
Ošima se približuje bolj prvi hipotezi. Upornik — kriminalec postane življenjski model; v rušenju je gradnja. V svetu lažne objektivacije naj bi preostajal prostor z* dejansko objektivacijo.
Sergij Grmek
Pred dnevi je začel obratovati naftovod, ki so ga položili na dno Kaspijskega morja. Naftovod je dolg 20 km in povezuje naftne vrelce pri Ždanovu z otokom Če-leken. Ponekod leži naftovod na globini 35 m. Cevi so prevlekli s posebno cementno oblogo, ki jih ščiti pred rjavenjem in pred u-darci. Kolikor se bo ta zaščitna prevleka obnesla, jo bodo uporabljali tudi drugod.
Omenjeni naftovod so speljali tudi zato, ker geologi domnevajo, da je na Kaspijskem morju oziroma pod njim veliko nafte.
			
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Skrbno nadzorujte nekega preče: lahkomiselnega sodelavca. V družinskem krogu se izogibajte prepirov
BIK (od 21.4. do 20.5.) Z natančnostjo vam bo uspelo rešiti neko zapleteno tehnično vprašanje. Ljubosumni boste.
DVOJČKA (od 21.5. do 22 6.) Razumevanje in podpora s strani vaših predstojnikov Zaradi nepremišljeno izrečenih besed utegnete imeti nevšečnosti.
RAK (od 23.6 do 22.7.) Začetek delovnega dne bo nekoliko napet. Ne bodite neutemeljeno in pretirano samozavestni
LEV (od 23.7 dc 22 8.) Vaš go-
HOROSKOP
spodarski položaj ni takšen, da bi ga morali spremeniti. Zvestoba ljubljene osebe
DEVICA (od 23.8 do 22 9 ) Vse okoliščine bodo v uri d nekega vašega zelo ambicioznega načrta. Izločite neka prijateljstva.
TEHTNICA (od 23.9 do 23.10) Spremenili boste ter izpopolnili svoi načrt. Nespremenjene okoliščine na čustvenem področju.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 21.11.) Važen dan za tiste, ki se ukvarjajo
s trgovino. S svojo doslednostjo si boste zagotovili dottei sloves STRELEC (od 22 11. do 20.12.) I mejte zaupanje vase in v vrednote, ki ste se zanje zavzemali. Kdor vas ljubi, vam ostaja zvest.
KOZOROG (od 21 12 do 20.1) Dan je primeren za realizacijo nekega izuma. V čustvenih zadevah ne kažite pretirane neučakanosti.
VODNAR tod 21 1 do 19.2.) Ves dan boste posvetili preučevanju obsežnega vprašanja Od nekega srečanja bo odvisna vaša bodočnost.
RIBI (od 20.2. do 20.3 ) Ni priporočljivo. da sedite na ve«' stolčkih hkrati. Popolno razumevanje med vami in prijatelji.
FILMSKI KROŽKI V TRSTU
TOIE SV ETI JI A
lllllllllllllllllllllimilllllllllllllllllllt TRETJA KNJIGA
Nekaj strelov je padlo za njim. Tudi poročnik Hartwick je že dvignil brzostrelko, pa je major Helm prijel za cev rekoč:
«Pustite ga! Tudi ta ima dovolj! Ne bo se privlekel daleč! Naj z njim opravi narava!«
Pripeljali so še poslednjo skupino in opravili z njo._
Skozi drobne veje visokih dreves je sonce presvetlilo grapo z vijoličastim odtenkom. Nad njo je plaval pritajen vzdih umirajočih. Na bledih obrazih so se igrale sence. Iz trupel se je odcejala kri. Polzela je v korito in se stapljala s čisto gorsko studenčnico, ki je curela iz zemeljskih žil. Potoček je pordel. Svctioba ga je prežarjala, penečega se čez skalovje. Nekoliko niže je pronical v pesknato dno in se vračal v nedra zemlje...
20
Blisk je prebil dan v skalnd razpoki. Vanjo je bil zlezel tik pred jutrom. Varovala sta ga strmina in gosto, skrotovičeno drevje. Iz skrivališča je opazoval nemške premike pod seboj in poslušal streljanje.
Z mrakom se je odplazil naprej. Kot zver se Je pomikal skozi goščavje. Kakšno uro stran od mesta pokola je njegovo uho prestreglo stokanje. Naletel je na človeka, zaritega
v gosto goščavje, vsega v krvi. Ležal je vznak, zrl v nebo in hropel.
Ranjeni se je začudeno zastrmel vanj in šepetal, ko da se mu blede: «Vode, vode, vode...«
Kdove koliko jih nocoj umira po tem prekletem pobočju, je pomislil Blisk im dal človeku piti snežnico iz čutarice.
Človek se je umiril. Tudi noč je bila tiha, le glasovi nočnih ptic so prihajala iz daljave. Od spod s pobočij sta nenadoma zaslišala nemške glasove. Zato je Blisk pomagal ranjenemu, da se je odvlekel naprej, stran od sovražnika, šele čez kakšno uro sta se ustavila nad samotno bajto, kjer je Blisk poznal gospodarja.
Ranjenec mu je povedal, kaj se je zgodilo z ujetniki. Povedal je tudi, da se je eden zakopal v gnoj v hlevu in da ne ve, če je ostal živ. Po kratkem pogovoru je Blisk fanta prepoznal. Preden so ga Nemci prvič ujeli, je bil mitraljezec v četi Orlova. Poznal je Drena, Vojka, Primoža, Travnikarja, S varana, Fazana in druge.
Blisk se je spustil k samotni, s slamo kriti bajti. Na trkanje so mu odprli šele, ko so ga prepoznali po glasu. Bajta je zaudarjala po pomanjkanju, nesreči in strahu. Kmet Matiček z dvema ženicama — materjo in ženo, mu je obljubil hrano, ni pa si upal sprejeti ranjenca, šel je z Bliskom, da mu pokaže zapuščeno podzemsko jazbino, v katero so se včasih skrivali terened. čeprav je bila noč, so jo našli in spravili vanjo ranjenca. Z dnevom si je ranjenec opomogel. Splezala sta iz mračnega brloga na piano, kjer Ju je sonce malone zaslepilo.
Nemci niso več preiskovali tega pobočja, vse polno pa Jih je bilo proti Cerknemu.
šele pri belem dnevu je videl, kako je fanta zdelal rafal. Na srečo se je bil obrnil postrani, ko je Nemec pritisnil, in ga je zato zadelo le šest krogel: tri so mu šle skozi roke in rame, dve skozi prsi, ena pa mu je zlomila ključnico. Bluza in srajca sta bili prepojeni s krvjo in sta se lepili na život. Pravil je, da ga je prvi dan tako žejalo, da je pil lastno kri, dokler mu ni šlo na bruhanje.
Blisk ni imel obvez. Spodaj v kajži pa so premogli samo umazanijo. Strgala sta eno Bliskovo srajco, da sta pritrdila roko zaradi zlomljene ključnice.
Kmet jima je prinesel hrane in nekaj vode in se takoj vrnil. Ko si je ranjeni opomogel, mu je povedal svojo neverjetno zgodbo. Da ne bi Nemci izselili staršev, je dvajsetletni fant ob prvi mobilizaciji šel v nemško vojsko. Videl Je Nemčijo. Odšel z maršbataljonom na Krim in okusil vzhodno fronto. V bitki za Harkov je bil eden od redkih srečnežev v bataljonu, ki je preživel napad katjuš, tankov in Mongolov. Ko je ležal na tleh, ga je prebodel neki Mongol z bajonetom. Z roko je odrinil konico, da je zdrsala namesto v srce skozi dlan. Iz bolnice je po dopustu prišel domov in pobegnil v brigado. Pol leta je bil v brigadi, potem pa so ga Nemci ujeli doma. To je bilo v juniju, takrat, ko je padel Dren. Z domačini, Bohinjci, je prišel po hrano. Lastni oče ga je nehote izdal: ko so Nemci že pregledali hišo in hlev ter odšli, je prišel k skednju in ga poklical. To je slišal nemški stražar, vrnili so se in ga potegnili iz sena. Nemci so ga poslali nazaj v njegovo enoto, ki je bila na počitku ob švicarski meji. Kot vsakega dezerterja iz nemške vojske, so ga obsodili na smrt z obglavljenjem. Izmazal se je z izgovorom, da so ga partizani šiloma odpeljali, ščitil ga je tudi poročnik, bojni tovariš. Tako so ga pomilostili. Kmalu potem je drugič pobegnil. S staro, ponarejeno dovolilnico se je pripeljal na Koroško, od koder je odšel naprej v civilni obleki. Na Po-rezen je zašel med begunci. Iz ofioirske šole se je vračal v Bohinjski odred in nosil zanj angleški mitraljez. Z njim je kosil Nemce, dokler mu ni pošla muniedja. V Davči so nanj in na tovariša, ki je šel z njim, planili Mongoli. Iz njihovih rok ga je rešil polioijski major, ki ga je hotel zaslišati. Tovariša pa so Mongoli vpričo njega prebodli z bajoneti.
Fant je dejal, da se je vnaprej odločil, da se bo ob streljanju pognal. «Trdna gorenjska grča,« si je mislil Blisk in vprašal: «Kako se že pišeš?«
«Ravndk sem, star pa sem dvajset let.«
Blisik je napolnil beležnico s podatki o zadnji noči pred
ustrelitvijo. Fant je pravil, kako so ujetniki jokali, kleli, molili in klicali na pomoč partijo in boga, da bi jih rešila smrti. Sklenili so bili navaliti na vrata, pa so jih zamotili s krompirjem in jim tako zbudili lažno upanje, da jih ne bodo pobili...
Blisk se Je znova prepričal, da tudi najhrabrejši lahko pade sovražniku v roke in da obstaja možnost bega tudi v najbednejšem položaju.
Rad bi bil spravil ranjenca v bolnico Franjo, pa kaj, ko so se prav v njeni okolici potikali nemški oddelki. Zbal se je za Melito — po tem pokolu je vedel, da Nemci tudi ranjencem ne bi prizanesli.
Toda on je moral naprej. In kdo ve, kaj se mu bo še vse pripetilo, preden bo prišel do baze! Na vso srečo je o mraku prišel kmet, kot je bil obljubil. Prinesel je kuhanih krhljev, krompirja in repe. Z njim je prišel domačin, bolehen terenec, v čigar domu so se nastanili Nemci, pa ni vzdržal njihove prisotnosti in je pribežal k sorodniku Le-ta si ga ni upal imeti doma, zato ga je pripeljal k njima v skrivališče.
Ponoči ju Je Blisk zapustil. Malo Je imel upanja, da bo fant preživel, čeprav mu je v črnih očeh sijala neverjetna življenjska volja. Pustil mu je pištolo, ki jo je bil vzel mrtvemu Nemcu, in nekaj nabojev. Za vsak primer...
Voščil Jima je vso srečo. «če vaju slučajno dobijo, glejta, da ne bosta umrla sama!«
Mlademu Bohinjcu so se ustnice prvikrat zganile v smehljaju. Skoraj pobožal Je orožje. BUsku se je tedaj zazdelo, da bo fant morda le ostal živ, toliko volje do življenja Je plalo v njegovih očeh.
Na poti v Trebušo Je Blisk sredi noči potrkal na okno samotne domačije, nedaleč nad reko, kjer so imeli Javko.
Odpret mu je prišla Svarunova žena Tončka. Se preden Je vstopil, je položila prst na usta. In šele v izbi mu Je šepetajo povedala, da so bili tu zvečer Nemci in da imajo v hiši ob reki štab. Zvedel je, da Je pribežala z dojenčkom iz Cerknega. Tam so jo iskali kot vse drage, ki so sodelovali z vojska Hiše so preiskovali od postrešja do kleti.
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
DOMAČI ŠPORT
D A IN ES
SOBOTA, 1. Aprila 1972
NOGOMET
3.	AMATERSKA LIGA
15.00	v Štandrežu
Sudest — Sovodnje * * *
KOŠARKA
MLADINSKE IGRE
15.30	v Trstu, stadion «1. maj»
Kondorji — Lisice * * *
16.30	v Trstu, stadion «1. maj»
Tigri — Levi
* * *
JUTRI
NEDELJA, 2. APRILA 1972
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
15.00	v Trstu, Sv. Sergij
Flaminio — Juventina * * *
15.00	v Bazovici
Zarja — Breg.
* * *
3.	AMATERSKA LIGA
15.00	v Nabrežini
Devin — Primorec
* * *
15.30	na Proseku
Olimpija — India ★ * *
MLADINCI
12.30	na Proseku
Primorje — Triestina * * *
NARAŠČAJNIKI
10.00	v Padričah
Gaja — Muggesana * * *
12.15	v Trstu, Sv. Sergij
Costalunga B — Vesna * * *
10.30	v Dolini
Breg — Triestina A * * *
11.15	v Padričah
Rosandra — Primorje
* * *
POJUTRIŠNJEM
PONEDELJEK, 3. APRILA 1972
NOGOMET
3. AMATERSKA LIGA
15.30	v Trstu, Sv. Alojzij
COOP — Primorje
NARAŠČAJNIKI
hstou
14.15 v Trstu, stadion
Union — Roianese * * *
..tAlil« SUi
9.00	v Sovodnjah
Sovodnje — Virtus GO
PRIJATELJSKA TEKMA
15.00	v Sovodnjah
Sovodnje — Štandrež
* * *
KOŠARKA
MOŠKA D LIGA
11.00	v Benetkah
Šanson — Bor
OOBOJKA
PROMOCIJSKA LIGA
10.30 v Sovodnjah
Sovodnje — Hrast
1.
2.
3.
4.
5.
6.
prvi	1	
drugi	X	
prvi	2	
drugi	X	
prvi	1	X
drugi	X	1
prvi	1	2
drugi	2	1
prvi	1	X
drugi	X	2
prvi	1	2
drugi	2	1
SABLJANJE
SP ZA MLADINCE
Poljak A. Godel zmagal v floretu
MADRID, 31. — Poljak Arkadiek | ža. To seveda ne bo tekma,
_3.1	- -	_”!•	_1 _ J_	1_1 _ t__	• Innn rrlniM nili Ki KUJ rlinli o.l
Godel je osvojil zlate kolajno v floretu za moške posameznike na svetovnem mladinskem sabljaškem prvenstvu (pod 20. letom) v Madridu. Srebrna medalja -je pripadla Sovjetu Viktorju Rodionovu, bronasta pa Francozu Fredericu Pie-truski.
Italijanski tekmovalci so doživeli precejšen neuspeh, saj so vsi že prej izpadli.
UMETNO DRSANJE
PARIZ, 31. — Češkoslovaška državna prvakinja v umetnostnem drsanju, Hana Maškova, se je smrtno ponesrečila. Maškova, ki je leta 1968 na zimskih olimpijskih igrah v Grenoblu osvojila bronasto kolajno, je danes zgubila življenje v neki avtomobilski nesreči pri Vouvrayu, v bližini Toursa. Avto, katerega je vozila drsalka, je iz doslej še neznanih vzrokov čelno treščil v nasproti vozeči tovornjak. Daiela Celflova Kveta, prijateljica Maškove, ki je potovala z njo, je bila težko ranjena.
Maškova je bila v Franciji na turneji. V svoji karieri je dosegla vrsto odličnih uvrstitev na svetovni ravni. Po olimpijskih igrah v Grenoblu je prestopila med profesionalke.
AVTOMOBILIZEM
Argentinec Carlos Reutman je zmagal na avtomobilski dirki formule 1 za veliko nagrado Brazilije. Dirka se je odvijala v dežju in ob temperaturi 28 stopinj. Razočaral je Brazilec Fittinaldi. ki se je moral ustaviti zaradi okvare na vozilu.
HOKEJ NA LEDU
Na evropskem rmadinskem prvenstvu B skupine v hokeju na ledu se je na prva mesto uvrstila Švica pred Poljsko. Jugoslavijo. Romunijo. Italijo. Madžarsko. Avstrijo. Dansko, Nizozemsko in Francijo.
NOGOMET
Nogometni srečanji Cagliari-Inter in Catania-Brescia bodo -odigrali da-nes popoldne. ^	......
Na nogometnem turnirja y Vidmu za mladince so se v polfinale uvrstili Udinese. Pordenone. Ata-lanta in Lanerossi Vicenza
V Parmi se bosta danes srečali polprofesionalna državna reprezentanca Italije in reprezentanca Cunder 21» Izraela.
PRIJATELJSKI NOGOMET
V	ponedeljek popoldne Sovodnje-Štandrež
V	ponedeljek popoldne se bosta spoprijeli na sovodenjskem igrišču v prijateljskem nogometnem srečanju enajsterici Sovodenj in Štandre-
OBVESTILA
Teniški klub Gala obvešča svoje člane, da bo trener na razpolago Igralcem kluba v sledečih dneh:
—	ob sobotah in nedeljah ves dan
—	ostale dni od 9. do 13. ure
Za rezervacijo igrišč telefonirati na tel. št. 226-112 vsaj en dan prej.
« * «
ŠD Kontovel vabi vse mladinke s Kontovela, Proseka in okolice na tečaj odbojke. Interesentke naj se čimprej prijavijo pri gdč. Vandi Husu, pri kateri bodo prejele tudi vsa potrebna pojasnila.
tere glavni cilj bi bili goli ali pa zmaga te ali one enajsterice. Igralci obeh postav se bodo pomerili med seboj bolj v lastno zabavo in v zabavo gledalcev, katerih prav gotovo ne bo manjkalo. •
Tekma se bo začela ob 15. uri.
KOLESARSTVO
NOGOMET
PRIHODNJE TEKME 2. IN 3. AMATERSKE LIGE
Amaterska kolesarska darka po Maroku bo od 11. do 23. aprila. Proga je razdeljena na dvanajst etap
in .je dolga 1600 km.	I Vratar Zarje Babuder bo imel v derbiju proti Bregu n
Na vrsti bodo zaostala srečanja
Druga amaterska liga
V nedeljo bodo odigrali zaostale tekme drugega kola povratnega dela prvenstva, kd so jih odgodili zaradi slabega vremena.
FLAMINIO — JUVENTINA Po pomembni zmagi nad S. An-no bo Juventina gostovala pri Fla-nuniu, M je trenutno tretji na lestvici. Po zadnjem uspehu je razpoloženje Štandrežcev na višku in navijači upajo, da se bo enajsterica v Trstu dobro odrezala. Upoštevati pa je treba, da Flaminio potrebuje točke za ohranitev tretjega mesta. Juventina, gj se več ne boji izpada, bo zaigrala bolj umirjeno in prav lahko se zgodi, da bo prekrižala Tržačanom račune.
ZARJA — BREG Derbi med Zarjo in Bregom so
odgodili že dvakrat. Zato je razum-1 Libertas iz Rocola, ki se nahaja ljivo, da vlada za to tretjo pono- ] trenutno nekje na sredini lestvice, vitev izredne zanimanje Za mne- I s tremi točkami prednosti pred U-nje smo vprašali trenerja Zarje J pianom. Podlonierci računajo na Daria Scavuzza: «Prepričan sem, I zmago, ki jo zasledujejo že toliko
A
KOŠARKA
V MOŠKI D LIGI
Bor proti Šansonu v zaostali tekmi
Zaradi velikonočnih praznikov bo skoraj v vseh košarkarskih prvenstvih počitek. Borovci pa bodo zaposleni v ponedeljek, ko bodo odigrali pred časom odgodeno tekmo proti Šansonu iz Benetk.
D liga
«Plavi» bodo v ponedeljek, 3. aprila, odpotovali v Benetke, kjer bodo igrali prvenstveno tekmo proti ekipi Šanson. Po zadnjem zadovoljivem nastopu Borovih igralcev je upati, da bodo naši košararji tudi v Benetkah zapustili dober vtis. Naloga borovcev bo seveda težka, saj so Benečani v nedeljo z veliko razliko premagali Treviso, kljub temu pa vlada v tržaškem taboru vedro vzdušje.
Bor bo nastopil z naslednjo postavo: Stojan Hrvatič, Koren, Rudes, Valter Hrvatič, Zavadlal. Fabjan, Lakovič, Kralj in Klobas. Tekma bo ob 11. uri v Benetkah.
V člansko ekipo sta torej pristopila še dva zelo mlada igralca, in sicer Robert Klobas ter Mauro Francia. Trener Mari ju je vključil v moštvo ob tej priložnosti, ker sta bila na treningih in med prvenstvom dokaj požrtvovalna. Odsoten pa bo šare.
Polet - Bor 81:72 (34:38)
POLET: Adrijan Sosič (k) 30, Daneu 7, Jugovič 6, Guštin 10, Dolenc, Kraus 18, Tavčar, Purič, Edi Sosič.
BOR: Vatovec, Kanič 16, Barazzut-ti 8, Košuta 3, Pertot (k) 6, Francia 16, Deško 13, Klobas 10.
Sodnik: Lakovič.
Po živahni in zanimivi igri je Polet prepričljivo premagal Borove mladince predvsem zaradi večje točnosti pri metanju od daleč. Poletovci so namreč prav s tem orožjem razbili Borovo cono. «PJavi» pa so bili v obrambi prepočasni, da bi pokrivali nevarne praznine in tako so poletovci «udobno» metali iz vseh položajev. Predvsem sta se pri metih odlikovala dobro razpoloženi Adrijan Sosič
iz kota skoraj »nezgrešljiv*. «Plavi» so skušali s protinapadi nadoknaditi zamujeno z Deškom in Kapičem. Bilo pa je to vse premalo, da bi lahko premagali razigrane košarkarje, ki so tako povsem zasluženo zmagali.
Mladinske igre
Izida včerajšnjega kola košarkarskega turnirja v okviru mladinskih iger:
Levi - Lisice	42:37
Tigri — Orli	57:23
Počitek: Kondorji.
Danes se bo zaključil turnir z zadnjima tekmama sporeda. Ne glede na današnja izida, se je v kvalifikacijski pokrajinski del že uvrstila ekipa Kondorjev.
b. 1.
Sedemsto mladih smučarjev je včeraj odprlo v Cortini d’Ampezzo sedmo tekmovanje za trofejo Nor-dica. Sodelujejo tekmovalci iz 13 držav, med katerimi so tu® naj-mlajšd jugoslovanski predstavniki. « * »
Italijan Giuliano Bessen je zmagal v veleslalomu na tekmovanju «3 dnevi Etne». Mod prvih devet so se uvrstili vsi najboljši. Roland Thoni, ki je startal med prvimi, si je zapravil precej sekund zaradi preveč previdne vožnje.
NOGOMET
Helenio Herrera mlajši, sin nogometnega trenerja Rome, ki nastopa trenutno kot rezervni igralec Real Madrida, je prestopi1 v ameriški nogometni klub New York
DIRKA PO APULIJI
Danes vsi proti Francu Bitossiju?
Danes bo na sporedu prva kolesarska dirka po Apuliji, dolga 208 km. Francu Bitossiju, zmagovalcu v Reggio Calabrii in na dirki po Kampaniji, se bo danes zaperstavilo čez osemdeset najboljših italijanskih profesionalnih kolesarjev. Med tujci pa so najnevarnejši Sercu, De Vlaeminck, Rit-ter in Gosta Petterson. Vendar bodo imeli največ možnosti za zmago hitrostni kolesarji, saj je proga večinoma ravna.
Bitossi, ki je trenutno v odlični formi, se s temi enodnevnimi tekmovanji pripravlja na klasično belgijsko dirko Pariz — Roubaix, katere se ni še nikdar udeležil. Gotovo je trenutno najboljši kolesar na začetku letošnje sezone, kar je dokazal z dvema zmagama v enem tednu in z mnogimi odličnimi uvrstitvami.
AJLtUnA
Šestindvajseta «Atletova Velika noč» bo v Bergamu 25. aprila. Tekmovalci se bodo pomerili v skoku v višino, skoku s palico, metu diska in krogle, tekih na 100 in 200 metrov ter v štafeti 4 X100 metrov.
Prireditelji tega atletskega tekmovanja. so skletM,'' da bodo povabili na ogled tekem čimveč šolske rpladine. predvsem pa tisto, ki bo nastopala na mladinskih igrah.
MOTOOKUItm
Motociklistične dirke za državno prvenstvo, ki bi morale biti v Česen aticu, bodo morda izvedli v Modemi. Potom ko je nadzorna komisija v Cesenaticu iz varnostnih razlogov prepovedala dirko, so se
in presenetljivi Edi Kraus, ki je bil Cosmos.
Iri masiva na mrispih
ATALANTA: Pianta; Maggio-ni. Divina; Savoia, Vavassori, Leon orni; Sacco, Bianchi, Ma-gistrelli, Pirala, Leonardi, VERONA: Pizzaballa; Ranghi-no, Sirena; Ferrari, Nanni, Ma-scalaito; Bergamaschi, Mascet-ti, Oazi, Maaioli, Mariani. CAGLIARI: Albertosi; Martirai-donna, Mancin; PoJetti, Nic-colai, Tomasind; Domenghini, Neme, Gori, Brugnera, Riva. INTER: Bordon; Bellugi, Fac-chetti; Bertini, Oriali, Burnich; Jair, Frustalupi, Bonir.segna, Mazzola, Corso.
CATANZARO: Pozzani; Pavoma, D’Angiulli; Silipo, Maldera, Bu-satta; Spelta, Framzon, Mammi, Brača, Gori.
TORINO: Sattolo; Mazzini, Fos-sati; Zecchini, Cereser, Agrop-
pd; Rmapanti, Crivelli, Pulid, Sala, Bui.
JUVENTUS: Carmignani; Spi-nosi, Marchetti; Cuccureddu, Morimi, Salvatore; Haller, Cau-sio, Anastasi, Capello, Viola. VARESE: Nardin; Valmassod, Rimbano; Morini, Tamborini, Dellagiovanna; Dolci, Braida, Mascheroni, Umile, Bomaitti.
L. VICENZA: Bardin; Stanzial, Poli; Fontana, Carantini, Calo-si; Vendrame, Ciccolo, Mara-schi, Faloppa, Bagatti. FIORENTINA: Superchi; Gal-diolo, Longoni; Scala, Brizi, Qr-landini; Mazzola II, Esposito, Clerici, De Sisti, Chiarugi. MILAN: Cudicini, Zignoli, Sabadini, Rosato, Schnellinger, So-gliamo, Villa, Bemetti, Bigom, Rivera, Golin.
BOLOGNA: Adani; Roversi (Ca-porale), Fedele; Cresci, Janich, Gregori; Perani (Prini), Rizzo, Savoldi, Bulgarelli, Landirn. ROMA: Ginulfi; Iiguori, Petrel-li; Salvori, Bet, Santarini; Sca-ratti (La Rosa), Del Sol, Žigoni, Cordova, Cappellini. NAPOLI: Trevisan; Perego, Via-nello; Zurlini, Panzanato, Mon-tefusco; Sormani, Juliano, Alta-fini, Improta, Manservisi (Esposito).
SAMPDORIA: Baittara; Santin, Sabatmi; Boni, Negrisolo, Lip-pi; Spadetto (Salvi), Lodetti, Cristin (Spadetto), Suarez, Fo-tia.
MANTOVA: Tanoredi, Masiello, Bertuolo, Tomeazzi, Bacher, Mi-cheli, Badiani, Panizza, Petrini, DelTAngelo, Nuti.
prireditelji obrnili na ravnateljstvo modemskega dirkališča, ki jim bo skoraj gotovo podelilo dovoljenje za izvedbo dirke 24. septembra.
V Z. Berlinu bo od 7, do 9. aprila mednarodno prvenstvo v plavanju. Tekmovanja se bodo udeležili tu® italijanski plaval® Novella Calligaris. Mauro Calligaris. Gui-do Rasi. Michele Garufi.
da bo srečanje med slovenskima moštvoma lepo in napeto, saj nimata teoretično enajsterici več skrbi žara® izpada. Nisem se še o®o-čil, kakšno postavko bom poslal na igrišče, saj sem. kot mnogi trenerji, tu® sam v zadregi. Predvsem pa upam, da bo srečanje korektno, delitev točk pa bi zadovoljila obe strani.»
Tretja amaterska liga
Skupina N
DEVIN — PRIMOREC
Primorec bo v nedeljo gostoval pri vodečem moštvu N skupine. Kako se v Trebčah pripravljajo na dvoboj z Devinom, nam je povedal predsednik Primorca Marčeto Kralj: <rče bodo naši fantje zaigrali kot znajo, bo Devinčanom trda predla. Naša ekipa je letos že večkrat pokazala, da je kos tu-® najmočnejšemu nasprotniku. Dovolj je. da pokaže nekaj dobre volje. Ne smemo namreč pozabiti, da je v prvem delu prvenstva Primorec prisilil predstavnike Devina k neodločenemu rezultatu 1:1. Zadovoljen bi že bil. če bi nam uspelo ponoviti ta podvig.»
Skupina O
OLIMPIJA - INDIA
Olimpija bo spet igrala pred domačim občinstvom, tokrat proti ekipi Indie, ki je trenutno zadnja na lestvici. Za Olimpijo je to zadnja možnost, da odnese obe točki in se oddalji od dna. Zavedati pa se mora, da je to tu® za nasprotnika zadnje upanje. V dvoboju zadnjih ima večje možnosti Olimpija, ki bo igrala ob podpori domačega občinstva.
UNION - LIBERTAS ROCOL
Podtonjerci bodo sprejeli v goste
časa. V tej tekmi lahko upajo na obe točki e®noto- če se bodo znali uveljaviti v napadu, ki ie do sedaj odločno šepal.
COOP — PRIMORJE
V teh dneh se na Proseku precej govori o solidni dvojici Trampuš-Bukavec, o prostem branilcu in stoperju. Trampuš je rade volje odgovoril na nekaj zastavljenih vprašanj. «Prepričan sem, da bomo v ponedeljek zmagali, sai se moramo uvrstiti v drugo ligo. Lansko nazadovanje nfin je bito dobra šola in letos igramo pod vodstvom Verginelle vse drugače. Bukavec pa ie odličen stoper, ki ima le mio napako: ne ugajajo mu treningi.*
TENIS
Na mednarodnem teniškem turnirju v Montecarlu je v četrtfinalu Jugoslovan Jovanovič premagal Belgijca Mignota s 6:2. 7:5. 6:4
Atalanta — Verona	1
Cagliari — Inter	n. v.
Catanzaro — Torino	X	2
Juventus — Varese	1
Vicenza — Fiorentina	X	2
Milan — Bologna	1
Roma — Napoli	X	1 2
Sampdoria — Mantova 1 Bari — Temana	1	X
Modena —	Arezze	1	X
Palermo —	Lazič	X	2 1
Sarrenito —	Genoa	2
Taranto —	Como	1
MILIJONI
samo

DOBIMO JIH TOLIKO S
vtocutcio’
Dekle je bila bleda in prestrašena. Bala se je, da ne bi kdo izdal, da je Svarunova. Od prestanega strahu se ji je Ustavilo mleko. Dojenček, ki je spal v zibki ob kmečki peči, Je bdi višnjev v obraz, bala se je zanj, če bo ostal živ, saj je bila odšla lačna na pot v vetrovnem vremenu.
Od nje je Blisk zvedel, da je v Cerknem Nemcev, kot jih Se nikoli ni bilo Vztrajno da preiskujejo okolico s psi in 86 utrjujejo. Nekaj skrivališč so že našli. Grobo obračunavajo z ujetniki...
Blisk se je zbal za bolnico Franjo, čudež bi bil, če je ne bi staknili. Kaj bo z Melito? Vsak je imel svoje skrbi. Tudi gospodar, kd je vstal izza peči in se vključil v pogovor. Bilo je očitno, da se boji. Tončko so napravili za domačo hčer Kljub temu pa bi Jo lahko prepoznal kak dezerter. Nemcem s« bo že izgovorila, toda belim? Teh so se bali povsod bolj kot Nemcev Na srečo med domačimi ni bilo izdajalca.
Zvedel je, da se je Svarun samo enkrat oglasil s kratkim Pismom iz Moskve, iz višje vojne akademije Vorošilova. Shujšal je že deset kilogramov, toliko učenja da imajo tam. Pozdravljal je vse soborce v diviziji z upanjem, da se bodo sešli v svobodi.
Blisk se je grenko nasmehnil: «Pa ne vsd.»
Zvedel je, kar je želel. Dali so mu krajec kruha in nekaj krhljev. Stisnil je Tončki in gospodarju roko in odšel. Ni Jih tUkral izpostavljati nevarnosti.
Spodaj ob reki, kjer bi bdi moral čez most, se Je utrnila r®keta. Zato je nadaljeval pot po gozdu. Ravnal se je po Zve®dah in po legi črnih robov.
Proti jutru je prebredel reko. Segala mu Je do pasu. Snež-uica je žgala v kosti. Pred njim se Je odprla kotlina, kjer S® ni bilo sovražnika. Upehan se je naslonil na drevo in se uddahnil. Kdo ve, če bo našel Maksa...
Jurfšnl bataljon, italijanska brigada in del ruskega ba aJjon* so v hribovju okrog Vojskega zadrževali naval nem-
ških kolon iz Idrije. Krili so hrbet glavni korpusni skupini, ki je bila znova prodrla m zavzela večji del Trnovskega gozda.
Tri dni je hodil Primož, preden jih je našel. Pojedel je vse, kar so mu bili dali za na pot pri Travnikarju. V nahrbtniku mu je ostala samo vrečica soli. Odkar so korpusu zaprli pot v Vipavo, so brigade v glavnem jedle neslano hrano.
Po teh gorah sta prejšnjo pomlad blodila z Ano, zato je bil v mislih vedno z njo in ni težko prenašal samote. Zaselki so bili zvečine razrušeni; tam, kjer so ostali še živi ljudje, pa sta gospodarili lakota in strah. Bali so se, kaj bo z njimi, če brigade popustijo, saj je vsak vdor sovražnika spremljal požar.
Sreda izgubljenega bukovega gozda je naletel na patruljo dveh mož, kd sta gnala s sabo dva zvezana. Z vodjo sta se poznala.
«Jaka, kam ženeš ta dva?» je vprašal.
Jaka se je dvomljivo nasmehnil, stopil nekaj korakov stran, da sta bila sama, in dejal:
«Najbrž v trinajsti bataljon. Dezertirala sta in slučajno prišla v grapo, kjer je skrita ilegalna tiskarna Slovenija, ki tiska Slovenski poročevalec in Jo Nemoi vztrajno iščejo. Nezanesljiva sta, za to skrivnost še posebej, kar ju bo najbrž stalo glavo.«
Ko so se ločili, mu je dal šop Poročevalcev. Na soncu je prebral novice in se napotil proti vzhodu, od koder je s hribov nad Idrijo prihajal bojni hrum.
Od kurirjev italijanske brigade je zvedel, da so njegovi na sedlu, ki sta ga bila z Ano prešla pred letom dni.
Na poti k njim je poiskal njuno kočo. Bližal se je že mrak in sklenil je v njej prenočiti.
Vrata je prepredala pajčevina. Koča je še vedno samevala kot bolnik, ki ne mara umreti. Vrata je odprl s pobožnostjo, kot bd se po dolgih letih vračal v svoj rodni dom. Zima Je načela le njeno streho, da je skozi reže videl nebo, kjer so se prižigale prve zvezde. Sel je v gozd, nalomil suhljadi In zakuril. Plamen mu je vrnil čar samote, ki jo je tako ljubil. Sele teh nekaj dni, ko je bdi popolnoma sam, je zaslutil
sebe in začutil potrebo, da nekaj napiše
Ogenj je pregnal plesnobnl duh in razsvetlil kočo. Na končnici pograda je bil še vedno napis, ki ga je bala Ana napisala s hrhkim kosom ogorka:
«Bilo je prelepo, da bd moglo dolgo trajati!«
Črke so obledele, nekatere je že sprala voda, ki jo je puščala streha.
Sele sedaj je doumel skriti smisel njenih besed in moč ljubezni, ki jo črpata drug v drugem.
V življenju je tako malo čistih in lepih trenutkov, da se človek boji, da se mu ne bi razblinili že v nastanku. Ohraniti lepoto, to sposobnost ima samo duša.
Sei je po skodelo snega in si skuhal čaj iz smrečja. Pojedel je zadnjo skorjo Travnikarjevega kruha, ki mu je zdramila glad in hvaležnost do kmetov, ki partizansko vojsko redijo in vzdržujejo.
Znočilo se je. Pustil je vrata odprta in opazoval gozd, kjer so po starem drevju poplesavale sence plamena. Prelistaval je svoj dnevnik. Prebral je še enkrat vse tisto, kar je prej ali kasneje napisal Ani.
((Pisanje je pogovor s samim seboj. Pogovor o tem, kar je človeku najbližje, da bd lahko doumel tudi tisto, kar mu je najbolj oddaljeno.«
Vzel je pero in zapisal v dnevnik:
«Po letu dni sklepam krog tam, kjer sem ga bil začel. Ta koča mi nikoli ne bo šla iz spomina. Povezana je z njo, ki me je vrinila v življenje takrat, ko sem sl najbolj želel
smrti.«
Rojstvo sina ga je vsega prevzelo. Zato je zapisal:
((Pravzaprav nas ženske ne rodijo zato, da bd umirali za nesmisle, temveč zato, da se vračamo k njim, da se življenje obnavlja. Tudi zgodovina se vrača, čeprav teče naprej. Menda nas v to goni sila, kot goni nihalo, da niha sem in tja, dokler mu ne zmanjka moči in obstane.
življenje je večno vračanje tega, kar nam je samo posojeno. Seme, ki zraste v sad in se vrača v seme. Začetek in konec. Seme, ki pade na golo skalovje, takoj umre. Če
pa pade na plodna tla, vzklije, se razvije v cvet, in sad in seme spet iščeta zemljo. Ali nd to lok, kot ga napravi puščica ali topovska krogla? Zdaj, ko imam sina, živim naprej, četudi bd jutri umrl. Ob misli nanjo in na otroka se mi zdi smrt nesmiselna, življenje pa mi je postalo dolžnost, ne le pravica.
šele zdaj razumem Ano, kakšna je pravzaprav in kaj hoče. Čeprav se ml je izpovedala, mislim, da sama ne ve, v čem je njena vrednost in moč. Zakaj me priklepa nase in zakaj je zamikala nešteto drugih, ki je ne razumejo in ne vedo, kaj v bistvu je...
Ona je nemočna pred silami, ki drobijo ljudi kot železno kolesje. Sluti to moč in se ji izmika, živi bolj od srca kot od razuma. S ponižnostjo in prikritim gnevom srka vase dobro in zlo in se izmika usodi. Plava med čermi kot seme za novo življenje. Če smo mi do kolena v blatu in krvi, če nas nosi tok, tedaj je ona nad tokom, je svet, ki prihaja; je v srcu sveta, sredi dogajanja, tistega, ki gradi; je zmes, ki veže in Id pomaga razkrajati. Slej ali prej se bomo morali vsi vesti tako, sicer se bo svet razbil v atome.
Ana ni ženska, ld bi iz hudičev delala angele. Vpliva tako, da dober postane boljši, slab slabši, kot je bil, preden jo Je spoznal. Pospešuje razcvet stvari. Veže nase in osvobaja, življenje jo je vrglo med sile, ki privlačijo kot različno močni magneti. Zavestno se je opredelila za nas, ne slučajno. Naš svet je prihodnost, naš svet je svoboda in vez med vsemi ljudmi.
Čudim se, da lahko razmišljam in sodim o tem, kar ljubim, saj jo imam rad onkraj vračanja. Toda kljub temu ne bd rad ljubil svojih sanj to ne laži. Ljubezen, ki izvira iz slepote, ni ljubezen. Izvor ljubezni naj bo resnica, nikakor pa ne posledica laži, še manj pa iluzije. Midva sva dva svetova, kd se ne izključujeta, marveč dopolnjujeta. Protislovje, U se privlači, kot bi dejal Vojko.«
Zunaj je bila mila pomladna noč.
(Nadaljevanje sledi)
Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823 Ul. Montecchi 6/III Telefon 761 470
Uredništvo	TRST Ul.
Podružnica	GORICA
Uprava	TRST
Oglasni oddelek TRST Naročnina
Mesečno 1.100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir.	V SFRJ posamezna številka	1.— dinar, mesečna 14,— din, letna 140,— din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
1. aprila 1972
Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 »ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno -
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. .Mali oglasi. 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.K..
Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska ZTT - Trst
NEPRIČAKOVAN RAZPLET PREISKAVE 0 SMRTI ZALOŽNIKA FELTRINELLIJA
ODV. LAZAGNA OBTOŽEN ATENTATOV Turška policija je živega ujela
mori STEBROMA DALJNOVODA v SEGRATEJU in s. vitu voditelja skupine ugrabiteljev
Lazagneva branilca zanikata, da bi bil odvetnik obtožen teh atentatov
Dr. Colato ponovno zaslišal Alessandra Ravazzana
MILAN, 31. — Preiskovalni sodnik dr. Viola, ki vodi preiskavo o smrti založnika Giangiacoma Feltri-nellija je danes notificiral odvetniku Giovanbattisti Lazagni obvestilo o sodnem postopku proti njemu zaradi atentatov pioti nosilnima stebroma daljnovoda v Segra-teju in v S. Vitu di Gaggiano. Dr. Viola je prejšnji teden odredil aretacijo odv. Lazagne zaradi lažnega pričevanja. Vest o notifi-kaciji obvestila o sodnem postopku proti genovskemu odvetniku je potrdil tudi načelnik milanskega pravdništva De Peppo, ki je dejal, da je Lazagna zelo pomembna osebnost v aferi Feltrinelli.
De Peppo je tudi izjavil časnikarjem, da je delo dr. Colata v Genovi zelo pomembno in da ni izključeno, da bodo razširili preiskavo tudi v druge italijanske dežele. Dodal je tudi, da do sedaj še ni dobil pisma prof. Carla Fio-ronija, katerega je objavil tednik «Espresso».
Odvetnika Sandro Canestrini in Edoardo Di Giovanni, ki branita odv. Lazagno sta danes zvečer objavila naslednje sporočilo: «Iz milanskih večernih časnikov sva izvedela, da je dr. Viola obtožil odvetnika Lazagno zaradi atentatov proti nosilnima stebroma daljnovoda v Segrateju. Časniki tudi pišejo, da je dr. Viola obtožil genovskega odvetnika danes zjutraj med zaslišanjem v zaporu S. Vittore, kateremu sva prisostvovala kot branilca Lazagne. Vest o obtožbi je lažniva in tendenciozna. V spoštovanju tajnosti preiskovalnega postopka, tajnost, katero je marsikdo že kršil, lahko izjaviva, da odv. Lazagna ni bil obtožen drugih prekrškov, če izvzamemo obtožbo lažnega pričevanja. Morava tudi poudariti, da je bila pravica obrambe genovskega odvetnika že večkrat grobo poteptana. Zato protestirava proti preiskovalnim postopkom s pomočjo tiska, katerega na vsak način ne moreva sprejeti*
Namestnik državnega pravdnika dr. Colato je danes popoldne dopotoval v Novi Ligure, kjer je zaslišal Alessandra Ravazzana, katerega je dal aretirati včeraj zaradi lažnivega pričevanja. Po in-diskrecijah iz genovskih sodnih krogov, je baje Ravazzano zamolčal nekatere podrobnosti o obisku v hiši, katero je najel Giuseppe Saba nedaleč od mesta Novi Ligure. Kaže, da je Ravazzano spremil v to hišo založnika Feltrinellija. To vest je sporočil preiskovalnim organom gojitelj lovskih psov Giuseppe Poggio, ki prebiva v bližini omenjene hiše. Dr. Colato je zaslišal Ravazzana tudi v zvezi z ponarejenimi osebnimi izkaznicami, ki so jih našli v žepu pok. založnika in pri nekaterih drugih osebah, ki so vpletene v afero. Kot
je znano je bil pečat na teh osebnih izkaznicah iz občine mesta Novi Ligure, kjer je Ravazzano zaposlen kot šofer.
Danes zjutraj so milanski sodniki izpustili na začasno svobodo proti izplačilu kavcije dveh milijonov lir štoudentko Marijo Ser-vido, katero so aretirali prejšnji teden, ker je imela ponarejeno osebno izkaznico, podobno tistim, ki so jih našli v stanovanju v Ul. Legnano 32 v Milanu.
Milanska policija je danes aretirala 23-letno študentko Glorio Pescarolo zaradi napada na sedež MSI v vasi Česano Boscone. Kaže, da so agenti identificirali študentko po dokumentih, ki so jih našli v stanovanju v Ul. Legnano 32, katerega je najel prof. Carlo Fio-roni, o kateremu preiskovalni organi sodijo, da je ena izmed ključnih osebnosti afere Feltrinelli.
Številni brodolomi na Japonskem
TOKIO, 31. — Močno neurje, ki je danes ponoči razsajalo ob vzhodni japonski obali je povzročilo ve-
liko pomorskih tragedij. Obalni milici prihajajo kar naprej sporočila o brodolomih posebno manjših ladij, ki jih je neurje presenetilo na odprtem morju. Nekaj mornarjev je utonilo, dosti pa jih pogrešajo.
Štiriintrideset mornarjev je izginilo v brodolomu ribiške ladje «Bu o maru». Enote pomorske milice so našle razbitine ladje in trupli dveh mornarjev, ostale še pogrešajo.
Nedaleč od kraja, kjer se je pogreznila «Bu o maru», se je potopila tudi ladjica «Funada m aru*. V brodolomu sta dva mornarja u-tonila, drugima dvema pa je uspelo priplavati do brega.
V bližini otoka Hokkaido pa se je potopila ribiška ladja «Kjova maru», ki je verjetno trčila v kako drugo ladjo. Na kraju brodoloma so enote milice našle rešilni čoln brez mornarjev na krovu. Pogrešajo vseh 26 članov posadke.
RIM, 31. — Na svoji zadnji seji je komisija za boj proti mafiji soglaisno odobrila shemo poročila, ki bo predloženo predsednikom obeh vej parlamenta.
ATENTATI V ISTANBULU IN SPLOSNA NAPETOST
Poročilo notranjega ministra parlamentu v Ankari - Poskus študentske demonstracije * Kmalu obdukcija trupel tujih tehnikov
ANKARA, 31. — Turški parlament je ob koncu daljše seje, na kateri so razpravljali o ugrabitvi in tragični smrti treh tujih tehnikov neke radarske baze ob črnem morju, poslal sožalne brzojavke britanskemu in kanadskemu parlamentu. Vlada očitno skuša ublažiti ogorčenje, ki je nastalo v teh državah zaradi nepopustljivosti turške vlade, ki je pripeljala tragedijo ugrabljenih tehnikov do tragičnega epiloga v županovi hiši v vasici Kizildere.
Trupla ubitih tehnikov so prepeljali v Ankaro, kjer bodo v prihodnjih dneh izvedli obdukcijo. Napetost v turškem glavnem mestu in drugih važnejših središčih raste. Ljudje sicer obsojajo teroristična dejanja, toda zavedajo se, da so sad obupa in krutega policijskega režima, ki že tri leta vlada v Turčiji. V Istanbulu so ponoči eksplodirali trije peklenski stroji, ki so prizadejali veliko materialno škodo, ne pa smrtnih žrtev. Tudi ranjen ni bil nihče, študentje znanstvene fakultete, ki jo je obiskoval eden izmed ugrabiteljev (član »turške revolucionarne mladine*, kot pravijo gverilski organizatorji) Mahir Cayan, so po daljšem zborovanju skušali uprizoriti poulično manifestacijo proti represiji, vendar jih je policija razgnala.
PO SPOROČILU ŠTABA ZA ZDRAVSTVENO ZAŠČITO PRED ČRNIMI KOZAMI
Začel se je drugi val epidemije Dvajset ljudi je umrlo za kozami
Zdravniki so do sedaj ugotovili 140 primerov bolezni — Učinkoviti zdravstveni ukrepi v Beogradu — V jugoslovansko prestolnico je dopotovalo šest ameriških strokovnjakov za cepljenje
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 31. — Štab za zdravstveno zaščito prebivalstva pred črnimi kozama pri zvez. tajništvu za delo in socialno politiko je danes sporočil, da so do 17. ure danes ugotovili v Jugoslaviji 140 primerov bolezni. Od teh je dvajset bolnikov umrlo. Na Kosovem je bilo 94 okuženih oseb, od katerih je umrlo 13 ljudi, v Beogradu je bilo 20 okuženih in 5 mrtvih, v čačku 10 okuženih in 1 mrtev in v Novem Paz ar ju dva okužena in 1 mrtev.
Zdravstvene oblasti so pričakovale, da se bo v teh dneh povečalo število okuženih, ker se je začel tako imenovani drugi val bolezni. Neprijetna pa je vest, da so se koze pojavile tudi v treh drugih srbskih vaseh in sicer v Bresnici, Tmjanah in Plavu.
V Beogradu je ob začetku dru-
gega vala epidemije med izoliranimi v bolnišnici zbolela le ena oseba, ki je bila ob začetku epidemije na operaciji na traumatološki kliniki, kjer je prišla v stik z okuženo osebo s Kosova. Na podlagi zdravstvenega stanja izoliranih o-seb zdravniki v Beogradu sklepajo, da ni bilo med prebivalstvom niti enega sumljivega primera in da se med drugim valom epidemije okuženje verjetno ne bo razširilo.
Zdravstvene organizacije mnogih držav so izrazile željo, da bi poslale v jugoslovansko prestolnico svoje zdravstvene ekipe, da bi se seznanile z izkušnjami Beograda v boju s črnimi kozami.
Iz karantene v Džakovici so danes odslovili 65 oseb, za katere so ugotovili, da niso okužene. V karanteni je tako ostalo še 25 ljudi. Na ožjem področju Metohije u-spešno nadaljujejo s cepljenjem prebivalstva. Sinoči je prispelo na Kosovo 66 zdravstvenih ekip, zato pričakujejo, da bodo jutri cepili prebivalstvo občin Džakovica, O-rahovica in Prizren.
Na včerajšnji seji je zvezni izvršni svet ugotovil, da zdravstvene oblasti uspešno izvajajo odlok o cepljenju prebivalstva po vsej državi. Do sedaj so porabili 14 milijonov doz cepiva, trenutno pa potrebujejo še 7 milijonov doz. V prihodnjih dneh bo iz tujine prišlo še 10 milijonov doz. Izvedelo se je tudi, da sta nizozemska vlada in rdeči križ ponudila cepiva za 350 tisoč oseb. Zvezni izvršni svet je tudi pooblastil štab za borbo proti črnim kozam, da lahko o-mejuje gibanje prebivalstva na o-groženih področjih. Na podlagi tega pooblastila je zvezni štab izdal odlok, s katerim prepoveduje prebivalcem občin Orahovica, Džakovica, Prizren, Novi Pazar, Ča-čak, Plav in Trajane ki nimajo potrdila o uspešnem cepljenju, odhod s teh področij. Prav tako je tudi prepovedan dohod na to področja, brez potrdila o cepljenju.
Danes je iz ZDA dopotovalo v Beograd šest strokovnjakov za cepljenje in sicer 5 zdravnikov in en inženir. Trije zdravniki so takoj po prihodu odpotovali na Kosovo. Ameriški zdravniki so pripeljali s seboj 500 tisoč doz cepiva in 24 posebnih naprav, s katerimi lahko cepijo v eni uri tisoč oseb.
Profesor Carlo Fioronl	1
..............................................................
MED ZASILNIM PRISTAJANJEM ZARADI HAVARUE
Bombnik B-52 strmoglavil v Floridi
Število smrtnih žrtev neznano - Leteča trdnjava je porušila osem hiš
Vest, ki so jo krogi okoli notranjega ministrstva ljubosumno prikrili časnikarjem, pa je bruhnila v parlamentu iz poročila notranjega ministra Ferita Kubata. Poslancem je namreč sporočil, da je eden izmed ugrabite-teljev točneje — sam voditelj gverilske organizacije Ertugrul Kurkcu, živ in v rokah policije, ki ga vztrajno zaslišuje.
Kurkca so ujeli v kleti hiše, ki so jo bili obkolili policisti, kamor se je skril pred eksplozijo, ki je ubila u-grabitelje in tehnike (po prvi verziji) ali pred policijskim napadom in vdorom v stanovanje (po uradni verziji turške vlade). Kurkcu naj bi med zasliševanjem priznal, da je sam sodeloval pri usmrtitvi talcev, za katere trdi minister, da so bili ubiti nekaj ur pred policijskim vdorom s streli v glavo. Po njegovem mnenju naj bi streli skoraj raznesli glave talcev, kar pa je v nasprotju s slikami, ki so jih objavili tudi evropski časopisi, v katerih so obrazi talcev skoraj nedotaknjeni. Prej bi se dalo sklepati, da jih je ubila eksplozija (zračni pritisk in druge rane), kakor strel gverilcev.
Kakorkoli že, turška vlada vztraja pri svojem, tudi zato, ker noče, da bi ljudstvo iz ugrabiteljev ne ustvarilo romantične junake, ki so s samomorom zaključili svoj boj v trenutku, ko je bilo jasno, da nimajo drugega izhoda. V ankarski jetnišnici so še vedno zaprti trije mladind, ki jih je posebno sodišče obsodilo na smrt z obešenjem. Ugrabitelji treh tehnikov so namreč že od vsega začetka predlagali zamenjavo tujih tehnikov za te tri jetnike.
Mednarodna zveza tehnikov je v svojem sporočilu obsodila sistem u-grabljenja nedolžnih tehnikov v politične namene in izrazila upanje, da bodo argentinski skrajneži izpustili O-berdana Sallustra.
Uspešno zaščitno cepljenje proti črnim kozam na Slovenskem
(Od našega dopisnika)
LJUBLJANA, 31. — Po vsej Sloveniji se pospešeno nadaljuje zaščitno cepljenje prebivalstva proti črnim kozam. Do danes zjutraj so cepili že okoli 450 tisoč prebivalcev. Cepljenje poteka jxivsem organizirano, tudi cepiva je dovolj na razpolago, pričakovati pa je še novih pošiljk iz tujine.
Na republiškem tajništvu za zdravstvo potrjujejo, da na območju Slovenije ni nikakršne neposredne nevarnosti za izbruh epidemije črnih koz, niti ni bilo do sedaj zaznati nobenega pojava bolezni, pa tudi ne suma o okužbi. Prav zato je celotna akcija cepljenja izvedena iz povsem zaščitnih ukrepov, predvsem zato, da se spričo živega prometa skozi Slovenijo vnaprej prepreči morebitna okužba. Vsa dosedanja pioročila o pojavih bolezni pričajo, da so črne koze zajele zgolj nekatere kraje v južnih delih Jugoslavije zlasti na Kosovu. Tamkaj pa so že sprejeli vse ustrezne korake. Bolezen se je pojavila tudi v Beogradu, zato so celotno prebivalstvo že cepili, hkrati pa sprejeli ostre ukrepe za zaščito drugih delov države.
Cepljenje celotnega prebivalstva v Sloveniji ima torej čisto preventiven značaj r>od geslom, bolje preprečiti kot zdraviti. K taki odločitvi izvršnega sveto Slovenije je vsekakor pripomoglo dejstvo, da ima Slovenija ustrezno razvito zdravstveno službo in da so tudi vsi drugi dejavniki, zdravstvena in splošno higienska izobrazba prebivalstva, zadostno število zdravstvenega osebja in pa cepiva o-mogočili to akcijo. Prav zato predstavniki zdravstvene službe v Ljubljani ugotavljajo, da ni nikakršnega razloga za morebiten preplah, saj gre za hitro in učinkovito obrambo celotnega prebivalstva pred morebitno nevarnostjo obolenj.
Razne sosedne države so sicer tudi na območjih, ki mejijo na Slovenijo, sprejele zadnje dni stroge zaščitne ukrepe zoper morebitno prenašanje čmih koz. čeprav je to v določeni meri vplivalo na dotok tujih turistov v Slovenijo zlasti v sedanjih prazničnih dneh, pa so slovenske zdravstvene oblasti storile vse potrebno, da vse tuje goste že takoj pri vstopu v Jugoslavijo zaščitijo podobno kot lastno prebivalstvo pred možnostmi okužbe. Vsak tujec ima namreč možnost brezplačnega cepljenja kjerkoli v Sloveniji in hkrati dobi tudi potrdilo o cepljenju kot ga predpisuje mednarodna zdravstvena organizacija.
D.	K.
ORLANDO (Florida), 31. — A-meriški velebombnik B-52 se je v plamenih zrušil na naseljeno področje nekaj sto metrov od letalskega oporišča Mccoy v Floridi in porušil osem stanovanjskih hiš. Število mrtvih še ni znano.
Skupine gasilcev se trudijo, da bi pogasile požar, ki je nastal po nesreči, ne upajo pa se približati razbitinam letala, ker grozi nevarnost eksplozije zaradi velikih rezervoarjev goriva.
Velebombnik, za katerega Pentagon trdi, da ni imel na krovu jedrskih nabojev, je imel havarijo na eni izmed osmih reakcijskih turbin. Verjetno so jo zajeli plameni. Pilot je nekaj minut pred tragedijo zaprosil poveljniški stolp letališča dovoljenje za zasilni pristanek. Ob pristajalni stezi so se že zbrale enote gasilcev in rdečega križa, policija pa je evakuirala letališče, toda letalo je nena doma začelo padati. Pilot je očit-
no izgubil nadzorstvo nad letečo trdnjavo, ki je zadela ob stanovanjsko hišo, nato pa se zrušila sredi skupine zgradb.
Iz ruševin so izvlekli nekaj ranjencev, med temi štiri otroke, in jih nemudoma odpeljali v bližnjo bolnišnico, število smrtnih žrtev pa je še vedno neznano. Gotovo so našli smrt v razbitinah gorečega bombnika člani posadke, ki jo je sestavljalo sedem ljudi.
Žiga Vodušek v Pomurju
LJUBLJANA, 31. — Jugoslovanski veleposlanik na Madžarskem dr. Žiga Vodušek je včeraj in danes obiskal Pomurje ter se s predstavniki gospodarskega, političnega in kulturnega življenja severovzhodne Slovenije pogovarjal o sodelovanju med obmejnimi slovenskimi in Madžarskimi območji. Obdsk sodi v okvir priprav na potovanje predsednika republiškega izvršnega sveta Staneta Kavčiča na Madžarsko, konec prihodnjega meseca, ali v začetku marca.
Boji se «testa» o spolnosti med srednješolci
Dvaintrideset mrtvih zaradi železniške nesreče v Južni Afriki
JOHANNESBURG, 31. — Dvain trideset oseb je izgubilo življenje in 135 je bilo ranjenih v železniški nesreči, ki se je pripetila v Južni Afriki.
Policija, ki je prihitela na kraj nesreče, meni, da je treba iztirjence vlaka pripisati sabotaži.
REAKCIONARNI KROGI IZZIVAJO flUENDEJfl
Čilska KD pripravlja
množičen pohod v Santiagu
Allende pripravlja odgovor proti rovarjenju vohunske službe CIA 'm ITT v Čilu
Caveri je razburjeno poročal šolskemu nadzorniku, da so srednješolci imeli možnost odgovarjati tudi na teka vprašanja: «Hočeš priti do poroke še devica?*, «če bi bila fant, bi spala z dekleti? Zakaj?* in še: «Ali te spolne izkušnje privlačujejo? Zakaj?*. Test sestavlja petnajst vprašanj in naj bi predstavljal gradivo za poglobljeno razpravo profesorjev z dijaki, ki so izrazili željo po predavanjih o spolni vzgoji.
Vse kaže, aa bodo to predavanja, po posegu odvetnika Caveri-ja, šla po vodi, dijaki pa neizkušeni k svojim izkušnjam.
LJUBLJANA, 31. — Društvo književnih prevajalcev Slovenije je podelilo sinoči v Ljubljani vsakoletne Sovretove nagrade za najpomembnejše knjižne prevode, ki so izšli v letu 1971. Letošnji nagrajenci so Radojka Vrančičeva za svoj čudoviti prevod Proustovega romana «V Svvannovem svetu*, Kajetan Kovič za slovensko prepesnitev pesmi Avstrijca Georga Trakia in Ivan Minatti za svoje obsežno in sistematsko prevajanje iz jugoslovanske poezije.
.................................................
V teku tajni dogovor?
SANTIAGO DE CHILE. 31. -Spor med «Unitad popular*. zvezo čilskih levičarskih sil, ki jo vodi predsednik Allende, in reakcionarnimi silami, ki jih vodita krščan-skodemokratska in nacionalistična stranka, se v Čilu zaostruje iz dneva v dan. Spor se je zelo povečal, ko te v čilski KD prevladala desničarska struja, ki io vodi bivši predsednik Eduardo Frey. Tej ki rovari, skupaj z ameriško vohunsko službo CIA proti ljudski zvezi, očitno ni pogodu socialna politika, ki jo .ie začel voditi predsednik Allende. ker škoduje interesom ameriškega in čilskega velekapitala.
Vlada mora iz dneva v dan bolj ostro nastopati tudi, ker ie v parlamentu v manjšini in se mora boriti s poskusom nasprotnikov^ da n onemogočijo vladanje. Krščanski demokrati, ki so se zaradi te politike razklali na dvoje, skusaio tudi z javnimi shodi poslabšati že tako težak polpžai predsednika Al-lendaja, ki se mora stalno boriti z zunanjimi in notranjim sovražniki. Prejšnji teden so skušali prirediti shod žena, ki je že oktobra lam povzročil ostre spopade med demonstranti in policijo, vlada pa ie ta
BUENOS AIRES, 31. — Argentinski vojaki v Buenos Airesu še vedno zaman iščejo skrivališče pripadnikov ljudske revolucionarne fronte, kjer je še vedno zaprt direktor argentinskega Fiata Ober-dan Sallustro.
Po včerajšnjem sporočilu, se ugrabitelji niso več oglasili, kaže pa, da so delno spremenili svoje po-
AOSTA, 31. — Spolnost. Mladi lahko vedo vse o spolnih vprašanjih, ne smejo pa — iz »sramežljivosti*, ki je znana čednost — o njej govoriti, še manj razpravljati. Tako meni svetovalec «Union valdotaine* odvetnik Caveri, ki ga je zelo razburila vest, da so v neki francoski šoli v vasi Verres izvedli poseben «test».
.......................n.n.m.................................................................................m..................................
goje za osvoboditev direktorja na tak način, da bi jih uprava tovarne lahko izpolnila kljub temu, da je predsednik Lanusse prepovedal pogajanja z gverilci. Govori se tudi, da so v teku pogajanja med ugrabitelji in tovarno, vendar o tem se še ni izvedelo ničesar, ker so pogovori strogo tajni. Na sliki Oberdan Sallustro.
SOBOTA, 1. APRILA 1972
TRST A
7.15, 8.15, 11.30, 14.15, 17.15, 22.15 Poročila: 7.05 Jutranja glasba: 11.35 Beethovnove skladbe; 12.10 Svet leto 2000; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Popoldanski koncert; 14.45 Baročna glasba; 16.00 Komorne skladbe; 17.20 Chopinovi samospevi; 17.45 Ljudske molitve; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Koncertisti naše dežele; 19.10 Krščanstvo v književnosti in umetnosti; 19.30 Slovenski madrigalisti; 20.00 Šport; 20.50 Prosperi: Pogovor z Jeruzalemom; 21.30 Simf. koncert; 22.45 Skladbe za kitaro.
TRST
12.10	Komorna glasba; 14.45 Tretja stran; 15.10 Simf. koncert.
KOPER
6.30, 7.00, 10.00, 12.30, 14.00, 17.00, 19.15, 22.15 Poročila; 6.40 Jutranja glasba; 8.00 Popevke; 9.15 Z nosom po zraku; 10.06 Medigra; 10.25 Prisluhnimo jim; iy)0 Motivi za vse; 11.30 Današnji gostje;
12.00,	12.45 in 13.07 Glasba po željah; 13.30 »Fumorama*; 14.05 Jezikovni pogovori; 14.15 Ansambli; 14.40 Zabavna glasba; 1.5.00 Prenos RL; 15.30 Oddaja progresivne glasbe; 16.00 Primorski dnevnik: 16.15 Zapojmo in zaigrajmo; 16.45 Primorska in njeni ljudje;
17.00	Vaši pevci; 18.00 Izbrali ste;
19.00	Orkestri; 19.30 Prenos RL;
22.15	Plesna glasba; 23.00 Prenos RL.
NACIONALNI PROGRAM
7.00,	8.00, 13.00, 15.00, 17.00, 20.00,
23.00	Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Glasba za godala; 10.15 Pasion in vstajenje; 11.30 Krščanska liturgija; 12.10 Operni odlomki; 13.15 Brahmsova glasba; 14.10
Spored z A. Lupom; 15.10 Oddaja za bolnike; 16.00 Otroški kotiček;
16.20 Srečanje z znanostjo; 16.30 Orkestri; 19.05 Eliot: Umor v katedrali; 22.10 Plošče.
II.	PROGRAM 7.30 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 13.30,
15.30, 16.30, 17.30, 19.30, 22.30, 24.00 Poročila; 7.40 Pojejo The Swingle Singers in The Double Sto of Pariš; 8.40 Operni odlomki; 9.35 Radijska igra; 10.05 Glasbena oddaja; 11.50 Zbori; 13.50 Kako in zakaj; 14.00 Bračkove skladbe;
15.40 Baletna glasba; 16.35 Simf. koncert; 17.40 Schumannove skladbe; 18.15 Spored z R. Rascelom;
19.15 Chopinova fantazija; 20.10 Verdi: Don Carlos.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.15 Nabožna glasba; 12.20 Ital. glasba; 13.00 Medigra; 14.00 Skladbe za klavir; 14.40 Simf. koncert;
16.10 Ital. sodobna glasba; 18.45 Na filmskih platnih; 19.15 Vsako-večemi koncert; 21.30 Koncert v Rimu.
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek; 9.00 Debussijeva glasba; 9.45 Ital. sodobna glasba; 10.20 Plošče; 11.00 Medigra; 12.0 Včerajšnji in današnji izvajalci; 13.30 Oratorij;
Abelova smrt.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00.
13.00,	14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30.	p ...
22.00,	23.00, 24.00 Poročila; 8.10 Z Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 S pihalnim orkestrom RTV Ljubljana; 10.20 Pri vas doma; 12.10 španski skladatelji;
Kmetijski nasveti; 12.40 »Po domače*; 13.15 Zabavna glasba; 14.10 Sobotno popoldne za mladi svet;
15.40 Pojo naši operni pevci; 16.00
»Vrtiljak*; 16.40 Kitara v ritmu;
17.10	Gremo v kino; 18.15 Iz operetnega sveto; 18.50 Pogovor s poslušalci; 19.00 Lahko noč, otroci! ; 20.00 Spoznavajmo svet in domovino; 21.00 Melodije za prijetno razvedrilo; 22.15 Oddaja za naše izseljence; 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden.
ITAL. TELEVIZIJA
12.30	Kulturna oddaja; 13.00 Simf. koncert; 13.30 Dnevnik; 14.00 Italijanske kronike; 17.00 TV za najmlajše: Igra stvari; 17.30Dnev nik; 17.45 TV za otroke: Pokaži kaj znaš; 18.45 Taktujeve zgodbe;
19.00	Kulturna oddaja: Monografije; 19.30 Nabožna oddaja; 19.45 šport in kronike; 20.30 Dnevnik;
21.00	Fabbri: Kristusov proces, drugo nad.; 22.15 Sekstant; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 Dokumen-tar: Svet brez sonca.
JUG. TELEVIZIJA 9.35 TV v šoli: Arhitektura, Mladinski koncert L. Bernsteina, Istra;
15.10	Veslaška regato Ctoford : Cambridge; 15.30 Hokej Jugosla-vija:Norveška; 16.30 Košarka Ju-goplastika:Beograd; 18.00 Obzornik; 18.15 Zlata sirena; 19.15 Humoristična oddaja; 19.45 Kratek film; 20.00 TV dnevnik; 20.35 TV križanka; 21.25 Na poti k zvezdam; 21.55 Tekmeca — serijski barvni film; 22.45 TV kažipot;
shod prepovedala, ker ie_ slutila, da bodo demokristjani skušali pripraviti napad na predsedniško palačo. danes pa je tajnik čilske KD Belisario Velasco napovedal, da bodo za prihodnji teden priredili množični pohod po ulicah prestolnice. Gre za očitno izzivanje vlade,^ ki je ravnokar odkrila poskus državnega udara, katerega je pripravljala skrajna desničarska organizacija «Patria y libertad*.
Prepoved manifestacije krsčan-skodemokratskih žena ie sprožil v čilskem parlamentu zelo oster spopad med vladnimi predstavniki in desnico. Govorniki krščanskodenKc kratske stranke so zlasti napadali vlado zaradi množičnega shoda delavcev. ki so s svojo manifestacijo podprli vladno politiko in so zagotovili AUendeju. da ga bodo še V naprej podpirali v njegovem delu.
Povod za spor med vlado in opozicijo je bila tudi serija člankov, ki iih je v raznih ameriških dnevnikih objavil znani časnikar Anderson o poskusu vojaškega udara V Čilu. časnikar je obtožil mogočr"' družbo ITT (International Teli graph and Telephone), da je skl paj z ameriško vohunsko službo CIA pripravljal a državni udar, da bi preprečila Allendejevo izvolitev. Anderson je tudi objavil vrsto dokumentov, ki dokazujejo te njegove trditve. Čilski parlament ie imenoval posebno komisijo, ki bo morala preveriti časnikarjeve trditve in zbrati še drage dokaze o prevratniškem rovarjenju severnoameriškega kapitala in vohunske službe.; Desničarskim krogom seveda ni pg godu, da je sedaj v teku paria-j mentorna preiskava, ki bi utegnite odkriti še drage dokaze o njenih prevratniških Poskusih.
Allende ie s svojo socialno politiko stopil na prste ameriškemu monopolu, ki je sodil, da je Južna Amerika njegovo privatno lovišče. Ni naključje, da se ie spor med vlado in reakcijo zaostril po nacionalizaciji bakrovih rudnikov, ki so pripadali severnoameriškim druži bam in po Castrovem obisku v Č8 lu, ki je dokazal, da Kuba ni vel edini in osamljen trn v peti ame riškemu imperializmu v Latinski Ameriki. Družbe iz ZDA so zato začele tudi bojkotirati pogajanja z Allendejevo vlado za povračilo čilskih dolgov.
Allende ni še javno povedal, kaj namerava storiti v zvezi z rovarjenjem vohunske službe CIA in ITT. kaže pa, da bo odredil nacionalizacijo brez povračila čilske telefonske službe. 70 odstotkov delnio te družbe pripada ITT.
Atentat na južnoafriško policijsko patruljo
JOHANNESBURG, 31. — Policijski agent je zgubil življenje, sedem pa je bilo hudo ranjenih zaradi eksplozije neke mine blizu mesta Caprivi v Južni Afriki. Oblasti menijo, da gre za atentat ki so ga pripravile revolucionarni enote.
To je že tretji atenat, ki ga organizirajo revolucionarne enote ' okolici mesta Caprivi. Prvi atentat junija 1971 bi bil lahko imel velik6 mednarodne komplikacije, ker j* južnoafriški predsednik zagrozil, da bodo njegove enote zasledovale gverilce tudi v Zambijo.
Mina je eksplodirala danes zjutraj ravno v trenutku, ko so s pretorijskega letališča odletela letal* s črnskimi in indijskimi vojak' ki so iih izvežbali za protigverii sko vojno.
«Tuiec» v SZ ne bo dolgo tuj
KOPRSKA BARVNA TV
15.10	Veslanje: Oxford—Cambridge; 15.30 Hokej: Jugoslavija— Norveška; 16.30 Košarka: Jugo-plastika—Beograd; 19.45 Konec tedna v barvah; 2015 Poročila;
20.30	TV film: Povratek; 21.20 Mali koncert.
(Nadaljevanje s 4. strani)
____________________
način dela. «Pravda» pravi, da ne nači n dela. «Pravda» pravi, da ne gre za to, ali naj bi bil simpatičen ali antipatičen, pač pa do imamo v tem delu aspopad* med dvema sistemoma, med sistemom udarniškega dela, nadur in občasnih nagrad, da bi se proizvodni načrti dosegli, ter med sistemom moderne, edino pravilne ureditve dela, kjer ne gre za enkratno navdušenje proizvajalca, pač pa zd sistematično, znanstveno organizii ranje proizvodnje, kjer je vsak proizvodni proces do kraja preračunan, kjer človek kot proizvajalec, sicer nekaj izgubi na svoji iniciativnosti, na svoji osebnosti, zato pa je proizvodnja veliko večja, bolj gotova in ob veliko manjšem fizičnem trudu.
In to je sistem, ki ga obeta prihodnosti, ali če hočemo, to je proces, ki obeta prihodnost. Za to proces se je opredelil mladi inženir, za ta proces se je opredelil pisatelj, ki obeta bolj človeški, bolj human odnos v tovarni, brez nadur, brez uradništva, brez zaletavosti, hkrati pa večjo produktivnost, večje bogastvo.
*Pravda* sicer pravi, da gledO avtor na ta problem bolj teoretično in shematično, kar je tudi razumljivo, toda problem je v Sovjetski zvezi zelo akuten, kar dokazuje tudi izredno zanimanje z<) delo.