Leto LXVm 4$
LJubljana, sobota 23. februarja 193$
Cena Din L-
SLOVENSKI
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemsi nedelje 111 praznike, — Inserati do 30 petit vrst d Din ? - do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din S.-, već ji tnseraU peUt vrsta Din 4.- Popust po dogovoru, tnseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. 3a inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo.
CBKDNTtTVO D* UPBAVNISTVO LJUBLJANA. Rnafljeva olica srev. 5
Telefon: 3122. 3128, 3124, 3125 in 312«
Podružnice:  MARIBOR, Smetanova 4471. — NOVO MESTO, Ljubljanska telefon  St. 28. — CELJE: cellsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon st 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon St- 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 10L
Račun pri poštnem cel; mrem t* vodu v Ljubi jam St. 10 9pl.
ITALIJA HOČE RAZŠIRITI
SVOJO KOLONIALNO POSEST
Misija libijskega guvernerja maršala Balba — Italija ne zahteva od Abesinije samo zadoščenja, temveč tudi obsežne politične in
gospodarske koncesije
•»trn, 22. februarja k. Po rimskem sporazumu s Francijo in po londonski pobu di za ureditev aktualnih evropskih vprašanj se je Italija v zunanje-poliitičnem pogledu docela  posvetila  kolonialnim vpra ianjem. O tem ne priča samo spor, ki je nastal  zaradi  incidentov  na abeeins-kem obmejnem ozemlju, marveč tudi priprave za večjo  politično in gospodarsko aktivnost v severnih au.-.^.u kolonijah, ze ne kaj dni se mudi v Rimu maršal Balbo, guverner Libije, ki je imel že več razgovorov z Mussolinjem kot ministrom za kolcu i je. Govorila sta, kakor pravi današnji komunike agencije Štefani, o moralnem in materialnem položaju italijanskega, kakor tudi  domačega  prebivalstva  v    Libiji in ostalih severnih afriških kolonijah, o raz vojn:h  možnos-tib  poljedelstva   in pašni štva. trgovine in   turizma   ter socialnih ustanov  fašističnega  režima,  zlasti  pa » usravuj  reformi, ki bo izvedena v Libij> postLDao do srede leta. V kratkem se bo do v Libiji pričela tudi javna dela in na meravajo najprej zgraditi   obrežno cesto od francosikega Tunisa do Egipta. Po do-se lan.,... načrtih bo cesta dograjena že v enem letu in jo bo otvoril Mussolini, ki twi ob tej priliki drugič, odkar vodi fašistični   režim,  nosetil 6everne afriške kolonije
.Veseca aorila bo v Bengazlju, glavnem mestu C-irenaj^se. tudii velika kolonialna kmetijska konferenca italijanskih aerono-mov. na kateri bodo pripravili konkretne načrte za kolonizacijo italijanskega oreh' valstva v Cirenajki, kjer sta bili doslej kot kolonizacijska vzorca zgrajeni moder-n: kme, . vasi Gebel Affdar in Monte ver-do
.Meuiem jt objavila  poluradna politična revija »Affari Bs-teri« poročilo o pogaia njih za sporazum z Abesinijo. Sedaj so tudi Itai.jan:  pričeli  priznavati, da se pogajanja v Addas Abebi  razvijajo z velikimi težavami ter so trenutno obstala na mrtv točki. Ker tudi po mnenju abesinske vla de pogajanja  ne bodo do vedla do nikake pozitivnega  rezultata, je po  poročilih iz Auujs A bebe abesinska vlada sklenila pripraviti se za vsak primer in odredila pospešeno mobilizacijo abesinske vojske.
Prevažanje čet se nadaljuje
Rim, 23. februarja. \v. Nov transport italijanskih čet je danes odplul iz Neaplja na veliki motorni ladji »Vulcaniji«. Na krovu ladje je tudi velika količina živil in drugega materiala, nadalje sanitetne in ženijske čete ter veliko število tehničnega osobja. Z »Vulcanijo« potuje tudi vrhovni poveljnik italijanskih kolonialnih čet v vzhodni Afriki, general Graziani. Skupno je na »Vulcaniji« 2500 mož.
Nove zahteve Italije
Pariz, 23. februarja č. Politični in diplomatski krogi so zaradi naraščajoče napetosti v Abesiniji zelo vznemirjeni. Presenetil je tudi korak italijanske vlade, ki je dala po svojem poslaniku v Londonu m Parizu oficielno sporočiti, da se ne more več zadovoljiti z dosedanjimi odškodninskimi zahtevami, marveč bo zahtevala poleg teritorialnih tudi še politične in gospodarske koncesije. Tako v Parizu kakor v Londonu se boje, da bi mogel ta konflikt neugodno vplivati tudi na razvoj evropske mednarodne politike, zlasti, če bi se obravnaval pred Društvom narodov. Razen tega obstoja bojazen, da bi mogla Nemčija izkoristiti zaposlenost Italije v Afriki zc napad na avstrijsko neodvisnost, kar bi moglo izzvati nezaželjene zaplet-ljaje tudi v- Evropi. Po vesteh iz Rima je italijanska vlada včeraj izdala zaupne odredbe, da se pospešijo vse priprave za vojaški pohod  v Abesinijo.
Po poročilih tukajšnjih listov se je mnenje političnih krogov o mednarodnem političnem položaju Abesinije in o njeni vojaški moči znatno zboljšalo. V7 politični javnosti krožijo govorice o tajni vojaški konvenciji med Japonsko in Abesinijo. Poleg tega vežejo Abesinijo tesni prijateljski odnošaji tudi z Belgijo in Švedsko, katerih oficirji vodijo abesinsko armado. Končno se Abesinija zaveda, da mora kolonialna politika Italije slej ko prej naleteti na povsem drugačen odpor pri Angliji in Franciji, ker bi z italijansko zmago nad Abesinijo postala Italija kot kolonialna sila čim dalje bolj nevarna sosednim angleškim in francoskim kolonijam. Sicer pa so si v Londonu in Parizu že sedaj na jasnem, da meri italijanska kolonialna politika na teritorialno združitev vzhodnih in severnih afriških kolonialnih posesti, ki bi bila možna le s priključitvijo abesinske-ga pa tudi francoskega in angleškega kolonialnega teritorija italijanskim koloni jam*
Abesinija  apelira  na DN
London, 23. februarja, č. Abeainska vlada se je odločila, da se bo s posebno noto obrnila na Društvo narodov m zahtevala nujno intervencijo za zaščito neodvisnosti in nedotakljivosti njenega ozemlja. Razen tega bo zahtevala, da se uvede v abesin-sko-italijanskem sporu postopek po pravilih mednarodnega razsodišča, ki se mu hoče brezpogojno podvreči. Na ta način hoče Abesinija Društvo narodov prisiliti, da se nemudoma sestane in razpravlja o njeni pritožbi proti Italiji.
Angleška vlada je mnenja, da bi pomenil abesmski konflikt za Društvo narodov prehudo obremenitev in bo zato na vsak način skušala odvrniti abesinsko vlado od tega koraka Po svojem poslaniku je že opozorila abesinskega cesarja, naj se nikar ne zanaša na Društvo narodov, ki v tem sporu ne bo moglo ničesar ukreniti v korist Abesinije, zlasti ne. Če ne bo pokazala pri sedanjih pogajanjih dovolj dobre volje. Na drugi strani pa angleški tisk priznava, da ima Italija v Abesiniji agresivne namene. Tako piše današnji »Dailv Telei?raph«. da se Italija sedaj, ko se je vojaško pripravila, ne zadovoljuje več samo z odškodnino za obmejne incidente, marveč zahteva dalekosežne koncesije na političnem in gospodarskem poltu, katerih izpolnitev ie za Abesiniio docela nespre-•emPiva. Med Londonom in Parizom se vrše živahni diplomatski razgovori o skupni posredovalni akciji, da bi se preprečil izbruh sovražnosti. V spodnji zbornici je zunanji minister Simon potrdil, da si Anglija skupno s Francijo pirzadeva posredo-
vati, vendar brez vidnega uspeha; upa pa, da Italija ne bo izzvala vojne, dokler je le količkaj upanja v mirno poravnavo.
Japonska ne bo nudila Abesiniji vojaške pomoči
Rim, 22. februarja JLA. Japonska poslanik v Rimu je izjavil Reuterjevemu poročevalcu, da je povsem izključeno, da bi Japonska nudala Abesiniji vojaško pomoč, če bi prišlo do oboroženega spopada
Občinske vofitve v Franciji
Pariz, 2^ februarja AA. Ministrski svet je sklenila, naj se občinske volitve v Franciji vrše 5. maja. Ožje volitve bodo po potrebi 20 maja.
Volitve v G dansku
Gđansk, 2*. februarja AA, Volitve v gdanski deželni zbor bodo po vsej priliki 7. aprila obenem s parlamentarnimi in občinskimi volitvami.
Aretiran pustolovec
Seograd, 2 . februarja p. Beograjska policija je aretirala čudnega pustolovca Josipa Sfiligoja, menda po rodu Slovenca, ki pa je italijanski državljan. Aretirali so ga, ker je izvršil večje Število velikih sleparij. Osnoval je namreč Solo za zasebno poučevanje učencev srednjih Jol. Od svojega učnega osobja, profesorjev in uradnikov pa je sprejel velike vsote denarja na račun nekakšnih kavcij Po aretaciji je priznal svoje sleparije. Domnevajo, da jih je izvrševal že dolgo časa In da je rafiniran lopov.
Nemčija popušča
Nemška vlada je pristala na nedeljivost londonskih predlogov in Zeli čimprejšnjih neposrednih pogajanj — Simon bo v začetku marca posetil Berlin
London, 23. februarja. AA. Kakor poroča Beuter, je nemška vlada sporočila angleški vladi, da soglaša z načrtom angleško-nemških pogajanj, ki naj se vodijo o vseh vprašanjih angleško-fran-coskega komunikeja od 3. februarja. Zato je popolnoma gotovo, da se bodo v kratem vršila neposredna pogajanja med Nemčijo in Veliko Britanijo.
London, 23. februarja, r. Ker je Nemčija sedaj pristala na nedeljivost londonskih predlogov, sodijo v angleških krogih, da se bodo *edaj pogajanja hitreje razvijala. Po soglasnem mnenju današnjih londonskih listov se računa s tem, da bo zunanji minister Simon v spremstvu ministra Edena prve dni marca posetil Berlin in stopil v neposredne stike z berlinsko vlado. Pri tej priliki bodo podrobno proučili vse londonske predloge. Pred odhodom v Berlin se bo Simon ustavil v Parizu, kjer se bo ponovno sestal s francoskimi državniki in skupno z njimi določil vse podrobnosti za pogajanja z Nemčijo. »Daily Telegraph« piše, da bo prevladovala pri berlinskih razgovorih vloga, ki jo igra v Evropi Rusija ter da bo Simon mogel dati Nemčiji pomirljive izjave glede francosko-ruskega sodelovanja. V londonskih krogih se nadejajo, da bo posredovana vloga Simona odstranila tež k oče glede vzhodnega pakta. Ali bo Simon iz Berlina krenil ta-
koj dalje v Prago, Varšavo m Moskvo, še ni določeno, je pa zelo verjetno.
London, 23. februarja, č. Nota sovjetske vlade je napravila zelo ugoden vtis. S posebno pozornostjo komentirajo oni del note, Id govori o potrebi čim prejšnje izmenjave misli med prizadetimi državami, v čemer vidijo neke vrste povabilo Simonu, naj bi čim prej posetil Moskvo.
»Daily Herald« pravi, da bi bil Simonov poset v Moskvi zelo zaželjen. ker bi se mogla angleška vlada na ta način najbolje poučiti o stališču, ki ga zavzema k londonskim predlogom sovjetska vlada. Varnost je na vzhodu prav tako potrebna kakor na zapadu in je zato želja Moskve, naj bi se čim prej sklenil vzhodni varnostni pakt, v enaki meri razumljiva kakor želja Anglije, da bi se čim prej sklenila letalska obrambna konvencija. Sedanja mednarodna napetost še ne bo popustila, ako se rešijo samo spori z Berlinom, treba je upoštevati tudi Rusijo, ki je z vstopom v Društvo narodov postala važen faktor evropske politike. List prihaja do zaključka, da bi bil obisk Simona v Moskvi logična posledica dosedanjih naporov za pomirjenje Evrope in organizacijo miru.
>News Chronicle« omenja, da je Rusija pokazala mnogo dobre volje in je sedaj dolžnost angleške vlade, da to upošteva in temu primerno uravna svojo politiko. Če
bo prišlo do obiska Simona v Moskvi potem mora iti Simon v Moskvo ie prej, preden poseti Berlin. Prav tako bi kazalo, da se spotoma ustavi tudi v Pragi in Varšavi
Francija bo uvedla potne liste s prstnimi odtisi
Na ta način naj bi se onemogočilo ponarejanje potnih
listin
Pariz, 22. februarja, r. Preiskava, ki se je vršila v zvezi z marsejskim umorom, je dokazala, da živi veliko število inozemcev v Franciji s ponarejenimi potnimi tisti. Notranje ministrstvo je zaradi tega naročilo vodji polici jskotehničnega laboratorija v Lvonu dr. Locardu, na i predlaga ukrepe, da bi se ti nedostatki odpravili Locard ugo-
tavlja v svojem poročilu, da so sedenji potni Usti z eno samo fotografijo nezadostni in bi jih bUo treba opremiti vsaj z dvema slikama. Razen tega naj bi imel potni list vseh 10 prstnih odtisov, kakor so jih do sedaj Jemali le pri najhujših zločincih. Ta način Izkazovanja nameravajo naiprej uvesti pri izkaznicah za mozenu^ |
Schuschniggovo potovanje v Pariz in London
Schuschnigg in njegov zunanji minister Berger-Waldenegg sta otpotovala v Pariz, če se sme verjeti avstrijskemu tisku, navezujeta oba državnika na svoje potovanje velike nade. Berger-Waldenegg je pred odhodom govon novinarjem s precejšnjo samozavestjo o zvišani zunanjepolitični aktivnosti Avstrije, katera v Pariz in London ne prihaja kot prosilec marveč kot polnopraven faktor medna-odne politike zavedajoč se svojega velikttja ponuiu v Pcdunavju in svojega kulturnega poslanstva v Evropi.
Kakor pa se zdi, so pravi motivi inozemske akcije zastopnikov dunajske vlade v resnici manj ponosni. V velikem delu jih narekuje strah pred bodonostjo in skrb, da ne bi iz pogajanj zapadnih velesil z Berlinom zrastle keke koncesije, ki bi vladajočemu dunajskemu režimu utegnile postati nevšečne.
Hitlerjevski tisk v zadnjem času stalno ponavlja zahtevo, da mora dobiti avstrijsko ljudstvo priliko, v svobodnem glasovanju odločiti: ali je z današnjim položajem in z vladnim političnim kurzom zadovoljno. Če tudi zahteva po avstrijskem plebiscitu z oficielnega nemškega mesta ni bila stavljena, je več kakor verjetno, da bo v bodočih pogajanjih za srednjeevropski pakt Nemčija poskušala doseči gotove koncesije, ki bi utegnile imeti za avstrijsko notranjo poliitko opasen učinek. Iz pisave merodajnih nemških listov je že danes smatrati za gotovo, da se bo še mnogo govorilo o pojmu nevmesavanja. ki zanj nemška javnost zahteva precizno opredelitev in formulacijo.
Službena Avstrija sicer odklanja vmešavanje z nemške strani, ni pa tako rigo-rozna napram svojemu rimskemu patronu čigar intervenciji se dunajski vlada oči-vidno ne bi hotela odreči. Nekateri dobro informirani listi so hoteli celo vedeti, da je v Schuschniggovem pariškem in londonskem programu važna točka o mednarodnem vojaškem kontingentu, ki naj bi prevzel varstvo »avstrijske samostojnosti« tudi proti notranjemu sovražniku, kar se pravi z drugimi besedami, da avstrijske ga-rantinje zagotovijo vladajočemu režimu dejansko podporo, tudi če bi ne bil ogrožen od zunaj. Ce tudi ta publicistična informacija ni povsem točna, je vendaT verjetno, da si bosta avstrijska državnika skušala izposlovati pristanek na gotove vojaške varnostne ukrepe, ki bi se sicer ne skladale z mednarodnimi pogodbami. V to poglavje spada gotovo tudi povišanje avstrijskih vojaških efektivov, Iri se pripravlja s popolnim podržavljenjem tako zvane prostovoljne varstvene službe,  katero opravlja-
Gospa Hanau
zopet v zapora
Pariz, 23. februarja. AA. Sinoči so po nalogu državnega tožilstva prijeli go. Marto Hanau, bivšo lastnico »Oazete de France« in sedanjo glavno urednico finančnega lista »Force«. Go. Hanau so julija 1934 obsodili zaradi poneverb in si ep ari j na triletno robijo in na veliko denarno kazen. Proti obsodbi je vložila tedaj priziv, včeraj ga je pa sodišče odbilo. Ko so jo včeraj prijeli, je skušala izvršiti samomor.
Viharji v Franciji
Pariz, 23. februarja. AA. Snoči je na zapadni obali Francije divjal hud vihar. Pri Lorianu je bilo več parnikov in veliko število ribiških čolnov v nevarnosti. En čoln se je potopil. Pri Saint Nazairu se borita z viharjem dva italijanska parnika in zahtevata pomoči. V Moulainu je vihar odnesel strehe nekaterih hiš. V Montobanu je burja porušila neko delavnico. Več delavcev je ranjenih.
Družinska tragedija v Beograda
Beograd 23. februarja, p. Davi se je pripetil v Beogradu v ulici generala Horva-toviča št. 8° grozen zločin. Ključavničar Radosfav Tutunovič je živel s svojo ženo ie dalje časa v neznosnih razmerah ter se ie z njo neprestano prepiral Tudi preteklo noč sta se prepirala Med prepirom je vpričo štirih malih otrok Tutunovič svoio ženo Nadeždo z nožem tako obklal. da bržkone nc bo ostala živa Njega so aretirali, žena se nahaja v agoniji, otroci pa so ostali sami doma
Gripa tudi v Franciji
Pariz, 23. februarja. AA. Gripa še zdaj m popustila Vsak dan je po nekaj smrtnih primerov. V Stene ju je 500 vojakov v bolnici.
Befovarski župan razrešen
Beograd, 22 februarja n. Z odlokom banske uprave je bil danes razrešen dosedanji župan v Belovaru dr Dražen Kvater-nik Ker naslednik Se ni imenovan, bo do nadaljnjega vodil posle podžupan.
jo oboroženi oddelki »Heimwehr« in »Ost-markisehe Sturmscharen«.
Po vsem kar se sliši v zadnjem času iz Avstrije, ima menda Schuschnigg-Starhem-bergova vlada mnogo vzroka, da misli na svojo lastno varniosr. Na propagandnih shodih, ki jih pdirejata kancelar in podkan-celar, se sicer z veliko samozavestjo poudarja trdnost režima in zanesljiva zaslom-ba, ki jo ima vlada v ogromni večini avstrijskega ljudstva. Vendar ravno ti shodi dokazujejo, da doba notranjih bojev še dolgo ni pri kraju. Geslo o avstrijskem plebiscitu je po saarskem glasovanju med inteligenco in mladino našlo toliko odmeva, da je smatral sam kancelar za potrebno, baviti se ž njim na javnem shodu v Linču. Starhembcrg pa je v Gradcu svaril pred neslogo v vladnem taboru. Češ, da se ne sme precenjevati lanskih zmag, kajti »doba miru in kompromisov še ni došla in končno zmago bo doseči samo v boju«. Iz takega miljeja sta avstrijska ministra nastopila svojo pariško in londonsko pot. Zato je menda upravičen sklep, da bo prošnja za pomoč bistven delež njune diplomatske akcije.
Pomoč pa, kakor si jo predstavlja in žen dunajski režim, bo težko izvedljiva brez tehtnih ugovorov. Kajti v okviru svojega programa namerava avstrijski kancelar, kakor se splošno zatrjuje, pokreniti tudi vprašanje habsburške restavracije. Schusch-niggove habsburške simpatije so od nekdaj znane in verjetno je, da ne bo zamudil prilike, predočiti obnovo Habsburga kot politično nujnost. Dobro namreč ve, da bo našel v Parizu in tudi v Londonu dovolj zagovornikov svoje teze, politikov, ki tz strahu pred anšlusom ne vidijo mnogo večje opasnosti za mir v srednji Evropi če ugladijo pot na prestol dinastiji ki se gotovo nikdar ne bo odrekla aspiracijam na izgubljene dežele. Ni sicer verjetno, da bi osebna intervencija avstrijskega kance-larja pridobila za habsburško vprašanje bistveno več aktualnosti, kolikor je do zdaj ima. endar bi bilo zgrešeno, če bi intere-sirane države ne posvetile baš tej točVi svoje budne čuječnosti.
Mala antanta ni puščala Evrope nikdar v dvomu, da smatra habsburško vprašanje za mednarodno zadevo in je tudi načelo nevmesavanja osvojila samo s pridržkom, da se ne bo uporabilo kot kulisa, za katero bi se vtihotapila na Dunaj in Pesto nevarnost habsburškega revizionizma. Tega svojega stališča ne bo nikdar in nikomur na ljubo izpremenila. S tega vidika bo tudi gledala Schuschm'csovo pariško in londonsko pot.
Krvnik Hart na poti v Maribor
Justifikacija Ivana Laknerja in Stanka Pančnrja bo v ponedeljek ob 6.S0 zjutraj
Maribor, 23. februarja. Državno tožiteljstvo v Mariboru je prejelo danes brzojavno obvestilo, da je krvnik Hart že na poti v Maribor in da prispe v teku danalnjega ali jutrišnjega dne. Predsednik okrožnega sodišča dr Tombak bo jutri, v nedeljo ob 11. dopoldne, obema obsojencema, Stanku Pančunju in Ivanu Laknerju, ki bosta prepeljana v zamreženem vozu iz moške kaznilnice v jetnišnico okrožnega sodišča, prečrtal odlok, s katerim je pravosodno ministrstvo potrdilo smrtno obsodbo in jima razglasil, da bosta usmrćene v ponedeljek ob f.30 zjutraj. Dnevi Pančurja m Laknerja so torej Šteti.
Morilec svoje žene obsojen na smrt
Beograd, 22 februarja p. Iz šabca poročajo, da je tamošnje sodišče obsodilo na smrt kmeta Ljubomira Jovanoviča, ki je na zverinski način mučil in ubil svojo ženo, ki je bila celo v blagoslovljenem stanju.
Amerika se otresa tujcev
Washington, 23. februarja AA. Priseljeniški odbor poslanske zbornice predlaga nove i7premembe zakonskih določb o priseljevanju in pridobivanju državljanstva v Zodini^ne države. Državljanstvo naj med drugim izeuhe tisti priseljenci ki po prejemu ameriškega državljanstva odpotujejo v svojo prvotno domovino, da v njej opravijo svoje politične in državljanske dolžnosti.
Dunajska opoldanska vremenska napoved za nedeljo: Spremenljivo, viharno, padec temperature zlasti v hribih.
Sorzna poročila.
INOZEMSKE BORZE.
Curih, 23. februarja Beograd 7.02, Pariz 20.38. London 14.97. Neworky SoA.—, Bruselj 72.12. MIlan 26.18. Madrid 42.226. Amsterdam 208 80. Berlin 12390. Dunaj 56.90. Praga 12.9075, Varšava 5&-*a&. Bukarešta 2.05.
ttran Z.
4LOTBNSK1 NAROD«, dne 23. februarja 1935
Stev 45
a plinarna
v novem razdobju
Plinarna bo odslej izdelovala tudi benool
Ljubljana, februarja.
Pred letom t. j. 27. februarja 1934 je pričela obratovati nova vertikalna komorna peč, Z novo pečjo in čistilnimi napravami se je kvaliteta plina v preteklem letu zelo dvignila, Kurilna vrednost plina je znašala prejšnja leta le 4000 kalorij, dočim znaša sedaj 4300 kal. Tudi produkcija je sedaj mnogo bolj ekonomična. Plinarna je postavila tudi napravo za nizko hlajenje. Naprava služi namenu, da se naftalin tel oči iz plina že v tovarni in ne v cestnih vodih kod doaedaj. S tem se tudi zmanjšajo stroški za čiščenje cestnih vodov. Nova vertikalna komorska peč za pridobivanje plina ima 2 peči in 5 komor. Vsaka komora se polni 2 krat dnevno s 2600 kg črnega premoga, črni premog uvažamo iz Nemčije in Poljske. K temu je treba pripomniti, da stvar ni tako tragična kot se zdi nekaterim, češ, da uvažamo drag inozemski premog, dočim naša premogovna industrija preživlja krizo. Ker pač nimamo črnega premoga, ki je prav za prav surovina za pridobivanje važnih stranskih produktov razen plina, bi morali uvažati te stranske proizvode, s čimer bi pa neprimerno bolj škodovali narodnemu gospodarstvu. Od 100 kg plinskega premoga se dobi 70 kg koksa. Premoga so uvozili lani 3.630.900 kg.
Lani so oddali 2,055.360 cbm plina ali 75.S10 cbm več kot 1. 1933 (+3.84%). V gospodinjstvu se je porabilo lani 846.992 m-\ leta 1933 pa 831.053 m3, kar znaša 1.92*~r več. Za obrt in industrijo je oddala plinarna lani 427.417 m3 ali ca 6% manj plina kot prejšnje leto. Tudi pri porabi kakor elektrike se kaže isti pojav, vpliv gospodarske krize, omejevanje obratovanja in zapiranja tovarn. Precej se je poznalo, da lani ni obratovala tovarna koles. Vidimo pa, da poraba plina v splošnem raste. Prenagljena je sodba onih, ki trde. da plin nima bodočnosti, češ, da ga bo izpodrinila elektrika. V gospodinjstvu ima poraba plina veliko prednost pred elektriko. V Švici, kjer je zelo poceni električni tok in kjer je elektrifikacija na višku, prevladuje v gospodinjstvu le plin. Precej pa nazaduje poraba plina za zasebno razsvetljavo. Plinarna je oddala le 42.074 m3 plina, leta 1933 pa 58.811 m3 Vendar pa to nazadovanje ne kaže, da lahko električna razsvetljava izpodrine plin pri razsvetljavi. Treba je naglasiti, da napreduje tehni-• ka tudi pri plinskih napravah ter da je zdaj. plinska luč tako izpopolnjena, da ne zaostaja nič v pogledu pripravnosti električne luči. Na zunaj je plinsko svetilo tako podobno električnemu, da se skoraj več ne razločujeta. Dve taki moderni plinski svetiljki je lani plinarna montirala v Špecerijski trgovini g. L Krivica v Frančiškanski ulici Pripomniti moramo tudi to, da je plinska razsvetljava veliko boljša za oči kot električna. Tako moderno luč. ki jo ima montirano g. Krivic ni potrebno prižigati več z vžigalico, zadostuje enostavna kretnja in že zasveti očem jako prijetna luč Razen tega je pa plinska luč tudi cenejša kot električna Moderna plinska svetiljka, katera ima 230 HK svetlobne jakosti odgovarja 150 W žarnici. Poraba plina stane v eni uri 0-55 Din; dočim stane električna 0.86 Din.
Za cestno razsvetljavo se je porabilo lani 407.625 m3 plina, kar znaša 19.78^ skupne oddaje. Največja dnevna poraba plina je znašala lani 16. I. 7460 m3, leta 1933 13. I. 7.080 m3. Nalmanjša dnevna poraba je bila lani 15 8. In sicer 4500 m3, leta 1933 7. Vm. 4730 m«. Na prebivalca mesta Ljubljane pride 34 m3 plina na leto napram 33 m3 leta 1933. Poraba plina raste zaradi njega praktičnosti v domačem gospodinjstvu od leta do leta.
Najvažnejši stranski produkt pri suhi destilaciji premoga je koks. Produkcija koksa v letu 1934 je znašala 2,544.210 kg, leta 1933 pa 2,399.060 kg. Ca. 800.000 kg koksa porabi mestna plinarna za podkur-javo komorske peči; ostali koks pa proda svojim konzumentom t. s. kovači, industrija ter za kurjenje centralnih krujav. Pripomniti moramo tudi to, da se od leta do leta veča prodaja koksa za centralne kurjave, in sicer zaradi visoke kalorične vrednosti koksa. Katrana je bilo leta 1934 pro-izvanega 145.236 kg. Največja odjemalni-ca katrana sta Anton Res in L hrvatska industrija katrana. Leta 1934 je plinarna napravila poizkus katrani zaci je ceste pri sreskem cestnem odboru v Radovljici. Uporabljala je dobro predelan domači katran. Katranizacija ceste se je jako dobro obnesla.
Lani so položili 870 m glavnega cestnega voda ter znaša sedaj skupna dolžina omrežja 47.420 m. Da se je položilo tako malo uličnih vodov je vzrok temu. ker je plinarna pridobivala nove naročnike ob ulicah, kjer Je že imela položen cestni vod. Novih priključkov je bilo izvršenih 42 in k temu izvršenih 177 hišnih instalacij. Od leta 1925 do danes se je povečalo omrežje plinarne za 24.156 m torej nad polovico. Lani je bilo 2228 odjemalcev plina leta 1933 pa 2092, in sicer lani za gospodinjstvo 2074, za zasebno razsvetljavo 102, obrt in industrijo pa 52. Lani so prodali več različnih plinskih aparatov, in sicer 380, dočim so jih leta 1933 le 331. Največ so razpečali kuhalnikov, ki je za nje napravila plinarna uspešno propagando. Izdelala jih. je v lastni režiji in jih prodajala proti odplačilu 10 Din na mesec. Iste kuhalnike oddaja plinarna ob istih ugodnostih kot lani tudi letos, S tem je plinarna omogočila nakup kuhalnikov tudi srednjim slojem zaradi tako malenkostnega in ugodnega nakupa. Plinarna ima montiranih 2291 kom. plinomerov. v javni razsvetljavi je bilo lani 358 kandelabrov, 271 konzol in 610 svetiljk z 1083 zarili. Vsa zarila so gorela leta 1934 4,300.000 ur. Javna razsvetljava služi samo še kot pomoč električni razsvetljavi. Moderno urejeno razsvetljavo imamo samo v centru mesta ter bi bila potrebna, ako bi hoteli tudi ostali del razsvetljave modernizirati, precejšnja investicija.
Kljub sorazmerno vetiki razširja vi plinskega omrežja, pa je še vedno mnogo reflektantov breg plina, posebno v novih delm mesta. Plinarna bi prav rada ustregla tudi tem meščanom, ker zavzema stališče, da ima vsak občan pravico do ugodnosti, ki jlb nudi občina, zal, pa davčna uprava ne soglaša s tem naziranjem, stoji na stališču, da je vsak cestni vod rentabilen
in zelo dobičkanosen. Zaradi tega so postale dajatve plinarne davčni upravi tako breme, da bo v bodoče, ako ae naziranje davčne uprave ne spremeni, nemogoče ustreči z dobavo plina vsem onim finančno šibkejšim slojem na periferiji oziroma novih delih mesta, katerim bi plin olajšal in pocenil gospodinjstvo. Upamo, da se bo davčna praksa v d oglednem času bolj prilagodila potrebam industrije in posebno komunalnim podjetjem, ki služijo le sploš-nosti in niso v pravem smislu pridobitna podjetja.
Danes je pričela obratovati v nafti plinarni najmodernejše urejena naprava za pridobivanje bencola. Bencol se bode lahko uporabljal za pogon težkih avtomobilov. Ta del obratovalnice mestne plinarne bodo morali še adaptirati v blišnji bodočnosti. Izredno očitna je razlika med starimi in novimi, odnosno adaptiranimi prostori plinarne. Čistilnica plina, kjer so montirane najmodernejše naprave, napravi res vtia moderne, higijenične ter snažne tovarne. Čistilne naprave so tako dovršene, da zdaj dobiva Ljubljana res kvaliteten plin. Izmed drugih stranskih produktov se v čistilnici izloča v glavnem katran in naftalin. Tudi koks proizvaja naša plinarna res prvovrsten ter se ga mnogo izvaža tudi izven teritorija mesta — Gorenjsko, Dolenjsko in dr. Da pa bode čimbolj ustreženo odjemalcem kaksa, bo plinarna v letošnjem letu dovršila tudi sortirno napravo za koks čim bode ta naprava dovršena, bodo njeni konzumenti dobivali res prvovrsten koks različnih velikosti. Sicer pa gleda naša plinarna v vsakem pogledu, da čim bolj ustrežr svojim odjemalcem ter jI lahko obetamo že zaradi tega še lepši razvoj in procvit v bližnji bodočnosti.
PRIDE! PRIDE! največje Johann Straussovo delo
ROŽE Z JUGA
RADIO
Jaka zapreka za razvoj radiofonije in pridobivanje radijskih abonentov je gotovo prešibka in zastarela postaja v Ljubljani. Posledice so nepopravljive zlasti iz naci-jonalnih vidikov, ker je območje naše postaje premajhuo in ne doseza baš ouih predelov, ki najbolj potrebujejo narodne besede, narodne muzike in utrditve narodne zavesti, t. j. živelj ob uieji in preko naših meja, tako v Avstriji kot Italiji. Na italijanskem ozemlju in ob italijanski meji se našo postajo čuje dovolj dobro, vendar pa našo emisijo motijo nalašč v to i>ostavljeni radijski motilci na italijanskem ozemlju, katerih število znaša 5. Naša severna meja ob Avstriji in pokrajina okros Maribora se nahaja v takozvaneni mrtvem radijskem pasu. Tam se čuje nafto podtajo prilično dobro podnevi, medtem ko so ob večernih urah naši ljudje predvsem navezani na emisijo postaje v \Vienu in Grazu. Ker je mrtev pas precej močnega značaja, bi tudi deloma močnejša postaja v Ljubljani ne pripomogla mnotro k boljšemu sprejemu v krajih na našem severu.
Po točnem študiju tega perečega vprašanja se je prišlo do prepričanja, da je edino mogoče rešiti problem radio-spreiema na naši severni meji na ta način, da se postavi v Mariboru sub-postajo, takozvano relejsko radijsko postajo, ki bi bila tele-fonično zvezana z ljubljansko postajo, oziroma njenim studijem. Ves program bi se odajal v Ljubljani ter po telefonu prenesel v Maribor in mariborska relejska postaja bi oddajala s približno 2.5 — 3 KW energije v anteni. Ker se predvideva, da bi se število abonentov po zgraditvi reiej-ske postaje v Mariboru v tamošnjem okolišu zvišalo v razmeroma kratkem Času je jasno, da bi bilo v to potrebno posojilo kaj hitro amortizirano.
2e preko enega leta se trudimo, da bi kompetentni faktorji vsaj v principu pristali na rešitev perečega problema na naši severni meji. ki bi bila največjega pomena že samo iz nacijonalnih vidikov za naše tamošnje ljudstvo.
V zvezi s postavitvijo relejske postaje v Mariboru bi bile pač potrebne 5e neke investicije, zlasti potegnitev še enega telefonskega voda iz Ljubljane v Maribor, ker bi se program oddajal v ljubljanskem studiju. Ta vod, katerega stroški so preračunani na ca Din 400.000.—, je prepotreben ne samo kot relejski vod, marveč za telefonsko službo z Avstrijo samo, ker na tej progi primanjkuje vodov. Ta vod bi uporabljala radiopostaja približno 7 ur na dan, zlasti v večernih urah, medtem ko bi bil 17 ur na dan na razpolago Poštni upravi za telefonske pogovore. V Mariboru bi šla tamošnja mestna občina dalekosežno na roko tudi v materiialnem pogledu, tako da bi gradnja mašinskega poslopja za relejsko postajo ne bila draga.
Pripominjamo naj še to, da leži že več let v Dernišu brezplodno in neuporabno v skladišču kompletna radijska postaja, last države. Pregledati bi jo bilo treba v koliko ta postaja že ni pokvarjena in je še uporabna in bi se to postajo dalo postaviti ali v Mariboru, ali pa v kakem kraju ob madžarski meji, kjer je potreba po relejski postaji iz nacijonalnih vidikov istotako velika.
Kupajte domaće blago:
Brivski mojstri
za svoje pravice
Ljubljana, 23. februarja.
Odredba glede zapiranja brivnic ob nedeljah dopoldne v mestu, je vzbudila v javnosti kopico trpkih komentarjev Pritožbe glede tega prihajajo ns oblasti in na uredništva listov.
Brivnlee morajo biti zaprte le v Ljubljani, ki se šteje kot izrazito tujsko prometno središče, dočim v drugih mestih, zlasti v notranjosti države take odredbe ne veljajo. Izvajanje te odredbe je zlasti neugodno za tujce, ki pripotujejo v Ljubljano v nedeljo zjutraj in potem plahutajo po mestu, želeč se obriti. Nejevoljni zaradi tega ker so brivski obrati zaprti zabavljajo nato po kavarnah in restavracijah in odnašajo iz Ljubljane najslabše vtise.
Tudi domači ljudje so v mnogih poklicih ob sobotah zaposleni pozno v večer in bili navezani na nedeljsko britje. Ob nedeljah so tudi mnoge prireditve in zlasti ženski svet rad obišče lasničarja šele v nedeljo dopoldne.
V mestu, zlasti na periferiji je mnogo brivskih mojstrov, ki so odvisni samo od sobotnega in nedeljskega dela. V takih brivskih obratih je med tednom prav malo gostov, ob sobotah pa se tamkaj nabere množica, ki bi se lahko porazdelila i na nedeljski dopoldan, kot je bilo to običajno popreje. Taki brivski mojstri med tednom ne zaslužijo niti toliko, da bi mogli živeti, §e manj pa da bi vzdrževali aparat: pomočnika ali pomočnico, vajenca, plačevali davke itd.
Ker so poleg tujcev, ki prihajajo v mesto, navezani na nedeljsko britje tudi domačini, se je v zadnjem času razvilo v Ljubljani nekake vrste šušmarstvo, ki zavzema vedno večje dimenzije na Škodo brivski obrti. Okrog strank, ki jih vabijo, hodijo ob nedeljah brezposelni brivski pomočniki, ki brijejo na domovih. Lasničarski posel vrše enako v privatnih stanovanjih, dočim ostajajo lastniki brivnic, na katere padejo vsa javna bremena davki, socijalno zavarovanje pomočnikov itd. brez zaslužka. Spričo teh in še kopice drugih argumentov se je pričelo med brivskimi, zlasti lastniki manjših brivskih obratov ponovno nihanje, da se spet dovoli redno odpiranje brivnic ob nedeljah dopoldne. Saj je znano, da vrše tudi obrtniki v nekaterih drugih strokah nedeljsko delo in to brez zgražanja javnosti in ob polnem razumevanju od strani oblasti. Ker je tudi občinstvo na strani brivskih mojstrov, je upati da bo i banska uprava uvidela potrebe, ki jih iznašajo brivci ter bo dosedanjo odredbo ukinila.
Iz Kamnika
— Potovanje In doživetje. O tej zanimivi temi nam je v sredo zvečer nameraval predavati v Čitalnici prof. šest. Priljubljenega predavatelja je pričakovala polna dvorana občinstva, vendar p*a ga ni bilo od nikoder. Šele brzojavka, ki jo je poslal iz Brezovice, je pojasnila vzrok njegove odsotnosti. Na ljubljanskem kolodvoru je predavatelj vstopil v napačni vlak in se namestu v Kamnik odpeljal proti Vrhniki. Kaj takega se človeku rado pripeti na potovanju.
— Sezona občnih zborov*. Danes zvečer ob pol 20. je pri Cererju občni zbor tujsko prometnega društva, ob 20. pa v Čitalnici Kola Jugoslovenskih sester. Jutri dopoldne bo zborovala pri Fajdigu kamniška gasilska župa, v torek pa bo v gasilnem domu volilni sestanek sreske organizacije JNS.
— Pomožna akcija. V korist pomožni akciji bodo v torek, sredo in četrtek predvajali v kinu krasno filmsko delo »Pasje-glavci«. Nabiralni teden bo od 3. do 10. marca. Naša dolžnost je, da se v teh dneh spomnimo s skromnim darom vseh onih, ki nimajo ne zaslužka ne sredstev za življenje in so pomoči potrebni.
_ Novega policaja   išče naša občina.
Mestni stražnik g. 2agar je stopil zaradi bolehnosti v pokoj in občina je razpisala mesto novega stražnika. Izbira bo težka, ker je že zdaj vloženih cel kup prošenj.
_Počasi vozite! Tako kličejo veliki napisi ob vhodu v mesto vsem avtomobilom, ki pa se kaj malo menijo za taka svarila. Te dni je neki ljubljanski avto v velikem diru po mestu povozil 8000 Din vrednega dresiranega lovskega psa, last dentista g. Stuzzija.
Iz Litife
— Zanimive okolnosti pri požarih v dimnikih. V našem okolišu smo imeli te dni več požarov v dimnikih. K sreči so nadaljnje širjenje požara še pravočasno preprečili. 0 dveh požarih smo priobčili v petkovem >Slovenskem Narodu* notico. Dimnikarski mojster g. Dobravec Franc iz Litije pa nas naproša za ugotovitev, da njega ne zadene zaradi navedenih požarov, kakor tudi ostalih v Smartnem in drugod, prav nikaka krivda. O tem, kdo je teh požarov kriv, sicer naš list sploh ni poročal, vendar se čuti g. Dobravec dolžnega, da prikaže javnosti, čemu se slični požari v zadnjem času tako množe. Dimnikar se zglaša pri vseh strankah ob določenih časih, kakor to zahteva pravilnik za izvrševanje dimnikarskega obrta. Ta odreja čiščenje dimnikov vsak mesec. Mnoge stranke pa se branijo rednega mesečnega snaženja^ V enem izmed navedenih primerov so stanovanjski prostori brez vsakega varstva pred ognjem. Poslopje, ki ni prirejeno za stanovanje je krito s slamo. Dimnika, ki ne odgovarja s slamo kriti stavbi — dimnik je namreč ruski — niso dali očistiti ie pol leta. Zato ni Čuda, če je izbruhnil požar. V drugem primeru pa je bilo prav tako. Tudi tu so odklonili dimnikarja, ki se je zglasil prav na usodni dan zjutraj. Opozarjal jih je, da bo čiščenje potrebno že iz razloga, ker imajo gostilno in se seveda več kuha. kakor po privatnih hišah. Gostilničar pa je klal isti dan prašiča, zato so imeli več dela kakor običajno. Odklonil je snaženje dimnika. Kako je imel dimnikar prav. ki je svaril gostilničarja, naj da očistiti dimnik, je pokazal še isti dan: proti večeru so se res vnele v hiši saje. Da se bodo v bodoče slične nesreče preprečile, se naj vsakdo drži oblastvenih predpisov, to je: vsakdo naj da či stiti svoj dimnik takrat, ko se zglasi pri njem dimnikar. Ki se drži tudi svojih predpisov in pa uradnega pravilnika.
— Odhodniea    priljubljenemu sodniku Drevi ob 20. uri bo v gostilni pri >lTrški sokolska   odhodniea   sodniku   br. Novaku
Karlu, ki je bil premeščen te dni za sodnega predstojnika v Radeče pri Zidanem mostu.
_ Zanimivo   predavanje dr. Breinika.
V četrtek zvečer nam bo predaval predavatelj ljubljanske ZKD g. profesor dr. Pavel Breznik, avtor znane knjige »V senci nebotičnikov«:, ki je izšla v Vodnikovi družbi. Predavatelj nas bo povedel v Njujork in deželo nebotičnikov. Predavanje se bo vršilo v kinu Draga. Opozarjamo na zanimiv in poučen večer že danes s prošnjo, da druga društva ne prirejajo ta večer ni-kakih drugih prireditev.
Iz škof ie Loke
— Zastopniki škofje Loko pri pomočniku bana. Včeraj dopoldne se je zerlaslla pri g. pomočniku bana dr. Pirkmajerjii tričlanska deputacija (gg. šink, Savnik in Zebre) mestne občine in to predvsem zaradi dokončne sestave občinskega prora-računa. Deputacija je obrazložila g. pomočniku težavno stanje občinskih financ in položaj, ki je nastal s predpisom 170-odstotnih občinskih doklad na državne neposredne davke. G. pomoćnik je sledil težnjam škofljeloških predstavnikov s največjo pozornostjo in je med drugim naerlasil. da bodo po posameznih občinah samo še letos dovoljene nad lOOodstotne doklade, s proračunom 193<6—193? pa, da nobena občina ne bo smela preko najvišjega predpisa lOGodstotnih doklad. Ker so izgledi, da prevladuje na merodajnih mestih glede predpisa trošarin drugačno naziranje kot svoječasno, bo posegla loška občina po le-teh in bo danes popoldne sklepal občinski odbor o uvedbi trošarine na porabo električnega toka. V ostalem se je deputacija zavzemala za razne komu naine zadeve v okviru razpoložljivih kredite vo.
— Sestanek obrtnikov škofjeloškega združenja se je vršil v nedeljo popoldne v Gasilskem domu. Vodil ga je njegov predsednik g. Lotrič. obširno poročilo o gibanju obrtništva kakor tudi glede davčne obremenitve pa je podal delegat iz Ljubljane g. Iglic. Sestanek je trajal skoro tri ure in so se zavzemali posamezniki tudi za ločeno obrtniško zbornico in ra ustanovitev obrtnega, društva.
— Znatne osebne izpremembe v učiteljskem zboru škofjeloškega območja. V učiteljskem zboru našega območja so nastale v zadnjem času znatne osebne izpremembe, deloma zaradi nekaterih prestavitev, deloma pa tudi zaradi otvoritve novih razredov Učiteljica Geli Debevčeva iz Poljan je nastopila službeno mesto v Kostanjevici, na njeno mesto pa je prišla Oman Cirila. Učitelj Lampič Ivan s So-vodnjega ie prevzel mesto šolskega upravitelja v Martinjvrhu. V Selca sta prispeli učiteljici Bizjan Valentina in Krizman Ana, odselila pa se je Tome Marija, ki je odšla v litijski okraj. Sovodenj je dobilo novo učno moč. učiteljico Grilc Julijano, v Stari Oeelici pa je prevzel upraviteljsko mesto Keržan Janez. Iz Kostrevnice pri Litiji je prišla na deško šolo v Skofjo Loko ga. Jercog Vanda, vpokojena pa je ga. Zega Nikolina, ki je bila prideljena pisarni šolskega nadzornika. Upraviteljsko mesto v Zabrđu je prevzela učiteljica Gruden Ana, v Železnike pa je prišla na novo Mer-har Stanislava. V Zalilog je nameščena Bem Antonija, v Lučinah pa, kjer je doslej poučeval tamošnji župnik g. Poljanec Ivan, je otvorjena dvorazrednica in je nameščena tam Makaro viceva zakonska dvojica.
— Občni zbor škofjeloških kolašic bo v četrtek 28. t. m. ob 20. v mestni hiši. Dnevni red običajen, vse sestre tople vabljene!
— Vincarje dobe javno električno razsvetljavo, Vincarji, prijazna naselbina in predmestje škofje Loke, ki so postali zavoljo sokolskih prireditev tudi širšemu krogu ljudi vse bolje znani, dobe sedaj javno električno razsvetljavo, z deli so že pričeli in bo nameščenih tamkaj več novih luči.
— Smučarske tekme razpisuje SoKol Gorenja vas—Poljane za jutri ob 10. Tekmovali bodo člani na 12 km in naraščaj na 4 km. Prijavnina za tekmovalca znaša 3 Din.
— Dela v Gasilskem domu lepo napredujejo. Ker bo imela škofjeloška gasilska četa 3. marca v novem Gasilskem domu že svojo prvo družabno prireditev, z notranjimi deli zelo hite. Spodnja dvorana je dobila električno razsvetljavo, vdelali so vsa okna in vrata, poskrbljeno bo pravočasno tudi za peči, dodelana so vsa stopnišča tako, da bodo do prireditve že vsi prostori lahKO služili svojemu namenu.
— Pomlad se nam ponuja. Pred tednom dni velike smuške prireditve — a sedaj cvetlice. . . Mladina, ki obleze vse obronke in osojne hribine trga zvončke, telohe .. . vrbove mačiće in jih prinaša v mesto. Vsekakor znamenja bližajoče se Vesne!
— Dvoje tatvin. Troj ar Mihael, posestnikov sin s Trate pri škof ji Loki je prijavil, da mu je nekdo ukradel iz drvarnice vse ogrodje od kolesa, črno pleskano. Pri isti hiši je zmanjkala tudi flanelasta rjuha in pa skoro nov dežnik. Tatvine je bil osumljen neki F H., doma iz Zbilj, ki pa pri osebnem zasliševanju ni hotel priznati ničesar. Orožniki so nato napravili doma preiskavo in ogrodje kolesa vendarle našli pri njem, dočim osumljenec tatvino rjuhe in dežnika tudi nadalje odločno zanika. — Najemnik Križnik Franc s Sv. Petra hriba pa je ugotovil, da se je nekdo polastil njegovih bukovih drv in da mu je tudi zmanjkala smreka. Smreko so dobili prav kmalu, in prizadeti ni tajil, da jo je posekal, izgovarjal pa se je, da jo je nujno rabil za žleb pri svoji bajti.
Viljem bi se rad vrnil v Nemčijo
Berliu. 23. februarja, d. Poslovni zastopniki bivšega nemškega cesarja so stopili v stik z merodajnimi berlinskimi vladnimi krogi, da bi izposlovali dovoljenje za preselitev Viljema n. iz gradu Doorna na Nizozemskem v Homburg Hessen. kjer ima svojo palačo. Na ta način bi se namreč mogel izogniti sedanjim transferaim težko-čam ter svobodno razpolagati z dohodki Vlada je prošnjo bivšega cesarja sicer odklonila, kljub temu pa ni izključeno, da mu bo pod gotovimi pridržki končno vendarle dovoljen povratek v Nemčijo. Vsekakor pa bodo v tem primeru izvedeni ukrepi, po katerih bo Število obiskovalcev I v homburškem erradu strogo omeieno in bo J omejena tudi svoboda gibanja bivšega cesarja.
KOLEDAR > Danes: Sobota, 23. februarja katoličani Peter Damian.
Jutri: Nedelja, 24. februarja, katoličani Matija, Divka.
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Pesem na Volgi. Kino Ideal: Dunajsko dekle. Kino Dvor: Pravica prerije. ZKD: Kubanske ljubavne pesmi ob 14.15 v Matici.
Kino diska: Eskimo.
Slovensko zdravniško društvo občni zbor ob 20. v restavraciji >Zvezcia«.
Društvo likovnih umetnikov občni zbor ob 20. v > Zvezdi«.
Društvo »Soča« predavanje ur. Frante Misa »O nastanku raka ter načinu borbe proti njemu« ob 20.30 »Pri levu«.
Prirodoslovno društvo, predavanje univ. prof. dr. M. Rebeka ob 18. v dvorani mlne-rološkega instituta.
Zveza naprednih jugoslovenskih akademskih starešin občni zbor ob 20. v »Zvezdi t. PRIREDITVE V NEDELJO
Kino Matica: Pesem na Volgi.
Kino Ideal: Dunajsko dekle.
Kino Dvor: Pravica prerije.
ZKD: Kubanske ljubavne pesmi ob 11. dopoldne v Matici.
Kino Šiška: Eskimo.
Zveza blagajniških zdravnikov občni zbor ob 8.30 v OUZD.
Pokojninski zaklad za zdravniške vdove
občni zbor ob 14. v restavraciji Zvezda. Udruženje  tobačnih   trafikantov občni
zbor ob IG. v hotelu Lloyd.
Šentjakobsko gledališče »Matajev Matija i ob 15. v Mestnem domu.
Sokol Vič: Spevoigra »Kakor stari, tako mladi i ob 20. v Sokolskem domu.
Lutkovni oder Sokola I.: >Jurček gre na Triglav« ob 15.30 na Taboru.
DEŽURNE LEKARNE Danes in jutri: Mr. Leustik, Resljeva cesta 1, Bahovec,  Kongresni trg 12, Nada Komotar, Vič-Glince, Tržaška, cesta.
Naše gledališče
DRAMA Začetek ob 20. Sobota, 23. februarja: Siromak ovo jagnje.
Izven. Znižane cene od 20 Din navadol. Nedelja, 24 februarja: ob 15. uri Poatr-žek. Izven. Znižane cene od 24 Din navzdol. — Ob 20. uri Sluga dveh gospodov. Izven. Znižane cene od 24 Din navzdol.
Ponedeljek, 25. februarja: zaprto.
★
OPERA Začetek ob 20. Sobota   23. februarja: Ples v Savoyu. laven. Gostuje gdč. Erika Druzovič. Cene od 36 Din navzdol. Nedelja, 24  februarja: ob lo. un Pri belem konjičku.  Izven.  Cene od 30 Din navzdol. — Ob 20 uri Traviata. Izven. Cene od 30 Din navzdol. Ponedeljek, 25. februarja: zaprto.
Drevi se ponovi Štefan Zweigova drama »Siromakiovo ja^nje« kot predstava izven abonmaja po znižanih cenah od 20 dinarjev navzdol. Popoldne ob 15. se igra Dario Niocodemieva komedija M'ostriok«, zabavna in učinkovita isrrica, ki v«buja S evojo pestrostjo in oricruialnon-tjo najlepši odziv Veljajo znižano cene od 24 Din navzdol. Ob 20. se |x-uovi Goidonijeva oonv media dell'arte »Sluga dveh gospodom. Dovtipno in igrivo se razivija povsem tOa-tersko pisano dejanje.
Opozarjamo na nocojšnjo gostovanje gdč. Erike Druzovieeve, oKnice zajjrebšk«*-ga gledališča v opereti >Ples v Savovut, s katero je žela pri našem občinstvu že največji u*»peh. Z sro&tovan jem te priljubljene p >vke bomo imeli priliko stišati zopet za-nrirnivo predstavo, ki jo bo oživela ta v vsakem oziru uvaževarrt in priljubljena umetnica.
Nedelja v opori. Ob 15. se poje pestra in zabavna opereta "Pri belem konjičku«. Cene so znižane o«I 90 Din navzdol. Ob 20. se poje Verdijeva »Traviata«. Tra-viato poie ga. Zlata G iunujenac; Alfreda poie £j. Benovec, očeta Oermomta s. Janko, ostala zasedba je obiČama. Veljajo znižane cene od 30 Din navzdol.
ŽIVLJENJE  IN SVET
ŠAH
šah na Dolenjskem
Kakor smo že zadnjič omenili, se je saii pri nas na Dolenjskem ie zelo ukoreninil. Zlasti se opaža razmah šaha v Višnji gori. Ivančni gorici, St. Vidu in Trebnjem, dočim pogrešamo inicijativnost Novega mesta. Izmed prireditev lan*kega leta, omenjamo medkrajevni mateh Trebnja in Višnje gore ter šahovski brzoturnir za prvenstvo Dolenjske, v Ivančni gorici. Želeti je, da bi se brzoturnirji dolenjskih šahistov vsako leto vršili izmenoma v kakem večjem kraju na Dolenjskem. Za letos se bo kakor smo zvedeli, vršil brzoturnir v Trebnjem.
Veliko veselje do Šaha ima akad. slikar g. Ferdo Vesel, ki ni samo nestor slov. slikarjev marveč tudi s ah i sto v in z največjim navdušenjem propagira to igro med nami. Pri svojih 75 letih je v šah naravnost zaljubljen ter vam rad pove, kako sta z Ivanom Cankarjem šabirala na ljubljanskem gradu, kjer sta bila ob izbruhu svetovne vojne internirana.
Ob sedanjem moskovskem Šahovskem turnirju so Ruci zavrnili našega velemojstra Pirca, ko je govoril o šahovski igri namestu o šahovski umetnosti. In tudi Vesel je prepričan, da ne moremo šah enostavno smatrati za igro, temveč ga moramo prištevati k umetnostim, kakor n. pr. slikarstvo.
No. zadovoljni smo, ko vidimo da šah pri nas napreduje; saj kraji Višnja gora, Ivan ena gorica in št. Vid že premorejo okoli 50 šahistov. ki so seveda povečini Se bolj začetniki, a ravno te pozdravljamo. Sicer tudi inteligenca z vso vnemo propagira šab, osobito gre pa zahvala v tem pogledu dvema navdušenima šahistoma iz IvanČne gorice. Torej, ko ee bodo šahu umaknile karte, ki se tako zelo rarJirjaio po deželi, naj bo oh zimskih večerih v vsaki kmetski hiši ali koči šahovska deska in figure, tedaj bo naš ideal dosežen.
-tev. 45
»SLOVENSKI ff A ROD«, dne 23. februarja 1935
Sli aH S*
življenja se Naroda4
Gobavci v vsej grozoti svojega nam predstavijo v novem romanu
»POČASNA SMRT"
To pretresljivo delo je napisal sovjetski pisatelj Georgij Silio. Naš novi roman začne izhajati prihodnji teden.
Velesejmi in razstave v Nemčiji
Ta dni je v Nemčiji pričetek sezone velikih razstav ki velesejmov L 1935. Otvor-jcna je bila 14. t. m. z avtomobilsko razstavo, ki ji 3. marca sledi veliki pomladanski velesejem v Lipekem s sejmoma za tehniko in stavbarstvo. Torej dosti povoda, da si tudi v splošnem ogledamo nemške ve-leeejmeke in razstavne prireditve.
V Jugoslaviji, Italiji, na Poljskem, v Švici«^ Nemčiji, Franciji, Angliji, Združenih državah Severne Amerike in v mnogih drugih državah je bilo v zadnjem desetletju ožtvotvorjenih več zavodov z nalogo, naj pospešujejo v inozemstvu razpečevanje deželnih, produktov in na ta način dvignejo produkcijo. Med propagandnimi sredstvi, ki m jih te ustanove poslužujejo, so v pr-▼^vreti velesejmi in razstave. Čeprav radi
PATJL VOSS, direktor velesejmskega. urada v Lipskem in vod ta podružnice velesejmskega Tirada za Balkan v Beogradu
imenujemo velesejme in razstave skupaj, se vendar obe prireditvi prav bistveno razlikujeta med seboj. Na ena strani so razstave, ki imajo pred vsem propagandisti-čen namen, ko naj kaki ideji pridobe med Siroto publiko pristašev, kakor higienske razstave, ki naj zbujajo razumevanje za zdravstvo, ali električne razstave, ki naj pokažejo, kako vsestransko je električen tok porabem doma in pri gospodarstvu, v stanovanju in delavnici, a na nasprotni strani so velesejmi. ki naj industriji in veletrgovini služijo Čisto tržno in sejmsko. Da združimo pojem velesejma v kratko formulo, imajo namen, da na določenem prostoru ob določenem, redno se ponavljajočem roku zbero producente in trgovce in pri tem nudijo priliko za sklepanje kupčij z blagom po tržnih cenah, zlasti pa z novostmi.
Gotovo knata obe obliki marsikaj skupnega, vendar je pa treba še posebej poudariti bistvo, da je velesejem zares »sejem«, kjer kupujejo in prodajajo, medtem ko imajo razstave bolj idejne smotre, večkrat pa rudi prodajo pripravljajo. Razstava se torej skoraj brez izjeme obrača na vse sloje prebivalstva, velesejem je pa le specialna prireditev v prvi vrsti za tovarnarje m kunce. S to razliko moramo računati, če hočemo obravnavati velesejmake in razstavne prireditve v Nemčiji.
Popolnoma drugače, kakor z razstavami, ki so smloh v navadi šele kakih 100 let, je z velesefmi, saj so v Nemciii skorai tako stari kakor nem.^o gospodarsko življenje samo. Okrog leta 1000 se je v Nemčiji pričelo razvi iati. kar danes imenu vem o nemško narodno gospodarstvo, in že tedai so nastali sejmi, kjer so kmetie in rokodelci ponuiali svoje nrideBce in izdelke, kot klice veleseiimov. Prav tja do 16. stoletja sta bila v nemščini pojma »Messe* in »Markt* skoraj istega pomena
Tudi v drugih evropskih deželah so bili že v zgodnjem srednjem veku veliki sejmi, lci so pa v teku časa spet prenehali in so šele po svetovni vojni po zgledu lipskega velesejma spet oživeli. Nosilec velescjm-ske misli je bila vendar vedno Nemčija in njen lipski velesejem je najstarejši in najbolj znani velesejem sveta. Njegovi začetki segajo nazaj prav do časa ustanovitve mesta Lipsikega (Leipziga). V najstarejši listini mesta, ki je bila napisana okrog leta 1160., so že omenjeni lipski sejmi. Lipski velesejem torej gleda že na dokumen-tarično dokazano starost pičlih 800 let!
Kakor bi bilo zanimivo razpravljati bolj podrobno o zgodovinskem razvoju lipske-ga velesejma. ki se v njem zrcali in odraža ne samo velik del nemške, temveč tudi evropske gospodarske zgodovine, vendar si lahko na tem mestu ogledamo samo najnovejši potek nemškega velesejmstva.
Ob dalekosežni zamenjavi ročnega dela s strojnim in ob nenadejano naglem napredku prometa sredi minulega stoletja je pretila velesejmom nevarnost, da se bodo morali ogniti novi dobi, ker je postalo odveč, da bi morali prodajalci, kakor v starih časih, vse za prodajo pripravljeno blago voziti na sejem. Prišel je konec starega »blagovnega sejma*. Lipski sejem je pa zmogel vihar, ker se je umel prilagoditi novim zahtevam časa. Ni siceT mogel obdržati pri življenju starega blagovnega sejma, toda našel ie prehod od te odmirajoče oblike gospodarskega prometa k bodoči, namreč k sedanjemu »vzorčnemu veleseimu", ko mu je čez kritično dobo v 50 tib letih 19. stoletja pomagala okolnost, da so njegove stalne indistrije izdelovale blago, ki navzlic tehniškemu razvoju in zboljšanju prometa zaradi svoje mnogovrstnosti, krhkosti ki navezanosti na prostor ni moglo
pogrešati vzorčnih skladišč.
Ta premaknitev od blagovnega k vzorčnemu vele-sejmu je nemškemu gospodarstvu in njegovemu velesejmstvu prinesla velike koristi, kakršnih ne bi bilo mogoče doseči z drugimi propagandnimi sredstvi, saj se vendar tak velesejem, ki je znan po vsem svetu, kakor je lipski velesejem, prizadeva za storilnost in zmožnost svojih razstavijalcev, če so že nemške ali tuie firme. In v tem, da to omenimo takoj, je posebna prednost lipskega velesejma tudi ta, da je bil stoletja zavedno mednaroden in univerzalen velesejem. kjer imajo vse dežele kot razstavljalke in kupovalke enake rpavice ter enake delovre mogočnosti in kamor so pripusčeni vsi izdelki, ki igrajo v blagovnem prometu kako vlogo.
V letih po svetovni vojni je moral lipski velesejem prestati nekako obremenitveno preizkušnjo. Zapeljana od močnega tujskega prometa, ki spremlja vsak dober velesejem, so skušala tudi druga nemška mesta ustvariti podobne velesejme S pomočjo prav znatnih komunalnih denarnih sredstev so bila zgrajena velesejmska poslopja in izvedene propagandne akcije, kar je pa brez izjeme pomagalo povečati le izgube mest, v gospodarske kroge je pa zaneslo samo nepotrebno zmedo. Kolikor niso ti velesejmski pojavi zaradi pomanjkanja sredstev spet izginili sami od sebe, so bili njih zadnji ostanki pometeni s strani vlade in je bilo s tem gospodarstvo rešeno velike obremenitve. S poudarkom in razločno je danes lipski velesejem od nemške vlade priznam za edini, splošni, mednarodni velesejem v Nemčiji.
Glede na uvodoma karakterizirano razliko med velesejmi in razstavami naj končno še omenimo, da se nemška vlada v jasnem spoznanju bistvenih razlik obojnih prireditev poslužuje njih izpolnitve vsakokratnih nalog po stopnji njihove posebne ustreznosti. Lipski velesejem podpira kot pospeševalca mednarodnega gospodarskega sodelovanja v splošnem in razpečavanja nemške industrije ter rokodelstva na domačih in inozemskih trgih še posebej: pospešuje razstave kot propagandiste novih idej, kot pripravijalke poti za vzgojo vseh ljudskih slojev k boljši in višji zadostitvi potreb. Zato je v smislu vladne politike, da tudi razstave postavi pod svoje vodstvo.
Poleg lipskega velesejma je v Nemčiji vsako leto veliko število razstav najrazličnejših vrst. Tudi te so — da imenujemo za primer avtomobilske razstave in razstave za radio — v zadnjih desetletjih postale dogodki, ki gleda na njih svet
Nastop Lidije Wissiakove v Ženevi
Naša priznana plesna umetnica gdč. Lidija Wissiakova, ki je nastopala še nedavno v inozemstvu, se je zaradi bolezni zadr žavala zdaj več mesecev v Ljubljani. Za radi hujše kontuziie na nogi je iskala nege
tudi pri zdravnikih v Pragi, kjer jo je lečil znamenit profesor. Nedavno se je vrnila spet v Ljubljano, pred nekaj dnevi pa je dobila brzojavni poziv iz Pariza, da nastopi na gala-soareji pred delegati Društva narodov, ki se vrši nocoj v Ženevi.
Naša umetnica se je pozivu odzvala in predvčerajšnjim odpotovala v Švico, kjer bo na svečanem večeru pred najbolj izbrano publiko absolvirala 4 plesne to^ke
— Nujno potrebno posipanje cest. Zadnje deževje je s cest močno izprano blato, pod katerim se je nahajal globok led. Zato je hoja po naših močno napetih cestah zelo nevarna, osobito pri srečanju z vozovi, katerim se morajo pešci umikati po zledeneli strani cest. Bilo je v teh dneh že nešteto padcev, a k sreči brez večjih poškodb. Zelo potrebno bi bilo, da bi se ceste, na katerih je še led, posule a peskom, da se prepreči kaka večja nesreča. Vozniki, ki so brez dela, bi pesek hitro navozđli in pri tem nekaj zaslužili.
— Občni zbor krajevne organizacije Jadranske Straže na Jesenicah se vrši 1. marca 1936 v risalnici osnovne šole na Jesenicah, in sicer ob pol 8. uri zvečer. Poročilo tajnika in nagovor. Slučajnosti. Volitve novega odbora. Vabimo vse člane in nečlane, da se občnega zbora sigurno udeležijo. Čuvajmo naše morje — Čuvajmo Jugoslavijo! Za odbor: t. č. tajnik: Dobo-višek C., a. r.; t. č. predsednik; dr. Janko Vovk, a. r.
Gibanje brezposelnosti v Ljubljani
Med brezposelnimi je največ lesnih delavcev, zidarjev,
krojačev in čevljarjev
Ljubljana, 23. februarja.
Ves svet tare že nekaj let občutna gospodarska kriza, ki jo prav posebno občutijo industrijske države. Kriza je sicer močno prizadela tudi agrarne države, vendar ne tako občutno. Ziasti jo v teh državah lažje prenašajo revnejši sloji, ker je cena živU razmeroma zelo nizka in je življenjski standard zaradi tega precej nižji, kakor ▼ državah z močno industrijo. Jugoslavija spada med zadnje države, ki krize ne občutijo tako močno. Seveda pa prilike niso povsod enake. Nekatere pokrajine so bolj. druge manj prizadete. Med večjimi mesti v naši državi se Ljubljana lahko ponaša, da ima ra-zmeroma najnižji odstotek nezaposlenih in je zato povsem naravno, da pride v naše mesto velik dotok brezposelnih iz južnejših predelov kraljevine, ker so prepričani, da bodo pri nas našli zaslužek. V tem se marsikdo prevari. So sicer na razpolago prazna mesta, zasedejo jih pa lahko le prvovrstne strokovne moči in teh je med dotokom prav malo.
Prav zanimivo sliko gibanja brezposelnosti v našem mestu nam kaže letni statistični pregled Javne borze dela v Ljubljani. Število brezposelnih stalno pada in je letos zabeležilo najnižjo številko v teku zadnjih let. V statistiki so navedeni le moški nezaposleni. Ob koncu 1. 1933 je bilo v Ljubljani 3483 moških brez zaslužka, od teh 116 uradnikov, 1788 kvalificiranih in 579 nekvalificiranih delavcev. Kar se tiče posameznih strok, je krizo najbolj občutila kovinska industrija, kjer je bilo na cesti 326 kovinarjev in to sami izučeni delavci. Za malenkost sta na boljšem strojna in lesna industrija ki zaznamujeta po 284 oziroma 266 nezaposlenih. Močno so prizadeti tudi krojači in čevljarji, ki jih j« bilo nad 200 brez službe, v stavbni industriji, trgovski stroki in med dnevničarji pa je bilo nad 160 brez zaslužka.
V 1. 1934 je postalo brez kruha 5564 oseb, od teh 151 privatnih uradnikov, 3342 kvalificiranih in 1039 nekvalificiranih delavcev, poljski delavcev pa 113Z Najbolj so bili prizadeti delavci v lesni stroki, ki pri nas čedalje bolj hira, ker je povpraševanje po lesu silno padlo. Na Borzi dela se je prijavilo 580 brezposelnh te stroke. Na drugem mestu sc dnevndčarji s številom 572, so pa to samo nekvalificirani in poljski delavci. Za krojače in čevljarje je nastopilo ponovno poslabšanje. Na Borzi dela se je priglasilo nadaljnih 473 pomočnikov, ki niso mogLi dobiti dela. Da je stavbna delavnost močno opešala, priča zgovorno 449 brezposelnih   zidarjev   in   stavbnih delav-
Nedelja, 24. februarja. 7 30- Zatiranje rastlinskih škodljivcev in bolezni (inž. Zaplotnik Ivo). 8.00: Tamburaški orkester na ploščah: Bajuk: Venček slovenskih narodnih, Venček slovenskih koroških narodnih. Gregorc: Brika, tango, Moj ljubček je krepak mornar. 8.20: Poročila 8.30: Orgelski koncert (prof. Matija Tome). 9.00: Versko predavanje (p. Valerian Učak). 9.15: Prenos iz franč. cerkve 9.45: Nekaj valčkov na ploščah: Bose: Rose Mousse, &ross: Vinaki valček, VVoitschach: Dalles, 10.00: Osebna higijena kmeta (ga. Zajc-Boškovičeva). 10.20: Operetni venčki na ploščah: Millocker: Dijak prosjak, potpuri, Primi: Rose Ma-rie, Katscher: Sanjski ezprese, potpuri. 10.40: Operetna ura, pojeta gdč. Cankarjeva in g. FrancL 11.40: Mladinska ura (Gustav Strniša). 12.00: Cas, radijski orkester (po željah). 15.00: Vombergar: Idealni smučarji, veseloigra. 19-SO: Nac ura. 20.00: čas, jedilni list, program »a ponedeljek- 20.10: Koncert pevskega zbora »izubijan sik i Zvon«: De v: Barčica, Pozimi pa rožice ne cveto, Tome: Med cvetlicami v logu. poje mešan zbor. Prelovec: Poj-dem v rute, Vsi so prihajali, dno: tenor in bas, žirovnlk: Ptička veselo nad hišo žvoll, Hubad: Skrjanček poje švrgoli. Adamič: ženka mi v goste gre, poje mešan zbor: Prelovec: Moja kosa je križavna, Spomlad prav luštno je, dno: teonr m bas; Hubad-: Gor čez izaro, Jaz 'mam pa konjča belega, Je dro ustno poleti, vmes klavirska harmonika solo, g. Pdschl. 21.30: čas, poročila. 21.50: Radijski orkester: Balfe: Ciganska, uvertura, Fetras: Vijolice na potu, valček, Massenet: Manon. fantazija, Morena: Puding, potpuri, Leopold: Standard, koračnica.
Ponedeljek, 25. februarja. 12.00: Kino orgle na ploščah: Ager: Odpusti ml. Nlcholls: Sallm se, Green: L>i-Mca sanja, Tobies: Nekdo vas l>ibi, FTeed~Brown: Pesem i« džungle, Rapee: Charmaine, Brown: Ples mtk, Schubert: Vojaška koračnica. Yradier: La paloma. 12.50; Poročila. 13.00: Čas, Kdo nas pozna (pot. šlagerjev na ploščah). Kermbach: Mi pa valčkamo. Ralph: Prosim prav prijazno! Dostal: Šlager J! naj govore! Ipse: Valček na valček, Borchet: Vsakdo nas pozna 18.00: Trebnje in okolica v pravljicah (Marjan Tratar) 18.20: Narodne na ploščah: Čez Savoo v vas hodiš, Sladki spomini. Kje je moj mili dom, Moja Ijub-ca. Kaj mi nuca. 18.40: Slovenščina (prof. Kolarič) 19.10: Zdravniška ura (dr- Ma-gajna). 19.30: Nacionalna ura: Odatavttev bana Kuen od Hrvatskega zbora (g. Marjanovih i« Zagreba). 20.00: Prenos opere' »Knez Igor« (Borodin) H Zagreba. V odmoru: Ca«, poročila, meno, program za torek.
Torek, 26. februarja. 11.00: šolska ura: Pravljica In irrlje-nje (France Capuder). 12.00; Is Schuber-tove skicirke (plošče), Schubert: Moment mnsical. Schubert-Elman: Uspavanka, Schubert: Dvojnik, Smrt in devica, Mož s lajno. Ob morju, Iz Schubertove akictr-ke. 12.50: Poročila. 13.00: Ca«, slavni tenorji na ploščah: G-rečanlnov: Berceuee, M. Pleta; Nin: Granadlna, M. Fleta; j. Stranss: Podaj se v gondolo, B. G-roh, Dn-najski bonboni, E. Greh; Wagner: Loben-grinovo slovo, A. Piccaver, Povest o gra-
ocv. Število nezaposlenih kovinarjev je ostalo na isti višini kakor 1. 1033, ko je bilo v tej stroki 236 ljudi na cesti. Tudi med steklarji, v strojni industriji in med privat-rjami nameščenci se prilike niso izboljšale in je bilo v teh panogah po 240 do 280 delavcev brez službe. Lani so tudi tekstilce tovarne začele odpuščati delavstvo in je 218 ljudi izgubilo zaslužek. Nad 100 brezposelnih izkazujeta še rudarska in trgovska stroka.
Javna borza dela je lani posredovala za službe v 690 primerih. V teku lanskega leta je dobilo službo 6136 moških, od tega 227 privatnih uradnikov, 4052 kvalificiranih. 1215 nekvalificiranih in 642 poljskih delavcev. Po strokah se je število brezposelnih zmanjšalo v lesni industriji za 621, dnevni-čarjev 5°0, krojačev in čevljarjev 552, kovinarjev 540, strojnih delavcev 469, poljskih delavcev in vrtnarjev 451, zidarjev in stavbenih delavcev 432, steklarjev 244 itd. Ob koncu 1. 1934 je ostalo brez službe še 1221 delavcev (3S privatnih uradnikov, 760 kvalificiranih. 358 nekvalificiranih in 65 poljskih delavcev. Od tega v lesni industriji 164, v stavbni 138, med krojači in čevijarji 75, kovinarji 72 itd. Delodajalci so ponudili 989 služb, pretežno za nekvalificirane in kvalificirane delavce. Borza dela je lani izdala 3487 podpor v znesku 696.775 Din in so prejeli lesni delavci 97.272, krojači in čevljarji 71.282, dnevničarji in kovinarji po nad 45.000 Din podpore. Od podpor se je izplačalo 566.000 Din redne. 107-500 Din izredne, 21.400 Din potne. V naturi, t j. hrane je bilo izdane za skoro 3900 Dfin. Pripomniti bi bilo, da se je lani znatno zmanjšala dajatev glede objav za znižano vožnjo. Izdajale so se največ za delavstvo, ki potuje vsako leto v Francijo in nazaj, precej pa tudi za poljske delavce, ki potujejo spomladi v transportih na razna državna posestva. Vse te objave so lani večji del odpadle in so ostale le še za one delavce, ki se vračajo v domovino, ker so v inozemstvu Izgubili delo.
Zanimiva je primerjava brezposelnosti s prejšnjimi leti. L. 1933 je iskalo dela 26.253 moških in žensk v Ljubljani. Zaslužek je prejelo nad 20.000 oseb. ob koncu leta pa je ostalo še 4072 nezaposlenih. Podpor je bilo izplačanih 8196 v znesku 703.000 Din. Leta 1932 je iskalo delo 26.880 oseb. na koncu leta je ostalo brez službe še 4972 Podpor je bilo izdanih 8109 v znesku 880 tisoč Din. Leta 1931 je iskalo delo 2845 ljudi, ob zaključku leta pa je ostalo na cesti še 3842 brezposelnih. Podpor je bilo izplačanih za 475.000 Din.
lu, A. Piccaver; Offenbach: Legenda, Vol-pi; PonchieMi: Morilec, Volpi; Wagner: Pesem krmarja, Pr. Volker; Mascagni: Slovo od matere, Pr. Volker; Massenet: iz op. Manon, E. Caruso; Pucclni: iz opere Tosca, E. Caruso. 18.00: Otroški kotiček (Manica Komanova). 18.20: Primorska kuhinja< ga. Mira žnidaršlč). 18.40: Nemščina (prof. Kolaric). 19.10: Pravna ura (dr. Knafllč). 19.30: Nacionalna ura: Ste van Ne manja (prof. Stanojevič) iz Beograda. 20.00: Cas, jedilni list, program za sredo. 20.10: Koncert pevskega društva »Sava«: Prelovec: Zapoj mi pesem, dekle Gašperič: Kosa, Mirk: Jutro, Adamič: Ljubica vstani, Gerbič: Pistirček, Poerster: Slovo, Pavčič: Meglica, Foerster: Triglav, Gotovac: Pod jorgovanom, Foerster: Razbita čaša, Adamič: Zdravica, Prelovec: Sedem si rož porezaal mi, Adamič: Završki fantje, Foerster: Vse mine, Dev: Hladna Jesen že prihaja, Hubad: Moja kosa je križavna, Dev: Plavarska. 21.10: Radijski orkester: Donlzetti: HČI polka, uvertura, Thomas: Mignon, fantazija, Dvorak: Valček a-dur, Slovanski ples No. 8, De Falla: -IT. španski ples. Rineš: Zvoki Balkana, potpuri, vmes čas in poročila, 22.30:  Angleške plošče.
Iz Celja
—c Nova imen* ulic. Mestni svet celjski je nedavno sklenil preimenovati Krekov trg v Trg kralja Aleksandra. Aleksandrovo ulico od Razi ago ve ulice dalje v Ulico dr. Gregorja Žerjava in Ljubljansko cesto v Krekovo cesto. Banska uprava je z odločbo z dne 15. t m. ta sklep odobrila.
—c Dijaška akademija. Podmladek Jadranske straže na drž realni gimnaziji v Celju bo priredil 13. aprila akademijo.
—c Zbornica za TOI bo imela prihodnji uradni dan za Celje in okolico v torek 5. marca od 8. do 12. dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje v Razlagovi ulici.
—c S plesno reportažo »Cesto* namerava gostovati slovita plesalka Katja Dela-kova prve dni marca v Mestnem gledališču v Celju. Občinstvo naj si do konca tega meseca rezervira vstopnice v predpro-daji v knjigarni *Domovinic Če bo pred-prodaja nezadovoljiva, bo moralo to zanimivo umetniško gostovanje odpasti.
—c Vprašanje premestitve policijske stražnice v Gaber ju. Mestna občina je nameravala premestiti policijsko stražnico v Gaberja iz poslopja mestnega otroškega vrtca na Dečkovi cesti v prostor okoliškega otroškega vrtca v hiši okoliške občine v Gaber ju, okoliški otroški vrte v pa bi se naj preselili v poslopje mestnega otroškega vrtca. OkolrSca občina je sedaj ta predlog odklonila.
—c Uvedbo brezplačnih občinskih nočnih straž je priporočrla banaka uprava okoliški občini. Okoliška občina pa je začasno odložila to zadevo.
—c Nočno lekarniško službo ima do vštetega petka 1. marca lekarna »Pri križu« na Kralja Petra cesti.
Tudi športno.
— Kam pa tako hitiš?
— Finale imam v meta kladiva.
— Ti?
— Da, vrgel sem oni dan kladivo v mojstra, zdaj imam pa finale pred sodiščem.
Sokolski dom v Šiški
Ljubljana, 23. februarja.
Društvo *a zgradbo Sokolskega doma Ljubijana-šiška je imelo anoči v dvorani Sokofakega doma redni občni zbor, ki je bil bolj prčio obiskan. Predsednik društva br. Lavoslav Doiinšek je o tvoril občni zbor, se po uvodnih formalnostih s pie-teto spomnil prvega Sokola kralja Mučenika in umrlih članov, kojah spomin so zborovski počasrfH stoje s slava klici. V svojem govora je br. predsednik ugotovil lep napredek društva, zlasti v pogledu sanacije ter se ie dolg na zgravdbi znižal ra 304.000 Din. Med letom je društvo topilo parcelo, kjer se bo postavila kinodvorana, da se oim prej pride do onega časa. ko bo sokolska dvorana izročena svojemu pravem« namenu — sokolski telovadnici. Lepo in pregledno tajniško poročilo je podala ses. Malči Osredkarjeva. Odbor je imel štiri odseke: kinoodsek. gradbeni, prireditveni in finančni, od katerih je bil najbolj delaven kinoodsek. OdboT je imel 7 sej in več sestankov in 1 izredni občni zbor, na katerem je bil odobren predlog za nakup zemljišča za postavitev kino-dvorane. Veliko je društvo pridobilo • tem, da je oddalo malo dvorano za otroško zavetišče, l/rekla je nato toplo zahvalo mestnemu načelstvu. zlasti njegovemu predsedniku, sedanjemu banu br. dr. Dinku Pucu, ki je imel vedno razumevanje za društvene potrebe, ravno tako vsem bratom in sestram, ki so neumorno pomagali pri raznih odseki.
Iz blagajn i sSkega poročila br. Frana Blan-ča je razvidno, da je imelo dru&tvo kot tako 10.012 Dtin dohodkov. Članov je bilo 105 rednih in 3 ustanovni, umrli so 3. pristopilo jih je med letom 10, izstopilo pa 23. Skrbno sestavljeno in pregledno računsko poročilo je podal nato računovodja br. Franjo Kogovšek. Društvena aktiva »o znašala v letu 1934 1,420.101.07 Din. p.isiva 737.460 Din, premoženja znaša 7M Din. dočim je bilo denarnega prometa 3 milijone 156.807.31 Din. Poročilo br. računovodje je bilo sprejeto z velikim odobravanjem. Društveni gospodar br. Ivan Mrak je poročal, da znaša vrednost društvenega inventarja 14226.50 Din. Izredno zanimivo poročilo kino-odseka je imel br. Albin AdleSč. Delovanje odseka je bilo izredno živahno ter se je odsek sestal k 17 sejam in 6 sestankom. Predstav je priredil odsek v letu 1°34 201 in to 101 zabavno in 100 kulturnih. Kino-vstopnic je bilo prodanih 08.051 v skupni vrednosti 537.630 Din. V imenu nadzornega odbora je predlagal br. Joško Hlebec društveni upravi razrešnico, ki je bila soglasno odobrena in sprejeta. Pri predlogih je bila soglasno odobrena letna članarina 36 Din. Vsa poročila ao bila soglasno odobrena, nakar se je razvila stvarna debata, kako rešiti čim prej vprašanje telovadnice, da bo sokolska dvorana služila svojemu pravemu namenu. Predsednik br. Doiinšek je navedel vse korake, ki jih je p odvzelo Sokolsko društvo za pridobitev začasne telovadnice — vendar zaman. Upa pa, da bo prišel kmalu čas, ko bodo sokofeike vrste vkorakale v telovadnico Sokolskega doma, kjer bodo lahko vršile svoje veJiko vzgojno-telesno poslanstvo. Na predlog br. inž. St. Jesiba je bila nato soglasno izvoljena naslednja društvena uprava za dobo treh let: predsednik Lavoslav Doiinšek. podpredsednik mag. phar Slavko Hočevar, tajnica Malči Osredkarjeva. blagajnik Blanč Franc, računovodja Franjo Kogovšek, gospodar Ivan Mrak, odborniki Pero Sterk. Joško Žemljic, Javoršek Karel, Makso Kogovšek. Janez Zakotnik. Hinko Klavora, Janko Ham. nadzorni odbor Joško Hlehec. Jakob Ciglar, Drago Rotar. namestniki Drago Hočevar, Jože Burja, Zane Pirkovič. Rudolf Mlakar, predsednik kino-odseka Lavoslav Doiinšek in 6 članov, gradbenega odseka Janez Sepin in 4 Sani ter prireditvenega odseka Albin Adlešič in 5 članov. Po izvolitvi se je br. predsednik ponovno zahvalil za zaupanje in zaključil ob 22. občni zbor. Zdravo! —a t
Petdeset novih elektropomočnikov
Okrog 150 elektropodjetij v dravski banovini vzgaja v svojih delavnicah in elektrarnah tudi srvoj obrtniški naraščaj. Elektrotehniška stroka je namreč ena izmed onih, ki ne zahteva samo teoretičnega razumevanja vodilnega osebja, nego domala polno izvežbanost slehernega rokovodca električnih naprav. Do nedavna smo imeli prav v tej stroki največji odstotek odvisnosti od inozemstva, ali pa smo v nepopolnem rokovanju znatno zaostajali za izvedbami v inozemstvu. Prav te dni se vrši v Vajenskem domu v Ljubljani specialni tečaj, ki naj pripravi vajence zadnjega letnika na pomočniške izpite. Ta priprava je važna tem bolj, ker so za tolmačenje stroke izbrani strokovnjaki, ki bodo novim monterjem prikazali pravo pot razumevanja njihovega dela. Na tem tečaju se pripravlja 50 kandidatov iz vse banovine na monterske izpite, ki se bodo vršili pri Združenju elektrotehniških obrti za dravsko banovino. Ves ta novi naraščaj se bo udružil v svoji stanovski organizaciji elek-tromonterjev. ki ie bila nedavno iistanov-ljena v Ljubljani in katere namen je. da z znanstvenimi predavanji drži stalne stike z napredkom električne stroke Ne .memo pozabiti, da je vsak rokovalec z elektriko tudi istočasni propagator njenega napredka v naši domovini in v tem smislu želimo novim pomočnikom zaželjenega iKneha.
Iz Laškega
— Prodaja sena v inozemstvo je vsaj deloma omilila gospodarsko krizo v tukajšnjih kmetskih občinah. Povpraševanje po senu je še vedno živahno in rudi dobi se ga še. Zal, da pa ni dobiti potrebnih vagonov za izvoz S tem trpi trgovina, pa tudi kmet je prizadet, ker ne more prodati. Apel irvozničarjev na železniško upravo za nujno dostavitev vagonov je tem bolj upravičen, ker se je bati, da al poiščejo glavni odjemalci Češka in Nemčija, druga tržišča.
— Đektri&n« tok bo v nedeljo 24. februarja prekinjen od 7. do 15. ure.
Kupuj domače blago!
Stran 4.
»SLOVENSKI NAKOD«  dne 23. februarja 1935
r tev 4
O MATICA
TELEFON 21-24
Danes ob 4., 7% tu 9l/i url zvečer, jutri ob 3., 5., 7 Vi in 9% uri zvečer najnovejši originalni  ruski muzikalni velefilm
na (Dolgi
Predprodaja od 11. do y2l3
S
I S
>
7*
V,
csi
V glavnih vlogah: M. VTKTOROV J. ZEJMO GARDEV in TEN JEN
Režija:
M. Donskij, V. Legošin Glasba: G. Lobaeev.
DNEVNE VESTI
Spomini na našega kralja Aleksandra
Pod tem naslovom bo prve dni meseca aprila otvorjeuia v Jakopičevem paviljonu razstava, ki jo priredijo ljubljanska ženska društva Kolo jugoslovenskih sester, Klub Primork in Kneginja Zorka.
Ob polletnic: mučeniake smrti našega Velikega kralja bodo Njegove slike, reprezentativna platna naših umetnikov, umetniške fotografije in bežno, po amaterjih v kamero ujeti trenutki iz življenja nepozabnega pokojnika priklicale med nas Njegov ljubljeni lik. Med Njegovimi slikami in slikami kraljevfcike rodbine pa bomo gledali tudi drobne spomine, ki jih je delilo Njegovo blago srce. Njegova dobrotna roke.
Razstavni odbor, sestavljen 135 članic omenjenih ženskih društev, je razposlal pro-5nie na umetnike, druMva, korporacije in privatnike širom države, naj bri mu proti povrnitvi stroškov prevoza in jamstvu zavarovanja, prepnistil/i v poštev prihajajoče objekte. V zvezi s temi prošnjami je izšel pred dnev.i v našem fasopis>ju tudi tozadevni poziv >Zveze za tujski promet«. Ves čisti dohodek razstave bodo omenjena ženska društva oddala kot ervoj prispevek Odboru za postavitev »pomenika Nj. Vel. Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju.
Pri lenivosti črevesja, bolezni jeter in žolča, odebelelosti in protimi, katarju želodca in črevesja, obolenjih danke, odpravi naravna »Franz Josefova gren-čica« zastajanje v trebušnih organih hitro in brez bolečin. Dolgoletne izkušnje po bolnišnicah uče, da uravna »Franz Josefova voda« izborno delovanje črevesa. »Franz Josefova grenčica« se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
— Iz finančne službe. Napredovali so: za višje poverjenike fin. kontrole v VIII. pol. skupini: Crepinko Alojz pri gl. oddelku fin. kontrole v Novem mestu, Stajer Koloman pri gl. oddelku fin. kontrole v Kočevju, Gaberščik Fran pri gl. oddelku fin. kontrole v Ljubljani — levi breg, Tor-kar Ivan pri gl. odd. fin, kontrole v Kranju; za poverjenike finančne kontrole v IX. pol. sik upi ni: Golob Davorin pri gl. oddelku finančne kontrole v Dravogradu, Ba-čič Svetozar pri gl. oddelku fin. kontrole v Celje; za podpoverjenike finančne kontrole v X. položajni skupini: Klemene Anton pri gl. oddelku fin. kontrole v Celju, Stanič Stanislav pri gl. oddelku fin, kontrole v Ljubljani — levi breg. Conradi Leopold pri odd. fin, kontrole v Beltincih, Kranjc Vinko pri oddelku fin. kontrole v Sv. Juriju ob šcavnici, Sepelj Mane pri gl. oddelku fin. kontrole v Novem mestu, Ovin Anton pri gl. oddelku fin. kontrole v Ljubljani — levi breg.
E], te naše gospodinje!
Priznamo, da zna večina naših gospodinj ceniti izdelek naše domače tovarne >PE-KATETE«. >JAJN1NE* so pa vendar še med njimi, ki jih premalo rabijo, to pa vsled tega. ker nanje pozabijo. Kolikokrat bi lahko postregle svoji družini s to izborno jedjo, če se bi pravočasno nanje spomnile. Zapišejo naj si tedaj večkrat na teden v svoj jedilni list »JAJNTNE«!
_ It »Službenega lista«. >Službeni list
kr. banske uprave dravske banovine< št. 16 z dne 23. t. m. objavlja ukaz o razpustu narodne skupščine, volitvah narodnih poslancev in sklicu nove narodne skupščine, ukaz 0 zaključitvi rednega zasedanja in sklicu senata, pravila o opravljanju drž. strokovnega izpita za stalnega verouČitelja
narodne šole. izpremembe in dopolnitve v pravilniku o zdravilih in zdravilnihh speci jalitetah, popravek v zakonu o dodatnem sporazumu k trgovinski pogodbi med Jugoslavijo in Avstrijo, izpremembe in dopolnitve uredbe o prejemkih v naravi, izpremembe in dopolnitve v naredbi o zavarovanju drž. prometnega osobja za bolezen in nezgode, razglas o odgoditvi ponovnih volitev občinskih odborov za občine Kam-pri Kostanjevici, razglas o odslužitvi ljudskega dela v proračunskem letu 1935/36 in razne objave iz >Službenih Novin«.
— Odvetniška vest V imenik odvetniške zbornice s sedežem v Novem mestu je bi vpisan VVeble Demetrij
— Zahvala. Za mnogobrojne čestitke na Najvsj^m odlikovanju, za vse tako šteriln° izraze prijateljskih simpatij ter za prisrčne ovacije ob sedemdeseletn'ci se najiskrenejše zahvaljuje Ciril Pire.
— Popis davčnih zavezancev se Izjemoma podaljša in se bodo sprejemale po-p sne pole le Še 25. in 26. februarja 1935 V&j eni. ki še niso vrnili popisnih pol, se poi. vajo, da jih v navedenih dneh sigurno vrie;«« mestnemu poglavarstvu.
— V Sokolskem domu na Vicu uprizori dramski odsek viškega Sokola jutri ob 20   izvrstno spevoigro »Kakor stari, tako mladi«.    Vabimo  ponovno cenjeno občin stvo in vse prijatelje viškega Sokola, da
•  do zadnjega kotička napolnijo so-
kolsko dvorano m tako Izkažejo prizna-nje vrlim viškim diletantom. Spevoigra je izvrstno pripravljena ter bodo vsi obiskovalci prišli na svoj račun. Jutri »večer na svidenje v Sokolskem domu.
— Vreme. Vremenska napoved prav:, da bo nestanovitno, deževno vreme. Včeraj je deževalo v Ljubljani in Mariboru. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 15, v Zagrebu 13, v Mariboru in Splitu 12, v Ljubljani 10, v Sarajevu 9, v Skoplju 4. Davi je kazal barometer v Ljubljani 744.5, temperatura je znašala 5.-6.
— Današnji številki prilagamo prospekt znane glavne kolekture državne razredne loterije A. Rhein in drug v Zagrebu, kd se nanaša na 30. kolo, za katero bo žrebanje 9. in 10. aprila.
— Izletnike na Polževo opozarjamo, da bo jutri ob 10.30 maša pri Sv. Duhu nad Višnjo goro.
— Nenadoma je preminul sinoči preglednik finančne kontrole g. Ivan Stor. Dne 30. jan. letos ga je v službi prvič zadela delna možganska kap, sinoči pa ponovno, in sicer do smrti. Pogreb pokojnika, kd zapušča ženo, dve hčerki in sina, ki je aktiven poročnik v naši armadi ter 92 let starega očeta, bo jutri ob 17.30 iz hiše žalosti Ulica na Grad 2. Bodi pokojniku ohranjen plemenit spomin, ostalim žalujočim pa veljaj naše iskreno eožaljel
— P rek licu jem svojo izjavo, ki sem jc priobetl v »Slov. Narodu« z dne 20. t. m. v zadevi moje žene Ln sina, ker smo se poravnali. Presen Ivan, Celovška cesta 69
— Lutkovni oder Sokola I. na Taboru priredi v nedeljo 24. t. m. ob pol 16. ur. v okviru tekem sokolskih lutkovnih odrov župe Ljubljana zadnjih v tej sezoni Darc Svetliča pravljično lutkovno igro s petjem v petih dejanjih »Jurček gre na Triglav«. Deževna nedelja Vam ne bo dopustila, da bi se povzpeli na vrhove, zato pa pojdite z Ju rekom na Triglav v našem gledali šču. Krasne planinske dekoracije, godba, petje in planinsko rajanje Vam bo gotovo razvedrilo lica. Vstopnice si preskrb i te v prediprodaji v lutkovni dvorani na Taboru v nedeljo od 11. do 12. ure (Južni stransk'* vhod). Cene: za deco in 2 ln 1 Din, od-rasftli dvojno.
SADJARJI!
Preiskave znanstvenikov in dolgoletne izkušnje praktikov so pokazale, da je
A R B O R I N
neprecenljiv za pomladansko pokončevanje sadnih škodljivcev. — Dobavlja:
»CHEMOTECHNA«, DRUŽBA Z O. Z~, LJUBLJANA,  MESTNI  TRG   8TEV. 10
— Želimo god vsakemu  Matiji, da bi
predvsem zaradi dobrote svojega zaljubljenega srca ne zašel v tako nevarnost, v kakršno se zaplete na svojega godu dan. v nedeljo dne 24. t m. ob 3. popoldne na šentjakobskem odru Mata je v Teleban, ki ga zanese Lastna želja, gnana od Hudo piskove intrige, skozi ris nad Golo Jamo v Ljubljano, kjetr se čudi, da se more iz dobrega dela skuhati taka žalost; želimo pa tudi vsem nedeljskim godov ni kom, da bi odnesli ob vsaki svoji tragični krivdi tako lahko kazen, kakor Matajev Matija, ki se mora sicer odpovedati svojemu angelskemu idealu, Zagorjanovi Anki, in se v siadki zakonski ve«i pokoravati kljukasto glavi, škilasti Mici Kobacajki, a se začne
zaradi tega zanj vendar udobno življenje, ki poleni njegovo dušo in ga obenem prijetno odebeli. Kdor hoče biti o tej zabavni kolobociji na jasnem, naj pride v nedeljo popoldne pogledat, kako se zaplete tu i Malhar Hudopisk v zanko, ki Jo je n? p ta vil Matiji, pa se bo nasmejal za tri sto pet in šestdeset dni od godu do godu ~i obenem   zadnja   pre<Jstava   te ve
eelogrre. Predprodaja vstopnic od dane«? nai rej od 10. do 12. in od 15. do 17. ure.
— T. K. Skala prirej« v nedeljo dne 24. t. m. ogled planinskega živalstva v Narodnem muzeju pod vodstvom gosp. Joža Herforta. Slušatelji alpinistične sole in Člani kluba se zberejo v nedeljo ob 10. pred Valvasorjevim spomenikom na Muzejskem trgu.
Zvočni kino Dvor
Tel. 27-30
F
■ Danes premiera senzacionalnega I filma Divjega zapada. Ken May-
■ nard kot junak prerije v filmu
I I
Pravica prerije
Senzacija I Senzacija!
Predstave: danes ob 4., 7. in 9.. jutri ob 3., 5., 7. In 9. uri zvečer Vstopnina 4.50 in 6.50 Din
— Hripa tudi v Sarajevu. Kakor v Ljubljani se je tudi v Sarajevu pojavila pre-oej huda hripa, ki zlasti razsaja med otroci, dočim je pri nas bolezen brez komplikacij je pa v Sarajevu zahtevala že več človeških Žrtev.
— Delo dobe. Javna borza dela v Ljub ljani sprejme z« takoj vrtnarja, železoli-varja,   pohištvenega   arhitekta, mlekarja sdrarja, S usnjarje,   brivca sa moške in tenake.
— V društvu »Soča« bo dre vi predavanje g. dr. Misa Pran te »Pri levu« ob pol 9. »večer o nastanku raka ter načinu borbe proti njemu. Naš odlični predavatelj bo s pomočjo statističnih podatkov in sfci optičnih slik povedal v poljudnih besedah vse, kar mora vsakdo vedeti o tej grozni bolezni. Vabljeni vsi. Vstop vsem prost Ne zamudite prilike!
»— Velika senzacija sa LJubljano je ruski velefilm »Pesem na Volgi«. To je deh,. bi mora zanimati vsakega našega človeka posebno pa še mladino. V njem je vsega dovolj: resne globoke igre, krasnih pesm godbe, smeha, veselja, vzpodbude, a v vsem je  prava  slovanska  umetnost,  ki visok* prekaša  dosedanje filmske stvaritve Na* nihče ne zamudi te redke prilike, posebno, ker mora film v najkrajšem času dalje, v Sarajevo. Dvorana kina Matice je stalno dobro zasedena, zato  priporočamo,  da m po telefonu zagotovite vstopnice. Za uvod ruskemu filmu predvajajo izvrstno am«r sko pevsko revijo, ljubko groteeko miške Miki  in    elo Dester filmski žurnal
_ Kako se sadi   in   obrezuje sadno
drevje, je v sredo pri rednem predavanju podružnice SVD na univerzi opisal in tudi na drevescih samih pokazal ban. referent g. Anton Flego, ki ga obiskovalci predavanj in tečaja Že poznajo za Izvrstnega predavatelja, ki z malo besedi zna povedati mnogo in tudi jasno. Jablane in hruške ter sploh sadje, ki ima peške, sadimo tudi Jeseni, a če je zemlja težka in ilovnata, tudi to drevje sadimo z boljšim uspehom pomladi, ko sadimo tudi vse koščičasto sadje, torej Češnje in višnje, češplje in slive ter marelice in breskve. 2e jeseni moramo skopati po 50 do 60 cm globoke in najmanj 1.50 m široke jame tako, da vrhnjo, rodovitno zemljo zmečemo na en kup, spodnjo nerodovitno jalovko pa na drugi kup. Ko je zemlja po zimi na mrazu dobro sprhla in postala rahla ter vsrkala dosti zraka, pomladi spet z dobro zemljo, ki je bila prej zgoraj, zasujemo jamo, na njo pa Šele nasujemo   slabe zemlje iz dna jame
SADJARJI!
CEPELNO   SMOLO   najfinejše kakovosti dobavlja:
»CHEMOTECHNA«,   DRUŽBA Z   O. Z.,
LJUBLJANA,   MESTNI   TRG S TE V. 10
aUSBMHHMMMUiMinMitflMh^iaMlMIt^A'
tako visoko, da Je jama zasuta do vrha. Ko se čez kakih 14 dni zemlja posede, pričnemo saditi drevesca tako, da izkoplje-mo plitko jamo v rahlo prst ter vanjo postavimo korenine, ki jih skrbno zadelamo in zatlačimo a kompostom ali najrodovit-nejšo zemljo, okrog dobro pognojimo, nato pa vse skupaj pokrijemo s slabo zemljo, potlačimo in napravimo kolobar, še pred saditvijo v dno jame zabijemo vsaj 8 do 12 cm močan kol, a glavno pri saditvi je to, da je koreninski vrat vedno 10 do 12 cm nad zemljo, ker se bo zemlja še posedla. Vrat mora ostati nad zemljo na zraku, ker je pod njim staničevje ustvarjeno za življenje pod zemljo, nad njim pa za nad zemljo. če ne pazimo na to, mora drevo hirati, ne rodi in pogine. Gnoja ne dev-ljimo nikdar na dno jame, temveč vedno le na vrh tako, da Je pokrit z zemljo. Za pritlično drevje mora biti zemlja 50 do 60 cm globoko zrigolana, drugače pa izkop-ljemo 80 cm globoke in 2 m široke jame ter iz njih poberemo ves pesek in gramoz, nato pa napolnimo z rodovitno zemljo. Kar se obrezovanja tiče, je predavatelj takoj povdarjaL da Je zato najtežje delo treba imeti talent, predvsem pa veselje in ljubezen, da spoznamo, kako drevo raste. Pri sadju odrežemo z ostrim nožem vse odlomljene in ranjene korenine do zdrave rezi, druge za skrajšamo, da so dolge le po 30 cm, a drobne koreninice, 6e 90 zdrave, pustimo pri miru. Obširno Je govornik tudi pokazal vsaj najpotrebnejše, kar moramo vedeti o obrezovanju krone, končno je pa poslušalcem, ki so se mu zahvalili z živahnim aplavzom, obljubil, da obrezovanje ob lepem vremenu podrobnejše pokaže na kakem vrtu.
ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« v Šiški. — Telefon 33—87
Epopejo severa
E  S  K  I M O
Režija: W. S. Dyke. — Igralci: posadka  ekspedicije  in  Eskimi, mala Dortuk, Nanvoruk i. dr.
V dopolnilo nov Paramountov zvočni
tednik.
Predstave: v soboto ob 7. in 9., v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9., v ponedeljek
ob 7. m 9. uri zvečer Vsled izredne dolžine filma prosimo cenj. obiskovalce za točen obisk.
V torek opereta: VESELITE SE ŽIVLJENJA
— Na dosmrtno ječo zaradi umora. V
četrtek se je zagovarjal pred sodiščem v Beogradu ladijski pripravnik Jovan Gjor-gjevič, ki je lani 28. junija umoril in oropal svojega sorodnika rentnika Jovana G-a vri levica. Pri razpravi je obtoženec povedal, da je v stlužbi poneveril nekaj denarja in bil zaradi tega odpuščen. Nastalo škodo bi moral poravnati m denar mu Je obljubil Gavrilovič Večkrat ga je podrezal, naj mu vendar da denar, a vedne je naletel na gluha ušesa 28 junija je zopet prišel h Gavriloviču. in ko mu je ta pokazal vrata, je v predsobi snel s stem puško ter ustrelil 6tarega rentnika Na'« je pograbil nekaj vrednostnih papirjev n pobegnil Nekaj dn? po zločinu so ga Vrbasu prijeli Obsojen je bil na dosmrtn-ječo.
— Svakinjo je nbil. Pred  sodičrVm v Zagrebu se je včeraj zagovarjal Jos^p Salo-
■ pek iz istoimenske vasi pri Slunju. Mož je
nedavno v prepiru ubil svojo svakinjo Roži 6 katero se je večkrat prepiral. Obsojen je bil samo na tri leta ječe. Sodišče je upoštevalo zagovornikovo mnenje, da mož ni popolnoma odgovoren za svoje dejanje, ker je bil med vojno v Karpatih zasut m je živčno  uničen.  To so  potrdili   tudi psihi-
jatri.
Iz Ljubljane
—Ij Predstavniki ljubljanskih sokolskih društev pri banu. Včeraj ob 17. so se poklonili novemu banu g. dr. Dinku Pucu predstavniki ljubljanskih sokolskih društev. V imenu delegacije je pozdravil g. bana starosta Ljubljanskega Sokola br. Kajzelj, ki mu je v izbranih besedah čestital in izrazil radost vseh Sokolov, da je zavzel baš on kot vnet in izkušen Sokol že izza mladih let. vodilno mesto v banovini. Pri tej priliki se mu je zahvalil tudi kot bivšemu ljubljanskemu županu za vso naklonjenost, ki jo je izkazoval ob vsaki priliki vsem ljubljanskim sokolskim društvom. Gospod ban se je vidno vzradošČen zahvalil za lep nagovor in v odgovoru poudarjal bodoče naloge oSkolstva, ritega silo in ideje ter obljubil, da bo tudi sam vsepovsod podpiral delovanje sokolskih društev. Zatem se je g. ban prisrčno poslovil od vsakega delegata posebej.
—dj LJubljana proslavi 85. rojstni dan češkoslovaškega p rezidenta T. Masarjka s slavnostnim koncertom Glasbene Matice ljubljanske. Pobudo za ta koncert je dala tukajšnja Jugoslovensiko-češko&lcva-ška liga. Poleg raznih simfoničnih del poje Matični zbor Dvorakov Te Deum za solil, zbor in orkester. Solista sta gdč. Fttitnikova in ravnatelj Betetto, orkester operni, dirigent ravnatelj Polič. Predprodaja vstopnic bo od petka 1. marca dalje v knj:garni Glasbene Matice.
—lj K »Dobrodelni prireditvi« mestne otoine ljubljanske vabijo veliki plakati na anončnih deskah, v izložbenih oknih, v raznih trgovinah, v kavarnah in restavracijah ter opozarjajo na to letošnjo največjo prireditev, katere čisrtl dobiček bo mestna občina porabila za lajšanje bede brezposelnih in sploh potrebnih ljubljanskih občanov. Vstopnice k prireditvi se dobe od ponedeljka 25. februarja t. 1. dalje v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. P. n. občinstvo se opozarja, naj si vstopnice pravočasno preskrbi.
—lj Podporno društvo državnih in banovinskih uslužbencev dravske banovine iMa sroj 5. redni občni zbor v nedeljo dne 10 marca t. 1. ob 9. uri v beli dvorani hotela »Uniona« v Ljubljani Dnevni red: 1 Konstituiranje občnega zbora. 2. poročilo odbora. 3. Poročilo pregledovalcev ra-čmov. 4. Dopolnilne volitve. 5. Predlogi odbora. 6. Predlogi članstva. 7. Slučajnost:. V primeru nesklepčnosti se bo vrši] pol nrf pozneje isto tam z istim dnevnim r^oom nov občni zbor, ki bo sklepal ve-ijaviio ne glede na število prisotnih članov
—|j Kdor še ni videl Ančko Levarjevo
v »Postržku«, naj si jo ogleda, ne bo mu zal, ker se bo dobro zabaval. Revija »Naša pota«, ki bo v vsaki številki priobčeva-la zanimivosti izza kulis opere in drame v obliki reportaž, je uvedla tudi fotore-portažo. Fotografije vseh igralcev »Po-»trzka* v maskah so razstavljene v izložbenem oknu »Foto Turista« — Lojzeta Smuca na Aleksandrovi cesti. Prihodnja številka »Naših potov« bo priobčila tudri slike nastopajočih iz »Sluge drveli gospo-ck v«.
—lj Devet koncertnih skladb, ki spadajo v dobo romantike, bo Izvajanih na III. javni produkciji državnega konserva-toiija, ki bo v ponedeljek dne 25. t. m. ob poi 7. uri zvečer v Pilharmonični dvorani Tu ii k tej produkcija vabimo starše in tae, ki se zanimajo sa napredek glasbenega pouka.
—lj Ceskoalovenaka Obec v LJubljani bo priredila jutri ob 17. v Narodnem domu predstavo lutkovega gledališča. Na spe edu Je veseloigra »Cašperček ha povodni mož«. Gostje dobrodošli.
—*j Društvo meotnlh upokojencev v Ljubljani vabi vse mestne upokojence, upokojenke in vdove, da se udeleže važnega shoda, ki ga sklicuje »Zveza organizacij mehtnib uslužbencev« za soboto dne 23 t m. ob 7. ari zvečer v dvorani OVZD ia Miklošičevi cesti.
—lj Chrlstofov zavod, Domobranska cesta 15, otvori 1. marca stenografskl kurz za debatno pismo. Honorar izredno nizek Vpisovanje vsak dan do petka.
—lj .lagollčeva razstava v Jakopičevem pavijonu, fci bo otvor je na v nedeljo 14. aprila, bo izmed vseh dosedanjih Ma-goHČevih največja in najpestrejša. 150 del.
krasnih oljnatih slik, ki jch je Magonč, k bo nekako ob otvoritvi prašno val iaietnic* svojega   rojstva.   nasHk«!   v   zadnjih pft.it letih po   ^:rni m:!: dom vini«, kol . poveduje, bo dič!!o razstavne dvorane ln kopičevega   paviljona.     Razstavo    P' 1 Podporno   društvo   grafičnih   faktorjev « Ljubljani, katerega član je skromni jut' lant. Vse slike, ki bodo razstavljene, m torej plod zadnjih petih let  ln ni m Jam čijo, da nam bo Magolič kljub 75. letu fee mnogo lepega naslikal. Razstava bo otv..; jena mesec dni, za vodstvo po razstavi b< vsak dan na razpolago jubilant.
PRIDE! PRIDE! največje Johann Straussovo delo
ROŽE Z JUGA
—lj Violinski koncert prvorazrednega violininista-virtuoza Zdatka Balokoviča bomo imeli v petek dne 20. marca ob 20. uri zvečer v unionski dvorani. Zlatko Ba-lokovič je umetnik svetovnega slove«« ter ima iz vseh delov sveta najLaskavej&e ocene. Vabimo in opozarjamo na ta koncert.
—ij Zborovanje, ki ga je v St. Vidu skl&caio društvo »Delo in esklstenca« ra jutra v nedeljo 24. t. m. in bi se vršilo v gostilni pri Jagru, se zaradi zaprek ne vrši.  Sklicano bo pozneje.
—lj Planinsko živalstvo. Alpinistična šola T. K. Skale je izpopolnjena frudn s strokovnim predavanjem planinskega živalstva. Gosp. Joža Herfort je v dveh predavanjih podal jasno sliko o fauni, ki tvori tako poglavitni del prelestne narave. Predavatelj, ki Je kot lovoe ln ljubitelj živalstva, amater v zoologiji. Je svoji predavanji izpopolnil v besedi in sJdki ter nazorno obrazložil posamezne prebivalce našrih planin. Izredno zanimiv je bdi pregled višine, ki Jih dosežejo posamezne ptice. Drugo nadaljevalno predavanje Je vsebovalo temo o lovu na živalstvo s totc kamero. Koliko lepih in posrečenih posnetkov se lahko doseže s tem do sda; tako malo gojenim fotografiranjem, toda ob takih prilikah se potrpežljivost roto-ama terja postavi na Izredno trdo preizkušnjo. Neštetokrat Je treba na take posnetke Čakati več dni ter porabiti sa nje tudi več plošč. Posnetki so pa hsredno hvaležni, kar Je dokanal predavaterj s številnimi diapozitivi.
lj Policijska racija. Včeraj popoldne m v večernih urah je priredila policija v me-aru in v okolici veliko racijo. Varnostni organi so polovili na periferiji in po ulicah v mestu okrog 20 sumljivih oseb. Iaakazak) se je, da so to povečini mladi brezposelni, ka se preživljajo iz dneva v dan z beračenjem. Nekaj Izmed njih je bilo tudi taikih, ki so kaj radi terorizirali zlasti lastnice ali prodajalke v mlekarnah ter vinotočih in izsiljevali od njih, kadar je bila za to ugodna prilika, večje podpore. Nastopali so navadno tedaj, Če v lokalu ni bik) drugih ljudi. Policija je večino aretirancev izgnala, nekaj pa Jih je pridržala v zaporu, da jim temeljito iapraša vest.
Iz Ptnfa
— Podmladek >Jadranske straže« v Ptuja priredi v soboto dne 2. marca t. 1. pod pokroviteljstvom tukajšnjega krajevnega odbora akademijo ob 30. uri v prosvetni dvorani >Mladike<. Razen pevskih in telovadnih točk, bo predaval tudi g. prof. Djermanovič. >Zakaj sem član Jadranske straže«. Vstopnina je: prostovoljni prispevki v prid počitniškega sklada podmladka. L marca popoldan pa se vrSi akademija za deco. Pridite!
_ Sreska organizacija JNH v Ptuju pri
redi v nedeljo dne 24. t. ni. ob 9. uri -dopoldne v spodnji dvorani Narodnega doma širšo konfefrenco na katero so vabljene vse občinske organizacije JNS ptujskega in ormoškega okraja. Poročal bo o politični situaciji dosedanji poslanec g. Peto-var Lovro.
— Napad s kamenjem.    V soboto zvečer se je v Slovenji vasi stepla v neki »40 stilni  večja  družba  fantov.   Letele  s-o tte-klenice in kozarci vse vprek.  Pretep se j«* nadeljeval tudi zunaj gostilne. V kritičnem času je prišel ravno mimo 22 letni posest nikov sin Rudolf Sagadin iz Slovenje rasi ter dobil težek kamen v glavo tako močno, da mu je prebilo lobanjo in so ga morali prepeljati v ptujsko bolnico. Kakor se sli Si, je iz bitke odneslo 13 fantov veno in manjše poškodbe
Frederic Bou tet:
Zapuščena
Ob tri četrt na štiri je stopila Lucie Langevinova iz Magazina Louvra, kjer prav za prav ni kupovala; poklicala je taksi in kakor vsak dan se je dala odpeljati k Marcelu Fargeu
Kakor vsak dan je morala krotiti svojo nestrpnost, da bi ne prišla na sestanek prej nego ob določeni uri. Kadarkoli si Je to dovolila, Marcela bodisi ni bilo doma ali pa ni skrival svojega nezadovoljstva.
Kakor vsak dan je sedela stisnjena v kot ter drhtela v sladkem in grenkem pričakovanju. Sladka ji je bila misel, da ga bo zopet videla, da bo počivala v njegovem naročju, grenka pa bojazen, kakšne volje bo. Znal je biti tako nežen in tako robat Ljubila ga je s polno udanostjo in on se je tega dobro zavedal... 2e osemnajst mesecev je bila ta ljubezen vse njeno življenje . . A kaj je bila Marcelu? Včasih si je zastavila to vprašanje, v trenutkih dvomov, mučne negotovosti.
Predno se je seznanil z njo je imel mnogo ljubic, to je dobro vedela. Bil je zapeljiv, lep. vaien naglih uspehov.. harana je bila že po prvem srečan^ z njim. Dotlej ni fmefa nobenega globljega doživetja. Omožila se je bila pred šestimi leti s praktičnim, poštenim možem, brez sveže mladosti, ki niti po izobrazbi, niti po zunanjosti ni bil nič posebnega.
Nikoli ni imela namena varati svo jega dolgočasnega moža, ki ji je nudi! mirno, dokaj razkošno življenje, in zr. bave, da je bila lahko zadovoljna. Mislila je, da ljubezni sploh ne bo pogrešala ... Pa se je pojavil Marcel... in odkril ji je njo samo . . . Zdramil je v nji novo bitje, plamteče, izgubljeno v neslutenih nasladah, mučeno z neznanimi bolestmi... Vedel je dobro kaj ji jc bil... Tako strastno, tako udano mu je govorila o svoji vroči ljubezni, o svoji sreči, o svojem hrepenenju in o svoji ljubosumnosti. . . Kako bi ne bil tega sčasoma zlorabil ?
Ljubezen vedno eden izmed zaljubljencev zlorablja, če je prepričan, da je drugemu nenadomestljiva... Tu jo je zlorabljal Marcel. Ljubil je sicer Lucijo, o tem je bila prepričana... V svetlih trenutkih jo je znal o tem prepričati.
Ali bo uživala danes pri njem svetle trenutke ?
Včeraj popoldne si ji je zde', raztresen, neiskren. Zvečer na plesu, kamor je šla samo zato, da bi ga videla se ni pojavil . Zakaj? Davi je zaman poskušala telefonirati mu.
Dušila jo je bojazen, ki se je n; mogla odkrižati.
Bojazen, ki jo je obšla vedno, kr lar ji je kaj po krivici zameril, kadn se ji je zdel tuj. sovražen, zoperen. e< °ra dva ali tri dni ni bilo k nji: to sr bile grozne preizkušnje, ki so jo zel bolele in ki ji jih je bil že večkrat pri pravil.
>8LOVENSKl   NAROD« dne 23. februarja 1935
Stran 6.
Metro — ponos Moskve
Po sodbi strokovnjakov je moskovska Železnica na|< lepša in najsolidnejsa na svetu
Kdor pozna pariško ali berlinsko podzemno železnico, se bo zgrozil ob primerjavi z bas dograjenim prvim delom podzemne železnice v Moskvi. Prvo. kar preseneti tujca, so krasna posta;..iška poslopja. Nikjer na svetu nimajo takih. Drugod je podzemna železnica pust predor v globini z nekakšno odprtino na ulici. V Moskvi so pa strogo pazili na to, da bodo postajališka poslopja podzemne železnice mestu v okras in zato je vsako zgrajeno v drugačnem slogu. Eno najlepših je na Arbatski ploščadi, pa tudi druga so zelo lepa in originalna, vseh je 13 pod zemljo in 17 nad zemljo in vse so zgradili v pol leta. Načrte so napravili najboljši moskovski arhitekti. Vsako postajališče je drugačno, kar omogoča potnikom podzemne železnice na prvi pogled spoznati, kje so.
Stene poslopij in stebri so obloženi z marmorjem, v nekaterih poslopjih z rdečkastim, v drugih z modrikastim. Poleg marmorja so rabili za okrasitev tudi granit. Marmorju in granitu se pridružuje steklo in tako je dobila Moskva poslopja, na katere je lahko po pravici ponosna. Stopnice so granitne ali pa iz rdečkastega, sivega ali črnega labradorja. Nekatera posebno globoko ležeča postajališča imajo premične stopnice z balustradami iz politiranega hrasta in oreha. Slogu postajaliških poslopij je prilagođen način razsvetljave. Nikjer ne vidite neposredno ostre svetlobe, povsod se svetloba najprej razprši.
Z marmorjem so obložili 21.000 m-sten in stebrov, z granitom 13.000, asfaltiranih je pa 22.000 m2. Marmor so dovažali z Urala in Kavkaza. Ko se je izkazalo, da niti vsa moskovska podjetja ne bodo mogla obdelati vsega mar- j morja, so brž organizirali pri podzemni ' železnici novo podjetje, zdaj največje te vrste v Rusiji. Na postajališčih samih je bilo zaposlenih dnevno 8000 ljudi. Večina delavcev se je morala šele naučiti specijalnih del. Delali so večinoma mladiči, člani komunistične omladinske organizacije, in njim se mora Moskva zahvaliti, da je v tako kratkem času dobila tako krasno podzemno železnico Mnogi delavci so v prostem času študirali na visokih šolah.
Tudi žen »k ne smemo prezreti. Prišle so pomagat iz raznih industrijskih podjetij, ena je bila vajen izdelovati ga lose, druga klobuke, skoraj nobena pa ni znala kopati predorov. Vendar pa niso nič zaostajale za moškimi. Delavci so med kopanjem predora večkrat naleteli na težke ovire, recimo na vodo, ki je vse zalila, ali na tekoči pesek ali na plasti gline, ki so se nenadoma podsule. V takih primerih so morali delavci čakati, da so drugi glino ali pesek odstranili, da so morali potem nadaljevati z betoniranjem. Večkrat se je pripetilo, da so delali delavc" po sedem ali še več nadur, da je šlo delo hitreje od rok. Seveda je bilo to delo prostovoljno, v Rusiji delavci za nadure ne zzhtevajo nobenega plačila. Na nekem kraju je vodil tunel pod trinadstropno hiše. Bila je nevarnost, da se hiša poruši, kar bi pomenilo smrt delavcev. Na tem kraju zaposleni delavci so zavihali rokave in delali brez presledka, dokler predor pod hišo ni bil zbetoniran.
Nedavno so si ogledali moskovsko podzemno železnico strokovnjaki. Višji tehnična ravnatelj podzemne železnice v Newyorku Pil en in šef tehnične uprave londonske podzemne železnice Peak sta izjavila, da je moskovska podzemna železnica najlepša in najsolidnejsa na svetu. Deloma je bo razumljivo, saj je najmlajša in pri njeni gradnji so prišle do veljave najnovejše pridobitve moderne tehnike. Drugod zdaj ne grade tako velikih stavb, ker nd za nje denarja, ker leži po bankah. Glavna nova tehnična pridobitev pri gradnji moskovske podzemne železnice je bila rx>dzemria prenosna konstrukcija, ki sama predeluje beton po ceh ploski profila tunela. Se-
veda mora biti za vsak profil posebna konstrukcija. Zdaj izpopolnujejo te naprave, da bodo lažje kopali in gradili predor pod reko Moskvo.
Na velike težave so naleteli v bivši strugi reke Neglinke. Ameriški in angleški injenjerji so svarili Ruse pred deli z novo konstrukcijo, toda Rusi so se jim smejali. Francoski inženjerji so izjavili, da se bo dalo izkopati in betonirati na dan kvečjemu 75 cm ) Zora. Toda zmotili so se in še kako. .isi so napravili vsak dan 4.75 m predora. Doslej so zgradili 12 km podzemne železnice, vsa bo pa dolga 80 km. Čim bo dograjena moskovska podzemna železnica, začno graditi se leningrajsko in kijev-sko. Govore pa že o dveh predorih pod reko Volgo, pod Nevo, pod Ladcškim jezerom in pod Kavkazom.
Zanimivo je, kako je naraščalo število   kvalificiranih moči,   zaposlenih pri gradnji moskovske podzemne železnice. Od 1. januarja 1932,   ko   so jo začeli graditi. Prvotno je bilo zaposlenih 130 I inženjerjev in tehnikov, zdaj jih je pa že nad 4500. Dobri dve tretjini sta mlajši od 30 let, nad 40 let starih je samo 700.    Gradnjo vodi   P. Rothert,    eden ■ glavnih graditeljev Dnjeprostroja. Naj-težje je bilo delati    pod Arbatsko plo- , ščadjo, kjer vodi predor pod mnogimi ; stanovanjskimi hišami. Tu je vodil dela j inženjer Lomov. Zelo težko je bilo delo tudi pod rekama Olhovko in Neglinko. Zdaj že vozijo po moskovski podzemni železnica vlaki za poskušnjo in kmalu bo dostopna občinstvu.
Dve justilikaciji v Nemčiji
V Nemčiji ima zadnje čase krvnik precei posla. Komaj sta bili justificira-ni daini, ki sta bili zapleteni v vohunski proces, že poročajo o dveh novih justi-fikacijah. Včeraj zjutraj je bil v Efurtu upmrčen 28 letni Arno Postel iz Van-derslebna. Postel se je zaradi dedščine neprestano prepiral s svojo ženo, ki se se ga je naposled naveličala in ga je hotela zapustiti. Ker jo je k temu nagovarjal neki njen sorodnik, ga je Postel s sekiro ubil. Svoje nepremišljeno dejanje je zdaj plačal s smrtjo.
Dan popreje so pa na dvorišču jet-nišnice v Nordhausenu obglavili 26 letnega Klemena Liera, ki je 1. 1933 za-vratno umoril svojega strica v nadi, da bo za njim podedoval njegovo premoženje. Morilec je šel prav mirno pod giljotino.
80 maharadž
potuje v London
Komaj so minule pompozne slavno-sti poroke najmlajšega sina angleškega kralja z grško princeso Marino, že se pripravlja London na novo slavje, ki pa naj po svojem obsegu in sijaju zasenči vsa dosedanja. Angleška prestolica in vse angleško kraljestvo s svojimi dominioni vred se namreč pripravlja, da na čimbolj slovesen način proslavi 25 letnico vladanja kralja Jurija V. Podroben načrt za te slovesnosti sicer še ni znan, edino vabila najuglednejših predstavnikom sveta so bila razposlana.
Proslava pa bo dobila še posebno obeležje: v London namreč prispe okrog 80 maharadž, ki se bodo poklonili angleškemu kralju. V zvezi s tem je že te dni prispela v London 10 članska indska delegacija, da pripravi vse potrebno za čim udobnejše bivanje indskih mogotcev. Seveda je to precej težko, saj so po naukih njih vere maharadže ne smejo bivati v hotelu ah pa zasebni palači z drugo ve rci pod isto streho. Londonča-ni se že zdaj radu je jo na prekrasno povorko ob priliki proslave, saj bo tako kakor v pravljici ^Tisoč in ena noč«. Maharadže nastopijo v svojih najlepših in najpestrejših oblačilih,   nosili bodo
tudi najlepše in najslavnejše dragocenosti, ki jih premore Indija. Tako bo ma-haradža iz Baroda nosil slovito agrafo >Južna zvezda«, ki je poleg »kohinorja« najtežji in najdražji diamant sveta, a Kohinor sam bo krasil kraljico Mary samo. saj je ona lastnica tega predragocenega kamna Znameniti diamant >Kalif«, ki je po svojem obsegu tretji največji na sveta, bo chcil ženo nekega maharadže. Med zbirko najlepših dragocenosti sveta bo manjkal samo »Orlov«, ki je bil vdelan v žezlo ruskega carja in ki so ga potem boljše viki prodah na javni dražbi v Ameriki, zdaj so pa njegovi lastniki RockefellerjL
Vse te dragocenosti so pri zavarovalnicah zavarovane za ogromne zneske. Da preprečijo vsako tatvino se bodo maharadže pripeljali v London na posebnem parniku, ki bo pristal v Mar-seillu, angleške oblasti so se pa že spo-i azumele s francoskimi, naj opuste pregled na carini, ker bi pri izpolnjevanju obmejnih formalnosti lahko kdo izmaknili katero izmed dragocenosti. Vrednost dragocenosti, ki jih bodo vzeli ind-ski mogotci s seboj, se ceni na 45 milijonov funtov šterlingov.
Film Z. K. D.
Danes ob U 3. uri poje LAWREN-CE TIBI5ETT v prekrasnem filmu
KUBANSKA LJUBAVNA PESEM
Z njim nastopa božanska L. Velez Vstopnina 3.50, 4.50, 5.50, 6.50 Din
Predstave v Elitnem kinu Matici
Adrenalin mu je rešil življenje
Že več let zdravniki prav z uspehom uporabljajo adrenalin kot injekcijo v srce in kot zadnje sredstvo, da rešijo bolniku ugašajoče življenje. Znanih je več primerov, ko se jim je posrečilo obuditi k življenju bolnike, kd so že umirali. O takem senzacijonalnem uspehu poročajo tudi iz Milana.
Včeraj je umrl na posledicah srčne bolezni mlad bolnik za katerega so se zdravniki zelo zavzeli. Takoj po smrti pa mu je profesor Beanchi vbrizgal injekcijo adrenalina in uspeh je bil presenetljiv: čez pol ure je pričelo srce zopet utripati, najprej slabotno, pozneje pa v enakomernem ritmu. Čez eno uro je zdravnik ugotovil, da je bolnik izven nevarnosti.
Zgodovina na ledu
Znano nemško športno glasilo >Sport am Mit ta g« priobouje zanimive podrobnosti o izvoru hokeja na ledu, ki je postal v zadnjih letih eden najpriljublje-nejiših športov, in se tudi že uveljavlja pri nas. V splošnem so smatrali, da je ta sport novejšega izvora, a zdaj so ugotovili, da so hokej na ledu gojili že v 15. stoletju in da je doma v Gronlandski. Od tam so ga prenesli Holandci v domovino. Znano je namreč, da je mnogo holandskdh slikarjev kakor n. pr. Breug-hel slikalo igrače hokeja na ledu. V Kanadi, ki so jo smatrah za domovino hokeja, so pa v resnici pričeli ta sport gojiti šele okrog leta 1860, od takrat pa se je tako razvil, da je postal narodni sport. Kako priljubljen je hokej na ledu v Kanadi je pač najbolj razvidno iz dejstva, da je bdlo do zdaj v Kanadi že urejenih 500 umetnih drsališč, ne glede na številna naravna. Kakšni mojstri so pa Kanadčani, pa tudi dokazujejo rezultati njihovih moštev, kadar gostujejo v Evropi. Tako je na zadnje klub Winni-pegs Monarchs, ki je samo amaterski prvak, v Švici odpravil evropsko reprezentanco z rezultatom 15:1.
Škotski dovtrp.
Neki Škot je napisal uredništvu svojega lista: >Ce ne boste nehali priobče-vati dovtipov o Škotih, ne bom v kavarni več čital vašega lista,«
Iz filmskega sveta
Ameriški film je dobil dva močna konkurenta. V zadnjih letih se je na nenavadno višino povzpel ruski film, a tudi angleški film je zdaj na tako zavidni višini, da ameriškemu resno konkurira. Večina angleških filmov je bila popreje izdelanih v Hoilywoodu, seveda je pa odgovarjala ameriškemu okusu. V zadnjih letih so se pa Angleži resno zavzeli za firm in ustanovili v Londonu moderne ateljeje, v katerih tudi producira jo prvovrstne filme. Že film »Kaval-kada«. ki je prišei na trg leta 1933, je vzbudil tako po svoji vsebini kakor tehnični izdelavi veliko pozornost, a lani mu je sledil film »Privatno življenje Henrika VlLL«, ki smo ga videli rudi v Ljubljani, z velikim zanimanjem pa pričakujejo tudi filme tekoče sezone, predvsem vVaterloo. ki se res odigrava na zgodovinskih tleh.
Iz filmskih krogov poročajo, da se nameravata znana pevka Gita Alpar in filmski igralec Gustav Frohlich, ki sta že delja časa ločena, zopet pobotati.
Po zadnji statistiki je v Evropi 17.100 zvočnih kinomatografov, med temi v Nemčiji 4674, v Franciji 2714, na Španskem 1528. na Češkoslovaškem 1150, v Italiji 1079, v Rusiji pa samo 900, Avstrija in Švica jih imata po 800, Belgija 539, vse druge evropske države pa manj kot 500.
Znana filmska igralka Lilian Har— vey se je iz Amerike vrnila v Evropo ter je v Londonu z neko filmsko družbo napravila pogodbo za več filmov v nemški in angleški verziji. Prvi film ima povsem dunajsko obeležje in mu bo naslov »Poziv k valčku«.
Iz Maribora
— Nacionalni pokret. V sredo dne 27. februarja se bo vršil ob 20. uri zvečer v prostorih gostilne Koeric v Koroticevi ulici občni zbor krajevne organizacije JNS za IV. okraj. — Krajevna organizacija JNtS za V. mestni okraj pa bo imela evoj občni zbor nocoj ob 30. uri v šoli na Ruski cesti. Na obeh zborovanjih se bodo obravnavala aktualna vprašanja n je zato želeti čim večje udeležbe.
— Nov odbor JNS za II. okraj. Pretekli četrtek zvečer se je vršil v klubskih prostorih kavarne »Jadran« zelo lepo uspeli občni zbor krajevne organizacije JNS za II. okraj. Po poročilih posameznih funkcionarjev, iz katerih odseva vztrajno in nesibčno nacionalno delo te organdza-cije, Je bil izvoljen naslednji odbor: pred: sednik; mariborski kinopodjotnik Julij Guštin, tajnik zasebni uradnik Franc čer-ček, blagajnik sef postaje Maribor glavni kolodvor Mirko Perme in polkovnik v pokoju Vidmar, veterinarski nadsvetnik Zadnik, učitelj Silvij Rode ter dr. Pajtler, odborniki. Organizacija šteje okrog 400 članov.
— Beli šport na Koroškem. Preteklo nedeljo so se vršile smučarske tekme za prvenstvo najmlajšega zimsko športnega podsaveza, t. j. koroškega. Proga za vztrajnostno tekmo v teku je vodila z G-uštanJa v Mežico in je bila dolga 13 km. Startalo je 12 tekmovalcev, ki so dosegli zelo lepe uspehe. Prvenstvo si je pridobil Pavel Mešel, SPD Prevalje, s časom 1:29:00. Na oUju je tekmovalce pričakovala množica prijateljev belega športa in jih navdušeno pozdravljala. Popoldne istega dne se je vršila slalom tekma za prvenstvo KZSP. Startalo je 15 tekmovalcev, od katerih je zasedel prvo mesto Novak Franc SPD Mežica v času od 2.14 minute. Obema tekmama je predsedoval g. Miro Tome, predsednik koroškega zimskošport-nega podsaveza iz Slovenjgradca.
— Suknjo so mu ukradli. Včeraj je prijavil mariborski policiji 241etni seddar Rudolf Tesnel, da mu je neznani storilec ukradel iz predsobe njegovega stanovanja v Fiankopanski ulici zimsko suknjo in usnjene rokavice. TesneJ je s tatvino oškodovan za 800 Din.
— Razglas. Vojaški urad mestnega po-g.avarttva v Mariboru obvešča vse v Mariboru b'vajoce rezervne Častnike, da ae vrši glasom dopisa komande mesca v Mariboru v prostorih bivšega kina Apotio dne 27 februarja t. 1. od 18.30 do 19 30 važno pre«1« vanje, ki je za vse rezervne častn;ke obvezno. Oni rezervni častniki, ki bi   tA:  zadržani, morajo  v o>rnvič n,
Lepi zobje brez zobnega kamna tako preprosto! Vzemi
SARG0V
KALODONT
PROTI ZOBNEMU KAMNU
k: sc naslavlja neposredno na  n<-w..■ r.i* □ ta m* uta  v  Mariboru,    navesti  vzrok iT-ostanka.
— Žrtev noža. Preteklo nedeljo so *»e v nek! gostilni v Hajdošah sprli kmečki fant ji iZX se seveda tudi pomerili z nož1 Ves krvav .n z globoko rano v plečih >e ostal na bojišču pos. sin Zavodu;: Matija, katercira so prepeljali nevarno raajeaeaa v lolnico.
REPERTOAR.
Petek, 22. februarja: Zaprto.
Sobota, 23. februarja ob 20. ara: mProiv sor ždč«. Premiera.  Red B.
Nedelja, 2*. februarja ob 15. uri: »Okence«. Znižane cene. — Ob 20. uri: »W seli kmetic«.
Ponedeljek, 25. februarja ob 20. uri: »Pestri večer Smerkoljeve, Jelačtaa ta Vondraška. Red D.
Iz Polfčan
— Iz naših društev. SK Boč vabi na svoj izredni občni zbor, ki bo v soboto ob 20. uri v restavraciji Bauman. Za članstvo obvezno, vabljeni pa so tudi drugi. — Glasbeni odsek Sokola se pripravlja vestno na svoj koncert, ki bo 19. marca. Letošnji koncert bo imel še posebno obileirje, ker bo zvezan z 10. letnico delovanja pevskega zbora in 12 letnico orkestralnega odseka. Igro * Dobri vojak švejk«, ki je v nedeljo prav lepo uspela, Je režiral g. Franc Detiček. kar je pri našem poročfhi o igri pomotoma izpadlo.
— Smrtna kosa. Umrla sta te dni v naši občini 80 letni Anton šuc in 73-letna Klančnik Marija. Naj v miru počivata, preostalim pa nase iskreno sožalje *
Iz Kranja
— Tečaj za avtogeno varenje. AJco se bo javilo zadostno število interesentov, sc bo vršil v marcu tečaj za avtogeno varenje. Prijave sprejema najkasneje do 4. marca Skupno združenje obrtnikov v Kranju.
— Pomočniški izpiti. Skupno združenj« obrtnikov obvešča svoje člane, da so bodo vršili pomočniški izpiti 4. aprila. Prijave sprejema najkasneje do 4. marca združenje.
— Redni koncerti v Narodnem domu. Namesto dosedanjih tamburaških koncertov bo nastopil drevi prvič v kavarni Narodnega doma prvovrstni šramel kvintet tz Ljubljane. Koncerti se bodo vršili redno ob sobotah, nedeljah in praznikih.
— Slamoreznica mu je odrezala roko. V četrtek ob pol 3. popoldne je odrezala slamoreznica delavcu Valentinu Mcžku v zapestju roko. Gospodar gostilničar Pavrrn iz Podbrezij je takoj telefoniral v Kranj po zdravnika dr. Bežka in reševalni avtomobil gasilske čete, s katerim so ga nezavestnega prepeljali v ljubljansko bolnico.
— Maaarykova proslava. Drevi ob 20. se bo vršilo v gimnazijski telovadnici predavanje o češkoslovaških legijah in predsedniku CSR Maearvku. Predaval bo koo-zuJ g. inž. Sevdik rz Ljubljane. Skioptičnc slike. Vstop prost.
Kupujte domače blago!
Avto se je ustavil na vogalu ulice, kjer je stanoval Marcel. Hitro je plačala in planila v hišo kamor ni nikoli vstopila, ne da bi ji močneje utripalo srce. Desno v pritličju je pozvonila.
— Marcelček, zakaj te včeraj nd bilo? Bila sem tako v skrbeh, če se ti ni kaj pripetilo. Ah, kako nesrečna sem bila! Bilo je tako grozno.
Vrgla se mu je v naročje, a on je ni sprejel, nič kaj toplo.
— Prosim te, Lucie, samo neumnih
očitkov nikar___Nisem mogel priti, to
je vse.
Imel je obraz svojih mračnih trenutkov. Čeprav je bila prijazna sofra polna prijetne toplote, jo je naenkrat zazeblo bolj nego zunaj na mrazu.
— Marcel, kaj imaš proti meni? Kaj sem ti storila? Ali me imaš še rad?
Sklepala je roke in stala pred njim kar v kožuhu, vsa iz sebe, in njen obraz je prebledeval pod nadihom barvila.
— Lucie. le nikar nobenih scen... Odloži svoj kožuh ... Poslušaj me ...
— Da, takoj... No, kaj je ? Povej mi, kaj se je zgodilo?
— Čuj torej: Pariz moram zapustiti.
— Kaj? Ti odpotuješ? Marcel, to ni res!
— Pomiri se vendar. Za dva ali tri mesece moram odpotovati v Maroko po važnih opravkih. Jutri odpotujem. Ho-tol sem ti povedati to že danes, da bi. .
Vsa obupan: se mu je vrgla v naročje.
— Nočem! Nočem! Ne morem živeti brez tebe! Saj sam dobro veš. Ne
muči me, nimaš pravice mučiti me zato, ker te ljubim. Hudoben si. Krut. Ne, ne. odpusti mi, saj nisem hotela tega reči! Toda ne odpotuj! Nič te ne sili odpotovati, to dobro vem ... Četudi bi bila to žrtev, ne odpotuj ... Marcel, še nikoli te ni nihče ljubil tako, kakor jaz. Nikar me ne zapusti! Ne pahni me od sebe!
Ni plakala, toda glas se ji je trgal. Drhtela je, držeč se krčevito z obema rokama ramen svojega ljubčka. Gledal jo je, to je božalo njegovo samoljubje. Še nikoli ni tako jasno razumel, kaj ji je bil. Bilo mu je tudi žal, da ji je tako zagrenil življenje, kajti v splošnem je bila prijetna ljubica. Toda njegovo potovanje je bilo če že ne neobhodno pa vsaj koristno in zanimivo, in jezilo ga je, da si dovoljuje ovirati ga v njego--caa svobodnem odločevanju.
— Mila Lucie, — je dejal hladno, — preveč nespametna si. Tvoja ljubezen je zares preveč sebična, preveč nasilna. Ne morem uravnavati svojega življenja po tvojih kapricah ... Moram odpotovati, obžalujem, toda drugače ne gre.
— Vzemi me s seboj . .. Kaj me briga mož! Saj mi je vseeno. Pospravim svoje stvari, in odpotujem s teboj.
— To je izključeno.   Tu je odveč vsaka beseda.
_ Torej odpotuješ, da bi se me od-
križal ?
— Kaj ti pa pride na misel! Ihteč je nadaljevala svoje prošnje.
Vsa iz sebe, ne meneč se za svoje dostojanstvo, brez jeze na moža, ki ji je I
tako kruto trgal srce, se je borila samo za to, da bi ga obdržala, vsa v strahu in negotovosti, kako bo mogla živeti brez njega.
Dosegla pa ni ničesar. Obljubil ji je sicer velikodušno, da se bo potrudil omejiti svoje potovanje na dva meseca in pol, in obljubil je, da ji bo cesto pisal. Zapustila ga je ob sedmih, strta, skrušena od bolesti, ko se je zadnjič ozrla po sobi, kjer je preživela najslajše ure svojega življenja.
Stopala je po ulici napol onesvešče-na, ne da bi čutila mraz. Vrniti se domov? Cemu? Ni imela volje. Pozneje je začutila potrebo biti sama, ležati, biti v temi s svojo bolestjo.
— Gripo imam, ne bom obedovala, — je dejala kuharici. Isto je ponovila svojemu možu. ko je prišel ves v skrbeh vprašat, kaj ji je.
Več dni je ostala v postelji, bila je zares bolna, bala se je povratka v zunanje življenje, kjer bi bila trpela še bolj, nego v uspavajočem miru svoje sobe.
Dve ali tri nafbližje prijateljice so jo prišle obiskat. Slutile so nekaj o njenem razmerju z Marcelom in zato so takoj spoznale vzrok njene bolezni, ne d~ bi kaj omenile.
Ko je Lucie že hodila z doma, so jo skušale razvedriti. Spočetka je odklanjala njihovo vabilo, toda ker je bila brez utehe v času, ko je navadno zahajala k Marcelu, se je oklenila te rešilne bilke.
K svojim prijateljicam, na čajanke,
na razstave, po opravkih je vlačila s seboj svojo topo žalost, prepojeno s spominom na odsotnega ljubčka. Od njega ni imela še nobene vesti.
Prve tedne Luciina bolest ni nič popustila, čeprav izbruhov obupa ni bilo več. Slednjič je prišlo Marcelovo pismo, ki pa ni prineslo zapuščeni nobene utehe. Bilo je kratko, suhoparno. Pisal je, da gre njegovo potovanje gladko. Spo-" ročal je naslov, kam mu lahko odgovori Napisala je takoj dvanajst strastnih strani, polnih solz in obupanega rote-nja.
Ko je oddala pismo na pošto, jo je pa postalo naenkrat sram, kajti nehote je pomislila na svojo strast in na Marcelovo suhoparnost v pismu. Prvič je začutila napram njemu nekaj drugega, nego začuti sužnja napram oboževane-mu mojstru.
Ob tem času je začela tudi z nekakšnim zadovoljstvom zahajati k svojim prijateljicam in v družbo ter skrbeti za svoje obleke. Zdaj je bila prosta vsako popoldne, ni ji bilo treba odklanjati zanimivih vabil, imela je dovolj časa za izbiranje oblek in klobukov. Zopet je imela prijeten občutek, da je lepa; to je rada slišala iz ust svojih prijateljev.
Za Marcela pa celi dve leti ni našla časa. Pisal ji je še dvakrat, toda odgovorit* ji ni bilo treba, ker ji ni sporočal stalnega naslova.
Prišlo je četrto pismo; sporočal ji je, da se kmalu vrne, in določil je dan, kdaj jo bo pričakoval.
Oklevala je, pa je vendar šla.
Mirno je vstopila v hišo, znova je zagledala dobro znano sobo, sestala se je z njim.
Stopil ji je naproti, samozavesten, trdno prepričan, da se ni nič izpreme-nilo. Hotel jo je objeti
— No, Lucie, končano je; saj vidiš, da sem se vrnil... Vidiš, dušica, da ni bilo tako strašno, ko me ni bilo tu.. Zdaj sva zopet skupaj ...
Stopila je korak nazaj in odgovorila mirno;
— Skupaj? ... Ne .. . Glej, Marcel, to ni več tako, kakor si misliš. Prišla sem ti samo povedat in pa da se prepričam, če sem ozdravljena ... Prav si imel, ko si trdil, da je tiranija ljubezni ostudna.
Presenečeno jo je pogledal. — Kaj pa naj to pomeni ?... Pa vendar ne boš trdila, da sem te jaz tira nizi ral s svojo ljubeznijo?
— Tega ne trdim. Reči hočem, da me je tiranizirala moja ljubezen do tebe. Tvoja odsotnost mi je omogočila priti do tega spoznanja.., In vidiš, zdaj je že po nji... škoda, da ne moreš razumeti, kako dobro «?e nočutim zdaj___
In odšla je.
Revija
ŽIVLJENJE   !W SVET
POS A M~EZN A ŠTEVILKA °in SEGAJTE PO DOBREM fflVD!
^%$X+$-*%^$$PA
^^%/P$$$^%$$^^
Stran 6.
»SLOVENSKI   NAROD« dne 23. februarja 1935
Frank HeUer:
SO
Sibirski brzo vlak
ROMAN
— Neumnost, neumnost. Kdo je blazen? Kdo je pri zdravi pameti. Prosim, da mi dovolite obrniti se s tem vprašanjem na dva prisotna strokovnjaka. Ali bi hotel eden izmed njih proglasiti drugega za povsem normalnega?
Profesor Freudenthal si je odkaš-ljaL
— Vprašanje, ali je sploh kdo na svetu povsem normalen ali ne, obsega qu a temi o tenninoruni, ki onemogoča neposredni odgovor nanj, ker se rabi pojem »povsem normalen« v tem primeru v dveh čisto___
— Imenitno! — je vzkliknil sir Arehibald. — Jasno in točno. A vi, gospod?
Gerdt L»yman se ni mogel premagati, da bi ne izgovoril svoje priljubljene teze:
— To, kar imenujemo povsem normalen človek, človek pri zdravi pameti v polnem pomenu besede, takega človeka sploh ni na svetu. Moj prijatelj v dostojnem trikoju je prav tako normalen, kakor vsi drugi. Ima pa nekaj, česar nimajo vsi drugi. Rešil je svoje mesto kar pred dvema zunanjima sovražnikoma. Moža, ki je rešil domovino, pa ne smemo aretirati, čeprav bi imel en kolešček preveč v glavi.
Poveljnik redarjev svobodne države je salutiraL
— Ali misli to vaša ekscelenca resno? Tale tu, da bi bil rešil...
— Seveda, baš on. Njegova zasluga je, da niti boljše viki, niti Poljaki niso gospodarji Gdanska, Jaz, angleški komisar, izpričujem to in se mu zahvaljujem za to diplomatsko zmago, pa tudi za otečen nos. če bi bila na svetu pravičnost, bi ga moral proglasiti za drugega ustanovitelja Gdanska. Nedvomno bi bilo pa treba postaviti na trgu njegov kip, oblečen v preprost, toda dostojen triko.
— Ali bo potrdila vaša ekscelenca, da smo ravnali po povelju, ko smo ga izpustili ? V tem primeru ...
— Z veseljem, z veseljem.
Redarji so izpustili blazneža in odšli. Takoj za njimi jo je umih korakov od kuril še nekdo. Bil je Jakob IsockL To je presegalo njegovo zdravo pamet. Zbegano se je oziral po dvorani. V enem žepu je imel sukneno vrečico, ki jo je naglo pobral.
— Če se ne motim, — je dejal sir Arehibald, — je odnesel vaš prijatelj vrečico, ki ni bila podobna njegovi.
— Kar naj jo ima, — je dejal blaznež, — saj je mnogo trpel, predno jo je dobil.
Tudi profesor Freudenthal in Gerdt Lyman sta se plazila proti vratom.
— Gospoda, — je dejal gospodar prijazno, — v veliko čast mi je bilo, da sem vaju mogel sprejeti pod svojo streho. Obžalujem samo, da me ni bilo
doma. Oziral sem se po svetu, kako se je izpremenil ta čas, ko sem bil tu zaprt. Take "^"^mee še svoj živ dan nisem videL Povejta mi nekaj, predno odideta in nikoli več ne bom skrivil lasu na psihopatovi glavi. Zakaj pošiljajo nekatere norce v norišnico, druge pa v ministrstva? Zakaj morajo sedeti nekateri v tapeciranih celicah, drugi pa v tapeciranih naslanjačih?
Psihopata nista odložila svojega slovesa, da bi mu pojasnila to. Brandsted-ter je pokazal na zlato, razmetano po tleh. Ali je to res tvoje?
— Da. Toda nočem ga več zakopavati v zemljo, kakor svetopisemski mož. Vse vložim v tvojo trgovino. Ti si bil prvi pameten človek, ki sem ga srečal v tem čudnem novem svetu.
— V mojo trgovino? — je vprašal Brands tedter. — Toda v kateri del moje trgovine? V tovarno za usnjene izdelke, v tovarno likerjev, v brodarstvo, v žago, v papirnico, v založništvo ali v novo ladjedelnico?
— To je vseeno, — je odgovoril blaznež. — Vloži ga tam, kjer je najbolj potreben.
— Tovarna likerjev, tovarna usnjenih izdelkov, brodarstvo, žaga, papirnica, založništvo, ladjedelnica, — je dejal sir Arehibald široko odprtih oči — Brandstedter, pa vendar ne boste trdili, da sami vse to vodite? Da opravljate to ogromno delo?
— Da, — je odgovoril blaznež. — To dela in upa, da bo mogel to nadaljevati v tem čudnem novem svetu. On
je večji blaznež, kakor jaz. Povejte mi, ekscelenca, kdaj nastopijo boljši časi?
— Če bi človek to vedel, — je odgovoril sir Arehibald. — Tovarna usnjenih izdelkov, brodarstvo, založništvo, ladjedelnica... Boljših časov gotovo ne bo, dokler svet ne bo spoznal, da kdor noče delati, tudi ne sme dobro živeti.
— Oho, — je menil blaznež, — to pa lahko še dolgo traja, ubogi Siegfried.
— Treba je delati in čakati, — je dejal Siegfried Brandstedter.
xm.
Parnik »Niels Ebbesen« je odhajal iz gdanskega zaliva proti severozapadu. Na njegovem krovu so stali trije švedski gospodje. Ko se je Gerdt Lyman vrnil v hotel »Krakov«, je končno našel rezultat brzojavk, ki jih je pošiljal v svojo domovino.
Dva izmed njegovih nastavljenih ak-ceptantov sta se krepčala s čašica mi Kurftirstlioher Magenbitter v pričakovanju, da se pojavi. Poravnala sta njegov račun v hotelu, ga posadila v avto in odpeljala naravnost na parnik, da bi se odpeljala domov.
— Garanti nočejo slišati niti besedice o tem, da bi dobil še kak belič. Izvohali so, da je tu prav blizu Gdanska kvartopirska beznica. Niti za hip niso verjeli, da sediš v mestu pri nogah psi-hopatičnega Gamaliela. Poslali so naju sem, da bi te pripeljala nazaj. Domov moraš in dovršiti izpite, pa če ti je prav ali ne.
— Niso verjeli, da Študiram pri pro-
fesorju Freudenthalu, — je dejal Gerdt Lyman ogorčeno. Kar poglej ta, prosim. Tu je izpričevalo, da sem študiral pri profesorju Freudenthahi. Kaj mislita, da profesor laže?
Akceptanta sta pročitala izpričevalo profesorja Freudenthala.
— Da, to je v redu. Toda nikar nama ne govori, da si študiral. Ali veš, kaj nama ie povedal vratar tvojega hotela? Da niti eno noč nisi spal v svoji postelji, odkar si stanoval v hotelu.
— Da, ker sem se zaklenil in študiral.
— Hahahahaha! Kam, kje si se zaklenil?
— Skupaj s profesorjem Freuden-thalom. Toda tega najbrž ne verjameta.
— Ne, gotovo ne pripraviš nikogar do tega, da bi to verjel, zdaj se pa odpelješ demov in boš delal, — je dejal eden izmed akceptantov škodoželjno. — Zdaj ti ni več pomoči.
Gerdt Lvman je zamrmral nekakšen blagoslov delu.
— Človek je vsaj videl revolucijo, — je rekel drugi akceptant. — Kdo bi si bil mislil, da je v današnjih časih kaj takega mogoče.
Nihče ni odgovoril. Parnik »Niels Ebbesen« je plul proti nevtralemu pristanišču, valute so padale, politike so morili in globok mir je počival nad svetom.
Konec.
Zadeva časti vseh Jugoslovanov so rojahi v sužnastl:
MALI OGLASI
V vseti malin oglasu   /eljs oeseda 50 para, daven Din 2.— Najmanjši znesek za mali   »glas  Din  5.—.  daven   Din  2.— Mali oglasi se plačujejo ta h o;, pri naročilu, lahko tudi v znam m   — Za pismene odgovore glede  malin  oglasov  )e trebi, priložiti znamko   -   Popustov za male oglase ne ori znamo
SLUŽBE
Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din
RUDNIŠKI PAZNIK
s rudarsko šolo želi nameščen je.
._     Ponudbe pod »Vesten« na
upravo sSlov. Naroda«.
NATAKAIilCO
sprejnie.n takoj v letovišču na Gorenjskem. — Ponudbe pod »Natakarica« na upravo r>Slov. Naroda«.
IHTO
Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din
VEC SPAJLNIC prodam. Tomšič, Zg. Kašelj, D. M. v Polju.
POHIŠTVO
za 1 sobo in kuhinjo prodam. Brod 19, p. št. Vid nad Ljubljano.
PRODAM HIŠO
Zavodna fit. 63, Celje.
OREHOVE PLOHE
(en vagon) proda Pore rita, Za-voglje 6, p. Hrušica. _ AUTO Studebacker  prodam.  — Ponudbe: štiftar. Murska Sobota.
TRGOVINA
s sadjem itd. naprodaj; potrebno cca. 70.000 Din. — Vprašati: Drakulič. Zagreb, Prerado-vičeva 16.
PRODAM KNJIŽICO
Mestne hranilnice do 150.000 proti mesečnemu odplačilu. — Ponudbe pod »Hipoteka 5/778« na upravo »Slov. Naroda«.
ŽELEZEN ŠTEDILNIK
po ugodni ceni prodam. — Vprašati: Mitnica, Zaloška( cesta. 784
HARCER KANARČKI
odlični vrvivci, na zadnji božični razstavi nagrajeni s srebrnim lovorjevim vencem ter zlato kolajno Ljubljane in Zagreba po zmerni ceni naprodaj.
— Linhartova ulica 9-1. 785
ŠPERANO SPALNICO
10 komadov (imitacija orehove korenine) prodam za 2300 Din.
— I. Bitenc, Gosposka ulica št. 10. 790
VLOŽNE KNJIŽICE Mestne hranilnice ljubljanske (ne vinkulirane!) tudi manjše zneske, kupujem pod zelo ugodnimi pogoji. TakojSnje ponudbe na upravo »Slovenskega Naroda« pod »Knjižice 768«.
RABLJENO TKALNICO
za platno kupim. Ponudbe: Tu-cakovič, Beograd, Vojvode Gli-gora 15.
(3
OSOJIIZ
Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din
DO 15.000 DIN POSOJILA
brez porokov dobijo državni, samoupravni in vpokojeni uradniki. — Vprašanja na upravo »Slov. Naroda« pod »Dolgoročna 789«.
Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din
MESNICO
na Gorenjskem vzamem v najem ali kupim. Obširne ponud-ne na upravo »Slov. Naroda« pod >Mesnica«.
D0PIS0WJE
Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din
OSAMLJENA GOSPA želi prijateljstva s starejšim, solidnim gospodom. — Dopise na upravo »Slov. Naroda« pod šifro »Februar 42/791«.
ŽENIIVE
Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din
SAMOSTOJNA
GOSPODIČNA srednjih let želi poročiti gospoda do 50 let, vdovci niso izključeni. — Ponudbe na upravo »SI. Naroda« pod st. 560/783«.
Ponos
perice in gospodinje je lepo, belo perilo, ki ga dđ le
(ftwie%CL- tetpentinopo tniCo
Zahtevafte ga povsod!
ŽENTTVE IN POROKE
boljših stanov posredujemo naj-vestneje. Razpošiljamo informativne prospekte diskretno proti predplačilu 10 Din v poštnih znamkah: REZOR, Zagreb, pošta 3. 13/L
~~      DOKAZANO JE,
da se potom >DARUVARCA-NA« sklepajo številni zakoni! Pošljite 15 Din (v znamkah), da vam pošljemo diskretno veliko izbiro ženitnih, ozir. mo-žitvenih ponudb! 767
■RAZNO
Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din
PRESELILI SMO SE iz Tavčarjeve ulice 3 v
pasažo nebotičnika
ELEKTROTON plošče, gramofone izposojamo, zamenjavamo ter prodajamo in kupujemo
DOBRO DOMAČO HRANO
nudim po zelo nizki ceni tik opere. — Naslov v upravi >S1. Naroda«. 751
V GOSTILNI BRIŠKI
v palači »Grafike« — vis-a-vis glavnega kolodvora — prispele nove pošiljke raznih najboljših vin: rizling burgundec cviček črnina
vse vrste žganja
čez ulico pri L- Din ceneje. • 50 litrov naprej iz kleti franko klet 1 po Din 5.50. Se priporoča 765 Briški.
1
Din 10.-
» 12.-
» 12.-
> 10.-
» 32.-
vsakem litru - Pri odjemu
Prima športne suknjiče
a Din 98.—, pumparice, modne hlače itd. — kupite zelo ugodno pri
PRESKERJU,
LJUBLJANA* Sv. Petra c. 14
KAVARNA STRITAR vsak večer koncert; nova izvrstna godba in pjevačice. Odprto do 4. ure zjutraj. 12/L
- — »MUZIKA«
prodaja prvovrstne inozemske klavirje in planine, tudi pre-igrane ter popravlja in uglasu je st rokovnjaško najceneje — Knafljeva ulica it. 4. 7/L
TRAJNA ONDULACMA ali »trajna rola« od Din 40 dalje. Uspeh trpežnosti tudi pri najslabših laseh. — Fr. VVild-mann, frizer za dame in gospode. Ljubljana, Napoleonov trg it. 5 (vis-a-vis Napoleonovega spomenika). 673
MALI
OGLASI
»StOV. NABODU«
IMAJO SIGUREN USPEHI
STROJEPISNI POUK
po desetprstnem sistemu, za začetnike in izvežbance. Večerni tečaji, oddelki od 6. do %8. in od *&8. do 9. ure zvečer. — Šolnina znižana in stane učna ura samo Din 2.—. Pouk se prične dne 4. marca. Vpisovanje dnevno od 6. do %8. ure zvečer. — Christofov učni zavod, Domobranska cesta št. 15.
740
KAM PA V NEDELJO
K »Vinkotu«, Tržaška cesta 4 na pustne krofe in dobro kapljico. — Se priporoča Roje Vinko. 781
V KONKURZNI PRODAJI
»Jugosport^ (Rasberger) je še precej plošč ter delov za vse vrste gramofonov. Isti se od sedaj naprej prodajajo po izredno nizki ceni v trgovini — J. Banjai, LJubljana Miklošičeva cesta št. 20. 780
ČE SE IZSELITE
pošljite predmete, kakršnekoli, ki so še v dobrem stanju, v prodajo k — »PROMET« (nasproti križevniške cerkve). — Isto tam lahko marsikaj po ugodni ceni nabavite! 782
CENJENIM DAMAM naznanjam, da nihče ne napravi tako dobro trajne ondulacije po znižanih cenah z garancijo, kakor — frizerski salon za da-in gospode FRANC LOBOREC, Ljubljana, Borštnikov trg št. 4. — Damski salon in brivnica je odprta tudi ob nedeljah. Trajno ondulacijo se dela po naročilu tudi v nedeljah popoldne v privatnih stanovanjih. — Priporočam se! 779
Če oddajate ali *S2ete stanovanje
oglašajte  v  »Slovenskem Naroda«   — Beseda UJM* para
cei
SS
S
i i
O *
« S
CJD
X >
<0
II
S 9
J)unaj&&i veCe&ejem
od 10. do 16. marca 1935. (v rotundi do 17. marca).
Predmeti za razkošje in potrebščine — Pohištvo — Reklamni sejem — Francoska kolonijalna razstava — Sejem za tkanine in oblačila. Pletenine. Moda za kožuhovino. Posebna razstava. Gospodarstvo v podvigu. Tehnični sejem. Sejem za stavbe in za gradnjo cest. Potrebščine za
pisarne.  Sejem izumiteljev. Mednarodna razstava avtomobilov in motornih koles. Lovska razstava. Razstava strelcev. Živilska razstava. Vzorčni sejem za poljedelstvo in šumarstvo.
Brez vk-uma potnega lista! Z velesejmsko izkaznico in potnim listom prost prestop preko meje v Avstrijo. Madžarski propustni vizum se izdaje proti predložitvi sejmske izkaznice na meji. Izdatno znižanje voznine na jugoslov., madž. in avstr. železnicah, na Dunavu, na Jadranskem morju, kakor tudi v zračnem prometu. Pojasnila vseh vrst in sejmske legitimacije (a. Din 50.—) se dobivajo pri Wie-ner Messe — A. G. Wien VTJ. in pri častnih zastopstvih v
Ljubljani:
Avstrijski konzulat, Tvrseva cesta SI .
Zveza za tujski promet v Sloveniji  (»Putnik«), Tvrševa cesta 1 in njenih podružnicah
Zveza za tujski promet v Sloveniji (»Putnik«), podružnica hotel Mikllč, vis-a-vis glavnega kolodvora.
HALO!
POZOR!
VSI NA PLES
V „FRANKOPANSKi DVOR"
kjer bo prva predpustna zabava. — Dobra vina. še boljše jedače! — Brez vstopnine. — Se priporoča U KM AR.
UPRAVA: LJLISLtJANA, Knafljeva uL 6
Šivalni stroji od Din 160c aapre,    Otroški vozičav od Din 20« i naprej
Dvokolesa od Din 950.- naprej. >Sachs   motorji oa Din 5000.
Ceniki trankoi naprej — pri Ceniki trankoi
»TRIBUNA« F. BATJEL. LJUBLJANA. Karlovška c 4.
MALI OGLASI V »SLOVENSKEM NARODU« SO NAJVEČJA, NAJBOLJ ČITANA, NAJCENEJŠA IN NAJUSPEŠNEJŠA POSREDOVALNICA ZA SLUŽBE. PRODAJE. NAKUP.   NEPREMIČNINE. LOKALE.
STANOVANJA,   PRIPOROČILA   KAPITAL ITD., ITD. V SVOJO LASTNO KORIST NAJ SE JIH VSAKDO POSLUŽUJE, KER MORA IMETI NAJBOLJA! USPEH
BESEDA   0.50   PAR:   ZUNANJI   LAHKO   PLAČAJO   V ZNAMKAH!
UPRAVA  »SLOVENSKEGA   NAROD A4*
LJUBLJANA,    KNAFLJEVA     ULICA    STE V. 5
HS
Urejuj« Josi* Zupančič. — Za »Narodno dakarao« Fran Jsiarsrs, — Za opravo ur inserauu del usta Oton ChnatoL — Vsi t Ljubljani.