Italijaosko bojišče. Na goriški fronti, posebno v odsekupri Vertojbi (južno od Gorice) se je razvilo zadDJe dni preteklega tedna živahno bojno delc-vanje. Naši so sovražne navale krepko odbili. Artiierijsfeo delovanje je na obeh straneh od Casa do časa zelo živahno. Italijani dan za dn^vom proglašajo pričetek ofenzive. Boroevič jih pričakuje z mirno dušo. Na koroSki in tirolski lronte manjše praske. Pri Vertojbi. V petek, dne 23. februarja, se je na oozemlju pri Vertojbi (južno od Gorice) razvil pos-bno hud topovski boj in boj metačev inin, ki se je nadaljeval tudi ponoči in je zjutraj narastel do najvišje silovitOBti. Pod varstvom moSnega zatvornega ognja je nato nekaj italijanakih stotnij napadlo naže postojanke. Sovražniku se je posrečilo vdreti v našo najprednejšo črto; oddelki črnovojniškega pešpolka št. 2 so vrgli sovražnika zopet popolnoma ven, mu prizadjali izgube, ter ga zasledovali do njegovih jarkov. Boroevič o bodoči bitki ob Soči. Poročevalec budimpešanskega lista »Pester Lk»yd« priobčuje pogovor, katerega je imel nedavno z generalnim polkovnikom pl. Borcevičem. V tem pogovoru je izrazil poveljnik naSe zmagoslavne funaške soške armade svoje popolno zaopanje v bijižnje dogodke, ki se pripravljajo na soški bojoi črti. Tudi je z najodličnejšim priznanjem omenil občudovanja vredno hrabrost in brezprimerne vo jaške čine naSih čet ob Soči. Mi pričakujemo je rekel Borcevič, bodoče bitke s popolao mirnostjo. Če smo devet soških bitk srečno prestali. bomo z božjo pomočjo zmagali še tudi v deseti bitki. Kako je sedaj v strelskih jarkih. PraporSfiak Jos. Gosak piše svoji sestri č. s. ftegini v Mariboru: Draga mi sestra! Sedaj sem že čez teden dni v bojni črt. Prve dni sem ;mel dovclj opravka <ia sem si naredil svoje kritje, tako se namreč ime mije moja kolibica. To ni bogve kaka utica, am pak v strelskem jarku stoječa od treh straneh v zemljo izkopana luknja, približno 2 m dolga in čez dober 1 m široka ter \l/m m visoka. Stene so i? smrekovih in bukovih ) lodov, ravno tako tudi stre lia. Da je gostejše, sem jo dal znotraj oplankati y deskami in obiti s papirjem. V kotu je prična, t ]. leseno ležišče pogmjeno z eno odejo in šotornico, z dvema se odevam. Imam tudi majhno blazinico z leseno volno Tik vrat je majhna peč dal sem jo še le capraviti iz železne ploCevine, ker prva peč, ki smo jo dobili ni kaj dobro služila, se je neznansko kadilo. Pred oknono, ki je sedaj tako veliko, kot pri Vas eca šipa. in s lak m se že po stavljamo — je majbna mizica, kjerpišem, berem obednjem itd. Moje malenkosti visijo po stenab ir na eni polici — sem tudi še le jaz dal napra viti. Kurim \es dan, sluga hodi pol ure daleč v gozd po drva, jih drobi, kari, topi sneg kuha ka vo in greje menažo. Menažo dobimo samo zvečer, po dnevu je dohod nemogoč. Tedaj dobimo obed, večerjo, čaj, pa brez ruma — in dve kocki zakato. Hrana ni slaba in je obilna. Sinoči smo d> bili za obed juho z zdroborn, goveje meso in krom tpirjevo omako ter kos »bidra« kot moCnato jed. Za večerjo pa povojeno svinjetino z zeljem in 2 ¦omoka. Tuintam dobimo V4—Va litra ^81 ter vsr.k teden 1 steklenico slatine. Kruhi iraam dovolj, včas'h dobiiao tudi kako «nslico marmelade, sira ali majhen narezek. Torej v celem imamo za jesti dovolj. Shibe mam 4 cre skupaj, potem sem pa 12 ur pro.^t, včasih po dnevi, včasih po noči. Če imam sUi^bo po no< i, spim p& čez dan. Ležtmo lahko dovoij, saj uimam kam iti, pa tudi ne smein. Italijana še nisem vi del nobenega, četudi smo kannaj 200 — 400 korakov narazen, čepijo ravno tako v svojih brlog.h kot mi. Strelja se skoro nič, vsaj arlilerija na jarke čisto nič. Razgled skoz strehc line je krasen — majhna ravan z mnogirni hišcami in cerkvami, okrog pa gore. Cez dan nosim vedno »počne«, ki so sedaj podšiti. Mraza ne trpim. Zvečer svetim s svečami, pa dobim kuialu petrolejko.