Po6t«l*a plačann v gotevlnl lahAJA TSftk petek ol» 17. Stane meseCno po pošti 5 Din, V Celju po raznašalcih dostavlje- na5'50Din,zainozemstvo lODin JUCun pri poštnem čekovnem zavodu 10.666. C«na 1.10 Din Rednkcija In nprnva: Celje, Strossmayerjeva ulica It. 1, pntlifje, desno. Telefon interurban 5tev. 65. Rokopisi se ne vračaj©. Oglasi po tarifu. Stev. 6. Celje, petek 7. februarja 1936. Leto XVIIL Zbcro anje celjskih planincev CELJE, 7. februarja. tavinjska podružnica SPD v Ce- Jjtt je imela v četrtek zvečer v Na- jodnem domu 43. redni občni zbor •b izredno lepi udeležbi članstva, Predsednik podružnice g. dr. Mil- kq Hrašovec je uvodoma pozdra- vil. vse udeležence, zlasti pa pred- acdnika Osrednjega odbora SPD v Ljubljani g. dr. Pretnarja, narodne- ga poslanca g. PrekorSka, sreskega naCelnikö, g. dr. Zobca in zastopni- ka tiska, prefital pismen pozdrav Častnega predsednika podružnice j>. ap. s. g. Tillerja in se spomnil vseh ilanov, ki so lani odšli v večnost. Nato je poročal o velikem razmahu Savinjsk-e podružnice v preteklein tetu in o njenem pomebnem gospo- darskem delovanju v zgornji Savinj- ski dolini, ki je sedaj v dobi krize navezana edinole na dohodke, ki ji Jib nudita turistika in tujski pro- met. Železniška uprava je lani ho- tela ukiniti izredno važno avtobus- ae progo Celje—Logarska dolina, 0«fl da tvori konkurenco železnici. Mostovi na cesti Šmartno ob Paki— Logarska dolina so povečini v skraj- äo slabem stanju in jih bo treba za- radi varnosti prometa in potnikov čimprej popraviti. Tujsko-prometira aveza v Mariboru in banska uprava v Ljubljani sta lani krepko podpi- lali Savinjsko podružnico. Uprava Jfcudournikov v Ljubljani je zgradila v. gornji Savinjski dolini in Logar- ski dolini celo vrsto vzornih naprav sa zavarovanje pred hudourniki in pötegnila tudi nasip na Okrešlju. MJadina se sedaj v okviru podruž- afce z vnemo in velikimi. uspefti nveljavlja v turistiki, plezanju in smučanju ter gro po novih potih no- vim ciljem naproti. Predsednik se je zahvalil prejšnji celjski občinski xiprävi, ki je omogočila gradnjo no- vega planifiskega doma blizu seda- nje Celjske koče, in banski upravi, üästi prejšnjemu podbanu gosp. dr. Pirkmajerju, za naklonjenost in po- moč. Tajnik g. Zemljič je poročal, da je irriela podružnica lani poleg 35 ustanovnih še 650 rednih članov, 60 več kakor predlanskim. Podružnica je lani izvržila razna popravila v Celjski koči, Mozirski koči, Ale- Ijsandrovem domu v Logarski doli- ni in Frischaufovem domu na Okreš- !ju ter žrtvovala mnogo denarju za anatno povečanje in modern rzacijo Kocbekovega doma riä Korošici. Vse planinske postojanke so bile dobfo oskrbovane. Lanski obisk teh postö- jank je bil sledeč (v oklepajih šte- yilke iz 1. 1931): Celjska koča 135(5 &Ö80), Mozirska koča 780 (1089), Alekaandrov dom 2941 (1810), Pis- kernikovo zaveti&Ce 1361 (1280% Jfrischaufov tlom 2163 (2104), Kocbe- kov dom 1122 (1320), skupaj 9.723 (9.683). PodruŽnica je lani izpeljala iiovo, 5 km dolgo grebensko pot na Olševi ter temeljito popravila poti od Piskernika do Okrešlja, skozi Ro- banov kot in na Ojstrico in še veö drugih višinskih poti. Pri mostnem avtobusnem podjetju je izposlovala 30% popust za vožnjo tour-retour na progi Celje—Logarska dolina. Razve- seljivo je dejstvo, da bo želczniška clirekcija uvedla od junija do sep- tembra na progi Celje—Dravograd nedeljski izletniški vlak z odhodoni ob pol 5. zjutraj iz Celja in povrat- kom v Celje ob 21.45. Podružnici je uspelo doseči, da se je vršil od i. septenibra dalje tudi v Lučah gospo- dkijski tečaj. Banska uprava name- rava ustanoviti na Br'dcih pri Mo- zirju gospodinjsko solo, ki bo izred- ne važnosti za gornjo Savinjsko cfo- lino. Pod okriljem podružnice so bi- la lani v Celju 4 predavanja s ski- optiČMiimi slikami. Blagajnik g. Vrtovec je poro- čal, da so znašaii lanski dohodki po- družnice 214.205.48 Din, izdatki 213.422.20 Din, prebitek 843.28 Din, celokupni promet pa 1.060.647.26 Din. Na predlog pregledovalca računov g. dr. Požarja je prejel ves odbor raz- rešnico z zahvalo. Iz poročila naCelnika zimskosport- nega odseka g. Zdravka K o v a č a posnemamo, da jo odsek priredil la- ni več zimskosportnih tečajev za kmečko inladino v gornji Savinjski in Zadrečki dolini. Lani je priredil banovinsko tekmo v slalomu pri Celjski koči, o bwikoStih pa tekmo v smuku na progi Ökarje—Logarska dolina. Letošnji zimskosportni pro- gram je ostal zaradi slabih snežnib razmer zaetikrat Še na papirju. Nafrelnik reševalnega in älpini- stičnega odseka g. Kopinšek je poročal, ö!a. so reševalni ödsek in planinske koče dobro opremijeni. Reševalni oddelek je stopil lani tri- krat v akcijo in dokazal, da je na viSku. Kešil je dva turista z južne stene Mrzle gore in dva z vzhodne stene Ojstrico tor spravil smrtno po- nesrečenega Ljubljancana M. Mule- ja izza Pasjega s.edla pod Kamriiš- kim .šedlom v Solčavo. Reševalna ekspedicija je uprizörila 3. novem- bra vseskozi us])el alarm pod Tur- sko goro s fingirano nesrečo. Alpini- stična sekcija nameravai prirediti. le- tos v juliju ali avgustu planinsko ekspedicijo iz Celja, v Zermatt. Na programu je ob tej priliki okrog 10 gorskih velikanov in več višinskih smuških tur. Predsednik Osrednjega odbora SPD g. dr. Pretnar je pozdravil občni zt)or in poudaril, da je Savinjska podružnica lahko drugim podružni- cam za zgled. Nato je govoril o na- Sem planinskem delovanju v zad- njili letib, o pozornosti, ki se sedaj posveča mladini, o kulturneni in go- spodarskem udejstvovanju podruž-1 nice, o razvoju smucarstva, o delo- vanju Saveza planinskih društev in o novih, že potrjcnih društvemih pra- vilih. Sreski načelnik g. dr. Zobec je prav fako pozdravil občni zbor in obljubil Savinjski podružnici svojo podporo in pomoč. Nato so bila no- va pravila soglasno odobrena. Pri volitvi novega odbora za dobo treh let je bil soglasno izvoljen do- s>edanji odbor z načelnikom g. dr. Milkoin Ilrašovcem. Namesto gosp. ravn. Jegliča, ki se je izselil iz Celja, je bil izvoljen v odbor g. inž. Lov- renčič kot zastopnik mladine. Pri slučajnostih so se oglasiü k besedi gg. s.reski podnačeljiik Sveti- na, prof. Melihar in inž. Lovrenčič. Celjski mestni svet Dne 31. janarja je imel celjski j mestni svet kratko sejo. Župan je | m. dr. sporočil, da je servitutna pra- vica za pešpot, ki vodi od DeCkove ceste ob stari strugi Koprivnice na Ostrožno, že pridobljena. FinanČni odbor. Mestni svet je preklical svoječasni sklep, da bo mestna občina kupila bivše Rebeko- Vo posestvo na Mariborski cesti, ki je last banske upi'ave. Ta preklic utemeljuje s tem, da je za Dclavski azil, ki bi naj bil stal na Rebekovem posestvu, določeno sedaj stavbišsie na Vrazoveni trgu in da je obCina vezana z nakupi drugih nepremiČ- nin. Ostanek stroškov za svoječasno modernizacijo banovinske ceste na Bregu naj plača sreski cestni odbor. Gospodarski odbor. Občina bo po- skrbela za posipanje hodnika za pešce ob Mariborski cesti od rudar- ske sole do Westmove tovarne (pro- račun znaša 1.159.50 Din) ter ure- dila cesto Dobrova—Lokrovec, cesto na Zg. Hudinji in pešpot, ki vodi iz mesta v Lokrovec (proračun znaša 8.978.50 Din). Pravni odbor. Za Člana reklama- cijskega odbora za popi-avilo volil- nih iinenikov sta bila izvoljena m. s. dr. Voršič in Fazarinc. Pri nado- mestni volitvi je bil izvoljen v prav- no-personalni odbor m. s. Krajnc, v odbor za občinska podjetja pa m. s. Berg<3r. Obrtni odbor. Mestni svet se je izjavil za lokalno potrebo za prenos gostilniške koncesije v gostilni »Wilson« v Gaberju mia go. Josipino Perčevo. Pri slučajnosiih je bila podčrtana potreba, da prične občina regulirati potok Ložnico, da nadaljuje regula- cijo Koprivnice na Dobrovi in da popravi poškodovani nasip na des- nem bregu Hudinje. Political pregled ]) Novi državni proračun v načelu odklonjen! Današnja »Vreme« in »Politika« poročata, da je fihanCni odbor Narodne skupščine snoči koii- čal načelno razpravo o predlogu «10- vega državnega proračuna in finanč- nega zakona za leto 1936/37. Odbor Šteje 31 članov, od katerih je glaso- valo v načelu za proračun 15, proti pa 16 Članov. ], Narodna skup&čina jo imela v ponedeljek in torek dve seji, ki sta bili zelo burni. Opozicija je viharno vzklikala proti predsedniku sl^up- Sčine Čiriču in zahtevala, da odsto- pi. Ker je bilo zaradi splošnega od- pora opozicije delo v skupščini ne- mogoče, so bile seje v torek odgode- ne do ponedeljka 10. t. m. , p Narodni poslanec Ivan Prekor- Sek je stavil na s-eji Narodne sküp- ščine v to.rek ¦vpražanje na predsed- riika Čiriča v neki zadeyi. Predsed- nik Čirič je odgovoril, da bo napro- sil notranjega ministra za pojasnilo o tej zadevi, nakar bo vso stvar iz- ročil imunitetnemu odboru. p Velik zbor zastopnikov jugoslo- venskih nacionalistov, ki stoje na stališču pohorske deklaracije, je bil v ponedeljek v Splitu. Zastopanih je bilo na zboru 14 srczov splitskega volilnega o'krozja y, 1400 zaupniki. Zbor je otvoril senator dr. Andjelo- vid, a glavni govorniki so bili sena- tor Banjaninr riarodni poslarieč in bivši minister dr. .fbvanovic, naröd- ni poslanec dr. Juriša, narodni po- slanec in bivSi minister Štefanovid, senator in bivši minister dr. Kranrer in senator dr. Zee. Iz govorov vseh govornikov je bila razvidna trdna volja, vztrajati na poti jugosloven- skega nacionalizma, kakor ga izpo- veduje pohorska deklaracija, ker sa- mo ta pot drži do složne in krepke Jugoslavije. p Važni razgovori v Parizu. Na povratku s pogreba angleškega kra- Ija Jurija V. so se ustavili v Parizu skoro vsi vodilni državniki Evrope, med njimi tudi riekateri vladarji. Medsebojni razgovori in razgovori s francoskimi državniki, ki so se bili začeli v Londonu, so se nanašali v prvi vrsti na ureditev položaja v Podunavju, kakor tudi na zajamöc- nje »neodvisnosti Avstrijc«, kar naj bi se zgodilo ob sodelovanju Rusije. Iz. razgovorov je dalje razvidno, da snujeta Anglija in Francija mirovno zvezo, sod-clovanje zapadnih in vz- hodnih držav za ohrauitev miru. Dunajsko časopisje poroča med dru- gim, da je bil predmet razgovorov tudi ta, da bi države Male antante z Avstrijo in Madžarsko sestavljale gospodarsko zvezo, ki bi bila pod zašČito Anglije, Francije in Rusije. Razgovorov so se med drugimi ude- leževali tudi bolgarski kralj Boris, rumunski kralj Karol in Nj. Vis. knez namestnik Pavle. p Vojna v Abesiniji. Pred dnevi se je pričela na severni abesinski fronti nova bitka. Čete rasa Sejuma napadajo z uspehom med Hausie- noni in Adigratom. Ce jim bo to uspelo, bo Makala odrezana od za~ ledja. Ras Sejum skuša raztegniti fronto na daljavo, da bi onemogočil vsako osredotočenje nasprotnikov. V tem primeru bi zavzeli Abesinci Ma- kalo brez večjega prelivanja krvi. Po abesieiskih vesteh je padec Makaale že neizogiben. Z južnega bojižča po- ročajo o manjših spopadih severno od Negelija. ltalijanski general Gra- ziani skuša zavzeti mesto Ginjer, ki je važno karavansko središče. p Generala Kondilisa je zadela 3). janarja zjutraj, ko si je hotel izprati usta, srtna kap in je bil takoj mr- tev. —: General Kondilis je bil rojen 1, 1879. v kraju Pruso ter se je kot 18-lcten mladenič udelez.il protitur- ške vstaj-e na Kreti. Potem je bil ves čas borec za svobodo. Po maloazij- ski katastrofi je moral zapustiti Gr- čijo, se nato vrnil ter postal eden vo- dilnih grških politikov. Šq v živem spomiim je njegova lanska zmaga nad venizelističnimi zarotniki in njegov uspeh pri obnovitvi monar- hije v Grčlji, ko je postal regent do povratka kralja Jurija v Grčijo. Domače vesti p Uvedba enotnih fiolskih knJiQ. »Vreme« z dne 7. t. m. prinaŠa obja- vo, da bodo v prihodnjem šolskem letu na vseh osnovnih in sredojih golah v Jugoslaviji uvedene enotne šolske knjige. Ker je bilo v zadnjem času v naših listih o tem predmetu mnogo govora, bo javnost ta vest vsekakor zanimala. d Banovinski svet dravske banq- vlne se sestane na svoje sedmo red- no zasedanje 17. t. m. ob 10. dopol- dne v Ljubljani. Obravnavali se bo- do: predlog1 banovinskega proraču- na za leto 1936./37., dopolnilna ure4- ba k uredbi o občinskih uslužbe«cib in uredba, s katero se izpreminja in dopolnjuje uredba o sestavi kandi- datnih list, o sestavi in poslovanju volilnih odborov in o glasovalnem postopku pri volitvah občinskih od- borov v dravski banovini. d Smrt senatorja Petra Tesliča. V Zagrebu je 29. januarja umrl sena- tor in veleindustrijec Peter Teslič iz Siska. Zbolel je bil zä želodčnim vnctjem. Peter Teslič je bil vedno nved prvimi poborniki jugoslovensko misli v hrvatskih krajih, ter se udej- stvoval v vrstah bivše SDS. Tesliče- va smrt pomeni težko izgub'o v vr- stah jugosloveciskih nacionalistov. V senat je bil izvoljen pri obeh se- natskih voTiivah 1. 1932. in 1935. Bo- di ,mu ohranjen fasten spomin! d Za direktorja železniške dlrek- cije v Ljubljani je bil imenovan do- sedanji načelnik splošnega oddelka pri isti direkciji dr. Aleksander Fa- tur, dosedanji direktor železniške direkcij'ö v Ljubljani Josip Cugmua pa je bil imenovan za pomočnika genei-alnega direktorja državnih že- leznic v Beogradu. d Obsodba Joška Bevca. Ljublj««- ski dentist .loško Bevc, Cigar nemo- ralna aera je povzročila lani mnogo prahu, je bil v torek v Ljubljani ob- sojen zaradi zločina po § 275. k. /. na 1 leto 2 meseca zapom. d Nedeljski povratni vozni HstkL Genoral na direkcija železnic objav- lja: Z 10. februarjem prenehajo ve- Ijati železniški povratni listki. Od tega dne dalje se potniki lahko po- Straji 2~ »Nova Doba« 7. II. 1936. Štev. f. služujejo samö nedeljskih povratnih listkov, ki bodo po dosedanjih prccl- pisih veljali od sobote opoldne (ozi- roma 11. dopoldne) pa do ponedelj- ka opoldne. d Dravska sekcija JUU toži »Slo- venca«. V četrtck sta bili vložcni pri okro&nem sodišču v Ljubljani dve tožbi proti urertništvu »Slovenca«. Toži Jugoslovensko učiteljsko udru- ženje, sekcija za dravsko banovino ¦v Ljubljani, zaradi; napadov »Slo- venca« na učiteljstvo d Ljubljanski velesejem bo iinel letos dve glavni prireditvi. Spomla- di od 30. maja do 11. junija bo XVI. mednarodni vzorčni velesejem, ki mu bodo priključene še posebne raz- stave: pohišivo, avtomobili, tekstil, Tnodni predmcti z modno revijo ter gostilničarska in hotelirska razsta- va. Jeseni pa bo veelsojem pod ime- nom »Ljubljana v jeseni« od 29. av- gusta do 9. septembra. Tej priredit- vi bosla dajali poseben poudarek predvsem velika vsedržavna lescia razstava »Uporabljajmo naš les« ter lovska razstava. V zvezi s tern a raz- stavama bo na velesejmu prirejen tudi ftivalski vrt z vscmi vrstami divjadi, kar je živi v naših gozdovih. Na jesenskem velesejmu bo zastopa- no tudi poljedelstvo ter v zvezi s tern prirejena razstava goveje živi- ne in pa banovinska razstava malih živali rejcev dravske banovine. Se- iveda bo na tern velesejmu zastopa- na tudi industrija, obrt in trgovina, predvsem s sezonskimi predmeti. d Uinrl je 30. januarja v Šmarju pri Jelšah v starosti 85 let trgovec in posestnik g. Ivan Löschnigg. Po- kojnik je prišel pred 65 leti iz Črcie pri Prevaljah v Šmarje pri Jelšah, kjer si je s svojo marljivostjo, spo- sobnostjo in vztrajnostjo ustvaril lepo, daleč naokrog znano trgovsko podjetje. Bodi mu ohranjcn blag spomin, rodbini naše iskrcno sožalje! d Proglasitev za mrtvega. Okrož- no sodiščc v Celju je uvedlo posto- panje, da se proglasi za mrtvega Mihael Uratnik iz Dobriče, občina Sv. Andraž pri Velenju, ki je priSel 1. 1915. v Galiciji v rusko ujetnižtvo in se od takrat ni več javil. d PUTNIEOV izlet v Marseille in Nico. Na splošno željo priredi PUT- NIK v Casu od 18. do 27. februarja izlet s posebnim vlakom v Marseille in Nico, Ce se prijavi dovoljno šte- ¦vilo inter-Bsentov. Izletniki se bodo najprej ustavili v BcnetkaJi, kjer si bodo ogledali najznamenitejSe spo- menike iz slavne zgodovine beneške republike. Nato se nadaljuje poto- vanje ob francoski rivijeri v Mar- seille, kjer bo poklon mestu, na ka- terem je izdihnil blagopokojni kralj Alekaander I. Na povratku se ude- lcžijo izletniki svetovnoznanega kar- fievala v Nici, ki s svojim razkošjem in bogastvom fantastičnih domisle- kov prokaSa vse zadevne prireditve sveta. Vse nadaljnje informacije, prijave, preskrba vizumov in valut po najugodnejših dnevnih tečajih pri PUTNIKU v Mariboru in Celju. d Dunajska vremenska napoved za soboto 8. t. m.: Pretežno jasno, mraz, v nedeljo najbrž lepo zimsko vreme. Celje in okolica V spomin ge. Fanici Stermecki Ob grobu gospe Fanice Stermecke žaluje tudi Kolo jugoslovenskih se- ster v Gelju, saj je z njo izgubilo svojo dolgoletno odbornico. Sodelo- vala je v društvu od njegove usta- novitve, in ker je odbor spoznal njen izredni gospodarski talent, jo je iz- bral za svojo prvo podpredsednico, Ni se toliko posvetila podrobnemu delu, ali marsikaterikrat je odbor krenil na pot, ki jo je ona pokazala s svojimi stvarnirni nasveti. Tudi svoje zveze je porabila družtvu v prid, prevzela osebne obveznosti, ki niso bile majhne, in s tern v veliki meri pripomogla, da je danes celj- sko ženstvo lahko ponosno nauspeh svojega 15-letnega dela. Ugled dru- štva ji j'D bil pri srcu, vsako kritiko je objektivno presodila, kjer je bila upravičena, se je moralo predruga- čiti, neupravičeno pa je znala stvar- no zavrniti. Kakor bi čutila neko povezanost z onostramskim svetom, je rada za- hajala na pokopališča, ni minil te- den, da ne bi bila obiskala svojih j rnrtvih na žalskem pokopališču. Ko j je dobilo društvo pred leti poziv, naj pomaga pri ureditvi vojaških grobov, je ona prevzela grobova dveh vojnih ujetnikov v Grižali, dala jima napraviti lop hrastov križ in skrbela za grobova, dokler nista bila pre- kopana. Kaj je bila pokojna svoji družini, ve le tisti, ki je imel ožje stike z njo. Za moža in otroke ji ni bil no- ben trud pretežak, nobena žrtev pre- velika, zato ni čuda, da so jo aba- ft" evali in so sedaj vsi popolnoma strti. — In Bog jo j© v obilni meri blagoslovil, na svoji deci je dožive- j la veliko ves-elja, učakala je vnuč- ka, ki ga je neizmerno ljubila. Na višku sreče in zadovoljstva ji je smrt pretrgala nit življenja, ki ga je ljubila predvsem zaradi svojih dra- gih — saj je vedela, kaj jim je po- menila. Globoko sočustvuje vso Celje, po- sebno pa »Kolo«, z žalujočimi. Naj bo pokojnici lahka domača z-emlja in trajno naj ostane njen svetli spo- min med nami. c Osnutek mestnega proračnna za 1. 1936/37 predvideva 13,785.060.37 Din izdatkov, t. j. 441.436.75 Din več nego v tekočem proračunskem letu, in 13,794.620.50 Din dohodkov. Pre- bitek znaSa torej 9.560.13 Din. Ob- činska doklada na drž. n-eposredne davke je določena na 50%, doklada za regulacijo Savin je na 20%, nova doklada za brezposelne na 5%, ga- silska doklada pa na 3%, skupno 78%. Kuluk bo ukinjen. Vse dokla- de v mestni občini so znašale letos 68%, v okoliSki občini pa 88%. V novem proracunskem letu bodo to- rej doklade na področju bivSe me si- ne občine zvišane za 10%, v bivši okoliški občini pa znižane za 10% napram tekočemu proračunskemu { letu. c Proračunska seja mestnega sve- ta bo v petok 14. t. m. ob 18. c Ljudsko vseučiliSče. V ponede- j ljek 10. t. m. ob 20. bo predaval pri- i vatni docent g. dr. Božo Škerlj iz j Ljubljane o znamenitostih najlepših slovanskih mest VarSave, Krakova in Prage ter predvajal nad 80 kras- ' nih skioptičnih slik. j t c Odpiralni in zapiralni čas za tr- govine, ki je veljal v prejšnji mest- ni obCini celjski, je bil, kakor zna- no, uveden z novim letom tudi na področju bivše okoliško občnve. Do- godili pa so se pri meri, da so neka- teri trgovci v bivši okoliški občini tudi po zapiralnem času stregli strankam v zaprti trgovini. Ker j© to prepovedano in tudi glede na uslužbence nesocialno, so celjski tr- govski nameščenci uvedli kontrolo glede zapiranja trgovin. Upamo, da bodo vsi trgovci odslej točno upo- števali izenačeni odpiralni in zapi- ralni čas, da ne bo zopet nevolje med trgovci v mestu, ki v redu odpirajo in zapirajo svoje trgovine ter kažejo tako svojo discipliniranost in slož- nost. c O stanovaiijskih najemninah v Celjn. Glede znižanja najemnin mo- ramo pohvalno omeniti, da so mno- gi hišni posestniki uvideli sedanji t-ežki socialni položaj svojih najem- nikov in jim primerno znižali na- jemmino. Med mnogimi hišnimi last- niki, ki so znižali najemnine, so tu- di taki, ki niso baš premožni. Po- sebno hvalevreden je bil poziv celj- skega mestnega poglavarstva na hiš- ne posestnike, naj sedan jim težkim časom primerno znižajo stanarine. Ta poziv ni naletol na gluha ušesa, kajti velika večina se je pozivu z razumevanjem odzvala. Tudi v mest- nih hišah in v novejšem času zgra- jenih hišah so bile najemnine zni- žane. — lzjemo pa tvori Pokojnin- ski zavod, ki ima tudi v Celju lepo stanovanjsko hišo. Neglede na to, da so v tej hiši njvišje najemnine, kar jih j-e v Celju, tudi uprava v Ljubljani kljub vočkratnim pros- | njam ne kaže pravega. razumevanja j za kakšno znižanje. — In vendar je svojecasno mestna občin-a celjska brezplačno podarila zemljišče Pokoj- ninskemu zavodu. — To je samo na- ša ugotovitev glede na poziv mest- nega poglavarstva v Celju in pa gle- de na težavni socialni položaj večine celjskega prebivalstva. c Ga. Fanica Stermecka f. V torek ob 19.30 jo umrla v Celju po krat- kem trpljenju v 47. letu starosti ga. Faiiica Stermecka, roj. Vabičeva, soproga. znanega veletrgovca in celj- skega podžupana g-. Rudolfa Ster- meckega. Vest o smrti je pretresla vse, ki so poznali pokojnico. Vse svoje življenje je pokojnica posve- tila svoji ljublj'sini rodbini. Z vnemo se jo udejstvovala tudi na področju dobrodelnosti. Z njo je izgubilo Ko- lo jugosl. sester v Celju agilno in zaslužno prvo podpredsednico. Po- leg soproga zapušča hčerko Nado, ki je poroCena z lesnim industrij- cem g. SreCkom Kobijem v Borovni- ci, hčerko Vero, soprogo zagrebske- ga zdravnika g. dr. Vilka Ilavrane- ka, ki se sedaj spocializira v Berli- nu, in sinaRudo, ki je dovršil trgov- sko akademijo in služi sedaj vojaški rok v Zcmunu. Plemeniti pokojnici bodi ohranjen časten spomin, kruto priizadeti rodbini naše iskreno so- žal j«! c Žetev smrti. V Mariboru je umr- la ga. Flora Lager-Neckermann, biv- Sa trgovka v Celju. Na Ostrožnem je umrla v ponedeljek 63-letna prevžit- karica Marija Ocvirkova. V celjski bolnici so umrli: v ponedeljek 39- letni zidarski delavec Andrej Ku- ] mer iz Metleč pri Šoštanju, 23-letna služkinja Terezija Ungerjeva iz He- b-enštrajta pri Konjicah in 66-letna vdova po delavcu Terezija Černičeva iz Ilovice pri Vojmiku, v torek 20- letna posestnikova hči Antonija Go- lobova iz Sečovega pri Rogaški Sla- tini, v četrtek pa 67-letni delavec Jo- že SertiC iz Stranic. N. p. v m.! c Zborovanjc sreskega učiteljske- ga društva v Celju se bo pričelo v soboto 8. t. m. ob 9. dopoldne v mest- ni narodni soli. Obravnavale se bodo aktualne stanovske zadeve. Poleg- te- ga bo podal g. prof. dr. Fr. Žgeč so- ciološko študijo Haloz in poroCal o pripravah za mednarodni pedološki kongres v Beogradu 1. 1937. c Občni zbor sreskega odbora drn- štva Edečega križa v Celju bo v če- trtek 13. t. m. ob 18. v posvetovalnici na m-est/riem poglavarstvu. Prevzem pekarne Cenj. obän4vu naznanjam, da sem prevzel staroznano Janicevo pekarno v Gosposki ulici v Celju Potrud'l se bom, da bom nudil cenj. občinstvu vse vrste peciva po dnevnih cenah, ter se priporočam za obilen obisk. CELJE, 5. februarja 1936. Jonke Edvar-d c Premestitev. Gosp. Dragotin Ko- morski, &d kontrole mer v Celju. je premeščcm v oddelek kontrol-o mer pri sreskeni načeistvu v Zagrebu. c Starokatoliška služba božja bo v nedeljo 9. t. m. ob 10. v Narodnem doum. Opravil jo bo svečenik iz Za- greba. Cerkvena občina slovenske starokatoliške cerkve v Celju vabi vse svoje člane, da se udeleže službe božj-e. c Mestno poglavarstvo opozarja vse gg. rezervne oficirje iz Celja in okolice, da bo prvo predavanje v soboto 8. t. m. ob 19. v vojašnici kra- lja Petra na Dečkovem trgu v sobi št. 34. Udeležba je za vse gg. rezerv- ne oficirje strogo obvezna, drugim osebam pa je prisostvovanje zabra- «njeno. c Učiteljska gospodarska in kredit- na zadruga v Celju, r. z. z o. z. bo< imel a svoj redni 1-etni obeni zbor v soboto 15. t. m. ob 14.30 v okoliSki deški narodni soli v Celju s slede- čim dnevnim redom: 1. Čitanje za- pisnika lanskega občnega zbora. L. Poročilo načelstva o poslovanju za- druge za 1. 1935. 3. Poročilo nadxor- stva. 4. Odobritev letnega računa za 1. 1935. 5. Volitev članov naCelstrft in nadzorstva. 6. Slučajnosti. — Na- čelstvo. c Podmladek Jadranske straže a« drž. realni gimnaziji y Celju name- rava prirediti 9. maja svojo 3. ata- demijo. Vsa cenj. celjska društva s* prosijo, da blagovolijo upoštevati ta datum. c Upokojeno učiteljstvo iz Celja im okoiice bo imelo svoj sestanek t so- boto 8. t. m. ob 16. v prostorih Na- bavljalne zadruge državnih nameÄ- C'oncev v Celju. c Zmaga celjskih šahistov r äo- štanju. Druga garnitura Celjskega šahovskega kluba (12 igralcev) je go- stovala v nedeljo 2. t. m. v Šoštanju, odigrala medmestno Sahovsko tek- mo Celje : fiožtanj in zmagala ˇ raz- merju 8 : 4. Posamezni rezultati so bili sledeči (prvi igralec je Celjan, drugi Šoštanjcan): Fajs : Brložnik 1 : 0, Csörgö : Movh 0 : 1, Reicii- man : Vitrih 1 : 0, Turk : Vučko 1 : 0, Lečnik : Majer 1 : 0, Deleja : Levstig 1 : 0, Sircov : Koren Y* : %, Verderber : Brodnik 0 : 1, Schneider : Totter 1 : 0, KrosliC : Furlan K : %, Modic : Lorbek 0 : 1, inž. Pipuö : Tajnik 1 : 0. Reditelj gosp. Kosmač je vodil tekmo z veliko vnemo. Celj- ski šaliovski klub se Šoštanjčanom iskreno zahvaljuje za gostoljubni sprejem. c Pri celjski borzi dela je bil 51. januarja v evid'enci 701 brezposeki (643 moških in 58 žensk) nasproti 648 (586 moškim in 62 ženskam) dne 20. januarja. c ,Ukinitev toka. V nedeljo 9. i m. od 8. do 15. v Celju in okolici ne bo toka. c Strelska družina v Celju bo ime- la 19. redni letni občni zbor drevi ob sedmih v hotelu »Hubertusu«. Takoj po obCnem zboru bo nagradno stre- lja»tije s flobertovko. Za to streljanje je pripravljenih pet lepih nagrad. c ZciTuženje klobučarjev za drar- sko banovino v Celju, ki ima 61 T;la- nov, je na redni skupščini 2. t, m. izvolilo za ]>redsednika f?. Sribarja, za podi>redsednika pa g. Chibo. De- sedanji predsednik gosp. Pretnar ¦•/. Hraslovč je bil izvoljen za clana uprave. Na skupščini je bilo izneäe no dejstvo, da klobučarska obrt za- radi hudo konkurence industrijskik izdelkov vedno bolj propada. c čajanko priredi Jadnanska stn- ža v nodeljo 9. t. m. od 16. do )ii. r prostorih gosp. Fazarinca na Ostro*- nem. Igra. prvovrstna godba. c Svetosavska beseda bo v sobot« 15. t. in. zveCer v Celjskem dom». Na sporedu je nastop pravoslavneg«. cerkvenega pevskega zbora in pies. c Pravoslavni cerkveni moški zbor Bratstvo bo na koncertnem delu Sre- tosavske b-esede dne 15. t. m. v Teli- ki dvorani Celjskega doma pod rod- stvom g. Cirila Preglja izvajal sle-de- Če skladbe: 1. K. P. Manojlovid: Him- na sv. Savi. 2. St. St. Mokranjae: Iz moje domovine. (I. rukovet) a) Boji mi, b) Jarko sunce, c) Što ti je, Sta- no?, č) Karavilje, d) Igrali so vrani konji, e) Reče Ciča, da me ženi, f) Protužila pembe AjSa, g) Imala maj- ka dve devojke, h) Imala baba jedno momiče. 3. Vasilij Mirk: Šumi, po- tok, §umi ... 4. Ciril Pregelj: SkuÄ- njo prestala si! 5. Emil Adamič: Ož©- nil se bom. 6. Edvard Grieg: Nova zemlja. Balada za moški zbor, bari- tonski solo in klavir. Op. 31. Pri kla- virju ga. Mafenka Sancinova-Plza- kova. c Pies »Soče« v soboto 8. februar- ja v Narodnem domu. Poscbnib Ta- bil ne bo. Vabljeni! c Pozorl Senzacija se prlpravlja, za katero se zanima veliko Celje. Ta senzacija bo Ženevski pies, ki je pr- va prireditev te vrste v Celju. Ne bo manjkalo vesele zabave, za katero se vršijo vsestranske priprave. Priljub- ljeni Sonny Boy iz Ljubljane bo za- baval staro in mlado. Tudi dunaj- ski šramel kvartet ne bo zaostajal. Skrbel bo za pravo ženevsko rajanje. Tudi za lepotno konkurenco je 2e vse pripravljeno. Zato naj ne bo Ätev. 1 »Nova Doba« 7. II. 1936. Stran n, Oeljana, ki bi zamudil tako redko priliko. Torej 15. t. m. ob 20.30 vsi v Narodni dom! c Za maškarado Olepševalnega in ' tujskoprometnega društva v Celjn, j ki bo na pustni torek 25. t. m. v Celj- | sJkem domu, vlada zelo živahno za- ! nimanje. Mask© so že pridno pri- praTljajo. c Pustna prireditev Kola jugosl. sester v Gelju dne 22. t. ra. odpade vsletl snirti društvene podpredsed- J nice. I c Biplomiran je bil v ponedeljek j na pravni fakulteti ljubljanske uni- verze g. Karl Lupine iz Celja. Česti- tamo! c Koliko smo popili? Lani je zna- äal na sedanjem področju mestne občine ccljske konsum vina 6.275.92 hektolitm, piva 1.749.66 hi in žganja «79.50 hl. c Žrtev napada. Ko je šel 33-tetni gozdni delavec Matevž Osvaldič iz Žetal pri Rogatcu v nedeljo okrog tO. iz Zetal k svojemu bratu v Koga- tec, sta ga v Tlakah napadla posest- nikova sinova Stefan Kitak in An- ton Osek s plankami ter ga močno poškodovala po glavi in mu zlomila levo roko. V ponedeljek je prevžit- kar Anton Grdina s Prevorja podsta- vil 41-leüriemu dninarju Antonu Mi- Irelinu na njegovem domu v Viršta- nju nogo. Mihelin je padel in si zlo- cnil levo nogo pod kolenom. Osvaldič in Mibelin se zdravita v celjski bol- nici. c Prvi redni pregled motornih vo« «II ˇ Celju bo v ponedeljek 10. t. m. pri mestni garaži na Spodnjern La- no vžu in sicer za vsa vozila iz ob- močja mestne občine celjske ob 9., za yozila iz območja sreskega na- čelslva v Celju pa po 10. dopoldme. Vsak lastnik motornega vozila mo- ra prinesti s »eboj: 1. kolek za, 100 Din, 2. prometno knjižico dotiCnega vozila, 3. takso za komisijski ogled; za avtoniobile in avtobuse po 54 Din potni stroški komisije posebej; za motorna kolesa po 27 Din in potni «troški komisije, ki se porazdele so- razmerno. Vozila inorajo biti v očiš- • čenem stanju in uporabna.za vožnjo. Pregledi se bodo izvršili z vso stro- gostjo, zlasti se bo gledalo na stanj-e peres, vzvodja, šasijo in pravilno na- ravnnvo zavor, kretala in žarome- . tov. Udeležba pri preglodu je strogo obvezna, Nepregledanim vozilom se nove registrske tablice no bodo iz- dale, proti neopraviCeno od pregleda •xostalim lastnikom motornih vo/.il pa se bo kazensko postopalo. c Dobava kamna lomljenca. V po- nedeljek 24. t. m. bo v prostorih tch- tiičnega razdelka sreskega načelstva v Celju javna ustna licitacija za do- bavo 517 m* kamna lomljenca za vsoto 51.700 Din za popravilo nasi- pa na Savinji v občini Št. Petru. Po- goji so na vpogled pri! teliniičnem razdelku y Celju. c Službo znščitne sestre razpisuje mestna občina celjska. SlfllCnO nad 800 vzorcev na zalogi. Gdeje in perilo iz lastne tovarne nudi po zelo zmernih cenah FRANC DOBQVIÖNIK, CELJE c V spomln ge. Panice Stermecke je fiamesto venca darovala rodbina K. Loibner v Celju Kolu jugosloven- skih sester 150 Din, za kar se dru- ätvo najprisrčneje zahvaljuje. c Kolu jugosl. sester v Celju je darovala gdč. Vera Levstikova v Celju 100 Din namesto cvetja na grob ge. Fanico Stermecke. c DijaSka kuhinja v Celju je pre- jela obvestilo, da ji je pokojni gosp. Igo Supan, šolski upravitelj v p. v Brežicah, naklonil v svoji oporoki 4.000 Din. Blagega narodnega moža, ki se je tudi sicer ob vsaki priliki spomnil Dijaške kuhinje v Celju, priporočamo mladini kot vzor in v hvaležen spomin. Neki mož je nenadno umrl v vla- ku. Njegov prijatelj, ki se je vozil ž njim, je hotel obzirno obvestiti že- no umrlega. Poslal ji je sledefo brzo- javko: »Vaš mož lahno obolel, po- greb pojutrišnjem, sožalje.« c Dijaški kuhinji v Celju sta da- rovala namesto venca na grob gospe Fanice Stermecke po 200 Din trgo- vec g. Valentin Hladin v Celju in g. Josip Šelovin, zastopnik tovarne v Dugi resi. c Petlje za nagrobne vence s tts- kanim ali lepljenim napisom izde- luje hitro in solidno tvrdka Kramar & Mislej, Celje. c Trgovske knjige, redn ike in br- zoveze, pisarniške potrebščine, raz- ni papir itd. kupite zelo ugodni pri K. Goričar vdv., Celje. c Ambulantna prodaja sladoleda In slaščic. Mestno poglavarstvo v Celju razglaša : Celjski mestni svet je v svoji seji z dne 17. 1. 1936 sklenil, da se dovoljuje uporaba ulic, cest in trgov na teritoriju mestne občine celjske za srnbulantno prodajo siado- leda in sla?,čic pod naslednjimi po- goji : 1. Prodaia sladoleda se sme o- pravljati le v času od 1. maja do 30. septembra na 1 vozičku, ki je označen z rodbinskim in rojstnim ime- nom slaščičarja. 2. Prodaja ie zaiadi bližine šol odn. iz prometnih ozirov prepovedana v naslednjih ulicah z vhodi vred : a) na vseh ulicah ob gimnaziji z izjemo promenadne poti ob levem bregu Savinje, b) Vodnikovi in Strossmayerjevi ulici ter Vrazovem trgU; c) Oregorčičevi uiici in Zrinj- skega ulici (od Sole do Oblakove ul), č^ Levstikovi ulici, d) Komenske^a ul., e) Mariborski cesti od rudarske Sole do železniškega prelaza, f) Glavnem trgu, Kralja Petra cesti do vštetega križi5ča pri Ljudski posojilnici, g) Ulici dr. Gregorta Žerjava, h) Pre§er- novi ulici od knžišča Kralja Petra ceste do Samostanske ulice, i) Kre- kovi cesti od Narodnega doma do mostu preko Su5nice. 3. Kjer je pro- daja dovoljena, se morajo vozički po- staviti tako daleč od hodnika ali cest- nega križiSča, da kupovalci ne bodo ovirali prometa. 4. Za izdelavo slado leda se sme uoorabliati le umetno na- pravljen led. 5. Prodajalci morajo biti zdravniSko pregledani pred pričetkom prodaje, nato pa vsak mesec. VoziČki moiajo biti pregledani tedensko. Event, nedostatki se vpiSejo v kontrolno knji- 2ico. 6. Glede opreme vozičkov, obleke prodajalcev, snažnosti, priprave slado- leda veljaio dolotila zakona o nadzoru nad živili, pravilnika k temu zakonu in določila tukaj§njeg;a pravilnika z dne 6. V. 1928, Stev. 392/1928. 7. Za prodajo slaSčic veljajo analogni pred- pisi s to izjemo, da se staščice smejo prodajati Ie v času od 1. oktobra do 30. aprila. Proti temu sklepu so do- pustne pritožbe na kr. bansko upravo dravske banovine v Ljubljani, ki bi jih bilo vlagati pri podpisanem uradu v roku 15 dni. Rok za pritožbe prične teči po preteku 5 dni po dnevu ob- jave tega razzias» na tuk. uradni deski, t. j. od 5. t. m. dalje. Pravico pntožbe imajo Člani mestne občine, ki smatrajo, da sklep nasprotuje veljavnim zakonom in zakonitim nalogom oblastev. c Važno za hotele, letovfšča ltd. Tu)skoprometna zveza »Putnik« prosi vse hotele, kopaliSča in zdravilišča, ki so prevzeli od nemških turistov v plačilo hotelske bone nemSke izdaie, ki niso bili iz katere^akoli vzroka honorirani, naj to nemudoma javijo Putniku v Maribor zaradi surnarične prijave v svrho izplačila na pod'agi novih navodil, ki jih ie prejela Tajsko- } proniptna zveza. c Noöno lekarniško službo im a od 8. do 14. t. m. lekarna »Pri orlu«. c Gasilska in reševalna četa Gelje. i Gasilsko službo ima od 9. do 15. t. m. j III. vod, reševalnno I. skupina. Št. Jurij ob j. ž. Dolgoletnega rav- natelja banovinske kmetijsko sole g. inž. Pctkovška je banska uprava premestila nekam na sever za sres- kega kmetijskega referenta. Gosp. inž. Petkovška smo vsi spoštovali kot požrtvovalnega moža in gospo- darsk-ega strbkovnjaka, ki mu je bilo delo za šolo in mladino prva in naj- večja skrb. Za vse, kar je storil za šolo in za gospodarski razvoj in na- predek med nami, mu bodi izreče- na naša zahvala. — Trajne neprilike imamo pri nas z dostavo pošte za naš obsežni poštni okoliš, ki Šteje nad 40 vasi in okrog 5000 prebival- cev, imamo pa samo 1 poštnega sla, ki me zmaga dela pri najboljši volji. Ako pa zboli, se mora dostava pošte po vaseh sploh ustaviti, ker j-o drugi , poštni nameščenec neobhodno po- treben na pošti in v trgu. Nujno pro- si mo poštno ravnateljstvo odpomo- či. — Gi-adnja ceste Št. Jurij—St. Jakob je popolnoma zaspala. Mesece in mesece se že ne dela več, ljudstvo toži, ker nima dovozne ceste, revni ljudje pa zaman vpražujejo po delu I in zaslužku. Razprava o marsejskem zločinu Proces proti marsejskim zločincem se je v sredo 5. t. m. zopet pričel pred apelacijskim sodiščem v Aixu en Pro- vence. Dočim je duSevnim očetom tega cdvratnega zločina prvič uspelo, da so onemogočili redno razpravo, so fran- coske pravosodne oblasti tokrat storile vse, da se proces v redu izvede in dobe zločinci zasluženo plačilo, Jugoslavia in ves jugoslovenski narod pa končno vsaj delno zadoščenje. V sredo ie bil zastišan Mijo Kralj, v četrtek pa Rajič. Pri/navata samo to, kar je neizpod- bitno dokazano, vse drugo pa tajita, češ, da se ničesar ne spominjata. Gledališče MESTNO GLEDALIŠČE V CELJU Repertoar: Torek 11. februarja ob 20- »Kako zabogatiš«. Gostovanje ljubljanske drame. Abonma. B. Shaw: ,Kako zabogatis* (Gostovanje 11. t. m. v celjskem gledališču) Ko je sestavljal mladi, revolucio- narni Irec Shaw svoje prve dialoge, j-e vladala v anglcški družbi silna prosperiteta viktorijanizma, ki se je izražala v ogromnem profitarstvu, kopičenju denarja, vampirskem iz- sesavanju socialno Šibkejših plasti. Skratka v najbrezvestnejši izrabi in zlorabi kapitalističnega ustroja. In mladi pisatelj, ki je bil že od svoje raiiie mladosti socialist, je vi- del, da mu je kot dramatiku ocenje- vati tvorbe človeškega življenja na vsem prostranem polju sožitja dru- žbe, njene lažne morale, njenih laži, krivic in zmot. Videl je, da kot dramatični pisa- telj, ki hoče in mora biti človeško pravičen, n© sme naskakovati in bi- čati predvsem oseb in posamczni- kov, marveč da je njegova naloga kazati vir tega netloveškega počet- ja, na bolne ki nevzdržne izrodke ustroja in sistema samega. Boj kapitalu je zato vrhovno na- čelo misleca, pa tudi dramatika in pesnika Shawa. Ne revolucionarni- udarni socializem, temveč kazati v umetniški formi, v ostrem in duho- vitem paradoksu, v železni logif- nosti odurne spake in potvorbe, ne- človeške krivice in zločine mogoč- nega protivnika, ga izkarikirati in osmešiti pred družbo in ljudmi. Gospod Sartoiius, parvenij, sin p-erioe, a zdaj žo popoln angleški gentleman in londonski občinski svetovalec, si je pridobil nekaj his v londonskih predmestjih, nekaj ti- stih ogromnih, črnih, napol podrtih stanovanjskih kasarn, v katerih pre- bivata beda in obup z vsemi mogo- čimi življonjskimi brodolomci, izpri- jenci in zatiranci, nekaj his vdov in sirot, ki tvorijo v velemestih najiz- datnejši vir dohodkov. Z vso brutal- no neizprosnostjo človeka, ki je sam nekoč občutil strahoto in sramoto bede, gladu in ponižanja, stiska po svojem agentu Lickcheesu iz teh vdov in sirot še zadnji vinar *iajem- nine, pa naj se ga še tako neizbris- no držita njili solza in kri. His ne daj© popravljati, kajti to bi poirve- nilo zvišanje najemnine, ki bi je ti siromaki ne zmogli. Zato tudi ori- pusti svojega agenta samo zato, ker je dal vstaviti nekaj novih stopnic, ki jih bodo ti stanovalci porabili za polena. Gospod Sartorius ima hčer, ki jo je vzgojil za odlično damo in ki jo na svojem zabavnem potovanju po Reni zaroči z mladim doktorjem me- dicine Trenchem, precej idealnim, a tudi naivnim mladeničem. Ko ta mladi gentleman, ki ima sicer sam hipoteko na Sartoriusovem zemljis- ču, izve, odkod premoženje njegove- ga bodoCega tasta, ne mara sprojeti njegovega denarja in razdre zaroko s ponosno Blanko. Toda časi s:> se spremenili. Iz službe odpu?:^oni Lickhe-ese je med tern obogatel »na nekoliko spodobnejši, a zato tembolj prebrisan in sleparski način. I'sta- novil je družbo, ki ne «ksistira Ta družba kupuje in najema svoje pro- store v prav takih podrtijah, k.-ikor so Sartoriusove, a o katerih na skrivnosten način dožene, da se bo- do v najkrajšem času podrle, ker se bodo na njih mestu izpeljale lsove ceste, nove prometne žile in jilt bo morala mestna občina bogato odku- piti. Take nove cest© se bodo trasi- rale tudi v predmestjih, kjer stoje zdaj Sartoriusove kasarne. S to vest- jo prispe Lickheese k Sartoriusu in privede s seboj tudi lastnika hipo- teke Trencha. In glej, sporazuiaejo se, da bodo dali stare podrtije teme- ljito popi-aviti in preurediti v do- stojna človeška bivališča. Zakaj? Ker bo pač mestna občina tako nla- čala zinatno višjo odškodnino, nego bi jo plačala za kakšno napol raz- padle brloge. Ko se tudi mladcmu doktorju razprše njegovi moralni pomisleki in se pobota s ponosno Blanko, jo kupčija sklenjena in — tako se dela denar, tako se bogati. „Pesem s ceste" V torek 4. t. m. smo do2iveü v Mestnem gledališču v Celju komorni gledaliski večer, ko je ljubljanska dr