V Čamporah v miljski občini pomazali novo dvojezično tablo Goriška pokrajina spodbuja nameščanje sončnih kolektorjev Tat se je pretvarjal za uslužbenc prve pomoči Pöno pömö real estate panorama-re.com Primorski Na Koroškem čas za rešitev še ni zrel Ivan Lukan Praznovanja ob 90. obletnici plebiscita na Koroškem so zgodovina. Javnost, koroški Slovenci, sosedi so (spet) slišali mnogo spravljivih besed ter napovedi, da bo problem dvojezičnih tabel rešen v doglednem času. Posebej si je za »fair« rešitev vprašanja tabel prizadeval avstrijski zvezni predsednik Heinz Fischer, ko je na nedeljski zaključni prireditvi v Celovcu v slovenskem in nemškem jeziku ponovil stavek »Čas je zrel!«. Izrek, ki je že julija letos, ko je bil drugič izvoljen za predsednika države, močno odmeval. Tokrat je še dodal, da gre tudi za zrelostni izpit, ki ga mora uspešno opraviti Koroška, prav tako pa ni dopuščal dvoma, da je čimprejšnja rešitev v interesu Koroške kot Avstrije. Toda besede in pozivi, katerim so še včeraj stoje ploskali koroški politiki, so bili čez noč pozabljeni. To sta morala vzeti na znanje govornik koroških Slovencev na petkovi deželni proslavi Valentin Inzko, nato pa še avstrijski predsednik Heinz Fischer. Niti 24 ur po odmevnem govoru predstavnika Slovencev je Dörfler že udaril po Inzku, Uwe Scheuch, predsednik koroških svobodnjakov (FPK), pa je včeraj storil enako in obenem napovedal, da je v zvezi z dvojezičnimi tablami treba najprej ugotoviti številčno moč Slovencev, o postavitvi dvojezičnih tabel pa naj odloči referendum... Hitro se je torej izkazalo, kako prav je imel Inzko v svojem govoru, ko je vizijo cvetoče Koroške orisal šele za leto 2020. Že prvi dnevi po predvsem nemško nacionalno obarvanem slavju so potrdili, da na Koroškem čas za rešitve še ni zrel! dnevnik TOREK, 12. OKTOBRA 2010 Št. 241 (19.948) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € SARDINIJA - Triurno zaprtje letališča v Elmasu pri Cagliariju Upor in pobeg pribežnikov povzročil kaos na letališču Policija zadušila protest v zbirnem centru in aretirala ubežnike 42. BARCOLANA - Zmagala je Esimit Europa 2 Jadralni praznik TRST - Tržaški jadralni praznik se je z nedeljskim viškom zaključil: zmago je (pričakovano) osvojila Esimit Europa 2, ki je v cilj prijadrala po 56 minutah in 13 minutah, drugo mesto pa je pripadlo Maxi Jeni, ki je bila v dvo- boju s Tuttatrieste hitrejša kljub okvari. Barcolana pa ni bila le regata velikank: novo poglavje jadralnega praznika je soustvarjalo skoraj dvatisoč jadrnic, ki so se kljub jutranji burji podale na regatno polje. Med jadrnicami, ki so tekmovale pod zastavo naših klubov, je visoko 21. absolutno mesto osvojila posadka No-Borders Team (Čupa), ki je tekmovala pod pokroviteljstvom Občine Zgonik. Na 11. in 18. strani CAGLIARI - Sardinsko letališče Mario Mameli v kraju Elmas pri Cagliariju je bilo včeraj popoldne cele tri ure zaprto, ker so se na pristajalni stezi pojavili pribežniki iz bližnjega zbirnega centra za ilegalne priseljence. V samem centru je prišlo do pravega upora, tretjega v zadnjih 11 dneh, policija pa je s silo spet vzpostavila red. Skupino alžirskih in tunizijskih državljanov, ki so zbežali na pristajalno stezo, so aretirali. Zaradi dogodka je prišlo do letalskih zamud, 12 letov so izbrisali, potniki pa so svojo jezo med drugim izrazili z napadom na štiri italijanske aktiviste. Na 4. strani Danes podpis za odsek Trst-Divača Na 5. strani Nabrežina: »plac« bo ostal duša vasi Na 6. strani V Križu smrtna nesreča po uspešni Barcolani Na 6. strani V Gorici dražji mleko in knjige Na 20. strani V stanovanju v Gorici našli truplo 29-letnice Na 21. strani Štandreški Gugalnik deležen pohval, a nobene nagrade Na 22. strani SLOVENIJA - Lokalne volitve Izvoljenih že 134 županov, v 74 občinah drugi krog LJUBLJANA - Na petih lokalnih volitvah v samostojni Sloveniji je 134 občin dobilo župane v prvem krogu, v 74 občinah pa se bosta najuspešnejša kandidata pomerila v drugem krogu. V Ljubljani je tako v prvem krogu županskih volitev slavil neodvisni kandidat in dosedanji župan Zoran Jan-kovic, ki so mu volivci namenili 64,75 odstotka glasov. V prvem krogu volitev je zmagal tudi dosedanji mariborski župan in kandidat SLS Franc Kan-gler, ki je prejel 50,41 odstotka glasov volivcev. V Novi Gorici, Piranu, Izoli, Komnu in Divači bo potreben drugi krog, medtem ko sta bila že v prvem krogu potrjena dosedanja župana v Sežani in Hrpeljah-Kozini Davorin Ter-čon in Zvonko Benčič-Midre. Na Goriškem sta v prvem krogu slavila župana Brd in Renč-Vogrskega Franc Mužič oziroma Aleš Bucik, drugi krog pa bo v Kanalu, Mirnu-Kostanjevici, Šempetru-Vrtojbi in Ajdovščini. Tako kot na lokalnih volitvah leta 2006 so po dosedanjih podatkih tudi tokrat zmagovalke volitev lokalne liste. Na splošno so v vseh strankah zadovoljni z doseženimi rezultati, drugi krog pa bo na sporedu 24. oktobra. Na 2. in 21. strani NOVA »OBČINA« della Madonna TRST - Na spletni strani Vse-državne agencije za razvoj šolske avtonomije se je na seznamu občin tržaške in goriške pokrajine znašlo na desetine slovenskih krajev, seveda s fašistično poitalijančenimi imeni, kot je na primer Pliscovizza della Madonna (Pliskovica). Zadevo je odkril profesor tehnologije na nižji srednji šoli Simona Gregorčiča v Dolini Miloš Jugo-vic, ki je februarja že izbrskal seznam slovenskih krajev, vključenih med italijanske občine na spletni strani ministrstva za šolstvo Na 3. strani BLIŽNJI VZHOD Mirovna pogajanja v slepi ulici JERUZALEM - Izraelski premier Benjamin Netanjahu je ponudil podaljšanje moratorija na sporno gradnjo judovskih naselbin na Zahodnem bregu, a le če bodo Palestinci izpolnili njegove zahteve in priznali Izrael kot judovsko državo. Palestinska stran je ta pogoj že zavrnila in Netanjahuja obtožila "igranja igric". Netanjahu je zadnje čase pod vse večjim pritiskom mednarodne skupnosti, naj podaljša oziroma obnovi moratorij na sporno gradnjo, ki se je po desetih mesecih iztekel 26. septembra. Palestinci namreč grozijo, da bodo izstopili iz neposrednih mirovnih pogajanj. Na 24. strani ITALIJA Danes pogreb vojakov, padlih v Afganistanu RIM - Včeraj dopoldne so iz Afganistana prispeli z vojaškim letalom v Italijo posmrtni ostanki štirih italijanskih vojakov, pripadnikov alpinske brigade Julia, ki so v soboto padli v zasedi talibanov na zahodu države. Gianmarca Manca, Marca Pedoneja, Sebastiana Villeja in Francesca Vannozzija so na rimskem letališču Ciampino pričakali sorodniki in najvišji predstavniki oblasti. Danes bo njihov pogreb. Medtem se v političnih krogih nadaljuje razprava o smiselnosti italijanske vojaške prisotnosti v Afganistanu. Na 4. strani 2 Torek, 12. oktobra 2010 ALPE-JADRAN / SLOVENIJA - Na petih lokalnih volitvah v prvem krogu izvolili 1 34 županov, v 74 občinah drugi krog V Ljubljani in Mariboru ostajata župana Jankovic in Kangler V Sežani potrjen Davorin Terčon, v Hrpeljah-Kozini Zvonko Benčič-Midre - Največ županov ima SLS, v občinskih svetih primat SDS LJUBLJANA - Na petih lokalnih volitvah v samostojni Sloveniji je 134 občin dobilo župane v prvem krogu, v 74 občinah pa se bosta najuspešnejša kandidata pomerila v drugem krogu. Kandidati in politične stranke izide volitve že analizirajo in so večinoma z njimi zadovoljni. Občinske volilne komisije so rezultatom nedeljskih lokalnih volitev prištele še glasovnice, ki so prispele po pošti, s čimer so izidi prvega kroga volitev postali dokončni, a še neuradni. Prišteti glasovi sicer izida županskih volitev niso bistveno spremenili. V prvem krogu je bilo tako izvoljenih 134 županov. Drugi krog županskih volitev pa bo v 74 slovenskih občinah, v katerih na nedeljskih lokalnih volitvah noben kandidat ni prejel zadostne večine glasov. Med njimi so tudi štiri mestne občine, in sicer Nova Gorica, Novo mesto, Kranj in Ptuj. Drugi krog bo 24. oktobra. V Ljubljani je tako v prvem krogu županskih volitev slavil neodvisni kandidat in dosedanji župan Zoran Jankovic, ki so mu volivci namenili 64,75 odstotka glasov. V prvem krogu volitev je zmagal tudi dosedanji mariborski župan in kandidat SLS Franc Kangler, ki je prejel 50,41 odstotka glasov volivcev. Novega - starega župana so dobili tudi Celjani, ki so kandidatu SLS Bojanu Šrotu namenili 67,62 odstotka glasov. Tudi v Slovenj Gradcu so volivci največ glasov namenili sedanjemu županu, neodvisnemu kandidatu Matjažu Zanoškarju. Zmagal je v prvem krogu, saj je prejel 63,94 odstotka glasov. V prvem krogu so volivci novega župana dobili tudi v Velenju, kjer je kandidat SD Bojan Kontič, ki je zbral 57,17 odstotka glasov. Drugega kroga volitev ne bo niti v Murski Soboti, kjer je dosedanji župan Anton Štihec prejel 54,80 odstotka glasov volivcev. V Novi Gorici se bosta v drugem krogu pomerila kandidatka SD Darinka Kozinc, ki je v prvem krogu zbrala 25,45 odstotka glasov, in kandidat LDS Matej Arčon, ki so mu volivci namenili 18,65 odstotka glasov, medtem ko je kandidat Zares Črtomir Špacapan s 17,42 odstotka glasov pristal na tretjem mestu. V štirih kraško-brkinskih občinah sta bila za župana v prvem krogu potrjena Davorin Terčon (LDS, SD, Zares in Zveza za primorsko) v Sežani in Zvonko Benčič - Mi-dre (SD) v Hrpeljah-Kozini. Drugi krog pa bo potreben v Divači, v katerem se bosta pomerila neodvisna kandidata Drago Božac in Anton Može, medtem ko se dosedanji župan Matija Potokar ni uspel prebiti v drugi krog. Tudi v Komnu bo župan nov, za to mesto pa se bosta pomerila Gojmir Lešnjak Gojc (SD) in Danijel Božič (LDS, Zveza za Primorsko). Tudi v Piranu in Izoli bo potreben drugi krog. V Piranu bo dosedanjega župana Tomaža Gantarja (Piran je naš) izzval kandidat SD Peter Bossman, ki bi v primeru zmage postal prvi temnopolti župan v Sloveniji. V Izoli se bosta 24. oktobra pomerila dosedanji prvi občan Tomislav Klo-kočovnik (Izola je naša) in neodvisni kandidat Igor Dolenc. Tako kot na lokalnih volitvah leta 2006 so po dosedanjih podatkih tudi tokrat zmagovalke volitev lokalne liste. Pred štirimi leti so volivci izbrali 67 njihovih županov, tokrat že v prvem krogu 48, še 48 pa se jih je uvrstilo v drugi krog. Ali bo število županov preseglo tistega izpred štirih let, torej še ni jasno. So pa lokalne liste povečale svojo zastopanost v občinskih svetih po Sloveniji in tako tudi tam ostajajo najmočnejše. Če je bil njihov delež ob volitvah leta 2006 še 19,95-odstoten, so jim volivci tokrat namenili 21,93 odstotka glasov. Med političnimi strankami najbogatejša z župani ostaja SLS, vendar pa je število v prvem krogu izvoljenih kandidatov (32) manjše kot pred štirimi leti (36). Število teh sta povečali SDS (s 16 na 21) in SD (s šest na 10), zmanjšali pa LDS (z 10 na osem) in NSi (s pet na tri). Svojega župana so tokrat dobili tudi v DeSUS (pred štirimi leti še brez župana), dva župana pa so izgubili v SNS. Brez župana po prvem krogu ostajajo tudi v stranki Zares. V občinskih svetih je SDS še okrepi- la svoj primat. Leta 2006 je stranka prejela 17,29 odstotka glasov, tokrat pa po doslej obdelanih podatkih 18,74 odstotka. Popolnoma enak delež glasov kot pred štirimi leti so na drugem mestu prejeli v SD (12,06 odstotka). LDS, ki je bila po tem kriteriju leta 2006 še druga najmočnejša stranka s 14,95 odstotka glasov, je tokrat na četrtem mestu s 7,4 odstotka glasov. Med SD in LDS se je vrinila stranka DeSUS z 9,38 odstotka glasov. Kandidati in politične stranke so že analizirale izide volitev. Predsednik vlade in SD Borut Pahor izid stranke na lokalnih volitvah ocenjuje kot uspeh. "Smo druga stranka po moči, nikoli nismo bili na tem mestu v relativnem razporedu," ugotavlja Pahor. Stranka, ki vodi vlado v času krize, bi jo po njegovih besedah lahko odnesla precej slabše. Za Pahorja je presenetljivo, da ni prišlo do "nekega strašnega preobrata v javnem mnenju", ki bi pokazal, da skrajno nepopularni ukrepi, ki jih vlada vleče, ker že- V največjih slovenskih mestih sta bila potrjena dosedanja župana. Tako bo prestolnico države Ljubljano še naprej vodil Zoran Jankovic (levo), ki je prepričljivo premagal vse konkurente, v Maribor pa je Franc Kangler (desno) tudi slavil v prvem krogu li utrditi gospodarsko okrevanje, niso prizadejali politični koaliciji oz. večini skoraj nobene politične škode. V SDS pa ugotavljajo, da so kot prva opozicijska stranka prelomili s tradicijo, po kateri je na lokalnih volitvah vedno zmagala stranka vladajoče koalicije. Rezultati po njihovem mnenju kažejo, da so volivci "poslali jasen signal vladi, da v teh kriznih časih potrebujemo sodelovanje in ne izključevanja ter dialog in ne oblastniške arogance". Tudi predsednik SLS Radovan Žerjav je z rezultati lokalnih volitev zelo zadovoljen, saj so stranka z največ izvoljenimi župani. Hkrati je na novinarski konferenci opozoril, da je koalicija kot celota dosegla slab rezultat, kar je resen signal vladi, naj razmisli o naslednjih korakih. Z rezultati je zadovoljna tudi predsednica LDS Katarina Kresal, ki meni, da so lokalne volitve pokazale, da ima LDS stabilno podporo, ki počasi, a zanesljivo na- KOROŠKA - Končano tridnevno slavje ob 90. obletnici plebiscita Kljub pozivom Fischerja in Faymanna k rešitvi tudi grožnje z referendumom o vprašanju tabel CELOVEC - Tridnevne deželne proslave ob letošnji 10. obletnici koroškega plebiscita leta 1920 so se v nedeljo končale s tradicionalno povorko z okoli 16.000 udeleženci skozi Celovec, na zaključni proslavi pa sta spregovorila tudi avstrijski predsednik Heinz Fischer in kancler Werner Faymann (SPÖ). Najvidnejša predstavnika avstrijske države sta jubilej izkoristila za jasen poziv k ureditvi vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel, je iz izjav merodajnih koroških politikov ob koncu praznovanj sklepati, da bo na rešitev treba še počakati - morda še dlje kot do leta 2012. Predsednik vladajočih svobodnjakov (FPK) Uwe Scheuch je namreč včeraj vnovič napovedal ugotavljanje številčne moči slovenske manjšine in - čez približno leto dni -referendum o dvojezičnih tablah. Obenem je ostro napadel govornika slovenske manjšine na petkovi deželni proslavi, predsednika NSKS Valentina Inzka, od katerega je celo zahteval, naj se pri Korošcih in Korošicah opraviči za svoj govor. Inzkov govor je že dan prej kritiziral tudi deželni glavar Gerhard Dörfler, ko je dejal, da je bil govor zanj razočaranje. Predsednik Fischer je v svojem govoru na nedeljski zaključni prireditvi v Celovcu - kakor že meseca julija, ko je bil drugič izvoljen za predsednika države in je v odmevnem nastopnem govoru odločno spregovoril tudi o dvojezičnih krajevnih napisih in o dolžnosti Republike Avstrije - v slovenščini in nemščini ponovil svoj izrek »Čas je zrel!« in dodal, da je rešitev nujna, saj gre za zrelostni izpit zgodovine. Rešitev pa naj bi bila tudi »fair«, vsekakor pa je »v interesu Koroške in Avstrije.« Kancler Faymann pa je iz- Od leve kancler Werner Faymann, predsednik Heinz Fischer in deželni glavar Gerhard Dörfler med nedeljsko proslavo v Celovcu razil upanje, da bo vprašanje krajevnih tabel rešeno do leta 2012. Rešitev pa bo mogoča »s širokim konsenzom Koroške in ne z dik-tatom z Dunaja,« je še dodal šef avstrijske vlade. Ugotovil je tudi, da številni pogovori v zadnjih mesecih vzbujajo upravičene upe v skorajšnjo rešitev, ki bo zajela deželo Koroško in »zastopnike interesov«. Manjšine pri tem izrecno ni omenil. Optimističen je bil tudi deželni glavar Dörfler (FPK). »Če je Nemčiji pred 20 leti uspelo podreti Berlinski zid, bi lahko tudi mi do leta 2012 rešili vprašanje krajevnih tabel,« je dejal koroški deželni glavar, ki pa je očitno vse bolj pod pritiskom svoje stranke, ki zahteva rešitev na osnovi ugotavljanja številčne moči slovenske manjšine na južnem Koroškem. To je včeraj na tiskovni konferenci vnovič potrdil tudi predsednik FPK in Dörfler-jev prvi namestnik v deželni vladi Uwe Scheuch. Če ne s štetjem, potem je številčno moč slovenske manjšine pač treba ugotoviti z drugimi podatki, ki so na razpolago, je pristavil Scheuch. Predsednik FPK je še dodal, da mora o tablah odločati tudi prebivalstvo in napovedal, da bodo morda oktobra 2011 izvedli referendum o dvojezičnih tablah na južnem Koroškem. Govor Valentina Inzka na petkovi deželni proslavi v dvorani grbov pa je ocenil v mnogih delih za nepotrebnega in se pri tem posluževal argumentov, ki jih je v svojem govoru v soboto omenil že deželni glavar Dörfler. Med drugim je tudi dejal, da je bil Inzkov govor »klofuta vsem tistim Korošicam in Korošcem, ki so iztegnili roko k spravi na Koroškem.« Na že tradicionalni povorki, ki se je letos dobrih osem ur »valila« skozi prestolnico Koroške in ki je stala dobrega pol milijona evrov, so se štiri dvojezične občine predstavile tudi z dvojezičnim imenom - Železna Kapla, Globasnica, Bilčovs in Bistrica nad Pli-berkom. Slovenskih in dvojezičnih društev iz drugih delov narodnostno mešanega ozem- lja skorajda ni bilo, pa tudi ustanove in organizacije koroških Slovencev niso sodelovale. Prvič v 90-letni zgodovini proslav pa ni sodeloval niti koroški Heimatdienst (KHD), saj ni bil povabljen ne k pripravam in ne k udeležbi na prireditvi. To predvsem zato, ker predsednik KHD sodeluje v t.i. konsenzni skupini za dvojezične krajevne table. Letošnje slovesnosti so se sicer začele v petek s slovesno sejo deželnega zbora Koroške in slovesnostjo v Dvorani grbov, kjer je v imenu slovenske manjšine spregovoril predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko in v svojem zelo osebnem in tudi kritičnem govoru na koncu orisal podobo dežele čez deset let, ob 100. obletnici koroškega plebiscita in pri tem dejal, da »Koroška ne bo več znana po svoji obrambni drži, pač pa po svoji uspešni, strpni, odprti, večjezični in strateško naprej usmerjeni družbi...« Sodeč po napadih FPK nanj je bila vizija o takšni Koroški očitno prezahtevna in nezaželena. Kot je znano, je koroški plebiscit v skladu z odločitvami pariške mirovne konference ob mednarodnem nadzoru potekal 10. oktobra 1920. Pred tem so južni in srednji del Koroške predhodno razdelili na cono A in cono B in plebiscit najprej pripravili v coni A z Rožem in Podjuno, kjer se je 59,04 odstotka volilnih upravičencev izreklo v prid Avstrije, 40,96 odstotka pa za Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. S tem, da so se volivci v coni A odločili za Avstrijo, je glasovanje v coni B avtomatično odpadlo, koroški Slovenci pa so postali narodna manjšina na Koroškem. Njihovo število pa je v 90-tih letih padlo od približno tretjine prebivalstva na približno tri odstotke. Ivan Lukan V Postojni podelili matičke, Družinska zadeva prejela dva POSTOJNA - Ob sklepu 49. Linhartovega srečanja so v soboto v Postojni matička za najboljšo predstavo podelili Družinski zadevi Šentjakobskega gledališčain režiserja Jaše Jamnika. Za najboljši skupinski uprizoritveni dosežek je matička dobila predstava Životok v režiji Michala Hechta in izvedbi skupine Artizani, matička za najboljšo moško vlogo je dobil Luka Gluvic za vlogo Jeffreya v predstavi Jeffrey Bernard je bolan režiserke Renate Vidič v izvedbi Gledališča GGNeNi KD Teater Grosuplje, Meta Černe pa za vlogo Yolande v predstavi Družinska zadeva. Na zaključni prireditvi so podelili tudi Linhartovo listino in Linhartovo plaketo za življenjsko delo, in sicer Srečku Centrihu, članu ljutomerskega Kulturnega društva Ivan Kaučič ter članu senov-skega Delavskega kulturnega društva Svoboda Francu Margonu, so sporočili iz Javnega sklada za kulturne dejavnosti (JSKD), ki je skupaj z Občino Postojna pripravil Linhartovo srečanje. Festival slovenskih ljubiteljskih gledaliških skupin, ki se je začel 7. oktobra, je v tekmovalnem programu ponudil devet predstav iz pretekle sezone, ki so se potegovale za matička, v spremljevalnem programu pa sta bili na ogled dve predstavi. Pirančana ovadili zaradi sedmih vlomov v treh dneh PIRAN - V središču Pirana se je med 29. septembrom in 1. oktobrom 2010 pripetilo šest vlomov v poslovne prostore gostinskih in trgovskih objektov. Piranski policisti so od občanov pridobili opis neznanca, ki je bil v tem času v neposredni bližini okradenih objektov, ena očividka pa je storilca celo zalotila med samo tatvino. Policisti so izsledili že poznanega 35-letnega Pirančana in ga še 1. oktobra zvečer v Portorožu prijeli med novim vlomilskim pohodom. Priprli so ga, na zaslišanju je priznal dejanja in med hišno preiskavo so našli nekaj orodja in ukradenega blaga. Zoper njega bodo podali kazensko ovadbo zaradi storitve sedmih tatvin, 32-let-nega domačina pa bo doletela ovadba, ker je s pajdašem na območju Pirana prodajal odtujene predmete. rasca. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 10. oktobra 2010 »AFERA DUTTOGLIANO 2« - Na spletni strani Vsedržavne agencije za razvoj šolske avtonomije V goriški pokrajini tudi občina »Pliscovizza della Madonna« V tržaški pokrajini kar 43 občin (!) namesto šestih, v goriški pa kar 138 (!) namesto sedanjih 25 3 TRST - Tržaška pokrajina šteje 43 (triinštirideset!) občin, goriška pa kar 138 (sto osemintrideset!). V okvir tržaške pokrajine sodi, ob šestih doslej uradno priznanih občinah (Trst, Milje, Devin-Na-brežina, Dolina, Zgonik in Repentabor) še pet novih »občin« na Tržaškem (Devin, Nabrežina, Mavhinje, Šempolaj in Slivno) in 32 »občin« z območja Slovenije (kot so na primer Bucuie-Bukovje, Cave Auremane- Vremski Britof, Di-vaccia Grotte del Timavo-Divača, Dut-togliano-Dutovlje, Nacla S. Maurizio-Naklo, Postumia Grotte-Postojna, Po-verio-Povir, Roditti-Rodik, Scoppo-Sko-po, Sesana-Sežana, Tomadio-Tomaj, Vil-labassa-Dolenja vas in druge). V okvir goriške pokrajine pa sodi ob institucionalnih 25 občinah še 113 novih »občin« iz Slovenije (kot so Auzza-Avče, Battaglia della Bainsizza-Bate, Caporetto-Kobarid, Castel Dobra-Dobrovo, Chiapovano-Čepovan, Idres-ca d'Isonzo-Idrsko, Oltresonzia-Čez-soča, Opacchiasella-Opatje selo, Plis-covizza della Madonna-Pliskovica, Ranziano-Renče, Samaria-Šmarje, Scrilla-Skrilje in druge). To novo geografsko podobo tržaškega in goriškega pokrajinskega ozemlja ponuja Vsedržavna agencija za razvoj šolske avtonomije ANSAS na svoji spletni strani (www.indire.it/index.php). Izbrskal jo je profesor tehnologije na dolinski nižji srednji šoli Miloš Jugovic, isti, ki je februarja letos odkril podobno geografsko širitev italijanskih pokrajin na slovenska tla na uradni spletni strani italijanskega ministrstva za šolstvo, znano kot »afera Duttogliano«. Vsedržavna agencija za razvoj šol- ske avtonomije je bila ustanovljena s finančnim zakonom iz leta 2007 in je prevzela mesto nekdanjega vsedržavnega zavoda Indire in deželnih šolskih zavodov Ire. Gre torej za uradno institucijo italijanskih šolskih oblasti. Agencija med drugim ponuja italijanskim šolnikom, šolskim direktorjem in upravnemu osebju možnost izpopolnjevanja in inovacije. Šolniki se morajo le prijaviti ter se vpisati na spletni strani o stalnem izpopolnjevanju. Prav pri vpisu pa se zadeva geografsko zatakne. Potem ko je šolnik vpisal priimek, ime, spol, in datum rojstva mora izbrati pokrajino rojstva, zatem pa še občino rojstva. Pri izbiri občine pa računalnik ponudi za šolnike iz tržaške pokrajin skupno 43 možnih občin (kar je več kot sedemkrat več od uradnih šestih občin, ki sestavljajo Pokrajino Trst), za šolnike iz goriške pokrajine pa skupno 138 občin (to je več kot petkrat več od 25 občin, ki uradno sestavljajo Pokrajino Gorica). Kot v februarskem primeru afere Duttogliano s šolskega ministrstva so se tudi pri agenciji ANSAS pri izbiri občin na Tržaškem in Goriškem poslužili seznamov krajev, ki spominjajo na Rapall-sko mejo. Afera Duttogliano je odmevala v slovenskih sredstvih javnega obveščanja, imela pa je tudi politično-diplomat-ski odmev s posegom slovenskega zunanjega ministrstva pri italijanskem veleposlaniku v Ljubljani. Po dveh dneh je italijansko ministrstvo za šolstvo po posegu Primorskega dnevnika črtalo s spornega seznama slovenske kraje. Žal pa podobni seznami še krožijo po spletnih straneh italijanskih institucij. Marjan Kemperle ■ — >:-L-IH..-IU :■»■■ 11 w ■■■■H - for Docerti ' iv- ifeiu miv* t-41 ■ t: lil nivu t'.ft ■ lil"»: u WD ijinM IM MrflfL ■ I lil ■ L Ml* * -H»™ PIV O-vjc: =IL IHUW Q5K. mti LU, 'Ji* UHZW] DIB MU DIJV dji:iijuh> WUli rM milLrvu flH-i ni- KJVIAUHMUKU' L.: L IJHI tiXTimurMinF '«"i' »mth mir- L-1 . J ■ w nn^LCILJ VMLI M .'I rnr-JLF MMI H nnimA UriHLlCfO LM ■ nVM Cmtu ■•iit.i Mm H|HN liuldl BjAI r* LK-:H rJ■ - iwnn« ■itnJl , -1 r v* H" HiuvMi^kfnr1 ^ C*. forljnrerfli MmiBA Mm.^DUVHU M H ■ j* nMH avs ■ iuhia Jkna ■ lf.1 IJKJJA ml 1 ± MJWZU IVTf ■ IVLiGVU m; MU.U iMi Hiini KHJ IHUl* HB topo** HI- rtpsic b-J-i: ■ h-iHjW kMhubp L>H ■ -j u'lii: Mvuro KI Jjiumu JA un-ciiHUKUE M'"li tni mi ■ lip^ im C4HM£DIM»U0 UH J m UUM uncATOHriD ll ,...... B-nj ■ UnVA CCLPIVUU ■li LPT ■ in UMI ftt■ tTL-m FL? UlBI dVTI ■ illHJJA K±HIVU 1 Mil m L±v 1 1 Oil -rH.if-.vjj,ri mo- fBowi L OH'HHII KIM COtofr-. mu - [m-* KH < ECUDUHnCULia Hhjfli □n trnu J IHHIJ [<::i-: i wnvOv Spletna stran Vsedržavne agencije za razvoj šolske avtonomije: levo »občine« v tržaški pokrajini, desno »občine« v goriški pokrajini ODMEVI - Mnenja presenečenih »prizadetih« upraviteljev »Robe de altro mondo« Predsednica Pokrajine Trst Bassa Poropat, predsednik Pokrajine Gorica Gherghetta in župan Ret Mana Teresa Bassa Poropat Bassa Poropat: »Ironično čestitam šolskim oblastem za informacije« »Čestitam, seveda zelo ironično, italijanskim šolskim oblastem za informacije o 43 občinah v tržaški pokrajini!« je predsednica tržaške pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat pikro pokomentirala »kiks« Vse-državne agencije za razvoj šolske avtonomije. »Resnično pa sem zaskrbljena, ker je to drugič, ko šolske institucije "širijo" okvire naše pokrajine čez nekdanjo mejo na ozemlje druge države. Dovolj bi bilo, da bi odgovorni pogledali na spletno stran Pokrajine Trst in bi prejeli vse potrebne in predvsem točne informacije o naši pokrajini in o vseh šolskih zavodih na našem ozemlju. Z odbornico za šolstvo Adele Pino bova poslala Agenciji noto, da bi jo opozorili na tako grobe in nedopustne napake,« je napovedala predsednica tržaške pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat. Enrico Gherghetta Gherghetta: »Padli na izpitu!« »Padli so na izpitu iz zemljepisa!« In še: »Škoda šolske reforme ministrice Gelminijeve je na dlani.« Predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta je s šolsko prispodobo ocenil neverjetno vključitev slovenskih krajev v okvir goriške pokrajine. »Padli pa so tudi na izpitu iz zgodovine, ker bi morali vedeti, da tisti kraji niso več v Italiji in torej ne morejo soditi v okvir naše pokrajine,« je dodal Gherghetta, ki je napovedal, da bo poslal Agenciji protestno pismo. Ret: »Zmešalo se jim je!« »Saj se jim je zmešalo!« Ko je devinsko-nabrežinski župan Giorgio Ret na računalniškem ekranu občinskega anagrafskega urada v Nabreži-ni zagledal seznam »občin« tržaške pokrajine in prebral, da imajo v njegovi občini »kar šest občin« - ob De-vinu-Nabrežini še »občine« Devin, Giorgio Ret Nabrežina, Mavhinje, Šempolaj in Sli-vno - je za trenutek obstrmel in tržaško izustil: »Robe de altro mondo!« Nato se mu je vsilil črviček računalniškega dvoma: »Mar ne bo to kaka povsem nezakonita stran?« Po odgovoru, da je to uradna spletna stran Vsedržavne agencije za razvoj šolske avtonomije, je razorožujoče priznal: »Kaj takega še nisem videl. Ne razumem, od kod tak seznam občin tržaške pokrajine.« Zatem je poiskal možen odgovor: »Morda so vključili v računalnik seznam občin iz leta 1925. Do takrat je na našem območju res obstajalo pet občin: Devin, Nabrežina, Mav-hinje, Šempolaj in Slivno, ki so bile nato združene v eno samo. Ampak: leta 1925 seznami občin niso bili še računalniško obdelani. Pomeni, da jih je nekdo tako obdelal in vanje vključil tudi občine, ki niso italijanske. Hvala, ker ste nas obvestili. Takoj bom pisal Agenciji in opozoril na napake,« je sklenil presenečeni župan Ret. M.K. SLOVENIJA - HRVAŠKA - Medsebojni odnosi Žbogar in Jandrokovic prihodnji teden v Splitu Slovensko-hrvaški odnosi (na posnetku Kroma je slovenski zunanji minister Žbogar) so že nekaj časa razmeroma dobri, čeprav sonce še kdaj pa kdaj prekrijejo deževni oblaki LJUBLJANA - Slovenski zunanji minister Samuel Žbogar bo prihodnji ponedeljek obiskal Split, kjer bo odprl nove poslovne prostore slovenskega konzulata v Splitu. Ob tem se bo sešel s hrvaškim kolegom Gordanom Jan-drokovicem, s katerim bosta govorila tudi o poteku ratifikacijskega postopka glede arbitražnega sporazuma, so včeraj potrdili na zunanjem ministrstvu. Kot je na včerajšnjem brifingu za novinarje pojasnil uradni govorec ministrstva Milan Balažic, glede arbitražnega sporazuma še potekajo pogovori na tehnični ravni, na ministrstvu pa pričakujejo, da se bodo v najkrajšem možnem času uspešno zaključili. Ministra bosta v Splitu izmenjala informacije o poteku ratifikacijskega postopka. Če bosta ocenila, da je tehnični postopek končan, bi Žbogar in Jandrokovic lahko dala zeleno luč za izmenjavo not o ratifikaciji, s katero bo arbitražni sporazum postal zavezujoč. Ob ministrovem obisku v Splitu bo sicer poudarek na odprtju novih poslovnih prostorov konzulata. Pri tem bodo prisotni tudi številni predstavniki slovenskega gospodarstva. Pričakovati je, da bosta ministra govorila tudi o drugih vprašanjih v slovensko-hrvaških odnosih. Med njimi ostaja odprto vprašanje hrvaških deviznih varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke (LB). Po besedah Ba-lažica je ideja, da se pogovore prenese v Basel, ker je to pravo mesto za takšne finančne zagate. "Pogajalci iz Slovenije in Hrvaške se sestajajo na strokovni in tehnični ravni in pričakujemo, da bo trimesečni rok, ki sta ga zastavila premiera Borut Pahor in Jadranka Kosor, spoštovan in da bomo do konca meseca izvedeli za rezultate pogovorov," je dejal Balažic. Pri tem je menil, da bo v Baslu moralo priti do obnovitve pogajanj, ki so bila prekinjena leta 2002, in da bodo poleg Slovenije in Hrvaške v njih sodelovale tudi ostale naslednice SFRJ. "Upamo na dogovor o obnovitvi pogajanj ter nato na nadaljevanje pogajanj in njihov uspešen zaključek," je poudaril Balažic. Kot je še pojasnil, bo pri pogajanjih poanta na Ljubljanski banki, sicer pa gre za ureditev vseh odprtih finančnih vprašanj med naslednicami. (STA) 4 Torek, 12. oktobra 2010 ITALIJA / SARDINIJA - Včeraj popoldne v Elmasu v pokrajini Cagliari Upor pribežnikov povzročil kaos v zbirnem centru in na letališču Policija zatrla protest in aretirala ubežnike - Tretji upor v pičlih enajstih dneh CAGLIARI - Italijanske oblasti so morale včeraj začasno zapreti letališče Mario Mameli v Cagliariju na Sardiniji, saj je več deset ilegalnih pribežnikov iz protesta zasedlo pristajalno stezo. Okrog sto pribežnikov, večinoma iz Severne Afrike, je uprizorilo protest v zbirnem centru, ki stoji poleg letališča v kraju El-mas, deset protestnikov pa je pobegnilo na pristajalno stezo. Policija jih je aretirala, ob 18. uri pa so sardinsko letališče spet odprli. Po triurnem zaprtju letališča so policisti priprli deset ljudi, ki jih dolžijo povzročitve škode v obteževalnih okoliščinah in upiranja policiji. Protest se je začel okrog 14.30, ko se je kakih sto pribežni-kov, gostov zbirnega centra v Elmasu, uprlo in prevzelo nadzor nad samim centrom (oziroma centrom za prvi sprejem - CPA). Deseterica, v kateri so bili alžirski in tunizijski državljani, se je medtem oddaljila in zbežala čez ograje, vsaj štirje od njih pa so se naposled znašli na bližnji pristajalni stezi letališča Mameli. V kontrolnem stolpu so uslužbenci letališča sprožili alarm, pristanke in vzlete pa so takoj prepovedali. Državni zavod za civilno letalstvo ENAC je z izrednim stanjem seznanil letalske družbe in ostala letališča, ki so se morala, kot se v podobnih primerih dogaja, prilagoditi. Sprva je ENAC sporočil, da bo letališče v Caglia-riju zaprto do 22. ure, po prijetju ubežnikov pa je odprtje napovedalo ob 17.30. Med triurnim zaprtjem je bilo odpovedanih dvanajst letov, kar je povzročilo zmedo, čakanje, zamude na številnih letališčih in seveda jezo potnikov. Znesli so se nad štirimi aktivisti združenja No Border Sardegna, ki so v hali za odhode sardinskega letališča s transparentom in letaki podprli protest priseljencev. Razjarjeni potniki so četverico napadli, aktiviste pa je naglo odpeljala in tako rešila policija. Agenti letališke policije so v sodelovanju s finančno stražo prečesali pristajalne steze in polovili pobegle ilegalne pribežnike. Zadnjega upornika so prijeli ob 17.15, slabo uro pozneje pa je bilo letališče spet popolnoma operativno. Policija je medtem dušila tudi upor v zbirnem centru, ki je od kontrolnega stolpa oddaljen približno 150 metrov. Policisti so red vzpostavili z metanjem solzivcev in vdorom v stavbo, ki je bila včeraj dodobra poškodovana. Na koncu so identificirali vse goste centra, trenutno jih je 102 (prostora je za 220 ljudi). Včerajšnji upor je bil v tem centru že tretji v zadnjih 11 dneh. Policijska izvidnica sodeluje pri iskanju pobeglih ilegalnih pribežnikov na letališču Elmas pri Cagliariju ansa V neurju na Sardiniji umrla turistka, slabo vreme pustošilo tudi na Siciliji CAGLIARI/AGRIGENTO - V neurju, ki je v noči na ponedeljek divjalo na jugu Italije, je na Sardiniji utonila turistka. Na Siciliji so rešili štiri ženske in otroka, ki jih je z avtomobilom odneslo v hudournik. Neurje je povzročilo precejšnjo škodo, odpovedani so bili prevozi s trajekti, v mestu Agrigento so prebivalci ostali brez vode. Nemška turistka, ki se je utopila na Sardiniji, naj bi umrla, ko se je kljub slabemu vremenu poskušala kopati v morju. Reševalci 57-le-tnici niso mogli več pomagati, saj je bila, ko so jo našli, že mrtva. Na Sardiniji je med neurjem prišlo do še ene nesreče, v kateri so iz morja rešili 25-letnico, ki se zdravi v bolnišnici. V Agrigentu na jugu Sicilije so reševalci iz avtomobila rešili štiri ženske in otroka. Zaradi slabe vidljivosti in dežja je voznica izgubila nadzor nad vozilom in zapeljala v hudournik. Vseh pet potnikov naj bi bilo brez hujših poškodb. Nevihte so povzročile tudi precejšnjo gmotno škodo. Ustavljen je bil trajektni prevoz, v Agrigentu pa je dež poškodoval vodne rezervoarje, zaradi česar je 60.000 prebivalcev mesta ostalo brez pitne vode. Predsednik republike Giorgio Napolitano sprejema krste padlih vojakov na letališču Ciampino ansa PREMIER - Na levi roki Berlusconi zaradi operacije do konca tedna na počitku MILAN -Predsednik valde Silvio Berlusconi je včeraj v bolnišnici Humanitas v Rozzanu blizu Milana uspešno prestal operacijo, s katero naj bi mu odpravili težave s sklepom na palcu leve roke. Zdravniki so povedali, da je Berlusconi operacijo dobro prenesel. Predpisali so mu teden dni počitka. Kirurški poseg je opravil prof. Alberto Lazzerini. Trajal je 15 minut, potekal pa pod lokalno anestezijo. Asistiral je Berlusconijev osebni zdravnik dr. Alberto Zangrillo, ki je po operaciji dejal, da se premier dobro počuti, a da bo moral opraviti rehabilitacijsko terapijo, ki bo dokaj intenzivna. Zaradi tega naj bi premier za teden dni odpovedal vse svoje javne obveznosti. Tako je že v preteklih dneh za nedoločen čas odložil obisk v Srbijo, ki je bil na programu jutri in v četrtek. Berlusconi je imel že več mesecev težave s sklepom na palcu leve roke. Zaradi tega se je v zadnjih časih večkrat pojavljal s posebno rokavico. Silvio Berlusconi ansa MISIJA V AFGANISTANU - Posmrtne ostanke na letališču sprejeli najvišji predstavniki oblasti Danes državni pogreb štirih vojakov Bodo italijanska letala oborožena z bombami? RIM - Včeraj dopoldne so iz Afganistana prispeli z vojaškim letalom v Italijo posmrtni ostanki štirih italijanskih vojakov, pripadnikov alpinske brigade Julia, ki so v soboto padli v zasedi talibanov v dolini Gulistan za zahodu države. Gianmarca Manca, Marca Pedoneja, Sebastiana Villeja in Francesca Vannozzija so na rimskem letališču Ciam-pino pričakali sorodniki in najvišji predstavniki oblasti, med njimi predsednik republike Giorgio Napolitano, predsednik vlade Silvio Berlusconi, predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini in obrambni minister Ignazio La Russa. Eden izmed sorodnikov je ob prihodu letala dal duška svoji jezi in je La Russi zabrusil: »Gospod minister, uživajte špektakel!« Trupla štirih vojakov so potem prepeljali v vojaško bolnišnico v Celiu, kjer so izvedli obdukcijo. Italijansko tožilstvo je namreč v skladu z zakonskimi predpisi uvedlo preiskavo. Popoldne so štirje vojaki ležali na parah v mrtvašnici bolnišnice. Njihov slovesni pogreb bo danes ob 10.30 v baziliki Angelske Matere božje v Rimu. Medtem se v političnih krogih nadaljuje razprava o smiselnosti nadaljnje italijanske vojaške prisotnosti v Afganistanu, pa tudi o obliki te prisotnosti. La Russa se je javno vprašal, ali ne bi bilo smotrno, da bi bila italijanska letala v Afganistanu oborožena z bombami, kar zdaj niso. Generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen je dejal, da to ne bi bilo v navzkrižju z mandatom misije Isaf, čeprav je opozoril na potrebo, da bi kolikor mogoče zmanjšali nevarnost povzročanja žrtev med afganistanskim civilnim prebivalstvom. Predstavnik Demokratske stranke Piero Fassino je izrazil pomisleke na račun La Russovega predloga, sicer pa bo zadeva verjetno predmet parlamentarne obravnave. RIM - V kleti bazilike VB • v v v središču večnega mesta odprli pub Janeza Pavla II. RIM - V kleti bazilike San Carlo al Corso v središču Rima so 1. oktobra slovesno odprli pub v čast pokojnega papeža Janeza Pavla II. Ureditev lokala je finančno podprla rimska škofija, vodila pa ga bo katoliška mladina. V pubu, ki bo začel redno delovati ta četrtek, bo mogoče popiti pivo in poslušati živo glasbo, predvidene pa so tudi razstave in predstavitve knjig. Pub bo odprt med 19. uro in polnočjo. "Mladi so siti noči brez prave vsebine. Zato jim želimo dati možnost, da se zabavajo in se pogovarjajo o kulturi in duhovnosti," je povedal predsednik katoliškega društva ACLI v Rimu Gianluigi De Paolo. Biti "mlad katolik" je zabavno in to sporočilo želimo posredovati. Mladi pogosto obiskujejo lokal za lokalom, ne da bi v resnici našli smisel tega, kar jim je v življenju pomembno. Tukaj jim želimo ponuditi zbirališče za to," je še dejal De Paolo, ki vodi omenjeni projekt. Prostori, v katerih bo novi pub, so služili kot informacijska točka v jubilejnem letu 2000 za udeležence Svetovnega dneva katoliške mladine. Pub se predstavlja tudi na spletni strani www.gpdue.it. in ima svojo spletno stran na Facebooku. Slovesnega odprtja so se med drugimi udeležili škof Ernesto Mandara, rimski župan Gianni Alemanno in igralec Giovanni Scifoni. FILM - 5. Rimski festival Sergio Castellitto predsednik žirije RIM - Igralec Sergio Castellitto bo predsedoval žiriji petega mednarodnega filmskega festivala, ki bo v Rimu potekal od 28. oktobra do 5. novembra. Rimljan bo zamenjal režiserja Giuseppeja Tornatoreja, ki se je moral predsedovanju odpovedati, ker bo v času festivala še snemal svoj novi film. V Avditoriju večnega mesta bodo prikazali več kot sto filmov, od tega jih bo 16 v tekmovalnem programu konkuriralo za nagrado zlati Mark Avrelij. Med njimi je nemško-avstrij-ski "Poll" Chrisa Krausa. Izven konkurence bodo predvajali francoski film "Crime d'amour" (Ljubezenski zločin) Alaina Corneau-ja s Kristin Scott Thomas v glavni vlogi in ameriški film "Rabbit Hole" (Zajčja luknja) Johna Camerona z Nicole Kidman. Na festivalu bodo prikazali tudi film Socialno omrežje (The Social Network) Davida Fincherja o nastanku Facebooka. Ameriški režiser Mar- Sergio Castellitto ansa tin Scorsese bo predstavil svoj novi izdelek "Boardwalk Empire" (Imperij pregrehe), v katerem igrata Steve Bus-cemi in Michael Pitt. Scorsese bo na rimskem festivalu poleg tega predstavil restavrirano različico 50 let stare mojstrovine Federica Fellinija Sladko življenje (La dolce vita). Stroške restavracije je med drugim pokril modni koncern Gucci, ki je 700.000 evrov nakazal skladu Martin Scorsese Film Foundation. Sklad se je zapisal financiranju filmskih mojstrovin / GOSPODARSTVO Torek, 12. oktobra 2010 5 PETI KORIDOR - Danes podpis sporazuma za čezmejni odsek hitre železnice Italija in Slovenija bosta danes zarisali traso Trst-Divača Dogovor bosta v Trstu podpisala podminister Roberto Castelli in državni sekretar ¡gor Jakomin TRST - Nova trasa čezmejnega odseka bodoče hitre železnice na petem koridorju bo danes dobila uradni pečat. V Trstu se bosta namreč sestala italijanski podminister za infrastrukture Roberto Ca-stelli in slovenski državni sekretar na ministrstvu za promet Igor Jakomin, ki bosta podpisala sporazum o sofinanciranju čezmejnega odseka in o novi trasi odseka Trst-Divača, ki bo v nasprotju s prejšnjo traso potekala po Krasu, torej nad Trstom. Do podpisa sporazuma prihaja po mesecih pogovorov in pogajanj, ki so privedla do odločitve, da bo nova »tržaška« trasa tekla od Nabrežine do Opčin, več ali manj po že obstoječi trasi, po Opči-nah pa bo prešla na slovensko ozemlje. Po prvi varianti pa je bilo predvideno, da trasa ne bi obšla Trsta, ampak bi bila v pretežni meri speljana po podzemnem predoru, čemur so ostro nasprotovali predvsem okoljevarstveniki. Po podpisu sporazuma, ki je predviden zgodaj popoldne v deželni palači na Velikem trgu, se bo lahko začelo pripravljalno delo za gradnjo nekaj manj kot 40 kilometrov dolgega čezmejnega odseka bodoče hitre železniške povezave med Lyonom in Budimpešto. Za preliminarne načrte in projektiranje je Evropska komisija že decembra 2008 predvidela 50,7 milijona evrov sofinanciranja, vendar je bila dotacija ves ta čas zamrznjena, ker se državi nista sporazumeli o trasi odseka Trst-Divača. Zdaj je ta ovira odpravljena, tako da bo lahko evropski denar sproščen in torej ne bo več tveganja, da bi ga državi izgubili. Severovzhodno Italijo pa v zvezi z odseki hitre železnice čakajo še drugi problemi. Potem ko sta se predsednika FJK in Veneta Renzo Tondo in Luca Zaia okvirno sporazumela za traso med Benetkami in Ronkami, se bosta jutri v Trstu sestala z evropskim koordinatorjem za prednostni projekt št. 6 Laurensom Janom Brink-horstom. Ta je sicer že skoraj obupal, saj so manj kot tri mesece pred iztekom veljavnosti evropskega sofinanciranja (31. december 2010) še vedno nerešeni številni problemi, predvsem pa potek trase od Me-ster do Portogruara na ozemlju Veneta. V zvezi s tem dosekom so se včeraj sestali deželni svetniki Demokratske stranke Veneta in FJK in sprejeli stališče, s katerim zavračajo novo hipotezo o t.i. južni trasi, ki bi potekala po obali pokrajine Benetke. To verzijo zagovarja Zaieva deželna uprava, medtem ko ji nasprotuje prebivalstvo. »Nobene trase ni, ki ji lokalno prebivalstvo ne bi nasprotovalo, zato smo pripravljeni, da to poglavje zapremo,« je izjavil Zaia. GOSPODARSKE ZBORNICE - Peti posvet predsednikov v Vidmu Začetek postopka za priznanje mreže Nova Alpe Adria v Bruslju VIDEM - V Vidmu so se včeraj na 5. posvetovalnem sestanku sešli predsedniki gospodarskih zbornic območja Nove Alpe Adrie, mreže, ki združuje zbornice iz FJK, Veneta, Avstrije in Slovenije. Vzporedno z institucionalnim sestankom so potekala poslovna srečanja med približno 60 podjetji iz treh držav. Poleg gostitelja, predsednika videmske zbornice Giovannija Da Pozza, je zbornice iz FJK zastopal še predsednik tržaške in deželne zveze zbornic Antonio Paoletti (na posnetku), za Avstrijo je bil navzoč predsednik koroške zbornice Franz Pacher, za Slovenijo pa predsednik Obrtne zbornice Štefan Pavljinek in podpredsednik Zbornice za trgovino in industrijo Jože Rener. Člani mreže Nova Alpe Adria so sklenili začeti postopek za priznanje njihovega projekta na ravni EU, za kar se bodo obrnili na ev-roposlance, izvoljene v tem prostoru. Udeleženci srečanja v priejtni gostilni Pri Pošti v Klodiču Pristanišča: ladjarska skupina MAERSK pokazala zanimanje za projekt Unicredit TRST - Danski Maersk, največja ladjarska skupina na svetu, je včeraj izrazila svoje »veliko zanimanje« in pripravljenost, da se vključi v projekt za pristaniško platformo, ki jo namerava bančna skupina Unicredit uresničiti v tržaškem in tržiškem pristanišču. Konkretno je interes izrazil izvršni šef Maer-ska Eivind Kolding, ki je včeraj na Farnesini v Rimu sodeloval na srečanju z zunanjim ministrom Francom Frattinijem, podpredsednikom Unicredita Fa-briziom Palenzono in predsednikom deželne uprave Furlanije-Julijske krajine Renzom Tondom. Sestanka so se udeležili še župani Trsta, Gorice in Tržiča Roberto Dipiazza, Ettore Romoli in Gianfranco Pizzolitto. Kot je znano, predvideva projekt Unicredit naložbe za približno milijardo evrov, ki bi jih zbrali s projektnim financiranjem, torej izključno z zasebnim kapitalom. V Trstu o energiji in gospodarskem razvoju TRST - V tržaškem sinhrotronu bodo v petek predali namenu novo energetsko napravo, ki bo hkrati proizvajala električno energijo, toploto in hlad. Trigenerator, ki stoji zraven pospeševalnika Elettra in se bo imenoval Fermi, bo služil predvsem tako imenovanim prednostnim odjemalcem, to pa so tisti, ki ne prenesejo prekinitev v dobavi energije, predvsem bolnišnice, varnostni sistemi in raziskovalni laboratoriji. Trigenerator je visoko ekološki, saj bo pošiljal v zrak tri tisoč ton ogljikovega dioksida manj kot bi jih trije ločeni generatorji za elektriko, toplo in hladno vodo. Napravo je realiziralo podjetje ATI Collini Lavori/Landi v okviru razpisa Main FERMI. Za deset let ga bo upravljala novoustanovljena družba Tri-generazione Srl. Slovesnosti se bosta med drugimi gosti udeležila predsednik agencije za električno energijo in plin Alessandro Ortis in podpredsednik Confindustrie Antonio Costato, ki bosta nato sodelovala na posvetu o nacionalnih sistemih oskrbe z energijo, ki bo ob 16.30 na sedežu tržaške Confindustrie v palači Rali. SEJMI - V Klodiču o možni udeležbi na turističnem sejmu v Ljubljani Slovenci iz videmske pokrajine za skupno predstavitev na sejmu TIP Na srečanje v Klodiču so povabili več društev in organizacij Slovencev v Italiji, poleg SDGZ pa so se ga udeležile le organzacije iz videmske pokrajine. Tako se je uveljavila zamisel, da se preveri možnost predstitve slovenski javnosti turistično naravnanih znamenitosti in adutov Slovencev v videmski pokrajini, medtem ko naj bi goriška in tržaška pokrajina prišli temeljiteje na vrsto na naslednjih izvedbah. Kot so povedali udeleženci srečanja, je ponudba na Videmskem pestra in raznolika in jo je vredno spoznati. Prav v turistični ponudbi gre po mnenju več udeležencev iskati možnosti razvoja tega ozemlja, zato so take pobude seveda dobrodošle, razdrobljenost in skromni finačni viri pa skoraj onemogočajo večje predstavitve. Stanko Mežek je predlagal, naj se tudi ljubljansko sejmišče aktivira pri iskanju možnih finančnih podpor, tako na ministrstvih kot v osrednji turistični organizaciji, ker bi bilo odkritje ponudbe Slovencev iz videmske pokrajine za veliko večino Slovencev zelo prijetno presenečenje, krati pa korak naprej pri vzpostavljanju skupnega slovenskega turističnega prostora. Srečanja v Klodiču so se udeležili Luigia Negro, predsednica SKGZ za vi-demsko pokrajino in predstavnica kulturnega društva Rozajanski dum, Marina Cernetig z Inštituta za slovensko kulturo iz Špetra, Sandro Quaglia iz društva Muzej rezijanskih ljudi, tajnik vi-demske Kmečke zveze Štefan Predan, Aldo Clodig iz društva Rečan, tajnik društva Srebrna kaplja Fabio Bonini, Maurizio Namor za SKGZ Čedad, predstavnica Poti miru iz Kobarida Maša Klavora in član predsedstva SDGZ Aleš Waltritsch. Predstavniki iz videmske pokrajine bodo v naslednjih dneh preverili možnost skupnega nastopa, na ponovnem sestanku na začetku novembra pa naj bi padla odločitev o predstavitvi na turističnem sejmu januarja naslednjega leta v Ljubljani. Zanimivo in po vsej verjetnosti plodno srečanje so »podprle« domače dobrote gospe Marije Rutar iz gostilne Pri Pošti, gostiteljice delovnega sestanka, ki je ponudila okusno domače kosilo s sezonskimi beneškimi dobrotami. ČEDAD - Ljubljansko Gospodarsko razstavišče vabi Slovence iz vi-demske pokrajine na sejem Turizem in prosti čas (TIP), ki bo v Ljubljani konec januarja 2011 v Ljubljani. O možnosti skupne predstavitve Slovencev iz Italije oziroma iz videmske pokrajine je tekla beseda na srečanju, ki je bilo pretekli teden v gostilni Pri Pošti v Klo-diču. Sejem TIP želi postati vodilna sejemska prireditev na to temo v širšem območju regije Alpe Adria, kot sta povedali vodja prireditve Špela Bratun in vodja za odnose z javnostmi Marjana Lavrič z ljubljanskega Gospodarskega razstavišča. Srečanje je soorganiziral in vodil Slavko Mežek, programski vodja projekta (Ne)znano zamejstvo, ki prebivalcem iz Slovenije že trideset let odkriva znamenitosti in lepote narodnega ozemlja zunaj matične domovine. V minulih letih je Mežek na razstavnem prostoru tega projekta že pro-moviral zamejske zanimivosti in izlete, za naslednjo izvedbo pa je organizatorje sejma spodbudil k bolj urejeni prisotnosti zamejstva. Sejem TIP, član mednarodne turistične sejemske organizacije, bo naslednje leto organizarn po temastkih sklopih, tako da bodo obiskovalci našli celotno panožno ponudbo v isti dvorani. Geslo sejma bo Ko majhni stopijo skupaj, postanejo veliki, kar je seveda pisano na kožo tudi naši ponudbi. EVRO 1,3936 $ +0,4 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 10. oktobra 2010 valute evro (povprečni tečaj) 10.10. 8.10. ameriški dolar japonski jen 1,3936 114,24 1,3874 114,21 ruski rubel 41,5750 9,2548 41,5930 61,6350 danska krona 7,4577 7,4562 švedska krona 9,2715 9,3170 češka krona 24,542 24,490 estonska krona 15,6466 15,6466 275,55 poljski zlot 3,9605 3,9765 avstralski dolar 1,4153 1,4252 romunski lev 4,2668 3,4528 4,2643 3,4528 latvijski lats 0,7090 0,7091 2,3394 islandska krona 290,00 290,00 hrvaška kuna 7,3203 7,3173 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 10. oktobra 2010 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,25625 0,28906 0,45875 0,13917 0,17750 0,24000 0,744 0,965 1,197 ZLATO (999,99 %%) za kg 31.332,10 € +159,68 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 10. oktobra 2010 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 13,02 INITEDIII IDr»DA 3 7/1 +0,62 +1 08 KRKA 1 1 IKA KOPER 63,15 15 90 -1,54 +1 60 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 143,84 +2,53 +2 11 TELEKOM SLOVENIJE 248,30 89,96 +1,02 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 23,48 DELO PRODAJA -rrm i A/i no +0,30 Qn ISKRA AVTOELEKTRIKA -' -' ICTDADCM7 NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/11 IMDTCCT 10,19 +2,00 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 14,17 8,25 -5,53 +3,00 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 432,00 185,29 180 00 -0,44 IERME ČAIE7 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 16,51 +0,56 +0,92 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 10. oktobra 2010 +0,41 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,127 84,6 15 94 +0,54 +0,24 +1 79 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 4,37 1 02 -0,34 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 3,51 -0,39 -1,47 EDISON ENEL ENI 0,95 3,925 1629 +1,71 -0,06 FIAT FINMECCANICA 11,42 +0,56 +1,87 FINMECCANICA GENERALI IFIL 8,9 14,92 +0,00 +0,81 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,45 1166 +0,41 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 19,99 +1,13 +0,91 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 5,08 7,04 +0,20 +1,88 PIRELLI e C PRYSMIAN 1,859 5,995 1407 -0,32 +0,00 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 31,00 +2,33 -0,48 +1 00 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,78 5,445 +1,49 TENARIS TERNA 1,035 14,84 311 -0,29 +0,61 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,108 +0,57 -1,09 UNICREDIT 7,37 1,87 -0,20 -0,11 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 81,99 $ -0,27 IZBRANI BORZNI INDEKSI 10. oktobra 2010 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 818,84 3.249,33 +0,90 +0,59 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.906,72 859,26 +0,18 +0,32 FIRS, Banjaluka Belex 15 Beograd 1.440,54 600,86 +2,07 -0,94 DCICA 1 J, DCUUIdU SRX, Beograd BIFX Sarajevo UUlJpOU 243,17 1.468,32 -0,20 +0,37 Dir A, Jal ajcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.174,03 -0,20 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 11.008,67 2.026,98 1.165,30 1.209,77 6.309,51 +0,02 +0,00 +0,01 +0,28 +0,28 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 5.672,40 3.768,49 2.666,99 +0,26 -0,14 +0,81 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.151,5 2.789,72 +0,87 +0 15 EUROS! OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 9.588,88 3.163,41 23.207,31 2.806,94 20.339,89 -0,31 +1,14 +2,49 -0,44 6 Torek, 12. oktobra 2010 BBHTrst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu DEVIN-NABREŽINA - Začetek posvetovanj za preureditev trga Nabrežinski »plac« bo ohranil Včeraj razprava v občinskih komisijah, v četrtek posvet z domačimi društvi Nabrežinski »plac« mora še naprej ostati duša družbenega življenja ne samo Nabrežine, temveč celotne devinsko-nabrežinske občine. To je temeljni cilj preureditve trga sv. Roka, ki jo je Občina Devin-Nabrežina zaupala Fakulteti za arhitekturo tržaške Univerze. Njen dekan Giovanni Fraziano je osnovne metodološke smernice načrta skupaj s sodelavci včeraj predstavil pristojnim komisijam občinskega sveta, v četrtek pa bo delovni osnutek preureditve trga predstavil tudi nabrežinskim društvom. Podžupan in odbornik za javna dela Massimo Romita je včerajšnji prvi sestanek ocenil za pozitivnega. Prvič, ker bo načrtovanje potekalo v sodelovanju z Nabrežinci, in drugič, ker se večina in opozicija strinjata, da je to edina pot za uspešno delo. »Med postopkom bo gotovo prišlo do različnih gledanj in do različnih predlogov, preureditev trga pa ne sme postati predmet političnih bojev,« je prepričan Romita. S to oceno načelno soglaša Mau-rizio Rozza (Zelena lista), saj nova podoba »placa« ne sme postati cvet v gumbnici desne ali leve sredine, temveč projekt, ki bo koristil vsem Na-brežincem. »Ljudje, ki živijo na trgu in v bližini, menijo, da bi bilo treba najprej urediti problem parkirišč. Brez ustreznih parkirišč pa tudi ni trgovskega, torej gospodarskega utripa na trgu,« ugotavlja Rozza. Po njegovem ne bo težko najti ustrezne sinteze med raznimi potrebami in zhte-vami, ki so povsem normalne. Načrt za novo urbanistično podobo nabrežinskega trga bo stal Občino 15 tisoč evrov, kar je vrednost ene študijske štipendije za študente arhitekturne fakultete. Občini bosta pri tem finančno priskočili na pomoč deželna uprava in Zadružna kraška banka, pojasnjuje Romita. Župan Giorgio Ret se je na zadnji seji občinskega sveta obvezal, da bo uprava pred prvim novembrom počistila spomenik padlim partizanom, ki stoji prav sredi trga. Ret je s tem ugodil prošnji občinskega svetnika Slovenske skupnosti Edvina Forčiča. Občina se je obvezala, da bo očistila območje okrog nabrežinskega spomenika padlim kroma Na Katinari našli žensko, ki so jo pogrešali od sobote Včeraj okrog 15.30 se je v gozdiču ob helikopterskem pristajališču katinarske bolnišnice uspešno zaključilo iskanje 78-letnice, za katero so se že v soboto pozno popoldne izgubile vse sledi. Priletna ženska je bila po dveh dneh in dveh nočeh na odprtem premražena, a pri zavesti. Izgubila se je, tavala je po območju bolnice in omagala. Včeraj so jo sprejeli na urgenco, njeno zdravstveno stanje pa je glede na hladno vreme zadovoljivo. Gospa, ki je po rodu iz Padove, že dolgo pa živi v Trstu, se je v soboto odpravila v bolnico na obisk k možu, ki je po besedah policije prestal kirurški poseg na srcu. Med soproginim obiskom na oddelku za kardiokirurgijo se je pacient baje počutil slabo, naglo so ga premestili, žena pa je izginila. Dogajanje jo je baje presunilo in zmedlo, tako da poti domov ni več našla. Zaskrbljena hči je obvestila policijo, da matere ni domov, policisti pa so si v nedeljo in včeraj ogledali vse oddelke bolnišnice. V iskanje so se vključili openski in tržaški gasilci z izurjenimi psi, gozdna straža in civilna zaščita, včeraj popoldne pa so pogrešanko 48 ur po izginotju našli v gozdiču ob bolnici. ZAHODNI KRAS - Občina Trst bo obnovila pešpot od obalne ceste do Mula Križ: ribiška pot po koščkih Stara pot od železnice do restavracije Tenda Rossa je že dalj časa nedostopna - Projekt povezan z Ribiškim muzejem Tržaška občinska uprava bo s finančnim prispevkom okoljskega ministrstva in deželne uprave obnovila pešpot, ki povezuje obalno cesto s kriškim portičem na Mulu. Pešpot, ki jo v glavnem sestavljajo strme stopnice, je v precej slabem stanju, obnovitev pa bo spremenila gornji del trase z ukinitvijo ovinka, tako da bo po novem pot ravna, a še nekoliko bolj strma. Obnovitev poti od obalne ceste (restavracija Tenda Rossa) do Mula je nedvomno dobrodošla, pešpot, ki povezuje Križ s portičem pa bo ostala še naprej prekinjena. In sicer na odseku med železnico in obalno cesto, kjer je na pot padlo kamenje, tako da je dostop zelo nevaren. Skupina Križanov je svojčas s poti odstranila večje skale, na poti pa je potreben večji poseg, ki ga najbrž lahko izvede le gradbeno podjetje. Križani bi želeli obnoviti staro ribiško pot po zgledu projekta, ki ga je pred leti uresničila Občina Devin-Na-brežina. Ta načrt zelo leži pri srcu Ribiškemu muzeju, ki bi - poleg ribiške hiše sredi Križa - tako dobil še ribiško pot, problem pa so finančna sredstva, s katerimi muzej ne razpolaga. Njegovo vodstvo je zamisel ribiške poti predstavilo podpredsedniku Pokrajine Walterju Godini, ki je nakazal možnost, da bi del sredstev za ta načrt črpali iz evropskih čezmejnih skladov. Pešpot med železnico in obalno cesto pri restavraciji Tenda Rossa je že dalj časa nedostopna ČRNA KRONIKA - Po Barcolani smrtna prometna nesreča v Križu Po proslavljanju tragična nesreča Stefano Rocca, član posadke tretjeuvrščene jadrnice TuttaTrieste 1, se je po večerji z motornim kolesom vračal domov v Nabrežino - V nedeljo mu bodo posvetili nastop na trofeji Bernetti Prizorišče nesreče kroma Posadka jadrnice TuttaTrieste 1 je v nedeljo praznovala nenadejano absolutno tretje mesto na Barcolani, včeraj zjutraj pa je razpoloženje povsem pokvarila tragična novica. 43-letni Stefano Rocca, ki je na »bronasti« jadrnici nategoval in spuščal jadra, se je po večerji s svojim motornim kolesom odpravil domov v Nabrežino, na pokrajinski cesti številka 1 pa je našel smrt. V Križu je na povsem ravnem odseku izgubil nadzor nad vozilom in se zaletel v zid. Do prometne nesreče je po informacijah nabrežinskih karabinjerjev prišlo ob 21.20, vzroke pa preiskuje državno tožilstvo. Preiskovalci bodo preverili, zakaj je motorist izgubil nadzor nad vozilom, zaenkrat je najbolj verjetno, da ga je po napornem in dolgem dnevu, ki se je končal z večerno zabavo, premagala utrujenost. Rocca, ki je stanoval v Nabrežini Kamnolomih, je nedaleč od doma, v Križu blizu prodajalne drv (pri Ušaju), z aprilio 250 zavozil desno in trčil v zid pri številki 4/b. Poskusi zdravstvenega osebja niso zalegli. Rocca je bil kot uradnik zaposlen na Univerzi v Trstu, med krajevnimi jadralci pa Stefano Rocca je bil precej poznan. Redno se je udeleževal Barcolane, kot dobrosrčnega prijatelja s sončnim nasmehom se ga spominja Corrado Bonetti, eden izmed pobudnikov jadralske ekipe, ki je letos za las zgrešila drugo mesto, saj se je s precej večjo Maxi Jeno enakovredno kosala vse do regatne ciljne črte. »Smo skupina nepoklicnih jadralcev, od An- dree Nevierova dalje smo vsi navadni delavci. Po nastopu smo bili zelo zadovoljni, zdaj pa mi primanjkuje sapa ... « je povedal Bonet-ti, ki je v nedeljo med drugim padel z jadrnice v vodo. Vsi skupaj so uvrstitev na stopničke proslavili z večerjo v mestni gostilni Antico Panada, večerja se je razvila v pravo zabavo, Bonetti pa se je naposled odpravil domov v Milje, da bi se preoblekel in pripravil na nastop v televizijski oddaji mreže Telequattro. Prijatelju Stefanu je predlagal, naj se mu pridruži, Rocca pa se je po večerji raje odpravil domov v Nabrežino. Tik pred ciljem ga je na cesti pričakala smrt. »Novico so nam sporočili danes (včeraj, op. nov.) ob 10. uri, vsi smo pretreseni. Stefanova sodelavka me je poklicala, ker ga ni bilo v službo na univerzi,« je dejal Bonetti. V nedeljo se bo posadka udeležila regate za trofejo Bernetti in prijatelji bodo nastop posvetili Stefanu, »pa čeprav bo težko stopiti na krov ... « je pristavil Bonetti. Razpoloženje bo žalostno, regata pa je najbrž najprimernejši način za počastitev strastnega ljubitelja morja, kar je Stefano Rocca nedvomno bil. (af) / TRST Nedelja, 10. oktobra 2010 7 MILJE - Nekaj dni po namestitvi Pomazana nova tabla v Čamporah Ogorčenost slovenskega občinskega svetnika Danila Šavrona Dvojezična tabla v Čamporah je žal vzdržala le nekaj dni kroma Neznanci so preteklo noč pomazali slovenski napis na novi dvojezični cestni tabli v Čamporah v miljski občini. Občinski svetnik Slovenske skupnosti-Demokratske stranke Danilo Šavron se je sinoči o tem vandalskem dogodku pogovoril z županom Neriom Nesladkom, Občina Milje bo proti neznanim skrunilcem vložila kazensko ovadbo na lokalno karabinjersko postajo. Miljska občinska uprava je v preteklih dneh hvalevredno namestila celo vrsto novih italijansko-slovenskih cestnih tabel, v nekaterih zaselkih pa so že obstoječe dvojezične table dopolnili z dvojezičnim imenom Comune di Mug-gia-Občina Milje. Dvojezične napise so prvič dobili v Žavljah, Štramar-ju, Čamporah in Lazaretu. Univerza: jutri predstavitev slovenistike Na sedežu Leposlovne in filozofske fakultete Univerze v Trstu v Ul. Androna Campo Marzio 10 v avli D v pritličju bo jutri ob 11. uri predstavitev študija slovenistike v akademskem letu 2010/2011. Informacije o tem, kako, kje in kdaj študirati slovenščino v novem akademskem letu, katere knjige, programe in bibliografije uporabljati oz. katere možnosti izkoristiti idr. bodo nudili predmetni profesorji in lektorji. Vabljeni zainteresirani študentje vseh študijskih smeri. jutri - Ob 17. uri na otroške ustvarjalne urice v NŠK V Narodni in študijski knjižnici tudi letos nadaljujejo z zanimivo pobudo, namenjeno najmlajšim obiskovalcem. V sredo bo namreč zaživela prva otroška urica v jesenski sezoni, med katero bodo otroci prisluhnili pravljici. Otroške urice so v NŠK že prava tradicija. Minilo je že več kot dvajset let, kar jih je knjižničarka Magda Pavlič Maver začela prirejati. Takrat so med tržaške otroke prihajali slovenski pisatelji, pesniki in ilustratorji ter jim pripovedovali o svojih junakih. Po nekajletnem premoru so otroške urice ponovno uvedli leta 2003, njihova »formula« pa je nekoliko različna. Pravljic ne pripovedujejo več avtorji, temveč animatorji, učiteljice, dijakinje in drugi gosti. Novi ciklus pravljic, ki se začenja jutri ob 17. uri, bo posvečen ljudskim pravljicam. Alenka Hrova-tin bo jutri otroke popeljala v slovenski pravljični svet, najprej k hvaležnemu medvedu, 10. novembra k beli kačici s kronico, 1. decembra pa v praznični svet. Januarja bo za nov ciklus poskrbela Biserka Cesar, ki bo otrokom približala afriške ljudske pravljice. Vse urice bodo potekale ob sredah ob 17. uri, ko je knjižnica za obiskovalce zaprta, tako da bo tržaški svet knjig na voljo izključno najmlajšim. Udeleženci (vabljeni so predvsem otroci od 3. do 7. leta starosti) bodo s pomočjo pripovedovalk izdelali tudi ročno delo. OPČINE - SKD Tabor Uspelo srečanje s Sergiom Tavčarjem Prejšnjo sredo je v Prosvetnem domu na Opčinah potekala zelo uspela predstavitev knjige La Jugoslavia, il basket e un telecronista - la storia della pal-lacanestro jugoslava raccontata dalla voce di Telecapodistria. Na večeru, ki ga je spretno vodil Andrej Vremec, so se prepletali košarkarski spomini, strokovna razmišljanja in razlage ter pikri komentarji, ki so zaobjeli širok časovni razpon in življenjsko košarkarsko izkušnjo dveh velikanov tukajšnje košarke - avtorja knjige Sergia Tavčarja in Petra Brumna, ki je podkovanega Tavčarja presenetil in preizkusil še z zaključnim testom, ki ga je Sergio prepričljivo prestal ob burnem aplavzu res številne publike in tako dokazal svojo podkovanost, ne samo v košarki. Jutrišnje srečanje SKD Tabor (začetek ob 20.30) pa bo zaznamoval drugi domačin, svetovni popotnik Bruno Križman, ki je letos obiskal Južno Afriko, delno tudi med svetovnim nogometnim prvenstvom, o čemer je poročal prav na straneh Primorskega dnevnika. Večer, ki nosi naslov Ke Nako!, bo imel svojo zelo zanimivo uverturo. Pred potopisnim predavanjem bodo namreč odprli razstavo Berite svetovni dnevnik!. To bo pregled skoraj vseh svetovnih časopisov, ki jih je Križman prinesel domov s svojih potovanj. Na pregleden način in sočasno si bo mogoče ogledati naslovne strani zelo znanih časopisov kot tudi takih, katerih pisave so nam povsem neznane in jih s težavo umeščamo na svetovni zemljevid. Gre za res izvirno razstavo, skoraj virtualno potovanje po svetu, delno tudi takem, ki sodi že v zgodovino. Zanimivo bo tudi videti, kaj se je dogajalo v deželi med Križ-manovim obiskom. Kdor rad potuje in obišče tuje dežele ter se ob tem rad poglobi v njihovo zgodovino in realno družbeno stanje, večera enostavno ne sme zamuditi. OBČINA TRST - Komisija za enake možnosti Projekt DNA si utira pot v svet ženskega podjetništva Pogled na včerajšnje omizje v avdotoriju muzeja Revoltella kroma Ženske se za podjetniško pot odločijo predvsem na podlagi dveh elementov: ker menijo, da so zanjo potrebno usposobljene, in ker želijo tako uresničiti svoje sanje in cilje. Da bi bila njihova uresničitev vsaj nekoliko olajšana, je komisija za enake možnosti med ženskami in moškimi, ki deluje v sklopu Občine Trst, leta 2008 začela projekt DNA (Donna nuova attivita), s katerim želi ovrednotiti in promovirati nove oblike ženskega podjetništva. Projekt je nastal v sodelovanju s tržaškim trgovskim združenjem Conf-commercio in njegovim servisom Terziaria, včeraj pa so prve rezultate predstavili na posvetu, ki je potekal v avditoriju muzeja Revoltella. Udeležili so se ga predsednica komisije Giulia Bernardi Borghese, občinska odbor-nica Marina Gruden Vlach, deželna odbornica Angela Brandi in predsed- nik trgovinske zbornice Antonio Pao-letti. Patrizia Verde, namestnica direktorja Confcommerio, je pojasnila, da skušajo podjetnicam priskočiti na pomoč na treh področjih. Omogočajo jim ugodnejša bančna posojila in nudijo zanje potrebne garancije. Os-veščajo jih o zakonskih novostih in posebnih olajšavah: v letošnjem prvem semestru so na primer nepovratne prispevke na podlagi zakona 18/2005 prejela predvsem ženska podjetja. Nudijo pa jim tudi specifično pomoč pri reševanju birokratskih zapletov (Sportello impresa) ter zanje prirejajo izobraževalne tečaje in seminarje. V Italiji je bilo leta 2009 šest milijonov podjetij, največ na terciarnem področju; 20% podjetij so vodile ženske. V Furlaniji-Julijski krajini je odstotek ženskih podjetij višji (28%). (pd) Srečanje o Iranu S predavanjem diplomata Angela Travaglinija na temo Iran in novi geopolitični scenariji se bo jutri v dvorani krožka Generali na Trgu Duca de-gli Abruzzi 1 ob 17.30 začela jesenska sezona Krožka za kulturo in umetnost. Dvesto baterij Tržaška obmejna policija je v re-pentabrski občini spet naletela na večjo količino odrabljenih avtomobilskih baterij, ki jih je voznik prevažal v Romunijo. Policisti so vseh 200 baterij (iz nekaterih so se cedile strupene tekočine) in fiat ducato zasegli, 30-letnega voznika pa prijavili sodstvu. Baterije naj bi nabral po delavnicah v Milanu. Raz/seljeni: danes mladi in Marcela Serli V gledališču Miela se danes začenja enajsti niz Raz/seljeni, ki je kot običajno posvečen priseljencem, migrantom in različnim oblikam migracij. Ob 18. uri se bo začela okrogla miza, na kateri bo beseda tekla o mlajših generacijah migrantov in njihovi pravici do državljanstva. Milica Novakovic bo spregovorila o svoji izkušnji študentke, ki je po večletnem bivanju v Trstu tvegala izgon iz države. Odvetnik Walter Citti bo predstavil pravne vidike pravice do državljanstva, raziskovalki Daniela Paci in Laura Pomi-cino pa psihološke. Ob 20.30 bo italijansko-argentin-ska igralka Marcela Serli predstavila svoj gledališki monolog Me ne vado, v katerem pripoveduje o različnih vzgibih, ki ljudi privedejo do tega, da grejo na pot. Pri nas poberejo največ elektronskih odpadkov V tržaški pokrajini so od začetka letošnjega leta pobrali 484 ton električnih oz. elektronskih odpadkov, kar je največ v vsej Furlaniji-Julij-ski krajini. S tem so prihranili dober milijon kilovatnih ur električne energije in preprečili osem tisoč ton emisij ogljikovega dioksida v ozračje. Podatki se nanašajo na kampanjo združenj Ecodom in Legambiente proti zapuščanju elektronskih odpadkov. Na drugem mestu v FJK je pokrajina Pordenon, na tretjem Videm, na četrtem pa Gorica. Homoseksualnost v filmu Združenje Tina Modotti prireja drevi na svojem sedežu v Ul. Pon-ziana 14 ob 20. uri v okviru niza Omosex diversita difficili ogled filma Umberta Cartenija Diverso da chi?. Vstop z veljavno izkaznico zveze Ficc. Nadaljujejo se srečanja v knjigarni Lovat Nadaljujejo se srečanja v knjigarni Lovat na Drevoredu XX. septembra. Danes bo ob 18. srečanje o Williamu Shakespearu v sodelovanju s centrom Wall Street Institute, jutri bo ob 17. uri združenje La Fabbrica delle Bucce poskrbelo za srečanje v znamenju del Giannija Rodarija, v četrtek pa bo ob 18. uri center Jonas Onlus predstavil zbirko I ciottoli di Jonas, posvečeno sodobnim oblikam stiske. V petek bo ob 17.30 Umberto Dinelli predstavil knjigo La Mussolina. Sredini koncerti konservatorija Tartini Konservatorij Giuseppe Tartini tudi letos ponuja niz sredinih koncertov, ki bodo na sporedu do 2. februarja 2011. Uvodno srečanje bo jutri ob 20.30 v avditoriju konservatorija s koncertom z naslovom Round about Skrjabin, ki ga bodo izvedli Renato Strukelj-klavir, Sa-verio Tasca-vibrafon in Giovanni Maier-kontrabas. Vstop je prost s predhodno rezervacijo (telefon 040-6724911). Za informacije je na voljo spletna stran www.conserva-torio.trieste.it. Licej Prešeren: obnova razrednih svetov Ravnateljstvo Liceja Franceta Prešerna obvešča, da bodo v ponedeljek, 18. oktobra, ob 18. uri na šoli potekale volitve za obnovo vseh razrednih svetov. Ob tej priložnosti se bodo starši lahko pogovorili z razredniki. Isti dan bo ob 17. uri potekalo srečanje s starši prvošolcev. 8 Torek, 12. oktobra 2010 TRST / HRPELJE-KOZINA - Praznik brkinskega jabolka Stu ledi: negovanje ljudske dediščine Skupina je predstavila breško nošo in slovenske tržaške plese Ljudska noša, ki so jo nosili v vaseh v Bregu, je bila v nedeljo, 3. oktobra, popoldne središče nastopa Tržaške folklorne skupine Stu ledi v okviru prvega Praznika brkinskega jabolka na Tatrah v občini Hrpelje-Kozina. V tatrsko prireditev se je namreč vključila tudi druga stopnja projekta Zlate roke za ovrednotenje ljudske dediščine Brega, ki ga uresničuje od-borništvo za kulturo Občine Dolina v sodelovanju s skupino žensk breških vasi, ki si s ponosom in veseljem šivajo noše, kakršne so z enakim ponosom nosile njihove babice in prababice tudi kot znak pripadnosti k svoji skupnosti. V projektu sodeluje tudi skupina Stu ledi, za katero je tržaška ljudska dediščina od vedno v središču pozornosti, in poleg nje breški kulturni društvi Franceta Prešerna in Mačko-lje; okviru čezmejnega sodelovanja in tesne povezanosti brega s sosednjo Bržanijo je vanj pristopila Občina Hrpelje-Kozina, medtem ko je uresničitev finančno omogočila Dežela Furlanija Julijska krajina. Gonilna sila in srce projekta je v veliki meri Franka Slavec, ki pozna vse skrivnosti tržaških ljudskih noš in še zlasti brške. Uspešnost projekta se je izkazala že s prvo stopnjo, in sicer z razstavo o izdelovanju noš, ki si jo je sredi junija v Občinski knjižnici v Boljun-cu ogledala množica navdušenih obiskovalcev. Ista ljubezen do noše je izzvenela tudi v nastopu Tržaške folklorne skupine Stu ledi na Tatrah. Začel se je s prikazom, kako se noša oblači: Franka in Alma sta oblekli Mojco od spodnjih kril in srajce do obeh ka-mižotov, predpasnika, rut in traku. Nato je sledil sproščen defile, med katerim sta Franka in Dajana v komunikativnem brškem narečju opisali brško nošo, ki spada v tip noše, kakr- Na prazniku je skupina Stu ledi tudi odplesala »šagro« šno so v glavnem nosili do Škednja do Istre, in se razlikuje od mandrjerske noše, ki se je uveljavila v kraških vaseh in krajih zahodno od Trsta. Nastop, v katerem je poleg godcev in pevcev sodelovala Ženska pevska skupina Stu ledi, je sklenil splet tržaških plesov, ki ponazarja staro šagro. S tako zasnovanim nastopom je tržaška folklorna skupina nekoliko presenetila gledalce in verjetno tudi same organizatorje, ki si tako sredinskega poudarka noši morda niso pričakovali. Po svoje je presenetila tudi Brkinska folklorna skupina, ki je najprej predstavila splet brkinskih spletov, na koncu pa je zaigrala niz ljudskih melodij v nenavadnem sestavu Brkinske bande, v katerem so »prava« glasbila le frajtonarca in boben, ostale zvoke pa proizvajajo grablje, žlice, kladivo z nakovalcem, pokrovke, žaga ... (bov) BARKOVLJE - Domače društvo Za začetek sezone večer posvečen domačim ustvarjalkam Slovensko kulturno društvo Bar-kovlje je novo kulturno sezono uvedlo zelo uspešno, saj se je prvega dogodka iz serije mnogih, ki se bodo zvrstili v prihodnjih mesecih, udeležila nepregledna množica obiskovalcev. Prvi barkovljanski kulturni dogodek v jesenski sezoni so uvedle dame, Barkovljanke po rodu, ki se ukvarjajo z različnimi umetniškimi žanri. Neva Pertot in Mileva Marte-lanc sta se v četrtek zvečer predstavili s svojimi likovnimi deli, Nadja Pertot pa je publiko razveselila s svojim glasom. Večer so popestrili še gojenci projekta Glasbena kambrca SKD Barkovlje, ki ga vodi Aleksandra Pertot, sopranistko Pertotovo pa je na klavirju spremljala Beatrice Zonta. Rdeča nit prijetnega četrkovega večera so bili spomini, saj so bili ti prisotni v slikah Neve Pertot, spominov pa se je poslužil tudi povezovalec večera Ladi Vodopivec, ki je občinstvu podrobneje predstavil tri barkovljan-ske dame. Še pred njim je publiko pozdravila predsednica barkovljanskega društva Sandra Pertot, ki je v svojem posegu povedala, da po zasluženem poletnem premoru društvo novo sezono predstavlja z bogato razstavo umetniških izdelkov. Izvedeli smo tudi, da je razstava uokvirjena v ob-hajanje praznika Rožnovenčne Matere božje; v praznik, ki ga Barkovljani obhajajao vsako prvo oktobrsko nedeljo in ki poleg domačinov privabi tudi ljudi od drugod. V nadaljevanju je besedo prevzela Aleksandra Pertot, ki je razložila, kaj pravzaprav je Glasbena kambrca in kdo zahaja v njo. Da je poslanstvo Glasbene kambrce predstavljati mlade glasbene talente, smo se lahko prepričali tudi sami, saj je svoje veščine predstavilo šest mladih glasbenikov. Ivan, Florjan, Max, Simon, Vanja in Martin so zaigrali vsak po eno skladbo, za vse pa lahko rečemo, da so sestavni del bolj zahtevnega glasbenega repertoarja. Večer je nato popestril voditelj Ladi Vodopivec, ki je spregovoril o častnih gostjah, Nevo Pertot in Milevo Martelanc pa je občinstvo lahko pobliže spoznalo tudi preko razstavljenih del. Neva je stene barkovljanskega društva okrasila z več kot tridestimi platni, na katerih so prisotni različni motivi v različnih tehnikah, Mileva pa se je predstavila z glinenimi krožniki in posodami, ki so jih krasili čudoviti in edinstveni potiski. Občudovanje je še posebej vzbudila posoda, na kateri so bile natisnjene kraške rastline. Čisto ob koncu prijetnega družabnega večera pa je na vrsto prišla še Nadja Pertot, odlična sopranistka, ki pa se je obetavni profesionalni pevski karieri zelo zgodaj odrekla. A nič zato; gospa Nadja se namreč petju ni nikoli zares odpovedala, saj pogosto nastopa v prijateljskih krogih in s svojim glasom še vedno zna navdušiti tudi najbolj zahtevno poslušalčevo uho. Njen nastop je bil navdušujoč in brezhiben tudi v četrtek zvečer, ko je pred več kot stoglavim občinstvom zapela tri arije, ki jih je posvetila sestri Nevi in sestrični Milevi. Prijetno druženje se je zavleklo pozno v noč, saj so zadnji gostje bar-kovljansko dvorano zapustili šele opolnoči. Organizatorji kulturnega večera pa so tako še enkrat dokazali, da se večerov, v sklopu katerih se vrednotijo domači krajevni umetniki, ljudje zelo radi udeležujejo. Prihodnje srečanje v SKD Barkovlje bo na sporedu že v četrtek, 14. oktobra, ko bosta Jasna Merku in Marko Tavčar govorila o Nadji Kriščak in njeni knjigi Marko in note. (sč) POLJSKA - Dnevi pravoslavne glasbe Tržaški zbor Vox Ecumenica na uspelem večdnevnem gostovanju Tržaški zbor Vox Ecumenica, v katerem poje lepo število Slovencev, je od 26. do 30. junija gostil poljski zbor iz Poznana, ki je imel takrat 2 koncerta v Trstu, enega na Opčinah in enega v Ljubljani. Ob tisti priložnosti je zbor Vox Ecumenica dobil uradno vabilo s strani župana poljskega mesta Rydzyna, da se udeleži festivala Dnevov pravoslavne glasbe. In tako je 20 članski tržaški zbor Vox Ecumentica, ki ga vodi Anna Kaira, v torek, 17. avgusta, odpotoval proti Poljski. Z zborom je potovalo tudi 10 spremljevalcev, med katerimi je bil tudi priznani glasbenik in dirigent Janko Ban. Potovali smo preko Slovenije in Avstrije na Češko do Brna, glavnega mesta Moravske. Tu smo si na hitro ogledali stari del mesta in zameniti grad Spilberg, kjer so bili zapori za politične zapornike v času Avstrije in tu je bil zaprt tudi italijanski patriot Silvio Pellico, ki je spisal Le mie prigioni. Naslednji dan smo nadaljevali pot na Poljsko, mimo Wroclawa. Pot se je vila proti severu med neizmernimi komaj pokošenimi polji žita skozi neskončno poljsko nižino. Vse nas je prijetno presenetila urejenost in čistoča vasi, skozi katere smo potovali. Proti večeru smo prišli v Rydzyno, kjer so nas sprejeli poljski prijatelji, ravno preden se je v katedrali začel koncert moškega pevskega zbora Ho-min iz Lowwa v Ukrajini. Po večerji so nas nastanili v hotelu Gliding v mestu Leszno, ki je kakih 12 km od Rydzyne. Naslednji dan smo si ogledali baročni dvorec v Rydzyni, ki je bil zgrajen konec 17. stoletja po vzoru Versaillesa. Zvečer je zbor imel prvega od 4 nastopov, in sicer v cerkvi frančiškanskega samostana v Osiecznej. V petek, 20. avgusta, smo peli v ogromni baročni cerkvi sv. Križa v Lesznie. Naslednji dan, v soboto, v frančiskanski cerkvi v samem središču Poznana. Program zbora Vox Ecumenica je vseboval skladbe ruskih, ukrajinskih in srbskih avtorjev, kot so: P. Čes-nakov, A. Makarov, N. Keedrov, M. Govedarica, M. Ipolitov - Jvanov, V. Gerdovič, S. Mokranjac, D. Bort-njanski, K. Stankovič in A. Nikolajev. Pri izvajanju našega programa so kot solisti peli: Davorin Smotlak, Eli-sabetta Richter, Daria Vitez, Mara Žerjal, Giuseppe Botta, Ivan Muha in Boris Ivančič. Našim nastopom Osrednji nastop je bil na Dnevih pravoslavne glasbe je vedno prisostvovalo veliko poslušalcev in so naša izvajanja vedno nagradili s toplimi, iskrenimi in prepričanimi aplavzi. Zadnji dan, v nedeljo, je bil na programu zaključni Gala koncert v Kulturni dvorani v Rydzyni, kjer so nastopili zbor Cappella musicae an-tiquae orientalis iz Poznana, zbor Vox Ecumenica iz Trsta in mestni moški zbor Homin iz Lowwa. Vsak zbor je zapel sedem skladb in na koncu so pevci vseh treh zborov prišli na oder. Župan mesta Rydzyna gospod Grzegorz Jedrzejezak se je zahvalil za izjemen glasbeni večer ter podelil dirigentom spominske diplome. Enkraten glasbeni večer se je sklenil s skupno voščilno pesmijo Mnogaja leta, ki jo je dirigiral direktor festivala in dirigent poljskega zbora Leon Zaborowski. Številna publika, ki je do zadnjega kotička napolnila dvorano, je nagradila vse nastopajoče z dolgim in glasnim aplavzom. Lahko mirno rečemo, da je bilo gostovanje tržaškega zbora Vox Ecumenica na Poljskem nadvse pozitivno. Največ zaslug za uspeh gre seveda dirigentki Anni Kairi, ki je že dve leti vodila stike s poljskim zborom in tako omogočila to enkratno izmenjavo med našima zboroma in s tem uresničila zamisel o gostovanju na Poljskem. Naše bivanje na Poljskem je bilo nadvse prijetno, vse je potekalo po programu, za kar gre zahvala predvsem direktorju festivala Leonu Za-borowskemu in njegovi ženi Laili, ki sta nas vedno skrbno spremljala. Armando Škerlavaj Kino in boks Gledališče La Contrada prireja niz filmov o boksu in boksarjih, ki bo na sporedu od danes do sobote v gledališču Bobbio. Drevi bodo ob 19. uri predvajali film Stanleya Kubricka Il bacio dell'assassino, ob 20.30 pa delo Luchina Viscontija Rocco e i suoi fra-telli. V prihodnjih dneh bodo filmi na ogled ob 18. uri in ob 20.30. Jutri bosta na sporedu Il colosso d'argilla Marka Robsona in Ali Michaela Manna, v četrtek Lassu qualcuno mi ama Roberta Wiseja in Anima e corpo Roberta Rossena, v petek Toro scatena-to Martina Scorseseja in Citta amara Johna Hustona, v soboto pa Million dollar baby Clinta Eastwooda in Rocky Johna G. Avildsena. Vstop je prost. Zvočne podobe iz Indije V Domu glasbe v Ul. Capitelli 3 bo danes od 18. ure do 22.30 predstava Colors: immagini sonore dall'In-dia, ki jo prirejata Dom glasbe in združenje Performing India. Fotografske in zvočne posnetke iz Indije bosta ponudili Patrizia Toson in Elena Baldassarri, ob tej priložnosti pa bodo predstavili tudi nove tečaje indijske glasbe. Združenje Schiller: drevi koncert Drevi bo v Beethovnovi dvorani v Ul. Coroneo 15 ob 20. uri Jesenski koncert za klavir, violino in violončelo, ki ga bodo oblikovali Elia Ma-cri, Sara Rizzuto in Giulio Pacini z izvedbo del Schumanna in Brahm-sa. Koncert prireja Kulturno združenje Friedrich Schiller v sodelovanju s Centrom za kalabrijske študije FJK, vstop pa je prost. / TRST Torek, 12. oktobra 2010 9 NARODNI DOM - Konferenca o dogodkih iz leta 1920 Delavski upor pri Sv. Jakobu manj poznana stran krajevne zgodovine Posegli Marina Rossi, Miro Ivančič, Paolo Niccolini, Claudio Venza in Claudio Cossu Septembrski delavski upor pri Sv. Jakobu iz leta 1920 sodi med manj poznane strani krajevne zgodovine, v petek pa so jo na pobudo tržaške antifašistične koordinacije nekoliko osvetlili na dobro obiskani konferenci v Narodnem domu. Zgodovinski okvir delavskega gibanja je učinkovito podala zgodovinarka Marina Rossi, sledilo je pričevanje Šentjakobčana Mira Ivančiča, ki je razložil, kako mu je oče opisal tedanje dogodke. Paolo Niccolini, nekdanji član vodstva krajevnih CGIL in KPI, je temo obravnaval z zornega kota delavca, posegla pa sta tudi zgodovinar Claudio Venza in prireditelj Claudio Cossu. V drugem delu se je razvila zanimiva debata, v katero se je aktivno vključilo občinstvo. Malokdo se spominja, da so Tržačani v letih po prvi svetovni vojni doživeli pravo vojaško (in nato civilno) okupacijo italijanskih sil. Leta 1920 so bila še dejavna vojaška sodišča, pogosto je obveljala policijska ura. V začetku septembra so delavci pri Sv. Jakobu napovedali stavko, prišlo je do ostre reakcije kraljevih policijskih sil, spopadov in represije. Po razpoložljivih podatkih naj bi umrlo 9 ljudi (časopis Delo pa je poročal o 12 smrtnih žrtvah), ranjenih je bilo več kot sto, aretiranih pa 550. Do novih spopadov je prišlo na pogrebu 16-letne-ga Vincenza Forgionija, ko so se pojavili škvadristi Francesca Giun-te, ki so iskali »slovanske boljševike«. Med upornimi delavci so bili slovenski, italijanski in tudi hrvaški delavci, spopade pa je leta 1974 v knjigi Il movimento operaio a Trieste opisal Giuseppe Piemon-tese. Na srečanju se je porodil predlog, da bi občinska uprava ob 90-letnici tedanjih dogodkov postavila spominsko ploščo. Predavatelji v Narodnem domu kroma SKUPINA 78 - V Ulici Fabio Severo dva nova avtorska plakata Ironična »provokacija« Tržačan Paolo Ferluga je na velikem plakatu po svoje interpretiral znano politično geslo Italija ponuja Trst slovenskim sosedom ... seveda gre le za ironični avtorski plakat iz niza Manifesti d'autore kroma Včeraj danes Danes, TOREK, 12. oktobra 2010 MAKS Sonce vzide ob 7.17 in zatone ob 18.25 - Dolžina dneva 11.08 - Luna vzide ob 12.52 in zatone ob 21.28. Jutri, SREDA, 13. oktobra 2010 EDVARD VREME VČERAJ: temperatura zraka 15,4 stopinje C, zračni tlak 1012,9 mb raste, veter 37 km na uro vzhodnik, se-vero-vzhodnik, burja, vlaga 54-odstot-na, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 19,2 stopinje C. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. [13 Lekarne U Kino Od ponedeljka, 11., do sobote, 16. oktobra 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Rossetti 33 (040 633080), Ul. Mas-cagni 2 (040 820002). Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Mascagni 2, Borzni trg 12. Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Borzni trg 12 (040 367967). AMBASCIATORI - 16.15, 18.45, 21.15 »Inception«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Quella sera dorata«. CINECITY - 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »In-nocenti bugie«; 15.55, 18.00, 20.05, 22.10 »Step-Up 3D«; 16.30, 19.40, 22.00 »The town«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »Ben-venuti al Sud«; 19.50 »Un weekend da bamboccioni«; 16.30, 17.00, 20.00, 21.45 »Inception«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.00 »L'ultimo dominatore dell'aria 3D«. FELLINI - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »La passione«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Benvenuti al Sud«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Una sconfinata giovinez-za«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.45, 19.30, 22.00 »La solitudine dei numeri primi«. KOPER - KOLOSEJ - 15.50, 18.30, 21.10 »Jej, moli, ljubi«; 17.30, 19.40, 21.50 »Pi-ran/Pirano«; 15.30 »Legenda sovjega kraljestva 3D«; 17.00, 19.10, 21.20 »Mačeta«. KOPER - PLANET TUŠ 16.20 »Svet igrač 3 - 3D (sinhro)«; 18.40, 21.00 »Odpleši svoje sanje 3D«; 16.10, 18.30, 21.05 »Butec na večerji«; 16.00, 18.20, 20.40 »Čarovnikov vajenec«; 15.10, 18.00, 20.50 »Jej, moli, ljubi«; 21.20 »Scott Pilgrim proti vsem«; 15.20, 17.20, 19.20 »Legenda svojega kraljestva 3D«; 17.00, 19.05, 21.10 »Piran«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Innocenti bugie«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Step Up - 3D«; Dvorana 3: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »The town«; Dvorana 4: 16.15 »Un weekend da bamboccioni«; 17.45, 20.00, 22.15 »Mangia, prega, ama«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.10, 22.15 »Benvenuti al Sud«; Dvorana 2: 18.00, 20.10, 22.20 »Step up 3D«; Dvorana 3: 17.45, 20.00, 22.10 »Innocenti bugie«; Dvorana 4: 17.30, 20.00, 22.00 »Una sconfinata giovinezza«; Dvorana 5: 17.40, 19.50, 22.00 »The town«. Kinemax dAutore: 17.40, 20.00, 22.00 »Pietro«. S3 Prireditve PEVCI IZ LIRIČNE AKADEMIJE KRIŽ bodo nastopili danes, 12. oktobra, ob 20.30 v veliki dvorani KC Lojze Bratuž. Predstavili bodo Puccinijevo opero Gianni Schicchi. Vodi Aleksander Švab. Vstop prost. BAMBIČEVA GALERIJA vabi na ogled mednarodne likovne razstave Igraj se z mano - povabilo k druženju, skupni de- javnosti, povezovanju... Odprta bo do srede, 13. oktobra, od ponedeljka do petka od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131. MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi na predavanje o zgodovinski železniški povezavi Trst - Buje - Poreč, bolje poznano kot »Parenzana«. Gospod Srečko Gombač bo podrobno opisal kako je potekalo in razvijalo družbeno ekonomsko življenje ob tej mali a izredno pomembni progi za razvoj celotne Istre. Vabljeni v četrtek, 14. oktobra, ob 20.30. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, pod pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske pro-svete, vabi na spominski večer Nadje Kriščak in predstavitev njene knjige ob sodelovanju ŽPS Studi Ledi v četrtek, 14. oktobra, ob 20.30. O knjigi »Marko in note« ter avtorici bosta spregovorila ilu-stratorka Jasna Merku in Marko Tavčar. KRIŠKA SEKCIJA VZPI EVALD ANTON-ČIČ - STOJAN in SKD VESNA prirejata v petek, 15. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem domu Alberta Sirka v Križu predstavitev knjige Bitka za partizansko Trnovo (od 19. do 21. januarja 1945). Srečanja se bodo udeležili: avtor, bivši konzul Jože Šušmelj, zgodovinar Banko Marušič in Vladimir Krpan, sekretar Združenja borcev Nova Gorica. Vsi toplo vabljeni! TRŽAŠKA KNJIGARNA IN LICEJ A. M. SLOMŠEK vabita v petek, 15. oktobra, ob 18.00 v Ul. Frančiška 20 na predstavitev knjige Izbrana poglavja vzgoje za medije. O delu bo spregovorila avtorica Jasna Merku. BAMBIČEVA GALERIJA vabi v soboto, 16. oktobra, ob 20.30 na odprtje likovne razstave Luciana Plehana En plain air. Predstavila jo bo mag. Jasna Merku. Glasbeni utrinek: harmonikar Egon Taucer. Opčine, Sklad Mitja Čuk, Pro-seška ul. 131. Razstava bo odprta do 3. novembra. Urnik: vsak dan 10.00-12.00 in 17.00-19.00, ob sobotah 10.00-12.00. KONCERT SLOVENSKEGA KOMORNEGA ZBORA Zveza cerkvenih pevskih zborov - Trst v sodelovanju z župnijo sv. Jerneja apostola - Opčine in pod pokroviteljstvom Sveta slovenskih organizacij vabi na koncert Slovenskega komornega zbora, ki bo pod vodstvom Martine Batič nastopil v soboto, 16. oktobra, ob 20. uri v župnijski cerkvi sv. Jerneja ap. na Opčinah. ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK-KOTNOVEL v sodelovanju s SDD Jaka Štoka vabi na srečanje z Borisom Pahorjem v nedeljo, 17. oktobra, ob 18. uri v Kulturnem domu na Proseku. S Poslovni oglasi IŠČEM DEKLE/FANTA za večur-no delo na osmici. Tel.040-281153 347-7217198 Moja B A: R b C K O g L P ™ F A: N; A o Boste spremljali letošnjo Barcolano in njene spremne prireditve? Kot radovedni gledalec na nabrežju, z okna ali terase vašega doma, na obronkih Krasa ali celo med protagonisti na morju? Vaše fotografije bomo rade volje objavili na naši spletni strani. Pošljite jih na naš dnevnik preko rubrike Fotogalerije bralcev na spletni strani www.primorski.eu ali po elektronski pošti tiskar-na@primorski.eu, lahko pa fotografijo dostavite tudi osebno v uredništvih v Trstu in Gorici. Minilo je že 25 let od tistega oktobra 1985, ko sva se poročila. Ob tej obletnici bi se rada spomnila na izrednega fotografa, ki naju je slikal na poročni dan. To je bil Saša Ota V njegov spomin tokrat fotografija, kjer je Saša na sliki. Mojca in Vasilij a Čestitke Po celem Krasu naj se razlega, da danes naš odbornik in tekmovalec PAOLO ŠKERK okrogli jubilej praznuje. Srečno in vse najboljše ter iz srca ti vsi v en glas zapojemo: Devin, Devin, Devin /Hej, Hej, Hej. Odbor SK Devin. Mali oglasi DAJEM V NAJEM manjšo opremljeno hišo v Boljuncu; pritličje: kuhinja, dnevna soba, kopalnica; prvo nadstropje: dve spalnici. Ogrevanje na plin, klima naprava. Tel. št. 338-3440586. GOSPA pomaga starejšim osebam pri gospodinjskih opravilih. Imam 60 let, brez družinskih obveznosti. Tel. št.: 040-2171069 (Opčine). GOSPA Z DOLGOLETNIMI IZKUŠNJAMI išče delo kot hišna pomočnica, enkrat na teden. Tel. št. 3279969360. IŠČEM knjigo za nižjo srednjo šolo, avtor Ipavec Soltar, Naraslovje 6 za 6. razred devetletke. Tel. št.: 040-212385 (v večernih urah). IŠČEM zazidljiv teren v Barkovljah, na Kontovelu, pri Obelisku ipd. Tel. 3355363818. PODARIM male mucke. Prosimo, da pokličete na tel. št. 333-1812855. PRODAM enkrat rabljeno ročno kosilnico alpina vip 21. Tel. 040 - 228736 ali 333-2874389. PRODAM otroško diatonično harmoniko, uglašena C - F - B. Tel. št.: 3281271086. PRODAM ALFA ROMEO 159 SW, 2.4 JTDM, 20 V, full optional, letnik 2006, prevoženih 83.400 km. Tel. št. 3484208079. PRODAM DIATONIČNO HARMONIKO - tel. št. 335-5387249. PRODAM SILOS iz steklenega vlakna z zmogljivostjo 60 kvintalov. Tel. št. 3356322701. PRODAM TRAKTORSKO PRIKOLICO - telefonirati ob uri obedov na tel. št. 040231592. PRODAM opel frontera, 2000 cc, 4x4, letnik 1998, modre metalizirane barve, bencin, hard top, full optional, nove gume, v zelo dobrem stanju, ugodna cena. Tel. 333-1218106. PRODAM punto diesel 1.300, letnik 2004 po ugodni ceni. Kličite ob uri kosila na tel. št. 335-6938143. PRODAM zimske gume 185/55 R15 v dobrem stanju. Tel. št. 348-2693442. UNIVERZITETNI ŠTUDENT pomaga pri učenju matematike in fizike dijakom višjih in srednjih šol. Tel. št.: 3935030720 (po 19. uri). ZANESLJIVA GOSPA pomaga pri oskrbi starejših oseb na domu, tudi 24 ur. Tel. št. 347-8601614. 1 G Torek, 12. oktobra 2010 TRST [TLID firtMiiti TFiiig FJHPLI tiiiitf „bH.rmijVk.i knmprHip« £0100011 t^jdiLitiEie Lnfurmnrijtj ili iïïïw. kMlurs^.it liiii.h In vjjHun|fibúDnri|vv Muvjüih: SSCî iti.: 0039044342542 Rjc-j.pliina ItevJIki JWW odprta vsakddavnik z urnikom 10.00-15.00 f 17.00-20.00 OH««-™- ^(WNtAï OŠMOVNI PROGRAM í(iri Ain pifKlulíjcijr SSü in d^a ^iMií-i 3 IZBIRNI SKLOPI: -lïrimiki romaneskni Kjchid glasba -Drflmuki liLith'rn ir. M' ! jl:;■.■■ k'.^ii iiT: -KI pl^-si ■DrHIHfci ravJvurljivi/ I.jIïIUli L-.l.i-t'ki POHITITE IM REZERVIRAJTE SVOJ SEDE2H Vpisovanje abonmajev do petka. 22. oktobra VABILO K ABONMAJU Vstopnice (6 € )in vpisovanje abonmajev na kraju prireditve Gledališče Koper v sodelovanju s SNG Nova Gorica Iztok Mlakar po motivih Moliera Duohtarpod mus! režija: Vito Taufer Sobota, 16 . oktobra ob 20.30 v veliki dvorani SSG Slovensko stalno gledališče Franco Pero O »Poročilu slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije«... režija: Franco Pero Nedelja, 17 . oktobra ob 18.00 v telovadnici v Zgoniku v sodelovanju z občino Zgonik ZAPELJIVE MEDIGRE Abonmajska kampanja 2010-2011 Vpisovanje abonmajev pri blagajni SSG vsak delavnik 10.00- 15.00/17.00 - 20.00 Tel +39 040 362 542 brezplačna številka 800214302 M Izleti LETNIKI OD 1930 DO 1960 IZ TREBČ organizirajo v soboto, 6. novembra, celodnevni izlet na Dolenjsko. Kdor se še ni vpisal, lahko to (še zadnjič) stori v četrtek, 14. oktobra, od 20. ure dalje, v Ljudskem domu v Trebčah. Na razpolago je še nekaj prostih mest. KMEČKA ZVEZA sporoča, da je še nekaj prostih mest za izlet v Benečijo na praznik kostanja Burnjak v Gorenjem Tarbiju v nedeljo, 17. oktobra. Odhod avtobusa je predviden ob 7.30 iz Bo-ljunca izpred gledališča Prešeren in potem po tradicionalni poti Ricmanje (Barde) 7.35, Bazovica 7.45 (pri spomeniku), Padriče 7.50 (avtobusna postaja), Trebče 7.55 (pri spomeniku), Opčine 8.00 (ex bar Centrale), Prosek 8.05 (na Križadi), Križ 8.10 (pri gostilni Petirosso), Nabrežina 8.15 (pred Bunkerjem), Sesljan 8.20 (hotel Pošta), Štivan 8.25 (pri gostilni) in Krmin 09.00 (na križišču z državno cesto Gorica - Videm). Kdor se hoče pridružiti veseli družbi naj se čimprej javi na sedežu ali po tel: 040/362941. TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA organizira izlet 27., 28. in 29. oktobra. Z avtobusom se boste odpeljali do Plitvičkih jezer, prvi dan ogled spodnjih in drugi zgornjih jezer. V petek vas pričakuje otok Krk, vodeni ogled mesta in ekskurzija na otok Kosjun. Po kosilu ogled tipične torklje. Zainteresirani pokličite v jutranjih urah tel. št. 040-8990103 Laura oz. 0408990108 Roberta. Izleta se lahko udeleži kdorkoli, ne glede na to, če je naš član, oljkar oz. odjemalec. PO POTEH STRADIVARIJA - Violinski odsek Glasbene matice Trst organizira 3. novembra celodnevni izlet v Cremono. Učencem Glasbene matice nudi šola brezplačen ogled muzejev. Informacije v tajništvu šole na tel. št. 040-418605 vsak dan od 9. do 17. ure. 13 Obvestila TELOVADBA ZA DOBRO POČUTJE pri SKD Igo Gruden poteka po naslednjem urniku: ponedeljek in sreda 18.0019.30; torek in četrtek 9.00-10.30 in 10.30-12.00; sreda 9.00-10.30. DSMO K. FERLUGA organizira 4 tečaje slovenščine za začetnike 1., 2. in 3. stopnje, ki bodo potekali na sedežu društva, Ul. Roma 22 (1. nadstropje) v Miljah ob torkih ali sredah, od danes, 12. oktobra dalje. Tečaje bosta vodili prof. Majda Mihačič in prof. Valentina Sancin. Informacije in vpisovanje 040-274995 v večernih urah ali 347-5853166 (Ivica). KMEČKA ZVEZA vabi člane vinogradnike na čezmejno strokovno srečanje slovenskih in italijanskih strokovnjakov, ki bo danes, 12. oktobra, v razstavni dvorani Zadružne kraške banke ob 19. uri, na temo: »Vpliv gojitvene oblike trte na kakovost grozdja«. Predavali bosta področni strokovnjakinji dipl. inž. agronomije Majda Brdnik in agronomka Natascia Riggi. PRIPRAVA NA POROD - ŠČ Melanie Klein ponuja pripravljalni tečaj namenjen nosečnicam. Tečaj bo potekal v Ul. Cicerone 8. Število mest je omejeno. Tečaj se bo začel danes, 12. oktobra. Prijave in info na tel. 328-4559414, in-fo@melanieklein.org, www.melanie-klein.org. SK DEVIN vabi v srednjo šolo De Marc-hesetti v Sesljan na telovadbo z dodatno tehniko Body and mind. Začetek danes, 12. oktobra, od 19. do 20. ure. Od 1. decembra ob sredah od 20. do 21. ure. TEČAJ YOGE, MASAŽE IN AVTOMA-SAŽE, organizira društvo Noe. Informacije na tel. št. 349-8419497 ali 040299461. AŠD MLADINA sporoča, da bo prva poskusna vaja modernih plesov za srednješolce, višješolce in starejše v sredo, 13. oktobra, v rekreatoriju v Križu od 20. do 21. ure. Info: 329-9751782. ELIC - SINTESI - Umetnostna šola za otroke obvešča, da se dejavnosti pričenjajo v sredo, 13. oktobra. Informacije na tel. št. 040-775486, 333-4784293 ali 338-3476253. JUS TREBČE obvešča člane in vaščane, da sprejema prošnje za nabiranje suh-ljadi na jusarskih površinah KO Treb-če v sezoni 2010/11 v sredo, 13. in v petek, 15. oktobra, od 18. do 20. ure ter v nedeljo, 17. oktobra, od 10. do 12. ure v Hiški u'd Ljenčkice v Trebčah. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1. do 6. leta starosti, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure: 13. oktobra: »Z lista na list«; 15. oktobra: »Halinove pravljice«. Informacije: 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. OTROŠKE URICE V Narodni in študijski knjižnici - Slovenske ljudske pravljice, pripoveduje Alenka Hrovatin. Spored: sreda, 13. oktobra, ob 17.00: Hvaležni medved; sreda, 10. novembra, ob 17.00: Bela kačica s kronico; sreda, 1. decembra., ob 17.00 praznična pravljica. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta starosti. SKD TABOR - V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH: v sredo, 13. oktobra, ob 20.30 Bruno Križman - razstava »Berite svetovni dnevnik« - časopisi iz (skoraj) celega sveta in potopisno predavanje »Ke nako«! potovanje po Južni Afriki; v nedeljo, 17. oktobra, »Jesenski dan« s pohodom, skupnim kosilom, kostanji in ex-temporejem za otroke. Zbirališče ob 10.00 v Prosvetnem domu na Op-činah; ob 18.00 »Openska glasbena srečanja«. Nastopa Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem, dirigent Ambrož Čopi; v nedeljo, 24. oktobra, ob 18.00 gostovanje dramske skupine Brce iz Gabrovice pri Komnu s predstavo Georges Feydeau - Krojač za Dame, režija Sergej Verč. KINERGETIX - SKD IGO GRUDEN: Vadba za začetnike bo potekala ob četrtkih od 17.00 do 18.30 pod vodstvom prof. Mateje Šajna, mag. Lize Koželj in mag. fiziologije Davida Labuschange iz Avstralije. Prvo srečanje bo 14. oktobra. Za prijave in pojasnila tel.: 00386(0)40303578 ali mail: mateja.saj-na@gmail.com. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV priredi v četrtek, 14. oktobra, ob 17. uri v dvorani Baroncini zavarovalnice Generali v Ul. Trento 8, predavanje na temo Ugodje in zdravje: genetika okusov in naša izbira v prehrani. Predaval bo univerzitetni genetski zdravnik prof. Paolo Gasparini. Vabljeni! JUS NABREŽINA vabi člane na izredni občni zbor, ki se bo vršil v petek, 15. oktobra, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v dvorani SKD Igo Gruden, Nabrežina št. 89. Glavna točka: predstavitev in odobritev predloga transakcije z Občino Devin Nabrežina. Zaradi pomembnosti izrednega občnega zbora računamo na polnoštevil-no prisotnost članov. VPISOVANJE NA TEČAJE angleščine (I, II) in slovenščine (I, II), ki jih prireja Občina Dolina v sodelovanju z združenjem AUSER na šoli Gregorčič v Dolini, bo potekalo v petek, 15. oktobra, od 17. do 19. ure v občinski knjižnici v Boljuncu ter od ponedeljka do četrtka od 10.00 do 11.30 ter v torek in četrtek od 17.00 do 18.30 na sedežu Auser na Trgu Stare Mitnice 15. Začetek tečajev slovenščine 18., angleščine pa 20. oktobra. Info: 040-8329231. ANPI - VZPI, ANPPIA, ANED vabijo v nedeljo, 17. oktobra, ob 11. uri na odkritje spominske plošče na pročelju stavbe v Ul. Colonia 6-8 v Trstu, kraju mučenja italijanskih, slovenskih in hrvaških partizanov in aktivistov zaprtih od decembra 1944 do 30. aprila 1945. TEČAJI ANGLEŠČINE IN SLOVENŠČINE pri SKD Igo Gruden v sodelovanju z Občino, se začnejo v mesecu oktobru s sledečim urnikom: angleščina 3. stopnja - ponedeljek od 17.30 do 19.00, 2. stopnja - sreda od 18. do 19.30, začetniki - sreda od 19.30 do 21.00. Slovenščina začetniki - četrtek od 18. do 19.30, nadaljevalni - torek od 18. do 19.30. TELOVADBA ZA RAZGIBAVANJE -Skupina 35-55 pri SKD F. Prešeren sporoča, da se telovadba za gospe v zrelih letih vrši vsak torek in petek v društveni dvorani gledališča France Prešeren v Boljuncu. Začetek ob 9. uri. Pridite na vadbo, da se boste v družbi lepo počutile in naredile kaj zase. ŠKD CEROVLJE - MAVHINJE prireja v nedeljo, 17. oktobra, 18. jesenski pohod na Grmado in okolico. Vpisovanje od 9.30 do 10.30 v Cerovljah na koncu vasi. Prisrčno vabljeni vsi ljubitelji narave. JUS NABREŽINA obvešča člane, da bo izdajala dovoljenje za sečnjo in pobiranje suhih drvi in čersakov na jusarskih površinah do ponedeljka, 18. oktobra. Člani lahko dvignejo obrazec za prošnjo ob ponedeljkih in sredah od 18. do 19. ure na sedežu Jusa v stavbi Nabre-žina Kamnolomi 12/D (Centro Servi-zi) prvo nadstropje. TORKLA V TRŽAŠKI KMETIJSKI ZADRUGI bo začela obratovati v ponedeljek, 18. oktobra. Zaradi organizacijskih razlogov naprošamo naše cenjene člane in oljkarje, ki želijo stiskati oljke pri nas, da se za prijavo zglasijo v naših uradih, v trgovini oz. na tel. št. 0408990120-114. SRENJA BOLJUNEC vabi svoje člane na dvodnevni tečaj za sečnjo, ki se bo odvijal v Boljuncu v sredo in četrtek, 17. in 18. novembra. Vpisovanje in vse podrobnejše informacije na sedežu srenje vsak torek od 9. do 12. ure, tel. št. 0408325175, pri članih odbora ali po elektronski pošti na naslov: srenja.bolju-nec.boljunz.comune@gmail.com do 20. oktobra. AD FORMANDUM sprejema vpise na tečaje slovenščine (stopnji B1 in B2), hrvaščine (stopnji 1 in 2), photoshop, priprava web strani, network fundamentals, oljkarstvo. Za informacije: tel. 040-566360, ts@adformandum.eu, www.adformandum.eu. KRUT, ob priliki 10. srečanja »Starosta mali princ«, letos v Kopru, vabi člane in prijatelje, da se v nedeljo, 24. oktobra, udeležijo celodnevnega dogajanja, ki vključuje proslavo v Marezigah, ogled skupinske razstave in popoldanski koncert. Info in prijave v Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072. SKD VESNA sklicuje redni občni zbor v nedeljo, 24. oktobra, v kulturnem domu Alberta Sirka. Prvo sklicanje ob 11.00, drugo ob 11.30. Vljudno vabljeni! SKD PRIMOREC vabi na volilni občni zbor v sredo, 27. oktobra, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v Ljudski dom v Trebče. JK ČUPA organizira za svoje člane fotografski natečaj »Potovati po morju: krajine, podobe in morske scene«. Rok za oddajo izdelkov zapade 30. oktobra. Pravila in druge informacije na www.yc-cupa.org. KROŽEK GALEB vabi osnovnošolske otroke na celodnevno pobudo »S pravljico na izlet... na obisk k zverinicam iz Rezije« v soboto, 30. oktobra. Informacije in prijave do zasedenosti razpoložljivih mest (število je omejeno) na SKGZ v Trstu, Ul. S. Francesco 20, tel. št. 040-368094 od 9. do 12. ure. 30-LETNIKI se bomo 6. novembra zbrali in ob 20.30 v gostilni praznovali. Do 31. oktobra se odloči in na te številke prisotnost sporoči: Klara (3395901531), Silvia (333-1314065), Sara (340-5937718) in Marko (339-8243934). GODBENO DRUŠTVO VIKTOR PARMA TREBČE vabi k vpisu v godbeniško šolo, kjer lahko izbirate med pihali, trobili in tolkali. Za vse dodatne informacije lahko pokličete na 347-3712578 (Luka Carli) ali pa se oglasite v Ljudskem domu v Trebčah vsak torek in petek od 20.30 dalje. PILATES - Skupina 35-55 pri SKD France Prešeren iz Boljunca sporoča, da v telovadnici nižje srednje šole v Dolini poteka vadba Pilatesa, Pilates body tehnike in telovadbe po sledečem urniku: torek ob 18. uri Pilates I., ob 19. uri PBT ali telovadba, ob 20. uri Pilates II., ob petkih pa ob 18. uri PBT ali telovadba, ob 19. uri Pilates II. Obenem obveščamo, da bo v petek, 15. oktobra, od 20. do 21. ure stekel uvajalni tečaj za vse, ki bi rade pristopile k Pilatesu. Informacije od 12. do 15. ure na tel. 040-228216 ali 333-3616411 (Sonja). REPENTABRSKA OBČINSKA UPRAVA zbira gradivo za izdajo nove številke občinskega glasila. Prispevke lahko oddate v občinskem tajništvu do 5. novembra. V pisni obliki ali po elektronski pošti na naslov: segreteria@com-monru-pino.regione.fvg.it. Prispevki Namesto cvetja na grob Martinu Zaghi-ju daruje družina Vecchiet 25,00 evrov za Sklad Luchetta, Ota, DAngelo, Hro-vatin in 25,00 evrov za zavetišče živali ASTAD. Namesto cvetja na grob Majde Srebot-njak Ostan daruje Dana Praprotnik Mo-žina 50,00 evrov za AŠZ Sloga. Namesto cvetja na grob Adriana Carca-na Spinellija daruje Primož Možina 25,00 evrov za AŠZ Sloga. Namesto cvetja na grob Pavla Hmeljaka darujeta Alekseja in Primož Možina 25,00 evrov za AŠZ Sloga. V spomin na Karla Kalca darujejo Marija, Milka in Zvonka 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Liliano Bandelj por. Mez-zavilla daruje Anica Daneu 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na mamo daruje Anica Daneu 40,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah, 40,00 evrov za knjižnico Pinko Tomažič in tovariši, 40,00 evrov za MoPZ Tabor in 40,00 evrov za VZPI - ANPI. V spomin na Karlota Kalca darujeta Verica in Bruno Bartolino 20,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Robija Ferfoglio darujejo Marija, Joško, Mitja in Katja z družina- / mi 100,00 evrov za MPZ Fantje izpod Grmade. V spomin na Robija Ferfoglio darujeta Dragica in Dean 50,00 evrov za MPZ Fantje izpod Grmade. t V soboto, 9. oktobra nas je zapustila naša draga Liliana Bandel Z ljubeznijo se je spominjajo mož Renzo, sinova Roby in Sandro s snahama Emy in Manuelo. Poslednje slovo bo jutri, 13. oktobra ob 11.20 v ulici Costalunga. Pogreb bo v sredo, 20. oktobra ob 15. uri na pokopališču na Opčinah. Nona, rada te imava. Vnuka Lorenzo in Sara Dragi Liliani zadnji objem. Sestra Elvira Žalovanju se pridružujeta svakinja Lilly in svak Gianfranco Liliani zadnji pozdrav. Sonja in Irma Ob izgubi drage Liliane izražamo iskreno sožalje družini. Alma in Gigi, Jolanda in Terezka Zadnji pozdrav prijatelju in kolegi Marinu Sedevcicu Andrea, Chiara, Dario, Manuel, Paolo, Sandy, Stefania, Tadeja in Walter Ob prerani izgubi dragega Marina Sedevcica izrekajo družini iskreno sožalje bivši kolegi TKB Žalovanju Daria Sedevcica in družine ob prerani izgubi brata Marina se pridružujeta kotalkarska in hokejska sekcija AŠD Polet 12.10.2005 12.10.2010 Stojanu v hvalažen spomin. TFS Stu ledi 1C.1C.1C 42. BARCOLANA W Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu Torek, 12. oktobra 2010 11 APrimorski ~ dnevnik Rekord da, rekord ne? To bi lahko bil tudi podnaslov 42. izvedbe Bar-colane, ki je po lanski zmagi Mitje Kosmine, znova minila v znamenju slovenskih barv. Esimit Europa Igorja Simčiča je namreč premočno zmagal. Prav zaradi gladke zmage pa je novica dneva postala ali je Esimit le premagal časovni rekord Alfe ali ne iz leta 2007? Odgovor je »de«, torej ne da, ampak niti ne. Esimit je s časom 56 minut in 13 sekund dosegel rekord na novi progi. Od leta 2008 so namreč organizatorji iz varnostnih razlogov regato podaljšli za 0,4 milje in regatno polje rotirali za 23 stopinje, ni pa jasno, ali je premagal tudi časovni rekord Alfe iz leta 2007. Nekateri namreč pravijo, da je takrat Alfa slavila po 55 minut in 30 sekundah, drugi pa navajajo podatek 58 minut in 13 sekundah. Primerjavo med obema časoma je težko narediti: ko je zmagala Alfa je veter pihal s sunki do 30 vozlov, tokrat pa le s sunki do 18 - 20 vozlov in tudi trasa je bila različna, tako da je o absolutnem rekordu na Barco-lani vedno težko govoriti. Nesporno pa je to, da je mogočna 100 čeveljska jadrnica (prej Alfa Romeo, sedaj Esimit Europa 2) znova potrdila, da je res nepremagljiva. Ne glede na rekord, je 42. Barco-lana ponudila nov spektakel. Mogoče se nekateri jadralci in ljubitelji jadranja s to trditvijo ne bodo strinjali, ker je velikanka Esimit Europa 2 že po topovski salvi dejansko osvojila regato, ni pa pokvarila šova. Pluti ob tej plavi lepotici je bilo resnično enkratno doživetje. Tudi letos se za to izkušnjo moramo zahvaliti Bertiju Brussu, ki nas je kot običajno gostil na gumenjaku Radia Punto Zero. Hitrost, ki jo premore ta jadrnica, je neverjetna. Ze par sekund po startu je bilo jasno, da bo 42. jesenki pokal dejansko monolg Esimita 2. Kosminina Jena je jadrnici Igorja Simčiča uspela kljubovati le par metrov, nato je Esimit Igor Simčič, duša projekta Esimit Europa 2 - »Alfa Romeo 2 je leta 2007 dosegla rekord pri 30 vozlih, mi pa smo danes v šibkejšem vetru in z daljšo progo v bistvu dosegli še več. Dokazali smo, da so dela, ki smo jih opravili na jadrnici, še dodatno izboljšala to vodno formulo, predvsem pa smo dokazali, da ni pomembna samo jadrnica, temveč tudi ekipa. Izjemno smo veseli in vzdušje v Trstu je res enkratno. Take regate, takega mesta, kjer te ob prihodu v pristanišče pričaka več tisoč glava množica in te pozdravi s toplim in bučnim aplavzom, ga ni na svetu.« Kaj pa so vaši imenitni gostje dejali ob tem spektaklu? »Že se pogovarjajo, kako bi sodelovali pri tem projektu v naslednji sezoni.« Vasilij Žbogar, slovenski olimpijec in član posadke Esimit Europa 2 - »To jo bila zame izredno dobra izkušnja. Letos je bila v bistvu šele moja tretja Bar-colana. Ponavadi sem jo v bistvu vedno gledal, letos pa sem stopil na jadrnico in to na izredno dobro jadrnico. Zmage sem izredno vesel, tudi zato ker je to še en pomemben uspeh v moji karieri. Počasi se namreč navajam tudi na večje jadrnice, ki so v primerjavi z mojim olimpijskim razredom povsem drugačen svet. Ta izkušnja je nedvomno velik plus zame.« Mitja Kosmina, krmar Maxi Jene Amori - »Izredno smo zadovoljni predvsem s prvim delom tekmovanja. Start smo izpeljali maksimalno. Na prvi stranici smo jadrali res super, ekipa je funkcionirala maksimalno, žal pa je na zadnji stranici popustila hidravlika in res hvala bogu, da smo prišli sploh do konca. Več letos ne bi mogli doseči.« 42. JESENSKI POKAL - Boj za prvo mesto Esimit Europa 2 daleč pred ostalimi »vključil turbo pogon« in za seboj ustvaril praznino. Prvo stranico so pre-jadrali v 19 mintuah, drugo pa v nekaj več kot 23 minutah. Na krovu je vladala izredna disciplina in - z razliko od sobtonega treninga - velika sproščenost, lahko bi celo zapisali veliki mir. Vsak je natančno vedel, kako in predvsem kdaj mora v akcijo. Ekipa, ki jo vodi priznani krmar Flavio Favini, je prava švicarska ura. Ze po gibih in natančnosti, s katero so jo upravljali, je bilo jasno, da Esimit cilja ne samo na zmago, temveč tudi na rekord. V določenih trenutkih se je zdelo, da lahko jadrnico krmari tudi dveletni otrok, da lahko pluje kar sama in se jo krmari z mezincem. Toda ni tako. Vsak premik, vsak obrat je narejen z izredno natančnostjo. Tudi najmanjša napaka te lahko stane dragocene sekunde. Amori Maxi Jena je pristala na drugem mestu, toda letošnje drugo mesto je velik uspeh. Mnogi, ki so se zbrali na kraški planoti, so najbrž opazili, da je Maxi Jena pred drugo bojo dobesedno obtičala. To ne zaradi zgrešene strategije ali zaradi pomankanja vetra, temveč zaradi tehnične okvare. Pokvarila se jim je premična kobilica, to-čeneje, pokvaril se jim je hidravlični sistem, ki upravlja premike kobilice. Olje se je zlilo v morje in upravljati jadrnico je bilo skoraj nemogoče. Še dobro, da do okvare ni prišlo na prvi stranici, saj bi se lahko jadrnica tudi prevrnila. Jena je tako upočasnila svoj tek in bi skoraj izgubila drugo mesto. Na srečo je bila Kosminina posadka tako dobro pripravljena in tako prisebna, da je kljub težki okvari uspela, čeprav res za mišjo dlako, obdržati drugo mesto pred tržaško Bauxt Vte Tutta Trieste. Kljub že vnaprej znanemu izidu je bila tudi letošnja regata pravi praznik. Kljub lahko zmagi si je Esimit pred naŠE O BARCOLANI NA 18. STRANI brežjem prislužil bučen aplavz številnega občinstva, ki je napolnilo nabrežje prav do zadnjega kotička. Tudi Mitja Kosmina in njegova posadka so bili deležni ovacij. Konec koncev je na Barco-lani zmagovalec vsak, ki pride do cilja. Kaj bomo torej zapisali na beležko jesenskih pokalov pod poglavjem 42. izvedba? Nedvomno nepremagljivost Alfe/Esimita Europa 2, ki je v Tržaškem zalivu zmagala že četrtič. Obenem tudi podjetnost lastnika jadrnice Igorja Simčiča, da je zbral sredstva in navdušil pokrovitelje za projekt ,s katerim je letos dosegel uspehe po vsem svetu. Nenzadanje pa se bomo spomnili tudi odličnih vremenskih razmer, ki so znova omogočile, da je bil pogled na skoraj 2000 (končno število vpisanih je bilo letos 1852) pisanih jadrnic na morski gladini Tržaškega zaliva, znova enkraten. Rado Šušteršič Moja B Boste spremljali letošnjo Barcolano in njene spremne prireditve? Kot radovedni gledalec na nabrežju, z okna ali terase vašega doma, na obronkih Krasa ali celo med protagonisti na morju? Vaše fotografije bomo rade volje objavili na naši spletni strani. Pošljite jih na naš dnevnik preko rubrike Fotogalerije bralcev na spletni strani www.primorski.eu ali po elektronski pošti tiskar-na@primorski.eu, lahko pa fotografijo dostavite tudi osebno v uredništvih v Trstu in Gorici. Posadka Esimita na zmagovalnem odru (levo) in Mitja Kosmina za krmilom Maxi Jene po cilju kroma Vrstni red 1. Esimit Europa 2 (Favini); 2. Maxi Jena (Kosmina); 3. Bauxt VTE TuttaTrieste (Nevierov); 4. Shining Umag (Perovic); 5. Idea Amiri (Legissa); 6. Bauxt VTE TuttaTrieste 2 (F Benussi); 7. Vitrani (G. Benussi); 8. Ourdream (Ledizzi); 9. Weddell (Bonetti); 10. Campione del Garda (Pelaschier). Po kategorijah Supermaxi Esimit Europa 2 Maxi Bauxt VTE TuttaTrieste Kategorija 0 Vitrani Kategorija 1 Alligator 2 Kategorija 2 Sayonara Orion Kategorija 3 Aschiaffo Kategorija 4 Audi Giacomel Kategorija 5 Cattivik Kategorija 6 Esco Matto Kategorija 7 Lucifer Kategorija 8 Zerite Kategorija 9 Pink Storm Pasere Nirvana CASALI NO-BORDERS TEAM 21. mesto doslej najboljša uvrstitev pod zastavo Cupe Tekmovala je pod pokroviteljstvom Občine Zgonik »Fantastično!« Zupan Mirko Sardoč je bil nad nedeljsko Barcolano zelo navdušen. Z jadrnico Casali NO-borders team, ki je tekmovala pod pokroviteljstvom Občine Zgonik, je zasedel absolutno 21. mesto in bil drugi v kategoriji 1 (najviš-jeuvrščena med jadrnicami, ki so tekmovale pod zastavo slvoenskih društev, op.a.). »Bilo je enkratno doživetje. Krmar in športni direktor Matjaž Antonaz je izbral odlično ekipo, ki se je ujela na 360 stopinj,« je povedal župan, ki je na jadrnici skrbel za glavno jadro in tako imel vpolged nad celotno posadko. Jadrnica, 14,75 metrov dolga lepotica, je nastopala pod zastavo Čupe in z odličnim uspehom sesljanske-mu klubu priborila zgodovinski uspeh: »Še nikoli ni jadrnica z zastavo Čupe dosegla tako visoke uvrstitve. S celotno ekipo smo po regati tudi nazdravili v društvenih prostorih,« je pojasnil predsednik Čupe Roberto Antoni in napovedal, da bo klub še naprej podpiral take projekte. NO-borders team je ponesel na Barcolano idejo o brezmejnem sodelovanju, povezovanju gospodarskih, športnih in upraviteljskih dejavnosti ter istočasno tudi vlaganju v mlade. »Liet motiv tega projekta, ki se je začel že lani, je sodelovanje za valorizacijo našega prostora. Cilj še ni dosežen, saj imamo na tem področju še veliko razvojnih možnosti. Prav zato bomo projekt še gotovo nagradili, ne pa izključno na športnem področju,« je nakazal Sardoč in še dodal: »Gre za povezovanje, ki se začne pri javnih upravah: slednje namreč omogočajo rast gospodarstvenikov in posledično podpirajo športne dejavnosti, v katerih vzgajamo mlade.« Projekt No-border team so podprli poleg Občine Zgonik še Motomarine, SB Costru-zion, Pan Pacor ter partnerji Boranera, restavracija Principe di Metternich. Ob pomembnem sporočilu tega projekta, je treba poudariti tudi športni vidik. Uvrstitev na 21. absolutno mesto je bila nepričakovana glede na to, da je zjutraj pihala burja. Tako je potrdil krmar jadrnice Matjaž Antonaz, sicer trener Ču-pinih jadralcev Jaša Farnetija in Simona Sivitza Košuto, ki sta prav tako sodelovala na krovu jadrnice. »Na prvi in drugi boji smo bili sicer celo 14., vendar so nas potem druge večje jadrnice prehitele, saj je bila naša skoraj 15-metrska jadrnica premajhna, da bi v takih vetrovnih razmerah kljubovala večjim v zadnjem delu regate. Raje bi imeli namreč bolj rahel veter. Škoda pa, da smo izgubili dvoboj z Aligatorjem, ki je zmagal v naši kategoriji. Naš tekmec je bil na koncu 17., gre pa za novejši tip jadrnice RC44, naša pa je skoraj deset let starejša,« je povedal Antonaz in opisal tudi razburljivo pot do prve boje: »Pred bojo smo imeli čisto blizu, kakih 10 metrov, barko, na kateri so bili gledalci. Kričali smo jim, naj se umaknejo. Na srečo so naposled le odšli. Če bi se naša jadrnica malenkostno več nagnila, bi se jih lahko dotaknili ... « (V.S.) Foto B. Prinčič 12 Torek, 12. oktobra 2010 ŠPORT / ODBOJKA - Svetovno prvenstvo v Italiji Četrto mesto neuspeh? Kjerkoli drugje bi bili slabši Italijanska reprezentanca dosegla najbrž največ-Pravi uspeh le zmaga proti ZDA RIM - Brazilska odbojkarska reprezentanca je po zmagi v finalu proti Kubi še tretjič zapored osvojila naslov svetovnega prvaka. Brazilski odbojkar-ji so upravičili vlogo favorita in še enkrat več dokazali, da so v zadnjem času najbolj dominantna ekipa na svetu. Po naslovih leta 2002 v Argentini in 2006 na Japonskem, olimpijskem naslovu v Atenah ter kar osmih zmagah v zadnjih desetih letih svetovne lige so osvojili novo lovoriko. Trikrat zapored so na svetovnih prvenstvih zmagali le še Italijani, med drugim pa kaj takega ni uspelo niti reprezentanci Sovjetske zveze, ki je s šestimi naslovi rekorderka po številu zmag. Brazilci so v finalu gladko ugnali mlado in nadarjeno ekipo Kube, ki se je očitno izčrpala v tekmah do finala, predvsem v težki in izenačeni polfinalni tekmi proti Srbiji. Kubanci so carioce v predtekmovanju premagali, a finalu niso bili na ravni prejšnjih tekem, kar so izkušeni tekmeci znali izkoristiti. Kubanci so storili mnogo preveč napak, zaostajali v vseh elementih, posledica je bil gladek poraz. Za Italijo se je prvenstvo končalo Takole so Brazilci proslavljali tretji zaporedni naslov svetovnih prvakov ansa FINALE Brazilija - Kuba 3:0 (25:22, 25:14, 25:22) Brazilija: Murilo 6, Rodrigao 5, Vissotto 19, Dante 8, Lucas 6, Bruno 3, Mario (L), Fabricio 1, Malron 0, Giba, Sidnei, Bravo. Kuba: Camejo 3, Hernandez 6, Leal 9, Simon 6, Hierrezuelo 2, Leon 15, Gutierrez (L), Cepeda, Diaz 1, Bell 2, Ortiz, Mesa. ZA 3. MESTO Srbija - Italija 3:1 (25:21, 25:20,26:28, 25:19) Srbija: Janic 1, Stankovic 11, Miljkovic 23, Kovačevic 8, Podraščanin 15, Grbic 7, Risič (L), Terzic, Nikic 6, Petrovič 0, Petkovic, Petrovič. Italija: Savani 7, Mastrangelo 6, Fei 12, Parodi 18, Birarelli 4, Vermiglio 1, Marra (L), Zajčev 8, Lasko 4, Travica 0, Sala 3. ZLATA KNJIGA 1949 Sovjetska zveza; 1952 SZ; 1956 Čehoslovaška;1960 SZ; 1962 SZ; 1966 Čehoslovaška; 1970 Vzhodna Nemčija; 1974 Poljska; 1978 SZ; 1982 SZ; 1986 ZDA; 1990 Italija; 1994 Italija; 1998 Italija; 2002 Brazilija; 2006 Brazilija; 2010 Brazilija z grenkim priokusom. »Azzurri« so sicer dosegli nastop v finalu, s čimer so osrečili organizatorje, ki so tako v soboto kot v nedeljo napolnili ogromno dvorano Lottomatica, vendar pa so se morali zadovoljiti s 4. mestom. Predsednik italijanske odbojkarske zveze Carlo Ma-gri se je potolažil z izjavo, da je ta uvrstitev pač v skladu z realnimi možnostmi izbrane vrste, vprašanje pa je, ali bi Italija kjerkoli drugje, razen na prvenstvu v domači režiji, sploh dosegla uvrstitev med štiri najboljše reprezentance na svetu. Ob tem, da so imeli »azzurri« zelo lahek spored tekem v prvih dveh fazah prvenstva, jim za resničen uspeh lahko v bistvu štejemo le zmago proti ZDA v 3. fazi (vendar so Američani prvenstvo nato končali šele na 7. mestu), v sklepnih bojih pa so bili »azzurri« v polfinalu proti Braziliji in v tekmi za bronasto medaljo proti Srbiji v podrejenem položaju. Ne glede na to, da so obakrat osvojili set, so pokazali veliko pomanjkljivosti in nesamozavestno igro. Potek tekme za 3. mesto je potrdil, da čaka italijansko vrsto še dolgotrajna kadrovska prenova. Na potezi je zdaj zveza, ki mora najprej določiti novega selektorja, saj je Anastasiju potekla pogodba. Sledil po najbrž pogovor z reprezentanti. Gabrc Matej Černic in Bo predsednik Carlo Magri podaljšal pogodbo selektorju Anastasiju? ansa korektor Alessandro Fei sta se od modrega dresa dejansko že poslovila, med veterani je nedoločen še položaj centra Mastrangela in podajalca Vermiglia. Oba bi morda lahko »podaljšala« še do olimpijskih iger v Londonu. Novi (ali stari?) selektor bo imel na voljo garnituro perspektivnih tolkačev (ob že uveljavljenem Savanijem sta to Parodi in Zajčev, sin nekdanjega vrhunskega podajalca Sovjetske zveze), nekaj so- lidnih centrov kot Sala in predvsem Bi-rarelli, šele 24-letnega podajalca Dragana Travico, kar pa Italiji absolutno manjka, je kakovostni korektor. Pokazalo se je, da Lasko ni dovolj dober za igranja prav na najvišji ravni, naslednika pa ne on ne Fei nimata. Kot pravi »igralec stoletja« Lorenzo Bernardi, je to tudi posledica dejstva, da so v domači A-ligi na tekmah vse »odločilne žoge« domena tujcev. (ak) NOGOMET - Drevi kvalifikacijske tekme za EP Za Slovenijo že odločilno, Italija v Genovi proti Srbom Za Slovenijo je današnja tekma v Estoniji že izrednega pomena. Kekovi varovanci so proti Ferskim otokom osvojili prve tri točke, a danes v Tal-linu (pričetek ob 20.30) si po domačem porazu proti Severni Irski v krstnem nastopu ne morejo privoščiti novega spodrsljaja. Estonija ima trenutno na lestvici dve točki več od Slovencev, zmaga pa bi omogočila Sloveniji, da bi tekmeca prehiteli. Estonija je v petek v Beogradu slavila s 3:1, kar dokazuje, da nogomet v tej baltski državi napreduje, tudi zato, ker najboljši estonski nogometaši igra- Prandelli razmišlja kako ustaviti Srbe ansa jo v bolj kakovostnih evropskih prvenstvih. Italija bi lahko izločila iz boja za prvo mesto najnevarnejšega tekmeca. V Genovi (pričetek ob 20.50) bo gostila Srbe, ki so prejšnji konec tedna presenetljivo izgubili proti Estoniji. A značilnost Srbov so prav velika nihanja v igri, tako da je Prandelli svaril svoje igralce pred podcenjevanjem »ranjenega« nasprotnika, ki lahko računa na nekaj zelo kakovostnih igralcev. Trener »azzurrov« naj bi nekoliko spremenil postavo in v napadu zaupal dvema postavnima špicama, Borriellu in Pazziniju. NOGOMET - B-liga Triestina jutri v Piacenzi Tri dni po vodilni...pepelka. Potem ko je Triestina na Roccu zaustavila vodilno Sieno in si zaslužila upravičene pohvale s strani trenerja Toskancev Antonia Conteja, se Iaconijevi varovanci odpravljajo v Emilijo, točneje v Pia-cenzo, kjer bodo jutri ob 20.45 igrali poti zadnjeuvrščeni ekipi.. Seveda v nobenem primeru Tržačani nasprotnika ne smejo podcenjevati, saj je Piacenza solidno moštvo in v nedeljo je bila na tem, da slavi v Empoliju (domača ekipa je izenačila v zadnjih minutah tekme). Glavni adut Emi-lijcev je napadalec Cacia, ki je bil pred leti med najbolj perspektivnimi napadalci, a nato ni izpolnil pričakovanja. Pri Triestini nimajo težav s postavo. Odsoten je le Lunardini, a v vezni vrsti je postal Testini kot organizator igre skoraj nenadomestljiv, Filkor pa napreduje iz kroga v krog. Isto velja tudi za DAmbrosia v obrambi in Godea-sa v napadu. IZIDI 8. KROGA: Atalanta - Torino 2:1, Crotone - Varese 1:0, Empoli - Piacenza 1:1, Frosinone - Reggina 1:2, Livorno - Cittadella 3:0, Modena - Albinoleffe 2:2, Pa-dova - Grosseto 3:0, Pescara - Sassuolo 1:0, Portogruaro - Novara 1:5, Triestina - Siena 0:0, Vicenza - Ascoli 1:0 VRSTNI RED: Siena 18, Novara 16, Atalanta 15, Empoli in Reggina 14, Padova, Crotone in Vicenza 13, Livorno in Pescara 12, Triestina 11, Torino in Portogruaro 10, Varese, Ascoli, Frosinone in Modena 9, Grosseto 8, Sas-suolo 7, Albinoleffe 6, Cittadella 4, Piacenza 3. PRIHODNJI KROG (jutri ob 20.45): Albinoleffe - Frosinone, Ascoli - Crotone, Cittadella - Sassuolo, Gros-seto - Portogruaro, Modena - Empoli, Novara - Atalanta, Piacenza - Triestina, Reggina - Pescara, Siena - Pado-va, Torino - Vicenza, Varese - Livorno. Montepaschiju superpokal Montepaschi Siena, ki že nekaj let zapored v Italiji osvaja skoraj vse trofeje, je že itak bogati beri dodal še letošnji superpokal. Brez večjih težav je premagal bolonjski Virtus z 82:64. Za najboljšega igralca so proglasili Mc Ca-lebba (16 točk), povratnik Kaukenas je dosegel 11 točk, Američan Moss, ki ga je neka nemška stevardesa prav te dni obtožila spolnega nasilja, pa 10. Med nasprotniki je bil najboljši reprezentant Poeta (17 točk). Virtus naj bi bil z milanskim Armanijem eden izmed konkurentov Siene za naslov državnega prvaka. Prvenstvo bo startalo prihodnji teden. V Legadue so odigrali že drugo kolo. Videmski Snaidero (Williams 23, Harrison 16) je z 72:71 premagal Scafati (Chiacig 20) in deli prvo mesto z Benetkami in Pistoio, za katero igra tudi Gregor Fučka (7 točk). AcegasAps (Moruzzi 18, Colli 13) je že v soboto v gosteh odpravil kotirani Oz-zano s 83:69 in deli sedaj 4. do 9. mesto z drugimi ekipami. Brez poraza vodijo Brescia, Pavia in Perugia. Centrale del Latte potrjuje vlogo favorita, medtem ko sta ostali dve ekipi v prvih kolih nekoliko presenetili. Po prvih kolih kaže, da bo vsekakor prvenstvo precej izenačeno in da bo boj za prva mesta še kako oster. Tržaški košarkarji, med katerimi je tokrat miroval Bocc-hini (mononukleoza), pa so dokazali, da se lahko enakovredno kosajo s komerkoli. Moč tržaške ekipe je tudi v dejstvu, da razpolaga z desetimi (pravzaprav enajstimi) skoraj enakovrednimi igralci, s čimer se ne more ponašati nobena druga ekipa. (Marko Oblak) Djokovič zmagal v Pekingu PEKING - Zmagovalec teniškega turnirja ATP v Pekingu z nagradnim skladom 2,1 milijona dolarjev je prvi nosilec, Srb Novak Dokovič. V finalu je premagal osmopostavljenega Španca Davida Ferrerja s 6:2 in 6:4. V devetem medsebojnem obračunu je tako prišel do pete zmage, skupno pa je bila zmaga v Pekingu njegova 18. na turnirjih serije ATP v karieri. Rossi zmagal, Lorenzo prvak SEPANG - Nedeljsko preizkušnjo svetovnega motociklističnega prvenstva v Maleziji sta zaznamovala dva naslova svetovnega prvaka. Že pred koncem sezone je v elitnem razredu motoGP skupno zmago slavil Španec Jorge Lorenzo, v novem razredu moto2 pa njegov rojak Toni Elias. Valentino Rossi pa je v motoGP dosegel drugo zmago v sezoni. Le še padec na današnji dirki bi lahko Jorgeju Lorenzu preprečil predčasni naslov prvaka. Mladi Španec v Maleziji ni naredil napake. Naslednja dirka bo VN Avstralije na Philip Islandu že čez teden dni. Formula 1: boj je odprt SUZUKA - Nedelja je imela za ljubitelje formule 1 zelo zgoščen urnik. Potem ko so v soboto zaradi močnega dežja morali odpovedati kvalifikacije in jih prestaviti pred dirko, se je vreme na Japonskem povsem umirilo. Dirkače je pričakalo sonce, s kvalifikacijami pa sta najbolje opravila Red Bullova dirkača. Tretji bi bil Hamilton, ki pa je zaradi menjave menjalnika izgubil pet mest in se moral zadovoljiti z osmim startnim položajem. Pet ur po kvalifikacijah pa je karavano formule 1 že čakal start 16. dirke sezone. Že sam začetek je bil pester: Vitalij Petrov se je zaletel v zaščitni zid že na startno-ciljni ravnini, Felipe Massa je s steze zbil sebe in Vitantonia Liuzzija, ko pa je bil na stezi varnostni avto, je odpovedal še drugi Renaultov dirkalnik Roberta Kubice; Poljak je sicer odlično začel in se prebil na drugo mesto. Že v krogu za ogrevanje pa je dirkalnik razbil Lucas Di Grassi, ki tako sploh ni startal. Po burnem startu je bilo nadaljevanje mirnejše. Red Bullova dirkača sta vozila na prvih mestih, Sebastian Vettel pa je obdržal najboljše mesto iz kvalifikacij tudi na dirki. Red Bulla sta bila brez vodstva od 25. do 38. kroga, ko je bil zaradi drugačne taktike postankov prvi Jenson Button, ki pa je po obisku mehanikov nazadnje pristal na četrtem mestu in ostal brez stopničk. Naslednja dirka bo v Južni Koreji 24. oktobra. / KOŠARKA Torek, 12. oktobra 2010 13 DRŽAVNA C-LIGA - Kljub temu, da je bil prost Jadran Qubik se je obdržal v vrhu lestvice S. Rauber: »Letos najbrž nobena ekipa ne bo izstopala«- Intenzivnost treningov na višku Kljub temu, da je bil v 3. krogu prost, se je Jadran Qubik obdržal na vrhu lestvice državne C-lige. Dohiteli so ga prihodnji nasprotnik Spilimbergo, ki je zmagal v Benetkah, Oderzo, ki je zmagal v San Danieleju in videmski NBU, ki je po porazu na Opčinah takoj reagiral in v gosteh gladko zmagal v Montebel-luni. »Obeta se res izenačeno prvenstvo, v katerem ni bistveno boljših ekip, kot sta bila lani Pordenone in Caorle ali predlani Roncade. Letos verjetno nihče ne bo izstopal in rezultate bo krojila tudi dnevna forma,« je krog komentiral Jadranov športni vodja Sandi Rauber. Zmaga NBU v Montebelluni ga ni presenetila. »NBU je ambiciozen in po tihem upa na napredovanje, za kar se je primerno okrepil. Gotovo so po porazu proti nam Matteo Marusič kroma igrali na nož,« pravi Rauber. Nekoliko ga je presenetila zmaga Spilimberga v Benetkah. »Spilimbergo je ekipa s štirimi starimi in petimi mladimi igralci, zelo dober pa je trener Andriola,« je o nasprotniku, proti kateremu bo Jadran v gosteh igral v soboto, povedal Rauber. »Po vrsti se bomo zdaj pomerili s Spilimbergom, Oderzom in San Danielejem, po teh tekmah pa bo bolj jasno, kam sodimo,« je povedal. Jadranovci so prvenstveni počitek (letos jih bo kar štiri!) izkoristili za sanacijo poškodb Tommasinija in Bana, po drugi strani pa obžalujejo, da po dveh zmagah niso mogli takoj izkoristiti pozitivne napetosti. Ni pa strahu, da bi jim forma opešala. »Fantje trenirajo po dve uri, dve uri in četrt in to izjemno intenzivno,« je vadbeni ritem v Vatovčevi eri opisal Rauber. DEŽELNA C-LIGA Razmerje moči se hitro izoblikuje Dva kroga seveda še ne moreta biti merodajna, vendar trojica nepre-maganih ekip po prvih 80 minutah deželne C-lige ni naključna. Krmin-ska Alba, goriška Ardita (Novogori-čan Delpin 13 točk) in tržaška Ser-volana (Koprčan Vujovič ob krstnem nastopu 20 točk in 12 skokov) so bile že lani udeleženke play-offa (Alba je bila celo finalist) in so se letos še okrepile, tako da bodo verjetno vso sezono krojile vrh. Poznavalci razmer uvrščajo ob bok teh ambicioznih postav tudi Bre-govo vrsto, ki je pred domačim občinstvom debitirala s povsem zanesljivo zmago proti videmskemu novincu. Sedmerica starejših igralcev, ki je v soboto gladko opravila s šibkejšim tekmecem, je prvovrstna, ne smemo pa pozabiti, da bo kmalu na razpolago še nadarjeni Richter, tokrat pa sta zaradi pravilnika na tribuni sedela še Ciacchi in Zeriali. Skratka, še enkrat poudarjamo, da znajo Breža-ni v tej ligi s tako izkušeno ekipo (vsi starejši igralci so igrali tudi v državnih ligah) odigrati vidno vlogo. Prvi nastop med domačimi zidovi pa je bil nadvse grenak za košarkarje Bora Radenska, ki so po podaljšku (nasprotniki so ga izsilili z res posrečenim košem v zadnji sekundi) klonili pred Snaiderovimi mladinci, združenimi v ekipi društva CBU. Po dveh krogih, v katerih so srečali najmlajši postavi v ligi, bi bili morali Popovičevi varovanci imeti štiri točke, po tesnih porazih pa so še brez osvojene pike. Ekipa se res šele uigrava, predvsem pa še ni zrela za zmage v izenačenih končnicah tekem. Pozna se tudi vsaka odsotnost ključnih igralcev (Zanini), saj je število preverjenih posameznikov omejeno, tokrat je sicer zelo spodbudno zaigral mladi Pipan. Med ostalimi izidi velja omeniti prvi zmagi Fagagne, Romansa in vi-demskega UBC. V prihodnjem krogu bo Breg igral spet doma proti moštvu CBU, borovci pa se bodo v mestnem derbiju pomerili s Servolano. Tekmo bi morali po koledarju odigrati na Alturi, kjer pa je zagotovo ne bo, ker še niso uredili novega črtovja. Društvi sta se domenili za igranje na Stadionu 1. maja, kar pa mora med tednom blagosloviti še deželna košarkarska zveza. C-LIGA ZIDI 3. KROGA San Daniele - Oderzo 8O:89, Latisana - Virtus PD 53:62, Codroipese - San Vendemiano 74:69, Gemini Venezia - Spilimbergo 7O:72, Limena - Marghera 6O:72, Montebelluna - NBU 62:77, Jadran Qubik ni igral Jadran Qubik 2 2 0 136:114 4 San Daniele 3 2 1 228:218 4 Spilimbergo 3 2 1 21O:2O2 4 Oderzo 3 2 1 244:241 4 NBU 3 2 1 2O4:293 4 Marghera 2 1 1 126:122 2 Montebelluna 2 1 1 139:135 2 Limena 2 1 1 125:122 2 Virtus PD 2 1 1 121:118 2 San Vendemiano 2 1 1 133:133 2 Pool VE 3 1 2 211:212 2 Codroipese 3 1 2 223:232 2 Latisana 3 O 3 157:185 O Conegliano 2 O 2 123:152 O PRIHODNJI KROG Spilimbergo - Jadran Qubik (16.1O. ob 18.3O); Marghera - Codroipese, Oderzo - Conegliano, San Vendemiano - Gemini Benetke, Virtus Padova - Limena, NBU Videm - Latisana C2-LIGA IZIDI 2. KROGA Ardita - Cervignano 8O:71 , Servolana - Roraigrande 72:59, UBC - Venezia Giulia 65:63, Breg - Geatti 81:61, Collinare Ronchi 77:74, Romans - Tolmezzo 69:61, Bor Radenska - CBU 83:85, Alba - Portogruaro 78:46 Alba 2 2 O 168:12O 4 Servolana 2 2 O 152:119 4 Ardita 2 2 O 149:127 4 Tolmezzo 2 1 1 148:127 2 Breg 2 1 1 158:141 2 Venezai Giulia 2 1 1 139:133 2 Ronchi 2 1 1 13O:129 2 Romans 2 1 1 137:137 2 UBC 2 1 1 141:143 2 Cervignano 2 1 1 151:156 2 Roraigrande 2 1 1 139:148 2 CBU 2 1 1 159:173 2 Collinare 2 1 1 13O:161 2 Bor Radenska 2 0 2 135:141 0 Basket Time 2 O 2 117:15O O Portogruaro 2 O 2 1O6:158 O PRIHODNJI KROG: Ardita - Alba, Servolana - Bor Radenska (16.10 . ob 2O.3O), Geatti - Tolmezzo, UBC Romans, Portogruaro - Collinare, Breg - CBU (16.1 O. ob 2O.3O), Venezia Giulia - Ronchi, Cervig nano - Roraigrande D-liga Konec tedna se začenja tudi deželno prvenstvo D-lige. Kontovel bo debitiral v nedeljo v Gradežu. Tekma proti Gradu bo ob 18. uri. Kontovel bo sicer domače tekme letos igral ob petkih. Spored 1. kroga: Grado - Kontovel; Monfalcone - Goriziana; Villesse - Santos; San Vito - Perteole; Fogliano - Don Bosco. MLADINSKA KOŠARKA - Pred začetkom državnih prvenstev Poudarek na napredku vsakega igralca Državno prvenstvo U17 se je začelo, Jadran prvič čez teden dni - Konec tedna Jadran ZKB v državnem prvenstvu U15 in Breg v U14 Open Državna mladinska košarkarska prvenstva, to so tekmovanja višjega ranga (razpisana so tudi deželna prvenstva), so pred vrati. Prvenstvo U17 se je že začelo, ta teden pa se bodo na parket podali še košarkarji Jadrana ZKB U15 in Brega U14. Starejša skupina šestnajstih igralcev vadi pod vodstvom Petra Brumna. Velika večina igralcev bo v tej sezoni dopolnila 17 let, dva igralca pa sta mlajša. Nova pridobitev je organizator igre Mattia Batich, bivši borovec, ki je v zadnjih sezonah nosil dres Azzurre. »Tehnično dobro podkovan igralec ima v sebi tudi pozitivno predrznost,« je Batic-ha, brata starejšega Daniela, opisal trener Brumen. Z Batichem bodo Igor Va-lič, Niko Daneu, Erik Gregori in Jan Kraus nastopali tudi v prvenstvu U19 (trener Walter Vatovec). V kakovostnem prvenstvu U17 bodo jadranovci skušali doseči čim boljši rezultat: »Skušali bomo doseči ugodni rezultat, kar ne pomeni nujno zmage. Poraz po dostojni in borbeni igri torej ne bo razočaranje. Vseskozi pa želim, da bi imeli fantje tak odnos, kot da želimo biti italijanski prvaki. Seveda, če bodo nasprotniki boljši, jim bomo priznali premoč,« je razložil Brumen, ki bo vidno vlogo v ekipi zaupal tudi dve leti mlajšemu Martinu Ridolfi, ki sicer še sodi v kategorijo Under 15 in bo torej igral dve prvenstvi. Prvenstvo U17 se je že začelo, Jadran pa bo prvo tekmo igral šele v torek, 19. oktobra, ob 19.30 proti tržaški Barcolani, sicer pa bodo v telovadnici Ervatti pri Briščikih igrali domače tekme ob sredah ob 18.30 (prva bo šele 3. novembra). Peter Brumen kroma Danijel Šušteršič kroma Mlajša delovna skupina košarkarjev letnikov 1996 in 1997 pa bo nastopala v dveh prvenstvih: na državnem prvenstvu U15 in deželnem prvenstvu U14. Na treningih 17-članske skupine sodelujeta vseskozi Mario Gerjevič in Danijel Šušteršič, ki bo ekipo vodil tudi na tekmah državnega prvenstva U15. Glavno breme v kakovostno močnejšem prvenstvu U15, ki se bo začelo v soboto, 16. oktobra, bo imelo pet igralcev letnika 1996, tem pa bodo pomagali tudi mlajši košarkarji: »Kakovostno prvenstvo bomo izkoristili predvsem za rast vsakega posameznika, seveda pa bomo skušali doseči tudi čim boljši rezultat,« je napovedal Gerjevič. Številna skupina je zelo motivirana in željna znanja in napredka, zato so treningi vselej dobro pla- -- - '->j Jasno do zmerno oblačno bo le zaradi možnih tankih in vi- Jutri bo zmerno do pretežno oblačno, v četrtek pa pretežno sokih kopren. Ob morju, v spodnji nižini in na vzhodnem jasno. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Na Primor- pasu bo pihala zmerna burja, ki se bo predvsem zvečer ne- skem bo pihala šibka burja. koliko okrepila. status quo... vadi&? z;iIvL; L-T n t dl CK ru- »caiLtJhtnti Imujqud SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE TEATRO STABILE SLOVENO OSNOVNI PROGRAM dve premierni uprizoritvi SSG Trst na velikem odru Ronald Schimmelpfenning, Zlati zmaj režija: Janusz Kica Vlaho Stulli, Kate Kapuralica režija: Vito Taufer Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana Andrej Rozman Roza, Davor Božič, Neron režija: Matjaž Zupančič / glasba: Davor f Božič dve premierni uprizoritvi SSG Trst na malem odru Arthur Schnitzler, Vrtiljak režija: Dino Mustafic Ivan Cankar / Miha Golob, Cankarjeve igre režija: Miha Golob Gostujoča muzikla v osnovnem programu Mestno gledališče ljubljansko Giovanni Boccaccio, Ira Ratej, Matej Krajnc, Milko Lazar, Dekameron Režija: Boris Kobal / glasba: Milko Lazar 3 IZBIRNI ABONMAJSKI SKLOPI — •' lt m "" H m Mestno gledališče ljubljansko, koproducenta Društva Celinka in KUD Pod topoli Boris Pahor / Boris Kobal, Nekropola režiser Boris Kobal Slovensko mladinsko gledališče, Ljubljana F. M. Dostojevski, Zločin in kazen režiser Diego De Brea v sodelovanju z Glasbeno matico Simfonični orkester RTV Slovenija dirigent En Shao solist Stefan Milenkovič SNG Opera Ljubljana Baletni večer koreografije: Juanjo Argués, Irek Mukhamedov in George Balanchine dirigent: Marko Ozbič Slovensko narodno gledališče Maribor Patrick Marber, Od blizu režija: Dino Mustafic Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana Yasmina Reza, Art režija: Žarko Petan 5 podporo Artisti Associati Gorice- Circuito Danza FVG, v sodelovanju z gledališčema La Contrada in Miela Ballet de Cuba Naturalis Labor Havana de hoy Noche tanguera Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana Ernst Lubitsch, Ko sem bil mrtev režija: Diego De Brea ÎZ Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana Spiro Scimone, Kuverta režija: Marko Sosič v sodelovanju z gledališčem Miela Laibach Laibach revisited na pobudo in s sodelovanjem Mednarodnega festivala kitare Kras Elio Gian Burrasca režija: Nina Wertmuller - glasba: Nino Rota ABONMA 1 (10 predstav) osnovni abonma + 1 izbirni sklop ABONMA 2 (14 predstav) osnovni abonma + 2 izbirna sklopa ABONMA 3 (18 predstav) osnovni abonma + 3 izbirni sklopi Pojasnila in vpisovanje abonmajev: blagajna Slovenskega stalnega gledališča Ulica Petronio 4, Trst Tel.: 0039 040 362542 E-mail: info@teaterssg.it Spletna stran: www.teaterssg.it v času abonmajske kampanje bo blagajna odprta vsak delavnik z urnikom 10.00 - 15.00 / 17.00 - 20.00 Gledališče Koper Tamara Matevc, Boris Kobal Poslednji termina(l)tor režija: Samo M. Strelec nobelove nagrade - Politika in brezposelnost Diamond, Mortensen in Pissarides letošnji nobelovci za ekonomijo Peter Diamond ansa Dale Mortensen ansa Christopher Pissarides ansa STOCKHOLM - Nobelovo nagrado za ekonomijo bodo letos prejeli Američana Peter Diamond in Dale Mortensen ter Christopher Pissarides, ki ima britansko in ciprsko državljanstvo, je včeraj v Stockholmu sporočila švedska akademija znanosti. Nagrado bodo prejeli za razvoj teorije, ki pomaga pojasniti, kako lahko ekonomske politike vplivajo na brezposelnost. "Modeli nagrajencev nam pomagajo razumeti, kako regulacija in ekonomska politika vplivata na brezposelnost, prosta delovna mesta in plače," je po poročanju tujih tiskovnih agencij v obrazložitvi pojasnila švedska kraljeva akademija znanosti. Diamond je analiziral splošna razmerja med iskalci in ponudniki na trgu, Mortensen in Pissarides pa sta teorijo razširila in jo prenesla na trg dela. Ker iskanje zaposlitve zahteva veliko časa in virov, ustvari trenja na trgu dela, kar pomaga pojasniti, zakaj hkrati obstajata tako brezposelnost kot prosta delovna mesta, menijo v akademiji. Sedemdesetletni Diamond, nekdanji mentor sedanjega prvega moža ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) Bena Bernankeja, je kot ekonomist zaposlen na inštitutu za tehnologijo v Massachusettsu, proučuje pa socialno varstvo, pokojnine in davke. Ameriški predsednik Barack Obama ga je predlagal za člana sveta guvernerjev ameriške centralne banke, vendar senat njegovega imenovanja ni uspel potrditi pred prekinitvijo dela v kongresu, ki se pripravlja na novembrske kongresne volitve. Enainsedemdesetletni Mortensen je profesor ekonomije na univerzi v Evanstonu v ameriški zvezni državi Illinois, trenutno pa je gostujoči profe- sor na univerzi v Aarhusu na Danskem. 62-letni Pissarides je profesor na London School of Economics. Mortensen in Pissarides sta se takoj odzvala s komentarji. Mortensen je bil ob novici zelo vesel, Pissarides pa jo je sprejel z mešanico presenečenja in sreče. "Ta nagrada je tako velika, da tudi po tem, ko jo dobiš, ne verjameš, da jo boš dobil," je povedal Pissarides, ki se je prek telekonfe-rence oglasil akademiji. Na odločitev kraljeve akademije se je odzval tudi Paul Krugman, ki je Nobelovo nagrado za ekonomijo prejel leta 2008. Diamond, Mortensen in Pissarides so si nagrado "močno zaslužili", njihovo delo pa je zelo pomembno, je v blogu na spletni strani časnika The New York Times zapisal Krugman. To prestižno nagrado sta lani prejela Američana Oliver Williamson in Elinor Ostrom, slednja kot prva ženska v zgodovini. Ostromova si je nagrado prislužila z analizo gospodarskega upravljanja, ki se posebej osredotoča na upravljanje z javno lastnino oz. lastnino pod javnim nadzorom, Williamson pa je nagrado dobil za analizo ekonomskega upravljanja, posebej znotraj podjetij. Nobelove nagrade podeljujejo od leta 1901 iz sklada, ki ga je ustanovil švedski industrialec in izumitelj dinamita Alfred Nobel. Nobelovo nagrado za ekonomijo so začeli sicer podeljevati nekoliko kasneje, in sicer leta 1969. Vsaka nagrada je vredna 10 milijonov švedskih kron (980.000 evrov), lahko pa si jo razdelijo do trije nagrajenci. Nagrade bodo slavnostno podelili 10. decembra, na obletnico Nobelove smrti leta 1896. Švedska kraljeva akademija znanosti imena nomi-nirancev sicer skrbno varuje, tajni pa ostanejo še 50 let po razglasitvi dobitnika. (STA) 1 3