Poštnina plačana v gotovini. Štev. 6. Cena posamezni številki Din 3'— Leto XVIII. *NAŠ GLAS" Izide vsakega prvega, In petnajstega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40*—, za pol leta Din 20*—, za četrt leta Din 10*—. — Za inozemstvo je dodati poštnino. »= Oglasi po ceniku. = V Ljubljani, dne 15. marca 1936. NAS G r* * J. Maina gln^ «?▼* gvod i, •* • Uredništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Ji i ‘ *tvo: Ljubljana, ' • ika 'tiica št. 6. Račun 'i milnice v Ljubljani _11.467. List za državne nameščence in upokojence Najemniki zahtevajo zaščito O zborovanju organizacij stanovanjskih najemnikov, ki je bila prvotno sklicana za začetek januarja, pozneje pa preložena, smo že pisali. Vršila se je ta konferenca v Zagrebu dne 16. februarja in sicer v prostorih Podporne zadruge javnih nameščencev in upokojencev. Zborovanje je sklical prof. Marin Katunarić iz Splita, predsednik Zveze stanovanjskih najemnikov kraljevine Jugoslavije. Imenovani je zastopal društva stanovanjskih najemnikov iz Splita, Dubrovnika, Šibenika, Banja Luke, Sarajeva in Novega Sada. Zastopana so bila tudi društva stanovanjskih najemnikov iz Ljubljane (inž. Otahal, predsednik in Drag. Čeferin, podpredsednik društva), Maribora in iz Zagreba. Predsednik zborovanja prof. Katunarić je podal uvodoma izčrpno poročilo o stanovanjskem vprašanju v naši državi. Ugotovil je, da se naša upravna oblastva prav nič ne zanimajo za rešitev tega problema. Tako niso pri nas najemne pogodbe rezultat dveh enakopravnih in enako močnih strank, temveč so v bistvu diktat hišnih lastnikov, ker se najemniki kot gospodarsko slabotnejši del njihovim, premno-gokrat neopravičenim zahtevam ne morejo uspešno upirati. V vladajoči gospodarski stiski stalno padajo dohodki najemnikov, tako da je nesorazmerje med njihovimi dohodki in višinami najemnin zmeraj večje. Ravnotežje v gospodinjstvu gmotno šibkejših slojev je že dolgo časa nemogoče doseči. To stanje se ne bo izboljšalo, dokler se dosedanje, naravnost monopolsko stališče hišnih lastnikov s primernimi zaščitnimi ali samoobrambnimi ukrepi temeljito ne spremeni. Bilo bi normalno in pravično, če bi za najemnino šla samo šestina mesečnih dohodkov. Dejansko pa morajo stanovanjski najemniki dajati za najemnino do polovice prejemkov, ponekod še več. To zmanjšuje kupno moč najemnikov, kar povzroča narodnemu gospodarstvu veliko škodo. Pretirane najemnine so veliko socialno zlo in je dolžnost celokupnosti, da to zlo odpravi ali vsaj ublaži. Zato je potreben pooblastilni zakon, po katerem bodo mogle banovine individualno za svoje Področje urediti stanovanjsko zaščito in določiti koliko smejo najemnine največ znašati v primeri z dohodki najemnikov. Predsednik ljubljanskega Društva stanovanjskih najemnikov ing. Josip tahaj je opisal najemniške razmere v ^ubijani in ugotovil, da je njihova - aviena ureditev odvisna od moči na- - mniških organizacij. Treba je rešiti takoPrtŠfaje Z državno Pomočjo, to pa v ral, u jVse 1° tc> v inozemstvu že zlasK 1- izvedlo. Priporočal je država'Sn1Ca:rSki sistem' V Švici daje nar za gradh^'1’™ državljanom de' posamezni kantoni TTJ ^ POSOd°’ »iila Obres,, 2n’aš^«7;.'»d“3P-Treba bi bilo, da se iv ri v računa določi primerna Pr°' KK) milijonov dinarje.: ^^4 milijoni dinarjev, ki bi z enakim zneskom, katerega bi zbrala meSta in trgi m z vsoto 50 milijonov Din, katero hi ah zasebniki, ustvarila temelj za stavbno akcijo. J V nadaljnji debati je ljubljanski zastopnik povdarjal, da je odpravo zakonskega varstva najemnikov v letu 1929. pospešila zlasti okolnost, da najemniki niso bili organizirani, medtem ko so hišni lastniki s svojimi organizacijami krepko pritisnili na vlado in tudi prodrli s svojimi zahtevami. Najemniki morajo po svojih društvih neprestano borbeno nastopati, da s tem pridobe vse prizadete za skupno organizacijo in da z njo dosežejo izpolnitev svojih upravičenih zahtev. Najuspešneje bi mogle rešiti stanovanjsko vprašanje banovine in sicer vsaka zase s posebnimi zakoni. Skupna zakonodaja za vso državo je v tem vprašanju skoro nemogoča, ker so stanovanjske razmere po banovinah preveč različne. Treba bi bilo misliti tudi na vodenje stalne in točne statistike najemnin, da bi se moglo ugotoviti, kakšno je danes dejansko stanje in kje in kakšna pomoč je najnujnejša. Govorili so tudi zastopniki drugih mest, tako delegat zagrebškega, društva, ki je zastopal mnenje, da ni upati na uspešno rešitev stanovanjskega vprašanja s strani države. Uradniške in obrtniške organizacije naj bi zahtevale in dosegle zvišanje prejemkov in cen. Javno po časopisih razpravljati o vprašanju stanovanjske zaščite nima smisla, ker ne kaže na uspeh. Treba bi bilo tudi zahtevati, da se zapro vsa nehigienska stanovanja, da se ne smejo oddajati kletna stanovanja, dokler niso komisijsko pregledana, da se prepreči postavljanje neprimernih barak in končno, da občine ustanavljajo potrebne stavbne sklade. Mariborski zastopnik je poudarjal, da je treba v javnosti neprestano dokazovati, da je stanovanjsko vprašanje, ki se je doslej stalno zanemarjalo, velike splošne važnosti. Vse najemnike jo treba združiti v organizacijah, ker je vsaka abstinenca škodljiva in pogubna. Zato je treba v časopisju brez prenehanja razpravljati o teh zadevah in zahtevati kar najnujnejšo zadovoljitev naših opravičenih zahtev. K sklepu je sklicatelj prof. Katunarić zbral vse poglavitne misli in predloge in ugotovil, da bi bilo treba v vsaki banovini ustanoviti »zbornico stanovanjskih najemnikov«, sporedno z njimi pa »zbornico hišnih lastnikov«, ki naj bi se potem med seboj pogodile. Zborovalci so končno sprejeli naslednjo resolucijo, ki je bila poslana ministrskemu svetu in vsem banskim upravam. RESOLUCIJA: »Zveza stanovanjskih najemnikov iz vse države je na svoji konferenci v Zagrebu po vsestranskem razmotri-vanju soglasno sklenila, da je kot edino sredstvo ža ureditev stanovanjskega vprašanja, treba: da kr. vlada vnese v finančni zakon pooblastilo banskim upravam, da v lastnem delokrogu urede stanovanjsko vprašanje, zlasti pa višino najcrnju n za stanovanja in poslovne prostore in da se ta sklep z ozirom na finančno stanje javnih nameščencev in vseh gmotno šibkejših ljudi, katerim preti nevarnost, da propadejo (kar se že opaža v delnem nazadovanju gospodarstva in trgovine), vnese v finančni zakon.« /i Kuluk organizaciji J^udlianskL' strokovne organizacije državnih nameščencev in pokojencev ^ sredi januarja izročile g. banu sledečo spomenico, glede odprave odkupnine za osebno delo-»Dne 8. maja 1929 je bil podpisan zakon o samoupravnih cestah, ki do- loča za gradnjo in vzdrževanje samoupravnih cest obvezno ljudsko delo. Temu delu so osebno zavezani po § 38 vsi za delo sposobni moški prebivalci v starosti od 18. do dopolnjenega 55. leta starosti. Vsem državnim, banovinskim in občinskim uradnikom, in ci- vilnim ter vojaškim uslužbencem, vštevši oficirje, kakor tudi duhovniškim osebam vseh veroizpovedanj in upokojencem nalaga zakon obvezno odkupnino osebnega dela v denarju (§ 38. cit. zakona in § 21. novele z dne 30. maja 1930). Ta odkupnina se odteguje vsem javnim nameščencem in upokojencem ne glede na spol, starost, položaj in državljanstvo in sicer v znesku tridnevne osnovne in položajne plače ter se deli po polovici med bansko upravo in pristojno občino. Isto določbo obsega tudi § 4. pravilnika o uporabi ljudskega dela za gradnjo in vzdrževanje cest v območju dravske banovine (Sl. list z dne 8. januarja 1931 kos 2 str. 30.) Zakon o samoupravnih cestah je v prvotnem besedilu svojega § VI. brez omejitev predvideval oprostitev uporabe ljudskega dela v onih banovinah, kjer se grade in v dobrem položaju vzdržujejo ceste iz rednih samoupravnih sredstev. 'Analogno z oprostitvijo obveznosti osebnega dela bi bili zato tudi v § 38. naštete osebe, t. j. javni nameščenci in upokojenci oproščeni plačila v denarju, ki znači dejansko le odkupnino za osebno delo. Z novelo k cit. zakonu, izdano leta 1930., ki v svojem 21. § izpreminja prvotni § 71. v § 67., pa se vse v § 38. navedene osebe izločajo od te ugodnosti in so obvezane plačevati odkupnino za oseb- no delo tudi tedaj, ako so druge osebe po posebnem odobrenju ministrstva za gradbe na osnovi cit. § 67. oproščene ljudskega dela in odkupnine. Javni nameščenci in upokojenci nimamo sredstev za nabavo vozil in izkoriščamo ceste le za peš hojo. Zaradi naše uporabe se ceste prav nič preje ne poslabšajo in tudi stroški za vzdrževanje v ničemer ne narastejo. Četudi je veljalo to dejstvo leta 1929. ob uvedbi obvezne odkupnine za osebno delo prav tako kakor danes, se doslej nismo nikdar obračali na merodajna mesta za odpravo kuluka. Z uzakonitvijo uredb z dne 17. septembra in 24. oktobra 1935 pa so se naši prejemki ponovno znižali tako, da nam ne zadostujejo za kritje najnujnejših življenjskih potreb. V tem položaju težko občutimo tudi najmanjši izdatek in odtegljaj. Zato prosimo, da se upoštevajo naše velike materialne žrtve, ki smo jih bili primorani od vseh stanov vedno prvi in v največji meri že opetovano doprinašati za državo, in se izpremeni zakon o samoupravnih cestah z novim finančnim zakonom tako, da se vsi javni nameščenci in'upokojenci oproste obveznosti plačila za osebno delo. V ta namen naj se izpremenita §§ 38. in 67. citiranega zakona.« Delo državnega Beograjska »Politika« je dne 27. februarja objavila naslednji zanimivi statistični pregled: »Iz poročila o delu državnega sveta v minulem letu 1935. je videti, da je državni svet kot vrhovno upravno sodišče rešil vsega skupaj 9.103 predmete od 11.873, kolikor jih je prejel v teku leta, pri čemer so vračunani tudi predmeti, prenešeni iz leta 1934. V poročilu se more opaziti zelo važna okolnost, ki lepo ilustrira, kakšno je delovanje naših upravnih organov glede izvrševanja volje zakonov. Tako je od 7.537 rešenih sporov po vloženih tožbah proti ukazom in ministrskim odločbam bilo razveljavljenih 2.662 odločb upravne oblasti, 4.875 tožb je pa bilo zavrnjenih. Vendar je bilo med vsemi zavrnjenimi tožbami mnogo tudi takih, ki so bile odbite iz drugih razlogov, kakor zato, ker so bile premalo kolkovane, ker so bile vložene pri nepristojnem uradu ali po nepristojni osebi, ker so bile prekasno vložene itd., tako da se v takih primerih sploh ni moglo pričeti z razpravljanjem o pravilnosti teh upravnih dejanj, odločb, ukazov, ki so bili predmet tožbam. Takih tožb je bilo po približnem računu 15%, tako da je glede pravilnosti upravnih dejanj državni svet razpravljal samo približno 85% izpodbijanih odločb. To je najboljši dokaz, da se tožbe državnemu svetu predlagajo z nezadostnim poznanjem temeljnih zakonskih predpisov v škodo tožiteljev samih. Z ozirom na to okolnost je bilo od 4,875 zavrnjenih tožb približno ?31 takih, ki so bile že predhodno odbite, tako da znaša število meritorno zavrnjenih tožb skupaj 4.144. Iz tega izhaja, da je od skupnega števila tožb, o katerih je državni svet razpravljal (od 6.806), razveljavil 2.662 ministrskih odločb in ukazov. — V odstotkih navedeno bi to izgledalo takole: v letu 1935. je bilo od vseh obravnavanih dejanj upravnih oblastev 39% razveljavljenih, kar predstavlja znaten odstotek. Zanimivo je zabeležiti tudi to, da je državni svet po čl. 43. zak. o drž. svetu in uprav. sod. moral izdati 95 upravnih (nadomestnih) odločb v ti- sveta v 1.1935. stih primerih, kjer je državni svet razveljavil odloke upravnih oblastev, toda katerih upravna oblastva niso hotela izmenjati z novimi dekreti v duhu odločb državnega sveta. V vsemu je bilo takih pritožb 148, kar spet kaže značilno okolnost, da upravna oblastva pogostoma nočejo postopati po odločbah državnega sveta. Prav tako je državni svet odločil v 819 sporih zoper razsodbe upravnih sodišč. Od skupnega števila pritožb (819) je bilo 217 razsodb upravnih sodišč razveljavljenih, 602 tožbi sta pa bili zavrnjeni. Ta odstotek je takisto zelo visok in najbolje dokazuje, da upravna sodišča ne' funkcijonirajo kakor treba. Med ostalim je državni svet v minulem letu na svojih splošnih sejah izdal 32 odločb o razlaganju posameznih zakonskih predpisov.« * Ta statistični pregled je izredno poučen. K pripombam »Politike« pa tudi ni treba nič več dodati. Samo eno smatramo, da je potrebno naglasiti, namreč, da se mora slehernemu dižav-Ijanu zdeti čudno, kako je mogoče, da upravna oblastva ne spoštujejo razsodb naj višjega upravnega sodišča. Če so taki primeri — po statistiki jih je bilo lani 95, koliko je pa primerov, kjer se prizadeti niso pritožili, pa ni izkazano — sploh mogoči, je to dokaz, da je treba organizacijo upravnega sodstva v naši državi tako urediti, da si bodo mogla upravna sodišča, zlasti pa državni svet preskrbeti spoštovanje in vpoštevanje vseh državnih oblastev brez izjeme. Zanimivo bi pa bilo ugotoviti s kolikšnim številom tožb so bili udeleženi državni nameščenci in upokojenci, ko vemo, da so v neštetih primerih naravnost prisiljeni, da se za vsako malenkost morajo obračati do državnega sveta, če hočejo izvojevati svoje zajamčene zakonite pravice. Koliko razburjanja, skrbi, potov in stroškov za pritožbe, prepise, razna potrdila in listine, za kolke in tožbe — in koliko nepotrebnega, popolnoma odveč dela po uradih! Tukaj bi bila temeljita reforma kar naj nujne je potrebna. Nabavne in prevzemne komisije H. Po zakonu o drž. računovodstvu iz leta 1934. A. Nabavne komisije (Dalje.) b) Prevzemne komisije. Prevzem po pogodbi izvršenega posla se vrši komisijsko razen, če ne gre za nabave po dogovoru (predhodno zaključene ustne pogodbe), katerih vrednost ne presega 1000 Din. Komisija mora imeti najmanj tri člane, ki jih določa nakazovalec iz vrst uradnikov. Člane komisije določi nakazovalec v odločbi o odstopu posla oz. v odobritvi pogodbe. Kadar je izvršitev posla vezana na rok, jih je postaviti 10 dni pred potekom roka. Če je vrednost posla nižja od 10.000 Din, se smeta izjemoma pritegniti v komisijo dva člana tudi iz vrst zvaničnikov, ki imata več kot 15 let službe, ali pa iz vrst uradniških pripravnikov. Kadar gre za nabave materiala, člani komisije ne smejo biti uradniki, ki so oskrbniki tega materiala; pri gradbenih delih pa ne uradniki, ki so bili režiserji ali pa so vršili nadzor nad izvršitvijo del. Če se pojavi spor med sopogodbe-niki in prevzemno komisijo, ima vsaka pogodbena stranka pravico zahtevati strokovnjaka (veščaka) glede osporcne-ga predmeta v roku 5 dni, od dneva, ko ji je sporočena odločba komisije. Posel strokovnjaka vrši komisija treh članov, od katerih določita nakazovalec in sopogodbenik vsak po enega, ta dvojica pa tretjega člana, ki je hkrati tudi predsednik komisije. Stroške izve-deništva (veštačenja) plača tista stranka, kateri v škodo odloči komisija. Dolžnost prevzemne in strokovne komisije je, da ugotovi, če ustreza predmet pogodbe pogojem in da izda na osnovi te ugotovitve odločbo, če je predmet pogodbe sprejeti ali odbiti. Komisije ne smejo izdajati nikakih drugih odločb in stavljati predlogov, niti se smejo take odločbe izvrševati. Komisije sklepajo z večino glasov. Odločba strokovno komisije je obvezna za državo in sopogodbenika. Njeni člani so za svoje odločbe kazensko in materialno odgovorni. Člani komisije so v primeru, če prevzamejo predmet medsebojnega dogovora, ki ne ustreza pogojem, odgovorni ne le kazensko, temveč tudi pred glavno kontrolo. Kadar je v pogodbi določen rok jamstva, se vrši končni komisijski prevzem po preteku jamstvenega roka. Če prevzemna komisija ugotovi, da sc je sopogodbenik samo delno držal pogodbe, je 'dolžan nakazovalec pogodbo takoj razdreti, če znaša del, ki sega brani komisija sprejeti, več kot 30% pogodbene vrednosti celotnega posla. Kadar znaša nesprejemljivi del manj kot 30%, sme nakazovalec določiti so-pogodbeniku rok, v katerem mora izpolniti svojo obveznost. Ta rok ne sme biti daljši od 30 dni in prične teči z dnem odločitve o podaljšanju roka. V tem primeru mora sopogodbenik plačati radi neprevzete nabave kazen iz točke 3, § 162 tega zakona za ves čas od dne, ko poteče pogodbeni rok. Odločba o podaljšanju roka se mora izdati najdlje v 10 dneh od dne komisijske odločitve, sicer se pogodba razdre. Če sopogodbenik ne izpolni popolnoma svoje obveznosti v določenem času, se pogodba glede neizvršenega dela razdre- (Dalje prih.) Ženske Na občnem zboru beograjskega društva »Ženski pokret« je bila sprejeta daljša resolucija o položaju zaposlenih žena v naši državi. Iz resolucije objavljamo zahteve glede žensk v javnih službah: »I. V državnih in samoupravnih korporacijah se opaža jasna tendenca, da se tudi ženam s popolno kvalifikacijo prepreči vstop v službo, a onim, ki so žc zaposlene, se onemogoča napredovanje. II. Obe zadnji uredbi o znižanju prejemkov državnim nameščencem težita za tem, da se za poročene žene ustvarijo taki pogoji, ki bi jih prisi- zahteve lili, da zapuste službo. III. Zahtevamo, da se v uredbi za poštno-telegralsko službo ukinejo določila, ki odrejajo procentualni odnos moških in ženskih uslužbencev. Na mesto upravnika v beograjski centrali mora biti postavljena žena. IV. Zahtevamo, da se odpravi praksa, ki je prišla zadnja leta v navado, da avtonomni zavodi, kakor so Narodna, Hipotekarna in Agrarna banka, v razpisih služb izključujejo ženske. Isto zahtevamo za razpise služb v upravi državnih monopolov. V. Zahtevamo, da se vnese v zakon o srednjih in učiteljskih šolah, da mo- rajo biti na ženskih šolah ravnateljice. Zahtevamo, naj prosvetno ministrstvo opusti namero, da izpolni nova učiteljska mesta izključno z moškimi. Pri novih nameščenjih naj se ozira tudi na’ učiteljice v sorazmerju s številom brezposelnih med učiteljicami in učitelji. VI. Zahtevamo, da se odpravijo vse uredbe o znižanju dohodkov državnih in samoupravnih uslužbencev.« Vprašanje organizacije upokojencev Ko objavljamo sledeče pojasnilo, katero smo prejeli iz Maribora od on-dotnega agilnega upokojenškega društva s prošnjo za objavo, moramo poudariti sledeče: Smatramo, da je prav, če se tako važna stanovska vprašanja javno obravnavajo. Želimo, da se najde složna, sporazumna rešitev, ki bo v prid vsem drž. upokojencem v Sloveniji. Nagla-šamo pa, da naš list v tem vprašanju ne zavzema nobenega strogo nepristopnega stališča, temveč kot svobodna, nepristranska tribuna prepušča debato in odločevanje tistim, ki se jih tiče, to je našim upokojenim tovarišem in njihovim organizacijam. Društvo jugosl. državnih in samoupravnih upokojencev in upokojenk v Mariboru izjavlja v odgovor na razna vprašanja in dopise članov ter v informacijo svojega članstva in javnosti sledeče: »O združitvi (fuziji) našega društva z ljubljanskim v eno samo društvo ne more biti govora, in sicer iz teh razlogov: 1. Za to ni nobene potrebe. Ravno nasprotno, kajti za enotno postopanje ni neobhodno potrebna ena sama organizacija, marveč more tudi več društev nastopati »skupno in strumno« in to še z večjim učinkom. Več glav — več misli! Več oči — več vidi! — Več društev v eni banovini bo vedno zajelo več upokojencev kakor samo eno društvo. In to je ravno socialni namen in pomen teh društev, da pomorejo čim več bednim in podpore potrebnim. 2. Pri sedanjem ustroju obeh društev je njih združitev, t. j. ukinitev mariborskega društva in njega pre-osnova v podružnico ljubljanskega skoro nemogoča in bi bila v veliko škodo upokojenštva dravske banovin ee. Članarina mariborskega društva, ki hoče zajeti vse, posebno najrevnejše upokojence in ravno te podpreti, znaša namreč en dinar mesečno, članarina ljubljanskega pa tri dinarje. Popolnoma izključeno pa je, da bi člani mariboirskega društva pristali na 100 % ali celo na 200 % povišanje članarine. Saj je bil predlog za združitev odklonjen že na dveh zadnjih občnih zborih, in sicer 1. 1934. z vsemi proti enemu glasu, 1. 1935. pa soglasno. Jasno je torej, da bi z izpremembo v podružnico mariborska organizacija izgubila veliko večino svojega članstva, ravno najrevnejše, s tem bi pa izgubila svojo »raison d’ etre«, svojo eksistenčno upravičenost. 3. Dalje ima mariborsko društvo svoj posmrtninski sklad v podporo in tolažbo najrevnejšim, ter podeljuje ob primernih prilikah najpotrebnejšim tudi podpore (v letu 1935. v celoti 5580 Din), — o ljubljanskem nam kaj podobnega ni znano. — Tu bodi povedano, da mu omogoča podpore ta okolnost, da opravljajo tudi z delom najbolj obremenjeni odborniki (tajnik in blagajnik) svoje posle brezplačno, in da je tajnikovo stanovanje obenem brezplačna društvena pisarna. Veselje do takšnega dela pa izvira ravno iz tega, ker je delovanje v samostojnem društvu mnogo prostejše, lažje, hitrejše, živahnejše in radi tega. tudi uspešnejše kakor v še tako avtonomni podružnici. To velja posebno glede pojasnil in navodil članom, glede prošenj, pritožb, intervencij i. dr. Pri tem pa se mariborsko društvo upokojencev dobro zaveda, da v vseh važnih .skupnih zadevah vsega upokojenštva posameznik in posamezno društvo ne pomeni nič in so uspehi mogoči le ob enotnem skupnem nastopu. Zato je z vnemo in požrtvovalno sodelovalo z drugimi društvi za pridobitev raznih ugodnosti, ozir. za odpravo krivic in tako posebno za zvišanje prejemkov s t aro up okoj en c e v, za vozne ugodnosti, odpravo kuluka itd., vselej in povsod, ko je za to bila prilika in potreba ali so ga druga društva pozvala k sodelovanju. Zlasti društvi v Homboru in Zagrebu sta nam naše zadevno udejstvovanje ponovno pohvalno priznali. Bodi nam dovoljeno tu še pripomniti, da nas priznavajo za enakovredne — kakor tudi v resnici smo — vsa druga društva v državi, od katerih niso vsa, kot n. pr. v Somboru in v Peči, v glavnih mestih banovin. Le ljubljansko društvo nas doslej noče priznati, kljub temu, da smo mu opetovano prožili bratsko roko in predlagali sporazumno skupno delovanje G. Pourcel: Ozdravljenje Jacques Larpin se je s povešeno glavo vrnil z dirkališča domov. »No,... in?« ga je plašno vprašala žena. »Popolnoma pogorel!« je odvrnil in jezno zagnal klobuk na posteljo. »Koliko?« je vprašala žena, ki je zbrala ves svoj pogum. »Štirinajststo frankov!« je ves uničen zajecljal. Nji se je izvil vzdihljaj olajšanja. »Vse kaj hujšega sem se bala!« je nežno dostavila. »Kaj misliš, da se bova s tistima dvema tisočakoma še mogla prebiti ves mesec?« je plašno vprašal. »Seveda, če prav do skrajnosti vareu-jeva, sc nama že posreči. Samo ta mesec ne smeš niti pomisliti na karte, dirke ali biljard. Potem se že še kako uredim. Le pomiri se, Jacquot!« Bil je ganjen, ker je našel toliko dobrote, toliko poguma pri svoji ženi. »Lucienne, veš, da si prav za prav ti tista, ki me uničuje... Preveč računam na tvojo popustjivost. Vsaka druga bi me bila že davno napodila ali mi vsaj prirejala neprestane prizore. Ti pa me zmeraj opravičuješ, pa naj kakršnokoli zagodem. In kakor se to sliši nizkotno, res je, tvojo neskončno dobroto samo izkoriščam. Nepošten, surov človek sem, ki se ne zna premagovati. Ti si pa tako nežna in tako požrtvovalna, nisem te vreden. Prosim, odpusti mi!« Objela ga je z obema rokama in ga nežno poljubila. »Da, da, deklič moj, če misliš, da me boš s poljubi ozdravila te vražje strasti, se hudo motiš. Sicer pa, to pot bi bil prav gotovo zadel, če ne bi bil ta prekleti slučaj . Samo predstavljal si, vse je šlo kakor namazano, tedajci nenadoma neroden okret in moj konj je zaostal daleč za vsemi drugimi!« In pričel je nesmiselno tarnati in ni nehal obtoževati se. »Poslušaj vendar, Jacquot, vseeno bi rada poskusila, da te ozdravim te divje igralske strasti. In prepričana sem, da te bo zdravljenje z uspešnim protistrupom lahko: rešilo,« je menila Lucienne. »Kakšno pa naj bo to zdravljenje?« je vprašal Jacques, in jo boječe pogledal. »Stvar je čisto enostavna. Želim, da sklepaš stave samo z menoj, to se pravi: na dan pred dirkami boš položil vlogo pri meni. Na primer, dejal boš: »Rad bi stavil deset frankov na tega konja, dvajset frankov pa na tistega itd.« In ko bodo znani izidi dirk, lahko obračunava. Izplačam ti natančno toliko, kolikor bi dobil pri to-talizatorju!« »In sicer fižola!« je posmehljivo odvrnil. »Ne, nikakor ne, mislim popolnoma resno. Dobil boš vse izplačano točno v gotovini in v pravem denarju. Ker po navadi več izgubiš kakor dobiš, sem čisto mirna — banke mi ne boš razbil. In tudi kart in šaha ti ne bo treba pogrešati, pripravljena sem, igrati vsak večer s teboj. Sicer teh iger žal še ne znam, pa me boš že hitro naučil. Naglo se bom priučila, in kdo ve, morebiti ti bom že v kratkem prav nevarna nasprotnica. Na ta način boš ozdravel, denar ostane pa v hiši,« je rekla Lucienne. »Pa je vendar genljivo, kako lahko ljubezen navdahne žensko!« je zamišljeno dejal Jacques. * »5940 frankov!« je zaklicala Lucienne in plosknila z rokama. »Le pomisli, še dve leti nista pretekli, pa sem te obrala za 5940 frankov. Tukajle v hranilniku so dokazi!« »To je vendar neverjetno! Kolikokrat si me neki opeharila, da si mogla toliko nagrabiti?« je dejal Jacques muzaje se. »Le po. pravici povej: mar se ni moj načrt sijajno obnesel? Vsak večer si L-><: ostajal pri meni doma in kar je najvažnejše, tvoja igralska strast je ozdravljena. Tudi vsi najini prepirčki, ki pač spremljajo vsako igro, so bili prav za prav čisto nedolžni.« »Kaj naj neki začneva z vsem tem denarjem?« je vprašal Jacques.« »Ah! Že tako dolgo sanjam o potovanju na morje v počitnicah. Kaj misliš ti? Saj mora biti vendar čudovito, če imaš ves mesec morje pred očmi in se daš soncu pošteno prepražiti ...« je dejala Lucienne in oči so se ji zasvetile. »Da, seveda, ljuba moja, toda zadovoljiti se bova morala s kakim majhnim gnezdom, zakaj s šestimi tisočaki ni mogoče bogve kaj početi. Seveda ne bova mogla vsak večer iti z doma. Skratka, ne preostane nama nič drugega, kakor da greva v kopališče, kjer ni kazina.« »Brez kazina?« je Lucienne vsa žalostna vprašala. »Tako rada bi enkrat, samo da bi si ustvarila predstavo, videla pravi kazino!« »Ah, ljuba moja, za to bi pa morala imeti pač še enkrat toliko.« Obmolknila sta oba. Tn videla, kako se lepe sanje razblinjajo v megli. »Seveda, še enkrat toliko, prav imaš!« jc Lucienne zamišljeno ponovila. Drugi dan, bila je nedelja, jc Jacqucs na balkonu bral časopis, ko je Lucienne vstopila. »Ah, Grand Prix!« je vskliknila, ko je preko moževega ramena na glas prebrala naslov. »Popoldne jc v Longchampsu dirka za Včliko nagrado!« »No, in kaj je pri tem?« je odvrnil Jacques. »Kaj naj to mene zanima?« »Po pravici povedano, res je. Že dve leti nisi stopil na dirkališče. Tako preudaren si postal... Jacquot.« »Samo tebi in tvojemu zdravljenju se moram zahvaliti, da sem temeljito ozdravljen, in zdaj se smejim nekdanji strasti.« »Mislim, da pretiravaš. Že davi sem opazila, kako žalostno pohajaš vse jutro. Da, da, tako je, čutim, da tc muči naravnost domotožje po dirkališču. Končno, ec te veseli, da bi šel tja, ne bi imela nič proti temu. Mogoče imaš pa danes srečo... to bi najinemu popotovanju v počitnicah tako prav prišlo.« Ves začuden jo je pogledal. »Res? Hočeš? Potem bi poskusil takole samo s stotakom, to je vse, kar bi tvegal!« »Ah, mirne duše vzameva lahko ves denar s seboj, nobene nevarnosti ni, saj grem jaz s teboj, da te bom o pravem času pridržala.« » Zvečer sta se zakonca Larpinova vračala peš skozi gozd domu. »Popolnoma pogorela do zadnjega bora! Vse izgubljeno, vse je šlo, in niti beliča nimava. Tvoje morje, Lucienne, se je skrčilo v lužico!« se je jezil Jacques. »O kakšni luži pa govoriš?« je vprašala Lucienne, ki v svojem obupu sploh ni razumela smisla njegovih besedi. Molče, kakor da je odsotna z duhom, je stopata ob strani moža in vso je polnila ena sama glodajoča misel... »če bi bila namesto na Ramsesa XIV. stavila na Mahometa KUL, pa bi bilo vse prav...« Pri tem je žalostno pogledala moža. »Toda, za trdno upam, da prihodnjo nedeljo v Saint-Cloudu izgubljeno dobim nazaj!...« Jacques je pomilovalno opazoval ženo in si mislil: »Mene je hotela rešiti, pa jo je pri tem popadel igralski vrag. Zdaj je pač moja dolžnost, da jo iztrgam iz krempljev te strasti. Ah, ti ubožica mala!« »Veš kaj,« je dejal ,Iacques na to in ji ljubeznivo položil roko na rame. »Ne čutim se še popolnoma ozdravljenega. Kaj bi bilo, če bi ponovila zdravljenje, da se docela rešim igralskega vraga?« v vseh skupnih zadevah v banovini in državi, držeč se vedno načela: Sloga jači, nesloga tlači! Še konec januarja t. k sta se v tej zadevi dva naša odbornika osebno oglasila pri ljubljanskem društvu, da ugladita pot predvsem sporazumnemu in složnemu delovanju obeh slovenskih društev.* Iz navedenih razlogov pa hoče in mora ostati mariborsko društvo sa- * Mi smo bili, smo in bomo vselej za skupno, enotno nastopanje. mostojno kakor doslej, da neovirano in povsem svobodno deluje na podlagi svojih oblastveno odobrenih pravil v korist svojih članov, katerih šteje danes 1517 in v dobrobit velikega dela upokojenštva dravske banovine.« Obleke kemično čisti, barva, pllslra In lika tovarna J O S. REICH. Zadružna bilanca Pred občnim zborom ljubljanske Nabavljalne zadruge V nekaj dneh, v sredo 18. t. m., bo redni občni zbor naše ljubljanske Nabavljalne zadruge, kjer bo uprava zadruge podala obračun o poslovanju v minulem letu. Da je bilo delovanje odbora uspešno, nam pokaže že sledeči kratek pregled dela in lepih uspehov, ki so bili doseženi v najbolj nepovoljnih razmerah, odkar zadruga obstoji. Da je bilanca vendarle tako ugodna, dokazuje, da so bili v vodstvu pravi možje, pravi zadrugarji — pa tudi, da se ljubljansko javno name-ščenstvo zmeraj bolj oklepa svoje vzorne zadruge. Razvoj naše zadruge v letu 1935. je bil kljub gmotnim in gospodarskim neprilikam povoljcn ter pokazuje tudi letošnja bilanca napredek. Oktobra 1935 so bili znižani prejemki državnim uslužbencem, obenem so se podražile najnujnejše življenjske potrebščine, kakor moka, mast, olje, riž itd. Znižanje prejemkov in zvišanje cen občutijo vsi brez razlike in se je to opazilo tudi pri nakupih, ko so člani zmanjšali mesečna naročila. Vendar sc je to znižanje nakupa deloma izenačilo s pristopom novih članov. Posli zadruge so se razvijali ugodno. Uprava je storila vse, da je dosegla pri nakupu povoljne cene. Nabavke vrši deloma potom Zveze, deloma direktno od proizvajalcev, deloma od grosistov. Pri določitvi cen se je uprava držala kot je to običaj pri zadrugah, tržnih cen, katere je pa skušala potiskati navzdol zlasti tudi s tem, da je nudila čim boljšo kvaliteto. V poslovanju s člani je uprava imela največ težav z izterjanjem dolgov članov. Polagoma se približujemo tudi v tem pogledu točnosti in redu, kljub temu, da člani s svojo skromno plačo komaj krijejo najnujnejše potrebe. Od strani članov jo bilo precej kritike, stvarne in nestvarne. Stvarna kritika, ki pospešuje napredek, bodri k delu ter pridobiva članstvo, je bila upravi zelo ljuba in zadrugi koristna. Tako so sc pojavile pritožbe glede kvalitete moke. Uprava je kupila moko od Zveze, katera zmelje v svojem nu letno čez 1000 vagonov pšenice, je prav dobra, rabi pa nekolike ' asa in vode, kot druge moke, j tudi cenejša. Ker se pa naše gosi nje nikakor ne morejo privaditi r moko, je uprava, da se izogne na nim pritožbam in ustreže zadruga) Preskrbela drugo moko, ki pa je r dražja. Uprava je preskrbela članom f vagone krompirja. V splošno 1 1 člani zadovoljni, le pri enem gonu je bjj t|ej krompirja znotraj , ^rav.a Je članom istega zamen t 0 ‘tvitelj pa je poravnal vso Škot • ^ ^ ostalem je teklo vse pos’ liMnmO^OjnoriTia^n0 bot- Zveza m 7'' ornvlat-rU't'! ie začela z življenj i. • , "Jem' Zadružni pokret p kuje od tega deia velike in razno ne koristi. Ta posel, osnovan na m zadružne vzajemnosti, bo korist prvi vrsti zadružnikom samim r tako pa zadrugi in vsemu našemu C;tu-.Dcnarna sredstva, pridobije zavarovanjem, se bodo M jala izključno v korist zadlrugi win!OSxTne tudi fita,no P°d njT kemu 7°,\.Na ta način ie P°dana it' nravi 'arovancmu gotovost, da J Plavice 'Z dogovora hitro in p, noma rca^ Zveza je \e\°\ k°do zadrugarj i-zavaro\ deležni čistega dobička, ki sc p že prj zavarovalnem poslu. Vsa pi nda ter prospekti so na razpoki zadružni pisarni pri tajniku. Upravni odbor je kot di upravljal tekoče posle ter je razdt v poslovni odbor treh članov: vsak mesec se skličejo seje upravnega odbora, na katerih poda poročilo poslovni odbor, ter se pretresajo ona vprašanja, katera poslovni odbor po svoji kompetenci ne more rešiti. V teku leta je izpadel iz uprave zaradi premestitve ban. svetnik gosp. Gračner, na njegovo mesto pa je stopil namestnik učitelj g. Paljk Leopold. Upravni odbor je imel 13 sej, nadzorni pa 7. Iz uprave izstopijo gg. Arko Franjo in Paljk Leopold, iz nadzornega odbora pa gg. Sancin Ivo in Wedam Josip. Voliti je treba: 2 člana uprave in 4 namestnike, ter 2 člana nadzornega odbora in 3 namestnike. Konec leta 1934. je ostalo 1653 članov, pristopilo jih je v teku 1. 1935. 128, odpadlo je lani 64 članov. Ostalo je torej konec leta 1935. skupaj 1717 članov. Vzroki izstopa iz zadruge so: premestitev, smrt, oddaljenost, 10 članov pa je bilo črtanih, ker niso vplačali deleža v določenem roku. Velik del državnih uslužbencev še ni pristopil v naše zadružne vrste. Lahko trdimo samo to, da ti greše v prvi vrsti proti samim sebi, ravno tako pa nasproti nam vsem. Nobenega dvoma ni, da je edino zadružni pokret v stanu, da nam zasigura boljšo bodočnost. Kupujočih članov ima zadruga 1093, proti letu 1934. za 61 več, in sicer: 455 jih kupuje proti gotovini, 638 na kredit. Nakupovalci za gotovino so se povečali za 69, oni na kredit pa so se zmanjšali za 8. Blaga je bilo prodanega v letu 1935. za Din 4,874.528'27, a v letu 1934. za Din 4,520.035’98, torej več za Din 354.492'29 in sicer za gotovino za Din 1,390.279'—, a na kredit za Din 3,303.898’—. Nakup za gotovino je že prekoračil tretjino celokupnega prometa. Kuriva se je prodalo v letu 1935. za Din 552.684'—, v letu 1934. pa za Din 613.006'—, torej manj za 60.322 Din. Premoženjsko stanje kaže naslednjo sliko: aktiva Din 1,488.761'—, pasiva Din 1,466.41072, torej znaša čisti prebitek Din 22.350'28. Zadrugarji dolgujejo Din 447.435‘34 ali v primeri z letom 1934. za Din 8.722'58 več. Pri tem je že upoštevan skonto za preplačila na robi. Vzrok višine te postavke je tudi neredno izplačevanje prejemkov (zlasti pokojnin). — Zadruga ima v evidenci 103 dolžnike, katerim je stavljena zaznamba na prejemke v znesku 151.583'22 Din, nasproti letu 1934. za Din 13.524'60 manj". Deleži znašajo Din 169.845'— in so se zvišali za Din 6.910'50. Kredit pri Zvezi znaša Din 632.268’10 in se je znižal ža Din 92.254’90, skadehtni kredit se je zmanjšal za Din 23.460'—, in ostane še Din 23.923'—. Skupaj se je torej zmanjšal dolg za« Din 115.714'90. Z odobritvijo bilance bodo znašali fondi: a) rezervni fond Din 400.031’59; b) pokojninski fond za uslužbence Din 75.916’23, narastel za Din 33.553'63; c) za splošne namene Din 1.065'41; d) za članske namene Din 86.920'46, se je povečal za Din 33.180'34. Izplačano je bilo na pogrebninah 16 članom skupaj Din 12.084'23. Vzajemna pomoč ima 326 elanov, in je bilo letos 5 smrtnih primerov. Želeti bi bilo, da pristopi čim več članov k tej dobrodelni akciji, pri kateri komaj zapazijo, da so plačali bore 2 Din za vsakega umrlega člana, ko se jim ta znesek odtegne od ristorna. e) kreditni fond. Iz tega fonda je bilo odpisanih Din 11.35471 neizterljivih terjatev, ki so se prenesle na poseben konto v posebno evidenco in se ne vodijo več kot premoženje zadruge. Režijski stroški znašajo 399.695'62 Din ali 73% od prometa, in sicer: plače Din 323.461‘05 ali 5‘9% od prometa napram letu 1934. za Din 53.72577 več. Ta povišek se nanaša na regulacijo plač osebja. Postavka stanarina se nanaša na adaptacije, katere so s tem po-polnom poravnane. Pisarniški stroški Din 5.894'15 so se zmanjšali za Din 13.001'58. Brutto višek znaša Din 552.481'50 ali za Din 74.86F90 več kakor leta 1934., ali napram vrednosti prodanega blaga H'87%. Kalo znaša 0’53% ter se je zmanjšal na tisto mero, katero Zveza po najstrožjem merilu pripušča. Pri tej priliki je treba pohvalno omeniti, dal so uslužbenci s svojo vestnostjo mnogo pomagali, da je bila izguba na blagu med razdeljevanjem tako majhna kot doslej še v nobeni bilanci. To je izvleček iz poročila uprave o njenem poslovanju. Po želji Zvezo naj bi vršila uprava tudi zadružno propagando bodisi med letom, bodisi na tem občnem zboru. V tem pogledu bodi omenjeno, da daje uprava zadruge našemu listu razno gradivo ter da pošilja cenike na vse urade. Propaganda, ki bi šla preko teh dejstev, se nam zdi neoportuna z ozirom na napete razmere med trgovstvom in zadružništvom. Uradniki morejo že sami presoditi ali jim je zadruga potrebna ali ne, in če vsi tega ne uvidijo, naj pa oni, ki verujejo v to potrebo in razumejo splošno zadružni pokret, od osebe do osebe širijo to vero. Vestnik Važno zadružno zborovanje. V sredo, dne 18. marca, bo ob pol 8. uri zvečer občni zbor ljubljanske Nabavljalne zadruge. Zborovanje se vrši kot že nekaj let v Delavski zbornici na Miklošičevi cesti 22. Važno je, da se občnega zbora udeleže vsi člani, da s tem pokažejo dejavno zanimanje za zadrugo in da varujejo lastne koristi. Bolgarsko odlikovanje. Z komandir-skim križem bolgarskega narodnega odlikovanja »za državljanske zasluge« 111. stopnje je bil odlikovan dirigent pevskega zbora JUU v Ljubljani, učitelj v Litiji, g. Milan Pertot. Pod njegovim vodstvom je učiteljski pevski zbor lansko pomlad priredil v južni Bolgariji, vrsto uspelih koncertov. Disciplinski predpisi za učiteljstvo. O prepotrebni reviziji disciplin, postopka za učitelje osnovnih šol je v svojem ekspoze-ju v proračunski razpravi v narodni skupščini izjavil prosvetni minister: »Pripomniti imam še, da se mi v interesu osnovne šole in njenih učiteljev zdi zelo potrebna izprememba določb o disciplinskem razsojanju učiteljev narodnih šol. To je edina kategorija državnih uradnikov, ki se za disciplinske prestopke sodi brez formalnega sodišča zgolj z odlokom sres. naeel-->n- • " -ko imenovani disciplinski odbor ima samo značaj posvetovalne korporacije, njegova sodba pa ni obvezna za pravosodno ministrstvo. Hotel bi, da se disciplinsko razsojanje učiteljev vrši z neznatnimi iz-premembami po istih načelih kakor nasproti uradništvu splošne državne uprave v dveh instancah: pred banovinskim disci- plinskim sodiščem in pred vrhovnim disciplinskim sodiščem pri prosvetnem ministrstvu. V tem pogledu je predložen izpremi-njevalni predlog za letošnji finančni zakon.« Vdovam in sirotam državnih uslužbencev bo podelil Hranilni in posojilni konzorcij, kreditna zadruga državnih uslužbencev v Ljubljani, Gajeva ulica št. 9, trideset podpor po 200 Din. Nekolkovane prošnje, ki morajo biti glede navedbe siromašnosti in drugih v prošnji navedenih podatkov uradno potrjene po pristojni občinski upravi, ali po pristojnem okrajnem načelstvu, se morajo vložiti najnozneje do 28. marca t. 1. na naslov imenovane kreditne zadruge. Podporno društvo državnih in banovinskih uslužbencev dravske banovine ima svoj redni občni zbor v nedeljo 22. t. m. ob 9. uri zjutraj v beli dvorani hotela Uniona v Ljubljani, Miklošičeva cesta. Ob nesklepčnosti se bo vršil pol ure pozneje ravno tam z istim dnevnim redom nov občni zbor, ki bo sklepal veljavno ne glede na število prisotnih članov. Pobijanje tihotapstva. Finačno ministrstvo je vnovič povabilo vsa ostala ministrstva, naj opozore uslužbenstvo na dolžnost kar najaktivnejšega sodelovanja pri pobijanju tihotapstva s tobakom, ker se je ponovno opazilo, da drž. nameščenci celo sami kade nemonopolski tobak. Opozorilo je zlasti na stroge kazni, ki so za- pretene slehernemu drž. uslužbencu, ki bi zakrivil tihotapstvo ali pri njem sodeloval. Vsak tak čin se kaznuje s takojšnjim odpustom iz službe oz. upokojitvijo, event. z znižano pokojnino, zraven pa pride še monopolska, zelo občutna kazen. Zasebni nameščenci proti državnim. Začetek marca so v Novem Sadu zborovali zasebni nameščenci o pokojninskem zavarovanju. V resoluciji, ki je bila sprejeta, so pa izrazili tudi zahtevo, naj se takoj odpuste iz samoupravnih (banovinskih in občinskih) služb vsi državni upokojenci. Če pa služijo v zasebnih podjetih, naj se jim državna pokojnina ustavi. — Zborovalcem menda ni bilo znano, da se po določbah fin. zakona itak vsem takim upokojencem v samoupravnih službah znižujejo pokojnine celo do polovice, če pa presegajo postranski zaslužki določene zneske, se jim pa tudi doklade popolnoma odvzamejo. Značaj glasbenih zasebnih šol. Državni glasbeni šoli sta samo dve: državni konservatorij v Ljubljani in državna glasbena akademija v Zagrebu. Pravico javnosti imajo in so priznane po državi sledeče zasebne glasbene šole: subvencionirana glasbena šola v Beogradu, subvencionirana glasbena šola »Stankovič« v Beogradu za vse oddelke. Glasbena šola »Lisinski« v Zagrebu in glasbena šola »Polihimnija« v Zagrebu imata pravico javnosti samo za svoj pripravljalni in nižji tečaj. Pravico javnosti uživajo samo redni učenci državnih in zasebnih glasbenih šol, izredni pa ne. Starši rednih učencev in le-ti sami uživajo vse tiste pravice, kakor učenci državnih šol sploh. Vse ostale glasbene šole v državi so zasebne in nimajo pravice javnosti. Poslanske dnevnice je narodna skupščina na predlog uprav, odbora soglasno zvišala za 50 Din dnevno. Zvišanje velja od L junija 1935 naprej, tako da prejme poslanec mesečno 7500 Din. Na ta račun je bilo poslancem izplačanih za nazaj vsakemu okoli 12.000 ali skupno čez 3,800.000 Din. Poslanci izjavljajo, da so s tem samo delno upostavljene prejšnje dnevnice, ki so znašale 300 Din. (»Del. Politika.«) Samo en razred v bolnicah. Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje je odločilo, da se sl. aprilom 1936 v vseh državnih bolnicah odpravita 1. in II. bolniški razred, tako da bo po označenem dnevu za zdravljenje bolnikov samo en, enotni III. razred. S tem se pa ne odpravita L in II. razred na drž. bolnicah za duševne in živčne bolezni. Proti monopolizaciji šolskih knjig. Zveza tiskarniških podjetnikov je nastopila proti nameravani monopolizaciji z utemeljitvijo, da bodo potem knjige še dražje. Zveza navaja, da bodo za 3 razpisane knjige prejeli pisci skupaj 70.000 Din honorarja, komisija pa, ki bo te knjige pregledala in odobrila, pa 153.000 Din. Zato zahtevajo tiskarnarji enako kakor združenje knjigarnarjev, da se monopolizacija ne izvede, temveč da se dovoli pisateljem svobodno tekmovanje. Upokojenec Prispevki za pokojninski sklad. Nekaterim drž. upokojencem, katerim se pokojnina ni odmerila od polne položajne doklade, temveč samo od 70, 60 ali 50% iste. se je prispevek za uradniški pokoju, sklad predpisal vendarle od 95% položajne doklade, kolikor so jo dotični upokojenci nazadnje kot aktivni uslužbenci prejemali. O tem predpisu prispevkov od 95% položajne doklade se prizadetim po večini ni nikdar izdalo nobeno posebno obvestilo. Da je predpis teh prispevkov od zadnjih aktivi-tetnih prejemkov, ki niso služili za odmero pokojnin, neutemeljen in nasproten 3. odst. § 136. u. z., je jasno. Zato bi bilo v interesu prizadetih, da se informirajo in event. zaprosijo pristojno izplačilno oblastvo za obvestilo oz. kar za formalno odločbo, proti kateri (majo potem možnost pritožbe na ministrstvo oz. tožbe na državni svet. Vozne ugodnosti. Nekateri listi so objavili vest, da je v načelu dovoljena vsem državnim upokojencem izraba 6 voženj na leto po polovični ceni. Uradnega potrdila teh vesti doslej še ni, niti ni bilo objavljeno ali se bodo upokojencem izdale nove legitimacije in kdaj. — Zdi se nam, če je ta vest točna, da predstavlja to zvišanje -ugodnostnih voženj popolnoma nezadostno izboljšanje, ker se vse upokojenske organizacije že dolga leta — žal zaman — trudijo, da pribore upokojencem legitimacije za stalno polovično vožnjo, enako kot jih imajo aktivni tovariši. Upokojenec. Društvo državnih upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani je pričelo izdajati za svoje člane glasilo »Upokojenec«. List bo izhajal po enkrat na mesec na štirih straneh. Dne 27. februarja je izšla skupna prva in druga številka. Odgovorni urednik je g. Anton Špende. Našim prijateljem — upokojencem! Zahtevajte povsod v javnih lokalih, v kavarnah, gostilnah, brivnicah, čakalnicah itd. naš list. Širite »Naš Glas« med tovariši in znanci, ki še niso nanj naročeni, priporočajte ga tistim, ki ga še ne poznajo. S tem koristite listu brez lastnih gmotnih žrtev. Vzorna upokojenska organizacija. Zagrebško agilno Društvo državnih l samoupravnih penzionera savske banovine je imelo konec minulega leta 5850 članov. V teku leta je pristopilo na novo 1658 članov, medtem ko je odbor pri sestavljanju proračuna za leto 1935. računal s pristopom največ 1000 članov. Pri tem je treba še dodati, da zagrebški člani svoje prispev- ke sami vplačujejo, tako da organizaciji ni treba nastavljati in plačevati inkasante in biti v strahu, kdaj bodo prispevki pobrani. Med člani je celo več takih, ki plačujejo članarino, še preden prejmejo pokojnino. Zagrebška elektrarna in upokojenci. Iz »Penzionera« posnemamo, da je ondotna upokojenška organizacija prosila zagrebško mestno elektrarno, naj ne pošilja inkasan-tov upokojencem pred 25. dnem v mesecu, ker pokojnine zelo neredno prihajajo. Električna centrala je zelo obzirno ugodila ti želji in odločila, da bo šla vsem upokojencem na roko. Vsak posameznik naj ji pravočasno sporoči bodisi pismeno, po telefonu ali ustno, kdaj more poslati k njemu inkasanta. — Kaj sličnega bi bilo dobro uvesti tudi še marsikje drugod, kjer izplačevanje pokojnin ni nič boljše. Iz organizacij Zaupnice. Predsednik Jugoslov. učiteljskega združenja, g. Ivan Dimnik, je prejel izjavo zaupanja in zahvalo za svoje požrtvovalno organizacijsko delovanje od učiteljstva iz strumičkega okraja. — Odbor ljubljanske sekcije JUU je prejel izraz zaupanja in solidarnosti od učiteljstva iz Skoplja, Sarajeva in Podgorice, od splitske sekcije pa sožalje ob smrti zaslužnega organizatorja Antona Hrena. Zborovanje poštnih uradnikov. Redni letni sestanek mariborskega pododbora Združenja uradnikov p. t. t. stroke se vrši na praznik Sv. Jožefa, dne 19. marca v Mariboru. Zborovanje bo v restavraciji Novi svet v Jurčičevi ul. št. 7 in se prične ob 15. uri popoldne. —- S tem popravljamo našo vest iz zadnje številke. Dom učiteljic v Ljubljani. Zaradi predpisov uradniškega Zakona se je nekdanje Društvo učiteljic moralo leta 1932. pre-osnovati v zadrugo »Dom učiteljic v Ljubljani«. Zadrugi je namen zbrati sredstva za zgraditev doma za učiteljice v Ljubljani, v katerem bi bila stanovanja članic in več opremljenih sob za prenočišča zunanjih članic. Samskim učiteljicam naj bi dom nadomeščal družinski krog. Zadruga živahno deluje in ima po raznih krajih svoje zaupnice. Načelstvo zadruge je sklenilo, da se bodo sredstva za gradnjo doma zbirala tako-le: zadružni deleži po 100 Din plačljivi tudi v obrokih, letna članarina 12 Din, kamni po 1000 Din, kamni po 100 Din in letni prispevki po 10 Din. Iz organizacije poštnih uradnikov. Združenje uradnikov p. t. t. stroke je imelo konec decembra minilega leta 3236 članov. Največ članov ima sekcija Zagreb, namreč 744, t. j. 69% vseh uradnikov zagrebške direkcije. Sledi Novi Sad s 543 .člani (81%), nato pridejo Beograd 484 članov (48%), Ljubljana s 454 člani (63%), Split 339 (75%), Sarajevo 295 (76%), Skoplje 201 (29%) in Cetinje s 176 člani (51% vseh ondotnih uradnikov). Vseh uradnikov p. t. t. stroke v državi je pa 5337. Okrevališče poštnih uradnikov. Poročali smo že večkrat, da namerava Združenje poštnih uradnikov ustanoviti za svoje člane okrevališče na Pohorju. V ta namen je bila sklicana za 9. in 10. marca seja širšega odbora organizacije, na katero sta bila povabljena tudi predsednika pododborov v Mariboru in Celju. Pred to sejo je bilo pa določeno, da pregleda posebna komisija na kraju samem posestvo, ki je določeno za nakup in preureditev v poštarsko okrevališče. Železničarski dom v Beogradu. Dne 45. marca se vrši slavnostna posvetitev doma oblastnega odbora Združenja jugoslov. nar. železničarjev in brodarjev. Dom je bil sezidan v Sarajevski ulici št. 26, je mogočna stavba na oglu ulice in ima pet nadstropij. Posvetitev bo dopoldne, zvečer se pa vrši v slavnostni dvorani in drugih prostorih velika zabava s plesom. Vstopnina za osebo znaša za člane po 40 Din, za rodbine pa po 30 Din. $ N fi.M VI ^ M ^ O n 4) 4) (g fO >* c= fl y (A r e- « -e c ^9 ts s Priporočam« tvrdko to J- ^ 2 os - —< P M. Tičar, Ljubljana > SS-s g1 za aakup vseh pisarniških > G=3 •->! in šolskih potrebščin. N t« n Ir ni m >CO Zadružne vesti Ljubljanski zadrugarji — pozor! Opozarjamo vse člane ljubljanske Nabavljalne zadruge, da bo občni zbor v sredo, dne 18. marca, ob pol 8. uri zvečer v Delavski zbornici. Prisostvovanje občnemu zboru je poglavitna pravica in hkrati prva dolžnost slehernega zadružnika. Zaradi zanimivega dnevnega reda priporočamo vsem članom, da se zborovanja zanesljivo udeleže. Udeležba bo njim samim v korist! Iz ljubljanske Nabavljalne zadruge: Naročila za šunke se sprejemajo. Cena šunki ala Praha bo predvideno 19 do 22 Din za kg, po velikosti. Zvita šunka od 1—2 V2 kg po 17—18 Din za kg. V zadrugi se dobijo tudi suha reberca, kare, jezik itd. po konkurenčnih cenah. — Sir kačkavalj se oddaja po 16 Din in 22 Din za kg. Sir stiški: trapist po 22 Din in gouda po 26 Din za kg. Kreditna zadruga v Kranju ima občni zbor v nedeljo, dne 15. marca ob 9-30 uri v gimnaziji v Kranju. Nabavi jalna zadruga v Kranju ima svoj redni letni občni zbor v sredo, dne 25. marca ob 10. uri v gimnazijskem poslopju v Kranju. Dnevni red je običajen. Zadružno življenjsko zavarovanje. Naša Zveza v Beogradu je razširila svoje poslovanje na zavarovanje za primer smrti in na kolektivno zavarovanje. Opozarjamo vse člane zadrugarje na to stanovsko-gospodarsko organizacijo, katera nudi najugodnejše pogoje za vse slučaje življenjskega zavarovanja in za slučaj smrti. Vsa potrebna pojasnila dobite v zadružni pisarni, Vodnikov trg št. 5. Lepi socialni uspehi. Ljubljanska železničarska nabavljalna zadruga je v letu 1935. izplačala po umrlih članih in članicah za Din 91.034‘15 posmrtnin. Pp umrlih ženah članov je pa v istem letu vplačala Din 35.304-85. Posmrtnina se odmerja sorazmerno z višino nakupov pri zadrugi. Zlasti v današnjih slabih časih so te posmrtnine v: veliko korist prizadetih. En-ko, Ljubljana: 1 • • Da se ne pozabi! Zagrebški »Glasnik željezničkih činovnika« je objavil v svoji 3. številki: »V naslednjem podajam iz naših časopisov nekaj odlomkov, ki so vredni, da se ne pozabijo. Odklanjam seveda vsak honorar, pa tudi vsako odgovornost: za točnost prepisa pa jamčim. 21. septembra 1935.: »Znižanje uradniških plač, ki se je zdaj že tretjič, in sicer to pot čisto nepričakovano izvršilo, sega tako globoko v naše narodno življenje in mora imeti tako usodne posledice, da moramo k temu dogodku zavzeti svoje stališče... Naredba o znižanju plač državnih uslužbencev je taka, da je zaradi svoje dejanske neskladnosti z načelom socialne pravičnosti in svojega, seveda nehotenega negativnega učinka pri delu in trudu za izboljšanje našega državnega življenja ne moremo odobravati... Bilo bi treba revidirati pokojnine in plače najvišjih funkcionarjev, narodnih zastopnikov in onih, ki imajo toliko premoženja in drugih dohodkov, da jim je državna plača in pokojnina sploh odveč — vsaj v teh težkih časih. Tako bi se ne dobili milijoni, ampak milijarde ...« 27. septembra 1935. »Življenjske potrebščine so se v primeri s prejšnjimi leti znatno pocenile ter nikdar niso bile cenejše v zadnjih 10 letih kakor danes... Kakor je iz tega razvidno, ima uredba o znižanju uradniških plač močno socialno in gospodarsko podlago ...« 18. februarja 1936. »Včeraj je bil sprejet soglasni sklep administrativnega odbora Narodne skupščine, da se narodnim poslancem zvišajo dnevnice od 200 na 250 Din, torej na 7500 mesečno. To velja tudi za nazaj od juliju 1935, tako da bo dobil vsak narodni poslanec izplačanih 12.000 Din za nazaj. Izplačevanje se je pričelo danes. Poleg tega je dobil vsak poslanec 5000 Din kot prispevek za zimo, skupaj torej 17.000 Din...« Zadnje vesti Krožek upokojenega učiteljstva v Mariboru je imel v četrtek, dne 5. marca redni mesečni sestanek pri »tetki Koštomajki« v Mlinski ulici. Na sestanku so razpravljali največ o organizacijskih vprašanjih upokojencev in o razmerju mariborskega upokojenskega društva do ljubljanskega. O tem izčrpno poroča poseben članek, dopis mariborske upokoj. organizacije, ki utemeljuje potrebnost in upravičenost posebnega društva v Mariboru, kjer živi v mestu in okolici nad 3000 upokojencev, ki so na svoje društvo močno navezani. — Prisotne je nato tov. predsednik ponovno iz Maribora povabil, naj vstopijo v krog naročnikov in dopisnikov »Našega glasa«, ki ima poseben kotiček za upokojence. Ta list či-tajo marljivo tudi naši aktivni tovariši, ki so poklicani in naprošeni, da podpirajo težnje upokojencev. — Prihodnji sestanek krožka bo v četrtek, dne 2. aprila pri Ko-štomaju. Takrat se bo razgovarjalo o rezultatu mariborskega društva upokojencev, ki bo v nedeljo, dne 29. marca ob 9. uri dopoldne, najbrž v Narodnem domu v Mariboru. Člani krožka naj se ga polnoštevilno udeleže! —k— To v a riS i t Kupujte svoje po- trebščine pri tvrdkah, ki inserirajo v „NAŠEM GLASU" Kr. dvorni dobavitelj ANTON VERBIČ, Ljubljana Delikatese Telefon 2073 Špecerija Najniže cene! Sveže blago! Skrbna postrežba! KROJAŠKI ATELJE Fram Iglič, uuMjama . . . . Pražakovaulica Izdeluje se za dame in gospode po nujno- .1 ■■ ■-- vejših krojih. Lastna zaloga modnega blaga. Uradnikom znaten popust ali na obroke. Učiteljska tiskarna Ljubljana Frančiškanska ulica Telefon šlev. 2512 Račun pošLliran. 10.761 je najmoderneje urejena in izvršuje vsa tiskarska dela od najpreprostejših do najmodernejših Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige; ilustrirane knjige v enobarvnem ali večbarvnem tisku; brošure in knjige v vseh nakladah, časopise, revije in mladinske liste. Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov Lastna tvornica šolskih zvezhov Kreditna zadruga državnih uslužbencev v Ljubljani, Gajeva ulica 9 — v lastni hiši Najstarejša kreditna zadruga v Jugoslaviji, ustanovljena leta 1874. Poštni čekovni račun štev. 10.681. Telefon štev. 3413 Posojila do Din 10.000— vsem javnim nameščencem po 8°/o proti zaznambi na plačo na prvem mestu in poroštvu. Zadruoa državnih uslužbencev za nabavo potrebščin r. z. z o. z. Ljubljana, Vodnikov trg štev. 5 / Telefon štev. 2421 Širite zadružno misel med svojimi tovariši! Državni uslužbenci! Vaša nakupovalnica mora biti edino zadružna prodajalna. V zalogi ima vedno sveže špecerijsko blago. Dostava na dom brezplačna. Preskrbuje kurivo, posreduje nakup manufakturnega blaga. Na zalogi ima vsakovrsten porcelan, emajlirano kuhinjsko posodo, rje prosti jedilni pribor itd. ■rit- fed«j« .. koneoreij .Naš Gl.s“ odgovorni urednik dr. Karl Dobida. - Tisk. Učiteljska tiskarn, (predstavnik France Štrukelj). Vsi v Ljubljani.