XIV. letnik.
V Gorici, dne 20. decembra 190(5.
51. številka.
;loven9ko
t urini
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici.	Tinka	..Narodna	Tiskarna1*	(odgov.	L.	Lukežič)	▼
Izhaja vsak četrtek ob 10. uri dopoldne. Bokopisi »e ne vr.v Cajo. Nefrankovun.l pimia io no sprejemajo.
Cena listu znaša .1 colo loto * krono, ta pol lota 2 kroni. Za manj premožno aa colo loto 3 krono, ta pol lota K 1'60. Za Nemčijo jo cona liatu 6 K, za drugo detele itvon Avstrijo 6 K.
Bokopiieiprojoma »Narodna Tiskarna" v Gorici, ulica Vet-at. 9.
Naročnino in naznanila s p r oj o m a upravnišlvo, Gorica, Soinoniaka ulica at. 16. Posamezno Številko so prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem to-kaiiaču nasproti mostnem vrtu, pri Vaclavu llauingarll v Korenjaki ulici in na Korenjakom bregu (Hivn Como) St. I 1. po K vin.
Oglasi in poslanice so rnčunijo po potit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 11 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
Gorici.
Mir ljudem na zemlji L.
Približali so se spet veseli božični prazniki. V daha bomo gledali v bornem betlehemskem hlevčka v temnih jaslicah nebeškega otroka, ki je prinesel z nebes mir. Angelji so peli: »Slava Boga na višinah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre voljel Nebo ae je odprlo tisto noč nad revnim hlevčkom, v katerem je prišel na svet Zveličar. Nebeški mir, neskaljeno veselje in zlata zadovoljnost jc zavladala v njem. Vse drugače pa je bilo takrat zunaj v sveta, kjer so razburjale človeški rod raznovrstne zmote, razjedale ga strasti in hudobije, morili ga verski dvomi in razdvajali ga mejsebojni boji in vo jske. Takrat je bila hudobija na vrhuncu, nezadovoljnost največja in želja po odrešenju pri vseh narodih najživahnejša. Mera je bila polna, potreba najhujša. Takrat je prišel Zveličar in prinesel s svojimi nebeškimi nauki mir, veselje in zadovoljnost na svet.
Ali niso tudi naši časi polni raznovrstnih zmot, hudobij, strasti, bojev in vojsk ? V prav mnogem oziru smemo primerjati naš čas času, ko se je rodil Zveličar. Mir, ki nam ga je prinesel Jezus Kristus, izgineva izmed narodov. Zato izgineva tudi veselje in zadovoljnost.
Prav to je vzrok, da nam je tako milo pri srcu, ko se za božične praznike oziramo v duhu po tistem miru in po tistem veselju, ki sta vladala v bornem betlehemskem hlevčku. Ta mir in to veselje sta neodvisna od bogastva, po katerem hlepimo mi, od posvetnih veselic, za katerimi tekamo mi, od časti in slave, k! ju iščemo mi in od raznih pridobitev
in pri borite v, za katerimi se poganjamo mi I Ta mir je z nebes in nam ga ne more dati svet.
Pridi torej skrivnostni božični dan s svojim bornim hlevčkom, s smehljajočim Detetom v tesnih jaslicah, z zadovoljnimi pastirci na paši in pevajočimi angeljci : Slava Boga na višinah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje I To je dan, ko se pošteno odpočije in pokrepča naša vznemirjena duša in naše potrto srce. Pogled v hetlehemski hlevček, na milo nebeško Date, na Marijo in ubogega tesarja Jožefa, na pastirce betlehemskih pašnikov in glas angelj-skega petja nas bo dvignil iz vsakdanjih okuženih razmer, ki nas tlačijo in bo ponovil v nas tiBti mir, ki nam ga je prinesel Zveličar na zemljo. Pridi tedaj, častitljivi Božič in prinesi vsem našim naročnikom in čitateljem, vsem ljubim Slovencem in vsemu človeškemu rodu mir, ki ga želimo I Mir ljudem na zemlji ;...
0 naši politični organizaciji.
Med resolucijami letošnjega slov. katoliškega shoda ima za nas posebno važnost ona, ki poziva na politično enotno organizacijo slovenskega naroda, v kolikor se klanja kršč. svetovnemu nazoru. — V očigled parlamentarnim izpre-membam, ki se bodo izvršile vsled votivne refjrme, je opažati med avstrijskimi narodi neko novo živahno gibanje. Vsi gredo za tem, kako bi ustvarili močne politične organizme, ki bi v bodočih političnih bojih, v katere Jbodo posegali bolj kot doalej ljudski elementi, čuvali socijalne, kulmrne in religij^zne njihove ideale. Na to se moramo pripravljati tudi
kat. Slovenci. Ljudstvo, ki bo odločevalo pri bodočih volitvah, moramo ogreti za svoje ideale, in če bo ljudstvo edino, bodo edini tudi zastopniki, ki si jih ono izbere ob prihodnjih volitvah. Naloga naših rodoljubov je tedaj, da najdejo način, kako Izpopolniti našo politično organizacijo na Goriškem, ker taka organizacija je neobhodni predpogoj politične edinosti ljudstva in političnih uspehov. A svojo domačo organizacijo, moramo tudi spraviti v sklad z organizacijo kat. Slovencev po sosedn h kronovinah. In nočemo zamolčati, da nam daje tu lep izgled dobra organizacija »Slov. Ljudske stranke11 na Kranjskem. Njen program je katoliški, je naroden in demokratičen; njena uredba se je v dosedanjih bojih dobro izpričala, njeno delovanje je bilo uspešno, njen ugled raste bolj in bolj. Ni izključeno, da bo stranka doma kmalu prišla do 'olike moči, da bo lahko moralno uplivala na Slovence v obmejnih deželah bodisi v boju zoper inorodne narodne sovražnike, bodisi zoper skupnega nasprotnika, ki je liberalizem. — Vsekakor je „Slov. Ljnd. Stranka14 jedro, okoli katerega se zna kristalizirati organizem slov. politič. strank s kršč. in narodnim programom.
Važne volitve.
Dne 29. t. m. se vrše volitve v prei-stojništvo in v razsodišče delavske z;-varovalnice proti nezgodam za Trst, Gi-riško Istro, Kranjsko in Dalmacijo.
Te volitve so silno važne. Zavarovanci so po velikanski večini Sloveici in Hrvatje, v upravnem odboru pa sele naši uajhujŠi narodni nasprotniki — r-redentovski Italijani. Krivice, ki se »ri
LISTEK.
Zadnja razglednica
+ S. Gregorčiča.
„.... Tuksj Ti pošljem zadnjo razglednico, ki nama jo je poslal nepozabni Simon. Morda je bila ta spl< h zadnja in zato tem imenitneja, Ti lahko napraviš iz nje z raznimi ,,pratfixi“, „infixi“ in ,Burfixi“ kak podlistek za »Gorico11 ali »Prim. List", ki bi se dal prav lepo
brati...1*	...	0.
Tako piše iskren prijatelj pok. Si-mena, gosped trnovski. Teda kaj hočem z »razglednico?" — Aba ! »Praefix" se je dogodil v Čepovanu... Bili smo zbrani iz raznih krajev; pri kosilu pride na mizo tudi — »Gorica" z odstavkom .Jeremije preroka". Prečastni gospod msgr atolopredsednik prebere in pravi: „A, kako lepo I Prav od besede do besede : .Grešil naš oče je in ded, ni več jih I Proč so v nedogled; nas tarejo pa njih dolgovi, m i nosimo jih, njih sinovi11 — kakor latinsko :
»Pa»res nostri peccaverunt et non sunt...
et nos ini([nitates eorum portavinius" — —■ ali pa :
„Še vodo, tirov naših dar, zdaj pijemo za drag denar, in drva z dednih naših logov kupujemo zdaj od trinogov" — morda bolje nego latinski prevod : „Aqam nostram pecunia bibimus : ligna nostra
pretio coraparavimus.11 — —
Tako je govoril msgr atolopredsednik.. . In mi smo bili ponosni, da imamo takega pesnika, da smo z njim celo prijateljsko združeni I Zato sva jaz in gospod trnovski, predno sva zaposlila Cepovan in odrinila v naše gozde, kupila pri Kofola razglednico in jo poslala pok. Simonu.
Ali kaj zapisati na razglednico ? Trnovski goBpod ima navado, da se prav mogočno podpiše, in razglednica je »fer-tig". Jaz pa nisem tak — rad kaj za-svinčnikujem na razglednice, kakor n. pr. zadnjič nekemu Francetu:
V	dražbi zbrani glasi razklani kličejo Ti udani:
„Ad multas notas !"
Toda odkrilo izpovem, da sem se vsdej bal, zapisati kaj — Simonu Gregorčču. Izpovem tudi zakaj ? — In to bodi jn-fix“ tem vrsticam . . .
Bilo je za onih veselih časov, ko sem bil kot študent več v Šempasu rrgo doma. Nekega dne pridem v župnišč — pred njim stojita župnik in naš peoik. Gospod župnik, tudi-pesnik, predstavi ne-ne kot mladega študenta-poela. Mem seveda oblije rudečica kakor človek, ki ga bočejo šiloma prestaviti v dražb lepih — Muz ; in Simon pravi: „D, da
—	pesnik! — čemo vidjet’!u
In one besede — še bolj teanji njegov motreči me pogled — mi selej branijo, da bi zapisal kaj pesniki na razglednico . . . Tako je bii' ’.adi t Ce-povanu, na praznik sv. Simona.
„Pošljiva 1“ — pravi g. trnovsi.
Kaj pa zapiševa ? — prašam az. „Ej, naredi verz !“
Hm — verz? — Gregorčiča t — .Pa zapiši:
Jeremija danes pohvaljen, bodi nadaljen . . .“
In ies, ta imenitni verz je romal Gorico pred oči njega, komur sem s vselej bal, zapisati verz ... A ni » raz-
tem gode našim ljudem, so uprav vne-bovpijočc, med tem ko Italijani poljubno razpolagajo z velikanskim premoženjem zavarovalnice.
Čas jc, skrajni čas je, da se zganemo Slovenci in pometemo enkrat iz zavarovalnice gnjile razmere. Zato naj vsak volilni upravičenec, ki je dobil glasovnico, isto takoj odpošlje »Trgovskemu in obrtnemu društvu" v Gorico, ali pa naše m u ure d n i-š t v u. Odbor »Trgovskega in obrtnega društva" je namreč sprejel agitacijo sporazumno z vsemi goričkimi Slovenci brez razlike političnega mišljenja.
Poživljamo vse slovenske obrtnike, ki so upravičeni voliti, naj se vsak v svojem kraju loti dela nemudoma ter stori vse, da bomo kolikor možno veliko glasovnic spravili skupaj. Gre se za važen stanovski in slovenski interes!
Glasovnice se bodo od tu odposlale političnemu društvu »Edinost" v Trstu, ki je prevzelo vodstvo volilne agitacije.
Glasovnice naj bodo lastnoročno podpisane, prostor aa kandidate pa nciapoljcn.
Torej nemudoma na delo !
Izjava.
V	Gorici se je, kakor znano, osnoval »Osrednji odbor za Gregorčičev spomenik" in to iz ožjih prijateljev ali vsaj častilcev velikega pokojnika.
Sedaj pa je svet zvedel (gl. »Slov. Narod" št. 284. z dne 12. dec. t. 1.), v kaki nevarnosti da bi bili temu odboru izročeni prispevki slovenskih n a p r e d n j a-k o v, češ, v imenovanem odboru »n i niti enega izmed p r e d s t a v i t e 1 j e v n a r od n on a p r e d ne stranke" in bi
hudil naš pesnik, saj je naju dobro poznal — mene in g. trnovskega ! Ampak sedel je in s tresočo roko napisal in nama poslal tako le razglednico :
»N pr. p. n. gospoda Fran Kodrič (in Plesničar), duhovnika p. Trnovo nad Solkanom.
I	Nesmrtni veliki prerok Jeremija
v jezika slovenskem že ves lamentira;
morda i za nas, ki svet vos nas prezira,
prav ko za svoj narod te solze prelija ?! Saj bil je prerok, — pač videl i naših solza je potok I Pozdrav iz Gorice — obema I
V	Gorici 30 10 06.
S. Gregorčič.
Za srno hvala, se bo že plačala...11
In tako Bern ugodil — a brez „bu-flxa" — želji gospoda trnovskega, ki še vedno joče po f Simonu : — naj ugodi tej želji še „Pr. List", pa naj prinese Gregorčičevo zadnjo razglednico, poslano na trnovsko planoto... .
A. Plesničar.
la odbor nabrani denar lahko porabil „c e I d v p o d k r e p 1 j e 11 j e klerik a I-
11	ih politični h p e I ici j.“
Toda v koliko je opravičen strah, da bi osrednji odbor kaj ukrenil na lastno pest, to menda dovolj jasno povejo v objavljenem oglasu za Gregorčičev spomenik besede, da bi njega obliko „n»j dogovorno določil celokupni slovenski nerod potem osrednjega odbora m lokalnih pododborov “
Ker pa je tako celokupnemu narodu o svojem času zagotovljena prilika, da g I e d e v p o r a o e n a b r a n e g a d e-n a r j a izrazi svoje mn e n j e, zato osrednji odbor s ponosom in z vso odločnostjo zavrača vsaktero tozadevno sumničenje.
Ker bi se konečno iz omenjenega Članka lahko sklepalo, da je na sestavitev osrednjega odbora imel ingerenco odvetnik dr. Franc Pavletič, izjavljamo, da pri takratnem sestanku d r. P a v leti č n i bil niti navzoč.
Osreči odbor u Greprčičei apnil:
Ivan Berbuč, prof. v p. in dež. odbornik, pred s ed ni k.
Matija Rutar, deželnosodni svetovalec, p o d p re d s e d n i k.
Josip Ivančič, prof. v p., blagajnik.
Dr. Ivo Šorli, notarski kandidat,
Dr Karol Ozvald, ginin. prof.,
Franc Sivec, vadnični učitelj, tajniki.
Ivan Kokošar, mestni župnik,
Franc Vodopivec, ces. svetnik,
Andrej Ipavec, ginin. učitelj,
Niko Omersa, ginin. učitelj, odborniki.
V	GORICI, dne 15. decembra 1906.
f Simon Gregorčič na Gradišču.
Gorica, 18. decembra. Prejeli smo: „Soča“ v štev. 101. je poslala v svot v dopisa Simon Gregorčič na Gradišča, med dragimi tadi besede : »Cernu so poslali na Gradišče druzega duhovnika, ko so njega brezplačno vpokojili ? Trpel je mnogo od strani ordinarijata; vikar Žnidarčič ga je črtil iz cele duše, bolj kot satana-. Ker so podpisanemu tedanje razmere natanko znane, hočem jih lakaj pojasniti, da bo svet videl, kako neopravičeno napada »Soča- nedolžne, že umrle osebe ki se braniti ne morejo.
Meseca marca 1887. je pok. Simon Gregorčič kot vikar na Gradišča obvestil ordinarijat. da s prvim meseca aprila istega leta popasti službovanje na Gradišču. Že prej pa je odposlal preko ordinarijata in namestništva in tadi brez predpisanega zdravniškega spričevala prošnjo naravnost na ministerstvo za vpokojitev. Prošnja, ki je bila (mimogrede rečeno) krasno sestavljena v vezani besedi, je bila odklonjena, ker ni bila vložena po postavni poti. Pokojni pesnik, radi tega vžaljen, ni hotel več iste ponoviti, pa tadi službe na Gradišča ne sprejeti, ko je bila po odhoda č. g. Žnidarčiča zopet izpraznjena. Še-le po nekaterih letih so ga prijatelji pregovorili, da je zopet sprejel gradiški vikarijat, in tako vdobil v novič pravico do pokojnine. Po kratkih mesecih zopetnega službovanja je ponovil prošnjo za pokojnino. Po državnem zakonu za duhovniške plače ga je c. k. namestništvo prištelo duhovnim pomočnikom in mn nakazalo 250 gld. letne pokojnine. Pokojni dekan št. pe terski Ant. Hvalica, katerega »Soča- po krivici prišteva pokojnikovim preganjalcem — se ni upal vročili občutljivemu pesnika te rešitve njegove prošnje. Zato je sam sestavil drugo vlogo na namestništvo in mu priboril vsaj nekoliko večjo pokojnino.
Pokojnik ni ničesar zahteval od ordinarijata. Kako je torej trpel od te
strani?	...........
Ravno tako jo tudi izmišljotina, da ga je vikar A. Žnidarčič črtil. Prišla sla s pesnikom res nekoliko navskriž, a naposled je Gregorčič sam izprevidel, da vikar ima prav. Stvar pa je bila taka-h :
G. vikar A. Žnidarčič, kot dejanski dušni pastir ni mogel molčati, ko je vi-
del, da vse ljudstvo dere vsako nedeljo in praznik h Gregorčičevi »Buhi" maši, dočim, pri njegovi, katero je daroval za svoje dahovnjane, in pri kateri je razlagal sv. evangelij, je bila cerkev skoraj prazna. V lem pomenu je imel č. g. Žnidarčič prav, ker je (ljudstvo dolino ob nedeljah in praznikih poslušati besedo božjo.
To je spoznal kakor sem rekel, tadi Gregorčič sam. In zato je v prihodnje hodil maševat ob nedoločenih urah, ri pastil k maši zvoniti in je ukazal med svojo mašo cerkvena vrata zapirati.
Prav za prav bi bil moral Gregorčič stopiti pred altar med mašo domačega dušnega pastirja, da bi ne odvračal Ijndi od božje besede, a ker je bolehal, ni tega od njega zahteval g. vikar, posebno zato ne, ker je bila vikarijeva maša ob pozni ari.
To je resnica in vse drago je zavijanje.	Josip	Pavletič
kanonik in inpnik-dekan.
Dopisi.
Iz Št. Petra. — Po kratkem še ne triletnem službovanja poslovil se je od nas č. g. kaplan Ivan Brezavšček v novo enako slnžbo v vinorodni Rihen-berg. Milo nam je bilo pri srcu, ko se je poslavljal od nas tako blagi in dobri gospod. Z njegovo ljabeznjivostjo, odkritosrčnostjo in očetovsko skrbjo za vse dobro prikupil se je vsem poštenim Šem-petercem; zato ga mdi ne pozabimo nikoli. V cerkvi je znal svoje resne naake obleči v tako preprosto besedo, da gaje moral vsak razumeti in rad polnšati — dasi ni prizanašal, nobenema. Njegovi nauki in opomini so obrodili mnogo dobrega sadu. Njegov odkritosrčen in vesi I značaj in vedno radostno obličje vplivalo je na vsakega tako, da se je vsak čutil srečnega, ki je imel priliko bivati v njegovi dražbi. Rihemberžanom le čestitamo, da so dobili tako dobrega duhovnika. V duhu vedno z Vami, želimo Vam udani: Bog Vas ohrani še mnogo let v težavni službi.
 Gl g!
Iz Šlovrenca. — Ljubeznivi gospod dopisnik, klerl ni toliko mož, da bi se npal podpisati, se me je spomnil zopet v „Soči“. Odgovarjam, da vzdržujem vse, kar sem objavil, pridenem pa še to : narodnega čuta me on (gospod dopisnik) ne bo učil, kakor tudi ne sukati peresa. Ker se toliko briga za svetle kronice, mu jih dam 100, da poravna p n f „na Krožadi-, ako mi dokaže, da sem pil za eden vinar, kakor lažnjivo očita. Glede »lepih dni- pa sem prav vesel, da je gospod dopisnik pojasnil, kdo je pravi moralični hujskač in za-peljivec ljudstva. Surovo obnašanje, pijančevanje, gospodarski, verski in narodni propad je pač znamenje in posledica liberalnih naukov, ktere širiti čuti gospod depisnik potrebo.
Andrej Uršič, župnik.
Iz Poclmelca. — Bili so časi, ko je od nas Podmelčanov še prišel kak glm v javnost, časi, ko se je zamoglo snelo trditi, da je Podmelec ena izmed n a ji o I j prebujenih vasi naših gorft. Toda žalbog, zadnja leta so v tem oziru mar-siktj poslabšala. Z našo, že nad 30 let Htao »Kmetijsko Čitalnico" gre vedno bolj navzdol in sedaj je vsa še podobna bolii, oslabeli starki, ktero zanemarjajo lastti otroci. Skoraj zadnji čas je že, da ji pide na pomoč par krepkih, mladih rok, ki naj jo spet dvignejo, zdramijo in navmjo z novim življenjem. Cd, svež duh požrtvovalnosti in edinosti naj nas nava, in zopet bo zaalovelu naša »Či-talnia-.
Kakor sloji »Čitalnica- skoraj na robugroba, tako životari kaj klaverno življeje tudi naše, prej s »Čitalnico-zdrutmo pevsko društvo. V časih se je pri ns slišalo tako petje, bodisi cerkven ali narodno, da ga je človek mora biti iz srca vesel. Sada| pa je luko,da slabše kmalu ne inore biti. Kes je sigr, da je bilo nekdaj dovolj res izborih mladih moči na razpolago, izmed kteritnektere še zdaj delujejo po možnosti,in res je da so naši pevci imeli nekda požrtvovalnega voditelja, kakor-šnegaie dobe spet tako kmalu. Todu kljub vsestmsko slabejšun razmeram bi lahko še veijo precej boljše šlo s pevskim zborot, kakor gre v resnici. Saj sedaj
pravzaprav, ne obstoji več nobeno pevsko društvo. Za narodno slavje v Tolminu se je bil sicer po sili skrpal skupaj Se precej številen zbor, a kmalu bi se bilo razbilo vse skupaj že par dni pred dotičnim dnevom, kakor bo je to zgodilo takoj potem.
In tako je sedHj vse mrtvo. In temu je vzrok poleg nedostatnih moči in pomanjkanja vodstva še največ neka malomarna brezbrižnost in nesloga. Eno in isto, kar spodkupnje tadi »Čitalnico 1“ »Z združenimi močmi I* po tem gesla naj se ravna tako v »Čitalnici" kakor tudi pri pevskem društva, in vse se bo zboljšalo. V pevsko društvo naj se sprejmo moči, kolikor se jih dobi; osebne mržnjo naj ostanejo izven društva. [Če ni migoče pridobiti dragega voditelja, naj se oprime vodstva kdo izmed pevcev. Iti mora, le vslrajnosti in dobre volje je treba.
Tudi v »Čitalnico- lahko pride več življenja, če pristopi, kdor le more in če se voli v odbor prave može. Oblast in vodilno moč naj ima večina, ne pa gotovi privilegiranci. In kar je glavno, naj ne stoji oni prostor vedno zaklenjen in prazen, ampak postane naj res »Čitalnica- v pravem pomena besede. Dal Bog, da z novim letom napoči nova doba tadi naši »Čitalnici-.
Opisane razmere kažejo, kako smo žalibog nazadovali v zadnjem času. A zabiležiti je tadi malce napredka, čeravno se s tem ne moremo bogve kako ponašati. Kar co drugod imeli že zdavna, to so si omislili pri nas še le zdaj. Na misli mi je namreč novi reservoar pri vaškem studenca in nova stolpna ara. Kar se tiče reservoarja, smo pač dolžni zahvaliti bo č. g. župnika za obilno denarno podporo. Naj se kmaln napelje voda iz reservoarja v sredino vasi.
Prepotrebna je bila tadi novo postavljena stolpna nra. Sramota je bila za toliko faro, da ni imela toliko let stolpne nre. No, sedaj se jo temnodpomoglo. Pri tej priliki moramo priporočiti mojstra -nrarja g. Janeza Oblak-a v Lučinah (p. Gorenja Vas) na Gorenjskem, ki je aro izdelal in postavil jako po eeni in na Bplošno zadovoljstvo. Delo hvali in priporoča moža. Kjerkoli si hočejo omisliti Btolpno uro, obrnejo naj se nanj in ne bodo se kesali.	MelČan.
Ozeljau. — V nedeljo Brno imeli po Ozeljanu in po Šempasa veliko zabavo. Na dan so prišli skrivni nameni. Goriški Gabršček je za Ozeljan in Šempas ustanovil tajni odbor. Štirje možje, dva trgovca in dva zidarja so že nekaj časa hodili v Gorico na skrivne posvete.
V	Mirnem, v Dorenbergu in Šempetru propalega liberalnega generala so nameravali spraviti na konja pri nas, hoteli so imeli »Gabrščkov shod-. Toda kogar nesreča preganja ga ne zapasti z lepa. Letos ne bo nič. Klen udeležnikov, ki ima za shod pripravno lopo, se je izgovarjal, da je pod lopo prtveč mraz, drugi nimajo sami primernih prostorov. Iskali so jih drugod, toda za zdražbarski shod niso odprte dvorane dobili. Iskali ao tadi priganjačev. Zanašali so se posebno na učiteljstvo. Toda tajni odbor tadi tu ni imel prave sreče. Kaj storiti ? Ostanimo tajni, so si rekli; pozabili so pa, da so se že ovadili. Napravili so ljudem „špas“. Kovali so se po krčmah in raznih gručah načrti, kako se bo obračunilo z goriško liberalno gospodo, pa tudi o tajnih odbornikih je tekla beseda. No, do Božiča bo mir, kaj pa potem ukrene tajni odbor, še ne vemo.
Politični pregled.
Državni zbor.
V ponedeljek je bila zopet seja drž. zbora. Justični minister je predložil zakonski načrt o novi sestavi senatov pri višjih dežželnih in nujvišjem sodišču. Ž9l. minister je predložil zakonski načrt o prispevanja glavnic od strani države za gradbo lokalnih železnic. Nato so obravnavali nujni predlog čeških radikalcev v starostnem zavarovanju delavcev. Nujnost je Lila odklonjena.
V torkovi seji so je zbornici bavila z nujnim predlogom čeških radikalcev in posl. PomiiierjH o ureditvi plač pisarniškim pomočnikom. Nujnost je bila sprejeta. Ravno tako je bila sprejeta nujnost predloga, naj se takoj obravnavu proračunski provizorij.
Volilna reforma in gosposka zbornica.
Danes pade že najbrže odločitev v gosposki zbornici, ali dobimo že letos splošno in enako volilno provico, ali ne.
č zadnjič poročil o pogajanjih med vlado in gosposko zborn;co sklepamo, da je upanje, da bo gosposka zbornica sprejela volilno reformo v celem obsega, kakor jo je Bklenila gosposka zbornica.
Deželni zbori.
Deželni zbori so sklicani na dan 27. oz. 28. L m. Sklicani so vsi, razun goriškega in kran|skega; gledč sklicanja istrskega in tirolskega se vrše še pogajanja. — Meseca februarja bodo dež. zbori zopet sklicani, da se tedaj posvetujejo o volilni dolžnosti.
Novi niže-avstrijskl deželni maršal.
Niže-avstrijskim deželnim maršalom je imenovan princ LichtonBtein.
Boj proti cerkvi na Francoskem
Ker se Vatikan ni udal zahtevam francoske »svobodomiselne- vlade, je začela ta z vso silo preganjati duhovščino in škofe. Sklenila je da duhovniki izgube penzijo, župniki naj se izženo iz župnišč, kjer naj se nastanijo poštni uradi, škofje morajo iz svojih palač, deloma naj se izženo celo v tnjino, semeniščniki pa morajo v vojake. Najprvo je vlada ižgnala zastopnika papeževega nnncija, monsi-gnora Montagninija, Papežev tajnik je dejal, da ga to ni presenetilo in da je pripravljen še na hujše stvari. Dne 12. t. m. je moral zapustiti svojo palačo pariški nadškof Richard ter se preselil v stanovanje poslanca C >china. Zapustili so svojs stanovanja že bordoški, mende-ski in štbrijenski škof. Ko je zapuščal svojo palačo škof v Nantu je prišlo do velikih nemirov.
Sveta stolica je neupogljiva in bo nadaljevala boj za življenske interese cerkve. Mnogo francoskih vplivnih listov obsoja divjanje vlade. — Cerkva so se hoteli polastiti anarhisti, ki so naznanili vladi ondi službo božjo. A vlada jim tega ni dovolila. Katoličani bodo imeli službe božje po zasebnih hišah.
Gotovo je že sedaj, da neposredno vodi cel boj francoska framasonska loža »Grand Orient-.
Italijanska duhovščina nabira milo-dare za francosko duhovščino.
Inštrukcije za pariško policijo.
lnštrukcije, katere so odrejene od francoske vlade za vsakega policaja, so sledeče:
1. Policijski nadzornik se mora v cerkvah pomešati med vernike, poizvedeti za imena duhovuikov, ki berč maše, bodisi da to izvč od cerkovnikov ali pa imena duhovnikov razbere iz imenskih listov nad spovednicami.
2. Kadar kak duhovnik stopi k al-tarju, mora policaj zabeležiti uro in napraviti poročilo na komisarijat; kaznuje ga, ako se povabila odzove ali ne.
4.	Policijskemu ravnateljstva je znano, da namoravajo skupine svobodomislecev po cerkvah državni naredbi v prilog demonstrirati. Policaji naj jih pustijo demonstrirati, dokler izbruhne škandal, nakar se bo cerkev provizorično zaprla.
Tako so dobesedno te štiričlanske svobodoljubne inštrukcije.
Italija in Avstrije.
V	torek je govoril v ital. državnem zboru minister Tittoni o zunanji politiki. O razmerju z Avstrijo je dejal, da se popolnoma strinja z izvajanji avstrijskega ministra Aehrentala. Razmere med obema državama so najprisrčnejše. Časopisje na obeh straneh seveda ne zamudi nobene še tako|majhne priljke, da ne bi govorilo
o	vojski. — Glede Balkana stoji popolnoma na stališčn dogovora z Goluchow-skim. Na Balkanu je Italija za status quo. Če bi bil ta nemogoč, naj se pa da balkan -skim narodom avtonomija.
Poraz nemške vlade.
Pretekli teden se je v nemškem državnem zboru šlo za to, ali bodo pos-lunci dovolili vladi novo posojilo za južno zahodno Afriko. Nemška vlada je zahtevala za to deželo 29,220.000 mark posojila. V teku razprave pa so poslanci katoliškega »Centra- in socialni demo-kratje razkrili v držažnem zboru o nemški vladi v Afriki take reči, da je človeka groza, ko jih sliši. »Csntrum-je zahteval naj vlada pokliče del vojakov iz Afriko; vlada tega ni hotela obljubiti, zato je „Csntrum“ glasoval proti posojilu, vsled česar je vladna predloga šla povodi. Nemški cesar se je radi tega grozno razjezil in je telegrafiral Bulowu svojemu kanclerju : »Naženite vso bando k hudiču-. Stem je menil razpu<t drž. zbora. Biilo\v je drž. zbor res takoj razpustil. Nove volitve se vrše mesec* ja-
noarja. Vlado je poruzil ,.Centrum“, roč. demokratje in Poljaki. T« stranke tudi upajo na zmago pri volitvah.
Drobne politične vesti.
Trgovinski dogovori Črne-gore. — Iz C >tinja poročajo : Veljavnost trgovinskih provizorjev med Angleško in Cmogoro ter med Francosko in <5rnogoro bo trajala do 1. julija 1908, in upati je, dH se prej, nego iztečejo pro-vizoriji, sklenejo delinitivne trgovinske pogodbe.
Romanski list t Budimpešti. — Ogrski Ramuni snujejo v Budimpešti svoj dnevnik, ki se bo zval „Ro-manul“,
Spremembe ▼ angleškem ministeratva. — Lind onska „Tri-bune“ je izvedela, da se v kratkem izvrši v aogleš kem ministerstvu reč sprememb.
Novice.
Za .Slovensko sirotišče": .P. n. gg. U. Lutman 48 v, Jakoc Grželj 1 K, Josip Mašera. vikar, 60 v, Josip Vuga
1	K, Martin Milanič, župan 40 v, Anton Jerman 60 v, Peter Filipič 1 K, Anton Gabrijevčič 20 v.
Bog poplačaj I
Tridesetdncvnics po pokojnem pea-nikn Simonu Gregorčiča se bo obhajala r tukajšnji cerkvi sv. Ignacija prih. soboto ob 10. uri.
Idealna mladina. — Tadi ljubljanski tretješolci I. drž. gimnazije so se apomnili pokojnega mladinoljnba Simona Gregorčiča ter darovali v doneskih od o do 10 vinarjev za njegov spomenik 26 K. Naj bi našli mladi častilci pokojnega pesnika še mnogo posnemalcev I
Zadnjo Gregorčičevo p!}imo. —
,.Slovenec" piše: „Dne 14. novembra je Simo Gregorčič pisal premil, knezonad-škofu goriškeinu sledeče pismo: „Vsojam se izročiti Vam Jeremijeve solze. Izvolite pregledati v koliko so skaljene. Eklezi-jastika menda ne preložim : pretežak se mi zdi; pa tudi ko bi se ga lotil, — bi me gotovo prehitela sinrt. Sč spoštljivim poklonom Vaši Presvetlosti prevdani Job - Jeremija.
Preč. gospod Primož Zakrajšek, vikar v Kostanjevici, je amrl 16. t. m. Do zadnjega imol je trdno zaupanje, da ge ozdravi. Umrl je na sašici. Skoda za mladega in gorečega duhovnika I Bil je jako nadarjen in delaven ter dober govornik. V kratkih letih njegovega pastirstva napravil je veliko dobrega, kjer je služboval. Mir njegovi daši!
V	stalni pokoj je stopil č. gosp. Vincecij Tomagnin, karat v Kobljeglavi na Krasa. Naselil se je v Gorici. Č. gospoda želimo dolgega in mirnega počitka po dolgem in truda-polnem službovanju.
Nesramne podobe se še vedno razpostavljajo po soriških oknih, čeprav se je obljubilo na merodajnem mestu, da se to ne bode več godilo. Te dni sem opazil pri neki trgovini male deklice, okoli 10 let stare, ki so se pred neko podobo posmehovale ter si druga drugi šepetali. Ko so odšle deklice, sem šel pogledat podobe. Predstavljala se je n a-gotal Vprašamo: Kedaj bode pohuj-ševanju konec?
Neredi glede orglnujn v cerkvi na Placuti. -- G. organieta Seghizzija so pripeljali v kočiji, ko je nastopil svojo službo v župnijski cerkvi sv. Vida na Placuti. Sedaj pa pravijo slovenski farani, da bi se storilo bolje, ko bi se takrat prihranilo kočijo in jo sedaj uporabljajo, da bi se omenjenega gospoda ozganista oh nedeljah in zapovedanih praznikih pripeljalo točno ob 5'/a zjutraj v cerkev. Opetovani slučaji namreč pričajo, da naznanjena rana ura le pre-pogostokrat ne bije za našega gospoJa organista. Predpreteklo nedeljo, dne 9. dec. je bila prva sv. maša zopet hrez orgla-nja in pptja. S takim navdnšenjem, s kako vnemo in gorečnostjo prihajamo v cerkev, si pač lahko nudite I Da bi le vendar enkrat poklicani gospodje napravili teinu enkrat za vselej konec! Čas bi že bil.
Predavanje v ..Goriški zvezi".
—	Kakor je bilo naznanjeno v zadnji .Gorici", vršilo se je predavanje pretekli četrtek v „Goriški zvezi1* in sicer o pravni osnovi zHdrng. V lepi besedi in na kratko je povedal g. dr. Dermastja, kaj zahteva zakon od zadruge. Govoril je tudi o združitvi konsnmnih in kreditnih zadrug, ki je pač najbolj priporočljivi način združevanja. — Pravila Be morajo doposlati trgovin, sodišču, da se tam registrirajo; načelniki se morajo tu osebno pred sodnikom podpisati oz. svoje podpise dati potrditi z notarskim potrdilom. Posebno dobro ho je obdelalo vprašanje o omejenem in neomejenem jamstvu; o pravicah in dolžnostih vodstva - načelni ■ štva; pretresovalo se je razne mogoče slučaje ob registriranja novih načelnikov in razne nerarnosti in zadrege, v ktere lahko pridejo bodisi zadruga ali pa načelniki ob takih slučajih. Nadzorstvo po zakonu ni zapovedano, izbere bo pa isto lahko, samo da ne sme biti nikdo načelnik in nadzornik ob enem. Posebno treba tu opomniti, da ima nadzorstvo pravico takoj suspendirati uradnika, »ko vidi kako nerodnost. Definitivno sme o tem sklepali le občni zbor. Pnoej natančno je govoril g. predavatelj o določilih glede občnega zbora, njega sklepčnosti in pravicah. — Ako podpiše prošnjo desetina članov, mora načelstvo sklicati občni zbor. Ako se načelstvo tema protivi, ga prisili lahko sodišče z denarno globo. Vsaka stvar mora biti prej naznanjena na dnevnem redu, razun predloga, da se v kratkem zbere nov občni zbor. — Predaval je g. govornik še neke določbe o konkursu, ozir. o razpuditvi zadruge. Bilo je jako zanimivo.
Potrjeni zakon. — Zakonski na črt katerega je vsprejel goriški deželni zbor glede razširjenja določb postave z dne 9. decembra I. 1883 drž. zak. št. 13, ki se tiče pogozdovanja Krasa, tuli na nekatere občiae v kanalskem okraju, je zadoLII Nijtfišje potrjenje.
Javnn zalivali. Veleučenemu gosp. prof. kandidatu v Gorici dr. Karolu Capudru izreka podpisani spodobno zalivalo za poljudno znanstvena predavanja iz fizikalne geografije v takajšnjem izobraževalnem društvu ter se vrlemu gospodu priporoča še zanaprej.
Za odbor izobraževalnega društva „Soča“ pri Sv. Luciji: Peter Munih podpredsednik.
Kak razloček — med francosko državo in trnovsko planoto? Na Francoskem zapirajo cerkve framasonskt ministri, na trnovski planoti pa — barja in sneg.
„Del. podp. društvo" na Lokvah se zahvaljuje blagorodni drnžini Mosettig na Trnovem za poslanih 21 kron v prid tema društvu. Bog povrni I
Ukradeni vosek. — Na dan Andrejevega sejma je nekdo ukradel posestniku Antonu Gruntarju iz Kobarida# iz Attemsovega hleva na Kornju okolu 60 kg. voska. Gruntar je to takoj naznanil policiji. Policija je ta vosek zasledila pri nekem mirodilničarja v Raštelju. Prodal mu ga je, kakor se sumi, neki 35-letni Kovačič od Sv. Lucije.
Kmetijsko društvo v Št. Petra je nakapilo mnogo dobrega vina od svojih društvenikov in ga po nizki ceni toči v svojih prostorih. Predaja ga tadi na debelo. Na to torej opozarjamo vse somišljenike !
Lovska sreča. — V soboto, dne 15. decembra so šempaski lovci na vitovskem lovn postrelili 12 srnjakov, ki so tehtali 176 kilo. Zli se, da je sneg vso trnovsko divjačino pregnal na vitovsko pašo. Lovci so videli baje do 80 brzonogih srna. Imeli so priliko jih še mnogo ustreliti, pa imeli so usmiljenje; ni pa znano ali do srnjakov, ali do nosačev, ki so bili vsi dosti obremenjeni.
Nova lekarna v Gorici. — V si-nočni seji mestnega sveta je naznanil župan, da je tržaško namestništvo dovolilo, da se sme otvoriti v Girici mva lekarna in sicer v bližini starega pokopališča.
Povožen je b'l v-nb it-* v G nauki ulici neki 7f>'etni Šteftn M ili i iz M i-rijacelja. Pripeljali so ga v bolnico.
Ustavljena sodna preiskava. — Kakor smo svoječasno poročali je nastal v poslopja, kjer se nahaja sodišče v Ajdovščini, ogenj, ki je uničil še prejšnji del sodnega arhiva. Prejeli in zaprli io takrat posestnika Avgusta Schuna iz sv. Križa, ker je letel nanj sum, da je prov-
vzročitelj požara. Te dni pa so Schiina izpustili iz preiskovalnega zapora zaradi pomanjkanja dokazov, da bi bil on pro- „ vzročitelj požara.
Nagle sinrti je umrla v Dobrini pri C-ilju dne 14. dec. Terezija Kramar, katera je bila brez dvoma znana enemu ali drugemu bravcu „Primorskega lista**, saj je več let bivala v Gorici. Z veseljem se je spominjala tistih čaBov in s ponosom povdarjala, da pozna mnogo odličnih domoljubov na Goriškem. Prvi lisi, ki ga je vzela v „Bralnem društvu" vsak petek ali soboto v roko, je bil BPrimorski list“, in z velikim zanimanjem je še tnkaj na Dobrni zasledovala kato-liško-narodno gibanje na Goriškem. In če se je pri društvenih shodih predavala katera izmed Gregorčičevih pesmi, gotovo je vsakokrat z narodnim ponosom zatrjevala, da pesnika pozna. Svojo globoko | narodno zavest je prinesla iz Girice tudi na Dobrno, in bila je kakor v narodnem tako v verskem življenju vzgled svojim tovaršicam. Naj počiva v mira I
Proti draginji mesa. — Železniško ministerRtvo je odredilo, da saj deloma odpomore občutni draginji mesa, da bo državna železnica prevažala klavno živino s 50% p^pastom. Ministerstvo je obljubi o na to delovati tadi pri privatnih železnicah.
Novice iz kobariškega okraja.
Golob pismonoša — priletel je pretekli petek v Drežnico ter se vse-del na šolsko okno. Golob je popolnoma krotak, ter se da prijeti z roko. Na nogi ima moden obroček in v njem vrezano znamenje P N B ter številko 20706. Ranjeno ima perut. Gospica učiteljica ga je vzela v oskrb, da ga ozdravi in potem izpasti.
Božičnico — imeli so pretekli četrtek na Trnovem. Otroci so peli, de-klamovali razne pesmice, med drugimi Gregorčičevo „01jki“ pod vodstvom go-spice učiteljice. Na odra je bilo lepo okinčano božično drevesce. Po končani sloveBnoBti so bili obdarjeni otroci z kolači in dragimi slaščicami, revnejši pa bo dobili potrebno obleko. Gospici učiteljici ki je imela veliko trnda, da je pripravila otroke, napravila oder in vse potrebno ter nabrala darila, srčna hvala in vesele božične praznike !
V	Kobarida — letos, kakor se čuje, ne bo božičnice, kakor je bila že več let. Ni znano kake ovire so preprečile to tako odraslim, še bolj pa atrokem priljubljeno zabavo.
Volitve — občinskega starešinstva vršile bo se v libnšenjskem županstva dne 17. t. m. Med starešine bili so izvoljeni skoraj vsi isti možje kakor pri zadnjih volitvah, ki »o bile razveljavljene vsled rekurza; iz tega je razvidno kako neumesten je bil rekurz. Moža, ki je vložil rekurz, je zadajič manjkal samo en glas, da ni prišel med starešine — sedaj pa ni dobil nobenega glasu — tako plačuje zavedno ljudstvo. Županom bo najbrže izvoljen dosedanji vrli župan Janez Berginc.
C. kr. o k r. glavarstvo v Tolmina se je prepričalo v silni nesreči, ki je zadela pogorelce v Krnu in je dovolilo po vsi občinah in duhovnijah tomin-skega okraja pobirati darove za pogorelce. —
C. kr. orožniki iz Kobarida so se pri zadnjem požaru v Krnu jako odlikovali, kar se je pozabilo omeniti v poročilu. Nosili so vodo, vodili rešilna dela, skrbeli, da se ni pripetila kaka nesreča— da bili so a svetom in delom v poinoč. Bodi jim tukaj javno izrečena zaslnžena zahvala.
Društva.
^Slovenska Čitalnica1* v Gorici vabi k občnemn zboru dne 20. decembra 1906 ob 0. uri zvečer. Dnevni red: 1. Nagovor predsednikov; 2. Poročilo tajnikovo; 3. Poročilo blagajnikovo; 4. Slučajnosti. 6. Volitev novega odbora. — Dražba časnikov za prihodnje društveno leto bode na sv. Silvestra večer, 31. t. m. olT 6. uri zvečer. Vsled nedostajanja dvorane mora običaina Silvestrova veselica letos izostati. Časniki za prihodnje leto se naroče obče isti kot letos. Ako bi pa kateri p. n. društvenik hotel kake izpremembe, naj blagovolisvoje želje izraziti pri občnem zboru. V izdatno korist društvene blagajne je želeti, d* se
gg. društvoniki udeleže dražbe čatnikov prav v obilem številu, česar uljudno prosi
odbor.
Tabilo na Božičnico, katero priredi dekliška šola »Elizabetišče" v Tomaju, v šolskih prostorih dne 26. in 27. decembra 1906 in 1. januvarja 1907. Vspored: 1. Božična pesem: ^Zveličar preljubi**, Bervar. 2. Razne deklamacije: a) „Po-zdrav1*, b) „Božični darovi14 (prizori v pogovorih), c) ^Novoletne4* 3. Božična pesem: „Podi«ti hočem1*, Bervar. 4 „V prvi noči“, igrokaz v treh dejanjih. Prizori iz pastirskega življenja na beti* flamskih pašnikih. Priredil Silvin Sardenko.
5.	Vmes se poje in svira na harmonij in gosli: a) Božična peRem : „Radnj se človek1*, Bervar: b) ^Zvezda1*, Nedved; c) „Večernica“, nar. har. I Žirovnik. 6. Živa slika: nPastirci in sv. trije kralji pri jaslicah1*. 7. Po dovršenem vsporedu sledi šaljivo srečkanje z raznimi dobitki. Srečke ae prodajajo po 10 h. Začetek veselice ob 8. ari pop. VBtopnina 40 h. sedeži !. vrste 1 K, II. vrste 60 h. Ker je čisti preostanek namenjen za novo zgradbo „Elizabetišča", ne stavljajo se meje do-brotvornosti, ter bo sprejme hvaležno vsak dar. K obilni udeležbi vabi uljadno „Eli-zabetišče".
Sadjarsko društvo za komenski okraj v Komnu bode imelo v nedeljo dne 23. decembra t. I. ob 3. popoldne v šolskih prostorih občni zbor, kamor se aljudno vabi vse ude.
Odbor.
Književnost in umetnost.
Izšla je lepa, poučna knjižica v nemškem jezikn : Protokoli des III. Ve r b a n d s t a g es, ki jo je izdala, „državna zveza vseh nepolitičnih druJtev krščanskih delavcev** na Danaju. Gana 40 v. Naroča se na naslov: „Sekretariat des Reichsverbandes der christ. Arbeiter'* Wien Vil. Kaiserstrasse 8. Knjižica obsega mnogo poučne socialne tvarine. Priporočamo.
Poziv na uHiiiUjtMiiv srca!
(Zavoj sv. Nikolaja v Trstu, zavetišče za brezposelne služkinje.)
(Konec.)
Ko so pa dekleta delj časa v mestu, vidijo, slišijo in izkusijo mnogo pohajšljivega, tako, da rasle za-nje tadi nevarnost lastnega pohujšanja. Če tedaj izgube službo in nimajo nikakega opravila in morda tadi ne sredstev, so naravnost v obupnem položaju. Za take je ravno „Zivod sv. Nikolaja1' močna obramba. Mirno prenočišče, zdrava hrana, primerno delo, družinsko življenje, lepi nanki, lažja priložnost za novo službo, vse to daje brezposelni služkinji novo čednostno moč in veselje. Kdor vse to čitu, si gotovo misli, da zares neizogibno potreben je nZ»vod sv. Nikolaja** in vsakemu dekletu, ki pride v Trst, ali pa čj v Trstu izgubi službo in si ne more precej dobiti druge, svetuje, da gre v to zavetišče. Vsak tak nasvet je res plemenit in dober, toda zavedni rodoljubi in usmiljene rodoljub-kinje, še bolj potrebno je, da ae ta MZavod“ pomaga vzdrževati. Sveta dolžnost vsakega je, da po svojih močeh podpira nZavod**, ki nima nikakih glavnic, temveč še dolgove in primankljaje. To ne izvira morda od napačnega gOB-podarstva, ker vsakomur jo odprt dnevnik, ki kaže, da so dohodki daleč premajhni stroški pa naravnost ogromni. Končam meaeca novembra ie bilo 339 K 44 st, koncem oktobra 368 K 23 »t., koncem septembra pa celo 400 K 39 st. primanjkljaja, in ta primanjkljai irpe navadno osebe, katere bo za „Zivodu itak že mnogo žrtvovale. „Zivud-‘ vzdržujejo le milodari. Zato se vsak še tako majhen dar hvaležno sprej g e. Olkar obsjo zavod, je v njem našlo varnega zavetia 7665 slovenskih deklet. „Z»vod sv. Ni-kolaja** niina namena vabiti dekleta iz dežele v mesto in jim preskrbovati služb, marveč skrbi le za dušni in telesni blagor onih deklet, ki so primorana iskati v mestu vsakdanjega kruha. Z združenimi močmi ohranimo si ta velevažni in prepotrebni „Zavod“ — in storili smo mnogo Trst, dne 6. dec. 1906, na praznik sv. Nikoiaia. Karla Ponikvar predsednica. Rjža Gregorin, podpredsednica. Maša Grom, blagajničarica. Marija Žitnik, voditeljica. Frančišek Gastin, duh voditelj.
And. Fajt,
pek. izvedenec (»orlea tekallšče hr. Josipa it.2 (lastna hiša.
Ievršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejšega, k 'Oren nove tnaše in godove, kolatt. jo birmance in poroke itd. Vsa naročila ievršuje točno in natančno po želji naročnikov. Ima in prodaja raelične moke, fina peciva, fina vina in likerje po smerni ceni. Za Veliko noč posebno gor iško pinco in potice itd.
L Primožič,
slovenski optikar v Gorici,
ulica Murini 3,
priporoča c'f. duhovščini in sl. občinstvu v meslu in na deželi svojo veliko zalogo
(plinih izdelkov
in sicer vsake vrste očal, barometre, toplomerje, zdravniške to-plomerje, daljnoglede, vage za vino, žganje itd.
E:
Sprejema naročila’in poprave tel’ pošilja ua »Ioni.
i
Josip }Cosmae
* * * podobar in pozlalar * * * Gorica, Semeniška ulica Št. 16.
nljudno priporočani vseh vrst naročila podobarskih in pozla-tarskih del kakor tudi okvirjev ; 11 od pri prostega do najumetriišega izdelka. Na razprodajo imam raznovrstne slike, leno iz-\ rezljana sv. Razpela i. t. rt.
I	Vse	po najnižji ceni.
Anton Krušič
trgovec, krojašhi izvedenec, te-Hališče ]. Oerdi 33 in tehališče Fr. Josip 53.
Za novo sezono.
Zgoraj imenovani naznanja sl. občinstvu in posebej če. duhovščini, ila mu j« ravno dospelo svcie avstrijs. iu angleško blag« za vsakovrstna stanove, l/tieliije po uajnovrJiU krojili. Illago is delo jamči.
V/
^ H?
&
s?
kupite vedno najboljše pri domači tvrdki
j. in, gobe
st. io sr“ št io
Anton Kuštrin,
trgovec v Gorici
Gosposka ulica št. 25
priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon. Portoriko itd. Olje: Lticca, St. Angelo, Kortii, istrsko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1,2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsvečc prve in druge vrste, namreč ob ’/> kila in od enega innta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče-vega mlina iz Kranja in iz Joch-inann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste.
X _______________ ^
Lekarna
CrisMoletti ? Gorici
Prave In edine žel. kapljice
e znamko sv. Antona Pado-vanskega.
Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva.— Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico (Varstvena mamka) popjje _ Okrepi
ielodec, stor6, da egine v kratkem času omotica in Si-votna Unost (mrtvost). Te kapljice tndi stor6, da človek raje ji. \
^ Cena steklenici 60 vin. ^
1
Anton Potatzky
v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovališče nirnberškega in drobnega bagater tkan in, preje iu nitij.
Potrebščine
za pisarne, kadilce in popotnike.
Najboljše švanke [n šjvalne stroje.
Potrebščine
ga krojače in čevljarje.
Svetinjice, rožni venci mašne knjižice.
Hišna obuvala za vse letne im.
Posebnost: semena za zelenjave, trave in detelje.
Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.
Loterijske številke.
Io. decembra.
Unnaj
Gradec
72 38 15 46 74 9 76 32 11 20
Delavnica cerhUenili posod in cerhUEnega ordja
Fr. Leban,
Gorica, Magistralna ulica šteli. B.
Priporoča preč. duhovščin svojo delavnico cer-k< enega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči.
Blago se razpošilja Mo.
ZaS.Gregorčičev dom
zbirka Simon Gregorčičevih razglcdnic s primernimi verzi dobiva se na prodaj od 18. decembra 1906 naprej v odlikovanem fotografskimi ateljeju Antona JERKIČ-a v Gorici ter stanejo poslane po pošti 100 komadov 6 K 20 vin. Za vsacih prodanih ioo razglednic f>lafa zalagat el j io K za Simon (iecgorčičev dom. - Slovenci! Za božične praznike in novo leto ter o vsaki priliki bodi nam ta razglednica najdražja! Razširjajmo jo po celem slovanskem svetu v proslavo našega dičnega pesnika in korist našim ukaželjnim potomcem. — V kratkem iaide tudi S. Greeorčičeva povckšana slika v formatu 30/40 iz zadnje dobe ter bo stala po pošti po pošli poslana j samo 2 K 40 vin. Naročila se sprejemajo že zdaj, znesek pa je treba plačati i naprej.
Odličnim spoštovanjem
Anton Jerkič-GORICA, 12. decembra 1906.
=n Moliže stiskalnice za nino
Stiskalnica za vino.
in OLIKE so naše stiskalnice ..HERkuL"
najnovejiega in najboljioga »»stava z dvojnim innopr0trnanim {•ritiskalom ; zajamčeno najboljfto delovanjo, ki pfekaia vse druge stiskalnico; hidravlična stiskalnica, najbolj&e »uto* QiHtlfne pntento- C U D II [1 N 1 fl** delujujo same »nne Škropilnice |»U I I II II III H od sobo| no da bi jih bilo treba jjoniti. ringi, mlini za grozdjo, »adj« in oljke. Robkalnico za groidjo. Vinogradski plugi. Sujjjlnica za sadje in drugo voirotalne, živ-ijensko in minoralno pridolko.
Stiskalnico za sono, slamo itd. ua roko. .Mlatilnice za lito, čistilnico, rošotalnico. Slamoreznice, ročni mlini za žito v razni velikosti in vsi druiri stroji za poljedolstvo. Iidolujo in prodaja z jamstvom kot posebnost najnovojo, izborno iz-ku&ono, kot najboljSo pripo-znano in odlikovano sestavi
Ph. Moyfart S 0
tovarna za poljodulsko in fin-ake »trojo BV* »n DUNAJU, II. TaborHtriiNHe St. 71.
Antomat. »kropilnica.
Odlikovani t v«oh drlavah »reti i nad 509 zlatimi in »robrnlml kolajnami.
Cenika iiodnlmml in innojroUeillnii pohvalni« i»Iniiih. -- lla*im»dajalcl
In zaatopnlkl »c Iščejo poraodl, kjer ie nUnio i»»tu|mnl.	i	i	i
P
t
Prosiva zahtevati listkel
Najveja trgovna z železjem
KONJEDIC & ZAJEC
Gorica v hiši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto,' železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, punipe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja.
Ceno nizke, solidna postrežba!
Eno kron« nagrade izplačava VBakemn, kdor dokaže e potrdili najine nove .merlkanske blagajne, da je knpil pri naju za 100 kron blaga.
O
M
O
9
i
Prosiva aahtevati listke!
•Ml
Kur. jDpa