l o v e n s k a B L A D E T TÉ hJf L Slovenska riksförbundet i Sverige S Slovensko GLASILO / Slovenska BLADET Št. / Nr 40 Letnik / Ârgâng 11 Izdajatelj/Utgivare: Slovenska zveza na Švedskem / Slovenska riksförbundet i Sverige, PG:72 18 77-9 Finančna podpora: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu; Članarina SZ Slovensko GLASILO izhaja 4x letno v 550 izvodih Naslovne fotografije / Uppslagsfoton: Marec 2012, SLO društvo v Stockolmu ob praznovanju 40-letnice društva ter dobrodošlica novi predsednici, Viki Lindblad; Julij 2012, Domača brajda; Junij 2012, Malmö, piknik društva Planika, udeleženci. Fotografije na zadnji strani / Sista sida: Dobrna, 2012, Ludvik Popek slavi svojih 80 let; Avgust 2012, Barnakälla, piknik; Julij 2012, Slovo slovensko-švedskih turistov od Male Nedelje v Slov. Goricah. Foto: Kisovec, Stopar, Podvinski, Myndel; Mastnak, Merljak, Bencek; Budja; Kramberger, Jakše, Budja; Stražar/BJM; Macuh; Maras; Molin; Perovič in drugi. Izbor / Urval: A. Budja Za vsebino objavljenih člankov so odgovorni avtorji. VSEBINA 2 INNEHÂLL Uvodna beseda 3 Inledningsord Slovenska zveza 4 Slovenska riksförbun Društva 6 Föreningar Slov. društvo Stockholm 6 Ivan Cankar, Halmstad 13 France prešeren, Göteborg 15 Slovenski DOM, Göteborg 17 Simon Gregorčič, Köping 19 Slovenija, Olofström 22 Orfeum, Landskrona 26 Planika, Malmö 30 Vänskapsför. Stockholm 35 Kultura 36 Kultur Vaša pisma/Reportaže 39 Era brev/Reportage Naša Cerkev 50 Vâr Kyrka Aktualno 52 Aktuellt Šport 60 Sport Slovensk historia 64 Slovenska zgodovina Naslovi 67 Adresser Glavni in odgovorni urednik/izdajatelj — Huvudredaktör/ansvarig utgivare: Avguština Budja (Gusti) Člana redakcije - Redaktionsmedlemmar Jožef Ficko / Ciril M. Stopar Tehnični urednik/Teknisk redaktör: Zvonimir Bencek Naslov uredništva/Redaktionsadressen: Augustina Budja Hantverkargatan 50 261 52 LANDSKRONA, Tel. 0418- 269 26 E-post: budja@bredband.net Svoje prispevke pošljite na zgornji naslov do 15. novembra 2012 Skicka era bidrag till Slovenska BLADET senast den 15 november 2012, adressen ovan Pred 40-letnico slovenske pisane besede na Švedskem Prav ste prebrali - prva številka slovenske publikacije ki se je takrat imenovala Naš glas je izšla v Stockholmu daljnega leta 1973. Takrat je tam delovala močna in kreativna, predvsem pa zelo aktivna slovenska skupnost. Naš glas so ustvarjali: Tone Jakše, Marjan Kramaršič, Alja in Sten Öfors, Mikaela Barišič -Hojnik, Rada in Edvard Pišler, Adi Golčman, Alojz Hribar, Pavel Udir, Kristian v Mlakar in drugi. Ce sem koga izpustil, mi naj oprosti. Po težkem začetku je publikacija dosegla zavidljivo umetniško raven. Po skoraj 28 letih pa je ob koncu leta 2001 izšla zadnja 170. številka. Slovenska zveza, ki je soizdajatelj časopisa, je bila v škripcih - kar tako menda ne bomo odvrgli puške v koruzo. In je v resnici niso. Uredništvo se je v vsej naglici preselilo iz Stockholma v Skane in Blekinge, že marca 2002 je luč sveta ugledal čisto drugačen, močno okrnjen, in dokaj neugleden časopis IGSZ -Informativno glasilo Slovenske zveze. Obsegal je 16 strani, formata A4. Urednik je tako rekoč čez noč postal popolni novinec, katerega edina vrlina je bila, da je za silo obvladal slovenski in švedski jezik, kar je za izdajo časopisa odločno premalo. Junija istega leta je izšla še druga številka, nato je uredništvo na veliko veselje vseh prešlo v roke Avguštine Budja s sodelavci. IGSZ se je medtem prelevil v Slovensko glasilo. Tako je že 10 let in vse nekako deluje. Delovalo bo dotlej, dokler pač bo; podmladka ni na vidiku, časi so zelo negotovi, negotov je tudi vir dohodkov, ki omogoča izdajo. Vsepričujoča finančna kriza je zajela tudi Slovenijo in terja številne žrtve. Veselimo se, dokler ni na vrsti naše Slovensko Glasilo! Naj vam bo vsem lepo! A. Budja JoF «s Slovenska zveza na Švedskem slovenska.riksforbundet@telia.com Predsednik ima besedo... Komaj smo pričakali poletje, potem pa je bil skoraj vsak dež, no saj nam je sonce tudi sijalo, toda pravega vročega poletja ni bilo na Švedskem. Kakor moja žena pravi, da je bilo to poletje prav takšno kakršnega si jaz želim. To pa zato, ker se ne počutim dobro v veliki vročini in se izogibam sonca, če je toplejše kot 25 stopinj. Zdaj pa pomislimo, kako je bilo v Sloveniji, ko ni dež padal več kot 3 mesece, vročina na Primorskem pa je bila nad 30 stopinj skoraj vsak božji dan. No za otroke in mlade družine je morda to najlepše poletje, toda za nas, ki imamo probleme s soncem pa je to prava mora. Tudi sorodniki v Sloveniji so ves čas tarnali, trava in rože so se posušile, iz hiše in stanovanja ne morejo podnevi itd. Pa še ta kriza....... Zato pa smo dopust preživeli doma in sem zamenjal nova tla v kuhinji, hodniku in stranišču, pobarval in zamenjal strop, zamenjal tapete, pa še celo streho sem opral in odstranil mah ter jo pobarval. Kajti zaradi bolezni že nekaj let nisem nič storil, zdaj pa sem naenkrat opazil da je toliko dela, da ne bom končal vsega še drugo leto... No, toda vseeno smo si privoščili en dan dopusta v Kalmarju in en dan v Nemčiji, kajti pomembno je da si človek oddahne, nabere novih moči, potem se lažje nadaljuje začeto delo. V Olofströmu smo začeli z likovnim krožkom že v sredini avgusta, zadnjo soboto v avgustu pa smo že imeli poznani piknik in srečanje v Barnakälla. Udeležila so se ga tri društva.Zadovoljni smo bili z obiskom. V oktobru pa so na vrstu koncerti v Olofströmu, nastopil bo moški pevski zbor Franc Zgonik iz Branika pri Vipavi in pevski zbor Planika iz Malmöja. No tudi v drugih društvih pripravljajo jesenske prireditve in veselice, aktivnosti bodo vsepovsod v polnem teku. V mislih pa imamo še, zelo uspešno praznovanje 50-obletnice SKM v Vadsteni, vse priznanje gospodu Zvonetu Podvinskemu in soorganizatorjem. Kako lepo je če se nas toliko zbere na kupu in praznujemo v družbi visokih gostov iz Slovenije, Vat i-kana, Švice in Nemčije. Slovensko veleposlaništvo v Stockholmu se poslavlja in bodo kmalu zaprli svoje prostore. Predstavnica Veleposlaništva ga. Metoda Mikuž s sodelavci se zahvaljuje za sodelovanje; ko boste brali te vrstice bosta morda že na poti v Slovenijo. No mi pa ostajamo tukaj in se bomo še naprej borili za obstoj slovenskega jezika in kulture na Švedskem. Dokler bomo živi bodo na Švedskem vedeli, da tukaj tudi živijo Slovenci, ki bodo zapustili bogate kulturne korenine. Saj se ne pustimo, a ne? Srečno in lep pozdrav prav vsem Ciril Marjan Stopar Program dela Slovenske zveze 27. oktobra, koncerti MoPZ Franc Zgonik iz Branika v Olofströmu 17. novembra ali 24. novembra, sestanek UO Slovenske zveze. Veselice, prireditve po slovenskih društvih v oktobru in novembru. http://www.slovenci.si http://www.uszs.gov.si/ ZADNJE NOVICE IZ VELEPOSLANIŠTVA RS V STOCKHOLMU Predstavnica Veleposlaništva ga. Metoda Mikuž sporoča, da naj se od sedaj naprej obrnemo za vse informacije, nove potne liste in vse ostalo na Veleposlaništvo RS v Kopenhagenu na Danskem. Uradne ure: od ponedeljka do petka, od 10.00 - 12.00 ure. Telefon: 0045 33 73 01 20 in 0045 33 73 01 22 Faks: 0045 33 15 06 07 E-mail: vkh@gov.si http://kopenhagen.veleposlanistvo.si/index.php?id=1177 Naslov: Veleposlaništvo Republike Slovenije Kopenhagen Amaliegade 6, 2. Floor, 1256 Copenhagen K, Denmark Veleposlanik: Nj. eksc. g. Bogdan Benko Namestnica veleposlanika: mag. Stanka Tadin Podatke zbral: Ciril M. Stopar DRUŠTVA FORENINGAR Proslavili smo 40 let društvenega dela Pomlad in prvi del poletja je potekal v znamenju proslav, obletnic in slovesa. Zaradi pomanjkanja lastnih društvenih prostorov so zahtevale priprave toliko več časa in tesnega sodelovanja. Odvisni smo od dogovorov s švedskimi organizacijami in detaljnim načrtovanjem z raznimi društvi ter organi. Pri tem pa seveda izkoriščamo vezi, ki jih imajo nekateri naši člani. Občni zbor Dobrodošlica novi predsednici društva, Viki Lindblad Tretjega marca smo imeli občni zbor. Udeležba je bila solidna in razprava o preteklem delu in načrtih za prihodnje leto zelo pestra. Trezno smo predebatirali naše dejavnosti in možnosti pri popestritvi dela v bodoče. Po uspešnem mnogoletnem vodenju društva je na lastno željo odklonil kandidaturo dolgoletni predsednik Pavle Zavrel. Za njegovo uspešno delo smo se mu zahvalili. Predsedujoči na občnem zboru: Roman Vertovec in tajnica Viki Lindblad Najstarejša članica na občnem zboru SLO-društva v Stockholmu, ga. Ani Zupančič, 91 let Vika Lindblad Tone Kisovec Andrej Sepic Anica Štefanič V nov upravni odbor pa so bili izvoljeni: 08 897496, 0707800920 - vikilindblad@gmail.com 0705185992, 0739453529, 0739500917, 08 51177288 08 7269201 08 361380 anton.kisovec@tele2.se sepand@comhem.se kolpa@telia.com Občni zbor Metoda Mikužpri ogledu razstave panojev skozi 40 let Peter Skrinjar, nyckelharpha Razstava panojev skozi 40 let Društvo je 31. marca proslavilo 40 let obstoja. Mnoge člane je tokrat presenetila številna udeležba, saj nam je skoraj zmanjkalo prostora za vse. V zares ukusno urejeni dvorani (dekleta: hvala vam!) je bil krajši kulturni program, v katerem sta nastopila Danni Stražar in Peter Škrinjar. Pred in med zabavo pa so si prisotni ogledali društvene utrinke dela teh 40 let, ki so bili prikazani v kipih, slikah, fotografijah in tekstih. Pri razstavi so sodelovali: Jože Stražar, Tone Kisovec, Pavel Udir in Adi Golčman. V imenu veleposlaništva RS v Stockholmu nas je pozdravila odpravnica poslov ga. Metoda Mikuž. Na razstavi je sodeloval tudi umetnik, Jože Stražar Jože Štefanič in Danni Stražar ob petju narodnih pesmi Ostali smo brez veleposlaništva Slovo SLO društva v Stockholmu od osebja Slovenske AMBASADE V začetku junija smo bili povabljeni na naše veleposlaništvo. Istočasno smo proslavili 21. obletnico samostojnosti naše države in žal se tudi poslovili od naših predstavnikov na veleposlaništvu. Sredi septembra bo Slovenija namreč zaprla-ukinila veleposlaništvo v Stockholmu. Odpravnici poslov ga. Metodi Mikuž in njenim sodelavcem se je naš upravni odbor s skromnim darilom zahvalil za vso pomoč in pozornost v preteklih letih. Poslovilni govor: Metoda Mikuz Izlet v Tyresö Grad TYRESÖ Tik pred dopusti - 16. junija - pa smo šli na nekajurni ogled gradu v Tyresö, nedaleč od Stockholma. S strokovnim vodenjem po notranjih prostorih gradu smo bili seznanjeni z njegovim zgodovinskim razvojem in vlogo, ki jo je imel na širšem stockholmskem p o-dročju. Prisluhnili smo tudi srednjeveški glasbi; najmlajšim pa je igralka po skoraj enour-nem nastopu pričarala pravljična doživetja davnih lokalnih prednikov. Fotografije: Tone - Anton Kisovec Besedilo: Tone - AK. s prijatelji IVAN CANKAR HALMSTAD Nekaj naših jubilantov! Nada Adlešič polni v avgustu penzionska leta, moz Miko pa v oktobru masesu 70. obletnico rojstva; Nada in Miko sta bila soustanovitelja folklorne skupine v našem društvu in sta bila požrtvovalna voditelja folklore ves čas njenega delovanja in obstoja. Hvala jima še enkrat! Jože Križ, vredni gradbenik, polni v decembru penzionska leta. Sonja in Janko Bukovec Sonja in Janko pred svojo hišo ob vodnjaku v Stari novi vesi V septembru praznujeta zlato obletnico poroke Sonja in Janko Bukovec, oba sta veliko naredila za ustanovitev društva, prav tako sta bila pri vseh društvenih delih in funkcijah vedno med prvimi. Hvala za vse! Skozi čas: Folklorni nastopi društva Ivan Cankar, Halmstad Sonja in Janko iz mladih dni Mlada družina Bukovčevih Vsem jubilantom čestitamo in jim želimo zdravo, dolgo in srečno življenje! Foto: Anamarija Koren och andra B.Jenko Pozdravljeni! Tako kot vsako leto, priredi Slovensko kulturno društvo France Prešeren iz Goteborga v spomin dneva, ko je Slovenija postala prvič samostojna država, piknik v naravi. S tem imamo tudi priložnost čestitati našim jubilantom za rojstni dan. Kajti v letošnjem letu jih imamo kar nekaj. Za vsa srečanja smo si našli prijetni kotiček v naravnem parku, obkrožen je z zelenjem in mnogimi aktivitetami. Ob prijetno sončnem popoldnevu se vsi z veseljem srečamo zunaj v naravi ob prijetnem klepetu in vabljivimi vonjavami iz Matjaževega žara. Ob kozarčku prijetne kapljice in Tonetovi domači glasbi, se rojevajo tudi nove ideje in bridka spoznanja. V avgustu ali septembru mesecu bomo poskušali organizirati srečanje prve, druge, tretje in četre generacije Slovencev na Švedskem. S tem se lahko srečajo vsi nekdanji sošolci slovenskega jezika med seboj in z učiteljico. Kajti v pogovoru z go. Ivanko smo izvedeli, da si tudi ona močno želi, da bi spet srečala svoje nekdanje učence in učenke. Dobrodošli!!!!!!!!!!!! V lanskem letu, nam je spet uspelo organizirati skupno praznovanje Novega leta in bomo nekaj podobnega skušali izpeljati tudi v letošnjem letu. Kaj več informacij bodo člani dobili kasneje preko papirnate ali elektronske pošte. Lado Lomšek SLOVENSKI DOM_Novice iz Göteborga Tu je že august in ne morem reči, da je bilo poletje kar se sonca in toplote tiče tako prisotno, saj po lestvici sonca so za Göteborgom le še tri druga mesta, vsa ostala pa se lahko pohvalijo z veliko urami toplote in zlatih žarkov. Pa kaj, saj ne moremo nič, zato nismo rabili zalivati, moje vrtnice pa še nikoli niso bile tako ušive in obiskane od zelenih gosenic, saj so pojedle vso mlado listje. Posije sonce, pa si cvetje opomore, do naslednje nevihte in povesijo svoje cvete pošteno oklestene. Ja, kaj hočemo. Z možem greva na dopust šele septembra, tako sem delala celo poletje, znanci so bili v Sloveniji ali kje drugje, se vračajo in povedo, da so se imeli lepo. Sedaj prihaja jesen in spet bo malo več življenja po društvih. V petek, 25. maja je bila maša v latinščini s kardinalom Francem Rodetom in vsemi ostalimi duhovniki. Med gosti smo lahko pozdravili ministrico za Slovence po svetu, gospo Ljudmilo Novak z možem Romanom, iz Slovenske ambasade pa gospo Metodo Mikuž. Po končani maši smo se lahko pogovarjali z našo ministrico in srčno sem jo objela in ji povedala, da jo tukaj zelo cenimo, ker si je upala stati pokonci kot edina ženska med samimi gospodi in povedati g. Jankoviču, da je treba tudi druge poslušati, saj politika ni lahka stvar, velikokrat mora kompromis z ene in druge strani obveljati. Res ne vem, kako se bo končalo v naši vladi, volilci imajo zelo malo upanja v delo vlade. Ministrica z možem in iz ambasade so se z nami v avtobusu peljali v Vadsteno, tako smo lahko kramljali in povedali svoja mnenja. Moram poudariti, da takšnih ministrov kot je gospa Novak bi moralo biti več, preprostih, poslušnih in poštenih. Morali bi se vsi truditi za boljše življenje Slovencev in ohraniti delovna mesta ki že obstajajo, novih ne bo tako hitro, ko pa se tovarne zapirajo. Obletnica 50 let SKM na Švedskem je potekla res v mogočnem slavju in tudi program v dvorani je bil bogat. Vzdušje, pogovori in ples so pokazali, koliko je to vredno, da se srečamo, saj nas je vedno manj. Hvala tudi vsem, ki ste se spomnili in nas pohvalili za naše delo in vse ure prostovoljnosti za delo misije in društva. To je zelo pomembno, saj nas drži skupaj in ohranja slovensko zavest. Dan državnosti smo obeležili s programom, prebrali smo tekste iz različnih knjig, s himno in z minuto tišine za vse naše rajne, smo zaključili kulturni del. Slovenski Dom je pogostil vse navzoče z narezkom, kavo in pecivom ter z nabirko prostovoljnih prispevkov, katerega izkupiček bomo poslali na Caritas. Bo mogoče pomagalo komu pri plačanju položnic. Zaželeli smo drug drugemu lep dopust in da se zdravi vidimo v jeseni. Babica Silva Horvat je praznovala svoj 65. rojstni dan v krogu babic na njenem domu. Pogostila nas je in kar nekaj ur smo prebile skupaj. Silva, že res, da si sedaj upokojena, toda ne sediš in vrtiš prste, saj rada plavaš, se družiš z nami, rada greš ven in na izlete. Bodi zdrava in srečna še mnoga leta in hvala, da smo lahko skupaj praznovali. Prav tako hvala tudi možu Ivanu in sinu Renatu, saj sta bila edina moška reprezentanta med vsemi babicami. Naš jubilant November; Karel Kolar 70 let Lepo je ta dan praznovati s teboj in se spominjati tvojega bogatega in izpoljnjenega življenja. Še v naprej vedro, korajžno in z zaupanjem stopaj naprej skozi življenje 19. julija smo na Hedenu navijali za slovenske fante Gothia Cup, ko so izgrali z Ukrajino. Po petih neporaženih tekmah s takrat izgubili z 2-1. Po tekmi so se zahvalili, da smo jih izpod-bujali in navijali. Fantje so dobili za nagrado, da sodelujejo v Gothia Cup, ker so se na te-komovanju doma dobro odrezali. Bili so iz Pjuta. Za konec mojega pisanja, bi rada omenila da tudi OS v Londonu so naši tekmovalci pokazali, čeprav je Slovenija majhna država ima dobre športnike, ki so Sloveniji lahko v ponos. Lepo se imejte in pazite nase do prihodnjič.. za Upravni odbor Slovenski Dom Marija Kolar Pogovor z Anico Maras Kar hitro sem izkoristila priložnost, da za Naše Glasilo izkoristim pogovor z Anico, ki je živela tukaj v Göteborgu. Anica in Ernest sta prišla na Švedsko že 16.9. 1972 leta. Zaposlena sta bila v Pripps in Konsums Bageri, družba prijateljev tukaj ju je vezala, toda želja, da se vrneta nazaj v Slovenijo je prevladovala. V Lenartu v Slovenskih Goricah, sta si na lepem mestu zgradila hišo in 30.6 1980 sta se za stalno odselila nazaj. Oba sta danes že upokojena, nikakor pa ne brez dela. Ernest je zgradil sončne panele na vrtu in tako imata elektriko za toplo vodo, lep vrt z vsem mogočim sadjem in zelenjavo. Anica, ki je pa zelo rada v družbi, rada hodi na izlete Čestitke in najlepše želje! preko Društva Upokojencev, poje v pevskem zboru, rada hodi na sprehode. To je samo delček njenega življenja, saj rada odpreta vrata prijateljem in znancem, kadar jih obiščejo. Letos se je Anica odločila, da gre z nami v Vadsteno, bili smo je veseli, njej pa, upam, so ostali lepi spomini. Anica ostani kot si, tudi če ga včasih dobro ušpiči,š saj smeh podaljša življenje, pravijo. Upam da bosta oba še dolgo pri močeh in uživala ob sadovih vajinega dela. Marija Kolar Pogovor z Jožico Javornik Jožica je doma iz Lovrenca na Pohorju. Tam dela v župnišču, učila je tudi verouk, vodi gospodinjstvo v tamkajšnem župnišču, sedaj že upokojena, dela še pa vedno. Slovenci tukaj na Švedskem jo poznamo kot dobro organistkinjo, ker je že velikokrat igrala na orgle pri maši v Vadsteni. Z župnikom Zvonetom, ki je bil duhovnik v župniji Lovrenc, se dobro poznata (25 let), rada pride na naša romanja (tokrat že sedmič) v Vadsteno. Med nami se dobro počuti in rada pride. Ker tokrat ni mogla stanovati v župnišču (zaradi renoviranja stanovanj župnikov, so tile stanovali v teh sobicah, ki jih navadno izdajo gostom), zato sva jo z možem Karlijem povabila k sebi. Potovanje z avtobusom na Švedsko si je krajšala z družbo Anice Maras, ki je pa bila povabljena k Mariji in Zenotu Perovič in tako sta se obe lahko pobližje spoznali in si krajšali čas. Ko se je avtobus bližal Saljsebaden,, jih je spremljala policijska kontrola in v spremstvu policijskih avtomobilov spredaj in za avtobusom so se pripeljali na Stena terminalen, kjer so jih temeljito pregledali in ničesar našli. Mi, ki smo jih prišli čakat na Nils Ericson terminalen, smo se spraševali, le kaj švercajo naše punce. Odgovor je bil " ničesar", le da še kaj takega nista doživele. Nato smo se odpravili proti domu in klepeta ni bilo konec, nato le nekaj ur spanja, saj sem šla zjutraj delat. Jožica je oseba, ki se prilagodi vsakemu okolju, njene besede, ne odvrni me od dela, dovoli, da pomagam, in tako sva naredili vse v dvoje. Babice smo bile v Botaniskem vrtu in tako smo si vse ogledale. Näsdukströ lepo cvetje in seveda kramljale. Letošnje romanje v Vadsteno je bilo tako še bolj slovesno zaradi proslavitve 50. obletnice. Tudi malo po trgovinah sva utegnile in enajst dni je minilo tako hitro, da sta obe, Anica in Jožica obljubili, da bosta morda še prišli. Prijateljstvo z avtobusa se bo nadaljevalo, prav tako povabilo, da se na dopustu vidimo. Hvala, Jožica, za Tvoje veliko ljubeznivo srce in še pridi. Marija Kolar SIMON GREGORČIČ Dopis iz Köpinga! Vsem skupaj lepe pozdrave iz društva Simon Gregorčič, Köping. Zopet je čas, da se z našimi prispevki napolnijo strani slovenskega Glasila. Lepo v in interesantno je vedno, da zvemo tudi kakšne novice iz drugih društev. Cas beži, tako še malo in vsi bomo na svojih delovnih mestih po letošnjem dopustu. Naj izkoristim priliko in zaželim vsem lepo dobrodošlico nazaj. Upam, da ste se imeli lepo, da ste se oddahnili in doživeli veliko lepih trenutkov. Vem da vreme vsepovsod ni dopuščalo, da bi si privoščili oddih in nabrali novih moči , za katere je najbolj ugodno ob sončnem vremenu. Z moje strani je bilo ravno obratno, namreč dovolj sonca in prehude vročine, premalo dežja. Tudi to ni bilo v redu, da ni dežja, kajti vse se suši, nazadnje tako hudo, da ne bo kaj pobirati ne z njiv in niti ne iz vinogradov. Ljudje, ki skrbijo in delajo na kmetijah, se trudijo za lepe in bogate pridelke, a žal jim to vedno ne uspeva. Zavedajo se, da se je tudi s takšnim vremenom treba sprijazniti, in načrtovati z delom za naprej. Toliko. Spet je napočil čas, da se začnemo dobivati in se tako pogovorimo o vsem lepem, kar smo vsak zase ali skupaj preživeli na letošnjem dopustu. V društvu Simon Gregorčič v Köpingu smo bili delovni, izpeljali smo vse kar smo si zamislili v prvi polovici leta. Z veseljem in zadovoljstvom smo se razšli v poletnih dneh, z upanjem da se še naprej dobivamo in se poveselimo in vstrajamo pri ohranjanju naših navad in običajev. Ena teh navad je tudi, da se skupaj v v poveselimo ob nabiranju gob. Ze mesec in pol se sprehajamo po lepih Švedskih godovih, ob nabiranju gob in borovnic, Letos smo bili v velikem pričakovanju, da bo veliko jurčkov, kajti bilo je dovolj dežja. Realnost je malo drugačna, nismo namreč našli obilo jurčkov, ampak je v gozdovih zelo bogato rumenih lisičk. Vsekakor smo veseli in zadovoljni ob tako lepih sveže nabranih lisičkah, pomembno in veselo je pa tudi druženje nas vseh, ki se veselimo bogastva in ponujenih dobrot po gozdovih. Hvala vsem za trud in vztrajnost ob naših srečanjih, saj na ta način ohranjamo v naše običaje. Želeli bi pridobiti še kakšnega člana v našo sredino, ki bi se skupaj z nami v jesenskem času iz leta v leto rad pridružil skupnim sprehodom v lepe, mehko poraščene gozdove. Predsednik društva Alojz Macuh Obvestio vsem članom Društva Simon Gregorčič Meseca oktobra odpiramo društvene prostore, in letos prihaja do spremembe odširalnega časa. Prostori društva bodo namreč odprti od 16. ure naprej, zaželjeno je, da dežurni poskrbi za odprtje društva ob 16.uri in potem vodi kot smo mi tega navajeni. Že leta nazaj smo se pogovarjali o tem, da bi poskusili spremeniti odpiralni čas, vedno več je starejših članov in bi tako morda bilo boljše za vsakega od nas, da se dobivamo prej, in nato tudi prej pridemo ob večerih domov. Vabljeni k sodelovanju in prosimo za razumevanje, pomagajmo si z obveščevanjem, povabimo in pregovorimo drug drugega, da pride v društvene prostore ob sobotah že popoldne ob 16. uri. Vse ostale aktivnosti društva se bodo odvijale po dogovuru. Dobrodošli! Upravni odbor. 11 let Slovenskega piknika in srečanja v Barnakälli Gostje so se zbirali; Viktor je nategnil harmoniko; Udeležba članov društva Planika Člani iz Kallinge, najmlajša Astrid Stopar 3 leta Jože in Edo sta takoj zacela balinati Mario, Janez in Rafko pri grilu Libero Markezic iz Kallinge Marjeta in Andrej iz Planike, Malmö Silvana in Ema s cevapcici na zaru; Zbrani pri kosilu, ki je kar teknilo Z letošnjim piknikom smo bili zares zelo zadovoljni, saj so bila prisotna kar tri društva: Slovenija Olofström, Planika iz Malmöja in Arena iz Kallinge, prišlo je dosti več gostov, kot se jih je prijavilo, tako da smo napolnili cel šotor, nekateri pa so sedeli še na vrtu, kjer so bile mize in klopi in vsaka ima svojo majhno strešico. Avgustovsko sonce nas je prijetno pogrevalo. Kar pa je bilo najbolj veselo, da so bile prisotne res vse tri generacije Slovencev, zato upamo, da bodo res vsi našli pot do slovenskega piknika. Vreme je bilo pravšnje, ne prevroče, vendar toplo Kajti, po 11 letih tega srečanja bi si človek mislil, da so se ljudje že naveličali vsega, ko je kakšno leto manj ljudi, toda naslednje leto jih pride spet dosti več, čeprav nam je nekaj družin sporočilo, da so na poti v Slovenijo, ker bo tam zdaj vročina popustila. Tokrat so bile najbolj številne kar tri družine Stopar s sorodniki in družina Rampre s tremi odraslimi sinovi pa še njihov stric je pomagal peči meso na žaru. Gosti iz Malmöja so omenili da radi pridejo na ta piknik, ker je vse tako dobro organizirano, pa domači kruh, krompirjeva solata , vse meso in čevapčiči so doma pripravljeni, prav tako jabolčni zavitek in vse pecivo je doma pečeno. Za vse to se moramo zahvaliti Silvi ani, Idi, Ivanki, Emi in Magdi, Janez pa kot vedno peče meso na žaru in si menca oči zaradi dima in velike temperature žara. Ne smemo pozabiti tudi gostov, ki so res zahvalni za vse te dobrote. Nekateri so takoj začeli balinati, dokler je sonce lepo grelo in čeprav so napovedovali dež je le enkrat poškropilo pozno popoldne, toda kers mo bili v velikem šotoru tega skoraj opazili nismo. Za dobro razpoloženje smo imeli kar tri muzikante. Glavni je bil Viktor. Pomagala pa sta mu Andrej iz Malmöja in Libero iz Kallinge. Veselili smo se, prepevali, no bilo nam je res lepo. Letos so nabiralci gob zaradi suše ostali praznih rok, morda pa bo boljša letina naslednje leto? V mraku so se začeli prvi poslavljati, gostje so se odpeljali s kombijem in avtomobili, saj so tisti najd aljši imeli skoraj 200 km do doma. No spet smo se veselili pod okriljem slovenske zastave, pokrovitelji srečanja pa so bili Slovenska zveza in Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Dobrodošli tudi naslednje leto, kajti že smo rezervirali prostor in šotor za 31. avgusta 2013. Upam da nas bo zdravje držalo. LIKOVNA SEKCIJA Likovna sekcija je začela s krožkom že v sredini avgusta. Likovni krožek je tri sobote v mesecu od 14-18.30 ure. Takrat so tudi odprti društveni prostori, pa balincplac imamo pred društvenimi prostori. Dobrodošli med nas Olofströmski Slovenski glas V avgustu je izšla g 75-ta številka olofströmskega glasila na 24 straneh. g Izhaja že 17 let, če ste zainteresirani, se kar naročite. OKTOBRSKI KONCERTI V OLOFSTRÖMU V goste nam prihaja MoPZ Franc Zgonik iz Branika, ki je med Vipavo in Novo Gorico. Pride okoli 30 pevcev in spremljevalcev. Zborovodja je poznani dirigent Miran Rustja, ki vodi več pevskih zborov na Primorskem. V Olofströmu bosta 2 koncerta, prvi bo podnevi v sodelovanju z občino Olofström, drugi pa bo zvečer v veliki dvorani Folkets husa. Nastopal bo tudi pevski zbor Planike iz Malmöja. v ____ ŽALOSTNA NOVICA Sporočamo, da je v 73-tem letu starosti umrl naš član Svetličič Ladislav, po domače Slavko iz Billesholma, ki je okoli 24 km oddaljen od Helsingborga. Pokojnikovi ženi Matildi izrekamo iskreno sožalje. Pogreb je bil 29. avgusta v Billesholmu. Društvo je iz pogrebnega fonda izplačalo določeno vsoto za rože. P L A N D R U Š T V E N E G A D E L A, jesen 2012 27. oktober, Oktoberfestkoncert in Vinska trgatev. Koncerti MoPZ Franc Zgonik iz Branika in pevskega zbora Planike iz Malmöja. 22. decembra, miklavževanje. Likovna sekcija: junija, avgust- december krožek likovne sekcije 3 sobote v mesecu. Vabimo zainteresirane. Od 14-18.30 ure. Društveni prostori so odprti, ko ima likovna sekcija krožek, to je v sobotah od 15.00 ure naprej. Ciril M. Stopar KD Slovenija, Olofström ORFEUM LANDSKRON A S Poletje povezujemo s počitnicami Posnetek pred povratkom na Švedsko Letošnje počitnice v Sloveniji je spet zaznamovala velika vročina, saj so se temperature v juliju in avgustu povpele tudi do 40 stopinj. V Slovenskih Goricah se prvi teden septembra pripravljajo na trgatev, lahko bi rekli, da je to skoraj cel mesec prej kot navadno! Naše mlade družine v Landskroni so izbirale različne destinacije za svoje počitnice: Nekateri so preživeli nekaj tednov v Sloveniji, drugi v Ameriki in Kanadi, večina pa jih je ostala doma na Švedskem. Zdaj je počitnic konec. V 1960.ih letih je slovenska država, takrat še republika v okviru SFRJ, izgubila veliko število svojih prebivalcev. Postali so izseljenci, oziroma priseljenci v kateri od evropskih držav ali držav drugih kontinentov. To je bilo skoraj enako tragično kot tista leta po koncu druge svetovne vojne, ko so zaradi komunistične diktature in množičnih povojnih pobojev tisoči rojakov zapuščali svoje domove, da bi ohranili gola življenja, brez domovine in brez pravic. Begunska taborišča so bila začasni domovi tedanjih slovenskih izseljecev. Šele v drugi polovici 60.ih je bilo navadnim državljanom mogoče pridobiti potni list za odhod v tujino, med njimi sem bila leta 1964 tudi jaz. Na Švedsko se je med leti 1950-75 preselilo okrog 8000 Slovencev. Kakšnih 2000 se jih je postopoma vrnilo v Slovenijo, ostali pa so ostali do današnjih dni. Pretekla so dolga desetletja, mnogi rojaki so že tudi legli k večnemu počitku, tako da se število prve generacije slovenskih izseljencev iz tega obdobja konstantno zmanjšuje. Veliko nas je tudi že upokojenih ali pa bomo v kratkem. Od leta 1962 je za duhovno plat Slovencev na Švedskem skrbel slovenski izseljenski duhovnik, najprej p. Jožef Flis (1962-72), nato p. Janez Sodija 81973-77), nasledil ga je g. Jože Drolc (1977-93) in od leta 1993 g. Zvone Podvinski. Slednji bo med nami kmalu že 20 let, kar je doslej najdaljša doba za slovenskega duhovnika na Švedskem. 22/07/2012 18:03 f ..Mala Nedelja 16. Julij 2012: Mladi so prihajali k mamiki na počitnice v Prlekijo drug za drugim; ..Najmlajšiso uživali tudi v spanju; ..Obiskali so nas tudi švedski prijatelji; ..Dora, Matej, AnneMarie in Lenka ob srečanju s prijateljem Minčem iz mladih dni; ..Victor Karlin s pijatelji se je oglasil pri mamiki ob povratku na Švedsko. Tudi pivo in vino je teklo; ..Po kosilu v hotelu GROZD pri Mali Nedelji; ..Ladijski zajtrk na poti domov; ..Zakonca Maras na obisku; ..Niklas z NOVO v naročju; ..Pogrnjena miza nekje na Švedskem; ..Jani in Tatjana Budja na obisku; .. ..Mlada družba pred staro trto v Mariboru; ..Dora nas je ob večerih zvabila k petju; Razgled z Vršiča; ..Obiska pri sosedovih, starejših in mlajših; ..Olga s sosedi peče koruzo; ..Therese s potomci in predniki; ..Sosedovi otroki in vnuki; Slovenci na Švedskem smo se nekoč strnili v kakšnih deset slovenskih zelenic, skratka - naselili smo se v industrijskih mestih kot so Landskrona, Malmö, Halmstad, Heisingborg, Göteborg, Olofström, Jönköping, Köping, Stockholm, Eskilstuna in drugje. Kmalu so se tudi začela ustanavljati slovenska društva, od katerih je bilo prvo SKD TRIGLAV (1968) v Landskroni, predhodnik današnjega pevskega društva ORFEUM. V Landskroni smo Slovenci v okviru društva imeli dokaj burno zgodovino, ki jo je burilo predvsem vmešavanje komunističnega režima, katerega roka je segala tudi na Švedsko. O tem lahko med drugim kaj več beremo v knjigi Draga Jančarja z naslovom Temna stran meseca, str. 234-247. Dandanes podobnega vmešavanja ni več čutiti, vendar pa ostaja škoda iz minulih let nepopravljiva, kar se izraža na različne načine. Med drugim se je število članstva v društvu drastično osipalo kot listje jeseni, odmrlo listje pa ostane mrtvo.. .Danes živi na Švedskem še okrog 5000 Slovencev prve generacije, vsaj toliko je tudi rojakov druge generacije. Nekateri so prišli na sever Evrope šele po osamosvojitvi Slovenije 1991. Letos v septembru se v Stockholmu ukinja slovensko predstavništvo - ambasada, delno kot odziv na ukinitev švedske ambasade v Ljubljani 2011, delno kot nujen varčevalni ukrep, saj je Slovenija v zadnjih nekaj letih Pahorjeve vladavine zašla v krizno območje. Kaj ukinitev slovenskega veleposlaništva za Slovence na Švedskem praktično pomeni, še ni znano. Odslej se bomo po potrebi lahko obrnili na diplomatsko zastopništvo v Kopenhagnu (glej naslov na predzadnji strani Sl. GLASILA!). S časom svet postaja vse manjši, vse lažje so poti komuniciranja iz enega na drugi konec sveta, s tem se človeku geografske razdalje zmanjšujejo. V upanju, da velja to tudi za socialne in moralne razlike med prebivalci Zemlje, voščim našim bralcem lepo jesen! Sorodniki odhajajo v večnost globoko sožalje ob izgubi dragih oseb. Med letošnjimi počitnicami v Prlekiji je večnost vzela pet naših sorodnikov; v juliju je umrla Marica Mlinarič, roj. Bohanec, nato se je poslovil še Viktor Šijanec. Pri padcu se je smrtno ponesrečil Peppi Inwinkl, v avgustu pa je umrla še Milica Bohanec. Letos 30. maja pa se je v Ljubljani srečal z večnostjo tudi naš sorodnik Slavko Bohanec. Naj jim bo zemljica lahka in Sodnik milostljiv. Vsem bližnjim Počitnice so za nami Med tem je za otroke v Sloveniji in na Švedskem spet začela šola, mladim pa služba. Počitnice so za nami. Prva generacija Slovencev na Švedskem pa uživa v zasluženem počitku 30 s pokojnino. V šolsko klop je prvič sedla tudi Johanna Kostanjevec (na sliki zgoraj, z mamico Dominiko), v predšolsko klop pa Isak Laudon (na sliki s sestrico Novo in staro teto Lenko). Prvič pa smo se srečali tudi z našimi sorodniki, ki sicer živijo v Ljubljani, a nismo vedeli drug za drugega, da obstajamo. To so Tišlerjevi, v ospredju Vesna in mož Janez, v ozadju njuna hčerka Barbara z možem in sinčkom. Fotgrafiral je najbrž Vesnin in Janezov vnuk Ambrož. Vsem šolarjem, ki praznujete osebne praznike Gusti Budja zaposlenim in upokojencem, naj bo lepa jesen, vsem voščimo, da ostanete zdravi in dobre volje! Planika Malmö - avgust, 2012 Poslavlja se dokaj dolgo in letos nič kaj prijazno švedsko poletje, katero je po hladu in obilju padavin preseglo več starih rekordov, oben pa se po poletnem zatišju prebuja Planika. Upravni odbor se je že sestal in določil datume jesenskih prireditev, kar ni čisto lahka naloga. Društvo ima namreč 225 članov z različnimi željami in hotenji, izkušnje so nas naučile, da prav vsem ne moremo ustreči. Na koncu smo se odločili za naslednje; Petek, 28. september: prva društvena večerja. V soboto, 27. oktobra se bomo odpravili v Olofström kjer bo koncert moškega zbora iz Branika, na katerem bodo nastopili tudi pevci zbora Planika, Malmö. Kako bomo potovali je odvisno od števila prijav podrobnosti bomo članstvu sporočili v posebnem vabilu. Petek, 09. november: praznik sv. Martina z vinsko trgatvijo in slovesno večerjo. Petek, 07. december: adventna večerja in Miklavž. Ponedeljek, 31. december: silvestrovanje in pozdrav Novemu letu Vse prireditve z izjemo koncerta v Olofströmu, bodo potekale v društv. prostorih s pričetkom ob 19.00. Hvala bratskemu društvu Slovenija iz Olofströma za povabilo na odlično pripravljeno Srečanje vseh generacij! Gostje iz Malmö-ja. Iz leta v leto nas je manj; v aprilu nas je, manj kot 4 mesece po smrti brata Antona, zapustil Vincent Zemljič, roj. 1939, v juliju pa po kratki in hudi bolezni Guerino Medica roj. 1941. Svojcem in sorodnikom izrekamo iskreno sožalje. Pa poglejmo še malo v slovenske loge; pred časom organiziran referendum pokojninske reforme je po nepotrebnem klavrno propadel. Volivcem ni nihče nazorno pojasnil, da se v blagajno ne steka dovolj denarja, glavni razlog pa ostaja predhodna neusklajenost z opozicijo in socialnimi partnerji. Vsi sindikati in nekatere stranke so namreč državljane odkrito pozivali naj glasujejo proti. Upamo lahko, da so se predlagatelji iz vsega naučili, da tovrstnih reform ni mogoče uresničiti čez noč. Za primerjavo; tudi Švedska je pred leti uvedla pokojninsko reformo, vendar so priprave potekale več let. Vsi pogajalci so bili tako rekoč zaprti, dokler se niso zedinili. Ko so našli skupni jezik je vlada brez ugovorov in glasovanj reformo enostavno izpeljala. Državljani so bili kajpada ogorčeni, vendar niso imeli nobenega foruma okrog katerega bi se lahko združili. V Sloveniji potekajo tudi priprave na predsedniške volitve. Do danes (28. avg.) je znanih že enajst, bolj ali manj resnih kandidatov. Kot po navadi prevladujejo slednji, med njimi tudi osebek z imenom Miran Šic, sicer predsednik neznane stranke Humana Slovenija ki bo, če zmaga seveda, uvedel državljansko plačo - vsak državljan dobi 1000 € na mesec. S tem bi odpravil socialno stisko, vendar pa ne navaja kje bo vzel denar. Med resnimi kandidati z največ možnostmi pa so; aktualni predsednik Danilo Türk, bivši premier Borut Pahor, ter evropski poslanec Milan Zver. Doslej so imeli slovenski volivci srečno roko; vedno jim je uspelo izvoliti dokaj priljubljene, predvsem pa kultivirane in nekonfliktne osebnosti, ki so Slovenijo predstavljale v tujini. Parlamentarne volitve so živo nasprotje. Na poslanskih sedežih najdemo med večino poštenih tudi peščico dokazanih goljufov in lažnivcev, kateri se po izključitvi iz stranke in svoje poslanske skupine prelevijo v t.i. nepovezane poslance, ter tako prevedrijo čas do naslednjih volitev. S kančkom sreče pa so lahko ponovno izvoljeni, kar se je čisto zares dogodilo na zadnjih, izrednih parlamentarnih volitvah. Piknik - SKD Planika, Malmö Bulltofta, 02.06.2012 Foto J. Myndel, text JoF Svensk-slovenska vänskapsföreningen presenterar unga Slovener som forskar i Sverige ABF-huset, Sveavägen 41, Per Albinrummet, 1 tr. Lördagen den 8 september 2012, kl 14.00 Rok Borstnar hâller just nu pâ att slutföra sin doktorsavhandling och är samtidigt gäst-forskare vid Uppsala Universitet. Han forskar om Parkinsons sjukdom, (var vi är idag och vad tror vi om framtiden) och de viktigaste skillnaderna mot Alzheimer. Hans forskning riktar sig mot utveckling av nya läkemedel och forskning om dess effekter. Han har presenterat sina forskningsresultat pâ mânga konferenser och vetenskapsinstitution-er, men har även förklarat problematiken för en bredare publik. Mirjana Grujic är biokemist som âr 2002 disputerade pâ det Medicinska fakultetet i Ljubljana. Dà forskade hon om effekter av inhibitorer fràn mikroorganismer till cancercel-ler. Nu jobbar hon i Uppsala pâ Sveriges Lantbruksuniversitet med en grupp forskare, där grundundersökningen inriktar sig mot mastceller, som är huvudaktörer vid allergi och astma. Studierna är publicerade i internationella tidskrifter och har presenterats pâ mânga konferenser. Andrej Furlan disputerade âr 2009 inom materialfysik vid Linköpings universitet. Han forskar inom omrâdet tunnfilmsfysik med utvecklingen av nya karbidiska nanokompo- siter riktade mot tillämpningar inom produktionen. Efter att han arbetat 2 och 1/2 âr som postdoktor pâ Ängströmslaboratoriet vid Uppsala universitet, är han sedan förra âret tillbaka vid Linköpings universitet där han jobbar med utveckling och konstruktion av utrustningen som skall användas pâ den nya MAX IV syn-krotronen, som är under utbyggnad nära Lund. Studierna är publicerade som flera artiklar i relevanta internationella tidskrifter och har presenterats vid flera konferenser. Sprâk: engelska, slovenska och svenska. Fri entré. (Air) 4* och LDlICIcJ studieförbund Ikultura KULTU 1 Alojzu Rebuli visoko italijansko odlikovanje Pisanje Alojza Rebule, člana SAZU-ja in Prešernovega nagrajenca, je v Italiji v zadnjem odbobju deležno vrsto javnih predstavitev in odmevov v tisku. Tržaški prefekt in vladni komisar v deželi Furlaniji - Julijski krajini Alessandro Giacchetti je aprila o Alojzu Rebuli dejal, da je s svojim literarnim delom, a tudi s svojo zavzetostjo svetel zgled za današnjo mladino. Foto: BoBo Literatu že čestital Žiga Turk Tržaškega pisatelja Alojza Rebulo, ki je pred kratkim praznoval 88. rojstni dan, je italijanski predsednik Giorgio Napolitano imenoval za velikega častnika viteškega reda za zasluge za Republiko Italijo. O imenovanju so pisatelja obvestili prav ob praznovanju rojstnega dne. Kdaj mu bodo izročili to drugo najvišje državno odlikovanje na področjih kulture, gospodarstva, javnega ali človekoljubnega dela, pa še ni določeno. Delo Alojza Rebule je deležno vse več predstavitev in odmevov v italijanskem tisku, konec marca pa so mu v Rivi del Garda za roman Nokturno za Primorsko (v italijanščino ga je pod naslovom Notturno sull'Isonzo prevedla Martina Clerici) podelili književno priznanje Maria Rigonija Sterna. Na začetku aprila mu je med srečanjem v tržaški vladni palači v imenu italijanskih oblasti čestital tržaški prefekt in vladni komisar v deželi Furlaniji - Julijski krajini Alessandro Giacchetti. O Rebuli je tedaj dejal, da je tako s svojim delom kot zavzetostjo svetel zgled za današnjo mladino. Odlomek iz članka: 6. avgust 2012 Trst - MMC RTV SLO/STA Boris Pahor v 100. leto starosti z literarnim spomenikom svoji Radi Tržaški pisatelj Boris Pahor je 26. avgusta praznoval 99. rojstni dan in ga preživel ob spominjanju svoje življenjske sopotnice. Prav te dni je izšla Knjiga o Radi, ženski z njemu sorodnim značajem, kot jo opisuje. Boris Pahor Foto: BoBo Knjiga, ki je izšla v Cankarjevi založbi in jo bodo ob navzočnosti avtorja v ljubljanski knjigarni Konzorcij predstavili 28. avgusta, temelji na dnevniških zapisih, ki jih je Pahor pisal od junija 2009 do uresničitve knjige. Pisal je med dopoldanskimi in popoldanskimi obiski Rade v bolnišnici, pisal je tudi zatem, ko je umrla, poroča Primorski dnevnik. O skupni poti, dolgi več kot pet desetletij Boris Pahor pravi, da je obsežno delo pregled njegovega življenja z Rado, s katero sta preživela več kot petdeset let. Tudi to delo obsega vrsto vsebin in dokumentov, s katerim avtor opisuje dogajanje okrog sebe - sedanje in preteklo, pravi. V knjigi je objavil tudi pismo, ki ga je poslal pisatelju Francetu Bevku zatem, ko so Rado odslovili iz podjetja Adriaimpex. To je bil čas, ko je Pahor izdajal revijo Sidro in pisal o tem, kako rešitve narodnostnega vprašanja ne sme pogojevati ideologija. "Mene niso mogli odposlati, ker sem bil zaposlen v šoli, zato so pa njo vrgli iz službe. Rada je bila vedno solidarna z mano, brez njenega doprinosa bi kasneje tudi težko izdajali revijo Zaliv," je za Primorski dnevnik povedal literat. Odlomek iz daljšega članka (AB) M. K. 11. avgust 2012 Trst/Ljubljana - MMC RTV SLO INFORMATION: Under varen 2013 kommer tva slovenska böcker att ges ut i svensk översättning: Romanen "Nekropola" av Boris Pahor och den illustrerade barnboken "Moj očka" av Lila Prap. Bada ges ut pa etablerade svenska förlag, med utgivning av kvalitetslitteratur sedan manga ar tillbaka. Den som är intresserad av att köpa böckerna kan anmäla sig till Ann-Sofie Öman _pa tel 070-716 25 40_ Budjine knjige v dLib.si Rojakinja s Švedske, Avguština Budja, nam je sporočila, da so vse njene knjige, tako avtorske kot uredniške, dostopne v digitalni knjižnici Slovenije. Do knjig v elektronski obliki tako lahko dostopa kdor koli s katerega koli konca sveta, ki ima dostop do svetovnega spleta in ustrezno opremo na računalniku. V digitalni knjižnici Slovenije je objavljenih šest knjig Avguštine Budja, objavljena ni le Švedska slovnica za Slovence, za katero založnik Družina ni dal zelene luči, da pa se dobiti pri Rafaelovi družbi v Ljubljani. Digitalna knjižnica je dosegljiva na naslovu (link:http://www.dlib.si,)http://www.dlib.si, do želenih knjig pridete tako, da v iskalno vrstico na vrhu vpišete Avguština Budja. Avguština Budja je v pogovoru za naš radio povedala, kaj ji pomeni, da so njene knjige dostopne v digitalni knjižnici, kakšne odzive je že dobila, kako lahko te knjige beremo in s kakšnim namenom se je strinjala z objavo v digitalni knjižnici. Že nekaj časa je namreč razmišljala o tem, da bi knjige dosegle širši krog ljudi, ker so knjige namenjen bralcem – Slovencem na Švedskem, saj opisujejo njihovo življenje in tudi drugim, saj nekatere prinašajo veliko praktičnih podatkov. Zdaj prevaja avtobiografijo v švedski jezik in tudi to bo skušala digitalizirati, da bo dostopna v digitalni knjižnici. Knjige Avguštine Budja se sicer dobijo v NUK-u in še nekaterih knjižnicah v Sloveniji. Vir: Radio OGNJIŠČE, 26. 08. 2012 V zgodnjih pomladnih mesecih 2012 sta izšli zbirki Slovensko GLASILO tretji in četrti del v samozaložbi A. Budje. Slovenska zveza na Švedskem je od založnice odkupila 16 izvodov obeh delov, ki jih je med drugim namenila slovenskim društvom na Švedskem. Vse štiri zbirke Slovenskega GLASILA so poleg večine knjig Avguštine Budja dostopne na http://www.dlib.si. Do želenih knjig pridete tako, da v iskalno vrstico na vrhu vpišete Avguština Budja. A. Budja "Ne nemški mobiliziranci ne drugi v nacizmu in v komunizmu niso šteli kot ljudje." V Uršulinskem samostanu v Mekinjah so ob evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov organizatorji slovesnosti posebno pozornost namenili spominu na prisilno mobilizacijo Slovencev v nemško vojsko med drugo svetovno vojno. Govorci so pozvali k prizadevanju, da se časi, ki so povzročili toliko gorja, ne bi več ponovili. Profesor na Teološki fakulteti Janez Juhant je v govoru zbranim postavil vprašanje, ali smo pripravljeni omogočiti žrtvam človeško sočutje in moralno zadoščenje. Kot je dejal povezovalec programa Tone Ftičar, je dogovor med dvema totalitarnima sistemoma, nacistično Nemčijo in komunistično Sovjetsko zvezo, 23. avgusta 1939 za seboj pustil krvavo sled. Ravno nacizem in komunizem v 20. stoletju sta bila namreč "odgovorna za milijone zaprtih, preganjanih in ubitih". Uršulinski samostan v Mekinjah pri Kamniku kot lokacija za slovesnost ni izbran naključno, je še dejal Ftičar, saj so njegovi zidovi "nema priča totalitarizmov, vojn in trpljenja 20. stoletja". Osrednji govornik na nocojšnji proslavi je bil profesor Janez Juhant, ki je med drugim poudaril, da evropski dan spomina ni namenjen le spominu, ampak "urejevanju družbe in popravi krivic, ki so jih žrtvam povzročili omenjeni režimi". "Resnico bomo spoznali, če si bomo lahko pogledali v obraz ter se pogovorili in dogovorili o svoji preteklosti, da bi lahko z upanjem zrli v prihodnost in omogočili mladim, da živijo in preživijo," je povedal. Kamniški župan Marjan Šarec je v pozdravnem nagovoru dejal, da je malo držav na svetu, kjer se mora tako majhen narod skozi vsa stoletja "krepko boriti za svoj obstoj". Zadnje dejanje tega je bilo po njegovem mnenju leta 1991, "ko smo dosegli svojo državo, ki pa bo uspešna takrat, ko bomo dosegli, da se noben totalitarizem nikoli več ne bo ponovil", je še povedal. Direktorica organizatorja proslave, Študijskega centra za narodno spravo, Andreja Valič Zver pa je poudarila, da je bistvo totalitarizma nespoštovanje človekovega dostojanstva. "Naj takšno spominjanje na temne plati naše zgodovine pripomore k dvigu kulture, strpnosti, sočutja in spoštovanja med ljudmi," je še dejala. Po mnenju predsednika društva Demos na Kamniškem Igorja Podbrežnika mora slovenska družba doseči soglasje, "kako zdraviti rane preteklosti, ki nas vedno znova bolijo" in tudi, kako presegati delitve, ki "nas slabijo in ogrožajo našo prihodnost". Zbrane sta nagovorila še predsednik Društva taboriščnikov ukradenih otrok Janez Žmavc in predsednik Zveze društev mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941-1945 Leon Janežič. Kot je prepričan Žmavc, si vse žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov želijo pravično obravnavo vseh dogajanj ter dejanj posameznikov in organizacij. Prisotni so si ob koncu lahko ogledali še krajši dokumentarni film o usodi prisilnih mobilizirancev z naslovom Vojakovo pismo, v video nagovoru pa sta prisotne pozdravila tudi evropski poslanec Tunne Kelam ter predsednik Platforme evropskega spomina in vesti Göran Lindblad. Slovesnosti so se med drugim udeležili predsednik vlade Janez Janša, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak, minister za obrambo Aleš Hojs, minister za notranje zadeve Vinko Gorenak, varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik in evropski poslanec ter predsedniški kandidat Milan Zver. V Sloveniji in Evropi smo omenjeni dan spomina, ki ga sicer obeležujemo 23. avgusta, prvič obeležili leta 2009, ko je aprila Evropski parlament z resolucijo pozval k njegovi razglasitvi, slovenska vlada pa je temu pozivu sledila šele letos. Piše: Petra Gorše Objavljeno 27. 08. 2012, B)vesnost v Mekinjah Foto © www.scnr.si Vir: Radio OGNJIŠČE VAŠA PISMA /REPORTAŽE ERA BREV Pozdravljena, urednica Gusti! Hvala za povabilo k sodelovanju v tej številki Glasila. Pošiljam ti pričujoče razmišljanje o bližajočih se predsedniških volitvah, in prosim, da ga objaviš. Naj še mladi vedo, kako razmišlja starejši in izkušen človek, ki je slišal že marsikatero življenjsko zgodbo in videl prenekateri košček tega sveta. Tole ti pošiljam sedaj, ker je že gotovo. V nekaj dneh ti pošljem še počitniško doživetje iz Slovenije z naslovom Tistega poletnega dne, skupaj s tremi fotografijami in pripadajočimi podpisi. Ravno to, podpise k fotografijam v vašem Glasilu najbolj pogrešam, kajti objavljena slika brez podpisa je nema, le stran vržen papir. To ti pravi star novinarski maček! Dodatek: — Pa saj so vsake tovrstne sugestije odveč, saj že pogled v nekaj zadnjih številk pove, da postaja oblikovanje vse boljše in vsebina preglednejša. Vso srečo ti želim še naprej! LP tebi in vsem rojakom na Švedskem Tone Pred predsedniškimi volitvami »Nič ni tako skrito, da nekoč ne bi postalo očito!« tako pravi star pregovor in vse bolj verjamem, da je stare reke in pregovore treba spoštovati, kajti naravnani so na precej daljše obdobje, kot pa ga meri človeško življenje. S tega vidika postaja tudi čedalje bolj jasno, da družba, ki je zrasla iz množičnega zločina in se je vseskozi ubadala predvsem s tem, kako bi to neprijetno resnico prikrila, ne more imeti svetle prihodnosti. Nemci so po drugi svetovni vojni imeli denacifikacijo, Poljaki, Čehi in še nekateri drugi vzhodnoevropski narodi po propadu komunizma lustracijo (začasna prepovedpolitičnga delovanja bivšim komunistom), slovenski narod, ki ga je v zadnjem stoletju doletelo toliko hudega, pa je bil namesto tega ponovno oropan, pitali so ga z lažmi in mu še naprej prikrojevali zgodovino. Zaslužil bi si kaj boljšega! Enaindvajset let po osamosvojitvi v Sloveniji spet volimo predsednika države. Doslej smo imeli tri, a nobenemu od njih ni uspelo, da bi zares postal predsednik vseh Slovencev, čeprav so enega izmed njih nekateri mediji hoteli okititi celo z nazivom »oče naroda«. Vseh se je držala temna senca zločinov, ki so jih storili njihovi politični somišljeniki. Zdaj je pravi čas! Ne za razčiščevanje in za iskanje prave resnice, to je stvar objektivnih zgodovinarjev. Še manj za maščevanje, ampak čas za ponujeno roko sprave in prijateljstva. Nastopil je ob tokratnih predsedniških volitvah. Trije predsedniški kandidati so v ospredju. Prvi je sedanji predsednik republike, ki pa je s svojim ravnanjem že nekajkrat dokazal, da mu je čustvovanje dela Slovencev in pieteta do mrtvih zanj drugorazredna stvar. Kako naj bo tak človek predsednik vseh Slovencev ?! Drugi je bivši predsednik vlade, ki je že na začetku svoje vladavine napravil usodno napako: zavrnil je sodelovanje z opozicijo, se pravi dobro polovico Slovencev. Zato pa smo zdaj tam, kjer smo! Kako naj bo ta človek predsednik vseh Slovencev?! Tretji je evropski poslanec dr. Milan Zver. Mislim, da je on pravi kandidat za novega predsednika republike. Je neobremenjen s preteklostjo, je demokrat ter pripravljen na pogovore in kompromise. Takega človeka Slovenija zdaj potrebuje in zato ga bom volil! Tone Jakše, avtor knjige Poti iz sanj, Novo mesto, samozaložba 2003, v švedskem prevodu En sloven i Sverige, SSVF, Stockholm 2011. _ •• Ett tack till Ann-Sofie Oman Jag läste artiklarna frân Druzina. En viss del publicerades ocksâ i arkivet för radio OGNJISCE, bla fotona. Även andra har skrivit ovanligt mycket om Vadstenaträffen i âr. 50 âr av slovenska katolska missionen firas bara en gâng. När missionen firade 40 âr 2002 skrev jag ett häfte om katolsk historia i Sverige, i korta drag som prästen podvinski lät rycka upp till alla pilgrimer dâ. Och sâ viste jag inte att du läste slovenska i Slovenien, trevligt det ocksâ. Hoppas du fick lära känna Slovenien lite närmare, ett fint litet land pâ den soliga sidan av Alperna. Hälsa Plestenjak när du har kontakt med dem. Vill du sâ kan du höra av dig angâende sommarkursen som du har gâtt förra âret. Jag är fortfarande huvudredaktör för Slovenska BLADET i Sverige, det vore intressant att läsa om kursen, speciellt pâ svenska. Ha det gott! Hälsningar Augustina Budja Tack för ditt mail! Det var roligt att du uppskattade mina alster. Jag vet inte om du syftar pâ den svenska tidningen Dagen eller slovenska Družina, där det visst har varit tvâ skilda nummer som har innehâllit mina texter om Vadstena. Eftersom du har varit i Slovenien, är det förmodligen Družina du har läst. I âr blev det alltsâ även en text i den svenska kristna dagstidningen Dagen, som har kristna läsare utanför Svenska kyrkan som mâlgrupp. De svenska katolska församlingarna läser exemplevis Dagen. För Družina skrev jag en text om själva firandet, och ytterligare en text med fokus pâ Zvones arbete som slovensk katolsk präst i Sverige och med korta intervjuer med nâgra av slovenerna/ättlingar till slovener i Sverige. Förra âret gjordes en nästan ordagrann översättning till slovenska av den text som jag skrev pâ engelska. I âr har jag faktiskt inte sett hur det blev, eftersom jag inte har fâtt nâgra referensexemplar skickade till mig frân redaktionen i Ljublana (än). Men jag utgâr frân att mina texter har blivit hanterade pâ ett korrekt sätt. Jag har inte varit i Slovenien i âr. Tyvärr fick jag tacka nej till en stipendieplats pâ sommarkursen i slovenska pâ universitetet i Ljubljana, helt och hâllet av ekonomiska skäl. Stipendiet omfattar inte reskostnad, och tre veckor utan inkomst därtill blev för mycket för min ekonomi i âr. I höst ska jag läsa slovenska igen pâ halvtid. Undervisningen är flyttad frân Göteborgs universitet till Uppsala universitet. Vi far väl se om det blir nâgon skillnad. Läraren är densamme: Morgan Nilsson. I bästa fall blir jag erbjuden stipendium till nästa ârs sommarkus. I sâ fall tackar jag ja. Jag har kontinuerlig kontakt med Janez Plestenjak och hans familj, framför allt med dottern Petra Plestenjak, som jag bodde hos i fjol när jag gick sommarkursen i Ljubljana. De bor allihop i Škofja Loka. Det är min avsikt att delta även vid nästa ârs pingstfirande i Vadstena. Kanske ses vi dâ! Bästa hälsningar Ann-Sofie Spomini in kratek dodatek - odgovor na pismo prijateljice Anice! Najprej se moram tudi njej zahvalit,da je prišla s soncem in dobro voljo kot vedno in nam polepšala ta naš lepi praznik 50. obletnica Katoliske misije na Švedskem. Vem da je bila tudi ona z možem na romanju v Vadsteni v sedemdesetih letih. Zadnja leta ko smo se srečevali na dopustu sem jo nagovarjala, pridi na našo obletnico. No malo truda pa je šlo, na lanskem dopustu je rekla; saj bi bilo lepo še enkrat videt in doživet, srečat prijatelje no beseda je dala besedo in se je letos res pripeljala med nas. Tudi midva in cela naša družina smo bili veseli tega obiska.Kot midva se tudi najina hčerka in sin srečujeta z njimi, sicer bolj poredko, ko se nahajajo v Sloveniji jih pa obiščejo. Ni pa samo to, mi smo se spoznali v sedemdesetih, oni so se potem vrnili, mi pa smo še tukaj, so pa srečanja vsakič prisrčna, ko pridemo v domovino. Prej je bila le pošta vsaj za praznike, sedaj klepeti prek interneta, telefona in pa srečanja, ko smo na dopustu. Vsakič, ko se nahajamo v mojih Štajerskih krajih, imamo pri njih odprta vrata za prenočišče in vse drugo. Zato obema najlepša hvala za gostoljubnost, katero nam nudita. Potepi, pohajanja in kakšna veselica - tu se z veseljem družimo. Klepeta pod brajdo pa da sploh ne omenjamo. Lepa doživetja tudi na obiranju grozdja v njuni družbi in v družbi njenih sorodnikov. Lepi spomini. Zato sva bila še toliko bolj vesela njenega obiska in druženja teh nekaj dni. Za lanski dopust se je z nečakom pripeljala do naju in smo se potepali po Primorski - Svinščaki, Snežnik, Mašun, lep dnevni izlet, samo kaj, ko pride le za en dan, potem pa je ni več. No pa vseeno smo uživali. Marija in Silva z nasimi gostji Zato je bil ta njen obisk tukaj še toliko lepši, da smo se lahko vsaj malo potepali po njenih poteh, in da je videla, da se marsikaj spreminja, tudi tukaj. A ne samo to, tudi vrt in rožice mi je zalivala, sprehod po vrtu, še predno sem se jaz prebudila. Takih gostov ni slabo imeti. Upam da bo pozabila na mučno pot in imela v spominu samo lepe stvari, saj družbo sta si pa delali z gospo Jožico na poti. Naša skupina „ BABICE", smo ju popeljale v Botanični vrt in smo uživale in se imele fajn, a kaj ko čas tako hitro mine. Vseh teh nekaj dni kar je bila med nami, je bilo kratko a nepozabno. Hvala ti za obisk in vse kar smo doživeli skupaj. Upam, upam da se še kdaj vidimo tukaj na Švedskem. Pregovor pravi - nikoli ne reci nikoli..Vse lepo Vama želiva in se veseliva ponovnega srečanja v Lenartu in še kje drugje. Marija Perovič - Lindome NA DOBRNI BILO JE NADVSE VESELO ... Rojstnodnevni šopek z 80 vrtnicami je Ludvik Popek dobil od svojega sina Roberta Popka z družino. (foto Blaž Mastnak) Ludvik Popek iz Södertälja je 19. avgusta dopolnil 80 let. Ob svojem rojstnem dnevu je teden dni pred tem v domačem kraju v Sloveniji, kjer zadnja leta običajno preživi poletne mesece, pripravil čudovito zabavo v Hiši kulturne dediščine - zbirka Polenek na Dobrni. Ludvik Popek je domačin z Dobrne (natančneje iz Vinske Gorice). Naš Ludvik je nasmejan človek in veseljak, ki je bil dolga leta aktiven član Slovenskega društva v Stockholmu in je tudi pel v tamkajšnjem zboru. Ne bomo opisovali njegovega življenjepisa, lahko pa z gotovostjo trdim, da Ludvika veliko ljudi pozna po tem, da zelo rad poje in je odličen plesalec. Naj še dolgo ostane takšen. © Dolgoletni prijatelji, s katerimi se pozna od svojega prihoda na Švedsko pred mnogimi leti. Na sliki: Sumiko, Jože in Janez. (foto Blaž Mastnak) Na svojem praznovanju je imel ob sebi ljudi iz Slovenije in kar precej tistih, ki živijo ali so nekoč živeli na Švedskem. Predvsem je bil vesel, da sta bila ob njem njegova otroka: sin Robert z ženo Edith in otroci Anno, Erikom, Sofio in Jakobom ter hči Petra z dvojčkoma Rebecko in Frankom. Kot sam pravi, je bilo to eno od najlepših praznovanj v njegovem življenju, mi, ki smo se ga udeležili, pa smo mnenja, da bi ga lahko imel kar vsako leto. Ludviku iskreno želimo VSE NAJLEPŠE IN NAJBOLJŠE ter še veliko let in takšnih praznovanj, ko bo ob sebi združil ljudi, ki jih ima rad in oni njega! Ludvik se je neznansko razveselil prihoda sina Roberta z družino, tukaj v prisrčnem objemu s sinom. Ludvikova družina: sin Robert, žena Edith, hčerki Anna in Sofia ter sinova Erik in Jakob. Jakob pozdravlja svojega bratranca Franka, Ludvikovega vnuka po hčerki Petri. (foto Blaž Mastnak) Zabava je bila pripravljena v Hiši kulturne dediščine Polenek na Dobrni, ki je bila odličen ambient za sproščeno praznovanje. (foto Blaž Mastnak) Ludvik se je pred rezanjem torte vsem gostom prisrčno zahvalil, da so prišli. Ob njem stojita sin Robert in vnuk Erik, nasproti njega pa je njegova snaha Edith. (foto Blaž Mastnak) --dst-- Tistega vročega poletnega dne Letos so poletni meseci tu na jugu Evrope še posebej vroči - skoraj neznosni. Res je, da nas že nekaj časa kot po pravilu vsak konec tedna poboža kak hladen val in prinese s sabo malo svežine, da lažje zadihamo. Malo zagrmi, tu in tam nevihta pljuskne še nekaj kapelj dežja, potem pa za en teden zavlada spet žgoča modrina. Tako je bilo na začetku poletja, sedaj, v drugi polovici avgusta, pa je vrag vzel šalo. Tiste kaplje dežja se cedijo le še po gorskih vrhovih alpske Slovenije, ostali pa zvečer zaskrbljeno buljimo v vremenske slike na malih ekranih in vzdihujemo nad oblaki, ki se v širokem loku od britanskega otočja preko Skandinavije zgubljajo nad ruskim prostranstvom. Vi pa zavidljivo pravite: »Blagor njim na soncu!« Tako je - nikoli ni čisto prav! Zdaj, ko je prevroče, vlada suša, travniki so vse bolj rjavi, koruza na poljih leze nazaj in jagode v vinogradih so vse manjše. Na Krasu in na Primorskem že diši po dimu in gozdovi, ki so komaj prerasli goličave, spet izginjajo v ognju. Pa smo spet dobri za trideset let. A Slovenci smo šibe, naj bo taka ali taka, že vajeni. Suša in požari, to je zdaj naš vsakdan. Fotografija s TVS. No, tistega poletnega dne v drugi polovici julija, pa še ni bilo tako. Z ženo Mirjam sva se izpod zelenih Gorjancev podala na našo obalo. Svoj čas je bil to velik podvig, saj smo samo za pot čez Slovenijo porabili dobrega pol dneva. Danes od Metlike ob hrvaški meji preko Ljubljane v slabih treh urah pridemo do vzpetine nad Sečovljami. Onkraj solin in morskega zaliva spet vidimo Hrvaško, naprej proti severozahodu pa bolj slutimo kot vidimo Portorož, Piran, Izolo in Koper. Vrh vzpetine je še dobro videti opuščene zidove. Tu je bil nekdaj dominikanski samostan, ki so ga spet začeli počasi obnavljati. Ondina in Sebastijan s kmetije Milok nad sečoveljskimi solinami. Desno žena Mirjam. Vzameva sprehajalne palice in se med oljkami povzpneva v hrib do samostanskih ruševin. Tam gori naju pozdravi rezgetanje. Konji se v skupinah podijo po presušenih travnikih in zaman stikajo za šopi zelene trave. Onkraj se v megleni daljavi izgublja presahla Dragonja, vidijo se modre stavbe mejnega prehoda na meji s Hrvaško in značilna jadranska sinjina čisto na desni, ki obeta osvežitev. Spustiva se spet po pobočju hriba, da bi čimprej prišla do nje. A vmes je starodavna istrska kmetija, kjer sva nastanjena in kjer naju čaka najin avto. To z oljkami poraslo pobočje sodi k njej, moje dolenjske oči pa na njem zaman iščejo vinske trte. Še preden pa prideva do prvih zgradb, naju pozdravita domači sin Sebastijan in njegova mati Ondina. Hitro ju postavim pred čudovito panoramo sečoveljskih solin, da bi ju fotografiral, Sebastijan pa opazi moj vprašujoči pogled in že pripoveduje: »Včasih smo tukaj imeli vinograde, zdaj pa to ne gre več. Zato pa imamo kakih 1.200 oljk. Nekaj starih, največ pa smo nasadili novih. Krog se imenuje naša kmetija. Stara je zagotovo več stoletij. Ko sta tu kmetovala nona Alma in nono Albin, je bil pri hiši priimek Panger, zdaj kmetujeva z očetom Hermanom in na leto pridelava kakih 1.300 litrov olja za prodajo. Kmetija je velika okoli 10 hektarov, nekaj zemlje pa imamo tudi v najemu. Olje je kvalitetno, saj velja hladno stisnjeno deviško oljčno olje iz slovenske Istre za enega najboljših na svetu. Ga je pa treba seveda tržiti. Naš je naprodaj pod nazivom olje domačije Milok. Tako se pišemo.« Zanimivo bi bilo zvedeti več o krajevni zgodovini, zlasti o solinarstvu, s katerim se je včasih ukvarjal tudi Sebastijanov nono, pa o oljarstvu, s katerim se sedaj ukvarjata Sebastijan in njegov oče, vendar naju vleče naprej. Čaka naju zdravilišče v Strunjanu z osvežitvijo v bazenih z morsko vodo. Taka osvežitev je za nas, upokojence, najbolj primerna. In ko se potem odpraviva na kosilo, naju pri vratih restavracije pozdravi velik plakat, ki z besedo in fotografijami vabi k nakupu ekstra deviškega oljčnega olja s kmetije Milok. Sebastijan se je očitno že resno lotil trženja. Zvečer je čas za srečanje na Belem križu. Svoj čas, ko je imel Lojze Hribar, naš rojak iz Stockholma, tam še letno hišico, smo se pri njem poleti srečevali znanci in prijatelji, ki smo kakorkoli povezani z njim ali s Švedsko. Kar nekaj se nas je tako zbralo na prostorni terasi in uživalo ob prijetnem pogovoru, glasbi in petju, zlasti pa ob razkošnem pogledu na Portorož in Piranski zaliv pod seboj in na lučke, ki so migotale onkraj na hrvaški obali . Kdaj je Lojze kupil ta obmorski azil ob slovenski obali, se zdaj ne spomnim, dobro pa se še spomnim zgodbe o tem, kako je sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja Lojze prišel na Švedsko. Korenine te zgodbe segajo tja v začetek prejšnjega stoletja, če ne še dlje. Z Lojzetom Hribarjem in ženo Mirjam na terasi nad Strunjanom. Šved Alfred Jensen, dober poznavalec slovanskih jezikov in slovanske literature, je za Nobelov komite veliko potoval po slovanskih deželah in vzdrževal stike z literarnimi ustvarjalci. Zelo dobro je poznal tudi balkanske narode, od Slovencev pa se je najbolj navduševal nad Antonom Aškercem, s katerim se je dopisoval in prevedel v švedščino celo nekaj njegovih pesmi. Alfredova vnukinja Karin je v začetku šestdesetih let potovala po sledeh svojega dedka. Srečala se je z Lojzetom in vnela se je ljubezen. Nekaj let sta živela v Ljubljani, potem pa sta se preselila na Švedsko. V Stockholmu sta se jima rodila sin Tomaž in hčerka Marina. Karin je zdaj že pokojna in pesem na terasi nad Portorožem se ne oglaša več, kajti Lojze nima tam več vikenda. Rad pa obišče bivše prijatelje in sosede. In na terasi Mercatorjeve restavracije na Šentjanah smo pustili topli sapici s Tržaškega zaliva, da je hladila spomine na vesele dni naše mladosti, ki smo jih prebili tu, in na tiste dni, ki smo jih preživeli v Stockholmu. Sklenili smo, da se naslednjega jutra skupaj odpeljemo v Ivančno Gorico, kjer se je Lojze srečal s svojimi sorodniki. Njegova hčerka Marina z družino, ki je pripotovala s Švedske, ga je namreč že čakala tam. Lojze Hribar (levo) s svojimi na stopnišču nečakove kmetije v Ivančni Gorici. Poleg njega stoji hčerka Marina s sinom Jensom, zrave nje pa hčerki Ellen in Alice ter mož Ralf Thunberg. Marina je pravnukinja švedskega slavista Alfreda Jensena, njeni otroci so torej prapravnuki.V ospredju stoji Lojzetov sedemdesetletni nečak Frenk Kumelj, sin pokojne najstarejše Lojzetove sestre Marije. Pokojna sta tudi že dva Lojzetova brata Rudi in Tone, dve njegovi sestri Alojzija in Jožica pa še živita, prva v Kranju in druga v Škofji Loki. Desni na sliki je avtor dopisa, Tone Jakše. Tone Jakše NASA CERKEV VAR KYRKA Piše: Matjaž Merljak Rojaki s Svedske in povratniki so se letos že 19-ič podali v slovenske hribe. Spoznavali so Veliko Planino. Srečanje so zaključili s sveto mašo v baziliki Marije Pomagaj v narodnem svetišču na Brezjah. Rojaki s Švedske na Brezjah Foto © www.marija.si Kot je povedal slovenski duhovnik na Švedskem Zvone Podvinski, je bilo udeležencev več kot 20. Začeli so v Kamniku in se nato odpravili proti Črni in peš šli mimo planšarij in kapelice Marije Snežne do Zelenega roba. Vreme ni bilo najboljše, so pa doživeli Veliko Planino in njene planinske razsežnosti. Pri sv. maši, Brezje Na god sv. Brigite Švedske (23. julija) so imeli zaključek vzpona s sveto mašo na Brezjah. Ta sveta žena tudi rojake vsakič znova nagovarja. Prišlo je precej ljudi, ki so bili v tistih dneh v Sloveniji. Pri sveti maši je bil tudi nekdanjih župnik na Švedskem Jože Drolc. Iz prepričanja bomo rodili veliko sadu Sveto mašo ob 24. Romanju treh Slovenij je daroval škof Metod Pirih. Z njim je somaševalo 14 duhovnikov, večinoma iz izseljenstva: iz Hamiltona, Ingolstadta, Augsburga, Frankfurta, Mannheima, Muenchna in Göteborga. Tudi škof Metod se je ustavil ob gospodarski in moralni krizi sveta. Svete Višarje 2012, cerkev, duhovniki MSGR. Metod Pirih: Vse tu zbrane duhovnike in vernike iz zdomstva, zamejstva in Slovenije v imenu slovenskih škofov prav prisrčno pozdravljam. Vsem, ki ste pripravljali in izpeljali letošnje srečanje treh Slovenij, se iskreno zahvaljujem. Letos mineva 70 let od umora žabniškega rojaka prof. dr. Lamberta Ehrlicha, duhovnika in velikega Slovenca. Še danes nam je za vzor, kako je potrebno delati za narod in za sočloveka. Naj ta mučenec in svetnik prosi za ves slovenski narod, da bi nam zasijalo sonce pravice, resnice in pravega miru. Namen današnjega srečanja je poglobitev v veri in utrditev naše narodne zavesti, potem pa medsebojno druženje in povezovanje Slovencev po svetu, v zdomstvu in doma. Zdrava narodna zavest in vera sta najpogosteje povezani. Pomanjkanje narodne zavesti povzroča versko mlačnost in lahko celo odpad od vere. Hvala vsem, ki tudi za ceno žrtev ohranjate katoliško pripadnost, slovensko kulturo in slovensko besedo. —. Jezus nam jamči, zagotavlja, da če bomo ostali na trti, na Kristusu, v Cerkvi, če bom najtesneje zmeraj drugače, bolj osebno, bolj prijateljsko, bolj intimno, bolj globoko, bolj iz prepričanja in ne samo iz navade, da bomo rodili obilo sadu. To ni beseda ne svetega očeta, ne slovenskih škofov, ampak je to božja beseda, za to v to verujemo in to nam zagotavlja nove, drugačna čase in tudi uspehe. Naj višarska Marija, kraljica miru, upira svoje oči v nas, nam kaže Jezusa in pravo usmeritev, da bomo tudi v prihodnje Slovenci med seboj tesno povezani ter povsod polni sonca, vedrine in upanja. Marija naj bo močna opora naše žive vere in mogočna pomoč za edinost med nami. Msgr. Metod Pirih, upokojeni koprski škof Svete Višarje 2012, Zvone Podvinski, škof Metod Pirih, mons. Janez Pucelj Vir: RADIO OGNJIŠČE Mučenca Lojzeta Grozdeta častimo na oltarju, postopki pa se vodijo še za druge svetniške kandidate. Verujemo, da nas vsi ti in še mnogi drugi naši mučenci in spoznavalci vere zagovarjajo pri Bogu in za nas prosijo. Vendar se moramo zavedati, da ni dovolj sklicevati se na našo versko in kulturno dediščino, saj se mora vsaka krščanska generacija ponovno odločiti za Kristusa Prepričan sem, da lahko kot katoličani največ naredimo za duhovni in kulturni napredek našega naroda za izhod iz gospodarske in moralne krize s svojo zvestobo evangeliju in z življenjem iz evangelija. Vsaka slovenska katoliška skupnost doma in po svetu je kakor vinograd. Kako se vinogradnik trudi, kaj vse naredi od obrezovanja, oranja, gnojenja do zadnjega škropljenja, da bi trte dobro obrodile. Letošnje romanje treh Slovenij na Sv. Višarje je priložnost za preverjanje našega doslednega krščanskega življenja in našega dela. VIR: Radio OGNJIŠČE Iaktualno aktuellt Pobiralci krompirja na Kurbusovi njivi na Ptujski cesti Dogodek, pobiranje krompirja, na Kurbusovi njivi na Ptujski cesti pri Gornji Radgoni, je bilo vredno zabeležiti. Ob tem moramo takoj povedati, da Ptujska cesta ne predstavlja ulice, pač pa vas ob cesti Gornja Radgona-Spodnji Ivanjci. To smo zapisali zato, ker nas je nedavno bralec neke vesti iz Ptujske ceste poklical in vprašal: »Kje je v Gornji Radgoni ulica Ptujska cesta?«. Pa pojdimo k zanimivem opravilu, pobiranju krompirja. Kot je znano je krompir v Evropo iz Južne Amerike Peruja ali Čila, prinesel odkritelj Amerike Krištof Kolumb. Zanimivo je, da so ga v naših krajih začeli gojiti šele v času vladanja cesarice Marije Terezije, ki je tedaj vodila Avstroogrsko državo, če se malo pošalimo, »Malo Evropsko unijo«. Krompir je živilo, ki ga danes najdemo na vsakem jedilniku. Brez njega si ni mogoče predstavljati človeške prehrane. Iz zgodovine pa je znano, da je v Evropi reševal tudi lakoto. Včasih so s kuhanim v »alfah«, svinjskih kotlih, redili tudi prašiče. Krompir je mogoče pripraviti na st o in več načinov. Danes poznamo njegovo pripravo tudi za v »pakl«, se pravi, ga dobimo napol pripravljenega in pakiranega v trgovinah. Omeniti velja, da se beseda krompir pojavlja tudi v pregovorih. Na primer, imel je nenadno srečo, se reče, da je imel krompir. V nemških deželah, kjer so gojili veliko krompirja, so si izmislili šolske »krompirjeve« počitnice, da so lahko otroške roke pobirale krompir. Danes ga pobirajo s stroji. Naj omenimo, da so v preteklosti nabirali krompir v pletene košate »cejne«, sedaj pa v plastične kangle. Vseeno, glej sliko, je ena od pobiralk, držala v rokah pleteno košaro. Mi smo kot smo v uvodu omenili, na njivi ob cesti Gornja Radgona-Spodnji Ivanjci, na Ptujski cesti. Pred domačijo Elizabete in Jožeta Kurbus, kjer skrbno kmetujeta na lepo urejeni kmetiji, zagledali ekipo, ki je ročno pobirala krompir. »Za trenutek smo ustavili pobiranje in naredili pričujočo fotografijo, ob tem pa se pogovarjali z gospodarjem Jožetom Kurbusom. »Včasih smo sadili več krompirja, ker smo ga "polagali", krmili tudi prašičem. Kot vidite, je letos lep pridelek. Ker je zemlja sorazmerno skuha, ga je bilo lahko »izorati«. Za tako malenkost se ne splača pobiranje s strojem, zato smo za pobiranje povabili bližnje sosede. Kot vidite delo poteka v veselem razpoloženju. Nobeden od pobiralcev ne dela za denar, pač pa za »gverilo«, pravzaprav plačilo v naturi. Vsak bo za svoje delo dobil kako vrečo krompirja, ki mu bo služil za ozimnico. Za vse ga bo dovolj, tudi za nas in naše prašiče. Čeprav imajo prašiči danes »sodobnejšo« krmo, jim mi še privoščimo krompir, ki ga imajo prašiči zelo radi. Rad bi se zahvalil vsem, ki še držijo tradicijo, da sosedu pomagajo, ko potrebuje pomoč. Srečen sem, da naju z ženo sosedje tudi na tak način spoštujejo.« Ludvik Kramberger Foto: Pobiralci krompirja na Kurbusovi njivi na Ptujski cesti Paradižnik je smrt za holesterol in vi Ste vedli, da je paradižnik izjemno zdrava zelenjava, ki pomaga v boju s holesterolu in visokemu krvnemu tlaku. Paradižnik je lahko odlična zamenjava za tablete, ki zmanjšujejo zdravstvene težave. Ze 50 gramov paradižnikove mezge ali soka na dan in težave bodo v kratkem odpravljene. Zakaj je paradižnik tako zdrav? Ta vrsta zelenjave vsebuje veliko količino likopena, ki daje paradižniku sijočo rdečo barvo. To je izjemno močan antioksidant, ki pripomore k dobremu počutju in pomaga pri številnih boleznih. Avstralski preiskovali so paradižnik analizirali zadnjih 55 let in dobili presenetljive rezultate. "Naša študija kaže, če se na dan zaužije več kot 25 miligramov likopena, ta zniža slab holesterol za 10 odstotkov," je povedala raziskovalka Karin Ried. Hranilne vrednosti paradižnika: • vitamin A • B6 • C • E • K tiamin niacin pantotensko kislino beta karoten ogromno mineralov Zdravilni učinki: • zmanjšuje tveganje za nastanek raka na prostati pri moških • zmanjšuje tveganje za nastanek raka na dojkah, materničnem vratu, mehurju, prebavilih in pljučih pri ženskah • zavira nastanek srčno-žilnih bolezni Paradižnik je torej izjemno zdrav, zato ga uživajte v največji meri in ohranite zdravje. Recept jedi s krompirjem Hruške in krompir potresemo z gorgonzolo MMC RTV SLO Sestavine: 70 dag krompirja, 35 dag hrušk, 15 dag gorgonzole, 2 dl mleka, 2 rumenjaka, 5 dag slanine ali pancete, 1 žlička škroba, maslo za pekač, muškatni orešek, sol, poper. Krompir olupimo in narežemo na tanke rezine. Hruške narežemo na tanke krhlje. Krompirjev narastek Pekač namastimo in vanj izmenično kot strešnike polagamo hruške in krompir. Gorgonzolo narežemo na kocke. Mleko zmešamo z rumenjakoma, 2/3 gorgonzole in s škrobom, začinimo s soljo, poprom in z muškatnim oreškom. Prelijemo hruške in krompir. Potresemo s preostalo gorgonzolo in pečemo 45 minut v pečici, ogreti na 200 stopinj Celzija. Narastek obložimo z rezinami slanine oz. pancete 20 minut pred koncem pečenja. Jed postrežemo še toplo. Foto: Wikipedia Krompirjevi kolački s skuto Začinimo s soljo, poprom in sladko papriko MMC RTV SLO Sestavine: 60 dag mokastega krompirja, 4 žlice masla, 2 rumenjaka, 5 dag moke, 15 dag nepasirane skute, 2 jajci, mleta sladka paprika, olje za cvrtje, sol, poper. Krompir skuhamo v lupinah, ga olupimo in pretlačimo. Zmešamo ga z rumenjakoma in tremi žlicami masla. Ostalo maslo raztopimo v 1 dl vroče vode, v katero nato vmešamo moko. Vlijemo h krompirju, vmešamo še skuto in jajci ter vse dobro zmešamo, da dobimo gladko maso. Če je masa prevlažna, vmešamo še malo moke. Začinimo s soljo, poprom in sladko papriko. Oblikujemo kroglice (premera približno 4 cm) in jih ocvremo v vročem olju. Jed ponudimo še toplo. Krompirjevi kolački z zeliščnim nadevom testo nadev 500 g moke 500 g krompirja 2 jajci 50 g masla 50 g kvasa sol 2 rumenjaka 1 žlička drobno narezanega drobnjaka 1 žlička sesekljanega majarona 1 žlička sesekljanega pehtrana priprava ■ Krompir olupimo, narežemo na večje kose, ki jih pristavimo v hladni vodi. Zavremo in kuhamo približno 20 minut, da se krompir zmehča. ■ Kvas nadrobimo v skodelico. Dodamu mu žlico moke in nekaj žlic mlačnega mleka, pokrijemo in pustimo vzhajati 15 minut. ■ Pekač namažemo z maslom. ■ Kuhan krompir odcedimo, nekoliko ohladimo in pretlačimo. Dodamo mu maslo, jajci, moko, kvasec in sol. Na hitro ugnetemo gladko testo, ki ga oblikujemo v hlebček, položimo v skledo, pokrijemo s prtičem in pustimo vzhajati 30 minut. Krompirjevi kolački z zeliščnim nadevom Krompirjevi kolački s čebulo Ploščate kolačke oblikujemo z rokami s premerom približno pet centimetrov. Dodamo skuto in smetano MMC RTV SLO Sestavine: 1,3 kg krompirja, 2 čebuli, 2 jajci, moka, olje za cvrenje, 20 dag skute, 1 dl kisle smetane, 1 šopek drobnjaka, sol. Krompir operemo, olupimo in drobno naribamo. Stresemo ga na krpo ter ožamemo. Čebuli olupimo in zelo drobno nasekljamo ter zmešamo s krompirjem. Dodamo dve razžvrkljani jajci, približno tri žlice moke in žličko soli. Z rokami oblikujemo ploščate kolačke s premerom približno pet centimetrov. KROMPIRJEVI KOLAČKI 150 g kuhanega in pretlačenega krompirja 150 g bele moke 150 g sladkorja 1. Pripravimo testo iz kuhanega in pretlačenega krompirja, bele moke, sladkorja in surovega masla. 2. Dobro ga pregnetemo in razvaljamo za dober prst na debelo. ■ Pečico segrejemo na 180 °C. ■ Vzhajano testo razvaljamo za prst na debelo. Razvaljanega namažemo z rumenjakom in potresemo s sesekljanimi oziroma narezanimi zelišči. Testo zvijemo v štručko, ki jo narežemo na 2 do 3 centimetrov debele rezine. Zložimo jih v pekač, tega pa potisnemo v segreto pečico, da se kolački zlato rjavo spečejo. serviranje so slasten prigrizek h kozarcu vina ali piva. Segrejemo olje in zlato ocvremo kolačke. Polagamo jih na kuhinjski papir, da vpije odvečno maščobo. Drobnjak nasekljamo ter zmešamo s skuto in smetano. Solimo in postrežemo s kolački. 100 g surovega masla 1 b elj ak za pre maz sladkor za po sip 3. Z nožem ali z modelčki izrežemo razne oblike, jih pomažemo z beljakom im posujemo s sladkorjem. Pečemo v s peki papirjem obloženem večjem pekaču pri 175 - 180 stopinjah od 10 do 15 minut oz. do lepe rumene barve. Dober tek! Prekmurje praznuje — 17. avgust O »enem od čudežev Slovenske zgodovine« »Odločitev o Prekmurju za nobeno stran ni bila idealna, ne za našo ne za Madžarsko. Za nas bi bila idealna odločitev poleg Prekmurja še priključitev Porabja. Malo je takih, ki bi si pri razmišljanjih o tej zadevi upali iti do konca. « Doc. dr. Andrej Hozjan, zgodovinar (Bob dneva v časopisu Večer). Doc. dr. Andrej Hozjan predvsem opozarja, da je v.ijy, obstajala velika nevarnost, da bi ■ se zgodil drugačen razplet. t "71 "ji I . i r. _.. .. . . Nastaja pa zbirka zgodovinskih virov o odločitvi za Prekmurje iz okvira Pariške mirovne konference, ki jo pripravlja izr. prof. dr. Andrej Rahten. Ob koncu Prve svetovne vojne 1918 je leta 1919 za kratek čas zaživela Murska republika, kot odgovor na takratno politično dogajanje. Posledica Murske republike je bilo poenotenje in združenje ljudi. Po uničenju Murske republike, se je povečala represija s takratne madžarske strani, zato so se takrat začela pogajanja o priključitvi Prekmurja k takratni državi SHS. Do prelomnega dejanja je prišlo v Parizu, ko je bil z naknadnim sklepom vrhovnega sveta mirovne konference večina ozemlja, kjer je v tedanji Ogrski živelo večinsko slovensko prebivalstvo -današnje Prekmurje, naknadno priključeno novonastali skupni državi SHS. Porabje je kljub vsem prizadevanjem ostalo zunaj meja takrat novonastale domovine slovenskega naroda. Glavno in največje delo, ki je privedlo do teh prelomnih časov, pa je bilo pred tem že opravljeno tukaj, doma. Opravili so ga slovenski narodni buditelji, od Jožeta Klekla st. in njegovih sodobnikov, obeh KGzmičev, Ivanocija Küharja, Baše, Klekla ml., Jeriča in mnogih drugih. Prekmurje, vir www.hostel-mavrica.si 17. avgusta 1919 so v Beltincih s ključnim shodom proslavili priključitev Prekmurja k matičnemu narodu (»Prekjezeroletno robstvo konec jemle.«). Prišlo je do prenosa vojaške oblasti civilnemu vodstvu. Slovenci smo v svoji zgodovini v glavnem zgubljali, zato je priključitev Prekmurja oz. združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom izjemno pomemben zgodovinski dogodek. Leta 2006 je postal 17. avgust državni praznik (ni dela prosti dan), ki je bil do leta 2009 štirikrat obeležen z državno proslavo. Kasneje je bila sprejeta odločitev, da bodo državne proslave ob priključitvi Prekmurja vsakih pet let, tako bo naslednja državna proslava priključitve leta 2014, ko bomo proslavili 95 let priključitve. Do tedaj se spominjajo priključitve samostojno po posameznih občinah. Objavljeno: Pet, avg 17th, 2012 Kultura | By Gorički list 56 Bo 23. avgust pripomogel k slovenski spravi?_ Ljubljana - Predsednik vlade Janez Janša je v poslanici ob evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov zapisal, da bi si morali nenehno, ne le na današnji dan, postavljati vprašanje, »zakaj še vedno nismo opravili samorefleksije«. »Travmatične izkušnje slovenskega naroda ne moremo in ne smemo kar izriniti iz zavesti, ali kot je zapisal italijanski filozof Benedetto Croche 'nobena generacija nima pravice zaustaviti iskanja resnice, sprave in kesanja za zločine preteklosti'« »Temno stran zgodovine slovenskega naroda v času po drugi svetovni vojni zaznamujejo poboji, politični procesi, represija, strah, politična indoktrinacija, pritiski in oportunizem. To je čas, ki je razdelil družine in nas razklal kot narod,« je zapisal premier in dodal, da narod, ki »ni razčistil s svojo preteklostjo, ki nas prav zato še vedno deli, ne more graditi sedanjosti«. Za korak k spravi predlaga, »da obsodimo dejanja in zahtevamo odgovornost tistih, ki so v imenu totalitarne ideologije zakrivili smrt tisočev« in da »pietetno pokopljemo žrtve totalitarnega režima«. Z ustrezno obeležitvijo današnjega dne, pravi Janša, lahko pokažemo, kakšno stanje duha vlada v naši državi in dokažemo, da razumemo misel Draga Jančarja, da »tudi iz vednosti o zablodah komunizma in slehernega totalitarizma raste javna zavest o demokraciji.« V Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve pred evropskim dnevom spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov poudarjajo, da se zavzemajo za ničelno toleranco do totalitarnih in avtoritarnih praks. Po njihovem mnenju je evropska in z njo tudi slovenska prihodnost med drugim odvisna od premagovanja starih ideoloških vzorcev, piše Slovenska tiskovna agencija. Ko se spominjamo žrtev teh sistemov, po mnenju združenja, krepimo in negujemo vrednote slovenske osamosvojitve. Obeleževanje spomina na žrtve totalitarnih režimov pa je po njihovem mnenju še posebej pomembno, ko upada zaupanje v ustanove pravne države in demokracije, kar je ugovotvil tudi Študijski center za narodno spravo. »Slovenska osamosvojitev je potekala v ozračju, prežetem s soglasjem slovenske družbe o pomenu vrednot pluralistične, demokratične in pravne države ter v ozračju zanosnega boja za obrambo človekovih pravic,« menijo v združenju. Temu ozračju je bil po njihovem mnenju vsakršen totalitarizem tuj, so zapisali. V združenju so se odzvali tudi na izjavo Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije (ZZB NOB), ki je zavrnila obeleževanje dneva spomina z argumentom, da to ne more prispevati k umirjanju političnih razmer, še manj pa k civilizirani evropski zavesti, saj gre za grobo nadaljevanje kulturnega boja in delitve naroda. Po prepričanju združenja k spravi in civilizirani zavesti lahko vodi le razkrivanje resnic, raziskovanja dejstev o zgodovinskih dogodkih pa se ne da enačiti z boji in delitvami, posebej v primerih, ko se dejstva razkrivajo »umirjeno, pretehtano in argumentirano«. Totalitarizmi so si med seboj res različni, pravijo v združenju, a komunističnega ne moremo presojati bolj milostno kot druge zato, ker je sodeloval z zahodnimi demokracijami. »To je tako, kot če bi sodili, da je nek morilec nedolžen, ker se je nekoč družil z nedolžnimi ljudmi,« so zapisali. Stališče ZZB NOB je po mnenju združenja nasprotno usmeritvi resolucije Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu. Obenem pa odobravajo "eksplicitno priznanje" ZZB NOB, da je bil komunistični sistem totalitaren in je obstajal tudi v Sloveniji. »Ostale sodbe prepustimo resnicoljubnemu raziskovanju dejstev,« so zapisali v združenju. Dodatek Pridružujem se mnenju avtorice članka, dr. Vere Kržišnik Bukić, katerga odlomek objavljam nespremenjen: »Zakaj sama podpiram aktualni sklep vlade in zakaj mislim, da bi bilo prav, da državljani Slovenije zaznamujemo en dan v letu kot evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarizmov in avtoritarnih režimov? Predvsem in na prvem mestu zato, ker smo se živi z aktom kolektivnega spominjanja dolžni pokloniti vsem žrtvam na Slovenskem, saj so bila zaradi zavržnih ljudskih dejanj in družbeno nesprejemljivih razlogov premnoga človeška življenja skozi celotno 20. stoletje s krutim nasiljem prekinjena, človeško življenje pa je ali naj bi bilo najpomembnejša univerzalna vrednota vsega človeštva. Zatem zato, ker spoznanje celovite resnice o preteklosti osvobaja in tako šele omogoča začetek procesa notranjega poenotenja nacije na Slovenskem. Celovita resnica o preteklosti je v nekem idealnem smislu seveda nemogoča, toda njen bistveni približek, ko gre za 20. stoletje, je zgodovinopisje vendarle že doseglo. Dalje zato, ker ima akt spominjanja hkratno vlogo tudi nenehnega opominjanja in opozarjanja, da so obsojene totalitarne in avtoritarne družbene prakse v nekih novih vidikih in prirejenih oblikah še naprej realno možni pojavi, za katere je zelo dovzetno tudi naše družbeno okolje samo. In ne nazadnje, tudi zato, ker so nam, slovenskim državljanom, brezpogojno potrebni skupna volja, skupno znanje, skupne sposobnosti za reševanje sodobne problematike in uspešno načrtovanje družbenega razvoja v prihodnje. Naj ob tem dnevu spomina na žrtve in na hkratno neslavno evropsko in domačo zgodovino, sklenem z mislijo, da bi bila Resolucija Evropskega parlamenta, olastninjena kot dokument tudi Državnega zbora Republike Slovenije, v danem trenutku morda lahko obetavno znamenje za našo družbo.« Izbor: AugustinaBudja Vir: Svetovni splet, avgust 2012 Primorska praznuje 64-letnico vrnitve k matični domovini_ Petnajstega septembra obeležujemo državni praznik vrnitve Primorske k matični domovini, ki pa ni dela prost dan. Tega dne leta 1947 je z uveljavitvijo pariške mirovne pogodbe velik del Primorske -ta je po koncu prve svetovne vojne iz Avstro-Ogrske prešla k Italiji - pripadel Jugoslaviji, s tem pa je bil večji del Slovencev združen pod eno državo. Mirovna pogodba je takratni Jugoslaviji prinesla velik del Primorske, Istro južno od Mirne, Reko, Zadar in otoke. S to odločitvijo se je večina Primorcev, ki so pred tem več kot 20 let trpeli pod fašizmom, pridružila matičnemu narodu, četudi le v okviru jugoslovanske federacije. Trst z okolico pa je z delom Istre v skladu s pariškim sporazumom tvoril Svobodno tržaško ozemlje, s katerim sta upravljala Jugoslovanska armada (cona B) in Zavezniška vojaška uprava (cona A). Meja je bila dokončno dogovorjena leta 1954 z londonskim memorandumom. A tudi po tem so Slovenci iz Trsta, Gorice in dela Posočja ostali ločeni od večinskega dela matičnega naroda. Praznik vrnitve Primorske je državni praznik od leta 2006. Slovenija - .Dnevnik.si četrtek, 15.09.2011 08:26Tekst: (sta) UKINITEV VELEPOSLANIŠTVA RS V STOKHOLMU Predsednik republike Danilo Türk je podpisal ustrezne sklepe za zapiranje štirih veleposlaništev. Za zaprtje švedskega in ne danskega veleposlaništva so se odločili, ker ima Danska pri nas veleposlaništvo, medtem ko ga je Švedska zaprla. Slovenija s predsednikovim podpisom ustreznih sklepov zapira veleposlaništva v na Švedskem, Finskem, Portugalskem in na Irskem, je sporočil zunanji minister RS Karl Erjavec. Posebej je pojasnil odločitev, zakaj se zapira veleposlaništvo v na Švedskem in ne na Danskem. Kot je povedal, so se držali načela recipročnosti. Švedska je precej bogatejša država od Slovenije, pa je kljub temu pred časom zaprla svoje veleposlaništvo v Ljubljani. Danska pa ima veleposlaništvo v Ljubljani in zato se jim je zdelo prav, da ga tudi Slovenija ohrani na Danskem. Poleg tega ocenjujejo, da se lahko Skandinavijo ravno tako pokrije iz Danske. Večja vloga častnih konzulov Pri tem je Erjavec napovedal, da nameravajo okrepiti funkcijo častnih konzulov. V pripravi je že sprememba zakonodaje, po kateri bi jim dali več pooblastil in bi tam, kjer je močno prisotna slovenska skupnost, reševali te zadeve tudi prek častnih konzulov. URADNI LIST 1839. Ukaz o zaprtju veleposlaništva Republike Slovenije v Kraljevini Švedski, Stran 4495 Na podlagi 102. člena ter prvega odstavka 107. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04 in 68/06) in prvega odstavka 14. člena Zakona o zunanjih zadevah (Uradni list RS, št. 113/03 - uradno prečiščeno besedilo, 20/06 - ZNOMCMO, 76/08 in 108/09) izdajam U K A Z o zaprtju veleposlaništva Republike Slovenije v Kraljevini Švedski Veleposlaništvo Republike Slovenije v Kraljevini Švedski se zapre s 15. septembrom 2012. Št. 501-02-4/12-2 Ljubljana, dne 6. junija 2012 dr. Danilo Türk l.r. Predsednik Republike Slovenije Podatke je zbral: Ciril M. Stopar SPORT SPORT Olimpijske igre v Londonu 2012 Slovenske medalje mm iâÉ&i Zdravljica v Londonu - zlati dan Urške Žolnir Kozmusovo kladivo pristalo pri srebru Bronasto slovo zlate veslaške naveze Cop/Spik Zimzeleni Debevec spet ustrelil olimpijski bron Slovenski športniki so ponesli glas o majhni podalpski državici v deveto vas. Slovenija zahvaljujoč Urški Žolnir, Rajmondu Debevcu ter Iztoku Čopu in Luki Špiku zaseda prvo mesto med udeleženkami olimpijskih iger (OI) po osvojenih kolajnah na število prebivalcev. Nato se jim je s srebrno kolajno pridružil še Primož Kozmus. "Najlepše se je upokojiti s kolajno" V nedeljo zvečer se je v domovino vrnil bronasti veslaški dvojec - Luka Špik in Iztok Čop - slednji je po prihodu iz Londona potrdil konec kariere, potem ko je osvojil kolajno na štirih različnih igrah, kar je slovenski rekord. Olimpijske medalje imajo rade Rajmonda Zimzeleni Rajmond Debevec je olimpijsko medaljo osvojil tudi v Londonu. Z malokalibrskc puško leže je zadel 701 krog, kar mu je prineslo bron. Rajmond Debevec je po Sydneyju 2000 in Pekingu 2008 še tretjič osvojil olimpijsko medaljo. Foto: STA Primož Kozmus: "Zlato je bilo dosegljivo" 5 / 7 | ... (Foto: Stanko Gruden/STA) Primož Kozmus je znova potrdil, da je rojen za velike tekme in šampion, kakršnih ima Slovenija malo. Na svoji tretji tekmi sezone je kladivo zalučal najdlje letos in osvojil srebrno olimpijsko kolajno. JUDO klub LUGI iz Lunda Na sliki: mladi judoisti iz Celja in Lunda ...med poletnim kampom juda v Celju Jure Piškur nam piše: Sem se ravno vrnil iz Celja, kjer smo obiskali moj stari judo klub in Marjana Fabjana (ki sem mu bil sparing partner v sedemdesetih letih).. Marjan je sedaj selektor judo reprezentance, ki je prinesla Sloveniji edino zlato medaljo iz Londona. Na sliki spodaj: zlata Urška Zolnir z osmimi mladimi judoisti iz Lunda ...eden od njih je Jurček ..... Na naslednji sliki pa sem jaz v čolnu ...nag ...ko sem šel rešit štiri mlade judoiste, ki so se prevrnili na Smartinskem jezeru ...sedaj zveni malo komično, takrat pa je bilo zares ... Och här kommer bilden med oss och OS mästaren Urska Zolnir Urška Zolnir iz celjskega judo kluba Sankaku je na OI v Londonu (2012) osvojila za Slovenijo edino zlato medaljo. Jure Piskur je z osmimi mladimi judoisti iz lundskega judo kluba LUGI JUDO, sredi avgusta obiskal Celje, kjer so cel teden trenirali skupaj z Ur ško Zolnir, njenim trenerjem Marjanom Fabjanom in drugimi slovenskimi judoisti. Zraven smo se še kopali in skoraj potopili en čoln. LOGARSKA DOLINA Logarska dolina leži v Kamniško-Savinjskih Alpah in je poimensko deljena na spodnji del Log (mokri, ilovnati travnati svet), srednji del Plest (večidel gozdnati svet) ter zgornji del Kot (gozdnati in gruščnati svet). Posamezne domačije v dolini štejejo skupaj 35 prebivalcev. Dolina je bila leta 1987 zavarovana kot krajinski park, ki se razteza na 24 km2. Foto - Blaž Mastnak: Stanujem na Dobrni. Letos nadaljujem s šolanjem v 2. letniku Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije v Celju, smer Medijski tehnik. Šola premore najsodobnejšo opremo in je ena izmed bolje opremljenih v Sloveniji. Prispevek: dst Slovensk historia eller Europas bäst bevarade hemlighet Del 3 fràn www.slovenienhistoria.se handlar om kampen mellan den individuella frihet-en/kunskapen och absolutismens mörker. Sammanställt av Vesna Jakše forts. De första tryckta slovenska orden var pâ en pamlett som spreds under det storslovenska bondeupproret 1515 med orden: "Le vkup, le vkup uboga gmajna" ("Lâtom oss samlas stackars allmoge") (Ain newes lied von den kraynnerischen baueren). 1573 skedde det största upproret som idag kallas det slovensk-kroatiska upproret. Antun Vramec skrev i sin krönika (bilden nedan) som gavs ut i Ljubljana 5 âr efter upproret att det bara var slovener som gjorde uppror mot sina herrar och adeln, vilka slog ner dem brutalt. Författaren skiljer i sin krönika pâ slovener och kroater. Âterigen sâ handlar dagens missför-stând om att man förbiser att Kroatien pâ den tiden lâg lângt söder om Zagreb, som ligger i Slavonien (eller Slovenijeh), vilken befolkades av slovener, som talade den slovenska Pan-noniendialekten (se del 4). Frân den kroatiska atlasen »Hrvatskog povijesnog atlasa« Följden har blivit att uppro-rets ledare Matija Gubec är ännu ett fall där hjälten fel-aktigt gjorts till kroatisk, eftersom han avrättades i Zagreb, som ligger i nuva-rande Kroatien. Bratko Kreft (1905 - 1996) har skrivit ett drama om det stora upproret 1573, Velika puntarija, där det bl.a. berät-tas att de nya herrarna , som hade kommit istället för den grymme Tahija, inte höll sitt löfte. Bönderna far inte det de har rätt till och deras li-dande fortsätter. Det är pâ tiden att de gör uppror, men upproret «<< 1573. Kmeti na Szlouenieh vstali i zdignuli so se bili proti svoje gospode i plemenitim ljudem kotere posekoše, obesiše, pomoriše i ostale na pokornost dopelaše« lyckas inte pâ grund av utmattning, förräderi och feghet. Av de ledande männen sitter de, som ännu inte fallit, i fängelse och väntar pâ sin dödsdom, bland dem Gubec. Anton Aškerc (se del 5) beskrev i dik-ten Kronanje v Zagrebu (Kröningen i Zagreb), legenden om Matija Gubec och hans sista stund dâ han har krönts med en glödande krona: "Kot kralj danes prvic gledam vas - /vi zadnjic slišite moj glas!.../Ves narod kronan si z menoj/s kraljevoj vencan zdaj castjo.../O naš veliki petek sam!.../Kdaj vzkresene stara pravda nam?.../ Za njo duh moj vas spremljaj v bran/ In - pomnite današnji dan!" ("Som kung idag jag ser pâ er -/ni sista gângen hör min röst!.../Med mig har hela nationen krö-nats,/med den kungliga kransens ära... /Äh vâr storafredag själv!.../När tänds väl oss vâr gamla rätt?.../För dess försvar min själ erföljer/Och - minns ni denna dag!") HHHN - - ..............,------------IlftllU poîjta. Ferenac^ßjlunsjkt Frankapan, Ban Horuat