PRIMORSKI dnevnik je začel izhajati v Trstu 13- maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
0- H O*-
O O O
s
o
T>
rn x= o
t-i
*—
m
P
tu
S
>
I
C-
•H
-r
39
e)
o
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 800 lir - Leto XLIII. št. 272 (12.904)
Trst, sreda, 18. novembra 1987
‘V5
Poverjeni predsednik naj bi danes končal posvete o sestavi nove vlade
Razgovor Gorie z Altissimom pomagal ublažiti nesoglasja
Zmeren optimizem liberalnega tajnika - Demokristjani in socialisti že govorijo o skorajšnji rešitvi krize, republikanci pa niso nič kaj zadovoljni
V Rimu 200 tisoč upokojencev
RIM — Kar 200 tisoč upokojencev je včeraj po rimskih ulicah izrazilo svoj protest zaradi težkih življenjskih pogojev. Množično manifestaci-jo so skupno organizirali vsi trije zvezni sindikati CGIL, CISL in UIL. Upokojenci se že dalj časa pritožuje-i°, da dobivajo preskromno pokojnino. Z včerajšnjim protestnim shodom so želeli tudi izraziti svoje nezadovoljstvo nad besedilom linan-čnega zakona, ki je povzročil sedanjo vladno krizo.
Manilestacije so se udeležili tudi generalni tajniki Pizzinato (CGIL), Benvenuto (UIL) ter Marini (CISL), ki so zahtevali, da bodoča vlada pri sestavi svojega iinančnega zakona ne prizadene najrevnejših slojev in da spoštuje sprejete obveznosti do sindikata in delavstva. Med sklepni-nii govori je podpredsednika senata kuciana Lamo obšla slabost.
Velika množica je sledila govorom na Trgu San Giovanni	(Telefoto AP)
SANDOR TENCE
RIM — Predsednik republike je včeraj po pričakovanju poveril mandat za sestavo nove vlade dosedanjemu ministrskemu predsedniku Gio-vanniju Gorii. Mandatar se je takoj lotil dela in se pozno popoldne srečal z delegacijo krščanske demokracije, zvečer pa imel dolg sestanek s tajnikom PLI Altissimom ter z njegovimi najožjimi sodelavci. Goria bo po vsej verjetnosti že danes sklenil posvetovanja (sestal se bo z delegacijami PSI, PSDI in PRI), tako da bomo v večernih urah imeli jasnejšo sliko o dejanskem političnem položaju, kar pomeni, da bomo lahko preverili mandatarjeve možnosti za oblikovanje novega kabineta. Danes naj bi bil torej odločilen dan za rešitev vladne krize. Liberalci sicer vztrajajo na svojih kritičnih stališčih do finančnega zakona in do načrtovanega gospodarskega manevra, potek sinočnjega srečanja v palači Chigi med Gorio in Altissimom pa priča, da so se spori nekoliko ugladili in da bo poverjenemu predsedniku
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Obisk delegacije Slovenske kulturno-gospodarske zveze v Zagrebu
Skrb za jugoslovanske manjšine v tujini ni samo stvar republik, temveč federacije
VOJMIR TAVČAR
ZAGREB — Skrb za slovensko narodnostno skupnost v Italiji, kot tudi za druge manjšine, ni stvar samo ene republike, pač pa mora biti stvar vse jugoslovanske federacije. Zato si bo tudi hrvaška Socialistična zveza delovnega ljudstva po svojih močeh prizadevala, da konkretno podpre boj Slovencev za lastne pravice.
Tako je ob koncu razgovora z delegacijo SKGZ poudaril predsednik RK SZDL Marijan Ka-lanj. Srečanje s predsednikom in predstavniki predsedstva Socialistične zveze Hrvaške je bilo osrednji dogodek dvodnevnega obiska zastopnikov Slovenske kulturno-gospodarske zveze v Zagrebu, kamor so predstavniki slovenske narodnostne skupnosti prišli na povabilo Socialistične zveze. Predsednik Boris Race in člani delegacije so v daljšem razgovoru seznanili hrvaške gostitelje s položajem slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, z njenimi prizadevanji in napori, da se kot skupnost ohrani in krepi ter si izbori zaščito, ki jo predvidevajo italijanska ustava in mednarodni dogovori. Pri tem so opozorili na vlogo in pomoč, ki jo lahko nudi matična država. Konkret-
no so v tem okviru podčrtali, da bi morala zlasti neslovenska sredstva obveščanja posvečati večjo pozornost življenju in problemom Slovencev v Italiji.
V nadaljevanju so predstavniki SKGZ izpostavili važnost sodelovanja na gospodarskem in kulturnem področju. Za razvoj na obeh sektorjih je bistvenega pomena odprta meja, ki pospešuje duhovne in gmotne vezi. Vendar odprtost meje ni v korist le manjšini — ki je vsekakor življenjsko zainteresirana za mejo, ki združuje — pač pa tudi Jugoslaviji sami, saj gre za njena vrata v trg Evropske gospodarske skupnosti. V tem okviru so omenili še možnost oblikovanja mešanih podjetij tudi s hrvaškimi gospodarskimi partnerji.
Kar zadeva specifično kulturo, je delegacija SKGZ ocenila kot zadovoljivo sodelovanje med slovenskimi in hrvaškimi profesionalnimi ustanovami, medtem ko bi morali bolje usklajevati izmenjave na področju ljudske kulture.
Ob koncu, čeprav nenazadnje po pomenu, je delegacija SKGZ poudarila še, kako je slovenski narodnostni skupnosti v Italiji v oporo, če se ob načelni in ustavno sprejeti zaščiti, v Jugoslaviji
tudi v vsakodnevnem življenju konkretno rešujejo problemi narodov in narodnosti, pri tem pa izrecno navedla primer italijanske narodnosti.
Predsednik Kalanj, ki je pozorno sledil izvajanju gostov in tu pa tam vprašal za dodatno pojasnilo, je izrazil podporo SZDL Hrvaškemu boju in prizadevanju Slovencev za lastne pravice. Potem, ko je poudaril, da je skrb za manjšine stvar vse Jugoslavije in da mora vsak manjšinski človek čutiti v matični državi oporo, je dejal, da mora imeti obisk delegacije SKGZ tudi praktične učinke. Zato bo republiška konferenca SZDL z ustreznimi gospodarskimi in kulturnimi krogi proučila konkretne možnosti sodelovanja, prav tako pa bo po svojih možnostih in v okviru svojih pristojnosti stimulirala sredstva množičnega obveščanja, da poročajo o dogajanju v slovenski manjšini.
Obisku delegacije SKGZ so zagrebški časopisi, televizija in radio dali precejšen poudarek, Vjesnik pa je pripravil daljši pogovor s predsednikom Borisom Racetom.
Po razgovoru s predsedstvom republiške konference SZDL Hrvaške so predstavniki SKGZ končali obisk na Hrvaškem z ogledom Titove rojstne hiše in spominskega parka v Kumrovcu.
Bo nova vlada le ponovitev dosedanje?
RIM — Giovanniju Gorii so zaupali torej mandat o sestavi nove vlade. Ta bi bila lahko pravzaprav ponovitev prejšnje, ki bi se spet predstavila parlamentu za zaupnico, tako kot se je zgodilo jeseni 1985 po odstopu Craxi-jeve vlade zaradi dogodkov v Sigo-nelli. Precedens je omenil včeraj dopoldne podpredsednik ministrskega sveta Giuliano Amato, ki meni, da bi se utegnila kriza rešiti prav s povratkom dosedanje vlade pred poslansko zbornico in senat, ko bi Gorii le uspelo pregovoriti liberalce. V nasprotnem primeru bi se po Amatovem zatrdilu vsa zadeva še bolj zapletla. Pogojnik je pač nujen, če upoštevamo težave, pred katerimi se je znašel poverjeni predsednik.
Prva težava je v tem, kako prebroditi nesoglasja iz liberalnih vrst. Al-tišsimo je tudi včeraj poudaril razpoložljivost PLI za obnovitev petstran-karske večine, a je v isti sapi ponovil, da ni med liberalci nobenega odklona od razlogov, ki so jim narekovali izstop iz vlade. »Mnenja smo,« je izjavil včeraj načelnik skupine PLI v poslanski zbornici Paolo Battistuzzi, »da je zdaj dolžnost poverjenega predsednika najti takšno rešitev, ki naj upošteva naše ugovore.« Z drugimi besedami: liberalci vztrajajo pri zahtevi o spremembi tudi drugega besedila finančnega zakona, torej o zasnovi njegove tretje inačice. Tedaj ni težko predvideti, da bodo vztrajale pri svojih dosedanjih stališčih tudi druge stranke, posebno še tiste, ki so zagovarjale nespremenljivost gospodarskega manevra. In kako tedaj opravičiti sprožitev krize?
To pa še ni vse. Socialisti in socialdemokrati postavljajo Giovannija Gorio pred problem zakonodajnih rešitev vprašanj o sodstvu in jedrski energiji, ki je planil na površje z izidom petih referendumov. Še ena nelahka zapreka, torej, čeprav zatrjuje poverjeni predsednik ministrskega sveta, da se ne boji tovrstnih komplikacij. Toda Goriov optimizem ne zadostuje: poverjeni prvi minister bo moral uporabiti prav vse svoje akrobatske sposobnosti, če se bo hotel ogniti minam, ki jih je posula na njegovo pot celo sama krščanska demokracija. O tej pravijo, da je tudi že izbrala ime človeka, ki naj ga predlaga državnemu poglavarju kot Goriovega naslednika: Emilio Colombo. Staremu dorotejskemu vodji naj bi zaupali izoblikovanje nekakšne tranzitne vlade, ki bi trajala do kongresa KD. To pa že spet ne bi bilo kdo ve kako lahko, če pomislimo, da socialisti odločno nasprotujejo takšnim rešitvam.
G. R.
Nesprejemljivo stališče strank do dvojezičnega šolstva na Koroškem
NA 2. STRANI
Minister Ruggiero na obisku v Beogradu
BEOGRAD — Predsednik ZIS Branko Mikulič je včeraj v Beogradu sprejel italijanskega ministra za trgovino Renata Ruggiera, ki je na delovnem obisku v Jugoslaviji. V razgovorih je sodeloval tudi zvezni sekretar za zu-hanjo trgovino Nenad Krekič.
Mikulič in Ruggiero sta se pogovarjala o gospodarskem sodelovanju in izrazila zadovoljstvo z obsežnostjo in strukturo blagovne izmenjave. Izrazila sta tudi odločnost nadaljevati in še razširiti razvoj takega sodelovanja, ki 9a ponujajo še neizkoriščene možnosti °beh gospodarstev s skupnimi vlaganji. Obetavno je tudi znanstveno-teh-nološko sodelovanje in skupen nastop na tretjih tržiščih.
Pogovarjala sta se tudi o bližnjih Pogajanjih Jugoslavije z upniki o reprogramiranju dolgov, kot tudi o možnosti za večje jugoslovansko sodelovanje v okviru programa Eureka, (dd)
Devalvacija dinarja in težke preizkušnje
LJUBLJANA — Jugoslovanom naslednji dnevi, tedni in meseci ne bodo posebno sladki, čeprav se bo po sklepu o vrnitvi nekaterih cen na takšne, kot so veljale L oktobra, menda za desetino pocenila tudi čokolada. Nasprotno, vse bolj grenko je, saj so že hudo navajeni, da vsi ukrepi dosedanjih jugoslovanskih vlad niso prinesli nič dobrega in sp si jih zapomnili zlasti po zategovanju pasu in padanju vrednosti njihove nacionalne valute.
Po najtežjem nočnem paketu - ko so s sobote na nedeljo sprejeli Mikuličev protiinflacijski program -je včerajšnjo noč priletel še eden, ki so ga že nekaj dni napovedovali: krepka devalvacija dinarja. Ta se je zmanjšal za 24,6 odstotka. Skupaj s krepkimi dnevnimi skoki (vrednost dinarja se v Jugoslaviji določa vsak dan z novo tečajno listo) pred kratkim, so tuje valute v Jugoslaviji trdnejše za krepkih 45 odstotkov.To pa je za začetek edini ukrep, ki bi naj spodbudil izvoznike. Za vlado pa kajpak tudi najlažji...
Po nedeljskem šoku ljudje prihajajo k sebi. Niso samo ekonomski strokovnjaki tisti, ki menijo, da je protiinflacijski program povsem neobetaven. Tako ga ocenjuje tudi mnogo »navadnih« ljudi. V anketi Ljubljanskega dnevnika med naključnimi sogovor-
niki je osnovna misel, da so ukrepi slabi zlasti zato, ker zvezna vlada ni upoštevala predlogov iz Slovenije po korenitem preokretu, ki bi lahko hitro pomagal iz težav. Mikuličeva ekipa pa je poskrbela zgolj za podražitve, zato ljudje ne pričakujejo sprememb, ampak samo podaljševanje agonije. Razumeti je njihovo nemoč, žalost, razjarjenost, očitki govorijo tudi o norčevanju iz državljanov. V ta sklop verjetno sodi izjava zveznega finančnega ministra Rika-noviča, ki pravi, da bodo obrestne stopnje za varčevanje in gospodarstvo do novega leta ostale nespremenjene, potem pa bodo prešli na realno pozitivne obrestne mere, kar bo po ministrovem mnenju »zgodovinski dogodek.« Ob vsem tem pa prihajajo iz zvezne vlade apeli, naj bi protiinflacijski program enotno podprli, saj njegovega izvrševanja ne bi smeli zavirati »zaradi nestrinjanja nekaterih delegatov iz dveh najbolj razvitih republik«.
Tudi predsednik slovenskega predsedstva ob včerajšnjem obisku v tolminski občini ni mogel mimo trenutno najbolj aktualnih dogodkov. Mož, znan po tem, da nima dlake na jeziku, je povedal, da je šlo tudi pri tem programu za dva različna razvojna koncepta: Slovenija se je ves čas zavze-
mala za izhod iz krize na samoupravnih temeljih in tržnih zakonitostih, prodrl pa je program zasnovan na državnem administriranju. Zastopniki slednjega bodo morali najti veliko izgovorov, ob prihodnjih napakah, saj ni času in našemu sistemu primeren. Prvi izmed teh izgovorov je že tu: ZIS je ocenil, da je pri objavi nove cene za mleko 550 dinarjev (v nedeljo) »prišlo« do napake. V resnici stane mleko 375 dinarjev za liter. Mi si želimo federativno Jugoslavijo, je dejal Popit, ne pa unitaristično, kot nam jo vsiljujejo. To, kar imamo zdaj, je čista realsocialistična ekonomija, kjer so folklorne značilnosti pomembnejše od materialne osnove.
Sicer pa v delovnih organizacijah, v občinah in na republiki, v inšpekcijah in še marsikod ne vedo, kaj natančno pomenijo določila vladnega programa pri vračanju in zamrzovanju cen, pri osebnih dohodkih in drugih hudo življenskih rečeh. A bolj kot ljudje zadnje dni poslušajo različne predstavnike zvezne vlade na tiskovnih konferencah in ob raznih izjavah, bolj se zdi, da podrobnosti niso jasne niti mnogim izmed njih. Zato bo naslednje dni zagotovo najbolj iskano in brano čtivo Uradni list...
B. L.
Pred današnjim dunajskim
Koroške stranke hočejo ločitev
CELOVEC — Včeraj so se sestali v Celovcu na deželni vladi zastopniki koroških strank ter predstavniki osrednjih organizacij koroških Slovencev, da bi se pomenili o nadaljnjem poteku razprave o dvojezičnem šolstvu na Koroškem. Toda včerajšnji šolski vrh ni privedel do spremembe stališč, ne pri zastopnikih koroških strank, ne pri predstavnikih koroških Slovencev. V deželnem zboru zastopane stranke slej ko prej vztrajajo na ločitvi otrok po kriteriju prijavljenosti oziroma neprijavljenosti k dvojezičnemu pouku. Tajnik Zveze slovenskih organizacij, ki je bil eden izmed udeležencev iz vrst slovenske manjšine pri tem pogovoru je dejal, da stranke prav v zvezi z razpravo o spornih točkah dvojezičnega šolstva niso pokazale niti najmanjše pripravljenosti za konsenz. Obrat-* no, pokazalo se je še, da ljudska stranka (OVP) in svobodnjaška stra-ka (FPO) odstopata tudi od vmesnega poročila zvezne strokovne komisije. Zadnji imenovani stranki tudi nista več pripravljeni, da bi
privolili v to, da bi se na pedagoški akademiji v Celovcu uvedel vsaj poskusni razred v katerem bi bil pouk dvojezičen. Marjan Šturm, tajnik ZSO je to zadržanje strank ocenil tudi kot korak nazaj na poti h konstruktivni rešitvi skupnega dvojezičnega šolstva na Koroškem. Namestnik deželnega glavarja Ervin Fnihbauer (socialistična stranka) je v posebni izjavi za tedenski list Zveze slovenskih organizacij, Slovenski vestnik, povedal, da si od današnjega strankarskega vrha na Dunaju, ki se bo ukvarjal z vprašanjem dvojezičnega šolstva, pričakuje sklep o bodočnosti tega šolstva na Koroškem. Hkrati pa je dejal, da bi bilo smiselno, če bi se Slovenci in koroške stranke še naprej pogovarjali o spornih točkah vmesnega poročila strokovne komisije... Le kako to hoče, če pa hoče prej uresničiti ločevanje, proti kateremu se tako prizadeva slovenska manjšina na Koroškem, kakor tudi demokratične sile na Koroškem in po celi Avstriji.
ANDREJ MOHAR
srečanjem o dvojezičnem šolstvu na Koroškem
Karl Smolle obsodil zadržanje SPO, OVP in FPO do Slovencev
DUNAJ — Karl Smolle, poslanec zelenih v avstrijskem parlamentu (in član predsedstva narodnega sveta koroških Slovencev) je včeraj na tiskovni konferenci predstavil svoja in stališča svoje stranke v zvezi z današnjim dunajskim srečanjem zveznih vodij socialistične (SPO), ljudske (OVP) in svobodnjaške stranke (FPO) ter predstavnikov koroškega vodstva teh strank v zyezi s koroškim šolskim vprašanjem. »Že to, da na tem sestanku, kjer naj bi se dokončno odločalo o dvojezičnem osnovnem šolstvu na narodnostno mešanem področju Južne Koroške, ne bodo prisotni predstavniki tistih, ki jih to najbolj zadeva, se pravi predstavniki Slovencev, je dovolj absurdno. Da vodstva teh strank niso povabila predstavnikov zelenih na to srečanje,« je poudaril Karl Smolle, »pa nas navdaja s slutnjo, da je že vse domenjeno in da nameravajo popustiti zahtevam vodje FPO Jorga Heiderja po segregaciji slovenskega osnovnega šolstva na Koroškem.«
Tistim predstavnikom avstrijskih in tujih medijev, ki jim problematika manjšinskega šolstva ni poznana v podrobnosti, je Smolle razložil histori-at Heiderjevih zahtev po popolni ločitvi slovensko in nemško govorečih
otrok v dvojezičnih šolah na Koroškem in to, da je celotno vprašanje povsem politično in volilno obarvano. Koroški svobodnjaki in Heider namreč dobro vedo, da je narodnostna tematika na Koroškem volilno ko-njunkturna, koroška SPO in OVP pa sledita Heiderju in tozadevno pritiskata na zvezni vodstvi obeh koalicijskih vladnih strank, ker na prihodnjih deželnih volitvah ne želita izgubiti glasov. »Popuščanje Heiderju pa bo na Koroškem ponovno pripeljalo do napetosti, agitacije Heimatdiensta in preštevanja,« je ugotovil poslanec zelenih in nadaljeval, da so že sedaj nekateri starši slovenskih otrok povsem siti absurdnih debat o tem, pri kolikšnem številu otrok, naj bi prišlo do ločitve razredov po materinem jeziku učencev in da vse toTahko pripelje do tistega, kar si koroški velikonemški nacionalisti želijo, namreč do odjavljanja slovenskih otrok od pouka slovenščine. »Če bo jutri vodstvo SPO in OVP popustilo Jorgu Heiderju in FPO,« je zaključil Smolle, »pomeni, da se bo ponovila situacija iz leta 1976, ko so predstavniki koroških Slovencev s predlogi sodelovali pri osnutku zakona o 'narodnostnih skupnostih, na koncu pa so njihove predloge ignori-
rali in so o vsem dejansko odločale koroške stranke.«
Predstavniki koroških Slovencev so namreč sodelovali pri delu zvezne pedagoške komisije, ki je bila ustanovljena, da bi izdelala poročilo, na temelju katerega bi naj zvezna vlada uredila vprašanja v zvezi z manjšinskim šolstvom na Koroškem. Prav to nedavno sprejeto sporočilo pa naj bi bilo danes predmet dunajskih.
BOJAN GROBOVŠEK
■ LJUBLJANA — Obe slovenski univerzi sta vladi republike Avstrije v zvezi s položajem dvojezičnega šolstva na Koroškem poslali protestno izjavo, v kateri sta zapisali, da z zaskrbljenostjo in ogorčenjem spremljata poskuse neustreznega poseganja v ureditev dvojezičnega šolstva v republiki Avstriji. Univerzi z vso odločnostjo podpirata prizadevanja slovenske manjšine v republiki Avstriji za pravično ureditev tega vprašanja, ki bi okrepila plodno sožitje med narodi v tem delu Evrope. Namesto ločevanje šolskih otrok po jeziku bi onemogočilo obojestransko razumevanje in mesedbojno spoštovanje in sodelovanje med obema narodnostnima skupnostima. (dd)
• Razgovor Gorie
NADALJEVANJE S 1. STRANI morda uspelo na nek način spraviti spet na noge petstrankarsko koalicijo.
Sekretar PLI je bil po sestanku z Gorio videti precej zadovoljen in je časnikarjem izjavil, da se afera okrog finančnega zakona in državnega proračuna morda bliža »srečnemu koncu«. Iz neuradnih virov se je zvedelo, da je poverjeni predsednik izročil liberalcem dokument, ki ga je pripravila skupina gospodarstvenikov o finančnem zakonu ter o resanaciji javnih blagajn. Dokument osvaja nekatere zahteve PLI glede te problematike, čeprav izključuje možnost korenite revizije finančnega zakona, kot je zahtevala liberalna stranka in nato zaradi tega izstopila iz vlade. Odločilno je bilo baje včerajšnje srečanje med ekonomistom Antoniom Pedonejem, ki je neke vrste gospodarski minister PSI, in liberalnim tajnikom, ki naj bi pristal na nekatere predloge zakladnega ministra Amata. Na podlagi tega sporazuma naj bi liberalci umaknili nasprotovanje finančnemu zakonu, v zameno za to pa naj bi vlada v bližnji prihodnosti korenito klestila »nepotrebne stroške« ter vrnila državljanom del tako imenovanega »davčnega grabeža«.
Goria se je srečal tudi z delegacijo KD, ki mu je seveda obljubila popolno podporo ter se zavzela za takojšnjo premostitev krize. Neformalni sestanki so se včeraj vsekakor vrstili kot na tekočem traku. Po dolgem molku se je vendarle oglasil tudi Craxi, ki je po poročanju tiskovnih agencij imel dolg telefonski razgovor s tajnikom KD De Mito. Kaj sta si rekla politika, seveda ni znano, po njunem razgovoru pa so tako voditelji KD kot PSI govorili precej spravljivo ter razglašali na vse vetrove, da je kriza tik pred rešitvijo. Predsednik senatorjev KD Mancino je podčrtal, da je Goria tik pred ciljem, načelnik poslanske skupine PSI De Michelis pa je celo izrazil prepričanje, da bo jutri ali najkasneje v petek že vse rešeno.
Nekoliko manj zadovoljni s potekom dogajanj pa so republikanci. Njihov tajnik La Malfa, ki je podedoval po očetu pesimizem, se očitno boji, da bi ta vladna kriza v očeh javnega mnenja predstavila liberalce kot edine zagovornike gospodarske strogosti in resanacije državnih blagajn. Radikalci pa so spet zahtevali vstop v vladno večino, za ministrskega predsednika pa predlagali Andreottija. Po njihovem mnenju mora v novem kabinetu obvezno sodelovati tudi Craxi.
V Ljubljani javna tribuna
-ll**	1	v v •
o svobodi javnega obveščanja
LJUBLJANA — V ponedeljek zvečer je bila v Ljubljani javna tribuna o svobodi javnega obveščanja v Sloveniji in Jugoslaviji. Organizirala sta jo mladinska organizacija Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo ter radio Študent. Šesto ljudi, kolikor se jih je zbralo, je prisostvovalo dogodku, ki ne bo ostal v spominu po tem, kar se je tam govorilo, temveč po tem, da se je sploh dogodil.
Ljubljanska javna tribuna o svobodi javnega obveščanja je namreč le eno izmed srečanj, ki se dandanes na to temo pojavljajo po celi Sloveniji. Pred kratkim sta bili javni tribuni v Celju in Mariboru, prihodnji četrtek pa bo v Novi Gorici. Vsa ta srečanja imajo eno samo skupno točko: na njih ljudje javno izražajo svoj strah, da bi jim v kratkem kdo spet zaprl usta. Pravzaprav se je napad na javno besedo že začel: 29. septembra so v Beogradu zaprli svobodnega novinarja Milana Brkiča (kasneje so ga prav zaradi protestov javnosti izpustili), 30. septembra »je bilo odstopljeno« uredništvo beograjskega študentskega
lista Studen, 26. oktobra je javni tožilec v Mariboru vložil tožbo proti trem sodelavcem študentskega lista Katedra, 27. oktobra je bil na »prijateljski pogovor« na policijo poklican četrti sodelavec Katedre, proti kateremu je tožilec 14. novembra vložil tožbo. Jutri se v zapor vrača Brkič na nadaljnje prestajanje zaporne kazni, v Srbiji posebne partijske komisije preverjajo »idejno naravnanost« posameznih časopisov in odstavljajo urednike ali kar cela uredništva...
Tudi Ljubljana je včeraj izrazila svoj protest proti_zapiranju ust javnosti. Ne le z javno tribuno. Študenti Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo prodajajo posebni bilten, v katerem so popisali najnovejše napade na -svobodo govora v Jugoslaviji. Ves izkupiček prodaje biltena pa je namenjen fondu solidarnosti za preganjane novinarje, ki so zaradi svojih besed ostali brez službe ali pa zaradi pregona samega potrebujejo denarno pomoč, tudi zato, da si lahko plačajo odvetnika.
D. V.
Irak bombardiral iransko jedrsko elektrarno
BAGDAD, TEHERAN — Iz območja Perzijskega zaliva je prišla včeraj še posebno vznemirjujoča vest. Iraški lovski bombniki so namreč dvakrat spustili svoj rušilni tovor na iransko jedrsko elektrarno, ki se nahaja kakih 60 kilometrov od pristanišča Bušir.
Tudi ta napad moramo uvrstiti v iraško vojaško strategijo, ki meri k temu, da bi nasprotniku zadala hude udarce predvsem na gospodarskem področju in ga tako prisilila, da pristane na premirje. Vojaški glasnik v Bagdadu je sporočil, da je bil napad uspešen in so rakete zrak-zemlja vrste hawk povsem uničile za iransko gospodarstvo izredno pomemben objekt. O napadu je včeraj govoril celo iraški predsednik Sadam Husein, ki je dejal, da bi elektrarna lahko resno ogrožala ves arabski svet. Huseinova izjava ni bila iz trte zvita, dobro obveščeni viri namreč trdijo, da bi Iran lahko v jedrski centrali v Buširu kmalu zgradil svojo jedrsko bombo.
Tudi iranska tiskovna agencija Ima je včeraj poročala o iraškem napadu, trdi pa, da je bila gmotna škoda minimalna. Obenem so po dolgem odlašanju iranski vojaški poveljniki ukazali novo množično ofenzivo vzdolž iransko-iraške fronte, ki so jo napovedovali že pred nekaj meseci.
Priprave na podpis dogovora SZ-ZDA o odpravi evroizstrelkov v zastoju
NEW YORK — Po izjavah predstavnikov Bele hiše nekatera najpomembnejša vprašanja verifikacije sporazumov o odpravi raket srednjega in kratkega dometa, ki naj bi jih čez približno tri tedne podpisala voditelja obeh velikih sil med napovedanim obiskom sovjetskega voditelja Mihaila Gorbačova v Washingtonu, še vedno niso rešena.
Zaradi tega je predsednik Reagan poslal svojega glavnega pogajalca Maxa Kampelmana v Ženevo na nove pogovore z glavnim sovjetskim pogajalcem, namestnikom zunanjega ministra Julijem Voroncovom. Do zastoja v pripravah za podpis omenjenega sporazuma naj bi po tukajšnjih trditvah prišlo zato, ker SZ ameriškim pogajalcem noče izročiti podatkov o lokaciji sovjetskih raket srednjega in kratkega dometa.
Vprašanje učinkovite verifikacije napovedanih sporazumov je že ves čas ena izmed najbolj spornih pa tudi najbolj občutljivih tem ženevskih razorožitvenih pogovorov. Ameriška stran je na primer najprej zahtevala sovjetsko privolitev v to, da bodo ameriški inšpektorji lahko stalno nadzorovali sovjetske tovarne, v katerih izdelujejo rakete srednjega in kratkega dometa. Omenjeno zahtevo je Reaganova administracija umaknila potem, ko jo je proti vsem pričakovanjem SZ sprejela. Pentagon je namreč nastopil proti temu, da bi bili sovjetski inšpektorji navzoči v ameriških tovarnah raket, češ da bi na ta način SZ lahko prišla do nekaterih naj večjih ameriških vojaških skrivnosti.
Podobna ping-pong diplomacija se očitno nadaljuje v Ženevi tudi te dni. Ameriška delegacija namreč zahteva od
SZ, naj dopusti, da bodo ameriški vojaški izvedenci nadzorovali tovarne, v katerih izdelujejo rakete tipa SS-25, ker je prva stopnja teh raket identična z raketami SS-20, ki naj bi jih po sporazumu o odpravi raket srednjega in kratkega dometa uničili. Na to zahtevo je sovjetska stran odgovorila s protizahtevo, da morajo ZDA sovjetskim strokovnjakom omogočiti dostop do ameriških tovarn v San Diegu, ki izdelujejo nekatere vrste raket srednjega dometa, v kar pa ameriška stran noče privoliti.
Naslednje sporno vprašanje je sovjetska zahteva, da bi njeni inšpektorji lahko nadzorovali lokacije, na katerih so nameščene rakete tipa pershing-2 (gre za lokacije v ZR Nemčiji in Belgiji) še 10 let potem, ko bodo te rakete uničili. Ameriška stran to zahtevo zavrača s trditvijo, da ne more sprejemali sklepov v imenu tretjih držav.
Zaradi tega zastoja se je sovjetsko vodstvo očitno odločilo, da zaenkrat še ne objavi lokacij, na katerih so stacioni-rane njihove rakete srednjega in kratkega dometa. Predstavniki State departmenta sicer izražajo prepričanje, da bo približno 150 strani dolg sporazum o odpravi raket srednjega in kratkega dometa vendarle pripravljen v predpisanem roku. Slišati je tudi mnenja, da utegne biti zaradi tega datum napovedanega srečanja med Reaganom in Gorbačovom prestavljen oziroma, da bosta voditelja obeh velikih sil podpisala manj celovit in obsežen sporazum kot je bilo doslej predvideno.
UROŠ LIPUŠČEK
Skopski livarji prekinili delo
SKOPJE .. Včeraj dopoldne so v
skopski železarni delavci prve izmene prekinili z delom. Razlog je bil zmanjšan osebni dohodek za mesec oktober. Namesto pričakovanega povečanja je generalni direktor železarne Skopje Minčo Jordanovski na zboru delavcev pojasnil, da bo točka za pretekli mesec zmanjšana zaradi težkega položaja, v katerem je ta delovna organizacija. Poprečni dohodek v tem kolektivu presega komaj 80.000 dinarjev. Delavci direktorjevega pojasnila niso sprejeli in celotna izmena, ki šteje več kot 2.000 delavcev, se je napotila proti Sobranju Makedonije, kjer so izrazili svoje nezadovoljstvo zaradi nizkih plač.
V dvorani zbora združenega dela Sobranja Makedonije se je začel razgovor delavcev skopske železarne z najvišjimi voditelji republike.
Delavci so poudarili, da so uspešno delali in da zahtevajo celotne osebne dohodke. »Z zmanjšanjem vrednosti točke so se nam osebni prejemki vrnili na raven iz začetka leta,« so dejali.
(dd)
Nujno večje vključevanje Jugoslavije v evropske tokove
Vprašanje vključevanja Jugoslavije v Evropo je zadnje čase ospredna tema ne le pri zunanjepolitičnih, pač pa tudi pri drugih dejavnikih v tej deželi. V zadnjih mesecih poglablja Jugoslavija napore, da bi le prišlo do večjega sodelovanja na Balkanu. Vse kaže, da bo operacija rodila sadove. Balkanske dežele, skupaj z Albanijo, so že sporočile svoj pristanek. Če bo konferenca uspela, bo to viden korak na področju tako imenovanega regionalnega sodelovanja, o katerem zmeraj bolj ugotavljajo, da je dragoceno na poti svetovnega miru.
Prizadevanja na Balkanu so lahko sestavni del truda, ki bi ga bilo treba vložiti za bolj intenzivno in neposredno sodelovanje v evropski sferi. Recimo, da je tako. Dejstvo je namreč, da bi morala ta dežela daleč bolj odkrito in z bolj izrazitimi potezami pokazati svojo željo, resnično sodelovati v evropski skupnosti, pa čeprav to komu nemara ne diši. Jugoslavija je predvsem evropska dežela.
Bolj bi se morala zanimati, ugotavljajo v številnih okoljih, za vključitev v tako imenovane evropske integracijske procese, ki so navsezadnje del svetovnih združevalnih premikov. Svet je namreč čedalje manjši in se bo po sili razmer zmeraj bolj povezoval. Jugoslavija, ne glede na
njeno nesporno evropsko identiteto, pa ni vključena dobesedno nikjer. Politika neuvrščenosti kajpak ne sme pomeniti in ne pomeni odrekanja povezavam, ki so življenjsko potrebne.
Dežela ni v Evropski gospodarski skupnosti, kar se da še nekako razumeti s stališča, da je to nekakšen blokovski plod, pa čeprav je doživel številne metamorfoze, ki kažejo na njegovo odprtost ali vsaj na težnje, da bi se bolj odprl. Prav tako ne sodeluje na primer z drugo evropsko gospodarsko organizacijo, to je z EFTO, dasirav-no je v njej večina evropskih tako imenovanih nevtralnih dežel, ki vodijo zunanjo politiko navsezadnje dokaj podobno jugoslovanski.
Jugoslavija ima sicer določene stike z organizmi Evropske skupnosti, se pravi evropskega parlamenta, toda tudi pri teh bržčas ni potrebne
sproščenosti, pa tudi poguma ni. Kar držala bo trditev, da je jugoslovanska zunanja politika v zadnjem času zanemarila ali pa celo zapostavila Evropo. Kakšni so, denimo, njeni gospodarski stiki na tej celini? Osredotočeni so na nekatere zahodne države, vendar se ne razvijajo. Naravnost prikovani so na klasične kriterije, v glavnem daleč od tako imenovanih višjih oblik sodelovanja ali pa, recimo, od stvarnega sodelovanja na področju tehnologije, kar bo zmeraj bolj potrebno.	•
Jugoslavija ima dobre stike z Zahodno Nemčijo, Italijo, precej manj s Francijo in Veliko Britanijo (s tema dvema deželama vsa blagovna menjava ne presega 700 milijonov dolarjev), zlasti malo pa na primer z Belgijo in Nizozemsko. Stiki s slednjima dvema pravzaprav nazadujejo. Z drugimi deželami na Zahodu je menja-
va komaj omembe vredna. Vsakdo pa ve, da bi Jugoslavija neglede na novejšo teorijo, ki so jo pričeli utemeljevati v tej deželi, namreč, da njen surovinski zaklad ne predstavlja več bogastva, lahko bila zanimiv, pa tudi dobrodošel komplementarni partner.
Podoben je položaj v zvezi s področjem, ki ga pokriva tako imenovana EFTA (Evropska organizacija svobodne trgovine). Še najbolj so razviti gospodarski odnosi z Avstrijo (kako pa tudi ne bi bili, saj je to jugoslovanska soseda), vendar s prazninami. Na drugem mestu je Švica, na tretjem pa Švedska. Trdijo, da so gospodarske povezave z Norveško in Finsko (ta je pridružena članica) zgolj simbolična. V zvezi z EFTO izstopa v Jugoslaviji zlasti opomba, češ, zakaj ne bi poskušala pospešiti vsaj tehnoloških stikov, saj bi jo to lahko potegnilo iz živega peska zaostalosti, kamor je zašla.
Jugoslavija res predstavlja tako imenovani Jug, vendar bi ji tesnejša povezava in vključevanje v »severne« tokove omogočila tudi stvar-nejše zadovoljevanje potreb na relaciji Sever-Jug. Kot resnično evropska dežela bi to vlogo lahko opravljala dosti bolj učinkovito.
MIRO KOCJAN
V okviru posvetovanj o vladni krizi
Predsednik Cossiga sprejel zastopnike narodnih manjšin
RIM — Predsednik republike Cossiga je včeraj zjutraj v okviru posvetovanj za rešitev vladne krize sprejel tudi delegacijo južnotirol-ske ljudske stranke (SVP), ki sta jo sestavljala senator Riz in poslanec Ebner. Predstavništvo SVP se je izreklo za takojšnje oblikovanje nove vlade ter istočasno izrazilo državnemu poglavarju zaskrbljenost nad nevarnostjo morebitnega zaostrovanja položaja v bocenski pokrajini. Riz in Ebner sta tudi zaprosila Cos-sigo, da se osebno zavzame za čimprejšnjo rešitev., vseh odprtih vprašanj iz južnotirolskega »paketa«.
SVP, ki je doslej politično podpirala skoraj vse povojne vlade, bo svoje zadržanje do novega kabineta baje presodila šele potem, ko bo ministrski predsednik predstavil parlamentu vladni program. V Boc-nu so vsekakor prejšnji teden krožili glasovi, da bo Magnagova stranka tokrat zaprosila za neposredno sodelovanje v novi vladi ter v tem okviru zahtevala zase eno podtajniško mesto. Na to možnost je namignil zlasti poslanec Ebner, lastnik dnevnika »Dolomiten«, večina strankinega vodstva pa se ne
strinja s to njegovo potezo. Tudi o tem, kot seveda o vseh ostalih juž-notirolskih problemih, bo tekla beseda na bližnjem kongresu SVP, ki bo konec novembra v Meranu. Za strankinega predsednika bo skoraj gotovo spet potrjen priletni Silvius Magnago, ki že več kot trideset let vodi SVP in istočasno predseduje bocenski avtonomni pokrajini. Že nekaj časa se sicer govori o njegovi zamenjavi, očitno pa v Bocnu niso še dosegli sporazuma o nasledniš-tvu. Dolgo časa je bil »uradni« naslednik predsednika Magnaga senator Riz, v zadnjih mesecih pa si proti vrhu strankine piramide hitro utira pot mladi poslanec Ebner.
Cossiga je včeraj dopoldne sprejel tudi delegacijo senatorjev in poslancev mešane skupine, ki sta jo vodila senator Union Valdotaine Cesare Dujany in poslanec sardin-, ske akcijske stranke Gian Battista Columbu. Delegacija je med drugim opozorila predsednika republike tudi na številne nerešene probleme narodnih in jezikovnih manjšin.
SANDOR TENCE
Skupščina F-JK odobrila zakon o deželnih referendumih
TRST — Deželni svet je na včerajšnji popoldanski seji odobril zakonski osnutek, na osnovi katerega bo,potem ko ga bo potrdila tudi osrednja vlada, možno prirejati referendume tudi v Furlaniji-Julijski krajini. Z izjemo misovske svetovalske skupine, ki se je vzdržala, so za zakonski osnutek glasovale vse ostale stranke.
Sicer pa se je pred sklepnim glasovanjem razvila obširna razprava, v katero so posegli svetovalci Gam-bassini (LpT), Giuricin (Mešana skupina), De Agostini (Furlansko gibanje), Morelli (MSI), Zanfagnini (PSI), Bratina (KPI), Carpenedo (KD), Ca-vallo (DP) —- kot poročevalec manjšine in Ciriani (PRI) — kot poročevalec večine. Repliciral je predsednik odbora Biasutti, glasovalne izjave pa so po končani razpravi o posameznih členih podali svetovalci Štoka (SSk), Cavallo (DP), De Agostini (MF), Gambassini (LpT), Morelli (MSI), Fragiacomo (PRI), Tarondo (KPI), Floramo (KD) in Zanfagnini (PSI).
Deželni svet se bo ponovno sestal prihodnji teden.
Železna Kapla: majhen a pozitiven sklep
CELOVEC — V južnokoroški občini Železna Kapla, v kateri živi slovensko govoreča večina, so prebivalci z zanimanjem pričakovali zadnjo občinsko sejo. Pa ne samo Ka-Pelčani, temveč sploh Slovenci na Koroškem. Še toliko bolj, ko je nekaj dni poprej pliberški občinski svet z glasovi SPOE, OEVP in FP zavrnil zahtevo Enotne liste in iniciative staršev, da bi v novem občinskem otroškem vrtcu uvedli vsaj eno dvojezično skupino. In v Železni Kapli so pri zadnji seji morali občinski odborniki obravnavati zahtevo EL po postavitvi dvojezičnih kažipotov ob zveznih, deželnih in občinskih cestah.
Toda pri seji sami ni prišlo do nobenih napetosti, niti ne do širše razprave: za zvezne in deželne ceste so sklenili, da bodo zahtevo posredovali pristojnima cestnima upravama, za kažipote ob občinskih cestah — za katere je pristojna občina — pa so soglasno sklenili, da bodo .obstoječe — doslej seveda enojezične — napravili dvojezične. To je bil vsekakor nepričakovan sklep, še povrhu soglasen. Toda nekoliko bridek Prizvok ostaja, saj velja ta sklep v bistvu le za dva kažipota.
Toda tudi z malimi koraki se dostikrat daleč pride. Predvsem, če tak korak izstopa iz siceršnje koroške prakse. Kljub temu pa bo treba še Počakati, kako resno jemljejo kapelski občinski odborniki ta sklep. Ena taka priložnost, da bomo to lahko Preverili bo kažipot ob novonareje-ni občinski cesti do športnega igrišča. Bo tam zapisano tudi »športno igrišče«, ali pa bo poimenovan le »Sportplatz«?
A. M.
Obala: decembra vodovod, del obalne ceste, porodnišnica pa...?
KOPER — Delegati skupščine skupnosti obalnih občin so v prejšnjih dneh med drugim obravnavali tudi poročili o poteku gradnje skupnih obalnih objektov in razmerah oziroma reševanju problemov na področju vo-dooskrbe.
Bili so si enotni, da je ob vseh skupnih problemih, ki jih imajo na Obali, problem oskrbe z vodo tisti, ki ga je treba najprej rešiti. Vse kaže, da bodo ob vrsti denarnih virov za združevanje sredstev za gradnjo 11 kilometrov dolgega magistralnega vodovoda od Ri-žane do Kopra ter drugih objektov, na Obali dobili tudi republiška solidarnostna sredstva v okviru Zveze vodnih skupnosti Slovenije 6,5 milijarde din od 13,5 milijarde, kolikor je potrebnih za gradnjo vodovoda od. Rižane do Kopra, in da bodo decembra pričeli graditi ta vodovod, s katerim naj bi omilili težave v oskrbi z vodo. Letos jih je bilo kar precej, najbolj pa so jih občutili v piranski občini in višjih predelih vseh treh obalnih občin. Dodajmo še, da še vedno potekajo priprave za pridobitev mednarodnega posojila za gradnjo vodovodnih objektov. Na seji skupščine smo izvedeli tudi, da bodo decembra pričeli graditi tudi priključek Belveder, s čimer bo zaživel mrtvi krak obalne ceste, ki je že zgrajena mimo Izole, in ne le to. Prihodnje leto naj bi zares začeli graditi tudi odsek obalne ceste od ankaranskega križišča do Kopra. Zagotovila, da bodo to cesto res začeli graditi so trdna, vendar je bilo slišati na seji, da so na Obali podobnih obljub vajeni že celih 25 let kolikor se planira in zahteva gradnja tega odseka ceste. Gre za najbolj obremenjen cestni odsek v Jugoslaviji, ki pa nikoli ni prišel na vrsto, ker se je pri odločitvah za gradnjo cest pogosto upoštevalo vse druge »elemente« samo prometnih ne, je bilo slišati v razpravi. Cesta bo stala okroglih 20 milijard dinarjev. V razpravi o gradnji bolnišnice v Izoli je bilo sicer ugotovljeno, da se v Izoli
dela pač kar je v skladu z denarnimi možnostmi čeprav je marsikje prisotno mnenje, da bi na Obali najprej - ob že dograjenem v Izoli' - poskrbeli za rešitev problemov porodniško-ginekološ-kega oddelka v Kopru. Razmere za delo na tem oddelku v Kopru so nemogoče, novogradnja bi stala najmanj 20 milijard dinarjev (od kod jih dobiti?) in razumljivo je, da se je treba zdaj zateči k začasni rešitvi. Ta pa po mnenju delavcev v zdravstvenem centru seveda ni samo v sanaciji, ki bi izboljšala varnostne razmere (nevarnost požara zaradi dotrajane električne instalacije, kopica trhlih zidov...) ampak je treba izboljšati tudi možnosti za delo, torej je treba objekt sanirati tudi funkcionalno.	DUŠAN GRČA
Slovenska športna zveza na Koroškem:
Z mladim odborom v uspešno prihodnost
CELOVEC — Kako pomembno je, da imajo slovenski športni klubi na Koroškem možnost, vključiti se v svoji strešni slovenski športni zvezi, dokazujejo številni primeri tudi iz zadnjih let: prav zaradi dejstva, da jim pomaga slovenska športna zveza pri koordinaciji terminov in pri izobraževanju kadrov - seveda ob tehtni in pomembni pomoči Zveze telesnokulturnih organizacij Slovenije - je slovenskim športnim društvom na Koroškem uspelo uveljaviti se vsaj na organizacijskem področju v samem koroškem, da ne rečemo avstrijskem vrhu. O tem pričajo npr. kakovostne namiznoteniške prireditve, ki jih prireja športno društvo iz Sel skupno z NTK Celovec (letošnji novoletni turnir je bil največji v celi Avstriji, imenovana kluba pa sta skupno izvedla tudi dvoboj Avstrija - Belgija za evropsko ligo,...) pa tudi številne druge prireditve - bodisi sankaške tekme, bodisi za Koroško edinstvene prireditve v skakanju s smučmi. Prav na ta dejstva je opozoril tudi dosedanji predsednik Slovenske športne zveze, tovariš Danilo Prušnik, pri četrtkovem občnem zboru športne zveze. Prušnik, ki je bil opravljal funkcijo predsednika celih 17 let, je ob tej priliki lahko zabeležil tudi pozitiven razvoj predvsem v športnih panogah, ki doslej še niso bile tako močno razvite - ne med večinskim narodom, ne med slovensko manjšino na Koroškem. Pa tudi na uspehe je lahko opozoril, saj izhaja iz vrst slovenskih športnih društev na Koroškem mnogo koroških prvakov, da uspehov skakalcev iz Zahomca sploh ne omenjamo.
Ob uspehih pa je seveda potreben tudi pretres težav in še nerešenih problemov: tako Slovenska športna zveza na Koroškem še vedno nima poklicnega sodelavca, ki bi lahko delovanje še bolj strnil ih postavil na višjo kakovostno raven. Poleg tega pa manjka slej ko prej tudi višje kvalificiran kader trenerjev in vodij raznih sekcij, še nazadnje pa primanjkuje prav za take dejavnosti tudi ustrezna finančna podlaga.
Po daljši razpravi o trenutnem stanju slovenskega športa na Koroškem je občni zbor Slovenske športne zveze razpravljal tudi o bodočnosti zveze same. Že od vsega začetka je bilo namreč jasno, da bo Danilo Prušnik oddal predsedniško mesto, pa tudi nekateri drugi odborniki so izrazili željo, da bi jih nasledili mlajši, morda še prizadevnejši športniki. To tendenco so potrdile tudi volitve novega predsedstva oziroma odbora Slovenske športne zveze, saj je najstarejši član predsedstva star šele 33 let, štiričlansko predsedstvo pa tudi po svojih lastnih športnih dejavnostih reprezentira tudi važen prerez skozi težiščno delo slovenskih športnih klubov na Koroškem. Novi predsednik, Ludvik Druml, prihaja iz skakalskega centra Zahomc, njegov namestnik Andrej Mohar je vodja in igralec Namiznoteniškega kluba v Celovcu, tajnik Franci Rulitz je eden vidnejših slovenskih šahistov na Koroškem, Aleš Šimenc, ki je bil izvoljen za blagajnika, pa je strokovnjak, na področju bančništva, hkrati pa vsestransko pripoznan na raznoraznih športnih igriščih. Okoli teh štiri imenovanih članov predsedstva športne zveze je zbranih še 12 odbornikov in odbornic, ki vsi aktivno ali vsaj organizacijsko sodelujejo v svojih krajevnih športnih društvih. Prav ta sestava pa zagotavlja tudi uresničitev največje želje Slovenske športne zveze, da bi se kvaliteta delovanja še izboljšala, hkrati pa da bi tudi nemškogovoreča javnost še močneje izvedela za športno dejavnost slovenske manjšine na Koroškem. »V tem pa je tudi eden naših največjih ciljev,« je povedal novoizvoljeni predsednik Druml na zaključku občnega zbora. »Saj imajo napadi na naše šolstvo tudi posledice za naše športno delovanje. Toda prav na tem področju imamo tudi možnost, da dokumentiramo, da se ne damo potisniti v geto. Prav z našim športnim delovanjem lahko bistveno prispevamo k boljšemu sožitju in k enakopravnemu razvoju narodne skupnosti. Zato bo tudi važna naloga, da bomo našli tudi čim širše sodelovanje s klubi, v katerih se športno udejstvujejo nemškogovoreči sodeželani.«	ANDREJ MOHAR
Gostoljubnost Lovca v Ilirski Bistrici
ILIRSKA BISTRICA — Pred nekaj več kot 120 leti je tedaj Jelovškova gostilna prvič odprla svoja vrata lačnim in žejnim gostom. Postavljena na ugodnem mestu, tik ob glavni cesti skozi Ilirsko Bistrico, s senčnatim vrtom v hladu ob reki Bistrici je kmalu postala priljubljeno zbirališče bistriških mož in veljakov, ki so ob gostinskih mizah razpravljali in marsikdaj tudi snovali zgodovino tega kraja. Tako so v sredini šestdesetih let prejšnjega stoletja v njej ustanovili Bistriško čitalnico in ji našli prostor v prvem nadstropju nad gostilno.
Dobra postrežba in prijaznost gostilničarke - gospe Jelovškove (fantom je v tistih časih kar postalo navada, da so ji ob vsaki slovesnejši priliki prišli zapet pod okno) sta pripomogli, da je gostilna postala središče družbenega dogajanja in da so si jo za kraj svojih druženj izbrali tudi planinci — na prelomu stoletja so v njej priredili svoj ustanovitveni, kasneje pa še vse redne občne zbore planinskega društva.
Z leti je gostilna spremenila svojo podobo in lastnika. Nadzidali so jo in s tem pridobili prve turistične sobe v mestu. Preimenovali so jo najprej v Albergo Monte Nevoso, po vojni je postala hotel Ilirija, nato
Zmaga, danes pa jo mlajše generacije poznajo le kot hotel Lovec.
Čeprav je bil to dolga leta edini objekt s sobami v Ilirski Bistrici, se je v njegovo prenovo in vzdrževanje le malo vlagalo. Stavba in vrt sta več ali manj propadala vse do letos, ko so se v DO Emona — Ilirija, kamor Lovec sodi, odločili, da temu napravijo konec. V prenovo so vložili čez 30 milijonov lastnih sredstev, žal pa je to zadostovalo le za restavracijo. Izračunali so, da se jim v trenutnem položaju prenova hotelskega dela ne bi izplačala, saj bi s tem pridobili le 20 ležišč.
Po načrtih arhitekta Leona Belušiča preurejena Restavracija Lovec je prve goste sprejela v začetku oktobra, kar pomeni, da so se obnovitvena dela zavlekla za šest mesecev. Tako so zamudili glavno turistično sezono in s tem priložnost za večji dohodek.
Danes se restavracija lahko pohvali s 60 sedeži v zaprtem delu in 150 sedeži na vrtu. V sodobno opremljeni kuhinji marljive kuharice na najrazličnejše načine pripravljajo postrvi iz reke Bistrice, ki so ene najkvalitetnejših postrvi pri nas. V načrtu pa imajo še večjo popestritev naših jedilnikov s ponudbo jedi različnih področij in kuhinj.	METKA ČELIGOJ
»Hvala.« John se je obotavljal pri vratih in Lionel se je obrnil od njega in si zaželel, da bi že odšel. Ničesar ni hotel začeti in ni hotel, da bi bil kdorkoli prizadet. Imel je svoj način življenja in nikogar ni nameraval zvleči vanj. Potem pa je nenadoma začutil Jonnovo roko. Bilo je, kot da mu je vse telo prešinil električni tok. Pomislil je, kako fjrozno bo živeti s tem fantom in skrivati skrivnosti pred njim. Ne da bi se obrnil, je z obešalnika na zidu pograbil helo frotirasto haljo, se v naglici oblekel in se obrnil: toda lepšega obraza, kot je bil tisti trenutek Johnov, ni videl še svoj živi dan; v njem so se odražale žalost, bolečina in iskrenost. Njuna obraza sta bila samo nekaj centimetrov vsaksebi. John ga je pogledal: »Nekaj ti moram povedati, Li, nekaj kar bi ti moral povedati že prej.« V fantovih očeh se je zrcalila tesnoba in Lionela je zabolelo od njegove bližine, obenem pa se je spraševal, kaj mu bo rekel.
»Je kaj narobe?«
Mlajši fant je pokimal, se počasi spustil na rob postelje ih dvignil žalostne oči k njemu. »Vem, da bi ti bi bil moral
povedati, preden sem se preselil, a sem se bal, da ne boš... da boš zbesnel.« Bil je videti prestrašen, a iskren obenem. Takoj je. prišel na bistvo. »Mislim, da bi moral vedeti - jaz sem peder.« Videti je bil tako pretresen, kot kot da je pravkar ubil svojega najboljšega prijatelja, Lionelu pa je od zaprepadenosti skoraj izkočila čeljust. Kako preprosto! Kako pogumen je, da je povedal, ne da bi vedel, kaj bo Lionel storil ali rekel. Lionelovo srce se je stajalo ob pogledu nanj, sedel je k njemu in se začel smejati. Smejal se je, dokler mu niso prišle solze v oči, John pa ga je živčno opazoval. Je morda dobil histerični napad ali pa se mu je vse skupaj zdelo tako ogabno, da je postalo že smešno? Začutil je olajšanje, ko se je Lionel toliko umiril, da je lahko spregovoril, še bolj pa ga je osupnilo, ko mu je položil roke na rame.
»Ko bi samo vedel, kaj vse sem si dopovedoval, odkar si se veselil... mučil sem se...« Posvetilo se mu je, da John ne razume. »Otrok moj, jaz sem tudi.«
»Ti da si peder?« John je bil tako osupel, da se je Lionel zopet začel smejati. »Zares? Nikoli nisem pomislil...« In vendar je bilo res, zadnje leto je med njima tekel komaj opazen obotavljiv tok, pa vendar nobeden od njiju ni hotel verjeti v možnost, da je drugi razumel. Naslednji dve uri sta se, ležeč na Lionelovi postelji, pogovarjala in končno postala prijatelja. Lionel mu je povedal za Paula, John pa je priznal, da je imel dve kratki, a strašni doživetji. V nobeni ni bilo ljubezni, prinesli sta mu samo strahotno, zgroženo, samoobsojajoče in mučno spolno olajšanje; prvo je omel s šolskim učiteljem, ki mu je zagrozil, da ga bo ubil, če bo
spregovoril, drugo pa z nekim starejšim moškim, ki ga je zaustavil na cesti. Obe doživetji stra mu samo pomagali, da je ugotovil, kaj je. To je sicer že dolgo slutil, obenem pa se je bal, da je to najhujše, kar se mu lahko zgodi. Ljudje kot na primer Greg Thayer ne bi nikoli več spregovorili z njim. Lionel pa je bil drugačen, vse je razumel in je sočutno gledal na fanta s stališča vzvišanega devetnajstletnika. Johna je mučilo še eno vprašanje.
»Ali Greg ve?«
Lionel je hitro odkimal. »Samo mama. Odkrila me je lani.« Ponvedal je Johnu, kaj se je zgodilo, in še vedno ga je bolelo, ko je pomislil, kako prizadeta je bila. Toda od takrat je bila do njega čudovita, razumela ga je, čutila z njim in ga sprejela, kakršen je bil. »Vsak bi moral imeti to srečo, da bi imel mater, kot je ona.« Prekosila je vse njegove upe in sanje.
»Mislim, da moja mama tega ne bi mogla sprejeti... niti očka...« Ob misli na to se je John kar zgrbil. »Očka je vedno želel, da bi postal pravi moški. Nogomet sem igral zaradi njega, pri tem pa sem si mislil: še zobe mi bodo izbili, sovražim nogomet, sovražim ga.« Ko je pogledal Lionela, so se mu oči napolnile s solzami. »Igral sem zaradi njega.«
Knjiga je izšla pri Založništvu tržaškega tiska in je na razpolago v Tržaški knjigarni
CGIL, CISL in UIL napovedujejo nove stavke uslužbencev ACT
Včeraj le redki avtobusi Hudi zastoji v prometu
Uradno razvrednotenje jugoslovanskega dinarja
Nov udarec za tržaško trgovino in za obmejno blagovno menjavo
Včeraj se je avtomobilski promet v Trstu odvijal s še večjimi težavami kot običajno. Ogromna večina uslužbencev Konzorcialnega podjetja za prevoze (ACT) je namreč stavkala, zaradi česar so na mestnih in primestnih progah vozili le redki avtobusi. Stavko so oklicali tržaški sindikati javnih prevoznikov CGIL, CISL in UIL, k pobudi pa so pristopili tudi ostali sindikati s tega področja razen CISNAL.
Včeraj je v tržaški pokrajini stalno krožilo od 10 do 13 avtobusov, medtem ko bi jih moralo v dopoldanskih urah krožiti 220, v popoldanskih pa 170. Vozili so po štirih progah, ki so se povrh nekoliko razlikovale od običajnih, in sicer po progi štev. 10, ki so jo podaljšali do Marsovega polja, po progi štev. 29, podaljšani do Sv. Ivana, po progi štev. 20, ki je kot ob nedeljah in praznikih peljala od tržaškega kolodvora do Milj po Naselju sv. Sergija, in po progi 11, podaljšani do katinarske bolnišnice. Po podatkih ACT je bilo treba avtobuse na progi 20 čakati največ 30 minut, na ostalih progah pa največ 20 minut.
Posledice stavke je bilo v večji ali manjši meri občutiti na vseh področjih, če ne neposredno, pa vsaj posredno. Najbolj prizadeti so bili seveda dijaki in ostareli, ki se najpogosteje poslužujejo javnih prevozov. V nekaterih primerih so priskočile na pomoč kake nadomestne službe. Tako se je pri prevažanju ostarelih in onemoglih posebno potrudila prostovoljna služba SO-GIT, ki se s tem prevaženjem tudi sicer ukvarja. Polne roke dela so seveda imeli tudi taksisti, glavnina običajnih uporabnikov avtobusov pa je sedla v svoje osebne avtomobile, kar je seve-
da še povečalo kaos po mestnih ulicah. Promet po njih se je s posebno hudimi težavami odvijal v dopoldanskih urah, ko je prišlo do številnih zastojev. Zanimivo je, da se število prometnih nesreč ni povečalo. Po podatkih mestnih redarjev je njihovo število bilo celo pod povprečjem, kar naj bi bilo treba pripisati dejstvu, da so se vozila zaradi gostega prometa premikala s povprečno nižjo hitrostjo.
A zakaj so stavkali uslužbenci ACT? Predvsem iz dveh razlogov, ki pa sta med seboj povezana. Uslužbenci zahtevajo čimprejšnjo obnovitev dopolnilne delovne pogodbe s podjetjem, poleg tega pa nasprotujejo načrtu o preustroju podjetja, ki ga je je izdelalo vodstvo ACT. Gre za povezani zadevi, kajti poviški plač na osnovi dopolnilne pogodbe so tesno povezani s povečanjem storilnosti podjetja, kar pa je seveda tesno povezano z njegovo preureditvijo. Po mnenju sindikatov CGIL, CISL in UIL vodstvo ACT skuša povečati storilnost predvsem s kles-tenjem delovnih mest in s čedalje pogostejšim oddajanjem del zunanjim podjetjem, medtem ko bi moralo poskrbeti za boljšo organizacijo dela in za smotrnejše uporabljanje ljudi in opreme. S tem stališčem se strinjajo tudi avtonomni sindikati, ki so dejansko tudi pristopili k včerajšnji stavki, medtem ko tega ni storil sindikat CISNAL. Sindikati CGIL, CISL in UIL nameravajo vsekakor vztrajati na svojem stališču, saj so že napovedali nove stavke, če ne bo prišlo do bistvenih premikov na pogajanjih z vodstvom ACT. Za pol dneva naj bi stavkali v sredo, 25. novembra, in v petek, 11. decembra.
Vest o uradnem razvrednotenju jugoslovanskega dinarja za 24,6 odstotka za Trst sicer ni ugodna, vendar je v bistvu le potrdila njegovo dejansko razvrednotenje na tukajšnjem menjalnem trgu. Že v začetku meseca je dinar zdrsnil do izenačenja z liro, takoj nato pa še niže, tako da je pred uradnim razvrednotenjem pristal pri 0,80 lire. Včeraj je v tržaških bankah in menjalnicah veljal le rahlo manj, in sicer od 0,70 do 0,75 lire.
Nenehno postopno padanje vrednosti jugoslovanske valute se je začelo
že sredi poletja, takoj, ko si je večina turistov, namenjenih preživeti počitnice v sosednji državi, oskrbela potrebne zaloge bankovcev. Začetek septembra je prinesel nadaljnji drastični padec, ki pa letos ni bil tako "sezonsko normalen" kot v preteklih letih, saj se je padajoča krivulja kar nadaljevala. To pa je dalo — ob vseh drugih neugodnih znakih iz jugoslovanskega gospodarskega življenja — jasno razumeti, da kriza dinarja tokrat nima samo fiziološkega ozadja.
Kot rečeno, je dinar včeraj v Trstu veljal okrog 0,70 lire, medtem ko so ga
Jugoslovanski kupci v Trstu. Razvrednotenje dinarja grozi njihove vrste
hudo razredčiti.
onstran meje menjavali po 0,97 lire oziroma 103,5 din za 100 lir, kar je za 20,5 din. več kot pretekli teden, ko je 100 lir veljalo 83 dinarjev. Tržačani si bodo hitro izračunali, po kakih nakupih se jim bo splačalo čez mejo, vendar bodo pri tem morali upoštevati krepko povišanje cen, še zlasti bencina, ki poslej ne bo več "skoraj zastonj". Doslej je bilo treba za liter — če smo ga sploh našli — odšteti 640 lir, odslej pa ga bomo plačevali po 840 ali kaj manj, če si bomo dinarje po ugodnejši menjavi preskrbeli v Trstu, kar pa seveda ni povsem v skladu s predpisi. Pač pa se bo razvrednotenje dinarja najbolj poznalo v tržaški trgovini, saj bo povzročilo nadaljnji upad povpraševanja jugoslovanskih odjemalcev po italijanskih dobrinah, ki že sicer ne preživlja najboljših časov. V novi luči je tako tudi razumeti nekoliko bolj živahen obisk kupcev z onstran meje v zadnjih tednih, saj so očitno slutili, da se za dinarskim tečajem nekaj naklepa. Ugodnih učinkov razvrednotenje prav gotovo ne bo imelo niti na obmejni blagovni promet, saj se bo italijansko blago za jugoslovanske partnerje občutno podražilo. Zadeva bo nedvomno močno odjeknila tudi na bližnjem skupnem zasedanju mešanih zbornic Italjug iz Milana in Jugital iz Beograda, ki bo konec prihodnjega tedna v Gorici. Tukajšnji gospodarstveniki pa se naposled sprašujejo tudi o učinkih pocenitve dinarja na jugoslovansko turistično ponudbo, ki bo kljub najnovejši verigi podražitev verjetno še vedno precej cenejša in torej konkurenčna italijanski.
Delavci saveljskega obrata so se srečali z deželno vlado
Že prihodnji teden izredna seja deželnega sveta o vprašanju Aquile
Deželni svet, oziroma načelniki svetovalskih skupin, so včeraj sprejeli delavce žaveljske rafinerije Aguila in predstavnike sindikalne federacije CGIL, CISL, UIL. Čeprav je bilo srečanje nekoliko "izsiljeno" — včeraj je namreč deželni svet redno zasedal so politični predstavniki pozorno poslušali zahteve delavcev in sindikata, nanje so tudi pristali, vendar niso mogli obiti dejstva, da deželna uprava že od vsega začetka tako imenovane žaveljske afere sledi njenim zapletom in razpletom in vztraja pri primarnem stališču, in sicer, da si za rafinerijo ni mogoče omišljati nobenei alternativne prizvodnje ali še huje, obstoj obalnega skladišča, brez ustrezne zaposlitvene ravni in kakovosti.
Predsednik Dežele Biasutti je v svojem posegu med drugim dejal, da je ta čas najbolj zagonetno vprašanje prav vloga osrednje vlade in ministrstva za industrijo pri reševanju tega perečega problema. Njuna stališča niso jasna, vse kaže pa, da vsako odločitev pogojuje družba Montedison, ki ne odstopi od neprikrite zahteve po obalnem skladišču in čimbolj skrčeni zaposlitveni ravni. Vendar ne gre samo za problem proizvodnje v bivši naftni čistilnici, temveč za zelo širok problem, ki se nanaša na celotno državno
energetsko politiko. Vlada namreč ne razpolaga z ustreznim načrtom za energetsko oskrbo tako na vsedržavnem ozemlju, še zlasti pa v Severni Italiji. Naftno skladišče v Margheri namerava na primer zapreti in tako ostaja le še žaveljsko obalno skladišče, ki se s časom spreminja v izredno pomembno strateško točko in torej v zakladnico neštetih gospodarskih in fi-
Danes na pobudo Skupine 85
Predstavitev knjige Fervuccia Folkla
Danes bo ob 17.45 v dvorani Ba-roncini v Ul. Trento 8 predstavitev »Povesti iz leta 5744« Ferruc-cia Folkla, ki je nedavna izšla pri založbi Studio Teši v Pordenonu. O avto*rju in knjigi bodo govorili klinični psiholog in analist Silvio Cusin, pisatelj Giorgio Voghera in Filip Fischer. Avtor bo prisoten in bo odgovarjal na vprašanja, ki mu jih bodo postavili po predstavitvi. Skupina 85, ki je priredila to srečanje, vabi člane in nečlane, naj se ga udeležijo.
nančnih interesov. Skoraj nemogoče pa je ugotoviti, kdo si s temi interesi dela računico.
Člani deželnega sveta so izrazili zaskrbljenost nad stanjem, ki se je ustvarilo v zadnjih 25 mesecih, odkar je predsednik družbe Total Laporte odločil, da zapre žaveljsko rafinerijo, da pa je Dežela ves čas podpirala delavce in sindikat. Res je tudi, da je v tem času kar trikrat nastopila vladna kriza, kar je privedlo do zamenjave ministrov in pristojnosti. Seveda to ne sme biti povod za zanemarjanje problema, ki ne prizadeva samo delavcev v dopolnilni blagajni, temveč tudi njihove družine in sploh gospodarsko rast vse dežele. Potrebna je enotnost in solidarnost v protestnih nastopih, potrebna pa je tudi jasnost, ki edina lahko privede do najustreznejših rešitev. Strinjali so se tudi z dejstvom, da je Aguila eden od tolikih odprtih vprašanj krajevne industrijske stvarnosti, je pa toliko bolj pereče, saj ga je treba, kot smo že omenili, uokviriti v širšo obravnavo državne energetske politike. Načelniki deželnih svetovalskih skupin so se zato obvezali, da bodo problem žaveljske rafinerije obravnavali na izredni seji, ki bo verjetno že prihodnji teden.
Otroška urica v Nabrežini s pesnikom Miroslavom Košuto
V ponedeljek so v popoldanskih urah v nabrežinski osnovnošolski telovadnici priredili tretje letošnje otroške urice Narodne in študijske knjižnice v Trstu. V nabito polni telovadnici je ustvarjalec Miroslav Košuta malčkom, ki so tokrat prišli iz okoliških kraških vasi, s Proseka, iz Saleža, Zgonika in Briščkov, Šem-polaja in Gabrovca, nato pa še iz Križa, Nabrežine, Devina in Sesljana, iz Mavhinj in Slivnega, povedal zgodbico o pismeni in nepismeni babici, razložil jim je, kako nastajajo njegove pesmi, nato pa je osnovnošolčkom, njihovim staršem in učiteljem prebral nekaj pesmi iz nove zbirke Zidamo dan. Otroci so si lahko nato ogledali in izposodili knjige, ki jih je dala na razpolago Narodna in študijska knjižnica in jih bodo nato vračali v šolah. Nekatere knjige pa so bile tudi naprodaj. Miroslav Košuta pa je podpisoval svoje zbirke, ki so jih malčki vzeli s seboj na srečanje. Urice so se kot običajno »sladko« zaključile s kroti in oranžado. Popoldan v družbi Miroslava Košute je razveselil vse prisotne, vaškim otrokom pa je bil to pravi praznik in vsestransko zanimiva izkušnja. Otroške urice bodo zato v kratkem priredili tudi v drugih ravnateljstvih.
Sociolog Vinko Potočnik na ponedeljkovem večeru DSI
Društvo slovenskih izobražencev je v ponedeljek priredilo srečanje z dr. Vinkom Potočnikom, sociologom, publicistom in predavateljem na teološki fakulteti v Ljubljani. Gost je prisotnim orisal faze človekovega moralnega razvoja in se pri svoji analizi naslonil na dognanja svetovno priznanih sociologov kot. so Piaget, Cohlberk in Durkheim. Skoraj neizogibno je, je poudaril predavatelj, da opredelimo za moralno zrelejšo osebo tisto, ki se prostovoljno podreja ukazom ali volji močnejšega. Takšno zadržanje pa še zdaleč ne izostri našega etičnega čuta - nasprotno, človek izgubi s tem posluh za to, kar mu narekuje vest.
Piaget je ugotovil, da otrok v prvi fazi svojega življenja slepo uboga ukaze staršev. Dobro in zlo predstavlja zanj tisto, kar mu je zapovedano oziroma prepovedano. Šele v kasnejšem obdobju svojega razvoja si izostri etični čut, to je takrat, ko opusti individualno igro in se začne družiti s svojimi vrstniki. Zave se nujnosti pravil, ki koordinirajo skupinske igre in končno življenje v družbi.
Ameriški psiholog Cohlberk je izoblikoval šest stopenj moralnega zorenja. Do zadnje in najvišje stopnice se lahko povzpnejo le izredne osebnosti, kot so bile v zgodovini Kristus, Buda ali Gandi. Otrok venomer spreminja kriterije razločevanja med dobrim in zlim. Kaj kmalu spozna neobhodnost sodelovanja oz. pripadnosti drugim. Polagoma začenja človek spoznavati, da so težnje, hotenja in vrednote skupin večkrat v antitezi in obenem začuti, da moralni standardi njegove družbe še zdaleč niso edini in niso niti nujno najboljši. Tisti, ki spozna, da se ne sme slepo podrejati družbenim predpisom in zakonom, ker obstaja zakon zaradi človeka in ne obratno, bo lahko dosegel najvišjo stopnjo etične rasti. Le tako bo namreč znal vedno razločevati med pravičnim in krivičnim ukazom in se vselej opredeliti za dobro. Zakon je namreč pravičen le tedaj, ko ne tepta človekovega dostojanstva.
Svoj izrecno teoretski uvod je dr. Potočnik uporabil za izhodišče razmišljanja o moralni zrelosti sodobne družbe. (hj)
V Ljudskem domu bo igral ansambel Karamela
Še zadnjič (za zdaj) ples v Križu
Krožek mladih komunistov je odločil, da bo začasno zaključil plesno delovanje v Križu zaradi raznoraznih razlogov. Prvi med vsemi je vprašanje Ljudskega doma, pravzaprav dvorane, ki bi jo morali v najkrajšem času prilagoditi novim protipožarnim normam, drugi razlog pa je slab odziv mladih, ki kljub izredno pošteni ceni in dobri glasbeni kvaliteti ne kažejo več nikakršnega zanimanja za to vrsto zabave. Seveda, to je zelo splosno povedano, vendar
dejstvo je, da iščejo mladi nove prostore, nove ideje, nove pobude... Kakorkoli že, zaključek letošnje sezone bo vsaj glasbeno bogat, saj bo nastopil priznani ansambel Karamela, ki sodi med najboljše jugoslovanske skupine. Po lanski turneji po Sovjetski zvezi, kjer so Klun in ostali »prestali« nad 50 koncertov v enem samem mesecu, so obnovili sodelovanje z Josipo Lisac, ki sodi med najpopolnejše in najboljše pevke Jugoslavije. V njenem zelo bogatem repertoarju najdemo cel kup snemanih plošč, kaset in videoposnetkov, ki so jo postavili na prestol ženskih rock vokalov na Balkanu. Morda se je nekateri spominjajo v najbolj znani jugoslovanski rock operi Gubec-Beg, ki so jo zaigrali pred mnogimi leti v gledališču Rossetti v Trstu. Vsekakor je Josipa Lisac že sodelovala z ansamblom Karamela, in sicer ob priliki jadranske turneje pred petimi leti. Tokrat pa je izdala novo ploščo "Boginja" in jo predstavila v največjih jugoslovanskih mestih, kot skupino pa si je izbrala ansambel Karamela, ki je z veseljem sprejel nalogo in jo tudi na najkvalitetnejši način izpeljal do konca. Upajmo, da bo Josipa Lisac nastopila v naših krajih, ker bi bila to edinstvena priložnost, da spoznamo eno legendarnih jugoslovanskih pevk. V Križu pa bo nastopila skupina Karamela, ob kateri se bo mladina lahko zadnjikrat ... vsaj zaenkrat, zavrtela.
(db)
Na sliki: ansambel Karamela.
S predlogom o odstavitvi župana
Nova faza v tržaškem
upravno-političnem
življenju
Z dvajsetim podpisom pod predlog 0 odstavitvi župana Stafiierija se v tržaškem upravno-političnem življe-nju odpira nova faza, za katero se •narsikdo sprašuje, kako se bo iztekla- Formalni postopek, ki ga predvideva člen 149 zakona o delovanju Občin in Pokrajin, sicer še ni stekel, saj bo verjetno šele čez nekaj dni uradno predložen generalnemu taj-uištvu Tržaške občine dokument s Podpisi ene tretjine občinskih svetovalcev. Kot je znano, je predlog o odstavitvi podpisalo 12 predstavnikov KPI, pet misovcev, predstavnika Tržaškega gibanja in Mestne liste ter kot zadnji zastopnik SSk, bivši odbornik Lokar.
Ko bo tudi ta formalni akt opravljen, bo sodna oblast morala obvestiti župana, da je v teku postopek za pdstavitev, najmanj deset dni kasneje pa bo sklican občinski svet, (ki mu bo ob tej priložnosti predsedoval starejši odbornik), da bi odločal. Za odstavitev se mora izreči najmanj štirideset svetovalcev. Ko bi dokument na tretjem glasovanju (en teden po prvem) prejel absolutno veči-uo glasov, ne pa dvetretjinske, ima vlada (preko prefekta) pravico, da župana odstavi.
Jasno je torej, da je sedaj glavno vprašanje, kako se bodo ravnale stranke, ki še sodelujejo v Staffieri-jevem odboru - KD, PSI, PSDI in PRI ' ki so že večkrat izrazile nezadovoljstvo zaradi načina vodenja občinske uprave in celo zahtevale "izničenje", se pravi odstop župana. Staffieri tega doslej ni hotel storiti, (jrožnja z odstavitvijo pa bi mu utegnila svetovati manj togo zadržanje.
Odobreno posojilo zavoda Cassa depositi e prestiti
Tržaška pokrajinska uprava bo le dobila nove prostore
Tržaška pokrajinska uprava bo dobila nove prostore. Tako je sklenil pokrajinski odbor, potem ko je z zadovoljstvom sprejel v vednost, da je zavod Cassa depositi e prestiti odobril ustrezno posojilo. Gre za 5,5 milijarde lir, za katere bo pokrajinska uprava plačevala 9-odstotne letne obresti, vračala pa jih bc lahko 20 let. Pokrajinski svet bo odborov sklep obravnaval na svoji prvi seji, ki bo predvidoma 23. t. m.
Pokrajinski svet je o novih prostorih že razpravljal, in sicer letošnjega julija, ko je odobril sklep o vložitvi prošnje za posojilo. Kje bodo ti prostori, je tudi že znano. Gre za poslopje, ki stoji med ulicami S. Anastasio, Udine in Ghiberti. Prav v tem času dokončujejo v njem preureditvena dela in bo gotovo nared v prvih mesecih prihodnjega leta.
Ob posredovanju vesti o odobritvi posojila je odbornik za proračun Gior-gio Bonat ponovil razloge, zaradi katerih se je pokrajinska uprava odločila za nakup novih prostorov. Palača Ga-latti na Trgu Vittorio Veneto je že zdavnaj postala pretesna, tako da so nekateri njeni uradi začasno nameščeni v ulicah Cellini, Geppa in Roma, kar povzroča nemalo težav. Poleg tega so novi prostori potrebni tudi zato, ker bo pokrajinska uprava v kratkem z decentralizacijo deželne uprave dobila nove pristojnosti in med drugim ustrezno povečala svoje osebje.
Palača Galatti bo še vedno osrednje poslopje Tržaške pokrajine. V njej bodo tudi v bodoče imeli sedež pokrajinski svet, odbor in predsedstvo, pa še glavni arhiv, knjižnica in ves knjigo-
vodski oddelek. Javna dela, socialno skrbstvo in sploh vse pokrajinske službe bodo premestili v nove prostore v Ul. S. Anastasio. Ta stavba ima poleg pritličja in podzemskih prostorov štiri nadstropja, obsega 112 sob in sanitarije za skupnih 2.886 kvadratnih metrov, nadalje garaže za 766 kvadratnih metrov ter druge prostore za 385 kvadratnih metrov.
Pokrajina zvišala prispevke
rejniškim družinam
Pokrajinski svet je na svoji zadnji seji zvišal mesečne prispevke rejniškim družinam. Po novem bo Pokrajina od prvega novembra letos dalje prispevala družinam 397 tisoč lir za vsakega otroka v rejništvu, kar je približno 30 tisoč lir več kot doslej. Novi znesek so določili na osnovi minimalnih socialnih pokojnin 1. januarja 1987.
Da bi pri nas čimbolj pospešili rejništvo, so pokrajinski upravitelji tudi odpravili določilo, po katerem so družinam, ki so imele v reji več otrok, znižali posamezne prispevke. Pokrajinski sklep, ki urejuje posege Pokrajine v korist rejniških družin, predvideva nadalje možnost posebnih enkratnih prispevkov, prav tako pa tudi možnost, da se v izjemnih primerih omenjeni prispevek zviša še za 30 odstotkov. Za rejniške družine, ki skrbijo za rejenca le podnevi, znaša prispevek 325 tisoč lir.
Ob pospešenih pripravah na nedeljski občni zbor SDGZ
Nova odbora zunanjetrgovinske in obrtne sekcije začrtala smeri nadaljnjega dela
Za nami so občni zbori sekcij Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, ki se v teh dneh pospešeno pripravljajo na nedeljski občni zbor svoje organizacije. Sinoči se je sestalo tudi deželno vodstvo združenja, ki je pripravilo liste kandidatov in se dogovorilo še za zadnje vsebinske in formalne podrobnosti nedeljske skupščine, ki se bo začela ob 9. uri v mali dvorani tržaškega Kulturnega doma. Nanjo so se v teh dneh pripravili tudi odborniki zunanjetrgovinske in obrtniške sekcije, ki so se zbrali na prvih sestankih po svojih sekcijskih občnih zborih in iz svoje srede izvolili novi vodstvi.
Tržaško sekcijo za zunanjo trgovino bo še naprej vodil dosedanji predsednik Marino Košuta, za novega tajnika pa je bil izvoljen Aleksander Rustja. Za posamezna področja njene dejavnosti bodo skrbeli: Bogdan Petelin za industrijo, Boris Siega za grosistično dejavnost, Edi Vodopivec za špedicijo in prevoze ter Edi Kraus za turistično dejavnost. Naj naštejemo še ostale člane odbora: Aljoša Čok, Franko Fabec, Paolo Furlani, Aleksander Jerič, Milan Klobas, Vojko Kocman, Boris Košuta, Walter Košuta, Aldo Oberdank, Sergij Požar, Adrijan Semen, Jure Štavar, Silvij Tavčar, Boris Zidarič in Karlo Žerjal. Po končanem sestanku novega odbora, na katerem so seveda govorili tudi o nedeljskem občnem zboru združenja in o bližnjem zasedanju mešanih italijansko-jugoslovanskih zbornic v Gorici, so se odbornikom pridružili še številni drugi člani sekcije, ki so z velikim zanimanjem prisluhnili izvajanjem gosta, tržaškega zunanjetrgovinskega operaterja Franca Tabacca. Vodstvo sekcije ga je namreč povabi-
Jutri stavka v škedenjski železarni
Družine ob strani železarjev: otroci jutri ne pojdejo v šolo
Delavci škedenjske železarne bodo jutri spet stavkali, trdno odločeni vztrajati pri zahtevi po natančnih odgovorih o proizvodnih perspektivah tega obrata. Po petih letih režima dopolnilne blagajne se je zaposlitvena raven skrčila za kar 800 delovnih mest, v vsem tem času pa ni prišlo do nobenega resnega soočanja o prihodnosti železarne.
Načrta, ki ga je družba Finsider predstavila deželi in sindikalnim organizacijam letošnjega aprila, še vedno niso začeli uresničevati. Nasprotno, ravnanje Finsider gre v smeri dejanskega zaprtja škedenjskega obrata. Že osem let ni bilo nobenega vlaganja vanj, tako da tovarna in njene naprave vse bolj propadajo, vprašanje onesnaževanja ozračja pa marsikdo izkorišča z namenom, da bi osamili delavsko gibanje in ga spravili navzkriž z interesi prebivalstva. To so tudi glavni razlogi, ki so vodili sindikalne organizacije kovinarjev in tovarniški svet k oklicu stavke, pri kateri bodo sodelovali tudi družinski člani zaposlenih. Njihovi otroci jutri ne bodo šli v šolo, da bi tudi na ta način delavci opozorili javnost na Pravico do dela in torej do dostojnega življenja, ki je tudi nujen pogoj za odraščanje in šolanje otrok.
Predstavniki delavcev in njihovih sindikalnih organizacij bodo jutri ob 10. uri v Novinarskem krožku priredili tudi tiskovno konferenco, na kateri bodo Pojasnili razmere v železarni in skušali s pomočjo tiska seznaniti z njimi širšo javnost, ki nedvomno ne more ravnodušno mimo naglega slabšanja zaposlitvenih razmer v tržaškem industrijskem sektorju.
Posvet o ustanovitvi in dejavnosti konzorcija za zaščitena kraška vina
V soboto, 21. novembra, bo s pričetkom ob 17.30 v Kraškem muzeju v Repnu predavanje z razpravo na temo: »Ustanovitev in dejavnost konzorcija 2a zaščito vin s kontroliranim poreklom«. Govoril bo predsednik goriškega Konzorcija za zaščito briških vin grof dr. Douglas Attems, ki bo, opirajoč se na izkušnje briških vinogradnikov, skušal nuditi kak koristen napotek o tem, kako naj bi na Tržaškem osnovali konzorcij za zaščito kraških vin s kontroliranim poreklom.
Srečanje prireja odborništvo za kmetijstvo tržaške pokrajinske uprave, nanj pa so vabljeni tržaški vinogradniki in kmetijski izvedenci.
V priredbi kulturnega krožka Istria
Dvodnevni posvet o ljudstvih in kulturnih vplivih v Istri
Kulturni krožek Istria prireja v petek in soboto dvodnevni posvet na temo »Ljudstva in kulture v Istri: medsebojni vplivi in izmenjave«. Kot je poudaril včeraj na tiskovni koferenci predsednik krožka Giorgio Depan-gher, ima pobuda namen, da se preko poznavanja istrsko-beneške kulture, značilne za vse področje od obale Emilije-Romagne do Istre in njenih bližnjih otokov, odpravljajo ideološke pregrade in nostalgična vzdušja. Posvet se bo odvijal v Miljah in Trstu ob sodelovanju miljske občinske uprave in pod pokroviteljstvom Dežele Furla-
Pogovor v živo z izvoljenimi komunistkami
Tržaške komunistke, izvoljene v krajevne javne uprave, bodo odslej na razpolago za telefonski pogovor v živo. Za pobudo so se odločile, da bi bil stik med volivkami in izvoljenimi čim tesnejši in da bi tako izpolnile obljubo, dano med volilno kampanjo.
Kdor se bo hotel pogovoriti z njimi, lahko pokliče vsak dan od 10. do 12. ure na številko (040) 744535.
V Milanu okrogla miza za ovrednotenje kraškega marmorja
Predstavniki Tržaške trgovinske zbornice in Konzorcija za kraški mar-tnor prirejajo v torek, 1. decembra, v Nilanu na sedežu tamkajšnje Trgovinske zbornice okroglo mizo, namenjeno ®ilanskim arhitektom, načrtovalcem ih gradbenikom. Na srečanju bodo tržaški operaterji predstavili načrt za ^vrednotenje te tržaške ekstraktivne industrije, o uporabnosti marmorja pa bodo spregovorili prof. Franco Cucchi ih prof. Marco Pozzetto s tržaške univerze, arhitekt Fulvio Bassutti in kipar Nario Rossello. Udeležencem bodo darovali pred kratkim objavljeno knji-9o »I marmi del Carso triestino«.
• Združenje Italija-Sovjetska zveza
Pfireja tečaj o ruski zgodovini in kul-ihri, ki ga bo vodila prof. Franca Chi-rico. Razdeljen bo v tri cikluse, dopolnjevale pa ga bodo konference in razprave, ki jih bodo vodili zgodovinarji, književniki in univerzitetni profesorji. Lekcije bodo vsako sredo od 17.30 do 19-30, začele pa se bodo 25. novembra.
Pri Sv. Jakobu z nožem surovo nad moškega, da bi ga okradel
Ko sta 18-letni policist Fabio Camil-lucci iz Ul. Barzilai 2 in njegova 20-letna prijateljica Sonia Pernice v ponedeljek zvečer nekaj pred 23. uro stopila iz njenega stanovanja v Ul. San Giacomo in Monte 24, sta na pločniku prav pred vhodom našla okrvavljenega in prestrašenega starejšega moškega. Nekaj minut prej ga je namreč mlad ropar napadel z nožem in ga poskusil okrasti. Camillucci je takoj poklical na pomoč rešilec Rdečega križa, ki je ranjenca prepeljal v glavno bolnišnico, kjer so mu obvezali rano in nudili prvo pomoč.
Po zdravniškem pregledu so agenti letečega oddelka lahko identificirali ranjenca in izvedeli njegovo zgodbo. 77-letni Edoardo Osamma iz Ul. del Vento 8 se je zvečer vračal nič hudega sluteč po Ul. San Giacomo in Monte domov. Nenadoma ga je dohitel mladenič, ga prijel za rame in mu pritisnil rezilo ob grlo. Neznanec ga je s silo zadržal za rame in mu šepetaj e zagrozil, naj mu izroči vse, kar ima pri sebi. Če tega ne bi storil, mu je zagrozil
ropar, bi mu prerezal grlo. Ko je izrekel te besede, mu je že brskal po žepih, da bi se polastil denarnice. Kljub roparjevi premoči, se je Osamma uprl in poskusil oddaljiti roparja od sebe. Napadalec pa je bil vendarle močnejši in je moškega grobo porinil na tla ter ga med spopadom ranil z nožem v levo roko. Kljub svojim prizadevanjem pa se ropar vseeno ni mogel polastiti listnice. Moški se ga je namreč otepal z vso močjo. Ker pa se ropar ni mogel sprijazniti z dejstvom, da bi odšel praznih rok, je Osammi snel zapestno uro, ki je vredna približno 80.000 lir in je na vrat na nos zbežal. Kmalu zatem sta prispela Camillucci in Pernicejeva, ki sta poklicala policijo. V glavni bolnišnici so zdravniki ugotovili, da bo Osamma okreval v 15 dneh, in ga poslali domov.
Po Osammovem pričevanju je bil ropar oblečen v temnosivo suknjo in hlače in je govoril v tržaškem narečju; star je približno dvajset let, ima kratke rjave lase in je srednjenizke rasti.
nije-Julijske krajine ter Tržaške univerze.
Depangher je spomnil, da je krožek Istria že priredil vrsto posvetov in pobud, na katerih so tematiko o kulturi Severnega Jadrana obravnavali s so-cio-antropološkega zornega kota in posebno pozornost posvetili kmečki in obrtniški kulturi. Te izkušnje so vedno bolj jasno dokazale, je nadaljeval Depangher, kako so razne kulturne sredine vzdolž obale Severnega Jadrana bile večinoma zazrte vase in niso razmišljale o povezavah, vezeh in skupnih izkušnjah. Prav zato je krožek Istria prišel do spoznanja, kako velika je potreba po čim širšem soočenju in razmišljanju o teh odnosih v luči antropoloških spoznanj.
Posvet se bo začel v petek zjutraj v sejni dvorani miljske Občine, kjer bo uvodni referat podal prof. Ulderico Bernardi z beneške univerze. Popoldne se bo seminar nadaljeval v Trstu, v Novinarskem krožku, kjer bo o očetovskih odnosih v Istri spregovoril prof. Lujo Margetič z reške univerze. Poleg njega bosta predavala še prof. Fulvio Salimbeni s tržaške univerze in prof. Miroslav Bertoša z reške Akademije znanosti in umetnosti. Salimbeni se bo zaustavil ob protestantski in katoliški reformi v Istri, prof. Bertoša pa o starih in novih prebivalcih beneške Istre med 16. in 18. stoletjem.
Posvet se bo končal v soboto zjutraj v Miljah s predavanjem prof. Branka Marušiča, raziskovalcem puljskega arheološkega muzeja. Marušič bo predaval o kulturnih vplivih v Istri med 7. in 8. stoletjem. Sledila bo okrogla miza o slovansko-romanskih jezikovnih vplivih v Istri, na kateri bodo sodelovali raziskovalci tržaške univerze Franco Crevatin, Rada Cossutta, Mar-cello Marinucci in Letizia Messere. Sklepe posveta bo povzel prof. Ulderico Bernardi.
Ucvrla sta jo čez mejo...
V noči od ponedeljka na torek okrog 3.30 so orožniki bazoviške postaje v bližini Padrič prestregli pot dvema Turkoma, ki sta po bližnjem gozdiču nezakonito prestopila mejo. 22-letna mladeniča sta imela s seboj dokumente, bila pa sta brez denarja. Orožniki so ju peljali na kvesturo, kjer so včeraj poskrbeli za njun povratek v Jugoslavijo.
■ Tržaška občina namerava, v pričakovanju razpisa javnega natečaja, sprejeti v službo nedoločeno število poklicnih bolničarjev, za namestitev v domovih za ostarele. Zainteresirani, ki morajo imeti potrdilo o končani poklicni Bolničarski šoli, lahko predložijo prošnje uradu za osebje na sedežu Tržaške občine (2. nadstropje).
lo, da bi od njega izvedelo za razmere in možnosti na madžarskem tržišču, ki se izredno hitro spreminja in odpira ter išče poti za tehnološko in trgovinsko sodelovanje z Zahodom. Franco Tabacco, ki je upravitelj tržaškega podjetja za mednarodno posredništvo Intertrading, je več kot 30 zbranim slovenskim gospodarstvenikom podrobno orisal ne samo trenutne razmere na Madžarskem, temveč tudi njihov razvoj v preteklosti, in jim podrobno nakazal možnosti pristopa in uveljavitve na tamkajšnjem tržišču. Pri SDGZ se namreč zavedajo, da v današnjih poostrenih zunanjetrgovinskih razmerah tradicionalne oblike sodelovanja ne zadoščajo in da se je nujno prilagajati razmeram in potrebam na posamežnih tržiščih. In madžarsko je Trstu eno najbližjih in izredno zanimivih: odpira se navzven in išče partnerje, ki bodo najbolje razumeli njegove potrebe, predvsem po sodobni tehnologiji, in ki se jim bodo znali hitro in učinkovito prilagoditi s svojo ponudbo in storitvami. Obsežna razprava, ki je sledila gostovim izvajanjem, je dokazala veliko zanimanje za možnosti sodelovanja z Madžarsko, po drugi strani pa je tudi izrazila pripravljenost slovenskiiti gospodarstvenikov, da se otresejo zgolj tradicionalne trgovinske logike in stopijo na pot prilagajanja novim tržnim razmeram s specializacijo in s sodobno tehnologijo.
Tudi nov odbor obrtne sekcije se je v tem tednu prvič sestal in iz svoje srede izvolil predsednika in tajnika. Na predsedniškem mestu je bil potrjen Rado Andolšek, medtem ko je nova tajnica sekcije Silva Bogateč. Odbor pa sestavljajo naslednji člani: Boris Bizjak, Danilo Cunja, Karlo Grgič, Boris Grilanc, Franc Kobal, Anton Koršič, Angelo Krmec, Lučano Malalan, Peter Malalan, Franko Mingot, Claudio Ota, Emil Ota, Dušan Pangerc, Srečko Paulina, Mario Sedmak, Drago Slavec, Boris Sosič, Lojze Škabar in Peter Zupan. Odborniki so se dogovorili za še zadnje podrobnosti v zvezi z občnim zborom združenja, nato pa so razpravljali o smernicah za nadaljnje delovanje, pri katerem si vse bolj utira pot zamisel o ustanovitvi podsekcij za posamezne obrtne veje, da bi člani tako lažje ugotavljali in reševali svoje specifične probleme.
Posvet ARCI o misli in delu don Milanija
Študentski krožek ARCI prireja dvodnevni posvet o misli in delu Lorenza Milanija, ob 20-letnici njegove smrti. Posvet, ki se je začel včeraj, in ki mu prisostvuje tudi tržaški škof Bellomi, obravnava prvenstveno tri argumente: kulturo miru, pacifistične nauke don Milanija in napredek mirovne kulture v svetu. Zadnji argument se posebej nanaša na vprašanje ugovora vesti in vojaške oporečnike.
Včeraj je o Lorenzu Milaniju predaval duhovnik Ernesto Balducci, ki je njegove nauke uokviril v tržaško stvarnost, kot primer križanja raznih kultur in narodov. Govoril je tudi o "atomskem veku", ki narekuje ukinitev meja in prekinitev oboroževalne tekme, ter se spomnil Milanijevega vzgojnega sistema, ki je temeljil na zbliževanju med mladimi generacijami, ter na vlogo Cerkve v tem vprašanju. Don Milani je svoje življenje posvetil iskanju vzrokov, ki povzročajo razlike med ljudmi. Zavzemal pa se je za enakopravno vrednotenje zdravih in bolnih, emarginiranih in uspešnih posameznikov in skupnosti ter za premeščanje tistih predsodkov, ki ustvarjajo logiko sovraštva. Danes bodo na posvetu obravnavali vprašanje ugovora vesti in zakone, ki urejajo vojaško oporečništvo.
t
Zapustil nas je naš dragi mož, oče in nono
Karlo Kalc
Pogreb bo jutri, 19. t. m., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v gro-pajsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo žena Francka, sin Karlo, hčeri Anica in Zofija z družinami ter drugo sorodstvo.
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Gropada, Repen, Dolina, 18. novembra 1987
KD Primorsko - Mačkolje in mešani pevski zbor izrekata iskreno sožalje svojima pevkama Franki in Eleni ob izgubi dragega nonota Karla.
Uspeh 4. lova na zaklad
Mladinska skupina Pinko Tomažič pripravila res zabavno nedeljo
»Veseli smo in navdušeni, saj smo z vami preživeli res zabavno nedeljo,« so po tekmovanju izjavili zmagovalci 4. lova na zaklad, ki ga je v nedeljo organizirala Mladinska skupina Pinko Tomažič. Po doseženem 1. mestu so tako izrazili svoje upravičeno nepopisno veselje, saj so se prvič udeležili tovrstne prireditve, kot so sami povedali.
Tekmovanje je torej povsem uspelo, sami organizatorji so med drugim izrazili svoje veselje že v zgodnjih jutranjih urah in poudarili, da se je glede na lansko prireditev število udeležencev več kot podvojilo; to je nedvomno spodbuda za nadaljnje delovanje skupine, ki jo čaka prihodnje letg jubilej, saj bo na vrsti že 5. lov na zaklad. Že od prvega trenutka je kazalo na izjemen uspeh lova; ekipe so bile na startu karseda navdušene in komaj čakale na začetek tekmovanja, a veselje udeležencev se ni skalilo niti ob koncu 1. etape, ko se je njih število začasno zvišalo, saj so med drugim morali s sabo privesti »živega upokojenca« in »živo mačko«. Nato smo šli na cilj 2. etape, kamor so tekmovalci kljub rahli utrujenosti prihajali še vedno veselo razpoloženi, pa tudi borbenost je bila velika. To priča že dejstvo, da je ekipa Molotov ob zahtevi po čimvečjem številu desnih čevljev prinesla 130 obuval. Tekmovanje se je končalo s 3. etapo, katere cilj je bilo gledališče F. Prešeren v Boljuncu in kamor so morali vsi udeleženci dospeti našemljeni.
Tekmovalci so se letos res izkazali, saj so bili med vso prireditvijo pretežno vsi točni in natančni, tako da je npr. največja zamuda ob koncu zadnje etape znašala 25 minut, ena sama ekipa pa je prišla nenašemljena. Udeleženci so razumljivo bili precej utrujeni, njihovo navdušenje pa se ni zmanjšalo in so ob prihodu veselo pozdravili organizatorje. Primerno so se okrepčali z okusno »paštašuto« in raznimi sladkarijami, ki so jim jih poleg pijače
ponudili prireditelji. Medtem se je zbrala ocenjevalna komisija in pregledala »delo« tekmovalcev, pri čemer se je morala nemalo potruditi, saj so se izkazali za res bojevite. Pri vsem tem so se poslužili prenosnega kompjuter-ja, kar pomeni pravo inovacijo, saj so na prejšnjih prireditvah vse »ročno« računali. V pričakovanju rezultatov je za zabavo in ples poskrbel ansambel Lords. Kasneje je žirija v kratki pavzi podelila »posebne« • nagrade, tako da so npr. prišli na svoje najmlajši in najstarejši udeleženec, lastnika najnovejšega oz. najstarejšega avtomobila, ekipa, ki si je za nastop izbrala najlepši vzdevek (Grampa & Scampa) in najmanj posrečena ekipa (med tekmovanjem se je izgubila), kateri so organizatorji poklonili kompas. Prireditelji so se spomnili tudi na dva tekmovalca, ki sta naslednji dan praznovala obletnico rojstva. Po krajšem presledku so nagradili še najlepše šeme, za končno uvrstitev pa je bilo treba še malo potrpljenja. Tekmovalci so tako še malo zaplesali, končno pa je prišlo do razglasitve lestvice. Vse je potekalo v zelo veselem vzdušju: predstavnik žirije je z »antenami« na glavi nagradil vse udeležence, začenši pri zadnjeuvr-ščenih, tako da je napetost med pričujočimi nenehno rasla. Po nepopisnem veselju zmagovite ekipe Cucadores je zaključil Lov na zaklad in poudaril ostalo delovanje Mladinske skupine P. Tomažič, ki je nedvomno uresničila zadani cilj, saj je s to prireditvijo bistveno pripomogla k združitvi in sodelovanju med italijansko in slovensko mladino v duhu prijateljstva in sožitja. Topla zahvala gre »sponsorjem« in vsem, ki so na katerikoli način prispevali k uresničitvi oziroma uspehu prireditve, in Radiu Opčine, ki je pri njej sodeloval in v živo stalno seznanjal poslušalce s potekom tekmovanja.
Aljoša Gašperlin
Seznam dobitnikov loterije sv. Martina
Ob martinovanju je športno društvo Primorje letos organiziralo tudi loterijo, ki so jo seveda poimenovali po sv. Martinu. Žrebanje je potekalo v soboto zvečer v proseškem kulturnem domu. Izžrebani so bili naslednji listki: 1. dobitek — listek A 1273 (enotedensko potovanje za dve osebi na Palmo de Mallorco); 2. dobitek — listek B 3300 (stereo HI-FI MGD F1662 znamke Philips); 3. dobitek — listek B 3294 (kasetofon D8334 znamke Philips); 4. dobitek — listek D 7460 (električni cvrtnik znamke Philips); 5. dobitek — listek D 6453 (avtomat za kavo znamke Sicer); 6. dobitek — listek D 7413 (atomski lonec znamke Aeternum); 7. dobitek — listek C 4080 (ponev za cvrenje na žaru znamke Ala); 8. dobitek - listek A 1841 (brivnik na baterije znamke Philips); 9. dobitek - - listek B 2307 (stenska ura); 10. dobitek — listek D 7033 (likalnik - običajni — znamke Termozeta); 11. dobitek — listek B 3652 (prenosni kasetofon s slušalkami); 12. dobitek — listek D 6423 (električni stiskalnik za sadje HL2285 znamke Philips); 13. dobitek — listek E 9366 (namizni računalnik na sončno energijo); 14. dobitek — listek A 151 (elektronski termometer znamke Philips); 15. dobitek — listek E 9464 (digitalni telefon znamke Benson).
Naj še dodamo, da je treba dobitke dvigniti najkasneje 60 dni po žrebanju, po tem datumu pa bodo listki razveljavljeni.
Na sliki: sobotno žrebanje na Proseku.

GLASBENA
MATICA
TRST
Sezona 1987-88
v sodelovanju z deželnim sedežem RAI v Trstu
Srečanje s solistom
BOJAN GORIŠEK
klavir
Jutri, 19. t. m., ob 18.15 v Avditoriju RAI- Ul. F. Severo 7
Vabljeni!
Potovalni urad AURORA vabi čez novo leto na otok
CIPER
Odhod 30. decembra - povratek 7. januarja. Cena potovanja od 666.000 lir dalje.
Še nekaj mest prostih za SILVESTROVANJE v ZAGREBU, na RABU in v CELJU.
Informacije in vpisovanja pri potovalnem uradu AURORA - Ul. Milano 20, tel. 60261.
		
menjalnica		17.11.1987
Ameriški dolar	 Nemška marka 			1230.—	Japonski jen	 730.—	Švicarski frank 			 8,— 	 890,—
Francoski frank .. Holandski florint Belgijski frank ...
Funt šterling....
Irski šterling...
Danska krona_____
Grška drahma ... Kanadski dolar ..
214.—	Avstrijski šiling............. 103,50
647.—	Norveška krona ............... 189,50
34.—	Švedska krona................. 200,50
2163.—	Portugalski eskudo.......... 8.—
1933.—	Španska peseta.............. 10.—
186,50	Avstralski dolar ........... 815.—
8.—	Debeli dinar.................... 0,75
928.—	Drobni dinar.................... 0,75
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Telet Sedež 040/67001 DUIIVD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
Ul. sv. Frančiška 20 vas vabi jutri, 19. t. m.,
ob 18. uri na odprtje razstave
ZORA KOREN-SKERK grafike
Uvodna beseda Zoran KRŽIŠNIK.
razna obvestila
Združenje upravičencev jusarskih pravic v Bazovici sklicuje danes, 18. t. m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju OBČNI ZBOR, ki bo v prostorih Bazoviškega doma. Vljudno vabimo vse člane k udeležbi. Odbor.
KD Rovte-Kolonkovec, Ul. Monte Ser-nio 27, priredi tečaj slovenskega jezika, ki bo vsak ponedeljek od 17.30 do 19. ure. Sestanek bo v ponedeljek, 23. t. m., ob 17.30. Za vse podrobnosti tel. v večernih urah na št. 827256.
Odbor za doraščajočo mladino pri SKGZ in Dijaški dom S. Kosovel prirejata ZIMOVANJE v Zgornjih Gorjah pri Bledu od 26. decembra 1987 do 2. januarja 1988 za mladino od 11. do 17. leta. Vpisovanje na sedežu SKGZ, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 744249 se nadaljuje vsak dan od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure (razen ob sobotah).
koncerti
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 23. t. m., bo v gledališču Rossetti na sporedu koncert A. Meneses Massinger (violončelo -klavir).
V mali dvorani gledališča VERDI bo
v nedeljo, 22. t. m., ob 16. uri koncert, katerega izkupiček bodo dodelili Italijanskemu združenju slepcev. Nastopili bodo: sopranistka Elisabetta Richter, tenor Giuseppe Botta in bas Mario Pardini, pri klavirju Paolo Longo. Izvajali bodo Mozartove, Rossinijeve, Tostijeve, Gounode ve, Pietrijeve in Straussove skladbe. V prvem delu koncerta bo nastopil kitarist Igor Starc, ki bo izvajal skladbe Vil-la-Lobosa, Brouwera in Barrios-Mango-reja.
gledališča
VERDI
Operna sezona 1987/88. Nocoj ob 20. uri (red C/F) peta predstava opere P. Mascagnija PRIJATELJ FRITZ. Dirigent Evelino Pido, režija Mario Zanotto.
ROSSETTI
Gledališka sezona 1987/88. Danes ob 16. uri (red upokojenci) in ob 20.30 (red prost) bo Stalno gledališče iz Genove prikazalo Goldonijevo delo LA PUT-TA ONORATA. Režija Marco Sciaccalu-ga. V abonmaju odrezek št. 3. Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
V Pasaži Protti je še v teku vpisovanje novih in potrjevanje starih abonmajev za gledališko sezono 1987/88.
Slovensko stalno gledališče gostuje z Nušičevo Sumljivo osebo: danes, 18. t. m., ob 19.30 in jutri, 19. t. m., ob 16. uri v Škofji Loki.
kino
ARISTON - 16.45, 22.00 Pregled avstralskega filma
NAZIONALE IV - 16.30, 22.00 Maurice, dram., VB 1987, 130'; r. James Ivory EKCELSIOR I - 17.30, 22.15 Le Streghe di Eastwick, fant., ZDA 1987, 118', r. George Miller; i. Jack Nicholson, Cher.
PENICE - 16.30, 22.15 Robocop - il lutu-ro della legge, dram., ZDA 1987, r. P. Verhoeven; i. P. Weller, N. Allen. GRATTACIELO - 16.15, 22.00 L'ultimo imperatore, dram., It./ZDA 1987, 203'; r. Bernardo Bertolucci; i. John Lone, Joan Cher.
NAZIONALE III - 16.15, 22.00 Bollente sapore di Sesso, poru., □ □
MIGNON - 16.30, 22.15 L’esecuzione, dram., ZDA 1986; r. John Mackenzie; i. Charles Bronson, Ellen Burstyn. NAZIONALE I - 16.05, 22.00 The Belie-vers - I credenti del male, dram., ZDA 1987; r. J. Schlesinger; i. M. Sheen, H. Shaver.
EDEN - 15.30, 22.00 American Titillati-
on, pom., □□
NAZIONALE II - 16.15, 22.00 Roba da ricchi, kom., It. 1987, 110', r. Sergio Corbucci; i. Renato Pozzetto, Paolo Villaggio.
LA CAPPELLA UNDERGROUND - V KINODVORANI EKCELSIOR II -15.30, 21.50 La leggenda della fortez-za di Suram, SZ 1985; r. D. Abašidze, S. Paradžanov; i. V. Andžaparidze, D. Abašidze.
VITTORIO VENETO - 15.30, 22.10 007 -Zona pericolo, akc., VB 1987, 131'; r. John Glen; i. Thimoty Dalton, Maryam D'Abo.
CAPITOL - 16.30, 22.00 Who’s that girl, kom., ZDA 1987, 94'; r. James Foley; i. Madonna, Griffin Dunne.
LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Gli occhi-ali d oro, dram., It. 1987, 110'; r. Giulia-no Montaldo; i. Rupert Everett, Philip-pe Noiret.
RADIO - 15.30, 21.30 Ragazzine voglio-
se, pom., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
včeraj - danes
Danes, SREDA, 18. novembra
ROMAN
Sonce vzide ob 7.08 in zatone ob 16.32 - Dolžina dneva 9.24 - Luna vzide ob 3.46 in zatone ob 14.51
Jutri, ČETRTEK, 19. novembra
ELIZABETA
VREME VČERAJ: temperatura zraka 9,6 stopinje, zračni tlak 1022,5 mb narašča, brezvetrje, vlaga 76-odstotna, nebo skoraj jasno, morje mirno, temperatura morja 16,4 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Thomas Ferro, Nikole Collovati, Francesco Taccardi.
UMRLI SO: 79-letna Giuseppina Zuzic, 89-letni Francesco Giovannini, 76-letni Carlo Calzi, 85-letna Antonia Zerian, 80-letni Enrico Tagliaferro, 78-letna Maria Narobe, 79-letna Eufemia Caruzzi, 76-letni Giusto Canciani, 85-letna Pasgualina Verhovez, 66-letni Guido Salvi, 68-letna Antonia Perrone, 75-letna Lidia Orsi.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka,
16., do sobote, 21. novembra 1987
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Cavana 1, Trg Giotti 1, Largo Osoppo 1, Via Zorutti 19, Lungomare Ve-nezia 3 (MILJE).
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg Cavana 1, Trg V. Giotti 1, Largo Osoppo 1 (Gretta), Ul. Zorutti 19, Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Lungomare Venezia 3 (MILJE - tel. 274998). OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure
razne prireditve
SPDT - Trst vabi jutri, 19. t. m., ob 20. uri v Gregorčičevo dvorano - Ul. sv. Frančiška 20 na predavanje z diapozitivi biologa dr. Franca Batiča na temo: GOZD, NAŠE NARAVNO OKOLJE.
Planinsko društvo iz Sežane priredi v petek, 20. t. m., ob 17. uri v veliki sejni dvorani skupščine občine Sežana PROSLAVO OB 35-LETNICI DRUŠTVA. Sodelujejo moški pevski zbor iz Divače, združeni pionirski zbor osnovnih šol iz Dutovelj in Sežane ter mladinski pevski zbor osnovne šole iz Sežane. Člani društva bodo predvajali diapozitive. Vabljeni!
Slovenski kulturni klub - Ul. Donizet-ti 3 vabi v soboto, 21. t. m., ob 18.30 na večer z naslovom "SOVJETŠKA ZVEZA-ZDA - nobenega tekmovanja v oboroževanju in moči, le vtisi s potovanj Brede Susič in Barbare Zlobec '. Pridite in pripravite čim več vprašanj!
Sklad M. Čuk vabi v soboto, 21. t. m., ob 20. uri v kulturno-športno središče v Zgoniku na ZABAVNI VEČER z ansamblom L. Furlana in dobro založenim kioskom.
TPPZ P. Tomažič priredi v nedeljo, 22. t. m., ob 16. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu KONCERT MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA IZ MARIBORA. Dirigent Branko Rejšter, pri klavirju Nevenka Hohnjec. Vstop prost. Vabljeni!
SKD Barkovlje - Ul. Cerreto 12 vabi v nedeljo, 22. t. m., ob 17. uri na ogled veseloigre "KDO JE NA VRSTI" v izvedbi amaterskega odra J. Štoka.
Zadruga Ars nova in KD Rdeča zvezda priredita v nedeljo, 22. t. m., ob 17.30 v športno-kulturnem centru v Zgoniku koncert z ansamblom ALPSKI KVINTET z Ivanko Kraševec in Otom Pestnerjem ter humoristom Borisom Kopitarjem. Prodaja vstopnic eno uro pred koncertom.
KD Vesna vabi v nedeljo, 22. t. m., ob
17.00	v Dom A. Sirk v Križu na KONCERT mešanega pevskega zbora PRI-MOREC-TABOR, dirigent Matjaž Šček.
razstave
V	občinski galeriji bo do 20. novembra odprta razstava Stefana PESARESI-JA.
V	restavraetji XX SECOLO v Vižov-Ijah pri Sesljanu bodo do 29. t. m. razstavljali svoja dela obiskovalci ATELIE-RA. Razstava je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 11. do 15. ure in od 17. do 24. ure.
V	kavarni Stella Polare razstavljajo do 7. decembra Ivo PETKOVŠEK, Sergio CAVALIERI in Silvano ROCCO.
V	umetnostni galeriji MINERVA bo do 27. t. m. razstavljal slikar MARIO LUPO.
V	galeriji Cartesius bo od 21. t. m. do 8. decembra razstavljal svoja dela slikar DOMENICO CANTATORE.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
Kristina in Fabio sta nas razveselila z rojstvom punčke
NIKOLE
Srečni družini najlepša voščila Dekliški pevski zbor Igo Gruden iz Nabrežine
Mešani pevski zbor M. Pertot in SKD Barkovlje čestitata svoji pevki
EVI VESEL
ob uspešno opravljeni diplomi na ekonomski fakulteti.
_________mali oglasi_______________
ALLEANZA ASSICURAZIONI, zaradi razširitve dejavnosti, išče sodelavce, tudi part-time, na območju Opčin in okolice. Dejavnost je namenjena tistim, ki jih zanima raziskava, razširitev in realizacija življenjskih zavarovanj na terciarnem področju. Nudi visok zaslužek na osnovi provizij. Tel. 212105 od 9.00 do 10.30 razen sobot.
OSMICA je odprta pri Miliču v Zagradcu.
SOCIALNO-PODPORNA USTANOVA
potrebuje rabljen klavir. Kdor ga želi darovati, naj telefonira na št. 040/62953.
17-LETNO dekle s kvalifikacijo uradnice z dvomesečno prakso v pisarni išče nujno zaposlitev. Tel. na št. 200882.
NA KRASU načrtujem gradnjo 4 stanovanj v bližnji prihodnosti. Interesenti naj telefonirajo na št. 229126 od 20. do 21. ure.
PRODAM obdelan vrt z vrtno hišico v Borštu. Tel. 228174.
PRODAM zaradi selitve motorno kolo cagiva 125 elephant 2, letnik '86, v zelo dobrem stanju, s plastičnim kovčkom in čelado. 2.600.000 lir. Tel. 51853.
DELAVEC tvrdke Fiat prodaja avto duna, 4 mesece star, metalizirane barve z vso opremo. Tel. v večernih urah na št. 229224.
PRODAM fiat 126 v dobrem stanju. Tel. 822003 po 14. uri.
PRODAM mlekarno na Greti, Tab. IA, zajamčen zaslužek. Tel. 413350 ali 410887.
IŠČEM V NAJEM majhno stanovanje za dobo od 3 do 6 mesecev. Tel. 947937.
KUPIM srednjeveliko stanovanje, novejše, v predmestju Trsta. Tel. 947937.
KUPIM hišico, tudi potrebno popravil, v Boljuncu ali bližnji okolici. Tel. 228174.
__________prispevki__________________
V	spomin na Boruta Kralja darujejo Žarko Šuc 30.000 lir, Branko Hrovatin
20.000	lir in Pavlo Hrovatin 20.000 lir za dom-spomenik padlim v NOB iz Brišči-kov.
V	spomin na Alojza Puriča darujejo družine Fabčič 30.000 lir za cerkev sv. Jerneja na Opčinah.
V	spomin na Alberto Verginello daruje Dario Kante z družino 30.000 lir za FC Primorje.
V	spomin na Boruta Kralja darujeta teta Mila in teta Rafaela 20.000 lir za dom-spomenik padlim v NOB iz Brišči-kov.
Namesto cvetja na grob Boruta Kralja daruje Stanislava Šinigoj 20.000 lir za Sklad M. Čuk.
Ob prerani izgubi Boruta Kralja darujejo Marinotovi kolegi 405.000 lir za Sklad M. Čuk.
Namesto cvetja na grob Zofke Skerla-vaj-Stepančič darujejo Justina, Luci in Sonja Vaclik 100.000 lir za cerkev sv. Jerneja na Opčinah.
V	spomin na Berto Štoko darujeta Bo-ženka in Marjo Rustja 25.000 lir za amaterski oder J. Stoka.
V_ spomin na Berto Verginello vd. Što-ka-Žužič darujeta Danilo in Sergij Guš-tin z družino 25.000 lir za amaterski oder J. Štoka.
Namesto cvetja na grob Boruta Kralja darujeta Marta in Danilo Guštin 25.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Berto Verginello darujeta Dorka in Ivanka Štoka 30.000 lir za Sklad M. Čuk.
Namesto cvetja na grob Boruta Kralja darujeta Jože in Lidija Ravbar 25.000 lir za dom-spomenik padlim v NOB iz Briš-čikov in 25.000 lir za ŠK Kras.
Namesto cvetja na grob g.e Zofke Stepančič vd. Škerlavaj daruje Karla Sosič
20.000	lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na drage starše, na brata Frančka in sestro Erminijo darujeta sestri Valerija in Malka Osič 25.000 lir za SKD Vigred in 25.000 lir za MPZ Fantje izpod Grmade.
Goran Furlanič daruje 190.000 lir za TPK Sirena.
Namesto cvetja na grob Hermana Križmana daruje družina Grgič (Bazovica 13) 15.000 lir za KD Lipa.
Bazilija Hrvatič daruje 10.000 lir za spomenik padlim v NOB v Ricmanjih.
Srečko Križmančič daruje 10.000 lir za SKD Slavec.
V	zahvalo pevskemu zboru in dirigentu KD Lipa za prisrčno svečanost ob zlati poroki darujeta Marija in Pepi Pečar
30.000	lir za KD Lipa.
V	spomin na Boruta Kralja darujejo Rudi, Draga in Marino Bresciani 50.000 lir za dom-spomenik v Briščikih.
Ob tretji obletnici smrti Tamare darujeta nono in nona 20.000 lir za ŠK Kras in
20.000	lir za KD Rdeča zvezda.
V	spomin na Boruta Kralja daruje družina Perčič 20.000 lir za KD Rdeča zvez-da.
Namesto cvetja na grob Boruta Kralja darujeta Drago in Jušta 20.000 lir za KD Rdeča zvezda.
V	spomin na Boruta Kralja darujeta Ivan in Dragica 30.000 lir za ŽPZ Rdeča zvezda.
OTORJEV
MESEČNA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Ureja: IVAN FISCHER
Št. 3
November 1987

Delta integrale - čistokrvni dirkaiec
Lancia ima tačas najbrž najpopolnejšo ponudbo avtomobilov s pogonom na vsa štiri kolesa. Ko bo nared še thema, to pa nikakor ne bo pred letom 1989, bo paleta
Lanciinih vozil s štikolesnim pogonom popolna. Da bi se Lanciine limuzine razlikovale od terenskih vozil, so jim zamenjali naziv 4WD in sta sedaj tako prisma kot
delta "integrale". V tej številki vam predstavljamo delto integrale, ki jo poganja močnejši motor od onega, ki ga je imela delta 4WD.
Escort ghia Ti sodi v sam vrh escortove družine
”Ghia“ je od nekdaj oznaka za Fordove najpopolnejše različice
Escortova družina se je te dni povečala za še enega člana. Po športno označenem RS turbo je sedaj vrsta na 1600-kubičnem escortu ghia t.i. Trenutno že nimamo več pregleda nad vsemi različicami escortov, (kaže da jih je trenutno kakih 30), zelo jasno pa je, da ta sodi v sam vrh te palete. Ghia je namreč oznaka za najpopolnejše verzije Fordovih avtov
VELIKA
DRUŽINA
Ghia t.i. je zadnji člen v seriji družinskih limuzin, ki so v Italiji naletele na velik uspeh. Trenutno šteje escortova družina približno 30 članov z najrazličnejšimi motorji tako na bencin kot dizel, in najrazličnejšimi karoserijami od tri do petvratnih limuzin, čemur je treba še prišteti station wagon in kabriolet. Osnovni modeli te palete so štirje z različno stopnjo dodelanosti in opreme. Osnovna različica ima 1117-ku-bični štirivaljnik, ki zmore 50 KM in omogoča najvišjo hitrost 150 km/h. V skladu s svojo politiko uveljavljanja višje kubature ponuja Ford po isti ceni tudi model s 1293-kubičnim motorjem, ki pa zmore 60 KM z enako stopnjo dodelanosti in isto opremo kot 1100.
Z novim 1392-kubičnim motorjem tipa CVH so opremljeni trije modeli, ki zmorejo 75 KM in najvišjo hitrost 167 km/h. Njihova velika odlika je varčnost, saj prevozijo, trdijo pri Fordu, 20,4 km z litrom bencina.
V sam vrh sodi 1600-kubič-ni motor, ki ga vgrajujejo v ghio in v športne modele XR3 in RS turbo.
1300 in 1600-kubična motorja poganjata tudi štiri različne modele kombija, medtem ko je osem različnih modelov opremljenih s 1608-kubičnim dizlom.
In končno sta tu še dva ka-brioleja, ki imata 1400 ali 1600-kubični motor, ki jima omogočata najvišjo hitrost 167 in 18S km/h.
in niti escort se v tem ne razlikuje.
Escort ghia t.i. je namenjen dokaj zahtevnim odjemalcem, ki nočejo prevelikega avta, vendar pa slednji mora biti skrbno izdelan in opremljen in mora zagotavljati zelo dobre zmogljivosti. Zanimivo je, da so escort ob njegovem rojstvu predstavili kot ”world car", se pravi avto, ki se lahko prilagodi potrebam mnogih svetovnih trgov. Dobro vemo, da so zahteve v ZDA različne kot v Evropi, na stari celini pa se potrebe razlikujejo od države do države. V Italiji na primer že od nekdaj prevladuje zmotno prepričanje, da je avto z manjšo kubaturo varčnejši, kar ne more vselej držati. Pri Fordu skušajo to prepričanje izpodbiti in z argumenti dokazujejo, da je močnejši motor jamstvo za večjo varnost in marsikdaj za manjšo porabo.
V skladu s konceptom "svetovnega avta" se escort lahko prilagodi najrazličnejšim motorjem. Tehnična shema
AVTOMEHANIČNA DELAVNICA »VIGNA«
Ul. Torricelli 14 - Tel. 567869
popravila in montaža novih in rabljenih radiatorjev in izpušnih cevi.
avtomobila zagotavlja zelo lahkotno in nezahtevno vožnjo: prednji prečno vgrajen motor poganja prednja kolesa, obese so posamične spredaj in zadaj, zavore pa so spredaj koluti, zadaj bobni s servoojačevalcem. K vsemu temu seveda sodi petstopenjski menjalnik. 1597-kubični motor izhaja iz že znanega stroja, ki poganja escort XR3i in sodi v novo generacijo Fordovih motorjev CVFI. Motor je samo ob sebi umevno opremljen z Boschevim elektronskim vbrizgavanjem goriva K-Jetronic in zmore 105 KM pri 6000 vrtljajih, kar skupaj z aerodinamično linijo zagotavlja escortu ghii najvišjo hitrost 185 km/h ter pospešek od 0 do 100 km/h v pičlih 10,5 sekunde. Visoke zmogljivosti pa nikakor ne gredo na račun varčnosti, ki je predvsem zaradi natančnega vbrizgovalnega sistema vedno zagotovlje-
na. Po tovarniških podatkih, prevozi escort ghia t.i. pri stalni hitrosti 90 km/h kar 18,2 km z enim litrom bencina, pri 120 km/h pa še vedno 13,9 km . V mestnem prometu je poraba 10 litrov za 100 km.
Za razliko od drugih escortov ima ghia t.i. okrepljene obese, gume pa merijo 175/70 X 13. Za doplačilo je na voljo mehanski sistem zoper blokiranje zavor SOS, ki ga skupaj izdelujeta Ford in Lucas Girling.Notranjost je kare se da skrbno oblikovana: pet udobnih sedežev, prednja sta anatomsko oblikovana, udoben je tudi dostop, saj ima avto četvero širokih vrat. Človek ima vtis, da se vozi v večjem avtu, kot je escort v resnici, saj je dolg 4,05 metra in širok 1,65 m. Prostoren je tudi prtljažnik, ki meri 360 litrov, če pa prevrno zadnje sedeže se prostornina poveča na 1050 litrov.

nameravaš
zamenjati avtomobilske gume?
kupi jih takoj!
lahko plačaš v
6 mesečnih obrokih
brez obresti in pod najboljšimi pogoji.
ne odlašaj s tvojo varnostjo!
moncini pneumatici
Ul. Coroneo 31 - Tel. 774684
v središču mesta, enostaven dostop,

■■M
'm.
■
II
l!|
I



::
1!
S
il
11
J:
:::::::::::
Uno turbo antiskid prispevek Fiata k varnejši vožnji
Po skoraj treh letih prva večja sprememba v Fiatovem športnem malčku
Uno turbo se je rodi! v začetku teta 1985 kot najpopolnejša in najhitrejša različica iz unove družine. Z najvišjo hitrostjo 200 km/h in s pospeškom od 0 do 100 km/h v 8,3 sekunde, je Fiatov malček kos marsikateri prestižni športni limuzini, s tem da sta osnovni koncept,pa tudi zunanjost avta ostala nespremenjena, razen nekaterih manjših es-
tetskih spememb. Mehaniko so sevedaprilagodili večjim zmogljivostim.
Poglavje zase je 1301-kubič-ni motor, ki so ga zasnovali v predvidevanju, da mu bodo slej ko prej dodali turbinski polnilnik. Motor je
opremljen z elektronskim vbrizgavanjem goriva mu/ti-point Bosch, turbinski polnilnik je vodno hlajen in ima intercooler na zrak, vžig nadzoruje sistem Marelli microplex. Vse to zagotavlja športnemu unu največjo moč 105 KM ter navor 15 kpm pri 3200 vrtljajih v minuti.
Uno turbo je tako zaslovel kot majhna limuzina z visokimi zmogljivostmi, o čemer priča neizpodbitni uspeh na evropskem tržišču, saj so v nekaj več kot dveh letih prodali v Evropi 56.600 teh avtomobilov, polovica katerih seveda kroži v Italiji.
Po dveh letih in pol doživlja uno turbo sedaj prvo pomembno novost. Prav kmalu bo namreč nared različica uno turbo i.e. antiskid, se pravi z napravo, podobno ABS, ki bo preprečevala blokiranje koles pri naglem zaviranju ali na spolzkem cestišču. Antiskid zagotavlja nadzor nad vozilom tudi v kritičnih pogojih, ko je cestišče mokro, zasneženo ali blatno, obenem pa prispeva k zmanjšanju zaviralne razdalje.
Pa poglejmo, kako antiskid, ki ga je razvilo in patentiralo podjetje Automotive Products v tesnem sodelovanju s Fiatovim raziskovalnim centrom, sploh deluje in kako je sestavljen. Sestavljata ga predvsem dva sen-
zorja na obeh prednjih kolesih, ki merita rotacijsko hitrost koles, elektronska centrala, ki upravlja ves sistem, 2 modulatorja, ki nadzorujeta in urejata pritisk vsak v svojem kraku zavornega sistema v skladu s podatki, ki jih prejemata od elektronske centrale, vakuumski rezervoar, ki zagotavlja energijo mehanskim sestavnim delom, filter za zrak, ki prihaja do modulatorjev, 2 releja, od katerih eden skrbi za napajanje elektronske centrale, drugi pa za kontrolno lučko ter končno stikalo, ki je povezano z zavornim pedalom in ki zagotavlja, da antiskid začne delovati samo, ko pritisnemo na zavore.
Shema zavornega sistema
antiskid:
1)	elektronska centrala
2)	ventil za zavoro zadnjega desnega kolesa
3)	ventil za zavoro zadnjega levega kolesa
4)	servoojačevalec
5)	modulator 1 za prednje levo in zadnje desno kolo
6)	sensor na kolesu za modulator 1
7)	sensor na kolesu za modulator 2
8)	vakuumski rezervoar
9)	modulator 2 za prednje desno kolo in zadnje levo kolo
Nov
sporazum
Renault
IMV
Novomeški IMV in francoski Renault sta baje obnovila sporazum o sodelovanju. Tako vsaj poroča zagrebški Vjesnik, ki tudi poudarja, da gre za nadaljevanje dolgoletnega sodelovanja med obema partnerjema.
Sporazum naj bi predvideval okrepitev proizvodne zmogljivosti IMV, tako da bi novomeška tovarna zvišala produkcijo s 40 tisoč na 60 tisoč avtomobilov letno. Renault bi tudi pomagal pri nekaterih težavah, ki jih imajo v Novem mestu in ki zadevajo proizvodnjo. Po novem sporazumu bo 35 tisoč avtov iz novomeške tovarne namenjenih izvozu.
AVTOMOBILSKI
SALON
EMAUTO
Ul. F. Severo 65 - Tel: 040/54089
RABLJENI AVTOMOBILI Z ENOLETNO GARANCIJO
VZPOREDNI UVOZ:
Mercedes - Alfa - Audi - Suzuki
Kolesa ATALA in MOUNTAIN BIKE
(kolesa za gorske vožnje) _n'T nadomestni in okrasni deli, oblačila najboljših pro-izvajalcev za na motor in za na kolo
mOCO* 3iKE
avtorizirani prodajalec PIAGGIO in GILERA Sesljati 54/A — Tel.: 291233 (prostorno parkirišče)
lili
,|II •11
,,,
lil
lil!
Milil
lil
lil
■
■
lili!
■
■
■1
■
lin
i
MB
lil:
SP
■

is
■lil
§1111
4 4K iz sveta motorjev
Sedaj že v slogu tradicije: za štirikolesni pogon velja pri Lancii naziv "integrale"
Izredne zmogljivosti in izredna varnost s pogonom na štiri kolesa
V prejšnji številki »Iz sveta motorjev« smo dokaj izčrpno obravnavali prismo s štirimi pogonskimi kolesi, danes pa se bomo posvetili njeni manjši sestri delti s pogonom na vsa štiri kolesa. Delta je sicer manjša v smislu, da je krajša, je pa v bistvu starejša, po zmogljivosti pa sodi delta "integrale" (tako se bo namreč poslej imenovala) v razred srednjemajhnih športnih limuzin.
Lancia je sploh posvetila zadnje čase veliko pozornost avtom s pogonom na štiri kolesa. Poleg delte je tu še pri-sma, pa tudi malček Y10 se lahko ponaša z verzijo 4WD. Skratka, ponudba je skoraj kompletna, ko bo nared še thema s štirimi pogonskimi kolesi (kar se ne bo zgodilo pred letom 1989) , pa bo res popolna. Seveda pa je značaj delte različen od značaja prisme, ki ostaja družinska limuzina, čeprav je z integralnim pogonom pridobila na varnosti, in od značaja Y10. Delta integrale je čistokrvni športnik, ki se enakovredno kosa na rallyjih z drugimi športnimi modeli in tudi zmaguje. Lancia si je namreč že zagotovila naslov svetovnega prvaka rally v skupini A (se pravi za modele, ki so v normalni proizvodnji in ki jih morajo tovarne izdelati v vsaj 5000 primerkih). In v res-
nici je delta integrale mnogo bolj športno naravnana kot njena predhodnica delta 4WD. Spremembe so sad enoletnih izkušenj na področju dirk, trdijo pri Lancii, kjer tudi poudarjajo, da so dirke dragocen test za tehnološke in tehnične novosti, ki so jih potem deležni tudi velikoserijski avti.
Pa poglejmo po čem se delta integrale razlikuje od delte 4WD:
— nova verzija 1995-kubične-ga motorja s turbokompresor-
jem, ki mu zagotavlja največjo moč 185 KM in 31 kpm;
—	nove obese in nov zavorni sistem, primernejši za večje zmogljivosti;
—	agresivnejši design s širšimi blatniki, ki omogočajo seveda širšo "obutev".
Nove mehanske značilnosti so omogočile izboljšanje zmogljivosti:
—	najvišja hitrost 215 km/h (do sedaj 208);
—	pospešek od 0 do 100 km/h 6,6 sekunde (1,2 sekunde manj
kot doslej), kilometer z mesta v 27,1 sekunde (1,4 sekunde manj).
S temi zmogljivostmi se delta HF integrale uvršča v sam vrh majhnih športnih limuzin.
Za ljubitelje športne vožnje je delta HF integrale prava poslastica. Prihajamo do drugega ekstrema: avto daje tak občutek varnosti v vseh pogojih, da poprečni voznik lahko pre-eceni svoje zmožnosti ter zapelje prehitro v spolzki ovinek. Tudi v tem primeru pa je avto zelo lahko spet ujeti. Za delto integrale velja isto kot smo zapisali za prismo. Ne gre za terensko vozilo, čeprav ima pogon na štiri kolesa, temveč za družinsko limuzino v prvem primeru, pri delti pa za športno. Štirikolesni pogon je zato namenjen večji varnosti pri prismi in boljšim zmogljivostim pri delti, za vožnjo čez drn in str pa je slej ko prej bolj primeren jeep.
na 5. strani
1
II
■
II
s 4. strani
Delto poganja isti motor, ki ga vgrajujejo v themo i.e. turbo. Polnilnik garrett T3 je nekoliko večji kot doslej, kar pomeni, da dovaja valjem več zraka in torej zagotavlja večji navor. Tudi intercooler je zajetnejši, kar daje delti integrale večjo moč ob manjši porabi ter daljša življenjsko dobo motorja. Za krajša obdobja deluje tudi over-boost, se pravi, da se avtomatično zapre ventil, kf del izpušnih plinov preusmerja direktno v izpušno cev. S tem se seveda pritisk polnilnika poveča, kar praktično pomeni dodatno, čeprav časovno omejeno povečanje moči in navora. Večja sta tudi hladilnika za vodo in za olje, večja je vodna črpalka, skratka vse je prirejeno večjim zmogljivostim motorja.
Tako so na primer prednji zavorni koluti večji (od 257 na 284 mm), zavorne obloge na zadnjih kolutih so izboljšali in sedaj ne vsebujejo azbesta, servoojačevalec je večji, zavore pa prej reagirajo na pritisk
na pedal kot doslej, tako da se tudi manj segrejejo. Tudi sklopka je večja in brez azbesta, kot pri themi 8.32. Spremenjene so tudi obese, ki imajo nove vzmeti in nove blažilnike, vse prispeva k poudarjanju športnega značaja delte HF integrale. Širše so tudi gume, delta je namreč sedaj obuta v pnevmatike 195/55 VR 15.
Prenos moči smo dokaj natančno opisali v prejšnji številki, saj je v bistvu enak kot pri prismi. Menjalnik je petstopenjski, prednji diferencial je navaden, srednji diferencial je povezan s Fergusonovim zglobom, ki skrbi za porazdelitev moči med prednjim in zadnjim diferencialom, tako da je v normalnih pogojih 56 .odstotkov moči spredaj, 44 pa zadaj. To razmerje pa se stalno prilagaja pogojem, v katerih vozimo. Zadaj pa je diferencial torsen, ki porazdeljuje moč med zadnjima dvema kolesoma ter preprečuje, da bi manj obrmenjeno kolo drselo. Notranjost se ni kaj prida spremenila, armaturna plošča
TEHNIČNI PODATKI
Motor; štirivaljni — štiritaktni — vrstni — nameščen spredaj prečno — vrtina in gib 84X90 mm — gibna prostornina 1995 kub. cm — kompresija 8:1 — največja moč 185 KM pri 5500 vrtljajih v minuti — največji navor 31 kpm pri 3500 vrtljajih v min — 2 odmični hgredi v glavi (zobati jermen) — 2 dodatni gredi zoper tresljaje
—	glava iz lahke litine — elektronski vžig — turbinski polnilnik z intercoolerjem in samodejni overboost — elektronsko vbrizgavanje goriva tipa Weber IAW — vodno hlajenje.
Prenos moči: motor spredaj poganja vsa štiri kolesa — enokolutna suha sklopka, sredinski diferencial z viskozno sklopko (ferguson), zadnji diferencial tipa torsen
—	petstopenjski sinhronizirani menjalnik, prestavna ročica na ti eh — prestavna razmerja: I 3,500; II 2,235; III 1,518: IV 1,132; V 0,928; vzvratna 3,111 — platišča 6 J X15" (rezervno kolo 4J X 15"), gume 195/55 VR 15 (rezerva 115 X 70 R 15).
Voz in obese: kombilimuzi-na za pet oseb, 5 vrat, samonosna karoserija, vsa štiri kolesa na posamičnih obesah — sporedaj McPher-son s stabilizatorjem in teleskopskimi blažilniki — zadaj McPherson s prečnimi vodili, natezne opore in stabilizatorjem — volan s ser-voojačevalcem, zobata letev 2,8 zavrtljaja od ene do druge skrajne skrajne točke — dvokrožni zavorni sistem , štiri kolutne zavore s servo-ojačevalnikom, mehanska ročna zavora, ročiva na tleh med prednjima sedežema.
Mere In teže: dolžina 3900 mm, širina 1700 mm, višina 1380 mm, medosna razdalja 2480 mm, kolotek spredaj 1426 mm, zadaj 1406 mm, rajdni krog 10,4 m — teža vozila 1215 kg, dovoljena skupna teža 1665 kg, dovoljena teža prikolice 1200 kg — prtljažnik 200 litrov, posoda za gorivo 57 litrov. Zmogljivosti: največja hitrost 215 km/h, pospešek od 0 do 100 km/h 6,6 sek. — poraba goriva (ECE) 7,7/10,2/10,8 litra.
je športnega značaja, napisi na raznih merilnikih so rdeče barve, kar poudarja posebnost delte HF integrale.
Razen širših blatnikov in napisov "integrale" ter večjih rež za zračenje motorja, na zunaj ni opaziti vidnih sprememb. Pa tudi notranjost je skoraj nespremenjena, kljub temu pa je delta integrale povsem nov avto.
Še besedo o ceni: delta HF integrale prav gotovo ni poceni, saj velja, ključe v roko 31.229.000 lir. Od dodatne opreme so na razpolago pomična streha, sedeži Recaro, razdeljiv zadnji sedež, metali-zirana barva, control sistem in meglenke. Klimatsko napravo ne morete kupiti na noben način. Zakaj? Ker pod pokrovom motorja enostavno ni prostora za klimatizator.
Pridite kritizirat Polo
Tokrat od vas ne pričakujemo komplimentov: temveč kritike. Oglejte si Polo: bodite in natančni in nepopustljivi.
Izmerite njegovo prostorno notranjost, preglejte serijsko opremljenost.
Preverite njegovo moč, zmogljivost in porabo. Potem vprašajte za ceno in prodajne pogoje:
Polo se niti s tega vidika ne boji kritik. Pričakujemo vas!
I ČLAN	/TLi concessionari aitto
ZDRUŽENJA LkzmTRiEsre
din<3$£)nti
Trst - Cesta za Glinščico 2 Tel. 2811444
(Gh VOLKSWAGEN
VV^/ je vreden zaupanja.
Istlil
!§!§gi
lili;
Križi in težave naših ljubiteljev avtomobilskih HI-FI
Tatovi so ena glavnih skrbi ljubiteljev glasbe v avtu
Avtomobilski radijski sprejemnik se je prvič pojavit v katalogu francoske tovarne avtomobilov Brennabor v davnem letu 1931. Tri leta kasneje je začelo serijsko proizvajati ta izdelek italijansko podjetje In-dustria Radiotecnica Italiana, kasneje Autovox. Želja po glasbeni popestritvi vožnje je torej stara skoraj kot avtomobil sam. Če pomislimo na povprečno hitrost takratnih prevoznih sredstev, nam je jasno, da se je ta želja pravzaprav porodita zato, da zdolgočasenega šoferja ne bi zagrabil spanec.
V drugi polovici stoletja je vzporedno z avtomobilsko tehnologijo napredovala tudi elektronika. Pojav stereofonije in HI-FI naprav med domačimi stenami sega v začetek 70. tet in je šele takrat bistveno spremenil način poslušanja radijskega sprejemnika v avtomobilu. Potrošniki so postali za-htevnajši in z aparatom, ki je samo brenčal poročila in hreščeče pesmice, je bito konec. Na tržišču se je pojavilo veliko število novih izdelkov, vedno bolj izpopolnjenih in seveda
dragih. Tako je danes marsikdo v zadregi pri nakupu radijskega aparata, saj ni dovolj, da si žeti imeti v avtu dober sprejemnik, ampak se celo lahko izgubi med prevelikim številom konkurenčnih izdelkov. Zanimivo je, da je italijansko tržišče glede tega privilegirano, in to iz več razlogov: pri nas je avto, kot se reče, ljubica lastnika, poleg tega je Italija dežela trubadurjev in ljubiteljev glasbe kot maloka-tera druga. In tukajšnji potrošniki so navsezadnje izraziti in-
dividualisti. Vse to privede do želje, da bi si skoraj vsak rad po svoje akustično opremil vozilo. V Ameriki in Japonski je povsem drugače: večina avtomobilov je že serijsko opremljena z aparatom srednje vrednosti, ki očitno tamkajšnje potrošnike zadovoljuje. Zaradi tega je izbira teh materialov na primer v Milanu neprimerno bogatejša kot v Nev/ Vorku. Naši individualisti torej pridejo na svoj račun. Klavrna posledica te velike potrošnje pa so množice ljudi, ki vstopajo pri nas v kino z avtoradijem pod
M8
pazduho. Tatovi so pravi križ za naše HI-FI-avto zaljubljence in zato pač morajo biti pripravljeni na to nevšečnost. Serijsko vgrajen sprejemnik popolnoma reši ta problem, ker je mogoče aparat tako pd-razdeliti po armaturni plošči (in pod njo), da ga tat ne more odnesti v celoti. Seveda tako tat na tatvino niti ne pomisli več.
Prav ti problemi so vzrok za precejšen padec prodaje v zadnjih časih in se zaradi tega že pojavljajo novi izdelki, ki naj bi bili kos težavam. To so aparati, ki jih vgradimo nekje, kjer niso vidni, na armaturni plošči pa je samo naprava za daljinsko upravljanje, ki ni večja od televizijske, ob odhodu iz avta pa si jo lahko vtaknemo v žep srajce. Kot radio-aparat je ta zamisel pametna, vendar pa postane problematično poslušanje kaset. Seveda obstaja dodatni bralec kaset, ki pa mora biti vozniku zlahka dostopen in tako so problemi spet tu. Dokončno so MIRAN HROVATIN
'na 7. strani C> Jj
|
II;
■
ii
silili
lig®
Hilli
iliii
Ulili!
§||li
!!!!!
lili;
lili!
1111!!!
lili
:l:i!i;l
Zanimiv model radijskega sprejemnika za avto iz davnega leta 1947. Prav malo je še
skupnega z današnjimi supe-ravtomatskimi elektronskimi sprejemniki. Namen pa je slej-
koprej isti: preganjati dolgčas na daljših potovanjih in kratkočasiti ljubitelje glasbe. Oba
modela loči štirideset let tehnološkega razvoja, predvsem elektronike.
Vaš rabljeni avtoradio velja 100.000 lir
DC 550/P
Elektronska PLL avtomatična sintonija skozi mikroprocesor -FM stereo / OM - 8 elektronskih preselekcij - (4 FM - 4 OM) -Display na tekoče kristale - Sintonija up/dawn - Vezje SDS/SDR - IAC - Stereo izvajalec s FRWD - Avtostop - Ojačevalci 2 x 8 W že vgrajeni v armaturno ploščo.
CAR STEREO HI-FI
Specializirani oddelek za avtoradio
Izredna priložnost, da bo vaš stari, tudi pokvarjeni, avtoradio vreden 100 tisoč lir. Trgovina Universaltecnica vam nudi to priložnost ob nakupu avtoradia/reproduktorja.
PHILIPS
DC 550/P PRENOSLJIV
Stal vas bo samo 250.000 lir (namesto 350.000). Odplačevali pa ga boste lahko na obroke: tudi le 10 tisoč lir mesečno
Ulica Machiavelli 3
UNIVERSALTECNICA
1!!:
lil
1!
II
p!
ii

I
&

1
,


Citroen AX šport minišportnik z velikim srcem
Na voljo je samo v agresivni beli obleki
Na tržišču je vedno več malih, a hitrih limuzin, ki zagotavljajo hitro vožnjo ob pičlih zunanjih merah. Ena od teh minibomb je citroen AX šport, ki se s svojo agresivno zunanjostjo razlikuje od serijskih aiksov, pa čeprav je osnovna zasnova povsem enaka pri vseh avtih te družine.
AX šport je na voljo samo v beli barvi, poleg karoserije pa so beli še odbijači in tudi platišča. Na beli karoseriji izstopa rdeč napis AX SPORI.
Po anketi, ki so jo opravili v Franciji je AX šport namenjen predvsem mlajšim kupcem, povečini moškim z višješolsko izobrazbo. Od avta zahtevajo visoke zmogljivosti pa tudi estetska plat ima velikom vlogo pri izbiri. Živijo predvsem v večjih mestih in nikakor ni naključje, da so veliko število teh aiksov prodali prav v Parizu.
Pa vrnimo se našemu malčku. Poganja ga 1294-kubični motor in bi torej po italijanskih zakonih ne smel presegati , niti na avtocestah, hit-
rost 130 km/h, medtem ko v resnici dosega najvišjo hitrost 186 km/h. Zanimiv je tudi pospešek, saj pospeši od 0 do 100 km/h v 9,2 sekunde, medtem ko prevozi kilometer z mesta v 31 sekundah.
Vožnja z AX šport je še kar zabavna in voznik ima res občutek, da sedi v športnem avtomobilu, čemur seveda prispeva tudi hrup motorja, ki ga slišati pri vseh hitrostih, včasih celo malo preveč.
No, za te športne občutke bi morali odšteti približno 14 milijonov lir, kar konec koncev za tako zabaven avto niti ni pretirano.
TRGOVINA Z AVTOMOBILSKIMI DELI
CAZZADOR
Opčine
Narodna ul. 32 - Tel.: 040/211759
•	ORIGINALNI NADOMESTNI DELI
•	SEDEŽNE PREVLEKE PO MERI
ITALIANBOV
s 6. strani
Križi
in težave
te težave premagali Japonci s kasetofonom in tudi »bratcem« novih compact plošč, katere se spet da skriti nekam v prtljažnik. Zamisel je dobra, saj ti aparati vsebujejo pol ducata kaset ali plošč, katere izberemo pred potovanjem po našem okusu; potem pa samo z upravljalcem izbiramo, kaj naj igra in imamo tako več ur nemotene glasbene zabave. Druga plat te kolajne je, da ti aparati stanejo več milijonov Ur. No, pa vrnimo se na raven povprečnega glasbenega navdušenca, ki ni pripravljen izdati za glasbeno opremo toliko kot za pol avta samega.
Če se hoče znebiti stresa zaradi neprestanega prevažanja te dragocene škatle, je morda najbolje, da si da vgraditi dober alarmni sistem, ki naj bo kar se da na očeh, radijski aparat naj nepremično vgradi in vse skupaj zavaruje proti tatvini. Dokazano je namreč, da tudi sistem premičnega radia ni vedno učinkovit, ker se pogosto človeku ne da nositi aparata s seboj. Zato ga enostavno skrije pod sedež. To že vsi vedo. Tako tat pač razbije šipo in začne brskati pod sedeži ali v prtljažniku. Če sprejemnika res ni, ostane vseeno avto krepko poškodovan. No, če se bralci še niste ustrašili in se nočete prilagoditi dejstvu, da je edina varna rešitev v petju naših narodnih pesmi med vožnjo, vam lahko nudimo še nekaj nasvetov glede na izbiro in montiranje zvočnikov v avtu.
O tem pa bomo pisali v prihodnji številki.
NOVI OPEL C0RSA, NOV DIESEL
»»»•»»s*
I IPl
| °r>F i
Parioulcr
Corsa je v vseh verzijah popolnoma prenovljen: City, Swing, GL, GT. Nova je tudi dieselska izvedba: hitrost preko 150 km/h. Hitro elektronsko predgretje za takojšen vžig. Dva filtra za nafto omogočata večjo zaščito črpalke za gorivo in boljše delovanje motorja.
25,6 km/l pri 90 km/h.
7 OPEL-8-
BY GENERAL MOTORS ŠT. 1 NA SVETU
TRST
CESTA ZA GLINŠČICO 2 TEL.: 820256
Član Združenja (ggTSS
|§1!
■

Passat familcar syncro nordica j
*
Y10 martini
Med posebne izvedbe Lancii-nega Y10 sodi tudi Y10 martini. Gre za športno različico tega malčka, v katero so vgradili 1049-kubični štirivaljni motor s turbinskim polnilnikom. Mali športnik dosega najvišjo hitrost 180 km/h, pa tudi pospeški niso od muh: od O do 100 km/h pospeši namreč Y10 martini v 9,5 sekunde. Zunanjost je še kar agresivna, saj je "martini" popolnoma bel z rdeče-modrimi progami
- minišportnik
na bokih, barve, ki so značilne za dirkalno ekipo Martini. V zadku ima napis "Y10 martini" in "turbo". Naj omenimo, da obstaja poleg izvedbe "martini" tudi izvedba "tila", ki je prav tako popolnoma bele barve, jo pa poganja motor FIHE 1000 ter ižvedba "missoni" prav tako si firejem.
Ko so Lanciinega malčka predstavili je veljal 14,8 milijona in kaže, da se cena v teh mesecih ni spremenila.
Iz sodelovanja med italijanskim uvoznikom Volksvvagna veronsko Autogermo in tovarno smučarske opreme Nordico je izšla zadnja različica pas-sata, ki so jo poimenovali familcar syncro nordica. Gre za dvelitrski kombi s pogonom na vsa štiri kolesa, ki ga bodo začeli prodajati tam nekje v začetku decembra. Dvelitrski motor zmore 115 KM in omogoča najvišjo hitrost 182 km/h. Passat familcar syncro nordi-
ca se ponaša z bogato opremo, ki obsega , med drugim, tudi pomično streho, električno ključavnico, prednje in zadnje meglenke, servovolan pa tudi poseben prtljažnik za smuči.
Naj omenimo, da. so v letih, odkar ga proizvajajo, izdelali že več kot 4 milijone passatov v najrazličnejših izvedbah. Zadnji model je seveda še zlasti namenjen smučarjem.
it:
Z dvema litroma 100 km
Toyotin kupe za devetdeseta leta
Renault se, kot tudi druge avtomobilske hiše, že dalj časa ukvarja z vprašanjem varčevanja. Sad teh prizadevanj je program Vesta: prototip vesta 2 vidimo na zgornjem posnetku: prevozil je razdaljo 100 km z 1,94 litra bencina pri poprečni hitrosti, ki je nekoliko presegala 100 km/h. Prototip poganja 714-kubični motor in dosega najvišjo hitrost 140 km/h.
Kriza v Združenih državah
Kriza, ki je zajela svetovne borze je še zlasti prizadela ameriško avtomobilsko industrijo. V prvih dneh novembra so namreč zabeležili kar 10-odstotni padec prodaj avtomobilov, vendar napovedujejo še hujše čase, ki bi znali priti tam nekje okrog božiča. Ta trend pojasnjujejo z ugotovitvijo, da so reakcije kupcev počasne, vendar pa je padec prodaj neizbežen.
Kriza je najbolj prizadela podjetje General Motors, katerega prodaja je padla za celih 18 odstotkov v primerjavi z istim obdobjem lani. Edini model, ki ne pozna padca je dragi Cadillac: za njegove kupce pač kriza ne obstaja.
Japonska Toyota že planira svojo produkcijo za devetdeseta leta. V njen program sodi tudi ta prototip kupeja, ki so ga poimenovali FXV (Future eKperimental Vehicle) in ki ga poganja 3200-kubični osemvaljnik, ki zmore 232 KM. Karoserija je iz plastike, odpira pa se s posebnoi magnetno kartico, na kateri so magneti-zirani vsi podatki voznika.
s. n. c.
SAMOSTOJNA AVTORIZIRANA AVTOMEHANIČNA DELAVNICA
Dvajset tet izkušenj je naše najboljše jamstvo! Ul. A. Valerio 148 - Tel.: 040/54432 - TRST
_____________ti in morje________
Potovalna jadrnica G 850 za udobne družinske dopuste

Ženska in njena stvarnost breda pahor
Nezadovoljne v zakonu strpne do partnerjev
Ladjedelnica Greben na otoku Korčuli bo v začetku leta 1988 uvrstila v svoj program plovil za prosti čas novo jadrnico z oznako G 850. S to prostorno družinsko jadrnico bo Greben zapolnil praznino, ki trenutno vlada na jugoslovanskem tržišču v tem razredu jadrnic.
Od najsodobnejših tujih jadrnic se G 850 razlikuje le po tem, da nima krmne kabine z dvojno posteljo, ampak klasično posteljo pod kokpitom. Sprednja kabina z običajno »V« poste-
ljo je z toaletnim prostorom ločena od salona. Toaletni prostor v tem primeru deluje pregrada kot neke vrste zvočni zid, in na zadnjih navtičnih sejmih v Nemčiji je kar nekaj proizvajalcev ponudilo tako notranjo razporeditev na svojih najnovejših jadrnicah. Tako lahko na primer otroci v sprednji kabini (bolj ali manj) mirno spijo ne glede na to, kaj se dogaja v salonu. G 850 ima v salonu veliko zložljivo mizo in dvoje klopi. Levo lahko v sili spreme-
nimo v dvojno posteljo in v tem primeru lahko na barki prespi šest oseb. Kuhinja v obliki črke »L« ima predviden prostor za kuhalnik, hladilnik in pomivalno korito, v omaricah in policah, ki se lahko vgradijo pod in nad delovno površino pa je dovolj prostora še za ostale kuhinjske potrebščine. Ladjedelnica je za vgradnjo v G 850 predvidela dvovaljni dizel motor, ki je nameščen pod povišanim delom kok-pita. Prav v namestitvi in tipu motorja pa se verjetno skriva ključ do prostora za krmno kabino. Motorji torpedo, ki jih navadno predvidi ladjedelnica Greben, so namreč prav gromozansko veliki v primerjavi s sodobnimi dizel motorji. Ob vgradnji yanmar ali arona motorja bi lahko že obstoječe ležišče pod kokpitom mirne duše razširili za 15 do 20 cm in tako dobili približno 120 cm široko dvojno posteljo. G 850 ima stojno višino praktično v celem salonu, v toaletnem prostoru in sprednji kabini pa ne.
Paluba in njena oprema je standardna z 1/1 takelažo in vrvmi za upravljanje z jadri speljanimi v kokpit. Slednji je za razmere na našem morju relativno majhen, vendar prostorna in udobna notranjščina pač nekje zahteva svoj davek. Čisto zadaj, na krmi, najdemo nekaj dobrih rešitev, recimo nekakšno kopalno ploščad, primerno tudi za spravilo rešilnega splava. Ob taki izvedbi krme je možen tudi direkten odtok vode iz kokpita v morje.
Tako kot vsa ostala plovila dobavlja Greben tudi G 850 v eni sami izvedbi. Za spojena trup in palubo, plastične pokrove in krmilni list v dveh delih bo treba v prvem četrtletju leta 1988, ko se bo začela proizvodnja, odšteti približno 20.000 DM (14.760.000 lir). Tehnični podatki: dolžina 8,25 m, širina 2,95 m, teža 3 tone, balast 0.9 tone, glavno jadro 15 kvadratnih metrov, genoa 24 kvadratnih metrov.
ANDREJ TREFALT
Nekateri so ga poimenovali že »the hale report« (poročilo o sovraštvu), nekoliko blažji ocenjevalci pa pravijo, da tokratna študija Hite o Američankah in njihovih spolnih odnosih daje povsem izkrivljeno sliko. Vsekakor je znana ameriška seksologinja Shere Hite tudi s tretjo knjigo, ki je šla v prodajo pred kratkim, dosegla zastavljeni cilj: izzvati javno mnenje ter strokovnjake in seveda prodati svoj trud za drag denar.
Še preden je knjiga Ženske in ljubezen: kulturna revolucija v razvoju dobro prišla na police knjigarn, je sprožila val polemik. Tokrat ne zaradi doslej zastrtih ali samo slutenih resnic, ki naj bi jih avtorica odkrila preko vprašalnih pol, kot je v veliki meri držalo za prejšnji deli ameriške se-ksologinje, temveč zaradi odločnih in trdih obtožb Shere Hite na račun ameriških mož.
Osnovna trditev Shere Hite, ki naj bi bila po mnenju večine ameriških strokovnjakov povsem neosnovana, se kratkomalo glasi: zakonski možje ZDA svojih soprog ne zadovoljujejo. Veliko prizanesljivejše so ženske v svojih sodbah do partnerjev, s katerimi ne živijo v zakonskem življenju. Vprašanje je, če so ti moški res ljubeznivejši ali je odnos manj obvezujoč.
Kot vsi strokovnjaki tudi Shere Hite ljubi statistične podatke, dasi ji tokrat lahko vsakdo oporeka, da se v tem primeru opira na premajhno število odgovorov. Na odposlanih 100.000 vprašalnih pol s 127 vprašanji je namreč prejela približno 4.500 odgovorov, kar seveda ne more jamčiti verodostojnosti strokovno zastavljene raziskave.
Vsekakor je iz dobljenih odgovorov izluščila nekaj odmevnih »resnic«: 70% žensk v ZDA, ki je poročenih več kot pet let, ima izvenzakonske zveze-, 87% žensk ima najglobjo čustveno vez z drugo žensko; samo za 19% žensk je odnos z moškim najpomembnejši v življenju; 98% vprašanih si želi večje »verbalne bližine s svojim partnerjem«. Kot rečeno, je na zatožni klopi mož, se pravi zakonski drug, ne pa moški, kajti do občasnih partner-
jev ali do moških, na katere jih vežejo samo čustva, so ameriške ženske prizanesljivejše. Vsaj v izjavah Shere Hite.
Kolegi do prikupne Shere tokrat niso bili prizanesljivi: očitajo ji, da njena raziskava nima nikakršne znanstvene osnove, da posplošuje in da je povsem netočna. Vendar so tudi druge raziskave javnega mnenja, ki so jih v približno istem času izvedli v ZDA, pokazale, da je splošno razočaranje nad poroko, predvsem za žensko, zelo razširjeno in občuteno.
Drugi stanovski kolegi krivijo Shere Hite, da s podobnimi publikacijami (njena je med drugim kar zajetna, saj obsega 923 strani)'še podpihuje in krepi naraščajoče nerazumevanje med spoloma. Sicer pa, pravijo ostri kritiki zadnje študije seksologinje, je treba to trditev dokazati. Pripisujejo ji namreč isto verodostojnost kot telefonski anketi televizijske mreže ABC in časopisa Washington Post, ki sta izprašala 1505 moških in žensk. Njima je namreč kar 93% žensk izjavilo, da so popolnoma zadovoljne s svojimi partnerji, pa če so z njimi zakonsko zvezane ali ne.
Glavna hiba knjige, ki bo kot kaže spet uspešnica, je po mnenju pisatelja Warrena Farrella popolna akritičnost. Shere Hite je namreč zapisala približno 6 tisoč »krivd« ameriških mož, ženam pa ni naprtila nobene. Ameriške ženske ji zato niso prav nič hvaležne: s kritikami so se namreč oglasile tudi predstavnice feminističnega gibanja v ZDA, ki seksologinji očitajo isto preračunljivost, ki prevečkrat vodi ženske pri izbiri partnerja.
Ideologija Hitove bi namreč od moških zahtevala, da so uspešni, kot narekujejo stara nepisana pravila, in pa občutljivejši od svojih očetov, kar morajo biti »novi moški«. Dvojno vlogo morajo igrati tudi in predvsem ženske, saj morajo biti uspešne v poklicu, pa še ljubeče in ljubljene doma. Lahko dokazljiva je trditev, da zaenkrat tega ženske ne zmorejo, kot ne zmorejo tega moški. Vprašanje pa je, če bi bile ženske zadovoljne s takim moškim in če bi ga sploh potrebovale.
današnji televizijski in radijski sporedi
L C ram	_____
7.15	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Nadaljevanka: II bastardo
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nad.: La valle dei pioppi
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Fronto... e la Rai?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... e la Rai? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Ouarkov svet
15.00	Izobraževalna oddaja: Zvok in podoba - Glasbeni instrumenti
16.00	Nanizanka: La baia dei cedri
16.30	Risanka: L'ispettore Gadget
17.00	Nanizanka: La baia dei cedri
17.30	Risanka: Llspettore Gadget
17.55	Rubrika: Iz parlamenta
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Variete: leri, Goggi, domani
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Nanizanka: Robin Hood
22.15	Dnevnik
22.25	Dok.: Velike razstave
22.55	Filmske novosti
23.00	Šport: boks in nogomet, Danska-ZRN (prenos iz Kopenhagna)
0.30 Dnevnik - zadnje vesti
C RAI 2
8.00	Inf. oddaja: Prva izdaja
8.30	Jutranja telovadba
9.00	Nanizanka: Cuore e batticuore
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju
11.05	Izobr. odd.: Matematične igre
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik in športne vesti
13.30	Mezzogiorno e... (2. del)
13.40	Nadaljevanka: Quando si ama
14.35	Rubrika: Oggi Šport
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	Nanizanka: Lassie
16.20	Kviz: Farfade
17.05	Rubrika: II piacere di Abitare
17.45	Nanizanka: Annick nella citta
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nanizanka: Miami Vice
19.35	Vreme, dnevnik in športne vesti
20.30	Variete: Una grande occasione
22.30	Dnevnik - nocoj
22.45	Glasbena oddaja: D.O.C.
23.45	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Film: I cancelli del cielo (dram., ZDA 1980, r. Michael Cimino, i. Kris Kristofferson, Christopher Walken, 2. in zadnji del)
^ RAI 3	'	|
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Srečanje s filmom doma
14.00	Mladinska oddaja: Jeans 2 (vodita S. Zauli in F. Fazio)
15.30	Izobraževalna oddaja: S.O.S. 011/8819 - Pomoč pri domačih nalogah dijakov nižje srednje šole
16.00	Športna oddaja: Fuoricampo
17.30	Športni dnevnik: Derby (pripravil Aldo Biscardi)
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo (pripravil Folco Ouilici)
18.30	Nanizanka: La famiglia Brady
19.00	Dnevnik
19.20	Deželne vesti
19.35	Variete: Special
19.55	Dokumentarec: Srednji vek -Senca in luč
20.25	Šport: nogomet, Italija-NDR (prenos iz Rima)
21.15	Dnevnik - nocoj
22.15	Inf. tednik: Samarkanda
23.15	Rubrika: Visitors - Srečanje s tujimi pisatelji
23.45	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Deželne vesti
RTV Ljubljana_______________
10.00	TV Mozaik. Mostovi
10.30	Matineja. Drama: Srečni alkoholik (pon.)
15.45	Videostrani
16.00	TV mozaik (pon.)
16.30	Tečaja angleščine
17.00	Tečaj francoščine
17.30	Lutkovna serija: Kljukčeve dogodivščine - Zdravnik v hiši (12. del)
17.45	Otroška nadaljevanka: Odprava zelenega zmaja - Doma (6,del)
18.15	Oddaja o medicini: Puberteta in adolescenca - Izkušnje identitete (prod. TV Zagreb, 1. del)
18.45	Risanka
19.00	Obzornik
19.25	Zrno in vremenska napoved
19.30	Dnevnik
20.05	Ciklus brazilskega filma: Tigipio (dram., Braz. 1985, r. Pedro Jorge de Castro, i. Benedito de Pavia, Jose Dumont)
21.30	Kontaktna oddaja
23.10	Dnevnik
23.25	Rezerviran čas
23.55	Videostrani
TV Koper ____________ _____
14.15	TVD Novice
14.20	Nadaljevanka: Veronica
15.15	Nadaljevanka: Cime tempestose (1. del)
16.15	Otroški spored
18.00	Nadaljevanka: Mamma Vittoria
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim: GORICA — Razgovor s predsednico upravnega odbora Kulturnega doma Nado Sanzin PORDENON — Najprijetnejše mesto v Furlaniji-Julijski krajini TRST — Videmčani varčnejši in bogatejši od Tržačanov
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Mary Hartman
20.25	TVD Novice
20.30	Variete: Sotto le stelle
22.00	TVD vse danes
22.15	Košarka: Hitachi-Cibona
22.35	Nogomet: Radnički-Crvena zvezda (četrtfinale za jug. pokal)
jj CANALE5
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.22 Risanke
8.10	Rubriki: News, 8.30 Pogovori
9.30	Nanizanka: General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.45 II pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: Tammy, fiore selvaggio (kom., ZDA 1957, r. Joseph Pevney, i. Debbie Reynolds, Leslie Nielsen)
17.00	Nanizanka: Aliče
17.30	Kviz:,Doppio Slalom
18.00	Variete: Ciao Enrica
18.10	Nanizanka: II mio ami-co Webster
20.00	Kviz: Tra moglie e ma-rito
20.30	Film: Scuola di polizia (kom., ZDA 1984, r. Hugh Wilson, i. Steve Guttemberg, Kirn Cat-trall)
23.10	Variete: Maurizio Cos-tanzo show - Night
0.25 Filmska rubrika: Premiere
0.35 Nanizanki: Gli intoc-cabili, 1.35 Bonanza
^ RETEOUAtTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Film: Laltra (dram., It. 1947, r. Carlo L. Bra-gaglia, i. Maria Michi, Fosco Giachetti)
11.00	Nan.: Strega per amo-re, 11.30 Giorno per gi-orno, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vi-cini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, risanke Evelyn, Georgie, Alvin
14.30	Nadaljevanke: La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.15 Aspettando il domani,
17.15	Febbre d amore
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Kviz: OK il prezzo e giusto
22.50 Film: Che fine ha fatto Baby Jane? (dram., ZDA 1962, r. Robert Al-drich, i. Bette Davis: Joan Crawford)
1.30	Nanizanka: Shannon
IT ALI A 1_______
8.30	Nan.: L'uomo da sei milioni di dollari, 9.20 VVonder Woman, 10.20 Tarzan, 11.20 Cannon,
12.20	Charlie's Angels,
13.20	Arnold 13.50 Variete: Smile
14.20	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.05	Nanizanka: La famiglia Addams
15.30	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke David, Pollyanna, HollyeBenji, Jem
18.00	Nanizanke: Star Trek,
19.00	Starsky e Hutch,
20.00	Teneramente Li-cia, 20.30 Supercar,
21.25	A-Team
22.20	Filmski tednik: Ciak... si gira
23.15	Film: Ouartet (dram., Fr. 1981, r. James Ivo-ry, i. Isabelle Adjani, Maggie Smith)
1.15	Nanizanki: La strana coppia, 1.45 Ai confini della realta
HUIjg TELEPADOVA
11.30	Nadaljevanki: Signore e padrone, 12.30 Una vita da vivere
13.30	Risanke
14.15	Nadaljevanki: Ai confini della notte, 15.00 Dancing Days
16.30	Risanke
17.30	Nanizanka: I ragazzi del sabato sera
18.00	Risanke
19.30	Nanizanka: Baretta
20.30	Film: Ricchi, ricchissi-mi praticamente in mutande (kom., It. 1982, r. Sergio Martino, i. Renato Pozzetto, Edwige Fenech)
23.00	Nanizanka: Gioco di coppie
23.30	Kviz: Colpo grosso
24.00	Šport: tenis
1.00	Film: Azione esecutiva (dram., ZDA 1973, r. David Miller, i. Burt Lancaster, Robert Ryan)
[]^	TELEFRIULI
13.00	Rubrika: Lepa Italija
13.30	Nad.: Amor gitano
14.30	Risanke
15.30	Glas. odd.: Musič box
17.45	Nadaljevanka: Le con-
fessioni del cavaliere d inddstria Felix Kruli
19.00	Dnevnik
19.30	Dan za dnem
20.00	Rubrika o medicini: Zdravstvo danes
20.30	Variete: Settimo anno
21.30	Nad.: Colomba
22.30	Dnevnik
23.00	Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, (7.40) pravljica; 8.10 Ta rozajanski glas; 8.40 Glasbeni almanah; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Sreden-ski zbornik: Ženska in naš danes (1. del), nato Zdravnik in pacient; 12.00 Zrcalce, zrcalce, povej!; 13.20 Zbori;
13.40	Glasbene skice; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Od Milj do Devina;
14.40	Glasbene skice; 15.00 Bralni roman: Pod svobodnim soncem (38. nad.); 15.10 Zbornik (2. del); 15.30 V svetu knjige; 16.00 Zrcalce, povej! (pon.); 16.30 Ko zvezde zableščijo; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Tržaška pisma Vuka Karadžiča; 18.20 Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 8.05 Knjige; 8.30 Instrumenti; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano;
11.05	Izbrali smo; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pojemo in godemo; 13.30 Glasba; 14.00 Mehurčki; 14.20 Mladi mladim; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio; 18.00 Ansambel Stoparji; 18.15 Naš gost; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Iz studia 26;
20.00	Koncert; 20.25 Naši interpreti;
21.05	Iz slovenskih oper; 22.00 Našim po svetu; 22.30 Znane melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz za vse.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 14.40 Reportaže, intervjuji in razne zanimivosti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Glasbeni kiosk; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Naj zvoki zaigrajo; 18.35 Popevke po telefonu;T9.00 Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.35 Koledarček; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši; 8.40 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Na prvi strani; 10.10 Otroški kotiček; 10.35 Vstop prost; 11.00 Jezikovna pravila; 11.15 Srečanja; 11.40 Popevka tedna; 12.00 Glasba po željah; 14.45 Edig Galletti; 15.45 Sintonizirani; 17.00 Bubbling; 17.33 Aplavz za; 18.00 Ghetto Blaster; 18.33 Glasba; 19.00 Glasbena obzorja.
RADIO OPČINE
10.00 Za vsakogar nekaj; 17.00 Glas. informator; 19.00 Glasba po željah; 20.40 Pogovor z odvetnikom; 21.00 Ostali Trst - L'altra Trieste, z nastopom župana Staffierija in napadom na Slovence; nato Nočna glasba.
Upravitelji občin pred nelahkim vprašanjem
Kako uresničevati čl. 60 oziroma izplačati dodatek za dvojezičnost
Upravitelji jezikovno mešanih občin na Goriškem in Tržaškem se že nekaj tednov ukvarjajo z nelahkim vprašanjem izvajanja kolektivne delovne pogodbe za uslužbence. Pogodba, ki je bila objavljena 13. maja letos poleg mezdnih in drugih izboljšav, uvaja namreč novost, ki jo s političnega vidika lahko ocenjujemo kot pridobitev, čeprav bo to določilo v praksi po vsej verjetnosti zelo težko izvajati. V členu št. 60 dekreta predsednika republike 268/87 je namreč za uslužbence v krajih, kjer se istitucionalno izvaja dvojezičnost, predvidena posebna nagrada, tako, kakor se to že izvaja na Južnem Tirolskem. Obračunavanje in izplačilo je — vsaj tako navaja omenjeni člen predvideno po istem postopku, kakor velja na Južnem Tirolskem.
Pravico do posebne doklade za dvojezičnost imajo uslužbenci krajevnih ustanov v Dolini Aosta in v ustanovah kjer se dvojezičnost istitucionalno izvaja z značajem obveznosti. V besedilu ni posebnega sklicevanja na položaj v naši deželi, vendar ni dvoma, da se to nanaša prav na razmere pri nas.
V nekaterih občinah so uslužbenci že postavili zahtevo bo izvajanju omenjenega člena. Na to opozarjajo tudi sindikati, posebej iz vrst CGIL, medtem ko je stališče drugih dveh do danes, vsaj v krajevnem merilu, precej nejasno. Pogodbo na vsedržavni ravni pa so, kakor znano, podpisali predstavniki vseh treh sindikalnih zvez CGIL, CISL, UIL.
Koliko znaša dodatek v številkah? V poštev je treba seveda vzeti dodatek, ki ga prejemajo uslužbenci v občinah na Južnem Tirolskem. Mesečni dodatek po trenutno veljavnih tabelah znaša od 72 tisoč lir (za 2. in 3. kvalifikacijsko stopnjo), do 120 tisoč lir mesečno za 8. in 9. kvalifikacijsko stopnjo. V prihodnje pa bo odškodnina skoraj dvakrat višja.
Kako se bodo opredelili upravitelji v pretežno slovenskih ali jezikovno mešanih občinah? Na pobudo upraviteljev iz Doberdoba sta bili v zadnjih nekaj tednih že dve srečanji županov sedmih občin iz goriške in tržaške pokrajine s ciljem uskladitve stališč in, po možnosti, enotnega pristopa do tega vprašanja.
Zadnji sestanek je bil v ponedeljek v Doberdobu. V primerjavi s prvim srečanjem, ko so bila stališča precej različna, je bil na zadnjem sestanku dosežen določen napredek. Predstavniki vseh občin načelno soglašajo o pomenu izvajanja omenjenega člena. Zavedajo pa se težav, ki se bodo nujno pojavile. Rešiti bo treba vsaj dve osnovni vprašanji: da država zagotovi finančno kritje za to obveznost. Strošek namreč ni majhen. V dveh naj večjih občinah (Dolina in Nabrežina) bi za izplačilo dodatka rabili v vsaki krepko preko 100 milijonov lir. Poleg materialne plati pa se poraja drugo, tudi zelo delikatno vprašanje: komu priznati dodatek. Vprašanje je toliko
bolj občuteno v tistih občinah, kjer imajo uslužbence, ki obeh jezikov ne obvladajo.
V iskanju rešitve so bili med pogovori županov sicer tudi iznešeni predlogi. Tako naj bi za uslužbence, ki se želijo naučiti obeh jezikov uvedli posebne tečaje in jim potem tudi priznali dodatek. Tečaje naj bi financirala država, tako kakor je to predvideno že za Južno Tirolsko (zakon 454 z dne 13. 8. 1980).
Vprašanje je torej te dni predmet živahne razprave med upravitelji narodnostno mešanih občin na Goriškem in Tržaškem in se bo razprava predvidoma razširila tudi na druge družbene dejavnike. Delegacija županov se bo v prihodnjih dneh sestala z deželnim vodstvom 'sindikalne zveze, saj so sindikati, kot podpisniki vsedržavne kolektivne delovne pogodbe in pa tudi kot pomemben družbeni dejavnik, soodgovorni, da se zagotovijo pogoji v katerih bo mogoče sprejete obveznosti tudi uresničiti.
Vprašanje pa bo moralo nujno sprožiti razpravo tudi med političnimi strankami, ki upravljajo večje občine v deželi (Trst, Gorica, pokrajine), kjer je za določena delovna mesta posebej predvideno znanje slovenščine.
Vprašanje je aktualno tudi za jezikovno mešane občine v videmski po-, krajini in pa za razne druge javne ustanove.
Razprava se torej pričenja.
Ob 6. obletnici Kulturnega doma
Koncert Alpskega kvinteta
Ob 6. obletnici odprtja Kulturnega doma se bo v njegovih prostorih zvrstilo nekaj zanimivih prireditev. Med temi bo v soboto nastop Alpskega kvinteta s pevcema Ivanko Kraševec in Otom Pestnerjem. Predstavili bodo spored narodno-zabavne glasbe. Koncert bo v osrednji dvorani Kulturnega doma v soboto s pričetkom ob 20.30.
Tržačanom prva nagrada tedna amaterskih odrov
Spored je sklenil Plesni teater iz Ljubljane
V nedeljo se je s kakovostno predstavo Plesnega teatra iz Ljubljane zaključilo sedemdnevno srečanje amaterskih gledaliških skupin. Na odru -goriškega Kulturnega doma se je tako zvrstilo pet italijanskih gledaliških ansamblov, dva iz Gorice in trije iz Trsta, ob teh pa še dramski odsek PD Štandrež in že omenjena profesionalna plesna skupina iz Ljubljane.
Ob zaključku tega festivala pod nazivom "Gledališče za gledališče" so podelili nagrado za najboljšo uprizoritev ter posebno priznanje. Izbiri je opravila tričlanska komisija v sestavi Alfio Bertoni, režiser iz Gorice, Vojko Cuder, gledališki kritik iz Nove Gorice, in Janez Povše, režiser iz Gorice.
Nagrado Carnica Assicurazioni je prejela predstava Vila na Škorklji (La vila de Scorcola) v izvedbi skupine Arniči di San Giovanni iz Trsta/V utemeljitvi odločitve je žirija ocenila, da je predstava zaslužila prvo nagrado »za stilno najbolj enotno postavitev, za izrazito osrednjo igralsko kreacijo in odrska vzdušja«.
Žirija je podelila tudi posebno priznanje Kulturnega doma skupini II Teatro di Aliče iz Gorice in sicer za izrazite zasluge pri zasnovi in izvedbi festivala "Gledališče za gledališče" in za ekspresivno odrsko upodobitev zahtevnega klasičnega besedila, Aristo-fanovega Praznika žensk.
Upanje na pozitivno rešitev za delavce podgorske tovarne
V rahlo optimističnem vzdušju je potekala zadnja sindikalna skupščina delavcev podgorske tekstilne tovarne.
Obstaja namreč precejšnje upanje, da se grožnja s kolektivnim odpustom, kar naj bi se z_godilo 7. februarja prihodnjega leta, ne bo uresničila. Do 7. februarja namreč velja ukrep izredne dopolnilne blagajne, po tem datumu pa bi se delavci, ki so še danes na plačilnem spisku podjetja Cotonificio Triestino, znašli na cesti, brez dela in brez ukrepa družbenega varstva.
Na ponedeljkovi sindikalni skupščini, kjer so bili prisotni tudi parlamentarci in predstavniki deželnega sveta, je bil predstavljen načrt, kako preprečiti odpuste in kako doseči, še za dobo enega leta, podaljšanje dopolnilne blagajne. Načrt predvideva izreden in takojšen poseg Trgovinske zbornice, oziroma Goriškega sklada. Iz tega sklada naj bi Občini nakazali milijardo lir za urbanizacijo zazidalnih parcel na območju nekdanje tekstilne tovarne v Podgori in s tem omogočili naselitev novih podjetij. Tak ukrep bi bil, vsaj tako je bilo slišati na skupščini, tudi dovolj tehten element za ponovno podaljšanje dopolnilne blagaj-pe.
Kako se bo zadeva razvijala v prihodnje, bo mogoče delno presoditi že čez nekaj dni. Razširjeni odbor Trgovinske zbornice, ki upravlja Goriški sklad, bo o predlogu nakazila milijar-
Prizor iz Alpskega sanjarjenja, predstave sodobnega plesa v izvedbi Plesnega teatra iz Ljubljane, ki je v nedeljo sklenila teden amaterskih gledališč v Kulturnem domu.
de lir za urbanizacijska dela, razpravljal že na prihodnji seji, ki bo predvidoma v sredo prihodnjega tedna. Ožji tehnični odbor je glede predlagane rešitve že izrazil ugodno mnenje. Odločiti pa mora razširjeni odbor.
Mimo tega bo pomembno tudi, kako hitro bo lotizacijski načrt odobren in bodo lahko pričeli izvajati urbanizacijska dela. Ta poseg naj bi zadeval predvsem gradnjo novih cest in novih dostopov na parcele.
Kakor znano, je na plačilnem seznamu podjetja Cotonificio Triestino še 264 delavcev.
Razstava o urbanistiki odprta do 22. t. m.
Občinska uprava je sklenila podaljšati razstavo o urbanistiki na območju Furlanije-Julijske krajine še za en teden. Razstava, ki je na gradu, je torej na ogled še do 22. t. m.
■ V Romansu bo drevi, s pričetkom ob 20.30, zanimiv glasbeni večer. Skupina Aiar di Tuesin pripravlja koncert jazz glasbe, prikrojen na furlansko pesniško izročilo. Skladbe na besedila Pasolinija, Naldinija, Zofa, Mariuta, Cantaruttijeve in nekaterih drugih avtorjev, je uglasbil Giancarlo Veliscig.
Zakup za čiščenje socialnega centra
Goriška občina namerava oddati v zakup čiščenje prostorov javnega socialnega centra v Ulici Baiamonti. V načrtu imajo tudi, da bi na podoben način rešili vprašanje čiščenja drugih občinskih ustanov. Podjetja, ki nameravajo konkurirati za zakup del, naj pošljejo pisno ponudbo, do 12. ure 30. novembra. Ponudbe je treba izročiti v zaprti ovojnici z napisom, da gre za ponudbo za čiščenje prostorov v javnem socialnem centru. Ponudba se mora nanašati na razdobje enega leta, odgovarjati pa pogojem, ki so navedeni v posebnem opisu del in opravil. Opis je na razpolago v tajništvu večnamenskega centra.
Za dodatna pojasnila interesenti lahko zaprosijo tudi po telefonu in sicer na številko 32441.
Smučarski sejem v Novi Gorici
Smučarski klub Gorica v Novi Gorici organizira tudi letos sejem rabljene smučarske opreme. Odvijal se bo v prostorih Lesnega šolskega centra v Novi Gorici. Odprli ga bodo jutri, v četrtek, nadaljeval pa se bo do nedelje, vsak dan od 15. do 19. ure. Na sejmu bo moč prodati ali zamenjati že rabljeno smučarsko opremo, seveda po dosti nižjih cenah kot pri nakupu v trgovinah. Spričo letošnjih visokih cen smučarske opreme bo tako sejem dobrodošel predvsem smučarjem z bolj plitvimi žepi.
R. K.
V pripravi raziskava SLORI o Tolminski in Benečiji
Skoraj istočasno tri nesreče zaradi spolzkih cestišč
Podružnica Slovenskega raziskovalnega zavoda v Čedadu se bo vključila v raziskave za hitrejši družbenogospodarski razvoj demografsko ogroženih območij Beneške Slovenije in tolminske občine. Stanje je namreč na posameznih območjih, čeprav jih loči ju-goslovansko-italijanska meja, v marsičem enako ali zelo podobno in zaradi tega je mogoče tudi sodelovanje strokovnjakov pri preučevanju demografskih gibanj. Poglavitni cilj vseh teh raziskav je ugotoviti vzroke majhne naseljenosti vasi in naselij in sploh upadanja števila prebivalstva, in nato predlagati usmeritve in naloge za ponovno družbenogospodarsko ovrednotenje demografsko ogroženih območij v Beneški Sloveniji in na Tolminskem.
Strokovnjaki Slovenskega raziskovalnega inštituta iz Čedada bodo pri izvajanju naloge Razvojni programi za
demografsko ogrožena področja tolminske občine in Beneške Slovenije sodelovali z Zavodom za razvoj in plan v Tolminu, (m. d.)
Občni zbor KD Sovodnje
V Kulturnem domu v Sovodnjah bo jutri ob 20.30 redni občni zbor domačega kulturnega društva. Priprave na skupščino so se pričele že pred nekaj tedni s ciljem, da se v društvu angažira skupina mlajših ljudi in da se popestri tudi dejavnost.
Prav o tem bo na napovedani skupščini, kot je pričakovati, največ besedi.
Na občnem zboru bodo izvolili tudi nov odbor.
Včerajšnji dopoldanski dež jo je zagodel marsikateremu vozniku. Na spolzkih cestah so se tako skoraj istočasno pripetile tri težje prometne nesreče.
S pridržano prognozo so sprejeli v splošno bolnišnico 18-letnega Enrica Sfiligoia iz Podgore, Ul. Monte Calva-rio 33. Sfiligoi se je okrog 10.30 peljal z avtom po Majnici. Izgubil je nadzorstvo nad vozilom in zavozil s ceste. Ob sprejemu v bolnišnico so mu ugotovili udarec v čelo s pretresom možganov ter izgubo vida. Zdravi se v nevrološkem oddelku. Zaenkrat zdravnikom ni znano, če je izguba vida le začasna posledica šoka ali pa odvisi od morebitnih notranjih poškodb.
V Ul. delle Grappate se je ponesrečila 33-letna Nella Olivi iz Škabrijelo-ve ulice. Ženska je v prometni nesreči dobila kar več zlomov, saj so ji ob zlomu stegnenice v levi nogi ugotovili tudi zlom gležnja, zlom v stopalu in v čeljusti. V ortopedskem oddelku se bo predvidoma zdravila dva meseca. Na kraju nesreče so posegli orožniki iz Ločnika, ki skušajo ugotoviti točne vzroke, ter gasilci, da bi odstranili s cestišča gorivo, ki se je razlilo ob trčenju.
Zaradi spolzkega cestišča ob dopoldanskem dežju se je na prometnem vozlišču pri štandreškem mednarodnem mejnem prehodu pripetila slikovita nesreča, ki pa ni imela težjih posledic. Zaradi preostrega zavijanja se
je "fičko" z novogoriško registracijo prevrnil. V njem je bila 44-letna Ana Marija Plesničar iz Orehovelj. V nesreči je dobila nekaj lažjih poškodb. Po prvi pomoči v goriški splošni bolnišnici je lahko odšla domov.
Kvalifikacijski izpit za davčne izterjevalce
Pri Državnem pravobranilstvu v Gorici bo 14. decembra kvalifikacijski izpit za davčne izterjevalce. 14. decembra bo pisna preizkušnja. Prošnje za sodelovanje na omenjenem izpitu za pridobitev kvalifikacije je treba vložiti do 30. novembra letos v tajništvu Državnega pravobranilstva (Procura del-la Repubblica), Ul. N. Sauro 1.
Za sodelovanje lahko zaprosijo italijanski državljani, ki so stari nad 21 let in ne preko 40 (razen izjem, ki veljajo za bivše partizane, bivše borce, bivše pripadnike karabinjerskega zbora in finančne straže). Predložiti morajo spričevalo o opravljeni nižji srednji šoli, izpisek kazenskega lista, zdravniško spričevalo o primerni fizični konstituciji in zdravstvenem stanju. Prošnje za sodelovanje na izpitu je treba predložiti na kolkovanem papirju. Isto velja za izkazila.
Drevi koncert
rri v • v
v Tržiču
V tržiškem mestnem gledališču bo danes zvečer koncertiral Dunajski kvartet Artis z znanim violinistom Misho Maiskym. Igrali bodo Schubertove skladbe. Začetek ob 20.30.
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Cercasi Susan dis-peratamente«.
VERDI 18.30-21.30 »Lultimo imperatore«. VITTORIA 17.30-22.00 »Marina 10 + «. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EKCELSIOR Zaprto. Jutri 17.30-22.00 »Čarne bollente«. Prepovedano mladini pod 18. letom.
COMUNALE 20.30 koncert kvarteta Artis.
Nova Gorica
SOČA 18.00 in 20.00 »Top gun«.
DESKLE 19.30 »Od tarče do smrti«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
D'Udine, Trg sv. Frančiška 4, tel. 84124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Centrale, Trg republike 26, tel. 72341.
POGREBI
Danes v Gorici ob 11. uri Ada Ingra-valle por. Boem iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Justa in na glavno pokopališče, ob 14. uri Silvij Gorkič iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče na '■ Palkišču.
Okrogla miza v Sovodnjah
Onesnaževanje in varstvo okolja
Okrogla miza na zelo aktualno temo — o varstvu okolja namreč in o ne dovolj pretehtanih izbirah glede lokacije industrijskih in drugih objektov — bo drevi v Sovodnjah, na pobudo nekaterih deželnih združenj za varstvo okolja in v sodelovanju z odborom za okolje, ki se je pred nekaj dnevi konstituiral v Sovodnjah.
Poleg splošne problematike glede varstva okolja, bo predvidoma največ pozornosti namenjeno prav specifičnemu vprašanju prisotnosti naprav za sežiganje smeti in njihovemu vplivu na neposredno in bližnjo okolico.
Okrogla miza bo ob 20. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah.
Domače izvajalce poslušamo s posebno pozornostjo
Drugi abonmajski koncert Glas-' bene matice Trst, ki je bil v sredo, 11. novembra, v stolnici sv. Justa v Trstu, bo verjetno eden izmed najbolj priljubljenih v letošnji sezoni. To je pokazala že številna publika, ki je napolnila stolnico sv. Justa, da bi prisluhnila izvajanju mladih tržaških glasbenikov: Andreju Peganu - orgle, Jagodi Kjuder - violina in Marku Bitežniku - violina. Vsi nastopajoči so bili nekdanji gojenci Glasbene matice. Diplomirali so leta 1984 (Pegan in Bitežnik na tržaškem konservatoriju Giuseppe Tartini, Kjudrova pa na videmskem konservatoriju). Kjudrova in Bitežnik sta se posvetila po diplomi glasbeno-pedagoškemu delu kot profesorja violine na Glasbeni matici v Trstu, Andrej pa še izpopolnjuje svoje glasbeno znanje na konservatoriju v Trstu, kjer študira čembalo.
Na sredinem koncertu so nam mladi glasbeniki predstavili stvaritve baročnih mojstrov (izjema je bila le zadnja skladba) D. Buxtehu-da, G. F. Mandla, N. De Grgnya, J. S. Bacha in J. M. Leclaira. Koncert je sklenila Sonata za orgle italijanske skladateljice Biance Marie Fur-geri (1930), ki poučuje kompozicijo na konservatoriju v Bologni.
Andrej Pegan je v sredo sodeloval pri vseh točkah glasbenega programa - štirikrat kot solist in dvakrat v Sonati za dve violini in orgle. Peganovo igranje je tekoče s posebnim občutkom do zvočne podobe skladbe. Pestrost v podajanju skladb, ki so si stilno in kompozicijsko blizu, oblikuje pri poslušalcih podobo različnosti in istočasno enovitosti glasbenega obdobja, kateremu je bil posvečen skoraj ves koncert. Koncert sta programsko in glasbeno popestrili in obogatili dve Sonati Za dve violini in orgle. Zvok violine, ki se že po naravi ujema z orgelskim, je dal koncertu posebno zvočno podobo in čar. Hdndlova in Leclairova glasba sta vzbudili pri poslušalcih še posebno zanimanje, ker le redko slišimo na Tržaškem tovrstno instrumentalno zasedbo.
Glasbenih večerov, kjer bi se predstavili mladi tržaški glasbeniki, ki so soustvarjalci sodobne zamejske glasbene kulture, manjka. Taki koncerti bi ne samo obogatili kulturno življenje, ampak tudi vplivali na rast glasbene ustvarjalnosti v zamejstvu in k dvigu kvalitete umetniške ravni koncertne ustvarjalnosti. Dobri koncertanti se kalijo le na koncertnih odrih.
MIRKO SLOSAR
Uspeh »Gledališča za gledališče«
Drugo polovico ljubiteljskega gledališkega festivala »Gledališče za gledališče« (Teatro per Teatro), ki se je odvijal na odru Kulturnega doma v Gorici, je uvedla predstava »Vila v Škorklji« (La Villa de Scorcola) v izvedbi skupine »Amici di San Giovanni« iz Trsta. Predstava je nedvomno presenetila z izvirnim besedilom Roberta Grenzija, ki je lociral zgodbo v Trst leta 1904, ter nanizal pred gledalce zgodbo o priletnem vendar sila vitalnem, skopuško poudarjenem gospodarju, ki je zasnoval svojo življenjsko politiko na principu neodtujljivosti imetja. Giusto Piscianz - torej slovensko poreklo - ne pusti posekati niti drevesa, kaj šele razprodati imetje, ki je vse njegovo življenje. Nazadnje se seveda vse lepo uredi, mlada nevesta bo vnesla v hišno življenje nov red, toda na koncu se izkaže, da gospodar vendar ni tako brezsrčen, kot je to videti v pričetku. - Predstava, ki jo je režiral Giuliano Zannier, je med štiri stene zaprto igro vešče vodila, z velikim posluhom za nostalgične dimenzije preloma stoletij, posebno pa je z neverjetno izdelano in simpatično igro izstopal ravno Roberto Grenzi v glavni vlogi. Na
vsak način kreacija, ki se je ne bi sramoval noben poklicni igralec.
Mlada skupina »II gabbiano« -tudi iz Trsta - je v priredbi Carla Fortune predstavila razmeroma zelo moderno gledališko upodobitev uprizarjanja Svevovega dela »Atto unico«, kjer se hišna gospodarica bori z vojsko svojih služabnikov. Ti ji rastejo čez glavo, v bistvu so nadrejeni oni in ne narobe, in temu nihanju prednosti ni ne konca ne kraja. Izkaže se, da gospodarica bolj potrebuje služinčad kot pa obratno, kar bi utegnila biti delikatna komedijska izpoved. Kot rečeno, je predstava gradila svojo pripoved predvem na igri v igri, skupina uprizarja igro, se zapleta v povsem zasebne štorije, disciplinske težave gledališkega urejanja, zanimive portrete, kot je npr. šepetalec in ne nazadnje poučnim koncem, ko pred predstavo tako rekoč vsi člani zaradi »upravičenih« razlogov zapustijo delo in ostane le šepetalec s privrženim dekletom. Od režije, scene in kostumov, vse je kolektivno delo skupine, ki je prav gotovo presenetila z domiselnim odnosom do zgodbe kot tudi do gledališke problematike v ožjem smislu.
V Kopru srečanje z ljudskimi pevci in godci
Slovenske pesmi od Pohorja do Benečije
Srečanje z ljudskimi pevci in godci, ki sta ga preteklo soboto v koprskem gledališču organizirala Zveza kulturnih organizacij Slovenije in Združenje folklornih skupin v sodelovanju s krajevnim ZKO, je letos očitno nosilo primorski pečat, kot je organizator prav gotovo želel in kot je tudi prav, če je prireditev že priromala na Primorsko. Na odru so se sicer zvrstile skupine iz vse Slovenije,
'najglasnejši1 pa je bil ta naš južno-zahodni rob, ki je očitno tudi najbolj izpostavljen tujim vplivom, in to ne samo v narodnostnem smislu.
Za kroniko naj povemo, da se je občinstvu prvi predstavil moški pevski kvintet iz Rakitovca pri Kozini, sledili sta odlični pevski skupini - moška in ženska - iz Lancove vasi pri Ptuju, nato pevke iz Adlešičev v Beli krajini, iz Zgornje Ločnice na Pohorju in končno spet domačinke - Šavrinke iz Ravna pri Kopru, ki so zapele svoje običajne kratke in duhovite pesmi. Družina Polanc iz Laškega se je najprej predstavila v godčevski sestavi (oče s harmoniko in sinova s trobento ter klarinetom), nato še v pevski sestavi (ko so priskočili na pomoč še ded in babica, mati in sestra, pa najmlajši sin). Niso mogli manjkati tamburaši iz Sodevcev pri Starem trgu (Bela krajina), pravo presenečenje pa je bil nastop pritrkovalcev iz Smlednika pri Ljubljani. Pritrkavanje sicer vsi poznamo, saj ga v marsikateri vasi še slišimo na predpraznični večer ali ob večjih praznikih, menda pa je bilo to prvič, da smo ga lahko poslušali tudi v dvorani.
Franc Zvončar si je namreč za to in podobne priložnosti izdelal nadvse zanimivo leseno pripravo s petimi miniaturnimi in seveda brezhibno uglašenimi zvonovi (vse skupaj tehta 25 kg). S pomočjo brata, prijatelja in sinka je prikazal najprej ubrano slovensko zvonjenje in nato s pritrkavanjem letečo in stoječo melodijo ter motiv Večerni zvon. Večer so zaključili harmonikar Zoran Lupine iz Sempolaja in Nadiški puobi. Lupine se je izjemoma predstavil občinstvu izključno s tržaškimi ljudskimi motivi, ki jih je zaigral kot običajno virtuozno,
Nadiški puobi pa so ubrano zapeli tri beneške pesmi - Ta u naši vasi, Nedeja in Koleida.
Izbor slovenskih ljudskih pesmi, ki so jih razne skupine zapele, je še enkrat dokazal, kako je slovenska ljudska zakladnica pravzaprav bogata. Motivi so bili sicer običajni - od rožmarina in nesrečne ljubezni do koledovanjske ali kresne pesmi in opisa življenja v kasarni. Zanimivejše je bilo seveda izvajanje, ki je dokazovalo krajevno pripadnost posameznih skupin. In prav pri tem so .izstopale primorske skupine. Za Šavrinke menijo strokovnjaki, da ne pojejo več, tako kot se je tu pri nas pelo, ker se je ritem pesmi "poitalijančil", pesmi so zato postale sicer enostavnejše, izgubile pa so neke osnovne lastnosti, ki so jih v preteklosti imele. Nediškim puobom se pozna dolgoletno nastopanje, saj sta njihova ubranost in izvajanje postala "neljudska", čeprav so pesmi nedvomno beneške in ljudske. Tudi ob briljantnem nastopu Zorana Lupinca se nam je pojavila zahrbtna misel, da to ni tisto "pravo" ljudsko igranje. Pravzaprav pa nam Lupine dokazuje, da tudi nepopolno glasbilo, kot je "ramonika na betue-ne", omogoča virtuozne izvedbe ljudskih motivov. In kako bi mogli trditi, da med Slovenci ni bilo tudi včasih res umetniško zelo spretnih godcev ali pevcev...
(nak)	Zoran Lupine med svojim nastopom
Edina slovenska predstava v festivalski konkurenci - podatek, ki bi ga veljalo v bodoče preseči s številnejšim slovenskim zastopstvom - je bila »Narodni poslanec« Branislava Nušiča v izvedbi gledališke skupine iz Štandreža. Tega duhovitega in vedno bolj aktualnega avtorja, ki mu pač ne manjka učinkovitega prikaza kar vsesplošne korupcije kakor tudi posrečenih ogledov v zasebnost osrednjih akterjev, je skupina v režiji Emila Aberška odigrala z vso tisto šarmantnostjo in ljudsko pristnostjo, kot smo ju pri tej skupini vajeni. Osrednja oseba trgovčiča Jevrema, ki ga zelo plastično podaja Božo Tabaj, se neutrudoma vrti v krogu svoje želje postati narodni poslanec, pa v precepu dejstva, da bo njegov zet kandidat nasprotne stranke. Zapleti se stopnjujejo, avtor bo seveda kaznoval nesposobnega stremuha, življenje pa bo teklo dalje, kot teče vedno in kot je to s širokim humorjem dokazal Nušič praktično v vseh svojih igrah.
Za konec - izven uradne konkurence - je nastopil še Plesni teater iz Ljubljane, ki je pod koreografskim vodstvom Ksenije Hribar izvedel »Alpsko sanjarjenje«, nekakšno slovensko surrealistično poetično vizijo vsega tistega, kar se dogaja npr. v kresnih nočeh, ki nas lahko tudi nekoliko prestrašijo s svojim odkrivanjem človekovega bistva. Na način sodobnega plesa, z učinkovito glasbo Pagani-nija in Gulde, z močnimi efekti nočnega skovikanja in vsakršne svetlo-temne svetlobne prepletenosti, je nastala dvodelna zgodba, na videz ironična in igriva, poigravajoča, v resnici pa zadirajoča se v izraziti meri pod kožo našega bivanja. V prvem delu idiličen ženski zbor, ki se ga polasti zli vampir, tako da princ ne more in ne more do svojih izvoljenk. Pravzaprav nekoliko srhljiva in osvežujoča pripoved o (ženski) lepoti, ki je raje v oblasti realnejših kot poetičnejših sil. Toda takšno je pač življenje v vsej svoji bujnosti, v nekem smislu tragičnosti, in to se na drug način ponovi tudi v drugem delu, ko bodo razigrane mladenke, ki so prišle v gorenjsko naravo, odkrito zajele nerodne fante in jih uvedle v tiste igre, ki pač za vedno pomenijo konec od rosne mladosti in prehod v zrelejše in bolj zemeljske poglede. Čudovit je bil ples ljubezenskega srečanja, stvaren in vznesen, osrečujoč in istočasno usoden, dogodek, od koder ni mogoče več nazaj, dogodek, ki pač odpre nove poti v življenje. Pravzaprav se je ta enkratni gledališki prikaz ves čas poigraval z radoživostjo, ki se spreminja v usodnost, kar je dalo večeru neponovljiv čar, ki se ga bomo še dolgo spominjali - prav gotovo tudi zaradi poseganja v globlja področja doživljanja in resnice, ki nas slej ko prej vabi v prihodnost, istočasno pa nam ne dovoli več nikakršne vrnitve.
JANEZ POVŠE
Plodna žetev naše
V okviru knjižnega sejma v Ljubljani bo Založništvo tržaškega tiska predstavilo javnosti več novih in zanimivih knjig. V tej jesenski ponudbi bomo lahko izbirali med štirimi pesniškimi zbirkami in štirimi esejističnimi deli. Gre torej za zvrsti, ki so priljubljene našim domačim ustvarjalcem. Predvsem razveseljivo
pa je, da si prav esejistika utira tudi med nami dokaj plodno pot in postaja priljubljeno branje.
Pesniške zbirke, ki jih bodo predstavili so naslednje: Ljubka Šorli »Pod obokom čarobnim«; Irena Žerjal »Let morske lastovice«; Zlatka Obid Lokatos »Ob vodi in
založbe
kruhu« in Maja Haderlap »Bajalice«. Esejistično četverko pa sestavljajo naslednje knjige: Albin Prepeluh »Pripombe k naši prevratni dobi«; Ivan Bratko »Slovenska drugačnost«; Andrej Inkret »Tržaške kritike« in Pavle Merku »Pajčevina in kruh«...
Prvi dve knjigi poezije bo predstavil literarni zgodovinar France Bernik, ostalo poezijo in eseje Pavleta Merkuja Matjaž Kmecl, o Inkretovi knjigi pa bo spregovoril Miroslav Košuta. Srečanje bo jutri ob 12. uri v konferenčni sobi E2 Cankarjevega doma v Ljubljani.
Brez dvoma pomeni predstavitev pomemben kulturni dogodek, saj govori po eni strani o plodni založniški dejavnosti ZTT, po drugi pa o kvalitetni prisotnosti naših domačih avtorjev v slovenskem kulturnem prostoru. Tudi tiste knjige, ki niso izpod peresa »domačih« avtorjev so tesno povezane z našo stvarnostjo. Gre torej za nov dokaz, kako se lahko uresničuje skupni slovenski kulturni prostor. V prvi vrsti ga uresničuje delo, ki poteka po naravnih poteh, komaj za tem pridejo na vrsto »teoretski« okviri.
Pestre glasbene ponudbe
Že prvi štirje koncerti v okviru glasbene abonmajske ponudbe novogoriškega kulturnega doma pričajo o pestrem in dovolj kakovostnem programu te kulturne ustanove. Po uvodnem koncertu Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije z dirigentom Milanom Horvatom (19. 10.) in večeru s kvartetom B. Smetana iz Prage (12. 10.) so novogoriške poslušalce navdušili člani Pihalnega kvarteta RTV Ljubljana (9. 11.) in gosti iz Sovjetske zveze (12. 11.). Uspeh prvih in drugih pa je iskati bolj v programski zanimivosti kot v popolnosti njihovega podajanja.
Pihalni kvintet, ansambel petih muzikantov, glasbenih pedagogov, stebrov Simfonikov RTV Ljubljana (Jože Pogačnik - flavta, Božo Rogelja - oboa, Alojz Zupan - klarinet, Jože Falout - rog, Jože Banič - fagot) je uvodno skladbo Blaeserguintet Es-dur, op. 88/2 Antonina Reicha zaigral na način predigre, kateri naj bi šele sledila prava profesionalna zavzetost. Le-ta je v Šestih bagatelah Gybrgyja Ligetija in Pihalnem kvintetu Primoža Ramovša dosegla vrhunec. Glasba 20. stoletja, v kateri mnogi slišijo odvečne zvoke, neurejenost, celo temačnost, je lahko tudi prikupna, hudomušna, iskriva in s tem dovolj bogata in izvirna, da lahko navduši tudi neljubitelje "nove glasbe". Ligetijeve bagatele in Ramovševa skladba so to dosegle.
Določena odstopanja v intenzivnosti podajanja smo lahko zasledili na koncertu Komornega orkestra Latvijske filharmonije iz Rige. Komorni orkester Državne filharmonije Latvijske SSR je pod vodstvom dirigenta Tovija Lifšica izvedel skladbe G. F. Handla (Concerto grosso op. 6, št. 1), T. Albinonija (Koncert za trobento v B-duru), G. Tarantinija (Koncert za trobento v D-duru), I. Stravinskega (Apollon musagete, baletna glasba) in delo hrvaškega skladatelja Stjepana Šule-ka. Uvrstitev jugoslovanskega avtorja v repertoar umetnikov iz Rusije ni bila edina posebnost četrtkovega koncerta. Kar v dveh skladbah se jim je namreč kot sofist pridruži! izvrstni slovenski glasbenik Stanko Arnold. Zanimivo kako lahko domači interpret pokaže na svojo pravo umetniško vrednost šele ob takem ansamblu kot je komorni orkester Latvijske filharmonije! Kajti, niti malo ne pretiravamo, če Arnoldovo igro v skladbah Albinonija in Tartinija poveličamo nad igro spremljevalcev. Če slednje trdim za oba koncerta za trobento, pa teh drobnih pomanjkljivosti nismo zasledili v izvedbi Handlovega Concerta grossa in v še kar mozartovskem veselem muziciranju Klasičnega koncerta Stjepana Šuleka. Ta preprostost novega klasičnega sloga se je nato nadaljevala tudi v baletni glasbi Stravinskega, kompoziciji, ki bi v rokah glasbenih nemojstrov kaj lahko zazvenela kot dolgočasna, predvsem pa predolga koda celotnega koncertnega dogodka. Da to ni postala, je dokaz veliko navdušenje številnih novogoriških poslušalcev	TATJANA GREGORIČ
Kvalifikacije za Seul: Italija pred važno preizkušnjo
NDR edina resna ovira
Italija - NDR (20.30)
ITALIJA: Tacconi, Tassotti, De Agostini, Galia, Brio, Cravero, Alessio, Ancelotti, Borgonovo, Romano, Pacione (12 Giuliani, 13 Maldini, 14 Pellegrl-ni, 15 Domini, 16 Rizzitelli).
NDR: VVeisfilog, Schoser, Peske, Lindner, Koller, Bredow, Schultz, Hala-ta, Raab, Doli, Riochter (12 Heine, 13 Radke, 14 Schmidt, 15 Pahlke, 16 Mac-
kold).
Italijanska olimpijska nogometna reprezentanca bo drevi v Rimu (stadion Flaminio s pričetkom ob 20.30) na poti v Seul odigrala svojo najtežjo kvalifikacijsko tekmo. Vzhodna Nemčija je namreč najnevarnejši nasprotnik »azzurrov«. Drevišnji gostje na začasni lestvici v skupini vodijo s šestimi točkami, a varovanci selektorja Dina Zoffa jih imajo pet, vendar so odigrali dve tekmi manj. Prednost »azzurrov« je tudi v tem, da so v Magdeburgu z NDR igrali neodločeno 0:0. Takrat so Italijani igrali res dobro, uspešno so izvajali consko obrambo, v zvezni liniji pa je zablestel lachini, ki ga je nato selektor članov Vicini vključil v svoj seznam. Olimpijska vrsta je v tesnem sorodstvu s člansko reprezentanco in moštvom mladih do 21. leta in čeprav svojega glavnega cilja še ni uresničila, je pravzaprav doslej dosegla najboljše rezultate. Zoff je imel zelo malo časa za treninge, a je spretno izbral svoje igralce, saj je v ekipo vključil učinkovite posameznike, ki pa v članskem moštvu niso našli svojega mesta (Brio, Tassotti, Mauro, Virdis), in obetavne atlete, kakršni so De Agostini, Carnevale, Romano in Pellegrini. Moštvo je izpopolnil še z bivšima mladincema lachinijem in
Francesco Romano
Craverom, od Vicinija pa si je »izposodil« Ancelottija in vratarja Tacconija.
Kljub poškodbam in napredovanju nekaterih med člane, je olimpijska reprezentanca po šestih tekmah še nepremagana (štiri zmage, dvakrat pa je igrala neodločeno). Tudi zato odsotnosti standartne napadalne linije s Carnevalejem, z Virdisom in Maurom, selektorja Zoffa ne zaskrbljajo. V konici napada bosta igrala Pacione in Borgonovo.
Kot znano se je v zvezi z udeležbo Italije na olimpijskih igrah razvnela
huda polemika, saj igre sovpadajo z začetkom prvenstva, klubi pa se kajpak svojim asom nočejo odpovedati. Sprva je zgledalo, da bodo prvenstvo prekinili, zdaj pa se šušlja, da bo v Seul odpotoval en igralec za vsako moštvo, kar seveda zdajšnjim izbrancem ne ustreza, še manj pa njihovemu trenerju.
Če bodo Italijani drevi zmagali, jim v naslednjih štirih tekmah zadostuje osvojitev prav tolikih točk. Nizozemska in Islandija sta že odrezani od vsakršne kombinacije, Portugalska pa bi morala na vseh štirih preostalih tekmah (tri od teh bodo odigrali v gosteh) zmagati.
Vzhodnonemški nogomet preživlja precejšnjo krizo. Vsa klubska moštva so že bila izločena iz evropskih pokalnih tekmovanj, članski reprezentanci pa je spodletela uvrstitev na EP. Iz te ekipe so v olimpijsko selekcijo vključili vratarja Weissfloga, branilca Scho-esslerja in Lindnerja, veznega igralca Raaba in napadalca Dolla.
Na posebni tiskovni konferenci je selektor NDR Miller napovedal, da bo njegovo moštvo igralo napadalno. »Če zmagamo, si lahko nadejamo nastop na olimpijskih igrah, poraz pa je za nas usoden,« je dejal. Miller je priznal, da v Vzhodni Nemčiji veliko pričakujejo od olimpijske vrste, ki je v dosedanjih izvedbah iger večkrat osvajala kolajne. Vzhodnonemški trener pa ni hotel komentirati spremembe pravilnika, ki zdaj tudi superplačanim italijanskim profesionalcem omogoča, da se potegujejo za olimpisjko kolajno.
Italijanski košarkarji vtretjič
V svoji tretji tekmi turneje po ZDA bo italijanska košarkarska reprezentanca igrala proti moštvu Michigan State, ki je leta 1979 osvojilo naslov vseučiliščnega prvaka, vendar je zanje igral sloviti Erving »Magic« Jonhson. V zadnjih letih Michigan State ni blestel, a bo za, od stalnih voženj utrujene »azzurre«, dovolj trd oreh.
Na sliki: Italija v srečanju z Duke
Po nedeljski hudi poškodbi
Šabanadžovicevo stanje se boljša
Zdravstveno stanje nogometaša Crvene zvezde in jugoslovanske državne reprezentance Šabanad-žoviča se počasi, a vztrajno boljša. Nogometnaš se je v nedeljo huje poškodoval, med tekmo v Sarajevu med Željezničarjem in Crveno zvezdo. Skočil je za žogo skupno s Sliškovičem, vendar pa je bil ta višji, tako da je nesrečni reprezentant z glavo silovito udaril v njegovo koleno. Igralci so takoj opazili, da je njegovo stanje zelo resno, saj so ga v komi takoj prepeljali v nevrokirurško košansko bolnico v Sarajevo. Prvi dan je lahko dihal samo z aparati, sedaj pa opravlja vse vitalne funkcije brez tehnološke pomoči.
Šabanadžovič je sicer še vedno v komi, vendar pa je ta lahna, saj se vsako toliko za malenkost premakne ter na trenutke celo odpira oči. Zdravniki si še vedno pridržujejo prognozo, vendar pa se njegovo stanje, kot rečeno, boljša. Zdravniki so nadalje izključili potrebo po kirurškem posegu, vendar pa so pri izdajanju točne prognoze vseeno zelo previdni.
V prijateljski tekmi
Drevi v Trstu Stefanel - Gibona
Ljubiteljem košarke se drevi v tržaški športni palači, s pričetkom ob 21. uri, obeta privlačen športni dogodek. V prijateljski tekmi se bosta namreč pomerili moštvi Stefanela in bivših evropskih prvakov zagrebške Gibone.
Glavna atrakcija srečanja bo nedvomno as Dražen Petrovič, čeprav, kljub odhodom Nakiča in Knega v Italijo, igra za zagrebško moštvo še cela vrsta odličnih košarkarjev.
Za Tanjevičev Stefanel je tekma neenak boj, vendar je za mlade tržaške košarkarje lepa priložnost, da se izkažejo. Stefanel je tudi v nedeljo zgubil v prvenstvenem srečanju B:1 lige, a igra na domačih tleh kot prerojen.
Gibona je zaradi diskvalifikacije Petroviča slabo štartala v jugoslovanskem prvenstvu, a si je brž opomogla in ima zdaj štiri točke manj od vodilne Jugoplasti-ke.
V Vidmu pa bo drevi za italijanski pokal Fantoni gostil Canti-ne.
Na sliki: D. Petrovič
Košarka: vrsta prijateljskih tekem v ZDA
Američani le premočni
FILADELFIA — Po dveh zaporednih porazih je sinoči ekipa Scavolinija iz Pesara izgubila še s postavo St. Josep-h's University. Končni izid 79:64 (28:30) je bil tudi tokrat povsem gladek v korist domačinov. V vrstah ekipe iz Pesara so bili najboljši Petrovič (25 točk), Ballard (18) in Gracis (16).
V Beaverju je ekipa Duguesne s 85:73 (44:38) premagala sarajevskega Željezničarja, v Clevelandu pa je Zadar gladko izgubil z domačini ekipe Viking s 121:79 (65:40). Gostje so bili enakovredni domačinom le v prvih minutah. Med Zadarčani je bil najbolj učinkovit Ostrič s 26 točkami.
V Orangeju pa je ekipa Južne Kalifornije premagalo reprezentanco Bolgarije s 103:75 (59:40). Bolgari niso bili dorasli svojim razigranim nasprotnikom, katere so prekašali v vseh elementih igre.
Košarka: prvenstvena zmaga ID Ježice
LJUBLJANA — Iskra Delta Ježica je v sedmem kolu ženskega prvoligaškega košarkarskega prvenstva premagala sarajevskega Željezničarja z 99:80 (48:44).
Košarka: turnir Alpe - Jadran
Cibona v finalu
BENETKE — Zagrebška Cibona se je s sinočnjo zmago proti domači ekipi Hitachija zagotovila vstop v finale turnirja Alpe - Jadran. Končni izid je bil 126:112 (59:56), kar jasno izkazuje razmerje na igrišču. Tekma je bila zelo lepa in večkrat celo spektakularna. V ključnem trenutku je Dražen Petrovič zadel celo vrsto trojk in tekme je bilo naposled konec. Pri domačinih se je izkazal Dalipagič (48 točk), vendar pa se ni mogel sam zoperstavljati premoči Zagrebčanov. V ekipi Hitachija je dal Radovanivič 33 ter De Pic-coli 11 točk, pri gostih pa Cvijetičanin 25, Sunara 14 in Anzulovič 11 točk.
Tenis: protesti proti nastopu Casha v Južni Afriki
SYDNEY — Avstralsko gibanje proti apartheidu je energično protestiralo proti nastopu tenisača Pat Casha na bližnjem turnirju v Južni Afriki. Letošnji zmagovalec Wim-bledona se sicer brani, da nujno potrebuje točke v Južni Afriki, da se bo lahko udeležil bližnjega Mastersa (na katerega organizatorji povabijo le osem najboljših teniških igralcev na svetu).
V soboto se je na Opčinah zaključil 1. šahovski Memorial Zlatka Jelinčiča, veljavem za 5. redno zamejsko šahovsko prvenstvo. Priredila ga je šahovska komisija pri ZSŠDI, udeležilo pa se ga je 11 najboljših zamejskih šahis-tov s Tržaškega in Goriškega, z izjemo Egona Pertota.
Že četrtič zaporedoma je prvenstvo osvojil mojster Božidar Filpovič, ki je tudi prejel prehodni pokal Memoriala. Odlično drugo mesto je pripadalo go-riškemu mojstru Pinu Lakoviču, tretji oz. četrti pa sta bila Drago Antončič oz. Drago Bajc. Končna lestvica je bila dokaj realna, dodali pa bi še, da je bil turnir zelo kvaliteten, saj se ga je udeležilo mnogo šahistov z visokimi državnimi naslovi.
Na sliki: nagrajevanje Memoriala: z leve Bajc, Jelinčič, Benedetič, Lakovič, Antončič, Ukmar in zmagovalec Filipovič.
Pri Vipavi ocenili minulo kotalkarsko sezono
Zadoščenj tudi letos ni manjkalo
Namizni tenis: mladinski državni turnir
Dobra igra Obadove
Pred dnevi so se odborniki Kultur-no-špor.tnega društva Vipava s Peči sešli, da bi ocenili izteklo sezono kotalkarjev, ki so vodilni v delovanju društva v sovodenjski občini. Tudi o letošnji sezoni se je društvo izreklo pohvalno. Kotalkarji so v zahtevni konkurenci sodelovali na pokrajinskih, deželnih in celo državnih tekmovanjih. Vipavci redno vadijo: spomladi in poleti na plošči na Peči, jeseni in pozimi pa v občinski telovadnici.
Kar zadeva posamezne uspehe, velja povedati, da sta se med najmlajšimi posebno izkazala Tiziana Tomšič, ki je na pokrajinskem tekmovanju dosegla prvo mesto, in Štefan Tommasi, ki je bil na istem tekmovanju drugi. Tiziana Tomšič se je udeležila tudi državnega prvenstva UISP v Imoli. Ker je bila to njena prva tovrstna izkušnja, ni dosegla vidnejšega rezultata.
V kategoriji juniork je Valentina Florenin na državnem prvenstvu UISP
dosegla dobro peto mesto. Najboljša kotalkarica društva, Katja Tommasi, je tudi letos dosegla pomembne uspehe in to kljub prestopu v višjo kategorijo. Na tekmovanju za deželni pokal FIHP je dosegla v kategoriji juniork prvo mesto, najboljša je bila tudi na pokrajinskem tekmovanju. Zlato odličje si je Katja Tommasi zagotovila tudi na mednarodnem tekmovanju v Novi Gorici. Konec julija se je udeležila državnega finala UISP v Imoli. V obveznih likih, v katerih ni bila prej nikoli uspešna, je dosegla komaj 30. mesto, v prostem programu pa je bila daleč pred drugimi tekmovalkami in je v skupni uvrstitvi dosegla četrto mesto. Povedala nam je, da zelo rada kotalka in upa, da bo tako še naprej. Želi si dobrih uspehov, a se zaveda, da ti pridejo samo z vztrajnim treningom.
Dejstvo pa je, da večina atletov tekmuje do določene dobe, kasneje pa se
udejstvujejo bolj rekreativno. To velja za Tanjo Petean, ki je v letošnji sezoni dosegla nekaj zelo dobrih rezultatov, tako je bila na tekmovanju za deželni pokal FIHP v kategoriji seniork druga. Na pokrajinskem tekmovanju FIHP pa je v obveznih likih bila prva, v prostem programu pa druga. Tanji se je lani, glede odhoda s tekmovalnih kotalkališč, pridružila tudi Barbara Kovic.
Razveseljivo pa je, da približno 40 mladih, ki so že pred leti kotalkali, redno sodeluje na reviji, ki jo društvo prireja vsako leto ob novoletnih praznikih. Tudi letos pripravljajo lepo presenečenje, ki bo na vrsti 19. in 20. decembra v sovodenjski telovadnici.
Vsem, ki bi se radi približali temu športu, vodstvo društva svetuje, naj se za pojasnila obrnejo na odbornike društva ali na vaditeljici Nado Devetak in Marizo Florenin.
Na tretjem mladinskem namiznoteniškem državnem turnirju v Terniju, ki je bil prejšnjo soboto in nedeljo, je bil žreb Krasovim predstavnikom naklonjen. Igrali so dobro in dosegli predvidene rezultate, vendar jim je bela žogica še enkrat dokazala, da je okrogla. Našim mladinskim pingpon-gašem namreč poide koncentracija tik pred koncem seta in jim ne uspe izpeljati igre v svojo korist. Glede na dobro igro, ki so jo pokazali, bi lahko dosegli še boljše rezultate.
Po pričakovanju se je Alenka Obad prebila med prvih osem. Pokazala je solidno in zrelo igro. V prvem kolu je premagala Chizzolinijevo (14, 13), zatem Ariattijevo (20, 20), v tekmi za četrtfinale pa jo je premagala kasnejša finalistka Pennacchinijeva (15, 20). Mladinki Katja Čok in Martina Ravbar sta prišli v šestnajstino finala. Tam je Čokova zgubila z Monico Degli Es-
positi (22, 21), ki je tretja na rang lestvici, medtem ko je Čokova uvrščena mnogo niže. Martina Ravbar je zgubila z Vissiovo, a je igrala dobro in celo osvojila set (22, -19, 13). Njena sestra Tanja Ravbar je zgubila v prvem kolu z Biancanijevo (2:1). V konkurenci 64 igralcev je v prvem kolu izpadel tudi Igor Milič.
Edino našo predstavnico med pionirkami Biserko Simoneta je v prvem kolu izločila Beltramejeva, ki pa je slavila zelo tesno zmago (17, -20, 20). Oba para ženskih dvojic K. Čok/M. Ravbar in A. Obad/T. Ravbar sta prišla med osem najboljših parov.
Po neuradni lestvici dosedanjih treh turnirjev je A. Obad osvojila tri točke, po eno točko pa E. Colja, K. Čok, M. Ravbar in T. Ravbar. Mladinke čakata še dva turnirja, ki bosta pokazala, katera od naših mladink se bo uvrstila na državno prvenstvo. (J. J.)
/ %
V raznih košarkarskih mladinskih prvenstvih
Naši s spremenljivo srečo
JADRAN FARGO - FANTONI 55:109
JANDRAN FARGO: Prelec 2, Danieli 8, Šuligoj 2 (2:2), Bogateč 3, Sterni 10 (2:2), Stanissa, Paulina 15 (1:2), Pertot 2, Liszizza 8 (3:5), Sosič 5 (2:3).
V	sobotni tekmi so imeli Jadranovi kadeti malo možnosti za zmago proti višinsko in tehnično močnejšim igralcem Fantonija. Vsekakor igra jadra-novcev ni bila najboljša.
Pri naših je predvsem pešal skok v obrambi in v napadu ter tudi obamba je precej šepala. (I.L.)
OSTALI IZIDI: Bor - Soteco prekinjena zaradi spolzkega terena v 33. min. pri izidu 98:74; SGT - Airone 74:76; Stefanel - Don Bosco 68:104; Castor - Seafredo 98:74.
LESTVICA: Don Bosco in Fantoni 6;Airone, Stefanel, Castor, Soteco in Segafredo 2; Bor, Jadran Farco, Tecno-luce in Saba 0.
~ NARAŠČAJNIKI
BOR INDULES - SERVOLANA 93:67
(45:33)
BOR INDULES: Schiulaz, Debeljuh 30 (2:3), Starec 8 (1:4), Barini 5 (3:6), Pavlica 29 (7:11), Martini 6 (2:7), D. Umer 2, Spacal (0:1), Uršič 4 (0:2), Simonič 9 (1:1).
ON: 18. PM: 16:35. TRI TOČKE: Pavlica 2, Starec 1.
V	tretjem kolu prvenstva naraščajnikov so borovci z lahkoto premagali lanske prvake. V 11. minuti so že vodili s 33:13, nasprotniki pa so se nevarno približali šele v 24. min. (50:42 za »plave«), to pa bi bilo tudi vse in borovci so osvojili drugi par točk, kljub odsotnosti Rudeža (zvin gležnja). V nedeljo bodo borovci gostovali pri Don Boscu. (V. Jogan)
BREG - SANTOS	63:79 (37:46)
BREG: Punis, Corbatti 2, Virno, Mo-cor, Brosso 4 (2:2), Gombač 17 (1:6), M. Bandi 4 (2:4), Kralj, Škabar 1 (1:2), V. Bandi 35 (3:6).
Brežani so enakovredno odigrali tekmo s Santosom. Srečanje je bilo zanimivo in bi ga lahko Brežani, zaključili v lastno korsit, ko ne bi nekateri ključni igralci v napadu zaigrali pod običajnim nivojem. Pohvaliti je treba »plave« za dobro in požrtvovalno obrambo. (Stojan)
IZIDI: Stefanel - Saba 104:53, Breg -Santos 63:79, Sokol - Kontovel 62:130, Bor - Servolana 93:67, Polet - DLF 30:184, Libertas - Ricreatori 83:81.
LESTVICA: Stefanel in Libertas 6; Saba, Tecnoluce, Don Bosco, Kontovel Kronos, Ricreatori in Bor Indules 4; Ferroviario, Servolana in Santos 2; Breg, Sokol in Polet 0.
DEČKI
LIBERTAS - KONTOVEL KRONOS 81:85 (46:26)
KONTOVEL KRONOS: ^ Cingerla, Križman, I. Emili 40 (6:12), Černe (0:2), M. Emili 2, J. Gruden, Spadoni 4, Budin 22 (4:11), Daneu 17 (1:2), Milič.
V	nedeljo so rolkarji Mladine nastopili na tekmovanju za Tržaško trofejo, ki <ja kot običajno prireja tržaško društvo SCI CAI v Boljuncu pri tovarni Grandi Motori.
Naši predstavniki so se dobro odrezali, čeprav so imeli dokajšnje težave z močno burjo. Rolkarji Mladine pa so dokazali, da so dobro pripravljeni.
V	kategoriji najmlajših (proga je bila dolga 3 km) je bil namreč prvi
PM 11:27. PON: Cingerla (38), Daneu (40).
V prvi tekmi prvenstva dečkov je mlada Kontovelova ekipa osvojila svojo prvo zmago na račun povprečnega Libertasa. Po prvem delu tekme si je malokdo predstavljal, da bi Kontove-lovci osvojili prvi prvenstveni par točk, saj so naši zaostajali kar za 20 pik. V drugem delu so »plavi« igrali zelo uspešno v obrambi, Emili, Budin in Daneu pa so polnili nasprotnikov koš. Z delnim izidom 29:5 v šestih minutah so naši nadoknadili zaostanek, v 35. min. pa so že vodili s 77:65. Odtlej so nekoliko popustih, vseeno pa so ohranili majhno prednost in zmagali. V obrambi sta se izkazala Cingerla in Marko Emili. Že jutri 20. 11. bodo Kontovelovci odigrali tekmo drugega kola proti močni ekipi Servolane.
(V. Jogan)
IZIDI: Servolana A - SGT 103:64, Libertas - Kontovel Kronos 81:85, Don Bosco - Servolana B 124:34, S. Marco -Poggi 86:66, Ricreatori - Inter 1904 94:74. Prost Bor.
David Bogateč, na drugo mesto se je uvrstil Matej Lah, tretji pa je bil Vojko Cotič.
Mladinci so tekmovali na progi dolgi 6 km. V tej kategoriji pa je premočno zmagal Erik Tence.
Rolkarji Mladine so tako zelo uspešno sklenili svojo rolkarsko sezono. Njihov trud je bil še kako poplačan.
(B. B.)
Skivolke: v nedeljo v Boljuncu
Tekmovalci kriške Mladine uspešno sklenili sezono
Odbojka: žensko prvenstvo under 18
Slogašicam izenačen derbi
SLOGA KOIMPEX -
BOR FRIULEXPORT	3:1
(16:14, 16:14, 13:15, 15:7)
SLOGA KOIMPEX: Ciocchi, Der-novšček, Fabrizzi, Križmančič, Lara in Neva Lupine, Marucelli, Milkovič, Miot, Sardo, Sosič, Škerk.
BOR FRIULEXPORT: Vitez, Sancin, Bandi, Superina, Vidali, Grbec, Braz-zani, Visentin, Mauri, Gulič, Pahor, Del Piero.
Derbi med našima mladinskima ekipama se je končal s pričakovano zmago slogašic, ki pa so se morale pošteno potruditi preden so strle zagrizen odpor borovk. Tekma bi se pravzaprav lahko precej drugače zasukala, saj je Bor Friulexport v prvih dveh nizih dvakrat prvi prišel do 14. točke, a igralke te svoje prednosti niso znale izkoristiti. Srečanje samo je bilo v prvih treh setih zelo izenačeno. Pri Slogi Koimpex se je poznalo, da so vse igralke prejšnji večer odigrale prvenstveno tretjeligaško tekmo in utrujenost je tudi pogojevala njihovo precej statično igro, kakršne pri tej ekipi nismo vajeni. Bor Friulexport pa je pridno izkoriščal vsako nasprotnikovo napako. Borbenost in požrtvovalnost igralk pa je poplačala osvojitev tretjega niza. V zadnjem pa je le prišla na dan večja izkušenost Sloge Koimpex, ki je tako osvojila tudi to tretjo zaporedno zmago. (Inka)
UNDER 18 MOŠKI
ROZZOL - SLOGA	3:0
(15:2, 15:9, 15:7)
SLOGA: Daneu, Kralj, Križmančič, Malalan, Marc, Maver, Radetti, Renčelj.
Proti dokaj skromnemu nasprotniku je Sloga stopila na igrišče v precej okrnjeni postavi, še zlasti pa se je poznala odsotnost poškodovanega Mari-
ja Čača. Če k temu dodamo še, da tudi ostali igralci niso naleteli na srečen dan je jasno, da je bil poraz neizbežen. (Inka)
CUS - BOR	3:0
(15:2, 15:5, 15:10)
BOR: Marega, Jercog, Biber, Kocman, Blasi, Sivic, Lippolis, Švab, Hmeljak, Starc, Štrajn.
Na težkem gostovanju pri vodečemu je Borova ekipa doživela zelo hud poraz. Že v prvem nizu je bilo vidno, da so se naši bali nasprotnika in čeprav so si nato nekoliko opomogli, boljših akcij niso izvedli. Tudi v tretjem nizu so naši igrali zelo slabo, čeprav so izboljšali predvsem sprejem servisa in blok. (Marega)
UNDER 16 MOŠKI
SOČA ČERIMPEX - VAL	3:1
(15:11, 15:1, 14:16, 15:1)
SOČA: Peter in Pavel Černič, Čau-dek, Tomšič, Klede, Milocco, Pisk, Pellegrin, Zaccaron, Pelicon, Kovic, Ferfolja.
VAL: Sošol, Bizaj, Volčič, Šuligoj, Makuc, Uršič, Juretič, Komic.
V slovenskem derbiju so slavili zmago igralci Soče čerimpex, ki so z dokajšnjo lahkoto premagali vrstnike združene ekipe Vala.
Valovci so začeli dokaj solidno in prešli v vodstvo, a gostitelji so v končnici niza igrali odločneje. Dokaj lahko je Sočanom šlo od rok v drugem nizu, v katerem so nasprotniki zbrali le eno točko. Povsem drugačen je bil tretji niz (zaradi poškodbe je kapetan Soče zapustil igrišče), ki so ga Štan-drežci osvojili pri šestnajstici. V zadnjem setu pa so gostitelji spet igrali odločno in valovce ponovno pustili le pri točki. (E. Č.)
___________UNDER 18______________
CGS - VESNA 2:0 (1:0)
VESNA: Saverino,- Grgič, Babič, Ka-valič, Vlah, Miho, Šuc, Taučer, D. Sedmak, Štefančič, Škabar.
Kriška ekipa je v nedeljo nerodno izgubila proti ekipi CGS. Res je, da je' tekmo vseskozi »motil« veter, toda naši. so izgubili zaradi nepazljivosti. Tržačani so povedli že v prvem polčasu, in sicer zaradi zmede v kriškem kazenskem prostoru. Tržačani so rezultat podvojili na dvomljiv način: napadalec domačinov se je spotaknil ob žogo, za sodnika pa je bila to 11-met-rovka, katero so Tržačani uspešno izvedli. Res je, da so Križani igrali brez nekaterih standardnih igralcev, res pa je tudi, da bi s pazljivejšo igro gotovo odnesli točko. (A. Kostnapfel)
FORTITUDO - BREG 4:1 (2:0)
SRELEC ZA BREG: De Franceschi
BREG: Giorio, P. Tamaro, Kerstich, Sancin, Bevk (De Franceschi), Dimi-nich, M. Tamaro, Slavec, Turco, Giu-ressi (Bandi), Pitacco, Salvi.
V soboto so Brežani odigrali gotovo letošnjo najslabšo prvenstveno tekmo, brez dvoma pa je na njihovo igro vplival gol, ki so ga prejeli takoj v prvi minuti igre, po naivni napaki obrambe. Gol je zmedel Brežane, ki niso utegnili reagirati, tako si je nasprotnik ustvaril še nekaj nevarnih akcij in kmalu podvojil. Tudi drugi polčas se je pričel v znamenju Fortituda, ki je stalno ogrožal bregova vrata in tako realiziral že dva gola. Brežanom je uspelo realizirati le častni gol z De Fran-ceschijem. (E. B.)
LESTVICA: Edile Adriatica 12, S. I.uigi V. Busa in CGS 10, Opicina 9, S.Sergio in Muggesana 8, Supercafie, Vesna, Chiarbola, S. Andrea 7, Cos-talunga 6, Montebello, S. Vito 5, S. Marco Sist., Fortitudo in Breg 3.
NARAŠČAJNIKI
VESNA - FORTITUDO 1:0 (1:0)
STRELEC: Baselice v 27. min.
VESNA: Delise, Saba, Madotto, Ma-horčič, Esposito, Visentin, Pellaschier, K- Sedmak, Baselice, Tence, Košuta.
Kriški naraščajniki so končno začeli zbirati točke. Po slabem začetku igrajo v teh zadnjih kolih presenetljivo dobro in učinkovito. V nedeljo so na domačih tleh brez večjih težav premagali Fortitudo z zadetkom Baseliceja. Vesna je v tej tekmi stalno napadala in to ji je tudi omogočilo, da je ohranila rezultat v svojo korist, saj gostom ni preostajalo nič drugega, kot da se branijo. (A. Kostnapfel)
BREG - CGS 2:2 (2:1)
STRELCA ZA BREG: Grilanc in avtogol.
BREG: Giacobbe, Štefančič, Ota, Zu-Pin, Pečar, Rocchetti, Grilanc, Crissa-ni, Impellizzari (Menegon), Majevski (Guštin), Buzzi (Degrassi).
Brežani so proti močnemu nasprotniku igrali zelo lepo. Gostje so poved-liže na začetku tekme. Brežani pa se
Trenutek s tekem naraščajnikov Vesna - Fortitudo (levo) in Primorje - Montebello (desno).
niso predali in so izenačili z lepim strelom Grilanca. Sreča se je tokrat nasmehnila Brežanom, ki so dosegli drugi zadetek po slabi podaji nasprotnikovega branilca vratarju. Gostje so sicer v drugem polčasu izenačili, niso pa ustvarili več priložnosti za zadetek. Pohvalo si zasluži vsa ekipa za veliko požrtvovalnost. (Buzzi)
PRIMORJE - MONTEBELLO 1:3 (1:1)
_ STRELEC ZA PRIMORJE: Mitja Štoka.
PRIMORJE: Blason, Škabar, Pjrinči-val, Gherbassi, Praselli, Mitja Štoka, Žagar, Peter Štoka (Lukša), Tence,. Trampuž, Tomasettig.
Prosečani so tokrat nerodno izgubili. Gostje so že na začetku dosegli prvi zadetek. Domačini so nato z urejeno igro izenačili s Štoko po predložku prostega strela Tomasettiga. V drugem polčasu pa so domačini igrali neurejeno. Preveč igralcev je hotelo v napad in tako zanemarilo obrambo. Gosti so dosegli drugi zadetek v protinapadu, nato je Tomasettig zadel prečko in rdeče-rumeni so imeli druge priložnosti, vendar akcije so bile netočne in streli na vrata le naključni.
(Š. M.)
LESTVICA: Montebello in Olim-pia 14, Zaule Rab. 13, Giarizzole in S. Sergio 12, Portuale 11, Domio in Fortitudo 10, CGS 9, Čampi Elisi, Opicina, Muggesana in Primorje 7, Vesna 4, S. Vito 2, Breg 1, Campa-nelle 0.
NAJMLAJŠI
OLIMPIA - PRIMORJE 3:0 (1:0)
PRIMORJE: Franza, Pahor, Osi (Husu), Štolfa, Puntar, Savi, Vodopivec, Trampuž, Battigelli, Sardoč, Zac-chigna.
»Rdeče-rumeni« res niso igrali dobro. Domačini so bili skozi vso tekmo boljši od Prosečanov in tudi dosegli tri zadetke. Igralci Primorja pa so bili v napadu neučinkoviti. (Š. M.)
BREG BEST - CGS 0:2 (0:0)
BREG B: Gillifano, Kalc, Strain, Švab, Laurica, Renčelj, Bandi, Maver, Verše, Ferluga, Mondo (v d.p. Bajec in Poretti).
Na Bregovem igrišču večkrat zapiha in tako je bilo tudi v nedeljo. Poleg burje pa so imeli Brežani še »smolo« s sodnikom. Oba zadetka so gostje dosegli v drugem polčasu. Prvi je bil sumljiv, ker si je napadalec CGS popravil žogo z roko in nato streljal v vrata. Brežani so nato napadali in si priigrali prosti strel. Domačini so živahno prostestirali, ker naj bi se žpga izmuznila'vratarju iz rok in »prekoračila« gol-črto. Sodnik pa zadetka ni priznal. Ko so vsi igralci Brega bili bo sodniku, je nasprotnikov vratar podal žogo do svojega napadalca (le-ta pa je bil v nedovoljenem položaju) in dosegel gol. (L. Švab)
LESTVICA: Olimpia 16, Triestina 14, Portuale 13, S. Giovanni 12, CGS 11, Don Bosco 10, Campanelle in S. Andrea 8, Breg, Primorje, Montebello in Fortitudo 6, Giarizzole 5, Zaule Rab. 3, Esperia 0.
PRVENSTVO CSI
DON BOSCO - ZARJA 4:0
ZARJA: Poropat, Urdih, Settini, Gla-vina, Jerman, Doljak, Grgič, Baldi.
Zarja si ni zaslužila tako visokega poraza proti Don Boscu. Igrala je sproščeno, a zagrizeno in bila skozi vso tekmo enakovreden tekmec nasprotniku. Žal, nekatere že kronične naivnosti, so omogočile nasprotniku, da je najprej povedel in nato še zaokrožil izid, ko so se naši vse preveč odprli v obrambi in skušali nadoknaditi zamujeno. (M. Ž.)
ZAČETNIKI
SKUPINA A
ESPERIA - PRIMORJE 0:2 (0:1)
STRELCA ZA PRIMORJE: Mitja Emili, Trampuž iz 11-metrovke.
PRIMORJE: Sandri, Rebula, Doljak, Guštin, Gherbassi, Trampuž, Mitja Emili, Nadlišek, Pahor, Husu (Peter Emili), Širca.
»Rdeče-rumeni« so zasluženo slavili zmago, saj so skozi vso tekmo napadali. Prvi gol je dosegel Mitja Emili. Nato je bil zelo nevaren Trampuž. Njegov strel je šel za las ob vratnico. Drugi gol je dosegel prav Trampuž v drugem polčasu iz 11-metrovke, ker je branilec domačinov pred vrati zaustavil strel z roko. Proti koncu je imel še Širca ugodno priložnost, žal pa pri tem ni imel sreče. (Š. M.)
BREG - CGS 0:1 (0:1)
BREG: Rapotec, Rapotec, Corbatti, Klabjan, Argenti, Paoletti, Delise, No-vatto, Bossi, Kermac, Gropazzi, v rezervi Viola in Argenti.
Ob zelo močni burji so Brežani nezasluženo izgubili. V prvem polčasu je bila tekma izenačena, gostje pa so izkoristili edino priložnost, ki so jo imeli na razpolago. V drugem polčasu so naši močno napadali. Ustvarili so nekaj zrelih joriložnosti s Kermacem in Bossijem. Žal pa do zadetka ni prišlo.
(Buzzi)
ZARJA - CAMPANELLE 0:0
ZARJA: Bellafontana, Pussini, Maks in Devan Grgič, Kralj, Umek, Jurinčič, Granzotto, Vremec, Posega, Ražem, Doljak.
Skozi vso tekmo je pihala močna burja, tako da je bila igra dokaj raztrgana in neprivlačna. Igralci so močno občutili prvi mraz in niso bili zmožni ustvariti lepih in koristnih akcij. Vsekakor so naši zaigrali pod povprečjem in to predvsem zato, ker ne poslušajo, ali točneje nočejo poslušati trenerjevih navodil, kar je vsekakor graje vredno. Prepričani pa smo, da bodo naši v bodoče poslušnejši, kar je zadoščenje trenerju in tudi njim samim.
(M. Ž.)
LESTVICA: S. Giovanni 18, Sonci-ni A 13, Chiarbola 12, Giarizzole in Primorje 11, Ponziana 10, CGS 9,
Zarja, Vivai Busa B 8, Muggesana in Opicina 6, Breg 5, Fortitudo 4, Campanelle 2, Esperia 1.
CICIBANI
SKUPINA B
LESTVICA: Fulgor A in S. Giovanni 14, Domio 13, Soncini B 11, Don Bosco in S. Sergio 7, Chiarbola 4, Muggesana 4, CSG B 3, Breg 2, S. Andrea B 1.
SKUPINA C
ZARJA ADRIAIMPEX - PRIMORJE 2:3
_ STRELCI ZA PRIMORJE: Kuk in Širca 2, ZA ZARJO: Lipovec 2.
ZARJA: Družina, Buda, Metlika, Hočevar, Križmančič, Marc, Umek, Pusi-ni, Lipovec, Sancin.
PRIMORJE: Švara, Lovrečič, Princi-val, Karli, Emili, Širca, Kuk, Braini, Vinci.
Prvi poraz Zarje v tem prvenstvu in to- po zaslugi proseškega Primorja. Igra je bila skozi vso tekmo borbena in izenačena. Akcije so se vrstile zdaj na eni, zdaj na drugi strani, tako da sta imela vratarja mnogo posla. Uspešnejši so bili Prosečani, ki so trikrat premagali bazovskega vratarja, medtem ko je Zarja bila dvakrat uspešna s prodornim Lipovcem. Po prikazani igri pa bi bil neodločen rezultat naj-pravičnejše plačilo za obe moštvi.
(M.Ž.)
LESTVICA: Campanelle 15, Primorje 13, Zarja 12, CGS A 10, S. Andrea A 9, Opicina 7, Esperia 5, Vivai Busa B, Altura 4, Costalunga 1.
MLAJŠI CICIBANI
ZARJA ADRIAIMPEX -FORTITUDO 1:0
STRELEC: Furlani.
ZARJA: Urdih, Grgič, Sabadin, Ban, Brazzani, Bergagna, Furlani.
Končno je Zarji uspelo priti do zmage, čeprav je igrala v zelo okrnjeni postavi. Prav to je naše fante spodbudilo, da so igrali zelo borbeno in niso dopustili nasprotniku najmanjše prostosti. Vsekakor je Fortitudo večkrat skušal ogroziti Urdihova vrata, vendar je bil le-ta dobro postavljen in v nekaterih primerih j e_ ubranil res zelo nevarne strele. (M. Ž.)
LESTVICA: Fani Olimpia 16, Portuale, Vivai Busa 12, Soncini, Ponziana A 11, Giarizzole 10, Ponziana B 8, S. Andrea in Zarja 6, Fortitudo in Esperia 2, Zaule Rab. 0.
AD BOR INFORDATA v soboto, 21. t. m., ob 17. uri bo na stadionu »1. maj« občini zbor AD BOR Infordata. Vabljeni člani in atleti.
KK BOR
priredi ob sobotnem gostovanju v Roncade (Treviso) za Borovo tekmo D lige avtobusni izlet. Razpoložljivih je še nekaj mest na avtobusu. Interesenti naj se zglasijo ob večernih urah na tel. 416948.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 250.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000,- din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000.- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000,- din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593
ADIT 61000 Ljubljana
Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) • Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tlaka
H
ZTT
Trat
član italijanaka zveza časopisnih založnikov FIEG
18. novembra 1987
Argentina ga hoče izročiti ZR Nemčiji
Nacist Schwammberger v laplatski bolnišnici
Nedaleč od jezera Tana v pokrajini Gojam
Nasprotniki etiopskega režima ugrabili italijanska tehnika
ADIS ABEBA — Italijanski tehniki očitno nimajo v tujini veliko sreče, prejšnji mesec so namreč v Iraku kurdski separatisti ugrabili italijanska tehnika, ki ju doslej še niso osvobodili, v ponedeljek pa je v Etiopiji ista usoda doletela še druga dva tehnika. Oba sta bila zaposlena pri parmskem podjetju So. Ri. Ge., ki se ukvarja z geološkimi poizkusi in raziskavami in bo v Etiopiji zgradilo namakalni sistem.
Do ugrabitve je prišlo v etiopski pokrajini Gojam, v bližini jezera Tana. 27-letni Salvatore Barone iz Rocce di Neto pri Catanzaru in 36-letni Paolo Biellini iz Forlija sta se s kolono vozil v ponedeljek zgodaj zjutraj vračala iz kraja Bahar Dar ob obali jezera Tana, kjer sta preživela konec tedna, na gradbišče podjetja So. Ri. Ge. v Kunzi-lo. V koloni so bila tri terenska vozila. Ugrabljena Salvatohe Barone in Paolo Biellini sta bila s tremi domačini v
drugem vozilu kolone. Ugrabitelji so pripravili zasedo, bili pa so prepozni, da bi prestregli prvi avtomobil, v katerem je bil tudi Maurižio, brat Salva-toreja Barona. Ko je privozilo mimo drugo vozilo, so ugrabitelji streljali v gume in tako prisilili šoferja, da se je ustavil. Vsi potniki v tretjem terenskem vozilu so bili priča ugrabitvi, uspelo pa jim je, da so pravočasno obrnili avtomobil in se vrnili v Bahar Dar. Tam so sprožili alarm, na kraj pa je takoj prihitel Sergio Angeletti, italijanski veleposlanik v Adis Abebi, ki bo osebno vodil pogajanja z ugrabitelji.
Kdo pa je sploh ugrabil italijanske tehnike, se sicer še ne ve, saj ni še nihče prevzel odgovornosti, jasno pa je, da je to storila organizacija, ki nasprotuje Mengistovemu režimu. Oblasti v Adis Abebi so prepričane, da je ugrabitev delo Revolucionarne stran-
ke etiopskega ljudstva (EPRP), ki je decembra 1986 prav tako ugrabila dva italijanska tehnika. Takrat se je pustolovščina tehnikov po 40 dneh srečno zaključila.
Romano Castoncelli, lastnik podjetja, kjer sta bila zaposlena Salvatore Barone in Paolo Biellini, je včeraj de-, jal, da niso imeli doslej v Etiopiji nobenih varnostnih težav in da so se odpovedali varstvu etiopske, vojske. To so sklenili, da ne bi delovišče postalo možna tarča napadov gverilskih skupin.
Projekt, ki sta ga uresničevala ugrabljena tehnika, finančno podpira italijanska vlada v okviru pomoči državam v razvoju. Italija je v Etiopiji v letih 1981-86 uresničila razvojne programe v skupni vrednosti 185 milijard lir, za ,143 milijard lir pa je italijanska vlada tej državi dodelila finančne pomoči.
Lokomotive vozile brez strojevodij
BOSTON — Včeraj je po Massachusettsu divjala kompozicija šestih dizelskih lokomotiv. Te je nekdo spravil v tek, nato pa so kar same nadaljevale svojo pot. Po 45-mi-nutni vožnji so skupino lokomotiv preusmerili na mrtvi tir, in sicer v kompozicijo praznih vagonov.
Železniški strokovnjaki so ves čas sledili divji vožnji lokomotiv na ekranih računalniškega sistema, preusmerjali vlake, tako da so se izognili hujšim posledicam.
Bog in politika
NEW YORK — Amerika je pač Amerika! Pred nekaj dnevi je tulski župan (Oklahoma) Dick Crawford izjavil, da je bil lani izvoljen po božji volji. Njegov največji tekmec, in sicer Walter Hall je namreč med volilno kampanijo nenadoma umrl.
Včeraj pa se je župan v zahvalnem cerkvenem obredu v spomin preminulega VValterja Halla javno opravičil, češ da je pred tednom dni izustil pravo bedarijo. Sin pokojnega županovega tekmeca je ogorčeno dejal, naj se drugič kar sam Bog bolj potrudi, ko piše županove govore.
V železniški nesreči
w
na Švedskem 9 mrtvih
GOETEBORG — V predsinočnji železniški nesreči blizu Goteborga je bilo ob življenje 9 oseb, ranjenih pa 117. Osem ljudi (med njimi obe strojevodji) je umrlo pri priči, en potnik pa v bolnišnici. Do tragedije je prišlo v neposredni bližini železniške postaje Lerum, kjer sta čelno trčila potniška vlaka, ki seveda ne bi smela voziti na istem tiru. Preiskovalci še ne vedo, kako se je to zgodilo: eni menijo, da zaradi tehnične napake, drugi pa, da zaradi človeške. Vsekakor drži, da so na postaji v Lerumu že več dni preureditvena dela in da zato ni deloval avtomatični varnostni sistem.
Obračun nesreče bi bil lahko še mnogo hujši, ko ne bi strojevodji dobrih sto metrov obupno pritiskala na zavore, tako da sta precej znižala hitrost. En vlak je vozil proti Stockholmu, drugi v nasprotni smeri, na obeh pa je bilo okrog 250 potnikov. V trčenju sta se lokomotivi razleteli, več vagonov se je iztirilo in prevrnilo, nazadnje pa je izbruhnil še požar. Ranjene so prepeljali v tri različne bolnišnice z dvajsetimi rešilci: večino oseb so že poslali domov, le 40 jih še leži na bolniški postelji.
BUENOS AIRES — Bivšega nacističnega oficirja Josepa Schwammber-gerja so zaradi srčne hibe sprejeli v neko laplatsko bolnišnico, potem ko je pred sodniki priznal svojo nacistično preteklost. Proti Schwammbergerju so zahodnonemške in avstrijske sodne oblasti izdale mednarodno tiralico, ker ga dolžijo smrti kakih tisoč oseb med nacistično zasedbo Poljske v drugi svetovni vojni. Nedavno ga je sodišče v Stuttgartu spoznalo za krivega, da je umoril »iz užitka, sovraštva in rasizma« na stotine oseb, predvsem Židov. Argentinska policija je Schwammber-gerja aretirala v petek v Huerti Grande pri Cordobi. Sodstvo mora sedaj v roku 30 dni odločiti, ali ga bo izročilo ZRN.
Na sliki (telefoto AP): Sclrvvamm-berger pred sodniki.
Sedem nekrologov za župana ki je trn v peti opoziciji
LECCO -- Tribarvni občinski odbor v Leccu (KD, PSI, PLI) je že dolgo tarča kritik, češ da zanemarja svoje dolžnosti in ne izpolnjuje obveznosti do prebivalstva. Zaradi tega je bil pred kakšnim tednom tudi na robu krize. No, nekdo si je zdaj privoščil demokristjanskega župana' in dal objaviti v nekem milanskem dnevniku sedem nekrologov. V njih piše, da je župan Giulio Boscagli nenadno umrl, sožalja pa izražajo podžupan Pierluigi Pol-verani, senator Cesare Golfari, krščanska demokracija, ravnateljstvo zavoda Banca Popolare di Lecco, uredništvo krajevnega tednika II Resegone in Comunione e liberazione (Boscagli je zet vodje CL Formigonija). Boscagli, 39 let, si je pridržal pravico do sodne prijave, sicer pa označuje dejanje kot grobo šalo: »Zdaj bom moral na dolgo in široko hoditi po mestu, da me bodo vsi videli živega!«
JO / MESTO CVETJA	Piše in riše: Matjaž Učakar
POt-iCAJI...
H>ilo Je ... cverje POTA/~r ... z&ežAi .
AflHH	HC
£>uz>/s -S£eZ)/
/v Poren HUja -jo
Poveš al cez-o z-g,o&bo
.. /AJ POTBH
Lep o PO VRSTI
Nove vesoljske kopalke
Izraelska manekenka Oira si je nadela nove kopalke, katere so Izvedenci takoj poimenovali za »vesoljske« ali »spodaj manj in zgoraj več«	(AP)