Nedelja, 3. julija
Ivo Crahor:
Zgodba o zajčkih
»Vzamem ga, če počakaš pri linici, jaz pa zlezem noter in ga poiščem. Najbrž se je skril.«
Pogledala sta, ali je zajček kaj jedel. Detelja je bila s kupčka pri izhodu razbrskana. Jedel je.
Povlekel se je nazaj in zbegano pla« nil po koncu. »Kje...?«
Pa ni utegnil povedati stavka. Pred njim je stal bratec in kazal s prstom na drugo lino zajčje hišice. Druga lina je bila odprta.
 zajčka ni bilo nikjer.
»Kje je?« je vprašal brat.
»Skril se je.«
Dra^o se je splazil do trebuha v hi« šico. Notr' je bilo temno. Poslušala sta. Z roko je tipal in pretipal vse ko« tičke. Zajčka ni bilo nikjer.
»Ušel je!« je zaklical brat.
Drago je slišal kakor v daliavi vz= klik.
»Kje je?« je vprašal in vendar še ni razumel, kako je mogoče, da mu je zajček ušel.
Drago je obstal kakor vkopan.
»Ti si jo odprl!« — je jezno kriknil.
»Jaz?! Ti. Zaprl je nisi. — Le išči zdaj zajca, neumnež!«
Drago je izgubljal prevdarnost. To, da mu je zajček ušel, mu ni šlo v gla» vo. Sam je zapiral linici. Obstal je in zbiral misli.
Kdo je bil v hlevu?
To ne bo težko uganiti.
Hlapec; nihče drugi kot hlapec. Ob» ljubil je, da mu zajca takoj zapodi iz hleva. Ali je to mogoče?
i Ali se hlapec le ni samo šalil?
Drago je čutil, kaka mu sili pot iz čela.
»Tone!«
Klical je hlapca.
A hlapca ni bilo doma. Drago se je v tistem hipu spomnil, da se je hlapec z enim konjem zjutraj odpeljal v Po» stoj no.
Globoko se je oddahnil. Zasmejal se je. Brat ga je začudeno gledal.
»Zakaj se smeješ?«
»Saj Tone ga ni vzel, ker je v Po« stojni.«
»Potem pa išči! Bog ve, kam ti je ušel zajec. Lahko, da so ga pojedle mačke.«
Planila sta vsak v eno smer, pri» pravljena brez oddiha iskat, dokler bi živalce ne našla.
Toda Drago ni prišel daleč. Po pr» vem skoku k pregraji se mu je zasve» til bel predmet iz jasli poleg konjeve glave. Zajček je čepel v kotu in zobal ovsene drobce.
»Zver!« je zavpil Drago in od vese» lja komaj še lovil sapo.
»Zaje!
Mrha!«
Previdno sta spravila zajčka na var» no in potolažila konje. S hrupom sta bila povzročila med njimi veliko zme» do. Da jih pomirita, sta jim naložila najboljšega sena. Ves čas pa sta se čudila prirodi, ki je ustvarila med ži» valmi takšno prijateljstvo, da se zajec ne boji konja.
Potem sta na široko odprla vrata in na svetlobi molče ogledovala izgubi je» nega in najdenega pitanca. Uganila sta marsikaj.
Zajček ie bil najbrž velike pasme z dolgimi uhlji. Dlako je imel mehV^ belo z velikimi črnimi marogami. Bil je zvit in prav nič boječ. Nekolikokrat se je odgnal kar iz naročja in meril iz» hod, da bi si privoščil zlate svobode. Njegova živahnost ju je razveselila in zabavala. Vsa srečna sta bila.
To je bil niun prvi, resnični zajček.
Ni še mini! drugi mesec, odkar je naš Drago kupil prvega zajčka, ko se je bilo treba odločiti za nekaj težkega.
Sam je nekoč govoril, da si zredi mnogo zaicev in jih bo lahko prodal ali pa zaklal doma. Slišal je bil. da je zaičje meso zelo okusno. Mislil si je nekako takole: kdor hoče iesti zajčka, mora meni dovoliti, da zajčke imam in jih redim, potem bo stvar v redu.
Da s tem stvar še ni v redu, je spo» znal pozneje.
Drago je res obetal domačim zajčje
meso, a nikdar ni tako mislil. Ni si mogel misliti, da bodo ženske nekoč odločile:
»Zajček!«
In da bo nekdo zajčka zaklal, za» klal, vzel iz kože ali takorekoč odri in potem jedel njegovo meso.
Potem pa je le prišel ta dan. Drago je imel že šest zajcev, dva odrastla in zajko s tremi mladiči. Zarod je rastel. Zajčki so jedli, jesenske slane so ožga» le poslednjo deteljo na njivi, druge hrane ni bilo in otrobi so bili dragi. Kazalo je zajčke ubiti in pojesti, kože pa prodati krznarju.
In res so se nekega dne domače žen» ske odločile, pripraviti za obed peče» nega zajčka. Drago je videl, da tu ni rešitve. Zrnedel se je. Zajec se mu je smilil. Rajši bi bil dal ne vem kaj, ko da se to zgodi. Obenem je uvidel, da se bo vendar zgodilo. Njegov ljublje» nec, ki je zdaj še zdrav in vesel v svo« jem prenovljenem hlevcu, bo jutri že mrtev in ne bo nič več zajček, ampak le še košček mesa, ki ga bodo tudi njemu prinesli na krožniku za obed. Njemu bodo dali gotovo še najlepši' kos. In on bo jedel. Sedel bo za mizo in se mastil.
O, nihče ni vedel, kako je bilo Dra» gu tisti dan težko in hudo. Najbolj pa se je sramoval tega, da bi kdo spoznal njegovo trpljenje. Ne, tega ne sme nihče vedeti, ker ne bi nihče razumel, zakaj tako je:
Živalce morajo umreti!
»Če je že tako, potem moram biti sam zraven,« — se je Drago na vse kriplje tolažil in ko je mati vprašala, kdo bo zajčka ubil, se je on javil, da opravi to delo sam.
»Sam?« — je vprašala mati.
»Sam!«
»Pa znaš? To je treba znati, da se žival ne muči,« je nadaljevala. — »Vze» ti moraš poleno in udariti zajca v til» nik. Jaz ne vem,« — se je prekinila in nremišlievala. — »Rajši misti, pa po» kličem Cestam, ki zna lisice in zajce jernat iz kože!«
Draao je malomarno poslušal, v res» niči pa ga ie zelo zanimalo vse, kar je mati povedala. Sam še niti pojma ni imel, kako je treba zajca ubiti, še ko» koši so se mu preveč smilile. Zdaj pa je hotel zvedeti in ie tudi res zvedel.
»Torej tako,« je dejal samemu sebi. Sai res; nekai o tem sem že slišal!«
»Ni treba Cestaria! Ubila bova zaj» ca midva s Tonetom.«
Poizkusita!«
Drago je mimo tega pogovora čutil,
kako se tudi materi smili zajček, ki bo umrl.
Brat Tone je bil pripravljen. Vzela sta poleno, nož, žeblje in druge pri» prave. Molče sta odšla v hlev in tam sta govorila o vseh nepotrebnih stva» reh, preden sta se zares odločila, da storita, kar je bilo potrebno. Prvi je stopil k zajčniku brat, ki se mu je zdelo, da tukaj čuvstva nič ne poma» gajo.
»Ubogi zajček!«
»Šel boš na oni sv»f.«
Drago je prijel zajčka za uhlje, ne« sel ga je ven, na dvorišče, in je za» mahnil. Po drugem udarcu je živalca umrla. Dečka sta za trenutek obstala. Položila sta zajčka na drva in mu pu* ščala kri. Hitela sta delati, da to delo čim prej opravita.
Potem sta obesila zajčka na hlevske duri. Vzela sta ga iz tople kože. Nje» govo telesce se jima je zdelo še top» leje, še bolj jima je bilo hudo, da je moralo to revše umreti. Marsikje se jima delo ni prav posrečilo. Ranila sta kožušček na mnogih krajih.
»Kar je, je'« je dejal Drago, ko sta končala vse. In oddahnila sta se.
V dvorišče je že segal mrak.
Konec
Marijana 2eljeznova-Kokalj.
Cvetlica, ki ni marala zaspati
Cvetica-mamica se je v skrbeh nagnila K cvetici-hčerki : »Zakaj ne zaspiš, ocrok? Noč bo in rosa ti bo kanila naravnost v srce, da te bo še zjutraj zeblo ! Zapri svojo čašo.«
»Mamica, ne moram zaspati! Rada bi videla, kako pride na črno nebo mesec in z njim roj zlatih zvezdic.«
»Noč je za spanje. Ne smel gledati v temo.«
»Meni ni za temo... zvezdice in mesec me mikajo___«
Cvetica-mamica je bila trudna in je kmalu zadremala. Cvetica-hčerka je pa odpirala svoj mladi cvet in dehtela.
Priletela je kresnica in se zazibala na njej. Prifrfotal je nočni metulj in jo poljubil. Padla je vanjo hladna rosa in zazeblo jo je.
Prišel je mimo gospod s palico in zamahnil po radovedni cvetici. Hotela je zapreti svojo čašo. Ni mogla. Strgana in pohabljena je zazrla beli dan.
Josip Varidot.
Petelinček - zlatoriifček
Žarko se razliva majaik po dolini» cah gorskega sveta. Vsepovsod se smejejo v soinčnlh žarkih pisane cve» tiče, da jih lepših ni širom po vsi zemlji. Vse cveti in dehti in prepeva, da se ne moreš načuditi, pa čeprav se neprestano čudiš od jutra do večera. Rožne žalik»žene se sprehajajo v maj» niških nočeh po gorskih dolinicah. Iz rok se jim sipljejo najlepši cvetovi, iz ust jim prihajajo najkrasnejše pesmi, ki jih poslušajo rože po ozkih travni» kih, poslušajo v tihem zamaknjenju, da same ne vedo, kdaj so se jim pri» čele čaše zlatiti in kdaj so pričele deh» teti prav tako, kakor dehtijo žalik«že» nam rožni lasje.
A nad dolinicami, na skalnatih go» rah še vedno grize samo sebe nevšeč» na zima, grize zato, ker je grda in si zaradi tega ne upa pogledati majniku in rožnim žalik»ženam v obraz. Zvija se po zamrzlih obronkih in nazadnje niti sama ne ve, v kateri prepad bi se skrila pred solncem, ki se ji veselo smeje s sinjega neba.
Tudi Škrlatica, ponosna gora in Tri» glavova sestra, je še vedno zavita v sneg in led. A za ta sneg in led se ne zmeni širni gaj, ki je razprostrt tik pod stenami mrzle Škrlatice. In kako
naj se tudi meni? Saj žalik»žene priha» jajo vsako noč vanj, prihajajo pozno iz doline in počivajo v njem do belega jutra. Med najlepšimi rožami si poste» ljejo, zapro kakor plavice modre oči in sanjajo sanje, kakršnih ne sanjajo niti zvezde na božjem nebu.
V ranem jutru zažari gorski svet v čudoviti svetlobi. Ta svetloba prehaja iz kraja v kraj in je podobna rdečemu ognju, ki vzplapola sredi temne noči. Prav tedaj, ko zažari Škrlatičin vrh, vzfrfota v gaju velik, velik petelin in zleti na visoko skalo. Solnce ga obsije — petelinovo zlato perje se zaiskri, od njega se usipljejo žarki, svetlejši in krasnejši od solnčnih in petelin zakrili s perutnicami in zapoje z zvonkim gla»
som, da se ga lahko sliši vrh Škrlatice:
»Kikiriki!«
To je petelin, ki ga imenujejo žalik» žene »petelinček^zlatorinček«. Ko zju» traj tretjič zapoje se dvignejo žalik» žene z rožnega ležišča. Za trenotek se nasmejejo zlatemu petelinu in že od» hite iz gaja Bog ve kam klicat rože v solnčno življenje.
Petelinček=zlatorinček prhne s skale in obstoji na trati. Hipoma se razgrne okrog njega tisoč kokošk, ki pa so vse tako čudne, da jim ni podobna nobe» na naša kokoška. Človek ne ve, kako bi jih opisal, ker mu resnično primanj» kuje besed. Samo to ve, da so zlate in srebrne od repa do glave in kadarkoli katera počene v mehko travo, znese tudi jajce, ki ima zlato lupino in se v njem skriva živo, zlato pišče. In pišče razdrobi takoj s kljunčkom lupino, da se zlato kar razsuje po trati, in veselo poskoči in se čebljaje pridruž: materi.
Petelinček»zlatorinček pa hodi ko» šato med svojo tisočfJlavo družino. Sam je vladar v dehtečem gaju pod Škrlatico in nima nikjer tekmeca. Še človeka se mu ni treba bati, ker človek ne ve za stezo, vodečo v ta čarobni kraj. Samo divje koze pridejo včasi semkaj dol s skalnatih ctrmin. A div» jih koz se ne boji petelinček=zlatorin» ček, še manj se jih pa boje kokoške. Saj divje koze so plašne, da se boje celo najslabotnejšega vetrca. Pa naj bi se jih kdo še bal?
Petelinčku»zIatorinčku ni med nje» govo družino nikoli dolg čas. Če mu pa hoče biti dolg čas, skoči kar lepo za skalo in se prične igrati. Mrzel stu» denček žubori izpod skale, ob studenč» ■ku stoji mlinček z zlatimi kolesi. A mlinčka ne žene studenček, ker je nje» gova voda preslaba, da bi gnala mlin» ska kolesa.
No, petelinček»zlatorinček se posta» Vi sam pred čudoviti mlinček. Ž mo» gočnimi in težkimi perutnicami zama» 'huje, da se dela veter pod njimi. Ta veter zapiha v kolesa zlatega mlinčka, kolesa se premaknejo in mlinček za» poje, kakor da je v njem zaprta ptica in poje s srebrnim glasom: klip»klop.
Kolesa ropočejo, a izpod koles se usiplje vse, kar si petelinček Ie poželi. A petelinček ne zahteva skoraj niče» s^r, saj ima tam na trati vsega v izobi» lju. Le včasi si za kratek čas želi ce» kinov — in cekini žvenkečeio izpod koles in se kakor drobni zvezdni utrin» ki usipljejo v pohlevno vodico, da je vsa posuta s samim zlatom. In včasi si zaželi petelinčka, velikega kakor je
on sam, da se poigra z njim in se ste»
pe z njim, kakor delajo vsi petelini na vasi. Glej — pa je že tu čokat petelin, ki kikirika in navali na zlatorinčka. Pa se vname boj, da je groza. A zlatorinč» ka ne more premagati noben petelin in tudi čokatec ne, ki ga je zlatorinček pričaral iz svojega mlinčka. Čokatec že miži od bolečin in beži sam Bog ve kam med belo skalovje.
Mlinček pa molči, ker ga ne žene več sapa izpod zlatorinčkovih peruti. Samo zlatorinček čepi vrh mlinčka in z mogočnim glasom oznanja svoji tisoč» glavi družini zmago nad čokatcem: »Kikiriki!«
Zlatorinčkov glas pač lahko slišimo, če stopimo v divjo gorsko samoto pod Škrlatico. A njega ne bomo nikoii vi» deli, ker ne poznamo steze, vodeče v njegov začarani gaj. In tudi mlinčka ne bomo videli nikoli in nikoli ne bo» mo pihnili v njegova kolesa, da žaro» počejo in se usuje izpod njih vse, kar si Ie želimo.
Pa je škoda. Saj bi si lahko želeli ti» soč in tisoč stvari, ki bi jih radi imeli.
Tudi želja
Na oglu dveh ulic je stal mlad fante. Morda še hodi v šolo, morda ne. Slaboten je videti, stalno pokašljuje, roke tišči v žepe in se ozira na vse strani. Z očmi preži. Na kaj preži? Na delo. Oče je že dolgo brez dela in nič ni upanja, da bi kmalu našel službo. A doma so še sestre in bratje, mlajši od Ivana.
Zato stoji Ivan na oglu in preži. Mogoče pride kdo mimo s težkim tovorom, pa se mu bo Ivan hitro ponudil za nosa-ča ter bo dobil nekaj dinarjev. Mimo njega drvijo avtomobili, brzijo vozovi cestne železnice, mimo hitijo gospodje in gospe, delavci in delavke, vse se podi in preganja. Sredi tega trušča in
hrušča stoji Ivan in ogleduje vsakega pešca, ali ne nosi mogoče težek zaboj, ki bi ga Ivan prijel in nesel za gospodom ali gospo.
Ivan stoj! že tri ure, trikrat Je že mislil, da se mu je nasmehnila sreča, trikrat je že skočil in se ponudil za no-sača, a vsak je odklonil in sam nesel svoje breme dalje. Ivan gleda na levo, gleda na desno, pohiti čez cesto na nasprotni ogel, pa se spet vrne na to stran. Vse zaman. Nikogar ni, da bi mu dal kaj zaslužiti.	*
In mimo drvijo avtomobili, vsa cesta kriči in ropoče, vsem se nekam mudi, kakor da jih nekje nekaj ali nekdo čaka, le Ivan stoji na mestu in ne pričaka ničesar in nikogar.
Da bi vsaj prišel kdo, da mu naloži na ramena kako prtljago, da jo nese za dinar, dva. Pa čeprav bi bilo breme tako težko, da bi se krivil in padel pod njim, samo dajte mi ga, naložite mi ga na rame, rad ga bom nosil!
Ulica kriči. Ulica drvi.
In tedaj je zagledal Ivan nekaj, o čemer je sanjal že nekaj ur. Po ulici navzgor je prihajal njegov tovariš Peter, ki so ga že lani klicali za Peterčka. On je stal niže doli na oglu dveh ulic. Zmenila sta se z Ivanom, da bo vsak na svojem oglu iskal zaslužka.
Peterček je imel srečo. Velik zaboj nese na svojih rameh poleg njega pa stopa neki gospod. Njegov je zaboj, on se je usmilil Peterčka in mu dal, da nese zaboj. Kako dober je ta-le gospod!
Ivan gleda: Peterček se je ves skrivil pod zabojem, da je videti kot bi zaboju zrastle noge in gre zdaj sam po ulici, težko se izogibajoč vsem oviram, ki stoje ali drvijo po cesti. Zdaj zdaj se bo Peterček zgrudil pod bremenom, noge mu bodo klecnile in obležal bo na asfaltu.
Ivan občuduje: »Kakšen zaboj, ljudje božji, kakšen zaboj! Srečo ima Peterček, srečo! Da bi še jaz dobil takšen zaboj, pa bi bilo dobro! Kakšen zaboj!«
Ulica drvi, Ivan pa stoji sam sredi trušča in hrušča s svojo veliko željo.
Cv. Golar:
Veter Jug in njegova hčerka
Jug na Turškem je doma in prelepo hčer ima — vsa je v svili kot kraljična, zala, žlahtna gospodična. Kadar zima odvihra, z njo se k nam na pot poda, jezdita v zelene gaje, dirjata na mlade raje. Voščijo ji dober dan kos in ščinkovec in vran, oča s cvetjem jo obsuje, zlate šolne ji obuje.
Marijana Zeljeznova-Kokalj:
Potepuško
Zimsko jutro je cvilil psiček pred vratu Jan in Dane sta ga naglo odnesla v kuhinjo. Ko se je malce opomogel, je začel prijazno mahati z repom.
»He, Potepuško ! Odkod si se priklatil ? Ali ti ugaja pri nas ?... sta ga ogovarjala dečka in ga božala.
In Potepuško je bil vso zimo prav zadovoljen. Ko je pa pomlad odela golo vejevje s cvetjem, se je Potepuško vse dni klatil po gozdu. Vsaka bilka, vsak listek je šepetal: »Prostost... Prostost!«
Sprijateljil se je s starim lisjakom. Potikala sta se po jasah, razdirala kosja gnezda in plašila mladi zajčji zarod. V jeseni se je mislil Potepuško zopet posloviti od tihih dobrav in preživeti sneg in mraz pri Janu in Danetu.
lisjak. »Svoboda, svoboda, dragi prijatelj! Gosposko si bova uredila brlog. Ne boj se, četudi bi nama trda predla. Soln-ce se bo izkopalo iz oblakov in popilo snežno odejo — in gozd bo zopet oze-lenel.«
Potepuško se je obotavljal, nazadnje se je pa vendarle vdal lisjakovemu prigovarjanju.
Zima je bila huda.
Lisjak in Potepuško sta klavrno stikala za živežem. »Veš kaj,« je dejal lisjak. »Ko se stemni, stopiva do vasi. Ti veš, kje ima tvoj gospodar kokošnjak. Hej, to bo pečenka!«
Potepuško je nerad ubogal lisjaka, ki se je ob plotu postavil na stražo. Potepuško se je priplazil k putkam in pograbil eno izmed njih. Petelin je zakikirikal ... Potepuško je bežal s plenom, kar je mogel. Jan in Dane sta bila v hipu pri kokošnjaku z lučjo.
»Čakaj tat!« je dejal Jan. »Prihodnjič nama pa ne uideš.«
Spehan je prinesel Potepuško putko v
brlog. Lisjak je pobegnil pri prvem petelinovem kikirikanju. Delila nista posebno bratovsko. In Potepuško je postal žalosten. Izmuznil se je iz brloga, ko je lisjak zadremal. Tekel je naravnost k svojim dobrotnikom. Na pragu je milo zacvilil. Jan in Dane sta planila s poleni iz hiše. Prvo je zadelo Potepuška s ^aku močjo, da je onemogel obležal v snegu.
»Dane, pojdi po svetiljko! Tat se ne gane...«
Pri svitu luči sta oba hkratu žaiustno rekla: »Saj to je naš potepuško!« Jan ga je vzel v naročje: »Zakaj nisi prezi-mil pri nas? Ubožček!«
Potepuško je hvaležno pogledal dečka, kakor da bi se jima hotel zahvaliti za dobroto, da sta ga rešila pustolovskega življenja. Potem je poginil.
Jan in Dane sta bila žalostna. Drugo jutro sta ga zakopala ob obronku gozda ... Morda so ga krokarji oglodali, ko so gole veje ponavljale pesem pomladi in prostosti.
Jež nočni čuvaj
—	Jež, jež! — so klicali otroci.
—	V potok ga zakotalimo.
—	Zakaj neki? — sem vprašal. Tega sami niso vedeli.
—	Ker bôde, — je rekel eden po dolgem premišljevanju. — In ker žre naša jabolka! — In hruške! — In češplje!
Napovedali so mi cel seznamek grehov. Jež je pa ležal zvit pred nami in ni rekel v svojo obrambo niti besedice.
—	AU se vzpenja na drevesa? — sem spet vprašal.
—	Ne, ali sadje žre, ki pade doli.
—	To je pa tako in tako črvivo ah nagnito.
—	že res, ali jež bôde.
—Torej se zažene proti vam in vas zbôde ?
—	Tega ne. A bôde, če ga hočemo prijeti.
—	Torej ga nikar ne prijemljite.
Otroci so me razočarano gledali. Dostikrat so taki otroci kar okrutni; ubogega ježa bi bili najrajši ubili. Neki fant med njimi je nato priznal, da je nekoč že jedel ježa. Ostali so se kar zgražali.
—	Zakaj? — sem vprašal. — Ježevo meso lahko prav dobro tekne. Kaj menite? Vzemimo ga s seboj, zaprimo ga v velik zaboj in hranimo ga nekaj dni.
S tem so otroci soglašali, in ježa smo dali na opazovanje v zaboj. Dajali smo mu jabolka in hrušek, ali videti je bilo, da ni preveč lačen. Drugi dan so prinesli otroci rjavih hroščev. Ukazal sem jim, naj jih dado v zaboj k ježu in naj
počakajo, kaj se bo zgodilo. Komaj ;e jež zaslišal gomazenje hroščev, je potisnil nos naprej in je vohljal naokrog. In ko je zapazil rjave živalice, je zdajci vstal, šinil naprej, in že se je drobil rjav hrošč med njegovimi zobmi. Naš jež je postal nenadoma kar od sile živ in je žrl, dokler ni požrl vseh hroščev.
—- No, kaj takega! — so rekli otrocL
Potem je prinesel neki dečko dva velika, črna ščurka. Jež se ni prav nič dolgo pomišljal in jih je kar pohrustal. Neki miši je skočil za tilnik, še predno se ji je posrečilo splezati po steni zaboja ven, in požrl tudi njo- Polže, bube, gosenice, črve: vse je požrl in niti pomislil ni na to, da bi ugriznil v jabolko, ki je ležalo poleg njega.
Potem smo nesli ježa spet na rob gozda, in spotoma sem pripovedoval otrokom, da mora jež opravljati važno službo nočnega čuvaja na poljih. Neštete rjave hrošče, ki padejo slučajno s črešenj ali pa hočejo morda leči v zemljo svoja jajčka, odstrani, mnoge druge škodljive hrošče, bube, gosenice in metulje podavi, in marsikateri krt mora za vedno ustaviti svoje stikanje po naših poljih. Jež je tudi pogumen junak, ker se kar brez strahu spusti v boj z živaljo, ki se je na naših sprehodih po gozdu najbolj bojimo: z gadom. Včasi, ah samo takrat, kadar je zelo lačen in ne najde boljšega, žre tudi sadje.	R. B. — Cv. K.
Vladimir Kapus:
Detel
Pisana suknjiča, rdeč je klobuk, kljun mi za dleto je, v dupelce: smuk! — V duplu družinica lačna je zbrana, drobni črvički so tečna ji hrana.
ityplкџ<у^г(жк12
Pravljica o sevniškem gradu. Bilo je te- Imeli smo tikli dva mostova. A na žalost
daj, ko so še Turki napadali naše kraje. Nekoč so spet prišli in se ustavili pred sevniškiim gradom. Prebivalci Sevnice »o se poskrili v grad, Turki pa so ga oblegali To obleganje jo trajalo nekaj dni in ljudem je začelo primanjkovati živeža. G-raši^ak jih je tolažiil, češ. saj ne moire več dolgo trajati. In res! Ko so Turki videli, da z obleganjem ne morejo ničesar opraviti, so krenili dalje. Drugo jutro je graščak odprl ljudem vrata in vsi so veseli odhiteli na svoje domove. Nad grajskimi vrati pa je še danes neonski naipis, kii pravi: >Potrpežlji-vost vse premaga!«
Slavko Čuber, učenec V. razr. v Sevnici ob Savi.
Materi v slovo.
V poljubu vročem bi dbjel, o mati, tvoj obraz! Ves srečen k Tebi bi odšel, nesrečni revež, jaz!
Tvoj smeh je kakor zlati ža.r ki sobice ga nam da; oko je Tvoje sreče čar, ki vse želje pozna!
Vse to je zdaj za mene proč, ker vzela si slovo, objela me je temna noč in dneva več ne bo! Emil Strlič, uč. IV. razr. real. gimnazije v Ljubljani
Požar. V petek, 20. maja smo iimeli v Do-ibu velik požar. Gorelo je posestvo pridnega tovarniškega delavca. Pni nas smo bili zelo v strahu, ker je njegovo posestvo v naši najbližji sosedščimi. Na vrtu nam je požar •vse uničil, a vendar smo bili srečni, da. ni bilo hujšega. Gasilci so takoj prihiteli na kraj nesreče in rešilii, kar so mogli. Rešili so skoraj vse razen nekaj zimskih oblačil Nikoli prej sn nisem mislila, da je požar nekaj tako strašnega.
Barica Detela, uč. IV. razr. v Dobu pri Domžalah
MoJi prvi spomini. Ko sem bil §e majhen, sem bij velik razgrajač. Ob vstopu v gimna zijo me je ta slabost minila, ker me ni več strast pretepačem in potepuhov vilekla na cesto, ampak sem začel razumevati, da gre za bodoče življenje. Spominjam se še, da smo imeli doma železnico. Vlak je imel pet osebnih, štiri živinske ,in štiri tovorne vozove in dve lokomotivi. Nikar ne mislite, dragi >Juitrovôkii«, da je bil ta vlak lep. Lokomotivi sta bili napravljeni iz ilovice, kolesa iz vretenc, vozovi iz papirja. Tračnic ni bilo, ker je bil tir kar vrezan v ilovico.
so nam nekoč otroci ukradli železnico, in ker smo bili zaradi tega jezni, smo kazali jezike za njimi. To seveda ni Hlo lepo, pa kaj hočete, ko je bila pa jezica vroča. Prav lepo pozdravim strica Matica in v«e njegove mlade sotrudaike.
Franjo Ćrnec, uč. II. razr. klas. gimnazije v Mariboru
Moja mati. Moja mati je najboljša žena ' na tem svetu. Vkljub svojim 48 letom je še vedno sveža lin zelo pridna. Doma je iz Giliine. Zanima jo vse, kar je v zvezi s šolo *n izobrazbo. Nas otroke ima nad vse rada. Jaz sem najmanjša izmed petih otrok. Zelo rada me ima, a vendar je večkrat huda name, ker nisem marljiva pri učenju. Mama zelo rada čita knjige in časopise; .na žalost jii ne ostaja veliko časa za to. Marinšek Amalija, uč. V. razr. pri Sv. Duhu
žalostno leto. Letos mi je biilo deset let Vsa ta leta so mii potekla v breskrhnostl in veselju. Letošnje leto je pa napravilo vsemu temu konec. Januarja meseca mi je neizprosna smrt ugrabila nad vee dobrega in ljubljenega očeta. Padel je In ai pni tem pretresel možgane; čez šest dni je umrl Strašno ie gledati smrtni boj ljubljenega očeta! Nikoli ne bom pozabil teh trenutkov. Zelo hudo mii je, posebno še, ker imam majhnega bratca, ki sta mu komaj dve leti. Ko bo dorasel, še vedel ne bo, da je kdaj imel očeta; niti spominjal se ga ne bo. Zelo težko pogrešam ljubega očeta. Niikoli, nikoli ga ne bom mogel pozabiti! Toda s tem udarcem smrt še ni bila zadovoljna. Meseca aprila je umrl stari oče. Tudi ta simirt me je hudo zadela. K staremu očetu sem hodil visako leto na ipočitni-ce. Koliko lepih povesfcic je znal pripovedovati! Zdaj pa me je vedno groza, da se ne bi spet kje zgodila kaka nesreča, irt vsak dan molim za svojega ljubega očeta.
Josip šušterič, uč. IV. razr. v Mariboru.
Soča. .Oh, kaj bi govoril! Ni je reke na vsem širnem svetu, ki bi ibila ta.ko lepa kakor je Soča. 2e Simon Gregorčič jo je tako lepo opevail. 'In zdaj ko eo tam za mejo za naš narod črni dnevi, se mi časih z»li da slišim v samjal} šumenje Soče, ki k.liče na pomoč. Pripoveduje mi o ječah, kjer vradihuje toliko in toliko naših rojakov, o naši zemlji, ki čaka, da bi jo naš kmet obdeloval, o vipavskih trtah, ki nam rade rodile svode sadove! Vem, da tudi drugi slišijo klice Soče, in zato gledamo pogumno v bodočnost!
Miro Majer, uč. V. razr. v Ljubljani.
Za spreîhe roke
Rezilo za krompir
Včasi se mamici hudo mudi, ko reže krompir. Vem, da bi mamici zelo ustregli, če bi ji naredili strojček, s katerim bi se cel krompir mahoma in z enim samim pritiskom razrezal v enako debele rezine.
Iz štirih, 10 cm dolgih in 4—5 cm širokih lepo ostruženih deščic zbijte okvir, nanj pa v razdalji po 3 mm pribijte z majhnimi žebljički jekleno ali medeno struno.
Rezalo se uporablja tako, da ga z žico navzdol krepko pritisnemo na krompir, ki je v nekaj sekundah lepo zrezan.
Zlogovnica
Iz naslednjih 11 zlogov: a-av-dalj-gled-ja-li-lo-no-to-tos-vor je sestaviti 5 besed pomena: 1. Vodna cvetlica. 2. Veznik. 3. Pripomoček za gledanje v daljavo. 4. Drevo. 5. Vozilo. Prve in poslednje črke od zgoraj navzdol dajo ime prometnega sredstva na vodi in njega potrebščine.
V<	• I »v«
Mašim najmlajšim
kjer zgube se poti krive. Stopa Kosec, vriska: »Juh! To bo zopet beli kruh!«
Računske zanimivosti
O številki 100
Pogosto ti zada kdo že precej staro uganko :Napiši sto s štirimi ali pa tudi z več enakimi številkami. In vsak bo takoj napisal 99 9/9 ali pa celo 99 99/99, toda nadaljeval ne bo. Ali poglejmo: 111 —11 je 100. 3 X33 in 3/3 je 100, 5X5 —5 in vse pomnoženo s 5 je 100, (namreč 25 —5 je 20X5 je 100), ali 5 in 5 in 5 krat 5 in 5X5 je spet 100, (namreč 15X5 je 75 in 25 je 100). Manj lahko pa bo morda tudi za profesorja višje matematike napisati sto s številkami 0 do 9, ne da bi se te le enkrat ponovile. Svetoval vam bom, vendar ne po svojem lastnem znanju, ampak po Lietzmannu iz knjižice »Vesele in zanimive stvari o številkah in vzorcih«:
1 in 2 in 3 in 4 in 5 in 6 in 7 in 8X9 je 100, 50 1/2 in 49 38/76 je 100, 78 3 6 in 21 45/90 je 100, 89 in 6 1/2 in 4 35/70 je 100, 90 in 8 3/6 in 1 27/54 je tudi še vedno 100.
Ce boste pa iskali in poskušali še naprej boste našli še mnogo čudovitega.
Križanka »Triglav«
Navpično: 1. Življenjski sok; 2. vodna žival, 3. orožje, 4. oblika pomožnega glagola, 5. ploskovna mera. 6. osebni zaimek, 7. vzdih.
Vodoravno: 1. Kratica za kraljevi, 4. mesto v Drinski banovini, 8. ime za Štajersko v rimski dobi, 9. Slovan.
Gospod Kozamurnik
pojde v Ameriko.
Rešitev kvadratov
a, ak, kal, klas, slika, slanik, slamnik.
Popravek
V številki »Mladega Jutra« z dne 26. Junija se nam je vrinila neljuba pomota. Rešitev številnice iz 25. številke »Mladega Jutra« je »martinček«, ne pa »povodnjak«. Bistre glavice so to gotovo že same zapazile in popravile.