m Proletarci vseh dežel, združitg set tko. PRAVICA GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOTENIJE Poštnina plačana v gotovini. E DANAŠNJE ŠTEVILKE. Kaj nam je odkril popis setvenih površin Aleš Bebler o misiji generalnega sekretarja OZN Dober gospodar skrbi za svojo hišo — Fizkultura — Dopisi leto XI. - Štev. 147/1 Ljubljana, sreda 21. junija 1950 Mesečna naročnina din 45. Izhaja vsak dan razen ob petkih Cena din 2.— Kaj nam je odkril popis setvenih površin Še ni dolgo od tega, ko smo govorili « popisu setveujji površin. Zato ni potrebno na široko razlagati, kaj je bil končni cilj tega popisa. To vedo danes tudi že pošteni kmetje, saj jim KLO lahko brez težave predpiše pravilne obremenitve v odkupu, kjer je bilo pravilno lapisano, kaj so posejali. Pošteni mali in srednji kmetje so sedaj lahko spo-*nali, kdo jim je povzročal nepravilne »bremenitve in kdo se je smejal na njihov račun: tisti, ki so prikrivali orne površine, ki so na račun malih in sredah kmetov polnili svoje kašče, pri tem Pa vpili, da hoče ljudska oblast kmeta Uničiti. Pošten kmet je lahko spoznal, da ljudska oblast kmeta noče uničiti, pač Pa hoče uničiti špekulanta, ki je živel in bii še rad živel na račun drugih. Jasno, da bi vaški mogotci še naprej radi kraljevali. Včasih so zanje garali dninarji in hlapci, revnim kmetom pa so posojali denar in si kopičili obresti. Sedaj pa bi radi še več. Ker jim graditev soeializnja ne diši, bi vse obveznosti do države radi prevrnili na malega in srednjega kmeta, obenem pa ustvarjali dobičke iz žuljev delovnega ljudstva. Ali jim more ljudska oblast to pustiti? Ne More jim pustiti, ampak hoče, da jih delovno ljudstvo samo razkrinka in njihovi Spekulaciji napore zadnjo uro. Zato so Potrebni taki ukrepi, kot je bil popis Setvenih površin. Da se ta popis izvrši, so bile formirane okrajne in krajevne popisne ekipe, ki so imele nalogo, da v sedmih dneh obiščejo vsakega kmeta, vse kmečke delovne zadruge, ekonomije in državna posestva. Popisovalci so na predpisanih formularjih vpisovali orne površine in y jesenski ter pomladanski setvi posejane kulture, ter površine, ki so pod staro setvijo deteljišča in trave. Krajevne ekipe so izdelale zbirni pregled za privatna gospodarstva — ločeno po gospodarskih skupinah, okrajne ekipe pa zbirni pregled za socialistična gospodarstva. Poglejmo nekaj popisnih listov, da vidimo, kaj vse nam je odkril ta popis. Že pri prvem okraju (po abecednem redu), t. j. v Celju-okolici vidimo celo vrsto skrivačev ornih površin. Tako je ekipa v KLO Slivnica odkrila, da so kmetje Selič Alojzija, Mastnak Tone, Klodnik Mihael in Marija ter Plahuta France zatajili 2.46 ha orne zemlje. Če bi bila na tej zemlji posejana ozimna pšenica, bi znašal pridelek 44.88 mtc. V KLO Dobje je Salobir Franc zatajil 2.37 ta, Kovačič Julija pa 1.45 ha. V KLO Vitanje je prikril Krojin Ivan 1.26 ha. V kranjskem okraju je 19 kmetov zatajilo 6.97 ha orne zemlje. To so storili na ta način, da so na tej površini posejana bela žita prijavili kot krmske rastline. V okraju Lendava so člani popisnih ekip odkrili v 9 KLO 70.83 ha utajene orne zemlje. V tem okraju so bile izmerjene orne površine pri vseh kmetih in je pri tem sodelovalo 52 ekip s 154 popisovalci ob pomoči 26 najboljših okrajnih aktivistov. Utaja pa je kaznivo dejanje, ki se po kazenskem zakonu strogo kaznuje. V okraju Poljčane so bili trije največji špekulanti že kaznovani z denarno kaznijo po 25.000 din. V okraju Trebnje so bili trije špekulaatje izročeni jasnemu tožilstvu. Seveda pa bodo prišli na vrsto še drugi. Dolžnost ljudskih odborov _ je, da v takih primerih ne zavlačujejo postopka. Vprašal bo kdo, ali ni morda kazensko postopanje proti takim skrivačem preveč ostro. Nikakor ni, če premislimo, koliko težav nam je to utajevanje prineslo. Vzemimo, da je bilo v 100 krajevnih odborih zatajeno samo po toliko, Vpisali bomo zase in za svoie otroke Že prvo ljudsko posojilo je pokazalo, da naši narodi pri graditvi socializma nočejo tuje pomoči. Drugo ljudsko posojilo pa je razgibalo ljudske množice po vsej državi še bolj kot prvo. Vpisovanje se še ni začelo in vendar je nešteto naših delovnih ljudi že pripravljeno in že ve, kolikor bodo vpisali zase in za svoje otroke. Z drugo besedo to pomeni, da hočejo za vsako ceno zgraditi boljše življenje zase, kakor tudi za svoja poko-lenja. Vsi smo že slišali o Sonji Erbežnik ^ Zagreba, ki je prva v Jugoslaviji izpolnila petletni plan. O ljudskem posojilu je dejala: »Z vpisovanjem ljudskega posojila postajamo vsi soudeleženci Pri velikanskih investicijah in nam bo Zato še bolj na tem, da se petletni plan %olni.< Zanimanje za ljudsko posojilo je razgibalo tudi naše priseljence iz Belgije, k delajo v podjetjih v Zenici. Na sestanku 60 sklenili, da bodo vpisali posojilo, cim se bo vpisovanje začelo. Ob tej priliki je tov, Anton Uršič dejal: »Vemo, da bo vpis posojila koristil vsej državi. Vpisovanje posojila bo naš odgovor obrekovalcem, z vpisovanjem bomo pokazali, da vztrajamo na poti graditve socializma.« Priseljenec Trogarič, ki je prvič vpi-*al 10.000 din ljudskega posojila, pa je dejal, da bo eedaj vpisal več kot pri Prvem posojilu — zase in za svoje otroke. Prepričan je ne samo o splošni važnosti, ampak tudi o ugodnostih, ki jih jOia posojilo osebno zanj in za otroke. Ena izmed obveznic, ki jih je bil vpisal Pri prvem posojilu, je bila že izžrebana *n j© zadela dobitek. Predsednik društva književnikov tov. Slavko Kolar je dejal, da je prav tako kot vsak delovni človek v naši državi Ponosen, ker bo lahko z vpisom posojila podprl graditev socializma. Podobno Izjavo je dal tudi umetnik Avgust Cilij, Nosilec reda deia I. stopnje, ki ga je vlada FLRJ že večkrat nagradila za nje-Sovo umetniško delo. Tudi vidnejši delavci reških podjetij dali izjave,' da bodo z navdušenjem kisali drugo ljudsko posojilo, kakor so ^Pisali tudi prvo ljudsko posojilo. Gradbeni inženir Egon Holendar, ki je med beškimi inženirji prvi izpolnil petletno Plansko nalogo, je dejal: »Pri vpisova- nju novega posojila bomo tekmovali, kakor tekmujemo za izpolnitev svojih delovnih nalog.« Nosilec reda dela in desetkratni udarnik Albino Bačac, varilec v ladjedelnici »Tretji maj«, je, dejal, da bodo v njegovem oddelku vsi delavci vpisali posojilo. Podobno izjavo je dal. j0di Ivan Du-šič, osemkratni udarnik iz iste ladjedelnice. ^ Ce bi kak obrekovalec iz informbiro-jevske družbe stopil med delovni kolektiv katerega koli našega podjetja in ustanove, bi kaj hitro spoznal, da se z našimi ljudmi tudi Moskva ne more šaliti., še bolj pa bi se začudil ob zaključku vpisovanja, kajti — kot že sedaj izgleda — bo ljudsko posojilo znesek 3 milijard gotovo prekoračilo. Obveznosti članov Ljudske milice za vpis ljudskega posojila Enote uprave Ljudske milice za Slovenijo so že v prvem dnevu, ko je bil objavljen razpis drugega ljudskega posojila, obljubile prispevati 1,525.500 din. Iz enote poročnika Škulja in podporočnika Lavriča pa poročajo: »Polovica članov naše enote bo dala posojila v znesku 401.000 dinarjev, ostali, ki so zaradi službene odsotnosti izostali s sestanka, se bodo prijavili kasneje. Najboljša je II. četa, kjer bodo podpisali 6kupaj 202.000 dinarjev ljudskega posojila. Miličnik Franc Šrajner bo dal 12.000 dinarjev ljudskega posojila. Večje vsote so še podpisali miličniki: Dajčman, Vodopivec, Cotič, Balažič, Makuc, Hvala, Mesareč, Kuk, Klemenčič, Zbina in Me-lihen, od katerih bo vsak dal najmanj 5000 din. Na sestanku, ki 60 ga imeli v zvezi z ljudskim posojilom, so napovedali vsem enotam Ljudske milice v Sloveniji tekmovanje za čim večje vsote vpisa posojila. Sklenili so, da bo njihova enota vpisala skupno 1 milijon ljudskega posojila.« V enoti vodnika Ivanke Hosta so že do sedaj sklenili vpisati 180.000 dinarjev ljudskega posojila. Pri Upravi Ljifdske milice za Slovenijo so že včeraj miličniki zbrali za 191.000 dinarjev ljudskega posojila. Enota kapetana Miroslava Kočevarja je že do sedaj sklenila podpisati 753.000 dinarjev ljudskega posojila. Tudi kolektiv Tobačne tovarne je že razpravljal o ljudskem posojilu Dne 20. junija se je med opoldanskim Jdmorom zbral tia. skupnem sestanku ''Olektiv Tobačne tovarne in razpravljal 0 vpisu drugega ljudskega posojila. Tovariš Nace Kavčič je obrazložil pomen 'kugega ter prikazal uspeh prvega ljud-‘kega posojila: da smo s tem postavili Marsikatero tovarno, elektrarno, železni-in ceste. Oglasil se je nato tov, Ivan Repan-namestnik komandirja INM Tobač-J® tovarne- V imenu INM se je obvezal, *a bodo vpieali 21.000 dinarjev. Tovariš Cizelj, namestnik direktorja, je 'ftial: »Za čimprejšnjo zgraditev naše tež- ke industrije Be obvezujem vpisati 5000 dinarjev.« Predsednica sindikata tovarišica Pavla Krez pravi: »Vsak dinar ljudskega posojila je težak udarec klevetnikom naše Partije, ljudske oblasti in narodov Jugoslavije, zato se obvezujem vpisati 4000 dinarjev.« Tov. Anton Dolničar, mizar, pravi: »Za prvo posojilo smo vpisali 700.000 dinarjev, za drugo pa predlagam 1,000.000 dinarjev.« Tov. Nace Kavčič pa: »Da nas fašisti ne bodo več vodili vklenjene v internacije in zapore, da nam ne bodo več požigali domov in morili naprednih ljudi, se obvezujem, da bom vpisal 6000 dinarjev ljudskega posojila.« 5J P1 vrlini zrasla pšenica, hi znašal pridelek 4488 mtc. Koliko moke bi zmleli iz tega žita in koliko delavcem bi lahko dali reden mesečni obrok moke?! In koliko bi bilo manj nejevolje in pritoževanja kmetov, ki so bili zaradi Špekulantove utaje preveč obremenjeni! Kazni so torej potrebne, saj Jih zahteva od ljudstva potrjeni kazenski zakon, obenem pa jih zahteva razredna borba, ki mora združevati male in srednje kmete proti ku-laškim izkoriščevalcem. Na splošno torej lahko rečemo, da nam je ta popis mnogo odkril. Lahko pa nam bi odkril in koristil še več, če bi bil povsod dobro izvršen. Dobro ni bil izveden tam, kjer so ga smatrali za biro-kratsko-administrativno, ne pa za skupnosti potrebno politično akcijo. Birokrat je za popis naredil kaj enostaven načrt. Vsedel se je v pisarno, potem pa je — kot kak star žandar — klical kmete v pisarno, namesto da bi jih sam obiskal. S tem je zagrešil dve napaki. Prvič to, da so špekulanti spet lagali in uta-jevali, mnogo pa je bilo tudi poštenih kmetov, ki so se sami zmotili v številkah. Druga napaka pa je bila v tem, ker je moral kmet v največjem delu pustiti svoje njive in iti na popis v pisarno. Koliko delovnih dni je bilo s tem zamujenih! Birokrat se seveda za to ni zmenil, ampak je pustil kmete čakati pred vrati, on pa je zapisoval, na koncu pa številke zaokrožil, »samo da je štimalo«. In kako naj bi birokrat drugače naredil?! Takih birokratov je bilo precej zlasti v okrajih Novo mesto, Ljubljana-okolica in Postojna. Kot pri odkupnih in gospodarskih listih, je okraj Postojna najslabši tudi v popisu setve. V tem okraju ni do 7. junija izvršil popisa še noben krajevni odbor. Do 18. junija so končali popis le v 8 KLO. Po izjavi okrajnega poverjenika Kodrič Avgusta v tem okraju ne bo dosti zatajenih površin. Največ jih bo v KLO Planina in sicer 0,60 ha pri enem samem kmetu. Jasno, da za tak malomaren odnos do tako važne naloge okrajni aktivisti ne morejo dobiti pohvale. Pač pa je bilo predlaganih v kazenski postopek 7 okrajnih inštruktorjev, in sicer: Rožanec Jožko, Cecek Leopold, Jene Franc, Požar Vinko, Kovač Pavel. Grča Janez in Stražiščar Ludvik. Slabo so se izkazali pri popisu tudi okraji Tolmin, Idrija in Gorica. V Tolminu se je začel popis šele 2. junija, ker po izjavi poverjenika za kmetijstvo ni bilo mogoče sklicati sektorske konference KLO. V Idrijskem okraju je bil izvršen popis do roka samo v KLO Godovič. V okraju Gorica je do roka zaključilo popis le 6 KLO. Popis setvenih površin nam je torej odkril dve stvari. Tam kjer so s6 zavedali njegove važnosti in se ga lotili kot važne politične akcije, nam je odkril na stotine hektarov zatajene površine, razkrinkal špekulante in dal solidno podlago za pravilno izvajanje odkupov. Tam, kjer pa v tem pogledu ni prinesel nobenega rezultata in jasnosti, pa nam je odkril birokrate, ki imajo do ljudske oblasti neljudski odnos, ki jih ljudska oblast ne potrebuje in ki po krivici nosijo zvanja državnih uslužbencev. Zato pa: kot s kmečkim špekulantom, tako je treba narediti račun tudi takim birokratom. Daljnovod Ohrid—Struga so začeli graditi Te dni so začpli v Makedoniji graditi pomemben daljnovod Ohrid—Struga. To bo sestavni del daljnovodnega omrežja nove hidrocentrale v Pesočanih. 13 km dolg daljnovod mora biti končan do 27. junija. Dokler ne bodo zgradili hidrocentrale v Pesočanih, se bosta elektrarni v Strugi in Ohridu med seboj dopolnjevali, Zakonodajna odbora Ljudske skupščine FLRJ proučujeta OSNUTEK ZAKON A O ODPOKL.CU LJUDSKIH POSLANCEV Beograd, 20. junija. Zakonodajna odbora Zveznega sveta in Sveta narodov Ljudske skupščuje FLRJ sta imela včeraj prvi seji. V zakonodajnem odboru Zveznega sveta je predsedoval tov. Moša Pijade, v zakonodajnem odboru Sveta narodov pa Josip Hrnčevič. Včeraj sta. oba zakonodajna odbora proučevala osnutek zakona o odpoklicu ljudskih poslancev Ljudske skupščine FLRJ. V Ustavi FLRJ in ustavah ljudskih republik je načelo o odpoklicu ljudskih predstavnikov kpt bistvena značilnost ljudske oblasti. Novi zakon o volitvi ljudskih poslancev Ljudske skupščine FLRJ z dne 21. januarja 1950, na podlagi katerega je bila izvoljena sedanja Ljudska skupščina, ima v čl. 11 dve jasni določbi: ljudjski poslanci so za 6voje delo odgovorni volivcem in le ti jih lahko odpokličejo: uveljavljanje pravice do odpoklica in postopek odpoklica ljudskih poslancev 6ta urejena s posebnim zveznim zakonom. Temeljna načela, po katerih se rešuje vprašanje odpoklica, so tale: Ljudski poslanci Zveznega sveta in Sveta narodov so za svoje delo odgovorni, volivcem. V socialistični demokraciji mora biti poslanec tesno povezan z ljudstvom, ki ga je izvolilo za svojega predstavnika in mora biti nenehno zadolžen odgovarjati ljudstvu. Zato predvideva osnutek zakona poslančevo dolžnost, da poroča volivcem o 6Vojem delu in delu Sveta, ki mu pripada. Bistveno poroštvo za politično odgovornost ljudskih poslancev je pravica do odpoklica. Volivci lahko med vsem trajanjem mandata izmenjajo poslanca, ki ne zasluži več njihovega zaupanja. To svojo pravico lahko uveljavijo s posebej urejenim postopkom odpoklica, ki ga vsebuje osnutek tega zakona. Ljudskega poslanca Zveznega 6veta lahko odpokličejo samo volivci volivnega okraja, v katerem je bil izvoljen, ljudskega poslanca Sveta narodov pa odpokliče Ljudska skupščina republike, v kateri je bil izvoljen, oziroma vrhovni predstavniški organi naišh avtonomnih enot. Predlog glede odpoklica in 6 tem tudi glasovanje o od- poklicu se lahko nanaša ali samo na poslanca ali pa na poslanca in njegovega namestnika. Ce je odpoklican samo poslanec, prevzame poslanske dolžnosti avtomatično njegov namestnik, če pa sta odpoklicana oba, ostane po6>lan6ko mesto prazno in potrebne 60 nove volitve, če je šlo za poslanca Zveznega sveta. Ker je odpoklic eden izmed bistvenih elementov naše volivne pravice in predstavniškega sistema in ker je to realna pravica, ki garantira uveljavljanje načela odgovornosti in izmenjalnosti ljudskih predstavnikov, mora biti tudi postopek za odpoklic v naši državi postavljen tako, da je preprost, ljudstvu razumljiv in lahko uresničljiv. Postopek odpoklica ne more biti postavljen tako, da bi vzbujal vtis načelne nestabilnosti poslanskega mandata in da bi ga torej lahko posamezniki zlorabljali. Predlog za odpoklic poslanca Zveznega 6veta lahko sproži samo tretjina vseh vpisanih v težko sprejeti sklep Informbiroja v zvezi s tovarišem Nosako, ki je eden najhrabrejsih rodoljubov in ki uživa popolno zaupanje japonskega proletariata.* Vsem tem izjavam in zapletu pa se je pridružil še članek, ki ga je nato objavila moskovska tPravda«, v katerem je močno napadla NakaniSija, ga imenovala provokatorja in sovražnika partije. Ti dogodki so izzvali živahne komentarje, v katerih se v glavnem poudarja, da se je Moskva ustrašila razburjenja, ki je zavladalo po napadu na Nosako in da je zaradi tega popustila. Pred kratkim je bilo vodstvo Komunistične partije Japonske na zahtevo Mac Arthurja postavljeno Izven zakona. Ustanovljen je bil začasen vodilni organ KP Japonske, ki bo vodil delo do novega kongresa. Predsednik tega organa Sijno Ecuro pa je dal 9. junija dopisniku lista >Akahata< izjavo, v kateri pravi, ko govori o dejavnosti partije v kampanji za parlamentarne volitve, med drugim naslednje: »O dejavnosti med volitvami lahko rečemo. da je bilo delo partije nezadovoljivo, čeprav je močno razvila propagando nacionalne neodvisnosti in miru ter da je bila slaba zveza s konkretnimi zahtevami množic zaradi nizkih plač, Intenzivnosti dela in velikih davkov. Ignoriranje vsakdanje borbe je naša največja napaka ... Druga naSa napaka je v ignoriranju taktike pri organizaciji množic za dosego narodne neodvisnosti in obrambe miru. Mi smo posvetili vso pozornost strategičnim ciljem, zanemarjali pa smo taktične naloge.« Ecuro nato poudarja, da so to napake, ki so se vlekle skozi vso dejavnost partije, ki >n/ mogla kazati pot razredne dejavnosti« in ne samo napake v volivtii kampanji. Kot naslednjo važno nalogo in napako starega vodstva partije objavlja Ecuro borbo proti frakcijam v sami partiji. Značilno v tej kritiki dela KP Japonske je, da se je pojavila sedaj, ko je staro vodstvo postavljeno izven zakona in ko praktično ne more več delati, kakor tudi to, da v glavnem obuja očitke, objav-. Ijene 6. januarja v organu informbiroja, ki so bili sicer naperjeni proti Nosaki (podprli s kritiko Nakanišija), katerih namen pa je zaradi močnega odpora CK KP Japonske tedaj propadel. Po izjavah Sijno Ecura je mogoče sklepati, da je bila prva naloga začasnega vodstva potrditev kritike Informbiroja. LR KITAJSKA ZAHTEVA IZKLJUČITEV KUOMINTANGOVIH PREDSTAVNIKOV IZ ZAVEZNIŠKEGA SVETA ZA JAPONSKO Peking, 20. junija. Agencija Nova Kitajska poroča: Zunanji minister osrednje vlade LR Kitajske ČU EN La.j je poslal predsedniku Zavezniškega sveta za Japonsko Shebaldu brzojavko, v kateri zahteva, da se Kuomintangovi predstavniki izključijo iz sveta in njegovih organov. Hkrati je Ču En Laj obvestil »vet, da je bil general Čuo Si DE imenovan z d šefa delegacije LR Kitajske v Zavezniškem svetu za Japonsko. EKSPLOZIJA NA INDIJSKI LADJI. Na Rdečem morju v bližini obale Saudske Arabija je eksplodirala ladijska ladja »Enterprise«, ki je Imela nosilnost 7t0t ton. Od 50 članov posadke se Je rešil' samo en mornar. Na haj lija Ehrenburg ne more odgovoriti »Oetterreichische Zeitung«, organ sovjetske armade v Avstriji, je 19. t. m. objavil odgovor sovjetskega pisatelja lije Ehrenburg a na odprto pismo, ki mu ga je poslal avstrijski fizik, stalni (lan avstrijskega komiteja za mir, univ. prof. dr. Hans Thirring. V tem pismu je Hans Thirring kritiziral poziv lije Ehrenburga, ki ga je ta poslal pisateljem zahoda tn v katerem jim je položil na srce, naj svoje pero in svoje znanje uporabijo za borbo proti atomski in hidrogenski bombi. Thirringova kritika Ehrenburgovega poziva je med drugim temeljila tudi na konkretnem primeru politike, ki jo Sovjetska zveza vodi proti Jugoslaviji. V svojem odgovoru lija Ehrenburg najprej napada Thirringa, ker je svoje odprto pismo, objavil v focialdemokra-škem glasilu »Arbeiter Zeitung«. To grajanje je vsekakor vet kol naivno. Kajti, prav gotovo je, da ne bi nobeno avstrijsko kominformistično ali temu sorodno glasilo objavilo odprtega pisma Hansa Thirringa, prav zato, ker v tem pismu izraža nezadovoljstvo ne samo nad vojnim hujskaitvom v zahodnih državah, marveč tudi nad vojnim hujskaitvom odgovornih politikov Sovjetske zveze. lija Ehrenburg dalje pravi, da veruje, da obstajata dva Thirringa — eden, ki je član komiteja za mir, in drugi, ki je proti gibanju za mir. (Po znani inform-birojevski teoriji, da je samo tisti pristaš miru, ki se bori izključno proti za-padnim vojnim hujskačem, medtem ko je tisti, ki kritizira tudi gotove postopke sovjetske vlade, avtomatično prešel med največje »ovratnike miru.) V glavnem pa lija Ehrenburg zagovarja, zakaj se pristaši miru borijo predvsem za prepoved atomske bombe in v škripcu zaradi Thir-ringove trditve, da v borbi za mir ni dovolj zahtevati samo prepoved aton\skega orožja, še dodaja, da je to šele prva, "** kakor pa ne zadnja zahteva »partizaiun mirut. Zanimivo je, da lija Ehrenburg * vsem svojem pismu niti z besedico ne odgovarja Thirringu na one citate iz l0' vjetskih člankov, ki pozivajo na oboroženo vstajo v Jugoslaviji, in ki iIh 11 Thirring navedel v svojem odprtem pismu Ehrenburgu kot dokaz, kakšne so ^miroljubnem besede sovjetske politike, kakšna pa njena dejanja in njeni pozivi. V tem pismu je Thirring med drugih citiral odstavke iz članka P. GrigorM-vega, objavljenega v »dsterreichiscn» Zeitung« 28. aprila t. 1. ». . Ni nobenega dvoma, da ni več daleč čas, ko bo iW°‘ slovansko ljudstvo obračunalo z banM izdajalcev, provokatorjev in ameriških agentov. To pravično borbo jugoslovanskega ljudstva podpira vse napredno človeštvom *Grobo izraženo — pravi Thirring v svojem pismu Ehrenburgu — meni ta odstavek nekako naslednik Umorite Tita; za likvidacijo njegovih P1'1' Stašev lahko računate na pomoč oboroženih sil informbirojevskih držav.* Na ta citat lija Ehrenburg odgovnrP z molkom. Ta primer sovjetske politik6 pozivanja na vstajo v Jugoslaviji je pre’ zrl tudi član CK KPA Ernest Fischer. ki je tudi že odgovoril na odprto pismo Thirringa liji Ehrenburgu (podobno kakor tokrat lija Ehrenburg sam). Pred tem vprašanjem, ki kaže dvoličnost današnja informbirojevske politike za mir, trdovratno miie vsi ti, ki se predstavljaj? kol edini resnični poborniki za mir. pa kaže z ene strani njihovo upogibanj hrbtenice pred ukazi Informbiroja tet njihov ponos, moralo pisateljev in kulturnih delavcev, s tem v zvezi pa tudi njihovo resnično stremljenje po miru W resnost borbe proti vojnemu hujskašlvu- Poraz kominformistične politike v Zapadni Nemčiji V nedeljo so bile v pokrajini Severna Rema - Vestfalija (Nordrhein Westfalen) parlamentarne volitve. Te volitve v deželne zbornice (Landtag) bodo izvedli v teku leta še v preostalih desetih zapad* nonemških deželah. Na volitvah v pokrajini Severna Rena -Vestfalija je volilo okrog 72% volivnih upravičencev. Največ glasov je dobila krščansko demokratska unija (CDU) in sicer 36.8%, socialdemokratska stranka Nemčije (SPD) je dobila 32.3% glasov Nacionalistična svobodna demokratska stranka je dobila 12% glasov, medtem ko nobena od ostalih strank ni dobila niti 10% glasov. Komunistična partija Nemčije je dobila 5.5% glasov, znatno manj kot leta 1949, ko je dosegla 7.6% glasov. Če primerjamo letošnje rezultate z lanskoletnimi, lahko ugotovimo neznaten porast glasov krščanskih demokratov in socialdemokratov; prvi «o povečali število mandatov na 93 (lansko leto 60 imeli 92), socialdemokrati pa na 69 (64); svobodna demokratska stranka je število svojih mandatov podvojila od 12 na 24. Komunistična partija Nemčije, ki je imela leta 1947 še 28 poslancev v deželnem parlamentu, jih bo imela sedaj le še 12. Medtem ko je leta 1947 glasovalo zanje 14% volivcev, lansko leto 7.6%, je glasovalo letos le še 5.5% volivcev. Max Reimann, voditelj zapadnonemških komunistov, je izgubil mandat v svojem volivnem okrožju Dortmund, vendar bo najbrž obdržal mandat, ker bo lahko prišel v parlament na obnovi kvote, ki jo predvideva volivni zakon Volitve 6o pokazale precejšen odklon k centru in desnici, odklon, ki je prišel do izraza že na lanskoletnih parlamentarnih volitvah, 6edaj pa se je še bolj utrdil. Levičarske stranke (KPD in SPD) so izgubile v primeri z lanskim letom okrog 400.000 glasov. V glavnem mestu Severnega Porenja Diisseldorfu pričakujejo, da se bo tudi v Diisseldorfu utrdila koalicija, ki bo po svojem sestavu zelo slična koaliciji v Bonnu. V tej zvezi pa se postavlja vprašanje, ali se lahko obdrži vlada v Porurju brez sodelovanja delavskega razreda? Znatno zmanjšanje števila komunističnih poslancev je brez dvoma dokaz neza- upanja delovnih množic v sedanje vod' stvo KP Nemčije. Upoštevati moramo, je Sevemorenska pokrajina glavni atrijski bazen vse Nemčije, da je tu redno veliko močnih industrijskih središč z visokim procentom proletariata. Zat° je poraz Komunistične partije na nedelj' »kih volitvah tembolj značilen, zlasti še, če upoštevamo, da prihajajo prav v tej pokrajini protislovja med delom in kapi' talom zlasti v pogorjih okupacije do i*' raza. Volitve so pokazale, da 6e nemški delavci vedno bolj zavedajo, da vodstvo KP Nemčije ne vodi nemške politike da se torej spreminja v slepo orodje Informbiroja. V Nemčiji je dane« vedno večje število pošteno mislečih komunistov, ki jasno spoznali, kam vodi politika K P Nemčije. Skupina bivših komunističnih voditeljev Zapadne Nemčije, ki je bil* izključena zaradi »titoističnega odklon a.* i je objavila v ponedeljek manifest v zvezi s porazom KP Nemčije. V tem manifest1* poudarjajo, da eo te volitve jasno pokazala da nemško delavstvo odklanja sedanj« vodstvo KP, ki se je popolnoma podredil® interesom sovjetske zunanje politike. M»' nifest sta med drugim podpisala tud* bivši glavni urednik centralnega partij' skega glasila Joseph Schappe in bivš* član sekretariata bavarske federacije Kr Georg Fischer. Bivši voditelji KP pozi' vajo vse komuniste, naj se pripravijo komunistično konferenco v Zapadni Ne®' čiji in izvolijo svoje delegate. Joseph Schappe prejema vsak dan številna pisma, v katerih ga pošteni komunisti obveščajo, da so pripravljeni sodelovati v takšo* partiji, lfi bi temeljila na nemških narod' nih načelih. Poraz komunistov v Belgiji 4. junij* sedaj pa v Zapadni Nemčiji, je še dokaz več, da široke množice odklanjajo kominformistično linijo v komunističnih partijah in da je absolutno pokoravanj® sovjetski liniji vse prej pa kot v ini®' resu komunističnih partij. Volitve v Se' vernem Porenju so pokazale, da sc pod firmo in parolo obrambe sovjetske z®' nanje politike ne morejo mobilizirati ljnd' ske množice za program komunistične partije. t t l 8 i p 8 « * K il H 8’ h ii g< li n a ti il s ti Dovolj je o tem zgodovinskem oportunizmu sedanje informbirojevske agenture. Pravilnost oziroma nepravilnost njene politike bo ocenilo nedvomno najpra-vilneje francosko delovno ljudstvo samo. Poglejmo še nekaj posledic take partijske politike. Leta 1948. je bilo v francoskih podjetjih 425 partijskih organizacij. Danes pa jih je še 370. V 1800 podjetjih province Seine, kjeT dela 5000 delavcev, ni niti ene partijske organizacije. (CK KPF pravi, da jih v teh podjetjih tudi pred vojno ni bilo..) Število članov Partije se je zmanjšalo po resoluciji Informbiroja za tretjino, število članov Federacije kovinarjev (ki je pod vplivom KPF) pa za pol milijona. Naklada partijskih listov je padla od 2,616.000 izvodov leta 1944. na 1,500.000 izvodov letos. »L'Humanitž« je imel pred vojno 700.000 naklade, ob resoluciji Informbiroja 450 tisoč, danes pa ima 300000 naklade. V tovarni »Renault« je bilo pred vojno 7000 organiziranih komunistov, danes pa jtih je komaj 2000. V stavki, za katero je bilo predlanskim zainteresiranih 3,000,000 delavcev, je stavkalo v tretjem tednu 600 do 700,000 delavcev, v petem tednu pa samo še 300.000 delavcev. Zanimivo za politiko francoske informbirojevske agenture je tudi to, da je ob največjih stavkah, ki bi morale po razpoloženju prerasti v generalno stavko, dovolila stavkati naenkrat samo eni federaciji, na primer železničarjem. Ko pa so ti dosegli nekatere pravice, je Partija praznovala zmago, medtem l'o so rudarji še stavkali. Seveda je zaradi tega stavko rudarjev Oportunizem KPF in agenturna borba za mir (Nadaljevanje in konec.) francoska buržoazija veliko laže zatrla z oboroženo silo. Da je izgubila francoska Partija tudi število glasov pri volitvah, ni potrebno posebej omeniti. Minuli mesec so n. pr. pri dopolnilnih volitvah v Saint Germaiinu dobili štiri mesta, medtem ko so jih imeli prej 5, itd. itd. To so logične posledice oportunizma, nenačelnosti in infoTmbirojevske politike, ki niitna ničesar skupnega z interesi francoskega proletariata. AGENTURNA BORBA ZA MIR Tako imenovana kampanja miru proti prepovedi uporabe atomske bombe pa je v Franciji vsekakor mnogo zanimivejša, če si ogledamo njen pojav v zvezi z drugimi. Lani pomladi so se vrstile lajave vidnih funkcionarjev KP iz raznih kapitalističnih držav, v katerih je rečeno, da se ljudstvo Francije, Italije itd. nikoli ne bo borilo proti Sovjetski armadi, »če bo ta prisiljena v obrambi interesov socializma pregnati napadalca* do francoske, italijanske meje itd. Thorez na primer med drugim prav v tej izjavi trdi, da se bo francosko ljudstvo v takem primeru »ponašalo prav tako, kakor so se ponašali proti njej (Sovjetski armadi) narodi držav ljudske demokracije«. Te izjave je spremljala močna propaganda — ideološka gonja, po kateri se doslej ni osvobodila izpod kapitalizma še niti ena dežela brez pomoči Sovjetske armade, pa naj bo ta pomoč v tej ali drugačni obliki, največkrat pa s neposredno okupacijo. Že ta Thorezova izjava eama je dala vsem prav jasno čutiti svoj osnovni smisel: francoska proletariat, čakaj na bajonete Sovjetske armade, kajti izkušnje kažeijo, da te lahko osvobodi edino ona. Po vesteh, ki so jih pred časom objavili nekateri francoski časopisi, naj bi bil Thorez izjavil, da si mora francoski proletariat sam s svojimi silami priboriti svobodo. Organ KPF demantira to vest kot izmišljotino.« Ta plat francoske partijske medalje »e dopolnjuje s takimi izjavami, kakor je na primer: Thorezova definicija »in-ternacionalizma«. »Intemacionalist je tisti, kd hoče braniti Sovjetsko zvezo ne glede na izbiro sredstev.« Thorez sicer s »svojo« definicijo internacionalirma ni povedal prav nič novega, kajti sovjetski revizionisti so že davno uspeli zamenjati revolucionarno načelo, pa katerem mora prva socialistična dežela podpirati revolucionarna gibanja v svetu in biti močna opora teh gibanj z načelom, po katerem morajo vsa gibanja služit/i samo SZ in njenim interesom. Francoska partija hoče pripraviti svoje članstvo do tega, da bi čakalo na sovjetske bajonete, ki bi po preganjanju sovražnika osvobodili francoski proletariat (te pa pomeni, čakati vojno, kajti edino v vojni prid« lahko Sovjetska ar- mada v Francijo), medtem pa naj bi se francoski proletariat boril za mir. »Mir visi na nitki,« to je eno izmed osnovnih gesel francoske informbirojevske agenture. Pod tem naslovom je napisal Ogist Lecoeur, sekretar politbiroja KPF, v »L'Humanitč« članek, v katerem piše: »Dvanajsti kongres je usmeril komuniste k širokemu množičnemu delu in jih poziva, naj. bodo najboljši borci za mir, najboljši organizatorji kampanje za zbiranje* podpisov za onemogočitev uporabe atomske bombe.« 4. maja je bil sestanek CK KPF, ki je sprejel resolucijo z 8 točkami. Vseh 8 točk govori predvsem o kampanji za prepoved atomske bombe. Ves partijski tisk posveča temu vprašanju ogromno pozornost Resolucija XII, kongresa ugotavlja, da se kampanja za zbiranje podpisov razvija preveč počasi, in nato pravi: »CK poziva vse komuniste, da brez odlašanja vlože vse svoje sposobnosti v ustvaritev osnovnih nalog, da bi se KPF in francosko ljudstvo pokazala na višini svoje ogromne odgovornosti v splošni borbi za mir in upravičila zaupanje pristašev miru na vsem svetu.« Pri vsem tem pa XII. kongres ni odgovoril na eno samo vprašanje, ki je pereče v notranji politiki KPF. Borba za prepoved atomske bombe pa ima v Franciji tudi take oblike (ker drugače KPF ni bilo mogoče pritegniti dovolj širokih ljudskih množic), kakor je poziv KPF vernikom. »L'Humanit4« piše: »Ne želimo se vmešavati v zavest vernikov, toda vseeno mislimo, da ljudje vseh verskih ločin lahko pridružijo svoj« molitve naši volji po miru, da bi na ta način primorali Licemerne vojne hujskače k umiku.« I** java, v kateri pravi Thorez, da je v rižu in provincah »še mnogo članov, k* so neverjetno pasivni do splošne borb* proti vojni nevarnosti«, pa očitno pot*” juje, da francoskega ljudstva ni mogoč® pritegniti v tako obliko enostranske n»' rovne kampanje, pa čeprav je ta sprein' ljana z zavestnim ustvarjanjem vojn* psihoze. Francosko delovno ljuds.tvo pre" več tarejo notranji problemi Francil®| kakor so nesorazmerje med plačami vprašanjem je napisala francoska knjiže£ niča Thomas, ki je izstopila iz K”*1' pismo, v katerem razlaga vzroke «voj«Ž izstopa in napačnost politike KPF. On pravi: »Zaradi teg», ker Vaša na mig osnovana propaganda ne odgovarja te*' ttjam francoskega ljudstva; zato, ker *" postali pod masko nacionalne neodvi*. nosti stvarno vazali neke tuje sile, pa danes vidimo, kako tuja sila ravna svojimi sateliti; zaradi tega, ker ste ** izbrali najlažjo pot: ne mislite na la»to revolucijo, marveč greste slepo za ge®, in tehniko drugega. Nemožnoet, da videli komunizem v formi, ki u'tre* _ posamezni deželi, to je najugodnejša lfl. telektualistična pozicija, ki upraviči*) ve« lenosti.,,« Dober gospodar shrbi za svoio hišo Med važnimi zakoni, ki jih je spredla Ljudska skupščina LRS na svojem todnjem zasedanju, je tudi zakon o Vzdrževanju stanovanjskih poslopij. Ta tsJton je velikega pomena za stanovanjsko gospodarstvo, ker rešuje niz vprašanj, ki so bila doslej odprta, kar je Povzročalo ogromno škode našemu ljudskemu premoženju. Pri gradnji novih stanovanjskih poslopij smo često poudarjali, da je treba istočasno skrbeti za vzdrževanje obsto-Mlih stanovanjskih poslopij. Vsaka hiša tata odmerjeno svojo življenjsko dobo. Kakor človek prej umre, če ne skrbi za svoje zdravje, tako lahko hitro propade hidi hiša, če ne skrbimo za njeno vzdrževanje. Z malomarnim odnosom do tega vprašanja smo zapravili že težke milijone. Zato je dolžnost ljudskih odborov, da se takoj lotijo izvajanja novega zakona in napovedo’ ostro borbo vsem listini, ki imajo brezdušen odnos do prostorov, v katerih prebivajo. Pri tem pa ®e gre samo za državne zgradbe. Prav tako se je treba brigati za nedržavne zgradbe, saj tudi le-te služijo skupnim koristim prebivalstva. Res je, da imamo pri tem mnogo objektivnih težav, kar velja zlasti v pogledu materiala Res je pa tudi, da smo doslej v ta namen vse premalo izkori-ščali lokalne vire. Z lokalnimi viri izvršujemo lahko vsaj mala popravila. Ce vsako okvaro takoj popravimo, prepredimo s tem večjo okvaro, ki bi Lahko iz Majhne okvare nastala. Koliko je hiš,- ki so bile še pred nekaj leti v celoti sposobne za prebivanje. Potem pa je odpadlo iz strehe nekaj kosov opeke, odkru-sil se je omet itd., pa se nihče ni za to brigal. To je imelo za posledico, da je ričela voda curljati skozi strop, da so segnili deli ostrešja itd., — in danes so Prostori neuporabni ter bo treba težkih stroškov, če jih bomo hoteli spet usposobiti za stanovanje. , Imamo pa še težje primere. So stanovanja, ki so bila že po nekaj mesecih tmičena. Uničil jih je brezvesten odnos stanovalcev, ki so v prostorih opravljali Vsa mogoča dela, ki jim je bila čistoča deveta briga, češ — saj to ni moje. Taki Primeri so se dogajali posebno v državnih zgradbah, kjer ljudski odbor ni poskrbel za dobrega hišnika, oziroma Upravitelja. Zato je treba, da se proti takemu odnosu borijo ne samo ljudski odbori oziroma uprave državnih zgradb, »mpak tudi množične organizacije. V ®as je še mnogo ostankov preteklosti. Danes stanovanjski fond ne služi več rentnikom, ki so včasih od dohodkov svojih hiš brez dela živeli, ampak služi obupnosti. Zato je treba vzgojiti v lju- deh čut odgovornosti do čuvanja prostorov, v katerih prebivajo. Da se to doseže, so v večjih zgradbah potrebni aktivi stanovalcev, ki morajo skupno z upravitelji in hišnimi lastniki reševati vprašanja vzdrževanja zgradb. Z brezvestnimi lastniki, ki še vedno mislijo, da je njihova stvar samo pobiranje najemnine, je treba obračunati. Prav tako pa je treba obračunati z brezvestnimi stanovalci. Stanovanjske komisije bi morale ostreje nastopati v primerih brezvestnega odnosa stanovalcev, to se pravi, odrediti takemu stanovalcu preselitev v tako stanovanje, kakršnega zasluži. Energičneje se Je treba lotiti tudi vprašanja remontnih podjetij. Ljudski odbor mora najprej ugotoviti, ati obstajajo pogoji in potreba za ustanovitev takega podjetja. Lahko se ustanovi tudi eno samo podjetje za več KLO oziroma za ves OLO eno podjetje, imamo pa tudi zgrešene primere, da LO v remontna podjetja vključijo vse mogoče panoge, kot na. primer v Kamniku, kjer so v remontno podjetje vključili celo tapetnika. Kako naj bo remontno podjetje organizirano, nam služi primer Remontnega podjetja v Mariboru. To podjetje ima v svojem sklopu zidarsko, mizarsko, ključavničarsko, inštalatersko, pleskarsko in kleparsko delavnico ter krovsko in tesarsko grupo. Tako podjetje lahko v redu skrbi za vzdrževanje hiš, ne glede na sektor lastništva. To podjetje pa izkorišča tudi lokalne vire, saj na primer iz odpadkov, ki jih dobiva pri podjetjitf težke industrije, izdeluje dimniška vratca in razno okovje. Dober ljudski odbor — posebno v mestih — bo za vzdrževanje stanovanjskega fonda organiziral široko mrežo: upravo zgradb, remontno podjetje, hišne upravitelje, hišnike in aktive stanovalcev. To mu nalaga pravkar sprejeti zakon o vzdrževanju stanovanjskega fonda. Zakon postavlja ostre kazni proti brezvestnim stanovalcem, prav tako pa tudi proti organom upravljanja, ki svojih nalog ne bi v redu izvrševali. Dober gospodar skrbi za svojo hišo. Toda treba je vedeti, da je mnogo stanovanjskega fonda danes v lasti države, to je ljudstva, pa tudi privatni stanovanjski fond ni več sredstvo za izkoriščanje. Zato je treba ustvariti v ljudeh čut, da je to naše, da služi ves stanovanjski fond našim skupnim interesom, zato ga moramo čuvati. Novi zakon ima torej tudi močan vzgojni pomen. Hkrati pa nudi ta zakon ljudskim odborom polno možnost, da obračunajo z ljudmi, ki hočejo vedeti, kakšen odnos je treba imeti do ljudskega premoženja. Prva konferenca defektologov Jugoslavije Pedagoško društvo FLRJ je ob sodelovanju Pedagoškega društva LRS organiziralo v dneh slavja 50. obletnice ljubljanske gluhonemnice prvo konf e rento defektologov. Iz vseh krajev Jugoslavije jih je prišlo nad 200 Na konferenci so bili tudi zastopniki ministrstva *a prosveto in socialno skrbstvo iz vseh tepublik, zastopnik Sveta za znanost in kulturo pri vladi LRS, zastopnik komiteja za socialno skrbstvo pri vladi FLRJ, Predstavnik Zveze sindikatov prosvetnih delavcev Jugoslavije in zastopnik Društva za psihohigieno. Posvetovanje, ki se je pričelo v ponedeljek in bo zaključeno v sredo popoldne, se deli na plenarne sestanke, kjer prisostvujejo vsi udeleženci, in sestanke komisij za surdopedagogiko, tiflopedago-Siko, oligofrenopedagogiko, za vzgojo rivalidnih in za vzgojo zanemarjenih otrok. V ponedeljek popoldne je na plenarnem zasedanju referiral tov. Anton Škafe, inšpektor pri Svetu za znanost in kulturo vlade FLRJ, o izvajanju sklepov resolucije Ul plenuma CK KPS v posebnih vzgojnih ustanovah. V svojem referatu je tov Skala podčrtal potrebo po fekojšnji ustanovitvi medicinskopedago-*ke posvetovalnice, kjer bi se izbirali otroci za posebne vzgojne ustanove in kjer bj se dajala navodila staršem, kako N ravnajo z onimi defektnimi otroki ki lik imajo doma Defektnim in vzgojno Zanemarjenim otrokom bo potreba v bo- doče v še večji meri kot doslej zagotoviti predšolsko vzgojo ter izobrazbo in jih poklicno usposobiti' v ustrezajočih specialnih ustanovah. Proti koncu referata je tov. Skala poudaril, da je treba posvetiti posebno pozornost strokovnemu in idejnopolitičnemu dvigu osebja po posebnih vzgojnih ustanovah in tesnejšemu sodelovanju prosvetnih organov z organi socialnega skrb stva in zdravstva. Defektološka sekcija Pedagoškega društva pa je dolžna vse praktične izkušnje teoretsko obdelati in jih popularizirati. O vseh iznešenih predlogih tov Skale so navzoči živahno diskutirali. V torek dopoldne je plenum zopet zasedal. Profesor višje pedagoške šole Mio-drag Matič iz Beograda je imel referat o organizaciji in delu logopedskega oddelka, koreferiral pa je Dževat Sulejman-pašič, predavatelj višje pedagoške šole v Zagrebu. Glavna misel v referatu, ko-referatu in v diskusiji je bila, da se ustanovijo povsod republiški logopedski zavodi z internati, v večjih mestih pa samostojne logopedske ambulante. Popoldne pa so pričele z delom komisije za posamezne vrete posebnega šolstva. Te podrobneje obdelujejo razna pereča vprašanja v svojem delokrogu. V vsaki komisiji bosta do zaključka konference dva do trije referati o najvažnejših problemih pouka, vzgoje in poklicne izobrazbe defektnih in vzgojno zanemarjenih otrok. P ro s v etn e m delu 2ene v Koritnici so šle na volitve z lepimi uspehi Volitve v odbore AF2 v okraju Ilirska Bistrica so v glavnem že končane. Pri pregledu dosedanjega dela posameznih odborov so bili v mnogih krajih ugotovljeni prav lepi uspehi. Do letošnjega osmomarčevskega tekmovanja v Koritnici na Pivki sploh ni bilo govora o kakšni organizaciji AF2. Takrat pa je bila za sekretarko izvoljena tovarišica Lojzka Ludvik, ki je potem skupno z učiteljico koritniške šole dvignila žene do teke delavnosti, da 60 danes med najboljšimi v okraju. Tedaj so se v AF2 vključile prav vse žene iz Koritnice. Niti ena ni ostala izven organizacije. Sprejele so letni plan, ki ga sedaj vestno izpolnjujejo. Vsak mesec pa napravijo še mnogo več, kot imajo v planu. V tekmovanju za »Teden matere in otroka« so pomagale pri raznih delih na zadružni ekonomiji v Knežaku in pri tem opravile okrog 120 prostovoljnih ur. Razen tega so uredile tudi grobove padlih partizanov. V tem času so imele tudi več zdravstvenih predavanj in roditeljskih sestankov. Roditeljski sestanki, ki jih vodi učiteljica, so združeni z rednimi sestanki in ni skoro nobene žene, ki se jih ne bi udeleževala, 6aj se na njih pogovore o vzgoji 6vojih otrok in o ostalem delu v organizaciji. Pred kratkim 60 oirganizirajle tudi aktiv za medsebojno pomoč pri poljskem delu, ki je že pričel z delom, zlasti sedaj pri košnji. Pomagale pa bodo žene tudi pri žetvi in ostalih delih zadružni ekonomiji v Knežaku in vaščanom v vasi. S svojim delom so dale koritniške žene vzpodbudo tudi ostalim odborom na Pivki. Na volitve v organizacijo AF2 so se tudi prav dobro pripravile. S ponosom so dale obračun svojega dosedanjega dela. Obljubile so, da bodo še naprej tako delavne in svoj letni plan znatno presegle. Volitve same so bile pravi praznik. V lepo okrašenem prostoru je ženam, ki so se te slavnosti udeležile stoodstotno, spregovoril • tudi predsednik KLO Knežak. Soglasno je bila za sekretarko zopet izvoljena tov. Lojzka Ludvik, ki je res delavna in požrtvovalna. M. V. Naši graničarji pri zadružnikih v Bukovici V nedeljo 18. t m. &o oficirji in podoficirji KNOJ iz Ljubljane obiskali zadružnike kmečke delovne zadruge >Si-mona Gregorčiča« v Bukoviei na Primorskem. KDZ »Simona Gregorčiča«, ki je bila ustanovljena pred dobrim letom, je ena najboljših obmejnih zadrug, zato so se graničarji odločili, da jo obiščejo in se spoznajo z zadružniki, njihovim življenjem, načinom dela in dosedanjimi uspehi zadruge. Zadružniki so graničarje prisrčno sprejeli in jim razkazali zadrugo. Trak- - Po ogledu zadruge je podpolkovnik tovariš Pokovec imel kratek govor, v katerem je med ostalim dejal: »Graničarji vemo, da ne moremo čuvati naše meje sami, ampak edino skupaj z ljudstvom. Zato bi želel, da tudi v bodoče pomagate JA,1 tako kot ste ji pomagali v času borbe in sedaj v času graditve socializma. V imenu graničarjev vam želim, da bi uspešno gradili socializem na vasi, mi pa bomo branili našo zemljo pred vsakim, ki bi hotel kaliti mir v naši deželi Skupne Graničarji med zabukovškimi zadružniki torji in vrsta strojev za obdelovanje zemlje, moderno urejeni hlevi in rejena živina, kažejo, da zadruga kljub težavam, s katerimi se bori, lepo napreduje. Graničarji so se zanimali za vse in živahno razpravljali o gospodarskih nalogah in težavah v zadrugi z zadružniki, ko so jim razkazovali polja in nove nasade breskev. Dosedaj so posadili 700 dreves in bo v nekaj letih glavni pridelek zadruge prav sadje in vino. težave, ki jih imamo, nas trdno družijo in jih bomo premagali, ker hočemo lepšo bodočnost sebi in našim rodovom.« Graničarji so poklonili zadružnikom delovne obleke, knjige in stensko uro v skupni vrednosti 40.000 dinarjev. Za darila se je zahvalil zadružnik Angel Mlečnih, prav tako pa tudi za tesno sodelovanje JA z ljudstvom ter izrazil željo, naj jih še večkrat obiščejo. Pred svetovnim nogometnim prvenstvom Mnenje švedskih sodnikov: Jugoslovani so boljši od nas in Angležev madžarske manjšine v Prekmurju Prosvetno delo madžarske manjšine v Polnji Lendavi in v vaseh lendavskega 1 ,n soboškega okraja se razvija pod isti -•hi ugodnimi političnimi pogoji kakor Prosvetno delo slovenske večine. Naša jjudska oblast prosvetne težnje in potre-madžarske manjšine podpira morda z večjo pažnjo kakor prosvetno delo. •bed Slovenci. Po vojni so v madžarskih krajih Prekmurja prva leta dajali predvsem igre madžarskih klasikov, ki so jih našli v zasebnih knjižnicah, od leta 1948 dalje pa predvsem v Vojvodini izdane sodobne jRre madžarskih pisateljev iz Jugoslavije 'h v madžarščino prevedena dela jugo-6Wanskih, ruskih in drugih dramskih Piscev. Gledalci kažejo za igre precejšnje : tenitnanje, saj so v nekaterih primerih 'udi po štirikrat napolnili učilnice vaških i »ol Z vzgojo režiserjev, zlasti med te j fejniki, ki od lanske jesem obiskujejo Poletni tečaj za učitelje na madžarskih Manjšinskih šolah, bodo dani izgledi tudi fe dvig kvalitete igranja. , Bodoči učitelji na madžarskih šolah P' »e morali vzgajati tudi glasbeno, tem bolj je zato, ker med Madžari v Prek febrju, razen po šolah, še ni pevskih *borov. Prijetno pa je v nedeljo 4 junija *** prireditvi po ustanovni skupščini Zve madžarskih ljudskoprosvetnih društev 'Sloveniji presenetil pionirski zbor tna '**rakih paralelk lendavske gimnazije. Izmed vseh madžarskih amaterskih u-metniških skupin je najbolj znana folklorna skupina iz Dolge vasi pri Letida vi, ki je uspešno nastopala ne samo v Prekmurju, ampak je bila pohvaljena tudi na mladinskem festivalu leta 19-18 v Ljub liani. Težkoče madžarskih amaterskih skupin so iste, kakor so težkoče slovenskih skupin: pomanjkanje prostorov in vaditeljev strokovnjakov, plesnim skupinam pa prav tako manjka zlasti narodnih noš Ker teh noš med Madžari ni več mnogo, bi bilo prav, da bi 'ih nekai odkupili za muzej v Murski Soboti. Recitacije gojijo po šolah Na že orne njeni priredi-vi v nedeljo 4. (unija v Dolnji Lendavi je prav zanimivo nastopil z zborno recitacijo pionirski recitaci jski zbor madžarskih paralelk lendavske nižje gimnazije Nastopil je v obliki, ki pri nas ni znana to je. da ne nastopajo le zbor in posamezniki iz zbora z recitacijo, marveč tud: s petjem - in to v zboru in posamezniki —■ skratka v obliki, ki je v celoti bližja pevskemu kakor govornemu recitativu In zato ni čudno, če so tovariši ljudske prosvetni delavci Madžari iz Lendave mišljenja, da bi bilo pri; memo kultivirati zborne recitacije pri pevskih zborih. Izobraževalno delo je bilo povezano deloma s splošno politično agitacijo in propagando in je bilo spočetka, podobno Rio de Janelro, 20. junija. Jugoslovanski nogometaši bodo jutri iz Ria de Janeira odpotovali v Bello Horizonte, kjer bodo 25. junija igrali prvo tekmo za prvenstvo sveta, in sicer s Švico. Naši nogometaši vzbujajo v Braziliji, posebno v Riu, kjer vsak dan trenirajo, izredno pozornost. V hotelih, na ulici šoferji taksijev, uradni organi in splob vsakdo, ki pride z njimi v stik se spusti z navdušenjem v razgovor, ki je seveda osredotočen na srečanje Brazilija — Jugoslavija. Tudi nogometni strokovnjaki in predstavniki FIFE komentirajo vrednost jugo slovanskega in brazilskega nogjometa. Italijan Barassi, predstavnik FIF-e (Mednarodne federacije) je ob priliki bivanja v 8ao Paolu med drugim dejal, da smatra Brazi lijo, Anglijo in Jugoslavijo za najresnejše kandidate za prvake sveta. — Ali tudi Jugo slavijo 1 je vprašal neki novinar »Da, tudi Jugoslavijo! Jugoslovani igrajo izredno lep nogomet kombinacijski inteligenten in lep za oko,« je odgovoril Barassi. Zanimiv le odgovor švedskih sodnikov na vprašanje nekaterih novinarjev, ki so ga dali sinoči po radiu v Rio de Janeiru o tem. katere evropske države imajo najboljše nogometaše Njihov odgovor je bil: Jugoslovani igrajo najboljši nogomet, v Evropi So boljši od nas in Apgležev. Mnenje Šved skih sodnikov o jugoslovanskem nogometu je naletelo na odobravanje številnih športnih strokovnjakov v Braziliji in športnega občinstva. Na vseh tekmah, na katerih nastopajo naši državni nogometni reprezentanti, jih gledalci prisrčno pozdravljajo. Razen tega so strani vseh listov, zlasti še športnih, polni komentarjev o načinu igre jugoslovanskih športnikov, njihovih izjav reportaž itd. Vodstvo naše nogometne reprezentance izvaja zadnje priprave pred tekmo s Švico. Naše moštvo ho dokončno sestavljeno po treningu v Bello Horizonte zelo verjetno takole: Mrkušlč. Stankovič, Horvat, Čajkovski, Jovanovič, Djajlč, Ognjanov, Mitič To-maševič. Bobek ln Vnkas. Poškodba ki jo je dobil Bobek pri tekmi v Bernu, ni več nevarna, tako da bo lahko igral 25. junija proti Švici. Naša reprezentanca bo odpotovala v Bello Horizonte z letalom v sredo. Mladina, ki si izbiraš poklic, oglej si razstavo strokovnih šol n« TS5 v Ljubljani Izkoristite 50odstotni popust na železnici! kot med Slovenci, preveč slučajnostno, nenačrtno, površno. Dosedanje izkušnje so pokazale, da se bo dalo izobraževalno in umetniško amatersko delo nailepše razvijati v izobraževalno ifmetniških društvih, to je skoncentrirano, ne pa razdrobljeno na razne organizacije. Ena od osnovnih na log teh društev bo razvoj ljudskih knjižnic, ki so sicer ustanovljene v vseh madžarskih vaseh, ki jim pa manjka knjig in tudi dobrih knjižničarjev. Madžarske knjige izposoja tudi Okrajna ljudska knjižnica v Dolnji Lendavi, kupcu pa so dosegljive v lendavski knjigarni. V bodoče bo za redno nabavo madžarskih knjig knjižnicam poskrbljeno in to zlasti po zaslugi tov. Vlaja Ludvika, čla na GO LP, ki so ga na skupščini 4. junija v Lendavi delegati madžarskih ljudsko prosvetnih društev in aktivov izbrali za predsednika koordinacijskega odbora društev madžarske manjšine v Sloveniji. Volitve delegatov za skupščino madžarskih društev so ugodno vplivale in bodo imele še ugodnejše posledice, ker je skupščina teh delegatov izvolila 11-članski odbor za uravnavanje in pospeševanje Ijudskoprosvetnega dela med Madžari, ki je sprejel tudi sklep, da uredi in utrdi društva v vseh madžarskih vaseh, ki naj sledijo primeru Doline, kjer so društvo ustanovili že leta 1948, prvo med« madžarskimi društvi v Prekmurju, in vasem, ki so primeru Doline sledile (Dolga ves, Oenterovci, Radmožanci, Dobrovnik, Motvarjevci). Skrb ljudske oblasti in naših političnih organizacij za enakopraven razvoj Sodnik, ki bo sodil tekmo Švica — Jugoslavija, bo določen dane«. • V Rio do Janeiru zasedajo nogometni sodniki, ki bodo sodili tekme nogometnega prvenstva. Na tem sestanku bodo sprejeli dokončno odločitev o načinu sojenja na prvenstvu. kajti med načinom sojenja v Evropi in Braziliji je velika razlika. Po brazilskih pravilih je dovoljen celo napad v startu z obema nogama. Za sedaj je določenih 17 sodnikov iz Evrope in določeno število brazilskih sodnikov. 21 junija bo sestanek delegatov evropskih nogometnih zvez zaradi razprave o dnevnem redu kongresa FIF-e, ki se bo v kratkem začel. Kongresa se bodo udeležili predstavniki 31 držav. - 22. in 23. junija se bodo kongresa FIF-e udelež.ili tudi delegati nogometne zveze Jugoslavije Gledali bodo prav tako tekmo med Brazilijo in Mehiko, ki bo 24. junija v Rio de Janeiru. Tekmo si bo ogledaJ tudi trener naše ekipe Bročič ki bo tega dne prispel lz Bello Horizonte-ja. Po najnovejših vesteh so Argentinci predlagali, naj bi bile v upravi FIF-e celine proporcionalno zastopane. Predstavniki angleške nogometne zveze so predlagali, naj bi bile vse zveze zastopane v FIF-i po conah. Prav tako se je zvedelo, da_ je Švica prevzela jamstvo, da bo organizirala prihodnje leto tekmovanje za svetovno nogometno prvenstvo, in sicer po sklepu, ki je bil sprejet leta 1948. NAŠE RADIJSKE POSTAJE BODO PRENAŠALE POTEK TEKEM Prenos tekme, ki jo bo naša reprezentanca igrala dne 28. junija v Portu Alegru proti Meksiku. »e bo pričel ob 20.40 po našem oziroma ob 15.40 po brazilijanskem času. Prenos bo trajal eno uro. t. j. naSe postaje bodo prenašale del prvega in ves drugi polčas. Srečanje z Brazilijo, ki bo 1. iullja, bodo prav tako prenašale naše radijske postaje ob istem času. Tekme s Švico 25 junija ne bodo prenašali. Prenos tekme ne bo direkten, temveč bodo komentar našega znanega radijskega reporterja Radivoja Markoviča najprej prenesli po posebnem telefonskem kablu v New York, odkoder ga bodo po brezžični poti poslali v Jugoslavijo. Beograjska radijska postaja bo oddajo sprejela in jo posredovala ostalim radijskim postajam v državi. Kljub ogromni razdalji (od Porta Alegra preko New Torka do Beograda je več kot 16.000 kilometrov, od. Ria de Janeira pa okoli 15.300 kilometrov), bodo poslušalo! v Jugo- madžarske manjšine pa se ne kaže le v pogledu ljudsko prosvetnih društev, marveč v vsem prosvetnem življenju. Madžari se lahko izobražujejo v materinščini neovirano, kar doslej ni dopustila našim manjšinam nobena madžarska vlada, ne Horthyjeva, ne vse prejšnje predinform-birojevske, še manj pa seveda informbi-rojevska. Vsi režimi na Madžarskem d okraj Gorica, preklicujem govorice o nagradi pokojnega tajnika KLO Šmarje razlastitev posestva Poljšak. Šmarje, ker je to izmišljeno. 357® OSMRTNICE Sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da nas je 16. t. n}; nenadoma zapustil naš ljubljeni sin FRANKO MARVIN. — Vsem, ki ste ga spremili ®* zadnji poti, sočustvovali z nami, ga zasul* s cvetjem, izrekamo našo prisrčno zahvalo-Posebno se zahvaljujemo godbi,- govornik* za poslovilne besede in pevskemu zboru. —• Žalujoči: oče Maj vin , Karlo,, mama Milka, sestra Milka: brat Severin in ostalo sorodstvo. — Vogersko, 19. junija 1950. Sorodnikom in znancem naznanjamo, da je umrla naša draga mama, stara mama 1° prababica AMALIJA PERHAVEC v 89. leto starosti. Pogreb bo danes ob 10. uri iz hi»® žalosti Divača 33. — Žalujoča sinova, snah®' vnukinja, pravnuki in ostalo sorodstvo. Uprava avtoprometne šole ministrstva z® lokalni promet LRS na Ježici pri Ljubljani sporoča, da je usoda iztrgala iz vrst S0" jencev tov. MARIJANA SKUMAVCA, dom® iz Radovne pri Mojstrani. Nadarjenega J® vestnega gojenca bomo ohranili v trajno*1 spominu. Zveza borcev NOV LRS Medvode sporo** da je umrla članica Kramarčkova mat}’ FRANČIŠKA BARLE v 83. letu starosta katero smo spoštovali vsi. Bila je mati dve® padlih partizanov, Ambroža in Savota. P°' reb bo v četrtek ob 5. uri popoldne T reski. — Zvea borcev Medvode. S P ZAHVALA Zahvaljujem se vsem, ki so čustvovali * nami ob izgubi mojega ljubljenega moža 1® očeta FRANCITA NADU. ga spremili ®® njegovi zadnji poti in ga počastili s cvO" tjett. Posebno se zahvaljujem okrajne®" komiteju KPS za vso pomoč, kakor vsej® organizacijam. Zahvaljujem se govornike®1 za poslovilne besede in godbi JA. — Žal®' joča žena Marija in otroci. — Ureja uredniški odboT — Odgovorni urednik Dušan Bole — Naslov uredni' štva: Kopitarjeva 6 — Uprava: Kopitarjeva 2 — Telefon uredništva in uprav«! 52-61 do 52-65 — Telefon naročninskega oddelka '50-30 — Telefon oglasneg® oddelka 36-85 — štev. ček računa 604-90601-0 GABER ZA RAZORE 10 S tem se je tudi- hotela nekoliko oprati, ker je ubogala moža, da ni šla v zadrugo. Pred tedni ji je bil a rekla aktivistka z okraja: »Ali vi nočete slediti svojemu možu? Saf vendar ne gre, da je mož v zadrugi, vi pa vozite po starih Kolesnicah, še zapustil vas bo,c se je šalila; Marija ji ni mogla povedati, da je po moževi volji ostala izven zadruge. Toda vse bolj je bila prepričana, da ni storila prav, ko ga je uibogala. O tem je razmišljala vsak večer, ko je bila sama s svojim delom. Tako samotne se ni še nikoli počutila. Prvo leto zakona je bil mož le malo več doma, pozneje pa je imela z otroki obilo dela, skrbi in veselja, pa je laže prenašala njegovo odsotnost. Po vojni pa tudi otrok ni bilo. Najstarejši Darko je šel že med vojno študirat v Ljubljano. Najmlajši Ivan Je sicer ostail doma, — do trga, kjer se je učil v industrijski šoli, je le dvajset minut, — toda temu so biii v glavi samo motorji. Podnevi _ je bil v tovarni, ob večerih pa v klubu. Največ je imela od Marice. Toda tudi ta se je že spelja-vala z doma, zdaj se uči za igro, zdaj pa ima kak sestanek. Zanjo se je Marija najbolj bala. »Kaj betice,« je včasih vzdihnila sama pri sebi. »Tem se ne more nič pripetiti. Toda dekle...« Pa ni bila edina skrb, da se ji kaj pripeti, tista, ki jo je najbolj strašila. V svoje otroke je imela pravzaprav precejšnje zaupanje. Drago jo je bolj grenilo. To, da so jo puščali samo, da niso več kakor rnlada piščeta. ki bi jih' grela s svojimi krili. Kako lepo je bilo, ko so bili ob večerih še vsi trije pri nji, da si je pasla oči ob njih mladi rasti. Marija je rada sanjarila o tem. Ko je šivala oopatke, se ji je zdelo, kakor da jih šiva za Danka ali Ivančika. Pred nekaj meseci je bila obiskala z ženskami domače organizacije otroški vrtec v neki štajerski vinogradniški zadrugi. Ko je bila zagledala male kuštrave glavice za malimi mizicami — otroci so bili ravno pri malici — jo je v grlu talko čudno stisnilo, da se je komaj ubranila solza. V otročjem živžavu ji je zalebdela v duši podoba iz preteklosti, ko so bili še njeni trije takile petelinčki in so se ji obešali za krila, ko jim je rezala kruh , in jim ga mazala z medom, smetano ali maslom-Njeni otroci, hvala bogu, nikoli niso bili lačni-Kakor ji je bilo ob tej misli sladko pri srcu, se je vendar čutila nekoliko krivo pred temi malčki, katerim se je z bledih obrazov še vedno bralo prestano stradanje in pomanjkanje. Hkrati pa ji je tako dobro delo, kakor tudi vsem drugim, ko jih je gledala, s kakim hlastajočim tekom zadira jo svoje blesteče zobe v črni, s sadno mezgo namazani kruh. Prijelo jo je, da bi vse po vrsti objela. Ker ni mogla drugega, je na.jbližja dva pogladila po glavi. Ob tem ji je kar zagomazelo po roki. Zopet se ji je porodilo v duši: »Ah, da bi smela še svoje tri kdaj talko pogladiti.« Pred nekaj meseci se je bila spozabila, roka se ji je skoraj nehote stegnila v Ivanove lase. Ta pa je nejevoljno stresel z glavo in zagodrnjal, da jo je zabolelo v srcu: »Daj mi vendar mir!« Še mož, ki se je oddihoval po obilni večerji, jo je zavrnil,' čeprav je bila že mnogokrat ujela v njegovih očeh, da bi tudi rad kaiterega pogladil: »No stara, nikar ne nori!« Kaj je bilo njemu, če se je maral premagovati, ko je lahko vstal in šel, izven družinskega kroga pa našel obilo zaibave in življenja. Njej pa so bili otroci vse, a je žal mogla živeti z njimi skoraj le še v mislih im sanjaih. V takem razpoloženju je s posebno ljubeznijo šivala te jnale copatke. Zato jo je možev krohot zelo prizadel Zdelo se ji je, da je pljunil na njeno ljubezen. V obraz ji je silila kri, pa se je vseeno premagala im mu mimo odgovorila, kakor smo videli. Ko pa jo je zadirčno vprašal: »Kaj pa imaš s tem vrtcem?« 6e ni mogla več zadržati. — »Mati sem, pa vem, kaj taki malčki potrebujejo,« je jezno odvrnila. Jurij, ki se je ob pogledu na copatke takoj spomnil svojega poraza in so se mu zbudile tudi skrbi, ki so ga trapile e tem v zvezi je oib ženinem odgovoru postal •še bolj razdražen. »Mati... kuzla je, pa ne mati, ki daje svoje otroke od seibe,« je bruhnilo iz njega. Ta nenadni izbruh ji je sprva vzel besedo. Strmela je v moža, ki je po prvem premolku nadaljeval: »Da, kuzla... tudi ti nisi nič boljša, ker podpiraš talke stvari. Najbrž bi tudi ti dala svoje otroke v vrtec, če bi bili še ma jhni. Lepa mati... « še vedno je strmela vanj. Nikakor ni mogla razumeti, zakaj ga je njeno delo tako razburilo. Bila je prepričana, da se za tem skriva nekaj drugega, da išče pretvezo za prepir. V zadnjem času je bil talko čuden. Samo jest je še hodil domov, pa še ted!aj skora j ni govoril. z njo-Ker ni vedelig, kaj ga trapi, ni našla opravičila za njegovo vedenje. »Sedaj me še videti ne more več,« jo je grenilo. Katerikirat jo je prijelo, da bi mu rekla1 »Pojdi, pa si poišči mlajšo, če sem ti jfez v tolikšno nadlego.« Premagala se je zgolj zaradi otrok. Tudi ob tem moževem izbruhu so jo zvile take misli. Ni se mogla več zadržati, temveč je planilo iz nje: »»Rajši pometaj pred svojim pragom... K*1 povej koliko si se brigal za otroke, za vsa let® nazaj! Kaj pa so imeli otroci od teibe? Ali 61 jim kdaj izkazal le mirvioo ljubezni?« V jezi se ni spomnila, koliko je izdal *? otroke, da jim je z vsake poti kaj prinese« da mu nikoli ni bilo žal denarja zanje. Mislil® je le na to, da je, letal za drugimi ženskam1; da ni ob večerih sedel k nji, da bi se skup« pogovarjala, da se ni brigal za vzgojo otrO* in to je prepuščal samo njej. Zdelo se je, d® t>o (bruhnilo iz nje vse, kar se ji je leta in le*® nabiralo v duši. Njega pa je krivični očitek še bolj dražil. Stopil je bliže k njej, da je čutila rij*’ govo vročo sapo. »Ti boš meni kaj takega očitala ti?« je kal 6kozi zobe. Bil je nagle jeze, zato se j* bilo bati, da jo bo udaril. » Tedaj so se začuli pred vrati koraki, k™ nato pa sta stopila v kuhinjo Ivan im Marici Jurij je zmeden sedel k mizi Marija P® je Sla k štedilniku da da otrokoma večer jo. _ Po napeti zaprtosti, po nenavadni tišini žalostnem materinem obrazu sta otroka ugani1*" da je prišlo med stairšema do prepira. Cepr®* sta bila lačna kakor volka, jima jed ni več dišala. Ivan je potegnil krožnik čisto k seD* čeprav bi ga najrajši zagnal po tleh. pa se je globoko sklonila nad vročo jed. P0®*!? sta zajemala z žlico, jedla sta le zato, da se s pogledi laže skrila pred materjo in očeto^ V sobi je bila moreča tišina. Mati se J; globoko sklonila nad svojim delom. V grlu je jelo stiskati za jok. Skušala se je premag®;”' da je ne bi oblile solze, zadrževala je ihtenj ’ ga tlačila vase, nenadoma pa so jo zapus^ moči, rame so se ji začele tresti kakor v ** čevitih sunkih.