1 .-r«
Ljubljana, 13. marca 1958
Lelo
VI
štev
ti m
sews
lf EUNiK
Ofenziva
Takole je zapisal Richard Wagner o publiki, ko so mu očitali, da zahteva preveč od nje: >Všeč mi je vsako občinstvo, ki ima zdrave čute in človeško srce... Nočem priznati zahtev, ki jih stavljajo občinstvu; po krivici mu očitajo nerazumevanje umetnosti.. .«■ In prav je imel; Ljubljančani so premiero Wagner jeve opere »Večni mornar«, ki je bila 6. marca na našem majčkenem in zastarelem odru, celo navdušeno sprejeli. Delo sta skrbno pripravila dirigent Ciril Cvetko in režiser Ciril Debevec. Režiser nam je tudi pojasnil, da so prekrstili »Letečega Holandca«, kakor se opera v originalu imenuje, po zgledu drugih narodov in priporočilu Otona Zupančiča — naslovni junak je namreč vzet iz germanske mitologije, ki nam ni toliko znana.
Na sliki DANILO MERLAK, ki je pel večnega mornarja na premieri.
£ Pred nekaj dnevi je britanski ministrski predsednik Macmillan izdal navodilo, da je treba začeti priprave za prvo letošnjo poskusno eksplozijo vodikove bombe.
0 Nekako ob istem času pa se je v Britaniji, tej najbolj hladni in računarski državi trgovoev in politikov, razplamtela kampanja, ki ji ni primere v svetovni zgodovini. Velik ded javnosti — značilno je, da so se kampanji pridružili najbolj prodorni, smeli duhovi — zahteva, naj se Britanija izkaže vredno svoje velike zgodovinske in duhovne tradicije. Zato se nista zavzela samo pisatelj John Pristley in filozof Bertrand Russell; pridružili so se jima ljudje, katerih glas se navadno ne sliši čez meje Otoka V laburistični stranki je nastala celo posebna levičarska skupina, ki se pod imenom »Za zmago socializma« bojuje za prepoved atomske oborožitve. Moralni pritisk tega dela javnosti je iz dneva v dan hujši in tudi bolj učinkovit. »Na vso moč smo si prizadevali, da smo sl naredili lastno vodikovo bombo. Zdaj je naša naloga, da se ji prostovoljno odpovemo«. Vsi, ki se zavzemajo za to, vidijo dvoje: to, da Britanija v oboroževalni dirki ne bo mogla vzdržati tempa, ki ga narekujeta obe največji siji, in to, da bi utegnila takšna pogumna poteza vzbuditi v svetu silen odmev. Tako močan odmve, da bi javnost obeh atomskih velikanov, predvsem pa javnost vseh drugih držav zahtevala, naj se države dokončno odpovedo grožnjam z najnevarnejšim orožjem, kar jih je videl svet.
Večer leningrajskih goslov
V ponedeljek ob 19.30 se je vzdignil zastor ljubljanskega opernega gledališča za Adagio iz Čajkovskega Labodjega jezera in s tem za začetek gostovanja solistov Leningrajskega državnega akademskega teatra -S. M. Kirov*«, ki smo ga po napovedih iz Beograda in. Zagreba že tako težko pričakovali.
Na žalost nam je premajhni oder slovenskega gledališča preprečil, da bi mogli videti kako 'večje baletno delo v celoti; orkester in baletni zbor sta ostala zadaj, pri nas pa so se sovjetski umetniki predstavili zgolj s »-koncertom« kratkih solističnih točk ob spremljavi klavirja in — ponekod — violine.
Dvestoletna tradicija ruskega baleta je ustvarila poseben baletni stil. Ne da bi se odpovedali iztanjšani tehniki Italijanov ali elegantni kretnji Francozov — početnikov klasičnega baleta — so ruski plesni umetniki oba prekosili, pridruživši baletu globoko čustvenost. Njihovi največji komponisti so začeli pisati baletno glasbo in tako je nastal čudovit spoj baleta in simfonične glasbe v tako imenovani baletni simfo-nizem.
V kratkih točkah, ki so jih gostje prikazali v Ljubljani, so bili gledalci za to globlje spoznavanje prvin ruskega baleta žal prikrajšani; zato pa so lahko dodobra spoznali izredno tehnično dognanost izvajalcev. Preciznost, plavajoča lahkotnost in bogata izraznost se družijo v njih z nezadržno življenjsko radostjo, s sproščeno prostostjo kretenj, ki kakor da jih vodi samo plesalčev ustvarjalni nagon.
Ob plemenito zadržani, klasično popolni tehniki plesalk (med njimi ima ime Natalije Dudinskaje že desetletja mednaroden zven) so solistični nastopi plesalcev prepo-
jeni z drzno akrobatiko in elementi modernega izraznega plesa.
Čudoviti skoki plesalcev so izvabili gledalcem ponovno aplavz na odprti sceni.
Gostovanje Leningrajčanov je še enkrat dokazalo nenavadno visoko raven sovjetskega baleta; v Ljubljančanih pa je vzbudilo živo željo, da bi videli isti ansambel izvajati kako obsežnejše baletno delo.
miru
% V tej pogumni pobudi je nekaj bistveno novega. Vse doslej 90 skušale države prevzeti politično in moralno vodstvo, tako da so krepile svojo vojaško in gospodarsko moč. To je prišlo tako daleč, da živimo zdaj v svetu, kjer se vrednost neke politike meri po tem, koliko raket z atomskimi naboji stoji za njo, koliko divizij, koliko podmornic ln koliko letal. Pobuda, ki ob njej lomijo kopja v Britaniji, uporabljajo novo oporo: moč javnega mnenja, moralno prepričanje milijonov navadnih ljudi, ki si ne želijo postati žrtve usodnega pokola za cilje, ki jim ni prav nič do njih. To je pogumna, revolucionarna poteza. Prvič v človeški zgodovini se moralna zavest ljudi, ki nimajo neposrednega vpliva na oblast in na politiko, zoperstavlja surovi materialni sili.
£ Ali je mogla priti izjava našega sekretarja za zunanje zadeve Koč« Popoviča bolj ob pravem času? 2e lani se je naša Zvezna ljudska skupščina v posebni resoluciji zavzela za prekinitev poskusov z jedrskim orožjem. Izjava Koče Popoviča, da lahko tudi enostranska prekinitev poskusov s svojim moralnim učinkom prisili drugo stran, da sledi temu primeru, se tako pridružuje svetovni kampanji za prenehanje te resnične »nenehne vojne proti vsemu človeštvu«. Tako se tudi mi pridružujemo glasu vsega človeštva.
# In že se celo nekateri zastopniki surove materialne sile obračajo k moralnemu prepričanju ljudi. Ali ni značilno, da izvedeni diplomat Harold Stassen raje žrtvuje nekaj let svoje politične kariere za načela, ki o njih ve, da bodo slejVopreJ prodrla, Ali se bodo Dutles in nje.7111 podobni mogli še dolgo upirati splošni želji po zbliianju, po sporazumevanju, po nekakšnem razumnem urejanju toliko spornih reči, ki spreminjajo ljudi v »človeke«.
Vegova ulica je bila v ponedeljek že od enajstih dalje pravo mravljišče. Mladina lz vseh ljubljanskih šol se je zbrala pred prvo gimnazijo, da bi pospremila na železniško postajo pn e mladinske delovne brigade, ki so v zgodnjih popoldanskih urah odpotovale proti Veliki boki, Trebnjem, Novemu mestu in Brežicam. pred odhodopi vlaka sta jih pozdravila predsednik Centralnega komiteja Ljudske mladine Slovenije Tone Kropušek in komandant glavnega štaba mladinskih delovnih brigad Ml-čo Novkovič. Želela sta jim srečno pot in mnogo uspeha ter zadovoljstva na gradbišču.
Na vseh železniških postajah, kjer so izstopali mladi brigadirji, so jih čakali številni prebivalci, med kaicrinil je bilo zlasti veliko mladine. Pisk lokomotive in zvoki godb, ki so pozdravljale mladinske delovne brigade, so se mešali z vzkliki prebivalcev in pozdravi predstavnikov oblasti in množičnih organizacij. Povsod Je odmeval pozdrav: »Dobrodošli, mladi brigadirji!«
PLAČE V ZDA
Po podatkih, ki so Jih objavili v New Yor-ku, znala povprečna plača predsednikov 400 največjlh ameriških podjetij 115.500 dolarjev n* leto. To je samo osnovna plača in ne vsebuj« dohodkov, ki Jih imajo predsedniki od svojih lastnih Investicij ali delnic. Za teh 400 podjetij so izračunali tudi povprečne dohodke In promet. Povprečno ima vsako od teh podjetij zaposlenih 15 tisoč ljudi, za 246,000.000 dolarjev premoženja in za 291,000.000 dolarjev prometa.
Istočasno Je ameriško prosvetno ministrstvo sporočilo, da znaša povprečna plača univerzitetnega profesorja 6.120 dolarjev na leto.
PRIJATELJICA ZA LEPO SORAYO
Iransko veleposlaništvo v Bernu Je potrdilo vest, da Je kraljico Sorayo obiskal njen stric In imel z njo važen razgovor. Pravijo, da Ji Je stric prišel povedat, da bo morala pristati na šahovo željo, ki si hoče vzeti že drugo ženo, na kar ima po iranskih zakonih pravico. Kot znano, potrebuje iranski prestol prestolonaslednika, 8oraya pa je že večkrat brez uspeha obiskala najboljše ginekologe v Evropi. Baje Ji Je stric sporočil, da bi s šahovskim korakom dobila »dobro prijateljico . . . *
V Oslu je bilo pred dnevi letošnje svetovno prvenstvo v hokeju na ledu #
V finalni tekmi je Kanada premagala reprzentanco SZ 4:2 (0:1, 1:0, 3:1) In osvojila po treh letih šestnajstič spet naslov svetovnega prvaka $ Kak0 ie tekla ta dramatična tekma — berite posebno reportažo našega urednika Evgena Berganta na športni straniI #
Obraz Mare Rekar, državne prvakinje v smuških tekih, je bil temnordeč. Tisto popoldne ji je v finskem Lahtiju, med ženskim tekom za svetovno prvenstvo na 10 km in po njem, bruhnil* vsa kri v glavo. Od napora, mraza in . • . razočaranja.
Mara Rekar je bila jezna. Med 32 najboljšimi tekačicami sveta se je plasirala na 30. mesto. Ne da bi imela pred tekmo prevelike želje! Toda gotovo je računala, da Jih bo premagala vsaj pet al| deset. Tako pa se pravzaprav ni odrezala nič bolje kakor naša fanta Hlebanja in J. Pavčič, ki sta se tudi morala zadovoljiti s povsem skromnimi mesti.
Sicer pa — preizkušnja na Finskem zares ni bila lahka. Na dan tekme je nenehoma snežjlo In temperatura se je naglo spreminjala. Nekaj časa je kazalo povsem na jug, nato pa je bilo spet nekoliko bolj hladno. Kako namazati? Vsa naša ekipa je
pomagala. Vodja Švigelj, brata Pavčiča in Hlebanja so poizkušali to in ono. Naposled so sc odločili. Niso imeli najsrečnejše roke. Toda to naposled niti ni važno!
Važno je, da je Mara Rekar šele na začetku svoje športne poti. Smučarski tek pa je taka disciplina, ki terja dolgo pripravo. Tega ni težko dokazati- Dovolj bo, če primerjamo starost zmagovalk v Lahtiju z leti naše Mare. Zlato kolajno »i je priborila 27-letna Kolčina, druga je bila leto starejša Kozireva in tretja celo 33-letna finska prvakinja Rantagen. Mara Rekar pa ima reci in piši 21 let. Vse članice ruske ekipe — ki je bila daleč najuspešnejša, saj Je bilo med prvo osmorico vseh še^t sovjetskih zastopnic — »o vsaj pet let starejše od naše prvakinje.
In še nekaj. Medtem ko so bili pri moških na startu za-
(POSEBEJ ZA »TT« IZ LAHTIJA)
-7ŠS-'I Si
yMNnS
iklffišL
»ZUfZ K0LAJSI* ¥	50	K*	IH
V KLASI C BI KOlfEINACIJrSfA & •“	•
fC.mSAItA 2A BRALCE *' T	;	'
v. >.+£nCv:< v
S VED SIXTEN JERNBERG — Z RUSOM KOLCINOM NAJNEVARNEJŠI TEKMEC FINCEV V LAHTIJU
stopniki vseh srednjeevropskih držav (razen Avstrije), ni bilo med tekmicami v Lahtiju nobene Italijanke, Francozinje, Švicarke, Avstrijke, pa tudi Zahodni Nemci so poslali eno samo tekmovalko. To je bilo seveda odločilno za plasma Rekarjeve, ki se je zanjo že prej vedelo, da ne more premagati severjakinj in Rusinj.
Mara Rekar! Glavo pokonei! Tvoj ča« še ni bil prišel. Prišel pa bo ln na Tebi je, da ga boš pričakala popolnoma pripravljena.	Evgen	Bergant
_____ __ -
Resnična pravljica o beli kači
Življenje, to je najbolj čudovit pisatelj. Neprekosljiv je. Kadar piše s krvjo namesto s črnilom, ali ko mu krampi in lopate ožujijo dlani in prste namesto vitkega svinčnika.
In, ko pišem te vrstice — priznam
— se me loteva vznemirjenost, kot gledališkega igralca, ki stepa .prvič ali ne vem katerikrat že na odrske deske. Vznemirjenost pred tem, kako najbolje opisati hotenja generacije, današnje, ki jo tista medvojna še vedno, če ne več tako krepko pa vsaj rahlo, drži za roko.
Kako se obe generaciji razlikujeta! Če pa bi hotel poiskati njun skupni imenovalec, bi nenadoma ugotovil, da je to početje popolnoma nepotrebno. Kajti njuna hotenja so enaka...
Se nekaj dni in po vaseh Dolenjske bo mladost doma. Mladost, kakršne ta delček Slovenije vsaj v taki obliki zlepa ni poznal. Pač! Poznal jo je pred trinajstimi, petnajstimi in šestnajstimi leti, tisto partizansko mladost, ki je bila sicer manj razigrana, morebiti celo preveč resna za svoja leta. Zato pa nič manj
— mlada! In če smo bili ponosni nanjo takrat, ne bomo tudi na to, sedanjo, prav nič manj.
Čudni zvoki bodo začeli parati nčbes zelene Dolenjske. Težki, monotoni, škripajoči, žvenketajoči. V začetku bodo morebiti malce tuji, potem pa iz dneva v dan bolj domači. Bolj naši.
Delavci bodo prišli od vsepovsod. Raznoliko bodo govorili, toda razumeli se bodo, kajti njihova želja bo skupna...
Bela kača se jim ne bo dala kar tako. Upirala se bo. Zvijala. Hotela bo uiti.
»Ne, prav tu je tvoja pot. Tu, mimo Trebnjega, Hmeljnika, Novega mesta ... Da, in prav do Zagreba!
— Nikar se ne skušaj motoviliti, ker se ti ne bo posrečilo!
Da ne boš rekla, da ti prav nič ne privoščimo: tudi za počitek bo dovolj časa. Skoraj pol leta. Sedaj pa kakor ti bo bolj ugajalo. Ali boš tri mesece prenočevala v Zagrebu ali v Beogradu. In potem te bomo znova zbudili. Veliko nas bo, ki ti bomo spet utirali pot do Djevdjelije.
Iz leta v leto.
Le nikar se ne boj! Zaupa) nam!...«
Tako bodo govorili, take misli bodo rojile mladim brigadirjem, graditeljem avtoceste Ljubljana — Zagreb po glavi.
Tudi njihova pesem bo odmevala po gričevnati Dolenjski. Vrhunec bo dosegla in najbolj gromka bo 29. novembra, ko bo cesta dokončana.
In spet bo 29. november, kot neštetokrat doslej, dan, ki bo vklesan v še večje in širše cestišče od avtoceste — poti v boljše življenje.
I. A.
V  J
14 STRANI ČLANKOV IN SLIK Z VSEH PODROCU POLITIKE, ZNANOSTI UMETNOSTI IN RAZVEDRILA
A l
SVET, KI V NJEM ŽIVIMO
Kaj je povedal Alleg
To se pripeti samo...
... V HOLYWOODU: Za film »Adam in Eva«, ki so ga snemali v Mehiki, so znesli stroški za kostume samo dva dolarja in triinšestdeset centov. Toliko so plačali za — dva figova lista.
... V AZTECV (New Mexico): Serif je pogrešil dva jetnika. Ko je strgal s stene veliko pin-up sliko, je odkril v tri četrt centimetra debeli jekleni steni 25 X 35 cm veliko odprtino, koder sta jo jetnika pobrisala na zlato svobodo.
... V SYDNEYU: Triindvajsetletna Wilma Kennedv je prijela nekega policaja za roko, ga podrla na tla ter mu jo izpahnila v ramenu. Mož je vzel sedemtedenski bolniški dopust.
cJmfUal/liafnir vam)
DŽAMILA BUHIRED
Ves svetovni tisk piše te dni o Džamili Buhired. Džamila ne sodi med krog ljudi, o katerih običajno objavljamo biografije na tem mestu. Džamila je mlada alžirska študentka. Stara je 22 let in je že osem mesecev v ječi smrti. V teh osmih mesecih je postala nekak simbol alžirskih žena, ki se borijo za svobodo svojega naroda.
Džamilo so ujeli lani 9. aprila, ko se je začela tako imenovana bitka za mesto Alzir. Bila je hudo ranjena In odpeljali so jo v bolnišnico. Namesto zdravljenja pa je morala mlada Džamila prestati najhujše muke. Francoski podalci, ki so znani kot najhujši mučitelji, so hoteli iz nje izsiliti priznanje, da je postavila v neki francoski kabaret v Alžiru peklenski stroj, ki je ob eksploziji ubil okrog štirideset francoskih oficirjev in padalcev.
Sredi lanskega leta so Džamilo Buhired postavili pred sodišče. Glavna priča proti njej je bila neka druga alžirska borka, ki je med mučenjem znorela. Džamila je odklanjala vse odvetnike, ker ni hotela, da bi jo branil pripadnik naroda, ki je prizadejal toliko gorja njeni domovini. Čeprav je na procesu zanikala priznanja, ki so ji jih izsilili med mučenjem, so jo vseeno obsodili na smrt pod giljotino.
Ze ob prvi obsodbi se je dvignil val protestov po vsem svetu in tudi iz naprednih krogov Francije. Levičarski časopisi so objavili poročila o strahotnem mučenju, ki ga je prestala Džamila Buhired. Toda kljub temu je francosko kasacijsko sodišče v Alžiru potrdilo smrtno obsodbo.
Pod pritiskom svetovne javnosti so izvršitev smrtne obsodbe odložili. Imenovana je bila posebna komisija pod predsedstvom predsednika francoske republike Cotyja, ki proučuje primer. Iz vseh krajev sveta prihajajo na naslov predsednika republike in predsednika francoske skupščine pisma in brzojavke za pomilostitev Džamile. Med temi je brzojavka predsednika ZSSR Vorošilova in tudi brzojavka zveze ženskih organizacij Jugoslavije, predsednika zvezne ljudske skupščine Petra Stamboliča in glavnega odbora SZDL Jugoslavije. Proti smrtni obsodbi so protestirale tudi mnoge francoske napredne žene, med njimi znana pisateljica Simone de Beauvoir, filmska in dramska igralka Simone Signoret, ženi Frangoisa Mauriaca in Andreja Malrauxa in druge. Za primer Džamile Buhired pa se je zanimal tudi generalni sekretar OZN Dag Hammarskojold. Ves svet pričakuje, da bo predsednik Coty podpisal odločbo o pomilostitvi.
'ZA TEHNIKE * ZA DIJAKE' A RISARJE •
irJba
ion
TUJ
v barvah
PROIZVOD	ZAG9EB
Ni dolgo tega, kar je v pismu britanskemu Manchester Guardianu nemški državljan Willy Frischauer zahteval, naj bi iz trdnjave Spandau izpustili tri ostarele nacistične vojne zločince, ki jih je tjakaj posadila niirnberška sodba. Eden od njih, Baldur von Schirach, je pred leti ukazal ustreliti Frischauerjeve starše. Kako to, da zahteva sin svobodo za njihovega posrednega morilca?
Kot žolč grenka ironija se pretaka nekje pod površjem pisma. V zahodnonemški prestolnici, pravi Frischauer, se sprehaja nič koliko vojnih zločincev. Cernu bi potem tratili velike denarje za vzdrževanje trdnjave?
Henryju Allegu gre zasluga, da smo iz najbolj odločilnega vira izvedeli, kaj se pravzaprav dogaja v Alžiriji. Nehote se ob tem pretresljivem branju vzbuja spomin na leta, ki jih je tančica časa komajda prekrila. In dozdeva se, da spet divja vojni zločinec.
Težko je pisati o vojnem zločincu. Medicinska znqnost še ni našla izrazov, ki bi lahko z njimi opredelila to edinstveno bolezen.
Vojni zločinec, trdijo nekateri, se rodi. Postavimo, da nekomu že po naravi primanjkuje navadnih človeških dprov, da mu fe že rojstvo bolj skopo odmerilo dar razuma, dobrotljivosti in občutja za skupnost. Postavimo, da so nesrečne okoliščine, kamor ga je postavila družba, udušile še tisto malo, kar bi se ob nenehni skrbi utegnilo razviti. To je človek — zver. V njem tli sla po maščevanju. Maščevati bi se hotel za vse: zato, ker ga narava ni obdarila tako kot druge, zato, ker so ga tlačile nesrečne okoliščine, zato, ker so ga soljudje zaničevali, ker ni imel tako potrebnih človeških lastnosti... Zavist in sovraštvo ne moreta na plan, saj so se ljudje zavarovali pr«*i njim z natanko premišljenim sistemom pravosodja ...
To je navaden kriminalec, vojni zločinec nižjega tipa. Zdaj pa se ob njem pojavi vojni zločinec višjega tipa. Rodilo ga je nenehno trenje med starim in novim. V tem trenju se navadno z dušo in telesom zapiše staremu. Obupan je. ker novo nenehno napreduje. Odlikuje ga visoka inteligenca, izobrazba, izdelan pogled na svet in opredeljeni politični nazori. V svojem krčevitem sovraštvu do novega, ki mu izpodmika tla izpod nog, se spomni na nižjega vojnega zločinca, na kriminalca. Izroči mu orožje, da bo lahko z njim ubijal predstavnike novega, da mu zastavo, da bo lahko nanjo prisegal, in še kako »vero*, kako 'Idejo*, da bo imel moralno opravičilo pred zadnjimi ostanki svoje vesti. Da bo lahko uničeval čimbolj učinkovito.
Tako sta stopila v isto bojno vrsto oba tipa vojnega zločinca. Višji vojni zločinec v zlikani obleki politika, finančnika ali generala; in nižji vojni zločinec v uniformi SS-ovca ali — takšna primerjava se vsiljuje — Massuje-vega padalca. Pogubno sodelovanje izvežbanega uma višjega vojnega zločinca in kriminalnih nagonov nižjega vojnega zločinca poraja sadove:
»Potem mi je nekaj šepetalo: ,Se, šel' Gazil sem po njem, mu lomil rebra, ga besno, pijano zabijal v tla. ,Se, še!'* Tako se glasi izpoved, ki jo je v trenutku slabosti izrekel eden najhujših vojnih zločincev- — kriminalcev iz pretekle svetovne vojne.
Višji vojni zločinec se ne spušča v te »umazanije*. On navadno niti »ne ve*, da se sploh dogajajo. Molče gre preko njih, svojemu podrejenemu, nižjemu vojnemu zločincu, pušča proste roke. Pri tem pa bruhnejo na dan vse neizpolnjene želje; in on si jih zadovoljuje na najbolj spačen, skrivljen način. Tako se v spopadu med starim in novim poraja vojni zločin; iz zverskega sovraštva do novega in skritih, kriminalnih ali bolezenskih nagonov, ki udarijo ven — kajti v boju proti novemu, svežemu, revolucionarnemu so dovoljena in zaželena vsa sredstva ...
In tako zmerom in povsod: v verski gorečnosti in perverznosti svete inkvizicije, v rasistično pobarvanih izpadih »ljudstva gospodov*, herrenvolka, in v Alžiriji — v zaporih, ki so jih postavile rdeče padalske baretke.
Ne dvomimo o tem, da bo vsaka vojna rodila svojega Frischauerja! Kajti medtem, ko bo nižji vojni zločinec končal pred cevmi ali z vrvjo krog vratu, se bo višii opravičeval — in opravičil — s politično ali vojaško nujo. Morda mu bodo pripeli celo medalje ...
Pa tudi svojega Allega bo rodila vsaka vojna. Kajti kjerkoli si bo človeštvo z orožjem zasekalo novo rano. se bo iz nje zarežala spaka, ki jo porajajo smrtni krči starega na umiku pred novim.
Spaka — vojnega zločinca.	Dušan	Dolinar
- - 1—J
Pred kratkim so kubanski uporniki ugrabili znanega avtomobilskega dirkača Fangia. Naši sliki kažeta nekaj prav slikovitih obrazov teh upornikov, ki r* že od 26. Julija leta 1953 pod vodstvom Fidela Castra borijo proti kubanskemu diktatorju Batisti. Smejoče se dekle na konjskem hrbtu je bolničarka, ki se je vse dni silno želela revolver. Lepega dne je dobila velik paket in ko ga Je odvezala, je bila presenečena — v njem je bil velil- Colt. Njihov bradati vodja »ve vse«; in tudi to Je eden izmen načinov, kako se dviga morala svojih ljudi .. .
■/ Švici. Kot znano, je pred mesecem dni vlada sklenila preiskati obtožbe, ki so se oojaviie v tisku, da je bil Mohr glavni krivec za deportacijo Zidov iz Nizozemske v lemška taborišča smrti. Švicarski zunanji minister Pe-itpierre je izjavil, da je-švi-arsko veleposlaništvo v Haa-'u sporočilo, da obtožbe proti Tohru ne drže.
Diamantni barometer
Svetovno tržišče diamantov, pravijo, je eden najbolj obuti j ivih barometrov za svetovni politični položaj. Trg reagira na najmanjše pojave. Prav sedaj barometer slabo kaže: veliki brušeni diamanti so dražji, kot so bili kdaj koli v zadnjih desetih letih. Osem-karatni diamant je sedaj vreden od 1100 do 1200 funtov, kar je precej, če pomislimo, da je veljal pred sedmimi ali osmimi meseci le okrog 800 funtov. Zlasti veliko je povpraševanje po diamantih, velikih kot golobja jajca. Za to je deloma razlaga v tem, da je Ibn Saud v enem izmed tistih svojih razpoloženj, ko kupuje diamante. Med drugim je ukazal svojemu londonskerrfti zastopniku Ali Rizi, naj »izpopolni zalogo diamantov«. Toda povpraševanje je zadnje mesece tolikšno, da Ibr* Saud ne more biti edini razlog. Trgovci z demanti menijo, da to ne
pomeni drugega, Kol lo. da se mnogi kozmolitski bogataši, zlasti tako imenovani »pomorski Grki« bojijo krize in padca denarja. Zato »prelivajo« del svojega bogastva »majhne in prenosne« zaklade. Diamanti so pač še vedno edina stvar, ki lahko človeka preživlja vse življenje, če jih ima le za pol žepa. Na drugi strani pa na trgu ni povpraševanja po industrijskih diamantih, kar je posledica gospodarske krize.
Sicer je to nekaka tolažba, pravijo poznavalci trga z diamanti: svetovni mir, pravijo, je resno ogrožen, kadar se nenadoma dvigne povpraševanje po velikih industrijskih diamantih, kakršne potrebuje težka industrija — zlasti oboroževalna ..
Beck obsojen
O Bivši predsednik ameriškega sindikata prevoznikov
Beck, ki so ga lansko jesen z velikim pompom odstranili s položaja, je bil prejšnji teden končno obsojen zaradi malverzacij. Vrhovno sodišče države Washington ga je obsodilo na petnajst let zapora zaradi poneverbe 1900 dolarjev iz sindikalne blagajne.
slovesno oznanil v britanskem spodnjem domu državni podsekretar za finance J. E. Simon. Opozicija je izjavo sprejela s huronskim vpitjem in vzkliki »Odstopi! Odstopi!« dokler se ni Simon, ves rdeč od zadrege, popravil: »Hotel
sekretarja plebiscitne fronte. S tem se . je število zaprtih funkcionarjev povečalo na štiriin-štirideset.
Sejk Abdulah, ki so ga zaprli pred leti, tik preden se je začel kažmirski spor med Indijo in Pakistanom, je za sedaj še svoboden, vendar napovedujejo opazovalci, da ga bodo kmalu spet vtaknili v zapor, iz katerega je prišel komaj pred dobrim mesecem. V spopadu med pristaši plebiscitne fronte in nacionalne fronte je bilo hudo ranjenih trideset ljudi, eden izmed vidnih funkcionarjev nacionalne fronte pa je bil ubit. Abdulah pravi, da je to šele začetek: njegovo gibanje je baje že zbralo sredstva in ljudi za začetek kampanje »Indija ven lz Kašmirja in Jammuja«. Policija je zaprla tudi 17 funkcionarjev kašmirske politične konference, ki se zavzema za priključitev Kašmirja k Pakistanu. Obtožili so jih požigov, napadov na ljudi in tatvine.
Vsekakor kaže, da kašmirski problem še ne bo tako kmalu odstranjen s seznama svetovnih oolitičnih problemov in spo-
Opozorilo za šejka Abdulaha
Bakši Gulam Mohamed, ministrski predsednik Kašmirja, je v govoru pred kašmirskim parlamentom obtožil »kašmirskega leva«, šejka Abdulaha, češ da skuša z nasiljem preprečiti iz-
vršitev volje kašmirskega ljudstva, da se v celoti pridruži Indiji. Dejal je, da bodo ohlasti s »trdo roko« preprečile vsa nezakonita dejanja šejkove fronte plebiscita, zlasti pa napade na zborovanja vladne nacionalne fronte. Dan poprej je kašmirska policija aretirala generalnega
»Slavka poljubovanja« proti H-bombi
0 Resna prizadevanja skupine študentk oxfordske univerze v Veliki Britaniji, da bi prisilile študente k javnemu protestu proti jedrskemu orožju s »poljubovalno stavko«, z drugimi besedami, da se ne bi hotele poljubovati. vse dokler možje ne bi protestirali proti H-bombi, se je neuspešno končala. Neuspešno zaradi »neresnosti nekaterih deklet«, so izjavile organizatorke stavke.
Janet Davvson, ena izmed organizatork, je izjavila, da je »naš plemeniti poskus propadel zaradi neresnosti naših kolegic. Le-te imajo bolj rade moške, kot pa sovražijo H-bombe!«
Druga oxfordska študentka je prm^aln malo drugače-
»Organizatorke stavke so nore. Večina izmed nas se stavke sploh ni nameravala udeležiti. Zlasti pa je neumno napovedovati takšno stavko prav na soboto, ko ima večina izmed nas zmenke!«
Organizatorke, ki vse stanujejo v oxfordskem kolegiju, so si hudo prizadevale, da bi stavka uspela. Poslale so pisma vsaki izmed 1000 študentk v Oxfordu, kakor tudi vsem študentkam v Cambridgeu Tudi v Cambridgeu se ni nobeno dekle navdušilo za predlog
Prihranki pri mleku
0 Francoska vlada se jt odločila za pogumen korak. Ne za to, da se bo sporazumela z Alžirci, ampak za nekaj drugega.
Vlada se je odločila, da bo za polovico zmanjšala obrok mleka, ki ga dobivajo v francoskih šolah vsi učenci, mlajši od deset let. To je napravila v okviru »varčevanja«, da bi se vojna v Alžiru lahko nadaljevala. V pismu, ki ga je Gaillard poslal vsem šolam, pa je rečeno, da lahko ser-
virajo prejšnjo porcijo mleka, če je posneto in torej toliko cenejše.
Mlečne malice je uvedel pred nekaj leti Mendes-Fran-ce, da bi se država nekako znebila velikih viškov mleka.
se človek tud) nenote vpraša, ali preizkusijo to osebje, če ni morda božjastno? Božjast, pravijo zdravniki, je mnogo pogostejši pojav, kot si ljudje
so to dobro vedeli. Freden so kupili sužnja, so mu vedno zavrteli pred očmi posebno kolo in ga pri tem dobro opazovali. Vrtoglavica je mnogokrat povezana tudi z barvnim svetlikanjem pred očmi, ki je, kot zatrjujejo tisti, ki to čutijo, zelo prijetno.
Toda najbrž jih preizkusijo. Kolikor se pač da.
Lapsus Lingue
£ »Precejšnji del vladnih prizadevanj je usmerjenih v to, da bi znižali življenjsko raven,« je pred tednom dni
Sprejem za Kruppu
Zahodnonemški industriao.-Krupp je te dni končal svo obisk v Avstraliji z ugodni pogodbo o investicijah. Toda ves čas obiska se je uradna prijaznost uradnih predstavnikov ostro ločila od demonstracij, ki so mu jih prirejali v vsakem mestu, ki ga je obiskal.
Najhujši je bil sprejem v Melbournu. Ko je Krupp izstopil iz letala, ga je sprejela večstoglava množica, ki je nosila transparente s protesti proti njegovemu obisku. Policijska eskorta je Kruppa z vso naglico spravila z letališča. Nekaj ur kasneje je imel Krupp tiskovno konferenco, kjer je zanikal, da bi bil kdaj član nacistične stran ke, in zatrjeval, da so v njegovih tovarnah zelo milo ravnali s prisilnimi delavci. Toda ves čas, ko je trajala konferenca, so se iz veže slišali glasovi demonstrantov, ki so
vpili »ocnvvemenunu«, čemo množičnih morilcev« »Krupp je zgradil plinske celice in je zgradil Hitlerja«, »Ven z vojnim zločincem Kruppom« itd. Tudi v senatu je prišlo do neprijetnosti. Pomočnik voditelja opozicije Kennedy je javno napadel vlado, ki je povabila Kruppa, »da bi dobila njegov denar«, čeprav ve, da »je Krupp izkoriščal suženjsko delovno silo in bil soodgovoren pri umoru 8 milijonov Zidov«.
Voditelj vladne stranke v senatu 0’Sullivan pa je Kruppa branil, kar se je dalo »Prav veselilo me bo, če se srečava, In vse bom storil, da bi se mi to posrečilo,« je med drugim izjavil 0’Sullivan.
Krupp je sedaj odšel, toda pravijo, da bo njegov obisk eden izmed argumentov, ki jih namerava opozicija uporabiti proti vladi v prihodnji volilni kampanji.
Mohr dobrodošel
# Švicarska vlada je naposled privolila v imenovanje Ernesta Mohra za novega za-hodnonemškega veleposlanika
RAZPIS
Direkcija Radio-Televizija Ljubljana — razpisuje
Pravico do udeležbe pri natečaju trna vsak državljan FLRJ z najmanj popolno srednješolsko izobrazbo ter vsaj s pasivnim znanjem dveh tujih jezikov.
Interesenti naj se prijavijo pismeno z navedbo, ali želijo biti radijski ali televizijski napovedovalci. Prijavi naj predlože izčrpen življenjepis z osebnimi podatki, s podatki o splošni in strokovni izobrazbi, dosedanji zaposlitvi, o kulturno-prosvetnem, umetniškem, publicističnem, športnem in drugem javnem delovanju. Navesti je treba tudi znanje tujih jezikov. Tisti, kj žele biiti televizijski napovedovalci, naj priložijo še neretu-širano sliko v velikosti razglednice.
Pismene prijave je treba dostaviti na naslov: Radio-Tclevizija Ljubljana, oddelek za izvedbo programa, Tavčarjeva 1?. najkasneje do dne 20. marca t. I. Kandidate in kandidatke bo izbrala posebna komisija in jih povabila k avdiciji.
RADIO-TELEVIZIJA LJUBLJANA
»H-šoterji, božjast«
Človeku nehote uide nasme-lek, ko prebere vest, da je policijsko sodišče v Londonu obsodilo na denarno kazen in leto dni odvzema vozniškega dovoljenja kaplarja RAF zato, ker se je pijan vozil v avtomobilu svojega prijatelja. -Njegov advokat je sodišču povedal, da je kaplar eden izmed šestih ljudi v Veliki Britaniji, ki so izučeni za posebno delo: za šofiranje tovornih avtomobilov, s kakršnimi prepeljavajo vodikove in atomske bombe. Morda je to napravil zato, ker so mu popustili živci zaradi vedno napete službe — ni pa nujno. Nekateri ljudje so strahotno flegmatični. Med temi ie bil najbolj znan Napoleon III., ki se ni niti zganil, ko mu je točaj po nesreči izpraznil polno steklenico sodavice naravnost za vrat. Ali pa glasbenik Lewis Seymour, ki mu je lezla po obrazu muha, ko 'je izvajal zelo zapletene pasaže na svoji flavti. Ko so jo prepodili, je nehal igrati in vzkliknil: »Zakaj ste pa ta naredili?! Meni je kar ugajalo!«
Kakor koli že, usoda ubogega korporala je nekoliko smešna, zlasti v času, ko je britanska vlada porožljala z vodikovo bombo (kaj bo, če zmanjka šoferjev?!), ko se pripravlja sestanek na najvišji ravni, in, kar je najvažnejše, ko sili v deželo pomlad?
K) smo že pri osebju, ki skr'-? za jedrsko oborožitev,
/
pravijo, je dovolj, da pogle-
uajo v sonce m si pomigajo s prsti pred očmi, pa se jih že loti vrtoglavica, in neredko-kdaj tudi pravi napad božja-sti. Pri d igili je dovolj, da jim zamigeta pred očmi kaka
llT —	(	!’*->• O-V
NATEČAJ za delovna mesta SLOVENSKIH RADIJSKIH in TELEVIZIJSKIH NAPOVEDOVALCEV in NAPOVEDOVALK.
B,
Ml je topel tropski večer. Nekaj tisoč ljudi se je pred kakimi tremi tedni zbralo v Padangu na indonezijskem otoku Sumatri. Z improviziranega govorniškega odra je uporni podpolkovnik Ahmed Husein razglasil »revolucionarno vlado za vso Indonezijo«.
Tako je nastala uporniška vlada na srednjem delu otoka Sumatre in samozavestno zalučala izzivalno rokavico vladi v Djakarti.
Osrednja vlada Indonezije je odgovorila hitro in odločno. Degradirala je uporne častnike, proti voditeljem upora izdala zaporno povelje, z letaki obvestila prebivalstvo o svojih ukrepih, z bombami pa utišala uporniško radijsko postajo in razrušila telefonske zveze v uporniškem središču.
BOGATA DEŽELA — REVNO LJUDSTVO
Indonezijska republika je mlada država. Njena neodvisnost je stara šele nekaj let. Toda njeni prvi koraki v življenje so bili trnovi. Kolonialna dediščina je bila vse prej kot bogata. Več kot 300 let so Nizozemci izkoriščali deželo. Vsak sedmi Nizozemec je živel na račun Indonezije. Kolikor so veliko jemali iz indonezijske kolonije, tako so ji malo dajali v zameno. Na milijon prebivalcev je v Indoneziji prišel le en inženir, en zdravnik na 100.000 prebivalcev, nad 90% prebivalstva pa je bilo nepisme- . nega.
Druga svetovna vojna je načela tudi holandski kolonialni sistem. 17. avgusta 1945 je osvobojena Indonezija razglasila republiko.
Svoboda ne rešuje sama po sebi vseh problemov s čarobno palico. Holandski gospodarji so ■odšli, ostala pa je njihova žalostna kolonialna dediščina. Dežela je bogata z raznimi rudninami, »emlja je rodovitna (star javanski pregovor pravi: »Zatakni palico v zemljo in ozelenela do!«), ljudstvo pa je ob vsem tem naravnem bogastvu ostalo revno.
Mlada republika — »biser Južnih morij«, kot Ji domačini ponosno pravijo — se je znaala pred težkimi gospodarskimi problemi. Gospodarstvo Je bilo še vedno v tujih rokah. V nizozemskih, pozneje pa tudi v ameriških in japonskih. Tujci *o imeli naloženega za 63 milijard kapitala, domačega pa je bilo le za 6 milijard. Tuje družbe so zavirale državno načrtno politiko v gospodarstvu, zavlačevale so vse poskuse nove, neodvisne dežele, da bi se tudi gospodarsko osamosvojila. Notranja inflacija je čedalje, bolj zniževala življenjsko raven in tako Še bolj zaostrovala položaj.
Gospodarskim težavam so se pridružile tudi politične. Indonezijsko politično življenje, ki si je jemalo za vzor klasično liberalno demokracijo razvpitih kapitalističnih dežel, je razpadlo na vrsto manjših in večjih strank. V parlamentu je 29 različnih strank, vseh poslancev pa 260,v se pravi-, da ima v povprečju vsaka stranka le 9 poslancev. Nič čudnega, če je bilo življenje indonezijskih vlad vedno na nitki parlamentarnih spletk. Od 1. 1945 pa do danes se je izmenjalo na krmilu države 17 vlad. Z novimi vladami so se menjali načrti za gospodarski napredek, smernice splošnega razvoja so neprestano prilagajal: novim razmerjem političnih sil v parlamentu.
Indonezijski ministrski predsednik Sukamo Je hotel namesto množice političnih strank in Škodljivih posledic njihovih medsebojnih trenj in razprtij zagotoviti enotnost republike in trdnost političnega življenja. Za to je bilo treba žrtvovati dotedanji sistem zahodne demokracije, ali kot jo imenuje Sukarno, »uvoženo demokracijo«.
Takšno preureditev družbenega sistema je Sukarno imenoval »usmerjevana demokracija«. S preureditvijo sistema upravljanja in političnega življenja namerava Su-
KAJ SE GODI NA INDONEZIJSKIH OTOKIH
nlP ir
»JDiJS
mat bkzBB » am
Kako je podpolkovnik Husein razglasil uporniško vlado — Vsak sedmi Nizozemec je živel na račun Indonezije — Svoboda žal nima čarobne palice — Stranke, strančice in vlada gotong-rajonga — Kako si nekateri predstavljajo »nevmešavanje« — Uporniški »blitzkrieg« — s sabljo po vodi
7«vEBES ^VniZOZEM
NOVA
karno čim širše mobilizirati vse indonezijske sile, zagotoviti čim trdnejši gospodarski in politični razvoj, ki bi pripeljal Indonezijo iz podedovane zaostalosti.
Sukarno je v ta namen predložil ustanovitev vlade gotong-rajonga, ali po naše »vzajemne pomoči«. V njej naj bi sodelovale vse glavne politične skupine dežele. Tako skuša Sukarno odpraviti sedanjo razdelitev na vlado in opozicijo, saj bi bile v vladi vse važnejše stranke.
Večina strank (Sukarnova Narodna stranka, Komunistična partija in močni sindikati SOBSI) so navdušeno podprli predsednikova prizadevanja. Druge stranke, predvsem desničarske, pa so se jim postavile po robu, ker nočejo biti v skupni vladi z »levico«.
Položaj se je zlasti zaostril po zadnjih krajevnih volitvah na Javi, ko je Komunistična partija izšla iz njih kot najmočnejša stranka. Zmaga komunistov je razburila nazadnjaške duhove v Indoneziji in tudi drugod po svetu.
KONJ S TREMI NOGAMI
Sukarno pa je ostal zvest svojemu načelu splošnega narodnega predstavništva in enotnosti vseh političnih sil; zato je skušal pritegniti tudi komuniste k sodelovanju. »Vprašam vas,« je vzkliknil predsednik otoške republike, »ali si lahko dovolimo, da se ne bi ozirali na stranko, ki je na splošnih volitvah dobila šest milijonov glasov?«
Glavna sila in steber opozicije, muslimanska stranka Masdžumi, pa se je temu uprla z vsemi štirimi. Sledile so ji tudi nekatere cerkve, predvsem, rimokatoliška in protestantska, ker bi takšno sodelovanje baje privedlo Indonezijo »v komunizem«. »Opozicija terja, naj jaham konja,« je slikovito dejal Sukarno, »hkrati pa zahteva, naj temu konju odsekamo nogo. Jaz pa nočem in ne morem jahati konja s tremi nogami.«
1956 se je končal z neuspehom. Zdaj pa so uporni elementi, zlasti iz vrst nezadovoljnih častnikov, veleposestnikov, verskih krogov in bančnikov, zaslutili, da bije njihova ura. Znova so zanetili uporniški ogenj...
Vzroki za vstajo so različni: od osebnih do političnih nasprotij, po sredi pa so tudi resni gospodarski problemi.
Indonezija je dežela, razkropljena na 3000 otokih. Razdalja od skrajnih točk in-
NEKJE NA ULICAH DJAKARTE. VOJSKA CENTRALNE INDONEZIJSKE VLADE SE ZBIRA V VOJAŠNICAH, OD KODER BO KMALU
KRENILA NA CENTRALNO SUMATRO.
3
mm-
m
UPOR NA OTOKIH
Za tiste, ki so ogorčeno nasprotovali Sukarnovim reformam, je bilo jasno, da je napočil zadnji čas, da se mu uprejo. To so poskušali, še preden je Sukarno začel uveljavljati reforme. Toda upor konec leta
donezijskega otočja je enaka dolžini od najsevernejše evropske točke do juga Sicilije. Tudi dovršeno organiziran sistem upravljanja bi bil le s težavo kos tako ve-vikanskemu ozemlju, ki ga loči na 3000 raznih kopnih enot-otokov povrh vsega še morje.
Indonezija pa je tudi drugače zelo raznolika dežela. Tu je pomešana kri raznih narodnosti, ljudje govorijo blizu 250 različnih jezikov, razločki pa so tudi v stopnji kulture, gospodarskega in političnega razvoja. Indonezija je v resnici »enotnost v različnosti«, kot pravi geslo na indonezijskem' državnem grbu.
Najhujša je razlika med Javo in ostalimi otoki, predvsem Sumatro, Celebesom in
Borneom. Java sicer ni največji otok, je pa najbolj obljuden. Od 83 milijonov prebivalcev Indonezije jih tukaj živi blizu 60 milijonov. Java pa je hkrati revnejša od ostalih otokov. Medtem ko ima Sumatra veliko kavčuka, kositra in kave, morajo na Javi uvažati hrano. Java daje samo 17% dohodkov pri uvozu, Sumatra pa 72%. Ti dohodki pa se delijo glede na število prebivalstva
TOMO MARTELANC
PREDSEDNIK INDONEZIJSKE REPUBLIKE JE ZNAN KOT VELIK LJUBITELJ VSEH UMETNOSTNIH ZVRSTI. TU GA VIDIMO NA PRE
MIERI ENEGA NAJNOVEJSIH INDONEZIJSKIH DRAMSKIH DEL.
£
Z
»
— Zakaj?
— Potegoval sem se za neke znance, ki to jih ustaši zaprli. Hotel sem jih rešiti.
— Ali vam je to uspelo?
— Da — je nekako prizadevno priznal človek.
— Sukljeta niste osebno poznali? Pa tudi položaja niste imeli, ki bi vam omogočil vpliv na Sukljeta. Kako to, da je bilo vaše posredovanje kljub temu uspešno?
Franjo J. se je zdaj prvič vidno zmedel. Za hipec je odpadla njegova krinka nesrečnega in po krivem kaznovanega človeka.
— Prav — je nadaljeval Mladen. — Sodišče vas bržkone ni obsodilo samo zaradi Šukljetove izjave? Gotovo je bilo še kaj drugega?
— Ni vilo nič verodostojnega. Obtožili
me zaradi nekakšnega poročila, ki'so ga
rwšli v Sukljetovi miznici ali v zaplenjenem ustaškem arhivu; ne spominjam se več natanko.
— Kako to, da so obremenjevali prav vas?
— Trdili so, da je bilo to moje vohunsko poročilo Sukljetu. ,
— Kaj pa je rekel Suklje?
— To isto — je lakonsko odvrnil ujeti. •— Lopov!
— Kako je sodišče ugotovilo, da je potočilo vaše?
— Po pisavi. Bojda popolnoma enaka pisava kot moja.
— Ali je to res?
— Ne zanikam, da sta si pisavi podobni. Podobni! A prosim vas, kaj to pomeni? Koliko je podobnih pisav?
— Pustimo razprave o pisavah. Pri tem je bilo gotovo nekaj trdnega.
Kaznjenec štev. 873 je odmahnil z roko, kakor da bi hotel s tem gibom izraziti svojo nemoč pred takšnim razpletom. Krinka po krivem preganjanega je spet ležala na njegovem obrazu. Bil je trši, kot bi bilo pričakovati. Kapetan Mladem se ni utegnil dolgo ukvarjati z njim. Treba je bilo poskusiti, kaj se da storiti.
— Vi ste bili dolga leta član Križarskega bratstva, ali ne? Se več, eden aktivnejših članov?
— Jaz sem dober rimokatolik. Redno sem hodil v cerkev. Sicer pa to ni kaznivo.
— Sami veste, da ni. Docela vaša zasebna reč. O tem se nisem nameraval niti pogovarjati z vami.
— Saj ste me vendar vprašali..;
— Da, vprašal sem. Domnevam, da poznate precej duhovnikov.
— Nikakor ne! — je urno zanikal Franjo. — Po imenu da, osebno pa skoraj nobenega. Cerkev je mesto za molitev. Križarsko bra-tstvo, to je spet čislo posvetna organizacija. Namen organizacije.,.
— Vem, vem — je Mladen pretrgal njegovo hlastno pojasnjevanje namenov posvetne organizacije. — Pa vseeno ne razumem, kako to, da ne poznate več duhovnikov. Človek bi pričakoval nasprotno.
— Vidite, ko mi niste dovolili, da bi vam razložil osnovne principe.
— Pustimo principe! Vsaj v tem primeru. Zdi se mi, da vi tudi' sicer obilno barantate s tem blagom.
— S kakšnim blagom? — je nedolžno vprašal Franjo.
— S principi, jasno! Eden od njih je to, da se izogibate resnici tudi v najbolj nedolžnih rečeh.
— Napak me sodite «- je rekel kaznjenec po krajšem molku. — Gre najbrž za to, da nisem popolnoma uganil vaših želja.
— Ni nobenih nerazumljivih želja. Govoriva o vprašanjih in odgovorih. Mojih vprašanj niste mogli narobe razumeti.
— Vprašajte po imenih, — je uslužno rekel Franjo, kot da bi hotel nekako olajšati preiskovalčevo delo.
— Ali ne poznate čisto nobenega duhovnika?
— Povedal sem, skoraj nobenega. Pomeni, da jih nekaj poznam.
— Neverjetno natančno si zapomnite vse, kar ste rekli.
— Se vam zdi? — se je nasmehnil Franjo, kot da mu Mladenova pripomba nenavadno laska.
— Ali poznate svojega župnika?
Franjo se je nasmejal, kot da je v vprašanju zelo uspešna žala, in dodal še vedno skozi smeh:
— Tudi škofa. Namreč, ne osebno, videl pa sem ga na nekaterih cerkvenih proslavah.
— Ne omenjajte mi še papeža — Je rekel Mladen in poskušal uganiti, kako daleč sta veselje in smisel za humor pri kaznjencu izumetničena. — Povejte raje. katerega fratra frančiškana poznate?
— 'V Zagrebu je nekaj takšnih redov, —
cepitve kateregakoli otoka od matične dežele, vsako slabitev mlade indonezijske republike.
O tem pa so tudi druga znamenja. »New York Herald Tribune«, znani ameriški časopis, je zapisal ob volitvah na Javi: »Ni mogoče dovoliti, da bi vsa Indonezija šla po poti Jave, po poti komunizma!« Ne manjka pa tudi podobnih uradnih Izjav. Ameriški generalmajor Charles ,Willowby, načelnik vojne obveščevalne službe v poveljstvu generala MacArthurja med drugo svetovno vojno, je pred odborom ameriškega senata izjavil, da mora politika Zahoda v Indoneziji dajati podporo separatističnim gibanjem, ki so se tamkaj pojavila.
Precej prahu pa je dvignila izjava ameriškega zunanjega ministra Dullesa, ki jo lahko naj-mileje označimo za »nediplomatsko«. »Radi bi videli v Indoneziji vlado, ki bi bila ustavna . . .« je dejal nedavno Dulles. »Tam je neke vrste težnja k .usmerjevani demokraciji’, ki menda ni popolnoma v skladu z začasno ustavo in ki očitno ne zadovoljuje velikega dela prebi-valstva.«
PRVI NEUSPEH UPORA
Sedanja politična kriza je v glavnem posledica težavne kolonialne dediščine, ki se je Indonezija kljub vsem dosedanjim naporom še ni mogla otresti. Položaj je resen, vseeno pa ni treba preveč mračno risati trenutnega stanja. Tudi zdaj ne gre za vseljudsko vstajo, saj so se spuntala samo nekatera obmejna področja. Na Sumatri je vsega skupaj 12 milijonov prebivalcev in še tam se je uprl le njen srednji del, medtem ko sta severni in južni del otoka ostala zvesta osrednji vladi v Djakarti.
Uporniki so računali na dosti širšo pomoč. Menili so, da bo ob novici o ustanovitvi »revolucionarne vlade« v Padangu izbruhnil vsesplošni upor po vsej deželi, po vseh otokih. Toda sledil jim je le severni del Celebesa, medtem ko so povsod drugod naleteli na gluha ušesa ali na očitno obotavljanje.
Navdušenje se počasi krha. Na sever- . nem Celebesu se uporniške sile naglo raz-
in po potrebah posameznih otokov. In tako dobiva Java blizu 37“/», Sumatra pa le 6%.
Krajevnim gospodarjem na Sumatri in na nekaterih drugih otokih bi bila zato določena avtonomija in samostojnost bolj pri srcu. Tako bi se dolarji od prodanega blaga stekali v njihove žepe, namesto da bi odhajali v osrednjo blagajno. To so glavni gospodarski razlogi za upor na drugih otokih. • Nezadovoljstvo pa so podžigali tudi nekateri docela nepotrebni centralistični ukrepi osrednje vlade, ki so pač ostali še iz časov kolonialne vladavine. (Tako pravijo, da se je bilo treba obračati na prestolnico Djakarto za vsak stol, za vsako beležnico, malone za vsak svinčnik.) Za ta pojav centralističnega upravljanja in poudarjene vloge Jave so celo skovali nov izraz »java-centrizem«.
Osrednja vlada v Djakarti in sam predsednik Sukarno sta uvidela vse napake pretiranega centralizma; zato si je Sukamo kot eno prvih nalog svojih reform zastavil tudi decentralizacijo.
Vse kaže, da pa upornikom ni šlo zgolj za to. Za njihove prave, resnične namene so značilna druga znamenja njihove dejavnosti. Tako so si na svojo zastavo upora zapisali geslo boja proti komunizmu.
RIBARJENJE V KALNI VODI
Težko Je sicer dokazati pravo zvezo med uporniškim gibabjem in tujimi silami. Značilno pa Je, kako so na Zahodu z veliko publiciteto pozdravili vsako vstajo, vsak poskus nasilne od-
Je oprezno rekel Franjo. — Na kateri red
mislite?
— Govorite o vseh fratrih iz vseh treh redov. Naštejte patre, gvardijane, laike. Meni je to popolnoma vseeno.
— Prav. Začel bom pri najbolj uglednih. Poznam na primer Modesta Martinčiča, frančiškanskega provinciala.
— Dobro. To je provincial. Zdaj mi pa povejte kakšnega navadnega patra.
— Ne morem se spomniti.
— Vseeno. Lahko je tudi laik. Poznate kakšnega laika?
— Ne bi rekel. Zdi se mi, nobenega.
— Gotovo?
— Rekel sem. Malo prej ste sami pohvalili moj spomin.
Njegove jedke ustnice so se spet zožile. Zdelo se je, kot da ga je preiskovalčevo obotavljanje vznemirilo. Ni mogel uganiti, kam pes taco moli.
— Poskušal yam bom našteti nekaj imen. Morda bo to pomagalo vašemu spominu. Ali poznate na primer nekega fra Mamerta?
— Fra Mamerto? Čudno ime. Ni pogosto — je mrmral Franjo, da bi se spomnil, ali pa — da bi pridobil na času. — Iz katerega samostana pa je ta fra Mamerto?
— Ekonom frančiškanskega samostana na Kaptolu.
Na ujetnikovem čelu se je pokazala ena sama neznatna gubica in samo lahna senca je preletela preko njegovega obraza. To bi bilo lahko tudi povsem nepomembno. Potem je Franjo odločno odkimal z glavo.
— Ne. Tega fra Mamerta res ne poznam.
Mladen mu je ponudil cigareto. Ozračje Je postalo nekako bolj napeto. Sobesednik se je čedalje bolj umikal v svoj oklep in se napel, da bi obdržal ravnovesje. Na sencih se mu je zasvetilo nekaj drobnih znojnih kapljic. Zdelo se je, da je Franju ta molk bolj neprijeten kot pogosta vprašanja.
TAKO SE JE ZAČELO. PA SE NI ZAČELO SELE TU. NEMIRI IN VZBURJENJA PRETRESAJO MLADO REPUBLIKO ZE OD VSEGA ZAČETKA. POSNETEK IZ NEDAVNE EPIZODE: NASELJENCI NIZOZEMSKEGA RODU ZAPUŠČAJO SVOJA DOTEDANJA POSESTVA. KI JIM JIH JE ODVZELA NACIONALIZACIJA. NIKDAR VEC! St ŽELIJO OTOČANI, KI JIM SPOMIN NA KOLONIALNE CASE SE NI ZBLEDEL.
krajajo. Se včeraj goreči uporniKi zdaj množično dezertirajo.
Upor sicer še vedno traja... Položaj se še ni bistveno spremenil. Obe vladi,, zakonita in uporniška, sta daleč druga od druge, med njima je široko morje, nobena pa nima dovolj moči in sredstev, da bi drugo prisilila na kolena. Adut upornikov je bil v bliskovitem uporu, ki bi v hipu spodnesel tla sedanji vladi, medtem ko vse kaže, da zdaj čas dela v prid osrednji vladi v Djakarti.
Vseeno pa preživlja geslo, ki ga pravljični ptič »garuda« čuva v državnem grbu — geslo »Bhinneka Tunggal Ika« — »Enotnost v različnosti« — hudo preizkušnjo.
mm
:MM Franck
JU™" MESOM IN BIŽEi
Franck
[GRAHOVA JUHA
Franck
JUHA Z ZELENJAVO
Ftonck
t^JUHA 5 TESTENINAMI]^
Padalstvo se Je pri nas razvilo v desetletju po prvi svetovni vojni, v pravem športnem pomenu pa po osvoboditvi. Naš najboljši padalec v zadnjih dveh letih je po strokovni oceni Letalske zveze j Jugoslavije učitelj pa- [ dalstva Danilo Damjanovič. Pred tedni je imel v padalski knjižici zabeleženih 497 skokov.
UREDNIŠTVO »TT«
% Ali bodo lahko že letos učenci, ki I bodo izdelali s prav dobrim uspehom, prestopili iz četrtega razreda gimnazije v peti j razred brez sprejemnega izpita?
MIMICA SKERLAK dijakinja - Ljubljana
V Ljudski republiki Sloveniji morajo dijaki, ki so uspešno končali obvezno osemletno obvezno, šolo in žele nadaljevati šolanje na kateri koli srednji splošno-izobraževalni ali srednji strokovni šoli, opraviti sprejemni izpit za vstop v srednjo šolo. Sprejemni izpit se mora praviloma opravljati iz treh predmetov, ki so prav posebno pomembni in potrebni za uspešno nadaljnje šolanje na srednji šoli. Dva predmeta sta predpisana za sprejemni izpit na vseh srednjih šolah (slovenščina in matematika), tretji predmet pa je različen glede na značaj in specifične potrebe raznih vrst srednjih šol. Za vpis v višjo gimnazijo (peti razred gimnazije) se zahteva poieg sprejemnega izpita iz slovenskega Jezika in matematike tudi izpit iz tujega jezika.
Pravico opravljati sprejemni izpit imajo od lanskega leta prav vsi učenci, ki so uspešno končali 8. razred osemletnih šol ali 4. razr, nižje gimnazije.
Oproščeni so sprejemnega izpita na podlagi 2. člena veljavnega
pravilnika o sprejemnih izpitih samo učenci, ki so končali z odličnim uspehom četrti razred gimnazije ali osmi razred razvitih osemletnih šol s predmetnim poukom. Učenci s prav dobrim uspehom torej po veljavnih predpisih niso oproščeni sprejemnega izpita. Ni pa izključeno, da bb Svet za šolstvo LRS morda še v letošnjem letu v smislu nekaterih utemeljenih predlogov spremenil pravilnik in dovolil oprostitev sprejemnega izpita tudi učencem s prav dobrim učnim uspehom.
BOGO STUPAN Načelnik inšpektorata za splošno izobraževalne šole pri Svetu za šolstvo LRS.
0 Trabanti so v območju privlačnosti planeta, ta spet v območju večjega telesa, Sonca. Stalnica Rastor oziroma ozvezdje Kastorja ima pa neko »prazno« težišče, okrog katerega se vrte Kastorjeva aonco. Prav tako težišče imajo Galaksija, jate galaksij, super galaksija itd. Kaj je to težišče, ki ima v privlačnosti na tisoče svetlobnih let oddaljene svetove.
ALOJZ JERONČIČ Potravno 35, p. Ročinj, Slovensko Primorje
Nebesna telesa se gibljejo po zakonih nebesne mehanike, katerih temelje je astronomija dobila že v dobi renesanse z deli Kopernika, Bracheja, Keplerja, Galilea in New-tona. Pri tem je posebno pomemben New-tonov gravitacijski zakon, ki nam poda od-odnose med silami, ki vladajo pri kroženju nebesnih teles. — Po tem zakonu se dve telesi privlačujeta s silo, ki je sorazmerna s produktom njihovih mas, in obratno sorazmerno s kvadratom njihove medsebojne oddaljenosti. Zaradi tega medsebojnega privlačevanja dveh teles ne ostane nobeno izmed njih v stanju mirovanja, temveč daje svojemu partnerju pospešek, ki je sorazmeren lastni masi. V mehaniki lahko dokažemo, da se nujno skupno težišče, ki nedvomno lahko leži v »prasnem« prostoru, giblje enakomerno po premici ali pa. miruje. V primeru, da sta ti dve telesi krogli in da njihova gostota zavisl samo od razdalje do središča, se ta gibljejo okoli skupnega središča težnosti po med seboj podobnih elipsah in simetrično z ozirom na središče težnosti. Tak slučaj imamo tudi v sestavi Kastorja, glavne zvezde Dvojčkov. Pri tem je gibanje še bolj zamotano, saj se par teh zvezd s skupnim težiščem obnaša kot samostojno telo, ki tvori z nekim drugim parom nov »dvojni« sistem, kateremu pa pripadajo sedaj seveda že štiri zvezde. Res je, da ima tudi naša Galaksija svoje skupno težišče, okoli katerega se v kozmičnem letu, ki traja okoli 200 milijonov navadnih let, enkrat zavrti. Na isti način jo podvržena gibanju tudi ostala osvetja, Jate, in supergalakslje. Tvegano bi bilo trditi, da imajo vsi nebesni sistemi svoje skupno središče, h kateremu teže, saj nas opazovanja v moderni astronomiji prepričajo pogosto prav o nasprotnem. Jasno je pri tem le nekaj: vsa materija je v nenehnem stanju gibanja, je na svojstven način organizirana in prehaja vedno v nove Jo. nove oblike.
VLADIMIR RIBARIČ Astronomski inštitut Univerze v Ljubljani
Razmišljanje monterja Jožeta
Bil je v Mostah, na Savi, v dravskih elektrarnah, v Sapunčici, na slapu Zete. Tam, kjer bučijo vode in so se ljudje uprli njihovim razdiralnim silam, jih zajezili in speljali prek lopatic Peltonove ali kakršnekoli že turbine. Videl je minerja, ki so ga ponesrečenega pripeljali iz tunela, in gradbene delavce, ki jim je žerjav poškodoval ude, videl je številne delovne zmage, eno samo neizjnerjeno žrtvovanje in zagrizenost.
Kadar ob nedeljah pelje ženo in otroke k pregradi centrale na Mariborskem otoku — in to je pogosto, ker je voda njegov delovni simbol — se zazre v grgrajoče, peneče se vode pod branikom in nenadoma pozabi, da se oddihava, da ne dela in da se ni treba naprezati.
Voda pa ga hkrati pomirja in mu vliva občutek pomembnosti, moči. Kadar stoji takole na pregradi in gleda dol v vode, ki
0 NASI PREHOJENI POTI
besed. Da, seveda, inženir je naročil, da mora biti do nedelje spet nazaj. Ce bi se pri montaži kaj zataknilo, naj nemudoma sporoči v tovarno, da bodo vedeli ravnati. Centrifuga še ni tako popolna, da se ne bi moglo zgoditi kaj nepričakovanega. V soboto naj se vrne, nato pa spet nazaj v Zre-njanin, kjer ga čaka montaža druge ser-visnekpralnice. i i
V Zrenjaninu dve, v Beogradu dve,’nato še tri pralnice. Preizkusiti, nato odpotovati v Djevdjelijo. Ker bo že ravno v Makedoniji, bo kakšno nedeljo napravil izlet v Mavrovo, da vidi, kako se obnaša njegov stari prijatelj, prvi agregat. Nu, da> in Mojsijeva bo obiskal, da bosta skupaj obujala spomine na prijetne in hude dni, ko
KOMPLETNA PRALNICA ZA HIŠNE SVETE, NAVIENJENA 24 STOANKAM. SESTAVLJENA TF T7 PBAINFOA STROJA F-06 CENTRIFUGE »RITA« Z ZMOGLJIVOSTJO- 4 KG SUHEGA p!r?lam10:minutterSUŠILNEGA STROJA »TUMBLER«, OZNAKA TE-12 02kg SUHEGA MERILA NA UROIV DESNEM SPODNJEM OGLU JE TLORIS TAKSNE SODOBNE
PRALNICE.
se neprizadeto oddaljujejo tja proti Mariboru, se zave, da je naravo sicer mogoče predrugačiti, toda hkrati pa ji je treba vrniti njeno silo, potem ko smo se je že polastili in jo spremenili v energijo. Vode se oddaljujejo kakor leta in monter Jože čisto razločno vidi v njih obraze svojih tovarišev, ki so ga spremljali na poti, ki ji pravimo socializem, in vsak obraz, ki ga vidi, pomeni hidrocentralo, pomeni agregat več, rotor in transformator. Ljudje in reči dobe tako svoj poseben pomen, svojo snovnost, čeprav izginjajo njihovi obrisi, postave in obrazi nekje ob bregu, na plitvini, v neizmerni gladini Drave, ki se je poslušno nagnetla pred pregrado, da bi jo turbine spremenile v luč.
Izginjajo ljudje in z njimi leta. Namesto njih prihajajo novi, mlajši in Jože se zmerom bolj počuti Nestorja ob teh vodah, ki jih je sam s svojimi rokami speljal turbinam na lopatice in jih pretvoril v elektriko.
»Pojdimo,«* pravi žena in na licih ji igra prizanesljiv nasmešek. Saj voda ni človek, ni ljubica, da bi se lahko nanjo hudovala. Toda tudi ni prijatelj, da bi se z njo človek pogovarjal. Sila je, ki podira, uničuje, onesreči. Ona, ki je zrasla v Medjimurju, je videla preplavljene njive in je reko sovražila, ker je morala zaradi nje stradati.
Potem se on zdrzne in nasmeje.
»Oh saj,** pravi, »pojdimo,«* in spet je nared, da posluša, kako so sosedovo Bredi-co zaradi ošpic prepeljali v bolnišnico in da bo treba pač Lojzka še nekoliko držati doma, da ne bi staknil bolezni.
Nato se Jože spet zaloti onkraj njenih
sta gradila hidrocentralo, in spila mastiko ali dve.
Reka se spokojno preliva, besede tečejo.
*
Med hidro opremo je zdaj čedalje več pralnih strojev.
Pralni stroji? Mar nismo še pred leti govorili o njih kot o nečem nedosegljivem? Kot o napravi, ki si jo lahko privošči le tujec in ki si jo bomo potem, ko bomo imeli že vse drugo, nabavili tudi mi? Ce, smo rekli. Potem smo zavrgli to misel kot nekaj nemogočega in rekli doma ženi: »Ko bomo imeli pralne stroje, se ti ne bo treba toliko mučiti s pranjem.. .*< Ona pa je rekla: »Namesto da si izmišljaš nemogoče stvari, rajši pomagaj ožeti rjuhe.«*
Potem so se pojavili v trgovinah. Pralni stroji »HI-MO« in kdo bi jim še vedel znamke. In potem je prišlo tisto, kar je pogosto hujše od nedosegljive želje: cena. Petdeset, osemdeset tisoč ...
In nato nekaj, na kar nismo mislili, če-
tudi smo po tihem želeli. Nekje v Mariboru, nekje v Ljubljani se je sestal hišni svet in sklenil: kupili bomo pralni stroj.
In ne samo to: kupili bomo sesalec za prah, centrifugo, sušilni stroj. Nato so se zganile stanovanjske skupnosti.
V kompletnih pralnicah, ki obsegajo pralni stroj, centrifugo in sušilni stroj, namreč operejo in posuše perilo osemčlanske družine, ki se je nabiralo 14 dni, v nič več kot treh urah. To je danes ta dan stvarnost. Šestnajst tekšnih pralnic, ki so jih nabavili hišni sveti, so že namestili monterji »Hidromontaže« iz Maribora širom po državi, v montaži jih je 80, naročenih nad 300. 560 pralnih strojev za 6 kg suhega perila je prodapih, čeprav še niso izdelani, izdelanih bo okrog 700 centrifug za ožemanje perila.
Kakšna je proizvodnja »Hidromontaže«, enega najzanimivejših podjetij. V njem se namreč najbolj čudovito .prepletata kapitalna izgradnja in proizvodnja izdelkov za široko potrošnjo. Včerajšnji, današnji in. jutrišnji dan. Medtem ko so v tej naši tovarni 1955. in deloma 1956. leta še preizkušali in pripravljali proizvodnjo strojev, ki jih potrebuje tržišče, so konec 1956. leta že natanko vedeli, kako bodo svojo dejavnost preusmerili. Montaže hidro opreme za naše elektrarne sicer niso docela opustili, s silnim zamahom pa so uvedli tudi proizvodnjo pralnih strojev, hladilnikov, centrifug, sušilnih in likalnih strojev. Bili pa so stvarni: začeli so sicer izdelovati tudi stroje za posamezna gospodinjstva, v glavnem pa so se usmerili na proizvodnjo pralnih strojev za bolnišnice, ustanove in hotele, na izdelovanje kompletnih servisnih pralnic ter pralnih strojev za hišne svete in stanovanjske skupnosti. Tako so ti stroji postali dostopnejši, kajti njih cena je za posamezne kupce še zmerorn dokaj visoka. Za naše prilike je vsekakor najbolj ekonomično graditi skupne pralnice hišnih svetov in stanovanjskih skupnosti. Zakaj? Zaradi sorazmerno visokih stroškov, ki ne obremenjujejo žepa potrošnika, in zaradi večjega učinka. Dokažimo s primerom: v stari, konvencionalni pralnici s kotlom, dimnikom in pralno desko lahko pere le 6 strank; gradbeni stroški so večji, pralnica zavzame precejšen gradbeni prostor, ki bi ga sicer lahko namenili stanovanjem. Modema pralnica zadostuje za potrebe 24 strank. Pranje ni več težaško delo; gradbeni prostor je moč mnogo bolje izkoristiti. Ni treba misliti več na sušenje. Vreme ne ukazuje več pericam.
Vendar so pri nabavi pralnic težave, ki so jim v Zagrebu in jim bodo. kot kaže, tudi v Ljubljani odpomogli tako, da je Komunalna banka začela odobravati hišnim svetom in stanovanjskim skupnostim posojila. Predlog pa je, naj bi takšne olajšave veljale ne samo za nove zgradbe in bloke, temveč tudi za starejše hiše oziroma njihove hišne svete, ki so kreditno sposobni, ker bomo sicer problem pranja, tega nedvomno najtežjega gospodinjskega dela, le enostransko uredili.
• TOVARNA »TOBI« V LIMBUŠU JE POVSEM OPUSTILA PROIZVODNJO ŠTEDILNIKOV NA TRDA GORIVA IN ZAČELA IZDELOVATI TERMIČNE APARATE, KOT ELEKTRIČNE ŠTEDILNIKE IN HLADILNIKE, KI SO V POTROŠNJI ZELO CENJENI. ELEKTRIČNI KUHALNIK TIPA 220 IN 230 JE CELO BOLJŠI OD ITALIJANSKIH ISTE VRSTE. V PRIHODNJIH MESECIH PRIPRAVLJA »TOBI« PROIZVODNJO NOVIH TIPOV ŠTEDILNIKOV, TAKO ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK NA DVE PLOSCI. KOMBINIRAN S ŠTEDILNIKOM NA DRVA ALI PREMOG, DALJE KOMBINIRANI ELEKTRIČNI in plinski Štedilnik na DVE PLOSCI IN DVA PLAMENA TER PLINSKI ŠTEDILNIK NA 4 PLAMENE. CENE TEH PROIZVODOV ZAPOVRSTJO SO: 65.000, 58.000 IN 52.000 DIN. — »HI-DROMONTAZA« V MARIBORU SE JE ZADNJE CASE UVELJAVILA S PROIZVODNJO IN MONTIRANJEM PRALNIC ZA BOLNIŠNICE, HOTELE, USTANOVE, SERVISE, HIŠNE SVETE IN STANOVANJSKE SKUPNOSTI. IZDELUJE TUDI PODOBNE STROJE IN NAPRAVE ZA INDIVIDUALNO POTROŠNJO IN HLADILNIKE TER AGREGATE. LANI JE »HlDROMONTAZA« IZDELALA 2680 65-LITRSKIH HLADILNIKOV, LETOS PA PREDVIDEVA IZDELAVO NADALJNJIH 3000 HLADILNIKOV IN PRAV TOLIKO AGREGATOV ZA IZVOZ. DALJE BODO LETOS V TEM PODJETJU PROIZVEDLI 500 HLADILNIKOV VEČJE LI-TRAZE, 700 PRALNIH STROJEV ZA POSAMEZNA GOSPODINJSTVA. 8506 KG STROJEV ZA HIŠNE SVETE, 700 CENTRIFUG ITD. Z IZDELAVO IN MONTAŽO 380 KOMPLETNIH PRALNIC ZA HIŠNE SVETE, 14 SERVISNIH PRALNIC IN 60 PRALNIC V TOVARNAH RAČUNAJO. DA BODO ZADOVOLJILI OKROG 22.000 DRUŽIN OZIROMA STRANK TER JIH RAZBREMENILI NEDVOMNO NAJTEŽJEGA GOSPODINJSKEGA DELA.
Potem, ko je montiral pralnico v nekem hotelu v Ohridu in se je neke nedelje z avtobusom potegnil v Mavrovo (stari prijatelj agregat že teče noč in dan, Mojsijeva pa, žal, ni dobil, ker je odšel montirat nova vretena v prištinsko predilnico), je prejel telegram, naj nemudoma odpotuje v Pirot. Doma je bil le malo, jnedtem pa je namestil pralnice še v Zagrebu, Mariboru in Ljubljani. V nočeh, ki jih prebije na poti (drdranje vlaka prek spojev na tračnicah ga pogosto prebuja), razglablja, kolikokrat je že prepotoval to svojo deželo. Po dolgem in počez.
Obraz se mu razleze v širok nasmeh, kajti vlak ga pelje proti domu.
Nande Žužek
j/zgT Ha/beč/a Lzbccok v
Franchmh
( pismo iz bosnF
29253-P še vedno čaka
NEOBIČAJNA USODA IZUMA, ZA KATEREGA SE TECE PRAVDA — MILIJON ŽE V ŽEPU, CEZ NEKAJ DNI BREZ NJEGA — KDO IMA PRAV?
NOVI IZDELEK TOVARNE EMAJLIRANE POSODE IZ LETA 1957: ETAŽNA ALUMINIJASTA POSODA, PRAKTIČNA ZA KUHANJE IN GRETJE KUHANE JEDI NA ELEKTRIČNIH IN PLINSKIH ŠTEDILNIKIH TER KUHALNIKIH.
Sarajevo, v začetku marca
V Sarajevu, mestu ob Mi-Ijacki, je te dni mraz. Bolj mraz kot pri nas v Sloveniji, saj so prizori, ko delavci dan za dnem odstranjujejo sneg z ulic, povsem običajna stvar.
Bolj kot pogovori o tem, ali bi bilo bolje, če bi sonce že imelo večjo moč, ali pa je prav, da zima še kaže zobe, govore Sarajevčani o pravzaprav neobičajni smoli novator-ja, kovinostrugarja z Marinega dvora...
Denimo roko na srce ...Za vsakogar, ki se ukvarja z vsakdanjimi težavami in se spet veseli ob najmanjši stvari, ima vendarle besedica milijon lep, skoraj bi rekli pravljični prizvok. No, za Dušana Filipoviča, kovinostrugarja iz Sarajeva pa milijon, ki ga je prejel nedalgo tega z diplomami in priznanji vred, ni pomenil kdo ve kaj. Bol) je bil vesel samega priznanja kot denarja. Kajti ideja, tista ideja, ki je po dolgih letih vztrajnega de-
la zaživela, je bila prav gotovo več vredna kot milijon.
Nevsakdanja je ta zgodba. Za bralce bo brez dvoma zanimiva, za Filipoviča pa je bolj intimna tragedija ...
Leto 1948. Filipoviču se je porodila zamisel: napravil bi grelec, tak grelec, v katerem bi topla voda zamenjala drago, uvoženo »cekas« žico. Začel je. Pet let je vztrajno delal. Ta leta so bila leta kratkih stikov, eksplozij, obupavanja. Hotel je že kdo ve kolikokrat vreči puško v koruzo, pa se je spet odločil, da ne bo odnehal. Njegova vztrajnost je bila končno poplačana nekega jutra, ko sonce še ni čisto pokukalo izza Trebeviča. Takrat je namreč opazil, da je voda v njegovem grelcu spremenila temperaturo. To je bil prvi znak uspeha. Vse, kar se je potem zgodilo, se je zgodilo bliskovito. Filipovič je izpopolnil svoj izum in registriral patent. Prijatelji in znanci so ga hvalili, čudili so se njegovim sposobnostim. O njegovem izumu so slišale tudi inozemske
firme in Filipoviču so ponujali lepe denarce za odkup patenta. Toda ni ga dal.
»Nisem si želel denarja**, bi vam rekel Filipovič, če bi ga spraševali o njegovem »mi-Ijenčku*. »Nekatera podjetja so mi ponujala takšne vsote denarja, da mi leta in leta ne bi bilo treba delati. Toda želel sem, da moj izum ostane pri nas. Zato sem tudi delal!*
Filipovičeva iznajdba je dobila zaporedno štev. 29253-P. Nagrada — milijon. Toda ni minilo štirinajst dni, ko je moral vrli novator vrniti ves milijon in seveda tudi diplomo. Tako rekoč čez noč je ostal brez priznanj in denarja. Se več. Nekaj dni zatem se je celo znašel na zatožni klopi In očitali so mu, da je omenjeni izum ukradel in ga prijavil kot lastnega. Kako mu je bilo pri srcu, si lahko mislite ...
Začel je razmišljati, kako da sodišče dvomi vanj? Kdo bi mogel to storiti? V mislih je pretehtal vse znance in prijatelje in prišel do zaključka, da takih sovražnikov, ki bi mu kaj takega »skuhali*, pravzaprav nima...
In vendar... Pred leti se je
Filipovič mudil v Skoplju. Tam je srečal nekega Dimitrijeviča, s katerim sta se pomenkovala. Beseda je dala besedo in Filipovič je zaupal znancu svoj izum. Kot rečeno, je bilo to pred leti. No, in sedaj ga prav ta Dimitrijevič toži, da mu je ukradel idejo, češ da ima on prav tako novotarijo. Filipovič in drugi sicer pravijo, da ta še zdaleč ni podoben njegove* mu...
Filipovič hodi seda) na so* dišče. šestkrat je že sedel na zatožni klopi, dvakrat je že bi1 obsojen, vendar je Vrhovno sodišče obakrat razveljavilo sodbo. Sedaj čaka na tretjo sodbo.
Zvezni patentni urad, ki je najprej priznal Filipoviča za novatorja, mu je moral spričo okoliščin, ki so se medtem neverjetno zakomplicirale, od* vzeti priznanje. Kot vse kaže, bo spor okoli patenta rešen v korist Sarajevčana. Medtem pa 29253-P, katerega kalkulacija za en izdelek znaša pičlih 280 dinarjev, čaka... Čaka tudi milijon...
IZTOK AUSEC
$ Na vaša vprašanja z vseh 9 področij našega življenja vam 9 odgovarjajo strokovnjaki. — @ Vprašanje, ki vas zanima, po-9 šljite na uredništvo »TT«, 9 Ljubljana, Tomšičeva 3, v levi 9 kot kuverte pa zapišite »Bral-9 ci vprašujejo«.
@ Rad bt vedel, kdaj se je pri nas začelo razvijati športno padalstvo in kdo je
najuspešnejši padalec?
FRANC CANKAR Ljubljana, Obirska 21 a
POPLAVA ROMANOV
Jugoslovanski pesniki, točneje — založniki izdajajo zadnji čas vedno manj pesniških zbirk. Kulturna javnost pa se zaradi tega ne vznemirja in ni videti, da bi kaj pogrešala. Njeno zanimanje za poezijo je na splošno precej upadlo in k temu so dosti pripomogli razni nerazumljivi skrajneži, ki so s svojim modnim eksperimentiranjem zamorili in odbili velik del pesniškega občinstva' In medtem ko poezija zdaj nekam počiva in dremlje, novi romani kar bruhajo na dan. Nenadoma nas je zalila prava povodenj romanov. Člani raznih literarnih žirij od presenečenja kar strmijo. Preseneča jih veliko število novih domačih romanov, a še bolj presenetljivo in razveseljivo je, da ta prozna povodenj naplavlja okrog nas toliko dragocenih zlatih zrn — drugače povedano: da je med novimi domačimi romani tako visok odstotek resničnih umetnin. Lani so jugoslovanski pisatelji objavili okoli štirideset novih romanov in vmes je najmanj deset takih, da se pred njim lahko odkrijemo,
DVA NAGRAJENCA
Pri beograjskem tedniku NIN, kjer na pragu vsakega novega leta nagrajujejo najboljši jugoslovanski roman, so zato letos imeli veliko izbiro in resnih kandidatov
ALEKSANDER VUCO, AVTOR ROMANA »MRTVE JAVKE«
za nagrado je bilo veliko. Po daljšem omahovanju so z večino glasov nagradili Vučov roman »Mrtve javke-«.
Prizorišče nagrajenega Vučovega romana »Mrtve javke« je Beograd med zadnjo vojno. Glavni junak Dragan, izobraženec srednjih let, se otepa s svojo intelektualistično omahljivostjo in nesposobnostjo, da bi se dejansko pridružil osvobodilnemu gibanju. Hodi po ulicah okupiranega Beograda, zadeva ob nemške pomagače, cinične krvnike in ostanke čaršijskih politikantov, obenem pa ga mučijo še mračni spomini na prvo svetovno vojno, na srbski križev pot v albanskih gorah in na mnoge duševne pretrese, ki so se takrat boleče vrezali v njegovo zavest.
Pretekli dogodki, vrinjeni v zgodbo, se nam ne razkrivajo v logičnem časovnem zaporedju, marveč tako, kakor pač slučajno oživljajo v spominu glavnega junaka. Tudi podzavest in sanje kdaj pridejo do veljave. Pisateljeva govorica — Vučo je namreč tudi pesnik, in to pesnik surrealističnega porekla — pa je temu primerno prefinjena in v svoji iskanosti kdaj že nenavadna. Zaradi tega ,je nekatere strani treba brati skrajno pozorno, če hočemo ostati na tekočem. In še to: težišče Vučove pripovedi je na notranjih, psihičnih trzajih glavnega junaka, vendar pa so tudi vnanji dogodki zelo močni in plastično upodobljeni.
Pri beograjskem tedniku NIN so se torej z večino glasov odločili za roman Aleksandra Vuča »Mrtve javke«. A pr^ novosadski Matici Srpski imajo drugačen okus. Tam so za najpomembnejšo srbo-hrvatsko knjigo lanskega leta oklicali roman Vladana Desnice »Proljcča Ivana Galeba«. Temu romanu so namreč pred kratkim podelili Zmajevo nagrado.
Hrvatski pisatelj Vladan Desnica je po rodu Srb, rojen pa je bil v Zadru in je meščanskega porekla. Čeprav po letih ni več mlad, pisateljsko še vedno zori in od romana do romana raste. Njegov pravkar nagrajeni roman »Prolječa Ivana Galeba« je prvorazredno literarno delo in zares svojska novost v sodobni jugoslovanski
AVTOBUSNO h IN TURISTIČNO' 4.^ M 0 J E T i l W
Sil
TURIST
BIRO
Ljub I j 1 n a.
Vabimo kolektive, da se čimprej prijavijo v naših poslovalnicah za obisk vzorčnega velesejma v MILANU, ki bo od 12. So 17. aprila 1958.
Pripravljen imamo štiridnevni program ali se ravnamo po željah kolektiva.
Pohitite s prijavami za svetovno razstavo v BRUSLJU, ker je število udeležencev omejeno.
Prijavite oddajo privatnih sezonskih sob v naših poslovalnicah: Miklošičeva cesta štev. 17, tel. 30-645 ali Titova cesta štev. 38, tel. 32-772,
Poslužujte se ugodnosti desetmesečnega turističnega posojila, ki vam ga nudimo v zvezi z Mestno hranilnico Ljubljansko,
Pri vs-eh izletih, kolektivnih ali po-meznikov, se poslužujte naših udobnih avtobusov.
KAMORKOLI — POVSOD
S SAP-TURIST BIROJEM!
prozi. Novost zato, ker je ta v izrazito meščanskih in razumniških sferah zasidrani roman skoraj brez vsake zunanje fabule. V romanu zdaleč prevladujejo razna razmišljanja, a pri vsem tem knjiga ni prav nič dolgočasna.
Roman se dogaja še v predvojnih letih — okoli -leta 1936. Njegov glavni junak Ivan Galeb, petdesetletni glasbenik, leži v bolnišnici. Tam le malo doživlja, pač pa — časa ima dovolj — obuja spomine na daljno mladost in sam pri sebi modruje o vseh mogočih rečeh: o ljubezni, znanosti, filozofiji, religiji, glasbi, književnosti in povsod razkriva relativnost človeških resnic in vrednot. Marsikaj grenkega je že doživel ta pametni bolnik, vendar ne toži za zgubljeno mladostjo in zaradi svojega zgrešenega življenja. Zadovoljen je, zakaj glavna vrednota zanj je življenje z vsemi radostmi in bolečinami. Nekje ta modrijan pravi: »Kaj hočete! Ljudje ljubijo vse, kar je njihovo —■ celo svoje slabosti. Celo svojo ranljivost, svojo krivo srečo in svoje prekletstvo. Tudi v tem je del nas, in to naš najbolj pristni, najbolj krvavi del.«
Zgradba Desničevega romana je mojstrska: preteklost se prepleta s sedanjostjo, čisto leposlovje z esejistiko, težki akordi z lahkotnimi humorističnimi prebliski, en motiv prehaja v drugega in teme pisateljevega kramljanja se stalno menjavajo.-Razen tega je razgibana pripoved vseskozi jasna in kristalno čista — o kakšni modernistični zameglenosti pri Desnici ni sledu.
»Prolječa Ivana Galeba« je izrazito intelektualistični roman. Ker se v njem veliko razmišlja in malo dogaja (nekaj strani »filozofiranja« je morda celo odveč), se zanj najbolj preprosti bralci ne bodo pulili, za izobražene bralce pa je zares prijetna paša.
IN OSTALI KANDIDATI
Tri literarne nagrade, NIN, Zmajeva in končno tudi Prešernova, so že podeljene, a kdo bo dobil nagrado Zveze književnikov Jugoslavije, bomo videli maja. Lahko da bo tudi ta pripadla Desnici ali Vuču. Ni pa nujno. Razen njiju je resnih kandidatov za to visoko čast še nekaj. Omenimo le nekatere:
Črnogorec Mihailo Lalič je lani objavil pomemben roman »Lelejska gora«, ki se godi med zadnjo vojno v Crni gori. V romanu je manj avtobiografskih primesi kot v prejšnjih Laličevih delih. V središču pripovedi, je človek, ki se je razšel's partizani in popolnoma sam tava okrog ter se bori le še za svoje golo življenje. Sprt s svetom kakor preganjana zverina blodi po pošastnih kamnitih globačah. Le redko se srečuje z ljudmi, zato zunanjega dogajanja v romanu ni veliko, pač pa več notranjega, duševnega. Lalič je tu prodrl v mračne globine človeške duše in življenja in se s tem preko ozkega regionalnega okvira dvignil v višje in širše človeške sfere.
Potem je tu še Branko Čopič. Ta v svojem novem partizanskem romanu »Gluvi barut« prikazuje, kako so se zaostali bosenski kmetje vključevali v revolucijo. Čopič partizanstva nič ne olepšuje, ničesar ne lakira. Komisar Vlado je predstavljen
MLADEN OLJACA, AVTOR ROMANA »MOLITVA ZA MOJU BRAČU«
V
%
NAS KARIKATURIST BORUT PEC AR SI JE ZE OGLEDAL VAJE V »TEATRU 57«, KJER SE ŠTUDIRAJO GLEDALIŠKA DELA NENAVADNEGA FRANCOSKEGA DRAMATIKA ROMUNSKEGA RODU EUGENA IONESCA. GLEDAL JE PREDVSEM VAJE ENODEJANKE »UČNA URA« IN JO RAZUMEL, KOT JE TO POKAZAL NA NASI KARIKATURI. OD LEVE NA DESNO: REŽISER ŽARKO PETAN. MILA KACICEVA, DUŠA POČKAJEVA IN DRAGO MAKUC
kot izrazito negativen tip, na njem je morda celo preveč črnih peg. Nadvse posrečeno pa so upodobljeni sami kmetje. Kakšne zanimive človeške postave in kako slikovito ti kmetje govore! Čopič kmete dobro pozna in razume, saj je v bistvu tudi on sam neka zdrava, trdoživa, naturna kmečka grča z bosenskih brd.
Med visoke dosežke jugoslovanske proze kajpak sodi tudi Zupančičev roman »Sedmina«, že nagrajen s Prešernovo nagrado. A ker je ta roman pri nas dobro znan, o njem ne bomo govorili. Pa tudi sicer z naštevanjem končajmo, čeprav ta naš seznam lanskih proznih mojstrovin ni popoln in bi mu morali dodati vsaj še dvoje, troje imen.
SODOBNA TEMATIKA?
Ustavimo pa se za trenutek še ob nekem tehtnem problemu. Ze iz teh beležk je razvidno, da v našem cvetočem roma-nopisju bohotno prevladuje vojna tematika. Tudi romanov iz predvojnega življenja je nekaj, na polju sodobne tematike pa vidimo le kakšnega osamljenega orača. Sicer pa se bodo tudi na tem polju menda kmalu začele »večje akcije«. Posebno neki slovenski pisatelji so na ledinah sodobne tematike že ‘izorali nekaj brazd in čeprav te brazde niso vselej dovolj globoke, izora-ne so vendarle. Zadnji čas pa se tudi na našem jugu po malem že obračajo K sodobni snovi. Na primer Mladen Oljača.
Njegov sloviti roman »Molitva za moju braču« je kljub nekim partizanskim reminiscencam izrazito sodoben, dandanašnji in kot tak povsod vzbuja veliko pozornost. K popularnosti »Molitve za sobrate« so malo pripomogle tudi neke lažne govorice, češ da je roman zaplenjen. Oljačeva »Molitev za sobrate« m velika umetnina, je pa silno zanimiva in bralca sili k razmišljanju. Šili končno tudi k razmišljanju o tem, ali je glavni junak romana Draško zares tipičen pred-
stavnik neke naše generacije ali ne. Za tipičnega ga namreč razglaša sam pisatelj Oljača, in to nečisto upravičeno.
Po sodobnih snoveh sega tudi mojster Oskar Davičo. Njegov roman »Beton in iskre«, ki ga bomo te dni dobili v slovenskem prevodu, je ogledalo naše povojne graditve. A zdaj Oskar Davičo dokončuje še en roman s sodobno snovjo in verjetno ga bomo že. letos lahko brali. Tudi zastavonoša partizanske proze Branko Čopič je menda že zaključil svoj partizanski opus. Čopičev novi roman »Ne tuguj, bronzana stražo«, ki je tik pred izidom, se dogaja med bosenskimi naseljenci v povojni Vojvodini. Sam pisatelj ta roman šteje za svoje najboljše delo. Ob njem — pravi — se bodo ljudje lahko najokali in nasmejali.
Skratka, besed »sodobna tematika« nam ne bo več treba pisati z vprašajem. Vojnim oziroma predvojnim temam se že pridružujejo sodobni motivi. P. Levec
IvO/f;
r\K/wv.
A,!*
"km*
‘ž SW	ir4iw/
Ena zadnjih pesmi pravkar umrle pesnice Lili Novyjeve
*	*	K	M-	J	I	G	E
L J UD J E
Dobričina še živi
Kdor hoče t»7.en odložiti knjigo, naj te rajši ne odj»ira, kajti tokrat točimo vino, pravo, pristno, nepokvarjeno vino, ki ga je izzoril burgundski vinograd, sonce p£ Je dalo njegovemu vrenju moč, svetlobo in čar. Močno, vražje vino je to in točimo ga iz starih, stoletja zapečatenih sodov, pa ima čudno moč, da o-pija in — razgalja. Govori vam namreč Ro-maina Rollanua Miklavž Breugnon.
In kar nenadno se boste znašli v Burgundiji XVI. stoletja, v deželi, ki so jo pravkar opustošile sovražne in prijateljske vojske, izropali razbojniki in oplenili fevdalni gospodje, v deželi, ki je še krvava od spopadov s hugenoti — kjer pa vendarle »ije sonce kol prej, kjer še vedno zori grozdje na prisojnih goricah in kjer se ljudje znajo še vedno smejati, na, smeh ga ni minil, Miklavža Breugnona, čeprav sta mu klel in kašča prazni, čeprav mu sive lasje in se mu Izteka pičlo odmerjeno število let. Dobričina je. šaljivec, dobre volje, zmerom vnet za potegavščine, pa če mu Je še tako težko srce, veseljak velikih stra sti in zdravega razuma, trdno zrasel z burgundskimi tli. Vidite. In prav zaradi teh lastno-sti ga boste v kratkem času, ki ga bo prebil z vami, vsi vzljubili. Prav ta ko kot ste nekoč vzljubili ltabe laisovega Gargantuo, ki Je našega Miklavža starejši brat in iz istega testa. Mogoče prav tako. kot ga Je ljubil njegov oče, francoski pisatelj Romain Rolland, ki Je v »Miklavžu Breugnoniu pustil vse svoje srce in veliko svojega duha.
S kolikšno brižnostjo Je veliki pisatelj zbiral drobne podatke iz
šestnajstega stoletja, da Je mogel verno poustvariti okolje, v katerem je Miklavž živel, kako se je potapljal v tedanji jezik, vedo, umovanje, kako tenko je prisluhnil mišljenju tedanjega človeka! Tako jnu je uspelo, da je Miklavž resnično zaživel, da je ves živ, ves plastičen pred nami & svojo pristno ljudsko vedrino, ležernostjo In gibkostjo duha. In vendar je ta na videz tako enotni duh razklan: globoko nekje pod raskavo* akorjo počiva zatajevano vroče čustvo, Miklavž nosi v sebi politično koncepcijo francoske revolucije, Je demokrat tiste vrste, ki poleg zemlje ljubosumno čuva
ROMAINE ROLLAND
nedotakljivost osebnosti. Je duh, ki v imenu svobode misli in zdrave pameti preganja verske predsodke, ne trpi nobene avtoritete, ne priznava ne nebeških ne zemeljskih bogov. In v kritičnih trenutkih postane veličasten zaščitnik reda in varnosti. Tako se v njem družita burgundski krnet šestnajstega stoletja, ki zna prebrisano voditi za nos svoje gospodarje, in bojevnik bodoče revolucije, ki mu je svoboda duha nad vse.
Miklavža spremljamo skozi najrazličnejše pripetljaje njegovega, na zunaj preprostega, na znotraj bogatega življenja. Pri njem sedimo, ko se suče po svoji mizarski delavnici, izpodbuja vajenca, vihti skobelnik, posluša ženino zmerjanje in izbira les, sklanjajoč se med hlode kot zavzet ljubimec. Vidimo ga, kako s čudom posluša svoje štiri sinove — pa-pežnika, hugenota, pustolovca in trgovčiča, zavedajoč se, da je od njih različen kot dan od noči in da je vendarle v vsakem izmed štirih nekaj njega. Izvemo, kako Je ženskar Miklavž izgubil svojo prvo in edino resnično ljubezen, samo zato, ker Je bil — kot vsak pravi zaljubljenec — v odločilnem trenutku plah. Vidimo ga, kako se smeje s hčerjo Martino, edino od otrok, v kateri prepozna sebe, in kako z zaljubljeno naklonjenostjo starega dedka bedi nad vnučko. Smrti jo iztrga iz. krempljev, ko bi ga malo prej skoraj samega pobrala, pri tistem hudem valu črne kuge, ki se ga je Že lotila, pa Je morala osramočena popustiti, ker Breugnonovl galski trdoživosti in trem steklenicam pristnega burgundca ni bila kos.
Pri njem smo, ko se bojuje na okopih — z gnjatmi, klobasicami in vinom, pa tudi s sovražniki, in ko obiskuje prijatelja odvetnika In Župnika, da se pomeni o vseh mogočih pozemskih in nadzem-skih stvareh in se izkaže za pravega pogana, tuzemskega človeka, ki mu je vrhovni zapovedovalec razum. In potem ga vidimo, kako sprejema plemiče, kako temu »mrčesu Človeštva« z najbolj nedolžnim obrazom pripoveduje najbolj krute resnice, med drugimi tisto, kako bi iz same lakomnosti najrajši spravili vso zemljo pod svojo oblast, nato pa niti zelja ne bi znali na njej saditi. Ne, Miklavž Breugnon se ne vgrizne v jezik, kadar gre za to, da v smehu pove nekaj bridkih.
Romain Rolland Je pisal Miklavža Breugnona na pragu prve svetovne vojne, ko je preživlja! kmetske počitnice v svoji rodni pokrajini. Z njim je ohlapnemu, ošibelemu sodobnemu Francozu pokazal klenega prednika, ponosen nanj. ki je ob nasilju velika-šev in ob pustošenju kuge ohranil optimizem, veselje duha, vero v človeka in vero v bodočnost svojega naroda. Vse to mu Je pokazal kot svetal zgled.
Nam pa Je dal delo, polno tako sijajnega sonca, tako pristnega vina in tako nepotvorjene šegavo-stl, da smo kar opiti od te čudovite cvetke galskega duha in navdušeno pritrjujemo pisatelju, ki Je v podnaslovu k Miklavžu pripisal: »Dobričina še Živi!«
Knjiga Je Izšla — že drugič po vojni — pri Cankarjevi založbi v Ljubljani v prevodu Karla Do-bide.
Menavadni
dramatik
»Oder 57« bo prihodnje dni v Križan-kah uprizoril »Plešasto pevko« in »Učno uro«, dve enodejanki francoskega avantgardističnega dramatika Eugena Ionesca.
A KDO JE SPLOH EUGENE IONESCO? Njegovih življenjeplsnih podatkov še ni ▼ leksikonih. Za zdaj tudi še knjig niso tiskali o njem. Vendar je njegova slava razglašena is po vsem svetu. Rojen je bil leta 1912 v Slatini v Romuniji. Ko je bil star poldrugo leto, so se njegovi starši preselili na Francosko, kjer se je Šolal. Leta 1925 pa se je vrnil v Romunijo ter dokončal v Bukarešti študij na filozofski fakulteti. Leta 1939 se je za zmeraj vrnil v Paril. Najprej se je mislil poklicno ukvarjati s proučevanjem moderne poezije, nato pa mu Jo zmešala račune vojska, oženil se je — ter odšel v službo. Postal je uradnik. A nikdar ni mislil postati dramatik.
NENAVADNA ZGODBA ODRSKIH DEL Leta 1949 je nekako po naključju napisal svoje prvo odrsko delo »Plešasta pevka«. Mislil jo sicer napisati parodijo na današnjo dramatiko in današnji način igranja, a se mu je izpod rok izvila edinstvena odrska umetninica. — Igrali so jo v neki zakotni pariški dvoranici, in sicer ob šestih popoldne. V dvorani so bili samo bližnji pisateljevi znanci. Od množice pariških kritikov se je na predstavo potrudil en sun samcat primerek. A tisti primerek je zapisal t svoj časopis, da Je sicer videl »Plešasto pevko«, a da je »Plešasta pevka« nadvse prepričljiv dokaz, da Eugčne Ionesco nima prav nobenega talenta za gledališče.
Ionesco se seveda sploh ni zmenil za učene sodbe poklicnega gledališkega kritika, saj se jo zavedal, da se je odpravil na noVa pota gledališkega ustvarjanja in da bi bilo zelo čudno, čo bi mu vsi ljudje že takoj spočetka klicali »slava«. Zavedal se je, da bo moral sprva skozi džunglo nerazumevanja in da bo skoznjo hodil še leta in leta. A ker je verjel, da Je na pravi poti, Je pisal naprej. Napisal je »Učno uro«, ki je po svoje še bolj nenavadna, grozna in divja enodejanka, kot je bila »Plešasta pevka«. To Jo bilo leta 1950. Obe enodejanki, »Plešasto pevko« in »Učno uro«, je združil v en sam večer ter Ju pred maloštevilnim občinstvom igral v gledališču Huchette v Parizu.
NENADNA SLAVA Nekega dne pa je Ionesco nenadoma zaslovel. Najbistrejši duhovi francoske literarne in gledališke kritike so si šli nekoč ogledat njegov večer ter vsi zapovrstjo zapisali, da se Je rodil nov ln nenavaden gledališki genij. In od tistih dob se še kar naprej ln naprej vleče prepir: nekateri trdijo, da Je Ionesco prismojen klju-kec, ki vleče za nos svoje poslušalce in častilce, drugi pa menijo, da Je najmikavnejši in najvrednejši gledališki oblikovalec dandanašnjih dni. Ponovila se je spet tista stara zgodba, ki jo že na pamet poznamo iz zgodovine človeške omike: kdorkoli je s svojim bistrim duhom utiral v kulturi nova pota, so ga nekateri zasramovali, pljuvali in mu stregli po življenju, drugi pa ga branili, častili in mu po svojih močeh pomagali do veljave.
Taka je namreč zdaj usoda Eugčna Ionesca. Igrajo ga skoraj po vsem svetu, igrajo ga v Ameriki in Aziji, v Afriki in po evropskih deželah, a povsod ga sprejme val zaničevanja — in val odobravanja. Nekateri kritiki ne štedijo z izrazi: pravijo mu bedak, zmerjajo ga z ne-vednežem, zmerjajo ga s pavliho. — Spet drugi pozdravljajo v Eugčnu Ionescu začetnika nav*
t
EUGČNE IONESCU
vrste dramatike ali pa vsaj obnovitelja starih gledaliških lepot. V Ionescu častijo pristne Ln Čiste gledališke vrline.
KAJ PA PRI NAST
Tudi v Jugoslavijo Je nenavadni dramatik prodrl. Najprej so ga igrali v Zagre“bu. Uprizorili so že kar tri njegova dela: »Plešasto pevko«, »Učno uro« ln »Stole«. Vse tri zagrebške uprizoritve so bile odlične, kritike pa natanko take kot po vsem svetu: gibale so se na skrajnih mejah prijaznosti in neprijaznosti. Tudi v Beogradu ga bodo igrali. In sicer prihodnji me6ec. Ljubljanski »Oder 57« pa bo že te dni v režiji dveh mladih gledaliških delavcev uprizoril večer, v katerem bosta združeni obe prvi anačllnt deli Eugčna Ionesca.
A nikar ne hodite v Križanke gledat n« »Plešaste pevke« ne »Učne ure«. Če ste si o gledališču enkrat za vselej utrdili svoje mnenje, in vas spravi s tira, ujezi in užali vse, kar se a vašim mnenjem ne sklada! Kajti iztirjeni boste, Če boste gledali Ionesca. Gre za popolno gledališko revolucijo. Vse, kar Je bilo doslej na odrskih deskah v časti, je postavljeno na glavo. Zaman boste iskali zgodbice, zaman značaje, aa-man konflikte, zaman odrske situacije, zaman vse tiste gledališke vrline, o katerih vam jo tako popolno ln nezmotljivo govorila Šolska učenost.
Zgodilo se vam bo tako kot tistim, ki ljubijo realistično slikarstvo, pa Jim kdo nenadoma pokaže Picassojeve spake. Kajti Ionesco je Picasoo gledališke umetnosti...
J. J«
\
f;v
'j
Ll. DA PRENAŠAJO
NETOPIRJI NEVAR-
NO BOLEZEN
BIOLOGI SO ODKRI-
• TEŽAVEN POVRATEK „ ., ,
Najtežavnejši del bo vsekakor vrnitev n a varna tla. Pilotu bodo pomagali posebni instrumenti in v ozračje bo priletel pod precejšnjim kotom, da bi kar najbolj zmanjšal hitrost in gretje. Pričakujejo, da bo pri tem temperatura na oblogi letala še vseeno dosegla vsaj 550 stopinj Celzija. Ce bo temperatura skočila više, bo moral pilot ponoiino usmeriti nos letala kvišku v redkejše zračne plasti, da se bo ohladilo. Tako pričakujejo, da bo X-15 po nekaj poizkusih zgubil hitrost in tudi višino. Tedaj bo pilot zdrsnil z njim skozi ozračje do zemeljske površine in pristal s posebno smučko na letališču.
Konstruktorji so prepričani v uspeh letala X-15, zato predlagajo že sedaj, da bi vgradili vanj še močnejšo raketo, ki bi mu dala hitrost 28.000 kilometrov na uro, to je hitrost, ki jo potrebuje satelit za gibanje okoli Zemlje. Tedaj se bo letalo dvignilo nad 200 kilometrov visoko, vendar med prvim poizkusom brez pilota. Avtomatske naprave bodo krmarile ta krilati satelit okoli Zemlje in ga pripeljale nazaj v ozračje. Če bo uspel, bodo polet ponovili s pilotom in menijo, da je to še najsigur-nejša pot, kako poslati prvega človeka iz območja zemeljskega ozračja.
V STROGO ZASTRAŽENEM HANGARJU SE POSKUSNI PILOT SCOTT CROSSFIELD SEZNANJA Z LESENIM MODELOM X-15. TO JE POTREBNO. ZAKAJ KO BO X-15 ZGOTOVLJEN, NE BO VEC CASA, SAJ BO MORAL TAKOJ V ZRAK. VELIKA PLAHTA SKRIVA LESENI MODEL V NARAVNI VELIKOSTI, KI JE IZDELAN DO ZADNJIH PODROBNOSTI.
zdaj so ugotovili, da z gotovostjo podležejo »steklini-« netopirji iz petih različnih družin, ki živijo na treh delih zemeljske oble.
NAJŠTEVILNEJŠI MED SESALCI
Cemu toliko pozornosti na videz nenevarnim živalcam, ki jih le redkokdaj vidimo v črnem mraku? Pomnite, da so netopirji največja skupina med sesalci. Od 6.000 vrst sesalcev, kolikor jih živi na naši Zemlji, je 1.000 vrst netopirjev — torej cela šestina. Pa ne samo, da jih je veliko vrst, tudi neverjetno številni so. Res, da jih vidimo le malo, vendar moramo vzrok iskati pač v tem, da so nočne živali. Izmed vseh tisoč vrst netopirjev je komaj pet ali šest pravih južnoameriških krvosesov, razvpitih vampirjev, ki se jih preprosto ljudstvo tako boji.
Sicer pa deli znanost netopirje v dve veliki skupini:
9 v »sadjejede«, ki živijo v tropskih predelih vseh zemeljskih delov in ki med nje štejemo tudi velike leteče pse, in v
$ »žužkojede-«, ki so majhne živali in jih živi precej tudi v zmernem podnebju.
ime »Vampir« je nastalo v srbiji
2e prej omenjeni vampirji pravzaprav ne zaslužijo svojega imena. Za to je kriva zamenjava. Kmalu po osvojitvi Brazilije so Portugalci poročali v Evropo o netopirjih krvosesih, ki so jim domačini pravili vampirji. V Evropi so jih ljudje brž prekrstili v vampirje. Ta beseda je bila v zahodni Evropi tedaj tuja, pač pa so balkanska ljudstva že nekdaj tako imenovala duhove, ki se po stari veri ponoči vračajo iz grobov, napadajo ljudi in pijejo njihovo kri. Beseda se je udomačila in žival je za svoje sicer res nelepo početje dobila slab glas. Pozneje se je izkazalo, da se obe brazilski vrsti vampirjev dejansko prehranjujeta s sadeži in žuželkami in sta povsem nedolžni, pravi krvosesi pa so dosti manjše živali, saj so dolgi komaj 7 cm. Njih prebavni trakt je tako ozek, da ne morejo sprejeti nobene trde hrane, ampak samo tekočino. Najbrž so se razvili iz žužkojedov, ki so prišli na
okus po krvi ob debelih, živalske krvi nasičenih muhah.
Mehki udarec vampirjevega krila je komajda ločiti od nočnega vetra. Zato ne zbudi iz spanja kravjega pastirja, ki spi pod
NESLIŠNO SE SPRELETAVAJO NETOPIRJI V TIHIH POLETNIH VEČERIH. LJUDJE SO DOLGO VERJELI, DA SE ZAPLETAJO LJUDEM, POSEBNO SE ŽENSKAM, V LASE. DANES VEMO, DA SE NETOPIR NAVZLIC SVOJEMU SLABEMU VIDU NE ZALETAVA V NIKOGAR, SAJ JE ENA IZMED REDKIH ŽIVALI, KI IMAJO NEKAKŠEN RADAR.
toplim južnoameriškim nebom. Na svojih kot z žametom podloženih nožicah pristane netopir neslišno in skoraj nečutno na svoji žrtvi, nato pa ji bliskoma zapiči kot britev ostre zobce v nos ali pa v prst. Ugriz je popolnoma neboleč. Kri teče iz rane, ne da bi se strdila, in po 20 do 25 minutah se krvoses tako napoji, da se le s težavo dvigne v zrak.
PRI NAS NI NEVARNOSTI
2e dolgo so vedeli, da prenašajo vampirji rumeno mrzlico. Zdaj vemo tudi to, da prenašajo tropsko bolezen »murrina«, ki razsaja zlasti v Panami in ji podleže nešteto oslov in mul. Mnogo nevarnejša od obeh pa je seveda v začetku omenjena »steklina«.
Tudi vampirji sami zbolijo od bolezni, ki jih razširjajo. Razlika je le ta, da je inkubacijska doba pri živali, ki jo je okužil vampir ,komaj nekaj dni ali celo nekaj ur, pri vampirju samem pa je zelo dolga. Tako dolga, da netopirji okužijo mnogo domačij in divjih živali in tudi ljudi, preden sami poginejo.
Zveze med ugrizom vampirjev, ki običajno nima nobenih • hudih posledic, in čudno boleznijo, ki so jo opazili najprej na govedu, dolgo niso mogli ugotoviti. Pri »steklini«, ki jo povzročijo in prenesejo vampirji, manjka namreč najbolj značilna zunanja stopnja, pobesnelost. Namesto nje nastopijo takoj strahotni krči, ki so sicer pri steklini že znak bližajoče se smrti.
Zdaj je za nas važno le še vprašanje, kako je z našimi netopirji, ki se prav tako okužijo z nevarno boleznijo. K sreči vemo, da so v našem podnebju netopirji predvsem žužkojedi, ki — četudi se okužijo — skoraj ne morejo širiti nevarnih klic, saj nikoli ne napadejo človeka in živali. Torej se nam netopirjev res ni bati...
Leto za letom postane vsaj 20.000 glav goveje živine v Južni Ameriki žrtev nenavadne ohromitve. Krivi so vampirji, nočni netopirji tropskih predelov Južne Amerike. Ponoči napadajo govedo na paši, mu sesajo kri in prenašajo povzročitelje nekega virusa obolenja, za katero vedo ljudje le to, da je podobno nevarni steklini. V telesu vampirjev se ta virus
pirjih povzročitelja te »stekline«. Zasluga za odkritje gre jugoslovanskemu strokovnjaku za tropsko medicino dr. Mikoliču, ki je na Pasteurjevem inštitutu v Novem Sadu odkril povzročitelje nevarne bolezni pri treh netopirjih. Zelo verjetno je, da lahko med prenašalce prištejemo tudi večino evropskih vrst netopirjev, ki jih zares ni malo.
POBESNELI JU2NOAMERIŠKI VAMPIR JE ZAPISAN SMRTI, TODA SE PREJ BO OBGRIZEL
ŠTEVILNE 2RTVE.
spremeni in sproži podobno bolezen pri domačih živalih.
Zdaj je zdravstvena podkomisija pri OZN obvestila evropsko zdravstveno službo, da so odkrili tudi pri evropskih neto-
Tudi v ZDA so leta 1953 odkrili približno 100 primerov pobesnelih netopirjev. Trije izmed njih so napadli celo ljudi. V Indiji je pred nedavnim umrl neki moški, ki ga je takšna pobesnela žival ugriznila. Do
Se enkrat: problem vrnitve na Zemljo
TAKO SI JE ZAMISLIL UMETNIK STRMI DVIG LETALA X-15 V VIŠAVE.
povratek domov v Syme. Tam je sklical sestanek starešin in jim pokazal veliko roko. Sklenili so, da bo za Syme najbolje, če roko odnesejo v Atene.
Kapitan Kondos in Stradiatis sta si nadela nedeljske obleke in odšla z najdbo v prestolnico. Prišla sta ob dobrem času. Dva tisoč let so tujci odnašali grške umetnine, včasih »da bi jih obvarovali in ohranili«, včasih brez vsakega izgovora. Tedaj pa so izdali zakon, da morajo ostati vse arheološke najdbe doma in tujci so prihajali proučevat, ne krast. Tudi domači starinoslovci so bili že izučeni, zlasti Carradias in Stais, ki sta urejala narodne zbirke. Symske vaščane so navdušeno sprejeli. Dogovorili so se, da bodo dvigali kipe in dobili odškodnino za vsak kos. Priskočila je na pomoč tudi grška mornarica z ladjo, ki bi lahko dvignila veliko težo. To je bilo prvič, da je Grk organiziral grško arheološko odpravo.
Poletje je minilo in bilo je že pozno v novembru, preden so vojna ladja in barke odplule na delo pod razpoko z rumeno liso. Prvič so zdržali samo tri ure, dokler jih ni prepodil silovit veter. In ves čas so samo kradli vremenu posamezne ure, z ladjami stalno izpostavljeni nevarnosti.
Pod vodo ni bilo nič laže. Pobočje kjer je ležala razbitina, je bilo v globini petdeset metrov strmo nagnjeno in je nudilo slabo oporo čeladarjem, ki je ob navpičnih vrveh poskušal dvigniti velik kamen. Globina je bila večja, kot so je bili vajeni ljudje iz Syme, toda sloveli so za drzneže. Kljub temu niso mogli ostati na dnu več kot pet minut in kvečjemu dvakrat dnevno. Skraja so navdušeno vlačili navzgor nezasute kipe z vrha razbitine. Potem so se pa morali zelo truditi, da so jih izkopali iz trdo stlačenih tal. Paziti so morali, da jim niso smuknili iz zank in poškodovali še drugih ali se zavalili navzdol v brezdanjo globino. Spomladi sta bila dva potapljača stalno onesposobljena za delo in eden je celo umrl. Ti preprosti ribiči so ravnali z najdbami neverjetno skrbno in nežno. Novih okvar skoraj ni bilo. Celo vaze in steklovino so nepoškodovano prinesli na dan.
V Narodnem muzeju v Antikytheri so napolnile rešene stvari veliko galerijo. Obsežni bronasti odlomki so deli skupine petih ali šestih kipov. Njihove svinčene baze so zvite in skrivljene in razodevajo, kako so jih plenilci strgali z njihovih kamnitih podstavkov v svetišču. Našli so tudi dva bronasta kipca iz Periklejeve dobe. Najlepše bronasto delo pa je »atlet«, plemenita podoba golega mladeniča v naravni velikosti z dragimi kamni za zenice. Učenjaki ne soglašajo, koga predstavlja, Eni trde, da
Perzeusa, drugi Parisa ali Hermesa; tako mu pravijo
atlet.
Marmorna dela, dvaindvajset kipov, niso razstavljena v muzeju. Stoje na odprtem dvorišču med delavnicami. O mraku se zde skoro taka, kot Jih je videl Stadiatis: strah zbujajoče prikazni. Obžrte so od Školjk. Ce pogledaš boginjo, vidiš razjeden obraz in fin obris, hrleet pa gladek kot svila, ker Je ležal v varujočem pesku. Orheolog Karo je te kipe označil: taki so kot gobavci, ko Je bolezen že zelo napredovala. Kamnite sohe so kopije, štiri sto let mlajše od bronastih in nam bude čudna vprašanja glede potopljene ladje. Nedvomno je bila namenjena v zadnjem desetletju pred našim štetjem iz Aten v Rim In Jo Imela manj sreče na potu kot kapitan Kondo«. Možje posadke niso bili boljši poznavalci umetnosti kot mornarji. Ukradli so dragocena stara dela — atlet je bil star štiri sto let — in nekaj lepih starih kipcev, oropali tempelj sto let stare skupine, katere umetniške vrednosti nt moč oceniti, ker ni popolna. Potem so pa naložili še štirideset ton na novo sklesanih malovrednih soh.
Nekaj smo pa še zvedeli o teh mornarjih: uporabljali so bronast astrolob, Instrument za merjenje lege po zvezdah. Ribiči ix Syme so ga našli v razbitini.. To je edini, ki je ostal Iz časov pred našim štetjem.
Abtikytherska odprava Je zbudila velika upanja za podmorsko arheologijo, a nihče se ni našel, ki bi podpiral to nevarno in drago znanost... Najvažnejša posledica je bila dejstvo, da so ribiči zvedeli o razburjenju, ki so ga povzročili ti predmeti. Odslej so marsikaterega prinesli prodat, namesto da bi ga doma pretopili.
Izmed znanstvenikov so pri Antlkytheri odkrite možnosti najbolj prevzele Reinacha, najvplivnejšega klasičnega starino-slovca tistega časa. Leta 1907 je spet neki grški »obar odkril drugo plenilsko rimsko ladjo, polno skulptur. Kaluh pet kilometrov pred Mahdijo v Tunisu Je triinštirideset metrov globoko pregledoval tla, ko Je oipazil vrste dolgih, valjastih predmetov, pokritih z algami In školjkami. Mislil je, da so topovi, a ko je pogledal bliže, Je videl, da so marmornati stebri. Tudi drugi predmeti so štrleli iz peska: bronasti in kamniti kipi. Grki so hitro pobrali, kar Je bilo najlaže odnesti.
Merlin, ravnatelj tuniškega muzeja. Je zvedel, da na arabskem trgu prodajajo pristne grške umetnine. Kmalu je odkril, da Grki veseld pobirajo, kar so Jim Rimljani pred dva tisoč leta vzeli. Reinach Je hitro pograbil priložnost. Pridobil Je podpornike In začeli so reševati potopljene zaklade. Potapljači so bili vsi Grki razen enega Turka. Dognali so, da je bila ladja preob-težena. Nosila je velike kamnite vrče, bronaste In marmornata kipe ter najmanj šestdeset Jonskih stebrov s kapiteli in bazami. Potopila se Je pet sto milj od svoje poti. Njeni zadnji dnevi, ko so sl mornarji obupno prizadevali, da bi zamašili razpoke in pristali ob bregu so morali biti britkl. Le tri milje od njega so se pogreznili na dno.
Reinach Je videl prve predmete, ki so Jih spravili na krov reševalne ladje, in vzkliknil: »Od dni Pompejev in Herkulanu-ma ni prišlo še nič podobnega na svetlo'« Tu Je bila večina marmornatih kipov, zakopana v p-sku, ki Jih Je ohranil nepoškodovane. Rešili so toliko antičnih umetnin, da so z njimi napolnili pet sob v muzeju Alaoul v Tunisu. Arhitektonski deli so pa rkoraj vsi ostali, kamor so pred 2000 leti padli.
Štirideset let pozneje je mahdijska razbitina služila za prvo arheoložko šolo prostih potapljačev, ko so Cousteau, Dumas in Tailliez spet odkrili, kje leži. Izvlekli so kakega pol ducata stebrov in kapitelov. Prepričani so, da ladijski trup skriva druge umetnine.
Družini bogov, ki so v našem stoletju vstali iz morja, vlada grški gospodar vesolja, Zeus gromovnik. Njegova gola podoba je nadnaravne velikosti. Stegnjenih rok in nog se pripravlja, da bi zagnal blisk. Prišla je iz štirideset metrske globine iz zaliva med rtičem Artemision in Tesalijo leta 1928. Sodijo, da je najlepša umetnina, kar so jih kdaj našli, delo velikega mojstra iz zlate dobe. Njen odlitek stoji v avli palače Združenih narodov v Neisr Yorku in je darilo Grčije družini narodov.
Po vsem svetu bijejo strokovnjaki za polet v vesolje več ali manj duhoviti besedni boj okoli vprašanja, kako izstreliti človeka z Zemlje in kako ga vrniti nazaj. Nekateri zagovarjajo običajno raketo, ki bi s posebnim padalom ali aerodinamičnimi zavorami tako zmanjšala hitrost, da bi se vrnila skozi nevarno mejo ozračja, kjer bi sicer prehitra raketa zgorela zaradi trenja v zraku. Drugi so bolj skromni in nameravajo poslati prvega človeka v višinje z letalom, ki bi imelo tako močne raketne motorje, da bi ga pognali čez meje zemeljskega ozračja. Takšno letalo bi imelo nekakšna krila za drsni polet ob povratku na Zemljo, pilot pa bi pristal z njim, kot pristajajo danes z najhitrejšimi letali — torej zelo hitro in na čim daljšem letališču.
Zagovorniki te druge ideje uresničujejo svojo zamisel z letalom X-15, ki ga gradi tovarna North-American. Bržkone bo že prej kot v enem letu vzletelo v nebo, saj je že skoraj dograjeno. Izdelano je iz nerjavečega jekla, da bi preneslo vročino, ko bi z ogromno hitrostjo letelo skozi zrak. Krila ima čisto majhna, dolgo pa je petnajst metrov in tehta nekaj čez petnajst ton pri polni obremenitvi. En sam raketni motor s potisno močjo trideset ton, gr lahko dvigne v zrak, ko da bi bil daljinski izstrelek.
9 PO BALISTIČNI KRIVULJI VendaT
se X-15 ne‘ bo dvignil z zemeljske površine. Kot so že večkrat napravili s podobnimi letali, ga bodo dvignili z velikim 8-motornim letalom 10.000 metrov visoko in ga šele tam prepustili moči njegovega lastnega motorja. Tedaj bo pilot usmeril letalo strmo navzgor in po 30 ali 40 sekundah — če bo vse po sreči — dosegel trikratno hitrost zvoka in višino približno 30 kilometrov. Raketni motor bo imel goriva le za Šest minut, vendar se bo X-15 zaradi vztrajnosti vzpel še najmanj 160 kilometrov nad Zemljo tudi potem, ko mu bo goriva že zmanjkalo, najbrž pa celo še više. V teh višinah je vse premalo zraka, da bi bilo mogoče v njem krmariti letalo z običajnimi krmili; zato ima X-15 šest majhnih raket z vodikovim prekisom v repu in krilih.
Najbrž bo pilot nekaj časa brez težnosti in bodo nepritrjeni predmeti v njegovi kabini plavali okoli njega kot cigaretni dim. To stanje utegne trajati celih 5 minut in se bo končalo šele, ko bo X-15 ob povratku na Zemljo spet trčil v gostejše zračne plasti.
PODVODNA
ARHEOLOGIJA
Nad Sredozemljem je preteklost vedno pričujoča. Ko da se je nad tem večno mladim morjem čas ustavil. V jasni vodi ljudje ovijajo roke okrog rimskih ladijfckih kljunov in pobirajo zlate čaše, ki so pred dva tisoč leti padle mornarjem iz rok. V dvajsetem stoletju sega morska arheologija nazaj po zlati dobi Grške. Prosti potapljači Iščejo po dnu sohe, ki so prihajale doslej na dan le z ribičevo vlačilno mrežo. Ta je rešila že marsikatero umetnino, med njimi samega Pozejdona. Okrog leta 1907 je ta morski bog v južni Grčiji vstal iz valov. Bronasti kip je čudovita umetnina iz petega stoletja pred našim štetjem in je sedaj v narodnem muzeju v Atenah. Kaže, da Pozejdon ni bil potapljač. Kip je stal na bregu v svetišču, ki se je prevrnilo v morje, kjer je deloma viden ležal skozi stoletja, dokler niso ribiči čuli o starinoslovcih in ga izvlekli, da ga prodajo. Seveda je bila to le slučajna najdba. Morska arheologija zahteva sistematično iskanje in urejeno kopanje. Mlada veda se je začela leta 1900. Okoliščine so bile ugodne. Divjal je prav tak vihar kot tedaj, ko je potopil toliko starih ladij, in v njem sta se vračali dve grški jadrnici s tuniške obale, kjer so ribiči nabirali gobe. Kapitan Demetrios Kondos, mojstrski potapljač, je iskal zavetja za otočkom Antikythera, tipalko grškega arhipelaga, ki sega malone do Krete. Ni se ustavil v vasi Potarna, da se mu moštvo ne bi porazgubilo v gostilne, zapeljali so za majhen rtič v bližini nevarne pečine. Na njej je bila razpoka, iz katere se je do morja vlekla rumena lisa — odlično orientacijsko znamenje.
Kapitan Kondos si je mislil, da če že morajo čakati, lahko pogledajo, ali tam doli nemara ni kaj gob. Potapljač Stadiatis si je nadel opremo In skočil v morje. Naglo je drsel po izredno čisti vodi. Ko ga ne bi ovirala čelada, bi že koj pod vrhom lahko videl, kaj ga čaka 50 m globoko. Pristal je na kraju strahov. Vse okrog njega so se dvigali v modrikastem mrču veliki beli konji in človeške postave. Nekateri konji so moleli kopita kvišku in do pašu pogreznjene gole ženske so strmele vanj z očmi brez vida. Med belimi sohami so štrleli temni udje bronastih kipov. Na pol omoten je Stradiatis copotal v svojih težkih čevljih in zagrabil za črno roko. Težka laket se je izpulila in mu ostala v rokah. Povlekel je štirikrat za vrv v znamenje, naj ga potegnejo gor in se vrnil z orjaško roko na krov.
Kapitan Kondos Jo 1e pogledal fn zaklical, naj mu pomagajo natakniti opremo. Pomočniki so naglo spuščali zračno cev in vrvi. Kapitana dolgo ni bilo nazaj. Ko se je vrnil, je napisal nekaj mer na kos papirja in se ozrl za vetrom. Vihar je pojenjaval. Velel je, naj razpno jadra za
i
§
m*
Nedostojno je govoriti o sebi v tem velikanskem, prenatlačenem zaporu, kjer v Vsaki celici životarijo mučerici. Vsi živimo od danes do jutri. Nihče ne zaspi, ne da bi si mislil, da bo jutri morda napočil njegov poslednji dan.
Mučenja? Ta beseda nam je že domača. Novince navadno sprašujemo vedno Isto: »Kako dolgo si že zaprt, kako dolgo te že mučijo?«
Zaprt sem tri mesece. Mesec dni sem vse noči poslušal rjovenje ljudi, ki so jih mučili. Njihovi kriki nenehoma odmevajo v moji zavesti. Gledal sem ujetnike, ki so jih z udarci kopit gnali iz kota v kot, ki so jim muke in pretepanja skoraj odvzela razum, ki mrmrajo besede neke stare molitve v arabščini.
L. je vzel nekakšen aparat in ga postavil poleg mene. Saj poznaš to, je rekel, kaj? O tem si dostikrat govoril. Celo članke si pisal.
— Nimate pravice uporabljati takšnih metod.
Okrog mene je zaoril silovit krohot.
— Začnimo, je rekel eden izmed njih.
Neki padalec mi je sedel na prsi. Drugi
je stal na moji levi, tretji pa sedel na mojih nogah.
J. mi je pritrdil v votlino desnega ušesa in na prsi električno žico. V istem hipu sem se stresel in zatulil na ves glas.
S. je spustil prvi električni udarec.
Skozi uho mi je zarezala dolga iskra, v prsih pa sem občutil, kako se mi stiska srce. Zvijal sem se od bolečin, se tako
Pred kratkim se je pojavila v pariških knjigarnah knjiga z naslovom »Vprašanje«. Napisal jo je Henry Alleg, Francoz, ki se je več let s peresom v roki bojeval, da bi Alžirci dobili mesto pod soncem, ki jim gre. Njegov časopis je izhajal v Alžiru. Potem so ga zaplenili, ker je Alleg pisal o zverinskih izpadih padalcev generala Massuja. Avtor se je moral umakniti v ilegalo. Naposled so ga ujeli. Na lastni koži je moral izkusiti vse, proti čemer se je boril. Odlomek iz njegove knjige »Vprašanje«, ki jo je napisal pozneje v civilnem zaporu, je objavil tudi tednik »France Observateur». Vlada je ukazala zapleniti vso izdajo časopisa. Alleg je zdaj še vedno v enem alžirskih zaporov, vsebino njegove knjige pa objavljamo v zelo zgoščenih odlomkih.
Pozneje sem zvedel, da je »izginil« moj prijatelj Maurice Audin, ki so ga ujeli 24 ur pred mano. Mučili so ga isti. ljudje kot mene. V zaporu sem srečal nekega prijatelja, ki je bil uslužbenec v neki bolnišnici za duševne bolezni. Prav tako so mučili padalci, vendar so pri tem uporabili novo tehnično metodo.
Nagega so ga privezali na kovinski stol, ki so vanj spustili električni tok. Na nogah ima še vedno globoke brazde od opeklin. V hodnikih zapora sem spoznal nekega muslimanskega sodnika. Triinštirideset dni pri padalcih, je šepetal. Oprosti, že zmerom težko govorim, ožgali so mi jezik. Mlademu trgovcu Bahmedu so padalci z noži	vrezali	črke FLN ...
Na drugi	strani	zida, v ženskem od-
delku so bila-'mlada dekleta, ki ni o njih nihče govoril. Sadistično so jih mučili, jih slačili, pretepali in napadali. Vsi smo dobro vedeli, kako so mučili Anitto Castel, ki jo je bil posilil	neki padalec. Verjela	je,	da
je zanosila in si je	želela samo to,	da	bi
umrla.
»PRIPRAVITE EKIPO«
— Kdo vas je skrival? '
— Tega vam ne bom povedal.
Smeh, prikimavanje. Odgovorili boste,
odgovorili. To vam zagotavljamo. Pri oknu je stal neki poročnik. Imel je medvedje telo in majhno glavo.
— Dali vam bomo možnost. Tu imate papir in svinčnik. Napisali nam boste, kje ste stanovali, kdaj ste prešli v ilegalo, kje ste stanovali, kdo vas je skrival, s kom ste se sestajali?
— Nimam vam kaj povedati. Ni vam treba ničesar spraševati, nikar ne upajte, da bom povedal imena tistih, ki so bili tako hrabri, da so me sprejeli k sebi.
Telefon.
— Pripravite ekipo in to za »boljšo zverjad«. Cez nekaj minut je L. stopil v sobo. Petindvajsetleten s ploščatim nosom, razkuštranimi lasmi in ozkim čelom. Stopil je k meni in smehljaje se dejal: »Aha, to je tisti klient. Pridite z menoj.« Sel sem za njim. Nadstropje niže sem vstopil v majhen prostor.
— Slecite se, je rekel L., ker pa nisem ubogal, je dodal. — Ce ne boste sami, vas bom pa prisilili. Potem je L. položil na tla črno desko, umazano in lepljivo od izbljuvka, ki je gotovo ostal za prejšnjim »klientom«.
— Lezite!
Legel sem na desko, potem so me nanjo trdno privezali.
strašno stresal, da sem se ranil, električni udarci, ki jih je spuščal Š., pa so sledili drug drugemu. V istem ritmu je S. ponavljal vprašanje: — Kje si se skrival?
Med dvema udarcema sem se obrnil k njemu in rekel. — Zaradi tega se boste še kesali.
S. se je besno obrnil in rekel: — Vsakokrat, ko te bo popadla želja po moralnih pridigah, te bom posebno požgečkal.
In medtem ko sem dalje rjovel, je J. rekel:
— Kako je glasen. Zamašite mu gobec.
J. je zvil mojo srajco v kepo in mi jo
porinil v usta.
Nenadom sem začutil, da pripravljajo novo mučenje. Nad menoj so se oričeli smehljati. J. mi je pritrdil žico na spolni ud. Stresljaji so bili tako močni, da je jerme-nje, ki me je vezalo, popustilo. Prenehali ' so, me zvezali in nadaljevali.
BIČANJE
Potem so se naveličali.
Vstal sem, oblekel hlače in suknjič. Moja kravata je bila na mizi. Nekdo mi jo je zavezal okrog vratu kakor vrv in me potegnil kot psa v sosednji urad.
— To se pravi, da ti še ni dovolj.
Z vso silo so me pričeli mlatiti z veli-
kanskimi biči. Padel sem oa kolena, pa se nisem mogel držati pokonci. Majal sem se levo in desno. Udarci so me držali v ravnovesju.
Potem me je Ir. naglo postavil pokonci.
— Poslušaj, svinja. S tabo je konec. Spregovoril boš. Tu morajo vsi govoriti. Mi smo se bojevali v' Indokini. tam smo vas spoznali. Tole tukaj je Gestapo. Ali ga spoznavaš? Ti si pisal o torturi, svinja.
Mučitelji so se smejali za menoj. Ir. me je tolkel po obrazu in udarjal s kolenom v trebuh.
— Tole, kar delamo tukaj, bomo naredili tudi v Franciji. Isto bomo naredili s tvojim Duclosom in tvojim Mittc dom. Pognali bomo v zrak vašo kurbi .o republiko.
Potem me je spet privezal na desko.
— Tokrat »debela Golgota«.
V rokah svojega mučitelja sem videl večji aparat. Občutek bolečine je bil drugačen. Namesto hitrih, ostrih udarcev, ki sem jih čutil tako, kakor da mi bo razneslo telo, je bila zdaj to širša bolečina, ki mi je prodirala globoko v vse mišice.
Potem so me položili vznak, mi prekrili obraz s cunjo in mi porinili v usta gumijasto cev. Odprli so pipo. Cunja se je hitro namočila. Voda je lila vsepovsod, v usta, v nos, na obraz. Nekaj časa sem poskušal goltati čimmanj vode in čim dalj držati zrak v pljučih. Vendar sem čez nekaj minut občutil, da me duši. Prsti na rokah so se mi jeli noro premikati.
Voda je nehala teči. Sneli so mi cunjo, oddahnil sem se. Motno sem zaznaval poročnike in kapetana, ki je imel v ustih cigareto. Še nekajkrat sem moral prestati isto proceduro. Tretjič sem padel v nezavest. Potem so me dvignili, majal sem se, se prijemal za uniforme svojih rabljev. S klofutami, in brcami so me metali drug drugemu kakor žogo. Nekoč sem naredil gib, kakor bi se hotel bi'aniti.
— Še ima reflekse... prašiča! je rekel nekdo. Kaj naj naredimo z njim?
Sredi smeha sem slišal:
— Osmodili ga bomo.
Porinili so me v kuhinjo in me položili na kraj, kjer navadno pomivajo posodo. Gležnje so mi ovili z mokro cunjo, potem pa zvezali z vrvjo. Obesili so me z glavo navzdol, tako, da sem samo z vrhovi prstov lahko dosegel tla. L. je počasi prižgal papirnato baklo in nekaj pozneje sem občutil plamen na nogah in spolnem udu. Tako naglo sem še dvignil, da sem udaril v La. Pričel se je igrati, enkrat, dvakrat, potem mi je žgal prsne bradavice. Vendar nisem več reagiral.
T*i tako dva dni. Mučili so me z elek-
n t-j
mmm
WFNmm.
jii
triko, mučili in spet mučili. Niso mi dali piti.
— Ali veš, kaj je smrt zaradi žeje. Crknil boš od žeje. Pred mojimi očmi je natočil kozarec in rekel:
— Govori, pa boš pil.
Odprl mi je usta z robom kozarca. V njem je ostalo samo za prst tekočine. Nisem mogel priti do nje. Smejal se je mojemu naporu.
— Povejte fantom, naj pridejo pogledat Tantalove muke — je rekel zadovoljno.
Prišli so in me gledali.
— Ah, nismo ravno takšne svinje, vseeno ti bomo dali piti.
Pristavil mi je k ustom poln kozarec. Malo sem se obotavljal, on pa mi je s silo zlil vsebino v usta: voda je bila strašno slana.
;.r, r-'«w
Rojstna ulita novinarstva
Nekaj drii: * ulico Fleet Street v Londonu so ne more primerjati nobena druga na svetu Ta ulica prečka kakor dolga, kriva hrbtenica vzhodni del londonskega Ci-ty}a In velja že tri sto let za zibelko angleškega tiska. Tu urejajo In izdajajo večino angleških dnevnikov, ki imajo naklado šestnajst milijonov invodov dnevno. Tu so tudi uradi predstavnikov tujega ln pokrajinskega tiska, informacijske agencije vsega sveta in podobno. Skratka, Fleet Street z vscmii zakotnimi uličicami naokoli )e' trdnjava sedme velesile. Nikjer drugod ni tisk stisnjen na tako skopo odmerjenem prostoru — Ime Fleet Street pomeni kratko malo angleški tisk In novinarstvo.
Pravzaprav Je rojstna hiša organiziranega novinarstva neka stara vinska klet na Fleet Strectu. Pred tremi stoletji Je namreč velik požar opustošdl londonski City in pisci so bili [prisiljen! zapustiti svoja stanovanja ter sil 7. gosjim peresom in perorezom v roki poiskati zavetišča drugod. Našli so ga na Fleet Streetu, v umazan! krčmi, kjer so nadaljevali s pisanjem poročil i« kritičnih spisov. Pa ne mislite, da so to ulico Izbrali kar tako, Izbrali so jo prav strateško In domiselno. Od tod so Imeli nekaj korakov do baTa Temiple, kjer so se ustavljale
poštne kočije, in do Temze, na kateri	so	se zasidrale	ladje, ko
so priplule jz daljnih dežel Prvi	angleški dnevnik Je marca
leta	1702	usitanovjla	Eilisabeth
Mallet	—	izbrala si	Je Fleet
Street. Pol stoletja kasneje Je v tej ulici izhajalo že sedemnajst
dnevnikov. Hkrati pa Je nastal prototip sodobne,ga novinarja: pripravljen za boj in šalo, resen ali sentimentalen ali ciničen, solidaren s tovariši in ponosen na svoj poklic.
Takrat Je bila zveza med peresom in bokalom še zelo močna. Novinarji so spremenili številne krčme v nekake *klube«. kjer so delalj ali se zabavali. Najbolj značilen klub Je Old Bell. ki ga je
zgradil Krištof Wren, sloveči arhitekt monumentalne katedrale svetega Pavla. Old Bell bi lahko koval dobiček iz svoje staroslav-nosti. Toda ne, vanj pridete skozi navadna vrata v zidovju Fleet Streeta, ki nimajo nobenega napisa in Jih ne razsvetljuje neonska svetilka. Notranjost z lesenimi klopmi in stoli z visokimi naslonjali se ni prav nič spremenila, odkar je tu pisal Charles Dickens za Daily Nevvs — vse Je temno, ne preveč čisto ln diši no pivu in močnem siru.
Telefonska številka Old Bella Je vpisana med nujne v telefonski centrali vsakega dnevnika na Fleet Streetu. Old Bell Je nekak privesek vseh redakcij. Za novinarja, kj poseda v njem, ne pravijo, da je odsoten, Lillian Brough-ton, sedanja lastnica, potrpežljivo dviga slušalko ln kliče v dvorano: »Glenton, Ekpress vas kliče!« Ali: » Jimrnv Reid iz Dispatcherja! Vedeti hočejo ali ste že bili v Scottland Yardu?«
Takšni klici se mešajo med hrup jn zvonjenje blagajn tudi v drugih lokalih te vedno razburjene ulice. Navada Je, da prihajajo najboljši reporterji iz uredništev podeželskih tednikov, obiskujejo večerne tečaje, praktično na se osposabljajo po hodnikih sodne palače in na vogalih policijskih komisariatov. Zaradi tega bi pri
fantih iz Fleet Streeta, vsa.1 pri večini, zaman iskali globlje akademske izobrazbe, zato pa zelo dobro poznajo ljudi in so izredno iznajdljivi.
Nedeljski izvodi listov se povsem razlikujejo od vsakdanjih Izdaj in prodaja poskoči v nedeljo za več odstotkov »Nevvs of tho World« doseže ob nedeljah sedem milijonov Izvodov. p0 drugi svetovni vojni je večina tednikov prevzela obliko skrbno urejevanih revij s poudarkom na kroniki. Mnogi Angleži pa še vedno vedno vztrajajo na tem, da bi moral biti tudi tednik informator. Tako tvinstom Churchill, ki je imel navado, da je vsako noč od sobote na nedeljo klical uredništvo Sun-day Expressa J® s svojim mrtvaškim glasom vprašal: »Kai Je novega?« Nekoč je bil gledališki kritik Expressa, Bourlay, sam v uredništvu, ko je zabrnel telefon in mu je znan glas popraskal v ušesu. »Kaj je novega?« Bourlay Je zgrabil prvi papir, ki mu Je prišel pod roke in začel brati. »To so vendar novice od včeraj« ga
NAJVEČJA IZBIRA KOLES:
moških in zenskih iz domačih in inozemskih tovarn. PRIPOROČAMO VAM NAKUP SE PRED POMLADNO SEZONO. — DOBITE JIH NA DVOLETNO ODPLAČEVANJE NA OBROKE.
VELEBLAGOVNICA
•DIAMANT«, avstr, šport »MIFA«, nemški šport »TRIONFO«, Ital. šport »DIAMANT«, avst. torpedo »ESKA«, češki torpedo Fantovsko kolo »MOVO«, nemški
89.000 din
88.000 din
87.000 din
88.000 din 23.800 d n
22.000 din
LJUBLJANA
(pred pošto)
M
Je ustavil Churchill, »jaz pa hočem današnje! Kdo sploh govori. Kje Je urednik?« ln ko se Je kritik predstavil in povedal, da je sam, Je SIt VVlnston zabrundal, Češ kako je mogoče, da nocoj, v soboto n| nikogar v uredništvu. Sele ko mu je novinar povedal, da ni sobota, marveč petek, Je mož s cigaro zamrmral »prekleto« In odložil slušalko.
Povsod v Fleet Streetu bi našli spomine na velike može angleške književnosti In črne umetnosti. Le od tistega zidu ni sledu, na katerem je bila nekoč nalepljena tlralira za »zakotnim pisunom« Danielom Defoejem, avtorjem Robinzona, na čigar glavo Is bilo razu»lianlh petdeset funtov.
Potem so se naveličali. Videli so, da iz mene tako ne bodo izvlekli ničesar.
Nekaj časa so blaže ravnali z mano. Potem mi je neki »zdravnik« brizgal pod kožo injekcijo pentotala, mamila, ki ohromi center za voljo. Spraševali so me o vse mogočem, vendar mi je uspelo prelisičiti jih, ker niso vedeli, da so mi dali premajhno dozo.
Kmalu po tem so me premestili v drugo poslopje, ker so pričakovali nekakšno komisijo«. Bila je tako imenovana komisija za zaščito ljudskih pravic, ki jo je na zahtevo parlamenta poslal v Alžirijo tedanji predsednik francoske vlade Guy Mollet. Kajpak takrat nisem vedel, za kaj gre. Ves ta čas se niso več tako prizadevno ukvarjali z menoj.
Bolje sem hodil in mogel sem tudi že stati.
Nekega jutra je prišel k meni neki padalec in me vprašal:
— Ali so vas mučili že med okupacijo?
— Ne, to je prvič, sem mu odvrnil.
— Dobro je, je rekel strokovnjaško. Trdni ste.
Zvečer je prišel še drugi padalec. Rekel mi je: N
— Veste, jaz sem bil vse te dni zraven. Oče mi je pripovedoval o komunistih med vojno. Umirali so, govorili pa niso. To je dobro.
SOLA PERVERZNOSTI
Ta mladenič mi je brez sramu prišel čestitat, kot da bi bil kak kolesarski prvak. Nekaj dni pozneje pa sem ga videl, kako je z rdečim in razbesnelim obrazom pretepal nekega muslimana, ki ni dovolj hitro hodil.
Neki padalec pa vseeno ni soglašal z vsem tem. Nekqč je ob 7. zvečer, ko ni bilo nikogar na hodniku, skrivoma odprl vrata moje celice in-mi ponudil vrečko s svojim obrokom.
— Vzemite to. Oprostite, ampak tukaj ni mogoče govoriti.
Naslednje dni so me peljali v bolnišnico. Bal sem se novih injekcij pentotala. Oni pa so zdravili moje gnojne rane. Ugibal sem, čemu me zdravijo. Ce so me hoteli likvidirati, so potrebovali »čisto« truplo, da ne bi bilo videti sledov ob morebitnem raztelesenju.
POLITIČNA OSNOVA
Nekaj dni pozneje me je obiskal poročnik M., pribočnik generala M. Brez ironije mi je rekel, da je srečen, ker sem na po-
gled zdrav. Potem mi je ponudil knjižico o politični zamisli častnikov »pacifikacije«. Ne bomo odšli — je bil Vodilni motiv te knjižice.
Poročnik je rekel:
— Revščina Alžirije? Ni treba pretiravati. Poznam nekega domačina, ki zasluži 80.000 frankov na mesec. Kolonializem? Defetisti so si izmislili to besedo. Bilo je nekaj krivic, vendar je tega zdaj konec. Mučenja? Ne bojujemo se proti otroškemu dračju. Vojne bi bilo že zdavnaj konec, pa so komunisti, liberalci in sentimentalni tisk usmerili javno mnenje proti padalcem in jim onemogočili »delo«.
Ni mi bilo do takšnega razgovora. Končno mi je povedal, kaj hoče. Napišem naj, kar mislim o prihodnjem položaju v Alžiriji, in izpustili me bodo. Zavrnil sem.
Nekaj časa me je pregovarjal, potem pa nenadoma dejal:
— Ah, veste, obiskala sta me vaša žena in odvetnik. Spraševala sta me. ali ste še živi. Odgovoril sem, da ste še živi.
Potem je dodal:
— Skoda, resnično Škoda. Občudujem vaš odpor. Stisnil vam bomo roko. Morda vas ne bom nikoli več videl. Odšel je.
Mesec dni sem lahko iz svoje celice opazoval življenje te tovarne mučenja. Podnevi so korakali po hodnikih padalci sami, ali pa so gonili aretirane »osumljence« ... Ujetniki so spali na cementu ali pa trije ali štirje na eni sami slamnjači. V vsakem nadstropju so natlačili 15 do 20 ujetnikov v eno sobo. Bili so v stalnem mraku, ker so zapirali polkne, da bi iz sosednjih hiš ne bilo videti, kaj se tukaj dogaja. Dneve, tedne, včasih pa tudi mesece so čakali na zasliševanje ali na »poskus bega«, to se pravi, na strojnični rafal v hrbet.
Ponoči je v tem središču zaživelo pravo življenje. Poslušal sem, kaico so se pripravljale ekspedicije: hrup škornjev in orožja na hodnikih. Slišati je bilo, kako so brneli jeepi, potem pa je bilo uro ali dve vse tiho, dokler se niso vrnili z avtomobili, kamor so natlačili osumljence, ki so jih ujeli med operacijo. Največkrat so pripeljali mlade ljudi. Nekateri so bili še v pižamah. Med njimi so bile tudi žene.
Potem so navadno poslopje pretresli kriki in strašen, zloben smeh. Ir. je pričel zasliševati muslimane z besedami: »Odmoli pred menoj svojo molitev.« Takoj za tem so prvi kriki razparali zrak.
»HRABRO, BRAT!«
Neko noč so v nadstropju nad meno, mučili nekega starega muslimana, tako sem vsaj sklepal po njegovem glasu. Med strašnim vpitjem je kričal: »Živela Francija! Živela Francija!« Brez dvoma je skušal tako pomiriti svoje rablje. Oni pa so se krohotali in ga mučili dalje.
Kadar niso šli na operacijo, so Ir. in njegovi ljudje »delali« z ujetniki.
Včasih sem se srečaval z zaprtimi muslimani. Nekateri so me poznali osebno, nekateri pa po imenu.
Vedeli so, da sem bil mučen kakor oni. Ko so šli mimo, so me pozdravljali: »Hrabro, brat!« V njihovih očeh sem bral solidarnost, prijateljstvo in popolno zaupanje. Ponosen sem bil, ker sem bil med njimi, prav zato, ker sem Evropejec.
Nekega večera me je S. zbudil in rekel:
— Pripravi se, ne gremo daleč.
Ze desetkrat sem potegnil obračunsko črto pod svojim življenjem. Se enkrat sem pomislil na ženo in na vse tiste, ki sem jih imel rad. Bil sem zadovoljen s svojim bojem in mislil sem na to, da bom umrl zvest idealu in svojim sobojevnikom ...
Končujem svojo povest. Nikoli nisem pisal tako težko. Moram povedati vsa, kar vem, To dolgujem vsem tistim, ki so jih ponižali in mučili, a se vendarle še borijo. To dolgujem tistim, ki vsak dan umirajo za svobodo svoje dežele.
Te vrstice pišem v celici št. 72 v civilnem zaporu v Alžiru, štiri mesece zatem, ko sem zapustil padalske zapore.
Ko so peljali mlade Alžirce na strelišče, se je zaslišala iz ženskega zapora pesem: »Z naših gora
se dviga glas svobodnih ljudi in terja neodvisnost domovine.
Dajem ti vse, kar imam rad, dajem ti življenje, o moja domovina!«
Vse to sem moral zapisati tudi za Francoze, ki bodo hoteli brati. Naj vedo, da Alžirci ne istovetijo mučiteljev z velikim francoskim ljudstvom, ki so se od njega toliko naučili in katerega prijateljstvo jim je tako ljubo. Naj vedo, kaj počno v njihovem imenu.
ROZM*K
u/ n ir iiv^
Tavali so med ruševinami, tam, kier Je bila nekoč pred bombardiranjem glavna ulica mesta. Zdaj so bili nagrmadeni le skladi kamenja in opeke in tu in tam so se vzpenjali v sivo nebo dimniki hiš, ki so nekoč stale ob glavni ulici. Nikogar ni bilo v tistem predelu, nikogar razen dveh Amerikancev, ki sta postopala okoli * dolgo sekiro in skušala odpreti debela vrata na pol razrušenega skladišča. Sli so mimo skladišča, mimo razrušene banke, kjer je, naslonjen na steber nekdanje fasade, dremal vojak. Desno, više proti griču, kjer so se belile vile, sta še zmeraj goreli dve hiši. Dim se je vlekel proti vzhodu in se nad gričem za mestom .vsesal v sive oblake. Zavili so v ulico, ki je vodila k stari cerkvi iz enajstega stoletja, te zdaj ni bilo več, ter šli mimo tlečega kupa kamenja in opeke naprej proti postaji.
Srečali so tri Francoze. Dva sta bila pijana. Tretji največji je rekel: »Salut! Ce hočete vino, tam v tisti kleti ga je, kolikor hočete. Samo dobro, naše vino. Nobenemu ne povejte. Hoteli bi, da bi tudi za nas še kaj ostalo. Vrnili se bomo.«
»Rekel sem ti, da ne pridem več sem,« Je rekel mlajši.
»Morda res ne bomo več prišli, toda kljub temu vam fel treba čvekati okoli.«
»Ne bomo,« je rekel Milan. »Kje je to?«
»Tam za tistim rdečim dimnikom, ki se bo vsak čas porušil.«
»Ne bo se porušil,« je rekel mlajši.
»Zaradi mene. Ne govorite preveč okoli o vinu, pa na •videnje,« je rekel največji in dvignil v pozdrav roko.
Preplezali so nemško barikado, šli mimo protitankovskega topa, ki je ležal sredi ceste z razbitim desnim kolesom, in prišli do rdečega dimnika.
»Ne vem, zakaj se tako boji, da bi nikomur ne povedali o vinu,« je rekel Tine.
»Morda je navajen tega. Štiri leta je bilo zelo nevarno govoriti o nekaterih, še tako nedolžnih stvareh. Najbolje Je bilo, če je bil človek tiho,« je rekel Joža.
»Jaz nisem mogel biti nikoli preveč tiho. Zmeraj sem moral imeti nekoga, da sem mu povedal stvari, ki so me težile.«
»To je bilo slabo.«
»Morda res. Včeraj sem imel v rokah čudovit primeri Zena je zastrupila moža in zbežala z ljubimcem.«
»To se večkrat zgodi. Kje si pa to zvedel?«
»Zdaj vas vodim tja. Tam je toliko zanimivih stvari. Celo na našem sodišču, kjer sem bil v službd, nismo imeli tako zanimivih stvari.«
»Veš, nikoli se nisem preveč zanimal za druge ljudi.«
»2e, že. Toda ne moreš si misliti, kakšen užitel^ ima človek, ki spoznava čisto neznane ljudi, ki jih ni nikoli videl, iz sodnih aktov. V začetku veš samo za njegovo ime, rojstvo in poklic. Ko prebereš vsa zaslišanja, izjave prič, njegov življenjepis, ga nenadoma spoznaš bolje kot svojega prijatelja, s katerim si sedel osem let v isti klopi. Ne moreš si zamisliti, koliko ljudi poznam.«
»Res jih moraš dosti poznati.«
UGO BETO	-
»Tukaj mora biti,« je rekel Gino. »Samo kje bomo prišli v klet?«
»Tam so vrata,« je pokazal s prstom Joža.
Stali so na zidu in gledali v razrušen hodnik in steno hiše, ki je ostala sama kot velik'kiosk, prelepljen z majhnimi pravokotnimi lepaki. Med vsakim lepakom je bil rdečkast prazen prostor stene, ki je med bombardiranjem zdrsnila in se sesedla v velik kup opeke in kamenja. Lepo so se videle tapete vseh sob, bele ploščice kuhinj in kopalnic in iz kuhinje v tretjem nadstropju se je vlekla do prvega nadstropja dolga sled krvi.
»Vidiš, tukaj lahko raziskuješ okus ljudi. Pogledaš stene sob in spoznaš, kakšne barve so jim ugajale. Tista modra tam na petem nadstropju je nemogoča. In če pogledaš krvi v tretjem nadstropju, si lahko tudi marsikaj misliš. Nekaj takega ne zveš iz sodnih aktov,« je rekel Joža Tinetu.
»To ni nič. Res marsikaj lahko vidiš In misliš, toda akti so sestavljeni po preizkušeni znanstveni metodi, lepo urejeni, da imaš lep pregled od rojstva do dneva sodbe osebe, ki jo želiš spoznati.«
»Včasih je trenutek važnejši kakor vse življenje. Na primer tisti trenutek, ko je spolzela vroča kri po steni in se ustavila v prvem nadstropju.«
»Ne vem, meni povedo več akti.«
Splazili so se skozi razrušeno vežo v klet, čez skladovnice drv in prišli do prostora z vinom. Vino je bilo zloženo v trebušastih debelih buteljkah. Prva vrsta je bila že načeta in se je vlekla do polovice druge.
»Daj, pa poskusimo,« je rekel Jože in vzel buteljko. Odluščil je zapečateno glavico, vzel robec, ga nastavil na dno steklenice in tolkel z dnom ob steno. Zamašek je s pokom popustil. Penasto vino je brizgnilo iz steklenice po kleti. Joža je nagnil steklenico in pil v dolgih požirkih.
»Pazite, da se ne napijete,« je rekel Milan.
»Ne skrbi,« je rekel Holandec Van de Bergh in skušal odpreti drugo steklenico.
Izpil je vsak svojo steklenico. Joža je vtaknil eno v žep. Zaprli so vrata in jih zadelali z drvmi, opeko in razbito omaro.
V parku so srečali tri nemške ujetnike in črnca, ki je za njimi žvečil žvečilni gumi.
Jan je pogledal Nemce in rekel: »Heil Hitler!«
Fantje so se zasmejali. Črnec je pokazal bele zobe in razvlekel usta do ušes.
»Tine, kje je to?«
»Se kakšnih sedem sto metrov.«
Drevje v parku je bilo okleščeno od granat In bomb. Debele veje so ležale po poteh in ob potoku sta z obrazom, zaritim v travo in nogami v vodi ležala dva Nemca. Prišli so do paviljona, kjer je včasih igrala godba na pihala. Tine je rekel: »Tam je, poglejte!«
Izza drevja se je pokazala na pol razrušena bela stavba.
»Včeraj sem bil tam in videl dva stroja.«
Prepir se navadno začenja pred večerjo, ko se mož vrne domov. To je sploh ura prepira, v tej in drugih hišah. Ob tem času se oglasi žena z ogorčenim glasom:
»Divjak! Nesramnež! Podlež!« Prepir, ki je bil doslej raz-miroma miren, je poslej udaril na ulico.
Na balkonih se pokažejo nevoljni obrazi stanovalcev, ki so zaradi tega zapustili večerjo. Hreščeč glas iz tretjega nadstropja pa udira iz sobe v sobo, se za hip potiša nekje za vrati, nato pa znova zakipi in narašča. Mož se oglasi pozneje, najprej mirno, otožno in proseče, kakor da bi hotel vplivati pomirjajoče. Cesto ga preglasi žena s piskajočim vriščem. Temu sledi ropot stolov in razbijanje posode. Učiteljica v drugem nadstropju je skoraj omedlela.
Možje, ki so prišli goloroki na balkone na pogovor, so nenadoma utihnili: mednje je prišla deklica. Z bledimi, tresočimi se ustnicami in s povešenimi očmi je zaprosila nekega dečka, naj stopi za trenutek z njo v tretje nadstropje. Kakor povsem odrasla ženska ga je potegnila na stran ter ga šepetaj e prosila.
»Kako je pametna,« so menile sostanovalke, ki se jim Je smilila. »Ali je še niste videli v štacuni, kako pazljivo gleda na tehtnico.«
Ko se je deklica vrnila z dečkom, so bile v kuhinji, kjer je bilo po tleh križem kražem nastlano s črepinjami, stoli in s kuhanim fižolom, že tri tuje ženske. Ena je pravkar odstavljala iz pečice mineštro s slanino, boječ se, da bi se prismodila in pokvarila, ter jo kadečo se postavila na mizo. Le-ta je bržčas vedela, kaj je treba napraviti ob takih priložnostih. Najprej zagnati vik in krik, nato pa se usesti za mizo in jesti.
Medtem sta iz spalnice prihajala pritišana glasova, zdaj bolj hripava in strupena. Deček in ženske so bili nekam v zadregi, kakor da se od sramu ne upajo pogledati v oči. Zdelo se je, da .onadva v sobi vsa dolga leta nista počela drugega, kakor na tihem nabirala jezo, mržnjo in zaničevanje. Zdelo se je, da sta neprestano, ponoči in podnevi, morda celo tedaj, ko sta se objemala, vohunila drug za drugim kot srdita sovražnika. Do potankosti sta vedela vse drug o drugem, vedela sta za vs* skrite slabosti in malenkostne napake. Zdelo se je, da sta v nespečnih nočeh v soparni sobici, prisluškujoč težkemu dihanju drug drugega, ljubosumno razmišljala in tuhtala o njuni strahotni umazanosti. Zdaj pa je vse to zagorelo s krvavimi zublji. Deček, ki ga je pritegnila radovednost, bi se bil rad nasmihal, od kuhanja umazane ženske, starikave in vele pa so vse blede poslušale s povešeno glavo. Niso pač vedele, kaj se pravi toliko let skupnega zakonskega življenja, ki mu je bila revščina zvesto za petarni.
Kakšno življenje! Obadva v tem trenutku obupano obžalujeta zavoženo, uničeno življenje. Uničeno po Krivdi drugega. »Pomislite,« je dejala neka ženska, »pomislite, čemu ta prepir. Mož je prišel domov in zavohal vonj po kislem zelju. Nato si je bajč najprej obrisal oznojeni obraz ter ugotovil, da tako ne more več iti dalje; tako že ne... Zaradi tega se zdaj sovražita in ravsata, najraje bi se pobila. Glej, glej, zopet sta utihnila, zopet sopihata in topotata ob pohištvo.« Nato je zakričala deklica: »Oče, ne; oče, ne!« Trenutek nato se oglasi ženski glas: »Nesramnež, podlež!«
»Kaj takega ne vzdržim več!« je zavpil mož, ki je skočil ven kakor preganjana zver. »Kaj takega ne vzdržim več!« je kričal kakor obseden pred sostanovalci, ki so ga strme in molče gledali. »Rad bi spoznal tistega, ki bi še prenašal tako življenje! Najbolje napravim, da jo ubijem, sam pa Skočim na cesto!« Bil je razjarjen, deklica pa mu je medtem objemala kolena, poljubljala roko in hlipala:
»Očka, dragi očka; tako rada te imam!«
»Saj ni nič, prav nič ni,« se je opravičeval oče ter Je odrinil. V obraz je bil zaripel, kakor da mu zastaja dih, žile ima nabrekle, prsi se mu dvigajo kakor boi-niku s srčno boleznijo. Z očmi nepremično bulji, v lica pa je smrtno bled, kakor da trpi strašne muke. Zdaj so ga začeli vznemirjati lasje, ki pa mu padajo na oči, prav tako znoj, ki jih zaliva. Od vrat se vidijo v sobi rumenkaste rjuhe na veliki razmetani postelji, kjer sta se prepirljivca v toliko nočeh strastno objemala, kjer sta medlela od naslade, kjer je žena rodila.
»Saj ni nič, saj ni nič,« ponavlja mož jadikovale hodeč po kuhinji, da bi se umiril. Na roki mu je lepela kri, ranil si jo je bil s črepinjo. »Nič, nič,« je ponavljal; »saj vem, pri čem sem. Vlačuga je; rtič drugega.«
»Cujte ga, čujte ga!« razburjena jeclja razmršena žena, |d Ja medtem stopila na prag in se hitro nato zopet, kot
pijana umaknila. Iz raztrgane, od znoja premočena jopice, ji Je gledala modrikasta oblina rame. Očitno je bilo, da je vonj razgrete žene moža bolj dražil, kakor pa
njene psovke. Med njima joče deklica, trudeč se, da bi ju razločila. »Glejte!« vpije žena in smrka, solze se ji udirajo po licih ter zopet čudno usihajo, kakor da jih suši razgreto sovraštvo. Kot obsedena se bije po prsih, na ustnah se ji penijo sline, kakor v božjastnih krčih. »Glejte, glejte!« ponavlja. Očitno se smili sama sebi in kaže na podplutbe na obrazu, na zgarane in od luga razjedene roke, vele dojke, skratka, na vse svoje izmučeno telo.•
»Glejte, glejte!«
K možu pa je medtem pristopil deček, mu posadil na glavo klobuk ter krotkega kakor ovco odpeljal s seboj
L
■f *.	M
iz hiše po temni ulici, med velike hiše, kjer so se v oknih prižigale druga za drugo luči. Klobuk možu še vedno nerodno čepi na glavi, kakor pijancu ali nekomu, ki ga je obšla nenadna slabost ter ga podpirajo in vodijo v ambulanto. Zdaj mu deček očita, kako grdo je, da se izobražen, kot je, doma tako surovo prepira in ravsa. Preveč je tega vsak tretji dan in tako glasno, da ljudje prihite na balkone, kakor na predstavo. Na ta način bo pooplnoma ob ugled, razen tega je dejal deček, da se mu smili hčerkica, ki mora v tem peklu znoreti. In zakaj? Za prazen nič in brez pravega vzroka. Komaj se prepir poleže, znova zakipi, konca mu ni in ne kraja. V tem ga potegne za seboj v krčmo v grenki misli, da bo zapitek moral sam plačat^ potrošiti zadnji ubogi denar, ki ga ima.
V krčmi sedeč, mož kinka z glavo, češ, saj ne more pomagati, *ker nihče ne more biti vedno Židane volje. Z vinom pa mu stopa v ude prijetna utrujenost in lahko mu je ob misli, da bosta z ženo kmalu ostarela... Ne ve, kako bi dečku povedal, da je življenje sploh umazana stvar.
»Kakšna iznajdba!« zdajci vzklikne deček, obrnjen k oknu, od koder je vrela glasba. Radio. »Zdaj bi moral biti — je pristavil — nekje na morju ali na kmetih, da bi poslušal čričanje čričkov.
Mož se je ob tem zasolzil. Kremži se in sl ogleduje roko, ki je toliko garala. Misli mu uidejo k ženi, ki v tem trenutku sklonjena do tal pobira po kuhinji črepinje. Poleg nje je hčerka. Srce mu je polno sočutja in usmiljenja, z glavo pa po taktu godbe prikimava in z žejnimi požirki srka črnino.
Prevedel Črtomir Šinkovec Ilustrirala Lidija Ostero —r
Preskočili so potok, šli mimo nerazstreljene bombe, ki je molela v nebo svoj nos in prišli do stavbe. Hodili so po hodnikih, čez kupe razbitega pohištva, po razmetanem papirju, čez opeke in po razbitem steklu, ki je hreščalo pod nogami. Pregledali so vse sobe in nikjer niso našli pisalnih strojev.
»Kje si videl?« je vprašal Milan Tineta.
»Tu, v tej sobi sta bila,« je rekel stari Tine.
»Poglejte, nekaj sem našel,« je rekel Jan.
Izpod kupa papirjev je privlekel star »Continental«.
»Nov ravno ni. Kar dober bo,« je rekel Milan. »Zdaj moramo poiskati še šapirograf.«
»Tistega bomo kupili v trgovini,« Je rekel Jože in se zarežal. »Dosti mi je že tega. Tri dni že iščemo po mestu stroje, šapirograf e in ne vem, kaj še vse. Fant, meni je že vsega zadosti. Dosti sem imel te usrane vojne, časopisov, parol in plakatov.«
»Joža, nisem mislil, da boš ti to rekel. Sam veš, da moramo hudičevo delati.«
»Delati, za kaj?«
»Rekel sem vam včeraj.«
»Kdo bo imel kakšne koristi od tega. Nihče. Meni je dosti tega. Vsi drugi se fiočejo po štirih letih dostojno obleči in najti kaj poštenega v ruševinah. Mi pa iščemo pisalne stroje in šapirografe, ki bodo tiskali neki usrani časopis.«
»Joža, pusti. Zvečer bomo govorili.«
»Zaradi mene. Jaz grem. Gremo pogledat, če se dobi kaj obleke. Vsi smo raztrgani kot prasci.«
»Kar pojdite. Samo domov prinesite. Tam si bomo po tovariško razdelili.«
»Ja, tovariško,« Je rekel Joža in odšel. Za njim so odšli Van de Bergh, Tomo, Jan, Gino in dunajski Zid Mtiller. Stari Tine je malo počakal, nerodno skomignil z rameni in odšel za njimi. V sobi sta ostala Milan in Aleksej.
»Si videl,« Je rekel Milan.
»Kdo bi si mislil. Takšna zavest.«
Stari Tine Porečnik, nekdanji sodni arhivar, je šel za ostalimi do pritličja. Potem je obstal in se spustil po ozkih stopnicah v klet. V kleti je bil arhiv. Hodil je med lepo zloženimi policami, vohal znani vonj po starem papirju in se ves tresel od zadovoljstva. Na slepo je potegnil iz police debelo mapo, na kateri je pisalo 1926. Obrisal je skrbno z nje prah in stopil h kletnemu oknu. Nataknil si je očala in prebral naslov »Primer Kurta Miillerja.« S tresočimi rokami jo je odprl in začel brati. Potem je zaprl mapo, jo vzel pod pazduho, spravil očala in odšel počasi po stopnicah, skozi vežo proti parku.
Domov so nesli štiri polne	kovčke. Sli	so mimo belgijskega stražarja, ki je igral	ob	prostem	času z	njimi
na dvorišču vile, kjer so stanovali, namizni tenis.
»Zvečer pridi na vino,« mu je rekel Van de Bergh.
»Ce bo kaj deklet,« je rekel Belgijec.
»Da, če se bomo oblekli v krila,« se je zarežal Gino.
Vzpenjali so se po vznožju griča med vilami. Ulice bo bile polne kamionov, topov in vojakov.
»Ne vem, če je prav, da to delamo,« Je rekel Jan.
»Vsi to delajo. Ljudje so mrtvi. Ti ne potrebujejo več oblek. Sedeli so v kleti, ko da bi bili živi, ko da bi spali,« je rekel Gino.
»Da, res, ko da bi spali,«	je	potrdil	Joža in	odprl
steklenico, ki jo je nosil v žepu.
Na dvorišču vile je igral MP Jack Gordon na ustno harmoniko. Dva Belgijca v angleških uniformah sta igrala namizni tenis.
Milan je stal pri vratih in vprašal^ »Kje ste dobili?«
»Boš že videl,« je rekel Joža.
»Kaj sem se ti zameril?«
»Nič, kar tako sem rekel.«
»Zvečer bomo razdelili.«
»A. Razdeljevali bomo mi..Razdeljeval bo zmeraj tisti, ki bo kaj prinesel.«
»Vsak ima svoje delo. Drugi ne morejo hoditi po ruševinah. Ne smejo biti prikrajšani.«
»Da, res. Prav nič me ne briga, kaj delajo drugi.«
Milan je stisnil zobe in odšel v salon. Marija je sedela pri oknu in se igrala z mačko.
»Hotel bi govoriti s tabo.«
Pogledala ga je. »Kaj?«
»Zakaj nočeš več priti k meni?«
Skomignila Je z rameni.
»Tako dobro sva se razumela, ko sva bila v gozdu.«
»2e. Takrat je bilo drugače.«
»Ne vem, kaj je z vami. Ni več starega prijateljstva, takega kot včasih. Joža, Gino in ostali so začeli delati na svojo roko.«
»Kje pa so?«
»Prinesli so nekaj stvari iz ruševin.«
Marija je vstala in položila mačko na mizo. »Grem pogledat.« Odšla je iz sobe v prvo nadstropje, kjer je bila Jožetova in Ginova soba. Po sobi so bile na tleh razmetane stvari. Stali so med oblekami in perilom.
»Kje ste vse to dobili?« je vprašala.
»V ruševinah. Zensko obleko in perilo lahko vzameš.«
»Počakaj,« je rekel Gino in vzel modro svileno obleko in nekaj ženskega perila. »Za vsak primer.«
Ostali so se zarežali. Marija ga je jezno pogledala. Pobrala je obleke in perilo, rekla: »Hvala« in odšla v svojo podstrešno sobico.
Prišel je Milan: »Kje sl to dobila?«
»Dali so mi.«
»Razdeliti bi morali takrat, ko bi bili vsi skupaj.«
»Jaz sem edina ženska.«
»Tisto že. Zakaj ti ni nič več do mene?«
Skomignila je z rameni.
Prišel je Aleksej in rekel: »Sli so s tovornjakom po vino. Spet bodo pijani.«
Zvečer so sedeli ob petrolejki v salonu. Milan je rekel: »Tako ne bo šlo več dalje. Neresni ste postali.«
»Štiri leta smo bili preveč resni. Najbolj mi gredo na jetra ljudje, ki hočejo biti zmeraj resni,« je rekel Joža.
»Dogovorili smo se, da bomo disciplinirani,« je rekel Aleksej.
»Ce ml kdo reče, da moram biti discipliniran, se spomnim na vojsko. Prosim, ne govori mi več o tem. Dva brata sta mi padla, ker sta bila disciplinirana. Se zdaj ne vem, zakaj.«
»Cernu se prepirate,« je rekla Marija in našoblla usta.
Milan je vstal in odšel iz salona pred vilo.
Stari arhivar Tine je vprašal Miillerja: »Sem vam že pravil o primeru 1543/a 26?«
»Ne, še ne,« je rekel Miiller, ki Je do takrat dremal.
»Za kaj pa gre?«
»Kurt in Greta sta se imela rada. Zelo rada.«
»To se zmeraj dogaja,« je rekel Miiller in zdehnil.
Prišel je MP Jack Gordon in se prerinil do Marije. Marija se mu je nasmehnila in rekla: »Sedite. Ostanete pri nas?«
»Seveda,« Je rekel MP Jack Gordon.
Arhivar Tine Porečnik je rekel Miillerju: »Domači niso ljustili, da bi se Kurt oženil z Greto. Kurt je zažgal domačijo, ustrelil Greto in še sebe. Samo, bil je tako neroden, da je ostal pri Jivljenju. Tri mesece so ga lepo zdravili v bolnišnici. Ko je ozdravel, so ga obsodili la smrt.«
»Lepa zgodbica,« je rekel Miiller.
»Ne vem, kako morete iskati v teh časih zgodbe v arhivih,« je rekel dr. Janešek iz Prage. »Toliko stvari se zgodi vsak dan.«
»Vse je tako navadno in tako nezanimivo,« Je rekel stari arhivar.
»Ste slišali o tistih, ki so razstrelili skladišče, polno ljudi.«
»Sem, toda tega smo vajeni. Iz ljubezni pa malokdo ubije dekle in zažge domačijo.«
»In o tistih sedmih, ki so se zvrstili na šestnajstletnem dekletu.«
»Vem, vem. To je nekaj drugega. V arhivu Je vze lep«
urejeno. Vsa zgodba.	Človek,	ki	ga	nisi nikoli	poznal,
ti postane nenadoma	blizek.	Včasih	zveš tako	smešne
stvari. Na primer: Kurt je Greti zmeraj pravil: .Muci ka‘.«
t	•	•
MP Jack Gordon je objemal Marijo in ji rekel: »Za tabo bi šel do konca	sveta.«	v
Marija se je smejala in mu položila na usta prst.
V salon je prišel Milan in rekel Mariji: »Marija, govoril bi rad s tabo.«
»Takoj, zdaj?«
»Da.«
Obrnila se je k MP Jacku Gordonu in rekla: »Takoj pridem. Nekaj hoče z mano govoriti. Natoči mi medtem kozarec.«
»Bom,« je rekel Jack in jo pobožal po licu.
Arhivar Tine Porečnik je vzel iz žepa svečo, jo prižgal in odšel po stopnicah v svojo sobo. Sedel je za mizo, odprl mapo: »Primer Murta Miillerja,« si nataknil očala in začel brati. Spodaj v salonu so popivali. MP Jack Gordon je igral ustno harmoniko, ostali so peli. V sadovnjaku za hišo je nekdo streljal s pištolo.
Arhivar Tine Pogačnik je bral izjavo priče Emilija Went, ki je trdila, da je bil Kurt Miiller že od mladosti nežen in bogaboječ fant...
V pritličju so se odprla vrata in Gino je rekel: »Nekdo je ustrelil Marijo. V sadovnjaku leži...«
Ustna harmonika Jacka Gordona je utihnila, slišali so se koraki skozi predsobo, čez dvorišče in se izgubili v sadovnjaku.
Stari Arhivar Tine Porečnik je skomignil z rameni, odložil primer Kurta Miillerja in počasi šel iz sobe po stopnicah v pritličje.
ODLOČILI STE:
JULIJANA
JE POSTALA
aaapi.v-t, V*
-
s< 'm j
»Naj vas ne Iznenadijo solze v mojih očeh in to razburjenje... ker sem običajna žena, gospodinja, ki mi je edina sreča moj skromni dom, dva zlatolasa malčka in mož. In da sem iskrena: malo se bojim popularnosti — pa čeprav NILA, doma in v srcu ostanem Julijana!
Na nagrado trenutno ne mislim. Mislim le, kako je življenje včasih čudno in kako nas včasih sreča preseneti. Zahvaljujem se tisočim, ki so me izbrali, a vsem ostalim, ki so sodelovali pri moji izbiri, priporočam, naj se ne jeze, kadar se bodo doma v gospodinjstvu srečali z mojo sliko, ker sem prepričana, da jih bo Saponia gotovo s kakovostjo NILE popolnoma zadovoljila.«
To je izjavila Julijana Punčuh, tekmovalka štev. 2 iz Dobrove pri Slovenskih Konjicah v trenutku, ko je zvedela, da je poslala NILA.
IZID NATEČAJA ZA NILO
1. JULIJANA PUNČUH. Dobrova
fotografija štev 2 — 4656 glasov
Slika je odkupljena za 50.000 din
2. MIRJANA KOVAČEVIČ, Zagreb
fotografija štev. 4 — 3915 glasov.
3. ZLATA VELIMIROVIČ, Vršac
fotografija štev. 5 — 2532 glasov
4. TOŠA PAŠ, Trbovlje
fotografija štev. 1 — 2429 glasov
5. METKA BUČAR, Ljubljana
fotografija štev. 3 — 1170 glasov
Za točnost teh podatkov jamči uprava
SAP0NIE
SAPONIA se zahvaljuje vsem bralcem Vjesnika u srijedu in Tedenske tribuno, ki so sodelovali pri izbiranju NILE
M'E K SAN {> ER g H LJ A3E V
Po rdečkasti stezi sta tekli dve zraščeni beli podgani ko dvoglava in osmeronoga pošast. Kdaj pa kdaj se je začela ta dvojna žival boriti sama s seboj: desna podgana je vlekla na desno, leva pa na levo, in obe Eta nezadovoljno cvilili. Zmagala pa je vedno desna. Ob stezici sta se pasli zraščeni »siamski dvojčki« — dve ovci z mehko dlako. Prepirali pa se nista kakor podgani. Kažno je bilo, da ju je že zdavnaj vezala popolna enotnost volje in želja. Kristo je posebno osupnil, ko je zagledal nekega spačka: velikega, docela golega rdečkastega psa. Na njegovem hrbtu pa je sedela majhna opica, ko da je prilezla iz pasjega telesa; videti je bilo samo njene prsi, roke in glavo. Pes se je približal Kristu in pomahal z repom. Opica je obračala glavo, mahala z rokami, trepljala z dlanmi psa po hrbtu, s katerim je bila zraščena, gledala Krista in vreščala. Indijanec je segel v žep, privlekel iz njega košček sladkorja in ga pomolil opici. Toda nekdo je naglo potisnil Kristovo roko stran. Za njegovim hrbtom je bilo slišati sikanje. Kristo se je ozrl — Jim. Stari črnec mu je s kretnjami in mimiko pojasnil, da opice ne sme hraniti. In tisti hip je vrabec z glavo papigice iztrgal Kristu sladkor iz roke in se skril za grmom. Na trati precej daleč pred njima je zamukal konj, s kravjo glavo.
Po poljani sta pridirjali dve lami, mahajoč s konjskima repoma. Iz trave, iz trsovih grmičev, z drevesnih vej so zrli na Krista čudni plazilci, zveri in ptice: psi z mačjimi glavami, gosi s petelinjo glavo, rogati merjasci, noji z orlovskimi kljuni, ovni z-jaguarskim telesom...
. ?ri_stu se je zdelo, da vidi vse to v sajah. Mel si je oči in močil glavo z mrzlo Pa. ni nič pomagalo. V vodnih zbi-” ‘n ie videi kače z ribjo glavo in skril i,-nbe z žabjimi nogami, ogromne žabe telesom, dolgim kakor telo kuščarice... In Kristo bi bil spet rad zbežal.
Teda} pa ga Je Jim privedel na široko trato, posuto s peskom. Sredi nje je stala, obdana s palmami, vila iz belega marmora, zgrajena v mavritanskem slogu. Skozi palmova debla je bilo videti oboke in stebrišča. Iz medeninastih vodometov v obliki delfinov so brizgali debeli curki vode v prozorne vodne zbiralnike, v katerih so se lesketale zlate ribice. Največji vodomet pred glavnim vhodom je predstavljal- mladeniča, sedečega na delfinu, z zavitim repom na ustih, tako da je spominjal na bajeslovnega Tritona.*
Za vilo je stalo več stanovanjskih hišic in gospodarskih poslopij, za njimi pa se je razprostirala tja do belega zidu goščava bodečih kaktej.
»2e spet zid!« je pomislil Kristo.
Jim je privedel Indijanca v hladno sobico. S kretnjami mu je pojasnil, da bo to njegova soba, potem pa je odšel in pustil Krista samega.
TRETJI ZID
Kristo se je polagoma privadil temu neobičajnemu svetu okrog sebe. Vse divje živali, ptice in plazilci, kar jih je živelo na vrtu, so bili dobro udomačeni. Z nekaterimi izmed njih se je Kristo celo sprija-teljil. Psi z jaguarjevo kožo, ki se jih je bil prvi dan tako ustrašil, so mu hodili za petami, mu lizali roke in se mu prilizovali. Lame so mu jedle kruh iz rok. Papige so mu sedale na rame.
Za vrt in divjad je skrbelo dvanajst črncev, prav tako molčečih in nemih kakor je bil Jim. Kristo ni nikoli slišal, da bi govorili vsaj drug z drugim. Vsak je molče opravljal svoje delo. Jim ,je bil nekakšen upravnik. Pazil je na črnce in razporejal njihove dolžnosti. Kristo pa je bil v lastno presenečenje imenovan za Jimovega pomočnika. Dela ni imel mnogo in hranili so ga dobro. Samo nekaj ga je vznemirjalo, namreč ta zlovešči molk črncev. Bil je prepričan, da je Salvator vsem odrezal jezike. In kadar ga je Salvator poklical, kar se je zgodilo redko, je Indijanec vsakokrat pomislil: »Jezik mi bo odrezal.« Kmalu pa se je nehal bati za jezik.
Nekoč je Kristo našel Jima spečega v senci oliv. Črnec je ležal z odprtimi usti na hrbtu. Kristo je to izkoristil, mu previdno pogledal v usta in se prepričal, da je jezik starega črnca na svojem mestu. Tedaj se je Indijanec nekoliko pomiril.
Salvator je imel strogo razpredeljen dan. Od sedmih do devetih zjutraj je sprejemal bolne Indijance, od devetih do enajstih je operiral, potem pa je odšel v svojo vilo in delal v laboratoriju. Operiral je živali, potlej pa jih je dolgo proučeval. Po proučevanju jih je pošiljal na vrt. Kristo je včasih pospravljal po vili in tako je prišel tudi v laboratorij. Vse, kar je v njem videl, ga je presenečalo. Tam so v steklenih kozarcih, napolnjenih z nekakšnimi razstopi-nami, utripali razni organi. Odrezane roke in noge so živele naprej. In če je te žive, od telesa ločene dele napadla bolezen, jih je Salvatar zdravil in obnavljal ugašajoče življenje v njih.
Krista je navdajalo vse to z grozo. Rajši se je mudil med živimi spački na vrtu.
* V grškem bajeslovju bog morskih valov. S tem, da je trobil na morsko školjko, je povzročal ali ustavljal valovanje morja. Cesto so ga upodabljali sedečega na delfinu.
Ne glede na zaupanje, ki ga je izkazoval Salvator Indijancu, Kr. isto ni smel prodreti za tretji zid. Zelo pa ga je zanimalo, kaj je na drugi strani zidu. Neko opoldne, ko so vsi počivali, je stekel k visokemu zidu. Izza njega so se razlegali otroški glasovi. Kristo je razločil indijanske besede. Včasih pa so se otroškim pridruževali tanjši, piskajoči glasovi, ko da se prerekajo z otroki in da govore v nekem nerazumljivem narečju.
Ko je Salvator nekoč srečal Krista na vrtu, je pristopil k njemu, mu, kakor je bila njegova navada, pogledal naravnost v oči in dejal:
»2e mesec dni delaš pri meni, Kristo, in zadovoljen sem s teboj. Na spodnjem vrtu je zbojel eden izmed mojih služabnikov. Ti ga boš zamenjal. Tam boš videl mnogo novega. Nikar pa ne pozabi na najino pogodbo: drži jezik čvrsto za zobmi, če ga nočeš izgubiti.«
»Saj sem se med nemimi služabniki malone že odvadil govoriti, doktor,« je odgovoril Kristo.
»Tem bolje. Molk je zlato. Če boš molčal, dobiš mnogo zlatih pezov. Upam, da bom v dveh tednih spravil obolelega slu-
ti valiti za svoje življenje. Okrevajoči otroci so se igrali in tekali po vrtu, ko pa so si opomogli, so jih starši odpeljali domov.
Razen otrok so skakale po trati tudi opice. Opice brez šopa dlake na telesu.
Najbolj čudno pa je bilo, da so znale vse opice govoriti — ene bolje, druge slabše. Prerekale so se z otroki, jih zmerjale in cvilile s tenkim glasom. Vendar pa so živele z njimi družno in prepirale se niso z njimi bolj kakor otroci sami med seboj.
Kristo včasih ni vedel, ali ima pred seboj prave opice ali ljudi.
Ko si je dobro ogledal vrt, je opazil, da je manjši od gornjega in še bolj strmo nagnjen proti zalivu in da stoji na koncu ko stena strma skala.
Morje je bilo 'bržčas blizu te skale. Izza nje se je namreč razlegalo bučanje plime.
Ko je Kristo čez nekaj dni pregledoval to skalo, se je prepričal, da je umetna. Se en zid — četrti. Med gostimi grmiči glicinij je opazil siva železna vrata, prepleskana tako, da so se po barvi docela ujemala z njimi.
Kristo je prisluhnil. Vse je bilo tiho, le morje je šumelo onkraj skale. Kam so držala ta ozka vrata? Na morsko obalo?
Š.
m
žabnika spet na noge. Da ne pozabim — ali dobro poznaš Ande?« ,
»Saj sem se rodil v gorah.«
»Imenitno. Svoj živalski vrt bom moral popolniti z novimi živalmi in pticami. Ti pojdeš z menoj. Zdaj pojdi. Jim te bo spremil na spodnji vrt.«
Kristo se je bil že marsičemu privadil. Toda to, kar je zagledal na spodnjem vrtu, je presegalo njegova pričakovanja.
Na veliki, od sonca obsijani trati, so se igrali nagi otroci in opice. Bili so otroci raznih indijanskih plemen. Med njimi je bilo tudi nekaj čisto majhnih, starih kvečjemu tri leta, najstarejšemu pa ie bilo kakih dvanajst let. Ti otroci so bili Salvator-jevi bolniki. Mnogi so bili prestali hude operacije in Salvatorju so se morali za-
Nenadoma je bilo slišati razburjeni otroški krik. Otroci so se ozrli na nebo. Kristo je dvignil glavo in zagledal rdeč otroški balonček, ki je počasi plaval čez vrt Veter ga je zanašal proti morju.
Običajen otroški balonček, ki je plaval čez vrt, je Krista zelo vznemiril. Jel se je razburjati. In brž ko se je služabnik zdrav vrnil, je odšel k Salvatorju in mu rekel: »Doktor! Kmalu odpotujemo na Ande, morda za dolgo. Dovolite mi obiskati hčerko in vnučko.«
Salvatorju ni bilo po volji, če so služabniki zapuščali njegov dom in zato so mu bili ljubši samci. Kristo je molče čakal, zroč Salvatorju v oči.
Salvator ga je hladno pogledal in ga opozoril:
»Pomni najino pogodbo. Drži jezik za zobmi! Pojdi. Vrni se najpozneje čez tri dni. Počakaj!«
Salvator je odšel v drugo sobo in prinesel odondod irhasto vrečko, v kateri so žvenketali zlati pezosi.
»Tole je pa za tvojo vnučko. In tebi za molk.«
NAPAD
»Če ga tudi danes ne bo. se odrečem tvoji pomoči, Baltazar, in najamem spretnejše in zanesljivejše ljudi,« je govoril Zu-rita in si nestrpno vihal košate brke. Zdaj je imel na sebi belo promenadno obleko in panamski slamnik. Z Baltazarjem sta se srečala v okolici Buenos Airesa, tam, kjer se končajo obdelana polja in začenjajo pušče.
Baltazar je sedel v belem jopiču in modrih progastih hlačah ob cesti, v zadregi mulil od sonca ožgano travo in molčal.
Sam se je že kesal, da je poslal svojega brata Kris'ta kot vohuna k Salvatorju.
Kristo je bil deset let starejši od Baltazarja. Čeprav že prileten, je bil močan in spreten človek. Bil je zvit kot divja mačka. Bil pa je nezanesljiv. Poskusil je srečo s kmetijstvom, pa se mu je zdelo dolgočasno. Potem je imel krčmo v pristanišču, toda privadil se je vinu in tako je šla kmalu na boben. Zadnja leta se je ukvarjal z najbolj sumljivimi posli; pri tem si je pomagal z izredno lokavostjo, včasih pa tudi z verolomnostjo. Tak človek je bil primeren vohun, toda verjeti mu ni bilo moč. Če mu je kazalo, bi bil izdal tudi lastnega brata. Baltazar ga je poznal in zato je bil vznemirjen prav tako kakor Zurita.
»Ali si prepričan, da je Kristo opazil balonček, ki si ga spustil v zrak?«
Baltazar je neodločno skomizgnil z rameni. Rad bi bil čimprej opustil ta naklep, odšel domov, si zmočil grlo z mlačno vodo, pomešano z vinom, in legel čimprej k počitku.
Zadnji žarki zahajajočega sonca so posijali na oblake prahu, ki so se vzdignili izza griča. Istočasno je bilo slišati rezek, zategel žvižg.
Baltazar je zadrhtel.
»To je on!«
»Končno!«
Kristo se jima je naglo približal. Zdaj ni bil več podoben izmozganemu staremu Indijancu. Se. enkrat je bodro zažvižgal, potem pa je pristopil ter segel Baltazarju in Zuriti v roko.
»No, ali si se seznanil z .morskim vragom’?« ga je vprašal Zurita.
»Se ne, toda tam je. Salvator skriva ,vraga’ za štirimi stenami. Glavno je že opravljeno: v Salvatorjevi službi sem in mož mi zaupa. Z bolno vnučko sem opravil zelo dobro.« Kristo se je zasmejal in pomežiknil z lokavimi očmi. »Malo pa je manjkalo, da ni vsega pokvarila, ko je ozdravela. Jaz sem jo objemal in poljubljal, kakor se spodobi ljubečemu dedu, ona neumnica, pa se me je otepala in toliko da ni zaplakala.« Kristo se je znova zasmejal.
»Kje pa si dobil svojo vnučko?« je vprašal Zurita.
»Denarja ne najdeš, deklico najti pa ni težko,« je odgovoril Kristo. »Otrokova mati je zadovoljna. Dala mi je pet papirnatih pezosov, ona pa je dobila zdravo hčerkico.«
— Mimogrede povedano, je nadaljeval Le Gcff, w
pa je bil Simon tudi dobro plačan. Rosikova mu je C) dala v najem svojo prijetno hišico z vrtom, dva
koraka od »Promenade vojvodinje Ane« in čisto blizu bolnice. In gospod Simon je na vrata že pritrdil lepo bakreno ploščo, kjer lahko berete dobro viden napis:
GOSPOD SIMON TERAPEVT — MAGNETOPAT MAGNETIZEM — RADIOESTEZIJA
In lahko si mislite, v kakšno jezo jih je spravil, to gospodo medicinske, kirurgične in farmacevtske znanosti, ki zdaj s kotičkom očesa bero ta napis, ko hodijo mimo. In skozi okna svojih ordinacij lahko vidi dolg rep njegove klientele, ki je napolnila dva salona v hiši in še vežo povrhu. Avtomobilov, motorjev in biciklov pred hišo pa niti ne omenjaml
Potem pa je gospod Simon napravil še mnogo drugih čudežev in dela jih vsak dan, majhne in velike.
Toda čudež z gospo Meriadecovo, gospod novinar! To Je v resnici višekl Ta presega vsel Pomislite: bila je mrtva. Mrtva, vam pravim! In dobro vem: sam sem bil tam. To se pravi: klobuk doli Jezus Kristus bi ne bil mogel storiti boljšega!
Kavarna je bila polna do zadnjega kotička. Fotoreporter je snemal in gospa Meriadecova je sedela, ali bolje — bila je položena za svojo blagajno, potopljena med blazine1 Bila je še zelo slabotna, vendar pa zato nič manj žareča! Njen debelolični obraz je bil poln navdušenja, njeno veliko volovsko oko je delalo vtis, kakor da Je videlo boga, kakor da je že gledalo paradiž..,
— Se eno sličico, gospa Mčriadec, prosim vas!
■In aparat je tlesknil.
— Nikar se ne delajte togo, gospa Mčriadec. Bodite naravni, bodite živi! je rekel fotograf. In smehljajte se, kakor da bi mislili: »Življenje je lepo! Saj je res lepo, ali ne... Na! Odlično! Videli boste to sličico jutri na prvi strani: Obujena od mrtvih se smehlja v življenje.
In zmagoslavno je odkorakal skozi vrata.
— He, počakajte, ga je vznemirjeno poklical Le Golf. Obljubili ste, da boste tudi mene. •«
— Ampak, Ja, seveda, gospod kapitani To s- ’oh ni problem!
In spet je zgrabil aparat:
— Hitro, slika kapitana... glavnih prič čudeža'
— Jaz sem kapitan Le Goff, je rekel Le Goff, komandant »Škrata«. In nikar me ne pomešajte s komandantom ladje »Tvegaj vse«, ki se imenuje Le Guellec!
In postavil se je v položaj morskega volka. Klik je rekla Leica, in oba reporterja sta odhitela.
Le Goff je tedaj stopil k lastnici hotela Du Guesclin, gospe Le Clinchovi, ki je sedela pri sosednji mizi:
— Kar se mene tiče, če bi bil jaz Mčriadec, je zašepetal, bi me prav gotovo mučila huda mora, če bi moral spati s pokojnico... pa čeprav od mrtvih obuj eno 1
'	— Zlasti še zato, ker prav gotovo ne manjka živih
žena, je preipomnila gospa Le Clinchova s pomembnim smehljajem.
Mčriadec, ki je bil blizu, je uganil mrtvaško razmišljanje kapitana Le Goffa. Obrnil se je k svoji ženi in ji vrgel od strani pogled, ki je bil poln komične groze.
— Ni več dihala, vam pravim.
— Ne dvomim v to, da vi verjamete, gospa Le Clinchova, je rekel lekarnar. Vendar postavljam vprašanje glede vaše kompetence. Ali mi lahko poveste ime ene same osebe, ki je imela v rokah, ali ki je samo videla zdravniško poročilo, ki naj bi ugotovilo smrt gospe Mčria-decove? Ne? Tega mi pa ne morete povedati. Seveda ne, ker tega poročila nihče ni napisali Torej?
— Saj tudi nihče ni videl zdravniškega poročila, ki bi ugotovilo smrt Lazarja! In to ni nobena ovira in nikoli ne bo ovira, da bi milijoni in milijoni ljudi ne verjeli z vsem ognjem svojega srca, da je Jezus Kristus obudil Lazarja od mrtvih! Torej?
Hotel je reči: »Zanimiva... v toliko, v kolikor Je bolna.« Seveda.
— Prijeten primerek splenomegalije! Zelo ljubek, prav zares!
Potem je dodal zajedljivo:
— Ali že veste za zadnjo muho gospoda Simona? Začel je obujati mrtve!
: ■
L* ' V	.	V
1 C.v.tri
Naslednji dan Je bil v Dinamu semenj. Prodajalci in kupci — vsi so imeli v rokah čosopis »Svetilnik Severne obale«. Nad žarečim in tolstim obrazom gospe Mčriade-cove je bilo z debelimi črkami brati naslov: »OBUJENA OD MRTVIH SE SMEHLJA ŽIVLJENJU« in spodaj še članek s skromnim naslovom: »CUDEZ V DINANU«.
In iz ust neke trgovke z ribami se je izvil krik poln navdušenja in skepticizma:
— Ah, tega pa kar ne morem verjeti! To je preveč lepo, da bi bilo res!
— Pa je res! Sam sem bil tam! Bil sem priča, je prisegal pijanec, ki je tistega znamenitega večera krožil na bregovih Rance.
— Pa je le res! Sam sem bil tam! Bil sem priča! je na ladji »Škrat« govoril kapitan Le Goff nekemu nejevernemu Tomažu, ki je izjavil: »No, novinarji si pa res ne znajo nič več pametnega izmisliti!« In tri metre daleč od tistega kraja je na krovu ladje »Tvegaj vse« kapitan Le Guellec govoril tretjemu nejevernemu Tomažu: »Pa je le res, kapitan Le Goff je bil tam! Bil je priča!«
Vročica je valovala gor in dol po strmih ulicah malega mesta.
~ Kam pa bomo prišli, moj dragi šef, če bomo začeli obujati mrtve? se je vznemirila neka stara gospodična, ki je bila v službi pri notarju. Testamenti in vse to.. . Nihče ne bo več vedel... Nikoli se ne bomo mogli več zanesti...
— Je Pa res škandal, je pritrdil notar hudomušno.
— Konec sveta, je Izjavil direktor nekega pogrebnega podjetja direktorju trgovine za okraske grobov, ki je bil prav tako tega mnenja.
— Torej, gospa Le Clinchova, dajte mi čisto natančen odgovor...
Gospod Juin, stari lekarnar, je stal na pragu svoje apoteke v beli obleki in divje debatiral z lastnico hotela Du Guesclin, oba pa sta imela v rokah »Svetilnik Severne obale«.
— Prav nobenega vprašanja ni, da je to res! Saj vam pravim, da sem bila sama tam, da sem sama bila priča!
To seveda ni bilo res. Gospa Le Clinchova ni bila v kavarni Meriadec in tistega znamenitega večera ni prisostvovala čudežu. Lagala je pač zavestno, lagala pač dobronamerno, lagala zaradi dobrega čudodelnega gospoda Simona. Toda nekaj dni nato je lagala že nezavestno: sama sebi Je verjela, da je bila tam, da je bila priča.
g||	:
.s;	.'v,'	v,	.	.*>/■	VtfJ-	'jivG	-M »*•(•&<* „ .
: ;?••• /V/ivifi f.’; ■
— Prekleto! To bo dragocen človek, ko bo se začela volilna kampanja.
In ker ga Voisln ni razumel:
— Pa zato, ker bo lahko obudil mrtve volivce! je smehljaje se zaključil profesor.
— Naslednji, je poklicala bolničarka in se ustavila na pragu.
A noben bolnik se ni oglasil in stopila je zmedeno na hodnik. Tu pa je ugotovila, da na klopi, kjer je lilo še malo prej več bolnikov, ni bilo nikogar več. Vsi so odšli.
Na tleh je ležal samo pozabljen časopis.
Bolničarka ga je pobrala z namenom, da bi ga vrgla v koš za smeti, toda mimogrede se ji je pogled ustavil na sliki »OBUJENA OD MRTVIH SE SMEHLJA ŽIVLJENJU« in na članku »ČUDEŽ V DINANU« — in to je bilo dovolj, da časopisa ni zavrgla.
Zganila ga je in ga skrila v nedrije.
* * *
Vročica, ki je nastala ob »čudežu«, se je razširjala, plodno seme vere je pognalo, raslo in se razmnoževalo, se razraščalo in kakor divja trta poganjalo svoje mladike po vseh zidovih in po vseh hišah in vsepovsod raznašalo cvetje in plodove. Prodrlo je v družinske kroge skozi okna, brez odpora osvajalo ženske in otroke in se zapičilo v možgane po poti skozi srce.
Govorjeni časopis je na vse mogoče načine potrj" -al trditve tiskanega časopisa. Množile so se priče čudeža. Zdaj se je že zdelo, da je bila v tistem času v krčmi pri Mčriadecu kar polovica mestnega prebivalstva. In skoraj bi zaman iskal človeka, ki bi izjavil, da njega takrat ni bilo tam.
Avtentičnost čudeža so podpirala vse bolj in bolj odločna zagotovila, vse bolj in bolj odločni dokazi.
Trditev »bila je mrtva« se je kmalu okrepila s podrobnostjo: »Bila je mrtva že dve uri.« To pa je naraslo v: »Bila je mrtva že deset ur.« In dodajali so: »Je že smrdela« in si pomembno stiskali nosnice. In potem še dalje: »Krsta je bila naročena.« »Mizar je že vzel mero.« »Izdelava krste je bila v teku.« »Krsta je bila izgotovljena.« »Skromna krsta iz smrekovega lesa.« In ta krsta se Je pozneje še spremenila v veličastno krsto iz trpežnega hrastovega lesa. »Kdor Ima denar, je tudi spodobno pokopan,« so modrovali. Zdaj je bil vsakdo prepričan. »Kaj še niste prepričani? Pa če vam povem, da Jaz prav
gotovo vem. Tam sem bil (ali tam sem bila). Bil (ali bila) sem priča.« Kar se tiče zdravniškega pomočila, ki naj bi uradno ugotovilo smrt, so zdaj že številni državljani vedeli zanj — čeprav ga ni nikoli bilo. »Pa, če vam rečem, da sem ga videl (videla). Da, jaz sam sem ga videl (videla).«
In	množica, ki	se je obnovila večkrat na	dan,	turisti,
ki so	prihajali iz	Saint-Maloja	in iz Dinarda z ladjama
»Tvegaj vse« in »Škrat« — vsi skupaj so navalili v kavarno Meriadec. 2eleli so videti čudežno ženo. Želeli so videti njen lepi nasmeh. In obujena od mrtvih se je smehljala množici in se smehljala življenju. In pripovedovale je:
— Ko sem bila mrtva ...
* * *
Vvon, služabnik Simona Sinegaya (močan fant z dekliškim, milim in smešnim obrazom) je imel sila veliko dela, da je	zadržal val	bolnikov, ki	je nenehno	priti	kal na
vrata	hiše človeka	s čudežnimi	rokami.
— Toda, moji dragi, ubogi, saj vam povem, da ne vem več, kam bi spravljal ljudil Napolnili so vso hišo s kuhinjo vred!
In zmigoval je z rameni, dvigal roke k nebu In odpiral vrata:
— Prosim vas, bodite obzirni!
In res, vse — čakalnica, jedilnica, vsi hodniki in stopnišče — vse je bilo polno ljudi.	»
In vsi ti ljudje so čakali tiho, potrpežljivo in vsakogar od njih je mučila neka bolezen.
In vsi so kakor kak talisman držali v rokah časopis.
In v njihovih očeh je sijala luč. Čudovita luč upanja in vere.
Najbrž še nikoli ni bilo v Franciji videti hiše, ki bi bila tako polna trpljenja, upanja in veselja obenem.
— Morda pa gospod Simon lahko sprejme tudi po več bolnikov hkrati, je nasvetoval eden od bolnikov iz gneč« na stopnišču.
— Bodite vendar pametni, Je govoril Yvon. Saj ima vendar samo dve roki!
* * *
— Oh, saj me bo razneslo, je vzkliknil Simon. Danes Je bilo 112 bolnikov. In jutri jih bo prišlo 150.
— V vseh pokrajinskih dnevnikih pišejo o vas, je rekel Yvon in mu izročil šop časopisov.
— Vraga... sicer pa — odlično! Pripravi mi dvojni scotch.
Na ulici je šumelo.
Sum njegove slave!
Ljudje so drug drugemu z navdušenjem kazali hišo, kjer je živel črni človek s čudodelnimi rokami.
»Kmalu se bodo,« si je mislil Simon Sinegaye, »pred to hišo ustavljali avtobusi s turisti, kakor pred kakšnim zgodovinskim spomenikom ali kakšnim veličastnim razgledom in vodič bo naznanil po mikrofonu: »Tukaj prebiva gospod Simon, slavni magnetopat... itd.... itd....«
V zrcalu je opazoval svoj obraz. Videl je trd, trpek in ciničen smehljaj. In strmel je v svojo temno in črno se lesketajočo kožo, ki je bila gladka, skoraj bakrena in rahlo spreminjasta. In pomislil je: »Ali bi dosegel isti triumf, če bi bil belec? Ali bi bil deležen istega navdušenja, če bi bila moja koža takšna kot koža drugih Francozov?«
Dobro je vedel, da bi ne bilo takol
Nekdo je potrkal na vrata.
Bil je pismonoša in prinesel mu Je kup pisem, nekaj časopisov in ponudil mu je dostavno knjižico v podpis.
— Izvolite se podpisati semkaj, gospod Simon. Kar dve strani sta namenjeni vam. Skupaj prejmete danes 32.000 frankov. Toliko, denarja zdravnikom nikoli ne prinesem. Vaš kruh je blagoslovljen...
Medtem ko je poštar prešteval bankovce, je Simon raztreseno vzel v roke številne kuverte: »Gospod Simon, padar... Gospod Simon, magnetopat...« In vprašal j« poštarja:
— Kako pa Je z vašo ženo, Je zdaj zdrava?
J?	STRAN
1 1 IS. III. 1958
ZA VARNOST V PROMETU
Z ucn SF. VEČINA MOSTOV RAHLA) POVESI, LAHKO PA NASTANEJO SE HUJSE SPREMEMBE, NA PRIMER RAZPOKE . . . ZATO JE TREBA STALNO PRE-GLEIX)V ATI VSE GRADBENE OBJEKTE NA PROGAH. V ANGLIJI PREGLEDUJEJO SPODNJE DELE MOSTOV IN VIADUKTOV S TO NAPRAVO. KI JO VIDIMO NA SLIKI. S POSEBNEGA ŽELEZNIŠKEGA VAGONA SPUSTIJO ČUDNO »ROKO« S PLOŠČADJO IN STROKOVNJAKI NA NJEJ V GLOBINO. POSEBNE MERILNE »NAPRAVE TOČNO POKAŽEJO POVEŠ, KO SE VAGON ZAPELJE CEZ VIADUKT. HKRATI PA GA LAHKO STROKOVNJAKI PREGLEDAJO IZ NEPOSREDNE BLIŽINE, ALI SE NISO V NJEM LE POJAVILE NEVARNE RAZPOKE.
ČUDOVITA
TEHNIKA
NA J VIŠJO HIDROELEKTRICNO CENTRALO SVETA GRADIJO AMERIČANI V POGORJU COU-GAR V DRŽAVI WASHINGTON. CE BI VPRAŠALI NASE BRALCE. KAJ POMENI TA SLIKA. BI ZAMAN UGIBALI. ORJAŠKE CEVI SO LE SESTAVNI DELI PREDORA, KI BO VODIL VODNI TOK V HIDROCENTRALO.
RATDELT IN VTADAJ
TA PKBIZKDSBNA NACEILA SO DOMAČA TUDff V ANGLEŠKI ZT7-NANJI POLITIKI. CE JE ZE GRK OM TOLIKO DO CIPRA. ZAKAJ SJE NE BI ZANJ VNEMALI SE TURKI. ALI JE TEDAJ ČUDNO, CE LONDONSKI POLICAJI MIRNO GLEDAJO DEMONSTRACIJO TURSKIH1 ZENA V LONDONU, KI KORAKAJO PO MESTNIH ULICAH Z ZASTAVAMI IN S TRANSPARENTOM »TAKSIM« (DELITEV), S ClNCEtR BI RADE OČITNO POV EDALE, DA JIM JE DO TEGA, DA BI CIPER RAZDELILI MED TURČIJO IN GRČIJO. ANGLEŽEM JE TO SEVEDA PRAV. BOLJE, DA SE JEZIJO GRKI NA TURKE KOT PA NANJE. TAKO LAHKO IZ CIPRA SE VEDNO KAJ ZASE IZVLEČEJO.
TA SE PA RES NE BOJI
\
KLJUB PREVIDNOSTI JE VSAKO LETO OKOtI 40.000 LJUDI NA SVETU ŽRTEV KAČJEGA PIKA. KAKO ZMANJŠATI TO ŠTEVILO? NAJBOLJ ZANESLJIVO SREDSTVO JE SEVEDA VBRIZGANJE SERUMA. ZA TA SERUM MORAMO IMETI NA RAZPOLAGO KAČJI STRUP, KI GA VBRIZGAVAMO KONJEM IN IZ NJIHOVE KRVI PROIZVAJAMO POTREBNI SERUM. DRUGAČE POVEDANO, CE HOČEMO IMETI SERUM, MORAMO IMETI TUDI KACE. ZATO MORAJO BITI TUDI NEKATERI LJUDJE PRIPRAVLJENI NA TO, DA POSTANEJO KACE DEL NJIHOVEGA VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA. TA NEPRIJETNI POSEL KAŽETA NASI DVE SLIKI. MOŽAKAR JE BREZ POSEBNIH POMISLEKOV POGRABIL ZA REP VELIKO KOBRO, KI JE MED NAJ-HUJSlMI STRUPENJAČAMI, JO POTEGNIL IZ KOŠARE IN ZAGRABIL KLJUB BESNEMU OTEPANJU ZA VRAT. NATO JI JE STISNIL ZLEZE STRUPNICE, DA SE JE STRUP POCEDIL V POSEBNO POSODO. TOLE ZVENI POVSEM PREPROSTO. V RESNICI PA SO ČLOVEKA NA SLIKI ZE TRIINDVAJ SETKRAT OKLA-LE STRUPENE KACE IN BI BIL ZE	TRIINDV AJSETKRAT	OB
ŽIVLJENJE, CE NE BI IMEL PRI ROKI REŠILNEGA SERUMA.
NEVERJETNA
PODJETNOST
Sophia Loren v izgnanstvu
NA SLIKI — SREDI MED MATERJO IN SESTRO — JE VIDETI KOT OČARLJIV NASMEJAN HU-ZAR . . . SLIKE PA LAHKO VARAJO: SOPHIA JE V RESNICI ŽALOSTNA MLADOPOROČENKA. LAUSANNE, OB BREGU LABODJEGA JEZERA, JE KRAJ NJENEGA IZGNANSTVA. ODKAR SE JE V MEHIKI POROČILA S CARLOM PONTIJEM, Z NJIM KI JO JE PREDSTAVIL SVETU. SE NI VF.C VRNILA V ITALIJO. ITALIJANI MEČEJO ZDAJ OGENJ IN ŽVEPLO NANJO, KI SO JO SE PRED KRATKIM OBOŽEVALI. »DANES NIMAM POGUMA, DA BI SE PELJALA V RIM, NA SVOJ RODNI DOM,« PRAVI, »TODA IZ ST. MORITZA SE BOM V MISLIH LAZE VRAČALA DOMOV.« — CAROI, REED, KI JE PRED NEDAVNIM SNEMAL NJEN FILM »KLJUČ«, JE PRAV PRESENEČEN NAD NJO. PRI DELU JE POKAZALA TOLIKŠNO VNEMO IN PRIDNOST. DA BI JI MARSIKATERA IGRALKA LAHKO ZAVIDALA V HOTELSKI SOBI LEZI NA NJENI MIZI BIOGRAFIJA GRETE GARBO. Z MOŽEM PRIPRAVLJATA TRI NOVE FILME. ALI JI BODO PRINESLI TAKO VELIK SLOVES, KAKOR GA JE IMELA BOŽANSKA GRETA? KDO VE — OSVAJANJE AMERIKE NI BILO RAVNO NAJBOLJ IMENITNO NJENI PRVI TRIJE HOLLYW OODSKI FILMI NISO DdELI RAVNO IZREDNEGA USPEHA.
h
1
m jgsysr j
...
J*1'	•*>	«	:	:v.*\T	»V-*	w
V\.• :* *** b M -
\ V.
NEMŠKA NARAVOSLOVKA LO-RA KEGEL IMA NAJLEPSl NEMŠKI MUZEJ ČRNSKE UMETNOSTI, KI JE POZNAN PO VSEJ EVROPI. VITKI KIPCI SKRIVNOSTNE MASKE. REZBARIJE IZ SLONOVE KOSTI SE VRSTIJO PO NEŠTETIH POLICAH IN OMARAH NJENEGA STANOVANJA. NAJBOLJ NENAVADNO PA JE. 1>A JE VSE TE STVARI NABRALA SAMA. ZE NEKAJKRAT JE BILA SAMA V NAJBOLJ NEPREHODNIH AFRIŠKIH PRAGOZDOVIH BREZ OROŽJA IN OBIČAJNO PES — POGOVARJALA SE JE NAJVEČ Z ROKAMI. S SPOSOBNOSTJO NAJBOLJ ZVITE TRGOVKE JE IZVLEKLA OD DOMAČINOV ČUDOVITE PREDMETE VELIKE UMETNIŠKE VREDNOSTI. VČASIH JE LORA KEGEL ŠTUDIRALA SLIKARSTVO, POZNEJE PA JO JE PREVZELO VESELJE DO ETNOLOGIJE IN TA JI JE POSTALA TUDI VSAKDANJI POKLIC. APRILA SE BO 58-LETNA ZBIRALKA SPET ODPRAVILA SAMA V AFRIŠKI PRAGOZD.
Mlad je začel
TO SLIKO JE FOTOGRAF POSNEL NEKJE MED GAUCl PASTIRJI SIRNIH ARGENTINSKIH PAMP. GOVORI VAM SAMA. SVOJEGA SINA JE IZKUŠEN GAUCO POSADIL NA KONJA
da bi se cimprej navadil
POKLICA SVOJEGA OČETA NO IN DA BI BIL OČETU ČIMBOLJ PODOBEN. MU JE DAL TUDI STEKLENICO Z VINOM KI JO PRAV TAKO NAVDUŠENO PRAZNI, KO DA BI BIL ZE ODRASEL , , .
ie
Z ZAJCI NIMA SREČE
Mirko Miličevič iz vasi Rakitna v Hercegovini je sicer spreten lovec in se lahko pohvali, da je doslej uplenil že kar čedno število divjadi od srn in jelenov pa do lisic in volkov, ima pa nezaslišano smolo — z zajci. Odkar lovi, se mu namreč še ni posrečilo upleniti niti enega.
Nedavno tega pa se je Miličeviču vendarle nasmehnila lovska sreča: ko je hodil po gozdu, je v grmovju pod drevesom zagledal nekaj živega. Previdno je stopil še korak bliže in naglo segel z rokami v grmovje. Z golimi rokami je zgrabil — živega zajca, ki je imel pod drevesom svoje ležišče in je najbrž na njem spal, da lovca ni opazil.
Miličevič je bil sprva malce v zadregi; pravkar je »uplenil « prvega zajca v svojem življenju, vendar mu kot lovcu seveda ni bilo všeč, da ga je ujel kar z rokami in ne ustrelil. Njegovi lovski tovariši se mu bodo zato gotovo smejali na vsa usta. Da pa bi jim dokazal, da je zajca vendarle ustrelil, se je odločil za sicer zelo nešportno, a kaj svojevrstno dejanje: živega dolgo-ušca je s pasom privezal za vrat k drevesu in stopil nekaj korakov vstran, nameril s puško in — ustrelil!...
Kot vsaka sreča pa je tudi lovska sreča zelo muhasta gospa. Prej se je Miličeviču sicer nasfnehnila, sedaj pa mu je odločno obrnila hrbet: strel iz lovske puške namreč zajca ni ubil — Miličevič je bil najbrž živčen, ker je imel prvič v življenju zajca pred muho! — ampak je zadel pas, ki je bil zajec z njim privezan na drevo, in ga seveda prebil. Zajec
pa je pred pragom hiše zagledala prislonjeno žensko kolo in takoj spoznala — hčerkinega! Na kolesu je bil privezan listek, na njem pa je pisalo:
>>Roziki za Novo leto v darilo!«
Čeprav je od tega minilo ie nekaj let, Kogalovi še do danes ne vedo, kdo se je takrat tako pošalil z njihovo najmlajšo. Rozika, ki je medtem že zrasla, pa še dandanes kuha jezo na tatu, ki ji je takrat s svojo »šalo« tako zagodel.
M. K.
(Nagrada »Natečaja zanimivosti« — 500 dinarjev)
VKLENJENI HRIB
Z dokaj strmega skalnatega hriba tik nad naseljem Sveta Nedelja na otoku Hvaru, so se
g ?
6
je poskočil, kar so mu dale pete in v nekaj trenutkih izginil izpred oči presenečenega lovca.
»GROZNI« BLEJČAN
Na Bledu živi moški srednjih let, ki že dolgo vzbuja pozornost pri domačinih, zlasti pa še pri tujcih. To je Martin
Vidic, šofer taksija, ki ga vsi domačini kličejo kar Tinček, včasih pa mu za šalo pravijo tudi »grozni« Blejčan. Tinček se namreč že več let nazaj iz neznanega vzroka ni niti obril niti ostrigel, tako da so mu zrasli neznansko dolgi lasje in velika, košata brada. Skratka — pravi »divji mož«!
Za svojo službo si Tinček sicer res ni izbral najprimernejše frizure, a posel mu vseeno — ali pa prav zaradi tega! — kar dobro uspeva. Gotovo. je marsikateremu tujcu zaradi tega padel v oči in nemalokrat je bil Tinček, ko je s svojo obraščeno glavo gledal skozi okno svojega avtomobila, hvaležen motiv za oko fotografskih aparatov. Kljub svoji »grozni« frizuri pa je Tinček zelo prijazen možak, kar dobro vedo vsi, ki ga poznajo. Marsikdaj rad zastonj popelje kakšnega pešca, če je namenjen v isto smer. Ko je pozimi Blejsko jezero zamrznilo, je Tinček zelo razveselil mlade blejske dršalce s tem, da se je s svojim avtomobilom pojavil na ledu in jim pripravil pravcati »avto-skijoring«.
Nedavno pa je »grozni« Tinček spet poskrbel za presenečenje: nekega lepega dne se je namreč — prav tako iz neznanega vzroka — obril in ostrigel! Prvi domačini, ki so ga srečali na cesti, ko je šel iz brivnice, ga še spoznali niso, tako je bil spremenjen.
M. E.
(Nagrada »Natečaja zanimivosti« — 500 dinarjev)
NEPRIČAKOVANO DARILO
Mladi Kogalovi Rozfki iz Črne na Koroškem so domači kupili kolo, da bi ji bila pot v šolo krajša in da ji ne bi bilo treba pešačiti, kadar bo treba skočiti v oddaljeno trgovino. Nekega dne v avgustu — bilo je že pred nekaj leti — se je Rozika res odpravila z novim kolesom, da bi si nakupila nekaj šolskih potrebščin. Kolo je prislonila ob steno in stopila v prodajalno. Ko pa seje vrnila, je od strahu onemela: njeno novo kolo je — izginilo!
Pomagale niso ne solze ne dolgo iskanje, kolesa, ki gaje odpeljal neznani tat, ni bilo moč najti. Morala je peš domov, tam pa povedati, da kolesa ni več. Kaj se je Roziki doma zgodilo, menda ni treba posebej opisovati.
Več mesecev potem, ko so bile klofute že pozabljene in solze že zdavnaj posušene, pa se je Roziki obraz spet razjasnil. Bilo je jutro pred Novim letom in njena mama je navsezgodaj odpirala vežna vrata. Na njeno veliko presenečenje
v’1 11 '''-'.'.C'.'.'.V L-
leta in leta krušile manjše in večje skale, včasih pa tudi precejšnji zemeljski plazovi. Te »padavine« so seveda pomenile veliko nevarnost za prebivalce naselja, ki so se tudi bali, da se utegne nekega dne utrgati s hriba posebno velik usad in naselje pokopati pod sabo.
V stiski pa je otočanom prišlo na misel nekaj posebnega: razpokane pečine hriba so — okovali z mogočnimi verigami! Ta svojevrstna rešitev neprestano grozeče nevarnosti je toUko pomagala, da na naselje sedaj res ne leti več toliko skal kot prej, pa tudi večjega zemeljskega plazu se prebivalcem Svete Nedelje vsaj za nekaj časa ni več treba bati.
»DRAGOCENA« ZELJNATA GLAVA
Ze v prejšnji številki smo pisali o prstanu, ki je »zrasel« na njivi s korenjem in je zagledal beli dan šele jeseni ob pobiranju pridelka. Nedavno tega pa se je zgodilo nekaj podobnega tudi v Železniku pri Beogradu:
Gospodinja Živka Popovič je na živilskem trgu kunila dve glavici kislega zelja, da bi doma za kosilo pripravila sarmo. Ko pa je načela prvo, je z nožem zadela ob nekaj trdega v notranjosti. Previdno, da ne bi poškodovala listov, je glavo odprla in pred očmi se ji je nanadoma zasvetila — žepna ura!
Čudna najdba je bila najbrž last katerega od zelarjev, ki je uro izgubil pri vlaganju zeljnatih glav v sod za kisanje. Možno pa je tudi — čeprav manj verjetno — da je uro izgubil kmet na njivi, ko je zelje še raslo, pa mu je pri tem padla iz žepa prav na zeljno glavo, ki se je šele razvijala, in tam obtičala. Tako so jo zeljni listi prerasli. — Najdba, ki je vsekakor svojevrstna zanimivost, pa je bila sama po sebi žal brez vrednosti, ker je ura med kisanjem zelja znotraj čisto zarjavela.
DOBRO MISLIL
Konec lapske jeseni so nogometaši iz vasi Sirče povabili na prijateljsko srečanje nogometno moštvo »Mladosti« iz Opleniča. Ker je bil lep dan, je prišlo tekmo gledat kar precej ljudi. Med .njimi je bil tudi delavec Mirko Korovič iz Sirčeta, ki je seveda navdušeno navijal za domače. Postavil se je za vrata, ki jih je branil vratar »Mladosti«, da bi bolje videl, kako se bo stresala mreža ob golih.
H
Tekma pa ni potekala tako, kot si je to želel Mirko Korovič in njegovi sovaščani: »Mladost« se je na igrišču bolje obnesla in domače moštvo ji ni moglo do živega. Posebno slabo se je izkazala napadalna petorica domačih, ki se ji nikakor ni posrečilo resno ogroziti nasprotnikovega gola. Ob nekem napadu, ko so domači sicer prodrli do nasprotnikovega gola in je strel za malenkost zgrešil vrata »Mladosti«, pa se Mirko Korovič ni mogel premagati: žogo, ki bi morala cilj zgrešiti, je tik ob prečki vrat spretno prestregel z nogo in io brznil — v gol!
Vse se je odigralo tako naglo, da sodnik, ki je bil tačas sredi igrišča, te »pomoči« navdušenega navijača ni niti opazil in je seveda odpiskal gol v škodo »Mladosti«. Sele pg daljšem pregovarjanju, ko so igralci »Mladosti« ostro p*o-testirali in je tudi stranski sodnik potrdil prekršek, je bil »gol« ra zrel ia vi jen.
brane, sestre J in prijatelji \7
voditelji razni organizacij
Hoicdat bpoine vzgoje
NEUTRUDNI IGRALEC IN IZPRAŠEVALEC
2~5 leto
V2q00ITE10l
2JH
mati
o\'
e.V
strežnica1^ vrtnarica bratje,6esjre in soigralci
Fiziološke:	RAZVOJNE	ZNAČILNOSTI
Telesna rast postaja nekoliko počasnejša in enakomernejša,-a živčni sistem je še vedno v isti hitri rasti.
Pridobi si že veliko spretnost v hoji in tekanju, kar ga vodi k vedno širšemu spoznavanju sveta in v vedno večje samozaupanje.
Sposoben je že popolne kontrole nad izločanjem telesa.
Velik razvoj govorne sposobnosti, ki je pa še često dokaj omejena zaradi neizvežbanosti govornih mišic in njih koordinacije.
Psihološke:
Spolno zanimanje se začne obračati k spolnim organom.
Najbolj ga razveseljuje gibanje.
Začenja se zavedati sam sebe kot individuua, kar ga včasih zapelje v bahanje.
Zelo rad vse posnema.
Močno je že sposoben čutiti čustvo ponosa in sramu.
Čuti potrebo, da soglaša s starši.
Razvije se mu že občutek za čas, spominska sposobnost in besedno razumevanje.
Iskriti se mu že začne logično mišljenje.
Stalno želi odgovor na vprašanje »zakaj«.
Zmožen je tudi upoštevati razloge.
Zelo se mu razvije zanimanje za dele lastnega telesa in telesa drugih.
Zato že tudi zelo rad sprašuje o spolnih organih, o rojstvu itd.
Sposoben se je že zelo zbrati (skoncentrirati).
Sociološke:
Sklepa prijateljstva z drugimi otroki.
Se spoprijazni z navadami in običaji domače hiše.
Spontano razkriva celo skalo novih čustev, ki jih prej še ni poznal.
Zelo rad že nastopa kot nekakšen varuh do mlajših bratov in sester.
Sposoben je dramatičnih in fantazijskih iger.
Pouk:
VZGOJNI UKREPI
MED IGRO IN KNJIGO
VZGOOlTfiOl
star^ill
ucifeli
RAZVOJNE ZNAČILNOSTI
bratje m sešrre ter soi^r^ki
SREDI PUBERTETNIH VIHARJEV RAZVOJNE ZNAČILNOSTI
Fiziološke:
Telesna rast še bolj počasna.
Poveča se sposobnost nadzorovanja in vsklajanja gibov. Naraščanje fizične smelosti.
Psihološke:	•
Začetek kritičnega odnosa do lastnih prizadevanj.
Vzbujena želja, doseči pri delu ravno tako kvaliteto kot kvantiteto.
Sprejme že lahko tovariško kritiko.
Zelo ga zanima, kako stvari delujejo (funkcioniraj^).
Se vedno zelo sprašujejo o rojstvu ipd.
Obstaja še tudi nagnenje k lakomnosti.
Sociološke:
Težiti začne k novim socialnim tvorbam (Organizacije, društva, krožki itd.).
Je že družbeno bolj zanesljiv
VZGOJNI UKREPI
Poduk:
Vedno širše poučiti o delovanju telesa, tudi o delovanju spolnih organov ter o razmnoževanju.
Proti koncu tega obdobja že tudi poučiti o funkcijah obeh spolov. Temeljna spoznanja o dednosti.
Preprost pouk o vlogi Obeh spolov pri ustvarjanju družbe. Poučiti o delovanju organizma, o parjenju pri živalih, o embrionalnem razvoju itd.
Seznaniti o roditeljski odgovornosti in družinskem življenju.
Navade:
Utrjevati dosedanje navade.
Navaditi	ga, da gleda na spolne organe kot	na običajni	del	telesa,	ne pa kot	na nekaj izjemnega.
Privajati ga že na zahtevnejše delo in vztrajanje pri njem. Zadržanja:
Vzbuditi mu čudenje nad pojavi življenja.
Spopriijazniti ga z vlogo svojega spola, kar je zlasti pomembno pri dekletih.
Pripraviti ga, da veselo pričakuje pojavljajoče se spremembe^ ki so	v zvezi z	njegovo spolno zoritvijo	v puberteti.
Navaditi	ga, da ni	zadovoljen z majhnim uspehom pri	svojem
delu.
Vzbuditi mu veselje in življenjsko radost do tistih oblik udejstvovanja, ki se jih loteva.
Seznaniti ga je treba z deli telesa in s spolnimi organi obeh spolov.
Posredovati mu osnovna spoznanja o delovanju telesa.
Mu na dojemljiv način objasniti rojstvo otroka.
Obrazložiti sestavo družine in dolžnosti vsakega njenega člana.
Opozoriti ga, da obstajata moški in ženski spol tudi pri živalih ter na podobno rojstveno pot njihovih mladičev. Navade:
Izpopolniti nadzor nad izločanjem telesa.
Privaditi ga je treba, da sam spi in da hitro vstane, ko se zbudi,
Uvajanje v preprosta higienska pravila.
Navaditi ga na sproščenost glede vsega, kar je v zvezi s tele-som v okviru domače družine in na zadržanost izven nje.
Zahtevati pametno stopnjo poslušnosti.
vaditi ga v nekaterih oblikah samopremagovanja.
Prinaša naj svoj delež pri opravljanju raznjh dolžnosti v okviru domače družine.
Privaditi ga je treba, da le s potrebnim prizadevanjem in naporom doseže uspeh pri delu.
Naučiti ga razumno opazovati naravo.
Zadržanja:
Opozoriti ga, da ne razgalja telesa na nespodoben način, a ga pri tem tudi obvarovati pred napačno sramežljivostjo.
Privzgojiti mu pravilen čustven odnos in obzir do drugih.
Naučiti ga spoštovati družinsko složnost kot normo pametnega življenja.
Vaditi ga v sodelovanju pri delu.
Buditi mu zaupanje v lastne sposobnosti in v možnost doseganja uspehov.
Razžarjati mu zanimanje in občudovanje za vse, na kar naleti v prirodi.
Fiziološke:
Telesna rast že mnogo počasnejša.
Razvoj drugega zobovja.
Izpolnjevanje vidne koordinacije.
Javljanje precejšnje telesne energije, ki se često začne izražati v znanem »merjenju sil«.
Psihološke:
Velika radovednost za vse.
Loteva se mnogih reči, a brez potrpljenja.
Težnja k lakomnosti.
Sociološke:
Zelo velik razvoj socialnega čustvovanja, posebno še ob vstopu v šolo.
Razvoj teženj po sodelovanju.
_ . .	VZGOJNI	UKREPI
Poduk:
Zelo površen opis, kako pride do oploditve in začetka novega življenja.
Objasniitev zdravstvenih navad', ki si jih je otrok že osvojil. Preprosta obrazložitev družbenih odnosov izven domače hiše. Posredovanje poglobljenih spoznanj o naravi.
Navade:
Nadaljevati s privzgajanjem že zahtevnejših navad.
Naučiti ga, da zna ostati zvest svojim tovarišem.
Vcepiti mu razlikovanje med tujo in svojo lastnino.
Zadržanja:
Utrjevati in poglabljati že privzgojena ravnanja.
Pomagati mu, da s« odvadii padati v zadrege.
Navaditi ga, da zna skrbeti za osebno zdravje in čistost. Privzgojiti mu pripravljenost, deliti svojo lastnino z drugimi. Naučiti ga občudovati življenjsko silo in živahnost.
8'12 leto
Ze pravi Solar
VZGOJITELJI
Iz leta v leto se menjavajo oblike krojev in splošne zunanje podobe ženskih oblačil; enkrat je moda V, enkrat H. zdaj pa se napoveduje »vreča«. Spričo tega bo nemara zanimivo pogledati, kako se je silhueta ženske postave, oziroma obleke spreminjala v stoletjih, vedno z namenom, da bi nosilka tega ali onega kroja zbujala videz mikavnosti in lepote.
vsaj večinoma niso menile za take grožnje . , .
V časih francoskega pisatelja Rabelaisa so se pojavili tako imenovani stezniki, s katerimi so skušale ženske poudariti svojo vitko postavo. V 16- stoletju so se začele žensk še bolj truditi za člmlepšo zunanjost. Nekateri zdravniki so bbjavill članke, v katerih so obravnavali lepotilna sredstva in razne ku-
Tudi v našem stoletju se ženske vnemajo za najnovejše modne domislice, le s to razliko, da zdaj- po zaslugi raznih kozmetičnih sredstev, masaže lahko vsaj v glavnem zadostijo tem svojim željam oziroma sorazmerno lahko spreminjajo oblike svoje postave in obraza. Sodobni ženski se ni več treba mučiti z najrazličnejšimi pretesnimi stezniki, ki so jih uporabljale njene vrstnice v prejšnjih stoletjih; vse to doseže na znatno lažji način in si sorazmerno lahko pridobi linijo, ki jo narekuje moda — ta večni sen in tudi ppiganjalka žensk vseh časov.
Stara
posoda
Čaša Je najstarejša posoda, kar jih uporablja človeški rod. Kadar so bili naši prazgodovinski predniki žejni, so prste in dlan stisnili v prgišče in so se napili ob bistrem studencu. Dlan je čez čas nadomestil izdolben kamen, v tisočletnem razvoju je postajala ta posoda čedalje lepša- Najprej je bila iz gline, potem iz lesa, dolgo pozneje jz kovin in stekla, zdaj pa izdelujejo čaše že iz raznih plastičnih snovi. Vendar je čaša tudi v modernem času ohranila svojo naravno obliko, posneto po prgišču, cvetnih čašah, navzgor zavihanih listih 1. pri
SKUPNA ODGOVORNOST ZA DRU2IN0
Bila je žena okoli štiride-H!	setih. Njena postava srednja,
UP	nekoliko polna, barva obraza
|§§	pepelnata in Izraz precej za-
§|§	grenjen. Ne vem, kako to,
§=|	toda takoj, ko sem jo zagle-
=gg	dal, sem bil prepričan, da je
nesrečn« v zakonu in da prl-haja zaradi tega.	Nisem	se
jH	zmotil. Ko sem	jo	prosil,	da
se	naj sede in mi	zaupa, kaj	jo
figi	tare, je storila	to	počasi	in
|H	utrujeno.
— Moj zakon je čislo dru-Hl	gačen, kot sem si ga pred-
§p	stavljala . ..
Hotel sem jo opogumiti:
— In v čem je tisto »dru-jjg	gačno«?
Pogledala me je bežno in Ul	pristavila, da bi mi za uvod
§§	rada nekaj pojasnila. Ko sem
j=	ji pritrdil, se je zazrla v
gl	omaro v nasprotnem koncu
|=g	sobe in začela:
— Vidite, moj mož je za-=	poslen, jaz pa nisem, sem
gE	gospodinja. Tri otroke ima-
va, vsi trije so že v šoli. Nje-=g	gova zaposlitev ni težka, dela
Up	le osem ur dnevno. Jaz, ki
H|	nisem »zaposlena« — to je
=ee	povedala s posebnim poudariš	kom, skoro bi rekel, da je
HH	bilo v glasu nekaj ogorče-
§H	n.ia, si ne morem niti ob ne-
gH	deljah in praznikih privoščiti
Ig	osemurnega delavnika. Ne
!H	morem reči, da morda dru-
s=j	gače ni v redu človek, toda
gg	on je prepričan, da je vse
==	svoje dolžnosti opravil s tem,
§=	da je delal v službi in nam
jM	prinesel denar ...
Ko je to pripovedovala, se §H	je očitno zelo vznemirila, za-
gH	kaj glas se ji je začel nekam
HH	tresti in ni mogla mirno na-
HH	daljevati. Moral sem ji za-
§§!	staviti nekaj nevažnih vpra-
šanj, da se je spet zbrala.
— In kaj dela v popoldanskih urah?
— Posedi malo v kuhinji, izmenja nekaj brezpomembnih vprašanj z otroki, pre bere kakšen časopis, potem pa se umakne bodisi v svojo sobo bodisi gre v kako družbo. Niti na misel pa mu ne pride, da bi otroke povprašal, kak<f je bilo v šoli, kaj imajo Za nalogo, ali vse razumejo ali če imajo sicer kakšne težave, želje ipd.
Prenehala je, ko da bi morala zbrati novih moči, da bi povedala še pstalo. Namenoma sem jo pustil, ker sem bil prepričan, da jo bom tako najmanj motil. Zazrla se je v mizico pred nama in skoro malo zardela, ko je rekla:
— Tudi z menoj se kaj dosti ne razgovarja, niti o družinskih niti o mojih osebnih težavah. Ne zanima ga, če z denarjem lahko shajam, ne zanima ga, kako ga trošim, česa bi še rabili in kje dobiti. Moram vam priznati, da me to nič koliko žre. Tak mož in oče je zelo lahka reč In še bpdo gotovo vsi rekli, da mi je lepo. Za vso družino služi mož, njej r.i treba delati. V resnici pa je njegovo delo v primeri z mojimi skrbmi in odgovornostmi deset in desetkrat lažje ...
Slutil sem, da je zdaj poglavitno povedala, in jasno občutil, da stojim na prav ozki brvici, ki vodi nad zelo globoko in nevarno sotesko. Da bi tej ženi na njeno bolečino in razočaranje prilil še
h
Ze v davnih časih so ženske uporabljale najrazličnejša sred. stva, da bi polepšale svojo zunanjost. Zgodovinski zapiski iz starega Rima pripovedujejo, da so Rimljanke poznale najrazličnejša lepotilna sredstva, za največji kompliment pa je veljala primerjava te ali one ženske s trstiko. Rimljani so torej imeli še posebno v čislih visoke, vitke postave.
Tudi v srednjem veku je bila vitkost vsaj sprva simbol lepote. Trubadurji in srednjeveški pesniki so opevali majhne, vitke ženske, katerih pas je bilo mogoče obseči s prsti obeh rok.
Vitke postave in stožčaste grudi so bile ženski ideal v 15 stoletju. Obleke, ki so bile poprej visoko zapete, so jele dobivati čedalje globlje izreze, tako da so se videla bela ramena, na katera so cerkveni oblastniki klicali ogenj in pepel kot kazen za pohujšanje. Zenske p« se
re. Pojavili »o se recepti za po. lepšanje obraza in tudi napotki za shujšanje. V 18. stoletju je bila ideal vitka ženska s finimi, uglajenimi kretnjami. Zapiski kažejo, da so ženske takrat še posebej pazile na svojo zunanjost; v številnih knjigah so opisani najrazličnejši napotki ne le za nego obraza, marveč tudi za ohranitev vitkosti.
Romantiki so v prejšnjem stoletju oboževali nežne, melanholične ženske vitkih postav, trudnih oči in bledih obrazov. Te ženske se niso ravnale po dieti, ki je jo'veliki francoski pisatelj in družabni poročevalec svojega časa Honorč de Balzac pripisoval svojim junakinjam (jajca, mleko, sadni in zelenjavni sokovi), mairveč so se zatekale k sredstvom, ki so spravljala v nevarnost njihovo zdravje in življenje. Uporablja, le so kis, limonove sokove in ooetno kislino.
^ s«t°s
1 -rt\\OsVe pos°Ae
»PRETIŠ«
Podjetje »TIT 0«
SARAJEVO
malo goriva, bi bila temu in takemu zakonu gotovo takoj pripravljena napraviti konec. Tega pa nisem želel, ker se končno ne poročimo zato, da bi se spet razšli. Vprašal sem jo:
— Ali ml lahko poveste, kaj ste že sami storili za to, da bi mož takšno vedenje sn takšen napačen odnos do družine in vas spremenil?
Na to mi ni odgovorila, marveč me je le začudeno pogledala. Zato sem nadaljeval:
— Ali poskusite kdaj sami z možem, ko se vrne, načeti razgovor o družinskih problemih? Mu rečete, da je bilo danes z Jožetom tako in tako v šoli, da ima deklica tako in tako nalogo, je ne zna dobro, da bi radi šli morda k frizerju, pa če bo zato lahko popoldne on pri otrocih? Da se vam je to in ono v stanovanju pokvarilo, ali vam bo morda ob priliki lahko popravil?... In končno, ali ga po prihodu domov vprašate, kako je bilo v službi, če je imel kakšne sitnosti ali težave? Ce ima popoldne kakšna posebna pota ali je prost? Mu kdaj rečete, da bi zelo radi videli ta in ta film itd.?
Gledala me je začudeno in mi ni odgovorila. Čutil sem, da se ji je odprl nov svet, v katerem je nenaddma zagledala tudi sebe kot soude-leženko in ne le kot žrtev, s katero ne' 'o grdo ravna. Ker nisem želel, da bi pred menoj priznavala tudi svojo krivdo, sem ji misli raje razvijal dalje:
— Podobno iznajdljivost bi morali pokazati tudi pri pritegovanju moža v družinsko gospodarjenje. Ali napravite potem, ko vam mož izroči denar, nekakšen načrt potrošnje? Ga razložite možu, mu pojasnite, kako ste trošili denar pretekli mesec, ga seznanjate z najnujnejšimi potrebami družinskih članov, iščete v njegovi prisotnosti rešitve in možnosti za uresničenje teh potreb? In kadar kupujete, ali mu rečete, da bi bilo dobro zdaj to in to kupiti, pa ne veste, za kakšen nakup bi se bilo pametneje odločiti? Ga vprašate, kaj meni on? ...
Zdaj ni gledala več nekam v stran, marveč naravnost vame. Nasmehnila se je:
— Vi mislite, da sem nekaj tudi jaz kriva pri vsem tem?
— Ne gre za krivdo. Prav nič ne mislim, da vaš mož ravna pravilno in da ne bi mogel tudi brez teh vaših pobud ravnati že od zdaj drugače, bolj sodelovati. Toda gre za to, ali ga mirno tako pustite, zraven pa pestujete svojo bolečino in mislite, kako vas je razočaral, ali pa poskušate kar koli tudi sami spremeniti. To je poglavitno . . .
Vs*«ia je, mi stisnila roko
i rekla:
— Hvala vam, veliko ste mi pomagali.
Nisem ji odgovoril narav-
st, rekel pa sem ji:
— Zakonsko in družinsko zvezo smo dolžni varovati. Za to pa je potrebno večkrat tudi nekaj iznajdljivosti. Iznajdljivosti in dobre volje s strani obeh partnerjev.
ALUMINIJASTA POSODA »PRETIŠ« JE IZDELANA IZ POSEBNE ZLITINE ALUMINIJA Z GLOBOKIM VLEČENJEM IZ ENEGA SAMEGA KOSA.
»EXTRA - PRETIŠ« POSODA IMA OKREPLJENO DNO DEBELINE 6 min IN ROČKE IZ BAKELITA, KI SE NE SEGREJEJO.
SVETOVNO PRVENSTVO V HOKEJU NA LEDU
Po treh letih spet Kanada
0 Naključje je naneslo, da lem gledal tekmo stisnjen med kanadskega in ruskega novinarja. Mislil sem si, kako morata biti razburjena in res sta (wdi bila, saj je šlo za odločitev na svetovnem prvenstvu. In poslej sem gledal ne samo na ploščico na ledu, ki so jo preganjali rumeno-črni Kanadčani in zeleno-belo-modri Rusi, temveč hkrati tudi zdaj pa zdaj s pogledom ošinil oba razburjena soseda.
Ko je že v 1. minuti Kanadčan Gosselin zagrešil foul v škodo Kanade, je Rus dejal: »Tako — sedaj imamo pa igralca več in to velja izkoristiti.« Kanadčan je žvečil naprej, kakor da se ni nič zgodilo.
Res so Rusi to prednost izkoristili in po Aleksandrovu zabili vodilni gol. »Odlično,« je izjavil Rus, »tako sem si tudi mislil.« Kanadčan se je v zadregi nasmehnil.
Odlični kanadski strelec Broden je zelo grdo položil Pančuhova in je moral za dve minuti iz igre. »S tehniko — fantje,« je ušlo Rusu. Kanadčan je žvečil v pospešenem ritmu.
Toda vsako razburjenje je bilo odveč. Igralci SZ niso izkoristili številčne premoči.
• V 11. minuti so Rusi nevarno napadli. Pred kanadskimi vrati «e je napravila strahovita gneča. Vratar Je nekje zunaj gola pobiral ploščico. V mreži se je znašel Rus Pančuhov, z njim vred pa je pristal tamkaj tudi kanadski najboljši strelec MacKenzie. Ko se je pobiral s tal, je tako silovito sunil Pančuhova, da je z glavo treščil ob zgornjo prečko in si skoraj zlomil vrat. »Sramota,« je rekel Rus, Kanadčan je bil zadet v živo.
Sovjetska zveza je imela tako spet igralca več. V naslednjem napadu je dodal Lamigraade, bliskovito zagrešil še en foul, tako da Je moral oditi delat družbo MacKenziu. »Zdaj, samo zdaj«, si je mislil Rus in tako podobno verjetno tudi Kanadčan.
Kljub temu pa Rusi niso dosegli nobene prednosti, in to Je bil pravzaprav trenutek, v katerem so Rusi izgrubili to svetovno prvenstvo.
^ Druga tretjina tekme je do 37. minute vsa minila v igri v polju, kakor bi rekli po nogometno. Seveda je to pri hokeju na ledu malo drugače, kajti akcije se vrstijo strašno hitro in to pot so se menjavale res mojstrsko tako. Menažer kanadskega kluba Witby Dun-
POSEBNO POROČILO NAŠEGA UREDNIKA
lopa je sam priznal, da je bil ta finale v Oslu najboljša amaterska hokejska tekma, kar jih je bil videl doslej.
moral on za dve minuti na hladno.
»Si videl, vse to zaradi Kli-
stova,« je rekel Rus Kanadcu.
liSi
Hokej na ledu je najbolj hitra in najbolj moška igra
0 Ko pa sta moštvi ponovno menjali strani, je najprej povedel Broden Kanadce na 2:1, toda ne dolgo za tem je Lokcer še enkrat izenačil. To je bila sreča, je govorilo z lica Rusa in tudi Kanadec je bil videti sporazumen.
Odločitev zdaj ni bila več taleč... V 57. minuti so Rusi obranili napad Kanade. Ploščica je prišla do ruskega vratarja, ki jo je zadržal predolgo. Sodnik je prisodil kazenski strel; dve podaji in ploščica je bila v mreži. Strelec je bil ‘\ttersiey.
»Konec,« je rekel Rus. »Čudovito,« je govoril Kanadec.
Se v isti minuti je odlični A, t ter s! e v podal ploščico prosto stoiečem! Cagnonu in ta je ustrelil zadnji gol tega prvenstva in postavil letošnji 4:2. Moreče negotovosti za Kanado ni bilo več. Strelec Gagnon je kar cepetal po ledu, vsi ostali pa so se objemali med seboj.
• Preostale tri minute so bile en sam krik In vik. Kanadski novinarji — In ne samo moj sosed — so začeli dajati navodila svojim Tedom, Tomom, Sidom, Bobom in ne vem še komu, Rusi pa so se nemo in odločno otepali še
Nekoliko nevsakdanja oblika mestnega drsališča Jordal Amfija v Oslu je bila prizorišče letošnjega svetovnega prvenstva v hokeju na ledu. Igralo je osem najboljših moštev sveta, in sicer prvič po olimpijskem turnirju v Cortini tudi Kanadčani in Američani.
Kanada ali Sovjetska zveza, to je bilo vprašanje, čeprav je naslov uradno branila Švedska. Kanada ali Sovjetska zveza, to vprašanje je ostalo nerešeno tudi po 27 igrah na tem prvenstvu. Šele zadnje medsebojno srečanje največjih favoritov je moralo prinesti odločitev.
To je bila zares dramatična tekma. Osemintrideset minut in pol so vodili Rusi, nato pa so Kanadčani izenačili in šele v zadnjih treh minutah je bilo odločeno, kdo bo zmagovalec in novi prvak.
zadnjih naskokov svojih razigranih nasprotnikov.
Ko so začeli na drsališču razdeljevati nagrade, so se znašli tam razen funkcionarjev tudi številni gledalci in dolgo je bilo trajalo, preden so spet napravili red in se je lahko začela slovesnost po sporedu.
^ Ko je na slavnostni tribuni nastopil predsednik mednarodne hokejske zveze Ahear-ne in uvodoma pozdravil norveškega kralja Alafa ter začel govoriti, ni prišel dalje kakor do polovice, kapetan kanadskega moštva se je medtem zavihtel na najvišjo stopnico odra zmagovalcev in začel kriliti z rokami. Ahearne je nehal govoriti in začel kar deliti pokale. Kanadčan je svojega stisnil pod roke in se začel kot brez uma zibati sem in tja. Ruski kapetan, ki je prejel pokal za evropsko prvenstvo, in
je hotel čestitati novemu prvaku, je moral nekaj sekund dregati vanj, da se je oni prebudil iz transa in sta si lahko le stisnila roke.
Ko sta oba kapetana zapustila oder, sem videl, da je imel kanadski kapetan Harry Sinden na hrbtu številko 4, kapetan SZ Nikola Sologubov pa številko 2. Ali ni to zares igra naključja?
Ko sc je občinstvo začelo razhajati, so se Kanadci v slačilnicah še dolgo burno in bučno veselili svoje zmage. Tam nisem bil in tudi obeh sosedov novinarjev nisem videl več. Zal pa mi je bilo, da nisem niti Kanadec, kajti oni so svetovni prvaki, niti Rus, kajti oni so evropski prvaki v hokeju na ledu.
Evgen Bergant
^ In sedaj je prišla 37. minuta! Kanadčani so spet enkrat zaman naskočili ruski obrambni zid. Ko je Klistov nepravilno zrušil nasprotnika, ga je sodnik za dve minuti postavil na piano. Zdaj so imeli Kanadci igralca več. »Ali je bilo to potrebno,« je govoril novinar Rus. »Go on boys! (po naše: gremo, fantje) je zaželel Kanadec.
Vsa arena se je zavedala teže dogodka. Športno občinstvo v Oslu v pretežni večini pozdravljalo in izpodbujalo skromne Ruse, ki so uživali nasploh mnogo več simpatij od Kanadčanov. »Aja sovjet, aja sovjet...« tako je donelo po stadionu in le kopica najožjih kanadskih navijačev je skušala z zvonjenjem in skandiranjem vlivati moči tudi svojim oboževancem.
Kanadčani so izkoristili priložnost, Attersley je dobil ploščico sam in se pognal proti nasprotnemu svetišču, že hip nato pa se je izid glasil 1:1. Ob tem udarcu je ruski branilec Tregubov izgubil živce. S privzdignjeno palico je mahnil po prvem nasprotniku in zdaj je
FBB-ball v Texasu
RASTO KLOPČIČ PISE 0 FOOTBALLU, BASKETBALLU IN BASEBALLU NA TEKSASKI UNIVERZI
Ameriška košarka! To jo zares košarka in pol! Človek se le polagoma privadi visokim rezultatom in neverjetni hitrosti in artistikl ameriških košarkarjev- Užitek je gledati velikane, visoke ččz dva metra, ki pa so vendarle okretni, da je kaj. Tudi košarkarji prihajajo na univerzo zaradi štipendije: te jim omogočajo brezplačno šolanje, dobivajo pa tudi stanovanje in hrano, pa še žepni drobiž. V sezoni morajo skupno z ostalimi športniki bivati v posebnem internatu, kjer študirajo, spijo, jedo ln trenirajo — po predpisih trenerja. Po deseti uri pa morajo biti že vsi v postelji.
Košarkarska dvorana »Uni-versity of Texas« sprejme več kot 8.000 gledalcev in je ob vsaki tekmi natrpana do zadnjega kotička. Hkrati pa velja še ome-
niti, da prenašajo igre tudi po televiziji ln radiu, pa kljub temu ostajajo še mnogi brez vstopnic pred polno dvorano.
Kot laiku se mi je zdelo, da so že ameriške srednješolske reprezentance na kvalitetni ravni
kakor teniška, toda mnogo trša in manj prožna; to žogo mečejo če* določeno ploščo, ob kateri stoji Igralec nasprotnega moštva s precej težkim batom v roki Ce žogo pravilno zaženejo (o tem odločajo trije sodniki), Jo mora nasprotnik udariti z batom. Ce pa ujame žogo eden Izmed igralcev v po-
\X/
/v\
PREDSTAVLJAMO VACV7
I
s	I	m	>>■
. ■ s -	*	- - ~
baseballa
4- SEVERNA IRSKA
Tokrat predstavljamo ekipo, ki je zanjo le malokdo mislil, da se -bo znašla med finalisti letošnjega svetovnega nogometnega prvenstva. Gre za Severno Irsko, ki doslej v mednarodnem nogometu ni mnogo pomenila. Letošnji rezultati Ircev pa so taki, da jih je zares treba jemati zelo resno. Ne samo, da so izločili iz finala dvakratnega svetovnega prvaka Italijo, marveč so sredi Londona po 25 letih prizadejali prvi poraz angleški reprezentanci. In to prav v času, ko je Anglija zopet na višku svojih moči in jo vsa svetovna šport-
prezentanci igrajo namreč samo profesionalni nogometaši, ki nastopajo v angleških in škotskih klubih. Kar velja torej za Angleže, velja tudi za Irce. Igrajo ostro, tehnično dovršeno, do nedavnega pa taktično zelo »prozorno«. Kolikor se je sedaj položaj spremenil, je to opaziti tudi na uspehih. irske reprezentance. Omembe vredna pa je visoka, (recimo, nacionalna) zavest teh igralcev, ki zaigrajo na reprezentančnih tekmah zmeraj mnogo bolje kot sicer.
0 POMANJKLJIVOSTI: Taktika je preveč enolična. Igralci tudi po večkrat na-
-
Razburljiv prizor pred angleškimi vrati na tek- |g|g|||| mi med Severno Irsko in Anglijo v Wembleyu
HMHt
na javnost šteje za eno najmočnejših enaj-storic, kar jih bo na Švedskem.
• NA DOSEDANJIH SVETOVNIH PRVENSTVIH ni bila Severna Irska še nikdar med finalisti. Vzrok je t> tem, da so bile kvalifikacijske skupine do tega prvenstva zmeraj sestavljene po teritorialni pripadnosti, in so tako Severni Irci prihajali zmeraj v skupino z Anglijo in Škotsko. Ti dve državi pa sta bili v teh tekmah vedno uspešnejši in tako je bila Ircem pot do finala doslej zaprta.
Nasploh pa se prav ob nastopit Severne Irske na Švedskem postavlja vprašanje, ali jr š« umestno, da ima Velika Britanija ta privilegij, da lahko nastopa v nogometu s štirimi reprezentancami. Čeprav so te ekipe zares kvalitetne, kar so naposled dokazale tudi s tem. da so se vse uvrstile v finale svetovnega prvenstva, bi vendar verjetno še tudi kaka druga država lahko sestavila več odličnih reprezentanc. Prej ali slej bodo to anomalijo gotovo morali odpraviti.
0 DRESI: Irci nastopajo v zelenih majicah, belih hlačkah in belo-zelenih nogavicah.
Odlike: O kakšnem posebnem irskem igre ni mogoče govoriti. V irski re-
Isit -
pravijo isto napako proti istemu nasprotniku, vendar za nobeno ceno ne skrenejo z dogovorjene poti.
0 ZAKLJUČEK: Irci so v Londonu in Belfastu pokazali, da jih nikakor ne gre podcenjevati. So moštvo, ki lahko premaga vsakogar, vendar pa utegne tudi izgubiti proti vsakomur v svoji skupini. Najmočnejše orožje irske reprezentance je izredno čvrsta obramba na čelu z vratarjem Manchester Uniteda Harrgjem Greggom, ki je srečno preživel znano miinchensko katastrofo.
0 STIKI Z JUGOSLAVIJO: Kakor z vsemi moštvi te skupine, se lahko Jugoslavija sestane tudi s Severno Irsko le v četrtfinalu ali finalu. V četrtfinalu tedaj, če bi bila Jugoslavija prva v svoji skupini, Severna Irska pa druga v svoji in obratno. V finalu pa tedaj, če bi obe državi do zaključne tekme premagali vse nasprotnike in se ne bi srečali že v četrtfinalu.
Jugoslavija doslej ni igrala s Severno Irsko# medtem ko smo že preizkusili znanje z vsemi. ostalimi reprezentancami z otoka — Anglijo, Škotsko, Walesom in Irsko (republiko!).
Igralec
evropskih ligaiev. Zdaj se bežno spominjam tekem, ki sem jih videl med trilnpolletnim bivanjem v ZDA, pa menim, da bi lahko na prste obeh rok preštel igralce, ki so med tekmo zgrešili osebni met. Ameriško občinstvo sodi, da je košarkar zaigral Izrazito slabo, če n. pr. v eni tekmi ni izkoristil dveh osebnih metov- Nasploh je ameriška košarka izrazito hitra ln le redkokdaj porabijo čas za zavlačevanje — z nesmiselnim podajanjem. Samo enkrat sem videl »ševo«, ko je bil popolni »un-dergod« (moštvo, za katerega so vsi napovedovali, da bo igro Izgubilo) nekaj minut pred koncem na boljšem »a 8 košev. Ameriški košarkarji namreč sodijo, da morajo v vsaki tekmi zadovoljiti gledalce in zato se izogibajo takšni taktiki. Ce je občinstvo nezadovoljno, začne metati na Igrišče prazne steklenice coea-cole in igralci se ve« preostali čas spotikajo ob nje.
FootbaiU In košarko igrajo v conskih univerzitetnih ligah, slednjo tudi večkrožno z desetimi udeleženci. Košarko igrajo do zgodnje spomladi, nato pa se začne sezona — baseballa-
XXX
Baseball je posebna igra, ki jo Igrajo samo v ZDA in še nekoliko na Japonskem, kamor so jo presadili ameriški vojaki. To, kar je pri nas nogomet in še mnogo več, to je v Ameriki baseball! Ondi ni nihče ravnodušen do te igre! Vsak Američan ima med mnogimi moštvi svojega ljubljenca, katerega tekme in rezultate zasleduje z neverjetno potrpežljivostjo in natančnostjo. Vsak pristni Američan pozna najbolj slavne igralce leta in leta nazaj. Dobro je znano, da so Američan; preizkušali identiteto ljudi, lei so jih sumili vohunstva, z vprašanji o baseballu. Nemške vohune so tako lovili v mreže.
Pravzaprav p telo težko opisati to Igro. 2oga je malo večja
Iju, preden se je dotaknila tal. Je »batter« avtomatično »out« in pride drugi na njegovo mesto. Igrajo devet nizov, tako da pride vsako moštvo devetkrat na polje, kjer meče ln	lovi	žogo.	Ce	(e
»batter« udaril	žogo	tako	da	jo
nihče izmed nasprotnikov ni ujel, lahko tisti, ki Jo Je udaril, teče na prvo bazo (base-baza) 25 m od domače plošče. Drugi Igralec pa pride na to ploščo Ce je tudi ta uspešen, potetn se lahko prvi pomakne s prve na drugo ali celo tretjo bazo, kolikor ima za to pač dovolj časa. Druga za drugo so namreč štiri baze z domačo ploščo kot Izhodiščno točko. Baze so v obliki kvadrata. Ko Je prvi igralec pretekel	vse	baze	ln	se
vrnil do plošče,	štele	to 1	točko.
Ko moštvo dobi 3 »oute«, zamenjajo prostore Vse to se ponovi devetkrat. Rezultati so običajno nrzki, le redkokdaj se zgodi, da dobi moštvo v eni igri več kakor pet točk.
Ko je na polju, ima vsako moštvo * igralcev: enega, kj žogo
meče Dpiteher«), enega, ki žogo ■ lovi (catoher), tri ljudi na treh bazah (basemani) in štiri ljudi v polju (outfiielderji). Nasprotnik ima hkrati lahko na Igrišču največ š Igralce, tri na vsaki bazi ln enega na plošči.
XXX
IginalOi baseballa tekmujejo v posebn i opremi . Vsa k nosi neke vrste pumparice ln majico ustrezne bairve. Glave pokrivajo s čepicami kd Imajo velike senčnike. Roko. s tositero lovujo žogo. imajo zaščiten s posebno rokavico.
Baseball igrajo vse poletje, pa še v jeseni skoraj vsaik dan. Vsako profesionalno moštvo Ima namreč na voljo lastno letalo Tekmujejo pa v dveh državnih in neštetih pokrajinskih ligah, študentje pa seveda med seboj na univerzah. Prvaka obeh največjih ldg igrata ob koncu sezone 7 tekem za svetovno prvenstvo. Takrat stopijo vsj ostali dogodki v ozadje. Nekateri ljudje so se n. pr. lamu jeseni užaljeno razburjali, češ adj je ruski sputnlk res tako pomemben, da je odvzel finalu svetovnega prvenstva v baseballu prostor na Skorajda vseh naslovnih straneh ameriških časnikov I
XXX
Navdušenje za šport Je v Ameriki zelo veliko, toda o dogodkih v Evropi zveš šele po ovinkih, tn to samo v večjih časnikih. Novinarji pišejo le o svetovnih ta morda še evropskih prvenstvih, o posameznih državnih prvenstvih evropskih držav pa niti besedice! V glavnem objavljajo samo rezultate tistih panog, ki jih gojijo tudi v ZDA ali pa tistih, v katerih si Američani prizadevajo, da bi dosegli svetovni vrh. Take po-zornootl je bil deležen n. pr. lani zgodovinski tek na miljo, v katerem Je Anglež Derek Ibbottson dosegel nov svetovnj rekord.
XXX
Vse to so samo bežni vtisi o športnih prireditvah v ZDA. Čeprav ee na šport ne razumem podrobneje ln je bil moj opis verjetno tudi manj zanimiv in živahen, pa je eno gotovo: če hočeš spoznati šport v najbolj laskavih oblikah in razmerjih, moraš videti šport v ZDA.
(KONEC)
0
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
m
o
o
■
o
■
o
■
o
a
0
■
o
a
0
m
0
a
0
a
0
a
0
9
0
a
n
o
a
o
a
o
a
o
a
o
a
0
a
0
a
o
a
0
■
0
a
0
a
Ce Lahti že doslej ni bil znan zadosti, bo od zdaj naprej prav gotovo še bolj! Tudi v Jugoslaviji.. .! Kajti dogoditi v tem finskem smučarskem središču so nam menda le od* pril oči, da na športne prireditve s svetovnim žigom ne smemo hoditi za smeh in kratek čas. Mesta, ki so nam pustili najboljši smučarski tekači in skakalci na svetu, s« pr.av gotovo dovolj glasno opozorilo — ne samo, da od stare slave ni mogoče živeti, kolikor je še kaj takih, ki vedo, da je užival jugoslovanski smučarski šport pred dobrimi 26 leti z nekaj redkimi vrhunskimi predstavniki velik ugled in mnogo simpatij — da je treba dandanes tudi na športnih toriščih z mednarodnimi ambicijami delati trdo, smotrno in na določeni materialni osnovi, brez katere je vsaka uveljavitev vnaprej iluzorna. In n« nazadnje je treba še nečesa — kar so pokazali predvsem 10-tošnji junaki v klasičnih disciplinah — prireditelji Finci, da o zmagi ne odloča samo število in kvaliteta, temveč borbe:*l duh, železna vztrajnost in nepopustljiva volja do zmage.
Zgovoren primer, da Je za športni uspeh potrebna koncentracija celega človeka, j« ime finskega favorita št. 1 za tek na 30 km Tlainena, ki so ga poznavalci po letošnji formi Imeli za najmočnejšega med vsemi svojimi tekači. Sest Fincev je šlo na to progo in vseh šest se je — povrh zmagovalca Hamalainena in ne Tiainena — uvrstilo na mesta od četrtega do osmega. Več kot 60 je bilo vseh in med ocenjenimi Je prišel na zadnje mesto naš Hlebanja — več kot 23 minut za zmagovalcem. Se oni dan se je izvedelo, zakaj Tiai-nen ni bil prvi — ampak samo peti. Mož je bil ob živce; sam je pravil, da vso noč pred startom ni zatisnil očesa In Je tako dejansko že na start prišel poražen ... Ko že pravimo o startu, dodajmo še to, da se je trener japonskih tekačev — ti maJl korenjaki so bili tudi boljši od Jugoslovanov, saj Imajo svojega najboljšega M&-cuhašija na 41. mestu z ll-mi-nutno zamudo za Hamalaine-nom — kratko in malo odločil, da bo ob progi tekel — tekmovalni pravilnik tega niti ne prepoveduje, ker je takih trenerjev premalo na svetu — s svojimi varovanci 4n jim za spodbujanje prepeval Japonsko državno himno. Dobremu možu je seveda že po nekih 200 m pošla sapa ...
e
Enega najbolj senzacionalnih svetovnih rekordov v plavanju — to Je bilo pred več ko 30 leti, ko »ploh še vedeli nismo, da znajo Avstralci tudi plavati —• je postavil S ved Arne Borg v plavalnem bazenu v Bologni, ln sicer v prostem plavanju na 1500 m s časom 19:67,2. Ta rekord je med poznavalci znan kot »rekord iz jeze«, in to zategadelj, ker je Borg startal pod neposrednim vtisom poškodbe, ki jo je malo prej staknil na waterpolski tekmi. Nekdo ga Je prehudo pogladil po glavi in mu natri zob. Se ves razkačen Je potem planil v vodo za plavalni nastop in si prilastil novo svetovno znamko, ki je šla takrat kot bomba po svetu. In nedavno je komaj 15-letni Avstralec John Konrad« na enaki progi plaval 17:28,7, kar bi pomenilo v metrih 125 m prednosti. Tako Jim gre tem nekdanjim rekorderjem Nurml-Ju, Borgu in kako so se vse pisali. Zdaj je v vodi na vrsti Avstralija, saj je na letošnjem prvenstvu in med pripravami nanj zrušila nič manj ko 32 svetovnih rekordov v 44 dnevih. Ne samo tehnika, tudi ljudje postajajo — atomski!
LAN 0 LIN*
SPORT-CREME
ULTBSGIN
DOBER NASVET!
Ce želiš odlično mastno kremo, potem zahtevaj samo
ULTRAGIN-SPORT CREM0
K vsaki smučarski opremi spada
ULTRAGIN-kremo
Nenadkriljiva je »ULTRAGIN« ŠPORT KREMA«. Poizkusi — primerjaj — povej drugimi
PRVI. DRUGI, TRETJI TA TEDEN
lltlllPl
Druga marčna razdelitev točk v našem tekmovanju za najboljšega športnika meseca je precej spremenila razvrstitev v tekmovalni lestvici. Zlasti velja to zaradi zgodnjega prodora najboljših slovenskih atletov in atletinj, ki so to nedeljo tekmovali za državno prvenstvo v dvoranah v Zagrebu. Preostale točke pa so pospravili smučarji, kegljavke in nogometaši.
Razvrstitev je namreč naslednja:
1. Stanko LORGER (Kladi-var) — atletika — 24 točk;
2.-3. Ludvik DORNIK (Ljubelj) — smučanje — in Jože LANGUS (Jesenice) — smučanje — 18 točk;
4. Draga STAMEJČIČ (Odred) — atletika — 7 točk;
5.-6. Olga SIKOVEC (Kla-
divar) — atletika — in Jože KRANJC (Odred) — nogomet — 4 točke, 7. do 9. Aleksander KOMPOS (Ljubljana) — nogomet — Milena USENIK (Odred) — atletika — in Francka ERJAVEC (Gradis) — kegljanje — 3 točke, 10. do 12. Mile-■♦.»»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦«.»»»♦•••«
Ta teden Je bilo na planem največ smučarjev in nogometašev, zelo veliko tekmovalcev pa Je bilo Se med strelci ln privrženci Športnega kegljanja. Na vseh prireditvah (87) v Sloveniji in v tu-ilni pa Je skupno tekmovalo 3.4S0 slovenskih Športnic ln Športnikov. Drugi marčni teden so naSi zelo veliko tekmovali tudi v tujini. In sicer smučarji v Italiji, Avstriji, na Poljsken! jn finskem I.ahtlju, namiznoteniški Igralci pa na prvem evropskem prvenstvu v Budimpešti.
9 Pohvale smo namenili:
* pobudnikom smučarskega oce-nj.valnaga tekmovanj« slovenskih
gorskih režcvalcev v Kranjski
gori;
* slovenskim atletom ln atletinjam, ki so se dobro pripravili za letošnjo tekmovalno sezono, kar so dodobra dokazali pa državnem prvenitvu v dvoranah v Zagrebu;
* disciplinskemu sodišču prve nogometne cone. ki Je zaradi nedavnih neredov na tekmi Odred— Jadram v Kaštelu Sučurcu zaprlo to Igrišče.
* ln še graje:
* slabi Igri Jugoslovanskih zastopnikov na I. namiznoteniškem prvenstvu Evrope In v zaključnem delu III. svetovnega prvenstva v maisen rokometu.
IE OČISTITI MADEZf NA TEKSTILU S
Cs imaš >t'L£X« doma, odpadejo vse skrbi, kako boš očistila obleko. 8 pro-i paratom »FI.EX« lahko čl-iti madeže vsak otrok. — •ELEX« ni vnetljiv, ne pušča robov okrog madežev ter člstt Idealno vse made-le masti, olja, smole, enota Itd. Dobi te v vseb drogerijah.
eeeeseeeeeassessesasseeeesase«
na PIRC (Gradis) — kegljanje
— Roman LESEK (Kladivar)
— atletika — in Francka KAVClC (Triglav) — kegljanje — 2 točki.
OBRAZLOŽITEV. — Posamezne redakcije so glasovale tako: Polet — l. I^orger, 2. Dornik 3 Stamejčič, 4. Langus. 5. Sikovec. Radio — I. Dornik, 2. Lorger, 3. Erjavec, 4. Sikovec, 5. Langus. Ljudska pravica — 1. Langus, 2. Kranjc, 3. Kompoš, 4. Kavčič, 5. Lorger. Večer — 1. Lorger, 2. Langus, 3. Usenik, 4. Lešek, 5. Stamejčič. Slovenski poročevalec
— l. Dornik, 2. Lorger, 3. Langus, 4. Pirc, 5. Stamejčič. TT — 1. Lorger, 2 Dornik, 3. Langus, 4. Stamejčič, 5. Sikovec.
Atletinje ln atleti STAMEJCI-CEVA, SIKOVCEVA, USENIKO-VA, LESEK ta LORGER so na državnem prvenstvu v Zagrebu segli po najboljših mestih, alpski smučar DORNIK pa J« bil najuspešnejši tekmovalec zveznega prvenstva v Kranjski gori. V našem zastopstvu v Lahtlju se Je Se najbolje odrezal skakalec LANGUS, ki Je zasedel 38. mesto v hudi konkurenct najboljših svetovnih skakalcev. Nogometaša KRANJ ln KOMPOS sta bila najboljša slovenska Igralca v nedeljskem kolu prve nogometne cone. Kegljavke pa so to nedeljo zaključile s prvenstvom; v III, (zaključnem) kolu so se najbolj Izkazale PIRČEVA, ERJAVČEVA (tudi na okrajnem prvenstvu) in KAVČIČEVA.
Vrstni red do prihodnjega tedna je takle: Župančičeva 27, Lorger 24, Dornik In Langus 18, Rutar in Križaj 15, Martelanc 13, Stefe 8, Stamejčič 7, Elzner 6, Kranjc 5, Sikovec 4, Erjavčeva, Kompoš, Usenlkova 3. Lukane, Pirčeva, Lešek in Kavčičeva 2, Mulej in J. Cop 1, Plutova in Tere-člkova 0,5 točke.
4
VSE NAJ -
ffi&M t®f ifIM
P 1 S E IN RISE URH JEZERNIK
O TRGOVINI
# Naj večje trgovinsko podjetje z mešanim blagom
na svetu je »The greast
Atlantic and Pacific Tea Company« v ZDA, ki ima po vsej državi okoli 4500 prodajaln, razen tega pa'še 39 lastnih pekarn, ki delajo za te prodajalne, dve k&-mični čistilnici, ki delata samo za 120.000 nameščencev tega podjetja, in pa posebno tiskarno, ki tiska mesečni magazin podjetja »Zenski dan«; le-ta izhaja v 3,000.000 izvodih!
£ Največ kupcem na svetu lahko postreže moskovska trgovina GUM — »Go-sudarstvenij uhiversalnij magazin«. Trgovino so odprli 1922. leta, prenovili pa so jo pred ' štirimi leti. V njej je sedaj moč postreči 25.000 kupcem naenkrat! Dnevna zmogljivost trgovine je okoli 150.000 kupcev, pri čemer ni nobene gneče. V zadnjih šestih mesecih minulega leta so v GUM postregli okoli 30 milijonom potrošnikov. Skupna dolžina prodaj alnih miz v GUM znaša okoli 2.5 kilometra!
@ Največja trgovina s čevlji na svetu je «Lilley & Skinner« na Oxford Streetu v Londonu. Poslopje te trgovine je štirinadstropno, v njej pa streže kupcem okoli 250 prodajalcev. Trgovina ima na izbiro okroglo 200 tisoč parov raznih čevljev. Na teden proda okoli 24.000 parov čevljev!
9 Največja knjigarna na svetu pa je »W. G. Foyle« v Londonu. Njene knjižne police so dolge skupno okoli 45 kilometrov, na njih pa ima v zalogi okoli 4 milijone knjig! Trgovina, ki ima 600 nameščencev in prodajalcev, proda letno okoli 5 milijonov knjig in odgovori na 9 milijonov pisem, ki jih prejema od kupcev z vsega sveta.
© Tudi največja krznarska delavnica in trgovina na svetu je v Londonu: •*Swears & Wells«. Ta trgovina slovi tudi po tem, da prodaja najdražje kožuhe na svetu. Lani so prodali damski kožuh iz chinchile, ki je stal 70.000 dolarjev! Tudi najdražji kožuh na svetu, ki je bil last pokojne Eve Peron in ki je bil narejen v Parizu; so prodali v tej trgovini; stal je menda 100.000 dolarjev!
ZLOGOVNA KRIŽANKA
		1	2	3	1	
	V				l5	i
6			ES	?		8
9		(SS	10		11	
		12			IB	
K 		15	KB	16		n	
	18	19	IB	20		1—1
21			22	KB	23	24 j
		25			an	
26	27	IB		psa	28	
2 9		30		31		-j
	32		33			
		34-			r~	1
Vodoravno: 1. staro ime za Grčijo, 4. računarji, 6. zbadljivo ali dovtipno zasmehovanje, 7. plahte, 9. domača žival, 11. grobnica, 12. pojasnilo, 14. samoglasnik. 16. pokrajina v sred-
njem delu Kanade, 18. kitajski ali japonski dninar, 20. proge, 21. pristajallšče za zračna vozila, 23. iznajditelj dinamita, 25. zavratna bolezen, 26. jegulja, 28. znanosti, 29. omama bolnika, 31.
brazde na njivi, 32. prevleči, ob. dati z blagom, 34. opozarjati na kaj.
Navpično: 1. poklicna plesalka pri starih Grkih, pozneje tudi izraz za vlačugo, 2. južnoameriška vrsta kamele, 3. opremljen z letnico, mesecem in dnevom, 4. čebelja kraljica, 5. glasbilo na strune, 6. glavno mesto ene od ljudskih republik naše države, 8. starogrška mitološka žrtev 100 živali, v prenesenem pomenu množična žrtev, 10. mesni izdelek, 13. vzbuditi sočutje, 15. mesto v Indiji ob delti Gangesa, 17. mesto v severni Italiji, 19. vrsta cvetlic (množ.), 21. prostovoljec, 22. prašičja dlaka, 24. naziv za dvorec ali hotel z le. pim razgledom, 27. toplota. 28. pritrjevati z vrvjo, 30. črevesno zaprtje, 31. raliti, 33. samotežni voziček.
REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE Vodoravno: 1. aparati, 7. gladina, 13. nabira. 14. to. 15, zidar, 16 atomi. 17. seja, 1 j. sova. 20. kite, 21. pikica. 23. lak, 24. one. 25.	kaiamela.	d, 27. na,	28. varatn,
29.	Tantal, d,	32.	satir,	33. kidam,
u.	34. amulet	36.	trlim,	37. an. o,
36.	eteričen,	40.	ona,	41. Oto.
43. etamin, 44. zvftt, 45. kita, 47. Adam 48. anali, 49. okoli. 51. A(merigo) V(espuzzi), 52. pratik. 53. pairizar 54. Apenini.
Navpično: 30. T(otnc) Mlatila).
MAGIČNI KVADRAT
1	2	3	k	5	6
2					
3					
v					
5					
6					
Vodoravno in navpično: 1. pristaniško mesto v Braziliji, znano po izvozu kave, 2. pripadnica mongolskega ljudstva, ki je v zgodnjem Srednjem veku prodrlo v Evropo, 3. tisto, kar voda nanese, 4, priprava za trenje lanu, 5. umazan, ometan z blatom, 6. južnoameriška stepa.
Brez besed
Se sreCa
Škota so na cesti napadli trij* razbojniki. Zgrizeno se je branil tako dolgo, dokler je bil pri zavesti. Ko so mu razbojniki potem obrnili žepe, so se po tako srditem boju seveda nadejali, da bodo našli pri njem mnogo denarja. Skot pa je imel pri sebi le pet pennyjev.
— Se sreča, da je imel pri sebi le toliko, — je menil eden od razbojnikov. — Ce bi imel v žepu osem pennyjev, bi nas vse pobil!
ORIENTACIJA
Debel gledalec se po odmoru med gledališko predstavo vrača v dvorano in vpraša gledalca, ki sedi na koncu vrste:
— Oprostite, ali sem vam prej stopil na nogo, ko sem šel ven?
Sedeči besno pritrdi.
— Aha, potem bo pa to prava vrsta! Veste, med odmorom sem izgubil vstopnico, pa ne vem, kje sedim ...
DETERON
Jože Je pravkar Izročil ukradeni aparat Stefanu, ki se je že spustil skozi lino na podstrešje, ko se je v daljavi oglasila sirena policijskega avtomobila. Pokukal Je preko slemena na ulico in zagledal dvoje žarometov, ki sta se naglo približevala in obstala pred hišo. Ne da bi sa mo za hip pomislil na Stefana, je urno zaprl lino m se pognal proti sosedni strehi.
Stefan Je začuden obstal v temi. »Kaj se je zgodilo? Kje Je ostal Jože?« Nenadoma Je s stopnišča zaslišal nagle korake. Mrzlično je tipal po temnem prostoru. Koraki so prihajali vse bliže. Zdaj Je v temi otipal velik zaboj, brez pomisleka Je odprl pokrov in zlezel v zaboj. V naslednjem t> enufcku so se vrata odprla in ostra svetloba je napolnila podstrešje.
»Tu nelkje mora bi*!!« se Je oglasil neznanec, ki Je vstopil za miličnikoma »zaklenil sem vrata, nihče ni mogel ven.« Miličnika sta pričela preiskovati, prameni svetilk so švigali po vseh kotih in obstali na velikem zaboju sredi podstrešja. Medtem sl je tretji miličnik se zul čevlje m zlezel na streho. Prisluhnil Je. Na eni sosednih streh Je zaškrtala opeka
— Preden vas torej nastavimo kot strojepisko, bi vas vprašal še nekaj kočljivega: ali znate pisati na stroj?
Sodobno
PRAIMJE
Vstani, da ti pospravim posteljo!
RADIOLOGUS
§
ZAJAMČENO BREZ VSAK! PRIMESI KIORA
n
Brez oklevanja se je miličnik pognal naprej. Ze Je opazil temno senco, kako je bežala po strehi pred njim. »Stoj, streljal bom!« je zavpil miličnik, da b' opozoril tovariša in prestrašil begunca Senca je za hip obstala, nato je Izginila skozi ozko odiprtino v strehi, ki Je bila za odraslega moža preozka, da bi mu mogel slediti.
V prihodnje se pa nauči sam popravljati upllnjač, ker se ti lah ko zgodi, da ne boš na cesti srečal nikogar, ki bi tl znal pomagati!
— Vaš primer je pa res precej nejasen!
<T
Miličnik J» pobral suknjič, ki ga je begunec med begom odvrgel, in se vrnil k tovarišema. Vedel Je, da je nadaljnje zasledovanje brez pomena. Nepridiprav
Je že zdavnaj našel kak Izhod in izginil Preiskal Je suknjič. ▼ žepu Je otipal ne-
kaj trdega. »Ptiček, pa sl se le ujal!« se je zasmejal, ko je iz žepa potegnil člansko izkaznico z vsemi Jožetovimi datki
»Poglejta, kaj sem našel!« Je ponosno vzkliknil, ko Je prilezel,spet na podstrešje, pa mu je od presenečeni.]a beseda obtičala. Njegova tovariša sta pravkar potegnila iz zaboja Stefana, ki Je ves zme den še vedno -»tiskal ukradeni aparat . naročju. -»Se mi je kar zdelo, da pobalin ni bil sam!« ie pokimal miličnik. Potem •o odpeljali Stefana.
TOVA R ma-AERO-CEUE
Očka, očka, pridi brž s tvojim fotografskim aparatom
— Crna barva vam sicer kar dobro pri-stoja, toda zdi se mi preresna za vaša leta
PROIZVAJA JU60DIJETETIKA ZAGREB
vš&K
H ,;V’ ‘
aUfM
r^EIŠalŠir
osnezujo
23
-Vuoo«
,TA.JAlL*£i  LirVUU
KSaPAJJcAiJ —"
1
"Jmi!, takoj nazaj!!...
— Mar niste še nikoli slišali o ribolovu s vilicami?
izdaj* in tlak* Časopisno podjetja »Slovenski poročevalec« « Ljubljani, direktor Rudi Janhuba. Glavni ln odgovorni urednik Dušan Benko. — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica štev. 3 (pritličje), ooštnl predal: 15« - Telefoni 23-522 do 23-528 (Interna štev 33). L Naročniški oddelek: Ljubljana, Titova cesta S, telefon 21-832, — Naročnina: celoletna »5« din. polletna 480 din, četrtletna 240 din, mesečna 80 din. — Oglasni oddelek Ljubljana, Titova c. 7, telefon 21-89«. Številk* Žiro računa 60-KB-A-7-367 Rokopisov ne vračamo!
»ORIS DAT bo spomladi igrala in pela v reviji »Predor ljubezni«
lahko, kako se bo film začel. Najprej vidimo pesnika pri mizi, ko piše pesem. Nenadoma pa mu pero zastane in začne risati. Riše, riše, v istem razpoloženju, kot je začel pesem — pesem se konča z risbo. Drugi del je, kot rečeno, ves njegov. Imenoval se bo Orfejev testament in izpoveduje pesnikov pogled na svet. Posnet bo v romantični vasici Les Baux v Provenci. No, m tretji del bo nekaka zrcalna podoba vsegc. njegovega snovanja — od »Vola na strehi« do Francoske akademije ...«
Perier obeta, da bo to veliko delo — podoba skrivnostnega sveta: pesnike delavnice.
^	»Čudežni	otrok«	francoske književnosti, Jean Cocteau, svoje sodobnike Kar
V	naprej preseneča. Pisatelj sam ilustrira svoje	romane, dramatik	sam snuje načrte
£	za scene. Pesnik	piše balete, režira filme	in ravnokar slika freske v stari	romanski
£	cerkvi. Zdaj, v	69. letu starosti, pa bo	celo	filmski Igralec v	trilogiji	o svojem
^	življenju.
Prostorno stanovanje v tihi pariški če-	pisatelj. Scenarij je že nared. Cocteau ga
trti. Na stenah sprejemnice dve risbi Ber-	ni maral prebrati. ,Vaša stvar,' mi je rekel,
narda Buffeta in olje kiparja Zadkina.	,rad bi, da bi bil film vaš, ne pa moj!
Poleg kamina nekaj starinskih glasbil. V	Prišel bom na snemanje kakor vsak drug
kotu temperamentna, čeprav lesena kame-	igralec, vi pa mi boste sproti povedali, kaj
la, ki je semkaj zašla iz kakšnega starega,	mi je storiti.' Vidite, tak je pač Cocteau,
podeželskega cirkusa.	mlajšim pusti proste roke. Zaupam vam
Tu sta novinarje sprejela Cocteau in režiser filma o njem — Etienne Pčrier.
Govoril je pravzaprav samo režiser. Pšrier
je 26 let star, po rodu Belgijec, a živi že	7*i	VSa s	«
pet let v Parizu in je začel svojo filmsko	fp	\\ J
pot pri Siodmaku in Clouzotu, za seboj pa	c	M	/
ima že tri kratke filme in več scenarijev.	^0	\y/	V"\
»Vprašujete, kako se je vse skupaj začelo?	)	j/ j
Tako, saj veste, da sem lani ujel v film sli-
karja Buffeta, opogumljen po Clouzotovem	Tfefmflnlr
Picassu. Cocteau je ta film videl na no-	C
vinarski predstavi, si ga hotel takoj še	y>	^^0
enkrat ogledati in me nato vprašal, ali ne
bi bil pripravljen še zanj sprožiti kamero.	-
Malo sem se obotavljal, ker ga do takrat	fflF
sploh nisem poznal..
»Film o Cocteau ju bo seveda tudi
»Ne, celovečeren, v barvah in deloma celo v kinemaskopu. Sestavljen bo iz treh	BMi
delov, dva bom napravil sam, enega pa
JACK PALANCE je zdaj v Nemčiji, kje nastopa z Martine Carol v »Feniksu«
Dve novi domači risanki
Podjetje Zagreb-film Je v svojem studiu za risani film pripravilo dva zanimiva nova risana filma »Samec« in »Veliki strah«. Prvi film je že dokončan in nam v 11 minutah prikaže zgodbo samca, ki beži pred velemestnim hrupom in se v sanjah znajde v tesnobni in grozeči samoti, dokler se ne zbudi, zadovoljen, da je spet med ljudmi. Drugi pa je parodija na poplavo kriminalnih romanov. Strastni bralec detektivk pod vplivom svoje bolne domišljije zapade v grozo in slednjič v paniko. Na pomoč pokliče rešilni avto, bolničarji pa namesto preplašenega bralca odnesejo vso njegovo ničvredno literaturo. Film je v zaključni fazi.
Oba filma sta posneta v eastman co-lorju. »Samca« je režiral Vatroslav Mimica, »Veliki strah« pa Dušan Vukotič. Filma dokazujeta, da si Zagreb-film še naprej prizadeva razviti svoj.stven »log risanih filmov, ki hi ne hil zgolj posnemanje tujih vzorov. Na tej poti Je studio za risani film dosegel že lepe uspehe m priznanja tudi v tujini.
TUL BRYNNER igra glavno vlogo v »Piratu«, režira Anthony Qulnn SAM GOLDWIN pripravlja filmsko verzijo Gershtvinove opere »Porgy in Bess« ROBERT MITCHUM bo skupaj s sinom Jimom nastopil v »Grmeči cesti«
Maria Felix
ILMI, KI JIH BOMO GLEDALI
»FRANCOSKI KANKAN« — franeosko-ltall-Janski koprodukcijski barvni film.
Proizvodnja: London Films, Jolly Plim 1955.
Scenarij in režija: Jean Renoir.
V glavnih vlogah: Jean Gabln, Prancotse Arnoul, Maria Felix.
Eiffelov stolp, Notrc Dame in Moulin Rouge en spoznavni znaki Pariza. Zato ni pr,av nič presenetljivo, da smo lahko že videli film o Mou-lln Rougeu — presenetljivo Je kvečjemu to, da prvega niso posneli Francozi, temveč Angleži, zrežiral pa ga je Američan John Huston.
Leta 1955 pa je nastal tudi francoski film, katerega središče je ta lokal. Naslov filma je »Francoski kankan«. Zrežiral ga je eden najbolj genialnih filmskih režiserjev vseh časov. Francoz Jean Renoir, ki je tik ob začetku druge svetovne vojne zaradi okupacije zapustil svojo domovino in odšel v Hollywood, v domovino pa se je vrnil preko Indije — tam je posnel film »Reka«, ki slovi po svoji nenavadni barvni kompoziciji — šele pred tremi ali štirimi leti. Ob gledanju tega filma se bo vsakdo nehote spomnil na režiserja Hustona »Moulin Rouge«, zakaj zgodba in atmosfera sta tu kot tam iz osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko se je v Parizu začelo na veliko razvijati nočno življenje. Film prikazuje ponovno rojstvo slovitega plesa kankan, ki so ga že leta 1880 opremili z angleškim pridevkom »Freneh«, ker Je imelo vse, kar Je prišlo takrat iz Franclje, posebno privlačnost. T tistem času je nastal tudi nočni lokal Moulin Rouge, katerega je Danglard ustanovil pretežno zato, da bi pomagal na noge temu novemu plesu.
Medtem ko so Hustonov film odlikovale predvsem večje umetniške kvalitete, pa Je Renoirjev film pristnejši, saj ima Renoir kot sin slikarja Augusta Renoirja ve« tisti čas tako rekoč v krvi. v Jeanu Gabinu kot Danglardu, Franeoist Arnoul kot Nini in Marii Felix kot lepi Abessi je imel Renoir na razpolago ustrezne igralce in njegov film res izraža tisti čar, zaradi katerega Je Pariz \edno znova tako privlačen.
Martine Carol spet v svoji vlogi
Spominjamo se še, kako je Martini Čarol pristajala vloga Lukrecie Borgie in še nekatere podobne. Zdaj poročajo, da so ji sipet zaupali vlogo, za katero je kot rojena. To ’x> »Katarina Velika« v režiji Christiana Jaqua. Starejši ljubitelji filma se še utegnejo spominjati iste teme, ki jo je posnel Alexamde- Korda z Elisabeth Bergner. Primerjava bo gotovo zanimiva, ko bomo film videli v začet1 d prihodnjega leta.
Marilyn Monroe dobra igralka
Ta izjava ni kar tako, saj jo je dal nihče drugi kot Federico Fellini, sloveči režiser »Ulice«. Ce bo namreč sprejel režijo »Ljubezenskega potovanja« v proizr vodnji De Laurentisa, bo za glavno igralko Izbral Marilyn Monroe. Tako bo ta Američanka prvič nastopila v italijanskem filmu — če bo vse po sreči.
DEBORAH KERR snema z Italijanom Rossanom Brazzi-jem »Blagoslov«
0 Zadnja slika tega velikega človeka je spominjala na pošastne scene iz njegovih filmov: ležal je skoraj hrom na bolniški postelji v svojem gradiču Maurepas in moči so mu dopuščale komaj toliko, da je še dvignil desnico v častniški pozdrav. Bolestne črte v njegovem obrazu pa so zgovorno izdajale, kaj se je dogajalo v njem. Odposlanec predsednika Cotyja mu je malo prej pripel na pižamo križ Legije časti. To je bilo marca 1957. Dva meseca kasneje je bil Stroheim mrtev. 72 let star je umrl za raikom.
0 Pa poglejmo nekaj let nazaj. -Možakarju je treba zapreti vsa vrata!« je bila hollywoodska parola. Toda, kadar so potrebovali igralca za vloge gospodov ali satanov, so ga še poklicali. Vsakdo je namreč vedel, da je Stroheim brez beliča. Družina je živela samo od zavarovalnice, ko je Stroheimova žena postala žrtev bencinske eksplozije v lepotilnem salonu, ki ji je skazila obraz. Vsakdo je vedel, da mu je eden izmed sinov ohromel od otroške paralize in da nimajo niti za najnujnejše. Toda režije mu niso dali več. Naposled se je Stroheim moral izseliti.
| V Franciji je našel spremljevalko svojih sivih let, Denise Vernac. To je bilo takrat, ko je za svoje zadnje veliko režijsko delo -Rdeči signal« iskal tip tajnice. Preživela je z njim huda leta, toda tragedija, ki jo je morala igrati na tihem mesec za mesecem, je prišla na dan šele nedavno.
0 4. maja Lani so Stroheima pokopali. Zbral se je -ves Pariz«, iz sočutja in radovednosti. Grajska gospa jih je pričakala v salonu. V zadnjih sobah pa so že prežali upniki, da bi odnesli pohištvo, brž ko bi pogrebci odšli. Mesece in mesece jih je mirila, naj potrpijo, da bi Stroheim umrl v veri, da je vse v redu in zanjo preskrbljeno. In res so čakali do pogreba, toda nič dlje; pek, mesar, zidar in davkar. Pobrali so ji nakit in vse, kar se je odnesti dalo, do zadnjega pa vzbujalo videz blaginje pred umirajočim. Ostali so goli zidovi. Da bi vsaj ti zidovi ohranili spomin na velikega umetnika, je zdaj režiser Jacques Becker začel zbirati denar za Stroheimov muzej v Maurepasu. Darovi prihajajo z vseh koncev sveta. Denise Vernac pa, skoraj onemogla žena, hodi spet po nekdanjih ulicah za kruhom v ateljeje.
'0 Samo nekaj minut se v filmu -Mont-parnasse 19« pokaže žena z lepim, žalostnim obrazom in ljudje, ki pozorno spremljajo igro, se presenečeni vprašujejo: -Mar ni to... Denise Vernac?« Da, to je vdova Ericha von Stroheima, svoj čas slavna igralka, ki se je zadnja leta vsa posvetila svojemu bolnemu možu in ni več igrala.
BURT
LANCASTER igra glavno vlogo v »Posebni mizi« po gledališkem delu Terenca Rattigana
REX HARRISON bo s svojo ženo Kay Kendall snemal »Prisiljenega začetnika« AUDREY HEPBURN je na poti v Belgijski Kongo, kjer bo igrala v »Zgodbi neke nune« FRANK SINATRA se pripravlja za film »Naj akrbi vrag« — modernizirano obli’ »Fausta«.
HORST BUCHHOLZ
ali nemški James Dean — kot mu pravijo
na zahodu — je povabljen v Francijo. Podpisal je pogodbo za film, v katerem bo igral mladega sicilijanskega bandita, katerega zgodba je močno podobna Guilianovi.
SHELLEY WINTERS |bo igrala v »Dnevniku Ane Frank« vlogo matere
CORNEL WILDE bo letos nastopil kar v treh filmih: »Puščice proti soncu«,
»Drevo sreče«, »Morbree s Črne obale«
     ■ "
Odposlanec predsednika Francoske republike je pripel križ Legije časti na prsi bolnega Ericha von Stroheima. Ob vzglavju Denise Vernac
VRNILA STA SE NA JASO
UAUŠNO
V
W£3; ZVITOREPEC:. . TUDON3A!!., W3£ STA?-. VRNITA SE, NIC VAMA NE! BODO STORILI-'.
LETALO?
IMAM IDE301 TILE BI NAM LAURO, OBRNIL) LETALO’
MOJIU PU TSROV USTRASl HI HI . SAM 60 RES. POSTAVNI.
6Ll£IS< TUDI SLONI
». so njegovi prijatelji.
DEBLA SE NE ' Y R3E JE PRERINEJO. i( LAUOTNIIČ? VARNA
ISiliSnH-
PRAVZAPRAV Sl ŽE ELIM DOMOV. ČE SE PA SE VDAT VRNEM V AFRIRO.LAROTNIRA ZAGOTOVO NE BO Z MENOJ. •
A1.I 6F. Tl LlE TARO ZAMERIL?
sat nama
VENDAR
POMAGA
r	POSLUŠAJ'
[ PRAV! 7 OBLJUBITI MU
PARO?!. SLONE GORILE IN UNZ VČM UARŠNE ZVERI SE? VAM TIM BOS PA VTAUNIL?!!
TE 1EL3E Tl PA, ŽAL, NE MOREVA IZPOLNITI
ALi SMEM VZETI 6 SEBOJ SVOJE
^ODA... ALI LAURO STAVIM P0GO3 ?
1AUR0, LAURO SEVEDA LAURO VNAPRE3 Tl OBLJUBIVA, DA Tl IZPOLNIVA ŽELIJO
PRAV' \/ HURAAA! TVOT POGOJ Y VEDEL SEM, i£ SPREJET' J DA Ml NE BOSTA ODRERLA!.. ZDAJ PA ZAJAUA3 MO PUJSE IN R LETALU
PA Nit! / MORAVA, SAJ
BREZ NJEGOVE POMOČI NE. PREMAUNEVA LETALA,.,.
'A ^
POTEM PA.,
GOVOR I!
IftiL i lo!
NAŠLA SVA NASE LETALO. LE OBR Niti GA TE TREBA,
PA LAURO ODLETIMO. SEVEDA TVOJIM PU3SROM /BODO UOTE’ Bi BILA TO	/	Ll. POPROSIL
IGRAČA. RO / 3IU BOM... BI LE UOTELI...	TODA...
BEŽI,BEŽI, MAR TE TO APLOU UAU LOV?,..GREŠ PO PRAGOZDU, NAPADE TE NOSOROG, Tl GA USTRELIŠ , POTEM 6E PA IZVA’
že, da si Ubil larotnirovega
NAJBOLJŠEGA UOLEGA'