*M9iina plačana 9 gotovini. Leto IX ilev. zsi. u Uublinni, v sonoto 5. novembra 19Z). Ceno Din r SLOVENSKI Izhaja vsak dao popoldne, Uvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a 2._ Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovora. Icseratni davek posebej »Slovenski Narode velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din. Upravništvo: Knaflova ulica št 5, pritličje. — Telefon 2304. Uredništvo: Knaflova ulica št 5, L nadstropje. — Telefon 2034. Zopetni burni prizori v Narodni skupščini Finančni minister odklanja izenačenje davkov Na današnji seji Narodne skupščine je prišlo zopet do tako burnih spopadov, da je morala biti seja prekinjena in opoldne še ni prešla na dnevni red. Beograd, 4. novembra. Danes se je IX) desetdnevni pavzi zopet sestala Narodna skupščina. Na dnevnem redu je nadaljevanje razprave o radičevski obtožnici proti g. Vukičeviću. Dopoldanska seja je bi]a zopet tako viharna, da je morala biti prekinjena in skupščina še sploh ni prišla na dnevni red. Dr. Krajač je namreč stavil nujni predlog, naj finančni minister takoj predloži skupščini predlos zakona o izenačenju neposrednih davkov, o katerem je razpravljala že prejšnja Narodna skupščina in ki je že tako daleč izdelan, da bi se moglo vprašanje izenačenja davkov rešiti, še predno bo prišel v razpravo proračun za prihodnje leto. Naravno je, da je ta predlog izzval v vladnih krogih veliko razburjenje, ker vlada kljub ponovnim obljubam doslej še ni pokazala resne volje, da to vprašanje definitivno reši. Med utemeljevanjem predloga je prišlo imed opozicijo in radikali do tako burnih scen da je moral predsednik sejo prekiniti. Pa tudi po zopetni otvoritvi so se ponavljali burni prizori in so radićevci celo zagrozili, da zapuste Narodno skupščino in Beograd. Potek dopoldanske seje je napravil na vse politične kroge zelo mučen vtis in zlasti demokratski poslanci so bili v skrajno mučnem položaju. Seja je pričela ob 9.30. Po prečkanju zapisnika je predsednik poročal, da je minister pravde predložil Narodni skupščini sledeče zakonske načrte: zakon o izvrševanju kazni in omejitvi svobode, kazenski zakonik kraljevine SHS. zakon o sodnikih, zakon o kazenskem postopku, zakon o policijskem redu in zakon o ureditvi rednih sodišč. Nato je bil prečitan nujni predlog, ki ga je stavil v imenu kluba HSS posl. dr. Krajač glede izenačenja davkov. Predlog se sklicuje na tozadevni zakonski osnutek, ki je bil predložen že bivši Narodni skupščjni, in poziva vlado, naj ta predlog tekom treli dni obnovi, tako da bo nemudoma izročen v nadaljno razpravo posebnemu odboru v svrho nadaljnega postopanja. Predlog je utemeljil predlagatelj dr. Krajač v daljšem govoru, v katerem je naglasil. da določa ustava popolno enakopravnost vseh državljanov. Ta enakopravnost mora priti do izraza ne le v pravicah, marveč tudi v obveznostih državljanov. Izenačenje zakonov zahteva tudi preobremenitev prečanskih krajev in je tembolj aktualna sedaj, ko pripravlja finančni minister neko novo uredbo, ki prinaša poedinim pokrajinam še novo zvišanje davčnih bremen. Končno je naglasil, da nujnosti tega predloga ni treba niti utemeljevati, ker je to že večletna zahteva vseh prizadetih davkoplačevalcev. Finančni minister dr. Marković je kratkomalo odklonil nujnost Krajače-vega predioga. češ da je nepotreben, ker bo vlada ob svojem času itak stavila tozadevne predloge. To stališče finančnega ministra je izzvalo pri opoziciji silno ogorčenje, napravilo oa tudi skrajno mučen vtis v demokratskih vrstah, ker je znano, da je tudi demokratski klub z ozirom na svoje prečanske člane že ponovno zahteval izenačenje davkov. Stepan Radić je v vehement-nem govoru ostro zavrnil finančnega ministra in kritiziral njegovo stališče, naglašajoČ. da ima srce samo za srbijanske radikale, ki se protivijo izenačenju davkov, ne vidi pa hiranja prečanskih gospodarskih krogov, ki se bore za svoj obstoj. Radičev govor je izzval v dvorani tak hrup in tako --°re-kanje, da se je bilo bati. da pride do osebnega razračunavanja med opozici-jonalnimi in radikalskrmi poslanci. Predsednik se je skoraj četrt ure zaman trudil, da bi vzpostavil mir in je bil končno prisiljen, da je sejo prekinil. Tudi med odmorom napetost ni ponehala. V večjih in manjših skupinah so poslanci še vedno živahno debatirali in kritizirali. Vlada se je med tem umaknila in se je skoraj pol ure posvetovala, ni pa si znala pomagati na drug način kot da je zahtevala, naj se Ste-pana Radića kaznuje z izključitvijo. Po nadpolurni pavzi je predsednik ponovno odgodil sejo in sporočil da bo na koncu seje predlagal izključitev g. Radića. To je izzvalo v vrstah opozicije ponovno nazostrejšo proteste. Stepan Radić je razkačen planil pokoncu in izjavil, da ne bo zapustil seje samo on, marveč da bo vseh 60 radićevskih poslancev zapustilo Narodno skupščino in Beograd. Ta Radićeva izjava je dala povod za nove viharne prizore. Na obeh straneh so padali precej neparlamentarni izrazi. Končno se je predsedniku posrečilo, da je toliko vzpostavil red da je lahko podelil besedo poslancu SDS Juraju Demetroviću. Juraj Demetrović je v svojem govoru uvodoma naglasil potrebo izenačenja vseh davčnih bremen, češ da bi bil po 8 letih že skrajni čas. da se pokaže ujedinjenje in ravnopravnost vseh treh plemen tudi v praksi. Opozarjal je na težko gospodarsko krizo zlasti v prečanskih pokrajinah. Naglašal je. da je že ponovno stavil predlog nai se srbijanski davčni zakon raztegne na vso državo in na to pristopi k definitivni ureditvi naše finančne politike, ker bi bila s tem že podana pravilna razdelitev davčnih bremen. Seja ob 13.30 še traja. — Beograd, 4. novembra ob 1.30. Prerekanje se je nadaljevalo tudi ves čas Demetrovičevega govora. Radikali so neprestano vpadali z medklici, na katere je opozicija seveda reagirala. Prišlo je ponovno do ostrega nastopa med gg. Radićem in ministrom Vlajs kom Kocićem, ki je opoziciji zagrozil celo z batinami. Ta njegova izjava je vzbudila nov vihar ogorčenja. Zemljo* radnik Čeda Kokanović je ves ogorčen zaklical: «Samo začnite, pa boste kar po vrsti izginili.« Ko je minister Kocić še nadalje izzival, so se slišali celo kli= ci: Samo začnite, pa bo tudi krvi! Predsednik dr. Peric je opominjal po* slance opozicije, ni pa zavrnil tudi mi* nistra. Med splošnim prerekanjem je zaključil posl. Demetrović svoj govor z izjavo, da bo glasoval za nujnost. Nato je celo poslanec večine Ne* raec f'r. Kraft izjavil, da je izenačenje zakonov nujna potreba in da zlasti Vojvodina željno čaka na to. Pri nato sledečem glasovanju je večina odklo* iiila nujnost. Po še nekaterih formalnostih je prešla skupščina nato na dnevni red in nadaljevala razpravo o obtožnici proti g. Vukičeviću. Prvi je dobil be* sedo zemljoradnik Voja Lazić, ki pb 13.30 še govori. Pogajanja za zvezno pogodbo s Francijo — Beograd. 4. novembra. >Daily Herald t je objavil te dni vest, da bo dne 15. t. m. podpisana zvezna pogodba med Jugoslavijo in Francijo. List dostavlja, da ie ta pogodba že več mesecev izgotovljena, da pa je bil podpis že ponovno odgođen radi odpora Italije in pritiska Anglije. Vaš dopisnik je dobil tozadevno v krogih zunanjega ministrstva sledeče informacije: Med Parizom in Beogradom se že več mesecev vrše pogajanja glede zvezne in arbitražne pogodbe, vendar pa doslej termin za podpis Še ni določen. Ta pogajanja pa ne morejo vznemirjati niti Anglije niti Italije, ker sta obe vladi točno obveščeni o vsebini in predmetu teh pogajanj. Pripravlja se atentat na našega dunajskega poslanika — Dunaj, 4. novembra. Policija je v zvezi s preiskavo o umoru albanskega poslanika Cena bega ugotovila, da pripravljajo makedonski revolucijonarji tudi napad na iugoslovenskega poslanika na Dunaju g. GjoTgjeviča. Poslanika je tekom zadnjih tednov posetilo več sumljivih elementov, očivklno v nameri, da bi doznali, kam zahaja iz urada. Policija je tudi ugotovila, da so tujci skušali na ulici fotografirati poslanika. Dunajska policija je poostrila varnostne mere pri iugoslovenskem poslaništvu in je pomnožila stražo tudi v norrarrosti poslopja. Jugoslovenski poslanik pa trenutno sploh ni na Dunaju, marveč se mudi v Beograda. ODKLONJENA AMNESTIJA JULIJSKIH REVOLTERJEV Dunaj, 4. novembra. Avstrijski parlament je po brimi debati odklonil socijalistič-ni predlog za pomilostitev demostrantov, ki so biti obsojeni povodom nemirov 15. julija. Ali ima vlada kak delovni program ? Odlaganje sej Narodne skupščine. — Vlada brez gradiva za zakonodajno delo. Nesigurnost vladne koalicije. Pred volitvami so bili člani vlade, zlasti pa njen predsednik Vukičević zelo rado* darni z izjavami g delovnem programu vla* de in njenih pripravah za plodonosno delo v novi NTarodni skupščini. Delovni pro* gram vlade, ki ga je obrazložil g. Vukice« vić v znanem pismu na kralja, naj bi bil obenem tudi program dela sedanje Narod* ne skupščine. Obljub je bilo veliko, posa* meni ministri so pridno potovali po državi, inspicirali razne ustanove, v Ljubljani m Mariboru je izjavljal g. Vukičević držav* nim uslužbencem, da se bodo izpolnile vse njihove želje, ako bodo volili vladne strani ke, in klerikalci so grozili v svojih listih, da bodo po volitvah upoštevali le tiste, ki bodo volili njihove kandidate. V resnici se je ustvarila tudi v krogih izven vladnih strank domneva, da bo Vu* kičevićeva vlada morda res prinesla v novo Narodno skupščino nove incijative, da bo takoj prišla pred Narodno skupščino z nO* vrmi zakonskimi predlogi in reformami in da se bo začelo nujno potrebno zakonodaj«, no delo, ki ga težko pričakujejo vsi sta* novi in vsi sloji. Narodna skupščina je izvršila že vse * formalnosti, ki so potrebne ob njenem pr* vem sestanku, in pričelo se je njeno redno zasedanje. Prišel je torej čas napovedane* ga dela. Sedaj pa se Narodna skupščina le redko sestaja in se izrablja vsaka prilika za odgoditev njenih sej. Danes se je zopet sestala za en dan, da razpravlja o obtožbi gg. Radića in tovarišev proti volilnim na* siljem g. VtAffcšffcfii kot notranjega mini* stra. Nato se bo skupščina zopet odgodila do 10. t. m., ko pride na dnevni red hiter* pelaciia opoz:Slep. • Uspehi klerikalne politike Kakšne koristi ima Slovenija od sodelovanja SLS v vladi? — < Dobrote » drž. proračuna* — Izenačenja davkov ne bo. — Namesto kruha ljudstvu korita za klerikalne voditelje. OJ politike blejskega sporazuma so napovedovali klerikalci velike koristi za Slovenijo. 2al, teh koristi doslej še nismo nikjer občutili. Klerikalcem se je sicer posrečilo doseči, da so smeli neovirano vršiti volilna nasitetva v Zbornici TOI, da so podaljšali s pomočjo vlade življenje komisa-riiata na ljubljanskem magistratu, da so dobili na pomoč policijo pri preganjanju Zveze kulturnih društev, da so dosegli razpust ravnateljstva OUZD v Ljubljani in občinskega sveta v Ptuju, dobili so šc nekaj drugih strankarskih koncesij, to pa je tudi vse. Kaj pa je dobilo slovensko ljudstvo? Nič. Od strankarskih koncesij, ki so jih dosegli klerikalci s svojim sodelovanjem v vladi in s katerimi so spravili nekatere svoje pristaše na vodilna mesta v raznih ustanovah, nima slovensko ljudstvo nobenih koristi. Res je sicer, da Narodna skupščina še ni pričela z zakonodajnim delom, toda klerikalci imajo vendar še uresničiti tiste »dobrote^ državnega proračuna in finančnega zakona za 1. 1927-28, ki so po njihovih trditvah samo zato zastale, ker so letos o veliki noči zleteli iz vlade in ki jih v volilni dobi ni bile mogoče izvesti. Skoro dva meseca s"ta že minula od skupščinskih volitev, dr. Gosar je skoro prav toliko časa že zopet minister za socijalno politiko, dr. Korošec je baje desna roka predsednika vlade g. Virkičeviča, o napovedanih i-n pričakovanih debrotah« pa ni duha ne sluha. Ostalo je vse. kakor je bilo, Slovenija ni dobila niti počenega groša. Kljub temu, da so klerikalci zopet v vladi in da bi jim bilo mogoče zaradi tega, kakor so sami trdili pred volitvami ob zaključitvi blejskega pakta, doseči inarsikako korist zo Slovenijo, se ni doslej še ničesar zgodilo, kar bi le približno kazalo na izpolnitev njihovih obljub. Izkazalo se je le, da sta drž. proračuni in finančni zakon,. za katera so klerikalci polnoštevilno glasovali v Narodni skupščini marca meseca, v resnici slaba, da zapostavljata potrebe Slovenije in da zato ni pričakovati nobenih »dobrot*, četudi so kle-rikaki na vladi. Kakih dobrot na podlagi drž. proračuna za 1. 1927128, ki so nam jih obetali kle-rekalci pred svojim zopetnim vstopom v vlado, nam torej ni pričakovati. Kaj pa smemo pričakovati? Napoveduje se nam nova redukcija državnega proračuna za prihodnje proračunsko leto. Redukcija državnih izdatkov bi bila potrebna, toda javnost ne ve, po kakih načelih se ima izvršiti. Če se bo vršila po isti metodi, kakor se je v proračunu za 1. 1927 28, moremo samo pričakovati, da bo Slovenija še bolj zapostavljena in da bomo izgubili maTsika-ko občekoristno ustanovo. Omenjamo samo, da nevarnost redukcije srednjih šol ni odstranjena, ampak samo začasno odložena. Finančni minister je sicer predlagal znižanje poslanskih dnevnic, ničesar pa ni čuti o zmanjšanju Števila ministrstev, o poenostavljenju in pocenitvi državne ad- ministracije, o reorganizaciji Rfe * Tnie uprave, o racijonak*em izvrševanju državnih nabav, o pravičnejši razdelitvi javnih bremen itd. Državni odbor za štedenje, ki naj bi baje po vladnih napovedih dosegel čudežne uspehe, do danes sploh še ni ničesar storil ki predstavlja samo nov izdatek za dTŽavne finance. Z velikim hrupom je napovedal »Slovenec« ob zopetnem vstopu klerikalcev v vlado, da bo prvi zakon, ki bo predložen novi Narodni skupščini, zakon o izenačenju davkov, Tresla se je gora, rodila pa se je miš; namesto zakona o izenačenju davkov, dobimo le uredbo o novi grupaciji davkov, ki pa ne bo predstavljala izenačenja in ki bo še nadalje favorizirala posamezne pokrajine pred drugimi Tudi v tem pogledu je popolnoma odpovedal vpliv naših klerikalcev v vladi. Davki ostanejo neiznačeni, kakor so bili. Značilno je, da se vprašanje izenačenja davkov doslej še ni premaknilo s točke, na kateri je bilo pred volitvami 1. 1925, ko so bili sam. demokrati na vladi in ko so se na njihovo zahtevo izvršila že vsa pripravljalna dela v to s vrbo. Radikali pač nimajo nobenega interesa na izenačenju davkov, ker imajo večino -volilcev v pokrajinah, ki so z davki manj obremenjene. In klerikalci se morajo zaradi nekaterih partizanskih drobtin ukloniti zahtevam svojih zaveznikov, ki so v večini ter ne morejo zaradi tega postaviti odločne zahteve po resničnem izenačenju davkov. Na zahtevo, da izenačenje davkov ne sme predstavljati njihovega zvišanja v pokrajinah, ki jih plačujejo v manjši meri, marveč znižanje v preobremenjenih krajih, seveda finančni minister noče pristati spričo mizernih državnih financ, ki so se zlasti letos pod Vuklčevičevim režimom znatno poslabšale. Izenačenja davkov, ki je kardinalna zahteva skoro vseh prečanskih pokrajin, zlasti pa Slovenije, in ki so ga napovedali klerikalci kot prvo delo nove Narodne skupščine, torej ne bo. Kaj pa nai pravzaprav pričakujemo? Klerikalci so vstopili v vlado predvsem na pritisk svojih volilcev, ki so zahtevali od njih pozitivnih uspehov in ker so se naveličali njihovega praznega besedičenja". Svojo usodo so pri tem Zal z blejskim paktom navezali na radikalno stranko, ki vidi predvsem le sebe in svoje volilce in ki ji je za interese celokupnosti prav malo mar. Radikali odločujejo, a klerikalci v manjšini so po blejskem paktu primorani kimati. Pozitivnih uspehov pa kljub sodelovanju klerikalcev v vladi ne vidimo. In ker jih ni, ker klerikalci svojih obljub ne morejo izpolniti, strankarske koncesije in komisarijati, ki jih dobivajo klerikalci za svojo podporo od radikalov, ne bodo mogle odstraniti nezadovoljstva med njihovimi volilci, ki hočejo vse kaj drugega kakor pa korit za klerikalne voditelje. Posledica bo, da se bo politika klerikalne stranke maščevala nad njo samo. Pisane zgodbe iz naših krajev Razbojniki napadli župnišče. — Prpićeva tolpa v narodni pesmi. — Zasledovanje žeparja Vugrinovića* — Ponarejen podpis na menici. V Zatonu pri Šibeniku sta vdrla dva razbojnika v orožniški uniformi v hišo župnika don Jere Anica. Ves dan pred napadom sta lažna orožnika popivala po gostilnah, proti večeru sta pa prišla v župnišče. Vsem domačim sta ukazala, naj ostanejo v jedilnici, nato sta zaprla vsa okna in vrata in zvezala župnika in njegovega nečaka Dragomira Anica. Šele tedaj sta se predstavila kot roparja in zahtevala od župnika, da jima izroči 100.000 Din. Župnik je odgovoril, da ima doma samo 2000 Din, ostalo pa v neki banki. Tedaj sta roparja ukazala župnikovi sestri, naj gre v banko po denar. Sestri se je posrečilo pobegniti v drugo sobo. Odprla je okno in pričela na ves glas klicati na pomoč. Na njen klic sta prihitela dva seljaka. Ko sta pa zagledala dva oborožena orožnika v župnišču, sta jo od-kurila v vas m obvestila kmete, kaj se godi v župnišču. Seljaki so obkolili jup-nišče, roparja sta si pa z orožjem naredila pot in pobegnila. Isto noč sta roparja v orožniški uniformi oropala v bližini Zatona nekega kmeta. Oropala sta mu vso hišo in razlila po tleh 7 hek-tov vina. Drzna razbojnika orožniki pridno -zasledujejo. ★ Zasliševanje Prpića Malega in njegovih tovarišev se bliža koncu. Preiskovalni sodnik bo še zaslišal okoli 70 oseb in to večinoma radi deliktov, katere je Prpić izvršil še v družbi obešenega Čaruge. Večina teh prič je zaprta v kaznilnicah v Lepoglavi in Mitrovici in jih sodnik tam zaslišuje. 38 deliktov te tolpe so prijavili orožniki; po aretaciji vseh zločincev so pa prijavili še 28 deliktov. Razen 10 glavnih krivcev je obtoženih še 10 tovarišev in 90 oseb, ki so glavnim razbojnikom pomagali in jih skrivali. Razbojnik Došen, ki ga je te dni ubilo na zasledovanju orožništvo, bi moral odgovarjati za 32 deliktov. Preiskava bo končana koncem tega meseca, glavna razprava je pa razpisana za februar. Trajala bo najmanj en mesec. Zanimivo je, da nima noben obtoženec svojega zagovornika in bo odvetniška zbornica odredila svoje člane za zagovornike ex offo. Prpiču Malemu zločini niso prinesli nobene koristi. Cim so koga oropali, so takoj zapravili in zapili ves denar. Edino v narodu pojejo razbojnikom na čast že pesmi, v katerih slave njih dejanja. Med preiskavo se je ugotovilo, da pojejo v čazman-skem srezu pesem o Prpiču in njegovi tolpi. Pni kitici se glasita: Mali Prpić uhvaćen U Sisak je dopraćen Uhvatil ga žandar Laza, Kan da mu je neko kaza za Prpića! Mali Prpić pare broji, A pred njime žandar stoji, Njemu žandar Laza viče, Da se s mjesta ni ne miče! A i nit ne miče! ★ Včeraj smo poročali, kako jc naša policija s pomočjo italijanske policije zasledovala defravdanta Blažiča in njegovo ženo Terezo in ju končno aretirala pri Gorici. Blažič se zagovarja, da ga je k poneverbi nagovoril dobro znani žepar Vugrinović, kateremu je dal 140 tisoč Din ukradenega denarja. Zagrebški časopisi prinašajo v profil in enface sliko pobeglega Vugrinovića, da čitatelji spoznajo tega famoznega žeparja, ki je Blažiča nagovoril, da je poneveril pri tvrdki Mauthner d. d. okoli 365.000 Din. Ivan Vugrinović je rojen leta 1907 v Vrbovcu. Visok je okoli 170 cm, kostanjevih las in obrvi in ima sive oči. Na kazalcu in palcu leve roke ter na hrbtu desnice ima brazgotino. Tudi med obrvmi ima vidne znake, podobne brazgotini. Svoj poklic izvršuje največ na progi Zagreb - Beograd. Zagrebška policija je o Vugrinovićevem begu obvestila vse policijske in orožniške postaje in upa, da bo imela nevarnega žeparja kmalu v rokah. * Neki znani zagrebški zdravnik je prijavil mestni policiji Ivana Glada, trgovca, rodom iz Nove Kapele radi ponarejenega podpisa na menici, s katero je trgovec dvignil 250.000 Din. Ta afera se vleče že od leta 1923. in bo menda te dni končana, kajti. policija je Glada aretirala in ga izročila drž. pravdništvu. Leta 1923. je prišel Ivan Glad k zdravniku in ga pTosrl, naj mu posodi večji znesek. Zdravnik mu je obljubil denar pod pogojem, da menico podpišejo tvrd-ka Ivana Glada sinovi iz Kapele, sestra Ivana Glada Terezija Benkovič, brat Andrija in končno oče Ivan, ki je od porokov edini imel premoženje v Kapeli. Ivan Glad je bil zadovoljen s pogoji in upnik ga je pooblastil, da je dvignil na zdravnikovo hranilno knjižico 250.000 Din pri Prvi hrvatski štedionici. Glad je pred pričami izjavil, da je menico podpisal lastnoročno njegov oče Ivan Glad. Nekega dne je pa Ivan Glad st. nenadoma umrl in njegovi dediči trde, da je podpis na menici navaden falsifikat. Razen tega izjavUa Andrija Glad, da je bil stari oče s sinom Ivanom sprt in je zato nemogoče, da bi mu podpisal menico. Obtoženi Ivan Glad pravi, da je dal menico podpisati najprvo sestri Tereziji in nato bratu Andriju. Očetu je pa pustil menico na mizi v njegovi sobi s prošnjo, naj podpiše menico. Ko je Glad dobil podpisano menico, je takoj opazil, da je očetov podpis ponarejen. A on se za# to ni zmenil in tudi ni poizvedoval, kdo je očeta podpisal. Na podlagi upnikove prijave je redarstvo aretiralo Glada, ki je Dri zasliševanju priznal, da je dvignil 250.000 Din. Trdi pa, da je morda oče pooblastil svojega zastopnika za podpis, odločno pa zanika, da bi on sam ponaredil očetov podpis. KDOR OGLAŠUJE, TA NAPHTOITJE! Poset pokopališč o Vseh svetih Od >DruŠtva skrb sa mladino< prirejeno štetje obiskovalcev pokopališč" je dalo zanimiv rezultat. Predvsem je ugotoviti veliko umevanje prirejenega štetja od strani občinstva in njega discipliniranosti. Velika večina je imela svoj novec že pripravljen ter ga je mimogrede, dobroduSno, brez vpraševanja oddala. štetje je trajalo od 7. ure zjutraj do večera. Dokler ni pritisnila masa med drugo in četrto uro popoldne, je bil redek oni, ki ne bi bil oddal svojega obolusa. Ob največjem navalu pa je bilo takih približno tretjina. Rezultat je sledeč: Pri Sv. Križu je bilo oddanih 13.388 komadov raznih novcev, torej se je tudi toliko oseb udeležilo štetja. Z vozili se je tja pripeljalo okoli 3000 ljudi in onih pešcev, ki so sli mimo nabiralnikov praznh rok, je bilo okoli 4600 Celokupen obisk pri Sv. Križu, precej natančno ugotovljen, je znašal torej okoli 21.000 oseb. Pri Sv. Krištofu je bilo okoli 4000 obiskovalcev, v štepanji vasi 700 in na Viču 600. Na vseh štirih pokopališeah je bilo oddanih novčanic po 10 Din 76 komadov, po 5 Din 3, po 2 Din 2019, po 1 Din 8024, po 50 para 2945, po 25 para 12, po 20 para 9, po 10 para 3917 in po 5 para 117. V inozemskih novcih pa 48 komadov in to avstrijskih, italijanskih, poljskih, ruskih in ameriških. Poleg tega je bil oddan Se en bon in dva gumba. Povprečno pride torej na vsakega darovalca po en dinar. ^Društvo skrb za mladinom je doseglo s svojim štetjem vsekakor lep uspeh. V nedeljo je isto društvo prodajalo cvetlice, kar je tudi dobro uspelo ter oboje izkupilo znatno podprlo društveni namen, sezidati na dalmatinski obali okrevališe za bolno in ubogo našo deco. Vsa čast discipliniranosti našega občinstva in najiskrenejša hvala za požrtvovalnost. Zdravstveno stanje v Ljubljani Ljubljanski raesuii fizikat izdaja sedaj le mesečni zdravstveni izkaz, dočim je izostala objava tedenskega zdravstvenega izkaza. Za mesec oktober izdani izkaz kaie do-k#j povoljno zdravstveno stanje V Ljubljani. Po izkazu ie bilo v Ljubljani meseca oktobra 166 oseb rojenih, cd teh 50 moškega spola (3 mrtvorojeni) in 57 ženskega. V tem času je umrlo 7o oseb in sicer: 3S moških in 38 žensk, odnosno 38 domačinov i*i 38 tujcev. V zavodih ie umrlo 53 oseb. Smrtni ■vzroki so bili: 1 slučaj trebušnega tifusa, 1 davica, 2 drugih nalezljivih bolezni, 12 Je-tike na sopilih, 4 raka, 2 vnetja možganske mrene, 9 bolezni na srcu, 5 pljučnice, 1 krčenja jcier 2 prirojene slabosti, 9 starosti, 3 vsled nezgod, 24 drugih bolezni in 1 slučaj neznane bolezni. Dočim je po nekaterih krajih meseca oktobra razsajala epidemične škrlatmka^ je bila Ljubljana obvarovana te bolezni. V mesecu oktobru je bilo mesitnemu fizikatu prijavljenih 19 slučajev raznovrstnih nalezljivih bolezni in sicer: 4 snačaji tifuzziih bolezni, 3 škrlatinke, 9 davice in 3 šena. Zadnje kolo prvenstva V nedeljo 6. t. m. se odigra zadnje kolo prvenstvenih tekem LNP. V tem kolu se srečajo Slavija in Jadran, Slovan in Ilirija, Primorje in Hermes (21 minut) in drugoraz* redni klubi Reka — Svoboda ter Panonija — Krakov o. Tekme obetajo prav zanimiv sport. Jadran naleti v Slaviji na enakovred* neg-a nasprotnika, dočim gre Ilirija proti Slovanu, ki ne more nastopiti kompleten, v boj kot favorit. Primorje odigra s Her» mesom še 21 minut nedavno prekinjene prvenstveno tekme. V drugem razredu bo vroča borba za prvo mesto med Svobodo in Reko. V kolikor je Reka tehnično boljša, toliko je Svoboda ambicijoznejša. — Kxa« kovo ima šanse, da obvlada šibko Panonijo. •Razpored tekem je sledeč: igrišče Ilirije: ob 10.30 Reka — Svoboda, ob 13.45 Slavija — Jadran, ob 15.20 Slovan — Ilirija. — Igrišče Primorfa; ob 14: Hermes — Primor« je; ob 14.30 Panonija — Krakovo. — Nedeljske prvenstvene tekme v Za* grebu. V nedeljo se odigrajo v Zagrebu sle* deče prvenstvene tekme: Gradjanski — 2e* lezničari, Hašk — Viktorija. Croaria — Derbv. — Avstrija—Italija. Avstrija postavi proti Italiji sledeče moštvo: Franzl (Admi* ra), Rainer, Blum (oba Vienna). Klima (Admi-ra), Bilek (WAO, Schott, Siegl, Range (vsi Admrra), Gschweiđl (Vienna). Walzhofer (WAC), NVesseJv (Rapiđ). šBetežmca KOLEDAB. Dane«:: Petek. 4. novembra 1927: katoli čani: Dragotir: pravoslavni: 22. oktobra. A b riki je. Jutri: Sobota, 5. novembra 1927; katoli čani: Mirko; pravoslavni: 23. oktobra. Ap. Jakob. DANAŠNJE PRIREDITVE. Opera: Zaprto. Kino Matica: >Pat in Patachon kot lovca«. Kino Dvor: >Svetovni prvak<. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Sušnik, Marijin trg; Kuralt, Go-sposvetska c, Jntri: Ramor. MtkMUsfi c; Trnkoczv, Meslni trg. Soiuee zaide danes ob 16.45, vzide jutri ob GA?, in zaide ob 16.44. Ob pogrebu V pajčolan megleni se /c ogrnila ljubljena priroda, kakor bi thtela: dobra žena — mati svet je zapustila^ z rožami jesenskimi odcveia. Tiho v \n;tru plavajo Usti ovenelt, a zvonovi petam žalostno po jo; pa kako bi žalostno ne peli, Če pogrebe! vronženć neso? Kratko dobo nam življenje solnčrto stj*, saj le delo plemenito ne umre; s klćdivom usode čas minute btje, a človeka kakor čr\>a stre! Gustav Strniša. Prosveta Mariborsko gledališče. Petek, 4. novembra ob 17. uri: >Snegulfica<. Otroška predstava. Premijera. Sobota, 5. novembra: Zaprto. Nedelja, 6. novembra ob 15. uri: -»Snegulci- ca c. Otroška predstava. Nedelja, 6. novembra ob 20. uri: '-Čardaika kneginjaf. Kuponi. Premijera izvirne sfoi'enske drame. V soboto dne 5. t. m. bo v ljubljanski drami premijora izvirne slovensko drame «Dva bregova* pisatelja Antona Leskovca. Drama je zajeta iz heraskega življenja. Glavne vloge so v rokah gq. Levarja, Rogoza, Gre« gorina, gospe Danilove, Medvedove in dru« gih. Dovtipnega policaja igra g. Cesar. Zaposlen je skoro ves dramski ansambl. Sce* neriia je po načrtih prof. Vavpotiča. Režijo vodi ravnatelj Pavel Golia. Križaj v Beogradu. Naš rojak in popularni basist, gostuje te dni v beograjski operi z velikim uspehom kot »Kecak v Prodani nevesti in >Mefisto« v Favstu. Vin beograjska kritika hvali njegov krasen plas in naravno klasično igro. Publika pa je svojega znanega ljubljenca, čim se je pojavi! n* odru, pozdravila s frenetičnim aplavzom. Koneert komornega kvarteta %Zika:, ki je bil napovedan za danes petek zvečer, je preložen in se vrši definitivno v četrtek, dne 17. t. m. ob 20. uri v unionski dvorani. Ze kupljene vstopnice veljajo za ta dan. Občinstvo prosimo, da rame to na znanje. Tenorist Vičar go*t ljubljanske ©p<»rc. Jutri v soboto zvečer ob pol 20 se poje v operi Verdijeva opera >RigoIetto<: v kateri nastopi mlad, izvrsten tenorist zagrebške opere g. Vičar v vlogi vojvode. To vlogo fa g. Vičar z največjim uspehom odpel že vpc-krat v zagrebški operi. G. Vičar je pever odličnih glasovnih sposobnosti in tudi urral-sko odgovarja v vsakem pogledu. Pole?; njega nastonijo še ga. Davidova in ga. Thiern-jeva, gdčni. Španova i?dčna. Ramšaknva in Jeromova ter crg. Holodkov. Rumpelj, Janko, Mohorič, Subelj, Perko in Sekula. Predstava so vrli kot ljudska predstava pri mlmulfi opernih cenah. >Dva brkova*. Ponovno opozarjamo ua premiero Leskovčeve izvirne drame »Dva bregova<, ki bo v soboto dne 5. t. m. o>b 20. Vstopnice se dobe pri dnevni blasrajnt v opernem pledali.sču ter zvečer pred predstavo v drami. Premijeri bo pri.-ostvo-^d avtor. Današnja dijaška dramska predstaTa je odpovedana in se bo vršila v soboto, dne 12. t. m. popoldne ob 15. uri. iSneffnlcieac na mariborskem odru. \ Petek, 4. novembra ob 6. uri popoldne se uprizori priljubljena otroSka igra »Snegul-čica in škratje«. S tem se otvori otročka gledališka sezona in je gledališče storilo vse, da bo napravilo s to lepo otroško igro naši deci kar največje veselje. Jetrn de la Hyre: 500 52 I — Ga pa počakam, — je dejal Jou-, vele. — Obvestite me nemudoma, čim se ravnatelj vrne. Povejte mu, da mu imam povedati važne novice. Sicer mu pa lahko telefonograftram. Ali veste, kje Kelios jim je dajal navodila potom posebne šifre, ki jo je sestavil sam, in nikomur ni prišlo na misel, da vporab-Ija v ta namen aparat telefonografske agenture mogočne Prometne družbe. Tako se je Keliosu posrečilo ustanoviti v razmeroma kratkem času močno, disciplinirano organizacijo. Noben član organizacije ni poznal njene tehnike in ustroja. Ves sistem je bil zapopaden v imenu Keliosa Maščevalca. To ime so si šepetali milijoni ljudi na vseh koncih in krajih zemlje, v globokih rovih in visoko nad zemljo. Jouvele je med potjo od glavne po-leije v telefonografskt) agenturo ponovno razmišljal o vzvišenih ciljih te organizacije. On ni vedel, da je Kelios poletel v beneški zaliv. Mislil je, da ga najde v agenturi, kjer je imel vodja maščevalcev privatno stanovanje. Bil je zelo razočaran, ko mu je vratar povedal, da gospoda že drugi dan ni doma. — Ali ne veste, kdaj se vrne? — Je vprašal vratarja. — Ne. jef —■ Ne, ne vem. — Dobro! Katere sobe so na razpolago? — Številka 5 in 6. — Počakam ga na št. 5. Jouvele je odšel v so»bo. Da bi ga zaupniki lahko čakali, je dal Kelios opremiti pri svojem stanovanju dvanajst sob, v katerih je bilo na razpolago vse, k>ar si more želeti razvajen človek. Po-setniki so lahko prihajali v te sobe ponoči in podnevi. Poskrbljeno je bilo za k*opel, hrano in sploh vse, kar spada k udobnemu stanovanju. Jouvele je kot intimen prijatelj često zahajal k ravnatelju in je dobro poznal domače razmere. Nastanil se je v sobi št. 5 in potrpežljivo čakal, misleč, da se vrne Kelios prej, predrto bo treba v službo h generalu Enonu. Ta čas se je general Enone posvetoval z generalom Glottinom v štabu vrhovnega poveljstva nad oboroženimi silami Evropske konfederacije. Posvetovanje je trajajo celo uro. Štor jem so bili važni sklepi. General IjkAtm Je poklical štabne častnika in jim zapovedal, naj se takoj lote dela. Da izpolni važno misijo, se je vrnil general Enone v svoj kabinet in začel takoj razpošiljati telefonograme. Skoraj vsi so bili poslani v Milan, Trst in Padovo. Do jutranjega raporta višjih policijskih častnikov je bilo treba čakati še dobro uro in ta čas je hotel general porabiti za razgovor s Faultonom. Odšel je v sobo, kjer je pustil Američana pod zdravniškim nadzorstvom. — Medicina 33. stoletja je delala čudeže. Pred dvanajstimi urami je stal Faulton z eno nogo v grobu, zdaj je pa že zapustil bolniško posteljo in se sam oblačil. — Aha, ozdravili ste! — je vzkliknil policijski prefekt — Da, ozdravil! — se je nasmehnil Faulton. — Sam ne morem verjeti, da je kaj takega mogoče. In vendar ne čutim nobenih bolečin ne slabosti. Zdi se mi, da se pretaka po mojih žilah nova kri. Imenitne zdravnike imate, general. Kirurg, ki ni vedel, da je živel njegov pacijent v 20. stoletju, se ni mogel dovolj načuditi Faul tonovi nevedosti. — Vaše okrevanje je povsem naravno, — je dejal general Enone. — Saj niste prvi, ki so ga zdravniki čez noč Izlecili. Obrnil se je k zdravniku .rekoč: — HvaJa, zdaj lahko greste. Zdravnik je odšel. General je povabil Faul tona v svoj kabinet. — Povedati vam moram važne novice. Čakajo vas nujni opravki. Pojdi-va! Faulton ni več mislil na rano, niti na Čudovito okrevanje. Generalove besede so obudile v njem vsa prejšnja čustva, vse misli in želje. V njegovem srcu se je znova oglasila želja po osveti. Ni se mogel premagovati. Ves razburjen je vprašal: — Kaj je z Leticijo, d' Albaniacom in Fortclusom? — E, ti so zdaj že daleč! — Daleč! Faulton je debelo pogledal generala. — Vaša policija jih ni mogla zgrabiti, oni... General se je nasmehnil in s kretnjo pomiril Američana. — Gospod, naši policiji se ni mogoče skriti. Mi vemo, kje so vaši bivši prijatelji in kje je ženska, za katero se tako zanimate. — Ali so skupaj? — Da, vsi so skupaj. — D* Albaniac in Leticija sta skupaj? — Da. — O! Faulton j« v divjem gnevu stisnil pesti. General jhn je mirno nadaljeval« — Od vas je odvisno, kako dolgo bosta še skupaj. Pomirite se, gospod, in poslušajte me. To. kar vam hočem povedati, je zelo važno in nočem, da bi mi segali v besedo. — Oprostite, general — Faul tono v glas se je tresel — poslušam vas. Ne bom vas motil. General se je naslonil na mizo in povedal važne novice kratko in jedrnato: — Dva problema: vaš in naš. Naša naloga je dvojna. Uničiti ali ujeti bivše ljudi in paziti strogo na Keliosove pri-staše. Proti bivšim ljudem smo že ukrenili vse potrebno. Francoska in italijanska armada obkolita beneški zaliv in hidrotehniki ga osuše. Proti Keliosovim pristašem pa ne moremo ničesar ukreniti. Edino, kar lahko storimo, je strogo nadzorstvo, kajti Molderju se ni posrečilo razposlati po svetu povelja glede splošne revolucije. Revolucija bi morala izbruhniti danes opoldne, pa ne bo. Dobili smo pa nekatere nove informacije, ki nam gotovo pripomorejo razkrinkati tega — vražjega Keliosa in njegovo tajno organizacijo. To je prvo vprašanje. Tu moram omeniti veliko uslugo, ki ste jo storili nam. Iskrena hvala. Poleg tega ste rešili življenje tu-» di meni, kajti prva žrtev revolucije hI bil jat Dnevne vesti. V, Ljubljani, dne 4. novembra 1927. — Kralj na lovu. Pri Kupinovem v Srenj u v okolici Rume se je včeraj vršil prvi dvomi lov, katerega so se udeležili kralj Aleksander, princ Pavle, ministrski predsednik Velja Vukičević in številno dvorno spremstvo. Lov je prinesel bogat plen. Iz Kupinova odpotuje kralj v Belie, kjer bo organiziran lov na divje prašiče in jelene. Ministrski predsednik se jc zvečer z lova vrnil v Beograd. — Novi pomočnik ministra za narodno zdravje. Bivši inspektor ministrstva za narodno zdravje dr. Milan Vukičević je v sredo dopoldne prevzel posle pomočnika ministra za narodno zdravje. Dosedanja pomočnika dr. Dobra Popović in dr. Dušan Iverić sta stavljena na razpoloženje, ker sta bila pri zadnjih skupščinskih volitvah izvoljena za narodna poslanca. —h Ustanovitev Društva za pospeševanje cll|ev Lige narodov« v LJubljani. V sejni dvorani mestnega magistrata ljubljanskega se jc snoči ob 20. vršil ustanovni občni zbor Društva za pospeševanje ciljev »Lige narodov<. Hvalevredna ideja, ki jo širi Liga narodov, da se vsi spori med narodi poravnajo mirnim potom in ne z orožjem, ie našla tudi v Ljubljani mnogo prijateljev, kar kaže številno obiskani ustanovni občni zbor. Navzoči so bili odlični predstavniki naših kulturnih, političnih in drugih korporaciji v prav lepem številu pa akademska mladina. Univ. prof. dr. Leonid Prtamic je orvoril ustanovni občni zbor. Iskreno je pozdravil člana glavnega sekretariata Lige narodov- v Ženevi g. Gjura Po po vi ca, proseč ga, naj izroči pozdrave šefu sekretarijata g. Drumondu v ženevi, ki je bil tako ljubezniv, da je na zborovanje poslal svojega zastopnika. Nato ie g. dr. Pitamic v glavnih potezah očrtal cilje in stremljenja Lige narodov po svetovnem miru, kakor rudi naloge novoustanovljenega društva pri nas in v drugih državah. G. prot. dr. Pavel B. Breznik ie za tem prečital od oblasti odobrena društvena pravila, na kar je bil i-zvoljen društveni odbor. V odbor so bili izvoljeni: za predsednika univ. prof. dr. Leonid Pitamic, za podpredsednika: dr. Janko Brejc in dr. Janko Pretnar, za tajnika prof. dr. Pavel B. Breznik, za blaganjika odvetnik dr. I. J e r i č, za odbornike: veliki župan dr. Fran V od opi -vcc, univ. prof. dr. Fran L u k m a n, univ. prof. dr. E h t 1 i c k, predsednik oblastnega odbora dr. Marko Natlačen, oblastni poslanec dr. Dinko Puc in dr. Vladimir R a v n i h a r. Po volitvah je imel g. Gjuro Popović kratko predavanje o propagandi za Ligo narodov in o problemu narodnih ma-nišin. Po pozdravu občnega zbora od strani iur. g. Mencingerja v imetiu Akademskega društva Lige narodov ie g. dr. Leonid Pitamic zaključil občni zbor. K uovemu društvu je pristopilo že prav lepo Število članov. — Novi šolski zakoni. V prosvetnem ministrstvu sta že izdelana zakon o osnovnih in zakon o srednjih šolah. K posvetovanjem o sestavi obeh zakonov so bili zadnji čas pritegnjeni tudi strokovnjaki — zastopniki osnovnošolskih učiteljev m profesorjev. Vseučijiški zakon še ni izdelan in ga seda-j proučuje posebna, iz univerzitetnih profesorjev sestavljena komisija. — Verouk na kmetijskih šolah. Jugoslovanski katoliški episkopat je izročil poljedelskemu ministru posebno spomenico glede "verskega pouka rta srednjih kmetijskih šolah. Episkopat zahteva, da se na srednjih šolah uvede verski pouk, a da se ne ukinja na nižjih kmetijskih šolah, kakor je to odredil poljedelski minister. — Šaljapln ne pride v Beograd. Za 6. novembra je bil V Beogradu napovedan koncert znamenitega pevca Saliapina. Za ta koncert ni vladalo samo med beogradskim koncertnim občinstvom, marveč tudi med pokrajinskimi glasbenimi krogi izredno zanimanj«. Takoj, ko je bil objavljen datum koncerta« je občinstvo navalilo na koncertno blagajno. Vstopnice so bile v dveh liVcrlit se bovte, 4* bo **arv jataiiau. Mftt —lj Plesne vaje družabnega odseka »Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije«, ki se vrše vsak petek v mah dvorani hotela Union, Ljubljana, se bodoh radi koncerta kvarteta »Zika< izjemoma, namesto v petek 4. t. m., vršile v ponedeljek 7. t. m. ob S. f i zvečer. S46n —lj Alkohol demon. Neki tesar, 56ietnl Trzinčan. jc včeraj pil Hkof. Pozno zvečer jo je nameraval mahniti proti domu, toda alkohol ga ie tako zdela, da se je zvrnil v jarek ua Bleiweisovi cesti. Z vetftim na-POTom sta ga dva stražnika prinesla na slavno stražnico, kjer so ugotovili, da močni krvavi nad desnim očesom. Pozvali so rešilno postajo, ki ga ie odpeljala v javno bolnico. —lj Razne tatvine. Šoferju avtotaksa Antonu Riederju ie včeraj okoli 2. ponoči neznan tat z avtomobila, ko je čakal na Dunajski cesti, odnesel- avtomobilsko uro, vredno 650 Din. — Na Kodeljevem stanuio-čemu snažitelju čevljev pred glavnim kolodvorom, Francetu Stoparju, ie neznan tat odnesel omaro za ščetke in pasto, ki jo je imel shranjeno v Mikličevi restavraciji čez noč. Stopar trpi 200 Din škode. — V Tovarniški ulici stanujoči delavki Frančiški Zelinger je tat ukradel več masti ta nekaj obleke. Zelingerjeva }e oškodovana za 400 Din. — Policiji so prijavljeni 14-letni otroci Miha, Janez in Katica, vsi iz Dragomelj, ker so na pokopališču pri Sv. Križu kradli z grobov sveče. —lj Drobiž policijske kronike. V policijske zapore so bile odvedene tri osebe, neki postopač radi pijanosti, mlajša ženska radi viačuganja in neki lvovski večni popotnik, ki je prišel v Ljubljano čez italijansko mejo brez potnega lista. Policiji je bilo včeraj prijavljenih šest maniših tatvin razniii predmetov, slučaj nevarne grožnje, 2 nezgodi in 3 ponočnjaki radi kaljenja nočnega miru. Kolesarji so zadnji Čas postali zelo brezobzirna. Ne samo, da v divjem diru drve po ulicah in podirajo pasante, marveč vozijo zvečer in ponoči tudi brez luči. Varnostni organi so zato dobili zadnji čas nalog, da morajo povsod zlasti paziti na kolesarje brez \uZ\ Danes je bilo 8 kolesarjev prijavljenih, ker so vozili brez svetilke. Iz Celja —c Napaden je bil dne 1. novebra ob 9 uri zvečer v gostilni Grabner v Arclinu pri VojnHru od nekega neznanca kovaSd pomočnik Jakob Pukl iz Skofjevasi. Napadeni je bil težko poškodovan in odpravljen v celjsko bolnico. —c Težavna aretacija. ŠtokeU Alojzij, stražnik v Gaberju, je 1. t. m. v bližin: gostilne Grah aretrral nekega pijanca. Pri tem ga je aretrranec z nožem težko poškodoval na obeh rokah. Stražnik je moral iskati pomoč v bolnici. —c Za občinske volitve v celjski okoliški občini je doslej vloženih 7 kandidatnih list Nemci svnve liste niso vložili in se bodo za njih glasove potegovali klerikalci in radikali Vlaganje list je zaključeno, vrstni red istih še ni določen. —c Sestanek sodarskih mojstrov. V nedeljo 6. t. m. se bo v Celju v hotelu »Balkan« vršil sestanek sodarskih mojstrov iz srezov Celje, Gornji grad, Slovenjgradec, Šmarje in Konjice. Na sestanku se bo razpravljalo o potrebi ustanovitve zadruge so-darjev in o korakih, ki jih je treba pod-vzeti proti šušmarstvu in izdelovanju sodarskih izdelkov v jetnišnicah. Iz Maribora —mO moderni demokraciji in njenih socijalnih nalogah bo predaval prihodn-n ponedeljek dne 7. t. m. g. dr. Turna iz Ljubljane v Ljudski univerzi. Predavanje je zelo aktualno in priporočamo obisk vsem, ki se zanimajo za sodobna vprašanja. Zlasti priporočamo obisk tudi doraščajoči mladini. —m Klerikalni klevetnik! zopet postavljeni na laž. Klerikalni klevetniki so že neštetokrat morali zlesti pod klop in javno priznati, da je laž njihovo glavno orožje v boju s političnim nasprotnikom, vendar pa vselej zopet zapadejo v stare grehe. O priliki volitev v TOI so si kratkomak) izmislili, da je mariborski trgovski gremij dal tajništvu SDS v Mariboru 26.000 Din za volilno propagando. S tem so hoteli pri trgovcih diskreditirati predsednika gTerrrija in nosilca stanovske liste g. Weixla. Gospod Weixl je poslal »Slovencu« takoj popravek, ki ga pa seveda ni priobčil, da bi se pred končanim glasovanjem ne blamira!. Trgovski gremij za to objavlja, da imajo vsi člani priliko, da se na podlagi računov in knjig sami prepričajo o neresničnosti te trditve in o klerikalni zlobi, g. Weixl pa bo dal Iažnjivcem še posebej priliko, da dokažejo svoje trditve pred sodiščem. —m Še ena klerikalna. Mariborsko sodišče je obsodilo včeraj ptujskega dopisnika »Slovenskega Gospodarja«, nekega Davorina Tombaka, na teden dni zapora, 3000 dmariev globe, v slučaju neizterljivosti na nadaljnjih mesec dni zapora ter na odškodnino tožitelju dr. Matku Mrgoletu, kateremu je očital nesposobnost in mu s tem povzročil veliko moralno in materijalno škodo. Toženi se je zagovarjal, da ni imel namena komu škodovati. Seveda se pa sodišče ni tak jalov izgovor ni moglo ozhrati. Ta proces pa je le nov dokaz, da hočejo klerikalci političnega nasprotnika ubiti z lažjo in kleveto in da jim za to ni ničesar verjeti. —H*t<, nroeljska eksportna !ružba <1. d. z o. z, v Žalcu. —g Vpis r zadrnini register. Vpisala se je Zadružna elektrarna v Beltincih, regr. zadrtima z cm zavezo. —g Reorganizacija naše trgovine iu inda-strije. V trgovinskem ministrstvu zbirajo baje obširen materijal o reorganizaciji naše trgovine in industrijo na Siril bazi. Mod drugim bi moralo dobiti trgovinsko ministrstvo nazaj vse kompetence, ki so bila prenesene na finančno in zunanje ministrstvo. Obenem namerava trgovinsko ministrstvo pokreniti vprašanje trgovinskih atašejev v ioonemstru Novice iz Splita Split, dne 3. nov. 1»>?7. Otvoritev Dioklecijanovih vrat. Občina ie dobHa dovoljenje od tukajšnjega škofijskega ordinarijata, da sme podreti malo cerkvico na Poljani Kraljice .Jelene, ki zapira starinska iztočna vrata cesai>ke palače. Omenjena cerkvica nima nobenega zgodovinskega pomena in bodo materijal !n relikvije prenesene na novo pokopjii$Ct\ da sezidajo mrtvaško kuoeio. Ko podera to cerkev, se spojita trza Kraljice Jeiene »•» trg Kralja Tomislava, ki sta po tei 9tavbi sedaj deljena in nastane lep in velik trt, odpro pa se imperatorska vrata, ki » it več stoletij p.i te] cerkvici zaprta. Na ta trg postavijo spomenik Grgu Ninskemu, ki bo veljal, kakor smo že poroČaK, poldrugi milijon Din V tej vsoti so vračunani samo stroški uli\arija in postavitve monumenta, kajti umetn;no sarno je daroval umetnik Meštrovic mestu Splitu. S tem dobi mesto nov, velik in najzanimivejši trg. Na tem trgu stoji mavzolej, peristil in vesttbu! cesarja Dioklecijana, istočna vrata cesarske palače, ogromen sfolp stokie cerkve m «*po-menik Minskega. V resnici bo to historični in najveličastnejši trg mesta Splita. Samomor poveljniku italijanski ga parnika. Kapitan Puh i BernaroVii, rodom \t Viaceggia iz Toskana, je priplut % tauio »Ferruccio« včeraj v oaSo luko in se danes zjutraj ob 5. uri ustrelil v svoji kabini. Popoldne an zvečer je bil se v družbi s pomorskim oficirjem g. Lisičićem in ni niti najmanj bilo poznati na njegovem vede;in. da si namerava končati življenje. Star Je bil 41 let, bil je zdrav in simpatičen ter dobro rnan med našimi pomorfčaki. V£TRA NA&IP 23- JjjgOLBj BRNSK1 6LAG0VI Šlagovi za gospode in dame ' zaiamčeno čiste volne. — Poslednje novosti za esensko in zimsko sezono upošiija -.taro renomirano tvormško skladišče siikn«- S1EGEL - IHIHOF SRI10 Palackcho tf 12 Cehoslovaška) V. Največja izbira. — Najnižje tvoroiške cene. — Na zahtevo vzorci zastonj in poštnine prosto ff J Urejuje: Josip Zupani? - 7* »Narodno tiskamo*: Frsn Jezeršek. — Za upravo in inserstni del lista: Oton Christoi — Vsi v Ljubljani 59