UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Polletna naročnina . . ... L 800 Gorizla, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177 Letna naročnina . . . ... L 1.500 PODUREDNISTVO: Letna Inozemstvo . . ... L 2.500 Trleste, Vlcolo d. Rose, 7 - tel. 37603 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 Leto XII. - Štev. 45 (614) Gorica - četrtek 17. novembra 1960 - Trst Posamezna številka L 30 Poštnina plačana v gotovini Katoliški Pomen svobodnih volitev Po predsedniških volitvah v ZDA Upravne volitve so za nami. Rezultati so znani, zato si lahko vsak zrel volivec napravi sodbo o političnem stanju v državi, v kateri živimo in svobodno volimo. Da lahko svobodno volimo, se moramo zahvaliti demokratičnemu režimu, ki obstoja povsod tam, kjer je več političnih strank, da se lahko med seboj kontrolirajo. Kjer te možnosti ni, tam je samo ena stranka, ki ima politični monopol in zato dela, kar se ji zljubi, ker je nobena druga stranka ne kontrolira. Vse to se dogaja v komunističnih deželah od Jugoslavije do Kitajske, kjer je vsa oblast v rokah ene stranke, komunistične partije, ki to oblast uporablja in zlorablja, kakor narekujejo partijski interesi in ne interesi ljudstva. Zaradi tega ne dovolijo nobene druge stranke, ker se bojijo nadzorstva drugih strank, ki bi jih lahko' kritizirale, da delajo samo v korist komunistične partije in ne vseh državljanov ne glede na njih politično prepričanje ali versko pripadnost. Bojijo se tudi konkurence drugih strank, ker se bojijo za stolčke, ki bi jih, če bi dovolili svobodne volitve, lahko tudi zgubili. Zaradi tega se krčevito drže svojih stolčkov in v bojazni, da bi jih ljudstvo vrglo dol s teh stolčkov, ne dopustijo drugačnega mnenja. Kjer pa ni dovoljeno svobodno izražati svojega mnenja, tam je diktatura. Kjer je diktatura, ni osebne in politične svobode; zato tudi ni svobodnih volitev. Bistvo vsake politične diktature je vlada ene stranke. Tako jg bilo v Italiji pod fašizmom, ki je uničil vse stranke, da je lahko fašistična stranka uganjala samovoljno, kakor je hotela. Preganjala je demokrate, komuniste, socialiste in ob mejah Slovence in Hrvate. Veljalo je načelo: Vsi za enega, eden za vse! »Vsi« je bilo ljudstvo, »eden« pa je bil duče. Enak sistem je danes pod komunističnimi režimi, kjer vlada ena sama stranka (komunistična); vse druge so prepovedane. Zato preganjajo vse tiste demokrate, ki niso komunističnega prepričanja. Temu pravimo politična diktatura. Vsi ekstremistični pokreti od fašizma pa do komunizma so totalitarni, diktatorski; zato ne morejo trpeti demokracije. Ko ta gibanja pridejo po nasilnih potih na oblast, je nočejo več izpustiti iz rok ne zlepa ne zgrda. Zato je prva njihova skrb uničiti vse politične stranke, da bi jih nihče več ne kontroliral, kako oblast uporabljajo, dobro ali slabo. KAKO JE PRI NAS? Drugače je pri nas, kjer je demokracija. Vsak lahko svobodno pove svoje mnenje o vseh problemih. Vsak državljan lahko dela za to ali ono stranko. Vse stranke so dovoljene. Na oblast pride tista stranka ali tiste stranke, ki pri svobodnih volitvah dobijo večino glasov, kot je predvideno v ustavnih zakonih. Tako imamo trenutno na vladi v Italiji Krščansko demokracijo z nekaterimi drugimi manjšimi strankami, ki skupno razpolagajo z zadostno večino v parlamentu. Komunisti, socialisti in drugi so v opoziciji in lahko svobodno kritizirajo vlado in njena dejanja. Ko pridejo volitve, lahko agitirajo za svoje programe In v tistih krajih, kjer dobijo pri volitvah večino, u-pravljajo občine in pokrajine. Tako na pr. v Bologiii upravljajo občino socialkomu-nisti, ker so pri upravnih volitvah dobili Večino glasov. To je zakon demokracije, ki velja v zahodnih državah. — Kaj takega pa si sploh ni mogoče misliti, kjer vladajo totalitarni režimi! Iz tega je razviden velik pomen svobodnih volitev, pri katerih vsak državljan odloča o usodi države. To smo hoteli povedati našim ljudem, da bt vedno bolj razumeli, zakaj Imamo V državah, kjer sta svoboda In demokracija, volitve raznih vrst: državne, pokrajinske In občinske. Namen Je, kot rečeno, Vsakemu dati možnost, da pove svoje ninenje In da se politično vzgoji v demokratičnem sistemu. Če bi se vsi naši ljudje v večji meri zavedali pomena svobodnih volitev, bi bili izidi volitev prav gotovo drugačni. Enako bi drugačno politiko vodili ljudje, ki se sicer ponašajo z demokracijo, v resnici pa s postavljanjem nepotrebnih list samo škodijo lokalnemu demokratičnemu taboru. Če bi ti ljudje, ki s tako neodgovorno politiko v okoliških občinah na Tržaškem rušijo demokracijo in s tem pripravljajo teren komunizmu, le nekaj mesecev okusili komunistično diktaturo, bi jih za vselej minila volja razbijati demokratične vrste... Tako očitno destruktivno vlogo sta imeli listi KD v Dolini in Zgoniku. Upajmo, da jih ne bo morala spametovati prav komunistična diktatura, če se bodo pravočasno zavedli, kaj počenjajo. To so naše misli sedaj po končanih upravnih volitvah. Do prihodnjih so še štiri leta, vendar je že sedaj treba začeti z demokratično vzgojo naših volivcev, da se bodo lahko sadovi pokazali v še večji meri kot letos. Vidi se, da naš trud vseh teh let nazaj ni bil zastonj, zato glejmo pogumno v bodočnost, ker bodočnost naša je v demokraciji in svobodi! Ameriške volitve so imele po vsem svetu velik odmev, saj je šlo za to, kdo bo v prihodnjih štirih letih imel vodstvo največje in najmočnejše zahodne velesile v rokah. Vsi so z radovednostjo in napetim pričakovanjem čakali izide ameriških volitev, da bi videli, kateri človek bo v prihodnjih mesecih in letih sedel s Sovjeti za zeleno mizo in krojil bodočnost sveta. Ameriški volivci so na svobodnih in demokratičnih volitvah izbrali za svojega državnega in vladnega predsednika 43-letnega senatorja Johna Kennedy-ja, ki si je v izredno ostri tekmi z republikancem Nixonom zagotovil 338 volilnih glasov z zmago v 23 zveznih državah. Nixon je sicer prejel večino glasov v 24 zveznih državah; toda, ker so te države majhne, si je zagotovil le 188 volilnih glasov. Kdor hoče biti izvoljen, si mora zagotoviti vsaj 269 volilnih glasov od skupnih 537, ki tvorijo tako'zvani »volilni kolegij«, kateri šele pravzaprav iz- Pred razvrednotenjem dinarja Iz Washingtona je prišla novica, da je Mednarodni denarni sklad otiooiu pusujiio Jugoslaviji v višini 60 milijonov dolarjev. S tem je končno gotovo, da se bo v najkrajšem času začelo uvajati devizno in zunanje-trgovinsko reformo, katero so že pred meseci naznanili, ko sta se mudila na o-bisku v Beogradu predsednik Mednarodnega denarnega sklada Jacobson ter ameriški podtajnik Dillon. Za izvedbo te gospodarske preobrazbe je jugoslovanska vlada zaprosila za denarno posojilo o-menjeni Mednarodni sklad, kakor Slovenskim volivcem in volivkam Glavni volilni odbor »Slovenske liste« se prisrčno zahvaljuje vsem volivcem in volivkam za izkazano zaupanje »Slovenski listi« pri preteklih pokrajinskih in občinskih volitvah na Tržaškem ozemlju! Zahvaljuje se tudi vsem, ki so s svojim delom in s svojimi prispevki pripomogli, da se je slovensko ime na tej zemlji ponovno politično uveljavilo! Ugotavlja pa, da so Slovenci in Slovenke v veliki večini še vedno razkropljeni po raznih neslovenskih strankah in da s svojimi glasovi tla-čanijo tujim interesom in s tem slabijo politično moč slovenskega naroda v zamejstvu. Krivda za tak žalostni politični položaj slovenske manjšine pri nas leži izven območja »Slovenske liste«; zakorenin jena je v strankarstvu ljudi, ki so jim interesi raznih strank važnejši od življenjskih koristi lastnega naroda. Spoznanje, da so na krivi poti, polagoma pronica v slovenskega človeka; dolžnost slehernega zavednega Slovenca pa je, da to spoznanje širi med svoje zapeljane rojake in rojakinje. Edina naša misel, edino naše hotenje, prvi naš cilj mora biti v bodočnosti: EDINOST VSEH SLOVENCEV! V tem duhu in za dosego teh smotrov se pripravljamo na bodoče volitve. S temi željami pozdravlja vse Slovence in Slovenke GLAVNI VOLILNI ODBOR »SLOVENSKE LISTE« V TRSTU tudi Ameriko ter nekatere evropske države (Francijo, Vel. Britanijo in Italijo). Zaprosila je skupno za kakih 350 milijonov dolarjev. Posledice napovedane preobrazbe Jugoslovanska vlada se je odločila za tako temeljito preobrazbo svojega gospodarstva zaradi velikega primanjkljaja v plačilni bilanci s tujino, katero sedaj upa uravnovesiti s povečanjem izvoza. Ker pa je slednji zaradi zamotanega deviznega in carinskega sistema močno oviran, so sedaj sklenili vse skupaj poenostaviti po vzgledu drugih zahodnih držav, da bo zunanja trgovina bolj sproščena, tako da se poveča izvoz. Prvi pogoj — po načrtu jugoslovanskih oblastih — je denarna reforma, ki naj omogoči dinarju realno kvotacijo na mednarodnem trgu. Sedaj jugoslovanske banke ne menjujejo dinarja in ne prodajajo tujih valut po enotnem tečaju. Dinar ima na primer tri tečaje: uradni tečaj 48 dinarjev za 100 lir, turistični tečaj 64 dinarjev za 100 lir in tretji tako imenovani obračunski tečaj 632 dinarjev za 1 dolar. Po izvedeni reformi bo 1 , dolar veljal okrog 900 dinarjev (med 800 in 950 dinarjev). Uradna vrednost dinarja, ki so jo doslej u-metno držali precej visoko, bo padla. Razvrednotenje dinarja bo spričo naznanjenih reform nujno morala slediti. Prav zaradi tega, da ne bi bilo razvrednotenje preveč občutno, ampak postopno, bo služilo omejeno posojilo. Druga važna sprememba se tiče zunanje trgovine, ki jo bodo prav tako poenostavili kot kvotacijo dinarja. Doslej so v Jugoslaviji urejevali zunanjo trgovino s tako zvanimi količniki (uvoz) ter premije in tako liberalizirali zunanjo trgovino po zakonu tržnega gospodarstva. S tem bodo jugoslovanska podjetja prisiljena proizvajati po konkurenčnih cenah. Po tem principu bodo izločena vsa tista podjetja, ki ne proizvajajo na gospodarski podlagi. To so nameni sedanje gospodarske preobrazbe v Jugoslaviji, katere prehodno obdobje bo trajalo okrog dve leti. Sped. in abbon. post. - I Gruppo Težave glede Alžira Pretekli teden, 11. novembra, so se nasprotniki De Gaullove politike do Alžirije spet opogumili in v Alžiru uprizorili protestne demonstracije proti pariški vladi in predsedniku republike. Za svoje nacionalistične izbruhe so izrabili proslave ob priliki premirja iz leta 1918. Po končani slovesnosti, katere se je udeležil sam vladni delegat v Alžiriji Delouvrier, so francoski »ultras«, povečini študentje, začeli prevračati policijske avtomobile in zaustavljati množico po ulicah. Vmes je takoj posegla policija, ki je začela demonstrante razganjati. Ti so pa pograbili za kamenje in vse, kar jim je prišlo pod roko, in začeli obsipavati policaje ter kričati: »De Gaulle na vešala! Salan na oblast!« Ker se drugače zaradi odločnega zadržanja varnostnih sil niso mogli znesti, so se vrgli na ameriški kulturni center in ga opustošili. Med neredi je bilo več sto ljudi ranjenih in okrog sto aretiranih. Brž ko so prišle novice o neredih v Alžiru v Pariz, je policija zastražila vse vladne palače, posebno pa še rezidenco predsednika republike. Vendar sc neredi v Parizu niso ponovili. Najbolj razširjeni pariški dnevnik »Fran-ce-soir«, ki je navadno dobro obveščen, piše, da namerava general De Gaulle v kratkem napovedati ljudsko glasovanje o svojem načrtu za Alžirijo. Znaki krize Amerika in Anglija sta doživeli letos velik gospodarski razmah. Tudi Francija in Italija sta se letos gospodarsko razmahnili. Vendar pa nekateri gospodarski strokovnjaki napovedujejo za drugo leto lahko krizo. Znaki za to krizo naj bi bili: dolar je oslabel; ameriški dohodki iz tujine so 1. 1957 znašali 27.7 milijard dolarjev, lansko leto so znašali 23,5 milijard. V pomorstvu že imamo krizo: petina vsega ladjevja na svetu je izven prometa. Iz vseh držav prihajajo poročila, da so skladišča polna blaga, kupcev za to blago pa je vedno manj. Premogovna kriza se je začela že lansko leto in bo vedno večja. voli predsednika ZDA. S tem v zvezi se pri ameriških volitvah lahko zgodi, da dobi izvoljeni kandidat manj ljudskih glasov od poraženega, kajti odločilni so namreč volilni glasovi. Tak slučaj se je v zgodovini ZDA dvakrat primeril, in sicer leta 1876 in leta 1884. Za malo, da se podobno ni zgodilo tudi letos, kajti po dokončnih izidih je razlika v glaso- na novo taktično usmeritev ameriške politike. Kennedy-ja bodo uradno ustoličili 20. januarja. V tem času vlada neko medvladje, čas priprav za slovesen prenos oblasti. Medtem je novoizvoljeni predsednik že imenoval nekatere sodelavce. Negotova je še sestava nove vlade. Za zunanjega ministra pa bo verjetno izbral Chesterja Bo\vlesa, Novoizvoljeni ameriški predsednik J. Kennedy med volilno agitacijo vih med obema kandidatoma še nekaj manj kot tri sto tisoč glasov. Kennedy je namreč prejel po zadnjih podatkih 33.862.866 glasov ali 49.96%, Nixon pa 33.614.116 glasov ali 49,45%. KAKŠNA BO SEDAJ AMERIŠKA POLITIKA? Vsi sedaj ugibljajo, kakšna bo ameriška politika, zlasti še zunanja, po zmagi demokratskega kandidata. Kakšnih večjih ali revolucionarnih sprememb prav gotovo ne bo. Program in cilji obeh ameriških strank so enaki, razlika je le v taktiki, kako jih izvesti v praksi. Pričakovati je le, da bo odslej ameriška politika bolj prožna in dinamična kot pod republikanci. Kennedy-jeva mladost in značaj bosta prav gotovo vplivali nekdanjega veleposlanika v Indiji. Potrdil je načelnika Obveščevalnega urada Allena Dullesa ter poveljnika zvezne policije Hooverja, ki sta oba republikanca. Že iz tega se vidi, da hoče Kennedy obdržati vse najboljše republikance in demokrate okrog sebe. O skrajšanju delovnega časa O skrajšanju delovnega časa se v zadnjem času mnogo govori in piše. V zvezi z avtomatizacijo so v Združenih državah Severne Amerike že v mnogih podjetjih znižali delovni čas pod 40 ur na teden. V Angliji je ogromni kemični trust — Im-perial Chemical Industries — sklenil znižati sedanji delovni čas za dve uri, t. j. od 44 tedenskih ur na 42 tedenskih ur. V Nemčiji pa nameravajo delavski sindikati začeti z veliko akcijo za uvedbo 40-urnega delovnega NAŠ TEDEN V 20.11. nedelja, 24. pobinkoštna: sv. Feliks Valoaški, spozn. 21.11. ponedeljek: Darovanje Dev. Marije 22.11. torek: sv. Cecilija, dev. muc. 23.11. sreda: sv. Klemen 1., papež, muč. 24.11. četrtek: sv. Janez od Kriza, spozn.; sv. Krizogon, muč. 25.11. petek: sv. Katarina, dev. muč. 26.11. sobota: sv. Konrad, spozn. SV. FELIKS VALOAŠKI (f 1212), je bil iz francoske kraljeve družine. Bil je zelo usmiljen in dobrodelen. Rešil je nekega na smrt obsojenega in ga vzgojil v zglednega kristjana. Da bi se odtegnil prazni svetni slavi — bil je zelo bistrega duha in lepe postave — se je umaknil v samoto. Tam se je predal molitvi, študiju in pokori. Iz samote ga je zvabil sv. Janez Mataj-ski, da sta ustanovila družbo oz. red za reševanje jetnikov. Tedaj je bilo namreč po turških obmorskih deželah mnogo kri-stjanov-sužnjev. Turki in morski razbojniki so namreč na svojih roparskih pohodih lovili kristjane, da so jih potem prodajali v sužnost. Mnogo teh je prav ta novoustanovljeni red odkupil od novih gospodarjev in vrnil domačim. Denar so ti redovniki izprosili od dobrih ljudi. Če pa niso imeli denarja, so bili po zaobljubi vezani, same sebe dati v sužnost, da so rešili jetnike. Ali ni bilo to junaško dejanje? Koliko se ti žrtvuješ za bližnjega? Koliko je jetnikov za železno zaveso. Vsaj moli zanje! 24. nedelja po Binkoštih S to nedeljo se zaključuje bin-koštna doba in hkrati liturgično leto. Sv. maša nas spominja na konec sveta ip na Gospodov prihod. Liturgija je danes izredno resna po svoji vsebini. Skuša nas docela zdramiti, pretresti in enkrat za vselej pridobiti za kršč. svetost, ki je najboljša priprava na srečno večnost. Glavni mašni nauki so tile: 1. Pazimo in ‘skrbimo, da bomo Bogu všeč! — Naš vrhovni Gospodar ni umrljivi človek, ampak vsemogočni Bog. On je naš Stvarnik in Gospod, mi pa Njegove stvari. On nas je ustvaril in On nas bo sodil. Od Njega prihajamo in k Njemu se vračamo. Od Njega zavisi naša večnost. On je, ki daje in ohranja življenje. On je, ki daje zdravje in časno srečo. On nam daje vsakdanji živež in potrebno obleko. On je, ki pošilja sonce, zrak in dež. Vse, kar nam je potrebno in koristno, celo naše bitje in žitje zavisi od neskončnega Gospoda Boga. Zato vsakdo prav lahko razume, kako silno nam je potrebno in koristno, da smo Bogu všeč. Kdor je Bogu všeč, tak bo vekomaj blažen v nebesih. Kdor pa G. Bogu ni všeč, tak bo pogubljen. Pazimo in skrbimo, da bomo vedno G. Bogu všeč! 2. Bodimo vedno pripravljeni na smrt in na Gospodov prihod! — Vse nas čaka neznani dan slovesa in srečanja z Bogom Sodni- Svetost družine Kanadski kardinal Leger je v važnem govoru poudaril, da je zakonska zveza osebna vez dveh oseb, ki si hočeta dobro, je vez vesti, ki je ni možno razvezati in civilna oblast nima pravice posegati v skrivnost in svetišče vesti, da bi po svoji volji razvezovala zakonsko vez. Človeške postave se morajo skladati z naravnim zakonom in samo pod tem vidikom so človeški zakoni odsev božjega zakona, ki je zapisan v duši posameznega človeka. Kardinal jc poudaril veliko skrb katoliške Cerkve za zakonsko vez ter je odločno obsodil razporoko. Svoj govor je zaključil s trditvijo, da vse velike težave današnje družbe prihajajo iz zla, ki muči družinsko življenje in usoda naroda je vedno povezana z usodo družine. Ko branimo družinsko ustanovo v duhu božjega nauka in božje postave, delamo za utrditev socialnega okolja. Narodi pa, ki posebej v tej točki prezirajo božji zakon, so zapisani gotovemu propadu. Rožni venec v družine Ob desetletnici prizadevanja za razširjenje molitve rožnega venca po družinah, so v kanadskem narodnem Marijinem svetišču v Cap de la Madaleine obhajali velike slovesnosti. V Kanadi se je doslej obvezalo za vsakodnevno molitev rožnega venca 2,200.000 vernikov in 661.000 družin. — Kako ga pa pri nas molimo? Dolžnost katoličanov kom. Ne vemo ne ure ne dneva, kdaj pride smrt. A vemo zagotovo, da enkrat pride. Morda že danes, morda jutri. V tej negotovi gotovosti je najbolj varno, da smo na smrt vedno pripravljeni. Zatorej živimo vedno brez greha! Skesajmo in spovejmo se storjenih in varujmo se novih! Molimo za našo rešitev! Ljubimo Jezusa in Marijo! Častimo sv. Jožefa in druge svetnike! Njim priporočimo našo zadnjo uro in večnost! Služimo zvesto Bogu in prosimo Ga, naj bo usmiljen z nami! Recimo pogosto: Večne smrti varuj nas, o Jezus! Daj nam srečno smrt in sveta nebesa! 3. Živimo v milosti božji! — Človek, posebno bogat, si lahko marsikaj kupi. Toda nihče si ne more z denarjem kupiti večne sreče. To si mora vsakdo sam zaslužiti s svojo vero, s poštenim življenjem, s čisto vestjo in z dobrimi deli. Ena sama stvar nam more posredovati večno življenje in večno blaženost: sv. milost. Milost je tisti največji in neprecenljivi krščanski in človeški zaklad; edini zaklad, ki daje popolno srečo; zaklad večnega življenja. Cenimo in čuvajmo si ta najdražji zaklad! Iščimo in množimo si ga z molitvijo, s svetimi zakramenti in s krepostnim življenjem ! Živimo v milosti božji, da pridemo v nebesa, v tisti sveti kraj popolne in večne blaženosti. — Na dan sodbe, reši nas, o Gospod! toliški predstavniki polno pravico zahtevati od svojih vernikov, da ne dajo svojega glasu za tistega kandidata pri volitvah, ki ne daje nobene garancije, da bo spoštoval verska in moralna načela. Glavni tajnik angleških sindikatov katoličan Za glavnega tajnika angleških sindikatov, ki so združeni v Trade Union in štejejo 8 milijonov delavcev, je bil izbran katoličan George Woodcock. Novi tajnik je bil v mladosti navaden delavec v tekstilni tovarni. S prihranki se mu je posrečilo, da je začel študirati politične in ekonomske vede na univerzi v Oxfordu. Leta 1947 je postal podtajnik angleških sindikatov, sedaj pa glavni tajnik. Gobava bolezen je ozdravljiva Po najnovejših ugotovitvah je gobava bolezen v večini primerov ozdravljiva. Potrebno je približno enoletno zdravljenje s posebnimi zdravili, ki so jih iznašli zadnji čas. Zdravljenje je sorazmerno poceni. Ugotovili so tudi, da gobava bolezen ni tako nalezljiva, kot so doslej splošno mislili. Samo sedem procentov gobavih bolnikov ima nalezljivo gobavo bolezen. Uspešen boj proti gobavosti bo zelo olajšal delo misijonarjev. Beli menihi na Danskem Notranji minister Indije je označil zakonski predlog komunistov v indijskem parlamentu, po katerem naj bi bila prepovedana vsaktera politična dejavnost katoliškim duhovnikom, kot hujskaški in nesprejemljiv. Zakonski predlog je maščevanje za poraz, ki so ga komunisti doživeli v zvezni državi Kerala. Notranji minister je izjavil, da imajo cerkveni ka- Beli menihi cistercijanci so pred kratkim kupili grad Sostrup v bližini Grenaje na Jutlandu na Danskem. Preuredili so ga v samostan in se tam naselili. Grad Sostrup so sezidali leta 1600 in je v zadnjem času služil kot taborišče za begunce. Red belih menihov je bil pred protestantsko reformo na Danskem zelo razširjen. »Oxford« v Španiji Za španski Oxford imenujejo zdaj »Stu-dium generale« v Navarri na podnožju Pirenejev. Ustanovili so ga pred osmimi leti in pred kratkim ga je sveta Stolica povišala v vseučilišče. Ta nova mednarodna univerza šteje med svojimi dijaki Msgr. Franc Malalan pripadnike 20 držav in tvori tako kulturni most med evropskimi tradicijami in mlado generacijo Amerike, Afrike in Azije. Vzgoja dijakov na novi univerzi »Opus Dei« temelji na najtesnejšem sodelovanju med dijaki in profesorji. Ti slednji posvečajo ves svoj čas in zmožnosti vzgoji mladih dijakov. Ustanovitelj in predsednik »Opus Dei« msgr. Josef Maria Escriva je bil imenovan za velikega kanclerja mednarodne univerze. Nova univerza ima poleg pravne, medicinske, filozofske in znanstvene fakultete, še fakulteto za novinarje in višjo obrtno šolo. Prihodnje leto bodo otvorili še inženirsko fakulteto in fakulteto za sociologijo. V soboto 12. novembra se je po Trstu in okolici naglo razširila vest, da je ponoči umrl v tržaški bolnici župnik iz Boršta msgr. Franc Malalan. Tržaški radio je novico ponesel preko meje, kjer so ga mnogi poznali. Gospoda župnika je v četrtek zjutraj po sveti maši zadela delna možganska kap. Hitro so ga prepeljali v bolnico z upanjem, da bi preprečili najhujše. Tam pa se je stanje vedno slabšalo in čez dva dni- ga je Gospod poklical k sebi. Veličasten pogreb Duhovniki med delavci Mednarodno srečanje delavskih duhovnikov — kaplanov med delavci težke industrije — se je nedavno vršilo v Essenu. Srečanja so se udeležili delavski duhovniki iz Nemčije, Belgije, Francije in Holandije. Pri tem skupnem srečanju so si hoteli dušni pastirji posredovati osebne izkušnje 's področja svojega apostolata, ki je brez dvoma posebne vrste, težko, odgovorno in zahteva velike požrtvovalnosti. Cerkev na Kitajskem V Kantonu v komunistični Kitajski, je na svobodi samo deset duhovnikov, ki lahko še mašujejo v šestih cerkvah v mestu. Sv. maši prisostvuje komaj tri petine kristjanov. Stopil je v veljavo zakon o sežiganju mrličev. Sežiganje stane 30 kitajskih dolarjev, lesena rakev pa od 700 do 1000 dolarjev, in takega »luksuza« si ne more nihče več privoščiti. Ce bi se zadnji ponedeljek popoldne vrnil g. župnik, bi gotovo dejal: »Zakaj ste pa prišli na moj pogreb v Boršt, saj nisem vreden!« Mi pa vemo, da je bil skromni g. župnik duhovni velikan in da je zaslužil tak pogreb. Na pogreb so prihiteli ljudje od vseh strani: z Brega, Opčin, Ospa, Trsta, Gorice, Krasa. Zbralo se je okrog 50 duhovnikov. G. škofa, je zastopal in imel pogrebni nagovor stolni prošt msgr. Salvadori. Pogrebno sv. mašo in obrede je opravil openski dekan msgr. Silvani. G. dekan Mario Cosulich je skrbel, da so vsi obredi lepo potekali. Duhovniki so peli Pero-sijev Requiem. Domači pevski zbor je v cerkvi in na pokopališču zapel več ža-lostink. Pogrebne molitve od odprti krsti so se začele ob treh popoldne. Ko je mesto zažarelo v tisoč lučih, smo dospeli na pokopališče in v svitu sveč so pogrebci spustili krsto v grob na kraju, ki si ga je pokojni g. župnik sam izbral. Pri odprtem grobu se je v imenu faranov poslovil s klenimi besedami g. uči- Veličastna slovanska liturgija ob navzočnosti sv. očeta v baziliki sv. Petra Bazilika sv. Petra se je v nedeljo 13. novembra spremenila v staroslovansko, rusko cerkev. Svete ikone, kvadratni oltar, bradati prelati v bogatih zlatih para-mentih z visokimi pokrivali, otožno in resno staroslovansko petje, vse to je tvorilo veličastni okvir sveti daritvi bizantinskega obreda. Skozi vso različnost zunanjosti in obredov se je jasno odražala edinost sv. Cerkve, ki se bo še bolj pokazala ob II. Vatikanskem koncilu, ko se bo zbralo v Vatikanu nad 500 visokih cerkvenih dostojanstvenikov vseh narodov in jezikov. Sv. očeta je na papeževem sedežu prineslo v baziiko šestero etiopskih bogoslovcev. Pred papežem je hodilo 75 duhovnikov, pripadnikov raznih vzhodnih obredov, ki so se med seboj razlikovali po različnih barvah svojih dalmatik. Sveto mašo v bizantinskem obredu je daroval ukrajinski škof Ivan Bučko, kateremu je streglo sedem škofov, eden libanonski, dva romunska, dva ruska, eden italo-al-banski in eden jugoslovanski, ki je prišel v Rim skupno z beograjskim škofom, da bi sv. očeta obvestil o pogajanjih med jugoslovansko Cerkvijo in Titovo vlado. Skratka, ves katoliški vzhod je bil navzoč pri tej veličastni slovesnosti v cerkvi sv. Petra. Obred je trajal nad dve uri in 25 kardinalov je skupno s sv. očetom in drugimi visokimi cerkvenimi in svetnimi dostojanstveniki ter ogromno množico vernikov, ki je kljub deževnemu in mrzlemu vremenu napolnila baziliko, pobožno sledilo svetim obredom. Med vernike so razdelili knjižice, ki so točno razlagale svete obrede, tako da so vsi z lahkoto sledili tako sveti daritvi, kakor lepemu petju, ki ga je izvajal ukrajinski zbor. Po končani maši so se sv. očetu poklonili, najprej škof celebrant Bučko, ki je sv. očeta nagovoril v poljščini, za njim je v arabščini spregovoril beirutski nadškof msgr. Filip Nabaa, nato še v grščini italo-albanski arhimandrit Teodor Minisci. Nakar je spregovoril še sv. oče, ki je o-menil, kako mu je današnja slovesnost priklicala v spomin leta, ki jih je preživel na Bolgarskem, v Carigradu in na Grškem, ter takoj nato omenil prihodnji cerkveni koncil, na katerega vneto misli že od vsega začetka svojega papelevanja. »Namen koncila je,« je dejal sv. oče, »da bi skupno z veliko ljubeznijo proučili in poiskali nove vire večje gorečnosti, da bi z njo premagali vse temne sile, ki si z vedno večjo intenzivnostjo skušajo o-svojiti modernega človeka. Potrebna je zato vzajemna pomoč vseh, potrebno posvečenje posameznika, škofov, duhovnikov in vernikov. Z današnjim dnem začenjamo skupno z očeti koncila in našimi pomočniki leto priprave na koncil, ki naj bo v čim večjem posvečenju, v študiju in delu. Dobrim vernikom pa priporočamo, naj zavzamejo svoja mesta kot vneti sodelavci v molitvi z lepim zgledom krščanskega življenja vsak v svojem okolju in na svojem položaju.« Veličastna manifestacija vere trpečega Vzhoda je izvenela v središču krščanstva kot predhodna prošnja k St'. Duhu za u-speh in blagoslov prihodnjega, tako pričakovanega vesoljnega cerkvenega koncila. IZ RIM Jugoslovanski škofje v večnem mestu V Rim je dospelo te dni pet jugoslovanskih prelatov in sicer: msgr. Franjo Šeper, zagrebški nadškof, naslednik kard. Stepinca, msgr. Ujčič, beograjski nadškof in predsednik škofovskih konferenc v Jugoslaviji, ter škofje msgr.ji Bukatko, Fra-nič, Zekanovič in Vovk. Prišli so, da se udeležijo začetnih del za svetovni koncil. Nekateri časopisi pa trdijo, da je njihov prihod tudi v zvezi s poskusom za ureditev odnošajev med Cerkvijo in državo v Jugoslaviji. Smrt krščanskega očeta Iz domovine je prispela žalostna vest, da je v Žalcu pri Celju umrl oče preč. msgr. Maksimiljana Jezernika, podravna-telja Zavoda za širjenje vere v Rimu. G. monsignorju izrekajo ob bridki izgubi vsi prijatelji in znanci iskreno sožalje. Tudi »Katoliški glas« se jim pridružuje. Skupni izlet Pretekli četrtek popoldne smo imeli Slovenci iz Rima svoj izlet v Marmo, kjer smo pokusili zadnje grozdje in novo vino. Bilo nas je poln avtobus. Po novi cesti smo se skozi nov predor pod Castel-gandolfom peljali do Sebanskega jezera in potem navzgor proti Marinu. Ustavili smo se pri sestrah, kjer stno ob petju narodnih pesmi trgali grozdje. Po blagoslovu v sestrski kapeli, ki ga je imel g. p. Prešeren, generalni asistent D.J., ob številni asistenci naših duhovnikov, smo se razigrane volje vrnili domov, saj naša domača pesem res dvigne človeka, da pozabi za trenutek na vsakdanje skrbi. Skupna pobožnost telj Stanko Škrinjar. Spomnil je, kako je g. župnik vedno vabil k zvestobi do Cerkve in naroda. Kako srečnega bi se čutil, če bi imel ob nedeljah toliko poslušalcev v cerkvi, kot jih je imel pri pogrebu. V trdem mraku smo zapuščali pokopališče v zavesti, da smo zgubili velikega moža, dobrega duhovnika, ki ga bomo bridko pogrešali. Življenje in delo Življenje in delo pokojnega g. župnika je v pogrebnem govoru lepo orisal stolni prošt msgr. Salvadori, ki je med drugim dejal: Duhovnikova naloga je zlasti v tem, da ne skrbi samo za svoje zveličanje, ampak tudi za dušno zveličanje tistih, ki so mu izročeni v dušnopastirsko skrb. Njegova naloga je po besedah sv. apostola »vsem postati vse, da vse zveliča«. Isti apostol opominja svojega učenca Timoteja: »Bodi čuječ«, in potem dostavlja: »Prenašaj vse bridkosti, oznanjuj evangelij, opravljaj svojo službo«. Duhovnik, župnik nima torej nikdar pravega počitka, vedno mora čuvati, varovati vse, ki so mu izročeni. Popolni, pravi počitek ga čaka šele tedaj, ko v Gospodu umrje, čaka ga na onem svetu v nebesih, ko se izpolni, kar pravi Kristus: Kdor v me veruje, živi, četudi umrje. Vse to je vedel tudi rajni monsignor in se je vse svoje življenje po tem ravnal. življenjski podatki: Rojen je bil 4. dec. 1891 na Opčinah. Po ljudski šoli je obiskoval nemško gimnazijo v Trstu kot gojenec škofijskega konvikta pri Sv. Justu. Po maturi je 1. 1911 vstopil v goriško centralno semenišče. Poklic za duhovnika je bil njemu prirojen od naročja pobožne matere. Sam je pravil, da je ves čas svojega šolanja vedno molil, da bi postal duhovnik. In če bi še enkrat začel s šolanjem, pa bi spet duhovnik postal. Posvečen je bil 29. 6. 1915 in novo mašo je pel v farni cerkvi na Opčinah 3. julija, ko je že eno' leto divjala svetovna vojna in se je slišalo na Krasu bobnenje topov. Po novi maši je bil imenovan za vojaškega kaplana in je moral k vojakom s stopnjo stotnika. Z vojaki in oficirji je bil vedno in povsod duhovnik. Nikdar ni opustil molitve brevirja in premišljevanja. Po končani vojni je bil nastavljen za kaplana v tržaški bolnici. To službo je vršil do 3. julija 1920, ko je bil instaliran za župnika in dekana v Ospu. V župniji, ki je bila razsežna kakor majhna škofija je deloval 19 let. Opravljal je 7 cerkva, 4 šole in 5 pokopališč. Nešteto poti je napravil, največ peš. Včasih si je pomagal s kolesom ali s starim motorjem. V Ospu ga je doletelo, da je bil med prvimi volitvami po vojni ustreljen v nogo v Mačkovljah. Pred drugo svetovno vojno je moral v konfinacijo v Parentru v Abrucih. Hočete vedeti, kako so ga tam čislali in ljubili? Pred nekaj leti je umrl v Parentru župnik in deputacija laranov je prišla prosit g. Malalana, da bi prišel k njim za župnika. Leta 1941 je bil izpuščen iz konfinacije, toda krivica ni bila poravnana. Povratka v Osp mu vlada ni dovolila, zato ga je g. škof 1. maja 1941 nastavil za župnika na župnijo v Borštu. Že od septembra istega leta je hodil pomagat g. Vranjacu v Ricmanjih, kmalu pa je popolnoma prevzel opravljanje župnije. Nobene svojih dolžnosti ni zanemarjal, ne v cerkvi, ne v pisarni, ne v šoli, ne pri pouku zaročencev, ne pri skrbi za uboge in bolne. Z delom svojih rok §i a je služil kruh. Obdeloval vinograd, gojil čebele. Pokojni gospod župnik je imel zelo posrečen značaj. Vsakdo se je v njegovi družbi počutil prijetno. Poznan je bil kot odličen ljudski govornik in izvrsten pe- vec. Razumel je dušo svojega ljudstva kot malokdo in zato tudi z njim trpel. Dragega sobrata bomo ohranili v lepem spominu; Bog naj mu bo bogat plačnik! TL. S. iiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiii'"111 Srečno pot Naš rojak msgr. Janez Belej, ki je v službi na papeški kongregaciji za razširjenje vere, je na Martinovo službeno odpotoval z letalom v Johannesburg v Južni Afriki. Srečno pot! Pred praznikom Kristusa Kralja pa smo imeli slovenski verniki večnega mesta skupno pobožnost v cerkvi Marijinega Imena na Foro Traiano. Večerno sv. mašo s petimi litanijami M.B. in blagoslovom je imel zlatomašnik preč. g. Marko Kranjec. Zelo veliko nas je bilo in naša domača cerkvena pesem nas je zopet poživila in ogrela. Slovo Ob svojem odhodu domov (po 19 letih rimskega življenja) iskreno pozdravljam vse številne prijatelje in znance ter želim vsem vse dobro. Hkrati Vas prosim, da molite za naš rod in za pravico v Cerkvi. Miro Štalcer, duhovnik in bogoslovni profesor v Rimm življenja ^trne POVSOD NAS ROD Prva adverttna nedelja, letos 27. novembra, je vsako leto posvečena izseljencem. ' pripravo na to nedeljo bomo posvetili Sekaj člankov našim izseljencem po Evro-Pi. Članke je napisal slov. izseljenski duhovnik. (Ured.) Povsod naš rod je razsejan Posamezniki so vedno romali na tuje W se v tujini nastanili za dalj časa, nekateri tudi za stalno. Večje skupine ljudi ta so začele hoditi iz domovine v naših krajih po l. 1880. Takrat se je odprl našim ljudem »novi svet« in jim obetal srečo. Samo od l. 1899 do 1910 se je izselilo v Ameriko nad 70.000 rojakov. Žalostno gospodarsko stanje v slovenskih deželah je bilo ob koncu 19. stol. in začetku stol. razlog, da se je toliko naših ljudi todalo čez morje, kamor so jih vabile tudi novice, kako se da v novem svetu hitro obogateti, seveda če imaš srečo. Casi svetovne vojne so zavrli val izsekavanja. Razmere po vojni pa so povzroče nov val izseljenstva. S Primorskega ie pognal mnoge rojake v svet fašizem. Pa tudi v tedanji Jugoslaviji so nekateri Pasivni kraji poslali v svet mnogo ljudi. $aj spočetka je vsak mislil, da gre le eenske narodne zavesti in poguma in če hočemo biti odkritosrčni, je bil dokument demokratične vladavine v Italiji, ki ščiti tudi male narode. Propade le, kdor je bojazljivec. Imeli smo tudi marsikako težavo. Volitve so nastopile nenadoma. Sicer so jih že dalj časa napovedovali, toda upanje je bilo skozi vse poletje, da jih bodo odložili. Velike stranke razpolagajo z glasovi, ki prihajajo od volivcev, ki bivajo V inozemstvu, v drugih provincah, ker imajo sredstva, da prevoz organizirajo. Poleg tega je veliko državnih nameščencev, priseljencev, ki pridejo v prid drugim strankam. Marsikak bivši naš volivec je sedaj v Astraliji. Samo v dolinski občini je bilo 32 takih družin. Nastopile so tudi birokratske težave. Pri zgoniški in dolinski listi ni bilo dvoma o istovetnosti naših kandidatov, toda zaradi nepomembnih formalnih napak so črtali v obeh listah po enega kandidata. Na Repentabru pa so bile vse tri predložene liste odklonjene, ker jih je overovil g. župan in ne g. občinski tajnik. Para graf je paragraf! Volilni odbor je imel malo sodelavcev. Vse je slonelo na ramah peščice ljudi, levji delež je imela pri vsem delu Slo- venska demokratska zveza. Pravičnost terja, da se to poudari. Posebno bi bilo želeti večjega sodelovanja slovenskih intelektualcev in mladine. Pozornost je zbudilo dejstvo, da je dobila lista veliko število glasov v vseh okrajih. To velja tudi o vseh delih mesta. Naši volivci so razdeljeni vsepovsod. Prav je imela neka gospa, ki je nekoč izjavila: Vemo sicer, da smo Slovenci. Pa se nihče za nas ne zanima. Tudi v naši cerkvi ni slovenske besede. — Kako bi bilo prav, da bi na podtagi volilnih izidov skušali priti v stik z večjim številom naših zvestih ljudi in v okviru možnosti izpopolniti naše organizacije. To bi brez dvoma povečalo naše glasove. Slovenci bi se vedno bolj uveljavili pri volitvah. Od tega bi imeli vsi korist. V demokratičnih državah je zagotovljen razvoj tistim, ki se znajo organizirati. .Katoliški glas“ v vsako slovensko družino! »Manevri« v uprizoritvi Slovenskega Gledališča V soboto 12. t. m. je Slovensko Gledališče uprizorilo v Avditoriju v Trstu svojo drugo premiero letošnje sezone, in sicer Javorškovo veseloigro v dveh delih »Manevri«. Zakaj je pravzaprav pisatelj dal komediji tak naslov, ni povsem jasno, kajti skoro celotno dejanje se suče okoli tega, kako skupina vojakov najde v kul-turno-prosvetni dvorani igralske kostime in začne po svoje uprizarjati »Martina Krpana«. Vsebino po svoje oblikuje in tako nastane nova zgodba o Levstikovem junaku. Kaj je hotel pisatelj s to komedijo povedati, ni razumljivo. Dejanje je dolgočasno, dialogi so vseskozi prisiljeni, brez vsakršne humoristične domislice. Sploh je celotna igra nesmiselna in ne ve se, kam meri, kaj ji je glavni namen. Ako ji je glavni namen ta, da zabava občinstvo, ji to niti najmanj ne uspe; če pa hoče kaj drugega doseči, ne zna tega dovolj jasno pokazati. Razumljivo je, da niti igralci niso mogli v takih nehvaležnih vlogah pokazati svojih sposobnosti, zato je tudi njihova igra prisiljena, nenaravna. nič ni za njim zaostajal titokomunistični skrutinator iz Sv. Križa, ki je ponovil predsedniku isto zahtevo, ki jo je na isti smešno neumni način utemeljil. Skrutinator Slovenske liste se je temu odločno uprl in s podporo ostalih dveh skrutinatorjev zahteval, naj ostane križ na svojem mestu, kar se je tudi zgodilo, čeravno je predsednik volišča svojo odločitev drugače utemeljil. — Vsa zadeva je nato na zahtevo obeh komunistov šla v zapisnik in tako stoji danes črno na belem, da sta slovenska komunista v navzočnosti tujcev in v sramoto svojemu narodu zahtevala točno to, kar so njuni gospodarji onstran železne zavese že davno izvedli, ko so slovensko mladino bogoskrunsko oropali tega, kar ji je bilo od nekdaj najsvetejše. »Božji mlini meljejo počasi, a gotovo...« Prišel bo dan, ko se bodo komunistični maliki zrušili v prah in ne bo za njimi drugega sledu kot žalosten in grenak spomin vseh tistih, ki bodo sedanjo preizkušnjo srečno prestali. Vsi srpi in kladiva bodo sfrčali v smeti, medtem ko bo zmagoviti križ slovenskemu narodu tudi na teh tleh še dalje oznanjal veliko božje usmiljenje in odrešenje za čas in za večnost. Te vrstice sem namenil v prvi vrsti onim slovenskim volivcem, ki. so pri zadnjih volitvah oddali svoje glasove srpu in kladivu, t. j. brezverskemu komunizmu katere koli vrste z odkritosrčno željo, da bi svojo zmoto spoznali in jo v bodoče za gotovo popravili! Skrutinator Slovenske liste RAZNO Vihar je opustošil Podjuno na Koroškem Preteklo nedeljo v prvih jutranjih urah, je zadivjal nad Podjuno silen vihar, kakršnega že dolga leta ne pomnijo. Posebno prizadeta je Železna Kaplja in okoliške vasi. Vihar je podiral drevesa, odkrival strehe in podrl nešteto električnih in telegrafskih drogov ter tako pretrgal vse vezi z ostalimi kraji. Posebno huda je škoda v gozdovih, kjer je vihar podrl več tisoč kubičnih metrov lesa. Hudo škodo je utrpela tovarna celuloze na Rebrci, kjer je vihar odkril strehe treh velikih stavb in prizadel s tem okrog 300 tisoč šil. (6,900.000) lir) škode. Tudi župnišče na Rebrci, kjer župnikuje č. g. dr. Metod Turnšek, je vihar popolnoma razkril ter podrl 800 let staro lipo pred župniščem. Žrtev ni bilo, materialna škoda pa je velika. Načrti za papeževo 80-letnico Papež Janez XXIII. bo obhajal 25. novembra prihodnjega leta 80-letnico svojega življenja. Za ta jubilej bodo katoliški laiki zbrali denarna sredstva, s katerimi bo v Rimu zgrajen zavod za tiste afriške vi-sokošolce, ki se bodo na univerzah pripravljali za razne akademske poklice. Za isto priložnost bodo pa duhovniki vseh dežel svetemu očetu poklonili prispevek za zgraditev nove cerkve v čast sv. Gregorju Barbarigi, vzorniku dušnih pastirjev v mestnih zapuščenih četrtih. tahun iz Vatikana 27 spisu o. Petra Leonija lr,r. Mariza Perat V ječi Lefort * Crni vran« se ni še popolnoma ustavil J Že sem slišal, da je voznik glasno pri-'Sr>il na zvonec. V tistem trenutku se mi e Zazdelo, da se nekje v bližini odpirajo železna vrata. Tedaj so me končno Slekli iz moje luknje in videl sem, da dospeli na dvorišče starega, mrkega >slopja. *daj pa se je začel postopek za spre-trr* novih sužnjev. Kdo ve, koliko pisem, l'ko orožja sem prinesel s seboj! Toda , da se pomagati. Treba se je privaditi temu, kajti ne smemo pozabiti, da !|,|J v kraljestvu nezaupnosti, goljufije in fe8ledov. zdravniškem pregledu so me peljali *adnje nadstropje, v celico št. 28. Kod , Oie peljali? Nič ne vem. Mogel sem vi-isamo toliko, da je to poslopje zelo ;%i° zgrajeno. Nikjer ni bilo nobenega r^oika. Od znotraj je vse skupaj imelo '^o neke velikanske lope: iz pritličja se je namreč lahko videlo do strehe, a okrog in okrog so bile železne mreže, ki so visele z ograj malih balkonov, zgrajenih ob zidovih, kjer so bile celice. Šele nekaj dni zatem sem zvedel, da sem v ječi Lefort. Zgodbo te ječe pa so mi povedali šele nekaj mesecev pozneje, ko sem bil skupno z drugimi jetniki v celici. Ječa Lefort je že zelo stara. Zgradil pa jo je na ukaz Katarine II. neki francoski arhitekt, ki je potem pri carici verjetno padel v nemilost in bil on prvi, ki ga je carica dala semkaj zapreti. Ob tej priliki so mi moji tovariši tudi razložili, zakaj povsod v ječi visijo tiste železne mreže: zgodilo se je namreč že večkrat, da je kakšen nesrečnik, raje kot bi prenašal nečloveško trpljeVije v ječi, napravil smrtni skok z vrha na tla; tedaj pa so sovjetske oblasti, ki so znane po svojih »človečanskih vrlinah«, vsepovsod speljale železne mreže. Dobre in slabe strani ječe Lefort Sicer pa moram povedati, da se jaz tukaj v Lefortu nisem imel mnogo slabše kot v Lubjanki. V nekaterih ozirih je bilo tukaj celo boljše. Predvsem je bilo več miru. Res je sicer, da so nas cel dan nadlegovali zrakoplovi, kajti prav poleg nas je bila tovarna, kjer so preizkušali zrakoplove, toda v zameno so nas ječarji pustili bolj pri miru. Kar se tiče spanja, je tukaj tudi bilo mnogo bolje. Res, da tu ni bilo postelj kot v Lubjanki, ampak so bile samo gole deske, toda tukaj ni bilo treba ponoči držati rok zunaj pokrivala, in pa, kdor je bil malo iznajdljiv, je tudi podnevi lahko malo zadremal. Včasih so nam namreč dali kakšno knjigo in tako smo si jo deli pred obraz, medtem ko smo ležali, da se je zdelo, kot da beremo, in smo tako mogli zaspati kakšno minuto. Jasno, da je bilo tudi dosti neprijetnega, tako na primer celice. Te niso bile svetle kot v Lubjanki, ampak temne in zatohle, tla so bila z. asfaltom pokrita, okna zelo majhna in še ta so bila zelo visoko pod stropom, prekrita z meglenim steklom ter obdana z močnim železjem. Degradirani junak Približno deset dni je v naši celici bil tudi neki častnik rdeče armade, še zelo mlad, podporočnik pri tankih. Pripovedoval nam je, kako so ga Sovjeti v zadnjih mesecih odlikovali s kolajno »Junaka Sov- jetske zveze«, potem pa da je padel v roke Nemcem. Pozneje je utekel Nemcem in prišel zopet k Sovjetom; 'bil je takoj aretiran. Vzeli so mu vse častniške znake in kolajno ter ga zvlekli pred sodnika, da bi tam priznal svoje »izdajstvo domovine«. Poglejmo nekaj vprašanj in odgovorov iz njegovega zasliševanja: »Zakaj ste vi izročili Nemcem svoj tank?« »Povedal sem že tolikokrat, kako je bil moj tank (in ne samo moj) tiapaden in zaplenjen.« »Tudi če bi bilo to res, bi vi vseeno bili izdajalec domovine, in sicer že zato, ker ste se pustili živega prijeti od sovražnikove roke. Ko so vas prijeli, ste imeli pri sebi samokres?« »Da.« »Torej, zakaj niste ene krogle takoj poslali v glavo sovražniku, a drugo sebi, da bi si tako prihranili sramoto, predati se živ sovražniku?« »Toda kako vendar bi bil mogel tako narediti, če sem pa bil v nezavesti, a ko sem se zbudil, sem bil že ujetnik Nemcev?« »Koliko mesecev ste nato delali v nemških taboriščih?« »Zelo malo, ker sem bil bolan. Potem sem delal nekaj malega.« »Vidite torej!« »Toda to delo je bilo zasebno.« »Nima pomena, bilo je v prid sovražniku.« »A če bi ne bil delal, bi me bili ubili.« »No, in kaj ima to opraviti pri tem? Za domovino je treba tudi umreti.«' »Umreti je vedno čas. Jaz pa sem upal, da bom še lahko služil svoji domovini in zato sem tudi ušel od tam.« »In zakaj niste takoj ušli?« »Takoj! Lahko je govoriti... sicer pa sem ušel, kakor hitro se mi je ponudila priložnost.« »Dobro. Toda zakaj niste potem takoj odšli k partizanom?« »Saj sem bil partizan.« »To ni res. Vi ste bili partizan samo za svojo korist.« »Nikakor ne: Jaz sem se boril s temi in temi proti Nemcem.« »To se ne strinja. Vi ste izdajalec domovine in boste odkupili vašo krivdo s poštenim delom v prevzgojnih taboriščih.* Tako nam je pripovedoval mladi častnik. (Se nadaljujeP Zahvalni dan v Gorici Lepa je navada, ki se je zadnja leta vpeljala tudi v Gorici, ko se na drugo nedeljo v novembru sporrfnimo na vse prejete dobrote in se zanje Bogu zahvalimo. Čeravno je pri tem v glavnem mišljen in zainteresiran kmečki sloj, smo vendar vsi dolžni Bogu zahvalo za vse prejete zemeljske dobrote. On je, ki daje rast zemlji. Tako je bila mišljena tudi pretekla zahvalna nedelja, ko je goriški nadškof Ambrosi v cerkvi sv. Ignacija bral zahvalno sv. mašo in se je po maši razlegla po cerkvi zahvalna pesem. Po sv. maši, kateri so prisostvovali najvišje goriške oblasti in veliko število vernikov vseh slojev, je škof Ambrosi pred cerkvijo blagoslovil kmečka vozila in motorne stroje. Podobne slovesnosti so bile tudi po drugih večjih krajih pokrajine, zlasti v Ločniku, kjer so obdelovalci zemlje ob darovanju darovali na oltar simbolične darove zemlje. Brezplačni tečaj za omejitev nesreč na delu Tržaški sedež ustanove za omejitev nesreč na delu (Ente nazionale prevenzione infortuni) je skupno z zvezo goriških in-dustrijcev organiziral tečaj za delovodje in pomočnike delavskih središč. Tečaj, ki je brezplačen, ima namen seznaniti delovodje z vsemi razpoložljivimi sredstvi in zakoni za preprečitev nesreč na delu in s tem zagotoviti delavcem potrebno var- S K P D V GORICI priredi v ponedeljek 21. nov. ob 20.30 na Placuti KULTURNI VEČER, na katerem bo g. Vinko Zaletel prikazal SLIKE S POGREBA ŠKOFA ROŽMANA V AMERIKI skupno z zvočnimi posnetki. Pridite ! nedeljo pri slovesni službi božji v cerkvi. Ob tej priliki smo pri oznanilih z zadovoljstvom poslušali tudi podatke o sodelovanju vernikov pri raznih dobrih delih, h katerim smo bili povabljeni v preteklem mesecu: posebno pri zbiranju milo-darov za vzgojo novih duhovnikov v semenišču, za kar smo zbrali 41.500 lir, potem tudi kar smo prispevali čč. redovnicam, ki so pobirale prispevke za Sirotišče. Najbolj pa so nas zanimale in tudi kar ogrele številke glede misijonske nedelje. Na tem področju pa smo bili kar najbolj pridni. Prejšnja leta smo bolj počasi napredovali z manjšega na večje in tako smo lansko leto dosegli svoto 42.000 lir. Letos pa je Podgora v tem važnem in velikem dobrem delu napravila kar več kot dvakratni skok naprej. K temu je seveda obilo pripomogla misijonska prireditev v dvorani, kjer smo na misijonsko nedeljo in še na Kristusa Kralja vprizorili lepo mladinsko igro in obakrat tudi dosegli kar 88.000 lir. Pri Madonnini so pa zbrali še 13.000 lir. Skupna svota znaša torej 101.000 lir, kar smo vse, veseli, izročili Škofijskemu misijonskemu uradu. Ob spominu na vso to bližnjo preteklost naj omenimo tudi praznik našega farnega zavetnika sv. Justa mučenca, ki smo ga s celodnevnim češčenjem sv. Rešnjega Telesa obhajali v nedeljo 6. novembra. Ob sklepni slovesnosti zvečer pa smo poslušali lep in važen govor o Sveti Evharistiji, ki nam ga je držal naš novi štandreški dekan č. g. Žorž. — Bog daj, da bi nam vera sv. Justa in ljubezen do sv. Evharistije bili krepko in trdno zasidrani v našem praktičnem krščanskem življenju — tako bodo potem tudi naša dobra dela vedno bolj hvelavredno rastla. Števerjan Po stari tradiciji smo praznovali preteklo nedeljo zahvalni dan s celodnevnim češčenjem. Kljub neprijetnemu vremenu je bila udeležba zadovoljiva. Novost je tvoril letos blagoslov traktorjev, ki so prispeli v koloni na trg pred cerkvijo ob 4h popoldne. Bilo jih je štirinajst. »Zapeli« so nato zahvalno pesem skupno z ljudstvom v cerkvi in z zvonovi na zvoniku. Še prej pa nam je p. Fidelis iz Gorice z izbranimi in ganljivimi besedami predočil Boga kot Očeta, ki mu gre naše češčenje, zahvala in prošnja. Spomnil Zveza slov. katoliške prosvete iz Gorice vabi na PEVSKI KONCERT ki ga priredi v nedeljo 27. nov. t. L v dvorani Brezmadežne na Placuti. Začetek točno ob 4.30 popoldne. se je nato 40-letnice dušnega pastirstva v Števerjanu č. g. župnika, kajti 11. novembra je minilo 40 let, odkar je prišel v Števerjan č. g. Ciril Sedej. — Prišel je v porušeno vas po prvi svetovni vojni. Porušene so bile stanovanjske hiše, porušena je bila tudi cerkev. Bil pa je mlad in poln energije, zato se ni ustrašil o-gromnega dela, ki ga je čakalo. Toda leta, predvsem pa težki časi, ki jih je preživel skupno s svojimi farani, so upognili njegovo sicer tako žilavo naravo. Sedaj ne zmore zunanjega dela, v zameno pa moli za svojo duhovnijo, kar je predvsem važno pri dušnem pastirstvu. Vsak Števerjanec je hvaležen g. Sedeju za vse dobrote, ki jih je posredoval števerjanski fari v dobi dolgih 40 let. IZID POKRAJINSKIH VOLITEV PO OBČINAH: nost pri delu. V zadnjem času so postale nesreče na delu zelo pogoste in jih skušajo sedaj na ta način omejiti. Otvoritev tečaja bo 29. novembra na sedežu industrije v ulici Rismondo 3 ob 18. uri. Tečaj obsega 10 lekcij, ki bodo vsak torek in petek ob 18. uri. Vsem, ki bodo redno obiskovali tečaj, bodo ob zaključku izročili spričevalo, Za vsa vozila zaprta cesta Oslavje-Števerjan Zaradi nevarnosti ponovnih usadov je pokrajinska uprava zaprla cesto Oslavje-Števerjan za vsa vozila. Doslej je prepoved veljala le za avtobuse in tovorne avtomobile. Dovoljen je le prehod pešcev. Vsa vozila morajo usmeriti svojo pot v Števerjan preko Grojne. Petrolej za kurjenje peči Tudi letos bo trgovinska zbornica v Gorici dala na razpolago določeno količino petroleja vsem tistim, ki dokažejo, da za ogrevanje prostorov rabijo petrolejske pečice. Prejeli bodo mesečno od novembra 1960 do maca 1961 po 125 litrov petroleja po 48 lir, katerega bodo lahko dvignili pri pooblaščenih trgovinah. Sestanek potujočih trgovcev Pretekli teden so se v našem mestu sestali potujoči trgovci naše pokrajine. Razpravljali so o vzajemni blagajni, pokrajini in sejmih. Potujoči trgovci so edini, ki niso še deležni pokojnin, a po izjavah njihovega tajnika, naj bi se tudi ta zadeva v najkrajšem času ugodno rešila. Trgovci so predlagali, naj bi se tudi v Gorici in Gradežu, namesto dvakrat na mesec, vršili sejmi tedensko. Sejmi prinesejo občini precejšen dobiček zaradi trošarine in pristojbine za prostor, kakor tudi zaradi večjega dotoka ljudi v mesto. V ta namen so odposlali na pristojno mesto prošnjo za tedenske trge v našem mestu. V natečaju cvetja nagrajena goriška postaja Pred kratkim je bil razpisan natečaj za najlepšo s cvetjem negovano in ozaljšano železniško postajo ali kabino. Prvo nagrado je prejela goriška postaja, ki je v zadnjih mesecih res vzbujala zanimanje in odobravanje popotnikov. Drugo nagrado je prejela červinjanska postaja. Med nagrajenimi postajami je tudi nabrežin-ska. Podgora Zahvala Bogu in tudi vsem tistim, ki kaj dobrega napravijo, je primerna in potrebna. To smo mi napravili preteklo K P 1 KD PSDI N S Z PRI Ml PLI PSI MSI P Dl SL UT Devin- 1 Nabrežina 903 1.052 145 518 20 27 20 191 176 12 577 57 85 9 118 3 7 2 29 6 2 179 U Repentabor 83 47 1 111 3 2 3 12 10 2 105 7 Dolina 1.496 539 55 421 16 41 12 166 44 21 502 40 Milje 4.123 2.421 515 83 224 88 46 291 346 31 44 76 Trst 39.944 66.859 13.389 4.656 5.314 4.805 6.829 10.416 27.658 2.633 3.396 4.796 Skupno 46.901 70.992 14.114 5.907 5.580 4.970 6.912 11.105 28.240 2.405 4.803 4.987 Sedežev 1960 6 9 2 1 1 — 1 3 — — — — Leta 1956 45.943 58.762 17.184 4.154 8.776 — 4.285 8.207 29.064 6.208 4.097 — Sedežev 1956 8 U 1 — 1 — — — 2 1 — — 1 OMSKI I Občina Devin - Nabrežina Občinska Volišča : lista KD PSI PSDI št. 1 Nabrežina 219 20 12 3 št. 1 Nabr. postaja 131 113 30 20 št. 3 Nabrežina 256 153 48 18 št. 4 Sesljan 225 380 30 18 št. 5 Devin 317 281 12 27 št. 6 Mavhinje 216 49 14 3 št. 7 Šempolaj 316 13 9 1 št. 8 Nabrežina 309 75 18 17 Skupno 1.989 1.084 173 107 Občinska lista 16 svetovalcev Kršč. dem. 4 svetovalce PODROBNI VOLILNI IZIDI Občina Dolina Volišča: O.D.L. I.S.S. S.L. K.D. 1. Šola Dolina 170 27 74 73 2. » Dolina 174 21 48 66 3. » Boljunec 381 42 57 49 4. » Boršt 217 38 86 44 5. » Ricmanje 318 38 35 43 6. » Domio 266 46 34 158 7. » Pesek 51 12 52 38 8. » Prebeneg - Mačkovlje 166 26 133 28 Skupno 1743 250 519 499 Občinska demokratična lista 16 svetov. Slovenska lista 4 svetov. Krščanska demokracija nobenega svetov. Ital. soc. stranka nobenega svetov. Občina Zgonik Lista Volišča : dem. enot. KD Slov. lista Zgonik 192 22 120 Salež 171 10 60 Prosek-Postaja 83 38 30 Skupno 446 70 210 Lista dem. enot. 12 svetovalcev Slovenska lista 3 svetovalce Krščanska dem. nobenega svetovalca SLOVENSKE SKAVTINJE V TRSTU vabijo na svojo prireditev, ki jo bodo imele v Marijinem domu, ulica Risorta 3, v nedeljo 20. novembra 1960 ob 5.30 popoldne. V NEDELJO 20. NOVEMBRA > V MARIJANIŠČU NA OPČINAH < VELIKA JURČIČEVA IGRA V 5. DEJANJIH DOMEN IGRAJO ČLANI SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETNE ZVEZE IZ GORICE ZAČETEK TOČNO Oti 17. URI. — PRIDITE! na zadnji stopnji med italijanskimi univerzami. Po izjavah rektorja se je vpisalo letos na tržaško univerzo 3306 študentov, 290 več kot lani. Od teh je 62 študentov iz inozemstva. Predavateljev je 347, ki so imeli skupno 18.176 lekcij. Diplomiralo je lani 233 visokošolcev. Nove promocije na trž. univerzi Dne 10. nov. je gdč. Elvi Miklavec profesorica na nižji srednji šoli v Trstu, z odličnim uspehom promovirala na leposlovni fakulteti tržaške univerze. S prof. Colognattijem je zagovarjala tezo »Devinski dialekt«. Iste dni je postala doktorica tudi Marija Ravnik, ki uči na rojanski industrijski šoli. Izbrala si je za doktorsko disertacijo ruskega pesnika Puškina. Obema novima doktoricama čestitamo! Otvoritev nove dvorane porotnega sodišča Ob navzočnosti podtajnika pravosodnega ministrstva Dominedo so v četrtek 10. novembra slovesno otvorili v Trstu novo dvorano porotnega sodišča v prostorih sodnijske palače. Teden muzejev Kakor po vsej državi, tako se je tudi v Trstu začel »IV. teden muzejev«, ki bo trajal do 20. novembra. Obisk galerij ter občinskih in državnih muzejev je brezplačen. Na sporedu so tudi množični ogledi s pojasnjevanjem strokovnjakov. 42 odstotkov kave skozi Trst V zadnjih osmih mesecih je potovalo skozi Trst 42 odstotkov vse kave, ki jo italijanski prebivalci potrebujejo. Največ kave prihaja iz Brazilije, in sicer 225.763 q, ali 75 odstotkov vse kave, ki prihaja v Trst. Skupno je prispelo v Trst iz 32 držav v zadnjih osmih mesecih 297.066 q kave od 651.000 q vse potrošnje italijanskih prebivalcev. Iz Trsta je od te količine bilo razposlanih po železnici 14.242 q Avstriji, Ogrski, Jugoslaviji in s tovornimi avti 11.760 q. Otvoritev akademskega leta brez akademikov V Trstu so v soboto 12. novembra otvorili novo akademsko leto 1960-61. V veliki dvorani univerze so se zbrali predstavniki oblasti in člani akademskega zbora. Od- Počakaj me malo »Počakaj me tnalo tukaj,« je rekla neke srede popdldne mladenka svojemu spremljevalcu na ulici, medtem ko je za nekaj minut stopila v bližnjo cerkev. Lepo je in posnemanja vredno, da tudi mlado dekle stopi včasih med tednom v hišo božjo, ko gre ravno mimo; a še dosti lepše bi bilo, ko bi tudi »njega« povabila s seboj v svetišče. Lahko, da bi se sprva samo dolgočasil: prešteval klopi, ali gledal za vrabcem, ki se je slučajno zaletel pod strop. Mogoče, da bi gledal tudi nanjo. Človek pa, posebno mlad, je najlepši v pogovoru s svojim Stvarnikom. Čim bolj zbrano in pobožno moli, tem lepši je. Molitev mu odvzame vso telesno in zem-sko navlako in ga poduhovi in, če ni kdo že popolnoma propadel, ni mogoče, da bi ne občutil občudovanja in spoštovanja do osebe, ki moli. Kasneje bi se lahko zgodilo, da bi tudi sam pokleknil zraven nje. Kakor se znajdeta dva mlada človeka za v kino ali za na drugo zabavo, bi se lahko znašla — vsaj ob nedeljah in praznikih — tudi za k službi božji. To bi bili še najlepši »oklici«. Marsikateri mož bi v poznejšem življenju bolj zahajal v cerkev, če bi ga žena Že pred poroko na to navadila, kar bi bilo tudi njej sami v korist, ker veren in dober katoličan je tudi dober zakonski mož. R.L. ja posebni katoliški tednik in številne druge publikacije. »Katoliško središče« je center za vse katoliško delovanje na Dalj' nem Vzhodu. Požrtvovalnega misijonarja • je nemška vlada odlikovala s križcem za zasluge. Nov film o sv. Frančišku Asiškem V Italiji pripravljajo nov film o sv. Frančišku Asiškem. Režira ga Bradford Dillmann. Posnetki onih mest, kjer je ta veliki svetnik živel, kot so Assisi, Perugia Siena in Rim, so že pripravljeni. šotni so bili študentje iz protesta proti nadaljnjemu povišanju univerzitetnih taks. Rektor je v svojem govoru skušal prepričati študente, da je Italija med deželami, kjer se plačujejo najnižje univerzitetne takse in je vrhu vsega Trst v tem pogledu ZA DOBRO VOLJO Dva leva Dva leva sta iz cirkusa zbežala prek°j meje, da bi videla, kako se godi v ljudski republiki. Čez nekaj časa se zopet snideta; prvi jv bil lepo rejen in dobre volje, drugi pa mršav in krvav, da se je komaj držal še pO" konci. Pa vpraša prvi drugega: »Kaj se ti je zgodilo, saj nisi skoraj več podoben levu?* »Ah, pusti me,« odgovori drugi, »v pi' sarni neke tovarne sem zgrabil neko stre jepisko, pa so me takoj zalotili; komaj da sem odnesel kožo. In ti, ki si tako debel?« »Jaz, o jaz sem pojedel vsak dan po enega direktorja; pa jih je toliko, da tega še opazili niso.« Med sosedoma Prva: »Si napišeš sproti vse, kar izdaš?* Druga: »Seveda si napišem, pa samo Pr' ve dni v mesecu.« Prva: »In potem ne več?« Druga: »Potem napišejo pa drugi.« OBVESTILNI OB DESETLETNICI SMRTI pok. msgt-Mirka Brumata se bo darovala zanj sV’ maša zadušnica v stolni cerkvi, in sicer v torek 22. nov. ob 6. uri zjutraj. Mašev^ bo stolni župnik msgr. Velci, pel pa b° zbor Mar. družbe. — Vabljeni vsi prij3" telji pokojnega monsignorja. BLAGOSLOV v cerkvi sv. Ignacija P3 Travniku bo od nedelje 20. nov. dalje o*1 3h popoldne. Kratke novice Ali kaže število avtomobilov življenjsko raven? Če bi smeli presojati premožnost prebivalcev po številu avtomobilov (osebnih, tovornih, avtobusov), potem bi dobili naslednjo sliko: V Združenih državah pride en avtomobil na 2,5 prebivalca. Sledijo Švedska (6,7), Anglija (8,5), Francija (8,7), Belgija in Luksemburg (10,6), Zahodna Nemčija (13,4), Italija (27,4), Jugoslavija (125). Za Sovjetsko zvezo ni podatkov. Turizem Turizem je za nekatere države zelo važen vir dohodkov. Lansko leto so n. pr. turisti pustili v Italiji 619 milijard lir. Najboljši turisti so Amerikanci. Od teh je imela Italija 40% vsega turističnega dohodka. Sledijo Nemci, ki po številu turistov dosežejo 40% vseh turistov, dajo pa samo 14% dohodkov. Drobec iz zadnjih olimpijskih iger Najbolj pobožna olimpijska ekipa, kot kaže, je bila v Rimu irska. Državna reprezentanca je imela s seboj lastnega duhovnika in se je vsako jutro prod pričetkom iger ob osmih zjutraj zbrala k sveti maši v cerkvi sv. Križa. Tudi nemški športniki so imeli vsako nedeljo svojo službo božjo, zvečer po končanih prireditvah pa pridigo. Najprej trgovec - potem misijonar Katoliško središče v Hong-Kongu vodi duhovnik Karl Herman Vatli. Karel Vatli je po rodu Nemec, a je z dvajsetimi leti odšel na Kitajsko, kjer je bil trgovec. Po končani drugi svetovni vojni pa je prišel v Rim v zavod Beda, kjer se je začel pripravljati na duhovniški poklic. Po rnašni-škem posvečenju se je vrnil na Kitajsko, kjer je ustanovil »Katoliški center«. Izda- DAROVI Za Marijin dom: N. N. v spomin dr3 gega prijatelja Milana Može 1.000; Pi*13 Zlobec 1.000; J. U. 1.000; Antonija Živ'c 5.000; G. Bandelli 1.000; Pina Taučar 1.0$-lir. — Bog plačaj! Za Katoliški glas: N. N. 1.000 lir; Jalh’ Komic (USA) 5 dolarjev. Za Katoliški dom: Skupina izletnik0' iz Gorice 20.000; N. N., Gorica 20.000; L. 1.000; N. N. 500 lir. Za slovenske misijonarje: K. R. 1.0$’ P. š. 1.000 lir. Za Slovensko sirotišče: Gospa Dad^1: Firenze 5.000; gospa Marija Milost, God1'3 1.000 lir. — Sovodnje: v denarju 14.500 5*^’ 534 kg krompirja, 90 kg koruze v štorf^ Rupa-Gabrje: v denarju 5.275 lir; Pet‘i denarju 6.000 lir; Rtipa, Gabrje, F*, 440 kg krompirja, 55 kg koruze v štorf Podgora: 27.050 lir. Vsem plemenitim dobrotnikom se srčno zahvaljujemo za velikodušnost ljubeznivost ‘ter obljubljamo, da se )! bomo dnevno spominjali v molitvi. ifl SOCIETA’ CATTOLICA Dl ASSICURAZIONE — Ustanovljena v Veroni L 1896 --- Kapital in rezerve 7 milijard lir Zavarovalnica vam nudi pod najbolj Simi pogoji zavarovanje proti 4°^*’ požaru, tatvini, prometnim nesrečah1. Obrnite se na Glavno agencijo v Trsth ulica S. Nicolb 7 - Tel. 24-136. OGLASI Za vsak mm višine v širini enega sto*P^ trgovski L 20, osmrtnice L 30, več davek na registrskem uradu. Odgovami urednik: msgr. dr. Fr. Ido^’ Tiska tiskarna Budin v Gorici