URADNI VESTNIK OKRAJA CELJE LETO IX. 3. maj 1964 Št. 23 VSEBINA Skupščina občine Mozirje 215. Statut občine Mozirje 215. Uspehi, doseženi na gospodarskem in družbenem področju v mozirski občini in na tem zasnovani razvoj socialističnih družbenih odnosov, temelječ na pridobitvah ljudske revolucije, predvsem pa razvoj neposrednega družbenega in delavskega samoupravljanja; — namen, da se v okviru občine kot temeljne druž-beno-ekonomske enote naše ureditve vskladijo interesi delovnih in drugih organizacij ter občanov ter interesi proizvajalcev in potrošnikov; — da se zagotovi nadaljnji napredek na vseh področjih, zlasti v uveljavljanju občana kot čim neposred-nejšega činitelja občinske samouprave ter __ želja, da se zagotovi na območju občine enotno delovanje vseh delovnih ljudi in organizacij in da postane občina resnična skupnost občanov in združenje svobodnih proizvajalcev ter s tem doseže hitrejši družbeni in gospodarski napredek, večja stabilnost v perspektivnem razvoju ter večja zakonitost in pravna varnost občanov, vse to je dalo pobudo, da je Skupščina občine Mozirje po 98. členu ustave Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 10-90/63) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 31. marca 1964 sprejela STATUT občine Mozirje UVOD 1. V statutu so predvsem konkretizirana družbena načela, na katerih temelji jugoslovanska socialistična skupnost. Konkretizacija teh splošnih načel je privedla do nekaterih specifičnih rešitev, ki opredeljujejo mozirsko občino in njen nadaljnji razvoj. Statuti delovnih organizacij in krajevnih skupnosti bodo morali še določneje izraziti pomen, obseg in razvoj posameznih organizavij in služb, kakor tudi načela njihove samostojnosti in samoupravnosti ob istočasni medsebojni odvisnosti in pogojenosti znotraj komune. 2. Konkretna določila o družbeno-ekonomskih odnosih v tem statutu so izraz današnje stopnje razvitosti delovnih sredstev, delovanja zavestnih socialističnih sil in stopnje strokovne in delovne usposobljenosti občanov. Hkrati pa vsa ta načela odpirajo občanu na vseh področjih možnosti, da se aktivno vključi v delo za nadaljnji napredek. 3. Pri nadaljnjem razvijanju produkcijskih sil bo potrebno z ozirom na sedanjo ekonomsko strukturo občine paziti predvsem na razvoj gozdarstva in lesne industrije, kar že doslej ustvarja pretežni del celokupnega družbenega proizvoda. Pri programiranju razvoja teh dveh gospodarskih panog bo potrebno izhajati iz dejstva, da so ekološki činitelji zelo ugodni, v nekaterih območjih občine pa celo idealni za gozdno proizvodnjo, saj je zaradi geografske razgibanosti terena 70 do SO0',, produktivnih zemljišč primernih samo za gozdno proizvodnjo. Gozdarstvu -kot najvažnejši gospodarski panogi bo nujno zagotoviti skladen in hiter razvoj. Predvsem je pri tem treba upoštevati močno nerazvitost gozdno-cestnega omrežja, ki dosega komaj četrtino normalne gostote, pri gospodarjenju pa izhajati iz dejstva, da so gozdovi dobrina splošnega družbenega pomena, s kate-' rimi je treba gospodariti tako, da se doseže trajnost in povečanje njihovega donosa ter da se uresniči namen posameznih gozdov skladno z gozdno-gospodarskimi načrti. V neposredni odvisnosti’od Gozdnega gospodarstva kot proizvajalca gozdnih sortimentov je nujen vsklajen razvoj lesno-predelovalne industrije, ki ima v gozdni proizvodnji trajen in zadosten vir surovin za lasten razvoj na bazi moderne tehnologije predelave lesa. Skladno z dejstvom, da je industrijska predelava lesa za gospodarstvo komune življenjsko važna, ker so interesi lesnega in gozdnega gospodarstva vsklajeni, je nujno ustvarjati ugodne pogoje za investicijske naložbe v tej panogi, ki bodo omogočile predvsem modernizacijo primarne predelave lesa, obrata za proizvodnjo embalaže, stavbnega pohištva in obrata za izkoriščanje odpadkov na sodobni osnovi. Kmetijsko proizvodnjo je nujno razvijati skladno z dolgoročnim programom razvoja kmetijstva, ki v določenih nižinskih predelih občine predvideva napredno družbeno kmetijsko proizvodnjo na večjih arondiranih površinah, na ostalih kmetijskih površinah pa stimulativne oblike pogodbenega sodelovanja z zasebnimi kmetovalci. Po prirodnih lepotah je potrebno smatrati celotno območje občine kot enotno turistično območje in je zaradi tega dati razvoju turističnega gospodarstva izjemno močan poudarek, ker bo ta gospodarska panoga omogočila hitrejši gospodarski napredek občine. Napore je usmeriti v to, da se čimprej modernizira cesta do Logarske doline in vzpostavijo cestne zveze z Avstrijo, Koroško in Kamniškim območjem. Potrebam turističnega gospodarstva in občanov je nujno pospešeno prilagoditi z modernizacijo zaostalo trgovsko mrežo in omogočiti hitrejši razvoj storitvenih dejavnosti. Paziti je na razvoj družbenega sektorja, vendar ob predpostavki, da je tudi vsaka osebna iniciativa oziroma konkretna dejavnost, če je po vsebini in obsegu v skladu z našim družbenim sistemom, koristna in zaželena in ji bo občinska skupščina zagotovila pogoje za obstoj in v okviru možnosti tudi pogoje za nadaljnji razvoj, zlasti na področju turizma, gostinstva, obrti, kmetijstva in drugih dejavnosti. Odpiranju novih delovnih mest v gospodarstvu kot perečemu problemu -občine je nujno posvečati vso skrb s tem, da ustvarimo ugodne pogoje za razvoj takšnih industrijskih in obrtnih obratov, ki imajo ekonomske pogoje za delo in razvoj v občini. Za uresničitev pogojev za hitrejši napredek na gospodarskem področju so potrebni visoko strokovni kadri in jim bo zategadelj treba posvečati stalno pozornost. Prikazano orientacijo gospodarskega razvoja občine je treba upoštevati pri sestavi programov razvoja, planov in pri vseh drugih ekonomskih ukrepih, skrbeti za zagotovitev potrebnih materialnih sredstev in si prizadevati, da se ta razvoj upošteva tudi v programih in planih širših družbeno-političnih skupnosti. 4. V skrbi za opravljanje svojih temeljnih nalog na področju družbenih služb bo občina razvijala in utrjevala samoupravnost v organizacijah teh služb in krepila njihov nadaljnji razvoj v okviru materialnih možnosti občine. Na področju šolstva mora občina skladno s perspektivnim programom razvoja šolstva ustvarjati pogoj e. za enotno osemletno šolanje otrok in ob razpoložljivih materialnih sredstvih razvijati popolnejši sistem osnovnega šolanja. Za financiranje zdravstvenega varstva občanov skrbi predvsem komunalna skupnost zavarovancev. To pa še posebej veže samoupravne organe, ki upravljajo s temi sredstvi, da v svojem statutu zagotovijo tak sistem uporabe teh sredstev, ki omogoča stimulacijo zdravstvenim zavodom, da razvijajo čim popolnejšo zdravstveno zaščito občanov. Občinska skupščina mora s pomočjo delovnih in drugih organizacij zagotoviti sredstva za izvajanje zdravstvene preventive in preko ustreznih institucij skrbeti ža skladen razvoj zdravstvene službe v komuni. Občinska skupščina je dolžna skrbeti tudi za socialno varstvo občanov, zlasti za udeležence in invalide narodnoosvobodilnega gibanja, za uveljavljanje njihovih pravic, zaposlovanje, izobraževanje in strokovno usposabljanje, urejanje stanovanjskih razmer in materialnega položaja. Tudi na področju kulturnoprosvetne, telesno-vzgoj-ne dejavnosti in rekreacije mora občina težiti predvsem za tem, da se v okviru možnosti nepretrgoma zagotavljajo sredstva za delo in objekte. Pomembno vlogo pri mobilizaciji delovnih ljudi za nadaljnji napredek gospodarstva in razvoj družbenih služb in za vsklajevanje interesov posameznih delovnih organizacij in družbenih služb ima lahko organizirana akcija subjektivnih sil, predvsem Zveze komunistov kot idejnega vodje našega družbenega razvoja in Socialistične zveze delovnega ljudstva ter Zveze sindikatov kot množičnih političnih organizacij, pa tudi drugih političnih in družbenih organizacij. Zato bo občinska skupnost zagotavljala sredstva za delovanje družbenopolitičnih organizacij. 6. V krajevni skupnosti občan najbolj neposredno uveljavlja svoje pravice in dolžnosti v zvezi z vprašanji, ki so dnevnega pomena za njegovo življenje. Obseg nalog, ki jih bo občinska skupščina, hkrati z zagotavljanjem materialnih sredstev za njihovo izvrševanje, prenašala na krajevne skupnosti, je v prvi vrsti odvisen od delovanja organov krajevne skupnosti in naprednih socialističnih subjektivnih sil. 7. Sistem čim neposrednejšega samoupravljanja v občini se lahko utrdi samo tako, da se zagotovi javnost dela in obveščanja občanov o delu vseh organizacij in služb. Javnosti dela in obveščanja bo zato občina posvečala posebno pozornost. Prav tako bo podpirala vse oblike zbiranja in analiz mnenj in predlogov občanov ter skrbela, da bodo upoštevani. I. poglavje SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Občina Mozirje je temeljna družbeno-politična skupnost samoupravljanja in temeljna družbeno-eko-nomska skupnost občanov na svojem območju. 2. člen V občini se: — zagotavljajo materialni in družbeni pogoji za delo ljudi in za razvoj proizvajalnih sil; — usmerja in vsklajuje razvoj gospodarstva in družbenih služb; — določajo in razporejajo sredstva za potrebe občine; — ustvarjajo pogoji za zadovoljevanje materialnih, socialnih, zdravstvenih, prosvetnih, kulturnih in drugih skupnih potreb občanov; — uresničujejo pogoji za čim popolnejše in neposredno družbeno samoupravljanje v občini; — organizirajo organi oblasti in družbenega samoupravljanja; — organizirajo družbene službe, ki so skupnega pomena; — zagotavljajo pogoji za uresničevanje svoboščin in pravic občanov; — urejajo razmerja, ki imajo neposreden pomen za občane; — določajo splošni pogoji za dejavnost komunalnih organizacij in servisov; — varuje zakonitost in varnost ljudi in premoženja; — zagotavlja javni red in mir; — izvršuje družbeno nadzorstvo; — uresničujejo še druge funkcije družbene skupnosti, razen tistih, ki so z ustavo določene kot pravice in dolžnosti širših družbeno-političnih skupnosti. 3. člen Občina Mozirje obsega: Katastrske občine: Naselja: Bočna Bočna Brezje Brezje Gornji grad Gornji grad Homec Homec, Brdo, Meliše Kokarje Greta pri Kokarju, Kokarje Lačja vas, Žla-bor (del) Konjski vrh, Strmec Konjski vrh Krnica Krnica Lepa njiva Lepa njiva Ljubija Ljubija Ljubno ob Savinji Ljubno ob Savinji Loke Loke pri Mozirju, Dobrovlje nad Mozirjem Luče Luče Mozirje Mozirje Podveža Podveža Podvolovljek (del) Podvolovljek Poljane Poljane Prihova Dobletina, Nazarje, Prihova Zavodice, Žlabor (del) Pusto polje Potok, Pusto polje, Sp. Kraše Radmirje Radmirje Raduha Raduha Rečica ob Savinji — trg Rečica ob Savinji, Dol-Suha Katastrske občine: Naselja: Savina Savina Solčava Logarska dolina (del), Podolševa (del), Robanov kot, Solčava Nizka, Sp. Rečica, Varpolje, Logarska dolina (del), Podolševa (del) Florjan pri Gornjem gradu Lenart pri Gornjem gradu Primož pri Ljubnem ob Savinji Radegunda Grušovlje, Okonina, Šentjanž Šmartno ob Dreti Šmartno ob Dreti, Volog, Rovt pod Menino Šmihel Šmihel nad Mozirjem Šmiklavž Dol, Šmiklavž, Tirosek (del) Ter Juvanje, Planina, Ter Tirosek Tirosek (del) Zgornje Pobrežje Zg. Pobrežje, Sp. Pobrežje, Trnovec Sp. Rečica Sv. Duh Sv. Florjan Sv. Lenart Sv. Primož Sv. Radegunda Šentjanž 4. člen Občinska skupščina lahko sklene predlagati republiški skupščini spremembo meja občine na predlog prizadetih zborov volivcev. 5. člen Pravice častnih občanov določi občinska skupščina s posebnim predpisom. 10. člen Občani v občini neposredno in po organih družbenega samoupravljanja v svojih delovnih in drugih organizacijah ter društvih in po organih občine izvršujejo temeljno vsklajevanje individualnih in splošnih družbenih interesov; vsklajujejo v okviru enotnega druž-beno-ekonomskega sistema razvoj v občini; ustvarjajo pogoje za uresničevanje političnih in osebnih pravic občanov ter pogoje za uresničevanje in krepitev družbenega in delavskega samoupravljanja; odločajo o vprašanjih, ki so skupnega pomena za njihovo življenje in delo ter za gospodarski, kulturni, komunalni, zdravstveni in socialni razvoj občine. • 11. člen Občani sodelujejo po svojih sposobnostih v organih družbenega samoupravljanja v občini. Občani morajo po svojih osebnih močeh in sposobnostih prispevati k splošnemu razvoju in napredku občine, se vključevati v proizvodne procese in z delom ustvarjati osebni dohodek, ki je potreben njim in njihovim družinam za kritje osebnih potreb. Občani morajo izpolnjevati obveznosti, ki jih predpiše občinska skupščina v mejah zakona. Občina Mozirje je pravna oseba. Sedež občine Mozirje je v Mozirju. Občina Mozirje je v sestavu okraja Celje. 6. člen Praznik občine Mozirje je 1. avgust, kot obletnica 1. avgusta 1944, ko so partizanske enote narodnoosvobodilne vojske osvobodile večji del Zgornje Savinjske doline in se je začelo množično ustanavljanje prvih organov ljudske oblasti — narodnoosvobodilnih odborov. Način praznovanja občinskega praznika predpiše občinska skupščina s posebnim odlokom. Krajevni prazniki so določeni v statutih krajevnih skupnosti. 7. člen Pravice in dolžnosti občine izhajajo iz ustave, zakonov, iz določb tega statuta in iz drugih splošnih aktov občine, v skladu z njeno funkcijo, ki je določena z ustavo. Pravice in dolžnosti občine opravljajo občinska skupščina in njeni organi, krajevne skupnosti ter občani na zborih volivcev in v drugih oblikah neposrednega sodelovanja pri opravljanju skupnih družbenih zadev. 8. člen Samoupravne pravice občanov so zagotovljene z ustavo, zakoni in s tem statutom. 9. člen Občinska skupščina lahko občane in druge osebe imenuje za častne občane. Za častne občane se lahko imenujejo tisti, ki imajo neposredne zasluge za razvoj in napredek občine, za socialistični razvoj države, za razvoj znanosti, prosvete in kulture ali za utrjevanje milu in blagostanja v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji in v svetu. 12. člen Delo občinske skupščine, njenih organov in organov družbenega samoupravljanja v občini je javno. Občinska skupščina je za svoje delo in za delo svojih organov odgovorna občanom. Obveščanje občanov se vrši na zborih volivcev, s tiskom, po radiu, z objavljanjem predpisov na uradnih deskah in na druge primerne načine. Podrobnejše določbe in ukrepe za obveščanje občanov lahko predpiše občinska skupščina s posebnim odlokom. 13. člen Pravice organov občine nasproti samoupravnim organizacijam in občanom so določene z ustavo, zakoni in s tem statutom. Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo pri svojem delu z organi družbenega samoupravljanja v delovnih organizacijah, s Socialistično zvezo delovnih ljudi, z drugimi družbeno-političnimi organizacijami ter se opira na njihove pobude. 14. člen Sodelovanje občinske skupščine z občani se odraža tudi v ustanavljanju skupnih organov, organizacij in služb, z združevanjem sredstev delovnih organizacij, občanov, z organiziranjem skupnih akcij in z drugimi oblikami sodelovanja. 15. člen Vsi organi državne uprave v občini so podrejeni občinski skupščini. Določbe prvega stavka ne veljajo za organe, ki opravljajo zadeve s področja okrajnih, republiških ali zveznih organov, če so za opravljanje teh zadev izrecno pooblaščeni. II. poglavje USMERJANJE RAZVOJA OBČINE 16. člen Občina usmerja svoj gospodarski in družbeni razvoj z dolgoročnim programom razvoja ter s srednjeročnimi in kratkoročnimi plani, s predpisi in drugimi ustreznimi ukrepi. 17. člen Programiranje in planiranje izhaja iz potrebe doseči v občini vsklajeno rast gospodarstva in družbenih dejavnosti, vskladiti odnose med osebno potrošnjo in investicijami in zagotoviti vsem gospodarskim in družbenim dejavnostim njihovi objektivni pomembnosti v komuni primerno rast. 18. člen • Program in plan občine temelji na osnovnih proporcih programov in družbenih planov širših družbenopolitičnih skupnosti. 19. člen Z družbenim planom občina vsako leto usmerja in vsklajuje razvoj gospodarstva in drugih področij družbenega življenja v občini, zlasti pa razvoj terciarnih gospodarskih panog, stanovanjske in komunalne izgradnje ter dejavnosti družbenega standarda, zlasti pa: — določa osnovne odnose za predvideni razvoj gospodarstva in drugih področij v občini; — razporeja v okviru enotnega sistema delitve družbenega proizvoda sredstva, ki pripadajo občini in določa v okviru svoje pristojnosti ustrezne ukrepe za delitev družbenega proizvoda; — daje smernice za uporabo razpoložljivih družbenih sredstev, da se zagotovi čim večja ekonomičnost vlaganj ter razvoj tistih panog, ki se vključujejo v razvoj celotne družbene skupnosti. 20. člen Občinski družbeni plan temelji na proizvodnih planih in razvojnih programih delovnih organizacij in jih s svoje strani usmerja. Občinski družbeni plan izhaja pri tem iz načela, da je osnova za naraščanje družbenega produkta in osebne potrošnje nenehna rast produktivnosti dela. 21. člen Predlog programa in plana pripravi pristojni občinski upravni organ in ko ga vskladijo vsi sveti ga pošlje pravočasno v obravnavanje vsem zborom volivcev in vsem delovnim in družbenim organizacijam ter krajevnim skupnostim, da ga proučijo in po potrebi stavijo svoje pripombe. 22. člen Predlog programa in plana s pripombami obravnavajo pristojni sveti občinske skupščine, pripombe zborov volivcev in organizacij pa vključijo v plan v kolikor smatrajo, da so utemeljene. Dokončni predlog .programa oziroma plana obravnava svet za družbeni plan in finance in ga predloži občinski skupščini. 23. člen Predlogi programov in planov morajo vsebovati smiselno tudi bistvene elemente sprejetih urbanističnih programov in ureditvenih načrtov ter medobčinskih prostorskih in regionalnih načrtov v kolikor obstajajo. 24. člen Občinska skupščina sprejme urbanistični načrt za ureditev in razvoj naselij, gradbenih okolišev in zgraditev prometnih zvez in komunalnih naprav. Občinska skupščina sprejme odlok o urejanju naselij zaradi načrtne gradnje stanovanjskih hiš in javnih zgradb v posameznih naseljih tako, da je občanom in delovnim organizacijam zagotovljena pravica do gradnje v okviru navedene urbanistične dokumentacije. Z urbanističnim programom se določa: ureditev posameznih krajev in naselij, osnovna prometna mreža, zazidalni okoliši, ureditev voda in komunalnih naprav v naseljih, rekreacijski prostori ter mreža šolskih, zdravstvenih in kulturno-prosvetnih zavodov. V urbanističnem programu se upoštevajo tudi elementi razvoja, ki jih določajo medobčinski prostorski načrti in regionalni načrti širših družbeno-političnih skupnosti. Pri izdelavi slednjih sodeluje občinska skupščina s prizadetimi občinami. 25. člen Za izvrševanje programov, planov in urbanističnega načrta skrbe pristojni občinski upravni organi. 26. člen Ob koncu obdobja, za katerega je sprejet program ali plan, izdela upravni organ analizo o izvršitvi. O izvršitvi programa in plana razpravlja občinska skupščina. O izvršitvi programa in plana je treba obvestiti občane na zborih volivcev in na druge primerne načine. III. poglavje DRUŽBENE SLUŽBE ZA ZADOVOLJEVANJE SKUPNIH POTREB OBČANOV 1. Splošne določbe 27. člen Družbena področja, s katerimi zadovoljuje občina potrebe občanov so zlasti: stanovanjska in'komunalna dejavnost, preskrba in prehrana, turistična, šolska in kulturno-prosvetna dejavnost, varstvo kulturnih spomenikov in naravnih lepot, zdravstvena in veterinarska dejavnost, socialno varstvo, telesna vzgoja in rekreacija, zaposlovanje in rehabilitacija invalidnih oseb, pravna pomoč in dejavnost drugih služb za zadovoljevanje skupnih potreb občanov. 28. člen Družbene službe za zadovoljevanje skupnih potreb občanov zagotavlja občina občanom po določbah tega statuta in v mejah svojih materialnih možnosti. Občinska skupščina je dolžna ob sprejemanju planov in razporeditvi sredstev zagotoviti sredstva za skupni standard občanov. 29. člen Družbene službe iz 27. člena razvija občina Mozirje po svojih organih ali po posebnih delovnih organizacijah in društvih. Ustanavljanje, delovanje in financiranje teh organizacij oziroma društev se vrši po določbah tega statuta, v kolikor s predpisi širših družbeno-političnih skupnosti ni drugače določeno. 30. člen Občina daje organizacijam in organom, ki skrbe za zadovoljevanje skupnih potreb, na razpolago odgovarjajoči del razpoložljivih sredstev in skrbi za njihovo delovanje in razvoj. 2. Stanovanjska dejavnost 31. člen Občina zagotavlja sredstva za stanovanjsko izgradnjo v svojih programih in planih, skladno potrebam in finančnim možnostim. Občina omogoča delovnim in družbeno-političnim organizacijam in posameznim občanom najemanje posojil za gradnjo stanovanjskih objektov in za nakup stanovanj iz stanovanjskega sklada občine Mozirje po določenih pogojih. 32. člen Občina skrbi v okviru razpoložljivega stanovanjskega fonda za dodeljevanje stanovanj občanom in primernih prostorov za delovanje družbeno-političnih organizacij. Prednost pri zagotovitvi stanovanj imajo praviloma borci NOV in invalidi, kadri, ki so pomembni za občino in družine z več otroki, če izpolnjujejo enega od naslednjih pogojev: — da ne morejo dobiti stanovanja od organa ali , organizacije, kjer so zaposleni; — da sami nimajo zadosti finančnih sredstev za nakup ali zgraditev stanovanjske hiše. Podrobnosti glede preskrbe stanovanj lahko predpiše skladno s splošnimi predpisi občinska skupščina s posebnim odlokom. 33. člen Občina tudi podpira pobude za ustanavljanje stanovanjskih zadrug. 3. Komunalna dejavnost 34. člen Za komunalno dejavnost v smislu tega statuta se zlasti smatra: preskrba z električno energijo, vodo, kanalizacija, gradnja in vzdrževanje cest IV. reda, javna snaga, gasilstvo in požarna varnost, organizacija pogrebne službe in obrtniška uslužnostna dejavnost. Komunalno dejavnost v občini opravljajo komunalne organizacije in servisi krajevnih skupnosti. Obstoj teh organizacij in servisov je pogojen z interesi občanov za zadovoljitev njihovih skupnih potreb. 35. člen Komunalna dejavnost v občini Mozirje se razvija v skladu z družbenim planom in z urbanističnimi načeli občine. 36. člen Občina Mozirje zagotavlja občanom elektrifikacijo njihovih gospodarstev in gospodinjstev in preskrbo z zdravo pitno vodo. Svojo obveznost uresničuje občina po določbah tega statuta, letnega družbenega plana in ob podpori in udeležbi občanov in s posebnim krajevnim prispevkom. Ta obveznost se izvaja prvenstveno v strnjenih naseljih ob upoštevanju višine posebnega krajevnega prispevka. 37. člen Občane oskrbujejo z električno energijo posebne komunalne organizacije specializirane za distribucijo električne energije in vzdrževanje distributivne mreže. Občina razširja električno omrežje s svojimi sredstvi in ob podpori in udeležbi občanov v okviru letnega družbenega plana. Stroške javne razvetljave v strnjenih naseljih nosi občina. Za vzdrževanje teh objektov pa skrbi komunalna organizacija iz prejšnjega odstavka. 38. člen Preskrba z zdravo pitno vodo se vrši po krajevnih vodovodih in krajevnih studencih. Te objekte upravljajo krajevne skupnosti ali posebne vodovodne skupnosti z dohodki po predpisani tarifi. Sirjenje vodovodnega omrežja zagotavlja občina po smernicah družbenega plana občine v okviru razpoložljivih finančnih in materialnih sredstev in ob podpori in udeležbi občanov. 39. člen Za gradnje in vzdrževanje krajevne kanalizacije skrbijo krajevne skupnosti s tem. da jih občina finančno podpira v okviru programov in planov občine ter v okviru finančnih možnosti. 40. člen Občina skrbi za vzdrževanje in razširitev cest IV. reda in pomaga občanom kakor tudi krajevnim skupnostim pri vzdrževanju vaških cest. Naloge iz prejšnjega odstavka izvršuje občina preko komunalnih organizacij in krajevnih skupnosti. 41. člen Za javno snago v naseljih skrbe krajevne skupnosti, na dvoriščih pred stanovanjskimi hišami in gospodarskimi poslopji pa lastniki in koristniki teh objektov, če z objekti upravljajo hišni sveti pa hišni sveti s stanovalci, ki uporabljajo objekte. Podrobnejše določbe o javni snagi, o vzdrževanju javne snage in o primernem estetskem videzu naselij sme predpisati občinska skupščina s posebnim odlokom. 42. člen Zaradi varstva družbenega premoženja in premoženja občanov zagotavlja občina za območje občine požarno varnostno in dimnikarsko službo. 43. člen Požarno-varnostno službo opravljajo gasilska društva in občinska gasilska zveza. Občina zagotovi primerna finančna sredstva za nemoteno funkcioniranje gasilske zveze z vsakoletnimi dotacijami iz proračuna in s sredstvi sklada aa požarno varnost tako, da bo požarna varnost v skladu z razvojem ter napredkom splošnega gospodarskega razvoja v občini. Materialna oskrba gasilskih društev se opravlja v okviru razpoložljivih sredstev po prioritetnem vrstnem redu društev, kar se uredi s posebnimi predpisi. 44. člen Dimnikarsko službo opravlja dimnikarsko podjetje ustanovljeno za območje občine ali dimnikarski obrat dimnikarskega podjetja neke druge občine. Tarifa dimnikarskih storitev se predpiše s posebnim odlokom. 45. člen Občina skrbi za gradnje in vzdrževanje pokopališč in za opravljanje pogrebnih uslug potom krajevnih skupnosti, ki imajo za to posebne organe. Podrobnosti glede pogrebnih uslug se uredijo s pokopališkim redom. 46. člen Občina skrbi v okviru izkazanih potreb za organizacijo trgovskih sejmov in delovanje javnih tehtnic. To skrb opravlja občina neposredno po krajevnih skupnostih. Organizacija trgov in sejmov se uredi s posebnim odlokom. Prav tako se s posebnim odlokom predpiše način delovanja javnih tehtnic ter tarifa za te usluge. 4. Preskrba in prehrana 47. člen Občina posebej skrbi za napredek obratov družbenega standarda (trgovin, gostišč, pekarij in druge obrtne usluge), predvsem pa sodeluje pri ustanavljanju servisnih služb, ki jih ustanove krajevne skupnosti v okviru izkazanih potreb. Občina neposredno skrbi za razvoj in nadaljnje razširjanje privatne uslužnostne obrti. 48. člen Zaradi preskrbe z živilskimi in drugimi proizvodi široke potrošnje skrbi občina za potrebne pogoje, za ustrezno organizacijo trgovske mreže, daje trgovskim organizacijam pomoč in pobudo za ustanavljanje novih prodajaln za predmete široke potrošnje, kjer se za to izkaže potreba. 5. Turistična dejavnost 49. člen Občina skrbi za pravilno in uspešno organizacijo in delovanje turistične službe z namenom, da privabi domače in inozemske turiste za bivanje v turističnih krajih na območju občine in da skrbi za njihovo primerno bivanje. Naloge občine na tem področju so zlasti naslednje: — skrbi za organizacijo in delovanje turističnih društev in podpira njihovo delo ter daje pobude; — skrbi za organizacijo in delovanje informacijsko recepcijske turistične službe; — daje pobude in nudi pomoč pri turistični propagandi in pri organizaciji turističnih prireditev; — podpira pobude za primerno estetsko urejanje naselij in pobude za gojitev cvetja na vrtnih gredah in oknih; — skrbi za večanje števila privatnih turističnih sob; — podpira pobude za večanje turističnih objektov in naprav; —- podpira graditev turističnih weekend naselij in ureditev prostorov za campinge; — dajfe pobude za čim primernejše avtobusne vozne rede na območju občine. 50. člen Občina skrbi za pospeševanje in delovanje turističnih društev, ki jih lahko pooblasti za opravljanje v interesu uspešnejšega turističnega prometa potrebnih turističnih komercialnih poslov, kot so: menjalna služba, vodniška služba, organizacija izletov, recepcijska služba za privatne turistične sobe, prodaja turistične literature in spominkov, posredovanje uslug turistom ipd. 51. člen Neposredno po planinskih društvih skrbi občina za gradnjo in vzdrževanje planinskih in gorskih poti, stez in gorskih postojank, namenjenih lovstvu in planinskemu turizmu, v okviru možnosti pa to dejavnost in pobude na tem področju tudi finančno podpira. 6. Šolska dejavnost 52. člen Občanom je zajamčeno obvezno osnovno šolanje. 53. člen Vzgojno in izobraževalno delo otrok in mladine opravljajo šolski zavodi na območju občine. Šole in drugi vzgojno-izobraževalni zavodi so samostojni zavodi, ki jih vodijo organi družbenega samoupravljanja. 54. člen Sredstva za vzgojno-izobraževalno delo šol in drugih vzgojno-izobraževalnih zavodov, ki jih je ustanovila občinska skupščina, se zagotavljajo v občinskem skladu za šolstvo in v proračunu občine. Katera in kolikšna sredstva za šolstvo se stekajo v sklad za šolstvo se določi s posebnimi odloki. 55. člen Občina ustanavlja šole glede na krajevne potrebe, pri čemer upošteva število otrok in mladine in oddaljenost od šole tako, da se omogoča vsem šoloobveznim otrokom uspešno osnovno šolanje. V krajih, kjer zaradi števila otrok ni pogojev za delo popolne osnovne šole, ustanavlja občinska skupščina podružnične oziroma nižje organizirane šole, ki se kot zunanji oddelki strokovno in upravno povezujejo na najbližjo popolno šolo, pri čemer imajo svoje organe družbene samouprave, nimajo pa statusa pravne osebe. Podrobnejša razmerja med popolno osnovno šolo in med podružnično oziroma nižje organizirano šolo ter organi teh šol se določijo v statutih matične šole. 56. člen Šoloobveznim otrokom, ki jim je prevelika oddaljenost od šole ovira oziroma onemogoča šolanje na popolni šoli, lahko pomaga občina s tem, da jim daje povračila stroškov za prevoze do šole. Občinska skupščina z odlokom določi kateri šoloobvezni otroci, v kakšni višini in ob katerih pogojih dobivajo povračilo po tem členu. 57. člen Občina skrbi za ustanavljanje in delovanje šolskih kuhinj oziroma mlečnih kuhinj kot notranjih enot šol. Te kuhinje pripravljajo tople pa tudi hladne obroke hrane za šolske otroke. Prav tako se lahko pod okriljem šole ali kake druge organizacije (Rdeči križ) organizira celoletno ali del leta popolna oskrba šoloobveznih otrok, ki zaradi oddaljenosti ali vremenskih razmer ne morejo hoditi domov. Stroški tako organizirane preskrbe gredo v breme staršev, stroške vzgoje nad njihovimi otroki pa financira občina iz proračunskih sredstev. 58. 'člen Stroške prehrane v šolskih mlečnih kuhinjah nosijo praviloma starši otrok, dočim gredo stroški kuharic in kurjave v breme proračuna občine in se nakazujejo šolam. Po predlogu šole lahko pristojni organ občinske skupščine v okviru za to namenjenih proračunskih sredstev posamezne socialno ogrožene otroke v celoti ali delno oprosti plačila malic in zadevna sredstva nakaže šoli. 59. člen Občina skrbi, da se šoloobveznim otrokom, ki zaradi fizičnih ali psihičnih motenj ne morejo slediti pouku na rednih šolah, zagotovi obvezno šolanje v posebni šoli, ki jo v okviru dejanskih potreb ustanovi občinska skupščina ali pa v posebni šoli neke druge občine. 60. člen Prosvetno-pedagoško službo opravlja zavod, ki ga ustanovi občinska skupščina za svoje območje ali pa v soglasju s sosednimi občinami za območje več občin. 61. člen Občina ustanovi in podpira delovanje delavske univerze z namenom, da le-ta organizira pošolsko in strokovno izobraževanje, poljudno znanstvena in družbenopolitična predavanja tako, da se poveča strokovna in splošna razgledanost prebivalstva. 62. člen Občina pomaga svojim občanom pri šolanju na višjih stopnjah s tem, da štipendira kandidate za to šolanje v skladu s kadrovskimi potrebami v občini v okviru finančnih možnosti. Občinska skupščina lahko po zagotovitvi osnovne glavnice ustanovi poseben sklad za dajanje posojil za šolanje. O kreditiranju šolanja izda občinska skupščina poseben predpis. 7. Kulturno-prosvetna dejavnost 63. člen Občina pospešuje kulturno-prosvetno dejavnost med svojimi občani tako, da skrbi za razvoj kulturno-prosvetnih organizacij, društev in občinskega sveta Svobod in da jih v okviru materialnih možnosti finančno podpira. 64. člen Potom prosvetnih organizacij in društev občina zagotavlja'delovanje dramske dejavnosti, knjižnic in čitalnic, v večjih krajih tudi kinosekcije, pevskih zborov, orkestrov in drugih oblik kulturno-prosvetnega udejstvovanja. Občina nadalje podpira pobude za razširjenje televizijskega omrežja in ustanavljanje prosvetno-političnih klubov. Prav tako občina v okviru materialnih možnosti pomaga pri gradnji in vzdrževanju objektov, ki so namenjeni kulturno-prosvetnemu delovanju in vzgoji. 65. člen Občina podpira pobude kulturno-prosvetnih organizacij in društev, da prirejajo kulturne prireditve, kot so: pevski, dramski in drugi nastopi, festivali, občinske revije in druge množične kulturno-prosvetne manifestacije, s katerimi se popularizira in goji množična kultura. Občina podpira tudi znanstveno in umetniško delo, ki je pomembno za občino ali za širšo družbeno-politič-no skupnost. 8. Varstvo kulturnih spomenikov in naravnih lepot 66. člen Da obvaruje materialno in duhovno dediščino slovenske kulture skrbi občina za arheološke, etnografske, historične, urbanistične, kulturne, umetniške, tehniške in druge spomenike vštevši prirodne zanimivosti na svojem teritoriju tako, da ustvari pogoje za njihovo kontinuirano proučevanje, dokumentiranje, vzdrževanje in obnavljanje, hkrati pa tudi za njihovo primerno prezentacijo in popularizacijo. Pri tem posveča posebno skrb spomenikom NOB ter tistim spomenikom, katerih pomembnost in značaj preraščata ožje regionalne okvire. Skrbi tudi da se ohrani izvirnost narave glede na turistično privlačnost. 67. člen Gornje naloge opravlja v občini zavod za spomeniško varstvo, katerega občina moralno in materialno podpira. Občina zagotavlja zavodu v svojem vsakoletnem proračunu potrebna finančna sredstva za opravljanje njegove osnovne dejavnosti, predvidene z zakonom. Hkrati mu pomaga uresničevati tudi konkretne spome-niško-varstvene akcije. Njena pomoč je odvisna od ob- jektivnih splošnih potreb in njenih materialnih možnosti, predvsem pa tudi od delovnih programov, vneme in uspehov zavoda. 68. člen Občina skrbi neposredno potom turističnih, planinskih, lovskih in ribiških organizacij tudi za očuvanje redke flore in favne in za primeren stalež divjačine, rib in mravljišč. Podrobnosti o tem se v skladu s splošnimi predpisi lahko uredijo s posebnim odlokom. 9. Zdravstvena dejavnost 69. člen Za dvig fizičnega, psihičnega in socialnega blagostanja občanov, za pravočasno odkrivanje in uspešno preprečevanje bolezni, za učinkovito zdravljenje in rehabilitacijo bolnikov, zagotavlja občina naslednje oblike zdravstvenega varstva: — zdravljenje v splošnih in zobnih ambulantah za območje občine; — zdravljenje v specialističnih ambulantah; — zdravljenje v stacionarnih zdravstvenih zavodih; — obiske zdravnikov na bolnikovem domu; — prevoze z rešilnimi avtomobili; — preskrbo z zdravili; — mrliško pregledno službo. 70. člen Tistim kategorijam prebivalstva, ki so zaradi svojih fizioloških lastnosti ali zaradi k varne j šega vpliva okolja bolj ogroženi, posveča občina posebno skrb. Občina zagotavlja: — zdravstveno varstvo delavcem delovnih organizacij v splošnih-ali v obratnih ambulantah za območje občine; — zdravstveno varstvo žena pred in po porodu v dispanzerju in posvetovalnicah za območje občine; — zdravstveno varstvo predšolskih in šolskih otrok ter športnikov v zdravstvenih zavodih na območju občine; — polivalentno patronažno in babiško službo. 71. člen Posebno skrb in materialna sredstva zagotavlja občina tistim splošnim zdravstvenim ukrepom, ki imajo za cilj izboljšanje zdravstvenega stanja prebivalstva. Pri tem zagotavlja: — ukrepe za preprečevanje nalezljivih bolezni (fluorografiranje, cepljenje itd.); — zdravstveno nadzorstvo nad živili, pitno vodo, odplakami, odpadki in predmeti splošne rabe; — splošno higiensko nadzorstvo na vseh javnih krajih; — podporo zdravstveno vzgojnim prizadevanjem v občini. 72. člen Delovne organizacije, ki opravljajo zdravstveno službo v občini, ustanavlja občina po načrtu razvoja mreže zdravstvenih zavodov v skladu' s splošnimi interesi. V sporazumu z drugimi občinami lahko občinska skupščina ustanavlja zdravstvene zavode za območje več občin ali pa pooblasti zdravstvene zavode drugih občin za opravljanje posameznih vrst zdravstvenega varstva v občini Mozirje. 73. člen Zdravstveno varstvo izvajajo neposredno zdravstveni zavodi v skladu s splošnimi predpisi. V ta namen ustanavlja občina ustrezne zdravstvene zavode in skrbi, da delo teh zavodov zadovoljuje potrebe občanov po zdravstvenem varstvu. Zaradi proučevanja zdravstvenega stanja v občini, strokovnega nadzorstva in koordinacije dela zdravstvenih ustanov pooblasti občinska skupščina ustrezni zdravstveni zavod, da vrši funkcijo občinskega zdravstvenega centra. 74. člen Občina zagotavlja sredstva za izvajanje splošnih zdravstvenih ukrepov in v okviru možnosti za investicije v osnovna sredstva. Občina pomaga zdravstvenim zavodom reševati tiste probleme, ki ovirajo njihovo delo. 75. člen Zdravstveno varstvo občanov, ki niso zavarovani po predpisih širših družbeno-političnih skupnosti in nimajo sredstev za zdravljenje, bremeni sredstva občine. Z odlokom občinske skupščine se predpišejo natančnejša navodila za uveljavljanje pravice do zdravstvenega varstva po prejšnjem odstavku. 10. Veterinarska dejavnost 76. člen Občina skrbi za zdravstveno varstvo živali vseh vrst, predvsem pa za preprečevanje in zatiranje živalskih kužnih, parazitarnih in vzrej ni h bolezni. 77. člen Občina zagotavlja pravilno delovanje veterinarske službe z organizirano samostojno veterinarsko postajo. Dejavnost veterinarske službe je zlasti naslednja: — pospeševanje in zdravstvena zaščita celotne živalske proizvodnje na območju občine; — zaščita zdravja ljudi pred obolenji zaradi nezdravih živil živalskega porekla. Veterinarska postaja opravlja strokovno-operativno veterinarske naloge, kot so preventivna cepljenja, zdravljenje bolnih živali, reprodukcija ipd. 78. člen Občinska skupščina predpiše s posebnimi predpisi podrobnejšo organizacijo in financiranje veterinarske službe, skladno s predpisi širših družbeno-političnih skupnosti. 11. Socialno varstvo 79. člen Občina ima na področju socialnega varstva naslednje naloge: — skrbi za organiziranje dejavnosti in služb za neposredno zadovoljevanje potreb občanov, družin in gospodinjstev; — skrbi za odpravljanje vzrokov in pojavov, ki povzročajo vzgojne in socialne probleme; — skrbi za varstvo družine, zlasti za varstvo otrok, ki so pod skrbništvom; — skrbi za varstvo drugih občanov, ki niso zmožni, da bi sami skrbeli zase, za svoje pravice in za varstvo svojih koristi; — skrbi za organizacijo pomoči starim, onemoglim in bolnim osebam v domačem okolju ali z oddajo v zavodsko varstvo; — zagotavlja primerno denarno pomoč socialno ogroženim občanom; — skrbi za žrtve fašističnega nasilja in borce NOB ter za njihove družine, ki nujno potrebujejo pomoč; — skrbi za rehabilitacijo mlajših oseb in za rehabilitacijo invalidnih in defektnih oseb ter v okviru možnosti za njihovo ustrezno zaposlitev; — skrbi v okviru potreb za organiziranje družbene prehrane; — skrbi za sanacijo socialnih problemov višinskih ostarelih kmetov, za sanacijo socialnih problemov, ki nastajajo ob socializaciji kmetijske proizvodnje. Način, obseg in pogoje za reševanje problemov iz tega člena predpiše občinska skupščina s posebnim odlokom. 80. člen Občina opravlja naloge s področja socialnega varstva neposredno preko svojih organov po zdravstveni patronažni službi, krajevnih skupnostih, organizacijah Rdečega križa in po drugih organizacijah, ki imajo v svojih pravilih skrb za človeka. Pri reševanju nalog iz prejšnjega člena sodelujejo organi občine tudi z delovnimi in drugimi samoupravnimi organizacijami, ki imajo v svojih programih naloge socialnega značaja in ki jih opravljajo po svojih social-no-kadrovskih službah. 81. člen Občina ustanavlja v skladu s potrebami in možnostmi socialne zavode (domove počitka, varstvene zavode za otroke itd.), ki nudijo oskrbo, vzgojo in zdravstveno pomoč osebam, ki so potrebne družbene pomoči m skrbi. Te zavode smejo ustanavljati tudi krajevne skupnosti. Občina po izkazanih potrebah in v okviru možnosti ustanovi tudi center za socialno delo v občini ali nastopi kot soustanovitelj medobčinskega centra. Če ni centra za socialno delo se občina poslužuje v primeru potreb uslug centra določene druge občine. 82. člen Center za socialno delo opravlja strokoVno-analit-ske naloge za organe občine ter strokovno povezuje in vsklajuje službe socialnega varstva v posameznih organizacijah in druge naloge, ki mu jih določi skupščina. 83. člen Za izvrševanje nalog s področja socialnega varstva zagotavlja občina v okviru možnosti in nujnih potreb potrebna finančna sredstva iz proračuna občine in iz sklada za socialno varstvo in rekreacijo otrok. Podrobnejše določbe o obsegu, kriterijih in o pogojih za dosego raznih oblik socialnih denarnih pomoči predpiše občinska skupščina s posebnim odlokom. 84. člen Zaradi uspešnejšega dela na področju socialne preventive in nudenja pomoči ogroženim in prizadetim osebam dajejo krajevne skupnosti organom socialnega varstva predloge za reševanje socialnih problemov iz svojega območja in soodločajo pri dajanju neposrednih pomoči socialno ogroženim občanom, v kolikor krajevne skupnosti niso same v stanju sanirati in rešiti socialnega problema neposredno. Pri neposrednem reševanju socialnih problemov se krajevne skupnosti oslanjajo tudi na aktivnost drugih družbenih organizacij, predvsem organizacij Rdečega križa. 85. člen Krajevne skupnosti in društva prijateljev mladine povezujejo skrb in prizadevanje družbenih in delovnih organizacij na področju varstva otrok in v ta namen ustanavljajo otroško-varstvene zavode, v katerih organizirajo varstvo in vzgojo otrok. Prizadevanje na tem področju v okviru možnosti občina finančno podpira. Stroške za vzgojno-varstveno delo, za nego, oskrbo in prehrano otrok plačajo praviloma starši sami s prispevki, lahko pa občina v okviru možnosti prispeva za kritje stroškov oskrbe in prehrane v teh zavodih za otroke staršev z nižjimi osebnimi dohodki. Podrobnejše določbe o tem lahko predpiše občinska skupščina s posebnim odlokom. 12. Telesna vzgoja in rekreacija 86. člen Občina pospešuje telesno vzgojo in rekreacijo občanov po telesnovzgojnih in športnih organizacijah kot so TVD Partizan, razna športna in šolska društva, ki delujejo pod okriljem Občinske zveze za telesno vzgojo. Občinska skupščina pomaga razvijati dejavnost telesne vzgoje, športa in rekreacije tudi s tem, da materialno podpira družbene organizacije te dejavnosti. Da se zajamči rekreacija občanov, zagotavlja občinska skupščina potom zadevnih organizacij in krajevnih skupnosti urejanje parkov, zelenih nasadov, kopališč, otroških igrišč, športnih naprav in igrišč in pospešuje rekreacijski turizem in planinstvo skladno z letnim in urbanističnim načrtom občine. Na sedežih krajevnih skupnosti in drugih večjih naseljih se ustanavljajo otroška igrišča glede na potrebe in število otrok. 87. člen Vzdrževanje in urejanje parkov, zelenih nasadov, kopališč in otroških igrišč opravljajo krajevne skupnosti ob sodelovanju turističnih in hortikulturnih organizacij iz dohodkov, ki jih jim v okviru možnosti zagotovi občina z dotacijami. 13. Zaposlovanje in rehabilitacija invalidnih oseb 88. člen Občina skrbi v okviru možnosti za zoposlovanje delovne sile v skladu z družbenim planom po zavodu za zaposlovanje delavcev. Invalidnim osebam zagotavlja v okviru možnosti rehabilitacijo za usposobitev za delo na njim primernih delovnih mestih neposredno v delovnih organizacijah ali v za to specializiranih zavodih. Zaposlovanje delovne sile opravlja občina potom samostojnega ali medobčinskega zavoda za zaposlovanje delavcev, kar določi občinska skupščina s posebnim odlokom. Potom zavoda se zagotavlja nezaposlenim osebam za čas nezaposlenosti pravica do nadomestila po veljavnih predpisih. 14. Pravna pomoč 89. člen Občina zagotavlja svojim občanom pri uveljavljanju njihovih na zakonu zasnovanih pravic pravno po- 1 moč skladno s predpisi širše družbeno-politične skupnosti. Pravno pomoč v zadevah socialnega zavarovanja in delovnih razmerij nudi občina svojim občanom brezplačno. Brezplačno pravno pomoč nudi občina še vojaškim vojnim invalidom, mirnodobskim invalidom in udeležencem NOB. Pravna pomoč občanov se organizira v Mozirju, po potrebi pa tudi na sedežih krajevnih uradov. Podrobnejše določbe o nudenju pravne pomoči in njenem delovanju se lahko v skladu s splošnimi predpisi urede s posebnim odlokom. 15. Ostale dejavnosti 90. člen Občina skrbi za izvrševanje in organizacijo zavarovalne službe oseb in premoženja potom medobčinskega zavarovalnega zavoda. 91. člen Občina skrbi za organizacijo in delovanje zavoda za socialno zavarovanje. Službo na tem področju opravlja medobčinski komunalni zavod za socialno zavarovanje, lahko pa občinska skupščina, če bi to narekovale potrebe, ustanovi samostojen zavod za območje občine pod pogoji, ki jih določajo splošni predpisi! 92. člen Na območju občine Mozirje se lahko organizirajo in ustanovijo tudi druge službe za zadovoljitev skupnih potreb občanov. 93. člen Občina podpira in daje pobude za uspešno delovanje gorske reševalne službe, ki jo opravlja gorska reševalna postaja Celje. IV. poglavje FINANCIRANJE NALOG OBČINE 94. člen Občina uresničuje svoje naloge s sredstvi, ki ji pripadajo iz družbenega dohodka, s sredstvi, ki izvirajo iz obveznosti občanov in s sredstvi, ki jih na podlagi proste odločitve združujejo delovne in druge organizacije ter občani v občini. S sredstvi, ki pripadajo občini, občina samostojno razpolaga. 95. člen Občina razporeja svoje dohodke v vsakoletni občinski proračun in v svoje sklade samostojno v soglasju s splošnimi predpisi. 96. člen Občina lahko zbira sredstva tudi s prostovoljnimi prispevki občanov, krajevnih skupnosti ter delovnih in drugih organizacij za skupne potrebe ali določene posamezne potrebe po sklepih zborov volivcev oziroma najvišjih organov organizacij in skupnosti. Sredstva, ki jih dobi občina na račun, določen v prvem odstavku tega člena, se smejo uporabiti samo v namen, za katerega so bila zbrana. 97. člen Za izgradnjo in popravilo objektov za zadovoljitev skupnih potreb se lahko uvede posebni krajevni prispevek skladno s splošnimi predpisi. Posebni krajevni prispevek se lahko uvede za del območja ali za celotno območje občine. Kadar se uvede za območje celotne občine, se morajo o tem izjaviti občani na vseh zborih volivcev. Z uvedbo posebnega krajevnega prispevka v delu območja pa se morajo strinjati zbor oziroma zbori volivcev istega območja. Posebni krajevni prispevek se sme uporabiti samo v namene, za katere je bil uveden. 98. člen Občinska skupščina sprejme proračun in zaključni račun o izvršitvi proračuna z odlokom. Predlog proračuna mora dati občinska skupščina pred sprejetjem v obravnavo zborom volivcem ter mora pri dokončni sestavi proračuna proučiti njihove utemeljene pripombe in obvestiti zbore volivcev o svojem stališču do teh pripomb. 99. člen Izvrševanje proračuna spremlja svet za družbeni plan in finance in o tem obvešča skupščino. 100. člen Zaključni račun o izvršitvi proračuna in zaključne račune občinskih skladov sprejme oziroma potrdi občinska skupščina po predhodni ocenitvi zakonitosti s strani službe družbenega knjigovodstva. 101. člen Iz sredstev proračuna se krijejo potrebe delovanja občinske skupščine in njenih organov in druge potrebe, ki se ne financirajo iz občinskih skladov ali iz drugih virov. 102. člen Delovne organizacije, krajevne skupnosti in občani lahko združujejo svoja sredstva za kritje skupnih potreb občine ali za razvijanje in napredek določenih dejavnosti skupnega pomena. Združena sredstva se ne smejo uporabiti v druge namene. 103. člen Občinska skupščina ustanavlja s posebnimi odloki sklade za financiranje posameznih služb in dejavnosti splošnega pomena, ki imajo trajen značaj na posameznih področjih in za katerih uspešno delovanje je treba zagotoviti stalna sredstva. Sporazumno z drugimi občinami se lahko ustanavljajo medobčinski skladi. Sporazumno z drugimi občinami in okrajem Celje se lahko ustanavljajo skupni skladi, ki združujejo sredstva občin in okraja Celje. Skladi se ustanavljajo po splošnih predpisih. 104. člen V vsakoletnem občinskem proračunu se določi odstotek sredstev, ki se prepusti posameznemu skladu kot dotacija. Odstotek mora biti v okviru splošnih predpisov in dejanskih potreb. 105. člen Skladom pripadajo sredstva po ustanovitvenih odlokih, družbenem planu in drugih predpisih, način porabe pa je določen s finančnim načrtom sklada in s programom dela. 106. člen Občinska skupščina razpravlja o finančnih načrtih in programih skladov in o njihovih zaključnih računih ter pri tem daje smernice za delo in porabo sredstev. Organ družbenega upravljanja sklada mora dajati občinski skupščini na njeno zahtevo občasna poročila, letna poročila pa ob predložitvi letnega zaključnega računa. 107. člen Finančni načrti in zaključni računi skladov se morajo objaviti na isti način kakor odloki občinske skupščine. 108. člen Zaključne račune skladov j