Poštarina plat
Štev. 19.
Posamezna »tov. Oin v—
V Uubliani, dne 7. mala 1926.	Leto IX.
Upravniitv« »Domovine" v Ljubljani, Prefteraova ulica 54 Uredništvo ..Domovine", MikleSKeva cesta 16, Telefon 72
Izhaia vsak petek.
(Iiratatu ta Mttutro: (etriletaa Ml Ola, Mtleta« U W«, calalttaa M 01.; n Itaieaatrai Cctrtletea IS Mi. potletao U Sla, (tlatetaa U Oii. — Rataa palUe krutlilc«, »MtaMea t L|ak!J*a!, it. M.TI1.
Pod zlimanim
v. •
Meseca aprila t. 1. je Radlčeva ladja za-j jela precej vode. Izkrcali so celo krmarja [ samega, da bi se popolnoma ne potopila. Radič je moral zapustiti vlado, ker se je pokazalo, da je za delo nezmožen in da njegova stranka nima čistih rok. Dokazalo se jI je mnogo nelepih činov, ki so napolnili žepe gospodom od vodstva HSS.
Največ teh činov je razkril minister za šume in rudnike dr. Nlkič, ki je objavljal vedno nove skrivnosti svojih tovarišev.
G. Radič je v težki stiski stisnil dr. Nlkiču roko in se z nJim pobotal. Nekaj dni prej mu je sicer rekel, da je tat in nepridiprav, a ko je Nlkič pokazal črno na belem, da so tatovi v vodstvu HSS, so se Radič, vodstvo HSS in Nikič objeli od samega ginjenja, prijateljstva in medsebojnega cspoštovanja>-. Skupno so pogrnili plahto preko korupcijske gnojnice HSS in so zlimall cmarelo«.
Požrl je g. Radič vso očitke, vse napade in izdajstvo dr. Nikiča, a mu vse skupaj ni pomagalo, da bi se prikopal nazaj v vlado. Z mislijo, da ne bo v vladi, se je sprijaznil le, ker se je bal, da bo prišlo do novih volU tev in da jih bo vodila njemu neprijazna vlada, morda celo cbavbav» Svetozar Pribičevic. Tako jo g. Radič pustil vreči tudi sebe na cesto in poslal tri svoje podložnike v vlado.
Novo radikalsko-radičevsko vlado imenujejo ezliman dežnik». Radikali so ozmerjali radičevce kot sleparje in tatove, radičevci pa radikale kot sleparje in roparje. Zdaj so se pobotali In spet v bratski slogi sede skupaj pod zlimanim dežnikom. Vrana vrani ne Izkljuje oči.
Nam tudi prav, kajti to nam je dokaz, da radičevci na čast ne dado mnogo in da od njih v boja s korupcijo nI pričakovati ničesar. Nova vlada bo še bolj slabotna in jalova, kakor je bila prejšnja. Od nje nihče ničesar ne pričakuje. Ona je le sredstvo v sili do do-zorltve razpisa novih volitev.
Mi smo že rekli, da od sedanje Narodne skupščine ni več innogo pričakovati. Ona ne more več dati iz sebe krepke, zdravo vlade, ampak šaino tako skrpucalo, kakor ie današnja vlada.
Najvažnejši posel nove vlade je, da pokrije korupcljsko gnojnico. Skušalo se bo vše potlačiti, da bi bil narod manj ogorčen. Toda ljudstvo že ima svoje mnenje o radlčevcih, ki so do sedaj vse, na kar so pred volitvami prisegali, prelomili.
Mi pa sc zblrajino in organizlrajmo naprej. Pritegnimo v svoje politične, kulturne in gospodarske organizacije vse samostojno misleče može, da bo fronta ob prihodnjih volitvah močna in zmagovita.
Narodni poslanec dr. Gregor Žerjav.
Ljudstvo izpregleduje nezmožnost radičevcev in klerikalcev
v
Žalostni zborovanji radičevcev in klerikalcev v Celju in Ljubljani — Radič, Pucelj in dr. Korošec samo govorijo, ne napravijo pa
ničesar
V nedeljo se je vršil v Celju pogreb Zveze slovenskega kinetskega ljudstva, ki so jo maloštevilni izbrani delegati preosnovali ob tej priliki z Radičevim blagoslovom v novo radičevsko stranko za Slovenijo. Udeležba zaupnikov Pucljeve in Prepeluhove stranke je bila tako skromna na tem zborovanju, da je bilo očividno, kako med našim podeželskim ljudstvom pojema zanimanje za prazne obljube radičevcev.
To tudi ni čudno, saj se celo na tem zborovanju, ko se je iz Zveze slovenskega kmetskega ljudstva skovala enotna radičev-ska stranka za Slovenijo, ni razpravljalo o najnujnejših življenjskih potrebah slovenskega kmeta, o pospeševanju kmetijstva in gospodarski povzdlgl našega podeželskega ljudstva, pač pa so se pogrevale že tolikokrat premlete fraze o ootrebi sodelovanja
Slovencev in Hrvatov v boju proti Srbom. Vsi govorniki: Radič, Pucelj in Prepeluh so poudarjali kot glavni namen njihovega skupnega dela boj proti Srbom, pri čemer niso niti omenili, da vodijo v Beogradu z radikali že vse leto tako zvano politiko «sporazuma». Torej kljub temu «sporazumu», ki so ga vedno toliko hvalili, napovedujejo sedaj radlčev-ski voditelji nov boj proti Srbom.
Stepan Radič se že dolgo časa bori proti Srbom. Uspeh vsega tega boja pa je ta, da od samega prerekanja ne pride nikdar do resničnega dela. do reševanja vsakdanjih življenjskih vprašanj. Veliko vprašanje pa je obenem tudi to, zakaj naj bi se mi Slovenci morali pridružiti Hrvatom, da bi si šele v družbi z njimi priborili z velikimi žrtvami, kar nam gre po vsej pravici. Pameten politik bo šel rajši z onim, s katerim bo lahko za-
dostil svojim potrebam in željam brez bola tn težkih žrtev.
Slovenci ne zahtevamo ničesar drugega, kakor enakopravnost, enake pravice in dolžnosti za vse. To pa moremo doseči le z Izenačenjem vseh zakonov, kakor to zahteva vldovdanska ustava. Izenačenje zakonov pa se more doseči le z delom v skupščini, ne pu zgolj s pritožbami, da se nam godi krivica, ker niso zakoni po vseh pokrajinah enaki.
Radičevci cclo leto v Narodni skupščini niso ničesar storili, da bi se naša zakonodaja na podlagi načela o enakopravnosti izenačila. Celo najbolj pereče vprašanje izenačenja davkov so dosledno zanemarjali. Na ta način seveda ne moremo nikoli priti do popolne enakopravnosti vseh državljanov, zaradi česar je boj upravičen samo proti tistim, ki nočejo delati v parlamentu, ter je vše drugo samo demagoško varanje ljudstva.
Odgovornost za.brezdelje v naši Narodni skupščini nosi vladna večina, ki ima zadostno število poslancev, da lahko- uveljavi v skupščini svojo voljo; Čc smatrata danes Radič in Pucelj za potrebno, da napovedujeta nov boj Hrvatov in Slovencev proti Srbom, pa se moramo tudi vprašati, kakšen pa je potem sporazum, ki je sklenjen med radičevci In radikali. Ali sloni morebiti ta sporazum na dejstvu, da Radieova stranka ne sme zahtevati v Narodni skupščini uve-Ijavljenja enakopravnosti za vse državljane? Kako pa je potem mogoče, da Je naš preljubi Ivan Pucelj vstopil minuli teden kot minister v vlado? Ali jc vstopi! samo zaradi ministrske plače in ministrske pokojnine?
Na isti boben kakor radičevci udarjajo tudi klerikalci. Prav za prav bi si oboji prav lahko podali roko. Razlika med njimi je sicer, da so eni v vladi, drugi pa v opoziciji, po: kazati pa ne morejo ne eni ne drugi, da bi že kaj pametnega naredili za naše ljudstvo. Minuli torek se je vršit v Ljubljani občni zbor klerikalne Jugoslovanske zveze, na katerem je govoril o političnem položaju vodja klerikalne stranke dr. Korošec. Tudi ta gospod nt vedel svojim maloštevilnim poslušalcem, ki Jih Je bilo razen klerikalnih poslancev samo kakih 50, ničesar povedati o tem, kal jc klerikalna stranka že dosegla in kal namerava še doseči za zboljšanje gospodarskega položaja našega ljudstva. Dr. Korošec je ponavljal svojo staro zahtevo po avtonomiji, četudi ve danes že vsak otrok, da je klerikalni avtonomiji že davno odklenkalo m da še nikoli ne bodo izpolnile dr. Koroščeve želje po samostojni komandi v Sloveniji, ker je izključeno, da bi klerikalci dobili kdaj v Narodni skupščini dve tretjini poslancev na svojo stran za izpremembo ustave.
Koliko pa jc v resnici radičevcem in klerikalcem za resnično samoupravo ljudstva, pa dokazuje dovolj jasno značilno dejstvo, da niso niti radičevci v Celju niti klerikalci v Ljubljani zahtevali, naj se oživotvomo samoupravne skupščine, v katerih bi ljudstvo lahko samo odločevalo o svojih krajevnih potrebah in bi ne bilo več potrebno, da se
vsaka malenkost rešuje v Beogradu pri osrednji državni upravi in v osrednjem parlamentu. Oboji, radičevci in klerikalci, samo zabavljajo proti centralizmu, ničesar oa ne ukrenejo, da bi se centralizem odpravil ter sc naša državna uprava potom pokrajinskih in okrajnih skupščin toliko decentralizirala, kolikor zahtevajo to posebni interesi posameznih pokrajin in okrajev.
Čim dalje bolj jasno se kaže, da gre tem ljudem samo za to. kako bi ljudsko nezadovoljnost z deinagoškim hujskanjem izrabljali za svoje strankarske in osebne namene. Zdi se, da hočejo nalašč vzdržati razmere, v katerih bi ostalo ljudstvo še nadalje nezadovoljno, da bi lahko potem iz tega kovali svoj strankarsko - politični kapital. Drugače si skoro ne moremo tolmačiti dejstva, da kažejo tako malo dobre volje za rešitev vsakdanjih življenjskih vprašanj in zahtev.
Kakor kažeta slabi udeležbi na radičev-skem zborovanju v Celju in na klerikalnem zborovanju v Ljubljani, je naše podeželsko ljudstvo že začelo izpregledovati «de!o» teh demagogov. Prazne besede in obljube ne vlečejo več. Človek mora vsak dan jesti in nihče se ne zadovolji rad z obljubo, da bo jutri dobil bolj masten kos. Ljudje ne verjamejo več radičevskim in klerikalnim krč-marjem, ki so napisali na vrata svojih strank: «Danes za denar, jutri vse zastonj!« Vsake pesmi je enkrat konec.
Po deželi se širi spoznanje, da morajo priti na mesta ljudi, ki nočejo delati, sposobnejši in uvidevnejši, ki bodo znali in tudi hoteli delati. To spoznanje sili naše ljudstvo, da se zbira v čimdalje večjem številu v taboru SDS, ki se je od nekdaj borila proti demagoštvu radičevcev in klerikalcev ter vedno opozarjala na potrebo vztrajnega in resnega dela za rešitev naših gospodarskih vprašanj, za izvedbo popolne enakopravnosti vseh državljanov, za izenačenje vseh pravic in dolžnosti, za ustvaritev srečne in zadovoljne Jugoslavije!
Neuspehi radičevske in klerikalne politike so dokazali, da ima prav SDS, zato pa se tudi množe njene vrste!
Politični pregled
Prejšnji četrtek je bila v Beogradu sestavljena nova vlada, v katero so vnovič zlezli radičevci. Uzunovič jc torej že v tretjič na čelu vlade, v kateri je večina mest ostala zasedena kakor pod vlado RR, le s to razliko, da je namesto Stepana Radiča zlezel v vlado Ivan Pucelj, ki pa ni prevzel prosvetnega ministrstva, marveč ministrstvo za kmetijstvo in vode.
Ponovni vstop radičevcev v vlado
in z njim imenovanje g. Puclja za ministra je zabavna stvar. Stepan Radič se je naj-ponižneje uklonil vsem radikalskim zahtevam in pristal tudi na to, da sam ostane izven vlade; le-to je prosil Uzunoviča, naj sprejme v vlado vsaj Puclja, kateremu manjka le še osem dni, da bo lahko dobil ministrsko pokojnino.
Po sestavi nove vlade
so nastopili pravoslavni velikonočni prazniki in tako do minulega torka ni bilo v Beogradu nikakih pomembnejših političnih dogodkov. Izmed voditeljev strank je v Beogradu ostal preko praznikov edino Nikola Pašič, ki je koval svoje politične naklepe, kako naj ob ponovnem sestanku Narodne skupščine in radikalskega poslanskega kluba končno-veljavno obračuna s svojim najhujšim nasprotnikom Ljubo Jovanovičem, ki je bil izključen iz radikalske stranke. Od tega, ali bodo radikalski poslanci odobrili izključitev Ljube Jovanoviča iz stranke ali pa se razdvojili, je zaviselo vprašanje,
ali bo Uzunovičeva vlada imela večino,
to se pravi, ali bo imela na svoji strani zadostno število radikalskih in radičevskih
poslancev.
V sredo se je Narodna skupščina po več kakor enomesečnem oddihu zopet sestala k zasedanju. Vlada se je poslancem predstavila praznih rok, ker ni ničesar pripravila za delo. Navzlic temu pa je bilo vidno, da ima vlada
večino za seboj, kajti na seji radikalskega kluba je bil
Pašič soglasno izvoljen za predsednika radikalskega kluba.
kar pomeni, da je dobil popolno zaupnico od vseh radikalskih poslancev, ki odobravajo Jovanovičevo izključitev in so pripravljeni pod Pašičevim vodstvom podpirati Uzunovi- | čevo vlado.
Pašič je torej s svojo trdovratnostjo zma* gal na vsej črti ter Jovanoviča potisnil popolnoma v kot. Z Jovanovičevo propastjo so; posebno prizadeti naši klerikalci, ki so povsem gotovo računali, da bo Jovanovič potegnil s seboj celo vrsto radikalskih poslancev, na kar bi se z njim dala sestaviti kakšna «avtonomističnas vlada. Zdaj so
vsi klerikalni upi splavali po vodi.
Pa tudi radičevci so se zanašali na Jovanoviča in se ogrevali zanj. Vse te dvolične špe- : kulacije, ki so jih zadnje dni kazali radičevci z ogrevanjem za Jovanoviča, čeravno so že sedeli v Uzunovičevi vladi, pa se utegnejo radičevcem kmalu opletati med nogami. Uzunovič je namreč zato vzel radičevce v vlado, ker sam ni vedel, koliko radikalskih poslancev se bo izjavilo za Pašiča in s tem za vlado. Zdaj pa, ko je enkrat jasno, da za Pašičem stoji ves radikalski klub, je tudi Uzunoviču radičevska pomoč in zveza z njimi odveč, ker si isto lahko zasigura tudi pri kaki manjši, zato pa tembolj zanesljivi parlamentarni skupini. Lahko se torej reče, da so radičevcem zelo kratko šteti dnevi v vladi in da bo z njimi vred odletel tudi Pucelj, še preden bo mogel in znal za Slovenijo I skomandirati kake «drobtine», o katerih ' vedno govori. Če mu pa med tem srečno poteče osem dni ali celo nekaj več, da bo dosegel ministrski penzijon, mu pa tega se- I veda nikakor ne zavidamo...
Dočim se vse druge stranke zvijajo v j hudih krčih in prebolevajo vsakovrstne bo-
Anlon Stražar:
Od vojaka do graščaka
(Po ljudskem pripovedovanju.)
(Dalje.)
IV.
Puščavnik oče Ferdinand ie žel k oešenjskemu graščaku. Par stre-Ijajev pred gradom se }e ustavil in sam s seboj govoril: «V tem trdnem zidovju prebiva trinog ubogih tlačanov! Pa prišel bo čas, ko bodo izginili gradovi in bo zdrobljena krivična moč teh tiranov!«
Cešenjski graščak Frlc se je prvič v svojem življenju ponižal pred očetom Ferdinandom. Kar z zobmi je od jeze Škripal, ko mu je puščav-nik očital hudobije.
Ktasen zimski dopoldan je bil, ko je oče Ferdinand odšel proti češenjskemu gradu, da dobi od trdosrčnega graščaka pomoči za zapeljano Zakrajčevo Tilko.
Zamišljeno je korakal dobri mož po kolovozni poti. Ker ga nihče ni motil, je lahko spotoma nemoteno premišljeval svoje burno življenje. Kakor na molku jagode, tako po-vrstoma so mu stopali pred oči njegovi burni doživljaji. Rojen je bil kot tretji otrok v ob-iižju starodavnega mesta Kranja. Ker je bil bistre glave, ga je z osmimi leti vzel k sebi njegov stric, ki je bil župnik v mestu. Kakor bi še sedaj slišal svojega že zdavnaj pokojnega strica, tako dobro so mu še v spominu besede, ki mu jih je stric govoril ob slovesu ud očetove hiše: «Fantič, nikar se ne kremži In ne kisaj! Vesel si lahko, da te vzamem jaz
v oskrbo, da ti ne bo treba trdo delati in tlačanitib
Pri stricu je ostal šest let. Dobil je pri njem prvo najbolj potrebno naobrazbo. Stric ga je potem izročil očetom jezuitom v Ljubljano v nadaljnje učenje. V jezuitski oskrbi in šolanju je ostal do leta 1737., nakar je v družbi še enega tovariša skrivaj odšel iz šole ter zamenjal pero in knjige z orožjem. S tovarišem sta vstopila v armado grofa Konigs-egga.
Vročekrvni takrat dvajsetletni mladenič se je nadejal vsega najboljšega v vojaškem stanu. Ali zgodilo se mu je enako, kakor že mnogoterim drugim. Komaj dobro leto dni je bil pri vojakih, pa so ga v obližju Belgrada z drugimi tovariši ujeli Turki. Več mesecev je bil v hudem turškem ujetništvu daleč v bosanski deželi. Sreča njegova je bila, da se je po naključju seznanil skrivaj z mlado ugrabljeno ženo svojega gospodarja bega. Ta krasna žena, ki je bila doma iz sosednje Hrvatske, je neko noč ž njim pobegnila. Imela sta srečo; po mnogih zvijačah in smrtnih nevarnostih sta srečno dospela na rojstni dom Hrvatice.
Vse bridke izkušnje in slovesna zaobljuba so Ferdinanda dovedle do tega, da je stopil v sloveči zatiški samostan. In postal je naj-ponižnejši samostanski brat; učil se je tudi zdravilstva z namenom, da bi pomagal trpečim svojim rojakom tlačanom. V samostanu je ostal več let. Kar naenkrat pa je dozorel v njem trden sklep: da mu tamkaj ni več obstanka, kajti njemu kot poštenemu človeku ni ugajalo mehkužno življenje v zatiškem samo-
stanu. Zapustil je torej zatiški samostan in prišel v ta kraj, kjer se je s privoljenjem brd-skega graščaka nastanil v samotni borni koči.
V kratkem času se je seznanil z ljudmi daleč naokoli. Sleherni dan so hodili k njemu ubogi tlačani-kmetje: bodisi iskat zdravil ali pa da jim je izprosil in pomagal v raznih težavah. Pogumni in usmiljeni oče Ferdinand je dostikrat brez strahu šel k temu ali onemu i graščaku in mu kar očito v obraz povedal, kar mu je šlo. Vsakikrat je z uspehom izvršil, česar se je lotil. — Vse to je torej danes pre- , mišljeval oče Ferdinand, ko je koračil proti češenjskemu gradu.
Kmetje, ki so ga videli stopati po poti j mimo svojih hiš, so ga ustavljali in prosili tega in onega. Za vsakega je imel prijazni puščavnik vsaj kako tolažiino besedo. V bli- j, žini češenjskega gradu pa se je ustavil in z I nevoljo govoril: «Tudi v tem trdnem zidovju prebiva trinog ubogih tlačanov... Pa prišel bo še čas, ko bodo izginili ti gradovi in bo zdrobljena krivična moč graščakov!...»
Prišel je do gradu. Velika obzidna grajska vrata so bila odprta na stežaj; grajski oskrb- j nik šimen je ravno prav krepko zmerjal dva grajska hlapca, ko je vstopil oče Ferdinand. | Oskrbnik se mu je približal z največjim spoštovanjem in ga pozdravil. Puščavnik mu je odzdravil in ga vprašal, če je graščak doma.
«Milostljivi naš gospod so doma. Ravno prav ste prišli. Se boste lahko kaj pogovorili. Pri našem milostljivem so namreč na obisku tudi premilostljivi moravški gospod dekan.*
lečine, se v vsej politični javnosti posebno
jasno opaža, da je
samozavestna. enotna in napredujoča edino Samostojna demokratska stranka,
kar se je pokazalo tudi minuli torek, ko se je v Beogradu vršiia
seja slavnega odbora SDS,
na kateri so bile vodstvu stranke s popolnim zaupanjem prepuščene svobodne roke za nadaljevanje dosedanje dosledne politike. Izvoljeno je bilo načelstvo, v katerem se nahajata tudi oba naša odlična poslanca doktor žerjav In dr. Pivko.
Pozornost vse evropske javnosti je zadnje dni posvečena razvoju dogodkov
ua Angleškem, kjer ie 4. maja ob polnoči izbruhnila generalna stavka,
v kateri je udeleženih okrog štiri milijone delavcev vseh strok, predvsem delavstva premogovne industrije. Povod stavke je bilo nameravano znižanje rudarskih mezd. Ker so se vsa pogajanja razbila, je izbruhnila stavka, kakršne menda ne pomni zgodovina in človeštvo. Rudarjem so se potem pridružili tudi vsi drugi ročni delavci: kovinarji, stavci, železničarji itd. Položaj je torej na Angleškem skrajno resen, kar se vidi že iz tega, da je kralj že pred izbruhom stavke proglasil
obsedno stanje za vso Anglijo.
Kako se bo sedanja orjaška borba med angleškim delavstvom in kapitalizmom končala. je le težko predvidevati. Delavstvo je izborno organizirano in prejema podporo od vsega evropskega delavstva, na drugi strani pa tudi angleški kapitalisti iščejo vse možnosti, da bi zlomili odpor. Vsekakor je sedanja stavka na Angleškem eden največjih dogodkov zadnjih let. ki bo za vedno ostal zapisan v zgodovini človeštva, pa naj se že zaključi kakorkoli.
Priporočajte In Silite »DOMOVINO«!
«Hvala vam lepa za pojasnilo. Kar predstavite me gospodarju, pa povejte mu, da nisem prišel k njemu na zabavni obisk, ampak v zelo važni zadevi, o kateri bi rad ž njim govoril satn!»
Oskrbnik je vodil puščavnika h graščaku. Ko se je povrnil k hlapcem, že ni bil več tako slabe volje. Širokopleči hlapec Anže je debelo pljunil in spregovoril napram oskrbniku:
«Veš kaj ti povem, Šimen? Prej si ti naju čisto po rokovnjaško ozmerjal, sedaj bo pa naš milostljivi na vrsti! Jaz dobro poznam tega kutarja, ki prebiva v bližini Brda; ta se ne boji nikogar, pa dober človek je. To ti rečem, kmalu bo pridirjal doli naš moravški dekan. Ti še ne veš, kako se on boji tega človeka. Veš, mesec dni bi jaz kar zastonj delal, če bi sedaj mogel slišati, kakšno pridigo bo kutar naredil našemu milostljivemu.»
Ko so ti trije ugibali, iz kakšnega namena je prišel h graščaku oče Ferdinand, je ta pogumno vstopil v sobano, katero mu je pokazal oskrbnik.
Graščak in moravški dekan sta si ravno nazdravljala s kupicami starega vina, ko je .vstopil puščavnik. Možakarja sta bila čisto zmedena ob njegovem prihodu: kar spogledala sta se. kajti oba je zaskrbelo, komu-li velja njegov prihod.
Moravški debelušni gospod dekan izpije vino iz kupice kar v dušku ln se pripravlja k odhodu — ej, še pozdravil ni nič novega obiskovalca; graščak Fric je komaj zapazil, kdaj se je venkaj izmuznil — ostala sta torej sama z očetom Ferdinandom..
GORNJI LOGATEC. Šolska mladina je priredila minulo nedeljo v Sokolskem domu pravljično komedijo cKraljična z mrtvim srcem>. Otroci so igrali kot veliki in pa .vloge so znali — skoro bolj kakor veliki. Posebno pozornost so vzbujali dragoceni kostumi. Zlata in biserov se je vse lesketalo. Učiteljstvo in deca, oboji so lahko ponosni na lepo uspelo prireditev. Razmeroma slab obisk saj jim ne kvari veselja do bodočega dela. — V torek smo imeli birmo. Knezoškof je bil dočakan slovesno, pa še bolj bi bil, če bi bil manj politik in bolj dušni pastir. — Kdo se ne spominja zadnjih občinskih volite.'. Kaj vse so klerikalci obljubovali! Koliko tega bi bili izpolnili, da so zmagali, si lahko predstavljamo, če jih opamjemo pri delu. Od treh klerikalnih občinskih odbornikov se samo eden redno udeležuje občinskih sej, druga dva sta ponavadi odsotna brez opravičila. Zadnje seje se sploh nobeden od njih ni udeležil. Lepo priporočilo za prihodnje volitve. — Krstno slavo šefa SDS Svetozarja Pribičeviča je naša krajevna organizacija SDS priznovala s tem, da je pridobila sedem novih naročnikov na cDomovino*. Vrhu tega je šefa brzojavno pozdravda.
JEŽICA. Sokol na Jezici bo priredil v nedeljo 9. t. m. za članstvo in naraščaj pešizlet v Krašnjo-Črni graben. Iz Jezice gremo ob pol 5. zjutraj v Ljubljano na vlak do Kresnic; od tod peš dalje čez savski Brod, Grmače in Moravče. Nazaj na Domžale na kamniški vlak ob 9. zvečer. Zbirališče pred domom. Vabljeni tudi vsi nečlani in naši prijatelji, ki imate voljo poveseliti se v majski naravi.
JEŽICA. Te dni je poteklo eno leto, odkar se je Sokol izselil iz prostora «Pri ruskem carju» y Rozmanovo delavnico. Koliko prahu je dvignila lani v februarju ta zadeva po celi občini, koliko veselja je pripravila zlasti klerikalcem in komunistom 1 A vse napade je Sokol gladko odbil in je v enodušnosti, kakršni bo težko še kdaj najti para, obrnil ost nazaj na napadalca. Skrb, kje dobiti primeren lasten prostor, je bila v tej stiski namah odpravljena. Sokolski dom je bil pridob-
Ijen ne zato, ker smo bili napadeni, ampak ker smo se znali braniti. Ta dom, priznamo, ni najboljši, ne stoji na najlepšem kraju in nima lica, ki bi bilo občini v kras, a nam ja kljub temu zelo pri srcu, ker je naš, ker je poraben, prijeten in z našim trudom zgrajen. Tisti, ki smo zanj največ pretrpeli, imamo danes prav obilo r.a-doščenje in prav lepe spomine. — J. K.
BOŠTANJ 08 SAVI. Pri nas vlada še star običaj, da hodijo fantje na večer pred sv. Jurijem prepevat od hiše do hiše. To se je dogodilo tudi leto3, toda ne v slogi kakor prejšnja leta. Prihrula je gruča takih nadležnežev tudi iz Dolenje vasi v Boštanj ter prejela na občini od gosp. župana in njegovega brata 40 Din. na kar je r. groznim vikom in preklinjanjem krenila po vasi ter dospela do hiše posestnika Možica, katerega je prebudila. Svetujemo tem klerikalnim junakom, naj naš Boštanj puste v miru, saj jim nismo napravili ničesar zlega.
SV. KRIŽ PRI KOSTANJEVICI. Letošnji 1. maj je naše cvetke zelo presenetil. Namesto mlajev so dekleta dobila cele grmade bodečega vejevja. To so bili pogledi v jutru. Celo streham in dimnikom niso ti poredni fantje prizanesli. Še danes bode eno in drugo pri srcu ob pogledu na kraj, kjer jo je čakal <rmlaj>. Fantje so sklenili krivico popraviti prihodnje leto. Bomo videli. — Od nas se preseli v Krško kovaški mojster g03p. Fran Zorič. Obeta se mu tam boljše mesto. Pri odhodu mu želimo mnogo sreče. Bil je prijatelj dobre družbe in je zlasti pri tukajšnjem tambu-raškem odseku pokazal, da je tudi težka kovaška roka zmožna spretnega igranja na tamburici. Upamo, da ostane tudi ua novem mestu zvest sotrudnik naprednega društvenega življenja. — Tudi pri nas se razvija grda borba proti <Domo-vini>. Kljub temu1 jo čita vsakdo rad. Izogiblja se je le oni, ki je čitanja nezmožen ali je sicer obdan od kurje slepote. Za take ljudi pa itak ni zdravil.
KRŠKA OKOLICA. Krška mestna občina je nam .voznikom napravila s popravo napajališča v Zatonu veliko uslugo. Še bolj hvaležni bi pa bil«, občini, ako bi se hotela resno pobrigati za izravnavo ceste pri Rostoharju. Zadeva spada sicer v področje cestnega odbora, vendar dolžnost ob-I čine je, da zastavi pri tej korporaciji ves svoj
Brez vsakih posebnih ovinkov začne oče Ferdinand govoriti graščaku: «To vem. da vam ni po volji moj prihod — pa vedite, tudi meni ni po volji vaše obnašanje. Brez ovinkov vam povem: prišel sem v zadevi Za-krajčeve Tilke!»
Graščak jezno pogleda puščavnika in odgovori v zelo strogem tonu:
«No, če ste prišli semkaj v tej zadevi delat meni pridigo, niste na pravega naleteli. Vedite, da nimate pred seboj zabitih tlačanov!* «Le počasi, le počasi, gospod! Nikar ne obkladajte ubogih tlačanov s takimi poniževalnimi pridevki! Pred Očetom nebeškim smo si vsi enaki, to si zapomnite!«
«Ha, ha, vi se potegujete za tlačane — ker ste sami tlačanov sin, kajne? ...»
«Naj bom sin kogarkoli; to pa vani povem, da sem poštenjak, ne pa kakor vi, ki onečaščate poštena kmečka dekleta!®
Sedaj skoči graščak kakor divji pokonci in zavpije:
»Velevam: poberi se mi, nadležnež, iz mojega gradu!»
«Le počasi, le počasi! Mar mislite, da imate pred seboj v resnici ubozega tlačana? O ne! Gospod Fric, dobro vas poznam in povem vam: Prišel sem, da daste ubogi zapeljani Tilki, kar ji gre! Drugače se pa obrnem na svojega prijatelja Ulrika, ki ima v Ljubljani precej veliko besedo... In verjemite, če se obrnem nanj, vam bo bridko žal. kajti potem ne bo račun za vas dobro izpadel. Z Ulrikom sva se skupaj borila pred Belim gradom in sva tamkaj pokazala svojo moč in pogum — a kie ste bili vi, kje?...»
Ko je graščak čul o gospodu Ulriku, ki je bil nekak cesarski upravitelj dežele, je na mah postal ves drugačen. Začel se je laskati puščavniku, mu ponujal tudi jesti in piti — pa prav hinavsko je začel obžalovati svojo krivdo, rekoč, da je pripravljen, dati Tilki denarno odškodnino.
«Da, da, gospod, pomoči, pomoči potrebuje ubogo zapeljano dekle! Vsega gorja itak nikdar ne boste mogli poravnati ubogi Tilki — njene nedolžnosti ji vi ne morete povrniti, pa tudi njene sramote ne morete zbrisati, četudi bi ji dali vse premoženje. To si zapomnite! Težak odgovor vas še enkrat čaka!»
Še nikdar v svojem življenju se ni češeni-ski graščak tako ponižal, kakor tokrat pred puščavnikom. Brez ugovora je dal za Tllko celo tnošnjico tolarjev, ki jih je oče Ferdinand vestno spravil. Piti in jesti pa ni maral nič ta strogi graščakov sodnik. Ko ga je graščak silil, naj se posluži vsaj malega okrep-čila, je dobil ta-lc odgovor:
«Po kar sem prišel, sem že dobil — kar pa ste meni namenili, dajte še bolj potrebnim kakor sem jaz!...»
Ob povratku se je puščavnik zglasil pri Zakrajčevih v Soteski in jim izročil ves denar, ki mu ga je dal graščak. Ubogo dekle ni moglo najti primernih besedi, da bi se zahvalilo dobremu očetu Ferdinandu.
Zimski dan se je nagibal že proti večeru: tamkaj nad ljubljanskim mestom se ie nebo že rdečilo v večerni zarji. Puščavnik Ferdinand se je na vrhu gradiških njiv v Češnjev-ku nekoliko ustavil in se divil večerni krasoti. Sam s seboi ie pri tem govoril: «Današnii
vpliv, da ne ta regulacija čimprej izvede. Dau za dnevom prevažamo težko tovore na postajo in v mesto. Mnogokrat nam živina že pri bolnici peša. Ta sicer kratki, a strmi klanec tik pred vhodom v mesto, nas mnogokrat prisili, da ali tovor odložimo ali si pomagamo s pripregami. Koliko trpljenja in časa gre v nič. Apeliramo na občino kakor tudi na vse me roda jne Činitelje, da se za to vprašanje, ki je v zvezi z malenkostnimi stroški, zavzamejo. — Vež prizadetih voznik o v.
NEMŠKA LOKA PK1 KOČEVJU. Ljuba * Domovinam, zelo si se razširila v našem kraju. Radi f itamo tvoje novice, poučne stvari in zanimivosti, posebno pa krasne povesti. Prosimo te, da odstopiš malo prostora tudi nam, ki vedno samo molčimo. Že mescca februarja t. 1. so imeli občinski odborniki občin Nemške Loke in Cepelj sestanek v pisarni našega občinskega urada zaradi cerkovnika, katerega zahteva g. župnik, odkar smo dobili nove zvonove. Naši župljani pa se temu upirajo, ker sta bila že pred vojno g. župnik iu cerkovnik enkrat za vselej izplačana od vsake hiše ■i vsoto 92 kron, ki je takrat pomenila lep denar. Ljudstvo je pa vseeno rado plačalo, samo da si prihrani vsakoletne dajatve. Mnogi so si morali takrat omenjene vsote celo izposoditi. No, in tisti takrat zbrani denar se je uporabil za vojna posojila. Tega denarja sedaj ni več iu ga seveda več ne bo, zaradi česar g. župnik tudi ne more plačati cerkovnika. Kako pridemo do tega, da se od nas znovu zahteva plačevanje cerkovnika? Zato ho naši občinski odborniki zavrnili tako zahtevo. Zaradi tega je g. župnik napravil pritožbo na »reško poglavarstvo v Kočevju, katero je njegovi prošnji ustreglo. Mi pa še ,vseeno nismo s tem zadovoljni in upamo, da se bo naša pritožba na merodajnem mestu uvaževala. Ker noče sedaj nihče vstopiti v cerkovniško službo in je tudi gosp. župnik noče več opravljati, sploh ni nobenega zvonenja pri župni cerkvi in po podružnicah. Celo ura na zvoniku je ustavljena.
NEMŠKA LOKA. Pred kratkim je umrl tukaj v starosti 55 let gosp. Ferdinand J a k 1 i č, gostilničar in mesar. Bil je dober iu daleč naokrog spoštovau mož. Pokojnik je bil celih HO let zvest » lan gasilnega društva. — Nedavno ponoči so neznani tatovi vlomili v stanovanje g. P. Miheliča
ler mu odnesli razne obleke in perila v vrednosti 5000 Din. O tatovih do sedaj še ni nobenega eledu.
DRAOATUS V BELI KRAJINI. Pogostokrat čitamo, kako kruto gonjo uprizarjajo nekateri duhovniški gospodje proti <Domovini>. Tudi pri nas imamo dušnega pastirja, ki zlasti ženskam grozi zaradi <Domovinen>. No, in še ^požrtvovalen je v tem oziru ter naroča onim, ki dobe to «nesrečno^ •Domovino:>. naj jo takoj prinesejo v župnišče, da jo bo že on poslal nazaj, za kar da no bo zahteval nikakega plačila. Naj se gospod nikar ne muči in naj nas nikar ne ima za otroke 1
■SLADKI VRH. Tudi na Sladkem vrhu smo tovarniški delavei proslavili prvi maj. Zbrali smo se v tovarni, odkoder smo se podali do Marije Snežne na Velki, kjer se je opravila sveta maša, čeprav nas imajo za brezverce, ker citamo ^Domovino;. Po sveti maši smo šli v gostilno k Francu Peklarju, kjer nam je govoril strokovni tajnik iž Ljubljane g. Vladimir Kravos. Njegova izvajanja smo poslušali z odobravanjem. Ta proslava 1. maja je bila že tretja, ki smo jo praznovali, toda toliko ljudi kakor leto«, še nismo imeli na njej. Pri prireditvi je sodelovala tudi godba. Bog nam daj dočakati še več tako veselih proslav delavskega praznika. Končno se moramo še zahvaliti tovarniškim gospodom, ki so dali lepo vsoto za našo proslavo.
OJSTRICA PRI DRAVOGRADU. Uboga in usmiljenja vredna <Domovinar, ti moraš res mnogo prestati. Mislili smo, da so na Ojstrici nihče ne bo obregnil v tebe, toda v nedeljo dne 18. aprila je v farni cerkvi kar grmelo raz prižnice, da si protiverska. Mi, ki <Domovino:> beremo. ne najdemo v njej ničesar protiverskega in smo tudi «Domovinarjb sami poštenjaki. Pravijo, da se je pred nekaj tedni neki tukajšnji posestnik, ki je čitalec -»Slovenskega Gospodarja? in klerikalec, spravljal v grmovje po palico, da se poda z njo nad <Domovino>. Ni nam znano, kaj ga je ukrotilo, da se je zopet pomiril. Dolgo časa je hodila na Ojstrico samo ena iDoniovinav), katero je pismonoša vedno privlekel iz kompanije ♦Slovenskih Gospodarjev?. Sedaj prihaja «Domo-vinai k nam v prav tolikih izvodih kakor ^Slovenski Gospodar ). Naš pismonoša je postal že ves nejevoljen, ker mora tako težko nositi. Novi
naročniki pa se še vedno oglašajo. Po celi Ojstrici gre glas: Le ^Domovinam je za nas.
SV. BOLFENK NA KOGU. Naš kraj na ekrani slovenski meji proti Medjimurju je bil v pred« vojnem času, ko je šla tik pri nas državna meja avstro-ogrska, zavedna narodna trdnjaviea, v kateri je ponosno vihrala trobojnica narodne in napredno misli. Danes pa se od nas le malo ali skoro nič ne sliši in zlasti ,v «Domovinb, ki se tudi pri nas širi iu rada čita, se nihče ne oglaša iz našega kraja. Ta molk je značilen za sedanje slabe in žalostne razmere, ki vladajo pri nas. Nekdaj , ko je še vladala narodna sloga vseh na" prednjakov, ko smo se vsi kot eden zbrali v Narodnonapredni stranki, so se vršili pri nas veliki shodi, predavanja in druge prireditve; danes pa je vse tiho, zaspano, mrtvo. Sokolsko društvoj oziroma odsek, ki je bil oslonjen na sosednje središko društvo, spi in ne najde se nihče, ki bi ga zdramil. Skušal je to agilni učitelj g. Megla pred leti, toda on je odšel na drugo službeno mesto in bolfenski sokolski odsek je znova zadremal. Ne najde se človek, ki bi znal zbrati pevski zbor in ustanoviti ljudsko knjižnico. In vendar bi za prvo ter drugo bili dani vsi pogoji in za tako delo bi bilo zlasti med mladino mnogo zanimanja. Redke gledališke predstave bralnega društva i Lipa; je vse, kar se pri nas stori na kulturnem polju. V političnem oziru ni boljše. Nekdaj so bili vsi tukajšnji naprednjaki složni pristaši Narodnonapredne stranke, danes pa njih pretežni del sledi Radiču. Žalostne pa so razmere tudi v gospodarskem oziru in se slabšajo Od leta do leta. V naših vinorodnih krajih smo mnogo pričakovali od trgovinskih pogajanj z Avstrijo, katerih se je udeleževal nekaj časa tudi naš rojak g. Košar. Upali smo, da se bo našim delegatom pri teh pogajanjih posrečilo, da se odpre večji i> voz naših vin in da znova pridobimo stare odjemalce našega vinskega pridelka na Srednjem in Zgornjem Štajerskem. Množina vina, ki jo je Avstrija dovolila uvoziti od nas, pa je premajhna, da bi se razvila pri nas živahnejša izvozna vinska kupčija. Sedaj, ko pričenja novo delo v vinogradih in čakajo vinogradnike novi izdatki, smo v velikih skrbeh, ker še stojijo velike množine lanskega pridelka v naših kleteh, kupcev pa ni od nikoder. Odkod bomo vzeli denar za težake, za galico in
dan ni bil izgubljen! Pa daj ti, ljubi nebeški Oče, da bi kaj kmalu napočilo tisto veselo jutro s krasno zlato zarjo, ko bo naš ubogi zatirani slovenski rod svoboden in ne več v krutem graščinskem jarmu!»
Počasi je nato dobrotnik vseh tukajšnjih bližnjih okoličanov stopal proti svojemu bornemu domovju, si pripravil večerjo, izvršil običajno večerno molitev in zopet legel k sladkemu počitku.	(Dalje prihodnjič.)
Ivan Albreht:
Za sina
Povesi.
(Dalje.)
«Pravijo, da je na hribu pokopana grajska gospodična, ki je zaobljubila Bogu svoje telo, da bi rešila dragega, ki se je vojskoval s Turki,» je nadaljeval Andrej. «Ona je menda tudi dala zidati cerkev sv. Barbare, kjer zdaj počiva.«
«Tega še nisem vedela,» je pripomnila Julka. «Kako je pa bilo. daj no, povej!«
«Ali res še nisi slišala?« se je začudil Andrej. «No, mladi grof se je srečno vrnil domov in nestrpno hitel, da objame svojo nevesto. Ko pa pride k njej, se njegova radost spremeni v grenko žalost. .Nikoli ne morem biti tvoja,' mu pravi grajska gospodična. ,Ko si bil na vojski, so me noč za nočjo mučile strašne same. Videla sem te pasti Turkom v roke. Na vse mogoče načine so te mučili in trpinčili, naposled pa ti je eden izmed najbolj divjih odsekal glavo. Vsa trda od groze sem kriknila in se vzbudila Dolgo sem premišljevala, kaj naj
pomeni ta strašni sen. Nazadnje pa sem sklenila, da se žrtvujem zate. Vroče sem prosila Boga, naj t£ reši krivoverskih krvoloko.v in ti ohrani življenje. Svečano sem obljubila, da se odrečein tebi, ki si moja edina radost na svetu, ako sc vrneš živ in zdrav.' Mladega grofa je pretreslo njeno govorjenje. ,Ali res ni nobene pomoči? Pojdiva k duhovnu, pa te reši obljube!' ,Ne, ne, ni mogoče! Obljuba, ki je dana Bogu, je močnejša nego vse na svetu,' jc odvrnila grajska gospodična. Ko je videl, da je vse prigovarjanje zaman, se je grof žalosten vrnil na svoj grad, kjer je začel živeti čisto meniško življenje. Ko je umrl, so ga pokopali v cerkvi sv. Janeza. Tudi grajska gospodična je umrla kmalu za njim. In zdaj pomisli! Njuna ljubezen je bila tolikšna, da še po smrti ni mogla preminuti. Vsakih sto let se odtrga od cerkve sv. Janeza svetal steber v velikosti moškega. To se zgodi o kresu, ravno o polnoči. Ta steber splava na griček k cerkvi sv. Barbare. kjer ga pričakuje drugi, v velikosti ženske. Tako se obiščeta grof in grajska gospodična vsakih sto let.»
Julka je bila kakor zamaknjena v Andrejevo pripovedovanje. Sanjavo je božal njen pogled skrivnostni cerkvi, potem pa se je okrenila k Andreju:
'Jaz bi ne bila tako močna, da bi prenesla tako odpoved.«
Andrej jo je lahno objel čez pas, pa sta spet šla. Med zadovoljnim kramljanjem jima je mineval čas tako hitro in prijetno, da nista prav nič čutila strme poti. Šele na vrhu, ko se jima jc odprl pogled po Vipavski dolini, sta se predramila i7 svoje nežnosti. Na vozeh in
peš so se vozili romarji, nekateri so prepevali, drugi se šalili ali veselo kramljali. Zdaj se nista več mogla ogibati ljudi.
'<Ho, Andrej,« je nagovoril Podlipca znanec iz sosednje vasi. kaj si se tudi ti odpravil na pot.«
«1, kako pa boš,» je zadovoljno prikimal Andrej. «Malo je treba, ko je samo enkrat na leto tako.«
«Pa ženo imaš, ženo,* je pomežiknil oni. «No, saj je še Bog rekel, da človeku ni dobro samemu biti,« se je zasmejal Podlipec* «Se mi zdi res, da vidva ne bosta več dolgo sama,« je preokrenil kmet, ko je natančneje pogledal Julko. Ta je zardela in smehljaje povesila glavo, Andrej pa: «Ali ti še kar samuješ?« ,<Eh, jaz pravim, fant je le fant,« je odvrnil oni, a iz gruče žensk, ki so šle par korakov zadaj, se jc oglasil vesel glas:
«Glej ga, glej, kaj mu roji po glavi! Tak še zatajil bi mc rad!«	_ .
Vse se je zasmejalo in začelo dražiti kmeta, ki se je tako nespretno izdal, da žaluje pol fantovskih dneh.
Solnce je jelo pripekati in ljudje so kar, žehteli od vročine, vendar jih ni minila dobra volja. Med vasicami in vinogradi je bila pot' tako prijetna, da ni nihče mislil na utrujenost« Pod Sveto Goro je bilo zbranih vse polno; najrazličnejših ljudi: otroci so kriče ponujali limonado, ciganke so oblegale romarje s prerokovanji, berači so razkazovali pohabljene ude in klicali z zateglim in pojočim glasom milost in blagoslov iz neba vsakemu, kdor jim !<;».} da. Vmes so se gnetli razni postopači,
žveplo. Seljaška vlada Stepana Radiča ni hotela dovoliti in g. Pucelj ni hotel ali ni mogel izposlo vati carine prostega uvoza galice, da bi |o mi vinogradniki ceneje dobili in si s tem zmanjšali izdatke. To si bomo dobro zapomnili. Demokrati so v vladi Narodnega bloka izposlovali zakon o kmetijskih kreditih. Sedanja vlada, ki vedno poudarja, da je seljaška, v desetih mesecih ni storila ničesar, da bi se ta zakon izvedel in kmet prišel do potrebnega kredita po nizki obrestni meri na daljšo dobo. V davkih nI dosegla ta vlada nobenih olajšav. Obtožujemo sedanjo vlado, da vobče ni storila ničesar, kar bi storiti morala, da bi se pomagalo našemu kmetu in vinogradniku v teh težkih gospodarskih razmerah. To vlado podpira g. Pucelj, odnosno je sedaj celo minister, in to naj si dobro zapomnijo oni, ki so za g. Puelja: glasovali. Med našim ljudstvom vlada danes strahovito nezadovoljstvo. Naš kmet se zadolžuje in ako bo šlo tako naprej, bo kmalu postal tuj sluga in suženj na svoji rodni zemlji. Velecenjeni g. uredniki Od časa do časa obiščem svoj rojstni kraj in srce me boli, da naš narod gospodarski tako propada. Zato sem zamočil pero, da Vam zakličem: Dragi rojaki, ne obupajte! Strnite se vsi v Samostojno demokratsko stranko, ki je že neštetokrat pokazala, da je prava prijateljica naroda. Oklenite se te stranke in skrbite, da prldo pri prihodnjih volitvah kot najmočnejša stranka v državni zbor, da zgradimo pravo demokratsko državo malega človeka-trpina, svobodnega državljana ter politično in gospodarsko naprednega kmetovalca, da pride enkrat po narodnem osvobojenju tudi eocijalno osvobojenje, to je: boljše, lažje in lepšo življenje naroda. Živela demokracija! To Vam kliče, dragi Bolfen-čani, Vaš rojak B. B.
HRASTNIK. V soboto ob pol osmih ter v nedeljo ob štirih in pol osmih bo nastopil v kinu v veseloigri cPaglavec> mali Jockio Googan, eden najmanjših kinoigralcev. Navihancu, ki napravi svojemu očetu nešteto porednosti, katere se pa iztečejo navadno vse dobro, se bo smejalo staro in mlado. Komur jo za smeh, naj ne zamudit
SENOVO PRI RAJHENBURGU. Dne 1. maja sta priredili Samostojna demokratska stranka Senovo in Orjuna Rajhenburg javen shod. Udeležba je bila zelo lepa, kar priča, da ljudje, po-
sebno delavci, spregledujejo iu spoznavajo, kje je resno delo. Le škoda, da naprošeui govorniki iz Ljubljane niso došli. —- Delavski praznik smo proslavili na ta način najbolj dostojno in času ter razmeram potrebno, da se je ustanovila podružnica Narodno-strokovne zveze. Že prvi dan je pristopilo preko, 60 članov. V odbor so bili izvoljeni možje, znani po svoji delavnosti in nesebičnosti, kar nam daje poroštvo, da bo tn strokovna organizacija napredovala tn vršila svoje dolžnosti v dobro delavstva.
KLADJE. Da ne boste mislili, da smo pri nas še deset let za luno, se tudi mi enkrat oglasimo. Velikonočne praznike smo preživeli mirno in veselo. Kako pa tudi ne, saj si ti, preljuba cDomovina*, priromala k nam vsa praznično oblečena, kakor se spodobi za take praznike. Prav bogata vsebina te je krasila. Pač lahko rečemo, da ga nI boljšega časopisa v Sloveniji, kakor si ti. Pri nas je mnogo duševno oslabelih ženic, ki pravijo: cPn tusta brezvirska cDemovina> per 'vas nerečujete, ka ne vcjš, de sa fajmešter reki, de gdur bo «Demovinu> brav, ne bo uigder advize debiv.s Vidite, gospod urednik, kako so pri nas cbrumne* ženice vnete za klerikalno politiko. Zraven pa se seveda udelujejo tako rekoč pobožne in ponosne, češ: me ščitimo vero. Zanje bo veljal slovenski pregovor: cKdor samega sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje,* No. pa drugič kaj več.
DOBOVA PRI BREŽICAH. Pri nas imamo kaplana, ki pri vsaki priliki udari po SDS. Vso mu pride prav pri blatenju demokratov, vsaka spletka mu jo dobro .lošla, katero potem po svoje zavije. Ob praznikih je rekel, da ne spadajo v procesijo po najnovejši niodi oblečene ženske. Nekoč je v cerkvi izjavil, da sta c Jutro* In cDomovina? brezverska lista ter ju m,>rajo ljudje takoj odstraniti. Celo pri spovedi je spraševal ženske, kakšne časopise prebirajo, ter nagovarjal na naročilo cBogoljuba- , ki je naravnost smešno in bedasto otročje pisan. Toda tudi Dobovčanl i spregledujejo. Politični voz SLS jo v takšnem blatu, da ga vsi kaplani no bodo več potegnili iz njega, pa makar še bolj zlorabljajo vero iu cerkev v politične svrhe, — Žalostno je, da so v objemu s klerikalci tudi novo pečeni radičevci, bivši SKS. lludujejo se, obrekujejo in se hodijo
hladit zaradi politične onemoglosti v Zagreb k Radlčcvemu osebnemu tajniku. — cDomovina* se je pri nas že zelo razširila. Ljudem ugaja, ker stvarno razmolriva razmere, ne pa kakor cDoino-.ljub>, ki obljublja vse. klerikalni poslanci pa ničesar no napravijo. Disciplina SLS v Dobovi se krha in ua terenu pridobiva SDS. Kljub ogromni Radičevi propagandi ob naši Sotli tudi ni več navdušenja za. Radiča, od katerega je mnogo kmetskega. ljudstva pričakovalo vse. Bridko razočaranj« je spravilo mnoge radičevcc v politično rezervo. Ljudje uvide vajo, da sta jih dr. Korošec in Radič od lota 1918. do danes samo hranila s praznimi besedami, od česar pa naš kmet in delavec ne moreta živeti.
DRAMLJE. Dovolite, da mi Drauieljčani iz-
pregovorimo še kako besedico v naši ljubi cDomovini V soboto 24. aprila smo si pod .vodstvom g. Zabkarja ustanovili krajevno' organizacijo SDS. Pristopilo je k organizaciji čez 40 članov, a še vedno pristopajo novi. Za predsednika je bit izvoljen g. Štefan Jager, posestnik v Šentilju, za podpredsednika pa g. Florijan Golč-man, posestnik v Lazah. — Tukajšnja šolska mladica nam je pod vodstvom gospodiČen učiteljic 2. maja pri rodila dobrouspelo štiridejahsko igro cPepelko>. Igralci so dobro rešili svoje vloge, Če se upošteva njihov prvi nastop, le pri Pope!!: i bi pri razočaranjih bilo treba pokazati večjega presenečenja. Iskreno častitaiho učiteljicam, se prisrčno zahvalimo za njihov trud in želimo, da bi nas še večkrat razveselile s kako prireditvijo. Na željo občinstva ec bo igra ponovila v nedeljo 9. t. m. Pričakujemo obilne udeležbe.
D r a m e l j č a n.
ŠOŠTANJ. Tukajšnja krajevna organizacija SDS ima odslej naprej vsak četrtek ob 8. zvečer v Sokolskem domu prijateljski sestanek. Ta četrtek je priredila Pribičevičev večer.
ŠMARJU PRI JELŠAH. G. Ivan Šeligo nani sporoča, da niso upravičeni napadi na njega glede dostavljanja cDomovine* in da jo vedno v redu vršil svojo službo, ki jo opravlja že 11 let pri tej pošti.
! CVETKOVCI PRI VELIKI NEDELJI. Dne
i t6. t. m, smo na zadnji poti spremili na pokopališče k Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji SOietae-
ki so hoteli izrabiti ugodno priliko ter čim preje in čim temeljiteje izprazniti romarske žepe. Tudi onih bitij iz Trsta, z Reke in iz Gorice same ni manjkalo, ki ponujajo svoje veneče sladkosti. Te so posebno pazile na prav mlade fantiče in jih na razne načine skušale zmamiti k sebi.
V lahkih, prosojnih poletnih oblačilih so se vrtele med množico in vsak hip je katera jela omedlevati in prositi pomoči. Kako ne bi pristopil fant in usmiljeno ne ponudil pomoči ubogemu gosposkemu dekletu?! Kakor hitro pa je storil to, je bil že v mreži. Oči, ki so se v navidezni slabosti trudno in polagoma odpirale in zapirale, so vabile tako poželjivo, da je morala v zdravem, mladem telesu vzvalovati kri. In kar samo se je zgodilo, da je fant prišel z lepo tujko v samoto in jel omagovati v njenih mrežah.
Poleg teh je bilo tudi dovolj branjevk in branjevcev z odpustki: podobice, svetinjice, mašne knjižice, razglednice, rožni venci, križci in cela vrsta takih drobnarij je bilo romarjem na ponudbo.
Največja gneča pa je vladala ob vznožju pri studencu, ki je slovel kot čudodelen. Ljudje so se prerivali in si izmivali oči, ude, obraze, brozgah in cepetali, da je marsikdo prišel prav pošteno razpraskan s tega kraja.
Andrej in Julka sta nekaj časa opazovala to vrvenje.
<Ali se pojdeš umivat?» je rekla Julka.
Andrej je odkimal.
«Danes pa že ne! Poglej, voda se kar gosti. tako ie umazana!«
cTudi meni se studi —» je rekla Julka. Povedati je hotela še nekaj, toda v tem trenotku jI je zmanjkalo besede; kajti v gneči je zagledala —' Milana.	(Dalje prih.)
Dr. Ivan Lah:
Kako sem rekviriral
(J/. Knjige spominov.)
(Konec.)
Zjutraj sem se odpeljal z vlakom na Bistrico In se mi je zdelo, da sem v Vlžmar-jih pod šmarno goro. V gostilnah je bilo mnogo vojakov. Ustavil sem se pri Kozaku, kjer me je spoznal gospodar, češ, da je tudi njegov sin študiral v Pragi in da je zvedel, kako imeniten komandant rekvirira na Osi-čku. Boga mi, že daleč je segla moja slava. Okrepčal sem se z dobrim zajtrkom in krenil na goro. Sneg je ležal visoko in le ozka gaz je vodila navzgor. Pot se je vila po gozdu. Nikjer nI bilo žive duše. Končno zagledam pred seboj dva vojaka. Bila sta ruska ujetnika. Pozdravili smo se. Delala sta tu v ka-menolomu in sta šla v Bistrico. Razvil se je pogovor: «Kdai bo konec? Kaj pravite?* vpraša prvi.
«Bog ve. Morda kmalu.» _ j «E. ne bo, Nemci bodo zmagali,»je rekel j drugi, ki je bil Ukrajinec.
Nismo se razumeli. Bila sta tako polna I strahu pred «Germanci», da sta zmajevala j z glavami, ko sem iima razlagal, kako so-l dimo o tem mi
Odšel sem naprej in kmalu dospel na vrh. Pred mojimi oetni je ležala široka, lepa. zasnežena liana in daleč naokoli je bila sama ravnina z redkimi vasmi in bogatimi hišami. Na vrhu stoji lepa cerkev, ki so jo sezidali jezuiti. Pozna se, da je tu božja pot. kamor prihajajo romarji i/, bližnjih in daljnih krajev. Za vratmi je bila slika, ki je kazala, da je sam cesar obiskal to svetišče... Pred cerkvijo je velika gostilna s saloni, z mizami in klopmi — vse kakor pri naš. Gostilničar jc tožil o slabih časih. Poleti ie bilo v mirnih časih tu mnogo izletnikov. Mnogokrat je zmanjkalo prostora.
«Le poglejte, kako lepe salone imamo. A zdaj po zimi nI zakurjeno.* Odprl je salon, ki je bil poslikan z raznimi pokrajinskimi slikami, in sredi njih je bila slika — našega Bleda.
In spet se je začel razgovor o domovini, o gorah, o Bledu, o vojni...
Bilo je že skoro poldne, ko sem se vračal. Dan je bil lep, zimskosolnčen. Zato sc mi je zljubllo iti peš. Bil sem kmalu pod goro in potem sem hodil po cestah in potih naravnost proti Osičku. Premišijal sem o Hostinu in njegovi zgodovini. In o vseh teh čudnih starih in novih časih. In o bodočnosti. Saj je rekel gostilničar na Hostinu, da bi rad enkrat videl Bled In prav resno je verjel, da se bomo videli tam po vojni. Tako sem prišel po lepi cesti na Prikaz, kjer se je že od daleč videla železniška postaja. Pn-kaz je mala vas. Ko grem tako zadovoljno po vasi, zaslišim vesel smeh in krik. Iz neke hiše nrihiti troje deklet:
ga posestnikovega sina g. Alojza Ozmeca. Sprevod je vodil župnik g. Peter Zadravec. Udeležba pri pogrebu je bila ogromna. Od blizu in daleč so prišli prijatelji in znanci pokojnika, ki je bil splošno priljubljen ter spoštovan. Takega pogreba menda še ni bilo pri Sv. Lenartu. Ker je bil pokojnik tajnik tukajšnjega gasilnega društva, so tovariši gasilci ob strani rakve korakali od hiše žalosti v špalirju. Sosedna tovariška godba iz Trgoviča mu je do groba svirala zadnjo potnico. Pri odprtem grobu je g. župnik govoril tako ganljivo, da je marsikomu pritekla solza. Nato se je od pokojnega tovariša v imenu gasilcev poslovil načelnik g. Petek. Blagemu pokojniku sveti večna luč, žalujočim pokojnikovim sorodnikom naše iskreno sožalje!
SLOVENSKE GORICE. Pri Sv. Antonu v Slovenskih goricah si nameravajo klerikalci postaviti svoj društveni dom in so v to svrho priredili efektno loterijo. Do sem bi bila stvar popolnoma v redu, toda klerikalna gospoda vsiljuje srečke tudi naprednjakom, ki jih pridno kupujejo, ker so mnenja, da gre za stavbo naprednega društvenega doma, kajti srečke imajo napis «Loterija v korist Društvenega doma pri Sv. Antonu v Slov. gor.>, kar marsikoga zmoti. Da laže varajo javnost, so klerikalci kratkomalo svojo firmo zatajili. Obljubljajo celo, da bodo izid žrebanja razglasili po časopisih. Ali morda tudi v <Domovinb?
SV. TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH. Prav prijeten popoldan smo preživeli v nedeljo 2. t. m. v bližnji Negovi, kamor je napravila naša Čitalnica skupno s Sokolom Lenart-Trojica in lenartskim gasilnim društvom svoj prvi letošnji izlet. Citalniški tamburaški zbor je zasviral nekaj prav mičnih komadov, zadonele so lepe jugo-slovenske pesmi in Sokoli, Sokolice ter Sokoliči so nastopili s precej težavnimi, a dobro uspelimi prostimi vajami. Vsi kar najbolj zadovoljni smo se vračali ob zvokih trojiške godbe domov z željo, da bi nam naša društva prav kmalu nudila aopet enako zabavo. — V nedeljo 25. aprila je priredila naša Čitalnica dogovorno s krajevno organizacijo Samostojne demokratske stranke potom Zveze kulturnih društev predavanje iz sadjarstva. Predaval je priznani strokovnjak nad-užitel j g. Josip Klemenčič iz Pobrežja. Udeležba je bila prav dobra. Vidimo, da imata naša Čital-
nica iu krajevna organizacija Samostojne demokratske stranke zmisel za naše kmečke potrebe. Hvala jima, posebno pa še gosp. predavatelju!
SV. LENART V SLOVENSKIH GORICAH.
Dovolite, da se tudi mi oglasimo v cDomovinh ter spregovorimo nekaj besed o napredku naše župnije. Najprej naj povemo, da naše nade polno orlovsko društvo šteje prav malo članov ter Članic, zaradi česar mu bo menda že skoro odzvo-nilo. — Strašno ogorčenje je nastalo med klerikalci, ko je vrl podjetnik od Sv. Trojice postavil v našem Sokolskem domu kino-aparat, da bi tako naše ljudstvo našlo ceneno in pošteno zabavo. Kakor nad godbo in plesom se seveda zgražajo tudi nad kinematografom, ki pa ne nudi samo zabave, nego tudi pouk. — Naročniki *;Domo-vine» se pri nas množe kakor gobe po dežju. Naročujeio se nanjo resni možje in poštena mladina. Vsi pravijo, da je to najzanimivejši list v Sloveniji. Pozdravljeni vsi naročniki <Domovine:>, zlasti zavedni mladeniči in pogumna dekleta. Naše geslo bodi: V ljubezni je moč, v napredni slogi je zmagal — Naročnik.
ORMOŽ. Zadnje poročilo o okrajni obrtni gospodarski razstavi v Ormožu popravljamo v toliko, da se je spored razstave spremenil in končno določil na naslednje dneve: obrtna od 8. do 15. avgusta, konjska 8. avgusta od pol 12. do 18. ure, govedo, svinje in perutnina 9. avgusta od 10. do 18. ure ter vinska razstava 10. avgusta od 10. do 20. ure. Vabimo vse, ki se za gornje panoge našega gospodarstva zanimajo, da pohitijo v navedenih dnevih v divne ljutomerske gorice, da poleg rujnega vinca vidijo tudi produkte drugih gospodarskih panog ormoško-ljutomerskega okraja.
SV. TOMAŽ PRI ORMOŽU. Tukaj se je poročil posestnikov sin g. Franc Plohi iz Sejancev z gospodično Terezijo Stihovo iz Lahoncev. Bilo srečno!
MORAVCI PRI MALI NEDELJI. Tukajšnji
posestniki niso prav nič zadovoljni z licenciranim plemenskim bikom, ki se preveč uporablja za kmetijska dela in zaradi tega ne more služiti svojemu namenu, kajti v naši nemali občini je živinoreja precej razvita. Tu je treba napraviti nekoliko reda, da ne bo naša živinoreja začela propadati.
MALA NEDELJA. Turki še ostanejo pri Mali Nedelji in nastopijo zadnjikrat na Križevo 13. maja ob pol 4. uri v ljudski igri iz turških časov. «Miklova Zalai. Med odmori svira godba na pihala. Ne zamudite in pridite na Križevo popoldne vsi v Društveni dom k Mali Nedelji. Sosednja društva vabimo, da si ogledajo to vprizoritev.
SV. BARBARA V HALOZAH. V zadnjem dopisu pod tem naslovom je tiskovna pomota pokvarila smisel. Prvi stavek se je glasil: Krajni šolski svet opozarja itd. Pravilno pa bi moralo biti: Krajni šolski svet se opozarja itd. Toliko v pojasnilo, ker bi mogel sicer kdo misliti, da smo prejeli dotični dopis od krajnega šolskega sveta, kar seveda ne odgovarja resnici. — Kakor nami poročajo, je v omenjenem dopisu, ki vsebuje dve notici, v obeh primerih mišljena ena in ista oseba. Osebi, ki naj bi bila z dopisom mišljena, se je zgodila krivica. Dotična oseba ni klerikalnega mišljenja in tudi ni povzročila kakšnih sporov.
ZGORNJA SV. KUNGOTA. V <Kmetskem Listu} od 81. marca je izšlo neko poročilo o občnem zboru našega gasilnega društva, ki je popolnoma neresnično. Resnica je, da se je v društvu delalo dosedaj popolnoma nepristransko in da so združeni nemškutarji in klerikalci hoteli na zadnjem občnem zboru društvu udariti strankarski pečat. Glavno vlogo pri tem je imel neki možak, v katerega rodbini se še danes govori dosledno nemško in ki je ves čas do občnega zbora bil nasprotnik gasilnega društva.
STARA CESTA. Naša mladina bo v nedeljo 9. maja uprizorila v gostilni Vrabl veseloigro v treh dejanjih <Moč uniformen. Vabimo k obilni udeležbi.
ZBIGOVCI. Na zadevni dopis v našem listu smo prejeli naslednje pojasnilo: Občinski odborniki naše občine niso samo klerikalni, temveč obstojijo iz pristašev raznih političnih strank, kakor klerikalne, samostojne kmetijske in demokratske, ter so pri občinski javni seji na podlagi temeljitih dokazov ugotovili, da ni krajevne potrebe za novo zaprošeno krajevno pravico za restavracijo. Občani tudi niso za to, da se g. Alojziju Svetcu dd gostilna, temveč so le nekateri prebivalci na zahtevo g. Svetca podpisali nekaj, kar ni znano. G. Alojzij Svetec tudi ni imel več let vinotoča, temveč samo enkrat, pozneje pa je v
«Pojdite k nam na buhte! Čakali smo vas.a
«Kaj? Kdo?»
«Saj ste z Osička.»
«Seveda sem.»
«Poslali smo po vas, pa so rekli, da ste »a Hostinu.»
Kdo bi se branil! Hajdi v hišo. Okoli mize sedi gruča lepih brhkih deklet, na mizi pa ogromna skleda z buhtami. Gospodinja se klanja z vso zgovornostjo, dekleta se smejejo in domača hčerka se ne more na-čuditi tej sreči, da nisem šel za vasjo, ampak naravnost skozi vas in tako srečno prišel njim v roke. Preden sem odložil bajonet in suknjo, je stal na mizi že bokal vina in vrle Moravanke so vse obenem rinile skledo pred mene: «Vzemite buhte, so prav dobre«.
Dobre! Kdo bi dvomil! Moravanke so znane dobre gospodinje. Po triurni hoji se bo pač prileglo. Res, buhte so bile božanske. Seveda, navadno se sne par kosov in je dovolj. A zdaj... eno, dve, tri, štiri... Boga mi, ne mislite, dekleta, da je avstrijski vojak res tako lačen! Prvi dan, ko je prišel z Dunaja, pač, ampak zdaj že štiri dni jemo in pijemo na Osičku. Kdo bi se ubranil tem prijaznim obrazom!
«Še, še, še...»
«0, nikar, ne morem več.»
«Pa pijte.»
Med tem je prilezel od nekod v sobo deček s harmoniko.
Za njim je prišlo še par fantov, ki so prej boječe gledali od zunaj in začel se je ples. Gospodinja je skrbela za vino in čaj,
buht je bilo na mizi vedno več, pred hišo pa se je zbrala vsa vas...
Bila je že noč, ko sem se vračal domov. Drugi dan smo nadaljevali svoje delo. Ko sem popoldne prišel v gostilno, sem videl v kotu nekaj vreč žita: to je bilo vse, kar smo do sedaj nabrali. Res je bilo malo videti. Gostilničar je bil mnenja, da bo kmalu še ena, pa strožja rekvizicija. Naše delo je bilo končano. Še jutri in potem moramo oditi. Kam? Na Dunaj? Na fronto? Kdo vč. Odšel sem k Mihalkovim. kjer sem našel par svojih vojakov pred hišo.
«Veste kaj,a je rekla mati Mihalkova, «drv nimamo pri nas. Vsi gozdovi tod okoli so last olomuškega nadškofa. Kaj ko bi šli zvečer z vozom po drva?...»
«Kam?»
«V škofovske gozdove.*
«Kdo bo sekal?»
«So že nasekana. Ako greste vi kot vojaki, ne bo nihče ničesar rekel.»
Torej še to. Zdaj naj gremo v škofovske gozdove rekvirirat drva. Dobro. Pojdimo!
Hlapec je zapregel dva močna žrebca in sedli smo na velik voz. Vozili smo se po široki cesti proti gozdovom. Med tem je že padal mrak. Zavili smo v gozd in smo videli na kupih mnogo posekanega lesa. Naložili smo poln voz in smo se ob devetih srečno vrnili domov. Pili smo topel čaj s slivovko in stari Mihalek je bil zelo zadovoljen. Skoro žal mu je bilo, da bomo tako kmalu odšli. Sedeli smo dolgo pri peči in Anička je pridno nalivala čaj .Kaj hočemo? To je vojaško življenje.
Danes tukaj, jutri tam, drugi kraji, druga mesta..
pravi naš Stritar, samo to je škoda, da se ne more ta pesem nadaljevati:
če mi všeč ni, pa drugam urno me popelje cesta.
Kajti na Osičku nam je prav všeč in bi si nič ne želeli drugam. Celo oba Nemca bi najraje kar tu ostala, čeprav se ne razumeta z ljudmi, saj se tam na fronti tudi ne bosta razumela z Rusi, Če tja prideta.
Prešeren pravi, da
soldat živi kar tje v en dan, saj cesar dii pol hleba In kar ie treba.
Tudi tu je bil samo prvi verz resničen, kajti vedeli smo, da ne bo, ko odidemo od tod, ne pol hleba, ne, kar je treba.
Tako so nas obhajale žalostne misli in razveseliti nas ni mogla niti Anička, ko nam je očitala, da je v nedeljo nismo povabili na ples. Obljubiti smo ji morali, da pojdemo jutri zvečer za slovo k sosedu, kjer imajo harmoniko...
In tako se je zgodilo. Ves dan smo se poslavljali in obiskovali naše znance, zvečer pa smo se sešli na večerji pri Mihalkovih.
«Kar vzemite Aničko s seboj,» je rekla mati JVlihalkova, «jaz bom za vami prišla. Moram vam še narezati kaj za na pot...»
Ob lepem zimskem zvezdnatem večeru smo šli za vrtovi v slabo razsvetljeno hišo, kajti dobrega petroleja v tistih časih ni bilo. Nekaj žensk je čepelo v kuhinji pri ognjišču.
---— «f)OMOVINA»
hiši št 28 imel njegov sin g. Adalbert Svetec trgovino z vinom. Ta napis se še sedaj nahaja. Tudi nisem jaz sam gostilničar, da bi se mogoče bal konkurence. — Puhar Alojzij, župan.
BAKOVCI. Tukajšnje gasilno društvo je 25. in 26. aprila t. 1. priredilo pod vodstvom nad-uČitelja g. Milana Deškoviča žaloigro clzgubljeni sin;. Posamezne vloge so bile zelo dobro razdeljene. Zanimivo je pri tej igri, da so nastopili kot igralci po večini nad 40 let stari možje, ki že do sedaj niso nikdar bili na odru. Splošno so vsi igralci svojo nalogo dobro rešili. Posebno priznanje pa se mora izreči gg. Janezu Horvatu, Imreju Rajnerju in Jožefu Bertalanu. Zahvaljujemo se vsem igralcem in našemu vrlemu nad-uČitelju za njihov trud in upamo, da bodo kmalu spet nastopili z novo igro. — Naša krajevna organizacija Samostojne demokratske stranke se zelo dobro razvija. Do sedaj imamo že 57 članov. Prepričani smo, da bodo v kratkem pristopili še novi člani. Pred enim letom smo imeli v naši vasi en izvod «Domovines, danes pa jih imamo že 14. «Domovino:> vsi radi čitamo. Vsakdo, ki čila iDomovino-, se prepriča, da ona ni proti veri in da jo lileklove «Novine:> le iz hudobije imenujejo brezverski list. Vsem Bakovčanom kličemo: Naročite si cDomovino^, pristopite k organizaciji Samostojne demokratske stranke, ki se edina pošteno in odkrito bori za fcmetske in delavske interese!
| gospodarstvo|
Kmetijski pouk
SHUJŠANJE ŽIVINE POZIMI.
Značilno za naše Živinorejske razmere je, da nam živina pozimi redno shujša in da je treba na spomlad precej časa, da se nam zopet popravi. Pozimi hujša, poleti se pa popravljal To kaže, da smo v naši živinoreji vendarle še daleč zadaj. Pri tako neenaki reji nam vsa reja trpi. Poglejmo si katerokoli vrsto govedi in v kakršnikoli starosti, povsod vidimo isto sliko. Mlada goved je
Domači sin, kakih šestnajst let star, je sedel pri peči, v veži je stalo nekaj fantov in deklet.
In začela se je gostija.
«Kaj bo, kaj bo, Ježeš, Marija, post je,» je rekla domača gospodinja, «ni prav, da boste plesali.»
«To bo zdaj majhen greh proti temu, kar se godi po svetu,s smo rekli in fant je udaril tisto znano češko:
Ma roztomila Maruško...
Hiša se je napolnila, prišla je menda vsa vas. Ženske so v kuhinji cvrle in pekle in jed za jedjo se je vrstila na mizi. Plesalo je vse. Kaj bi ne, saj je bila rekvizicija srečno končana. Še celo stare matere so se ob polnoči nekako razvile in so trdile, da so bile v mladih letih dobre plesalke. Seveda nismo imeli zanje dosti časa, edino moj nerodni Nemec, ki se ga je že nekoliko nalezel, je šel malo z njimi poskusit, pa je šlo slabo; seveda je bil kriv nerodni Nemec, ne one, ki so se sukale tako brhko in mladostno, da bi jim človek res privoščil en ples, ko bi ne bilo Aničke, ki je bila neugnana in je plesala lahkotno kot frtavka. Tako veselega večera menda že ni bilo na Os&ku, odkar je bila vojna, in celo stari očanci so sedeli čez polnoč; ko so odhajali, so nam podajali svoje krepke roke in rekli:
«Le še ostanite in dobro se imejte! Ženske, le še kuhajte!«
Ženske so kuhale, miza je bila polna vina in jedi, a mi smo pili in plesali.
Ura je bila že tri, ko smo odhajali. Ker je mati Mihalkova odšla že prej in mi izročila Aničko v varstvo, sem jo moral spremiti domov. Noč je bila temna in hladna, Anička se je zavijala v ruto, da bi se ne pre-
Št. 19	-
koncem zime shujšana in kosmata in ravno tako mršave in malo molzne so krave. Vse to huj-šanje gre pri mladi govedi na škodo rasti in telesnega razvoja, pri kravah pa na rovaš mlečnosti in bodočega zaroda. Jasno je, da pri tako neenakomerni reji ne pridemo naprej. Kar pridobi žival dobrega v poletnem času, gre zopet v zgubo pozimi. Tako so pridobljene moči zapravljajo. Z zimskim bujšanjem, ki se pri nas redno ponavlja po govejih hlevih, zdaj v večji zdaj v manjši meri, ne more naša živina v svojih telesnih in drugih lastnostih tako napredovati, kakor napreduje po drugih krajih.
Vsemu temu je pa krivo pomanjkanje potrebne in tečne krme. Če živi naša goved v poletnem času ob sočni in tečni zeleni krmi in paši, ne more v tem rejnern stanju ostati pozimi, če ji dajemo v glavnem največ slame. Med zeleno krmo in slamo je vendarle prevelika razlika! In pri nas je še zmeraj vse preveč takih hlevov, kjer igra slama glavno vlogo. Dokler se pri nas v tem pogledu ne obrne na bolje in dokler ne pride živina v zimskem času tudi pri nas do boljše krme in take krme, ki bo odgovarjala dobri poletni krmi, toliko časa je zastonj misliti, da bi dosegli boljše uspehe, in dajmo živino še tako skrbno odbirati za pleme 1
Kdor hoče lepo živino in dober užitek od nje, mora gledati, da mu živina v zimskem času ne strada in ne trpi pomanjkanja! Zimsko in poletno krmljenje mora biti uravnovešeno. Tako daleč moramo priti v pridelovanju potrebne zimske krme. Slama je sicer važna krma v naših krajih, toda vedno le kot pomožna krma, ne pa kot glavna krma, kakor se pri nas godi.
Skrbimo v bodoče, da preneha tudi pri nas tako imenovana repata živina, namreč goved, ki jo je treba za rep vleči, da nam sploh vstane. Take razmere pri živinoreji morajo tudi pri nas ponehati!
Tedenski tržni pregled
ŽITO. Cene brez posebnih sprememb, vendar še vedno nagibajo k nazadovanju. Na novosadski
hladila, za nama pa se je opotekal nerodni ! Nemec in pel neko svojo pesem.
«Lahko noč. Anička I s
Drugi dan dopoldne smo se odpeljali v Holešov. S seboj smo nosili nabasano polne torbe slanine, klobas, masla, kruha in drugih zakladov, ki so jih nam prinesle gospodinje. Mati Mihalkova so ml pripravili še poseben paket. Zdaj smo šele razumeli, zakaj nismo smeli vzeti nahrbtnikov s seboj: zato, ker bi bili v njih več zase odnesli, nego smo narekvirirali za državo, še na postajo so prišle ženske za nami — samo župan se je pri slovesu nekam resno držal. Je že vedel, zakaj. Mi pa smo odhajali v veseli zavesti, da smo v polni meri izpolnili svojo dolžnost.
Holešov je bil poln vojaštva. Bilo je kot ob manevrih. Od vseh strani so se vračale patrulje, po Štiri, pet, deset mož. Vsi so nosili bogate darove s seboj. Zbirali smo se v nekem društvenem domu, kjer je stal oder, smo odlagali, kar smo prinesli s seboj, in skrbno pazili, da nam kdo ne ukrade. Vsak je pripovedoval svoje zgodbe: eden bi se bil skoro oženil. Izročili smo svoje zaklade v varstvo tovarišem in smo se razkropili po mestu. Saj smo dobili celo svoj dnevni zaslužek in še nekaj pridatka po vrhu. Kaj čuda, da so se vojaki v dveh gostilnah stepli. Mi pa smo našli narodno gostilno, kjer smo s Čehi krepko napivali na našo zmago.
Zato je ob petih zapela trobenta in množice vojakov so se vsipale na kolodvor, kjer je že stal naš dolgi vlak.
«Še ena taka rekvizicija, pa bo revolucija,« je rekel narednik, ki je sedel dobro obložen s paketi, proti meni. Bil je Čeh. Prej je bil oficir, a v Roverettu je bil degradiran in odposlan v naš polk
Stran 7----------------- >
blagovni borzi so bile zadnje dni za 100 kg na debelo naslednje cene: pšenica 297 50 do 302 5U Din, oves 180 Din, turščica 130 do 135 Din.
ŽIVINA. Enako je s cenami živine, ki se prav slabo drže. Na zagrebškem sejmu so se prodajali za kilogram žive teže: voli 8 do 11 Din, krave 4 do 10 Din, teleta 8 do 10 Din, svinje, hrvatske, mesne 11 do 12 50 Din, pitane 13 do 14 Din, sremske 15 do 15 50 Din po kakovosti.
Kratke vesti
= Vrednost denarja. Na zagrebški borzi se je dobilo dne 5. t m. v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 800 75 do 80475 Din, 100 nemških zlatih mark za 135007 do 1354 07 Din, 100 italijanskih lir za 226-79 do 227 99 Din, 100 madžarskih kron za blizu 8 par, 1 dolar za 56*54 do 5684 Din, 100 češkoslovaških kron za 167 75 do 168 76 Din, 100 švicarskih frankov za 109574 do 1099-74 Din.
~ Prijavni rok za udeležbo na letošnjem vele-sejmu v Ljubljani poteče 10. t. m. Po tem roku došle prijavnice se bodo upoštevale samo še po možnosti razpoložljivega prostora. Zato naj vsaka tvrdka, ki hoče imeti na velesejmu ugoden prostor, nemudoma pošlje svojo prijavnico na urad Ljubljanskega vele sejma
= Živinska razstava v Novem mestu se bo vršila 30. maja t 1. od 9. ure zjutraj do 16. ure popoldne. H razstavi bodo pripuščene: 1.) enobarvne (sive, pšenične in rjave) krave in teliee, breje ali s teleti, enobarvni biki od enega leta naprej (biki, krave in telice, ki vozijo, naj se naprežejo); 2.) žrebei od enega leta naprej, toplo- in mrzlokrvni, kobile od treh let naprej, toplo- in mrzlokrvne, breje ali z žrebeti, mlade enoletne in dvoletne kobilice; 3.) merjasci od tri četrt leta naprej (požlahtnjenih pasem); svinje, breje ali s praseti. — Kmetovalci, poslužite se prilike, razstavite svoje lepe živali. Zato naj se vsakdo, ki misli kako žival razstaviti, obvezno priglasi do 15. maja t 1. pri podružnici Kmetijske družbe v Novem mestu. Kdor se do tega časa ne priglasi, ne bo pripuščen h razstavi. Lepe živali bodo dobile primerne nagrade. Za bolj
Po vlaku se je razlegalo veselo petje. Tudi naš feldwebel je pel svojo pesem o elegantnem kavaHrju. Vsak se je leno pomikal v noč. Kobilice so se vračale s svoje enotedenske paše. Vsak je premišljal o tem, za koliko časa mu bo zadoščala zaloga, ki jo je nosil s seboj. Koliko bodo na Dunaj pripeljali rekviriranega žita, kdo bi se menil za to!
«ln sedaj pride fronta,» je rekel češki narednik, preden je zaspal. Bili smo tako zadovoljni in siti vsega dobrega, da njegova opazka niti ni motila našega mirnega spanja.
Ponosno smo marširali s kolodvora po dunajskih ulicah s svojimi zalogami. Dunaj-čani so obstajali in gledali. Ko bi vedeli, kaj vse nosimo s seboj 1...
Obstali smo pred barakami in komaj čakali, da pride povelje za razhod. Toda častniki so se sumljivo obotavljali. Končno smo dobili ukaz: pobrati svoje stvari in nastop...
Poslali so nas torej, da se okrepčamo pred odhodom — na fronto. Pol ure nato smo že marširali na kraj, kjer so se formirale dunajske marškompanije. Kakor volkovi so planili na nas vojaki, ki so gladovali v tej starodavni kasarni. Tudi Krsek je bil tu. Kruha, ki sem mu ga poslal, seveda ni dobil. Po dolgem času se je prvič najedel do sitega. Izročil sem mu svoje stvari in sem se z velikim trudom splazil iz kasarne, da sem šel v kavarno jemat slovo od znancev in prijateljev. Lepe osiške spomine je zagrnil šum gladujočega velikega mesta in od vseh strani odmevajoči klic: Na fronto! Ns fronto!
S trpkimi mislimi smo uživali narekviri-rane osiške darove.
— ■"■■" ■•:■—'•'-"• **'—------ Stran s =
oddaljene živali bodo preskrbljeni hlevi in tudi krma. Kmetijski strokovnjaki Slovenije, ki se za razstavo zanimajo, se vabijo, da jo posetijo. Ka razstavo bo povabljeno ministrstvo za kmetijstvo in vode v Beogradu.
"DOMOVINA« št. 19
fBELEŽKE
-j- Spoštuj napovedane praznike! Klerikalci se vedno sklicujejo na razne cerkvene zapovedi, kadar gre za druge ljudi, kadar pa gre za njihove koristi, so jim cerkvene zapovedi zelo malo mar. Ena glavnih cerkvenih zapovedi je spoštovanje zapovedanih praznikov. V Ljubljani pa se je zadnje čase dogodilo, da so v Škofovi tiskarni ponovno delali na zapovedane cerkvene praznike in celo na nedeljo, četudi ni bilo nobene nevarnosti, da bi cSlovenca.- ali pa "Domoljuba? toča pobila, kakor grozi ponekod po deželi ta nevarnost tistim cbrezvercom», ki čitajo cDorriovino.-. Seveda, kadar gre za ckšefti , takrat tudi v škofovi tiskarni lahko kršijo cerkvene zapovedi! Pri klerikalcih jo pač v veljavi dvojna mera; pezdir vidijo v očesu svojega bližnjega, bruna v lastnem očesu pa ne vidijo. Toda taka dvojna vaga v nebesa ne pomaga! _
-j- Naši radičevci in SKS. Z dežele nam pišejo: Dne 18. t. m, so imeli radičevci v Ptuju nekak sestanek, na katerem so sklenili, da bodo samostojneže vrgli iz svoje družbe. Vprašal sem radieevskega agitatorja, ali je Radio še republikanec, pa se mi je odrezal: <:Radič je bil, jo in ostane republikanec, danes še hujši kakor prej, to vemo mi.3 Predsednik radičevske »rezke organizacije v Ptuju mi jo nedavno dejal, da ne prizna zveze s samostojneži. ker to ne bi pri volitvah ničesar noslo. 0© bi se Štajerski republikanci s kom vezali, se morajo po njegovem mnenju s klerikalci.
-f Novi radikalski veljaki. Iz Marenborga nam poročajo: Naši bivši pristaši NSS so se čez noč prelevili v zagrizene radikale in so si napravili radikalsko organizacijo. Vemo dobro, kakšno cilje pri tem zasledujejo ljudje, ki so še pred kratkim bljuvali ogonj in žveplo na radikalsko stranko. Vodstvo radikalsko stranke je brez dvoma lahko ponosno na to najnovejšo pridobitev ljudi, ki so so pridružili celi vrsti dru gih, že v njenih vrstah združenih ljudi, ki iščejo le osebne koristi.
domače novosti
*	Prvi maj — dolarski praenik se je proslavil v vsej naši državi mirno in dostojno. Delo je le mestoma počivalo. Tudi v drugih državah je bil prvi maj precej miren. Ponoviti moramo samo, da je bila pri nas zabrana političnih manifestacij popolnoma neumestna. Kakor smo dobili poročila, je naše napredno delavstvo izrabilo ta dan večinoma za daljše izlete, deloma pa tudi ea manjšo sestanke, na katerih so govorniki obrazložili pomen delavskega praznika kot dneva za izjavljanje in naglašanje časovnih zahtev delovnega ljudstva.
*	Dopisnikom. Načelo vsakega dopisnika bodi: Kratko in jedrnato ter brea nepotrebnih besed. Ako dopisnik brez potrebe in o malenkostnih zadevah obsežno piše, samo nam na-pravlja mnogo posla, ker moramo spričo pomanjkanja prostora nepotrebno izločiti in črtati. Pišite torej kratko, jasno, s črnilom ali zelo temnim svinčnikom ter le na eni strani. Malenkostnih osebnosti tudi nikar ne vlačite v javnost, ker imamo strog tiskovni zakon. Končno pa še prosimo, naj nam dopisniki spričo vsega gori navedenega oproste, če moramo pogostokrat in obilno črtati.
*	Ali ste že vsi vrnili dopisnice z norimi naročniki? Kdor še tega ni storil, naj se požuri! Opozarjamo naše čitatelje, da pripravljamo za MnkoSti zo»et večjo šterilko z zelo zanimivo vse-
bino. Povejte onim, ki 5e niso cDbmovinarjiv, naj ne bdlašajo s pristopitvijo v naš krog.' da bodo lahko so dobili btnkoštno številko.
4 Kralj pride na Bled. Kakor poročajo listi, bo odpotoval kralj Aleksander iz Beograda na Bled že 15. t. m. ter ostal v Sloveniji čoz vse poletje.
^ * Ureditev nagega vojnega dolga Zedinjonlm državam. Te dni je predsednik Zedinjenih držav podpisal dogovor glede ureditve naših vojnih dolgov Zedinjenim državam. Naš vojni dolg Zedl njenim državam znaša 51 milijonov dolarjev, to je okoli 3 mil i jarde dinar je v. Vrniti bomo morali ta dolg v 62 letih, in sicer bomo v prvih petih letih vračali po 200.000 dolarjev letno. Potem se bodo letni obroki povišali in bodo v zadnjih 50 letih znašali po 375.000 dolarje* letno. Spočetka obresti ne bo treba plačevati, potem bodo prav majhne in se bodo polagoma zvišale do 8 in pol odstotka. Ta dogovor, ki je za nas zelo ugoden, še mora biti sprejet od ameriškega kongresa (parlamenta).
*	Na5a vojska na sokolskem rfetu v Pragi. Kakor poročajo iz Beograda, jo ministrstvo vojske in mornarico ukrenilo, da se naši vojski omogoči udeležba na osmem vsesokolskem zletu v Pragi. Poseben oddelek mornarice bo na vsesokolskem zletu izvajal krasne vaje z vesli. Na zletu bo tudi vojaška akademija zastopana po 50 gojencih-Sokolih, ostali oddelki odpošljejo v Prago 150 vojakov. Naši vojaki ostanejo v Pragi teden dnu
*	Dve novi krajevni organizaciji SDS v h rezu Ptuj. Dne 28. aprila t. i. je ob navzočnosti narodnega poslanca g. dr. Pivka bila ustanovljena krajevna organizacija za občini Prvenci in Borovci s sedežem v Prvencih, ki jo vodi kot predsednik posestnik g. Franc Zemljarič. K organizaciji je pristopilo 21 članov. — Dne 29. aprila je bil ustanovni občni zbor krajevne organizacije SDS za občino Sv. Marko. Zborovanja se je udeležilo 66 posestnikov, izmed katerih je izjavilo nad poli>viso, namreč 36 mož, svoj pristop. Predsednik te organizacije je posestnik g. Pavel Pivko v Novi vasi, brat narodnega poslanca, — Tekom letošnjega poletja se bodo osnovale v isti fari še nove krajevne organizacije za občine Bukovci, Stojnci in Zabovci.
*	Obrt« o n adal je v aln a šola t Hrastniku je zaključila te dni svoje šolsko leto. Ob tej priliki so razstavili gojenci svoje šolsko izdelke, ki so vsi lično izdelan L Najbolj so se odlikovali vzorci šiviljskih učenk, nadalje mizarskih in čevljarskih vajencev.
*	Za kronske npokojonce. Udruženi kronski upokojenci, katerih pokojnine še niso prevedene na dinarske in ki se vsled tega nahajajo v težkem položaju, so naprosili glavni savez državnih uradnikov, da se ponovno zavzame pri vladi za nujno rešitev njihovega vprašanja. V istem zmislu je udružonje predložilo resolucijo vladi, narodui skupščini, raznim klubom in poslancem.
*	Občni «bor pomočniškega zbora v Celju so je vršil 1. t. m. v prostorih hotela Balkan. Pri volitvah so bili izvoljeni naslednji odborniki: predsednik Jamuik, Kunej, Kolbeson, Jezernikova in Zupančičeva, v razsodiščni odbor pa 9 tovarišev. Pri slučajnostih so člani odločno protestirali proti sklepu Gromija trgovcev glede podaljšanja delovnega časa in poudarjali, da niso pripravljeni privoliti v to uiti za posebne nagrade. Pač pa se je soglasno zahtevalo, da se uvede osomurni delov-nik. Po sprejetju tozadevne resolucije je g.Salc-sida -poudarjal škodljivost izrabljanja trgovsko bolniške blagajne. Delegat Gremija trgovcev, g, Fazarinc, je pojasnil zborovalcem, da gre le za podaljšanje delovnega časa ob sobotah; o dolu ob nedeljah in praznikih gremij sploh ni sklepal, temveč so nasprotno gremiji v Ljubljani, Mariboru, Celju, Ptuju in Kranju ponovno stavili zahtevo po uvedbi absolutnega nedeljskega počitka, a vsled opozicije podeželskih gremijev žal niso prodrli.
*	Razstava vajeniških dol v Mariboru. Opozarjamo vajence, da morajo biti dela za razstavo 12. t. m, končana in v razstavni prostor (telovadnica v Krekovi ulici) dostavljena. Ta dan po-
poldne bo dela ocenila posebna komisija, tako da bo že na dan otvoritve 13. t. m. razvidno, katera dela so dobila nagrado.
*	Nor zdravnik v Murski Soboti. Dr. Jožef Gostiša je bil imenovan za zdravnika specialista za očesne bolezni v Murski SobotL Njegova naloga bo pobijanje trahoma, ki je po Prekmurju zelo razširjen.
*	"Brezalkoholno Produkcijam, Ljubljana, P»-ljanski nasip 18/7, pošlje vsakemu naročnika <:Domovine> zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj; ne bo Vam žal!	52 '*
*	Smrtna kosa. V Brežicah je umri v visoki starosti 87 let bivši dolgoletni tamkajšnji odvetnik g. dr. Gvidon Srebre. Pokojnik je bil rodom iz Šoštanja in markantna osebnost v našem javnem življenju. L. 1870. jo v Brežicah prevzel pisarno Radoslava Razlaga, znanega našega na,-rodnega prvoboritelja. Živahno so je zanimal za vse gospodarske,' narodne ih kulturne institucije v Brežicah in bil Žlah upravnega sveta Mestne hranilnice, okrajnega zastopa, krajnega in okrajnega šolskega sveta in kratko dobo tudi prvi alo-venski župan v Brežicah. L. 1905. je opustil pisarno in živel v zadovoljstvu v krogu svoje družine. — Na Igu je umrl g. Franc Čebular, usnjarski mojster. — V St. Petru pri Gorici jo umrla 80 let stara Marija Nemičeva, vdova po posestniku Ivanu Nemiču iu tašSa okoliškega nadzornika državne policije v Celju, g. Vekoslava Verč-kovnika. — Umrl je v Sevnici v visoki starosti 83 let g. Ivan Bur er, tast veletrgovca g. Karla Cimperška. Pokojni je bil rodom iz Postojne iz znane narodne rodbine. — V Mariboru je umrl g. Anton Ivanetič, okrajni tajnik v pokoju. — Blag jim spomin!
*	Novice iz Mojstrane. Pišejo nam: V .soboto 2-1. aprila zvečer je utonil v narasli Savi pod Mojstrano g. Janez Sluga, državni cestar v pokoju. Usodneg večera je bil v hotelu Triglav in je potem od5t! proti stanovanju svojega sina železniškega uradnika. Drugega dne 6o našit olizu sineveg t stanovanj;* ob Savi Suknjo in klobuk. Kakor se sodi, mu je ua mokrem kamenju spodrsnilo, da je padel v Savo, pri čemer je izgubil klobuk in suknjo, ki jo je imel le ogrnjeno. Njegovo truplo so dobili blizu Ilrušice In ga prenesli v mrtvašnico na Jesenice. Blag mu spomin, ostalim naše sožalje! — V kratkem se bo poročil g. Matevž Mikelj z gdč. Cecilijo Bercetovo. Čestitamo! — Delavski praznik L maL smo tudi pri nas praznovali. Delavci cementarno v Mojstrani so imeli mašo v podružnični cerkvi sv. Klemena. K Peričniku so prišli za 1. maj na izlet kovinarji z Jesenic. — V aprilu smo imeli vreme res prav aprilsko. Bilo je ves čas deževno. Upajmo, da bo maj lepši.
15 Zgodnji čebelni roj. Iz Kamenico pri St. Jan-žu na Dolenjskem nam pišejo: Prvi čebelni roj je dobil pri nas 30. aprila t. 1. g. Alojzij Bec.
*	Žrtev strele. Iz Dramelj nam pišejo: Dno 28. aprila dopoldne med 10. in 11. uro je pri nas divjala precejšnja nevihta. Med srednjemočnira grmenjem je strela udarila in ubila gdč. Fran-čiško PodkrajSkovo, idočo med ploho s polja domov. Bodi ji žemljica lahka!
*	Smrt pod zidov jem. Iz Kotredeža nam pišejo:'Dne 28. aprila je v Potoški vasi podiral zidovje svoje že deloma porušene hiše 721etnl posestnik Franc Just Naenkrat se mu je utrgal strop nad glavo ter ga podsul. Ker ga je zadelo več stotov težko tramovje, je bil na mestu mrtev. Pokojnik je bil splošno priljubljen ter vse svoje življenje naprednjak. Hiša, v kateri je storil nesrečno smrt, je razpadala zaradi tega, ker ima Trboveljska premogokopna družba v bližini rove. Bodi ohranjen pokojnemu blag spomin! Vdovi in ostalim naše sožalje!
*	Vlak ji odrezal noge. Iz Krškega nam pišejo: V tukajšnji bolnici je minuli teden umrla gospa Ana Ratkovičeva, žena čevljarja na Drenovem, kateri je pred nedavnim vlak odrezal na postaji Videm-Krško obe nogi. Bodi ji ohranjen blag spomin!
*	Mož in žena skupno na mrtvaškem odru. V Smihelu nri Novem mestu so te dni pokopali
cestarja Martina Lužarja in njegovo ženo, ki sla skupaj ležala na mrtvaškem odru ln bila skupno pokopana. Cestar Lužar je dosegel starost 76 let, dožim jje bila njegova žena par let mlajša.
*	Smrtna nesreia. Z živinskega sejma v Mariboru so gnali proti kolodvoru bika, ki je nenadoma zbesnel in se zagnal v veleposestnika g. Fankaiz Peker pri Mariboru. Zbesnela žival je pritisnila moža ob ograjo in mu prizadejala težke notranje poškodbe, katerim je še isti večer v javni bolnici podlegel.
» Požar v Glinskem pri Ptuju. Te dni je gorelo v Glinskem pri Vojniku pri dveh posestnikih. Antonu škrubeju je pogorela hiša do tal, Andreju Kišcu pa kozolec.
*	Nenadna smrt. Te dni zjutraj se je pripeljala žena orožhiškega narednika Olga Kokaljeva z Dolenjskega z vlakom v Ljubljano. Na dolenjskem kolodvoru ji je postalo nenadoma Blabo in v nekaj trenutkih se je zgrudila zadeta od srčne kapi mrtva na tla.
*	Avtomobilska nesreča. Med postajama Slov. Bistrica in Pragersko se je zaletel neki avto, v katerem je bilo pet oseb, v železniške zapornice, jih zlomil in se sam občutno poškodoval. Ranjena je bila ena oseba, ostali pa so odnesli le strah.
*	Požar na Pragerskem. Te dni popoldne se je tik pred postajo Pragersko vnela bajta posestnika Steinklauberja. Nevarnost je bila velika, da se vname tudi skladišče na kolodvoru, vendar se je gasilcem kmalu posrečilo ogenj omejiti in tako preprečiti večjo nesrečo.
*	Dve strašni nesreči, popolnoma slični oni na Logu in Vrhniki sta se te dni primerili v. Dal maciji. Dne 30, aprila se je v Arbanasih pri Splitu poročil mladi šofer Anton Vladovie iz Splita. Po poroki sta se novoporočenca s svati v dveh avtomobilih odpeljala proti Zadru. Na povratku sta oba avtomobila tekmovala, kateri pride preje na cilj. Pri tej dirki je drugi avto, v katerem se je vozil ženin, zadel ob kamenito stopnico na poti, in se prevrnil. Ženin Vladovič je pri sunku odletel tako nesrečno, da je obležal mrtev na licu mesta. Da je bila žaloigra popolnejša, se je zvečer vnel mrtvaški oder, na katerem je ležal mrtvec, ki je popolnoma zgorel. — V Metkoviču se je dne 3. t. m. poročila hči g. Jeriča. Po poroki sta se ženin in nevesta po poroki odpeljala avtomobilom v Dubrovnik. Pri Trstenu je avto zadel ob kamen in se prevrnil, šofer ter novoporočenca so zleteli z voza. Mlada nevesta je bila mrtva na licu mesta, ženin in šofer pa sta težko ranjena.
*	Najdena utopljenka. V Mavčičah pri Kranju so potegnili iz Save truplo mlade ženske, ki so jo spoznali za Frančiško Javornikovo. Po mnenju sodne komisije je truplo ležalo v vodi že štiri dni. Nu obrazu je bilo opaziti več vidnih poškodb. Mogoče je, da je dekle izvršilo samomor.
*	Truplo utopljenca. Te dni je prinesla Ljubljanica v jez elektrarne na Fužinah truplo okrog 251etnega mladeniča. Po zdravniškem mnenju je moralo ležati truplo v vodi že najmanj 14 dni. Mrtvec je imel na sebi vojaško perilo, iz česar bi se dalo sklepati, da je bil vojak. Na truplu ni bilo najti nikakili znakov nasilja in gre očividno za samomor.
*	Obesil se je. V Btttfini pri Ptuju se je v svojem stanovanju obesil upokojeni finančni paznik Mazanec. V zadnjem času ga je zadela kap, tako da ni mogel odpirati ust in ne zaužiti hrane. Iz obupa je šel nesrečni mož prostovoljno v smrt.
*	Omračil se mu je um. Ivan Lunič, zidar pri progovni sekciji v Celju, je bolehal že dolgo časa na hudem revmatizmu. Iz bojazni, da izgubi zaradi bolehanja službo in zaradi smrti otroka, ki se je ponesrečil, se mu je omračil um ter so ga morali odvesti v opazovalnico v Ljubljano.
*	Pasja steklina. V vas Otok, občina Podzemelj, se je pred nekoliko dnevi priklatila iz Hrvatske psica, ki je bila začetkoma mirna, a se je kmalu pojavila na njej steklina. Zaradi tega je sreslto poglavarstvo odredilo za občino Podzemelj strogi pasji kontumac.
*	Vlom t Sori. Pišejo nami V noči od,30. aprila aa 1. maja t. 1. je bilo vlomljeno v župinšče v
Sori. Vlomilci pa razen črnega kruha in nekaj požirkov mleka niso odnesli ničesar, dasiravno je bilo dosti drugega na razpolago, posebno slanine, klobas in salame. Ogledali so si tudi novo monštranco, pa jih je gotovo opomnil glas vesti, da niso na pravi poti, kajti monštranco so pustili na mestu nedotaknjeno. Uvedle so se obširne poizvedbe. Končni rezultat bo pa izreklo sodišče. Cujejo se tudi glasovi, da je bil to samo hlinjen vlom. Kdo bi imel veselje 8 takim početjem in zakaj naj bi to storil, ni znano.
*	Izgnana vlačugarita. Za nedoločen čas je izgnana iz ljubljanskega policijskega okoliša 181et-na Marija Florjančičeva, doma iz Sv. Petra pri Novem mestu, znana po ljubljanskih beznicah kot <luštna punčka?. Bila je kljub svoji mladosti že šestkrat kaznovana zaradi tatvino in tajne prostitucije.
*	Tatvina. Iz Mirne peči nam pišejo: V vinogradu posestnika g. Antona Jankla je nekdo kradel izkopane trte, ki jih je posestnik nameraval presaditi. O tatvini jc bilo takoj obveščeno orožništvo. V nekaj dneh sta orožnik in posestnik i/sledila ukradeno blago .v vinogradu Antona Novaka. Orožniki so takoj aretirali Novaka, ki je tatvino že priznal.
*	Razbojniki oropali poštni avtomobil. V bližnji okolici Obrovca v severni Dalmaciji so te dni maskirani roparji napadli poštni avtomobil, ki posreduje promet na progi med Šibenikom in Gračaeem. Ubili so enega potnika, pošto pa oropali. Ker so potniki kljub maskam spoznali roparje, je upati, da pridejo kmalu pravici v roke.
*	Zločinska tolpa. V polhovgrajski okolici se je pojavila nevarna zločinska tolpa, ki ogroža imetje prebivalstva. V tamošnji okolici kakor v Polhovemgradcu samem je bilo že poprej večkrat izvršenih več vlomov. V noči od 30. aprila na 1. maj pa so vlomilci znova poskušali svojo srečo. Vlomili so pri trgovki z mešanim blagom Neži Grašičevi ter odnesli okoli 1000 Din gotovine ter razno blago, še isto noč so poskušali vlomiti v gostilni «Nft kroni::, dalje v šoli na PrapreČah ih še pri enem posestniku. Bili so povsod prepodeni. V noči od nedelje na ponde-ljek so vlomili pri gostilničarju Andreju Knezu v Sujici pri Dobravi. Odnesli so mu okoli 1000 dinarjev.
Stran 9 IZ ZVEZE
KULTURNIH DRUŠTEV V LJUBLJANI.
PISMO IZ SREDIŠČA OB DRAVI.
V začetku maja.
V nedeljo 2. maja smo imeli v Sokolskeni domu zopet lep večer: koncert sokolskega pevskega zbora. Naše narodno občinstvo je ponovno pokazalo, da ljubi lepo pesem in ceni delo naših kulturnih delavcev: dvorana je bila polna. Skrbno izbrani program je otvoril moški zbor, ki je zapel tri pesmi z razumevanjem in zanosom. Zatem je nastopil oktet, osem najpridnejših med pridnimi. Zapeli so težje pesmi in jih podali z mirno, mogoče malo prehladno sigurnostjo. Za oktetom je nastopil ženski zbor, žal, samo z eno točko, in končno mešani zbor, ki je odnesel lavoriko večera; to je bilo krasno uvežbano, pri tem pa iskreno občuteno popevanje. Izvrstni soprani in zvonkl alti omiljevalno delujejo zlasti tam, kjer moški glasovni materijal zaostaja — za dobro voljo.
Prireditelji so lahko zadovoljni, zadovoljno je bilo občinstvo, zadovoljen jc lahko z doseženim uspehom naš marljivi pevovodja br. Culek. Njemu vsa čast! Viharno ploskanje in skromen šopek, ki ga je dobil, so le slabi dokazi tega, kako ga cenimo.
K programu samemu bi si kot Sokol dovolil pripomniti samo naslednje: Želeli bi. da bodi zastopana pri bodočih nastopih tudi srbska in hrvatska pesem ter katera iz koroških hribov in iz solnčne Goriške. Naj bo tudi ob takih prilikah poudarjana vodilna misel sokolska, misel edinstva in naših narodnih teženj.
Skoro ni treba omenjati, da se je tudi tokrat plesalo po koncertu, vmes pa še pelo. Plesali so se zlasti moderni plesi. Fino in elegantno se gibljejo že danes obiskovalci sokolske plesne šole. Našemu staremu •sbolcarju« in «ceperlu» pada cena. Plesalo se jc do mile volje, pozabljalo na vse nejevolje; par ur prisrčnega odmora in razvedrila je bil ves večer. Združeni v pesmi in plesu nismo utegnili se hudovati na gospodarsko in parlamentarno krizo. Tudi jaz sem se prijetno raztrešči in dobro zabaval: nlkdo ni slutil, da pripravljam dališe poročilo, pa lic kritiko, za našo I ilJiho »Domovino*	-ton.
Sporočamo vsem članskim društvom, da se nam je posrečilo pridobiU nekaj novih predavateljev z zanimivimi it» poučnimi gospodarskimi predavanji. Novi predavatelji so: F. Zeleaik, ki bo predaval o vplivu carine na naše gospodarstvo, o zgodovini trgovine ln o gospodarskih krizah; A. Pertot bo predaval o menicah, hipotekah in bančnih posojilih, o navodilih za občevanje našega trgovca in kmeta z denarnimi zavodi; A. Peterlin bo predava! o izoblikovanju značaja bi o silah dela nekda} in sedaj; Jos. štrckelj pa o vinarstvu, sadjarstvu, travništvu In gojenju plemenitega kostanja. — Opozarjamo vsa naša društva na gornja predavanja in jih pozivamo, naj nam nemudoma sporoče želje glede istih ter navedejo dan, uro in kraj (lokal) predavanja. Istočasno prosimo vsa ona društva, ki še niso imela nikaklh predavanj, pa si ilh žele, naj nam to čimprej sporoče, ker bo predavalse sezone prav kmalu konec.
Vrnitev izposojenih iger iz Zveze kulturnih društev. Opozarjamo in prosimo vsa ona društva, ki so dobila v preteklih dnevih plačilne naloge in opomine za vrnitev izposojenih iger, da nemudoma in brez nadaljnjih opominov store svojo dolžnost, nam vrnejo čez mesec dni izposojene igre ter plačajo zaostalo iz-posojevalnino. Pomnijo naj, da z dolgotrajnim Iz-posojevanjem iger škodujejo vsem ostalim članskim društvom ter končno tudi samemu sebi. ker pri omejenem številu iger ZKD mnogokrat ne more ustreči željam svojih društev ter jim poslati zahtevane igre, ker jih gotovi člani držč čez dovoljeni rok. Zaračunane zneske za izposojevalnino nam nakažite brez odloga in zavedajte se, da je ZKD navezana večji del samo na te skromne dohodke, potom katerih vrši svoje veliko kulturno delo ob mnogoštevilnih predavanjih. ki Jo stanejo ogromne zneske.
članarina vseh rednih društev še tudi ni vplačana, zaradi česar prosimo društva, ki svoje dolžnosti do sedaj še niso izvršila, da to nemudoma storč, s čimer se Izognemo nepotrebnim opominom.
Prodaja celega gledališkega odra. ZKD ima na razpolago lep gledališki oder za podeželska gledališča. Oder sestoji iz dveh zastorov (zunanji je iz letev, notranji iz platna) z lepimi oljnatimi slikami. Nadalje ima oder dve ozadji, ln sicer gozd in morje. Kulise so sobne in gozdne. Na razpolago jc tudi več manjših kulis, kakor: kmečka peč. gozdna koliba, gozdno znamenje, štirje jonski stebri, razne druge potrebščine, kakor: kraljeve insignije, sulice, puške, sablje, meče ter nekaj garderobe ln oblek. Oprema je prvovrstna ter jo društvom, ki bi jo nameravala kupiti. toplo priporočamo. — Odri in društva, ki se za nakup zanimajo, dobd natančne informacije glede vseh podrobnosti pri ZKD v Ljubljani.
Krajevni tečaj ZKD o šminkunja na Bledu. V nedeljo 25. aprila t. 1. se je vršil na Bledu prvi pokrajinski tečaj o šminkanju, prirejen po Zvezi kulturnih društev v Ljubljani, pod vzornim vodstvom šefa lasii-ljarne Narodnega gledališča v Ljubljani gosp. Emila Navinška, ki se je z veseljem odzval prošnji ZKD za prireditev tega tečaja. Tečaj Je trajal ves dan; udeležilo se ga je 25 zastopnikov Taznih društev na Gorenjskem. Potom predavanj in praktičnih vaj so se udeleženci poglobili v umetnost pravilnega šminkanja ter dobili pravo sliko in nove smernice glede njihovega nadaljnjega lastnega delovanja na domačem odru. — Obisk, zanimanje in doseženi lepi uspehi tega prvega tečaja kažejo Zvezi kulturnih društev potrebo nadaljevanja teh prireditev; zato se bo vršil prihodnji tak pokrajinski tečaj v nedeljo 30. t. m. v Dolnjem Logatcu v Sokolskeni domu. Tudi ta tečaj bo trajal ves dan. Pozivamo že danes vsa društva v okolici na čim večjo udeležbo. Prijave je takoi poslati Sokolskenui društvu v Dolnjem Logatcu.
Dr. Robert Kermuuner: Po pogorju polhograj-skem in okoli Krima. Enodnevni izleti. S petimi slikami in zemljevidom ljubljanske okolice. V knjižici, ki je izšla poti gornjim naslovom, zanimivo opisuje pisec bližnjo in daljšo ljubljansko okolico, zlasti njene posebnosti. Knjižico, ki stane samo 20 Din. toplo priporočamo v nakup.
Obrtniški vestnik
OBRTNIŠKO ZBOROVANJE V VELIKIH LAŠČAH.
Prošlo nedeljo se je vršilo v Društvenem domu v Velikih Laščah veliko obrtniško zborovanje, ki so ga priredile obrtne zadruge za sodna okraja Velike Lašče in Ribnica. Zboru je predsedoval čevljarski mojster g. G a č n i k, ki je v lepem nagovoru pozdravil zbovpvalce.
Prvi predavatelj, zastopnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo g. dr. Pretnar, je govoril o gospodarskem položaju obrtništva. Uvodoma je poudarjal veliko važnost obrtništva zu gospodarstvo in državo, ugotovil, da se obrtništvo svoje moči in pomena ne zaveda zadostno in
da merodajni čiuitelji to posebno za Slovenijo prevažno gospodarsko panogo neodpustljivo zanemarjajo. Podal je nato pregledno sliko gospodarskega položaja obrtništva ter omenjal zahteve, ki jih stavi obrtništvo glede davkov, kredita, državnih dobav, obrtnega šolstva in pospeševanja ter socialne zakonodaje. Obrtništvo bo moglo s svojimi zahtevami uspeti le, ako jim bo dalo primernega poudarka s krepko, zavedno in solidarno obrtniško organizacijo.
Nato je predaval tajnik Zveze obrtnih zadrug, g. Kaiser o stanovski organizaciji obrtništva. Očrtal je zgodovinski razvoj obrtniške organizacije, pokazal je s konkretnimi primeri, kako malo razumevanja imajo za obrtništvo ne samo najvišji vladni činitelji, temveč tudi oblastva nižjih stopenj, katerih funkcijonarji poslujejo med ljudstvom in žive v neposrednjem stiku z obrtnikom. Treba je poglobitve stanovske zavednosti, aktivnejše udeležbe obrtništva pri zadružnem delovanju in strnitve zadrug v krepke zvezne organizacije, ki se ne bo dala zlomiti ter bo mogla energično in z uspehom zastopati interese poedinca in celote.
Oba predavatelja sta žela za svoja izvajanja burno odobravanje. Po predavanju se je oglasil k besedi tudi poslanec g. 3 k ulj, ki je izražal veselje na lepem zboru. Za njim sta govorila še načelnik Zveze obrtnih zadrug g. Franchetti in načelnik Zadruge Čevljarjev g. Č a m p a. Prvi je poudarjal zlasti veliko korist samopomoči za obrtnike.
Na predlog g. C e$ a r k a, načelnika Kovinske zadruge v Ribnici, in g. Pogorele a, kovaškega mojstra ter župana v Strugah, so se sprejele s splošnim odobravanjem resolucije, v katerih zahtevajo zborovalci večjo podporo države za obrtno šolstvo in obrtno pospeševanje, večje obrtniške kredite, omiljenje pogojev za licitacije državnih dobav, revizijo predpisov o socialnem zavarovanju, omiljenje davčnih bremen, predvsem davka na poslovni promet in dohodnine, strožje postopaneje proti šušmarjem, obligator-nost zadrug in zadružnih zvez v novem obrtnem zakonu in končno pri agrarni reformi iste ugodnosti za malega obrtnika kakor so predvidene za kmetovalca.
1 IZ POPOTNIKOVE TORBE
JUBILEJ NARODNEGA OBRTNIKA.
Brežice, 3. maja.
V uedeljo 2.. maja je tukajšnji brivski mojster g. Josip Holy slavil 251etnico svojega obrta. Ob tej priliki je povabil vse tiste gospode iz Brežic in bližje okolice, ki so od njegovega prihoda v Brežice nepretrgano posečali njegovo brivnico.
Kdor je poznal tukajšneje razmere pred 25 leti, ta ve, s kakšnimi težkočami se je moral boriti obrtnik slovenske narodnosti, če se je hotel obdržati na površju. Upoštevajoč te razmere, ga je eden njegovih sobojevnikov v sokolskih .vrstah kakor pri vseh narodnih bojih nagovoril nekako tako-le:
Cenjeni gospodje! Iz katerega namena smo se danes tukaj zbrali, Vam je naš gostitelj naznanil. Radi smo se odzvali njegovemu vabilu, ker ga spoštujemo kot moža poštenjaka in vzornega slovenskega obrtnika. Da nas je celih 25 let bril na desno, na levo, spredaj in zadaj, mu ne zamejimo, saj je to njegov poklic. Da je potegnil za lase, bodisi črne, plave, rdeče ali bele, ni njegova krivda, saj je tudi lasuljar. Četudi so bili lasje slabi, on jih je znal splesti, da so zdržali mednarodno tekmo lasuljarjev na Dunaju in drugod. S svojo pridnostjo in vztrajnostjo, katere so zmožni skoro vsi bratje Cehi, je podkrepil vrsto narodnih borcev in postavil ob priliki '251etniee tukajšnjega Sokola vrsto petih Sokolov samih Holvjev. G. Holy ima vse polno zaslug za tukajšnje meščanstvo in okolico. Pri vsaki prireditvi je bil Holy potreben. Marsikatera prireditev bi bila slabo uspela, ako ne bi ou s svojim -zfiraviui iujiioi^n rešil prirediteljev in prij
pomogel k blagajniškemu uspehu. Vseh njegovih zaslug je deležna tudi njegova soproga, ki mu je pomagala krepko vleči celih 25 let voz, natovor-jen s težkimi narodnimi žrtvami in bremeni. Obema kličemo: Se na mnoga leta!
JESENIŠKI GLASOVI.
Jesenice, ,v začetku maja.
Gospod urednik, v zadnji številki sem obljubil, da Vam bom poročal o našem praznovanju 1. maja. Evo Vam torej:
Bilo je precej živahno. Budnico so nam igrale kar tri godbe: klerikalna, kovinarska in sokol-ska. Kaj takega pač ne zmorejo povsod. Poleg godb je tudi pevsko društvo «Sava* v zgodnjih jutranjih urah na raznih krajih zapelo nekaj lepih pesmic. Za godbami se je uvrstilo nekaj pridnej-ših ljudi, zaspanci pa so pri oknih lcrmežljavo ogledovali majske procesije. Ves dan je minul brez posebnih izgredov. Dopoldne so šli klerikalci z godbo na čelu na Plavž k sv. maši, kovinarji so priredili popoldne koncert pri Jelenu, v sokolski dvorani pa se je vršila zvečer ob 8. uri telovadna akademija, ki je v vsakem oziru izpadla prvovrstno. Najlepša točka so gotovo bile ženske proste vaje za Prago. Pa tudi telovadci so se dobro postavili.
Tako smo vsak po svoje proslavili praznik dela in upamo, da ne brez uspehov ter dobrih posledic.
Omeniti pa moram tudi, da smo na praznik dela dopoldne ob 9. uri položili k večnemu počitku 821etnega Franceta Stravsa, tovarniškega delavca. Pokojni France je bii star veteran, kakšnih je pač že zelo malo. Kot vojak se je boril v avstrijski armadi pri Solferinu; pri Kranjski industrijski družbi je služil kot vesten in pošten delavec nad 50 let. No, in sedaj je dobil pokojnino na jeseniškem pokopališču. — Blag mu spomin!
V	nedeljo 2. t. m. pa je vse hitelo na Javor-nik na sokolsko tombolo. Nekaj tisoč sreče željnih ljudi se je zbralo na sokolskem vrtu, kjer so se nahajali bogati dobitki. Ta dan je bila sreča posebno naklonjena članom jeseniškega Sokola, ki so razen vreče moke odnesli vse glavne dobitke. Konja je zadela gdč. Mici Truhlarjeva, hčerka železničarja, opravo za spalno sobo g. Napokoj, železničar, kolo g. Gašper Puhar, bančni uradnik, a zaboj sladkorja g. Vlado Šetinc, sin uradnika, vsi člani jeseniškega Sokola. Prihodnji mesec bo priredil tudi jeseniški Sokol veliko tombolo s še krasnejšimi in bogatejšimi dobitki Zato pridno kupujte tablice, katere so že v razprodaji.
Običajni letni majski izlet bo priredilo naše sokolsko društvo v nedeljo 9. t. m., in sicer tja v čarobni blejski kot. Zbirališče ob 12. uri v telovadnici. Člani v kroju. S sokolsko godbo na čelu bomo šli čez Poljane v Gorje in nazaj skozi Vinlgar in Dobravo. Prijatelji narave, napredni Jeseničani, udeležite se tega izleta polnoštevilno. Na svidenje!	Jeseničan.
IZ PESNIŠKE DOLINE.
G r u š o v a pri Šmarjeti, v maju.
V	eni zadnjih številk .-Kmetskega lista* kvasi nekdo od nas nekaj o «Domovini». Iz nesmiselnosti teh izvajanj spoznamo Grušovčani, kdo je pogruntal tiste modrosti. Pesniška dolina rada bere sDomovino* in dosti nas je onih, ki smo jo naročili. Prav toliko je tistih, ki jo bomo še razširjali. Kar se tiče dopisnikove opombe, da jo je <Domovina> polomila, ima možak prav v toliko, da bo ^Domovina* polomila kosti tistim kalinom, ki še vlečejo z zavoženo bivšo SKS, katera je od takrat slabostojna, ko je zatajila svojo mater SDS. O tem bi vedel mnogo povedati znani upokojeni pismonoša, ki je nekakšen njihov predsednik. Da si pa ta ne bo domišljeval, da «Domovina> hodi zastonj k nam, mu zatrobimo v ušesa:
Po celi Pesniški dolini zaupamo le cDomovini*. Šmarjeta, Grušova, šeutpeter pripravljamo vam krepek veter.
Znani možak, o katerem v3i vemo, da ne bo izpipal vragu repa, četudi se je vpisal med radl-ševce, je pokazal svoj pogum s tem, da je predlagal našega vrlega nadučitelja za Macedonijo. To vse smo zvedeli zaradi klepetavosti njega in njegove boljše polovice, čas plačila bo že prišel.
Sedaj pa še eno vprašam: Lani je možak napadal Radiča, sedaj se je pa podvrgel njegovemu jarmu; včeraj samostojen kmet in prijatelj SDS, danes radidevec; včeraj se je skregal s priljubljenim g. Mermoljo, danes ga vabi in išče. Kako se imenuje taka stvar, ki ni ne ptič ne miš? Po domače ji pravimo tpirožlek*. Boljše bi torej bilo, da se ne podpisuje cPtiček iz samostojnega gnezda*, temveč samo epirožlek*. Kadar ta «pti-ček* začivka na shodih, takrat vemo, kakšno mero politične modrosti mu je dal Bog. Ker piše v <Kmetskem listu*, da bo nas demokrate bolel trebuh ko bo on zapel, mu to od vsega srca priznamo, kajti pogostokrat se znebi takih modrosti, da nas res trebuh kar zaboli, ko jih čujemo.
Po besedah njegove ožje okolice bo ta možak celo Radičev kandidat. Dober tek! Mi bomo že poskrbeli, da bo dzvoljen*. Isto obetajo pri Sv. Petru, Šmarjeti, Jarenint in tudi drugod. Njemu pa zapišemo v tolažbo:
Zakaj se fantiček v nevarnost podajaš, saj v srcu premalo poguma imaš? Ko svoje otrobe okoli prodajaš, vsi vemo, kaj ti si in kaj ti vse znaš.
Drugič bomo še malo bolj posvetili s ršpe-glami* v naše razmere. G r u š o .v 9 k i čuk,
KLERIKALCI VEDNO BOLJ BREZVERNI.
Mala dolina, v maju.
Naši klerikalci barantajo z vero. Po veri naj bi živeli drugi, zanje pa zadostuje edino zveličavna pripadnost h klerikalni stranki in njene prireditve. Navidezno ti hlinijo pobožnost, v srcu pa so največji brezverci. Nekje v sv. pismu j® zapisano: sGorje obrekovalcem in dvojezični-kom, zakaj med mnogimi, ki žive v miru, napravijo zmešnjavo.* In obrekovalci in dvojezičniki so naši klerikalci, ki preobrnejo vsak stavek cDomovine* ter ga napačno razlagajo. Že celo leto dela «Domoljub» slone iz komarjev ter ponavlja in debelo ponatiskuje, kar je pisala cDo-movina* o poganskem bogoslužju. Pa ne le to, še mnogo drugega preobrne ^Domoljub* v svoji neverjetni iznajdljivosti in napravi za greh!
Pametni bralci seveda znajo presoditi, kaj je prav, zato marljivo čitajo c.Domovino> in odobravajo njeno vsebino. Kjer si «Domovino> ne upajo naročiti, si jo ua skrivaj izposojujejo. Tako se število naših nasprotnikov vidno manjša, klerikalni generalni štab pa ostaja sain brez navdušenih bojevnikov. Celo med Orli izginja staro zagrizenstvo, dasi jih po deželi skušajo obdržati za kitajskim zidom. Bolj kakor komu drugemu prepovedujejo njim branje naprednih časopisov ter plese in veselice, ki se ne vršijo pod njihovim okriljem. Ampak navihana mladina že najde zabave in ne verjame onim, ki drugače uče kakor živijo. Seveda jim tega nihče ne zameri, ako ne igrajo hinavščine pod krinko pobožnjaštva.
Obsojamo pa ravnanje klerikalne mladine, ki vara duhovnike v verskih zadevah. Tako je neki klerikalni mladenič šel k velikonočni izpovedi ter igraje se z vraticami linice v spovednici opazil kup rdečih spovednih listkov, ki služijo kot potrdilo opravljene spovedi. Hitro jih je potisnil v žep ter se vrnil domov. Srečal ga je tovariš, fant mu je dal listek, in spoved je bila opravljena. Tako so «zadostili> svojim dolžnostim naj-vzornejši fantje. Zanimivo pa je, da je župnik, ko je pogrešil listke, začel govoriti, da so mu jih vzeli brezbožni liberalci. Resnicoljub.
ZELENI JURIJ V LAŠKEM.
Laško, koncem aprila. Lepe so slovenske šege in navade, le žal, da tako hitro izumirajo. Ena izmed teh je jurjeva-nje. V Laškem so že od nekdai oroslavliali Ze-
lenega Jurija na ta način, da so mladeniči, odeti v zelenje, hodili od hiše do hiše ter peli pesem p Juriju, za kar jih je ljudstvo obdarovalo. Ta običaj pa je od leta do leta pešal.
Da ne bi opešal popolnoma, ga je pod vodstvom šolskega upravitelja g. Kislingerja obnovila šola ter priredila naravnost svečan mladinski praznik. Vsa šolska mladina, ki se je nahajala tisti dan v šoli, se je okrašena z zelenjem zbrala na šolskem dvorišču, odkoder je z zastavo-tro-bojnico prikorakala v dolgem sprevodu na ulico. Za slovensko zastavo je ponosno stopal Zeleni Jurij s štirimi vodniki na zelenih kitah. Spremljan od dveh nosilcev Jurjevih šib, ki so jih otroci delili po hišah, je samozavestno korakal sprevod po trških ulicah.
Med sprevodom je naznanjala pomen jurjeva-nja ubrano in veselo doneča pesem:
Od hiše do hiše hodimo, Zelenega Jurija vodimo. Pomlad on v deželo prinesel je, vso zemljo z zelenjem prevesil je. Zima, zima, ajd za peč, celo leto leči
To šibo za streho hranite, da z njo se požara branite. Strahuje poredno vam dečico in vabi vam v hišo srečico. Sreča, sreča, pridi k nam, glej, odprt je hram.
Ker take darove vam nosimo, od vas kaj v zameno prosimo. Imate kaj bele pogačice? Ne branimo tudi se kračice. Bodi jajce, bodi hleb, v naš izgine žep.
Bogato gorica obrodi vam, bogato se polje oplodi vami Podeli Bog kruha vam belega, vsi lica bodite veselega 1 Zdaj pa gremo še drugam, hvala, hvala vami
Jurjevci niti godbe niso pogrešali. Ko so odpeli kitico, je zadonelo sto najrazličnejših glasov lesenih piščalk in iz lubja zvitih rogov. Ves trg so spravili na noge. Vse je hitelo na piano, da si ogleda Zelenega Jurija in njegov sprevod. Veselja in šale, pa tudi iskrene pohvale ni bilo ne konca ne kraja.
Ko je mladina pripeljala po končanem ob hodu Jurija nazaj, jo je čakalo prijetno iznena-denje. Neka odlična dobrotnica je poklonila več steklenic malinovca, kar je bilo za otroke, zlasti aa njihova od petja in vriskanja žejna grla izvrstno okrepčilo.
Občinstvo se je z odobravanjem ter priznanjem razšlo, Povsod se je vračala želja, da se ta lep običaj ohrani ter spremeni v mladinski praznik.
K0LIN3KA CIKORIJA*
Loški Potok. Vaše prispevke imamo shranjene in pridejo ob priliki na vrsto. Če bi bile pesmi krajše, bi bile že objavljene, tako nam pa pomanjkanje prostora dela neprilike.
Zaplana. Nov tiskovni zakon je tako strog, da Vašega spisa ne moremo objaviti, kajti nedvomno bi nastala tožba z občutno kaznijo.
Grobclno-Virštanj. Pišite nam, kakor sva zadnjič govorila! Zadnji Vaš dopis pa je že zastarel in mislim, da je boljšet če se odloži.
Središče ob Dravi. Zal, pomanjkanje prostora včasih prekriža račune. Pri zmislu pa je gotovo ostalo.
Sv. Lenart pri Veliki nedelji. Nad vsebino Vašega dopisa visi Damoklejev meč strogega tiskovnega zakona. Ali imate za vse to priče in katere, da .v primeru tožbe po trde točnost Vašega dopisa?
Kako hraniš jnho za dragi dan. Ako hočeš v vročem poletnem času ohraniti govejo juho tudi za drugi d£ui, ne dajej vanjo zelenjave, ker se po njej juha skisa.
ZA SMEH IN KRA TEK ČAS
Gostilničar se je malo pogladil po rejenem trebuhu, potegnil dim iz cigarete in začel:
4 Saj vam -pravim, da samo sumim. Znano Vam je, da so se v teh krajih vršili nabori. Raz-vneti fantje so se vrnili tudi v naš trg, prepevajoč in vriskajoč v noč, kar pa našemu čuvaju Hostarju ni bilo po volji. Zato jih je začel preganjati. Toda, ko so ga fantje zagledali, so jo pobrisali na vse strani kakor vrabci po strelu čez plotove in ograje. Ze je mislil strogi čuvaj, da so mu vsi odnesli pete, ko je nenadoma zapazil v temi poredneža, ki se je plazil čez plot. ,Glej ga, glej ga, kako brca z nogami,' si je najbrž mislil naš čuvaj, ,a ne more nikamor naprej. Gotovo se je ujel za žebelj'. Toda hrabri čuvaj ni imel ni-kakega strahu in gotovo je z bridko sabljo v roki zakričal nad neugnancem: ,V imenu postave, kdo si?' Ko je hudobnež le še bolj brcal, da bi ušel čuvaju, je Hostarja seveda prijela huda kri, stopil je naprej, zamižal in mahnil s sabljo ter odsekal —■ kos hlačnice Garibaldijevih hlač.>
«To samo sumim,} je zaključil svoje pripovedovanje hudomušni gostilničar, ki je zmagoslavno potegnil dim iz cigarete in se nasmehnil razočaranemu orožniku.
Skrivnost.
Listnica uredništva
Sodražiea. Dotični leposlovni materijal smo prejeli. Nekaj je dobrega. Kedaj pa bo prišlo na vrsto, je nemogoče povedati, ker smo takrat prejeli na stotine takšnih stvari, ki jih sedaj objavljamo, kolikor nam dopušča prostor. — Ako imate dobre slike, nam jih pošljite. Seveda morajo biti prav jasne, ker se drugače ne dado uporabiti.
Stari trg pri Rakeku. Stvar je tako hudo kočljiva, da smo se kar ustrašili, ko smo začeli misliti na hude kazni novega tiskovnega zakona. Tak dopis bi priobčili le, ako bi bil overovljen po krajevni organizaciji in bi dopisnik prevzel polno odgovornost nase.
Cerklje pri Krškem. Pride prihodnjič.
Jesenice. Zaprošeno boste prejeli.
Brezovica pri Kočevju. Pravljice in povestice pridejo na vrsto. Kedaj, ne vemo. Slike Nemške Loke se ne dado napraviti. Slike o premogokopu so nezadostno napravljene, da bi se dal napraviti kliše.
ENA IZ RIBNIŠKE DOLINE.
Nekje v Ribniški dolini je služboval nočni čuvaj Hostar, oborožen z bridko sabljo in z vihra-jočim peresom za klobukom. Strašen je bil tak varuh trga, zastopnik sv. Florijana in straža nočnega miru. Marsikaterikrat jo je mahal s svojimi kraki čez plotove za poredneži. Gorje, ako je koga dobil v roke!
Dober njegov prijatelj je bil Garibaldi. A ni bil to Italijan, kakor bi mogoče kdo mislil, temveč poštena kranjska duša.
Velikansko naznanilo je vabilo za nedeljo na gasilsko veselico. Oj, to bo uekaj za Garibaldija. Hitro je segel v zaprašeno skrinjo in izvlekel iz nje toliko spoštovane hlače, na katerih pa je spoznal, da jim je vendar treba nekoliko vode in krtače. Brž je zavihal rokave, pljunil v roke in že so vihrale hlače oprane v vetra na plotu, da se posuše.
Zvečer je Garibaldi zaspal v prelepih sanjah, kako se bo na veselici postavljal s hlačami, ki jih je nosil le ob slavnostnih trenutkih. Jutranje zvonenje ga je prebudilo iz sladkega sna. <Sedaj pa le po hlače, da jih zlikam,> si je mislil Garibaldi. Toda, ko se je približal vihrajočim hlačam, je ves prestrašen opazil, da je odrezan kos hlačnice. <Joj, Bog pomagaj, zbogom moje hlače !> je tekel jadikujoč k orožniku, zanašajoč se na njegovo pomoč, ki naj bi odkrila hudobneža.
V dotičnem kraju je spričo veselice bilo vse slavnostno razpoloženo. Le Garibaldi je objoka-val svojo nesrečo. Pa je nekdo raznesel vest o njegovih hlačah in ves kraj je govoril samo o tem.
Tamošnji gostilničar se je na te vesti izrazil, da sumi, kdo je krivec. No, in takoj mu je stala za vratom roka pravice, ki je to zadevo reševala, in mislila, da ji bo krčmar pokazal sled za zli-kovcem.
cKoga sumite?* je vprašalo oko pravice.
<Ej, le sumim, saj ne pravim, da koga dolžini^ se je odrezal hudomušni gostilničar in malo pomežikal z očmi.
«Koga pa vendar sumite ?> je ponovilo glasneje oko postave.
Hlačoper: iKam pa tako hitiš, Hlačnik ?»
Hlačnik: «Pravkar sem dobil brzojav, da se mi je rodil sinček.*
Hlačoper: «No, in kako gre tvoji ženi?»
Hlačnik: <Tiho, tiho, ona še ne ve.. .>
V	hotelu.
V hotelu se je nastanil živčno bolan trgovec. V sosedni sobi je stanoval neki potnik, ki je imel navado, da je vsak večer, ko je sezuval čevlje, vrgel vsak posamezni čevelj z velikim ropotom na tla.
Sobarica je potnika opozorila na bolezen njegovega soseda ter ga prosila, naj se mirno slači Ta ji je obljubil, da bo uvaževal njeno prošnjo.
Ko je prišel potnik zvečer domov, je bil na prošnjo sobarice že pozabil ter je prvi čevelj, ki ga je sezul, lopnil z velikim gromom v kot sobe.
Gospod v sosedni sobi je planil ves prestrašen pokonci in čakal, kdaj bo zagrmel še drugi Čevelj, da bo potem lahko zaspal.
Medtem pa se je omenjeni potnik spomnil, kako je z njegovim sosedom, in je položil drugi čevelj prav tiho na tla.
Trgovec je Čakal in čakal, kdaj bo padel drugi Čevelj, končno pa se je razjezil: cVrzite že enkrat drugi čevelj na tla, da bom mogel mirno zaspati!)
Med brati.
<Evzebij,> je šepetala mlada žena vlomilca, ko se je ta zvečer podajal na <delo>, <bodi vendar nekoliko mirnejši, ko prideš pozno ponoči domov.s
<Ali sem te mogoče sinoči zbudil,? je vprašal Evzebij skrbno.
<Ne, to ne,> je odvrnila, ctoda mama se je zbudila in jaz ne bi imela rada, da bi ona takoj hitela v prisilno delavnico in povedala očetu, da sem jaz poročila začetnika.. .>
V	prepiru.
«Jaz bi Vas prav prijazno prosil, da govorite z menoj dostojno! Vi, Vi, kar ste M ^ jaz že dolgo, Vi osel.. .>
Medeni tedni.
Evlalija: <Kako dolgo pa prav za prav trajajo medeni tedni ?»
Mali: «Dragi otrok, medeni tedni trajajo tako dolgo, dokler ni treba prositi moža za denar.>
Težka beseda.
«Jaz bi rada imela nekaj cvetic,> je dejala žena vojnega bogatina.
iKakšnih pa,j je vprašala prodajalka, <mo-goče krizanteme?*
cVidite, baš te sem mislila, toda nisem znala izgovoriti besede.»
Dragoceno darilo m vse
ljudi nam daje mati zemlja v zdravilnih zeliščih, katere rodi v naš blagor. Iz takih koristnih zelišč je sestavljeno že 27 let priljubljeno domače sredstvo: Fellerjev blagodišcči «Elsaflujd». Kakor že v času naših dedov, tako se hvali tudi sedaj kot zanesljiv ublažitelj bolečin pri reuma-i
tizmu, v križu, trganju v udih in glavi ter pri zobobolu. Odlično služi pri utrujenosti in onemoglosti, krepi in osvežuje mišičevje in živce ter kljubuje hladnemu zraku. Pomešan z vodo ie prijeten za grgranje, za vrat in grlo. Izvrsten kosmetikum! Odznotraj in odzunaj je močnejši in večjega delovanja kot francosko žganje. --6 dvojnatih ali 2 veliki specialni steklenici za
63 Din, 12 dvojnatih ali 4 specialne steklenice za 99 Din, 36 dvojnatih ali 12 specialnih steklenic za 250 Din že obenem z zabojem in poštnino razpošilja po povzetju lekarnar Eugen V, Feller v Stubici Donji, Elsatrg 360, Hrvatska. Posamezne steklenice Elsa-fluida se dobe v lekarnah ia sorodnih trgovinah ob znižanih cenah oo 9 Din.
V znamenju politike
Hlačoper: cJa,- Vam rečem, da je ta učitelj izvrsten mož, kakršnih je malo v državi. Za njega obstoj« samo njegova dolžnost in se prav nič ne štuli v politiko.?
Hlačon: cGospod, to pa le naj ostane med nama. Zakaj bi mu Škodovala!?
Njegova poslednja želja. Sodnik: cPrišel sem k Vam, da Vas vprašam za poslednjo željo, kajti jutri boste ol>eSeni. Kaj torej želite?*
Obsojenec: cDajte se Vi namesto mene obesiti ! j
Obešenjaški humor.
Obsojenec (ženi in otrokom): cKaj stočete in plakate, kakor da me danes zadnjikrat gledate. Pridite jutri k obešenju, pa me boste mogli še enkrat videli.*
Hude skrbi.
Gašper: iKako je s teboj?> Miha: -Strašne hude skrbi imam.* Gašper: cKako to?:>
Miha: c Včeraj sem zadel glavni dobitek in ne vem kam i. denarjem.*
Seštevanje.
Učitelj: cAko imaš 5 dinarjev, pa ti da .-trie Se 7 dinarjev, koliko imaš skupno?*	: j
Jurček: c5 dinarjev.* Učitelj: cTo je vendar nemogoče.* Jurček: cSaj mi stric ne more dati ničesar, ker je včeraj umrLv
Obrtnika	75
kolarske ln mizarske stroke sprejme za stalno namestitev v kategoriji slažltellev Državna kmeti fska šola na Grmu pri Novem mestu. Zglaslti se je do 15, maja osebno ali pismeno pri ravnateljstvu šole,
Izvežbanega oglarja
r. dolgoletno prakso proti dobremu plačilu teče tvrdka D. M a r u 51 č v Ljubljani. Sv. Petra c»sta 40. 74
Preselitev t
Preselitev !
OLEUM" - Ljubljana
Industrijska trgovska družba
s« j« preselila r nore razširjene pisarniške prostore n«
Gosposvetsko cesto štev. 6,
7!	Telefon tnter. 9IO,
Veliko denarja	a mjM A. p
lahko zasluži vsakdo na lahek način, — Ponudbe z I ■ ffl BK znamko za 1 Din na A. Dob r še k v LJubljani, Lev- g čova ulica št. 3.
livarski, ptavžarski ali plinski, trdi Ali mehki, v kosih ali drobni
garantirano 98 do 9!» " vreSah po 100 kg franko Ljubljana nudimo po naslednjih cenah:___
pri odjemi! de 100 ti . , A ti po 7*60 Din „ „ oš 100 £) L090 Kg „ „ „ „ 1.000 „ 5.1 „5.000 „10.1
» «r» „
H H It
n * n
najboli&e znamke.
dOVaiki premog« dvojna pca« in sejan.
Stalna zaloga O. CEBIN. LIUBLJANA
Skladišče: Metelkova ulic« 19. Odprto vsak dan. Skladiščnik stalno Um. Poskusite samo enkrat t
Ivan Kravos, Maribor
Aleksandrova cesta št. 13
Zaloga vsakovrstnih asa jati h torblo la kovikov, gamafi, nahrbtnikov, oprem ca kost«, kakor tudi prttiklln. tvorčki za vzorcu in potntko se iivrSo udančno po naročilo v lastni tortiarakl delavnici na Slomškovem trgu št. 6.	63 a
Kar je že dedom in roditeljem pomagalo, to imj pomagal« tudi Vam! Elsa flujd, da, samo <rE!-;ai!ujd»! To že skozi 27 let pnljubljenu domačo sredstvo s svojo mn igokratno uporabo odznotraj in odzunuj kot ublažitelj bolečin! Umivanje in drgnjenje z Elsaflujdom krepi in jača Vaše telo, stori Vas zmožne kljubovati prehla-jenju in Vam pripravlja užitek. En sam poizkus jo izpreobrnil mnoge, Id liso hoteli verovati in jih privedel, da iz hvaležnosti še dalje pripore čaj-) Fellerjev <EIsaflujd>. Tudi Vi boste storili isto, ako naroČi to za poizkus 6 d"ojnatih ali 2 veliki specijalni steklenici 63 Din ali da Vam pride šo ceneje: 12 dvojnatih ali 4 velike specijalne steklenice za 99 Din pri lekarnarju Eugenu V. Fellerju v Stubici Donji. Elsatrg 300, 111 vatska.	*
MALI OGLASI
Gospodična	73
mlada, simpatična, išče službe kot natakarica, samo pri l>oHših ljudeh'. Govori tudi hrvatsko. Nastop po dogovoru. — Cenjene, ponudbe je poslati na upravo (•Domovine- pod štev. 65.
J It J,uuu fl«"™" !! || I! j| ^ „ Plačljivo: polovko pri naročilu in polovico pri odjemu blaga
'/.a obilna naročila se priporoča
.EKONOM"
csreilBja

¥ Ljubljani
r. i. f. o.
70
Ceniki franko
J. STJEPUŠIN
S I S A K
priporoča
boljše tamburice, strune, par-titure, šole in ostale potrebščine za vsa glasMla Odlikovan na pariški izložbi
KOLESA
in vse not.rebSHne
OSRAM
žar»nica
1
kupite najbolje pri tvrdki
J. GOREČ
42
EXCELLA šivalni stroji.
Ljubljana, Dunajska cesta 1 v oalaM Ljubljanske kreditne banke in Ghospo-svetska cesta 14= v hiši gostilne Novi svet,
Proda s« lepa gostilna
iu majhno posestvo z velikim sadnim vrtom. Prosto stanovanje v bližini Maribora. — Pojasnila daje Fran Dami š, Zrinjskcga ulica št 1, Studenci pri Mariboru.
mmekt,| © v okolici Maribora!
Najboljšo zamenjavo bučnega olja in ppe^anje Vam nudi
tovarna bučnega olja J. HoohmiiUer v Maribora
Pod mostom (južni breg Drave).	40
Po nizki ceni dobite tudi najboljše otrobe (metilo) z 48 "/, čisto redUne snovi.
r.i
Kot nagrada novo dvokolo ali športni voziček!
Kdor kupi ali posreduje, da proda podpisana tvrdka 10 novih dvokoles ali otroških vozičkov v letošnjem letu, dobi kot nagrado novo dvokolo. kompletno z angleško pnevmatiko, ali otroški športni voziček. — Zahtevajte cenik! — Prodaja tudi na obroke. — Največje skladišče dvokoles, otroških vozičkov ln pnevmatike. — fiTrlbunavP. B. L., tovarna dvokoles, otroških vozičkov ln delov, LiubUana. Karlovška cesta 4.
Hipotekama banka jugoslovanskih hranilnic
v L JUBLi JA JST X
izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle.
III Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račuu \i\i\ proti najugodnejši obrestni meri. Nakup in prodaja e • s valut in deviz. Daje vsakovrstne kredite in predujme.
1*1
14
Izdaja za konzorcij .Domovine. A doli Ribnika
:Jreiule Filip Omladit.
Narodno tiskarno Fran Jezeršek.