No. 44 Ameriška ~'TA Jxh a a »j rji tež* AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY MORNING NEWSPAPbK AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Tuesday, June 9, 1 987 VOL. LXXXIX 1 nat' ant* mat'111 j eat11' he “ ate5' whal' r Doma in po svetu - PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV - Sestanek na vrhu voditeljev najmočnejših zahodnih demokratičnih držav poteka v Benetkah — Reagan igra osrednjo vlogo BENETKE, It. — Včeraj seje pričel letni sestanek na vrhu, ki se ga udeležijo vodite-ij' sedmih industrijsko najbolj močnih zahodnih demokratičnih držav. V ta krog spa-da tudi Japonska. Državniki običajno posvečajo največ pozornosti skupnim ekonom-skim problemom, zadnja leta pa prednjačijo zunanjepolitična vprašanja. Tako je tudi letos, ko je v ospredju predvsem politika predsednika Reagana glede svobode plovbe po Perzijskem zalivu in njegova pripravljenost to svobodo braniti tudi s silo. Reagan govori največ o Iranu in je Irancem že dal vedeti, da hi ZDA odločno oz. vojaško reagirale na toorebiten iranski napad na ameriške tovorne ladje ali bojne ladje. Predsednik in njego-vi sodelavci trdijo, da bi bila iranska postavi-tev raket tipa Silkworm v bližini ožine Hormuz zei0 nevaren korak. Ožina Hormuz todi v oz. iz Perzijskega zaliva in je široka koinaj 35 milj. Reagan išče podporo za svoje odločno ^aliŠče med drugimi zahodnimi voditelji. *ot pa kaže, brez posebnega uspeha. Državniki sicer podpirajo, da mora biti civilna oz. tr80vska plovba v vodah Perzijskega zaliva ^obodna, nikakor pa niso pripravljeni sode- Vat> z ZDA v vojaški akciji, da bi ta prin- branili. Angleška premierka Margaret batcher, ki je Reaganova najzvestejša za vejica med evropskimi voditelji, je tudi v skr-heh, da bi predsednikova politika lahko vodila do neposrednega spopada med ZDA in ranom. Sicer mora Thatcherjeva že v četr-tek pred angleške volivce in njena zmaga ni tako sigurna, kot je bila videti pred te-. n*- Radi prihajajočih se volitev se Thatcherja bila v Benetkah komaj en dan. Včeraj je Reagan ukinil nekatere od ed nedavnim navedenih ukrepov zoper ja-Poiski izvoz v ZDA. Predsednik je bil ukre- k na podlagi dokazov, da so Japonci neza-bnito konkurili ^ Ker ~ ■"-’“isuriii s svojo izvozno politiko. So Japonci to politiko baje začeli spremi-Da Je ^eagan ^l6* to Pr>znati- Japonci so n . nenja, da bi bil moral predsednik razve-Vui vse ukrepe. ljjv Varnostni ukrepi v Benetkah so razum-ek ° čredno strogi. Danes pa je v Rimu voi_ 0c*'rala bomba nedaleč od ameriškega zijg^laniStva. Nihče ni bil ranjen, eksplo-grn Pa razbila več čip in povzročila drugo stra°t-,|-0 ^ko(l0- Policisti so našli in varno od-hlizu '* ^ru®° bombo, ki je bila nastavljena tjlestuan8le^kega veleposlaništva v večnem n; D U' Nobena skupina ob tem poročanju še ^ evzela odgovornosti za bombi. pr'^a!a' Je pomagala polk. dok u pr' spreminjanju in nato uničenju Ul,,entov v zvezi z iransko-contra afero pred^ASHlNGTON, D C- ~ v^raj je Ulov .Ul’n’rn odborom obeh kongresnih do-Pričg] 1 Preiskuje iransko-contra zadevo, Polk ^.7'*etna Pawn Hall, ki je bila tajnica Zap0s| 'Verja Northa v času, ko je bil North ie pr' Svetu za nacionalno varnost in iictLiuiidinu vaniUM m Prid ^ Pr'Vatna 'n Polprivatna prizadevanja tras, jfrotisandini.stičnih upornikov oz. con-a lova, ki je od odbora dobila pravno tonite 'torthu* l’ Je Poveclala, kako je pomagala kittle ’ °ie North spreminjal nekatere do- hi-Še prjC 2 namenom, da bi prikril vlogo Bele 'lan, ko VoiaŠkem podpiranju contras. Na ‘ha,j Je Predsednik Reagan odstavil Nor-Me/topen, 3 'lallova pomagala pri uničenju do-[ ;^v^1Nekaj dokumentov, ki jih ni bilo mogoče pravočasno uničiti, je pa Hallova skrila v svoji obleki in jih kasneje dala Nor-thu oz. Northovemu odvetniku. S svojimi odgovori je bila Fawn Hall prva priča, ki je neposredno pojasnila Nor-thovo vlogo v iransko-contra aferi, ko je pojasnila, kako je North spreminjal in nato uničil dokumente, je pa Hallova potrdila domneve nekaterih kongresnikov in drugih opazovalcev, da je v iransko-contra aferi prisotna tudi kršitev zakona. Hallova bo pričala tudi danes. Papež Janez Pavel II. na obisku v rodni Poljski — Odločno branil človečanske in politične pravice — Srečal se bo z L. Waleso VARŠAVA, Polj. — Včeraj je začel svoj tretji obisk v rodni Poljski od izvolitve kot papeža Janez Pavel II. Sprejel ga je poljski voditelj Wojciech Jaruzelski, ki je dejal med drugim, da bo poljski režim vztrajal pri svoji dosedanji politiki, papež pa je odgovoril, da bi morali imeti poljski državljani večjo vlogo v političnem sistemu. Papežev obisk so izkoristili pripadniki sicer prepovedanega delavskega gibanja Solidarnosti, da so pokazali svojo privrženost temu gibanju. V tednih pred papeževim prihodom je policija obiskala več sto znanih aktivnih disidentov in jim grozili, naj ne povzročajo težav med papeževim obiskom. Nekaj vodilnih disidentov je bilo »preventivno« priprtih. Ko se je papeževo vozilo počasi pomikalo po varšavskih ulicah, je bilo slišati klicev v prid Solidarnosti, tu in tam je bilo videti plakatov. Janez Pavel II. bo v Poljski teden dni. Med drugimi točkami, bo obiskal tudi obmorsko mesto Gdansk, v katerem se je gibanje Solidarnost rodilo. Osebno se bo srečal z Lechom Waleso, ki je vodil Solidarnost. — Kratke vesti — Vzh. Berlin, NDR — Včeraj seje več tisoč vzhodnonemških mladincev spopadlo s policisti v bližini berlinskega zidu. Kakih 3000 mladincev se je zbrali nedaleč od zidu, da bi poslušali rock koncertu, ki je bil v zahodnem Berlinu. Vzhodnonemški policisti so preprečili, da bi se mladinci približali zidu, kar je vodilo do več spopadov in tudi aretacij. Takih za Vzhodno Nemčijo nenavadnih incidentov je bilo tudi preteklo soboto in nedeljo. V zahodnem Berlinu so bili omenjeni tri dni namreč rock koncerti, na katerih so nastopili svetovno znani ansambli in rock glasbeniki. Moskva, ZSSR — Bivši obrambni sekretar ZDA James R. Schlesinger je bil na-prošen od predsednika Reagana, naj obišče novo ameriško veleposlaništvo v Moskvi, ki je še v gradnji, in ugotovi, ako bo poslopje uporabno. V poslopje so Sovjeti namreč vgradili ogromno število izredno učinkovitih prisluškovalnih naprav. Po ogledu in seznanjanju je Schlesinger dejal, da bo veleposlaništvo morda uporabno, vendar bo treba odšteti več deset milijonov dolarjev za rekonstrukcijo, ki bi odstranila večino omenjenih naprav. Gradnja je do danes stala kar 190 milijonov dolarjev. Prisluškovalne naprave so tehnološko na izredni višini, je priznal Schlesinger. Washington, D.C. — Včeraj je pravosodni tajnik Edwin Meese III. izjavil, da bodo ZDA preprečile prihod v ZDA vseh priseljencev, ki so okuženi z AIDS-ovim virusom. Zvezna vlada bo vodila program, po katerem bo vsakdo, ki zaprosi za trajno vselitev v ZDA, testiran za bolezen AIDS. Iz Clevelanda in okolice Spominska proslava— Tabor DSPB, Cleveland, pripravlja spominsko proslavo pri Spominski kapelici Orlovega vrhu Slovenske pristave. V soboto, 20. junija, bodo večerne molitve, po njih petje domobranskih pesmi, ob gorečem kresu. V nedeljo, 21. jun., bo ob 11 h dop. sv. mašo daroval č.g. Franci Kosem. Posebno so lepo naprošene narodne noše, za spored in sv. mašo. Častniki hiš v Euclidu— Okrajni avditor Tim McCormack in uslužbenci njegove pisarne bodo prisotni na »Downtown Euclid Community« festivalu od 24. do 28. junija in sicer od 12. opoldne do 10. zvečer. Lastnikom hiš in drugih nepremičnin bodo pojasnili, kako je njihova hiša ocenjena in odgovorili na vprašanja. Pojasnili bodo tudi, kateri programi so na razpolago mnogim, posebej starejšim lastnikom hiš, da se nepremičninski davek zmanjša. Med slednjimi je npr. »Homestead Exemption.« Naše počitnice— Običajno gremo pri AD na dvotedenske skupne počitnice zadnji teden junija in prvi teden julija. Letos bo izjema. Naše počitnice bodo zadnje dni avgusta in v začetku septembra. Točneje vas bomo obvestili pozneje. Škof iz Managve pride— Bralce obveščamo, da se bo v Clevelandu mudil škof iz ni-karagveškega mesta Managva. Ta se je uprl sandinističnemu režimu. V Clevelandu bo v javnosti večkrat nastopil. Točnih podatkov o teh še nimamo, več bomo pa poročali v naslednjih številkah našega lista. Med drugim napovedujejo predavanje na univerzi John Carroll. V Clevelandu bo prihodnji teden. Novi grobovi Mary Ausec V ponedeljek, 8. junija je v Geneva Memorial bolnišnici po dolgi bolezni umrla 98 let stara Mary Ausec, rojena Lau-rich v Sloveniji, od koder je prišla v ZDA 1. 1910, vdova po 1. 1948 umrlem možu Johnu, mati Marie A. Francel, Sophie C. Pertekel (N.H.) ter že pok. Johna, Stephanie Fletcher in Stanleyja, 11-krat stara mati, 11-krat prastara mati, sestra Josepha, Johna in Thomasa (vsi že pok.), članica društva sv. Ane št. 4 ADZ. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v četrtek, 11. junija, v cerkev sv. Viljema dop. ob 10. in od tam na pokopališče sv. Pavla v Euclidu. Na mrtvaškem odru bo jutri, v sredo, pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9. Piknik Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti— To nedeljo priredi piknik na Slovenski pristavi Slov. šola pri Mariji Vnebovzeti. Piknik se prične s sv. mašo ob 12. uri kapelici, nato bodo na razpolago kosilo in tudi mali prigrizki. Pridite! Prodaja krofov— Oltarno društvo fare sv. Vida bo imelo prodajo krofov to soboto ob običajnem času v navadnem prostoru. Skupno sv. obhajilo— DNU pri Sv. Vidu bo imelo skupno mesečno obhajilo to nedeljo pri sv. maši ob 8h zjutraj. Takoj po maši bo zajtrk in sestanek v cerkveni dvorani. Članstvo vabljeno- Ohijski KSKJ dan— Vsakoletni Ohijski KSKJ dan bo v nedeljo, 28. junija, na farmi sv. Jožefa na White Rd., Willoughby Hills, O. Pričetek ob 12. Od 4. do 8. zvečer bo igral Joey Tomšič orkester. Odprti bosta kuhinja in bara, imeli bodo tudi prodajo domačega peciva. Vstopnine ni, tudi parkiranje vozil bo brezplačno. Piknik priredijo ohijska KSKJ društva za svoje člane in njih prijatelje. Popravek— V seznamu darovalcev za popravilo zvonika na Ratju v župniji Hinje je bilo izpuščeno, da je v to nabirko prispevala $10 Ažmanova mesnica na St. Clair Ave. Velika udeležba- Preteklo nedeljo je bil prvi piknik letošnje sezone na prostornem ADZ letovišču v Le-royju. Vreme je bilo naklonjeno, igral je zelo popularen Joe Fedorchak orkester, tako je bila udeležba izredno velika. V tiskovni sklad AD- Rev. Janez Kopač, Toronto, Ontario, je poklonil $28 v tiskovni sklad našega lista. Za lepo podporo se mu iskreno zahvalimo. Veseli bi bili tudi, ako bi se kdaj oglasil z dopisom! Ali lahko pomagale?— Pri American Slovene Club se zanimajo za foto album, v katerih so slike ob otvoritvi Jugoslovanskega kulturnega vrta. Slike so bile posnete v letih 1934 do 1936. Ako kaj veste o tem albumu, oglasite se v pisarni našega lista ali pa pri Grdinovem pogrebnem zavodu na 17010 Lake Shore Blvd. VREME Deloma sončno danes z najvišjo temperaturo okoli 66° F. Sončno jutri z najvišjo temperaturo okoli 70° F. Tudi v četrtek bo pretežno sončno z najvišjo temperaturo okoli 74° F. AMERIŠKA DOMOVINA Majsko življenje pred nastopom pasjosti... 6117 Sl. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Mike and Irma Telich, Frank J. Lausche AMERICAN HOME SLOVENIAN OF THE YEAR 1987 - PAUL KOSIR NAROČNINA: Združene države: $33 na leto; $ 1 8 za 6 mesecev; $ 1 5 za 3 mesece Kanada: $42 na leto; $27 za 6 mesecev; $17 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade: $45 na leto; za petkovo izdajo $25 Petkova AD (letna): ZDA: $18; Kanada: $22; Dežele izven ZDA in Kanade: $25 SUBSCRIPTION RATES United States: $33.00 - year; $18.00 - 6 mos.; $15.00 - 3 mos. Canada: $42.00 - year; $27.00 - 6 mos.; $17.00 - 3 mos. Foreign: $45.00 per year; $25 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $18.00 - year; Canada: $22.00 - year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103 Published every Tuesday and Friday except the first 2 weeks in July and the week after Christmas. No. 44 Tuesday, June 9, 1987 ®u»^SF(t'83 Kriza ne more trajati večno Pod tem naslovom je eden vodilnih ideologov Zveze komunistov v SR Sloveniji dr. Boris Majer v ljubljanskem »Delu« (25. V. 1987) razlaga! vzroke in ozadje gospodarske krize, ki že vrsto let stiska Slovenijo in vso ostalo Jugoslavijo, ter nakazuje pot iz nje, kot jo zamišlja Zveza komunistov. Boris Majer takole razmišlja: I. »Napačno je iskati vzroke krize zgolj v zgrešenih investicijah, prevelikem zadolževanju v tujini itd. Brez dvoma bi brez zgrešenih investicij s smotrno in ekonomsko uporabo mednarodnih posojil danes veliko lažje dihali... Tisto, kar je izzvalo današnjo krizo, je prehod od pretežno neblagovne, netržne ekonomike državno administrativnega socializma k blagovno tržni ekonomiki samoupravnega socializma, kar je brez dvoma zgodovinsko višja faza v razvoju socializma kot svetovnega procesa... »Kriza seveda ne more večno trajati, izhod iz nje je mogoč samo v alternativi: ali nazaj v družbo ekstenzivne nizko produktivne državno planske ekonomike, ki nas nujno obsoja na stagnacijo in nazadovanje na vseh področjih, od ekonomike do kulture, ali pa naprej k sodobni blagovno tržni intenzivni visoko produktivni tehnološko sodobno opremljeni in organizirani ekonomiki, ki pomeni hkrati vstop v višjo fazo socializma, samoupravne socialistične demokracije... »Naš današnji položaj je takle: načelno smo vsi v Jugoslaviji bolj ali manj za drugo alternativo, v vsakodnevni ekonomski in politični praksi pa nenehoma delamo korake, ki nas približujejo prvi. Delamo korake nazaj, ker se bojimo spopasti z vsemi tistimi težavami, protislovji, tudi s socialnimi nemiri, ki že spremljajo in bodo še v večji meri in neizogibno spremljali ta prehod... če se ne bomo odločno in brezkompromisno poslovili od vrste socialno razrednih mitov, navad, misetnošti, ki jih je pri nas v veliki meri rodil državni socializem s svojimi nizkimi zahtevami po produktivnosti dela, ekonomičnosti poslovanja, tržni konkurenci itd. »Poglavitni in najnevarnejši mit državnega socializma je mit, da socializem lahko ali celo mora zagotoviti vsem članom družbe socialno varnost, ekonomsko pro-speriteto in kulturni razvoj na osnovi nizke produktivnosti dela, nizke tehnološke opremljenosti, majhnega ali nikakršnega znanja. »Prav vprašanje socialne varnosti postaja ena temeljnih nevralgičnih točk našega družbenega razvoja. Po ustavi ima vsak član naše družbe pravico do dela s sredstvi v družbeni lasti z vsemi samoupravnimi pravicami, ki iz tega izhajajo, že samo na osnovi sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas. Čeprav so v ustavi navedene tudi dolžnosti, ki iz tega statuta izvirajo, so v praksi bolj ali manj učinkovito zavarovane samo delavčeve pravice, ne pa tudi njegove dolžnosti. Izredno težko NEW YORK, N.Y. - Majnik se začenja z drugo polovico pomladnega obdobja. In vsled tega se ni čuditi, da je na Slovenskem veljal za najlepši mesec leta, tako da mu celo narodna pesem da to priznanje. Seveda na Njujorškem temu ni nikdar tako, saj sem majnik že štiridesetič doživel in preživel na tem koščku ameriške — moje rojstne — dežele. Vsa slovenska vremenska prerokovanja tu ne drže. Kajti zima in poletje, če vzamem zanju toplomersko merilo, sta nam pomlad na Njujorškem čisto izrinila. Letošnji majnik, mesec lepotec, nam je to še posebno dokazal. Kar ni se hotelo lepo pomladno ogreti. Le par lepih toplih in jasnih dni je bilo, v zadnjih majskih dneh pa smo brez vsakega predvidevanja padli že v prvo vremensko pasjost, kateri je v tem pogledu dala krono na glavo — zadnja majska nedelja. To nedeljo sta si Jednotini društvi Sv. Jožef in Marija Pomagaj zbrali za svojo letno obhajilno nedeljo. Ob času svoje odločitve so prav gotovo domnevali, da bo to ena njihovih najlepših obhajilnih nedelj, ko bodo v prijetnem majskem ozračju pohiteli k slovenskemu sv. Cirilu, ki ga sicer v večini — razen par izjem — poredko obiščejo. In tokrat še temu ni bilo tako. O, blažena pasjost, bi porekel Cankar, tudi ti nam daš opravičilo za vse tisto, česar ne bi smelo biti nikdar... No ja, pa itak vse naše farno in narodno skupnostno življenje na Njujorškem, odkar smo se tako razredčili s smrtjo in razpršili z begom iz mesta, koder pa slovenski sv. Ciril na Osmi mora obstati, nam teče v nekih od nas začrtanih koleni-cah. Čeprav imamo njujorški Slovenci že kar 71 let svojo faro, to pokažemo zdaj že nekako 15 let, le devetkrat na leto, ko imamo po maši tudi prosvetno uro. Zmerom je nekaj nastopajočih, ki jih dolžnost obvezuje in prikličejo svoje prijatelje, tako da je naša cerkvica — kot nekaj večja kapela lepo posedena, dvorana po maši z 12 mizami po deset stolov napolnjena. V to življenjsko farno stalnost nam da božič malo spremembo. Velika noč s poprejšnjo cvetno nedeljo pa nam k slovenskemu sv. Cirilu prikliče tudi nekaj srenjčanov, ki jih sicer ne videvamo. Letos je bila velika izjema bela nedelja, katero so nam dali Fantje na vasi iz Clevelanda, Alpski sekstet in njihovi prijatelji iz Clevelanda. Poprejšnji večer, ki je bil določen kot farni dan, in so nam ves program zanj dali ti »fantje« iz clevelandske vasi, je bil za našo njujorško skupnost nekaj izrednega. Tokrat nas je bilo pa več, ki smo delali in se zares potrudili, da je skoraj vsak naš slovenski človek dobil telefonski klic, ki ga je vabil v našo sredino. Tu gre hvala predvsem Jerryju Koprivšku, ki je kot tukajšnji starorodec klical in vabil. Potem pa nas je bilo kar šest takšnih, ki smo vnaprej prodali n.ad 50 vstopnic. Tu niso enkrat bile samo besede leporečne, ampak delo, delo. .. In to nam je prineslo s pomočjo Fantov na vasi ves moralni uspeh, ki mu je bil tudi gmotno dodan. Le-ta je bil večji, ker smo s svojim delom navdušili župnika cerkve St. Mary of Help v Middle Villagu, da nam je vrnil denar, dan za najem dvorane. Torej dobro delo nas je rešilo v vsaj trenutno lepo življenjskost naše narodne skupnosti na Njujorškem. Ob tem navdušenju smo že izdelali program za drugoletni farni dan — kot slovenski festival. Jerryja Koprivška smo že naprosili, da bo spet pomagal, tokrat ne samo v propagandi in vabljenju naših ljudi, ampak da bo vsaj malce tudi' doprinesel k programu. Saj je bilo radi Jerryja, da smo imeli v naši cerkvici v maju dvakrat lepo petje in sicer na tretjo majsko nedeljo pri deseti maši ter v petek zvečer, 22. maja, ko smo se pri Sv. Cirilu zbrali v duhu duhovne povezave vseh Slovencev, kot je bilo načrta-no ob priliki Evharističnega kongresa v Philadelphiji. Na ta večer smo pod Jerry-jevim vodstvom imeli pred petimi litanijami pravi koncert majniških Marijinih pesmi, katerih v takšni glasbeni dovršenosti že dolgo nismo slišali. Z branjem iz Cankarja in proglasa za ta večer, kar so vešče opravili: Janez in Milena Puc ter Helka Puc Clement, pa s kronanjem Marije, kar je kot prvoobhajanka izvršila Sandi Zupan v druščini Jožice Vodlan (ob strani bi morala biti tudi prvoobhajanka Metka Zupančič, a je ta trenutek zamudila), smo imeli v naši cerkvici nekaj, ko secerkveno-versko opravilo odene v kopreno lepote, kar je vsekakor je namreč delavca, ki slabo opravlja svoje delo... premestiti ali celo odpustiti... Na drugi strani je armada brezposelnih, ki se iz leta v leto povečuje, zlasti iz vrste mladih, v bistvu brez kakšnih samoupravnih pravic... Lahko bi rekli: zaposleni so pretirano zaščiteni ne glede na to, kako opravljajo svoje delo, nezaposleni pa ostajajo brez vsake zaščite tudi svojih ustavno zajamčenih pravic. »Ekonomsko in družbeno najhujša posledica tega stanja je, da naraščajočemu številu brezposelnih navkljub ni normalne zdrave ekonomske selekcije in medsebojne konkurence, ki bi seveda zelo hitro izločila nedelavne, nesposobne... ter dala prostor mladim, sposobnim in dela željnim... Ta lažna solidarnost, podedovana iz modela državnega socializma... je eden glavnih generatorjev ekonomske in vsakršne druge zaostalosti, nerazvitosti... (Konec prihodnji petek) potrebno dopolnilo prvega Rezultat vsega je nekakšno mistično podoživljanje globokega namena in pomena tega majskega večera. Zbranih nas je bilo dokaj več kot ob nedeljskih mašah Kajti po mnenju nekaterihje fara šla že s tretjo majsko nedeljo na počitnice, kot tudi naša »farna slovenska šola«’ ki pozna tkim. akademske leto, od srede septembra do j srede maja. Tudi na univerzi' j Ljubljani smo pred vojno tako začenjali in končavali. Seveda, kadar so pa bili izpiti, je druga pesem za počitnice! Letošnji majnik je imel Pel | nedelj. Prva majska je bila o*’ hajilna ob osmih za društvo Najsvetejšega Imena. Udek- f J žba kot običajno, ne preve ka. Po zajtrku nam je na > Stanku, ker pravzaprav nima mo nobenega pomenka o de zato vse slbni zmerom na Pa in istih ljudeh, katerim se pri- znanja nobenim ne da, na mjf spet govoril naš duhovni vo i č.g. Alojzij Jenko. Tokrat vretju, ki ga čas in človek vl,a šata tudi v Kristusovo Cerkev Zmerom je zanimiv, ^erJ načitan. Vsaj jaz pa mocn pogrešam raizgovora P° Snem pripovedovanju. tak- Ker je bjla tudi šolska nedo. tja, nas je bilo pri deseti ru^ malce več, kot pa našle0 j; nedeljo, čeprav smo ime fit«0 obisk od daleč. Na drugo deljo, pa še na tretjo, Je ^ mnogih letih spet prišel ^ nas slikar in umetnik An ^ Zajc, ki živi in deluje v St gartu, ZRN. ^ Še je lahko videl tisti dve ki — Baraga in Jeglič3 'j' ^ jih je napravil v letih 30-' slovenskega sv. Cirila. - . v klasičnem stilu sta Sliki f sto nalik Rembrandta. Škofa v P n u v: A S' Ui H, flu sle N; ki iai 'žr ku ko 19 bila upodobljena narav velikosti. Toda, ko je ^ oče Richard nekoliko i?r0 jC preoblikoval našo kape estil v ce<’ sliki iz cerkve premesm ^ dn Sai 0S "ji kveno vežo, jih smiseln0 žal, zmanjšal in zat0. ,U|ikj j« fj novo okviril. Takšni ^ ^ nar"' kr;j ,,V,YW .........Anton- pj Pre zdaj našel umetnik A ^ ^ je brat naše vodnice ^ ^0. ^ akcije za novo cerkven0^, ^ rano in Baragovo okno ^ stine Zajc. b.| ^ i)i|, Na drugo ncC*e0°-ic a|o, nami, ko nas je bil° .^.Jelj0, svojo ženko. Na tretje ■ ko nas je bilo — P° na, njSW* mih-veliko, je bil v J svojim bratom A 01 -)eV njegovo ženko Ančk0’ M, zmerom naša najbo J k o ko Jl t{ l. poleg dr. Domini« ,joj Pela je tudi na to 22. maja. Saj Jerry rivs' bil njen prvi učitelj pa njegova pevska ____ii__ . c: in ie od* zvezdica,- ki jo je f'l| zneje je Ančka P"^orapi ^ ^ d' božičnih in velikon stavah Preko četrte majskt ^ bi lahko v svoji kr°” ’pfe -iirn^.flf ,^1 S bo tarnajoča, kar.n1'ajsk' ji spet k peti, zadnj'^dal ^ delji. Kot sem % (dalje na im- Zgodovinski paberki: Prvih 25 let frančiškanskega komisarijata v ZDA (1912-1937) II. del Ko so se shajali in izmenja-'ali svoja izkustva med iremi nar°di, so vedno bolj prihajali do prepričanja, da bo treba iz K’ga »kranjiea« napravili več lojev, več redovnih postojank 'Ned Slovene), Hrvati in Slova-k',er jih povezati v večjo mo-ra,no enoto. Rodila se je mi-S(d> ustanoviti slovcnsko-hr-vatsko-slovaški kbmisarijat. omisarijat v našem redovno-P'avncm pomenu je moralni 0rganizem, sestoječ iz več redovnih rezidenc pod skupnim v°ds!vom. Ta njihova težnja je v pičlih lre|’ 'etih toliko dozorela, da so jo smatrali za izvr šljivo. Da | J° bolje podpre, se je P. Kazi-IT|'r 15. jun. 1912 osebno od-Pravil v Rim do vrhovnega Predstojnišiva reda, v katerega Področje to spada. Ko je pri-°bd tedanjega redovnega ge-I^rala Most Rev. Pacifika a °nza, je hitel še v domačo J.ovincijo, kateri naj bi bil ko-^ 'Prijat včlanjen. Tudi njen p6 ail)i provincijal Very Rev. v^HSel Mlejnik ni nasprolo- v Tako so bile vse formaln redu. Dnc j aVg i9i; ^0vincijalni svet v Ljubi. u SVoj> izredni seji skl Vjlan.ovilev Komisarijata | Anc,jo sv. Križa v Sev^ Id rad ni dekret o . Pravni ustanovitvi je ždafi . Oi avg. istega 1 ^Krati je bil P. Kazimir i j Vai1 za prvega komisa S| Scdež mu je bila določ ^uPn’ja sv- Druž ,. ssau Ave., Brooklyn, ^ au Ave., Brooklyn, jan"*3'*3 Trav n,etl ,em' Trm. Ila^m Patrom v t' ^nin1!3, Tam so si v ta kunii- j“- ,am so st v ta r ko' aslno hišo. Rojsu |t)l21'Sar'jaia je tedaj 24 Ko| dtto ■JC Vi Povedanega ganjžJe k'* la novi redov QSobem aekaj nenavac nji 1,JC Sanii Slovenci, di reZidCnd kaj • To je kazalo t Tak i'53". "adaljnji r, i Pleči luc*' ^'l. Ker nam 'nf; ^raa,.SCUl na 'em, da pc ,'° I'ate, Z8°dovino ustanc 'fl b0n1° °b laZv, l9 —j umno oo /oi , ’ 11 očem o n obri prijata le ni '1S,h senati. In 'Pisar;-! n I'uletjg ki soga sl. Sisar-VOdil>- Sc raz J'0‘ n,si bili edin a*voj komisa tV\ Ker 12-2.fel A >Sl0vJa'k™i»rija f’ S, ,|:, kl vVorenin !Stanovi,anien tako aSS: v Ljub / Soj' .* ,ak!at, i- uai uiugv^ --- .• ment Veren, Kerubin Bege ’ Sale*'! Aleksander Urankar, Glavnik in Bernard Am brožič- Na provincialnem kapilhi11 Ljubljani 22 jul. 1925 je b" ^ Hugo izvoljen za nadaljnj3 . leta. A se je po par meseC .jv jv JVV/ j-«-- odpovedal in odločil za P0^. tek v domovino, * dani pod lupo po uredniku ^ dr. R. Susel 12. feb. in po dr- F- Habjanu (AD, 19.5.). Sovražna emigracija: Ured-n' AF) jo precizira celo kot Odklonilno sovraštvo ogrom-"fga dela politične emigracije. 0 Prebiramo podrobno pi-San^e’ zasledimo v glavnem . Slivno, civilizirano poro-canje o revoluciji. Piše se tudi ° bodočnosti, kjer skušamo stvariti in predočiti neko Joiokratsko platformo. Nav-jub strašnemu obrazu revo-zeiJe> sedaj poznan doma in Unai> ni nikjer sledu o kaki ‘J SOvražnosti in še manj c ohi rn'S*' na bodoči prevzem las,i in maščevanju. Nasr ’Protno. Režim neprene- 1713 in dosledno zbuja sovra j ja ° 'n zaničevanje. Emigraci-Je Vržena celoti v koš izda- jalcev m f^av na tiho pa režim 1 v>zume, Ia- '1/;ume, pogostitev na Zulatih, pri SIM-u, mož- Host x ^ 1 °I1VI"U» Van' tUc**ranja in celo preda na univerzi. Pri posebno va pa povabilo za sodelo-čevct 03 ^ofjeloškem in ko- em Pikniku. J p^anian Pa čakamo kako od- ko/:6”! ostaja režim tak nar,-, J ^ b 1945. Ko režim ne a AD (kot pravi ured- Političnem pluralizmu. '■ ' 8re za znano taktiko pri- |(tjvevanja, ki pa se iz perspe-uste.Partije povsem logične /\D ’ na prepovedi cirkulacije °rna. V teh okoliščinah Srani'5*'1'’ bi politična emi . Vja mrxAl............................ Nn 3 tTl08*a najti kako mini-° Področje zbliževanja Zverin sPom:. bi se samim sebi ir tot) 'nu ntrtve opozicije. Kc tJam v wpuiitijc. im ^atek .^A1ishieriju nudili po '°r,tial ~ pre8nanstva za cene iii§i tne8a Poklona vladajoč * v'renc> je raje ostal i Vk|. 'Znanstvu. bttia J ^ letom obstoja re tatura ostane neomi i ' na. O i r^ittia p^3 tuc*' ilegitimno: r° ij, . 0 Vsem tem ie nravi ’’igr; fc?stavniki7-ruja sllK' 'tla jn diktatorskega >0le. M ?^*anja njihove sim Nattiju ne misli zabranil i°V reŽim°^'S*nta^tov so seved N4 'užbeni odnosi. % breznanS|Prava - N'' rea 5'1(0bosi'1Čne8a plural C ;bo Pa lovenijaprišlad |vw ''otw. k°maj aktualna ne. bo nikje ' revoi,, Panijiin Crčiji )red ,!1(;l0narji in partiz ZaV. ......partizi Robiva j 0n°m izenačei -v,Si il0 ®'.pokotai' °dm procesi kp^vljeni. ■s v Ci Veniji takega prt j a ne prenese, saj nasprotnikom še poštenega groba ne dovolijo. Ne samo, da po režimu domobranci, oficirski korpus, bivši politiki spadajo med narodne izdajalce, med nje spada tudi podpisani, tako specifično označen, ker je v Dragi kritiziral režim. Ista »čast« bo doletela urednika AD, ako bo nastopil režimu kritično v Dragi ali kje bližje meje SFRJ. Sprava, ki je omejena na samo odpuščanje, kot je je nakazal msgr. F. Mavsar (AD, 10.3.87) pa ni vredna tega imena. Evolucija — Dvomim, da zgodovina uči (F.H.), da so se vsi totalitarni sistemi sami izrodili. Nasprotno, celo v slučaju manj radikalnih in bolečih desnih diktatur, je bilo potrebno silnega napora, pritiska in tudi sile, da so se demokratizirali. Levičarske diktature pa ostajajo, vsak resen pa četudi odprt napor izsiliti malo demokracije je smrtno nevaren. Komunizem je mnogokrat prisiljen občasno pokazati malo bolj človeški obraz, nikoli pa ne popusti od absolutne politične oblasti. V Sloveniji imamo sedaj kup disidentov, ki analizirajo do neverjetne podrobnosti zlorabo oblasti po KP, ugotavljajo pravico Slovencev do države, ne upajo pa načeti in ospo-ravati pravico monopolne oblasti. Nasprotno, ta privilegij partije jemljejo kot nekaj normalnega. Vprašanje je, koliko je tako disidentstvo vredno? Partija, izgleda, da to tolerira; na ta način se ne čuti ogrožena. Zastarela emigracija — Principi demokracije nimajo časovne omejitve. L. 1941 smo imeli problematiko sprejeti ali odkloniti partijski diktat. Uzurpacija oblasti po partiji, problematika slovenske identitete, politični pluralizem: očci-vidno je, da so ti problemi bili z nami pred 40 in več leti in so danes ravno tako ako ne še bolj aktualni. Analiza revolucije, ki jo je izvedla emigracija, posebno obe domobranski organizaciji, Tabor in Vestnik, je prisilila domovinske akterje, da so spregovorili. Prof. A. Rebula in B. Pahor - Oba talentirana pisatelja in zavedna Slovenca, živeča v svobodnem Trstu, bi mogla več napraviti za slovenski politični pluralizem. Oba sta intenzivno angažirana na politične teme. Sprejemata dejstvo partijske diktature kot nekaj neprijetnega, toda komaj spremenljivega. Oba iščeta, kot zvesta posnemalca Kocbeka, neko sintezo med dobrim in slabim, med revolucijo in opozicijo. Na žalost to ni mogoče. V tem poprijemu še posebej nimata sreče, ker do pokončane opozicije kažeta neko usmilje- nje, pri tem pa zagovarjata režimski okvir napak, nerealnosti opozicije, ali celo kolabora-cionizem. Premlevata do onemoglosti neko fikcijo OF in NOB. Posnemanje Kocbeka, kateremu sta s famozno izjavo v Zalivu 1975 napravila medvedjo uslugo. Prišlo je namreč na svetlo, da Kocbek, ne samo da je vedel za pokole domobrancev, nego jih je celo zagovarjal in to v času moritve v Ljubljani junija 1945 (KG, 2.8.87, J. Cukale SJ). Knjige Pahorja in Rebule, tiskane v Ljubljani, so sicer polne tolerirane kritike do režima, so pa pisane v zgoraj opisanem okviru. % Skupni slovenski kulturni prostor — Imamo ga od 1848 naprej. Spričo demokratizacije Avstrije in Italije, bi se danes skupni kulturni prostor lahko razvijal in rastel. Partija to preprečuje; kot pravi A. Rebula: ima v rokah škarje in platno. Brutalno je to potrdil režim, ko je dal vedeti Celovškemu Zvonu: ali boste pisali o NOB in revoluciji tako, kot je »prav«, ali pa ne bo več vstopa v Slovenijo. (KG 26.6.86). Slovenska cerkev — Hierarhija stalno zatrjuje o dobrih odnosih z državo. Prof. A. Rebula (AD 7.4.87) pa potrjuje, da to ni res. Pri metropolitu Šuštarju se opaža neki odločnejši in pogumnejši poseg, ko govori pohvalno o Rožmanu in je celo pripravljen braniti vlogo Cerkve med revolucijo. Slovenski svobodni katoličani upamo, da ne bomo nikdar več doživeli slovenskega škofa samevati v spovednici v Midlandu brez dela, ko je istočasno narod bil zbran okoli spomenika pobite slovenske vojske. To je tisti strašni pritisk režima, ne pa cinizem podpisanega v Taboru, kot označen po F.H. Še strašnejši pritisk se je čutil v zadevi sedanjega nadškofa v Beogradu dr. Frana Perkota. Pred imenovanjem (pogoj?) je v Družini napisal: »Danes sicer nihče ne zagovarja politične usmeritve, ki je pripeljala do domobranstva, in res je, da je škof Rožman zagrešil marsikatero usodno napako. (Katero? op.p.) Vojaško sodelovanje z okupacijskimi oblastmi proti NOB je bilo zgrešeno in je, objektivno gledano, vodilo v narodno izdajstvo, kljub temu, da so hoteli ostati zvesti slovenskemu narodu.« Kako žalostno slovo Perkota od slovenske Cerkve in naroda s temi lažnimi in obrabljenimi frazami, ki jih zapoveduje partija. Ultra Sound — Poročanje o tej akciji v AD in SD imenuje dr. F. Habjan preračunana laž. Kaj naj bi bilo laž pa pisec kldije na sti. 6) Finančno poročilo o zbirki za masovni grob slovenskih beguncev v Glinjah TORONTO, Ont. — Pred nekaj dnevi sem iz Evrope dobil prijazno pismo od enega od pobudnikov, ki so uredili masovni grob 16 od komunistov umorjenih slovenskih beguncev (že na Koroškem), ki sedaj počivajo na pokopališču pri cerkvi v Glinjah. Pismo se takole glasi: Dragi g. Mauser! Priloženo Vam pošiljam kratek pregled zneskov, kakor jih je g._______preje! iz posameznih dežel in kontinentov. Kakor vidite, je bil z nabirkami pokrit ves dolg, ki smo ga zaradi groba imeti in je še ostalo nekaj čez 3.000 DM. G. ________ bo še! poleti spet na Koroško in bo videl, kaj še manjka kupiti in kaj napraviti, da bo spomenik veličasten. Mene vselej pretrese, kadar vidim ta grob pri samotni cerkvi v vasi pod Karavankami. Vsako leto 13. maja, na dan smrti in pa ob Vseh svetih, je prižganih na grobu 16 sveč in je položen venec. Krajevni vrtnar pa ima naročilo, da grob neguje in drži v redu. Prijatelj _______ mi je posla! izrezek iz »Kanadske Domovine« z Vašim člankom o grobu v Glinjah. Prisrčno se Vam zahvaljujem še enkrat za ves Vaš trud, ki ste ga imeti z nabirko in pošiljkami denarja. Še prav posebno pa se zahvaljujem za Vaše tople besede v članku, ki ste jih posvetili umorjenim — na pragu domovine. Bog Vam poplačaj! Vaš (lastnoročni podpis) Kakor je že v pismu rečeno, mi je gospod poslal tudi finančno poročilo, oziroma obračun za dohodke in izdatke za masovni grob komunističnih žrtev v Glinjah na Koroškem. Obračun je bil sestavljen 12. maja 1987 in se glasi: Dragi rojaki po svetu, darovalci za grob v Glinjah! Sporočamo Vam obračun za dohodke in izdatke za nagrobno ploščo 'žrtvam v Glinjah na Koroškem. DOHODKI: 1. Darovalci v Evropi.................... 6053,75 DM 2. Darovalci v Kanadi..................... 2990,10 DM 3. Darovalci v ZDA........................ 1048,57 DM 4. Darovalci v Argentini.................. 785,51 DM 5. Darovalci v Avstraliji............... 235,95 DM Skupaj: 11,113,88 DM IZDA TKI: 1. Marmornata plošča...................... 4203,75 DM 2. Plošče in stebrički ob plošči.:........ 1280,00 DM 3. Bronasta veriga........................ 1618,16 DM 4. Laterna................................. 546,43 DM 5. Venci, zelenje za grob.................. 223,45 DM 6. Drugo................................... 123,80 DM Skupaj: 7995,59 DM Stanje blagajne 15. 5. 1987: Dohodki............................... 11.113,88 DM Izdatki................................. 7.995,59 DM Za oskrbo groba ostane še............... 3.118,29 DM na razpolago. Za pravilnost poslovanja odgovorna: (lastnoročna podpisa) Silno sem vesel, da je nabirka za masovni grob naših sotr-pinov-beguncev, ki so našli svojo mučeniško smrt že na Koroškem potem, ko so ubežali komunističnemu nasilju v zasužnjeni domovini, tako lepo uspela. Vesel sem, da sem po svojih skromnih močeh pri tej nabiralni akciji lahko sodeloval in pomagal. Če slovenske svobodnjake v svetu kaj druži, so prav te žrtve brezbožnega in barbarskega komunizma, ki si je z nečloveškimi moritvami priboril oblast in po 42 letih narodu še vedno diktira marksistično gospodarstvo, marksistično moralo in ideologijo. Poleg masovnih grobov v Rogu, Hrastniku, Teharjih in drugod, bo ta skupni grob šestnajstih beguncev v Glinjah na Koroškem ostala naša bolečina, krvaveča narodna rana, obenem pa tudi veselo upanje na vstajenje, ki ga bo naš narod slej ali prej dočakal. Otmar Mauser Superprevodniki, odkritje, ki bo morda spremenilo ves svet (Mnogi bralci so v angleških sredstvih javnega obveščanja najbrž že zvedeli o novem znanstvenem odkritju, ki utegne imeti za človeško družbo izredno pozitivne posledice. Gre za »superprevodnost« (angleško: superconductivity), raziskovalno področje, na katerem fiziki in drugi znanstveniki zabeležu-jejo napredek skoro z vsakim tednom. V slovenski reviji »Teleks« je izšel slovenski prevod obsežnega članka iz ameriške revije »Time«. Že od časa, ko je bil ta članek prvič v Time-u objavljen, je v marsičem zastarel. Kljub temu, objavljam daljše odlomke, da bodo braki v slovenskem jeziku seznanjeni s tem novim pojavom. Urednik.). Vse to razburjenje (fizikov, op. ur.) je povzročilo odkritje, ki utegne spremeniti ves svet, presenetljiv preboj v prizadevanju, da bi ustvarili neki ezoteričen pojav, ki je bil dolgo odrinjen v kot znanosti: superprevodnost. To odkritje bi po mnenju mnogih znanstvenikov moglo privesti do neverjetnih prihrankov energije; vlakov, ki bi na magnetni blazini hiteli čez pokrajino s hitrostjo stotih kilometrov na uro; uporabnih električnih avtomobilov; izredno zmogljivih, vendar manjših računalnikov in pospeše-valnikov delcev; varnejših reaktorjev, ki bi delovali na temelju fuzije in ne več fisije... pa še do kopice drugih pridobitev, o katerih se nam danes niti ne sanja. Superprevodnost je naziv za neverjetno spremembo, ki se zgodi v mnogih kovinah, kadar jih ohladimo skoraj do absolutne ničle oziroma do -273° Celzija ali 0 Kelvina, kot raje pravijo znanstveniki. Absolutna ničla pomeni popolno odsotnost toplote, najnižjo možno temperaturo. Ko se temperatura kovin približa tej izjemno hladni meji, kovine nenadoma izgubijo ves električni upor in postanejo superprevodne. Zato morejo prevajati Zastarela in sovražna emigracija? (Nadaljevanje s str. 5) ne navede. Tako pisanje ni na mestu. Res bo prav, ako nas pozove k okrogli mizi, kjer naj formalizira in poda podrobnosti nesprejemljivih pavšalnih obtožb. Dr. Peter Urbane (Iz. Slovenske države, ki se zadnji čas po zaslugi nekaterih dopisnikov na dolgo in široko zanima za A D, citiram izjavo uredništva v vsaki številki: Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva n oziranja morala skladati v celoti z. mišljenjem uredništva in izdajatelja. Ta izjava velja za članek dr. Urbanca, k i so ga bralci pravkar končali. Naši braki, ki bi se morda zanimali za Slovensko državo, in o dopisih v zvezi z. A D, kateri se bodo najbrž nadaljevali, ter seveda drugih, list lahko naročijo na naslov (upam, da je prav): 646 Euclid Avenue, Toronto, Ont., Canada M6G 2T5. List je mesečnik in naročnina znaša $12 na leto. Nič nimam proti, če se^ naklada SD veča tudi na naš račun. Urednik A D) električni tok brez najmanjše izgube energije, v nekaterih primerih pa tudi ustvarjajo izredno močna magnetna polja. Znanstveniki so že dolgo tega priznavali, da bi mogli ta pojav v praksi izjemnno izkoristiti, vendar jim je bila na poti kljubovalna ovira: doseči in ohraniti temperature, potrebne za superprevodnost, je težko in v večini primerov astronomsko drago. Zdaj, po nizu bliskovito si sledečih odkritij, pa znanstveniki po vsem svetu varijo povsem drugačno vrsto materialov, ki postanejo superprevodni pri znatno višjih temperaturah — na stopnjah, ki jih kuhinjski hladilnik še zdaleč ne doseže, vendar jih je v laboratoriju moč doseči lažje in za manj denarja. (Ravno tu so v zadnjih tednih dosegli znanstveniki velik napredek, ki ga ta že malce zastarel članek ne more upoštevati, op. ur.). Konkurenca postaja vse močnejša. Raziskovalci po vsem svetu odlagajo počitnice, zanemarjajo družine, selijo v laboratorije zasilna ležišča in se hranijo s sendviči. »Delamo že od božiča«, pravi neki fizik. »Skoraj vsak dan opravljamo poskuse. Včasih spimo samo po tri to štiri ure. Mogoče je bilo tako tudi takrat, ko so izumili tranzistor, toda zame osebno je to nekaj enkratnega.« Neki japonski kemik pa je izjavil: »To je dirka za Nobelovo nagrado.« Vodilne industrijske države so se spustile v drugačno dirko. Japonsko ministrstvo za mednarodno trgovino in industrijo je brž doumelo komercialne možnosti novega razvoja in že načrtuje, da bi z denarjem podprlo raziskave v zasebnem sektorju, v Nagoji pa bo odprlo center za testiranje o-preme, narejene iz superprevodnih materialov. V Washingtonu je ministrstvo za energetiko sklenilo, da bo letošnjo podporo, namenjeno za raziskavo superpre-vodnosti, podvojilo na 40 milijonov dolarjev; ureja tudi računalniško podatkovno bazo, ki bo ameriškim znanstveni- kom omogočila, da bodo skupaj z Belo hišo pripravili konferenco o superprevodnosti. V senatu so od Reagana zahtevali, naj ustanovi nacionalno komisijo, ki bi usklajevala raziskave in razvoj. Nacionalni sklad za znanost pa je napovedal, da bo raziskave podprl z 1,6 milijona dolarjev. Zlata jama neslutenih možnosti Superlativov ni ne konca ne kraja. »V luči posledic za družbo bi to odkritje utegnilo za osemdeseta leta pomeniti enak napredek, kakršnega je v petdesetih letih pomenil tranzistor,« pravi Alan Schriesheim, direktor Argonne National Laboratory pri Chicagu. Vzemimo prenos električnega toka. Danes gre v nič kar 20% energije, ki jo prenašamo po visokonapetostnih daljnovodih in sicer zaradi toplotnih izgub (toplota se razvija, ker tok v bakreni žici naleti na odpor). Če bi pa mogli elektriko prenašati po superprevodnih kablih, ne bi izgubili niti ene kilowatt-sekunde in bi potemtakem prihranili milijarde dolarjev. Povrh bi mogli, vsaj teoretično, veliko mesto oskrbovati z vsega nekaj podzemnimi kabli. Odprava toplote, ki nastaja zaradi električnega upora, bi močno vplivala tudi za zasnovo in zmogljivost računalnikov. Izdelovalci, ki težijo k manjšim in hitrejšim računalnikom, skušajo danes stlačiti na čipe čedalje več vezij, v majhen prostor pa čedalje več čipov. Pri tem jih ovira toplota; celo izjemno šibki tokovi v računalniških vezjih ustvarjajo dovolj toplote, ki se počasi kopiči in grozi, da bo poškodovala pregosto natlačene sestavne dele. Sodobni osebni računalniki ne bi mogli delovati brez ventilatorjev. Zdaj, ko so na obzorju superprevodniki, pa si smejo izdelovalci računalnikov obetati še nepri-erljivo večjo miniaturizacijo. Močna magnetna polja, ki jih bodo nekega dne morda ustvarjali z novimi superprevodniki, bo mogoče uporabiti pri vseh elektromagnetnih napravah — medicinskih diagnostičnih aparatih, vlakih na magnetni blazini, generatorjih fuzijske energije. Elektromotorji utegnejo postati močnejši in hkrati manjši. Toda vse to so le najbolj o-čitni primeri. Znanstveniki so prepričani, da si bo treba najbolj dramatične aplikacije sploh še izmisliti. »Ko so izumili prve tranzistorje, smo vedeli, da bodo zamenjali elektronke,« pravi recimo Robert Schrieffer, ki je 1972. leta delil Nobelovo nagrado za fiziko, Grdina Pogrebni Zavod 17010 Lake Shore Blvd. 531-6300 1053 E. 62. cesta 431-2088 - V družinski lasti že 82 let. — KOLEDAR društvenih prireditev JUNIJ 14. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi. 20. in 21. — Tabor DSPB Cleveland poda spominsko proslavo na Orlovem vrhu Slov. pristave za vse slovenske domobrance in vse žrtve komunistične revolucije. 20. — Severovzhodno okrožje ADZ priredi piknik na letovišču ADZ v Leroyju. Serviranje kosil od 3. do 5. pop. Igra Joey Tomsick orkester. 28. — Ohijska federacija KSKJ priredi piknik na farmi sv. Jožefa na White Rd. sv. maša, nato prijetno popoldne. 26. — Slov. šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slov. pristavi. II AVGUST 8. — Balincarski kr»želi \ Slovenske pristave priredi za bavni večer na Slov. pristavi. 9. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, ima svoj drugi pikni v Parku. Dop. ob Uh sv' maša, nato kosilo in ples. 19. — Federacija slov. upok« jenskih klubov priredi piknl^ , 1 na SNP.I farmi na Heath Rd- ohrar Kirtlandu. Igra Krivec ot e san^ 28. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, ima piknik v Parku. Dop. ob lih sv. maša, nato kosilo in ples. JULIJ 4. in 5. — Prislavski dan na Slovenski pristavi. Za ples in zabavo igrajo Veseli Slovenci. 10., 11. in 12. — Poletni festival pri Sv. Vidu. 12. — Misijonski piknik v Triglavskem parku. Dop. ob lih sv. maša, nato kosilo in zabava. 19. — Misijonska Znamkar- ska Akcija priredi piknik na Slovenski pristavi. Ob 12. uri ker je prvi poskrbel za teoretično razlago superprevodni-kov. »Toda takrat se ni nikomur sanjalo, da bomo nekoč povsod uporabljali integrirano vezje.« Vsa mogoča razmišljanja, kako bi superprevodnost obrnili v prid človeštvu Nekateri pri tem zasledujejo samo kratkoročne cilje, t. j. izboljšavo že obstoječih tehnologij, drugi pa bi radi super-prevodnike vpregli v vozove, ki jih sploh še ne poznamo. Velikanski pospeševalniki delcev spadajo v prvo kategorijo. Najmočnejše tovrstne naprave danes temeljijo na konvencionalnih superprevodnih elektromagnetih. Če bi mogli razviti superprevodnike, ki delujejo pri visokih temperaturah, bi na račun porabe električnega toka in tekočega helija vsako leto prihranili na milijone dolarjev. Elektromagneti igrajo važno vlogo tudi pri fuzijski energiji, t. j. energiji, ki nastaja pri zlitju atomov (procesu, ki neti naše Sonce). Takšno energijo pa bi mogli brzdati samo v »posodi«, ki ne bi bila narejena iz klasične snovi, temveč bi bil njen ovoj iz izredno močnih magnetnih polj — toda ceha bi bila previsoka, če bi hoteli ta polja ustvarjati s klasičnimi elektromagneti. V medicini so superprevodni magneti osrčje diagnostičnih aparatov. Močna polja magnetov najprej atome telesa »postavijo v vrsto«. Potem jih z impulzom radijskih valov za (Dalje na str. 7) 30. — Belokranjski klub Pr' evet redi piknik na Slov. .a.rtUi Ob 11.30 sv. maša, na Tony kosilo, pop. ples, igra Klepec orkester. SEPTEMBER Mil« 'udi "ajsta Iških c 12. — Fantje na vasi prir«1 v Prvi dijo koncert ob zborovi l^M Pn< niči, v SND na Sl. Clairja- ples igra Alpski sekstet. 13. — Vinska lrgalev n Slovenski pristavi. pri' I 1 Društvo S.P-B- redi romanje v Frank, Oh'«1- Vidu ima vsakoletno farnem avditoriju. • sv- '"nje t 17. — Oltarno društvo pr' ttw ' ... P>ov 17. - S.K.D. Triglav, M4 itj Ca vaukee, Wis. priredi ^'^ha,P84$| trgatev v vvia. [jim-— ua.' Parku. Kosilo z zaD I /o in plesom. OKTOBER Tabor DSPB 17. land prireja svoj Stt Iružabni večer v Slov. £,u^,plit. ______ . — . it- na Holmes Ave. Za p'eS k | ho ( HM I 1 ----- -j. i « j bavo igrajo Veseli Slove j 17. — Glasbena Matica P{' jf jesenski koncert z ve‘-er£|aif,.eije; plesom v SND na -’l' Jeerl Ave' m«ven^ ^ 18. — Občni zbor Slo* !( pristave. P°! 25. — Slomškov krožek redi kosilo v šolski dvor“ |jj0 Sv. Vidu. 25. — Slovenski d0,n Pr vsak0 ^ 80 St. priredi pečenje školjk. h H. — Slovenski dom -lelhlCc/T rele ... praznuje - tankeiom in sporedon etjSe ta St. Clairju. >> c novembh# 7. — Štajerski f; C11 nartinovanje v avdh° ^’f^ki imuvaiijG v - Sv. Vidu. Pričetek 0 • Igtajo Veseli Slovel'«1, /k^ljc 8. - Mladinski ' i Kr. ši. 3 SNPJ i.ma prireditev z večerjo > ^v«- |>b % 10,11. v SDD na RtC klgB A 14. - Bnlnkranjski^A ^ redi martinovanje J plesom v SDD na 1 Ave. Igra orkester L Pec. j.dnZjf S rev, 4. — Pevski zbor ^ v^i ^|j, 4. — revsKi *•*--- z v1 i/),]. edi jesenski koncer S Sv n plesom v sDD^sicK ^ Rd. Igra Joey ster * pok«-1 Kartuzijani na Slovenskem piki'11' iv. Rd.' ioh majU SO v c^'nem r>rk£' s,ranjenern kartuzijanskem , '"ostanu v Sloveniji, v Ple-• |jr,a*1 n3 Dolenjskem, slavili ^ ^ Velsi°leinico ustanovitve ista' '‘azijanskega reda. Za to na'0 Tol«1 Drill r ž*1 /-a ludi °^e ^'*a v lem sarnostanu 1 dokončna obnova ene tliSlarej5ih in najlepših got- skih i iSa Cerkva v Sloveniji: stara _ L °Sl^ka cerkev, sezidana ,^Cl"ih 15- s,o,"ia'Do- ,0-ie ^ ona Je Javnosli in v njeni .Zakristiji 'j' Pokažejo obiškoval- UeleS ^^n,orn 'n besedo vse lev ^ tec)0„!a.moslana 'n življenje B. Pr' Obi0’ ,vnikov. so kartuzijani? ' l^k^ianski red, ki se ime-1 prl|g v Hoti ^ fra"coski gorski sa- ^arireuse (izg. Šartroz), Miho SC 'nienuje dapes. tudi 1# iicV 8*avni samostan (latin-Vi«^ anUs'a^ je ustanovil leta ) LLj,^' ^rUno. Njegov in nje-L n Prvih sobratov namen je k Htj; .goiiii samotno življenje, ^ °d svetnega hrupa, po-5 Cl«vfLno molitvi in čaščenju jes^'kith**50^0 službo ter korist-h do^lelt, te*esneiTiu in duševnemu • _«fin - ^0 fPn, •h se ravna ves njihov les i''.zJ l pc > jvei"--1' ,|ltievn'cin se ravna ves njihov ca Prir ;jr' w" !*0Čni red- P° enaisli aP1' ^ icu. ru euajMi ■čeri0 se oberejo patri St. da'li 4kln bralJe v samostan-s, Vl’ ^jer pojejo psalme eP^ftrrt ^r°davnem . gregorijan- Slove^-pti na_ oo ^VU’ cerkvene himne Posl, v . ifi' ^ttia r,Sa^° branje svetega vora",r b.po1 dveh — dveh f-obn^k11- zjulraj vsla- j, i "lajj testih in se zberejo jn,| nle'111 ‘ Proki ^est'b, ki jo daruje sali V,":41«, ki vzdržuje s,ik (lS,,Wa s svetom in vodi ^ l* o TllP«a SlV0‘ sedmih je ■leiP'^P'^a. Kj.f^nventna) peta oifl v rttl Se ^J1 ov bogoslužni o-"it 0dncb'slvenih delih raz- b* h lijJ1"15^6^3 'n je pre' ub P ob nci I ir.„ i v&a m JV O'V- J nske cerkve v Fran-ne rna5ei22-sto^ja. V jil°rli■ fV^iki „Poznajo orgel. Du- 7' °pravijo še posebno isk* \K!:]r[ kanuzijana sc od-,Kkvi 'n celici. Tu po eber . /L.^'iei. lud' majhen vrt °Pravl • .p s Jmllaleri se ukvarja-k lJevm — samostan S1, Mii ali ir Jlzn'co — slika- - ^Iiha|'kina -------»nisa- T°P^ LSan;rS,VOm- Pisanjem aJanje duh^'"* VS' Pa Se P°-r.'Vi' Vneniu branju i t ^ '-elit;, . )nis'cK h j? lNjieje"0nadslrop,'a. v .>i^božrisobioiiar- '".ic.^do^* d,u«a soba bivaini in ^Uvni ' V Pr'tbčju je • Pred njo pa manjši hodnik za sprehod ob deževnih in zimskih dnevih. Samostanski zvon se večkrat oglaša, da kliče redovnike k molitvi v celicah ali v cerkvi. Tak klic se oglasi ob enajstih, ko je po molitvi obed v celici, ob nedeljah in praznikih pa se zbero v skupni obednici. Kartuzijanci jedo nikdar mesa — razen rib — in na masti pripravljenih jedi. Ob tričein na štiri se pričnejo v cerkvi skupne večernice, ki jih svečano pojejo, nakar se vrnejo v celice, kjer večerjajo in okoli sedme ure ležejo k počitku. - Bistvo kartuzijanskega življenja je sicer puščavniško, vendar omiljeno poleg skupne molitve in božje službe s skupnimi sprehodi ob- nedeljah in praznikih ter enkrat tedensko z daljšim sprehodom zunaj samostanskega obzidja. Nekateri med njimi sprejemajo tudi goste, iz samostana pa odhajajo po opravkih le poglavar — prior, oskrbnik in njegov pomočnik. Kartuzijansko poslanstvo ni le v lastnem poglabljanju v Boga in njegovem čaščenju, ‘marveč tudi v molitvi za ves svet in z žrtvami zanj. S svojim zgledom odrekanja svetu in skromnega samotnega, molitvenega življenja pa oznanjajo v hrupnem svetu, zagledanem v tostranstvo, Boga, onstranstvo, vero, milost, vrednote, ki utrjujejo človeško sožitje. Kartuzijani v Sloveniji Kartuzijani so se na slovenski zemlji naselili najprej pod Konjiško goro v Žičah (po odloku) leta 1160. Njihova posest je obstala ozemlje današnje črešnjiške, špitalske in žičke župnije. Konec 14. in v začetku 15. stoletja je bila žička kartuzija celo sedež generalnega priorja in kraj občnih zborov evropskih samostanov. Po turških napadih in proteslantstvu si je samostan sicer opomogel, toda avstrijski cesar Jožef II. je s svojimi reformami ukinil tudi ta samostan 1. 1782. V upravo ga je prevzela država, pozneje ga je kupil knez Windiseligriilz, poslopja, posebno cerkev, so vedno bolj propadala, tako da so od gotske cerkve ostali le zidovi. Po zadnji vojski so konservirali ohranjene razvaline. Ostala pa je predelana, s prvotnim portalom, cerkev nekdanjega »spodnjega« samostana, v katerem so bivali bratje in imeli gostišče (hospital) v današ- njem Špitaliču, ki je postal župnija. Drugo kartuzijo na Slovenskem so 1. 1169 ustanovili v današnjem Jurkloštru blizu Laškega, kjer so živeli npr. prior blaženi Odon in pomembni učenjaki. Tudi njo so plenili, 1. 1591 so jo dobili jezuiti, po razpustu njihove družbe (1773) pa je večji del poslopij razpadel, le cerkev z osmerooglatim stolpom je v. rabi še danes kot župnijska cerkev in je ohranila kljub predelavam mnogo nekdanjih umetniških prvin. Tretja slovenska kartuzija je bila ustanovljena v Bistri blizu Vrhnike 1. 1255. Kljub turškim napadom, požarom in reformaciji se je ohranila do razpusta 1. 1782. Cerkev so spremenili v renesančnih oblikah, od srednjeveških oblik pa je malo ohranjenih. V stavbi je sedaj nameščen Tehniški muzej Slovenije. Kartuzija v Pleterjah Četrta je bila ustanovljena kartuzija v Pleterjah pri Šentjerneju na Dolenjskem po darežljivosti celjskega grofa Hermana 11. Zidati so jo začeli 1. 1403 in jo dokončali |eia 1420. Ostanek starega samostana so poleg gotske cerkve še del refektorija in kleti. Prvi menihi so prišli sem iz žičke kartuzije. Prvotni samostan je bil precej majhen, imel je trinajsi celic za menihe in večjo zgradbo za brate neduhovnikc. Hermana so pokopali v tukajšnji cerkvi, po smrti zadnjega Celjana Ulrika 1. 1456 pa so Pleterje ostale brez varuha in dobrotnika. Sledili so turški napadi v 15. stoletju, ki so samostan skoro uničili, nakar so ga močno utrdili. Tudi tu je protestantsko gibanje omajalo redovno življenje, tako da so 1. 1595 izročili samostan jezuitom, ki so se naselili v Ljubljani. Toda oni lu niso veliko delovali in ko je bil njihov red I. 1773 razpuščen, je prišlo posestvo š samostanom v državno upravo, 1. 1839 pa v zasebno last. . Leta 1899 so ga kartuzijani odkupili od družine Bors de Borsa in do 1904 so sezidali nov, veliko večji samostan, prenesli vanj mnogo dragocenosti in opreme iz razpuščenega samostana Bosserville v Franciji, odkoder so prišli tudi prvi menihi. Novi samostan je tudi z gradbenega in umetnostnega vidika enkraten kulturni spomenik v Sloveniji. Dragocena je njegova knjižnica, večina umetniških podob — stare od 17. stoletja dalje — je danes v kostanjeviški'Utnetnostni galeriji, mnogo jih je pa še v samostanu. Na srečo ohranjena gotska cerkev je stolelja propadala zunaj zidov novega samostana, toda v zadnjih letih so jo tako skrbno in posrečeno obnovili, da je pravi biser stare umetnosti tudi v evropskem merilu. Tega nam ne odkrije površen enkraten ogled, marveč si jo je treba natanko ogledati pod vodstvom ali s tiska-(dalje na str. 8) O superprevodnosti (Nadaljevanje s str. 6) hip »vržemo iz vrste«. In ko se atomi nato »vrnejo v vrsto«, oddajajo sevanje, ki nam pokaže podrobno sliko mehkih tkiv telesa. Toda tovrstni aparati so danes ogromni (približno 2x3x3 m) in izredno dragi (stanejo več kot 100 tisoč dolarjev, predvsem zaradi močne izolacije tekočega helija, za katerega je povrh treba odšteti vsako leto 30.000 dolarjev). Z aparati, temelječimi na novih superprevodnikih, pa bi mogli tudi manjši klinični centri postavljali diagnoze telesnih motenj, kakršne so recimo možganski tumorji. Poznejša žetev: nove tehnologije V Zahodni Nemčiji in na Japonskem so že prej delali poskuse z maglevom, kar je skovanka za vlak, ki se premika po načelu magnetne levitacije, t. j. lebdenja v močnem magnetnem polju. Znanstveniki japonske Univerze trgovske mornarice v Kobeju so zdaj razvili mode! ladje s pogonskim sistemom, temelječim na magnetizmu. Iz električnega generatorja v tru: pu ladje pošljejo prek elektrod na zunanjem dnu v morsko vodo tok, superprevodnik, ki je prav tako v trupu, pa ustvari močno magnetno polje. Vanj se upre elektromagnetno polje, ki ga ustvarja tok generatorja in ladja se pomakne naprej. Japonci menijo, da bodo že v štirih letih splovili prvo »magnetno ladjo«. Superprevodnike so že uporabili tudi za izjemno hitra elektronska stikala, imenovana po Nobelovcu Josephsonu, ki pa so doslej delovala samo pri temperaturi tekočega beli-, ja. IBM‘je raziskave tako iz tehničnih kot ekonomskih razlogov leta 1983 opustil, toda fizik Sadeg, ki je firmo zapustil, si je priboril licenco, ustanovil lastno družbo in že ponuja prvi izdelek — zelo hiter osciloskop. Ker prav preklapljanje omejuje hitrost računalnikov, utegnejo biti raziskave v tej smeri zelo obetavne. Pri Westinghousu znanstveniki razvijajo zamisel o uporabi superprevodni kov za pridobivanje električne energije. Današnji generatorji proizvajajo približno 300 megavatov, toda že s klasičnimi superpre-vodniki, ki bi rotorjje ovili z močnim magnetnim poljem, bi zmogljivost generatorjev podvojili. In potem bodo morda prišli na vrsto še velikanski podzemni kabli za prenos in skladiščenje ogromnih količin električne energije; avtomobil z majhnimi, močnimi električnimi motorji, črpajočimi energijo iz podzemnih superprevodnih rezervoarjev. Pri Fordu, recimo, so že obnovili nekdaj opuščene raziskave električnega avtomobila. Nove zamisli segajo celo v svet rekreacije: superprevodna tla plesišč in drsališč bi omogočala plesalcem in drsalcem, da bi dobesedno plavali v zraku. Ovire na poti splošne vznesenosti Vse to so za zdaj seveda le načrti, morda tudi sanje, kajti najprej je treba spraviti tehnologijo iz laboratorija v tovarne in pri tem premagati vrsto ovir. Ena od težav je rec'mo ta, kako nove materiale oblikovati. Kovino je mogoče kriviti, ne da bi se poškodovala, vsakdo pa ve, kaj se zgodi, če pade na tla keramičen krožnik. Menijo, da bo minilo vsaj pet let, preden bodo premagali krhkost teh materialov in izdelali recimo superprevodnike, ki jih bo moč oviti okrog elektromagneta. Toda pri IBM so nedavno sporočili, da je nove materiale mogoče »nabrizgati« na druge snovi zapletenih oblik. Še težja ovira je dejstvo, da ti keramični materiali prt visokih temperaturah sicer ostanejo superprevodni in tudi vzdržijo močna magnetna polja, vendar za zdaj prevajajo le kako stotinko električnega toka, ki ga morejo prevajati klasični superprevodniki. In ker je prav od količine elektrike, tekoče skozi magnetno polje, odvisna moč polja, bomo morali počakati na še en izum: takšno spremembo bakrovih oksidov, da bo tudi v keramičnih snoveh možno prevanjanje toka visoke napetosti. Opraviti pa imamo tudi s človeškim faktorjem: razvoj bo nemara poslej .počasnejši, ker je že opaziti, da nekateri znanstveniki na tem poživljenem področju neradi izmenjujejo podatke in izkušnje. Vendar na splošno le prevladuje optimizem. Že na nekem znanstvenem simpoziju marca letos so raziskovalci kazali* superprevodnike v obliki obročev in prožnih trakov, pozneje pa se je zvedelo, da v mnogih labo-ratorijah izdelujejo kot žica tanke keramične palice. Aprila so v Stanfordu in pri 1BM naznanili, da se jim je posrečilo narediti kot film tanke ploščice, ki so jim pri IBM celo uporabili za prvi uporaben instrument, podoben klasičnim napravam, s katerimi odkrivajo izjemno šibka magnetna polja oziroma učinke delovanja možganov. V zadnjem letu, opozarjajo v Bellovih laboratorijih, se je kritične temperature superprevodnih snovi posrečilo dvigniti tako da, če bi se nadaljevalo, bi prej kot v enem letu prišli do superprevodnosti pri sobni temperaturi. Posledice bi bile kajpada vrtoglave, saj ne bi več potrebovali ne hladilnih naprav ne izolacije, niti tekočega dušika ne. In stroški te še vedno fantazijske tehnologije bi veliko bolj strmoglavili, kot si danes predstavljajo največji optimisti. Takole pravi neki raziskovalec pri IBM: »Ne bi smeli dovoliti, da bi nam domišljijo omejevale stvari, ki jih ne poznamo. Preprosto si namreč še ne moremo zamišljati stvari, ki smo jih sposobni narediti.« (Konec} km »!5!« *.♦!« »!5!« »T5!« »!5!« r?5!i *!§%•>!« ♦>!< »!5!« »!3!t »!5!»» >*« »>!« »!5!i»“ ZORA PIŠČANC PASTIRICA URŠKA Nadaljevanje »Marija, pomagaj, otrok mi umira, moja Katica...« Njen presunljivi jok je odmeval po praznem prostoru in se v bolečih krčih odbijal od sten in obokov. Klečala je na zemlji z nizko sklonjeno glavo in čakala odgovora. Čutila je, da ga bo slišala, da jo bo Mati božja razumela. Tedaj se je zganilo detece pod njenim srcem. »Mamica... in jaz?« Kdo je bil, ki je izrekel te besede. Ančka je prisluhnila. Ne, nikogar ni bilo, le iz ozadja cerkvenega prostora se je počasi bližal nekdo. Vsi trije so se ozrli. Pred njimi je stal Matija. Težko je lovil sapo, obraz mu je bil potan. Kot blazen je drvel do Grgarja in potem na Skalnico, ko so mu povedali, kam se je Ančka napotila. »Matija!« mu je Ančka planila okrog vratu. Sedaj je tiho in umirjeno jokala. Razumela je. »Da, Ančka, Katica je že angelček v nebesih. Mati božja jo je vzela k sebi.« »K svojemu ateku,« je mirno odgovorila in se trdno oklenila Matijeve roke. »Mati božja je že vedela za to mojo izgubo in mi je poslala tebe, Matija. Sedaj sem samo še tvoja. Mati Marija, saj ti jo rada dam, pri tebi bo na varnem in večno srečna.« Urška se je na gori močno prehladila. Legla je, a na božični večer je toliko časa prosila, da jo je mati zavila v gorke volnene rute in jo nesla navzdol v hišo. Tam je sveti večer preživela med svojimi, ob toplem ognju in ljubezni vseh. Pred polnočnico sta prišla še KARTUZIJAM NA SLOVENSKEM (Nadaljevanje s str. 7) nim vodnikom, ki jih je več. Natančneje pa nam njeno zgodovino s samostansko vred in njene umetniške značilnosti opisuje knjiga Marijana Zadnikarja: Srednjeveška arhitektura kartuzijanov (1972), ki prikazuje tudi zgodovino in stavbarstvo ostalih kartuzijanskih samostanov v Sloveniji. Ob prenovi čudovite kartuzijanske cerkve v Pleterjah in ob jubileju častitega kartuzijanskega reda, ki je tako pomembno sodeloval v gospodarski, splošno kulturni in verski zgodovini Slovencev, je treba le želeti, da damo Slovenci pleterski kartuziji novih redovnikov, ki bodo častitljivo in bogato izročilo kartuzijanov uspešno nadaljevali tudi v sodobnosti in prihodnosti. Pleterje naj ostanejo še naprej čudoviti otok duhovnosti in kulture, klicar poglobitve slovenskega človeka v duhovnost in zvestobo prednikom! »Admirator« STOPINJE 1985 Jera in Jernej; preden sta odšla, sta se nenadoma prikazala še Matija in Ančka. Ančka je bila v svoji žalosti dostojanstvena, zbrana, kakor da se vedno pogovarja z dragima v onostranstvu in še z otrokom, ki ga nosi pod srcem. Matija je stal ob njej in jo varoval kot najdražji zakladx »Konja smo napregli, z vozom bomo šli k polnočnici, ne smeš se truditi, Ančka. Jutri pa kar pri nas ostanita namesto Jana,« je tiho rekla Jera in prijela Ančko za roko. »Ostaneta, kajne? Tako bomo blizu naši Urški.« »Tudi zaradi nje sva prišla. Čutim se kriva njene bolezni.« »Ne, ne, Ančka, kar molči. Moja bolezen mi je zvesta. Vsako zimo se povrne, na pomlad pa me spet zapusti. Ne bo hudega,« se je smehljala Urška. »Ali naj jih počakava, da se vrnejo od polnočnice?« je vprašala babica in zaskrbljeno pogledala Urško. »Dajva, babica. Navadno si zadnja leta le ti čakala ob ognju, letos ne boš sama. Prihodnje leto pa boš spet sama,« je tiho dodala. »Vem, drugo leto boš lahko spet šla k polnočnici in jaz bom doma za vse molila in vas spremljala. Jaz pojdem samo še k polnočnici v nebesa.« »Tam bo lepo, babica. Mati božja je tako lepa in mila, in njeno detece tako ljubko, da se ne da povedati!« In Urška se je vse do vrnitve domačih pogovarjala z babico o Jezuščku in Mariji. »Glej, kaj mi je dal zate gospod vikar,« je oče Jakob, ko se je vrnil od polnočnice, nagovoril Urško in ji položil v naročje zvit pergament. »Meni?« se je čudila Urška, ki še nikdar ni držala v rokah take stvari. »To je pismo, sel ga je prinesel iz Benetk, za grofa Attemsa in zate, pa ni utegnil priti do nas, kar gospodu vikarju ga je izročil.« »Pismo iz Benetk. Pismo od Jana...« je vznemirjena šepetala. S tresočimi prsti je odtrgala vrvico in odvila pergament. Da, to je Janova pisava, ne več neokretna in negotova, kakor so bile prve črke, ki jih je napisal na deščico v šoli vikarja Luke. Pred njo so stale črke, lepo oblikovane in v ravnih vrstah. Potem je nagnila pergament proti luči in počasi začela brati. Opisal je, kako se je vživel v nove razmere. Pismo pa je zaključil: »Upam, da bom doma, pre-dno se začne poletno delo na Skalnici. Urška, če moreš, če te ne bo preveč utrudilo, piši mi, kako ste zaključili dela na Skalnici, kako je odšel mojster Gregor, katerega močno po- grešam, in če ste vsi zdravi. Ne pozabite, da velja moj najhva-ležnejši pozdrav gospodu vikarju. Iskreno vas pozdravlja vaš Jan.« Urška je končala. Čelo se ji je orosilo od napora. Ni bila lahka naloga prebrati Janovo pismo. Vendar so bili vsi zadovoljni, da jim je prečitala pismo s tolikimi novicami in je živa slika dragega Jana. Urško je skrbelo, kako bo Janu izpolnila željo in mu odpisala. V duhu je že sestavljala pismo, a nikdar ne dokončala. Misli so se ji prej zmedle. Ko bo ležal papir pred menoj, bo šlo, si je rekla. A kje naj dobi primeren papir, se je nenadoma domislila. Očeta bo prosila, naj ga dobi od gospoda vikarja. Po novem letu, je povedal oče, bo sel spet odpotoval v Benetke in odnesel s seboj pismo. Po božiču je Urška odpisala Janu: »...Cerkev na Skalnici sameva, le ob lepih vremenih romajo delavci do nje. Vse bo hitro steklo, ko se vrne mojster Gregor. Mizar Arčon v Bukovici je obljubil, da bo naredil okna in vrata, oskrbnik Attemsovega posestva v Rožni dolini bo tudi šel do brata v Nabrežini in ga poprosil za oltarne kamne...« Zaključila je pismo s pozdravi vseh, s priporočili matere Jere in očeta Jerneja. Na koncu pa dodala stavek, ki ga ni prečitala pred vsemi: »Ne počutim se dobro, a še te bom videla in doživela zmagoslavje na sveti gori Skalnici. Potem bo moje poslanstvo na tem svetu končano. Tvoje pa se bo takrat začelo.« XXIV. Marijin psalterij Proti koncu februarja je Jan spet pisal. Pismo je bilo polno domotožja, a tudi upanja, da bodo meseci, ki jih ločijo, hitro minili in bo spet med nji- mi. »Misel na dela na Skalnici me stalno spremlja. Zadnjič si mi pisala, da mizar v Bukovici že izdeluje okna. A okna bodo potrebovala stekla. Z Adamom Attemsom sva se domislila, da jih bova midva preskrbela tu v Muranu. Potreboval bi mero oken in število. Po mojem naj bi bila stekla bela, da bo v cerkvi več svetlobe...« Takoj naslednji dan sta odšla na pot Jernej in Štefan ter se vrnila z vsemi potrebnimi merami. »Mojster je že izdelal nekaj oken. Sprva so se mi zdela kot omrežja v ječi. A prepričal me je in dokazal, da so le taka primerna za skalniško cerkev. Naredil jih je po vzorcu bazilike v Gradežu. Vsaka stranska stena bo imela štiri velika okna in vsako bo imelo devet šip. To znese dvainsedemdeset šip. Nad vhodom v cerkev bo večje okno, prav tako v prezbiteriju na vsaki strani oltarja po eno veliko okno, kar znaša sedemindvajset šip. Stranski ladji bosta prav tako imeli na po štiri okna, torej skupno dvainsedemdeset šip.« Urška je zložila pismo in Štefan ga je odnesel v Solkan, da ga vikar odda naprej. »Kako je z Urško?« je vprašal. »Saj je kar dobra. Lica ima rdeča, le kašelj jo še vedno muči, zato je mati ne pusti na prosto.« »Ubogo dekle,« je sočustvoval, ko je bil spet sam. »Bolezen napreduje, lica ji cvetejo, kašelj jo muči...« Potem se je nasmehnil: »Naučil jo bom Marijin psalterij. To bo molitev kakor nalašč zanjo. Tudi drugi ljudje se ga bodo naučili.« Prejšnji večer je namreč prenočil pri njem benediktinski menih. Z bratom Jožefom ju je opat poslal v Rim, da pri papežu izposlujeta odobritev Dragi rojaki, potujete v Evropo? Na pragu domovine, v središču stare Gorice na lepem drevoredu Corso Italija, vas pričakujemo v PALACE HOTELU, najboljšem hotelu v mestu: 75 sob s kopalnico, telefonom, radijskim sprejemnikom, barvno televizijo, mini-barom, klimatizacijo. Najmodernejši komfort po zelo ugodnih cenah: enoposteljna soba $28.00, dvoposteljna soba $39.00. Cenjenim gostom so na razpolago hale, konferenčna dvorana, parkirni prostor in hotelska restavracija v začasno ločenem poslovanju. V PALACE HOTELU bo poskrbljeno za vaš čimprijetnejše počutje, dobrodošlico pa vam bo osebno izrekel rojak Vinko LEVSTIK: DOBRODOŠLI! PH-PALACE HOTEL, Corso Ilalia 63 34 170 Gorizia-Gorica, Italy; Tel.: 0481-82166; Telex 461154 PAL GO I »Fralernitas Rosarii« tj. novenske bratovščine za dežt‘ avstrijske monarhije. V Rh je njegov sobrat umrl in se JI se sam vrača v admonis' samostan. V dominikanskem redu, j povedal menih, se je ta moW udomačila že pred tri sto d' Razširila se je potem P° ^ ciji, Italiji, Španiji in P011'' galski, v avstrijskih deželanP1 je manj znana. Admontjl menih je vikarja naučil mo1! Marijin psalterij in prednosj šla k počitku, sta ga ^ molila. Vikar Luka se je odprV^ Grgar in bil srečen kot otr^ Saj je dostikrat prem^Jf' Marijino življenje, a da '■ vpletel v molitev, to mu nil1 šlo na misel. Ko je stopil v Piskovo ^ je našel Urško pri kolovr Urno ga je poganjala, a ^ j den je vstala, da ga PoZ J je z žalostjo opazil njena!|J lica z rdečimi in temnim. M barji pod očmi. Obleka |Z i dičnega platna je okoli izsušenega telesa, začutila na sebi vikarjevvp šujoči pogled, seje tesneje vila z belo volneno rut°' (Se bo nadaljevalo) 1 I MALI OGlM FOR RENT Lake Shore, E. 185th ^ Modern. 2 bdrms. Ca^ Appliances. Air c Garage. No childran pets. Deposit. $32 531-6787. FOR RENt 3 rooms, up. 1 1 1 5 Road. Call 361-0566. ^ FOR RENT ^ Apartments for rent . SMOKERS. Call 883 ELP WANT^ »rida Floor ,t opportun^ iced floor . si) I workers an Must have trc()2 ys. „ |iil , Mainlen#«4^ rv SHOPJ«*,: lir area. Ca p.m. arvamo zun,^/e ^ apecirarno jf, i Popravljanj / te kuhinje'J1 V Ji druga z