Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo - Cena 50 lir TRST, nedelja, 20. novembra 1966 Leto XXII. - St. 268 (6555) Pomoč za poplavi jence s trahotna naravna nesreča, ki je prizadela velika področja Italije, je povsem upravičeno sprožila tudi val vprašanj o odgovornosti, obsežno akcijo za i takojšnjo pomoč in v drugi fa-Šzi ukrepe za zacelitev ran, ki ne morejo iti na breme samo prizadetih temveč celotnega državnega organizma. Kaj kmalu se ie izkazalo, da je katastrofa res imela značaj ujme, vendar pa da ne gre samo za to, temveč za posledice dolgotrajnega zanemarjanja u-‘ strežnih ukrepov. Strokovnjaki so ugotovili, da se ravnina brani pred povodnijo že v gorah z gozdovi in tu gredo krivde 'že stoletja nazaj, ko so brezobzirno izsekavali gozdove ter spreminjali gorske predele v puščavo. Fa tudi v zadnjem razdobju ni bilo storjenega nič konkretnega, da bi se stanje popravilo in kljub številnim zakonom se obseg gozdnih površin celo manjša. Kritike v tej zvezi so sedaj prišle na dnevni red z raznih strani in med njimi tudi s strani vrhovnega sveta za javna dela, ki je najvišji tehnični organ in ki je ugotovil da se je v zadnjih štirinajstih letih napravila komaj tretjina del, ki so bila programirana in ki tudi v programu samem nišo bila zadostna. Tako strahoten obseg poplav torei ni samo posledica višjih sil, temveč tudi rezanja izdatkov za nujne potrebe, kar bo treba sedaj plačati mnogo draže, kot bi bili potrebni izdatki za ureditev režima voda, pogozdovanje itd. Nič manj ostre polemike se tudi niso vnele glede pomoči prizadetim poplavljenim področjem, pri čemer je značilno, da radikalno-reublikansko u-smerjeni tednik «Espresso» odkrito obtožuje oblasti nesposobnosti in dezorganizacije. Po teh .vesteh je prišlo do klasičnega 'primera, ko so vojaki, gasilci, občinske uprave in predvsem državljani storili vse, da se škoda omeji in da se omeji število človeških ter drugih žr-:tev, med centralnimi oblastmi pa je bila odkrita zmeda in nesodelovanje. List utemeljeno piše, da se še nikoli ni videlo, da bi kak prefekt ubogal generala, še manj pa da bi se general podredil ukazom prefek-kta. In to je bil primer Firenc, kjer so obtožbe še hujše, češ da prefektura ni hotela pravočasno sprožiti ((poplaha«, da se javnost ne bi «po .nepotrebnem razburjala«. Zato je tudi razumljivo, da so se sprožile ostre debate, ko je predsednik vlade Moro poročal o pomoči v senatu in kasneje v poslanski zbornici in navedel izredni obseg ukrepov za pomoč v okviru načrtov za civilno zaščito prebivalstva in med drugim ugotovil, da je pri tem delu sodelovalo med gasilci, policijo, vojsko, karabinjerji in drugimi oddelki v celoti nad 120.000 mož. Najdaljše in tudi najbolj zapletene razprave pa so se vnele tudi o tem, kako je treba v okviru vsedržavne solidarnosti pomagati prizadetim krajem. Vlada je pretekli teden izdala en sam zakonski odlok, ki obsega vrsto ukrepov za pomoč, istočasno pa tudi vrsto ukrepov, da se dobijo primerna denarna sredstva. Na o-snovi tega odloka lahko sodimo, da je vlada ocenila celotno škodo na okoli tisoč milijard lir, kar se znatno razlikuje od drugih ocjen, ki so vse bistveno bolj pesimistične in ki vse govorijo o mnogo višjih izdatkih. Pri tem pa so bili vladni organi oprezni in so opozorili, da je škodo zelo težko že sedaj točno oceniti in da so mogoča presenečenja. Na tej osnovi je vlada nakazala z odlokom okoli 500 milijard i lir, od česar bo šla večina za obnovitev porušenih javnih naprav (cest, mostov, šol, bolnišnic itd.), dobršen del v pomoč kmetijstvu, znatne vsote pa so nakazane za podporo delavcem, industriji, obrti itd. Zanimivo je, da ta del vladnega zakonskega odloka ni naletel na večje nasprotovanje in se z njim, razen nekaterih ob-robnejših pripomb, v bistvu vsi strinjajo. Povsem drugače pa je glede zbiranja sredstev. Vlada je posegla po treh oblikah: zvišala je za 10 lir ceno bencina, za 10 odstotkov vse neposredne davke brez izjem in končno je odvzela IRI in drugim dč«avnim podjetjem 100 milijard lir že zbranih posojil. To posojilo je spremenila v obligacije za prihodnje leto in ga bo takoj uporabila za prve ukrepe za pomoč. Utemeljitev pravi, da so bila nujno potrebna takojšnja sredstva in da je bil to najbolj praktičen način, da se brez motenj za proizvodnjo ta sredstva zberejo. Zanimivo je, da so ocene tega vladnega ukrepa zelo različne in to tudi s strani krogov, od katerih tega ne bi pričakovali. Predstavnik levice v združeni FSI-FSDI Lombardi je te ukrepe ocenil pozitivno, češ da gre v bistvu «za uravnovešene ukrepe« in torej za iskanje in realizacijo primernih ukrepov, da se ne poruši gospodarski mehanizem in da se bremena splošne škode ustrezno preložijo na '•Meča vseh. Komunist so drugega mnenja in ugotavljajo da je vlada posegla po klasičnih sredstvih, ki prizadenejo v prvi vrsti delovne ljudi. Zato so predlagali javno -'osojilo, ki bi po njih priporočilih moralo biti občutno obsežnejše, proučitev celotnega petletnega načrta in tako dalje. Nepričakovan napad “pa je prišel s strani PRI. Govor La Malfe v parlamentu je bil po vsebini in po tonu bolj podoben opoziciji, kot pripadniku vladine koalicije. La Malfa je predvsem ugotovil, da se ni nikoli vodila resna politika «dohodkov», da so se čezmerno trošila sredstva ne oziraje se na realni položaj Italije. Tokrat so izbrali za zbiranje potrebnih sredstev nediskrimi-nirane načine, ki bodo v prvi vrsti zvišali proizvodne stroške in ki bodo šli v breme delovnih ljudi. Tak je v celoti primer zvišanja pristojbin na bencin, v znatni meri r.ediskri-minirano zvišanje neposrednih davkov, kot tudi odvzem sredstev IRI. Zato je La Malfa zahteval, da se udari predvsem po večjem kapitalu in po višjih dohodkih, in ie govoril o enoletni izredni davščini za dohodke nad šest milijonov lir letno. Polemika se še vedno nadaljuje in ne bo tako kmalu zaključena, saj 1e obseg nesreče izreden in bodo posledice še dolgo časa občutene. Nedvomno gre za zapletena vprašanja in za številne krivde, pri čemer pa r.e moremo vsega naprtiti sedanji vladi, saj gre za krivde, ki imajo korenine v daljni preteklosti pa tudi za sistem, ki se je ustvaril v razdobju po drugi svetovni vojni. Vendar pa je nedvomno, da je tudi ta katastrofa dokazala dve bistveni resnici, v izjemnih primerih so učinkoviti tisti organizmi, ki so najbolj povezani z ljudmi, še vedno, kljub moderni tehniki, je odločilna ljudska solidarnost. Da pa takih izjemnih primerov ne bo, ali jih bo čim manj in bodo v najmanjši meri «izjem-ni», je potrebna politika dolgoročnega načrtovanja in reševanja bistvenih nasprotij, ne oziraje se na interese zasebnikov, temveč predvsem v interesu celotne skupnosti. PREDSEDNIK REPUBLIKE IN MORO V BENETKAH V se poplavljeno področje ob delti reke Pad je sedaj spremenjeno v veliko laguno Nadaljuje se odseljevanje še zadnjih prebivalcev - Včeraj se je morje nekoliko umirilo in je posijalo sonce-Z vso naglico popravljajo porušene nasipe - Benetke so ostale brez glavne obrambe pred navalom morja - Sindikati v Firencah zahtevajo ukrepe v korist prizadetih delavcev ROVIGO, 19. — Poplava na področju Polesine sledi sedaj plimam in osekam morja. Vse poplavljeno področje je postalo velika laguna, po kateri vozijo amfibijska vozila gasilcev, splavi vojakov in motorni čolni tamkajšnjih prebivalcev, ki prihajajo in odhajajo natovorjeni z vsakovrstnimi predmeti. Počasi izpraz-njujejo hiše, potem ko so izpraznili skladišča, katerim so dali prednost. Potapljači še dalje i-ščejo živino, ki je utonila, ker je ostala privezana v hlevih. Vsa ta trupla potem razkužijo z živim apnom in jih nato zagrebejo. Na laguni so tudi čolni tistih, ki niso hoteli popolnoma zapustiti svoje zemije tor odhajajo po živež in vozijo na varno razne predmete. Poleg tega skušajo na hraniti tisto malo živine, ki se je rešila na nekem manjšem nasipu, ki je postal majhen otok. Eden od teh otokov je popolnoma pokrit s tisoči puranov, ki so vsi sestradani in se med seboj žrejo. Spočetka jih je bilo 120.000, sedaj pa jih je manj kakor polovica. Mnogo laže kakor domača živina so se rešile divje živali. Neki potapljač je povedal, da je bila prve 'dni‘ 'Voda 'polna kač in miši, ki so zbežale iz poplavljenih lukenj. Kače, ki so se utrudile, so se ovijale okoli dreves, da se odpočijejo. Videti je bilo tudi mnogo zajcev in kuncev, ki so od časa do časa počivali na senikih in celo na strehah. Begunce polagoma razmeščajo v raznih zbirnih središčih. Med njimi vlada velika apatija, saj so navajeni, da jim voda od časa do časa uniči vse imetje. Toda po vsaki poplavi se marsikdo ne vrne več na svojo zemljo. Po 48 urah slabega vremena je bilo danes na tem področju jasno. Veter je nekoliko pojenjal in tudi morje se počasi umirja. Še dalje utrjujejo nasip Cerlin, ki brani nekatere vasi. Delo se je obnovilo tudi pri utrjevanju glavnega nasipa v bližini Scardovari. Prav tako se je zopet začelo delo za utrjevanje nasipa v Valle Ripiego, ki je včeraj popustil in voda je poplavila drugih dva tisoč hektarov zemlje. Ves dan so s poplavljenega področja odvažali ljudi, ki niso utegnili pravočasno zbežati. BENETKE, 19. — Predsednik republike Saragat je prišel davi v Benetke. Z njim je prišel tudi predsednik vlade Moro. Oba sta odšla na prefekturo, kjer je Moro v svojem govoru govoril o ukrepih vlade za poplavljena področja. Za njim je Saragat poudaril, da je prišel v Benetke, da s svojo navzočnostjo izpriča solidarnost vse dežele do tega mesta. Govoril je zatem o krajih, ki jih je obiskal in o velikem razdejanju ter je poudaril, da je nanj napravil velik vtis pogum tamkajšnjega prebivalstva. Pohvalil je zatem gasilce, karabinjerje, vojake in druge, ki so sodelovali pri reševalni akciji, še posebej pa je pohvalil prebivalstvo in delavce tega področja in dejal, da so bili vzgled za vso Italijo. Na koncu je govoril o ukrepih za pomoč in poudaril, da je sedaj potrebno, da bo ta pomoč nagla, \ * » - Ko se je porušil nasip pri Scardovari, jc voda preplavila polja pravočasna, da se preprečijo vsa birokratska zavlačevanja, čeprav je potrebna skrb pri razdeljevanju, da se preprečijo nerednosti Saragat in Moro sta se pozne je sestala na prefekturi z bene škim patriarhom kardinalom Ur banijem. Saragat se je tu pogo varjal tudi s predstavniki pokrajinskih oblas'4 in je nato ločeno sprejel predstavnike industrijcev, trgovcev, obrtnikov in župane 22 ohčin. ki so bile prizadete. Takoj nato sta Saragat in Moro odšla na otok Fellestrina, ki je bil najhuje prizadet. Otok je važen v sistemu obrambe Benetk pred morjem. Tako imenovani «murazzi» so bili tu hudo poškodovani. Mnogo prebivalcev je moralo zapustiti otok. Ljudje se bojijo novih navalov morja, ker bi sedaj bilo še huje zaradi poškodovanih obrambnih zidov. O-brambni zidovi, ki so jih zgradili v času beneške republike, so do danes vzdržali, toda sedaj ne zadostujejo več, ker so bili močno poškodovani in ker postaja tu počasi vedno bolj plitvo. Končno si je predsednik repu-jejo 70 odstotno. Električni tok je nato odpotoval s postaje Santa Lucia s posebnim vlakom v Rim. Predsednik vlade Moro pa je odpotoval v Treviso, da si ogleda tamkajšnja prizadeta področja. V dolinah ob Dolomitih je bil danes sončen dan. Prebivalstvo, ki ga je povodenj zelo hudo prizadela, je nepresta.io na delu, da odstrani vsaj najhujsj posledice povodnji. Toda zelo primanjkuje mehaničnih sredstev za ureditev nasipov hudournikov In da se zagotovi reden odtok vode. Prebivalstvo potrebuje vsakovrstne peči, odeje, rjuhe in ležišča. Še vedno so osamljeni nekateri kraji, v katere prevažajo živila in zdravila s helikopterji. FIRENCE, 19. — Čeprav se počasi stanje, kar se tiče čiščenja ulic, boljša, vendar pa je stanje na splošno še vedno slabo. Pitna voda manjka v vseh hišah, kjer je bilo mesto poplavljeno, in tudi v številnih drugih. Telefoni delujejo 70 odstotkov. Električni tok je pogostoma prekinjen zaradi kratkih stikov. Poleg tega pa so se mnogi prebivalci lotili čiščenja kleti in pritličnih stanovanj, pri čemer mečejo blato in vse pokvarjene predmete na ulice, tako da se zdi, kakor da čiščenje ulic zelo počasi napreduje, številne skupine, ki so bile zaposlene pri čiščenju ulic, so že zapustile mesto, in tako nastaja nov pereč problem. Občinski nameščenci so začeli danes znova postavljati prometne znake po ulicah in zopet delujejo tudi nekateri semafor!. Danes popoldne so odprli tudi nekatere kinematografe. Glavni svet zveze sindikatov v Firencah je zahteval nadaljnje u-krepe, da se delavcem nadomesti izguba mezd. Zlasti zahtevajo, naj se prispevki spopolnitvene blagajne raztegnejo tudi na trgovski in obrtniški sektor. Dalje zahtevajo takojšnjo namestitev družin, ki so ostale brez strehe. Poskrbi naj se za hitro zidavo hiš v okviru GESCAL in takojšnjo uporabo skladov, ki jih je že dobil avtonomni zavod za ljudske hiše. Plača naj se odškodnina delavcem iz skladov, ki so nastali z zbiranjem, ki so jih organizirale sindikalne zveze. V Rimu je glavno ravnateljstvo javne varnosti objavilo seznam žrtev povodnji, ki so jih ugotovili do 12. ure 19. novembra. Iz seznama izhaja, da je bilo 112 mrtvih in šest pogrešanih. To so seveda uradni podatki, čeprav se vztrajno govori, da je število mrtvih mnogo mnogo večje. Mnogo ljudi je umrlo pozneje zaradi' posledic povodnji. Tudi iz drugih krajev prihajajo poročila o slabem vremenu. Na področju Avellina so zaradi neprestanega deževja narasti! vodni tokovi, ki ogrožajo bližnja področja. V Abrucih še dalje sneži in termometer je padel več stopinj pod ničlo. Slabo vreme je zajelo tudi vse ozemlje pokrajine Cosen-za; v vrhovih divjajo snežni viharji. V Cosenzi neprestano dežuje že štirideset ur in vodni tokovi so nevarno narastli. Tudi v bocenski pokrajini je zelo mrzlo iiiiiiiiiiiiiiiiMiiitniiiiiiiiMimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinnuiiiniinimiiiuiuiiiiniiunuiu^nn^iim^n^ NEKA! DNI PO SEJI MINISTRSKEGA SVETA Včeraj objavljen zakonski odlok o pomoči za poplavljena področja Trinajsta plača ni podvržena novim davkom - V ponedeljek enotna vsedržavna stavka pristaniških delavcev - Zaostren sindikalni boj kovinarjev zasebnih podjetij in proglasitev stavk RIM, 19. — Danes je izšel v izredni številki uradnega lista zakonski odlok, ki stopi takoj v veljavo in vsebuje ((nadaljnje ukrepe in -prispevke za obnovitev in gospodarsko obnovo področij, ki so bila prizadeta s poplavami jeseni 1966». Zakonski odlok verjetno ni izšel takoj po sklepu ministrskega sveta, ker ga mora po ustavi podpisati predsednik republike Saragat, ki pa je ves ta čas obiskoval poplavljena področja in ga je podpisal šele kasneje. Minister za finance Preti je pojasnil, da prihodnja trinajsta plača ni podvržena zvišanim davkom. Zakonski odlok so danes poslali v senat, kjer ga bodo takoj prihodnji teden predložili v razpravo komisiji za finance in za zaklad. Razprava v dvorani bo verjetno v prvem tednu decembra. Vrhovni svet za zdravstvo je proučil zdravstveno stanje na poplavljenem področju in je ugotovil, da je odstranjena nevarnost epidemij in da je sedanje zdravstveno stanje zadovoljivo. V Milanu je minister za zveze s parlamentom Scalfaro odprl prvo mednarodno razstavo naprav za trgovino In za turizem «Expo CZ 66», na kateri sodeluje 350 razstavljavcev iz enajstih tujih držav in 850 italijanskih razstavljavcev na skupno 35.000 kv. metrih prostora. Socialistični senatorji Banfi, Vittorelil in Mermani so vložili vprašanje na ministra za zunanje zadeve in za pošto v zvezi z izdajo znamk ((Suverenega malteškega reda«. Gre za tipično filatelistično špekulacijo, saj znamke, ki jih je izdal ta red, ne morejo imeti značilnosti pravih znamk, za kar mednarodni dogovori zahtevajo, da se morajo vse znamke dejansko uporabljati ............................... OB DEBREJEVEM OBISKU V MOSKVI Plodno sodelovanje med SZ in Francijo Ustanovili so stalen mešan odbor za sodelovanje MOSKVA. 19. — Ob zaključku pogovorov, ki < jih je imel francoski minister Debre s sovjetskimi voditelji, so objavili uradno sporočilo, ki pravi, da so govorili o načinu plodnega razvoja sodelovanja med francoskimi in sovjetskimi podjetji, zlasti, kar se tiče raziskovanja in njegovega uveljavljanja v industriji. Sprejeli so tudi sklepe v zvezi z delovanjem stalne mešane komisije. Francoski minister Debre je na tiskovni konferenci izjavil, da je bil namen njegovega obiska v Moskvi prav ustanovitev in delovanje stalnega mešanega odbora za sodelovanje. Dodal je, da je razvoj francosko - sovjetskega sodelovanja odvisen od stalnih skupnih naporov za vzajemno obveščanje, od skupnih proučevanj pravnih pro- blemov in iskanja glavnih sektorjev, kjer se sodelovanje lahko izvaja. Govorili so tudi o ustanovitvi francosko - sovjetske trgovinske zbornice. Predsednik sovjetskega državnega odbora za znanost in tehniko Klrilin je izjavil, da je Debrejev obisk važno prispeval k tehničnim, gospodarskim in znanstvenim vezem med obema državama. Zelo važni so bili Debrejevi pogovori s Kosiglnom. Zvedelo se je, da je francoska kemijska družba «Rhone Poulenc« sklenila sporazum o sodelovanju s sovjetskim državnim odborom za znanost in tehniko. Agencija Tass poroča, da bo francoska družba začela raziskovanja skupno s sovjetskim zavodom za sintezo kemijskih in petrolejskih proizvodov. v poštne namene in za frankira-nje pisem. Senatorji zato sprašujejo o dejanski pravni vrednosti izmenjave not med Italijo in redom iz januarja 1960 in končno predlagajo ministru za pošto, da javno izrecno izjavi, da se te znamke ne morejo uporabljati v italijanskem poštnem prometu. Druga skupina socialističnih senatorjev Bonacina, Lami Starnut, Vittoreli in Bermani pa je predložila zakonski predlog, naj se izvede parlamentarna preiskava o delovanju javne uprave. Ista skupina že dalj časa proučuje nerednosti v javni upravi in je ((odkrila« vrsto nepotrebnih uradov in ustanov. Izvršni odbor PSI-PSDI se bo sestal 1. decembra in bo razpravljal o izidih upravnih volitev, ki bodo 27. novembra. Izvršni odbor bo tudi določil datum prvega sestanka novega centralnega komiteja stranke, ki se bo verjetno sestal v prvi polovici decembra. Vsedržavna tajništva sindikatov pristaniških delavcev FILP-CGIL, FIP-CISL in UIL-PORTI so proglasila vsedržavno stavko pristaniških delavcev, ki bo trajala 24 ur 21. novembra. V proglasu je rečeno, da se slabo razvijajo pogajanja o zahtevah, ki so jih predložili sindikati ministrstvu za trgovinsko mornarico. V ospredju je še vedno zahteva industrijcev in drugih poslovnih krogov, da pristanišča dobijo čim bolj značal zasebnih podjetij in da se odstranijo pristaniške družbe delavcev. Sindikalne organizacije so istočasno pozvale pristaniške delavce, naj med ponedeljkovo stavko razkladajo blago, ki je namenjeno prebivalstvu, ogroženemu po poplavah. Tudi UIL je z včerajšnjim sporočilom ugotovila, da niso možni {»govori s predstavniki Conf-industrie glede obnovitve delovne pogodbe kovinarjev zasebnih podjetij, in je privolila v proglasitev enotne stavke. Kot smo že poročali, sta FIOM in FIM že proglasili tri vsedržavne stavke, ki bodo 22. in 24. novembra ter I. decembra, v razdobju od 21. novembra do 3. decembra pa bodo poleg tega še stavke po navodilih pokrajinskih sindikalnih organizacij, ki bodo trajale skupno 16 delovnih ur. 399:2 in 1000:4 Nekaj dni pred objavo seznami predsednikov volišč za prihodnje občinske in pokrajinske volitve, ki jih izbere prvi predsednik tržaškega prizivnega sodišča predvsem iz vrst profesionalcev, vpisanih n tržaške sezname profesionalnih zbornic, smo opozorili na dejstvo, da smo bili na Tržaškem v zadnjih 12 letih priča diskriminacijam do Slovencev, saj smo v seznamih predsednikov volišč našteli ob v sakih volitvah vedno manj predsednikov volišč slovenske narodnosti, medtem ko je bilo za časa bivše ZVU med predsedniki volišč precej več Slovencev. Pričakovali smo, kar smo tudi napisali, da nam ne bo treba tudi po objavi letošnjega seznama ugotavljati tega. kar ugotavljamo že toliko let. da je bilo imenovanih zelo malo. rekli bi neznatno število Slovencev za predsednike volišč. Po objavljenih seznamih predsednikov volišč za pokrajinske in občinske volitve v Trstu pa smo ugotovili, da je bilo tildi tokrat naše pisanje preslišano. Od 401 imenovanega predsednika volišča v tržaški občini za občinske in pokrajinske volitve ter v miljski, devinsko, nabrežinski. dolinski, zgoniški in repentaborski občini samo za pokrajinske volitve, sta le imeni dveh slovenskih profesoric, razen še malega števila imen slovenskega izvora. Med tolikšnim Številom predsednikov voVšč najdemo tudi imena oseb iz Vidma, Tolmeča. Pordenona. San Daniele del Friuli. Gorice in červinjana, kot da v Trstu ni skoraj nobenega Slovenca, ki bi bil sposoben, odnosno ki bi mu zaupali predsedstvo katerega koli volišča. Ta diskriminacija do Slovencev prihaja še bolj do izraza na voliščih v štirih slovenskih okoliških občinah in v slovenskih vaseh gornje tržaške okolice, ker bi lahko pričakovali, da bo prvi predsednik prizivnega sodišča vsaj toliko spoštoval londonski memorandum in u-stavna določila o pravieah narodnostnih manjšin, da bo vsaj na nekaterih voliščih v slovenskih krajih imenoval Slovence za predsednike volišč. Vendar pa ne gre pri tem samo za pravično udeležbo predsednikov volišč, ki bi v povsem slovenskih občinah morali biti vsi predsedniki slovenske narodnosti, v ostalih občinah pa tam, kjer je število slovenskega prebivalstva precejšnje. Gre za izvajanje posebnega statuta londonskega memoranduma v celoti. Gre za izvajanje zlasti člena 2 tega statuta, katerega glavne točke se glasijo: «Pripadniki jugoslovanske etnične skupine na področju, ki ga upravlja Italija, in pripadniki italijanske etnične skupine na področju, ki oa upravlja Jugoslavija, bodo uživali enake pravice in ravnanje kakor o-stali prebivalci obeh področij. Ta enakost pomeni, da bodo uživali■ ai enakost z ostalimi državljani glede političnih in državljanskih pravic kakor 'tudi ostalih pravic človeka m osnovnih svoboščin, zajamčenih s členom 1: b) enake pravice v pridobivanju ali opravljanju javnih služb, funkcij, poklicev in častt; c) enakost glede stopanja v javne in upravne službe; v lem oziru se bosta italijanska in jugoslovanska uprava ravnali po načelu, da bo jugoslovanski etnični skupini, oziroma italijanski etnični skupini pod njuno upravo omogočeno, da bosta pravično zastopani na upravnih položajih, zlasti na področjih, kakor so šolski inšpektorati, kjer gre zlasti za korist teh prebivalcev » Spričo dejstva, da je osrednja volilna komisija za vsakokratne volitve, ki so bile v letih pred podpisom in takoj po podpisu londonskega memoranduma, vedno ime-novavala 25 do 30 predsednikov volišč, ki so bili slovenske narodnosti, moramo torej ponovno ugotoviti — kar smo storili že toliko krat — da je po dvanajstih letih pripadnosti Trsta Italiji, stanje v tem pogledu za Slovence mnogo, mnogo slabše, da pomeni odločen korak nazaj, od tistega, kar smo imeli še pred 10 leti. Drugi korak nazaj pa ugotavljamo iz leta v leto tudi v primeru raznih sodnih komisij in sekcij, ki jih imenuje ob začetku vsakega sodnega leta apelacijsko sodišče v Trstu. V številnih izmed teh komisij so bili pred tremi leti vključeni novi člani slovenske narodnosti. Že dve leti pa se to ne dogaja več. Izgovarjajo se, da gre za spremenjeno zakonodajo. Toda tega razloga Slovenci v Italiij ne moremo sprejeti. Tudi z novo zakonodajo se mora poskrbeti za pravično udeležbo članov slovenske narodnosti v teh komisijah in sekcijah. Toda med tem je bila ustanovljena pred dvema letoma in pol avtonomna dežela Furlanija - Julijska krajina. Ni nam znano, koliko uslužbencev ima nova dežela. Vendar se govori, da jih je okrog tisoč. Zato se upravičeno sprašujemo, koliko deželnih uslužbencev je sloi>enske narodnosti, spričo dejstva, da je po objektivnih ocenah slovenskega prebivalstva v deželi okrog 120 tisoč. To pomeni, da bi moralo biti od tisoč uslužbencev vsaj sto slovenske narodnosti! Doslej ni bilo nikjer ob. javljeno, koliko jih je. Kolikor nam je znano, so samo štirje ali pet! Kot da bi bilo Slovencev v deželi samo štiri ali pet promile! Omenili smo tokrat samo predsednike volišč, sodne sekcije in komisije, toda iz ustave, iz posebnega statuta za deželo in iz posebnega statuta londonskega memoran- (Nadaljevanje na 2. strani) SPRIČO NAPREDOVANJA NEONACISTOV Nestrpno pričakovanje v Bonna za izid volitev na Bavarskem I)aiws bo nad šest milijonov volivcev volilo novo deželno zbornico Od izida volitev bo verjetno odvisna oblika nove zvezne vlade BONN, 19. — Jutri bo šest milijonov in 800 tisoč volivcev Bavarske volilo nove predstavnike deželne vlade, ki ima sedež v Muench-nu. Letos bodo imeli izidi bavarskih volitev še posebno važnost iz številnih razlogov. Predvsem se bo videlo, ali bo vladna kriza v Bonnu vplivala na izbiro volivcev. Kar se tiče izključno deželnega okvira, pa upajo krščanski socialci, da bodo lahko sami upravljali Bavarsko pod predsedstvom Alfonsa Goppela. Leta 1962 (ko je izbruhnila kriza saradl škandala v zvezi z zadevo »Spiegel«, v katerega je bil vmešan Strauss) so dobili 47,5 odstotka glasov in 108 sedežev od skupnih 204. Medtem ko krščanski socialci u-pajo, da bodo obdržali svoje položaje tudi zaradi tega, ker je bil njih voditelj Kiesinger izvoljen za kandidata za zveznega kanclerja, računajo socialni demokrati, da bodo izboljšali svoje položaje ter da bo njih število glasov narastlo od 35,3 odstotka (79 deželnih poslancev) na 40 odstotkov. Tretja neznanka teh volitev je usoda liberalne stranke. Utegnila bi izginiti iz tamkajšnje deželne vlade zaradi pojava nove skrajno desničarske stranke z imenom «na-rodnodemokratska stranka«. Bavarski volilni zakon določa, da mora vsaka stranka zbrati najmanj deset odstotkov glasov, v enem od sedmih volilnih okrožij, če hoče biti zastopana v parlamentu (v ostali Nemčiji zadostuje 5 odstotkov). Le. ta 1962 je dobila liberalna stranka devet poslancev ter Je dobila 11,2 odstotka glasov v osrednji Franko-niji, t. J. prav tam, kjer je nova nacistična stranka najmočnejša. Zato so liberalci imeli skoraj polo-vičo volilnih zborovanj prav v tem delu Bavarske. Izid jutrišnjih volitev bo nedvomno vplival tudi v zveznem merilu, posebno še, ker je mogoče, da bo razvoj krize pripeljal morda do povsem nove koalicije. Prav danes se Je v Bonnu znova vztrajno govorilo o morebitni «veliki koaliciji« med demokristjani in socialnimi demokrati. Tudi na Bavarskem se sprašujejo, ali ne bo Straussova krščansko socialna zveza zaradi napredovanja neonacistov prisiljena skleniti koalicijo s socialnimi demokrati. Morebitna velika koalicija na Bavarskem bi v veliki meri Vplivala na sedanja pogajanja v Bonnu. Zdi se, da je zamisel ve-. like koalicije napredovala tako med demokristjani kakor med socialnimi demokrati. Ce pa bi se liberal- •»uiuissMiniiNiMiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiMiiiiiiiini /. Mihovilovic prejel nagrado «Moša Pijade» za življenjsko delo BEOGRAD, 19. — Posebna žirija Zveze novinarjev Jugoslavije je z večino glasov sklenila, da se letošnja nagrada «Moša Pija-de» za življenjsko delo, ki sestoji iz posebne listine Zveze novinarjev Jugoslavije in denarno nagrado v znesku enega milijona starih dinarjev, dodeli Ivu Mihoviloviču, znanemu jugoslovanskemu novinarju in publicistu, ki Je svojo novinarsko kariero začel leta 1924 v Trstu. • • • Naši čitatelji mnogokrat prebivajo ci dobro držali zlasti na področju Nuemberga, kjer jih novi nacisti najbolj ogrožajo, tedaj bi se odprle možnosti za novo «majhno koalicijo« med liberalci in socialnimi de mokrati. Vsekakor pa bo mnogo odvisno tudi od udeležbe na volitvah. Pri zadnjih deželnih volitvah je glasovalo 76 upravičenih volivcev. Od 6 milijonov 810 tisoč volivcev jih bo 95 tisoč prvikrat volilo. 20 odstotkov volivcev ima manj kakor trideset let. Novo okolje Postojnske jame ,'rrar s PO OBISKU ZKJ V RIMU Sporočilo o razgovorih med zastopniki ZKJ in KPI RIM, 19. — V Rimu je bilo danes objavljeno skupno sporočilo o ] obisku in razgovorih delegacije Zveze komunistov Jugoslavije in zastopnikov KPI. Delegacija ZKJ je bila deset dni gost KPI. Delegaciji sta vsestransko proučili med-načbdni položaj in sodobne pogoje borbe za mir in socializem in pri tem poudarili ogromen pomen aktivne miroljubne koeksistence kot edine alternative za mir in pogoj za vzpostavitev takšnega sistema mednarodnih odnosov, ki bi vsakemu narodu omogočili odločanje o lastni usodi. Zastopniki obeh partij pa dajejo poseben pomen stalni razširitvi sodelovanja med naprednimi in socialističnimi silami ter antikolonialističnimi in osvobodilnimi gibanji. Delegaciji izražata polno solidarnost borbi vietnamskega ljudstva, zahtevata prenehanje bombardiranja Severnega Vietnama in ugotavljata, da je stališče ZDA največja V Adis Abebi so objavili skupno sporočilo o obisku Novotnega. Obe strani obsojata uporabo sile, podpirata prizadevanja za razorožitev. Pri tem pa ugotavljata, da ženevski odbor, ki je sicer koristen, ni v skladu s smotri, ker niso v njem nekatere države. Obe državi se zavzemata za svetovno razorožitve-no konferenco ob udeležbi vseh držav. Glede Vietnama poudarjata, da Je treba najti rešitev v okviru ženevskih sporazumov. Dalje se poudarja potreba popolne likvidacije kolonializma in plemenskega razlikovanja. Iz lepe ljubljanske revije „Sinteza” prenašamo gornjo skico načrta, ki je prejel prvo na-grudo na natečaju za ureditev okolju Postojnske jame. Načrt so sestavili inženirji urhi-tekture Janez Lajovic, Majda Dobravec, Tine Legat, Mija Zrnec ter inženir agronomije Dušan Ogrin. V članku omenjene revije se poudarja, da je ,,prvonagrajeni projekt dal dosledno in pravilno rešitev naloge tako po pogojih razpisa kol po strokovnosti obdelave'’ VOJNA V VIETNAMU U Tantni dal nobene pobude za božično premirje NEW YORK, 19. - V današnjem pogovoru s časnikarji je U Tant izjavil, da ni sprejel nobene pobude za božično prriirje v Vietnamu, dodal pa je, da je naklonjen takemu premirju in da bo podprl morebitne predloge s tem v zvezi. Zatem je U Tant poudaril, da je prepričan, da bi prenehanje bombardiranja ustvarilo pomirjevalno ozračje. Predsednik severnovietnamske vla de Fam Van Dong je že vnaprej zavrnil morebitno vabilo filipinskega predsednika Markosa za udeležbo Severnega Vietnama na politič- ovira za miroljubno rešitev tega ni konferenci o miru v jugovzhodni vprašanja, ki se lahko reši edino Aziji, s spoštovanjem načel ženevskih sporazumov. Delegaciji posvečata posebno pozornost položaju v Evropi in potrjujeta odločnost obeh partij, da z raznimi pobudami delujeta v smeri premagovanja politične in gospodarske diskriminacije med državami, premagovanja vojaških blokov in vzpostavitev sistema sodelovanja in kolektivne varnosti v Evropi. Za stalno popuščanje napetosti v Evropi pa je potrebno priznanje sedanjih meja in dejstvo, da obstajata dve nemški državi Neprizna-nje teh dejstev Je eden vzrokov sedanje politične krize v Zahodni Nemčiji, oživljanja nacionalističnih pangermanskih in neonacističnih tendenc. Zastopniki obeh partij pozivata vse antifašistične in miroljubne sile, da z dosledno akcijo preprečijo vrnitev v kateri koli obliki tistih sil, ki so v zadnjih petdesetih letih dvakrat povzročile katastrofo v Evropi. Zastopniki ZKJ in KPI so prepričani, da Italija in Jugoslavija Fam Van Dong je izjavil, med drugim: «Vsi azijski narodi naspro- niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiii Prispevek vlade za atomski center v Trstu I' (Od našega dopisnika) RIM, 19. —i- Italijanska vlada bo štiri leta zaporedoma prispevala mednarodni agenciji za atomsko energijo po 278.000 tdolarjev. Izplačevali bodo ta sredstva s 30. Junijem, ko bo postal veljaven sporazum od 11. oktobra 1966, ki predvideva ustanovitev mednarodnega centra za teoretsko flziko v Trstu. Ta sredstva bodo služila za kritje stroškov centra in za štipendije. Tržaški center je posloval od 1 januarja do 30. junija 1964 ln tudi kasneje na osnovi krajevnih sporazumov in začasnih rešitev in bo sedaj imel kot sestavni del med- tujejo vsaki konferenci, ki bi se organizirala pod vplivom ameriških imperialistov z namenom, da bi služila njihovi napadalni politiki v Vietnamu.« V Južnem Vietnamu so skupine osvobodilne vojske bombardirale z možnarji južnovletnamsko postojanko v pokrajini Long An. Na osrednji planoti pa so v teku spopadi med partizani in ameriškimi vojaki. Ameriška letala nadaljujejo bombardiranje Severnega Vietnama. Medtem poročajo iz Sajgona, da je general Kao Ki odstavil vojaškega poveljnika na področju delte reke Mekong, ker je kazal preveč samostojnosti ln je nasprotoval, da bi na tem področju uporabili večje ameriške enote. Američani pa imajo za prihodnje leto prav to v načrtu in mislijo poslati v ta namen v Južni Vietnam velika vo- < letalu ni bilo niti navadnih jaška ojačenja. j jedrskih bomb. I Ponesrečeno letalo «B-52» j z atomsko bombo? HAYWARD (Winsconsin), 19. — Sinoči je v bližini Haywarda treščilo na tla bombno letalo «B-52», v katerem je bilo osem članov posadke, ki so vsi zgubili življenje. Letalo se je ponesrečilo kmalu potem, ko se je v zraku oskrbelo z gorivom. Znano je, da uporabljajo taka letala v Vietnamu in tudi za prevažanje jedrskih bomb nad ZDA. Podobno letalo se je ob podobnih okoliščinah ponesrečilo 17. januarja letos v Palomaresu v Španiji. Tedaj so vodikovo bombo, ki jo je prevažalo, iskali več mesecev, ker je padla v morje. Zdi se, da je letalo eksplodiralo v zraku. Predstavnik vojaškega strateškega poveljstva je izjavil, da v niti iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniriiiiiiiiimiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM ODBOJKA lahko odigrata pomembno vlogo v jno^bnos^Sa^^pretikTštt akcijah za mir in varnost. V tem , rlh let bo lahko agenclJa proueUa _„ _______ okviru bosta obe partiji sprožili te bo center nadaljeval delo v Tr-1 Je njihov najbolj vzdržljiv in hlad-tudl nove pobude, da bi se Sredo- stu, ali ga bodo premestili drugam i nokrvni igralec Igor Orel resno po- _ 1 : ______11 „ : i i • _ ° “ ° flrnrlrmol tolrn Ha era rro tvinrali rm. V SINOČNJI TEKMI MOŠKE B LIGE KLJUB ODPORU BOROVCI .KLONILI PAGNINU 3:1 Poškodba Igorja Orla med igro v telovadnici vUl.dellaValle Moška šesterka Bora, ki je imela v gosteh gasilsko ekipo iz Padove Pagnin, je morala poražena z igrišča. Krivda za ta spodrsljaj ne pade na igralce, ki so dali vse iz sebe. Tokrat se jih je držala precejšnja smola. Nastopiti so morali z okrnjeno postavo, saj se kapetan in trener moštva Jurkič zaradi vročine sploh ni mogel predstaviti na igrišče, Vitez je imel vidno obvezo na nogi, Uršič pa se ni prav dobro počutil. Višek pa so borovci dosegli že v prvem setu, ko se zemlje spremenilo v nejedrsko in mimo področje. Delegaciji sta proučili tudi polo- Vendar pa je možnost o premestitvi nerealna, saj se je center v Trstu že uveljavil in je tudi ltalijan- žaj v mednarodnem delavskem gi- ska vlada sedaj zagotovila ustrez banju ter s tem v zvezi ostro in j na sredstva kritično ocenili politiko vodstva KP Kitajske, ki s svojim delova- m^tol^dvajset ji%tbjodkar j Ustičnih*ta Vrojubnih ril” Delegat izhaja nat list, saj je nagrajeni no- ciji sta temeljito obravnavali politinar takorekoč naš stalni sotrud-, tični položaj v svojih državah in nik. Spominjajo se verjetno tudi, B zadovoljstvom ugotovili obstoj OuSSfl&SS » prijateljskih ohho- Mi v Premanturi pri Pulju) obšir- sov med obema državama. no povedali, kako je leta 1924 pri-tel v Trst, kjer je urejeval tednik «1 star ska riječ» in skrbel za druge istrske publikacije kot so bili »Narodni gospodar», «Mladi Istranin«, »Vez« (mesečnik za ženske) in istr- Tito v Tuzli M.D. NOGOMET Makedonski književniki o bolgarski žalitvi makedonskega naroda škodoval, tako da so ga morali nemudoma odpeljati v bolnišnico, kjer so mu s tremi šivi zašili preješnjo rano nad desnim očesom. Orel se je namreč kljub nevarnosti pognal za žogo iz-, ven Igrišča Žogo je rešil, sam pa ‘ je nadel in s čelom udaril po ostrem robu klopi. Sodnik je igro prekinil, Orla, ki je močno krvavel, pa so z gasilskim avtom odpeljali po zdravniško pomoč. Tudi sodnik je večkrat oškodoval borovce, pa čeprav njegovi posegi niso bili taki, da mu bi lahko na- VIDEM, 19. — Enajsterica Rijeke je sprejela vabilo Udineseja, da bi 8. decembra igrala na videmskem stadionu Moretti prijateljsko tekmo, katere izkupiček bi šel po-plavljencem. RIM, 19. — Med povabljenci na trening za sestavo Italijanske amaterske reprezentance, ki bo v četrtek, 8. decembra nastopila v Lec-ceju proti Španiji, je tudi igralec tržaške Ponzlane Gerin. Na seznamu izbrancev sta tudi nogometaša Udlnese Gortan in Sgrazzuttl. • • • DULVVICH, 19. — V zadnji tekmi tretje skupine za evropski ama- pisati dokumenta o sodelovanju z Zvezo književnikov Bolgarije, ker je predsednik te zveze zahteval, da se dokument sestavi v bolgarščini in srbohrvaščini, a ne v bolgaršči- ______________ BEOGRAD, 19. — Predsednik resici koledar ttFranjina i Jurina«. So-1 publike maršal Tito je danes na ... _ _________ _ ___ „ _________ deloval je v našem mladinskem gla- j svojj poti po vzhodni Bosni obiskal ni in makedonščini. Na plenumu je 0Llt"d;arinTuzhdezaLm0kpaarsne° je Zke&ega fcitoSl speval tudi pesmi v hrvaščini in Lukav ci pri luzli, zatem pa se je skupnosti jugoslovanskih narodov. slovenščini. (Posebno pesem pa je v Tuzli, v dvorani delavskega do-; y resoluciji, sprejeti na plenumu posvetil Srečku Kosovelu ob njego- ma, sestal z zastopniki delovnih ko- i se opozarja, da je predsednik Zve-vi smrti.) i lektivov in družbeno-političnih or- ze bolgarskih književnikov Georgij omeje je v Zagrebu postal odge ! ganizacij, ki so gl seznanili z ak- Dzagarev, ki je znan po svojem goml urednik, nato pa tudi ravna- tualnimi vprašanji tega področja po-j Pr°timakedonskem in protijugoslo-tel) dnevnika «Novosti» ter dolga _phnn , tpfavami ' n„qfalp vanskem zadržanju, celo v svoji u-leta urejeval tednik primorskih in sebno 8 tezavaml’ kl 80 "astal€j v ' radni zdravici na banketu v Sofiji istrskih emigrantov «Istra«. Po voj-j proizvodnji premoga zaradi padca 1 zastopal tezo, da so Makedonci Bolni je bil prvi, ki je napisal 1. )e-\ potrošnje premoga. | gari, da je makedonski jezik bol- bruarja 1946 samostojno debelo (3861 V rudniku Kreka pri Tuzli bodo garski jezik, da so makedonski knji-strani) knjigo o Trstu pod našlo-1 morali, kolikor se ne reši vpraša- j Zevniki bolgarski književniki, vom «Trst». Leta 1951 je posvetil nje večje prodaj, premoga, odpu-! Književniki Makedonije so skle-Trstu Se eno knjigo pod naslovom jL k J - P700 Jrudpriev predsed- i 0 ??devi sobra^® %- cTrst problem dana« (184 strani). ; 0 0A. . ru rje :, r‘easea I kedonije, republiški izvršni svet CK Sledile 10 še druge njegove knjige nlk republike je poudaril, da mo- ZKM, Socialistično zvezo in ostale o jadranskem vprašanju: ((Italijan- rajo vlada in drugi organi skrbeti politične organizacije ter društva ska ekspanzijonistička politika pre-' za vse panoge gospodarstva in da književnikov jugoslovanskih repu-ma Istri, Rijeci i Dalmaciji», «Do-\ se ne sme dopustiti, r se zaradi mk Društvo makedonskih književ-kumenti o rodomorni politiki proti nekaterih kratkovidnih pogledov o- nikov J>° Predložilo koordinacijske-Slovencem in Hrvatom v Italiji«, težkoda ra,voj surovinske baze Za rnu odboru Zveze književnikov Ju- (skupaj z L. Čermeljem) «Scipio Sla- tezK0C:a razvoj surovinske baze. za nnslavije. da na svojem poslov- taver» (M. je prvi in edini Jugo- rudarje, ki niso vec potrebni rud- -iem sestanku to zadevo prouči in • • • -------*~j -*-J- 1 "’1'” ““ mnvn r,oin -o i fla j; imenu jugoslovanskih književ- nikov opozori, da je nemogoče sodelovanje s kamor koli, če se za frazami o prijateljstvu in sodelova- slovan, ki je v posebni knjigi obja-' mku, se mora najti primerna zatrti študijo o Slataperju), v posebni. poslitev. Tito se je strinjal z miš-knjigi je zbral dokumente o odno-1 jjenjem, da je bo'' 2 graditi elek-s Dl med Vatikanom in Paveličevo t - - rne na Dremoff kr, ni dnvnli Hn- so znani njegovi zunanje- r kinitve električnega toka. BEOGRAD, 19. — Predsednik re- nafbolj politični članki v največjem jugo-1 BEOGRAD, 19. — Predsedi slovanskem tedniku «vjesnik u sri-1 publike maršal Tito je poslal danes jedu«, vsak dan pa piše zunanje- predsednikU ZDA Lindon' Johnso- dnetmiku ^»Večerni list«^HkratiH nu brzojavko, v kateri izraža dobre ^T^edništm"LfSLS tedli želje za hitro ozdravljenje po neka *Telegram», sodeluje pa v šte- davni operaciji. vilnih drugih časopisih in revijah Mussolinija«. Dve le predavatelj na Višji II v Zagrebu, več le Novotny v Indiji v,T-.TTT ht iq 1 javnih ustanovah, komisijah in od- Cattaruzza (Trst). NOVI DELHI, 19. - Predsednik boriK 0 tem s^0 ie neUetokrat revijah ter je objavil že vrsto brošur in tajetnih knjig, med zadnjimi je ePoslednja pustolovščina Benita ■ ' Dve leti je bil tudi novinarski šo- . .... . . , —.... _ ----- B „ „„„ „„„ let pa je delal češkoslovaške republike Antonin pisali in zahtevali, da se krivično kot znanstveni sodelavec v Jadran- i Novotny Je prišel danes na uraden stanje popravi. Doslej zaman! Zato skem inštitutu Jugoslovanske aka- j obisk v Novi Delhi. Do sedaj je demije znanosti in umetnosti. I obiskal ZAR in Etiopijo. Na leta- Zaslužnemu tovarišu in sotrudni-1 jugu ga je sprejel predsednik in- %fado™ %%tTživVefjskVo deTo ^ rebublike Rada KriSnan tudi t) imenu njegovih števil ikih prijateljev. SKOPJE, 19. — Člani društva književnikov Makedonije so na da- nr,,,. r, vrl n y,\ noraz tržaške še- tc*aAl .-luknja. veljalo za goste. Sicer je treba priznati, da so sl gostje borbeni do skrajnosti, odločni v napadu in zelo spretni v obrambi, zaslužili zmago, vendar z manjšo razliko. Borovcem se je namreč posrečilo osvojiti le en set. Zaradi zamude nekaterih igralcev Pagnina se je tekma začela pol ure kasneje. V prvem setu so vodstvo prevzeli plavi, vendar so jih gostje, posebno po poškodbi Orla, ki je zelo pretresla slovenske igralce, kmalu dohiteli in tudi osvojili prvo točko. Drugi niz je bil najbolj porazen za domačine, ki se nikakor niso znašli. Plesničar je bil preveč individualen, Fuč-ka pa se je držal -od mrežo, medtem ko je na sredini vezala vrzel, ki so jo gostje smatrali za zelo koristno tarčo V tretjem setu pa so zbrali vse preostale sile in so po začetni zelo izenačeni igri sprožili silovite napade, med katerimi se je posebno izkazal Walter Veljak, In s katerimi so nasprotnike prisilili k predaji. V četrtem setu so se borovci, pa čeprav se je niz začel porazno za nPh. razživeli in so tekmece s forcingom večkrat onemogočili. Zal tempa niso vzdr- j žali in čeprav so ime'1 4 točke prednosti, so morali, kljub izrednemu odporu, prepustiti set. in zmago gostom iz Padove. Izid: PAGNIN (Padova) - *BOR 3:1 (15:12, 15:5, 7:15, 16:14). Postavi Bor — Vodopivec, Fučka, Orel, Uršič, Mijot, Vitez, Plesničar, W. Veljak, Šušteršič. Pagnin (Padova) — Frescura, Roman G., Roman G., Baliello, Za-nella, Ravazzolo, Piccinini, Luise duma sledi, da bi morali biti usluž. i P., Luise L. bencl slovenske narodnosti pravično j Sodnik — Corrado Tangerini zastopani povsod v javnih službah, I (Modena), stranski sodnik — G. v pokrajinah in občinah, v vseh \ Marcon (Trst), zapisnikar — V. jezika. 399:2 (Nadaljevanje s 1. strani) prtili krivdo za poraz tržaške še- lerski j® Anglija premagala ke. Im§l ne poglede na nekatere prekrške: . - - v polfinale. Na drugem mestu je Anglija s 5. točkami pred Holandsko, ki ima samo I točko. * * * LANELL, 19, — V zadnji tekmi prve skupine turnirja za evropski amaterski pokal sta Wales in škotska igrali neodločeno 1:1. Ker si je škotska nabrala največ točk, se je uvrstila v polfinale. • * * VIAREGGIO, 19. — Od 27. januarja prihodnjega leta bo v Via-reggiu 19. izvedba mladinskega nogometnega turnirja za «Pustni pokal 1967». Turnirja se bo udeležilo 16 enajsteric: 8 bo italijanskih, 8 tujih. Italijo bodo predstavljale Napoli, Fiorentina, Roma, Bologna, Milan, Juventus, Brescia in Torino, tuji nogometaši pa bodo nastopili z dresi beograjske Crvene zvezde (Jugoslavija), Barcelone (Španija), Stade Reims (Francija), praška Dukle (CSSR), budimpe-štanskega Honveda (Madžarska), sofijske CSKA (Bolgarija), frankfurtskega Eintrachta (Nemčija) in moskovskega Burevestnika (SZ). * * * KOELN, 19. — V mednarodni prijateljski tekmi je Zahodna Nem-čija premagala Norveško 3:0 (2:0). Gole sta dosegla Seeler (v 42’ p.p.) in Ulsass (v 44’ p.p. in 32’ d.p.). . .. ........K>:-~ BERLIN, 19. — Italijan Piero Del Papa je nocoj ohranil naslov evropskega prvaka srednjetežke kategorije zaradi diskvalifikacije v 11. rundi nemškega tekmeca Wil-helma von Homburga. Sodnik je Nemca diskvalificiral, ker je ta z nedovoljenim udarcem z glavo resno ranil Italijana. va napoto GENOVA, 19. — V genovski polfinalni skupini turnirja v vaterpolu za pokal evropskih prvakov je magdeburški Dinamo (Vzhodna Nemčija) premagal švedsko ekipo Tunaforsa 7:2 (1:1, 0:0, 2:1, 4:0). Pro Recco pa je premagal madžarski Vasutas 3:2 (1:1, 0:0, 1:1, 1:0). HAVANA, 19. — V 12. kolu šahovske olimpiade so bili doseženi naslednji rezultati: Jugoslavija - Španija 3,5:0,5 Gligorič je dobil prekinjeno partijo proti Pomarju, Matanovič pa je remiziral s Calvom. Rezultati ostalih partij: Kuba - Cehoslovaška 1:3 Romunija - ZDA 2:2 Danska - Bolgarija 1,5:2,5 Islandija - Norveška 2,5:1,5 Vzh. Nemčija - Madžarska 1,5:2,5 Stanje na lestvici pred zadnjim kolom Je: SZ 36, ZDA 31,5, Madžarska 31, Jugoslavija 30,5, Bolgarija 28, Argentina in Cehoslovaška 27,5 itd. III. program 18.30 Gabrielijeve skladbe nska kiiltura. . 19.15 Vsakove- _ ....... . 18.45 špams černi konceTt - 20.30 Revija - 20.40 A. Dvofak - 21.25 F. Schubert: »Alfomso e Estrella«. Slovenija 6.00, 7.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.30 — Poročila . 8.05 Igra za otroke: S. Ruškuc: Dedkov ded . 8.35 Iz albuma skladb za mladino - 9.05 Naši poslušalci čestitajo - 10.00 še pomnite, tovariši...: Marija Vuk: Izpraznjena hiša - 10.25 Pesmi borbe in dela - 10.45 Koncert lahke glasbe - 11.00 Turistični napotki - 11.50 Pogovor s poslušalci - 12.05 Naši poslušalci čestitajo - 13.15 Zabavna glasba - 13.30 Nedeljska reportaža . 14.00 športno popoldne - 15.30 G. Mikes: Bob ob steno (humoreska) - 17.05 Veliki zabavni orkestri - 17.30 Radijska igra: W. Weyrauch: Aleksandrova bitka - 18.30 Chopin pianista W. Malcuzynskega - 19.00 Lahko noč, otroci' - 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 »Potujoča glasbena skrinja« - 21.00 Monolog Holandca -22.10 Jazz in zabavne melodije - 22.50 Literarni nokturno - 23.05 «Skladbe z Balkana«. Ital. televizija 10.35 Kmetijska oddaja - 11.00 Nabožna oddaja - 15.30 Neposreden prenos športnega dogodka - 17.00 Spored za najmlajše - 18.00 Settevoci . 19.00 Dnevnik - 19.10 Prenos registriranega športnega dogodka . 19.55 športne vesti in ital. kronike - 20.30 Dnevnik 21.00 A. Dumas: «Grof Montecri-sto«, III. epizoda - 22.15 športna nedelja, ob koncu dnevnik. II. kanal 18.00 Simf. koncert - 21.00 Dnevnik - 21.15 «Malimba» - 22.05 »Inšpektor Gideon«. Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.30 Variacije na slov. ljudske motive - 11.40 Radio za šole - 12.00 Trije ansambli, tri dežele - 12.10 Liki iz naše preteklosti - 12.25 Za vsakogar nekaj -13.30 Priljubljene melodije - 17.00 Orkester Casamassima - 17.25 Radio za šole - 17.45 Orkester Morri-cone in kvintet »Zadovoljni Kranjci« - 18.00 Ne vse, toda o vsem -18.15 Umetnost - 18.30 Ravel: Koncert v g-duru - 18.55 Skupina «The Lettermen« - 19.10 Iz zgodovine slov. književnosti - 19.25 Bruno Canfora, Chad and Jeremy In Los Paraguayos - 20.00 šport - 20.35 Ital. pentagram - 21.00 Kulturni odmevi - 21.25 Plesni ritmi - 22.30 Slov. skladbe za violino in klavir - 22.45 Južnoameriški odmevi. 12.05 Plošče - 12.25 Tretja stran - 13.15 Orkester F. Russo - 13.30 Zbori naše dežele - 14.30 Violinist C. Pacchiori in pianist C. Gherbitz. 7.30, 12.30, 14.30, 19.15 — Poročila - 7.15 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL - 9.05 Zabavni zvoki - 9.30 Nedeljsko srečanje . 9.45 Oktet Dom Frontiere - 10.00 Prenos RL - 10.45 Glasbeni zmenek - 11.00 Dogodki in odmer. - 11.30 Današnji pevci - 11.50 in 13.05 Glasba po željah - 12.38 Zunanjepolitični pregled - 13.30 Sosedni kraji in ljudje - 14.00 in 14.45 Glasba po željah - 15.30 Domače pesmi in melodije - 16.00 Prenos RL - 18.30 Nedelja na športnih igriščih -19.00 športna nedelja - 19.30 Prenos RL - 22.15 in 22.35 Plesna glasba - 23.00 Prenos RL. Nacionalni program 8.00,- 13.00, 15.00, 20.00 — Poročila - 8.30 Kmetijska oddaja - 9.00 Skladbe za godala - 9.15 Nabožna oddaja - 10.45 Plošče - 11.40 Roditeljski krožek - 13.30 Odrska in filmska glasba - 14.30 Koncert na trgu - 15.10 Vsi jih pojejo - 15.30 Nogomet od minute do minute - 17.30 Simfonični koncert - 19.00 Športna nedelja - 19.35 Vrtiljak pesmi - 20.25 Francoski orkestri - 21.00 Duo Dario De Rosa-Maureen Jones - 21.45 Nove pesmi 22.15 Plesna glasba. Koper 6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.30, 19.15 - Poročila - 7.15 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL - 10.15 Za sam orkester - 11.00 Otroški kotiček -11.15 Plošče Durium - 11.30 Današnji pevci . 12.00 in 13.00 Glasba po željah - 13.40 Mala prodajalna plošč - 14.00 Zvoki in barve - 15.00 Od popevke do popevke - 15.45 «Veseli hribovci« - 16.00 Športno življenje na Primorskem - 16.20 Športni ponedeljek - 16.30 Pevci lahke glasbe - 17.00 Jugoslavija v svetu - 17.10 Recital baritonista D. Zlobca, pri klavirju G. Demšar -17 40 Lahka glasba . 18.00 Prenos RL - 19.00 Orkester Wende - 19.30 Prenos RL • 22.15 Južne melo'*f! - 22.35 Koncert - 23.00 Prenos KL. Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — Poročila - 8.30 Jutranji pozdrav . 8.45 Neapeljske pesmi - 9.00 Operetni motivi - 9.20 Strani iz albuma - 9.55 Zdravnikovo mnenje -10.05 Operna antologija - 10.30 Radijska šola - 11.00 Nove pesmi - 11.30 Jazz - 11.45 Pesmi v modi - 13.30 Nove umetniške moči - 15.10 Nove pesmi . 15.45 Orkester Espo-sito - 16.00 Spored za najmlajše - 16.30 Brahms - 17.10 Veliki variete - 18.30 Filmska glasba - 19.05 Delovna Italija - 19.30 Vrtiljak pesmi - 20.20 Pogovor petih - 21.05 Operni koncert . 22.25 Plesna glasba. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila - 8.45 Poje John Foster -9.20 Dva glasova, dva stila - 9.55 Vesela glasba - 10.20 Ansambel A. Sciascia - 10.35 Plošče - 11.40 Orkester - 11.50 Odvetnik svetuje -14.05 Pevci - 14.45 Glasbena paleta . 15.00 Nove pesmi - 15.35 Koncert - 16.00 Rapsodija - 16.38 Godala -16.50 Operni koncert - 17.35 Enciklopedija - 17.45 B. Cicognanl: «La nuora« - 18.35 Enotni razred - 18.50 Vaši izbranci ■ 20.00 Glasbeno-govomi spored - 21.00 Nove francoske plošče - 21.40 Nove pesmi. III. program 18.30 Nino Rota - 18.45 Dvajset let po vojni - 19.15 Koncert - 20 30 Revija - 20.40 Paul Hindemith 21.25 G. Bandini: «11 guerrlero scomparso«. Slovenija 6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 - Poročila - 8.05 Glasbena matineja - 8.55 Za mlade radovedneže - 9.10 Lahka orkestralna glasba • 9.45 «Cicibanov svet« ■ 10.15 Ivo Petrič: Koncert za harfo in godala . 10.35 L. Ahlin: Najnovejše odkritje - 11.00 Turistični napotki 10.15 sodobna lahka orkestralna galsba - 12.05 Slov. vokalne zabavne melodije - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalni orkester - 13.15 Zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam... . 14.05 Jug. solistična in ansambelska glasba - 14.35 Naši poslušalci čestitajo - 15.30 Zbor «Tine Rožanc« - 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Operni koncert -18.00 Aktualnosti - 18.15 Zvočni razgledi - 18.45 Pota sodobne medicine - 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice . 20.00 Koncert Slov. filharmonije - 22.10 Melodije - 22.50 F Levstik: Pesmi Ital. televizija Od 8.50 do 10.50 Šola . 17.30 Dnevnik - 17.45 Spored za naj-miajše - 18.45 Nikoli ni prepozno - 19.15 Knjižne novosti - 19.45 šport in ital. kronike • 20.30 Dnevnik - 21.00 TV tednik - 22.00 Detektivka: «11 re delle corse« - 22.30 Živali v nevarnosti - 23 00 Dnevnik II. kanal 21.00 Dnevnik 21.15 Filrp: «L’a more piu bello«. SPORED JUG. TELEVIZIJE OD 20. DO 26.-IX. NEDELJA, 20. novembra 9.05 Poročila - 9.10 Počitnice za moža copato — Disneyev film -10.00 Kmetijska oddaja • 10.45 Oddaja za otroke - 11.30 Tomek in pes — film - 15.30 Pokaži, kaj znaš - 18.30 Športno popoldne 17.30 Prenos waterpolo tekme 18.25 Poročila - 18.30 Karavana reportaža - 19.00 Dialogi — mlad igra - 20.00 Dnevnik - 20.50 — za bavno-glasb. oddaja - 21.50 Pote puh — film - 22.15 Poročila. PONEDELJEK, 21. novembra 9.40, 11.40 in 14.50 TV v šoli -10.40 Ruske zgodbe - 12.05 Delo v elektrarni - 16.50 Poročila - 16.55 Angleščina - 17.25 Film za otroke -17.35 Disneyev svet - 18.25 Obzornik - 18.45 Kuharski nasveti - 19.15 Tedenski športni pregled - 19.40 Kaleidoskop . 20.00 Dnevnik - 20.30 Hofmann: Mestni načelnik — drama - 21.30 Biseri glasbene literature - 21.45 Lirika Ljubomira Si-moviča - 22.00 Poročila. TOREK, 22. novembra 18.40 Torkov večer s Tonetom Kozlevčarjem - 19.00 Španija po 30 letih - 19.40 Obzornik - 20.00 21.30 Kulturna panorama . 22.10 Poročila. SREDA, 23. novembra 9.40 in 14.50 TV v šoli - 11.00 in 16.10 Osnove splošne izobrazbe -15.50 Angleščina - 16.55 in 18.00 Prenos športnega dogodka - 17.45 Obzornik - 18.45 Reportaža - 19.05 Nekaj novega, nekaj starega — zabavno-glasbena oddaja - 19.30 Mozaik kratkega filma . 20.00 Dnevnik - 20.35 Trije slov. baleti Lipovška, Ukmarja in Clkiiča -22.05 Poročila. ČETRTEK, 24. novembra 9.40, 14.50 m 16.10 TV v šoli - 11.00 Angleščina - 11.30 in 17.20 Glasbeni pouk - 16.35 Delo v elektrarni - 17.35 Poročila - 17.40 Združenje radovednežev — za otroke -18.25 Obzornik . 18.45 človek, znanost in proizvodnja - 19.10 Glasba za vas 19.40 TV prospekt • 20.00 Dnevnik - 20.30 Rezerviran čas -2115 Ekran na ekranu - 22.15 Dnevnik. PETEK, 25. novembra 9.40 in 14.50 TV v šoli - 10.40 in 15.50 Angleščina - 11.00 in 16.05 Osnove splošne izobrazbe - 17.55 Poročila - 18.00 25 minut z... — za otroke . 18.25 Obzornik - 18.45 Kakšno organizacijo mladih žele mladi - 19.30 Domovinska lirika . 20.00 Dnevnik - 20.35 Filmski spored - 21.30 in 23.00 Pariz: Otroci sveta — zabavno-glasbena oddaja UNICEF . 22.30 Dnevnik - 24.00 Poročila. SOBOTA, 26. novembra 9.40 in 15.45 TV v šoli . 14.00 Prenos športnega dogodka - 17.10 Poročila - 17.15 Zviti Pejo — lutke 17.35 Kje je, kaj je - 17.50 Reportaža - 18.10 Vsako soboto - 18.25 Obzornik - 18.45 O našem govorjenju - 19.10 Komorna glasba -20.00 Dnevnik - 20.30 Ekspedicija — film - 20.55 Po sledovih plesnih korakov . 21.15 Dnevnik - 21.30 Festival zabavnih ansamblov JLA -22.30 Poročila. Novi časi, nove metode Objavljamo to črtico, ki je tipična za vso kitajsko povojno literaturo bodisi glede snovi kakor glede sloga, saj Je podobna mnogim črticam drugih pisateljev. Ku Yu je eden izmed najboljših «mlaj-ših» kitajskih pisateljev, ki je napisal mnogo novel in romanov. Rodil se je leta 1928 v pokrajini Hopei, to črtico pa je objavil leta 1950. Ko sta Wangova mati in oče dekleta videla, kaj mlada čutita drug do drugega, nista nič ugovarjala proti poroki. Wang je bil lep, čvrst fant, ki se je nameraval zaposliti v okrožni upravi. Dekle Feng-lan pa je bila vsem znana kot močna in sposobna poljska delavka. Vsi kmetje so ju imeli radi in so menili, da sta 'zvrsten par. Bila sta iz dveh različnih vasi, ki ju je ločil le potok. V času, ko sta bila zaročena, je našel Wang vedno kak razlog, da je šel obiskat Feng-lan. Zato so začele stare ženice šušljati v obeh vaseh o njegovih pogostih obiskih. «Ce sta dva mlada zaročenca vedno skupaj, kot sta ta dva,» so dejale, «je to preveč .moderno’!* V dneh pred poroko je Feng-lanin oče stalno računal, koliko žita bo moral prodati, da kupi balo svoji hčerki. Nekega lepega jutra je zelo zgodaj vstal ter naložil na gare več polnih vreč. Nameraval je iti v mesto po zajtrku, prodati na trgu žito in kupiti svoji hčerki Feng-lan nekaj stvari za dobljeni denar. Toda ko je nameraval oditi, ga je hčerka ustavila. «Očka,» je rekla, «kaj si nameraval storiti? Mnogo smo se morali truditi, da smo privarčevali letos malce žita. Ali se niso vsi v vasi na sestanku sporazumeli, da bo vsaka družina prihranila pet mernikov žita v shrambi do nove žetve?* Oče Je postavil ojnice na tla in si natlačil pipo. «Odkar si bila dovolj stara za delo, si trdo garala za družino. Jaz hočem storiti samo to, kar je zate prav, Feng-lan.» Očka je bil ganjen in mu ni šla beseda z jezika. Trenutek je tiho vlekel iz pipe, nato nadaljeval: ((Namera- val sem ti kupiti štiri obleke — j dve iz dobre bombažne tkanine, dve pa iz tiskanega blaga; nekaj " t kosov potrebnega pohištva, kotel, , nekaj skled, zrcalo, pekaj pudra za obraz itd. Kaj meniš ti o tem, aii ne bi imela rada takšne stvari?* Fen-lan se je nasmehnila in je začela razkladati vreče z gar, medtem ko je oče ves začuden buljil vanjo. «Ali se ne spominjate, kaj je rekel Wang, očka?* je vprašala. «Rekel nam je, naj nič ne trošimo. Ali ne bom jaz živela z njegovo družino? Ali je na osvobojenem ozemlju sploh kakšna družina, ki nima potrebnega pohištva. Zakaj bi potrebovala dodatnih stolov in miz? Z njimi ne bomo mogli ne orati ne saditi. In obleke iz tiskane tkanine — kdaj bom sploh imela priliko, da bi jih nosila. Sedaj ni. več kakor v starih časih, ko niso dovolili ženski, da bi delala na polju prva tri leta zakonskega življenja! Ko postanem jaz član Wangove družine, jim bomo morala pomagati delati na polju. Zato si sploh ne bom utegnila pudrati obraz. Wang spada med kader, je vladni dela-vfec. On gotovo ne bi odobraval tikih stvari in jaz nočem ničesar.* Oče Je sedel na stopnico, sklonil glavo v premišljevanju, medtem ko je nosila Feng-lan vreče, polne žita v kaščo. «Ce ne prodamo žita, je rekel očka, ko se je ona vrnila, «tedaj pa prodajmo vsaj našega mladega voliča. Mi ne potrebujemo dveh vprežnih ži-vinčet. .» «še več je razlogov za to, da ne prodamo voliča!* je odgovorila Feng-lan. «Jaz sem ga redila ves čas, odkar se je rodil. Sedaj je star eno leto in kmalu ga bomo lahko uporabljali za oranje. Le kako ga morete prodati? Wang nima nobenega vola. Kje naj si lahko vola izposodimo, ko bomo orali, razen pri vas?* Očka je bil v zadregi in ni znal odgovoriti na hčerino razglabljanje. Bal se je, da se mu bodo kmetje, ki so se še ravnali po starih navadah, smejali, a pred seboj ni videl nobene druge izbire. Na dan poroke se je Wangova mati zbudila ob petelinjem petju. Jezno se je oblekla in šla v sobo, v kateri je spal njen sin. To bi bila tudi nevestina soba po poroki in v njej bi morali razkazovati balo pred poročno ceremonijo. «Vstani!» je zakričala. ((Kako moreš spati. Soba je takšna, kakor če bi v njej vso noč bdeli!* Jezno Je sopihala in se je spustila na stolček poleg njega. Wang si je podrgnil zaspane oči in se dvignil na postelji. Zazehal je in rekel: «Saj se še ne dela dan. Kaj pa delate tako zgodaj pokonci?* «Kako pa naj bi spala! Vprašam te, ali bi lahko sploh kdo dejal, da je naš dom podoben domu, kjer se pripravljajo na poroko?* «Vi menite to, ker ni nevestinega stola pred vrati? Ah! Mati, nihče Jih več ne uporablja dandanašnji! Vsi se ukvarjajo s tem, da bi čimbolj trdo delali in dosegli čimboljšo letino. Kdo se pa sedaj utegne ukvarjati s poročnimi stoli. Poleg tega pa spadam jaz med kadre. Ce ne potrebujejo takih stvari niti kmetje, zakaj naj bi se jaz še držal te fevdalne šare?* «Le kaj mi čvekaš! Glava tvoje matere ni iz brestovega lesa!* je jezno odgovorila ter udarila s pestjo po rdeči rogoznici na stolčku. «Meni ni za to, če ne pride nevesta v hišo na stolu. To, česar ne razumem, je, zakaj ni njena družina, ki je precej premožna, poslala niti najmanjše stvarce. Ko sem se jaz poročila, je tvoja stara mati prodala celo svoje kuhinjske lonce, da mi je kupila veliko košaro ...» Stara ženska se je kar dušila od jeze. Njen sin se je trudil, da bi jo pomiril. «Mamka, mi ne trpimo lakote sedaj, toda v mnogih krajih je prizadelo ljudi veliko pomanjkanje in jim moramo pomagati. Vsi moramo varčevati! Ce Feng-lanin oče proda žito, da ji kupi balo, kaj bodo storili spomladi?* Zdelo se je, da ni mati slišala niti ene besede od tega, kar je on rekel, mrmrala je nekaj sama zase, zatem pa je zopet zakričala. «Lepa stvar!* je zavpila. «So preveč skopi, da bi dali kakšno malenkost! Zenske bodo tu opoldne, da bi si ogledale doto in jaz bom vsa rdeča v obraz od sramote! Jaz res prihajam iz uboge družine, toda na tako skopost le nisem vajena!* ((Živimo v novih časih,* je odgovoril Wang. «Zakaj bi vztrajali pri starih ceremonijah? Mi nimamo niti vola. Če bi prinesla Feng-lan za doto dve veliki, rdeče pobarvani košari, ali bi lahko vlekli plug in ali bi lahko sejali z njima?* «Ti govoriš samo o obdelovanju zemlje!* je trmasto zakričala mati. «Ali misliš, da sem preživela polovico življenja, ne da bi pri tem vedela, kaj zemlja potrebuje? Seveda moramo delati na njej. Kljub temu bi morali rešiti vsaj zunanji videz. Tako velik dogodek, kot je ženitev, se pripeti le enkrat v življenju!* Medtem se je že bilo zdanilo. Wang se je umil in oblekel. ((Mamica,* je rekel. «Za ugled šteje dandanes najbolj proizvodno delo! Sedaj ni več tako, kot je bilo v starih časih. Kasneje, ko bomo vsi bolje živeli, ne bo prepozno, da Feng-laitih 'oče kupi kakšne lepe stvari, če jih bomo potrebovali.* »Norec 1» se je razburjala stara ženska. «Ko bo nevesta v hiši, ji prav gotovo ne bodo ničesar kupili.* «Jaz se bom poročil z dekletom,* je nestrpno odgovoril Wang, «ne z njenimi darovi!* To je mater hudo prizadelo in je zakričala: ((Poroko lahko slavite brez mene! Odpravim se za nekaj dni k tvoji stari materi.* Zdirjala je skozi vrata in se je pri tem zaletela naravnost v Chuja, vaškega starešino, ki je hotel ravno potrkati. Nameril se je proti sejni dvorani, kjer bi morala biti poročna ceremonija in kjer je nameraval obesiti nekaj živobarvanih poročnih trakov. Toda na pol poti je slišal, kako sta se mati in sin na glas prepirala, se je približal in se zaletel v staro žensko. Vsa sopihajoča . in rdeča v obraz je stara ženska potožila vaškemu starešini vse svoje nadloge «Vi ste zagrabili vso stvar na napačnem koncu,* je rekel Chu mehko, nato je z nasmehom dodal: «Na primer: predstavljajte si, da sta dve nevesti — ena s skrinjami, polnimi darov in posteljnine, ki pa sploh ne zna delati, druga, ki ne bi mogla prinesti v hišo drugega kot par sposobnih rok — katero bi si vi izbrali?* 2enska se je pomirila, se nasmehnila in dejala: «Kmetje vedno potrebujejo tiste, ki znajo trdo delati! Zakaj ste mi postavili takšno vprašanje?* Po zajtrku je bila dvorana, kjer bi morala biti poroka, zelo pri kupno okrašena. Na stenah so bili trakovi z napisi, ki so voščili pa ru obilo sreče. Na sredi pa je bila obešena slika predsednika Mao-cetunga. Darove je poslala tudi okrožna uprave. Kmetje so se tako nagnetli v dvorano, da ni mogla kaniti med njimi niti kaplja vode. Vsi so nestrpno pričakovali prihoda neveste in strmeli v napise. Moški in ženske, mlado in staro, vsi so se veselo razgo-varjali. Neka stara ženska je vprašala: «Zakaj še nisem videla neveste? Sedaj je ne nosijo več na stolu, kaj ne? No, tudi tako je v redu! Ko sem se poročila in so me takole nosili, se mi Je delala kar omotica! To ni bilo le drago, marveč sem pri tem še trpela! Kot delajo sedaj, je mnogo bolje. Prihranijo denar in vsemu temu ni kaj reči!* Druga klepetulja se je približala Wangovi materi: «Kje hranite nevestino doto?* je vprašala. Mati je vsa zardela. Odprla je usta, toda ni mogla spraviti niti besedice iz sebe. Zato se je delala, kakor da ne bi bila slišala, ter se je izogibala nadlegovalki. Ko je Feng-lan prihajala, so godci zaigrali svatovsko pesem. Po kmečki navadi je ni spremljal oče. Vaški starešina Chu Je vstal, da bi izrekel dobrodošlico in začel poročno ceremonijo, medtem ko so se ljudje strnili okrog njega kakor roj čebel. Voditeljica vaške ženske zveze je s te- žavo spravila Feng-lan skozi gnečo. Nevesta je nosila jopico iz navadnega modrega sukna ter hlače. Okoli glave pa si je zavila navadno kmečko ruto iz tiskane tkanine. Sedla je poleg Wanga in oči so ji žarele od sreče. Ljudje so še bolj pritisnili proti sredi ter so še bolj nategovali vratove, da bi jo bolje videli, otroci pa so ji ploskali. ((Sedaj tiho, prijatelji!* je zaklical Chu. ((Začenjamo. Najprej moram reči, da sta Wang in Feng-lan izbrala drug drugega po lastni volji. Skupaj sta delala in sta se navdušila nad delovnimi sposobnostmi drug drugega. Zato sta se zaljubila in sta sklenila, da se vzameta. Vi vsi veste, kako pridno dela Feng-lan na polju. Odzvala se je vladnemu pozivu na varčevanje in na povečan pridelek in (Nadaljevanje na 5. strani) Preti jesensko nevihto (Foto M. Magajna) iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiitiiiiiMfiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiMiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia Roman BUBEJEVO DEKLE pričevanje iz Toskane Zvesta enemu svojih načel — posredovati slovenskim bralcem tudi dela italijanske književnosti — je založba LIPA v Kopru izdala v slovenščini roman Bube-jevo dekle, ki ga je napisal sodobni italijanski pisatelj Carlo Cassola. Po tem romanu je bil posnet tudi film, ki je lepo uspel. Sicer pa je pisatelj za to svoje delo dobil leta 1960 tudi literarno nagrado Strega, eno naj višjih italijanskih literarnih priznanj. (V našem listu smo o romanu poročali že tudi takrat.) V zadnjem času je pisatelj postal eden najbolj znanih pisateljev sodobnega italijanskega pripovedništva. In ker je Bubejevo dekle doslej nje- gov najboljši tekst, je prav, da smo ga dobili tudi v slovenščini. Posebno še, ker gre za naprednega pisatelja, ki v tem svojem romanu obravnava dogodke in razmere v Toskani neposredno po zadnji vojni. Pisatelj pripoveduje o šestnajstletni Mari, kmečkem dekletu in o fantu »» partizanskim imenom Bube. Ta je bil partizanski tovariš Marinega brata, ki so ga ubili Nemci. Po končani vojni pride obiskat očeta in sorodnike padlega partizanskega tovariša. Takrat se med mladima razvije ljubezen, čeprav dekle v odročni vasi ni povsem prepričano o svoji ljubezni do Bubeja. Toda ta je odločen, neustrašen in tudi v ljubezni ne pozna nobenih ovir in ovinkov. Bube, ki stalno prihaja na obisk k Mari in njenemu očetu, komunistu, se preseli v drug kraj in tam pomaga ustanoviti zadrugo. Toda ko hoče s svojim tovarišem in njegovo zaročenko, z rdečimi partizanskimi rutami okrog vratu, vstopiti v cerkev, mu duhovnik to prepreči. Vmeša se karabinjerski brigadir, ki v prepiru ustreli Bu-bejevega tovariša. Nato pa Bube s pištolo ustreli najprej brigadirja, nato pa še njegovega sina, ki pride pogledat, kaj se dogaja. Bube mora nato bežati in po sklepu partije mora v tujino. Iz Francije pa ga vrnejo in Bube je obsojen na dolgoletno zaporno kazen, prav v času, ko razglase za fašistične zločince amnestijo. Mara, ki odide služit v mesto, sreča tu po- štenega fanta, steklarja Stefana. Med njima se razvije ljubezen, toda Mara ostane vendarle zvesta svojemu Bubeju in sklene, da ga bo počakala, da se vrne iz zapora. Roman obravnava torej ljubezensko zgodbo kmečkega dekleta in nekdanjega partizana, ki se po osvoboditvi zaplete v spopad s karabinjerji in pri tem zagreši uboj. Toda to zgodbo prikazuje v okviru širokega in podrobnega prikaza političnih razmer neposredno po osvoboditvi v hribih v okolici Firenc. Na eni strani so komunisti, napredni delavci, ki od novega časa pričakujejo uresničenje idealov, za katere so se borili med okupacijo. Na drugi strani pa so nekateri predstavniki meščanskih strank in oblasti, ki jo predstavljajo nekdanji fašistični sodelavci, ki jih ljudje sovražijo, Bube in Mara sta žrtev teh povojnih razmer v Italiji. Zato njuna osebna tragedija, ki se sicer razvije iz neznatne zgodbe, preraste v pravo tragedijo, v kateri je nekaj elementarno usodnega, čemur oba junaka ne morete pobegniti. Bubejeva dosledna, premočrtna pot zavednega antifašističnega borca in ljubezen Mare, ki tudi čustva pojmuje kot dolžnost, nas torej spominja na klasične tragedije, v katerih je glavnim osebam že v naprej začrtana usodna pot, ki ji kljub vsem prizadevanjem ne moreta izbeg-nit.l. Pisateljeva pripoved je kar se da preprosta, vseskozi realistična. Pisatelj sicer močno, bolj kot običajno v romanih, uporablja dialoge. Kljub temu da v tekstu ni dosti posrednega opisovanja razmer, pa je pisatelju odlično uspel prikaz razmer na toskanskem podeželju neposredno po osvoboditvi in sploh razmer v Italiji, ko so v njej vladali še zavezniki. Prav tako mu je uspelo dati prepričljivo notranjo podobo glavnih junakov, medtem ko nekatere obrobne osebnosti, zlasti politični predstavniki ob njih bolj zblede. Ce pa k temu Zadnje poplave so silno prizadele tudi kulturne 'spomenike. Neprecenljiva je škoda, ki jo je utrpela florentinska Nacionalna knjižnica. Domači in tuji študentje pomagajo pri reševanju knjig dodamo odločen pisateljev antifašizem in družbeno kritiko italijanskih razmer, moramo priznati, da je Carlo Cassola ustvaril ne samo tragičen ljubezenski roman, ki najde globok odmev v srcih bralcev, temveč tudi družbeno angažiran tekst. Gre torej za vsestransko uspelo delo, ki je vredno, da ga spoznamo. Zaradi literarnih, predvsem pa idejnih vrednot. Slovenski prevod je oskrbela Marija Skaza Zlobec, opremo knjigo pa Mitja Race. Sl.Ru. liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifimiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiii 111111111111111111111111111111111111111111111111111111111,11 PRAVOPIS IN SLOVAR STANKO BUNC Mali slovenski pravopis Stanko Bunc, ki ga poznamo kot neumornega avtorja številnih jezikovnih priročnikov, je pripravil novo delo Mali slovenski pravopis, ki ga je v svoji zbirki Giotta, zbirki slovarjev in jezikovnih priročnikov, izdala založba Obzorja. Kljub temu, da imamo nekaj let pravopis, ki je tudi še dostopen, pa bo mali pravopis dobrodošla izdaja. Priročnik je namreč namenjen najširšemu krogu pišočih ljudi, zlasti šolski mladini. Zanje pa Je Slovenski pravopis iz leta 1962 vendarle preobširen. Mali slovenski pravopis, ki obsega okoli 20.000 gesel, pa bo glede na svoj obseg in izbor besed ravno primeren in praktično dobrodošel. V uvodu prinaša glavna pravopisna pravila, v slovarju pa daje pisno obliko predvsem tistih besed, ki bi utegnile povzročiti težave ali dvome zaradi pisave, izgovarjave ali raznih oblik. Avtor posebej opozarja na napake, svetuje boljše izražanje in pojasnjuje dvomljive primere v pisavi, izreki in rabi najpogostejših in splošno rabljenih besed v slovenskem knjižnem jeziku. Ne da bi se spuščali v strokovno oceno priročnika, pa lahko ugotovimo, da bo Mali slovenski pravopis dobrodošel mnogim našim ljudem, predvsem pa res mladini, kot Je to zapisal avtor v uvodu. Prepričani smo, da se bo v praktičnem življenju prav tako dobro obnesel kot so se že obnesli dosedanji drugi Bunčevi Jezikovni priročniki. Sl.Ru. FRAN BRADAČ Latinsko-slovenski slovar Kdor ne zasleduje dogodkov knjižnega trga skoraj ne bo mogel verjeti, da je sedanja izdaja latinsko - slovenskega slovarja Frana Bradača (Fran Bradač: Latinsko-slovenski slovar, izdala Državna založba Slovenije) že četrta izdaja tega slovarja istega avtorja To dokazuje, da v času, ko je v naših šolah učenje latinščine sicer omejeno na minimum*, potreba po takem slovarju raste obenem z večjim zanimanjem za dela rimske klasike. Seveda pa nihče ne more izbrisati uporabe latinščine v znanosti vseh strok. Ob pomanjkljivem znanju latinščine pa Je nujnost latinsko • slovenskega slovarja še toliko večja. Dokaz po trebnosti takega slovarja pa Je vsekakor njegova nova izdaja. Avtor ga Je za sedanjo izdajo tudi razširil in dopolnil. Kakor sam pravi v spremni besedi, je v prvi izdaji upošteval samo la- * Pisec misli na šole v Sloveniji, op. ur.) šo- tinske avtorje, ki se bero v lah. V drugi izffiiji je šloVar raž-širil na večje število avtorjev, bil pa je pri tem vezan na obseg knjige. PrPtM^fftdajl qa«MP:'Rb širši, ker na omejitev obsega ni bil več vezan. Ponovno je slovar razširjen v sedanji, četrti izdaji, saj obsega besedni zaklad, ki utegne ustrezati v veliki meri tudi izvenšolskim potrebam. Latinsko-slovenski slovar, natisnjen na dobrem papirju ter lepo o-premljen, bo tako obogatitev zbirke slovarjev. V PRIHODNJIH DNEH IZIDE JADRANSKI KOLEDAR S PETIMI KNJIGAMI PISMO UREDNIŠTVU O mladinski literaturi Je potrebno, in morda celo zelo potrebno, spregovoriti o naši mladinski literaturi, saj je v naših zamejskih pogojih še posebno pomembna. Njena naloga je trismerna: koristno kratkočasi, uči in vzgaja, za našo narodno manjšino pa moramo še posebej podčrtati še tole njeno posebno poslanstvo: spopolnjuje jezikov- no znanje in krepi težnjo za koristnim branjem. Praksa pove, da se v naravi mladine nepretrgoma obnavlja težnja za čim večjo svobodo. Kolikor se torej mladina podreja družbeni ureditvi in njenim zakonom, dela to le pod pritiskom razmer, ki jih je izzval zgodovinski razvoj in se očitujejo npr. v ukazu staršev, v bojazni pred kaznijo in sramoto, v kolektivnem posnemanju itd. Ta težnja (za čim večjo svobodo) je praviloma potrjena, nevidna in neotipljiva, a je le močan činitelj kot ovira učno - vzgojnim nalogam. Spričo tega se vzgojitelj z namenom, da doseže čim večji materialni in moralni uspeh, poslužuje metod, ki so mladini najbolj všeč in najbolj učinkovite. Semkaj bi mogli uvrstiti tudi mladinski tisk, primeren razvojni stopnji osnovnošolske mladine. Cut potrebe mladine po čtivu tešijo razen mladinskih revij tudi mladinske knjige. Spominjam se lepih juter na paši, ko smo pastirji zapovrstjo čitali pravljice, pripovedke in zanimive zgodbe ter celo med igro ponavljali pesmi, ki smo se jih bili v šoli naučili na pamet. Domišljija nas je zvodila v skrivnosti kraškega podzemlja, kjer je stikala za ta-jinstvi živih bitij: človeških in živalskih, dobrih in zlih, velikih in malih. V jamah ni manjkalo škratov in vedomcev, nekje so domovali palčki in vsekakor tudi vile. Ta naš svet nas je tako prevzel, da smo pozabili na živino, ki se je zaradi nadležnih brencljev razbežala in bila večkrat prej doma kot mi. Te doživljaje smo pripovedovali v šoli in jih izkoristili za jezikovne vaje. Dandanes so odpadli vsebinsko bogati dolivliali iz življenjske šole pod vedrim kraškim nebom, saj ni več po naših ogradah veselih pastirjev, ni njihove domišljije in samopobude, vtisov, predstav in pojmov, življenjska pot naše mladine je krenila v drugo smer, polno novot, ki jih šola mora upoštevati. Ni lahka ta naloga, a je kljub vsemu mnogo lažja- kot je bila naloga zlasti podeželske ljudske (osnovne) šole. , Ne vemo, kako se šolski pro-svetarji tega zavedajo. Niti ne vemo, če se razen drugega bavi-jo tudi z vprašanjem mladinske literature in njenim učno-vzgoj-nim pomenom. Seveda ne spada to v okvir učnega načrta in k šolski obveznosti, pač pa lahko smatramo dobro mladinsko literaturo za izdaten vzgojni pripomoček. Naš zamejski mladinski tisk je skromen, tako skromen, kot je proti naši volji potisnjena v smer pomanjkljivosti vsa naša šolska prosveta. Že 13. leto prihaja med šolsko mladino mladinski list ((Galeb*, ki si nepretrgoma prizadeva, da čimbolj ustreza mladim bralcem, ne da bi zdrknil s svoje višine dobre mladinske revije. Ugaja tudi odraslim bralcem, seveda takim, ki hranijo še kaj otroškega sveta in z branjem tudi radi kaj izvedb. Moglo bi se torej misliti, da je ta revija med šolsko mladino zelo razširjena. Toda resnica je bolj na nasprotni strani — tamkaj, kjer se razkriva skrajno plitko razumevanje za slovensko besedo, namenjeno naši mladini. Ce primerjamo mladinsko revijo »Novi Rod*, ki je po prvi svetovni vojni izhajala v. Trstu in jo je v slovenskih šolah nekaj let čitala mladina na ozemlju tostran takratnih državnih mejnikov, nam to izzove dokaj težka čustva. Dočim je takratno fašistično žrelo naglo pogoltnilo vsako našo dobrino, je po drugi strani domovalo skoro pred vsakim pragom pomanjkanje. In vendar je «Novi rod* štel razmeroma neprimerno mnogo, mnogo več naročnikov kot «Galeb»! Kako naj si to razlagamo in s čim opravičimo? rasizma In njegovih zverinskih metod ni, skrajno težkih socialnih razmer iz njegove zloglasne ere tudi ne. Pomeni, da sta s tem izpodbiti dve veliki oviri. Verjetno pa najde znaten del mladine uteho v napetih slikanih prigodah kavbojske in druge kaj malo vredne neslovenske literature, žal je ponekod tako in to baje streže tudi staršem. Tudi današnja šola zavzema — kot nekdanja šola — mesto drugega vzgojnega činitelja. šolska mladina se ravna po zgledu in napotilih šolskih vzgojiteljev. Nekoč je naša mladina vedela ali vsaj slutila, da je učiteljstvo živ in tvoren sestavni ‘ del ljudske skupnosti, da z njo misli in zanjo deluje. Dovolj kratko priporočilo, in če je le bilo mogoče, Je mladina naročila «Novi rod*. Ce smo neposredni in iskreni — tako je za našo stvar najbolje — recimo takole: Nfe mogoče kakšna okrožnica šolske oblasti, pač pa nerazumevanje nekaterih šolnikov za mladinski tisk je krivo, če šolska mladina nima v zadostni meri tega koristnega branja v rokah ali če niti ne ve, da Izhaja; nerazumevanje, ki je bilo že davno pred okrožnico o prepovedi glede Sodelovanja pri tem listu (kar ni, mimogrede rečeno, skladno z vzgojnimi načeli). Z nekaterih šol sploh ni dopisnikov. Ali ni tamkaj otroških doživetij, sanj, idealov, stvarnosti, ki izvablja otrokovo p»aor-nost? Ni možnosti, da bi se -mladina z dopisovanjem vadita a in si »pdpolnjevala svoj materin jezik, se vzgajala v zavesti svoje narodne pripadnosti in v narodnem ponosu? Ali je mladink s tržaškega Krasa — da o mrtvilu na Goriškem sploh ne govorimo — brez mladostrjlh sokov? Obratno — ta mladina je zdrava in čvrsta rast ter bi mogla biti zelo tvorna — takšna kot to narekujeta resnična vzgoja in še bolj usoda naše narodne manjšine. V ta namen pa se morajo umakniti čut podrejenosti, pretirani obziri ih pretirana bojazen — vse to, kar že preveč poudarja le težnjo za lastno osebno samoobrambo. V članek o Bibliografiji (objavljen v PD 13. II.) se je vrinila huda napaka (tiskarski škrati). Tam je natiskano, da ima Ples-ničarjeva bibliografija 182 enot, dejansko pa jih ima 782. številka 7 je bila torej spremenjena v I. Dve sliki — D. Ceja in R. Hla\alyja — ter kipec S. Sosiča, ki jih bo Slovensko planinsko društvo na proslavi 25. novembra v Mali dvorani Kulturnega doma podelilo nagrajencem, v okviru natečaja »Planine v besedi in sliki* ............................n.................................................................................... BRANKO ČOPIČ: Stari nevernik O Branku čopiču, temu najbolj popularnemu književniku srbohrvaškega knjižnega trga, pisatelju, pesniku in revolucionarju, pa tudi o njegovem opusu v slovenščini, smo že pisali. Vse tiste, ki se zanimajo za njegovo delo in vse prijatelje kratkih, zanimivih in preprostih zgodb, predvsem iz vojne, pa naj opozorimo na novo knjigo čopičevega dela v slovenščini. Gre za knjigo Stari nevernik, ki je v slovenščini izšla kot šesta knjiga čopičevega izbranega dela, katerega bo v dvanajstih knjigah izdala Državna založba Slovenije. Ta knjiga je izšla v prevodu Jožeta Fistrovi-ča in v enaki opremi kot že iz-išle knjige. Knjiga Stari nevernik je knjiga čopičevih nove' in črtic, v katerih je pisatelj najboljši in najbolj značilen pripovednik. Obsega celo vrsto črtic in novel iz večih čopičevih knjig, in sicer Ljudje z repom, Grenki med in Stari pogovori. Tudi ” teh črticah, nastalih po vojni, pisatelj obravnava isto snov kot v večini svojih del: male, preproste ljudi iz Bosanske Krajine, njihove usode med vojno, predvsem pa njihova doživetja po osvoboditvi. V knjigi se srečujemo s tipičnimi bosanskimi liki, ki jih pisatelj prikazuje prijazno, dobrodušno z rahlim humorjem pa tudi revolucionarnim navdušenjem. Sicer pa gre za preprosto napisane in preprosto oblikovane, naravno pripovedovane črtice, ki bodo zadovoljile predvsem slovenske preproste bralce, medtem ko bodo zahtevnejšim predstavljale le dokument o času in ljudeh v njem. JTOCJE FIDŽI IMENUJEJO BISER JUŽNEGA MORJA* Iz ljudožercev se Fidžijci počasi spreminjajo v civilizirance Pripovedovanje zadnjega fidžijskega ljudožerca Sanaila - Najhujša žalitev je reči komu, da je «dolga svinina druge vrste» - Korenine za pripravljanje obredne pijače jangona ali kava-kava so prej dobro prežvečile za to določene deklice - Zakaj so sedaj Fidžijci na otokih v manjšini otok Mbau, ki je slovel daleč naokoli po tem, da so tam živeli najhujši in najkrvoločnej-ši ljudožerci. Vendar pa se je v njegovem primeru zgodil pravi čudež. V poglavarju je mladi deček Sanaila vzbudil sočutje in ga je velel spustiti. Vzel ga je k sebi in tako je postal član njegove velike družine. Seveda se je potem udeleževal vseh ponodov in orgij svojega novega plemena. Sanaila je pripovedoval, da so redno uživali človeško meso, ko so slavili kako zmago nad svojim sovražnikom. U-jetnike so pobili s sekiro in skupno z lastnimi vojščaki, ki so padli v boju, so jih bodisi skuhali v velikem loncu ali pa spekli na razbeljenih kamnih. Vendar pa so včasih, posebno ko je zmanjkalo hrane in je pritisnila lakota, šli na lov na ljudi in so v takih primerih ujeli po navadi tudi Kako žensko ali pa celo otroka. A tudi posameznika, kmeta na primer, ki se je zamudil pri obdelovanju svoje njivice, so odvlekli s seboj. Ko je Sanaila prvič pokusil človeško meso, je bil prepričan, da je svinino. Toda pozneje se Je navadil razločevati to meso od drugega, ker ima človeško meso prav poseben okus. Vojščaki imajo namreč navado, da se preden gredo v boj, namažejo po vsem telesu s kokosovim o ljem, kar daje potem temu mesu prav poseben Driokus. Ko so tega starčKa vprašali, kateri del je okusnejši, ni vedel dati točnega odgovora. «Trupla so dali v peč kar skupaj in je bilo potem zelo težko razločevati posamezne dele. Pri jedi pa smo uporabljali posebne lesene vilice, s katerimi smo nabadali kose-mesa in jih nosili v usta. Meso smo po navadi začinili s poprom, a preden smo ga dali peči, smo ga zavili v velike liste banane.» Še dandanes je na teh otokih najhujša žalitev za vsakogar, ako mu kdo reče: »Dolga svinina druge vrste!« Znana raziskovalca zakonca Johnson, ki sta prehodila prav KRIŽANKA 322 otokov in otočkov med lelanezijo in Polinezijo se menuje otočje Fidži. Največ-a otoka sta Viti Levu in Va-ua Levu. Glavno mesto je iuva na otoku Viti Levu. O-očje Fidži meri nekaj nad 8 tisoč kvadratnih kilome-rov in šteje okoli 435 tisoč iudi. Od leta 1874 je otočje ‘idži britanska kronska ko->nija. Podobno kot o Melanezij-ih in Polinezijcih ter prebi-alcih drugih otokov okoli Av-tralije, so Evropejci dobro edeli, da so tudi Fidžijci Iju-ožerci. Sami so o človeku, i ga mislijo speči ali skuhati ovorili kot o «dolgi svinini.« Še pred kakimi osmimi leje živel v mestu Suva star-ek, ki je bil prej ljudožerec i je rad pripovedoval mnogo odrobnosti o tem. Zgodba o ;m možu, ki mu je bilo ime anaila je zares zanimiva. Še ot otroka so ga nekoč ujeli ojščaki nekega tujega ple-lena, ko je bilo na enem šte-ilnih bojnih pohodov. Od-edli so ga z drugimi vred na VODORAVNO: 1. prekajena /injska maščoba, 8. telesna po-sodba, 14. težak tovorni voz, ki vira iz francoske zasedbe na-h dežel, 15. prostor, kjer kopajo rudo, 16. napad, naskok, 17. »lužbenec na poslaništvu, 19. srajšava za kilocikel, 20. naj->čje jugoslovansko pristanišče, . tatinska ptica, 22. ime ameri-:ega filmskega igralca Marvina, :. oblika rastlinskega stebla, 24 tčetek tekme; 26- veliki nemški satelj, avtbe romana «Budden-ookovi«, 26. začetnici izumitelja namita, 27. visoka planota, 28. niški rekvizit, 29. ruska specia-;eta iz iker, 31. nerodneži, 33. ;nak Remarquejevega romana Slavolok zmage«, 35. čez 20 m šoki slapovi reke Vuoksi v ju-jvzhodni Finski, 38. del telesa, ). razbojnik, 42. okrajšava za unior«, 43. ime francoskega Imskega režiserja Claira, 44. eno 1 imen hrvaškega književnika ovačiča, ‘45. jadranski otok z izvitim turizmom, 46. skrajšano insko ime, 47. odprto sobno og-(išče, 48. nakaz smeri, 49. pred-g, 50. odlična francoska film-;a igralka (Anouk), 51. grško ižanstvo s konjskimi nogami in -pom, 52. slovenski pisatelj na-idopisne smeri («Bajke in polsti o Gorjancih«), 54. staroda-jn germanski narod v severni vropi, 56. vinski cvet, 57. glav-) mesto Irana. NAVPIČNO: 1. vodja velikega oora rimskih sužnjev, 2. svetil-i s steklenim ohišjem, 3. glav-a reka v Armeniji, 4. frnikola, junakinja romana Mire Mihe-č «April», 6. predlog, 7. naj-išja gora v Turčiji, 8. krilo po-opja, 9. s travo porasla prst, ). leta 1944 umrli ameriški hu-lOristični pisatelj (George), 11. »četnici velikega hrvaškega knji-:vnika, Župančičevega sodobni-a, 12. mesto v starodavni Argoji, Agamemnonova domovina, i. poudarek, naglas, 18. igra s 1 2 J 4 3 b u 8 9 10 11 12 rT i~ r- — 16 m 17 18 20 ■ >i -i i M ■ 2k i 26 ■ 27 i 29 30 \ P 32 1 1 33 39 m 55 36 37 3& 39 40“ 41 42“ 45 ■ (0* vT" 46“ Z ■ 47 » ' 48 M ■ ŠT~ 53 n 55 W ~ j __ 5r _ kartami, 21. partizansko ime maršala Tita, 22. del roke, 24. žensko ime, 25. prodajalec medu, 27. reka v severovzhodni Italiji, 28. znameniti indijski fizik, Nobelov nagrajenec za fiziko leta 1930, 30. poljska ptica, 32. sladkovodna riba, 34. angleški slikar in grafik, eden od tvorcev angleškega realističnega pejsaža (John, 1768 — 1821), 36. gora v Julijcih, 37. škropivo za sadno drevje, 3«. garje, 39. češkoslovaški premier (Jožef), 41. Vzhod, Jutrovo, 44. eno od imen predsednika ZAR Naserja, 45. izdelovalec velikih rešet, 47. dvorana za predvajanje filmov, 48. južnoameriške tovorne živali, 50. departma v vzhodni Franciji, 51. zona, 53. pritrdilnica, 55. tuj dvoglasnik. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. Afrika, 7. Spartak, 13. predal, 14. stolp, 15. la, 16. napa, 17. Bitola, 19. Man, 20. Ina, 21. patent, 22. Mars, 23. CC, 24. banane, 25. Lorca, —a, 26. trnika, 27. Santos, 28. Lidija, 29. Martin, 30. baraka, 31. Nan-sen, —d, 33. Opava, 34. parter, 35. K(ardelj) E(dvard), 36. Hans, 37. Romain, 38. jus, 39. iva, 40. minuta, 41. Kopa, 42. NK, 43. retor, 44. Garson, 46. janičar, 47. Orient. vse otoke in otočke tam okoli, sta napisala o tem med drugim tudi tole. «Nekatera plemena jedo rajši ženske. Pravijo, da je njihovo meso rahlejše in okusnejše.« Johnsonova sta na nekem otoku našla dele človeškega telesa, obešene na palici nad ognjem in kose opečenega mesa v naglo pogašenem ognju, ko sta divjake presenetila pri pojedini. žrli so z veliko slastjo. Na nekem drugem otoku sta tudi videla zelo lepo rezljane podolgovate posode iz mehkega lesa. Med njimi dolgo korito, za katero so povedali, da je tisto obredna skleda za meso «dolge svinine« pri slavnostih. Povečini pa so jedli le ubite sovražnike, ob sušnih dobah ko ni bilo dovolj druge hrane, je bilo več žrtev lju-dožerstva. Ženske sicer ponekod same niso smele okusiti človeškega mesa, pač pa so moški jedli tudi ženske. Kanibalizem je bil na otočju Fidži tako razširjen, da so še leta 1888 pojedli v glavnem mestu Suva zadnjega misijonarja, a v notranjosti otoka pa je trajalo ljudožerstvo še dalj. V preteklosti pa so bila mnoga plemena vdana ljudo-žerstvu ne samo zaradi potrebe po hrani in uživanju mesa, marveč še bolj zaradi vere. Verovali so namreč, da tako dobijo moč in pogum ubitega in njegovo bistvo. Fidžijci, kot tuai večina prebivalcev pacifiških otokov zelo radi pijejo poživilo kava-kava ali ava. To pijačo, ki jo imenujejo tudi jangona pripravljajo i* korenin neke vrste poprovca in z mrzlo vodo. Po navadi pripravljajo to pijačo s posebnim obredom. Korenino najprej sesekajo na drobne koščke. Prvotno so potem te koščke dolgo žvečile vaške deklice, ki imajo več sline kot starejši ljudje. Ko so korenine dobro prežvečile, so jih izpljunile v posebne posode, kjčr so jih pomešali z vodo ali s kokosovim mlekom. Nato so to zmes precedili skozi gosto sito in to je bila že pripravljena pijača. Včasih je bilo tudi uživanje tega poživila le pri obredih in je bilo prihranjeno samo imenitnikom. Dandanes je pa to pripravljanje (»industrijsko« in ni povezano ne pitje ne pripravljanje s kakim posebnim obredom. Manjša množina te pijače je izredno osvežujoča in o-hlajujoča, večja količina pa učinkuje narkotično in povzroča občutek ugodja, zadovoljstva in sreče. Fidžijci zelo neradi delajo. Čeprav ne bi mogli reči, da so leni, vendar ne marajo delati za gospodarje, ne marajo se pokoravati. In ko so kolonialne oblasti jele ustanavljati plantaže sladkornega trsta ter so pri tem potrebovale delav- ce, bi zaradi teh lastnosti domačinov bili kmalu njih gospodarski načrti prekrižani. Sprva so dobivali delovno silo z drugih otočij: z Novih He-bridov, s Salomonov in drugih. Najprej seveda po normalni poti. Toda kaj kmalu so prevzeli v svoje roke oskrbo delovne sile brezvestni kapitani, ki so delavce pridobivali na bližnjih in daljnih otokih zlepa ali pa zgrda. Pri tem so se posluževali tudi najbolj surovih načinov, da so pripeljali na plantaže ljudi, ki so tam morali delati. Dandanes je na teh otočkih večina priseljencev, največ Indijcev. Sicer so ti že vsi rojeni na otočju, vendar niso Fidžijci. Ti so sedaj v manjšini. Indijsko prebivalstvo pa je v glavnem osredotočeno v mestih in na šestih območjih, kjer gojijo sladkorni trst. Odnosi med domačim prebivalstvom in indijskimi priseljenci so sedaj sicer znosni, vendar pa ni moč trditi, da so prisrčni. S. A- Očarljiva francoska igralka Michele Mercier je doslej nastopala v glavnem le v vlogi slovite «Angelice», po knjigah Anne in Serge Golon. Sedaj pa se zdi, da se je Michele naveličala teh nekam lahkomiselnih vlog in si želi nastopiti v resnih iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim^noniiiiiiiiiiiiiiiu Nekaj zanimivih podatkov o starih vrstah denarja Od kod izvirajo imena tolarjev, krajcarjev, pfenigov, šilingov, grošev, mark itd. Verjetno malokdo ve, da beseda dolar, ki jo skoraj vsak dan Slišimo in uporabljamo, izhaja iz besede tolar, stare denarne enote naše celine. Tolar se je pojavil 1519. leta kot »Joachimst-haler« in dobil ime po dolini Joachimsthal v rudnem pogorju na severnem štajerskem. Sedem-inštirideset let pozneje so na državnem zboru v Augsburgu potrdili tolar kot državno denarno fljflto, kar je pomenilo, da so morali od tedaj dalje kovati ta denar iz čistega srebra ene »marke«. F.na marka srebra je tedaj obsegala 373,242 g. Toda med tridesetletno vojno se je pojavil še en tolar, denarna enota iz Zinnacha, ki pa je bil kovan samo iz 233,8 g srebra. Posledica tega je bila, da so se od tedaj dalje začele pojaviti vedno manjše denarne enote, število raznih tolarjev pa se je vedno bolj večalo. Od tedaj torej velja pregovor, ki je še dandanes v veljavi, da «kdor žvenklja s tolarji, tistemu so odprta vsa vrata.* Pri nas ni v rabi, toda v Italiji še vedno pravijo denarju «mo-neta«. Ta zvrst denarja ki je pravzaprav predhodnik današnjega, je dobila ime od latinske boginje «Juno Moneta*. Poleg svetišča, ki je bilo posvečeno tej boginji v Rimu, je stala delavnica, kier so kovali denar, ki je zadobil ime po boginji »opomi-njevalki*. Toda kaj kmalu je pravi pomen te besede šel v pozabo, ostala je samo beseda «moneta.» Naši stari ljudje se še dobro spominjalo krajcarjev. Ti novci so najstareiši nemški denar, saj so jih kovali že Za časa Konstantina Velikega (306—337). Na eni strani so imeli podobo grškega križa (nemško Kreuz), zato so po tem križu dobili tudi ime. Krajcarji so bili v Nemčiji v obtoku do 1871. leta. Precej star je tudi «pfenig», katerega ime izhaja iz staronem-ške besede «phantic», ki pomeni zastava. Pfenigi so se pojavili že v času Karolingov in so jih najprej kovali iz srebra, potem pa iz bakra in prišel je do veljave predvsem v 14. in 15. stoletju. Šilinge so kovali za časa cesarja Otona Prvega (936—973). Tudi ta naziv denarja izhaja iz staro-nemške besede »Schilt«, ki pomeni ščit. Značilno je, da prvi šilingi so imeli podobo samo na eni strani, druga je bila gladka, zato so jih kmalu imenovali »ščite«, ker so spominjali na vojaške ščite, ki so imeli na eni strani narisane razne grbe. Groši so bili že v obtoku okrog leta 1300. Imenovali so jih «gros-sus« _ veliki, ker so imeli tudi večjo vrednost kot navadni pfenigi. Ljudje so tedaj pravili, da blago pri enem trgovcu stane groš, pri drugem 10 pfenigov, kar je bilo v bistvu isto. V Friburgu so okoli leta 1492. kovali denar, ki so ga imenovali «Rappen». To ime za denar je izhajalo iz tega, da je imel taisti denar na eni strani podobo orla, ki je bil zelo podoben vrani. Ni torej čudno, če so ljudje ta denar imenovali po nemški besedi «Rabe» - vrana. Zlatniki ali guldni (golden— zlat) so se pojavili okoli leta 1500 v Tirolu. V začetku so jih kovali iz srebra, toda po teži je ta denar odgovarjal vrednosti pravega zlata. Šele v času, ko so začeli prinašati ogromne količine zlata iz Novega sveta, so ti zlatniki postali pravi «gulden pfening«. Tako je prišel v obtok zlati zlatnik. Najbolj znani zlatniki so seveda «louis d'or» ki jih še danes imajo in hranijo v Franciji kot zlato zalogo. Ime «marka» izhaja iz latinske besede «margo» — meja, nekateri pa trdijo, da izhaja iz besede «marcuss> posebnega kladivca, s katerim so kovali denar,rfobstaja še tretja trditev, da ime izhaja iz staronemške utežne mere, ki je bila enakovredna ppj, funtu srebra, (glej zgoraj) Vsekakor je marka najstarejši nemški denar. In še besedo o bankrotu, Ta iz- haja iz italijanščine «banco rot to«. Italijanski menjalci denarja so nekoč imeli posebno mizo — banco, na kateri so opravljali vse menjalne in denarne posle. Če pa se je zgodilo, da jim je zmanjkalo denarja in niso mogli izpolniti svojih obveznosti, so si naložili kazen, ker niso znali pravilno gospodariti in razbili gy,pjo mizp. Iz tega torej izhaja bankrot, torej iz banco rotto. Tako šb se znašli brez denarja in popolnoma »suhi«, kot pra^iftkV šč 'danes;'kb'ni mamo prebite pare v žepu. el-ja iiiiiiiiiniHuiiiiiiiiiiiiiHitiiimiiiiiimiMmiiiiliHiiiiiHiiiuftiniiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Največje industrijske družbe lani na svetu Ameriška revija »Fortune« je pred kratkim objavila seznam največjih industrijskih družb na svetu, pri čemer pa so izvzete a-meriške. Po podatkih revije ni bilo leto 1965 najbolj ugodno za večino klasificiranih industrijskih družb. V omenjenem letu se je obseg njihovih prodaj zvišal le za 7,9 odstotka, medtem ko se je leto prej zvišal za 11,9 odstotka ter se je za prvih 500 ameriških družb v letu 1965 zvišal za 11,8 odstotka. Eden izmed glavnih vzrokov tega zastoja je treba pripisati gospodarskim težavam Velike Britanije in Japonske, ki štejeta 45 odstotkov vseh- podjetij, ki so prišla V, poštev. Tudi porast odstotka dobička se je v teh družbah zvišal leta 1965 manj kot leta 1964. Lani se je dobiček zvišal za 10,2 odstotka, predlanskim pa za 12,1 odstotka. Pri tem pa je bila še večja razlika v primeri s prvimi 500 ameriškimi družbami, katerim se je lani odstotek povprečno zvišal za 16,1. Upoštevati je namreč treba, da so številne evropske družbe delovale v pogojih inflacije (Zahodna Nemčija, Francija, Italija) ter da so morale zato prenašati močne kreditne omejitve, kar je imelo za posledico skrčenje založb (investicij) in s tem tudi zmanjšanje dobičkov. Sezham prvih desetih industrijskih družh na svetu (razen ameriških) je bil lani naslednji: Royal Dutch-Shell: Velika Britanija in Nizozemska — petrolej in kemični izdelki, 7.180.975.000 dolarjev prodanega blaga, 186.000 uslužbencev. Unilever: Velika Britanija in Nizozemska, živilska, papirna in kemična industrija, 5.100.578.000 dolarjev prodanega blaga, 294.000 uslužbencev. National Coal Board: Velika Britanija, premog za 2.464.675.000 dolarjev prodanega premoga in proizvodov, 447.281 uslužbencev. British Petroleum: Velika Britanija, petrolej, prodaja 2 milijardi 408.000.000 dolarjev, 60.000 uslužbencev. Volkswagenwerk: Nemčija, avtomobili, prodaja 2.315.875 dolarjev, 125.157 uslužbencev. IC1 (Imperial Chemical Industries): Velika Britanija, kemija, prodaja: 2.284.520.(8)0 dolarjev, 170.000 uslužbencev. Philips Gloeilampenfabriken: Nizozemska, elektriski in elektronski izdelki, prodanega blaga 2.084 358.000 dolarjev, uslužbencev 252.000. Siemens: Nemčija, elektriške naprave, prodanih izdelkov za 1.794.000. 000 dolarjev uslužbencev 257.000. August Thyssen — Hutte: Nemčija, železarstvo, prodanega blaga za 1.724.651.000 dolarjev, usluž bencev 94.207. Farbenfabriken Bayer: Nemčija, kemija in farmacevtika, prodanega blaga za 1.575.250.000 dolarjev, uslužbencev 99.800. To je prvih deset družb po vrstnem redu. Družba FIAT, ki je bila 1964. leta na 10. mestu, je nazadovala leta 1965 na 12. mesto, ker je prodala za 1.528.486.000 dolarjev svojih proizvodov ter štela 123.109 uslužbencev. Edison in Montecatini sta po spojitvi na 14. mestu za družbo British Motor. Na 29. mestu je Finsider (leta 1964 je bila na 35. mestu), ENI je bil na 33. mestu, Pirelli na 52. in Olivetti na 103. KRATKE ZANIMIVOSTI Zdi se, da bo steklenička z injekcijo prevladala nad pilu-lulo (kontracepcijsko seveda). Ameriški znanstveniki pripravljajo namreč kapsule z injekcijami za mišice proti zanositvi. Te injekcije naj bi preprečile materinstvo za 20 let. Vsakikrat, ko pa bi se ženska premislila, bi se lahko odrekla injekcijam in bi zopet rodila. ☆ Tehniki britanskega ((Research Reactor Center« so izdelali nov prenosen aparat za merjenje radioaktivnosti v človeškem telesu. Aparat, ki so mu dali ime «Merlin», so že preizkusili na Škotskem. Ta a-parat je mnogo bolj učinkovit kakor neprenosljivi aparati, ki so jih uporabljali doslej, ter lahko odkrije določene oblike raka, slabokrvnosti in bolezni v kosteh. ☆ Sovjetske družine s številnimi člani, se bodo lahko udobno vozile v novem družinskem avtomobilu, ki si ga je zamislil inž. Vladimir Arjamov. Ta novi model avtomobila ima šest koles z majhnim premerom: 4 spredaj in dve zadaj. Zagotavljajo mu močno potezno silo in bo varen zlasti na vlažnih in zaledenelih cestah. Veljaven od 20. do 26. nov. 1966 OVEN (od 21. 3. f ,Z\ do 20. 4.) Ljubezen-I ugj j ska obljuba bo to-J krat držala. Živeli \^| y boste kakor v lepih sanjah, ki se bodo kmalu spremenile v stvarnost. Na delu vas bodo obkrožali prebrisani ljudje, ki bodo skušali zvabiti iz vas vaše tajne. Izogibajte se Jih. Varujte se pred prepihom. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) V ljubezenskih zadevah lahko mnogo pričakujete v tem razdobju, toda morali boste biti taktni. Na delu boste imeli več volje kot doslej in boste dosegli lep uspeh. Kar se zdravja tiče, ne uživajte premočnih poživil, če hočete biti vedno krepki. DVOJČKA (od 21. 5. do 20.6.) Prejeli boste neki naslov in iz tega se bo rodila dogodivščina, ki je ne boste dolgo pozabili. Na delu bodite v obrambi in poskrbite, da ne bo mogel nihče ogražati vaših interesov. Obhajale vas bodo laž-je slabosti. V življenju uporabljajte metode svojih sovražnikov. RAK (od 21. 6. do 22. 7.) V čustvenih \ zadevah boste konč-I no rešili več vpra-k šanj, ki so vam ka- lila mir. Na delu boste sedaj uresničili svoje zamisli. Upoštevali jih bodo in jih ugodno sprejeli. Kar se zdravja tiče, držite se stroge diete. Ne hodite v družbo pesimističnih ljudi. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Neka oseba. znate, vam bo odprla srce. Na delu boste dosegli zaradi svoje sposobnosti družbeni prestiž. Imeli boste tudi nekaj zelo posrečenih navdihov. Zelo dobro se boste počutili z zdravjem zlasti proti koncu tedna. Ne verjemite preveč ljudem. DEVICA (od 23. S. r » do 22. 9.) V ljubez-\ ni boste premagali _ JM J neki vztrajen od-7 por. Bodite na vsak način odločni. Na delu spremenite nekoliko svoja gledanja, pa vam pojde do-bro. Boste imeli zelo napete živce in boste tudi trudni. Zato privoščite si še dodaten dopust. Ne bodite preveč naivni. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) V ljubezenskih zadevah boste dosegli, kar si želite Joda ravnati morate lojalno in z zaupanjem. Kar se zdravja tiče, se bodo energije okrepile. Skušajte biti bolj svobodni. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 21. 11.) Po daljšem telefonskem razgovoru boste dosti bolj zadovoljni kot prej. Trenutki veselja in novi upi v ljubezni. Na delu boste ravnali pametno in upoštevali stvarne razmere. Pazite se pred želodčnimi motnjami. Tudi preveč sebičnih prijateljev se izogibajte. STRELEC (od 22. 11. do 21. 12.) Do- življali boste trenutke velikih upov in dosegli tudi kar dober rezultat. Od novih prijateljev boste imeli tudi gmotne koristi, zlasti pa si boste izboljšali svojo prihodnost. Trpeli boste za revmatizmom. Pazite se pred opravljanjem. KOZOROG (od 22. 12. do 20. 1.) Imeli boste več možnosti, da se približate o- sebi, ki vas zanima. Na delu sl boste pridobili mnogo koristnih izkušenj v finančnih in družbenih zadevah. Glede zdravja se držite predpisov, ki vam jih je dal zdravnik. Bodite rezervirani. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Prijateljstva ne bodo vedno vam v prid. Neki telefonski pogovor vam bo odkril zanimivo ozadje. Na delu boste prebrodili težkoče in s premišljevanjem se boste tudi izognili neki napaki. Privoščite sl malo več počitka. V odnosih z ljudmi bodite bolj družabni. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) V čustvenih zadevah bo kmalu prišel ugodni trenutek in boste doživeli tisto zadoščenje, ki ga že dolgo pričakujete. N% delu boste imeli velik zagon in boste uveljavili tudi svoje pravice. Zdravite si motnje v grlu. Ne zaupajte prilizovalcem. važno obvestilo kz in zmp V pričakovanju zakona o družinski dokladi kmetom v vseh državah Evrope, ki so ^ijučenc v Skupno evropsko 12»®, dobivajo kmetje za dru-nske člane, ki so jim v breme 'Otroci, žena, starši) družinske ooklade, kot jih dobivajo delav-1 za svoje družinske člane. Ze novembra 1961, to se pravi Pred petimi leti, je vsedržavna *»n>ečka zveza, h kateri sta pri-®*fjeni kot avtonomni organi-in°iji na^ Kmečka zveza n Zveza malih posestnikov, Predložila parlamentu zakonski d^Utek za priznanje družinske "klade kmetom. Po tem načrti ol kmetje dobili za družinske ane, ki so v breme družinske-Poglavarja: 220 lir na dan za i„°lte, igo lir na dan za ženo \90 lir za starše. .vlada je sedaj obljubila, da zakon pripravila in predlo-Ja Parlamentu v odobritev. V riJDakovanju zakona in da bi Pritiskali, da stopi takoj v ve-2_“v°. pozivata Kmečka zveza in , *eza malih posestnikov vse mete, ki se jih bo zakon tikal, i 8e tak°l prijavijo. j-friJavt sprejemata tajništvi ^mečke zveze in Zveze malih rPjestnikov v Ul. Geppa 9 v u-urah, ter poverjeniki: k,®WLJE: Kmetijska zadruga, Tr*Curiel št. 2 DOLINA: Josip Sancin, Doli-aa št. 112 «OLJUNEC: Josip Ota, Bolju-oe® št. 38 jt^pRST; Miloš Marc, Boršt ^GDALENA: Alojz Debeliš, Ul. G. Ventura št. 29 KOLONKOVEC: Marčelo Cok, Ul. Gravisi št. 13 BAZOVICA. Alojz Križmančič, Bazovica št. 71 GROČANA: Mario Bernetič, Gročana št. 10 PADRICE: Rafael Grgič, Pa- it R9 COL: Alfonz Guštin, Col št. 12 ZGONIK: Stanislav Milič, Zgonik št. 34 SALEŽ: Boris Milič, Salež št. 37 KRIŽ: Mario Švab, Križ številka 344 NABREŽINA: Dušan Radovič, Nabrežina št 138/a SLIVNO: Josip Kralj, Slivno številka 8 PO ZAKLJUČKU TURISTIČNE SEZONE V SESLJANU IN DEVINU Krčenje števila gostov in prenočitev terja boljše delovanje turistične ustanove Premalo prireditev, ki bi privlačevale domače in tuje turiste Turistična sezona je za nami. Zato se tudi v tem času delajo obračuni o uspehu, ali neuspehu tako v državi kot tudi v posameznih turističnih krajih. Devinsko - sesljansko turistično področje se je v povojnih letih zelo razvilo in je zlasti v pogledu razpoložljivih prostorov za aoma-či in tuji turizem doseglo precejšnjo višino, upoštevajoč sorazmerno s.rroinno dolžino razpoložljive obale. Po uradnih podatkih Pokrajinske turistične ustanove v Trstu so v hotelih v Devinu in Sesljanu od MAVHINJE: Ivan Terčon, ^bSfpritod VSaiSlS TsYt- 4i A ± „ gostov z 13.139 nočitvami in 7238 tu- C. jROVL.TE . Ivan Antonič, Ce- jjl. „nstnv s 26 741 nočitvami. »kuna rovlje št. 34 de čeprav se letošnji podatki nanašajo samo na prvih ueset mesecev, je bil letošnji turistični obisk na devinsko-sesljanskem področju morda nekoliko manjši od zadnjih dveh let, ker je skoraj nemogoče, da bodo tako v Sesljanu kot v Devinu v novembru in decembru dosegli lansko, še manj pa predlansko raven. iz tega je razvidno, da prihod vsak večer filmske predstave za otroke. Letošnji seznam prireditev pa je bil precej zožen. Tako so odpadle napovedane prireditve: 19. junija, blagoslavljanje čolnov, 10. julija razstava in prodaja umetniške keramike: 24. julija praznik kolonij: 31. julija dramska prireditev v Ses-l.janu ob morju: 14. avgusta izvo-turistov na to najvažnejše turistič- j litev lepotice Furlanije-Julijske julija do 19. avgusta pa so prirejali ja iz Trsta. Letošnja prireditev pa krajine, ter enotedenska brezplačna kinematografska predstava za otroke turistov na tem področju. Kinematografski natečaj amaterskega filma pa se je letos spremenil v Mednarodni kinematografski MEDJA VAS: Avgust Radetič, Media vas št. 10 KONTOVEL: Drago Starc, Kontovel št. 142 PROSEK: Srečko Orel, De-vinščina št. 6 Za druge vasi in kraje bomo imena in naslove poverjenikov po potrebi še objavili. Prijaviti se morajo, v lastno korist, družinski poglavarji, ki uživajo samo kmetijsko socialno zavarovanje in imaio otroke, ki se še učijo, žene, ki ne delajo in starše, ki uživajo kako skromno pokojnino in se z°to lahko računa, da so družinskemu poglavarlu v breme. LUCIJAN VOLK no področje v tržaški pokrajini, če izvzamemo mesto Trst, ki pa je skoraj izključno prehodnega značaja, v zadnjih dveh letin upada. To nazadovanje, čeprav skromno, je pa kljub temu občutno, upoštevajoč dejstvo, da se v Italiji, ka- j natečaj 8 mm filma. Sprememba kor tudi v ostalih deželah na sve- j nasiova ni mč potcbnega, ker so ., . . tu, število turistov in prenočitev i že na prejšnjin natečajih sodelovali in kamoineih vJ Ml"‘ Ra iiemkega stalno veča' Potemtakem hi hi'8 ‘udi kinematografski amaterji iz eosta aP13 099 nočitvami in‘8244 tui- ze sama sta8naciia turističnega tujine. Toda letos je prišlo tudi Jo Sl u„!iiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiiMii"iiiiiii prigode turistov. Polo? tega IZ BENEŠKE SLOVENIJE £RVA DELAVSKA STANOVANJA ‘TOl V BENEŠKI SLOVENIJI . Gorski kraji v Beneški Sloveniji n * Karniji niso bili doslej deležni °benih raznih ugodnosti za ljudska t^n°vanja, ki so jih gradile razne ?®vkrovalniqe. Ljudje so se izšel je- ii. lm »tarim sorodnikom, da živijo v .in svoje hiše kratko in malo ji^u^ali, ali pa jih prepustili svodih f . in krpajo strehe, dokler mo-t°' Novih hiš res niso zidali v r*kih vaseh in še tiste stare, ki t *taie še pokonci, so bile že po J^njem videzu take, kot da so "sr na propast, so vključili v vrstni red za nizkoobrestna posojila popravijo stanovanja, list videmske prefekture je tucF Vasi v hribih i" med njimi *l0venske občine, v katerih so , av°i zaprosili za posojila, da si »F*dijo ali S^dni list _________ /novembra objavil vrstni red de-j. c6v, ki so zaprosili za posojila. oLj^na komisija pod predsedstvom (,j "žn«ga sodnika je proučila veli-' kupe prošenj in sprejela sklepe dodelitvi posojil. •Predvsem so določili posebna ob-občin. V prvem območju je Soc,aa karnijskih občin, v drugem j Rezija. Naborjet, Trbiž in še Kah ^ občine Železnega Kanala in ■ "Siska dolina, v tretjem območ-t*° Brdo, Tipana, Tarčent, Ra-_ -1* Ahten in J-l- — druge občine pred-;. su, v četrtem območju !*n; ka, Grmek, Podbonesec, Sv. sta imeni dveh mladih fantov, ki sta bila kvalificirana kot najboljša na izpitih za profesionalno udejstvovanje v pokrajinskih poklicnih dopolnilnih tečajih: Livij Mauro iz Tipane, mehanični sestavljavec, in Adriano Durlicco iz Brda. Izven priznanj in odlikovanj videmske trgovinske zbornice pa sta dobila od videmskega industrijskega združenja štipendiji po 50 tisoč lir gojenca državnega inštituta v Čedadu Josip Oballa in Walter Sta-nig. UMRLI MAFIJEVEC Lani smo poročali, da se je 56-letni Pietro Caruso s Sicilije, ki mu je palermsko sodišče določilo prisilno bivališče v Št. Petru Slovenov, naveličal sprehajanja po špetrski okolici in kratkomalo izginil. Karabinjerjem se ni več javljal in oblasti so morale ugotoviti, da je izginil iz Špetra. Napravili so prijavo in okrajni sodnik je razpisal razpravo. Medtem pa je prišla vest, da je Caruso odšel na neki drug prisilen kraj za vedno — na pokopališče. Umrl je naravne smrti in ga ni kdo drug spravil na drugi svet, kakor se dogaja v krogih «spo-štovane družbe*. NOVA PRESKUŠNJA NA MEJI Mario Canalaz je beneški Slovenec, ki se je preselil v Čedad. Tam mu je kot vsakemu našemu človeku dolgčas h ga muči domotožje. Zato je tudi Canalaz hodil domov ob raznih prilikah, zdaj pa seveda na lov. Lovil je tam okoli Klobučarjev, ki ležijo dober lučaj pod državno mejo. Prodiral je z dvocevko v roki in gledal, kje bi zapazil zajca ali fazana. Meje pa ni videl, in tako je korakal s pripravljeno puško na strel po jugoslovanskem ozemlju. Kar nenadoma se je oglasil jugoslovanski graničar, to turistično področje že pred mnogimi leti dobilo svojo turistično in letoviščarsko ustanovo, ki inia nalogo. da skrbi za turistični razvoj teh lepih ubalnih krajev. Razumljivo je torej, da je predvsem in rekli bi izključno od te ustanove čev). Na okrog 1/4 ha zrigola- > odvisno to. ali se bo turizem na nega zemljišča namerava lastnik |tem področju razvijal ali pa celo Pavlina nasaditi pretežno kraški i npzad°val, kot nam kažejo podat- stalo ročno kopanje (ki pa je danes izključeno, ker ni kopa- di precej spremenil sestav udeležencev, zlasti se natečaja ni udeležila velika večina tržaških kinematografskih amaterjev, ki pa so v prejšnjih letih prav na teh natečajih dobili najvišje nagrade in so izredno zadovoljiti publiko. Medtem ko so v prednjih letih ie • odnesli največ nagrad Tržačani, sta se letos uveljavila le dva amater- refošk. Dobro je preudaril, saj je in bo po tem1 Vinu vedno večje povpraševanje. Minulo nedeljo, smo se spet prepričali, kako rikš smatra nekatera tržaška gospoda za ne-uvaževano količino, Ni se čuditi, če gospodarju izkipi kri, ko vidi kako brezobzirno zavozi lovec svoj avto na njegovo dete-ljišče, in to v njegovi navzočnosti. Prizadeti lastnik je gospoda temeljito izpovedal in mu posredno povedal, da ni nič manj vreden od njega, a tudi da je kulturno neprimerno nad tekšnimi vsiljivci. Ta «šola» je bila v navzočnosti karabinjerja, ki so ga bili lovci telefonsko poklicali zaradi nezgode za lovce v neposredni bližini, ki bi se bila kmalu spremenila s tragično usodo. Scm*’ ^Peter ob Nadiži, Sovodnje, .nie, Tavorjana, Fojda, Prapot-l^.1" druge občine čedadskega o- >t^misiia je sestavila vrstni red oj "°y.anj, m*. . katerimi so izbran-"isn » Roman Iussa iz Špetra, Ro-. ac°rig iz Prapotnega, Aldo t,jc.r jz Sv. Lenarta, Ektor Prapot-■j” Špetra, Renzo Marseu iz ft^, 0,,iane, Ettore Quarina iz Št. Pfa SloveDov, Pasquale Testa iz „0----------- -------------- ---------- ^"Potnega. Vseh rešenih prošenj l ki je Canalzu rekel, da res ni tre-lje CeI° pokrajino je malo. Dode- ba tako bojevito nastopati, ampak v a So stanovanja, ki se bodo pred-oe,(, ogradila v dolini ob glavni Šy t°b Nadiži, in sicer v Špetru, WLenartu 'n Prapotnem. To je ■gienje, da se v teh krajih ljudje ^‘egujejo za posojila, da ho-V10 lrneti stanovanja in tu ostati. t»l,j?orskih vaseh visoko gori pa ” *judi. ni, znamenje, da ljudje vedo za te ugodnosti ali pa da bih VldUo možnosti življenja v hri- p' LET STAR ROD HVALOV - QUALLOV M ?bt>p • P°budo videmske trgovinske ben - ■ 80 bili odlikovani usluž- v4|iCl 'n delavci, ki so se odlikovale i* Pridnostjo, poštenostjo in itMl, . tno službo v raznih trgovskih, Dodul^skih, kmetijskih in drugih (jgji^tjih. Med niimi so slovenski Med njimi so slovenski iz Beneške Slovenije bele ker pač niso mogli služiti leta v podjetjih, ker take službe naši ubogi slovenski »e °vci prej Spioh niso mogli do- bilj , jihnln s° morali Wi ^*kovan' VlreU ?° le v kategoriji nagrajenih •vinih obdelovalcev, ki so se iz- iti na delo v tu-slovenski delovni s kip !' P° svojem rodu kot stoleten k. cki rod, in sicer stoletna kmeč- **" Piw^na: Pežer Q“uIIa (Hvala) l(i Ddboneaco — kmečki rod star l«t. Ta 181 let stari kmečki med okoli sto odlikovanci tuj,1 slovenski odlikovanec iz Be-u e. SI°venije. ^a)hen — droben žarek na boljše naj raje povesi puško. Canalaz ga je seveda dobro razumel in mu je v slovenščini, ki je še ni pozabil v Čedadu, odgovoril, da pač išče divjačino. Oba str odkorakala do straž-niške postaje, kmalu nato pa sta prišla iz Nove Gorice dva uslužbenca notranje uprave, ki sta seveda takoj ugotovila, da imata opravka z lovcem, ki je slep za vse drugo, kadar gre na lov. Na mejnem prehodu pri Solarjih so ga izročili italijanskim organom, ki so ga poslali domov. TRNOVCA Saj je že splošno znano, kakšne preglavice povzroča kmetova-nju vprašanje delovne sile. A praksa potrjuje, da je le resnica, da ima vsaka doba svojo rešitev v borbi proti raznim težavam. Če je še nedavno pomagal pri rigolanju (paštnanju) zemlje traktor z močnim oralom, vrši že to delo sam stroj. Kako se to vrši, smo lahko nekaj dni opazovali pri nas, seveda na njivi s precejšnjo plastjo zemlje. Kjer ta strojni kopač — velikan zadene na samca — tako pravimo nevezanemu velikemu kamnu — izko-pa ob njem jamo in ga položi vanjo. Sicer gre delo redno iz-pod «rok». Res stane takšno paštnanje okrog 3.500 lir na uro, a je vedno cenejše kot bi • Kmetovalci, vinogradniki, vrtnarji, cvetličarji, živinorejci! Kar potrebujete, naročajte in kupujte pri Kmetijski zadrugi v Trstu (Ul. Foscolo 1). ki v zadnjih dveh letih. Vzemimo za primer samo število in značaj prireditev, ki jih je tu-ristično-letoviščarska ustanova za Devin in Sesljan organizirala v lanskem letu, in siefer: 10. junija otvoritev turistične sezone, 13. junija blagoslovitev čolnov, 19. junija večer umetnega kotalkanja, 27. junija tekma v streljanju na glinaste Krožnike za pokal »Milan Bla-:una»; 15. junija godbeni koncert v mednarodnem kampingu v Sesljanu ob morju; od 24. do 31. julija filatelistična razstava treh beneških dežel; 31. julija vsedržavni natečaj »Zlata venera* v Sesljanu ob morju; 6. avgusta dramska prireditev v Castelreggio v Sesljanu ob morju; 12. in 14. avgusta izvolitev lepotice Furlanije-Julijske krajine; 15. avgusta praznik otroških kolonij; 19. avgusta izvolitev lepotice med turisti; 29. avgusta sagra v Ribiškem naselju; od 9. do 12. septembra kinematografski natečaj amaterskega filma za «Trofeo Bela žena*; 25. septembra mednarodno tekmovanje jadrnic; 2. oktobra slikarska nagrada Devin. Od 14. je zabeležila še en velik neuspeh: Žirija ni dodelila nagrad za kategorijo »devinsko-nabrežinska obala in tržaški Kras*, ker predvajani filmi niso bili na umetniški ravni natečaja.* Tako je zapisano v zapisniku žirije. Med drugim je vzrok za ta neuspeh tudi dejstvo, da niso sodelovali najbolj znani tržaški kinematografski amaterji, ki so se sporekli s predsednikom turistično-letoviščarske ustanove v Sesljanu Lenarduzzijem baje zaradi tega, ker da je hotel na vsak način biti vedno predsednik žirije ter odločujoče vplivati na dodelitev nagrad. Značilno je dejstvo, da Le-narduzzi letos ni bil ne predsednik in niti član žirije. Predsednik turistično letovišča^ske ustanove Le-narduzzi je večkrat pokazal tudi svojo nacionalistično nestrpnost. Zdi se, da tudi turistični operaterji niso preveč zadovoljni s tamkajšnjo letoviščarsko ustanovo, saj se za svoje potrebe najraje zglasijo neposredno na spdežu Pokrajinske turistične ustanove v Trstu, namesto v ura,dih domače ustanove. Za dokaz tega nerazumevanja med turističnimi operaterji in krajevno turistično organizacijo naj nam bo tudi sestanek, ki so ga pred nekaj meseci sklicali v Sesljanu med lastniki hoteiov in gostišč. Sestanka, katerega se je udeležil tudi ravnatelj Pokrajinske turistične ustanove dr. Appolonio, se je udeležilo samo pet domačih turističnih operaterjev. A gja Naj jim bo lahka zemlja IZ ŠTANDREŽA FRANC HOBAN miiiiiiMUHiuiiiiiiMfiuiimiiiiniiuH min hiiiihii ii iiiiiihimmhumi ii NOVI ČASI, NOVE METODE (Nadaljevanje s 3. strani) zato ru porabila po neumnosti denarja za balo ...» Neki mladi kmet Je zakričal: «Naj nam nevesta pove, kako sta se zaljubila.« Drugi so se pridružili in so se smejali in kričali: «Vse naj nam lepo razloži.* Sredi tega hrupnega veselja je prišel na dvorišče moški lepih črnih brk, star okrog 40 let, ki Je vlekel na povodcu mladega vola. Bil je Lo, starešina vasi, iz katere je prihajal Feng-lan, in nevesta mu je šla naproti, da bi ga pozdravila. «Zakaj ste pripeljali vola?» je vprašal Wang, «To Je Feng-lanina dota,» je odgovoril Lo. Nato je poklical Wan-govo mater: ((Pridite pogledat dar, ki ga je poslal nevestin oče!» Stara ženska je pohitela na dvorišče. Ko je zagledala tujca z rejenim vollčem, ni vedela kam bi z njim. «Ta vol je bil last Feng-lanine družine,* je pojasnil Lo. «Sedaj se Feng-lan moži z Wangom in bo šla živet in delat k vam. Njen oče ve, da nimate vprežne živine ter da vam dela zato oranje pre- RiiiiiiiiiiiiiiiHimmiiiiiiiiiiHiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiHiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimii LEP OBIČAJ PO SLOVENSKIH VASEH Zahvalna nedelja na Goriškem Na Goriškem se je v tih udomačila lepa navada, izraze hvaležnosti, ki jih ljudje manifestirajo ob koncu kmečkega leta. Okoli svetega Martina je po navadi ves pridelek pod streho, razdirajo se stare ter sklepajo nove najemniške pogodbe. Kmetje se pripravljajo na setev in druga dela, ki spadajo že v novo kmečko leto. Sveti Martin je v tem pogledu neke vrste mejnik, ki ga slavijo s svečanostmi kot je martinovanje, zahvalna nedelja itd. Po slovenskih vaseh na Goriškem so postale zahvalne nedelje neke vrste tradicija, ki se vedno bolj ukoreninja ter postaja neke vrste obvezen obred obdelovalcev zemlje. Če so docela točne vesti, ki jih imamo na razpolago, potem so z njim prvi začeli kmetje iz Štandre-ža, ki so že pred leti pričeli zbirati poljske stroje in pridelke pred cerkvijo, da jih je župnik blagoslovil. Pozneje so ta običaj osvojili tudi zadnjih le-1 kmetje iz drugih Ja. Gre za I je udomačil tudi drugih vasi, tako da se v Sovodnjah, Doberdobu, Števerjanu in v Gorici. Nedvomno je zahvalna nedelja v Štandrežu tudi koreografsko najbolj privlačna. Za ta dan kmetje teme- ljito očistijo svoje traktorje ter jih pripeljejo na trg pred cerkvijo. Letos so pripeljali tudi prikolico, ki jo je društvo kupilo za prevoz živine. Razen tega so pripeljali na trg zvrhan voz domačih pridelkov, med katerimi je bilo domala vse, kar pridelajo na štandreških njivah. Nad njim so razpeli še vrsto svežih klobas. Sredi trga so postavili mizo z velikimi hlebci domačega kruha ter steklenicami domačega belega vina. Ko je domači župnik g. Žorž blagoslovil vozila in pridelek, sta občana Marvin in Su-sič pričela razdeljevati kruh in vino. Vaščani so se zgrnili okoli mize ter stegovali roke proti njima. Vsem se je zahotelo kos dobrega kruha. Tudi vino je hitro pošlo. Obredu je prisostvovala velika množica vaščanov, ki so se po končani maši zbrali na trgu. Podoben obred so imeli tudi v Sovodnjah. Tamkaj je g. župnik Komac blagoslovil traktorje, ki so v dolgi vrsti stali na cesti od cerkve proti pokopališču. G. glavice. Tako je poslal tega vo-liča za doto ...» Wangova mati ni nikoli imela voliča v vsem svojem življenju; nekam sramežljivo Je stegnila roko in potrepljala vo!S * po glavi. Volič je pomahal z repom ter topotal s parklji prednjih nog po, tleh. Kožo Je Imel rjavo', na prsni' pa je bil bel. 2e na prvi pogled se je videlo, kako je bila ta mlada in ljubka žival močna in koristna. Stara ženska je s široko odprtimi brezzobimi usti strmela v žival ter se smejala od sreče. Toda nenadoma ji je šinila v možgane neprijetna misel: «Moj sin ne dela doma, ker Je kader in jaz nisem imela nikoli opravka z volom,* je rekla v skrbeh. «S to živaljo bomo imeli kup sitnosti!* Vsi kmetje so se smejali in Chu ju rekel: «Vi ste res skoraj znorela od sreče! Ali ste pozabili, da je vaša nova snaha vzorna delavka?* Lo pa je pojasnil: «Saj Je prav Feng-lan zredila tega voliča.* Nekateri starejši ljudje so se zbrali okrog živali in jo občudovali. Pogledali so ji v usta, ji pazljivo pregledali parklje ter Jo trepljali po trupu. Vsi so hvalili darilo. Pri tem niso pozabili pohvaliti dekle, ki je zredila tako lepega voliča. ((Vzorna delavka pač vedno dela tako!* so razlagali. Voditeljica ženske zveze pa je rekla nekim članicam: «Me v naši vasi smo lahko srečne, ko smo pridobile takšno pridno novo delavko. Sedaj se lahko še z večjim zagonom lotimo proizvodnega dela!* «Zakaj nismo me nikoli mislile na takšno doto?* se Je vprašala neka ženska. «Ko smo se me možile, je bila bala tako nekoristna! Se primerjati se ne da z živim darom, kot je ta, ki lahko služi v koristne namene!* Pri vsem tem veselju so ljudje zahtevali, naj VVangova mati spregovori. ((Vaša družina se je povečala za e-nega člana,* so se smejali. «Vi morate kaj reči ob tej srečni priliki!* r •‘-kali so staro žensko naprej, dokler ni stala pred svojim sinom in snaho. Vsa Je žarela, ko Je zrla na Wanga, na Feng-lan ln prijatelje, ki so Ju obkrožali. Srce se ji je kar topilo od sreče. Končno je dejala: «Ceprav sem ,po stari modi’, začenjam razumevati. V teh novih časih moramo ubirati nova pota ...» Njene besede so pozdravili z gromovitim smehom in ploskanjem. In ljudje v vasi so od takrat vedno govorili o «novem slogu* ženitve. Ob veliki udeležbi vaščanov, znancev in prijateljev, smo v petek popoldne pospremili k zadnjemu počitku vsem priljubljenega pevca Franceta Hobano-vega. France je bil v tem letu že drugi pevec starejšega zbora, ki nam ga je neizprosna smrt iztrgala iz naših vrst. Prvemu je naš France še sam pel pri pogrebu, a njemu so v petek zapeli drugi preostali pevci. Naš France je bil vse svoje življenje požrtvovalen, zvest in vnet pevec prosvetnega društva «Oton Zupančič*. Bil je tudi dolgo vrsto let cerkveni pevec. V zboru in v vsaki družbi je bil zelo priljubljen, ker je imel za vsako priliko polne žepe humorja. Vselej in ob vsaki priliki, v gostilni, ali kjer koli drugje, ko se je okrog njega zbralo nekaj pevcev, je že navijal: «Dajmo eno zapet*, in že je bila vsa družba v veselem razpoloženju. Bil je veselega značaja, dokler ga ni kruta bolezen popolnoma strla. V cerkvi so mu, po cerkvenem obredu, njegovi sopevci zapeli «Vigred se povrne.* Ko so odpeli, so dvignili krsto na ramena in jo skozi špalir ostalih pevcev pred številnimi venci odnesli na pokopališče, kjer so mu še poslednjič zapeli v slovo «Blagor mu*. Naj mu bo lahka zemljica. F. L. Eli £ ZLATARNA URARNA S. VAGIJCA TRST, Ponte della Fabbra, l (Trg Goldoni) • URE OD 5.000 LIR DALJE • ROČNA OBDELAVA ZLATA PO NEPRENOSLJIVIH CENAH - K 18 Z JAMSTVOM LEOPOLD NANUT V sredo so pokopali v Štandrežu 60-letnega Leopolda Nanuta, ki je po kratki bolezni umrl v goriški bolnišnici. Pokojnik je bil pek ter je prav pred kratkim stopil v pokoj. Bil je zaveden Slovenec ter naročnik našega lista. Zapustil je ženo, ki je pred vojno in po njej igrala na raznih veselicah domačega prosvetnega društva, med vojno pa za partizanski Rdeči križ — ter sina Milčeta in hčerko Elviro. TINA SIMČIČ V starosti 80 let nas je zapustila Katarina Simčič, po domače Tina, ki je stanovala v Pevmi. Nad 15 let je raznašala Primorski dnevnik po Criigrofu, v Pevmi in na Oslav-ju. Bila je priljubljena žena in zavedna Slovenka. ŠIVALNI STROJI novi in rabljeni «SIN(iEK», «NAUMANN», avtomatični zig-zag omarice, nadomestni deli pri COSULL1, Via Manzoni, 4 Autoscuola PIPAN POPOLNI TEČAJI ZA VOZNA DOVOLJENJA KATEGORIJ A-B-F BREZ ZGUBE ČASA in po NAJUGODNEJŠIH TARIFAH SPECIALIZIRANI IN POTRPEŽLJIVI UČITELJI VIALE OANNUNZIO 23 - TELEFON 77-393 VIA DEl GIUL1AN1, 18 — TELEFON 73: ?<8 T. TREVISAN TRIESTE - TRST — Corso Garibaldi 3 — Telelon 96-782 (Ob avtobusni postaji na Trgu Barriera Vecchia) Ure svetovno znanih znamk od 5.000 lir dalje. Zlati in srebrni okraski za vsako priložnost. Zlato, 18-karatno po konkurenčni ceni. Zlato, 22-ka-ratno v ploščičah za zobe Jugoslovanski kupci imajo izredne popuste. Govorimo vse jugoslovanske jezike Antilopa indijska koža Sama usnjeni izdelki DAMSKE PLAŠČE. JOPICE IN MOŠKE SUKNJI-ČE NAJCENEJE KUPITE PKI NAS. KAKOll TUDI ŠPOHTNO GARDEROBO S KRZNENO PODLOGO INDIJA, trgovina Ljubljana - Dvorni trg, 1 Lepo očiščeni traktorji kmetov iz štandreša ■mn&Moscaim lekoce gorivu za ogrevan |e KEROSHELL Petrolej za ogrevanje doma TELEFONIKA.ITE NA; 811-304 - 812-316 LA NAFTA di FURLAN GH)RV"»»'. mo Primarin. ? TRSI Vreme včeraj: najvišja temperatura 10,2, najnižja 6, ob 19. uri 7; zračni tlak 1007.9 raste, vlaga 65 odst., veter severovzhodnik 15 km na uro, nebo 5 desetin pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 14.1 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 20. novembra Srečko Sonce vzide ob 7 11 in zatone ob 16.30. Dolžina dneva 9.19. Luna-vzide ob 13.41 in zatone ob Oj* Jutri, PONEDELJEK, 21. novembra Marija 125 LET PO ZGRADITVI SEDANJE BOLNIŠNICE Svečano položen temeljni kamen za novo bolnišnico na Katinari Temeljni kamen so prinesli iz stare bolnišnice ■ Dela bodo končana v petih letih in bodo stala 7 milijard lir Včeraj dopoldne je bila na Katinari svečana ceremonija ob položitvi temeljnega kamna nove bolnišnice. Svečanosti so se udeležili predsednik deželnega sveta dr. de Rinaldini, deželni odbornik dr. Nardini, tržaški župan dr. Franzil, dr. Prosperi kot zastopnik vladnega komisarja, pokrajinski zdravnik dr. Scerrino kot zastopnik ministra za zdravstvo Mancinija, pokrajinski komisar dr. Pasino, ravnatelj bolnišnic odv. Morgera, primariji, predstavniki vojaških oblasti itd. Odv. Morgera se je v svojem nagovoru zahvalil vsem, ki so prispevali, da bo naše mesto dobilo tako moderno bolnišnico. Pripomnil je, da se polaga temeljni kamen 125 let po zgraditvi glavne bolnišnice (leta 1841). Zgrajena je bila za 800 le-iišc, toda število bolnikov se je zlasti zadnja leta visoko dvignilo. Leta 1954 je bilo sprejetih 21.500 oseb, leta 1964 pa kar 36.500. Ko je odv. Morgera poudaril prispevek dežele in vlade za gradnjo nove bolnišnice, je še pripomnil, da bodo morali tudi meščani prispevati svoj delež. Zvišana bo namreč dnevna tarifa za oskrbnino v bolnišnicah. Po kratkem nagovoru nadškofa je spregovoril dr. Franzil, ki je poudaril, da je s položitvijo temeljnega kamna kronano dolgo prizadevanje dosedanje občinske uprave, ki je posvečala posebno skrb šolam in bolnišnicam. Dr. Scerrino je vključil gradnjo nove bolnišnice v širši okvir splošnega vsedržavnega načrta za rešitev vprašanja bolnišnic, deželni odbornik dr. Nardini pa je poudaril, da dežela posveča veliko skrb vprašanju zdravstva in higiene. Pri načrtih za gradnjo tržaške bolnišnice je prišlo do izraza tesno sodelovanje med deželo in drugimi ustanovami. Rekel je, da deželna pobuda spopolnjuje državne, kar bo pripomoglo k reševanju številnih vprašanj. Poudaril je tudi, da je javno zdravstvo zelo važno. Na vsak način je treba reševati vprašanja bolnišnic v deželnem okviru, saj ima vprav dežela mnogo pristojnosti v zdravstvu. Zatem je o-menil delovanje raznih bolnišnic v glavnih mestih pokrajin v deželi ter načrte za posebne zdravstvene ustanove. Odbornik Nardini je zatem omenil vsedržavni zdravstveni načrt, ki bo osnova za socialno medicino. Dežela je z nedavnim zakonom za borbo proti socialnim boleznim mnogo prispevala v tem pravcu. Vse bolnišnice so se tudi odzvale na pobudo, ki jo je dala dežela z zakonom. Rekel je tudi, da ni točno, da je naša dežela na prvem mestu, kar se tiče števila postelj za bolnike, niti glede kakovosti. Svoj govor je zaključil z u-gotovitvijo, da bo Trst tudi na pod- ročju zdravstva zadobil vodilno mesto. Nato je nadškof blagoslovil kamen, najvišji predstavniki oblasti, nadškof in vodja oddelka Dolores Cresevich pa so podpisali pergament. Temeljni kamen za novo bolnišnico so pripeljali iz tržaške glavne bolnišnice. Gradnja nove bolnišnice na Katinari se bo začela v zgodnji pomladi. Bolnišnica z vsemi napravami bo dograjena v približno petih letih in bo stala 7 milijard lir. V njej bo 800 ležišč za bolnike, zaposlenih bo približno 400 oseb. V spodnjem delu (2-3 nadstropja) bodo prostori za splošne storitve, operacijske dvorane, laboratoriji itd. V gornjem delu (dve 10-nadstropni stavbi) bodo bolniške sobe (2-4 ležišča), dnevne sobe itd. Dežela je že odobrila prvi prispevek za začetna dela v višini 1 milijarde lir. S sredstvi sklada za Trst so že v teku dela za preureditev splošne bolnišnice, kjer bodo univerzitetne klinike. Predsednik Bcrzanti pri ministru Pieracciniju Jutri odpotuje predsednik deželnega odbora Berzanti v Rim, kjer se bo sestal z ministrom za proračun Pieraccinijem in s predsednikom IR1 Petrillijem. Ti stiki spadajo v akcijo deželne uprave, ki Nabiralna akcija za poplavljcncc Nabiralna akcija za poplavljen-ce je v posameznih zbirnih središčih na Tržaškem dosegla doslej skupno skoraj 32,5 milijona lir. Vče-raj do 18. ure so na sedežu tržaškega Rdečega križa imeli zbranih 8.142.580 lir, na sedežu tržaškega radia 23.670.615 lir, na pošti na tekoči račun pa 2.603.500 lir. Osebje Rdečega križa, uradniki in osebje prevozne službe je sklenilo dati za poplavljence pol svojega enodnevnega zaslužka. Včeraj ni iz Trsta odpeljal noben tovornjak z zbranimi oblačili in živili na prizadeta področja, pač pa bo tovornjak tržaške občine odpeljal jutri v Latisano zavoje z oblačili, odeje in razno drugo blago, ki so ga zbrali občinski otroški vrtci. Blago bodo skupno z zbranim denarjem izročili dvema otroškima vrtcema v Latisani in Latisanotti za otroke obeh vrtcev. Obvestilo za brivce in frizerje trž. občine Tajništvo Slovenskega gospodarskega združenja sporoča, da je izšel pravilnik, ki ureja dejavnost brivcev in frizerjev. S tem v zvezi se pripravlja na ustanovitev finanč- rfrošnio ne družbe. Namen te družbe je go- j » ^ vabimo zainteresirane, da čimprej na tržaško občino spoaarski razvoj v deželi, zlasti pa pospeševanje industrializacije. na kolkovanem papirju za 400 lir. Glede podrobnosti, naj se zglasijo v uradih združenja. ..............................................■■■■■■■■■........................................mn.................. DANAŠNJA VOLILNA DOGAJANJA V MESTU IN OKOLICI Javna debata med KPI in KD De Martino (PSI), Foa (PSIUP) SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vljudno vabi člane in prijatelje na proslavo ob 20-letnici obnovitve društva ki bo 25. novembra 1966 ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma, z naslednjim sporedom: Otvoritveni govor predsednice SPDT, dr. Sonje Mašere in nagrajevanje zmagovalcev natečaja «Planine v besedi in sliki; Branje nagrajenih literarnih prispevokv: Igor Tuta: Ite missa est (Razmišljanje z gorske poti) Marko Kravos: Kraški večer, Gora, V snegu, Skozi gozd (pesmi); Predvajanje prvonagrajenega filma «20-letnica SPD Gorica«, snemal prof. Slavko Rebec; Filibert Benedetič: Iz beležnice; Marija Mi jot: Planinska jesen; Predvajanje filma »Pomurske slike«, snemal Drago Pahor; Boris Pahor: Planinska groteska. Istočasno bo društvo razstavilo nekaj slik iz svojega delovanja v povojnih letih. Debata med komunisti in demokristjani se bo nanašala na tržaško ladjedelništvo in na sklepe CIPE Dr. Rafko Dolhar o obrambi slovenskih narodnih interesov Današnja volilna nedelja obeta biti zelo živahna, saj bodo za mnoge stranke nastopili vidni govorniki iz osrednjih vodstev. Tako bo za združene socialiste govoril v kinu «Ritz» vsedržavni tajnik PSU posl. De Martino, za PSIUP bo v kinu «Alabarda» govoril vsedržavni tajnik OG-IL in član vsedržavnega vodstva stranke posl. Vittorio Foa, za liberalce bo govoril vsedržavni tajnik Covelli itd. Komunisti bodo tokrat imeli zborovanja izključno v okolici, pač pa so za petek najavili prihod generalnega sekretarja KPI posl. Luigija Longa, ki bo ob 19.30 v kinu Nazionale zaključil volilno kampanjo za svojo stranko. Zborovanju bo predsedoval tajnik tržaške federacije Paolo Šema, v slovenščini pa bo govoril Dolfi W!l-helm. Zanimiva volilna «prlvlačnost» bo danes ob 10.30 v kinu «Nazlonale», kjer bo napovedana javna razprava med KPI in KD o tržaških gospodarskih vprašanjih, zlasti o tržaškem ladjedelstvu v luči sklepov CIPE. Po dogovoru obeh strank bodo govorniki nastopili v sledečem vrstnem redu; Tajnik tržaške federacije KPI Šema, ki bo govoril dvajset minut; tajnik pokrajinskega od- ■miiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuniiiiimmiiiniimiiiiminiiMiiiiiiuiiiiiMiii bora KD Botterl, ki bo prav tako govoril dvajset minut; nato bosta Šema in Botterl ponovno spregovorila vsak po pet minut. Zatem bo govoril demokristjanski poslanec Belci dvajset minut, za njim pa komunistični senator Vidali tudi dvajset minut; prav tako bosta ob zaključku spregovorila vsak po pet minut najprej Belci, nato pa Vidali. Tisoč vabil, ki so bila na razpolago, so že razdelili, vendar bo debato mogoče spremljati tudi po zvočnikih na ulicd. PSIUP Je imela včeraj večje število zborovanj, na katerih so govorili senator Masciale, dr. Pincher-le, Monfalcon, Pentich in Marto-ne. Dr. Pincherle je obsodil delovanje občjij^ke uprave na področju preskrbovanja mesta s sadjem in povrtnino, ki prepušča nekaterim posameznikom, da špekulirajo na uuiunvuii l4Ct O^JCiVUlii 61JU L1 ČL 1 • j . , ' - ’ /V ( tržnici na debelo. Hkrati je dr. Pin-1 ‘ • re,plu n.e popolni preureditev itali- cherle obsodil tudi fašistična nasilja na univerzi ter poudaril, da je prof. Origone soodgovoren za dogodke. ZASTOPNIKI ŠTUDENTOV PRI MORU Tudi akademski senat univerze obsoja fašistično razgrajanje Rektor napoveduje kaznovanje krivcev . Zupan Franzil obiskal študenta Mocchija v bolnišnici Zdravstveno stanje študenta Moc- V tržaški javnosti se še ni pole-1 glo ogorčenje zaradi napada faši-1 chija se je včeraj male« popravilo. stov na študenta Mocchija. Tribu-1 Študenta je obiskal v bolnišnici žu- nat na tržaški univerzi sporoča, da so zastopniki študentov v zvezi z izgredi na univerzi ob tej priliki govorili s predsednikom vlade Mo-rom na sedežu KD o raznih vprašanjih študentovskega življenja. Namestnik tribuna Gino Bandelli (In-tesa) ter svetovalec univerzitetne ustanove in tajnik UGI Attilio Bot-tari, ki ju je spremljal tajnik Inte-sa Universitaria dr. Fabbretti, sta ob navzočnosti naj višjih deželnih in krajevnih oblasti orisala predsedniku vlade korake, ki so jih predstavniki študentov storili pri Akademskem senatu in rektorju univerze, da bi prišlo do demokratizacije na univerzi ter da bi priznali študentovskemu zastopstvu mesto, ki mu gre. Predstavnika študentov sta tu Ji opozorila predsednika vlade na tepizem, kateremu so se prepustile desničarske študentovske skupine. Na sestanku pa so razpravljali tudi o važnih vprašanjih pravice do študija, o položaju na medicinski fakulteti, o položaju študentovsko blagajne in menze, o potrebi, da postane univerza res deželna. Študentje razumejo, da imata država in dežela spričo naravnih nesreč predvsem opravka z reševanjem teh vprašanj, vendar je tudi vprašanje demokratičnega življenja na u-niverzi velike važnosti. 18. t.m. je izdal rektor Origone na študente poziv, v katerem omenja izgrede na univerzi ter pravi da niso dopustni. Akademski senat pravi, da nima nihče pravice do tega, da z zlorabljanjem goliardi- stičnih izročil povzroča dejanja, ki so v sramoto univerzi. Senat obsoja tudi vse izraze nestrpnosti ter poziva vse študente, naj se dostojno in resno obnašajo. Akademski senat je sploh obsodil nedisciplino in nedostojno obnašanje tistih študentov, ki so povzročili razne incidente. Včeraj pa je izdal rektor sporočilo, v katerem izraža študentu Giampaolu Mocchiju svojo solidarnost in solidarnost vse univerze ter odločno obsoja krivce. Nadalje sporoča, da je imenoval raziskovalno komisijo ter opozarja krivce, da jih bodo suspendirali, kasneje pa bodo izvedli proti njim disciplinske sankcije, na podlagi krivde, ki jim jo bodo dokazali. izrekel po- pan Franzil, ki mu le polno solidarnost občinske uprave in ostro obsodil napad. Medtem se nadaljujejo raziskave policije. Tajništvo Slovenske skupnosti je na svoji seji dne 19. novembra sprejelo sledečo resolucijo v zvezi z dogodki na tržaški univerzi: Slovenska skupnost pozdravlja nastop tržaških demokratičnih študentov na univerzi, ki so se, tudi ob podpori slovenskih visokošolcev, združenih v klubu Adria, uprli nedostojni degeneraciji študentovskih brucovskih običajev. Slovenska skupnost hkrati Izreka vzajemnost z demokratičnimi štu- Senator Masciale Je napadel Krščansko demokracijo zaradi dogodkov v Agrigentu ter dejal, da vladne stranke niso bile sposobne rešiti vprašanj, ki so nastala po poplavah. Monfalcon je obsodil predsednika vlade, da je imel v Trstu demagoški govor, Martone je de-! jal, da bodo tržaški delavci s stavko v torek odgovorili vladi levega centra na njene ukrepe glede lad-jedelstva, Pentich pa je izjavil, da zahteve slovenske manjšine se ne morejo v nobenem primeru ločiti od jasne razredne izbire. Obsodil je Slovensko skupnost, ki da hoče izkoristiti Slovence v nacionalistične namene. Tiskovni urad KD sporoča, da so včeraj demokristjanski kandidati na svojih zborovanjih obsodili na-silstva desničarskih elementov. Vi-gini je ostro obsodil napad desničarskih skrajnežev na visokošolca Mocchija, namestnik pokrajinskega tajnika Coloni pa je dejal, da so isti elementi skušali napasti tudi predsednika vlade Mora ob izhodu iz dvorane, kjer je govoril na volilnem zborovanju. denti v boju z desničarskimi skrajneži in obžaluje, da rektor univer- ze ni dovolj upošteval demokratično izvoljenih predstavnikov, ampak Je dal potuho desničarjem, ki bi radi uvedli nekakšno diktaturo na naj višjem znanstvenem zavodu v Trstu. V torek seja deželnega sveta Deželni svet se bo zopet sestal v torek ob 19.30. V prvi točki dnevnega reda je razprava o zakonskem osnutku o spremembah deželnega proračuna za finančno leto 1966. O tem osnutku bo poročal svetovalec Metus. Na njegovi podlagi bodo določili iz letošnjega finančnega leta 600 milijonov lir za prvo pomoč po-plavljencem. Zakonski osnutek spada v vrsto ukrepov, ki jih je najavil predsednik deželnega sveta Berzanti po naravnih nesrečah, do katerih je pred kratkim prišlo. Skupno bodo porabili za te ukrepe nad 3 milijarde lir. Drugi del seje bo posvečen razpravi o odnosih med vsedržavnim in deželnim načrtovanjem. Odbornik Stopper, ki odgovarja za načrtovanje, bo odgovoril na pet interpelacij, ki so jih podpisali in predložili svetovalci Cocianni, Bacicchi, Moro, Gefter-Wondrich in Bertoli Rinaldo. se skupno uprli fašizmu, ter skupno zgrabili za orožje v borbi proti r.acifašističnemu okupatorju. Slovenska skupnost se danes še naprej bori za ideale, za Katere je toliko slovenskih mož žrtvovalo svoje življenje. Dolhar je ponovno poudaril, da bi morali Slovenci ob usodnih trenutkih pozabiti na strankarske razprtije ter braniti predvsem to, kar jim je najdražje, narodno sa mobitnost. Govornik je nadalje po udaril, da smatra Slovenska skup nost za svojo zgodovinsko nalogo ohranitev samostojnega slovenskega političnega predstavništva v vseh lokalnih upravah. Ob koncu se je dr. Dolhar dotaknil še težavnega ekonomskega položaja v katerem bi se mnogi naši rojaki znašli ako se, z ustreznimi janskih ladjedelnic. K • mnogo slovenskih ljudi direktno ali indirektno živi od ladjedelniškega dela, je govornik mnenja, <’.a ukinitev ladjedelnice ”v. Marka neposredno o-groža slovensko narodno skupnost. Govornik se je tudi zavzel za to, da bi ob ustanovitvi novih uprav-in tehničnih organov, ki jih nih predvideva medministrski odlok „ ladjedelnicah, upošteva'! predvsem domačo delovno silo, ter omejili do- tok tujega osebja, ki bi le poslab- šal ekonomsko krizo našega mesta. Govornik je zaključil s pozivom k slogi za učinkovito obrambo naših narodnih in socialnih interesov. DANAŠNJA ZBOROVANJA Slovenska skupnost je imela včeraj vrsto shodov v mestu in okolici. Na shodih, ki so bili na Ponterošu na Trgu stare mitnice in na Ober-danovem trgu je govoril kandidat na občinskih volitvah Drago Štoka. Na shodih pri Sv. Ani, v Skednju in v Ricmanjih je govoril dr. Jože Škerk, v Barkovljah, na Kontovelu, na Proseku ter na Opčinah pa kandidat za občinske volitve dr. Rafko Dolhar. Naglasil je, da so Slovenci vselej, ko so se znašli v težkem zgodovinskem položaju pokazali zdrav smisel za enotnost pri o-brambi narodnih interesov. Tako so KPI: od 15. do 18, ure vrsta zborovanj v naslednjih krajih v okolici: Briščiki, Mali Repen, Zgonik, Salež, Samatorca, Gabrovca, Log, Ricmanje, Boršt, Boljunec, Dolina, Prebeneg, Mačkovlje, Medja vas, štivan, Devin, Sesljan, Vižovlje, Mavhinje, Cerovlje, Slivno, Prečnik, Praprot, Sempolaj, Kontovel, Prosek, Sv. Križ. PSIUP: ob 10.30 v kinu Alabarda (posl. Vittorio Foa, tajnik CGIL in član vsedržavnega vodstva stranke), ob 16. v Cerovljah (Pentich), ob 17. na Trgu Garibaldi (Monfalcon), ob 17. v Mavhinjah (Pentich), ob 18. v Prečniku (Pentich), ob 15.30 v Dolini (dr. Pincherle). PSI-PSDI: ob 11. v kinu «Ritz» (posl. Francesco De Martino), ob 11. v Nabrežini (Volk in Caristi). Slovenska skupnost: ob 9.45 v Rojanu na Trgu Tra i Rivi, ob 9.45 pri Sv. Jakobu, ob 10.45 v Sv. Križu na trgu pred cerkvijo, ob 10.45 v Skednju pri cerkvi, ob 11.45 v Barkovljah pri cerkvi, ob 11.45 na Opčinah pri cerkvi, ob 19. v Velikem Repnu. Prosvetno društvo «VESNA» v Križu priredi danes, 20. t. m. ob 16. uri v KULTURNEM DOMU V TRSTU gostovanje pevskega zbora Delavskega prosvetnega društva «SVOBODA II.» iz Trbovelj Zbor bo izvajal slovenske narodne in umetne pesmi ter Odlomke iz znanih oper Verdija, Bizeta in Gotovca Vabimo k polnoštevilni udeležbi! Vstopnina 300 lir, dijaki in člani pevskih zborov z izkaznico 150 lir. — Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. Danes sta se poročila MILENA ŠKRK in BRUNO POLICRESTE Novoporočencema iskreno čestitajo in jima želijo obilo sreče sorodniki, prijatelji in znanci. Čestitkam se pridružujeta tudi uprava in uredništvo Primorskegadnevnika.. Dne 16. nov. 1966 je promovirala z odliko na univerzi v Ferrari za doktorja farmacije gospa Vera BOLKO roj. Papež K izrednemu uspehu ji iskreno čestitajo sorodniki, prijatelji in znanci! Slovenska kulturno gospodarska zveza priredi med božičnimi počitnicami enotedensko zimovanje v Gorjah pri Bledu. Prijavijo se lahko otroci od 10. do 15. leta. Vpisovanje vsak dan, razen sobote, od 16. do 19. ure v Ul. Geppa 9. Slovenski klub priredi v torek, 22. t.m. ob 20.30 dr. Borisa Kuharja Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani o temi: predavanje ravnatelja «S POTI PO ZAHODNI AFRIKI — PLEME DIOLA IN SENEGALSKI RIBICI« Predavanje bo ilustrirano z barvnimi diapozitivi in barvnim filmom. GLASBENA MATICA PRIREDI V NEDELJO, 4. DECEMBRA OB 16. URI V KULTURNEM DOMU VOKALNI INSTRUMENTALNI KONCERT UlCJJJJ l/ ■ I ■■ Gledajjšča TEATRO STABILE «Sior Tonin Bellagrazia» «Zimska razstava» ustanove ENDAS ENDAS (Ente nazionale democra-azione sociale) bo priredila tico di v galeriji v Ul. deille Zudecche od 15. do 25. dec. kolektivno slikarsko in kiparsko razstavo v črno-belem, imenovano «Zimska razstava«. Razstave se lahko udeležijo vsi tržaški umetniki katerekoli struje in tehni. ke, V svrho spoznavanja umetnostnih usmeritev občinstva ln za dosego plodne kritične diskusije, je organizacijski odbor razpisal med obiskovalci referendum, tako da bodo s svojim glasom izbrali najboljše razstavljeno delo. Razstavljavcem je namenjena trofeja in več umetniško iz. delanih kolajn. Nesreča igralca «Bora» Med potekom prvenstvene tekme v odbojki med ekipo «Bora» in gasilcev iz Padove, se je sinoči v telovadnici v Ul. della Valle ponesrečil 19-letni študent Igor Orel z Reške ulice 439, priden in požrtvovalen igralec SZ «Bor». Med igro se je pognal za žogo, da bi jo podal soigralcu, toda pri tem je padel in z glavo udaril v rob nekega stola, da sl je povzročil rano nad desno obrvjo. Ponesrečenega igralca so z avtom gasilcev odpeljali v bolnišnico, kjer so mu dali prvo pomoč. Obvezali so ntu rano na čelu in ga nato odslovili s prognozo okrevanja od c do 7 dni. Danes ob 16,30 in ob 20.30 Goldonijeva komedija «Slor Tonin Bella-grazia« (M Frappatore) v predelavi Giuseppa Maffiolija z vložki iz »Dram mi giocosi per mušica«. Režija Giuseppe Maffioll. Glasba Lino Toffolo v izvedbi Daniele Za-nettovich. Scena Bruno Cherslcla. Rezervacija in prodaja vstopnic v galeriji Protti, ki bo odprta od 9. do 13. ure ter pri blagajni gledališča od 14. ure dalje. VERDI «Cosi fan lutle» Danes ob 16. uri za dnevni red v vseh prostorih zadnja predstava Mozartove opere cCosi fan tutte« z istimi nastopajočimi kot pri prejšnjih predstavah. Dirigent Oltviero de Fa-brttiis. V pripravi je Debussyjeva opera »Pelleas et Melisande«, katere premiera bo v soboto, 26. t.m. ob 20.30 SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA priredi TEČAJ MODERNIH PLESOV ki obsega dvanajst vaj po dve uri. Tečaj bo od 20. do 22. ure v Gregorčičevi dvorani. Prijave sprejemajo do srede, 23. novembra, ko bo prva vaja. .................................................................■■<■.""■"■..............mm........................................ ROJSTVA, SMRTI IN POROKE ' Vladni komisar se bo danes ob 11. uri udeležil otvoritve nove osnovne šole v naselju S. Sergio, Dne 19. novembra se je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo pa Je 11 oseb. UMRLI SO: 78-letna Maria Mudrov-cieh vd. Bastlani, 85-1 etn a Blanca Alba vd. Buzzi, 53-debna Olga Kleva por. Hrappinl, 67-letni Germano Viez-zoli, 58-letni Rocco Micari, 65-1 e trn i Santo Plzzi-ga. 82-letna Clementina Spiz vd. Verzegnassi, 60-letna Maria Caprlo por. Doronzo, 80-letni Francesco Fava, 60-1 etn i Ognibene Botterl, 56.1etni Rodolfo Jesurum. OKLICI: Parketist Bruno Borsl in tiskarka Renata Celia, mehanik Roberto Deconi in prodajalka Bruna Gregori, delavec Giuseppe Persico in delavka Grazia Maria Zupin, mehanik Santo Spadaro in frizerka Lilla-na Piutz, finančnik Rosario Freni In gospodinja Giacomina Paccione, prodajalec Dario Comlsso in prodajalka Maria Barbara Failsint, delavec Rinaldo Jurlssevich in gospodinja Vit. toria Erbari, karabinjer Ignazio Zuc-colo in gospodinja Isabella Zussino, trafikant Augusto Destallis in prodajalka Silva Suber, uradnik Libero Zulian in frizerka Alberta Gerbi, univ. študent Giampaolo Guffantl in manekenka Serena Gaetano, uradnik Angelo Coviello in profesorica Emma Cutroneo, delavec Renato Lučani m Josefa Caballero, šofer Glancarlo Cre-ci in uradnica Rita Grossi, študent Adriano Fiorini in gospodinja Anna Mahne, sluga Orazio Marchetto in šivilja Anna Scabini, učitelj Gianfran-co Forzato in učiteljica Graziella Ca. lonna, dr. gospodarskih in trgovskih ved Gianfranco Orel In učiteljica Maria Luisa, karabinjer Francesco Car. oioffola in bolničarka Giovanna Lu- Včeraj-danes nedei, upokojenec Umberto Trojano in gospodinja Maria Malalan, uradnik Attilio Tranquillini in bolničarka Giovanna Llbardo, barist Tommaso Mu-ciaccio ln prodajalka Anna Maria itasi, korespondent Enzo Marconic-:h>lo in farmacevtka Margaretha Nae-lele, Guy Leon Andrien Charles in tenata Emil lani, advokat Antonio /lanouso in študentka Franca Grlni, ežak Silvano Kramar in frizerka Anna Maria GHardi, mehanik Er-lnanno Devescovi in kuharica Daniela Matlka, godbenik Gualtlero Ra-t»s in uradnica Karola Oldenburg, i rojač Dario Bemblch ln Gusta Breu-l:hoven. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do IS. ure) Biasoletto, Ul. Roma 16; Centau-rp. Ul. Rossetbi 33; Alla Madonna dpi Mare, Largo Piave 2; SanfAn-nh, Erta dl S. Anna 10. NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 1.30) Davanzo, Ul. Bernini, 4; Godina, A1PIGEA, Ul. Ginnastlca 6: Al Lloyd. Ul. Orologio 6 —- Ul. Diaz 2; Spon. za. Ul. Montorsino 9 (Rojan). Razna obvestila Društvo S. Škamperle priredi danes 20. t.m. ob 16. uri družabni večer za člane in udeležence 9. slovenskih športnih iger. loterija SLUŽBA OBČINSKEGA ZDRAV NIKA. Za poklic v prazničnih dneh v primeru, če ni mogoče najti drugega zdravnika, je treba telefonirati na št. 90-235. BARI 22 63 80 18 20 CAGLIARI 42 32 18 68 22 FIRENCE 74 35 75 17 10 GENOVA 57 19 46 58 32 MILAN 53 25 44 16 34 NEAPELJ 89 56 7 65 18 PALERMO 83 8 13 66 2 RIM 37 73 5 2 21 TURIN 87 27 9 65 8 BENETKE 2 86 10 71 63 ENALOTTO 1X2 X X 2 2X2 1X2 ,,K.V0J?: 12 toCk — 4,857.000 lir, 11 točk — 138.300 lir, 10 točk — 7.300 lir. POTOVALNI URAD AUR0RA prireja za božične in novoletne za praznike izlete in zimovanja v Kranjski gori, na Pokljuki, Jezerskem, v Ljubljani, Umagu, Opatiji in drugod. Podrobnejše informacije dobite pri potovalnem uradu Aurora, Ul. Cicerone, 4, telefon 29-243. Mikluvž prihuju! LEPO DARILO RAZVESELI OTROKE IN VSE NAS. Trgovina MIKA Nabrežina, Glavna cesta št. 149 ima v zalogi lepa in okusna darila po ugodnih cenah. IGRAČE, PARFUME, OKRASKE, KOŽNO GALANTERIJO, PORCELAN, KRISTAL in druge okrasne predmete. Za vaš cenjeni obisk, najlepša hvala! Slovensko gledališče v Trstu V MALI DVORANI KULTURNEGA DOMA V sredo, 23. t. m. ob 20. uri (študentski abonma) Siatvomir Mrožek STRIP-TEASE Prevod: ZDENKA ŠKERLJ-JERMANOVA Gospod I. — Stane Starešinič Gospod II. — Alojz Milič ČAROBNA NOC Prevod: UROŠ KRAIGHER Osebe: Dragi gospod kolega Alojz Milič Gospod kolega — Stane Starešinič Tretja oseba — Lidija Kozlovičeva Režija: BRANKO GOMBAČ Scena: MITJA RACE EIcHrodomestici — lirusini —■ • PRALNI STROJI • ELEKTRIČNI GOSPODINJSKI STROJI TRST — UL. BATTISTI 2« Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Ljudska prosveta Prosvetno društvo Valentin Vodnik v Dolini priredi naslednjo soboto in nedeljo razstavo slovenske knjige. Nazionale 14.00 »Un uomo, una don-na» Technicolor. Anouk Aimee, Jean Luis Tintrignac. Prepovedano mladini pod 14. letom. Excel9lor 14.30 «Cerimonia per un de-litto« Deborah Kerr, David Niven. Prepovedano mladini pod 14. letom. Fenice 14.00 «SSS — sicario servizio speciale« Technicolor. Eden 14.00 «La calda preda« East-mancolor. Jane Fonda. Prepovedano mladini pod 18. letom. Četrti teden. Grattacielo 15.00 »Fahrenheit 451» Technicolor. Julie Christie, Oskar VVerner. Ritz (Ulica S. Francesco 10) 14.00 «Missione speciale Lady Chaplin« Technicolor. Ken Clark, Daniela Bianchi. Alabarda 14.30 «11 papavero e anche un fiore« Technicolor. Yul Bryn-ner, Marcello Mastroianni, Nadia Tiller. Filodrammatlco 14.30 »Giochi di not-te» Ingrid Thulin. Prepovedano mladini pod 18. letom. Cflstallo 14.00 «Kiss, kiss... bang bang« Technicolor, Giuliano Gem-ma. Aurora 15,00 «La caccia«. Garibaldi “14.30 «L'uomo che non sa-peva amare« Technicolor. Alan Ladd Prepovedano mladini pod 14. le. tom. Capitol 15.00 »Nevada Smith« Technicolor. Steve Mac Queen, Suzan ne Pleshette. Prepovedano mladini pod 14. letom. Impero 15.00 «Per quatche dollaro ln piu». Moderno 14.00 «1 9 di Drykfort Ci-ty» Technicolor. Ann Margret, Van Heflin. Vittorio Veneto 13.30 »Detectives sto-ry» Technicolor. Paul Nevvman, Lauren Bacall, Pamela Tiffin. Prepovedano mladini pod 14. letom. Ideale 14.30 »Agente 007 Thunderball operazlone tuono« Technicolor. Sean Connery. Astra 15.30 «Madame X«. Abbazla 14.00 »Viva Maria« Technicolor. Brigitte Bardot, Jeanne Mo-reau, George Hammilton. Skedenj 14.00 «1 figli del leopardo« Technicolor. Franco Franchi, Cic-cio Ingrassia. Crno-beli in barvni p a p 1f material: barvni n*- Občutljiv ___________________ gativni in pozitivni ter črnob*® Ferrania Kodak Tensi GEVAERf itd. itd- Vse fotoaparate in potrebščin* za profesionalce in kino-fot®’ amaterje dobite v veliki izbiri P1* F0T0TECNICA CARDUCCl Trst, Ul. Carducci 25 - tel. 6U«1 NA DEBELO ! NA DROBNO 1 Posebni popusti za vse profesionalce Kino fotografski materi* SECBLIN Trst, Ul. Mazzini 63 Telefon 733-381 vabi prijatelje in znance. ga obiščejo Mali oglasi KRZNA vseh vrst, elegantna, vrsta: plašči, krzneni šali in - , ter okraski in klobuki, izredno m cene. Pellicceria CEKVO, Ul, A Settembre, 16. THGOVlNA pohištva Bruno - OP1* ma za kuhinje hi dnevne sobe u ‘ j KINO SKEDENJ predvaja danes, 20. t. m. ob 14. uri komični barvni film: I FIGLI DILEOPARDO (LEOPARDOVA SINOVA) Igrajo: FRANCO FRANCHI in CICCIO INGRASSIA »»* a c.a nuimijc m UUCVIIC jvvv - mike. Lastna izdelava. Fonderla s (blizu bolnice). ‘ tn ^ »CITROEN« — samaritani ln M'* — Servis v Ulici Kittmayer 4-a. “ ( stava ln prodaja avto potrebščin Ulici Glulia 41. VAJENKO 15-16 let staro z znan](J slovenščine išče tvrdka AVAN^ Corso Italia, 17. VEDEZEVALKA — grafologltlja. slff la 'Fonda-, U-1. Ginnastica, j34, ma od 15. do 19. ure razen Pr** kov — govori samo italijanski. PRODAM kompletno opremo ** 5 dilnico. Izredna priložnost. Telel® rati na 93-115 od 14. do 16.30. TAKOJ PRODAM pojačevalec der Bandmaster« 40 W in kitaro, na ugodna. Kortč Ferid, Dom J-*’' Tolmin. SKOBELNIKI, žaga na trak, k nirka za štiri obdelave lesa, naP j daj pri Beviiacqua, Ul. detla Tesa TRGOVINA pohištva Puzzi, Ul. JI scoli 5 ima na izbiro: spalnice sprejemnice itd. Dobri pogoji. ot,iS nje, dnevne sobe, omare, shra«^ te nas! ŠTUDENTKA jezikov daje priv«' lekcije iz nemščine i-n angleščine. ‘ slov na upravi lista. Ulica S. Fr' cesco 20. Darovi in prispevki Družini Grgič-Ograda, Sv. Ivah *! rujeta 2000 lir za Dijaško matico. V spomin pok. Erne Hlavaty jejo ožji prijatelji z Opčin name cvetja 16.000 lir za spomenik P80-' borcev z Opčin. Ob 15. obletnici smrti Pepija potca iz Boršta št. 18, daruje na v počastitev njegovega sp°ml 2000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. Er" » puvooiucv Dpuillllia pur*. Hiavaty daruje Jože Koren l0d®naj za partizanski spomenik na V počastitev spomina pok. 8°’* Erne Hlavaty daruje prof. Furlai10 3000 lir za Dijaško matico. Frid*' V MILANU to v prodan prt: CASIROL1 — Piazza Duomo 31 tel. 80.66.74 PRIMORSKI DNEVNIK DELO Politika Vjesnik Borba Tovariš Pavliha Sintetične preproge tn preproge za nodnike 12 pla Stike »BALA TUM« in »MERA KLON« Moderno pokrivanje podov z gumo «MuyUETTE» ln ploščice »RIKETT« m »ARMSTRONG« Bežna vrata »ROLLPORT«, beneške zavese (tende venezlane) Hitra uredi tev s specializiranim osebjem A. R. P. ITAI-PLASI, Trst, Trg Ospedale št. 6 Tel »5-919 V počastitev spomina pok. -ka Žnidarčiča daruje prosvetno “ štvo Barkovlje lO.ouO lir za Sporl‘ Zdrui.u.e Bor. Namesto cvetja na grob pok. deriaa Žnidarčiča darujeta. OlSa Vladimir Uršič 3000 lir za Spvrtt združenje Bor. V spomin na dragega riepozahn mota Friderika Žnidarčiča dar» ta Vida in Dario 5J00 lir za DijaJI nbnota Friderika Žnidarčiča ta Vida matico. V počastitev spomina pok. 8°^ Erne Hlavaty darujeta družini F* ------------------- Glasb«! drič in siškovič 3000 lir za matico. Ob 25. obletnici smrti Edvarda ■ -ujeta družini Rustja in Polduzz! 3» lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob strica F derika Žnidarčiča darujeta vidarf Rudi Kovačič 3000 lir za Dijaško » tico. V počastitev spomina pok. *rri kratkem nagovoru žel obi-j^Priznanj za teze, ki jih je za- hua ječanju, ki ga je vodil Oddo iv,?®!?* iz Porlija, so podali svoja nm?? I? ° raznih tržaških vprašanj:,' Sergio Pacor (Kultura infor-TrS, ? ln kulturna zgrajenost v Učilih’ ^ulvi0 Sossl (Tržaško vse-oltnit ? ln družbeno gospodarsko odnnS ’ Mario Rusconi (Stranke in •osi z narodno manjšino), K? Sjavich (želje in Trtnikov v Trstu), Pier-razočaranja Guido Pasto-stvarnost Trsta, bied>^mb clJe in Ivjrjarodnega mesta) ter Guido tipi,! (Tržaški doprinos vsedržav-""i vodilnemu razredu), teh vrstah ne bomo ponavljali P E L L U X * R S T, UL. UDINE 41 (200 m od glavne postaje) Torbice «skaj» od l 1000 h£ALJE fantazija nylon °D L 1000 DALJE posebni popusti! i vseh kritik, ki so jih na račun tržaške gospodarske, socialne in politične stvarnosti, izrekle več ali manj vse politične stranke. Republikanski voditelji skušajo, da bi se v tem ali onem vsaj nekoliko razlikovali od drugih. Ta njihova težnja je prišla posebno do izraza pri vprašanju odnosa do manjšin. Tako je govornik Mario Rusconi prikazal vprašanje vključitve Slovencev v tržaško politično življenje kot dogodek s katerim se ne bi smelo delati političnih špekulacij. Iz Rusconi j evega govora je postalo očitno, da so celo precej nacionalistični krogi sprejeli kot nujno, integracijo slovenskega življa v javnem življenju, saj je govornik izrecno zahteval, naj se neha z razpihovanjem narodne mržnje in z občasnimi nacionalističnimi nastopi proti Slovencem. V diskusijo je posegel tudi dr. Igor Kosmina, ki je v svojem govoru poudaril pomembnost treh zahtev slovenske manjšine: 1. država mora zaščititi obstoj in razvoj narodnih manjšin neodvisno od številčnega stanja pripadnikov; 2. narodne manjšine ne smejo predstavljati za državo nekd breme in 3. narodna manjšina mora črpati svoje življenjske sile iz državne stvarnosti, v kateri živi in iz matičnega naroda. V zaključnih govorih Je bil dan še poseben poudarek zadovoljivemu reševanju manjšinskih vprašanj v sklopu celotne tržaške problematike. po vi- Obvestilo KZ in ZMP vinogradnikom Kmečka zveza in Zveza malih sestnikov opozarjata svoje člane nogradnike, da je treba prijaviti pridelek vina, ki ga ima vsak še v kleti do polnoči 30. novembra. Kdor ne bi izpolnil in oddal prijave, ne more potem dobiti dovoljenja, da vino lahko proda, ali sam toči na osmici. Po novem zakonu so predvidene stroge kazni za tiste, ki bi vina ne prijavili (od 100 tisoč do 1 mil. lir globe). Prijave je treba napisati na posebnih obrazcih. Rok za njih oddajo zapade nepreklicno 10. decembra. Ni torej moč računati na možnost prijave po tem roku. Zato naj se vinogradniki zglasijo na tajništvu KZ in ZMP, da jim izpolni in vloži prijavo. Tajništvo KZ in ZMP St Tržaški občinski odbornik za mestno in prehrambeno policijo dr. Paolo Venier bo jutri ob 19. uri v občinski palači Costanzi na Trgu Piccola 2, prikazal delovanje tržaške občinske uprave na področju, za katero odgovarja, v štiriletnem razdobju 1962-64. TRŽAŠKA KNJIGARNA 1'i-mI - Ul. m v. Krunčiška žn ii lelon <11-71)2 Novo: FUst: ZGODBA MOJE ŽENE 1.800 lir Jakovljevič: SRBSKA TRILOGIJA I/II 3.200 . lir iiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiniiiiiniiiiiiimiiiiiiii POROČILO 0 ŠTIRILETNEM DELOVANJU 0DB0RNIŠTVA Inž. Spaccini o dolgi zgodovini izdelovanja urbanističnega načrta Načrt sedaj proučuje deželna uprava - 1 milijardo za ureditev ...... ! . cest in kanalizacij na stavbiščih, določenih za ljudske gradnje ltlasl|'m m i Opviiev na VELIKA M<)SKE 2E U| Filzi 3 fT zajamčeno zlato 18 KARATOV GRAM PO 700 LIR DOBITE V SLATARNI IN 1IRARN1 F A NO Trst, UL. MAZZINI, 49 V dvorani palače Costanzi Je sinoči občinski odbornik za urbanistiko inž. Spaccini predaval o štiriletni dejavnosti občinske uprave na področju urbanistike. Predavatelja je predstavil občinstvu, med katerim so bili predsednik deželnega sveta dr. de Rinaldini, podprefekt dr. Miceli, številni občinski funkcionarji ter arhitekti in inženirji, občinski odbornik za Javne stike dr. Gasparo, ki je povedal, da bosta v ponedeljek odnosno v torek odbornika Venier in Lonza v isti dvorani predavala o štiriletnem delovaniu njunih odbomištev Predavatelj je obrazložil precej dolgo zgodovino izdelovanja novega regulacijskega načrta za.,trž4>KJ občino. Prvi osnutek regulacijskega načrta so začeli nripravljati po objavi zakona leta 1956, na osnovi katerega so bile- občine pozvane, naj sestavijo nove regulacijske načrte. Ta regulacijski načrt je bil predložen v razpravo in odobritev občinskemu svetu junija leta 1961. Dve leti je občinska uprava potrebovala, da je lahko proučila č-evilne popravke in spremembe ki so Jih ji I MO < »»KOŠEK Predvaja danes, 20. t. m. ob 16. uri Cinemascope barvni film P° romanu Donalda Hamiltona: Matt Helra il silenziatore (mati heoM, dušilec glasov) ^rajo: DEAN MARTIN, STELLA STEVENS, DALIAH LAVI in ARTUR 0’CONNELL Mladini pod 14. letom prepovedan! tedaj predložile razne osebe in u-stanove. šele junija 1964 je bil ta regulacijski načrt predložen pristojnim nadzornim oblastem, ki pa se je nato «izgubil» v predalih ministrstva za javna dela. Ker je ta regulacijski načrt zaradi novih urbanističnih razmer postal dejansko že star, je bila ustanovljena posebna komisija občinskega sveta, ki ie sestavila nov regulacijski načrt, katerega je sprejel preteklega julija občinski svet. Regulacijski načrt se. daj proučuje deželna uprava. Inž. Spaccini je dejal, da se je morala občinska uprava nato spoprijeti z zakonom 167, ki obvezuje občine, da morajo poskrbeti stav-bišča za gradnjo ljudskih in ekonomičnih stanovanj. -Tudi ta načrt je bil že sprejet in je občina že nakazala nekatet^jjstvbišča raznim ustanovam ih z9iWlfe4th. Inž. Spaccini je poudaril, da bo občinska u-prava morala v najkrajšem času po. rabiti milijardo lir za ureditev cest in kanalizacije na teh stavbiščih. Poleg tega je predavatelj sporočil, da Je bila ustanovljena posebna medobčinska komisija, ki razpravlja o uskladitvi regulacijskih načrtov vseh občin v pokrajini. S SEJE POKRAJINSKEGA SVETA Pokrajinska uprava prispeva milijon lir za poplavljence Resolucija o zaščiti mater-delavk ■ Kritje primanjkljaja industrijskega konzorcija v Tržiču - Podpora revnim visokošolcem Na zadnji seji pokrajinskega sve-1 se zavedajo, da tudi Slovenci v tej lovico in bo torej potrebnih še ta v petek zvečer, ki se je zavlek- občini precej pomenijo. Združena Predvaja danes, 2«. t.m. ob 15.30 uri Technicolor Super pana-v,s'on film: LORD JIM Igrajo: PETER 0’TOOLE, JAMES MASON in CURT JURGENS Ponedeljek, 21. t.m. ob 18. uri ponovitev filma: LORD JIM PI2U Predvaja danes, 20. t.m. ob 16. uri eastmancolor ramovision Ulm: Per un pugno nelFocchio (ZA PEST V OKO) Igrajo: FRANCO FRANCHI, CICCIO INGRASSIA in LINA ROSALES A//V O PRUS EK-KONTOV E L Predvaja danes, 20. t.m. ob 16. url barvni film: LE DUE ORFANELLE (DVE SIROTI) Igrajo: VALERIA CIANGOTTINI, MIKE MARSHALL, SIMONE VALERE, SOPHIA DARES ' V DEŽELNEM SVETU Interpelacija dr. Škcrka o novih razlastitvah Deželni svetovalec dr. Jože Škerk je včeraj predložil deželnemu svetu interpelacijo v zvezi z najavljenimi novimi razlastitvami za industrijsko cono v Žavljah. Interpelacija se glasi: «Predsednik Industrijske pristaniške ustanove v Trstu (EPIT) je pred kratkim izjavil: — da je bila postavljena zahteva za razširitev industrijske cone za 1.750.000 kvadratnih metrov v dolinski občini, za 680.000 kvadratnih metrov v miljski občini in za 220 tisoč kvadratnih metrov v tržaški občini; — da se nahaja v blagajni ustanove aktivna postavka milijarda lir. Ob raznih prilikah sem zainteresiral deželne organe o raznih plateh delovanja EPIT in se pritožil zlasti nad nič hvale vrednimi nakupi nepremičnin na njegovem področju. To vprašanje postaja spet aktualno, ker se izjave predsednika EPIT nanašajo na bodočo gospodarsko-so-cialno sestavo naselij na obsežnem rodovitnem področju v neposredni okolici Trsta, kjer bivajo pretežno Slovenci. Ker iz časopisnih poročil izhaja, da bi morale nove površine biti namenjene za podjetja, ki jih nameravajo preseliti tja iz mesta, se je bati špekulacij z nepremičninami, kot se je včasih že zgodilo. Lastniki tovarn bi lahko kupili površine, ki si jih prilašča EPIT s pravico razlaščevanja, za zelo nizke cene, hkrati pa bi po visokih špekulacijskih cenah prodali nepremičnine, ki jih imajo zdaj v mestu. Ker je nameravana razširitev povzročila veliko zaskrbljenost med prizadetim prebivalstvom zlasti v dolinski občini, podpisani vlaga na deželni odbor vprašanje, da bi zvedel: 1. Kakšno osnovo imajo prej o-menjene izjave predsednika EPIT in časopisna poročila, da je bila aktivna postavka milijarde lir u-stvarjena v glavnem iz prodaj razlaščenih zemljišč industrijcem, ali drugače kupljenih po zelo nizkih cenah; 2. Če misli, da bi bilo treba nastopiti proti takšni krivici na škodo številnih razlaščenih lastnikov in da se področje ne razširi zlasti v okviru dolinske občine; 3. Če namerava kaj narediti, da se izloči iz komprenzorija EPIT področje med Domjom in Logom, ki je zdaj vanj vključeno, čeprav ni namenjeno za industrijo; 4. Končno, če misli kaj narediti, č x se EPIT vzame pravica zahtevati razlastitve za industrijska podjetja in da se ta pravica strogo o-meji na nepremičnine, potrebne za infrastrukture (kot na primer izhaja iz načrta za predvidevano industrijsko cono v Gorici). la do polnoči, je predsednik dr. Chientaroli najprej govoril o povodnji v Italiji in na Goriškem ter izrazil solidarnost s ponesrečenci tako v imenu pokrajinskega sveta kot vsega prebivalstva naše pokrajine. Omenil je škodo na jugu Goriške, pri Tržiču in v Gradežu ter povedal, da so pokrajinski tehniki in drugo osebje takoj odšli na pomoč v ogrožene kraje. Cesta Tr-žič-Gradež in Belvedere-Gradež je zopet toliko urejena, da gre po o-beh zopet reden promet, vendar bo morala ANAS čimprej opraviti na obeli cestah nujna in temeljita popravila. Dežela je dala kot prvo pomoč za videmsko pokrajino 100 milijonov, za Goriško pa 10 milijonov. Zato je pokrajinski odbor predložil svetovalcem predlog, naj bi k tem 10 milijonom dežele pokrajinska "uprava dodala še svoj milijon za najnujnejšo prvo pomoč na področju Gradeža in Tržiča. Svetovalci so ta predlog soglasno odobrili. Svetovalka Seličeva (KPI) je nato obrazložila resolucijo o fizični in gospodarski zaščiti mater delavk, ki jo je predložila skupaj z drugimi komunističnimi svetovalci. K besedi so se oglasili tudi predstavniki drugih strank, ki so izjavili, da se strinjajo s potrebo pravične rešitve tega problema, dodali pa so, da je to kompetenca rimske zbornice ne pa pokrajinske u-prave in naj bi s takimi problemi, !:i jih ne morejo rešiti, ne izgubljali časa v pokrajinskem svetu, ki mora reševati pokrajinske probleme, ki spadajo v njegovo kompetenco. Nato so predloženo resolucijo nekoliko popravili in jo soglasno odobrili. V njej izražajo željo, naj bi parlament brez odlašanja začel z reformo in dopolnitvijo zakona št. 860 od 26. avgus x 1950, ki urejuje ta problem. Predsednik je še dodal, da imamo na Goriškem nekaj do-l j urejenih ustanov za zaščito in pomoi materam, vendar pa jih te obiskujejo v tako pičlem številu, da je njihov obstoj ogrožen. Odbornik Maroc o je nato poročal o industrijskem konzorciju v Tržiču,- ki -je imel n« zadnjem letu 2.34 milijona lir pr.manjkljaja, ki ga morajo kriti njegovi člani. Na pokrajinsko upravo odpade delež 788 tisoč lir. svetovalci so zato o-dobrili prispevek v tem znesku za 1 je primanjkljaja. Zanj je glasovalo 14 svetovalcev vzdržalo pa se je 5 komunistov. O tem problemu se je razvila obširna debata. Svetovalec Marizza je s tem v zvezi omenil tudi problem odkupne cene za zemljišče kmetov, ki je potrebno za gradnjo raznih naprav in cest. Odbornik Bottegaro je odgovoril, da je konzorcij pripravljen plačati primerno ceno, ne pa več kot je zemlja vredna, ker bi to bilo že podpiranje špekulacije. Govora je bilo tudi o pristopu drugih občin tega področja, vštev-ši Doberdob, v članstvo konzorcija. T i tem pa je potrebno, da te občine prevzamejo tudi svoj del stroškov in drugih obveznosti, ter da se pri vpisu držijo procedure, ki jo določa statut. Na predlog odbornika Waltritscha je večina odobrila sklep, da se ukine v zavodu v Gradiški mesto čev-Ijarja-vratarja, ki ni potreben. Prav t ' i so odobrili na predlog odbornika Vezila skiep, da razdelijo med [ ebne visokošolce 957 tisoč lir iz sklada 3.7 milijona lir, ki je bil za letos določen v ta namen in iz katerega so preostalo vsoto že porabili. Razdelili bodo po 33 tisoč lir 29 prosilcem, ki so vložili zadevno prošnjo. Ta predlog je bil L„ 4et soglasno. Preostale točke dnevnega reda bodo obravnavali na prihodnji seji, katere datum pa še ni bil določen. socialistična stranka je prav te dni razposlala Slovencem na področju te občine lepak v njihovem jeziku, v katerem jim predstavlja svoj program in svoje kandidate. Interpelacija o zastoju pri goriški carinarnici Deželna svetovalca Bergomas In Jarc sta poslala predsedniku deželnega odbora interpelacijo, v kateri sprašujeta, če mu je znano kritično stanje in zastoj pri goriški carinarnici, kjer gre carinjenje zelo počasi od rok. Vzrok temu pripisujeta premajhnemu številu uradnikov. V tej zadevi je minister Preti dejal, da bodo pomanjkanju odpomogll z natečajem za nove uslužbence. Tak natečaj je bil razpisan za 500 novih uslužbencev že pred dvema letoma. Vloženih je bilo 30 tisoč prošenj, od katerih so jih rešili komaj po-| dve leti za to delo. Zato naj bi med tem časom proučili razne vzroke, ki ovirajo boljši potek carinskega postopka, obenem pa bi bilo treba posredovati pri pristojnem ministrstvu, naj bi vsaj začasno pospešili nastavitev novih uslužbencev v pričakovanju izidov omenjenega natečaja. 5 Danes dopoldne se bodo v Tržiču sestali tajniki strank levega centra, da se pogovorijo o »primeru avtobusov«. Na sestanku bodo predstavniki PSU seznanili KD o ukrepih, ki zadevajo odbornika Se-molo. Slovenska kulturno gospodarska zveza priredi med božičnimi počitnicami enotedensko zimovanje v Gorjah pri Bledu. Prijavijo se lahko otroci od 10. do 15. leta. Vpisovanje v Ul. Ascoli 1 pri SKGZ. V SREDO, 23. NOVEMBRA Pred novo kulturno sezono kluba «Simon Gregorčič» Otvoritveno predavanje ho imel prof. Josip Tavčar, umetniški vodja SG iz Trsta V sredo 23. novembra se bodo znova odprla vrata kluba «Simon Gregorčič» na Verdijevem korzu 13 v Gorici. Klub, ki je začel delovati 11. novembra 1964. bo tako stopil v tretje leto svojega življenja. Prvi večer bo posvečen »Sodobni dramatiki in letošnjemu repertoarju Slovenskega gledališča iz Trstau. Predaval bo prof. Josip Tavčar. Sledila bodo predavanja o najrazličnejših kulturnih, gospodarskih političnih, narodnostnih in tudi športnih vprašanjih. Pripravljen je obširen program, ki zajema domala vsa območja človekovega delovanja in ustvarjanja, tako da bodo predavanja zanimiva za širok krog občinstva. Večeri ob sredah so postali v Gorici utrjena in posrečena oblika delovanja. V lanskem letu je bilo na teh večerih povprečno po 80 udeležencev, kar dokazuje, da so napori, ki jih je v delovanje kluba vložil predsednik Marko Waltritsch, bili bogato poplačani in da je pobuda, ki jo je svoj čas dala za ustanovitev takšnega kluba Slovenska prosvetna zveza, predstavljala za nas, goriške Slovence, posrečeno obliko dela. ki je odpravila po niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiimiiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMiiiii GORIŠKA SINDIKALNA KRONIKA V tekstilni tovarni v Sovodnjah dosežen sporazum o proizvodni nagradi FILTEA.CG1L je zahtevala uvedho akordnega dela • Razširitev ohrala bo prihodnje leto zvišala proizvodnjo za okoli 50 od sto Slovenski letaki za volitve v Ronkah Volilna kampanja za upravne volitve v Ronkah, ki se bodo vršile v nedeljo 27. t. m. Je v polnem razmahu. Kot smo že pisali, so kar štiri stranke postavile na svoje liste tudi slovenske kandidate, ker iiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinnHu Kazenski odvzem vozniških dovoljenj Zaradi povzročitve prometnih ne sreč s smrtnimi žrtvami ali hudo ranjenimi, so pristojne oblasti v oktobru odvzele v smislu čl. 91 cestnega zakonika vozniško dovoljenje naslednjim osebam: Tullio Antonini za 12 mesecev, Celeste Ferluga 11, Carlo Cappella 9, Giorgio Alberti 9, Sergio Gladi 9, Elvino Degrassi 6, Franco Franz 6, Fulvio Patti 6, Ruggero Reiter 6, Edi Iskra 5, Luciano Cuttin 3, Carlo Zordan 2 in Gianpaolo Pulitzer-Fi-nale za 2 meseca. Zaradi večkratnega neupoštevanja prometnih predpisov je bilo za dobo 3 mesecev razveljavljeno dovoljenje Salvatoru Solazzu. 14 vozniških dovoljenj je bilo razveljavljenih zaradi neprimernosti njih lastnikov za vožnjo, 3 dovoljenja pa so bila suspendirana, ker se njih lastniki niso podvrgli pregledu o psiho-I fizičnih pogojih za vožnjo. Na sedežu Zveze industrijcev v Gorici so zastopniki sindikatov in podjetja »Cotonificio Goriziano« sklenili novo pogodbo o proizvodni nagradi. Sestanku so prisostvovali Bergomas in Seličeva za FILTEA-CGIL, Padovan za CISL ter Lodolo za UIL, rag. Grinover pa za ravnateljstvo sovodenjske tekstilne tovarne. - |( • Na pogajanjih so predstavniki podjetja povedali, da je v teku obsežhk »preobrazba podjetja, ki se; bo po njihovih predvidevanjih zaključila v drugi polovici prihodnjega leta. Do tistega časa bodo sindikalne organizacije poslale preko Zveze industrijcev podjetju svoje predloge glede izplačevanja proizvodne nagrade ter bodo na osnovi dodatnih predlogov ravnateljstva sestavili pogodbo o izplačilu nagrade. Na petkovem sestanku so se dogovorili o osnovi za izplačevanje nagrade. Izračunavali jo bodo ob upoštevanju proizvodnih podatkov za leto 1966 in delovnih ur v tem letu; vrhu tega bo za leto 1967 negibljiva osnova znašala 20 tisoč lir. Za tekoče leto bodo izplačali enkratni znesek 4.000 lir. Ce pa bi medtem stopil v veljavo novi vsedržavni delovni sporazum, ki določa proizvodno nagrado ter ključ za njeno izplačevanje, bo podjetje uvedlo novi sporazum, ki je za delavce ugodnejši. Pred podpisom pogodbe sta predstavnika FILTEA-CGIL zahtevala u-vedbo akordnega dela, odnosno iz plačevanje doklade za neupeljano akordno delo, kar predvideva tudi civilni zakon. Sindikalista sta si pridržala pravico, da bosta znova zahtevala uvedbo akordnega dela v tem sovodenjskem podjetju, kadar se po zaključila preosnova v posameznih oddelkih, predvidena, kot smo že omenili, čez manj Kot leto dni. O podpisu pogodbe je FILTEA-CGIL (poprej se je sindikat imenoval FIOT-CGIL) objavil svoje stališče o pogajanjih, iz katerega je razvidno, da se je proizvodna nagrada v primerjavi z lansko zvišala za 4.000 Ur. Nadalje poudarja, da se je z ravnateljstvom sporazumel, da bo izplačalo za božične praznike 1966. leta 10.000 lir kot dodatek k zneskom, prejetim med letom na račun proizvodne nagrade. V tekstilni tovarni je zaposlenih 310 delavk in delavcev, ki so povečini iz občine Sovodnje. V njej izdelujejo predivo, ki ga tudi barvajo. Navijajo ga istočasno na 10.000 vreten, h katerim bodo do konca prihodnjega poletja dodali strojev za nadaljnjih 4.000 vreten. Na območju sovodenjske občine ni več razpoložljive delovne sile, ki jo podjetje potrebuje, zavoljo tega išče delavke in delavce v Gorici. Leti se v nekaj mesecih privadijo delu, ker pa je tovarna oddaljena in ni avtobusnih zvez, sl poiščejo primernejše delo. Mesečno zamenjajo okoU 20 delavcev, kar ne vpUva ravno najboljše na raven proizvodnje. Navzlic vsemu pa se je obrat na moč razmahnil ter so ravno pred časom pokrili več novih velikih tovarniških hal za namestitev novih strojev, kar pomeni, da se bo proizvodnja čez kakšno leto dvignila za okoli 50 od sto. strani prsnega koša z zlomom nekaj reber. Po pregledu so ga poslali domov; okreval bo v 7 dneh. Mucci je izjavil, da ga je neki neznanec malo pred kavarno Garibaldi v Gorici pretepel s pestmi in brcami. Julri se bo im\« » ■ «Tedcn avtomobilskega kluba v Gorici» Goriški avtomobilski klub bo z jutrišnjim dnem začel svoj »drugi teden avtomobilskega kluba«, med katerim bodo pripraviU razne manifestacije. Jutri, v ponedeljek, so za popoldne pripravili v klubskih prostorih v Ul. Roma kratko svečanost, na kateri bodo podelili posebne izkaznice udeležencem tečaja za higieno pri šofiranju in za prvo pomoč. Tečaj sta vodila zdravnika dr. Gregorig in dr. Peresson. Od 22. do 26. t. m. bodo na pokritem trgu v Ul. Bocaccio organizirali brezplačno «diagnozo motorja« s pomočjo elektronskih naprav. Vhod iz Ul. S. Chiara ln izhod v Ul. Bocnaccio. Ta pregled je za člane brezplačen. V nedeljo 27. t. m. pa bodo na posebni razstavi prikazali zadnje novosti na avtomobilskem področju. Ta razstava bo dopoldne od 10. do 13. ure na Trgu Battisti. V kratkem namerava AK urediti v Gorici pralnico za avtomobile; to delo bodo opravili v petih do desetih minutah in po nizki ceni. Določili so tudi, da bodo v bodoče šteli dobo za članstvo za eno leto od dneva, ko so se člani vpisali. Kdor se torej vpiše 20. novembra letos, ostane član do 20. novembra prihodnjega leta. Nov vodovod v Ronkah Ob prisotnosti visokih predstavnikov oblasti naše dežele so včeraj popoldne izročili namenu novi vo- dovod v Ronkah. S kapaciteto 155 litrov na osebo bo popolnoma zadostoval potrebam leta 2.000, ko se bo število prebivalstva zvišalo za 40 od sto. Vodo črpajo v treh jaških v Ul. delle None. Vodo potiskajo najprej v rezervoar v kraju Monte sei busi in v Selce ter Starancan, ki pa še ni zgrajen. Javni .‘Ob-jekt so zgradili z državnim prispevkom v višini 155 milijonov lir ter bo služil občinam Ronke in Starancan, ki sta ustanovili sku. pen konzorcij. Zupan iz Ronk Trevisan, ki je predsednik konzorcija, je v svojem govoru poudaril veliko važnost vodovoda za potrošnike v Verme-ljanu in Selcah. Čeprav je v trži-škem območju dovolj vode, jo je težko dobiti, ker je zaradi številnih industrijskih obratov vedno bolj zastrupljena. Zahvala Štandrežcem Uprava Slovenskega dijaškega do. ma v Gorici se zahvaljuje društvu neposrednih obdelovalcev iz Stan-dreža, za 42 kg razne zelenjave, ki so jo darovali gojencem tega zavoda ob priliki zahvalne nedelje v Standrežu. Ul. Mazzini spet odprta Včeraj so v Gorici zopet odprli za promet Mazzinijevo ulico; kot prej se bo vršil po njej enosmerni promet od županstva proti Ul. Cri-spi. Pravtako so zopet uvedli enosmeren promet na novem delu Ul. Roma v obratni smeri. Dijaški dom za poplavljence Gojenci slovenskega dijaškega doma v Gorici so nabrali za pomoč poplavljencem 13.850 lir. Nabrani denar so izročili Rdečemu križu v Gorici, da ga odpošlje na pristojno mesto. ceraj-danes Napad sredi noči Včeraj zjutraj nekaj po 3. uri so e avtom Zelenega križa pripeljali v goriško civilno bolnišnico 38-let-nega Guerrina Muccija iz Standre-ža, Mihaelova ul. 23. Zdravniki so mu ugotovili poškodbe na desni ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Od 13. do 19. novembra se je v goriški občini rodilo 27 otrok, umrlo je 18 oseb, bile so štiri poroke in 7 oklicev. ROJSTVA: Gian Vito Incorvala, Fabiana Medeot, Martino Piazza, Fabrlzio Giardini, Stefano Bosca-rol, Roberta Nanut, Marina Terraz-zier, Mauro Zotti, Marina Marzillo, Lauca Ceri, Roberta Godeas, Stefano Petronio, Tiziana Franciulli, Davide Riccioni, Dario Ciotola, Eros Tofful, Maria Lucia Pahor, Susan-na Bragagnolo, Monica Massi, Da-miana Braida, Mario Spanghero, rojen mrtev, Claudia Bean, Maria Dekovic, Paola Ferletti, Silvia Caruso, Franco Sdraulig, Tiziana Zuc-chiatti. SMRTI: upokojenec 81-lethi Fran. cesco Braida, zdravnik 70-letni dr. Antonio Grusovin, gospodinja 81-letna Maria Loversic, por. Grion, gospodinja 70-letna Teresa Seremin, por. Lupieri, upokojenka 78-letna Teresa Korecic, vd. Gabrijelčič, pek 60- letni Leopold Nanut, upokojenka 84-letna Francesca Brescia, upokojenka 80-letna Katarina Simčič, gospodinja 73-letna Giuseppina Obliu-bech, vd. Tonut, 71-letna Maria Vi-sintin, por. Degrassi, upokojenec 61- letni Nazario Rasoni, gospodinja 64-letna Maria Pegan, por. Sosič upokojenec 69-letni Antonio Grudi na, kmetovalec 60-letni Franc Ho ban, bančni uradnik 56-letni Can dido Rosin, 69-letni Giuseppe Cata nia, upokojenec 59-letni Antonio O-dorlco, upokojenec 80-letni Augusto Guidi. POROKE: karabinjer Nicolb Na-stasi in gospodinja Margherita Kavs, profesor Ettore Romoli in gospodinja Anica Corva, profesor Erminio Tuzzi in proforica Adelina Concilio, računovodja Nivio Rus-sian in gospodinja Valeria Giaiot. OKLICI: mehanik Leone France-sco Pedaci in slaščičarka Licia Del Degan, knjigovez Giovanni Toni ln šivilja Albina Ressa, državni uradnik Aldo Zanato in frizerka Deni-ca Giuseppina Pertini, soboslikar Emesto Cristofoli in šivilja Maria Canali, financar Benito Vittorio La-bruzzo in učiteljica Angela Cavata-io, šofer Felice Giovanni lug in gospodinja Sara Maria Grion, komercialist dr. Gianfranco Orel ln učiteljica Maria Luisa Januzzi. eni strani določene vrzeli v ljudsko • prosvetnem delovanju, po drugi strani pa je predstavljala učinkovito nadomestilo za pomanjkanje primernih prostorov ter razvijanje široke kulturno-prosvetne dejavnosti zlasti v Gorici. Klub je na takšen način postal posrednik slovenske besede in zanimivih snovi, pa tudi kraj, na katerem so se občasno zbirali naši pripadniki, meščani in deželani, odrasli ljudje in mladina. Tudi v novi sezoni bo prijetna dvoranica postala enkrat na teden topel domek za zveste obiskovalce klubskih večerov, Zeljnih znanja, zanimivosti, lepe slovenske besede. Utrjeval bo dosedanje izkušnje, da bi ustvaril kar najbolj trdno osnovo tudi za prihodnja leta, zakaj navzlic morebitnim prireditvam velikega obsega bo klub ostal, in mora ostati, tisto središče, ki teden za tednom zbira v svojih prostorih naše ljudi. Ce bodo ti večeri ved-rio ob sredah, še ni docela gotovo, ker je potrebno uskladiti klubsko dejavnost z dejavnostjo drugih u-stanov in s prostimi večeri obiskovalcev kluba, ki — kakor se je izkazalo — niso vedno ob sredah. O tem kakor tudi o predlogih, mnenjih in željah obiskovalcev bo klub pripravil anketno polo, da bi zbral koristne napotke za svoje nadaljnja delovanje. Kratke iz bolnišnice Pri sekanju drv se je s sekiro ranil 72-letni Josip Kenda iz Ul. Croce 11 v Gorici. Presekal si j« levo dlan. V bolnišnici so ga zavoljo globoke rane pridržali za 10 dni na zdravljenju. Na železniškem kolodvoru Je padel pod vlak Giorgio Spessot, star 29 let, doma iz Farre. Delovni tovariš Luigi La Stella ga je pripeljal v bolnišnico, kjer bo zavoljo zloma reber ostal na zdravljenju 20 dni. Cfortca VERDI. 14.00: »Tre sul divano«, 3. Lewis in J. Leigh; ameriški barvni film. CORSO. 15.00: «Modesty Blaise, la bellissima che uccide«, Monica Vitti in Terence Stamp; amer. kinemaskopski barvni film. MODERNISSIMO. 14.30—22.30: »Co. me imparai ad amare le donne», R. Power in R. Hoffman. Italijanski kinemaskope v barvah; mladini pod 14. letom prepovedan. VITTORIA. 15.00: »A S 3 — Operazione Tigre«, J. Fuchsber-ger in C. Lee; barvni kinema-skopski film. CENTRALE. 15.00: »Tom ln Jerry per qualche formaggino in piti«, ameriška barvna risanica, zadnja ob 21.30. Iršič AZZURRO. 14—22: «Le meravigllo-se avventure dl Marco Polo«, R. Hosein, kinemaskop v barvah. EXCELSIOR. 14—22: »Avventure ln Oriente«, E. Presley, v barvah. PRINCIPE. 14—22: «L'arabesque Sofia Loren in G. Pečk. Kinemaskopski film v barvah. S. MICHELE. 14—22: «Esperimen-to IS — il mondo si frantuma«, D. Andrews. Barvni film. Izven programa slikanica. K on kr EXCELSIOR. 15—22: »Cat Ballou«, J. Fonda ln L Martin. Barvni film. RIO. 15—21.30: «Nessuno mi pub giudicare«, C. Caselli. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna D’UDINE, UL Rabatta št. 18, tel. 21-24. DEŽURNA CVETLIČARNA Danes, 20. novembra je v Gorici odprta dežurna cvetličarna Jožef Bandelj na Travniku, tel. 54-42. TEMPERATURA VČERAJ Najvišja 9,8 stopinje ob 14.10, naj-nižja 3,8 stopinje ob 5. uri; povprečne vlage 70 od sto. ZAHVALA Vsem, ki so z nami sočustvovali in spremili na zadnji poti našega dragega moža in očeta Leopolda Nanuta se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala vsem darovalcem cvetja. Žalujoča žena Angela, sin Mllče in hčerka Elvira z družino Standrež, 20. novembra 1966 PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPRE VOZNIŠKO PODJETJE LA GOR1ZIANA GORICA - Ul Uuca d'Aosta ltill - Tei 28-48 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA ULAGA PLAVANJE Nov svetovni rekord na 880 jardov prosto SIDNEY, 19. — Avstralska plavalka Kathy Wainwright je izbolj-iala z 9’50”3 svetovni rekord na 880 jardov. Prejšnji rekord je od julija letos pripadal z 9’52”3 Američanki Patty Caretto. NOGOMET ZORIOH, 19. — V prisotnosti predsednika FIFA Stanleya Ronsa so danes izžrebali v Zlirichu pare osmine finala turnirja za pokal sejemskih mest. žrebanje je dalo naslednje izide: Zmagovalec tekme — Juventus - Vitoria Setubal proti Dundes United Leeds United - Valencia Burnley - Napol! Lokomotiv Leipzig proti zmagovalcu tekme Benfica - Spartak Plovdiv Zmagovalec tekme — Bologna - Sparta Praga proti West Bromvvlch Alblon Kilmamock - La Gantoise Dinamo Zagreb - Dynamo Pl testi Eintracht Frankfurt - Ferencva-tos Budimpešta. Zima je tu: smučarji na plani Načrti SPDT za letošnjo sezono Skupni trening za tekmovanje v Kranjski gori Listje je odpadlo in zima že straši, da bo s svojo belo rjuho pokrila travnike in gozde. Medtem ko se bodo nekateri zarili v svoje brloge, se bodo zbudili iz spanja in zlezli na plan vsi smučarji in se razpodili po raznih St. Moritzih, Sestrierih in Courmagerih. Seveda tudi naše tržaško Pia- DOMAČI NOGOMET AUSTINA ISTAMBUL, 19. — Evropski odbor mednarodne atletske zveze je na svojem sestanku v Istambulu potrdil 10 evropskih rekordov, ki so Jih dosegli od junija do oktobra in je sklenil poveriti organizacijo evropskega prvepstva v atletiki za leto 1971 Finski (Helsinki). Španija bo organizirala v Madridu leta 1968 prvenstvo šndoor, dvoboj Amerika - Evropa pa bo 9. in 10. avgusta prihodnjega leta v Montrealu. KOŠARKA V prijateljski košarkarski tekmi, ki je bila v petek, je Don Bosco premagal Bor 86:72 (40:43). ninsko društvo naj bi ne zaostajalo za vsemi drugimi in se je letos res portudilo. Trud ni bil zaman. Končno bomo imeli zimova-nje kot se spodobi, in sicer v Kranjski gori. Res neverjetno je, da se je prijavilo zelo mnogo ljudi in to še preden smo komu kaj omenili. No seveda, take stvari pač hitro krožijo. Zal ni mogoče vsem ustreči. Število mest je bilo omejeno in še ta so bila v prvi vrsti rezervirana za člane smučarskega odseka, ki je bil u-stanovljen lani. Seveda je bilo lani še vse v povojih in nismo polagali velike važnosti nanj. Letos pa, ko stojimo pred vpisom v FISI (Italijanska smučarska zveza) in bomo lahko nastopali na raznih tekmovanjih skupno z Italijani, se moramo pripraviti, da ne bomo zadnji. Prav v ta namen je letošnje zlmovanje v Kranjski gori namenjeno predvsem bodočim tekmovalcem in bo mogoče bolj podobno treningu kot pa rekreaciji. Seveda smo si preskrbeli tudi smučarskega učitelja, ki bo vsekakor ustrezal našim zahtevam. Upamo, da nas ne bo trudil s preveč mučnimi treningi, saj je tudi sam mlad in nas bo gotovo razumel. Vse bo šlo v najlepšem redu, seveda če bo kaj snega. Če ga pa ne bo, no, nismo mi krivi. Saj nam tako narava vedno na gaja, posebno na orientacijskih pohodih. Upajmo, da bo letos boljše. Po božiču bomo tudi letos organizirali zimske športne igre, ki Pa bodo zavzemale širše področje zimskega športa in bodo, upajmo, boljše organizirane kot lani. PRI.MO. Danes, v nedeljo 20. t.m. III. KATEGORIJA Ob 10. uri v Borgu S. Serglo S. SERGIO — BREG * * « Ob 10.30 v Nabrežini VESNA — PRIMOREC ♦ * * Ob 14.30 v Nabrežini PRIMORJE — LIBERTAS (Prosek) * * * Ob 14.30 v Borgu S. Sergio CAMPANELLE FIDES — UNION * m m Ob 14.30 v Boljuncu ROSANDRA ZERIAL — DON BOSCO NARAŠČAJNIKI Ob 11.45 v Boljuncu BREG — ESPERIA imiiiiiifiiuiiiiifiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiii!iiimiHiiiiiiimiiiiimiimiimi|||,imi)llllllllll|m|,|||t|||||||||||||| NOGOMET DANES DVE EKIPI - DVE ZMA Gl Športniki Nabrežine zbrani pod zastavo Sokola so letos zabeležili na slovenskih športnih igrah res zavidljive uspehe. Med drugimi so dekleta (zgoraj) osvojila prvo mesto v odbojkarskem turnirju za mladinke, fantje (spodaj) pa na tekmovanju mladincev (^.-,1 ==■ sirila 9. KOLO ATALANTA — BRESCIA Varazzani BOLOGNA — FIORENTINA De Marcha MANTOVA — CAGLIARI Bemardis MILAN — INTERNAZIONALE Lo Bello NAPOLI — JUVENTUS Sbardella ROMA — LECCO Marchiori SPAL — FOGGIA INCEDIT Vaccini TORINO — L. VICENZA Genel VENEZIA — LAZIO Gonella B S s 11. KOLO ALESSANDRIA — NOVARA Canova AREZZO — CATANZARO Nencioni MESSINA — CATANIA Acernese MODENA — REGGINA Piantoni PALERMO — PADOVA Vitullo PIŠA — REGGIANA 'OTENZA — VARESE POTE N 2 Palazzo SAMPDORIA — LIVORNO Bigi SAVONA — GENOA Pieroni VERONA — SALERNITANA Caligaris A SKUPINA C 9. KOLO COMO — ENTELLA Moretto CREMONESE — MESTRINA Vannucchi MARZOTTO — MONZA Rostagno PRO PATRIA — CRDA Magnani RAPALLO — LEGNANO Canteili SOLBIATESE — TREVIGLIESE Fusaro TREVISO — PIACENZA Bova UDINESE — BIELLESE Levrero VERBANIA — TRIESTINA Campanini Ob 13. na stadionu «Prvi maj» PRIMORJE — LIBERTAS JUNI0RJI Ob 9.30 v Boljuncu BREG — AURISINA * * * Ob 14.15 na stadionu «Prvi maj» PRIMORJE — LIBERTAS Na stadionu «Prvi maj» DANES OB 10. URI za moško B ligo BOR-ENEL (MILAN) Danes bo ob 10. uri v dvorani stadiona «Prvi maj», Vrdelska cesta 7 tekma namiznoteniškega prvenstva moške B lige med ekipama Bora in milanskega Enela, ki je v vodstvu lestvice. SZ BOR sporoča, da bo jutri, 21. novembra, ob 21. uri na stadionu «Prvi maj», Vrdelska cesta 7, sestanek predstavnikov društev, ki se poslužujejo dvorane za trening. Na sestanku bodo razpravljali o umiku uporabe dvorane na stadionu. TRST v*a,e XX Settembre 16 tel 96016 NABREŽINA SESUAN (center) (center) /LA n /A SKI.HRM OKRASIM PREDMET/ TRST Ul. Boccaccio 3 Telefon 28-373 POŽAR ARTEMI0 TOVORNI PREVOZI v vse kraje tudi v inozemstvo ZLATO 18 KAR. po najnižjih cenah v mestu. ZLATO ZA ZOBE 22 KAR. URE najboljših znamk od Lit. 2.500 dalje. VELIKA IZBIRA zlatih in srebrnih okrasnih predmetov. ZLATARNA IN (IRARNA AVALA TRST, VIA ROMA št. 22 ZA ZIMO OPREMITE VAŠE VOZILO TER KUPITE: ■ pokrivala za avtomobilske hladilnike ter toplotne zaščitnike motorja ■ verige za sneg 1VEISSENFELS ■ gumaste pasove proti snegu ICE-MASTER ■ patentirane nosilce za smuči za vsa vozila z ali brez sredstva proti kraji ■ najmodernejše vrste žarometov proti megli ■ antifriz ■ sredstvo proti rji za kromirane dele ■ zaščitne voske in tekočine za karoserijo ■ nezameglivo steklo za zadnje okno ■ sredstvo proti zameglitvi: posebna cunja in pasta v tubi za vsa okna in stekla VELIKA IZBIR« AVTOMOBILSKIH POTREBŠČIN - V VAŠEM INTERESU OBIŠČITE ZAKCHI AIITOFOK1V1TURE TRST, Ul. Coroneo 4 — tel. 29684 Informacije v slovenščini in srbohrvaščini! ARETTA ULTRA T H IN med elegantnimi in preciznimi urami ie naiceneiša znamka Generalno zastopstvo < L A CLESSIDRAt Trst • Piazza S. Antonio Nuovo N. 4-1. nadstropje IMPORT ,’rot,aja na veliko in drobno rvntiOT Velil{a izhira zlatnine po tovarniških cenah! t,Xr()K / Izreden popust — Garancija — hotel Poldanovec LOK VB PRI NOVI GORICI - Tel. Cepovan 3 Odlična pestra hrana £ Divjačina 33 Dobra primorska vina C Moderne sobe £ Izposojevalnica rekvizitov za vse športe Z Balinišča £ Minigolf igrišče £ Izposojevanje konj lipicancev za jahanje £ Izleti v naravo. Ne samo pozimi, na LOKVAH je lepo tudi poleti! HOTKI. SLOM Ulj OLJ A NI A TITOVA UL. 10 . TEL 20641.43 .Mi sir IllllflG HOTEL 2 MODERNIM K0NF0RT0M • PRIZNANA MEDNARODNA IN NARODNA RESTAVRACIJA • NOČNI BAR Z MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM • KAVARNA • SLAŠČIČARNA • KLUBSKI IN BANKETNI PROSTORI ZLATARNA UDARNA F A NO TRST, PASSO S. GIOVANNI, 1 □ VERIŽICE, PRSTANI, ZAPESTNICE, URE NAJBOLJŠIH ŠVICARSKIH ZNAMK □ POPUST 10 °/o SPLOSNA PLOVBA PIRAN vzdržuje s svojimi tovorno-potni^ mi ladjami: redno linijo okoli sveta • rednl1 linijo z Južno Ameriko redno * nijo z zahodno Afriko ter 0,1111 prevoze po vsem sveto * mod®1' nimi transportnimi ladjami °® 8.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite °* upravo podjetja: «SPLOSNA PLOVBA*, Pira” tV pančičeva ul. 24 in na naše a6ent< po vsem svetu. Telexi: 035-22, 035-23 Telegrami: Plovba Piran Telefoni: 73-470 do 73-477 MAR! I^^EE^T Kristi, izletniki - najveijo izbiro blaga za vaše izlete imajo P-MARKETI v • KOPRU • SEŽANI • NOVI GORICI • PREHRAMBENO BLAGO • BLAGO ŠIRO’-- POTROŠNJE • SPOMINKI • TRAVEL PAKETI • BIFE • MENJALNICA • 10 % POPUST PRI rTAKUPU NEPREHRAM BENEGA BLAGA S TUJO VALUTO • ODPRTO NEPREKINJENO OD 7. DO 20. URE-OB NEDELJ. pa OD 7. JO 11. URE REHRANA :::::::: :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::: W. S0MERSET MAUGHAM CUD0 VITA ZENSKA «Dragi Charles, kako je imenitno, da se bova kmalu videla. Povsem razumljivo, da bom v sredo prosta. Ali bova skupaj obedovala? In alt me še zmeraj ljubite? Vaša Julija Zalepila je ovojnico in zamrmrala: Bis dat qui cito dat. To je bil latinski pregovor, ki ga je vselej navajal Michael, kadar je, naprošen za podporo v dobrodelne namene, z obratno pošto pošiljal natančno polovico tistega zneska, ki so ga od njega pričakovali. XXIV. V sredo zjutraj si je Julija dala masirati obraz in skodrati lase. Nikakor pa se ni mogla odločiti, kaj naj obleče. Ali izredno lepo obleko iz organdija s cvetovi, ki je s svojo pomladansko prosojnostjo spominjala na Botticellijevo «Pri-mavero», ali belo svileno, imenitno krojeno, ki je izredno pristojala njenemu vitkemu, dekliškemu životu. V njej je bila nežna in deviška. Kmalu zatem, ko se je okopala, se je odločila za bele svileno; razmeroma neopazno je nakazovala žrtev, ki jo namerava prispevati za svojo dolgotrajno nehvaležnost do Charlesa. Razen biserne ovratnice in diamantne zapestnice si ni nadela nobenega drugega nakita; poleg poročnega prstana pa še samo štirioglato brušen diamant. Na obraz si je hotela nadeti še malce rjavkaste barve, kar bi ji dalo videz naravne ženske, razen tega pa jo je zelo polepšalo. Toda glede na to, kar je predvidevala, tega ni storila. Bila bi kot igralec, ki si je za vlogo Othella premazal s črno barvo celo telo. Kakor je bila vselej točna, je tudi to pot odšla po stopnicah prav v trenutku, ko so se odprla hišna vrata; Vstopil je Charles. Pozdravila ga je s pogledom, ki je izražal nežnost, vražjo ljubkost in zaupanje. Charlesovi dolgi lasje so bili zdaj že redki in sivi; tudi njegova poduhovljena in imenitna postava je postala pod bremenom let nekoliko ohlapna in medla, bil je ostarel in opognjen in njegova obleka je kazala potrebo po likalniku. «Smešen je svet, v katerem živimo,« je pomislila Julija. ((Igralci si na vse načine prizadevajo, da bi bil videti kot gentlemani, a gentlemani poskušajo vse mogoče, da bi bili videti kot igralci.« Bilo ni nobenega dvoma, da je učinkovala nanj tako, kot je nameravala. Takoj ji je dal imenitno priložnost, da začne s svojo igro. «Zakaj ste danes tako čudoviti?« jo je vprašal. «Ker sem vedela, da bom obedovala z vami.« S svojimi lepimi, izrazitimi očmi je gledala globoko v njegove. Usta je imela malce odprta, tako kot zapeljiva lady Hamilton na Rommeyevem portretu. Kosila sta v Saroyu. Glavni natakar jima je dal prostor ob srednjem prehodu, tako cla so ju mogli vsi videti. Čeprav bi bil človek mislil, da je ves svet odpotoval, je bil lokal nabito poln. Julija se je smehljala in odzdravljala različnim prijateljem, ki jih je srečala z očmi. Charles ji je imel veliko novega povedati; poslušala ga je z laskavo pozornostjo. «Vi ste najprijetnejši sogovornik na svetu,« mu je rekla. Prišla sta pozno in kosilo se je precej zavleklo; ko je Charles naposled izpil svoj brandy, so prvi gostje že prihajali na večerjo. «Za božjo voljo, mar so v gledališču opravili?« se je začudil in pogledal na uro. «Kako hitro mi mineva čas v vaši diužbi. Mar ni že čas, da se odpraviva?« «Ne čutim najmanjše potrebe, da bi odšla že spat.« «Menim, da bi utegnil biti Michael že doma.« «Tudi jaz tako mislim.« «Mar ne bi odšla za kratek čas k meni domov, da se še nekoliko pogovoriva?« Vse se je razvijalo tako, kakor je želela. «To si zelo želim,« je odgovorila z glasom, ki je bil v skladu z lahko rdečico, ki je ob tem preplavila njena lica. Stopila sta v njegov avto in se odpeljala v Hill Street. Odpeljal jo je v svojo delovno sobo, ki je bila v pritličju in je imela razgled na vrtiček. Okna so bila odprta na stežaj. Sedla sta na divan. ((Ugasite nekaj svetilk in pustite noč v hišo,« je rekla Julija. Citirala je iz ((Beneškega trgovca,« — taka noč kot ta, ko je laskaje zrak poljubljal drevje... —» Charles je ugasil vse svetilke razen ene, zastrte; ko je spet sedel, se je vroče privila k njemu. Z roko jo je objel okoli pasu in ena je naslonila glavo na njegovo ramo. «To so prava nebesa,« mu je šepetala. ((Strašno sem vas pogrešal v teh zadnjih mesecih.« «Ali ste doživeli kaj neprijetnega?« «Torej, kupil sem Ingresovo grafiko ln plačal zanjo kup denarja. Preden boste odšli, vam jo bom pokazal.« «Saj ne boste pozabili. Kam ste jo obesili » Že od trenutka, ko je bila stopila v hišo, se je vprašala, kje ga bo zapeljala. V delovni sobi ali v spalnici v gornjem nadstropju. «V spalnici,« je odvrnil on. «To bo vsekakor udobneje,« je pomislila ona. Smehljala se je na tihem ob misli, kako enostavne zvijače si je izmislil stari nesrečni Charles, da bi jo dobil v svojo spalnico. Tako kot vse reve. Iznenada se je spomnila Toma in v srcu jo je zaskelela bolečina. Naj gre k vragu še Tom. Charles je resnično ljubek in ona se je odločila, da ga bo navsezadnje nagradila za njegovo dolgotrajno vdanost. (.Bili ste mi čudovit prijatelj, Charles,« mu je rekla 1 lahkim, nekoliko trpkim glasom. Rahlo se je okrenila, da £ bi! njen obraz zelo blizu njegovemu; ustnice je spet in>e' rahlo odprte, tako kot lady Hamilton. «Bojim se, da niše0 bila z vami zmeraj dovolj ljubezniva.« Bila je videti kakor razkošna, zrela breskev, ki se ponuja ki čaka, da bo zdaj pa zdaj utrgana; neizbežno prihaja Ff nutek, ko se ne bo mogel več izogniti poljubu. Svoje &el 1 mehke roke je ovila okoli njegovega vratu. Toda on &e J mirne smehljal. «Ne, nikarte tako govoriti. Bili ste vselej čudoviti.« j («Plaši se, nesrečnik.«) «Menim, da me nikoli nihče n ljubil razen vas.« Charles jo je nalahno stisnil k sebi. «In še zmeraj vas ljubim. To vam je znano Vi ste edin* ženska v mojem življenju.« Ker medtem ni hotel sprejeti očitno ponujenih ust, se ona nekoliko odmaknila. Zamišljeno se je zazrla v elektrik1 peč. Skoda, da ni bila prižgana. «Kako drugače bi bilo, če bi bila tedaj pobegnila. Heig-n°t(( Julija ni nikoli prav natanko vedela, kaj pomeni 1 «heigh-ho». Ta vzklik so pogostoma uporabljali na odru, tcOft če si zraven zavzdihnil, je izzvenel otožno , ((Anglija bi bila zgubila svojo največjo igralko. Komj*j zdaj mi je očitno, kako sebično sem ravnal, ko sem predlagal kaj takega.« «Ni vse uspeh. Pogostoma se vprašujem, če nisem ravna' neumno, ko sem stregla zgolj svoji nečimrnosti, medtem ? zavrgla največjo vrednoto, ki obstaja na svetu. Ljubezen na koncu koncev edina vrednota življenja.« In zdaj £» spet pogledala z lepimi očmi, ki so se topile od nežnosti. ^ so lepše kot kdajkoli. ((Glejte, če bi se zdaj spet znašla Pr tem, da bi se morala odločiti, bi brez pomisleka rekla: ,;Z mi me.» (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 6, II.. TELEFON 93-808 ln 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1. II., Telefon 33 82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA št 20 - Telefon 37-338 95-823 - NAROČNINA-mesečna BOO lir - vnapreJl četrtletna 2.250 Ur, polletna 4.400 Ur. celoletna 7 700 lir - SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 -SFRJ: AD1T, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani — 503-3-85 — OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-.ipravru 250, osmrtnice 150 lir — Mal) oglasi 40 Ur beseda — Oglasi -.ržaSK® 0 goriške pokrajne se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societk Pubblicitk Italiana« - Odgovorni urednikž STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst