PRIMORSKI DNEVNIK
- Cena 70 lir
Leto XXV. St. 246 (7440)
TRST, sreda, 22. oktobra 1969
Moro je tudi govoril o nerešenem vprašanju meje, ki je povezano z izvajanjem mirovne pogodbe - Izjave psiupovca Luzzatta, liberalca Cantalupa, socialista Nennija, komunistke Nilde Jotti
Ib	21. — Zunanji minister Moro je imel danes v poslanski
Ofnici 40 minut trajajoč govor, ki se je nanašal na splošno popiemb-^ zunanjepolitična vprašanja. Gre za prvi govor o zunanji politiki, 9* je imel Moro kot zunanji minister v novi enobarvni vladi pred • ansko zbornico in je dosedaj o zunanji politiki poročal samo na *!*" komisij.
Sv°i govor je Moro pričel z ori- -----------------—
■ m obiska predsednika Saragata v 9o$laviji in dejal, da vsak obisk Ptedsednika republike predstavlja Pomembno politično dejanje. Ta n |*k Pa je treba podčrtati zaradi ®katerih njegovih posebnosti, saj 8 Je vključil v posebni zgodovinski azvoj in je potrdil obnovljeno pri-•peljstvo narodov, ki so se v svo-Jem pričetku borili za svobodo in ^visnost in ki so jih zgodovinske koliščine in nacionalizmi sDravili
ine in nacionalizmi spravili
v spor.
Pravilno je bilo ugotovljeno, da n -ume.ja z Jugoslavijo ena izmed ajbolj odprtih na svetu. To ugoditev Je treba še posebej podčr-ati. Tudi druge meje z Italijo so “dprte in odnosi z italijanskimi so-edl so odlični, toda pri tem gre odnose z državami, ki imajo slične režime, medtem ko gre v pri-meru Jugoslavije za mejo z državo ? različno politično-socialno struk-, in s katero jo je v preteklosti °CU oster spor. Prav tu pa ta od-ji°s predstavlja pomemben vzgled n je poln pomena za Evropo in za ,.es svet. Kadar obstaja konstruk-lvna politična volja, je torej mož-"o ustanoviti z bližnjimi narodi od-ritosrčno prijateljsko sodelovanje, k' je koristno za obe strani, pa če-Prav gre za narode, ki imajo dru-“Scen notranji ustroi , Na tako delikatnem področju je „ e' italijanska varnost zagotovlje-JJ. »e toliko s silo, kot z globokim Političnim razumevanjem. Tako se ^tvarja področje zaupanja, se ši-izmenjava na vseh področjih. Mo-2 le izrazil željo, da se bo ustva-
11,0 podo' ....................... ‘
tnjo,__________________
g^fem govorita dve resoluciji
„^,*ede odnosov med Italijo in Jugoslavijo je Moro nato podčrtal, im meni- da tak način ustreza ."^esom Italije in Evrope ter pri-j^Peva k političnem ravnotežju in Jhttu na našem kontinentu, prijateljski sprejem predsednika trgata ne samo na uradni ravni, tudi s strani vseh narodov kak ovanske republike dokazuje, 7hr- °dkritosrčno in pomembno ie Dniljauje in kako je bila plodna ‘'tika, da se pretvori Jadransko f]0,rle v morje miru in stalnega šolanja.
t^krepljeni stiki z Jugoslavijo so VQ‘ omogočili poglobljeno izmenjavaš01^ o glavnih mednarodnih se
Podobno psihološko vzdušje z j^strijo, ko bo premošten spor, o
sanjih in še zlasti o onih, ki sl nanašajo na področje sredozem-morja, katero obe prestolnici r*"0dujeta z istim zanimanjem in
Oskrbljenostjo.
droKJto nadaljeval, da ne bo po-5,, Df)o opisoval vseh vprašanj, ki pr obravnavali med obiskom L^Sednika v Beogradu in ki pre-hieria v ukvir dvostranskih odnosov dvema državama, saj jasno iz-
hajajo iz skupnega zaključnega poročila.
Nato je Moro nadaljeval: »Želel bi dodati v zvezi z nekaterimi izraženimi zaskrbljenostmi, da med obiskom, kot sem to že napovedal v komisiji senata, niso bila obravnavana teritorialna vprašanja. Parlamentu je znano, da med nerešenimi vprašanji med Italijo in Jugoslavijo obstajajo tudi nekatera vprašanja meje, ki so med drugim povezana z izvajanjem mirovne pogodbe. Izjave predsednika Tita na znani tiskovni konferenci se lahko ocenjujejo samo kot pozitiven element, saj nakazujejo jugoslovansko pripravljenost, da se pričnejo reševati. I-stočasno potrjujejo razumnost italijanske politike do bližnje države. Na vsak način pa želi zagotoviti parlamentu, aa namerava italijanska vlada zasledovati postopek pozorne preučitve pri reševanju tega problema, kot drugih glede odnosov med Italijo in Jugoslavijo, in to vedno v okviru nacionalnih interesov. Glede italijansko - jugoslovanskih gospodarskih odnosov pa lahko zagotovim, da se intenzivno razvijajo v korist obeh držav, medtem ko se obe vladi trudita s primernimi sredstvi, da bi se uravnovesila izmenjava v obojestranskem interesu*.
Moro je nato govoril o svojem sodelovanju na zasedanju generalne skupščine OZN in o številnih razgovorih, H jih je imel ob tej priložnosti. Glede Kitajske je ponovil izjavo, ki jo je že podal v komisiji, da namerava italijanska vlada vzpostaviti s Kitajsko diplomatske odnose in da v tej zvezi že obstajajo stiki ter da zato s še večjo pozornostjo spremljajo razpravo v OZN o vključitvi Kitajske
Dobršen del govora je bil posvečen evropskim vprašanjem in zunanjemu zasedanju ministrskega sveta EGS kot tudi odnosom med Italijo in NATO, kjer pa Moro ni povedal nekaj bistveno novega in je ponovil že znana italijanska stališča o obrambnem in geografsko omejenem paktu. V tem okviru je tudi obširno govoril o možnosti konference o evropski varnosti, katere
deljene diplome mesta 69 občanom, zastopnikom desetih ril lovnih organizacij in sedmim poveljnikom e-not jugoslovanske narodnoosvobodilne vojske, ki so sodelovale pri o-svoboditvi Kragujevca, ter nagrade dijakom in študentom za najboljše spise na temo «Kragujevaški oktober*.
Počastitve ustreljenih dijakov in meščanov se je udeležilo okrog 50 tisoč ljudi iz Kragujevca in ostalih krajev, Šumadije ter številni gostje iz vseh krajev Jugoslavije. Po polaganju vencev so dramski umetni-k1 iz raznih krajev Jugoslavije pre-čitali pisma, ki so jih žrtve napisale pred smrtjo. V glasbenem de-iu programa so sodelcfvali orkester jugoslovanske ljudske armade, zbor kultumo-umetniškega društva Bran-
ko Krsmanovič iz Beograda in skupina solistov beograjske Opere.
BRUSELJ, 21. — Predsednik romunske vlade Maurer in zumanj i minister Manescu sita prispela na uradni obisk v Belgijo, kjer bosta tri dni.
Opozarjamo čitatelje, da zaradi današnje vsedržavne stavke tiskarskih delavcev Primorski dnevnik jutri ne izide. Prav tako ne bo izšel jutri noben drugi dnevnik v Italiji.
Prihodnja številka Primorskega dnevnika bo torej izšla v petek, 24. t. m.
Uredništvo
PO VESTEN AGENCIJE ANSA
POROČILO MORA V POSLANSKI ZBORNICI O ZUNANJI POLITIKI
Odprla jugoslovansko-italijanska meja Podrobnosti o »paketu* za ureditev
je pomemben vzgled za Evropo in svetPoložaia manišine na J"ž- Tirolskem
Prvi del obravnava «ukrepe v korist gornjepoadiškega prebivalstva>, drugi del pa «postopek za ureditev spora z Avstrijo»
TRIDENT, 21. — Predsednik deželnega sveta Tridentinske - Gornjega Poadižja je danes zvečer na sedežu deželne palače v Tridentu izročil načelnikom političnih skupin, ki imajo svoje predstavnike v svetu, besedilo tako imenovanega «pa-keta», ki vsebuje vladne predloge za rešitev problemov Gornjega Poadižja. S tem je vlada izvršila obvezo, da se glede paketa posvetuje s predstavniki krajevnega prebivalstva, preden bi vladne predloge o-dobril parlament.
Agencija «ANSA» objavlja danes izčrpen izvleček paketa, ki se deli v dva dela. Prvi del obravnava »nove ukrepe v korist gornjepoadiškega prebivalstva*, drugi del pa »postopek za zaključek spora z Avstrijo*.
Prvi del obsega šest poglavij.
V prvem poglavju je rečeno, da je vlada pri pripravljanju paketa upoštevala predloge študijske komisije za probleme Gornjega Po-
adižja (tako imenovano «komisijo devetnajstih*), ki jo je vlada ustanovila septembra 1961. Ta komisija, v kateri so bili politični, sindikalni, gospodarski in kulturni predstavniki ter predstavniki javne u-prave in krajevnih ustanov, je imela 200 sestankov ter imenovala podkomisijo in delovne odbore. Delo komisije je trajalo dve leti in pol in se je zaključilo aprila 1964.
Drugo poglavje navaja ukrepe, ki jih bo treba sprejeti za izvajanje paketa: spremembe posebnega statuta dežele Tridentinske - Gornjega Poadižja iz leta 1948 (ustavni zakon); nova določila statuta (ustavni zakon); nove norme za izvajanje statuta; redne zakone; administrativne ukrepe; obravnavo posebnih problemov, ki niso še bili proučeni; ustanovitev stalne komisije za probleme bocenske pokrajine.
Tretje poglavje obravnava vsebino paketa, ki predvideva razširitev pristojnosti bocenske in triden-
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIfllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIHH
S TESNO VEČINO SOCIALDEMOKRATOV IN LIBERALNIH POSLANCEV
Willy Brandt izvoljen za novega predsednika vlade Zahodne Nemčije
Od 495 prisotnih poslancev, je Willy Brandt dobil 251 glasov - Imenovana nova vlada, ki bo danes prisegla - Prva uradna izjava predsednika zahodnonemške vlade agenciji DPA
BONN, 21. — Willy Brandt je bil danes izvoljen za predsednika vlade Zvezne republike Nemčije. Po zaključnem glasovanju v novem zahodnonemškem parlamentu je predsednik von Hassel po preštetju glasov prečital rezultate. Od 495 poslancev, 251 jih je glasovalo za Wi 11 v ja Brandta, 235 proti, 4 poslanci so oddali belo glasovnico in 5 se jih je vzdržalo.
Takoj nato je predsednik von Hassel proglasil Willyja Brandta za novega kanclerja Zvezne republike Nemčije. Poslanska zbornica je s ploskanjem potrdila izvolitev nove-
(Nadaljevanje m 2. strani)
Počastitev spomina nacističnih žrtev v Kragujevcu
BEORGAD, 21. — S slovesno sejo občinske skupščine in počastitve «šolske ure* ob grobovih ustreljenih dijakov se je danes v Kragujevcu končala proslava 25 letnice o-svoboditve mesta in 28-letnice množičnega umora 7.000 meščanov. Na slovesni seji skupščine so bile do
"l">l'"ltlllliIIIImlllIIIIIIIIIMnilimlllinmll,i,illlllil.n..
OfŽAVNI UDAR P SOMALIJI
Vojaška junta ie odstavila vlado
Predsednik vlade in njegovi ministri aretirani Razpuščen parlament in preklicana ustava
dj^NTl, 21. — Tu se je zvedelo, tngiA* danes ponoči vojska v Sodit, it, "‘‘I*'™13 državni udar. Ra-VoiJ^adišjo je sporočil, da sta hjili in P°dcija v zgodnjih jutra-viii 'fr*h prevzeli oblast in odstavila Vad°- Meje in letališča pa so z?Prta. Voditelji državnega u-Son. ..^javljajo, da nova oblast v Itj ^ ne bo spremenila politike, v°dH pokojni predsednik tketi?, Ali Scermache, ki so ga jS*? t^en ubili.
C/togadišjii je prišla vest, da je v sracionarni svet, ki je prevzel lta ‘daliji oblast, aretiral predsedni-fttinii-, e Ibrahima Egala in vse Veri„ire' Radio Mogadišjo je po-
vedal
bivši
y tej zvezi, da bodo vsi čla-
S0tv’i’e vlade sojeni, toj^dalsko veleposlaništvo v Naj-Polici- Je Potrdilo, da sta vojska in Ja prevzeli oblast v Somaliji, OvjJJjVdi predsednika vlade in vse did 5* ter razpustili »Zvezo mla-V°dgj malcev» (vladno stranko), ki ^lv° države je prevzela junta boliciiSestavliai° častniki vojske ir odpg . Državni udar ni naletel ne bre, .lri vse se je mirno izteklo
wrtev-
k di,'0 Mogadišjo je sporočil, da sedjv,0 J' vsej državi razglašeno ob-Doročji n-ie- Napovedovalec je pri-ra vn* prebivalstvu naj se ne upi-iti v Jaaom, ki nadzorujejo ceste Uo preiskave. Vojaška oblast
je zaplenila vse avtomobile, prepovedala polete nad Somalijo in u-kinala vizume za potovanje v inozemstvo. Pozneje je radio Mogadiš; jo sporočil, da je revolucionarni svet razpustil narodno skupščino, ki je bila izvoljena preteklega marca in vse poslance poslal v njihova vo-livna okrožja. Poleg tega je revolucionarni svet preklical ustavo in sporočil, da bo kmalu proglasil novo ustavo. Vse zveze z Mogadišjo mso še vedno prekinjene.
Sovjetsko-češkoslovaški
razgovori
MOSKVA, 21. — Uradno poročilo TASS sporoča, da se sovjetsko -češkoslovaški razgovori, id so se včeraj pričeli na najvišji ravni, nanašajo na tri vprašanja: l. nadaljnja krepitev prijateljstva In sodelovanja na vseh področjih; 2. razvoj odnosov med CSSR in SZ na osniovd marksizma • lemdmizma in socialističnega Intemadonailizma, 3. krepitev enotnosti socialistične skupnosti In vsega komunističnega ter delavskega internacionalnega gibanja. Poročilo zaključuje z običajno frazo, da so razgovori potekali «v prisrčnem ozračju in v bratskem prijateljstvu*, i	i i
ga predsednika vlade. Brandta so pozdravili tudi njegovi demokrist-janski nasprotniki. Na formalno vprašanje predsednika parlamenta, ali sprejme izvolitev, je Brandt glasno odgovoril: «Da, gospod predsednik.« Takoj nato je W. Brandta pozdravil nov aplavz poslancev in občinstva v dvorani.
Po izvolitvi sta Brandt in njegov glavni tekmec, dosedanji predsednik vlade Kiesinger dala izjavi po radiu in televiziji. Kiesinger je priznal, da je bil premagan, hkrati pa je poudaril, da je večina, na katero se opira nov predsednik vlade, zelo šibka, ter izjavil, da bo opozicija v šestem parlamentu Zvezne republike izredno močna in odločna.
Po drugi strani pa je Willy Brandt najprej dejal, da je zadovoljen in ponosen, nato pa poudaril, da se popolnoma zaveda velikega bremena, ki mu sedaj leži na ramenih. Nato je pozval vse prijatelje in vse Nemce, naj mu pomagajo pri njegovem napornem delu.
Po izvolitvi Willyja Brandta, je socialdemokratska skupina objavila sledečo izjavo: «Z izvolitvijo Wil-lyja Brandta je postal socialist, po 36 letih, prvič ponovno predsednik nemške zvezne vlade. Parlamentarna skupina socialdemokratske stranke vidi v tej izvolitvi rezultat 20-letne borbe za socialne pravice v miru in svobodi. Parlamentarna skupina se obvezuje, da bo z vsemi svojimi močmi podprla vlado Brandt-Scheel za dosego smotrov, ki si jih je ta zadala.*
Popoldne je Willy Brandt prisegel pred parlamentom. Ceremonija je trajala samo 6 minut. Poslanci so stoje poslušali vsebino prisege, ki jo je prečital predsednik von Hassel. Potem ko je Brandt prisegel, se je von Hassel rokoval z njim in dejal: »Gospod kancler, naj vas spremljajo v vašem težkem delu moja najboljša voščila.* Ob zaključku ceremonije je predsednik sporočil, da se bo parlament ponovno sestal jutri, da vzame na znanje imena novih ministrov in da prisostvuje prisegi nove vlade.
Danes zvečer je zahodnonemška tiskovna agencija DPA objavila prvi uradni intervju s kanclerjem W. Brandtom. Ta najprej poudarja, da se bo vlada takoj po svoji sestavi spoprijela z reformo šolstva in znanstvene raziskave. Druga važna naloga vlade bo, da zagotovi deželi svobodo v skladnem gospodarskem razvoju. Brandt je nato izjavil, da koalicija, pri iskanju novih poti za utrditev gospodarstva v prihodnjih štirih letih, ne bo naletela na težave, ki bi lahko grozile njenemu obstoju. V okviru zunanje politike pa je kancler dejal, da pričakuje, da bo nova vlada pozitivno odgovorila na dokazano zanimanje poljske vlade po začetku dvostranskih razgovorov.
Brandt je nato poudaril, da bi njegova vlada z velikim zadovoljstvom sprejela vzpostavitev normalnih odnosov z Varšavo in izrazil željo, da bi bili napori za dosego tega smotra uspešni. Drugi važen korak, ki ga bo napravila nova vlada, je dejal Brandt, »je podpis pogodbe proti širjenju jedrskega orožja, da bo dokazala, da ne bo mogel nihče več pripisovati Zvezni republiki Nemčiji namero, da se hoče oborožiti z jedrskim orožjem*. Po-
tem ko je ponovno poudaril, da bo ena od prvih nalog vlade, da uresniči šolsko reformo, je dejal, da je razumljivo, da je treba dati mladini pogoje, da lahko neposredno prispeva pri razvoju države. Nato je Brandt izjavil, da njegova izvolitev dokazuje, da obe koalicijski stranki lahko plodno delujeta in tesno sodelujeta, čeprav razpolagata v parlamentu s skromno večino.
Nov predsednik vlade je nadalje dejal, da bo vprašanje soupravljanja v podjetjih eno najbolj eksplozivnih, ker namerava nova vlada vnesti izboljšanja in posodobiti zakon o svetih v tovarnah in zakone o osebju v industrijskih podjetjih. Zatem je Brandt sporočil, da bo nova vlada čim prej navezala stike z drugimi vladami, da se razčistijo nekatera vprašanja in da se ustvarijo potrebni pogoji za podpis pogodbe proti širjenju jedrskega o-rožja. Ponovno se je vrnil na vprašanje pomiritve s Poljsko in pri tem dejal, da je prepričan, da bodo z dvostranskimi pogajanji dosegli najprej nenapadalno pogodbo s Poljsko, ki je pogoj za vzpostavitev diplomatskih odnosov med Varšavo in
Bonnom. Na vprašanje, ali namerava kmalu potovati v Moskvo ali v Varšavo, je Brandt odgovoril: »Danes ne morem odgovoriti na to vprašanje. Pripravljamo se na tež-
(Nadaljevanje na 2. strani)
WUly Brandt
Pogajanja o meji med Kitajsko in SZ
PEKING, 21. - Danes je partijsko glasilo »Ljudski dnevnik* objavilo na notranji strani kratko vest, da so se pričeli v Pekingu sovjetsko - kitajski razgovori o vprašanju meja na osnovi dogovora med obema vladama. List nato še navaja člane delegacij, ki se udeležujejo razgovorov. Opazovalci so mnenja, da gre za podčrtovanje meja, s čimer se hoče omejiti razgovore samo na to vprašanje.
V ostalem pa ni znano, niti kje se vrše razgovori in menijo, da najbrže na sedežu zunanjega ministrstva. Vendar pa to ocenjujejo kot dober znak, češ da se na Kitajskem nekaj resnega prične ta krat, ko se o stvari več ničesar ne govori in da to pomeni, da Kitajska razgovore obravnava zelo resno.
RIM, 21. — Danes je v starosti 81. let umrla Rina Buozzi, vdova po antifašističnem sindikalistu Brunu Buozziju, ki so ga nacisti med umikom iz Rima 13. aprila 1944. leta ustrelili kot talca. Svojcem pokojnice so poslali sožalne brzojavke številne osebnosti, med katerimi je tudi predsednik republike Saragat.
tinske pokrajine, katerima bo podeljenih nekaj zakonodajnih in upravnih pristojnosti dežele. Gre za 22 novih pristojnosti, medtem ko bo dežela ohranila svojo pristojnost za zadeve, ki so posebne deželne važnosti ter nekatere bistvene pristojnosti glede enotne ureditve krajevnih ustanov in storitev. V okviru razširitve sedanjih pokrajinskih pristojnosti predvideva poglavje možnost direktnih finančnih odnosov med državo in pokrajino brez posredovanja dežele, priznanje pokrajini pravice pritožbe proti državnim zakonom in ukrepom pred u-stavnim sodiščem (to pravico ima danes samo dežela), vključitev v deželni statut posebnih norm, ki naj omogočajo demokratično sožitje različnih jezikovnih skupin v Gornjem Poadižju.
Isto poglavje predvideva tudi nekaj specifičnih ukrepov v korist nemške in ladinske manjšine, in sicer: izrecno priznanje, da spada zaščita nemške in ladinske jezikovne manjšine med nacionalne interese: izboljšanje norm za uporabo nemškega jezika v javnem življenju in pred sodišči v deželi: ukrepe za postopno dosego proporcionalnosti med jezikovnimi skupinami v javnih uradih: končno še nekatere posebne ukrepe, kot so krajevni radiotelevizijski programi, sestava komisije za izvrševalne norme in bocenskega oddelka sodišča za administrativno pravico, vrnitev nemških priimkov in italijanskega dr žavlianstva bivšim optantom. Predvidene so tudi nekatere posebne oblike zaščite za ladinsko manjšino.
Četrto poglavje predvideva nekatera določila, s katerimi naj bi o-nemogočili sprejetje zakonov ali u-krepov, ki bi bili nasprotni načelu enakosti med jezikovnimi skupinami. Tako je npr. predvidena možnost, da se pokrajinski svetovalci pritožijo na ustavno sodišče proti pokrajinskim ali deželnim zakonom, da se občinski ali pokrajinski svetovalci pritožijo na sodišče za administrativno pravico proti upravnim ukrepom krajevnih ustanov javne uprave, da se za odobritev postavk proračuna bocenske pokrajine lahko zahteva tudi odobrifen glas večine pokrajinskih svetovalcev italijanske jezikovne skuoine. Predvidena je tudi pravica do predstavništva v tistih občinskih odborih, kier ima manišinska jezikovna skupina najmanj dva občinska svetovalca.
Peto poglavje obravnava odnose med državo in krajevnimi avtonomnimi oltalarafcmd. ki bodo tako urejene: pir;im®ma zakonodajna moč dežele in pokrajin mora spoštova ti ustavo in načela jurddične ureditve države, mednarodne obveznosti, nacionalne interese ter temeljna določila republiških družbeno gospodarskih reform. Glede sekun. dame zakonodajne moči bodo mo. rale dežela in pokrajina spošto. vaitd načela državnih zakonov, ki urejajo posamezne predmete. Preden bi stopali v veljavo, bodo de želnd in pokrajinski zakoni podvrženi vladni kontroli glede ustavne zakonitosti in možnosti interesnih konfliktov. Vlada se bo lahko pritožila proti deželnim in pokrajinskim zakonom na ustavno sodišče ali na parlament, v primerih, ko bd avtonomni zakonodajni sveti ne soglašali z vladnimi ugovori. Dr-
Z RAZPUSTITVIJO VEČINSKE STRUJE »IMPEGNO DEMOCRATICO
Popolna zmeda v vodstvu KD odraža globoke socialne premike
V najkrajšem času se bo sestal vsedržavni svet KD - Ostavka tajnika KD Pic-colija - Položaj Andreottija in Colomba - Splošni stavki v Bologni in Bergamu
RIM, 21. — V vrstah demokristjanov je prišlo do pomembnih novih premikov, saj se je razklala najpomembnejša večinska struja stranke »impegno democratico*, ki je imela dosedaj številna leta v rokah dejansko oblast v stranki sami in tudi v javnem življenju. Dosedaj je imela ta struja tri najvažnejše ključne položaje: predsednika vlade Rumorja, tajnika stranke Piccolija in predsednika poslanske skupine KD Andreottija.
Včeraj bi moralo biti normalno posvetovanje struje, do katerega pa dejansko ni prišlo, ker se je struja razbila na dva dela: skupino okrog tajnika Piccolija in predsednika vlade Rumorja in skupino, ki jo vodita Colombo in Andreotti.
Posledice so takojšnje, saj je Pic-coli že napovedal, da bo podal ostavko, oziroma da se bo samo formalno sestalo vodstvo stranke, ki naj to ostavko nekako še ratificira. Istočasno pa je Piccoli napovedal, da bo poslal pismo predsedniku stranke Zaccagniniju, da naj skliče vsedržavni svet, ki bo obsežno razpravljal in na katerem bo prišlo tudi do volitve novega vodstva stranke.
Formalno je do razbitja prišlo s sklepom, ki sta ga sprejela pred sednik Rumor in Piccoli, češ rla jc
in z zelo megleno izjavo, v kateri pa je odločilni stavek, da se razpušča struja «impegno democratico*.
Premiki v KD imajo nedvomno tudi osebni pečat, dejansko pa gre v bistvu za globoke politične spremembe, ki odražajo novosti, ki prihajajo do izraza v političnem in socialnem življenju in ki jih označujejo množične borbe delovnih ljudi ter izredna sindikalna enotnost vseh od katoličanov do komunistov. Gre za politično krizo, o kateri je že dalj časa govorila laična levica in ki je v KD sami prišla očitno do izraza predvsem z novim stališčem Mora in njegovih «prijateljev», ki so se odločno premaknili proti levi.
Na zadnjem kongresu je bilo razmerje sil med strujami v stranki naslednje: «impegno democratico* (Rumor, Piccoli, Andreotti in Colombo) 38,2 odst. glasov, fanfanijan-ci 15,9 odst., morotejci 12,7 odst., forze nuove in base 18,2 odst., ta-vianci 9,5 odst., Sullova 'evica 2,6 odst. in Scelbov «centrizem» (edina uradna desnica v stranki) 2,9 odstotka.
Sedaj se to razmerje sil bistveno spremeni in se ustvarja nova večina, ki je še vedno povsem nejasna in so odprte razne možnosti Go-treba premostiti razlike v strujah i vori se, da se bo Fanf nijo\ a sku
pina pridružila, odnosno ostala trdno priključena, Rumorju in Picco-liju in da bo ta nova struja lahko računala na kakih 80 od 183 svetovalcev vsedržavnega sveta KD, levica ima sama okrog 60 svetovalcev, 23 pa Taviani, kakih 20 pa pripisujejo Andreottiju in Colombu, tako da bi jeziček na tehtnici lahko predstavljala Tavianijeva skupina.
Odločilno je seveda tudi stališče nove grupacije, ki jo vodita Colombo in Andreotti in ki sta — vsaj po prvih znakih — bistveno izpre-menila ton svojih izjav. Colombo je dal intervju tedniku «Espresso», v katerem ugotavlja, da ni bistveno vprašanje štiristranske ali dvostranske vlade, čeprav se sam zavzema za štiričlansko vlado, temveč vsebina vladnega programa, ker so predolgo odlašali z izvajanjem reform. Ključna pa je ugotovitev, da mora v strankinem vodstvu sodelovati zlasti levica stranke in torej napoveduje zavezništvo z levico, ki jo vodi Moro.
Danes se je sestalo tudi vodstvo PSI, ki je razpravljalo o položaju zlasti v vidiku sprememb, do katerih je prišlo v demokristjanskih vrstah. Vendar pa so prve izjave oprezne in se uradno poroča predvsem o razpravah o odgovoru, ki ga bodo sestavili v četrtek na predlog republikanca La Malfe, da bi
se sestali PSU, PSI in PRI in razpravljali o obnovitvi organskega levega centra.
Jutri se sestane vlada, ki bo obravnavala zakonske predloge o or ganiku železničarjev ter zakonski predlog o položaju uslužbencev PTT. Gre za nujni sestanek, saj je že napovedana stavka železničarjev, pismonoše stavkajo, drugi uslužbenci PTT pa so tudi že napovedali dvodnevno stavko.
V zvezi z uslužbenci železnic je bil danes sestanek med sindikalnimi predstavniki in ministrom za promet Gasparijem, ki se ni zaklju čil in se bo jutri ob 12. uri nadaljeval. Gre za poskus, da se prepreči stavka in kaže, da obstajajo stvarne možnosti za sporazum tudi v zvezi z jutrišnjo sejo vlade.
Nadaljujejo ge delne stavke kovinarjev v raznih pokrajinah in po napovedanem vrstnem redu stavke drugih kategorij. Danes sta bili v Bergamu in Bologni splošni stavki Obe sindikalni manifestaciji sta potekali v vzornem redu. V Bergamu na je prišlo po manifestaciji, ki so jo priredile sindikalne organizacije, do neredov in so nekateri vdrli v poslopje generalnega ravnateljstva Italcementi, kjer so razbili steklena vrata in nekaj pohištva. Vse tri sindikalne organizacije so te izgrede odločno obsodile!
žava bo ohranila pristojnost izdajanja posebnih ukrepov o imenovanju komisar jev iz razlogov, ki zadevajo javni red. Zupani bodo se vedno odgovorna pred državo gleda svoje dejavnosti kot držami funkcionarji.
Šesto poglavje trdi, da je namen statuta iz leta 1948 ter spremembe, ki jih sedaj predvidevajo, zagotoviti organski kulturna, družbeni J n gospodarski razvoj vseh krajevnih prebivalstev v skladu z bistvenimi zahtevami vsedržavne skupnosti in mednarodnih sporazumov. Po statutu in po spremembah, ki jih predvideva paket, bodo avtonomne kompetence za nekatera posebno važna področja sledeča:
Šolsko področje: Na podlagi sekundarne pristojnosti pokrajine bo šola (z izjemo univerze) treh jezikovnih skupin še naprej delovala v sklopu zakonskih načel, ki tvorijo vsedržavno šolsko ureditev. Sola vsake skupine bo imela svojega intendanta. Intendant za italijanske šole, ki bo državni funkcionar, bo imel tudi nadzorne naloge nad nemško in ladinsko solo. Učno osebje bo še naprej v državni službi. Za zagotovitev veljavnosti šolskih diplom bo treba za vse spremembe programa upo števati mnenje višjega sveta za javno vzgojo. Izpitne komisije bo imenovala država.
Gospodarsko področje: bocenska in tridentinska pokrajina (kot tudi dežela s posebnim statutom) bosta pristojni za pripravo pokrajinskih gospodarskih načrtov, oh upoštevanju bistvenih načel in ciljev vsedržavnega gospodarskega programa. Pokrajini bosta imeli tudi primemo pristojnost na področjih poljedelstva in turizma ter sekundarno pristojnost glede trgovine in povečanje industrijske produkcije. Za o-krepitev industrije so predvidena nakazila sporazuma med državo in pokrajino.
Področje dela: na podlagi temeljnih načel vsedržavne zakonodaje je bilo priznano načelo, da imajo prednost pri zaposlitvi stalno bivajoči v bocemski pokrajini. Pokrajina bo pristojna za namestitev komisij, ki naj nadzorujejo nad dejavnostjo uradov za delo (ki ostajajo državni organi). Po-krajini se priznava tudi zakonodajna pristojnost glede delavskih knjižic, vajenstva, kaitegorij in kvalifikacij.
AraagTaf ln stalno bivališče: pokrajinska uprava bo imela pravico, da se seznani in da nadzoruje delovanje, ki se nanaša na to javno področje, ki ga bodo opravljali pri. stojni organi na osnovi državne u-reditve.
Ljudske gradnje: primarna zakonodajna pristojnost, ki je bila glede tega vprašanja že v pristojnosti pokrajinske uprave, Je bila priznana pokrajini na osnovi razvoja državne zakonodaje v tem pogledu, ki se nanaša na javne gradnje z državno podporo, vključno na dejavnost zavodov, ki niso pokrajinskega značaja. Ostanejo v pristojnosti državne uprave samo gradnje za državne uslužbence ter za vojne invalide.
Drugi del paketa obsega pet točk. Prva točka se sklicuje na srečanje med italijanskim in avstrijskim ministrom 25. maja 1S64 ter govori o «iskanju rešitve, ki naj temelji na spoštovanju juridičnih stališč o-beh držav glede izvrševanja pariškega sporazuma 5 septembra 1946».
V	drugi točki je orisano italijansko stališče: v njej je zatrjeno, da je italijanska vlada izvršila pariški sporazum. Zaradi tega ne sme zaključek sedanjega spora pomeniti za Italijo sprejemanja večjih mednarodnih obvez ali kakorkoli različnih od obvez, ki izhajajo iz pariškega sporazuma. Ukrepi, ki jih bo italijanska vlada sprožila za razširitev pristojnosti bocenske in tridentinske pokrajine, bodo imeli notranji in avtonomen značaj. Za morebitne bodoče spore o izvrševanju pariškega sporazuma je Italija pripravljena pristati na to, da bi spore reševalo mednarodno sodišče v Haagu. Ta načela je parlament sprejel septembra 1966 in julija 1967.
V	tretji točki je rečeno, da je postopek za zaključek spora z Avstrijo določen v »operativnem koledarju*. V četrti točki je orisan postopek, po katerem je italijanska vlada pripravila svoje predloge za Gornje Po-adižje. V tej zvezi se še enkrat o-menja delo »komisije devetnajstih* ter posvetovanja z avstrijsko vlado.
Peta točka trdi, da ureditev spora ne predvideva nobenega sporazuma z Avstrijo, ki bi utegnil pomeniti razširitev ut spremembo pariškega sporazuma 5. septembra 1946, pač pa predvideva samo sklenitev italijansko avstrijskega sporazuma, po katerem bo morebitne bodoče spore med obema državama glede izvrševanja obstoječih dvostranskih pogodb reševalo mednarodno sodišče v Haagu. Med dvostranske pogodbe je seveda vključen tudi pariški sporazum iz leta 1946, ki ostaja edina mednarodna pogodba glede Gornjega Poadižja.
Wallnoefcr o rešitvi spora z Italijo
DUNAJ, 21. — Predsednik tirolske deželne vlade Waltnoefeir je iBjaJvil, da se bodo politični predstavniki Severne in Južne Tirolske sesitaJd še pred kongresom Volksper. ted, kd bo 22. novembra v Merami. Poleg tega je tudi napovedal, da bo prišlo do razprave v deželni tirolski skupščini 14. oktobra, ko bedo govorili o stanju pogajanj med Italijo in Avstrijo, o vsebini »paketa« in o ((Operativnem koledarju*.
Poročilo Mora
(Nadaljevan e s 1. strani)
bi se po njegovem morale udeležiti tudi ZDA in Kanada (kar pa je g avni kamen spotike za sklicanje Konference) in ugotovil, da predstavlja osnovno sporno vprašanje združitev Nemčije. V tej zvezi je zavrnil možnost, da bi Italija eno-s ra< sko priznala Vzhodno Nemčijo. Moro je ugotovil, da je pri procesu pcmirjenja prišlo do resnega za stoja zaradi sovjetske okupacije Č SSR, s č mer so se kršile osnovne norme ustanovne lis.ine OZN.
Moro Je nato govor'?! še o Vietnamu, zlasti podrobno o vprašanjih Sredozemlja, spremembah v Libiji, italijanskemu prispevku k naporom za razorožitev in mednarodni agenciji za atomsko oboro litev.
Med razpravo je danes za PSIUP Luzzatto dejal, da Morov govor odra a popolno praznino in zlasti krtiziral italijansko privrženost atlantskemu paktu, ki onemogoča vsako pobudo. Govoril te tudi o izrednih načrtih NATO, ki so prišli zadnje časa na dan, do prepira pa je pri lo, ko je trdil, da je Moro obžaloval, da je v Libiji bil odstranjen kralj Ibris.
Za Liberalce je Cantailuipo pozitivno ooenil Morov govor in med drugim tudi izjavil, da se »strinjajo s politiko, ki ste jo vodili v Jugoslaviji«. Nato pa je govoril predvsem o NATO in zavrnil vsako moinost evropske konference.
Nenni Je govoril predvsem o Kitajski. Grčiji, atlantskem zavezništvu in evropskem združenju. Predstavništvo OZN je omejeno, dokler ne bo zastopana tudi Kitajska, kar tudi vodi, da se Kitajska postavlja na odkrito sovražen odnos ne samo do ZDA temveč tudi do SZ. Treba je opustiti tezo o dveh Kiltaijelkah, saj drugače ni mogoče narediti koraika naprej k univerzalnosti OZN.
Glede Grčije .je Nenni dejal, da se zaostruje vojaški in policijski režim in da obsta ja samo možnost, da se Grčijo izključi iz evropskega sveta, evropskih organizme^ in NATO. Glede Evrope pa je mnenja, da je treba »priključiti« Veliko Britani jo v pričakovanju, da bo Pariz naredil korak naprej od prvotnih ostrih Gauilističmih pozicij.
Zagovarjali je sodelovanje Italije v NATO vendar pa nadaljeval, da Je treba iskati sodelovanje z državami z drugačno notranjo ureditvijo — «kot smo to naredila z Jugoslavijo« — pri čemer pa predstavlja najresnejšo zapreko pri splošnem sodelovanju za mdr o-kupaciija CSSR, ki je v nasprotju z listino OZN in celo varšavskim paktom. KI juto temu pa se lahko nadaljuje proces pomiirjenja, ne seveda za ceno ,da bi enostavno zbrisali z dnevnega reda češkoslovaško dramo.
Zadnja je danes govorila za KPI Nillde Jotti, ki .je dejala: «cenimo nov in strpen duh govora zunanjega ministra«, nato pa je obžalovala, da pa prihajajo v italijanski zunanji politiki še vedno do izraza stare Sheme, kot na primer sodelovanje Italije v NATO z vsem, kar iz tega izhaja in predvsem v zvezi z omejevanjem italijanske avtonomije v zunanji politiki in podrejenosti do ZDA. Glede evropske varnosti .je ugotovila, da bi lahko Italija bistveno prispevala z izrecnim priznanjem dveh nemških držav tel priznanjem obstoječih meja, itaUjamska vlada pa obratno povezuje nemško vprašanje s češkoslovaškim, pri čemer je spomnila na stališče KPI do češkoslovaških dogodkov. Glede politike Italije na Sredozemlju je ugotovila, da gre za dvojno in nejasno politiko, o Kitajski pa je dejala, da Je prava sramota, da je Drišlo do priznanja šele po 20 letih.
Razorava v poslanski zbornici se bo jutri nadaljevala z govori o zunanji politiki.
Willy Brandt
(Nadaljevanje s 1. strani)
ko delo in zaradi tega mi ne bo ostalo mnogo časa za potovanja, razen seveda potovanja v Haag, kjer se bom udeležil evropskega vrha« Popoldne je novi predsednik vlade šel na sedež zvezne vlade, kjer ga je sprejel dosedanji kancler Kie-sdmger. Tu je bila kratka ceremonija o predaji poslov, nakar sta se Kiesdnger in Brandt zadržala v kratkem zasebnem razgovoru. Pred predajo poslov se je Kiesdmger zahvalil vsem sodelavcem predsedstva vlade za delo, ki so ga skupaj opravili.
Sinoči Je Brandt sestavil novo vlado, in sicer: predsednik vlade Willly Brandt (SPD); podpredsednik in zunanji minister Scheel (FDP); notranji minister Genscher (FDP); minister za pravosodje Jahn (SPD), minister za promet in pošto Letoer (SPD); minister za gradnje laritzem (SPD); minister za znanstvene raziskave in šolstvo Leussdirtk (neodvisen); minister za prehrano Ertl (SPD); minister za gospodarsko kooperacijo Eppler (SPD); minister za odnose med obema Nemčijama (to ministrstvo se je do sedaj imenovalo ministrstvo za ponovno združitev) Franke (SPD), minister brez listnice pri predsedstvu vlade Ehmke (SPD): minister za Javno zdravstvo in družinska vprašanja Strobel (SPD i: minister za gospodarstvo Schiller (SPD); minister za finance Moel-ler (SPD); minister za obrambo Srnddt (SPD); minister za delo in socialni red Arondt (SPD).
Krščansko demokratska stranka je takoj po izvolitvi Wiillyja Brandta za novega predsednika vlade napovedala oster boj vladini koaliciji
v parlamentu. Načelnik parlamentarne skupine krščanskih demokra tov Barzel je danes popoldne na seji parlamentarne skupine izjavil, da Krščanska demokratska zveza tel Krščanska socialna zveza ne bosta dala miru novi vladni koaliciji, ker je ta koalicija opravičena samo matematična, ni pa zmagala na volitvah.
Iz Rima poročajo, da je predsednik vlade Rurnor poslal novemu zahodhonemškemu kanclerju Wtlyju Brandtu brzojavko, v kateri mu čestita v imenu italijanske vla de in v svojem imenu za izvolitev fci mu hkrati vošči, da hi čim boljše opravil svoj mandat v korist tel napredek nemškega naroda Pozdravno brzojavko sta poslala Wildyju Brandtu tudi zunanji minister Moro in tajnik PSU Feni.
Tudi predsednik ZDA Ndxon Je poslal WWyju Brandtu čestitke ob njegovi izvolitvi za zaihodnonem&ke-ga kanclerja.
OBJAVLJENI SKLEPI g. PLENARNE SEJE CK ZKS
Komunisti morajo prevzeti nase večjo odgovornost
Jasna ustvarjalna marksistična pozicija v teoriji in praksi je ena poglavitnih nalog Zveze komunistov in njenih članov
(^ IT	P('«;,bneea, dopisnika) ljanju skrivajo nesprejemljive po-
LJUBLJANA, 21. V Ljubljani litiene cilif? in včasih	narrum«
Ljubljani
so danes objavili sklepe osme plenarne seje centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, ki se je v zadnjih dneh z vmesnimi presledki trikrat sestal. Seja pa se je končala sinoči. Centralni komite je sprejel sklepe in stališča za to, da bi se uveljavila nad'la sprejeta na šestem kongres1’ JI veze komunistov Slovenije in devetem kongresu Zveze komunistov Jugoslavije ter v številnih dokumentih drugih organov Zveze komunistov in pa zaradi tega, da bi organizacije, vodstva in članstvo pospešili dolgoročne procese svoje in družbene preobrazbe. Poleg načelnih stališč podrobneje razčlenjenih in utemeljenih v uvodnem referatu in na razpravi na osmi seh, centralni komite vnovič in posebej poudarja naslednja stališča in sklepe:
Slovenski delavski razred se je s svojo revolucionarno avantgardo v zgodovini vedno zavzemal za u-veljavljanje slovenskega naroda, za vsestranski razvoj vseh njegovih ustvarjalnosti, za njegov popolni razcvet. Skupaj z zvezo komunistov je največ prispeval k napredku svojega naroda, predvsem tudi zato, da se je upiral težnjam in vplivom, ki bi ga lahko spremenila v nesuveren privesek katerekoli svetovne politične grupacije ali ga odvlekel v preživele odnose v stagnacijo, v zaprtost in provinciona-lizem. To pot morajo komunisti in delovni ljudje Slovenije čuvati, negovati in naprej razvijati 'to kar je zapisano v sklepih plenarne seje. Zato morajo, pravijo nadalje sklepi, komunisti, ki delajo v republiški skupščini, v republiškem izvršnem svetu in drugih ustreznih organih, prevzeti nase večjo odgovornost in osebno pripravljenost za sodelovanje Slovenije pri graditvi federacije na sodobnih samoupravnih temeljih, ker najbolj ustvarjalen pa mora biti delež vseh slovenskih komunistov. Uresničevanje vodilne vloge delavskega razreda v konkretnih zgodovinskih okoliščinah je trajno aktualna tema in naloga Zveze komunistov. Le ta mora odločno zavračati tiste teze in prakso, ki zanikajo vodilno vlogo delavskega razreda v progresivnem razvoju družbe ter nadaljevati organzirano teoretično in raziskovalno delo za temeljitejše spoznavanje procesov v socialni strukturi in delavskem razredu. Zveza komunistov se s tem, ko nasprotuje koncepciji državnega socializma, bojuje proti degradiranju marksistične ideologije. Marksistična teorija in ideologija je pogoj za spreminjanje obstoječih družbenih odnosov, za predvidevanje in opredeljevanje v dilemah družbenega razvoja. Jasna ustvarjalna marksistična pozicija v teoriji in praksi je ena izmed poglavitnih nalog Zveze komunistov in vsakega njenega člana posebej. Razredni odnos pa mora biti tudi bistven pogoj za članstvo in za sprejemanje v Zvezo komunistov. Komunisti so dolžni v vsaki družbeni situaciji dialektično povezovati vsebino in demokratične oblike boja za socializem ter se v vsakodnevnem boju spopadati z birokratskimi in tehnokratsko menažerskimi pogledi na družbeni razvoj z malomeščanskimi nazori, z omahljivim leaderstvom in podobnim. Zaostriti je treba boj in revolucionarni odnos do socializma in samoupravljanju tujih in sovražnih sil, ki v geslih o demokraciji in samouprav-
litične cilje in včasih celo namene poraženega belogardizma. Centralni komite v zvezi z reformo v ce loti sprejema in podpira sklepe zadnje seje predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije o aktualnih družbeno - ekonomskih vprašanjih, ki jih morajo ustvarjalno konkretizirati vse organizacije in komunisti posameznih delovnih skupin ter se zavzemati za njihovo dosledno uresničevanje. Komunisti v zveznih republiških in občinskih organih, bančnih ustanovah, zbornicah in delovnih organizacijah morajo storiti vse, da se čim prej odpravijo žarišča nelikvidnosti in inflacije, na vseh ravneh, torej ne samo v federaciji, pač pa tudi v republiki in v občinah je treba odpraviti vse oblike državnega kapitala in preprečiti sleherno možnost njegove vnovične oživitve. Komunisti v Sloveniji podpirajo prizadevanje za hitrejši razvoj manj razvitih področij v Jugoslaviji v okviru realnih zmogljivosti. To je zapisano med drugim v sklepih 8. seje centralnega komiteja. Sklepi na koncu obvezujejo organizaciio Zveze komunistov na temeljito pripravo za konferenco Zveze komunistov Slovenile, ki io predvidevajo za mesec december.
D. K.
~ - -4'; Ji
Zimski kostim s širokim usnjenim pasom ln z večbarvno ruto
........................1.mini...iimiii.lunini......
NOVO ODKRITJE «NEW Y0RK TIMESA>
Tudi Nobelov nagrajenec 1969 dr. Luria na «črnem seznamu»
NEW YORK, 21.	— Današnji lumbije, Pennsylvanle, Stanforda ;n
«New Yoric Times« piše v svojem' posebnem dopisu fa Washingtona
da obstaja tudi druga «čmi seznam« slavnih ameriških znanstvenikov, med katerimi je tudi letošnji Nobelov nagrajenec za medicino dr. Salvatare E. Luria, ki niso imeli lz političnih razlogov dostopa do funkcij v zveznem ministrstvu za zdravstvo, za šolstvo in socialno varstvo.
2e 9. oktobra letos Je časopis objavili vest o prvem seznamu z 48 imeni znanstvenikov, kd so bili, kot v časih Mc Carthyjevega «lova na čarovnice« na črni listi. In to predvsem zaradi solidarnosti z le-vičarskduni idejami aii pa tudi, ker so v zadnjih letih nasprotovali vojni v. Vietnamu.
Odkritje «New York Timesa« Je sprožilo v znanstvenih, kongresnih jn novinarskih krogih val razburjenja in zgražanja, zaradi česair so v to zadevo zapletena ministrstva ne mudoma javila da «proučuJeJo celotni postopek«. Medtem ko z ministrstva ni bilo po objavi drugega seznama nobene reakcije, Je zgražanje v znanstvenem svetu zavzelo obliiko splošnega protesta, ki je doseglo višek z resolucijami in dnevnimi redi, M jih pošiljajo kongresu in raznim državnim upravam.
Drugi seznam, ki ga je objavil newyorškd časopis, vsebuje imena 48 znanstvenikov, med katerimi so poleg Lurie in drugih znanih imen na področju raziskovanja, tudi imena sedmih članov akademije za znanost, devetih članov yalske univerze, sedmih profesorjev medicinske šole «Albert Einstein«, petih z Har-vvardove univerze tei z univerz Ko-
New York Stata.
Med intervjujem je letošnji No-
belov nagrajenec dr. Luria izjavil, da res ni bil član študijskih komisij ministrstva za zdravstvo, vendar to ne pomeni, da je bil «ske-diiran«. Dr. Luria ni hotel razpravljati o zadevi in je pripomnil, da so bili njegovi osebna stiki z ministrom vedno zelo prisrčni. Znanstvenik je tudi izjavil, da Je že javno izrekel kritiko zaradi izbiranja članov raznih komisij na podlagi političnih idlej, še posebno ko gre za raziskovanja, ki ne vsebujejo tajnosti, vendar je tudi pripomnil, da ni pripravljen sodelovati v tovrstnih odborih.
V zvezi s člankom «New York Timesa« je ministrstvo za zdravstvo pojasnilo, da ne obstaja noben črn seznam, in da je ministrstvo v prejšnjih letih sklenilo, da dr. Lurio ne imenuje v eno od komisij. Ker do imenovanja v komisije pride z vabilom, ministrstvo ni dolžno pojasniti razlogov, zakaj neko osebo niso poklicali v posamezne odbore.
S srečanjem sodelavcev
25-letnica otroške revije
LJUBLJANA, 21. - V Ljubljani so se danes srečali sodelavci otroške revije »Ciciban« ob 25-letnici njenega izhajanja. Zbrali so se pisatelji in pesniki, ki objavljajo v »Cicibanu«, slikarji, glasbeniki in pedagoški svetovalci ter gostje iz drugih jugoslovanskih republik. Na
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiMMHiiiiiMiiiHiiiiniiiiiiiiimiiiiimmniiiiiiMMuiiiiiiiiiiiiMiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiMiiiii
PO ZLOČINU V LUKSUZNEM PREDELU PARIZA
Prijatelj 33-letne žrtve dokazal svojo nedolžnost?
Njegov alibi so priče v celoti potrdile
PARIZ, 21. — Skrivnost, ki obdaja umor lepe in premožne 33 letne ločene žene Beatrice Hull-man, kd so jo našld v nočd med soboto in nedeljo zadavljeno v pariški vUd v Hameau Exedmams, se ie poglablja. Mladi fotograf čilskega porekla Robert C. katerega je policija aretirala in pridržala kot «pri-čo štev. 1« je predložil preiskovalnim organom trden alibi zaradi česar ga bodo zelo verjetno že v teku dneva izpustili na svobodo, razen seveda, kar je mailo verjetno, če bi izvedenci sodne medicine neizpodbitno dokazali, da je smrt mlade žene nastopila pred 23. uro, ko se je Robert C. poslovil od prijateljice.
Zločin je odkrila Hullmanina file tna hči Isabelle, kd se je zaradi mučnih sanj zbudila in stekla v gornje nadstropje, kjer je imeia mati spalnico. Alarm sta sprožila Isabelle in njen 6-letnd brat Cyiib ki sta zbudila sosede.
Po prvih izsledkih zdravnikov Je kazalo, da Je smrt HuiUmanove nastopila malo pred 4. uro. Sedaj pt se govori, da Je bdi umor izvršen okoli polnoči. Da bd bil lahko Robert C. zapleten v zločin, bi bilo treba dokazati, da je do tega prišlo v soboto 23. uro.
Robert C. je policiji dal vse zahtevane podatke, ki so jih z lahkoto kontrolirali. Po večerji z Beatrice Hullman, s katere je bil že trt leta v prijateljskih odnosih, se je mladi fotograf zadržal z njo v razgovoru. Isabelle ln Cyril sta do 22.25 gledala televizijo in se nato odpravila spat. Robert C. se je nato
podal v «Oaffe de Flore« v Saint Germadn des Preš, kamor Je prišel okoli 23.15. To je potrdilo osebje bara, kjer je bil mladi fotograf staiinl gost. To kratko obdobje med odhodom iz vile in prihodom v bar je premajhno, da bi prišlo do kakega nenadnega spora in tragedije med Hullmamovo ln njenim gostom. Robert C. se ni več vrnil v vilo, ker je noč prespal v stanovanju prijatelja, kar je slednji tudi potrdil.
Ce ne bo kakega presenetljivega zapletljaja, bi morali Roberta C. v prihodnjih urah izpustiti na svobodo in na novo začeti preiskavo. Policija nima namreč na razpolago nobenega indica, žrtev, M je bila že štiri leta ločena, Je bivala šele dva meseca s hčerko in sinom v prenovljeni viild. Sosedje so Jo red ko kdaj videli, ker je morala večkrat v Chalons sur • Mame, kjer Je imela veliko tovarno čevljev Tudi guvemantka ni mogla nudit! policiji nobenih podrobnosti, ker Je prenočevala v vili samo v odsotnosti gospodinje, medtem ko je bila v nočd zločina v Meudonu, kjer stanuje.
Roberta C. so okoli poldneva Izpustili na svobodo. Nobenega dokaza ni bito proti njemu, Je izjavil komisar Jobard, kd vodi preiskavo.
S sodno obdukcijo umrle Hullma-nove so ugotovili, da je bila ženska zadušena. Na njej niso našli nobenega znaka nasilja. Zelo verjetno bodo preiskavo preusmerili v drugo smer. Komisar Jobart je že dal razumeti, da ni mogoče izključevati možnosti samomora. Hullma-
novo so namreč našli v nočni srajci pod rjuho. Ker ni bilo nobenega nereda bi se lahko mislilo, da jo je morilec zadavil med spanjem. S preiskavo so ugotovili, da je bila Hullmanova zadnje čase zelo potrta in ker je sumila, da je hudo zbolela, je pred dnevi šla k nekemu pariškemu specialistu na pregled.
VČERAJ V PARIZU
Tajna poroka Karima A. Kana
PARIZ, 21. — Princ Karim Aga Kan se je danes v največji tajnosti civilno oženil z lady Sarah James Crichton Stuart. Cerkveni obred bo 28. t.m. v prisotnosti sorodnikov in osebnosti ismajlske skupnosti (kakih 40 milijonov vernikov), katerih duhovni vodja je Karim Aga Kan.
Na GR v Ljubljani
Razstava španskih industrijskih podjetij
LJUBLJANA, 21. — Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so danes odprli razstavo izdelkov 15 španskih industrijskih podjetij, od katerih je večina prvič razstavljala v Jugoslaviji. Predsednik slovenske gospodarske zbornice Leopold Krese je izjavil, da je ta razstava ena izmed prvih korakov za razširitev blagovne izmenjave med Španijo in Jugoslavijo.
delovnem sestanku so govorili o »Cicibanu« in otroštvu, o »Cicibanu« v predšolski dobi in osnovni šoli, o otrokovem likovnem svetu in ilustracijah ter tisku za otroke. Ob 25-letnici »Cicibana« so odprli tudi razstavo ilustracij 16 slikarjev. Hkrati so podelili Cicibanove spominske plakete 47 umetnikom in sodelavcem, ki so v preteklih 25 letih obogatili znano revijo »Ciciban«.
MOSKVA, 21. — Sovjetska zveza je danes izstrelila satelit brez človeške posadke «Kozmos 304».
FRANČEK SAJE
V vrhovih belogardističnega narodnega izdajstva
Franček Saje, znani avtor knjige o belogardizmu, je objavil v sobotnih prilogah ljubljanskega *Dela» novo dokumentacijo o izdajalcih slovenskega naroda. Zaradi zanimivosti objavljamo v nadaljevanjih Sajetovo razpravo.
V	programu lderofašistične Straže ni bila Jugoslavija niti »samo sredstvo«, kot je dr. Ehrlich zatrjeval dr. Natlačenu, temveč le začasna taktika, ker so z vseh strani letele na stražarje ostre kritike in obsodbe zaradi protijugoslovanske usmeritve.
Sredi marca 1942 Je Straža v svojem ciklostiliranem lističu »Slovenija in Evropa« objavila svoj »slovenski program« pod naslovom »slovenska deklaracija«. V njej so zahtevali,, da slovenskemu narodu po vojni vrnejo «vse njegovo zgodovinsko narodno ozemlje« in mu priznajo suverenost. Kot zunanji plašč so dodali, da »želi slovenski narod federativno sožitje z južnimi narodi«, na severu pa hoče »seči v roke Čehom in Slovakom ter tako ponovno zvezati, kar je umetni germansko-madžarski imperialistični klin v osrčju Podonavja raz-družil«. V zadnji točki so svoj uto-pistični načrt takole utemeljili;
«Smatramo, da ni le v interesu vseh severnih in južnih slovanskih narodov, ampak tudi v interesu nove Evrope in bodočega svetovnega miru, da se severni in južni slovanski narodi združno v skupno srednje-evropsko zvezo od Baltika do Egeja, vsaka nemška državnost pa iz osrčja Podonavja za vselej izloči. Tako bo popravljena naj večja versajska napaka.«
Ta program so stražarji podrobneje razlagali v «Sloveniji in Evropi«. Njihova stališča so povzročila «mnogo natolcevanja« v klerikalnih vrstah in tudi vodstvo SLS je »videlo v njej zanikanje Jugoslavije«. (Cesarjev referat 16.8. 1942).
V	svojem zaupnem krogu so stražarji odkriteje govorili. Tako je neki član vodstva Straže na starešinskem sestanku leta f942 po ohranjenem rokopisu brez slepomišenja takole razčlenjeval odnos do Jugoslavije:
»Iz našega 'prvega' zakona nas no vežejo v vesti, moralno več nobene omejitve, dolžnosti do skupnega življenja ali postave in uredbe... Zavedamo se, in si hočemo ves čas obdržati prezentno pred očmi dejstvo, da je bil naš prvi 'zakon' ločen najmanj enako prav-
iuiiiiiiiiMiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiii||imii||||lnNJ„,,im,lll,lll||l|l|||)|||||||||||||||||||||||||||||||
V	SANTIACU IN FELIPU
V	kali zadušen upor dveh čilskih polkov
v
Čilska komunistična partija vabi ljudstvo na borbo proti reakciji
SANTIAGO, 21. — Danes sta s« niika Freda na nevzdržen položaj
dva polka čilske vojske uiprla vladi. Upor so organizirali častniki, kd so Jih pred kratkim upokojili. Predsedniku Clila Eduardiu Freiu se je posrečilo s pomočjo zvestih sil zadušiti upor in je odredil obsedno stanje. Predsednik je tudi prekinil zasedanje parlamenta, medtem ko so višja vojaška poveljstva sprejela vse ukrepe proti upornikom.
Do upora je prišlo v Samtiagu ln v San Felipe severno od čilskega glavnega mesta. O poskusu upora je predsednik obvestil z u-radndm poročilom javnost. V poročilu je naveden potek poskusa upora in sicer:
1.	Danes ob 5. uri sta se po-veljnik Marshal tel kapetan Melra, M sta bila upokojena, predstavila z uporniškimi nameni poveljstvu polka «Yumgay» v San Felipe. Poveljstvo te enote je oba aretiralo.
2.	Ob 6. uri je kapetan Mora nasilno prevzel poveljstvo polka »Tacna«. Tedaj je bil v vojašnici polka tudi pred kratkim upokojeni general Roberto Vlaux.
3.	Višja vojaška oblast Je sprejela vse ukrepe za zadušitev uporniškega gibanja
4.	Oborožene sile so kakor vedno obranile disciplino in ostale zveste ustanovam in vladi republike.
5.	Vlada poziva narod, sindikate, kmete, delavce, žene in politične stranke, da odbijejo ta uporniški poskus in potrdijo zvestobo zakoniti im demokratični vladi.
6.	Vlada bo spreti obveščala narod o položaju.
Brž ko se je zvedelo o poskusu upora so študentje zapustili šcie tei se podali pred vojašnico polka «Tacna», kjer naj bd prišlo do spopada med uporniki in vladi zvestimi silamd. Sindikat rudarjev Je preglasil kot protest proti uporniškim silam stavko, medtem ko se Je opoldne zbrala pred vladno palačo ogromna množica, kd Je vzklikala predsedniku Fredu in Čilu.
Čilska komunistična partija Je s proglasom povabila delavce, kmete ln študente na mobdldzacdjo v o-brambo demokratičnega režima. Po-llttdčnd urad čilske KP Je v proglasu naglasil, da hočejo z uporniškim gibanjem odpraviti svobodo tei demokratična Jamstva, ki sta si ju delavski razred in narod pridobila. KP zahteva ostre ukrepe proti izdajalski reakciji.
V nekaterih krogih so mnenja, da ne gre za uporniško gibanje prevratnega značaja, temveč le za upor proti nizkim plačam pripadnikov oboroženih sil. Nezadovoljstvo traja že precej časa tel častniki v severnem predelu države so že s pismom opozorili predse cl
General Roberto Viaux je danes objavil »Poziv javnosti« v katerem pravi, da je današnja akcija le v okviru vojaškega poklica. General je potrdil predsedniku zvestobo republiki in izjavil, da ne nameravajo »škoditi ne temeljnim ustanovam republike niti tistim, ki jo na podlagi ustave upravljajo« ter nadaljuje: »Nismo nikoli nameravali nastopiti proti sindikatom in drugim organizacijam našega ljudstva, ker vojska predstavlja ljudstvo. Želimo samo vzpostavitev normalnega položaja, da bi lahko častno nadaljevali našo poklicno dolžnost.«
»Grandeur« še vedno v modi
Francija bo imela «vohunsko letalo*
PARIZ, 21. - Tudi Francija Do imela lastno »vohunsko letalo« z vsemi elektronskimi napravami, ki jih ima ameriški «Super Constella-tino EC i21». V vojaškem proračunu je namreč tudi postavka 30 milijo nov frankov za nakup in ureditev letala. Vlada išče najbolj primerno letalo, ki bi ga spremenila v »vohunskega«. Verjetno bodo izbrali »Breguet Atlantic« al: štirimotomo transportno letalo znamke «DC 6» ali «DC 7».
noveljavno, kakor je bil sklenjen ter vmes ponovno, in sicer ne po naši krivdi, lomljen. Zato bi bilo naravnost bedasto pa obenem tudi proti naši vesti, če bi se dali zavesti mnenju, ki se mnogokrat širi iz nečistih nagibov ali pa po nevednosti, da ta ločeni 'zakon' še vedno velja ter nas kakorkoli veže...
V	Jugoslaviji smo živeli Slovenci dobrih 20 let. Danes ni odveč, če poudarimo, da je bila Jugoslavija vendarle velika utvara. Ta pa je obstojala sploh samo pri nas, v Sloveniji, vsi drugi narodi v državi niso namreč z njenim obstojem nikdar računali. Srbi so živeli in delali le za Veliko Srbijo, Hrvatje so živeli mimo države...«
Zatem je predavatelj govoril o srednji Evropi, upravičenosti «po narodnih mejah na Vis. Turah ter Po koridorju do Donave« in o družbenem redu, ki bi zavaroval krščansko tradicijo in kulturo. V poglavju »Kam naj se odločimo?« se je zopet vrnil na jugoslovansko vprašanje in med drugim rekel:
»Morda smo v zgornjih izvajanjih nanizali dejstva, iz katerih bi se komu zdelo, da se vsiljuje vnaprej sklep, ne v Jugoslavijo. Tega namena gotovo ni bilo, čeprav se res ne zavedam, kateri bistveni moment, ki bi dokazoval nasprotno nujnost, bi prezrl...
Po vsem tem pa bo vendarle že čas, da se vprašamo, kaj pa z Jugoslavijo?... Prepričan sem, da nas po vojni, če sami ne bomo hoteli, v Jugoslavijo nihče ne bo silil. Kajti kakšen naj bi bil nov pravičen red, če naj bi se zopet ustvarjal po kakih mednarodnih klikah v emigraciji, narodi pa naj bi pri tem ne sodelovali?...
Če se bo namreč res ustvarjal pravičen novi red, potem bi imel pri tem besedo za Čehe predvsem tudi Hacha in ne Beneš, za Slovake Tiso in ne Hodža in za Srbe Nedič iri ne Simovič. Ne bi bil namreč «red», če bi bili določeni za oblastnike framasoni in korup-cionisti tedaj, kadar -e treba uresničevati blaginjo narodov, pošteni ljudje pa tedaj, kadar je treba z narodi deliti trpljenje...«
Po stražarskem mnenju naj bi »novi red« v povojni Evropi urejali kolaboracionisti in kvislingi kot »pošteni ljudje«.
Na jesen 1942 so stražarji čuli »klevete« o njihovem programu ki so se širile med klerikalci. Ker so bili tudi «od strani strankinega vodstva (SLS - op. F.S.) ponovno izrečeni očitki oz. dvomi, češ da so stražarji proti Jugoslaviji, proti zvezi s Srbi iid.», so »stražarski starešine na svojem sestanku dne 4. o.itobra 1942 o tem razpravljali in se zedinili, da predlože vodstvu stranke... skupno stališče«. (Pismo Straže vodstvu SLS 9.10.1942.)
V	pismu so stražarji med dru gim zatrjevali:
«Več kot jasno je, da nismo proti političnemu sožitju slovenskega naroda z ostalimi jugoslovanskimi narodi. Saj se leta 1917/18 ves narod m mogel varati, ko se je eno-dusno izjavil za zvezo z brati na jugu. Nasprotno. Mnenja smo, da je to načelno vprašanje bilo s slo venske strani dokončno odločeno v prvi svetovni vojni .»
Končno je tudi vodstvo SLS izdelalo »programsko stališče SLS oz. Slovencev sploh« in ga v za-
1943 P°sla,° ministru dr. Mihi Kreku v London.
SLS se je izrekla za federativno Jugoslavijo, odklanjala »katerokoli zrahljanje ali razpad Jugoslavije« m hkrati nasprotovala »vsem srednjeevropskim načrtom, pa naj pri-02jo ti načrti od kogarkoli«.
Klerikalno vodstvo je prevzelo stražarsko idejo proti obnovitvi Avstrije »v katerikoli obliki in v kateremkoli obsegu«. V razliko od stražarjev, ki so bili za kvislinge, P8. ?.e Je v°dstvo SLS izjavilo za kvislinske tvorbe, ki naj bi se brez Paveliča in Nediča vključile v obnovljeno Jugoslavijo. To stališče je takole formulirano:
«8. Hrvati in Srbi sta dva naroda, ki imata vsak svojo državo. Lastne politične volje nima ne ena ne druga teh dveh držav, vendar imata obe državi vsaka zase dobro n ,popojn.° državno organizacijo.
državni organizaciji se razlikujeta samo po tem, da imajo Hrvati vsaj navidezno zunanje-po-hticno zastopstvo, dočim ga Srbi sploh nimajo
9. Tako Srbi kot Hrvati želijo, da to svojo domačo državo ohranijo kolikor toliko neokrnjeno v fe-
derativni Jugoslaviji. Radi bi tj dve svoji državi prenesli skoraj neokrnjeni v novo Jugoslavijo. Hr; vatje seveda brez Paveliča, Srb' pa brez Nediča.«
Klerikalno vodstvo je menilo, d® je »edina resna težava med teina državama vprašanje skupne meje*' kar pa naj bi po vojni rešilo zave®' niško razsodišče. Ze sedaj pa div rajo »zavezniki preko londonske j”' goslovanske vlade zahtevati od M*-hailoviča, da se mora na vsak na' čin sporazumeti s Hrvati glede d® markacijske linije med Srbijo i® Hrvaško, glede odnosov med srb-skimi in hrvaškimi bojnimi silatrUi ki se bodo v trenutku zloma vsi stavile na razpolago zaveznikom*'
Na ta program SLS je vodstvo Straže skupaj z Mirkom Javor”!' kom in njegovimi sodelavci v ure® ništvu zloglasnega »Slovenskega d® ma» 13. junija 1943 odgovorilo * tako imenovano slovensko izjavo* ki so jo sestavljalci podpisali ko »mladi intelektualci SLS«. V nj®) so ponavljali in na novo utemelji' vali stražarski program srednji' evropske federacije. Izjavo so * podpisi svojih privržencev posl*11 v London.	,,
»Slovensko izjavo« so ti «mla® intelektualci SLS« 14. junija posl*” tudi vodstvu SLS in ji priložili o®' širnejše »formulacije slovenske!!® vprašanja in slovenskih teženj*’ Čez štiri dni so »gg. članom ’<*f lovnega odbora’ bivše SLS v Ljub' ljani« izročili še izredno ostro «W' tično analizo« programa SLS. Br®* sleherne pripombe so ostale le t°^ ke, ki govore o ohranitvi NezaviS' ne države Hrvatske in Nedičev* Srbije, čeprav brez Paveliča 111 Nediča
Svoji uničujoči kritiki so dodali še svoje zahteve in opomine stra*1' kinemu vodstvu, da pričakujejo polno razčiščenje«. Minuli so čast ko se je mladina pustila izriva” iz politike. Stražarji hočejo f2 3 4 5 6® novi čas obnavljati veliko dedišč*" no Kreka in Korošca, ki jo neka-teri prebivalci te hiše hi* t *e zapr*v' ljati. SLS ne sme biti in tudi ”® bo domena ene ali druge ljublj*”' ske klike...«
Cesar je tedaj obiskal Rudolf* Smersuja in mu »pripovedoval, ?® gre zoper stražarje velika gonj*' ceš da rušijo našo enotnost in d? so mnogi stražarji tako razkačen** da zahtevajo prelom s SLS«. Sme® su mu *e odvrnil, «da to enotno*’ stražarji resnično rušijo s san*® stojnim delovanjem...« (Smersujev* poročilo 15.6.1942.)
Tudi odnosi med Stražo in dh . Krekom, ministrom v ubežni vla”1 v Londonu, so bili hladni. V zač*” ku junija 1943 je prišlo v Ljublj®' no Krekovo pismo, v katerem J* med drugim poročal:
»Stražarjevo pismo o sever*”” mejah je prišlo. Ni prav nič vega... Mnogo pa je v tem dopis” z ozirom na sedanji dejanski P® ložaj tudi naivnega...«
V »Dokumentacijah«, ki so J”1 stražarji izdali 4. julija 1943, s° zamerili ljubljanskim in londo® skim voditeljem SLS, ker jim J® »neprijeten vsak glas, ki zagovari® nujnost, da sporočimo v svet sv*J maksimalni narodni program in **' hteve. Proti temu nastopajo z vsi" mi mogočimi razlogi, najrajši P® se... sklicujejo na stvarnost, de* da je treba vse te reči presoj*” stvarno...« Na koncu pa so jih °' švrknili zaradi očitka kolaboracij® ui jim vrnili milo za drago:
»Nekateri domači in londons*1 voditelji nam pri s.-ikem korak”’ ki smo ga Slovenci prisiljeni štor1” če hočemo živeti (n.pr. oboroži na samoobramba proti komunist*”' m revoluciji), dopovedujejo, da d® lamo grozne napake, da bomo ^®! igrali vse šanse pri zaveznikih, d”? da s tem, ko branimo kot nar®” svoje golo življenje, sodelujem® okupatorjem itd. To dopoveduj®!0 dan za dnem... Tako... delajo z rt*® do in malodušje doma, v tujini pospešujejo nerazumevanje za **®® položaj. Lastni voditelji nas blat*!0 z očitki sodelovanja med njimi 11 sti, ki so se prvi dali slikati z oW’ patorskimi oblastniki in ki še d®! nes sede od okupatorja imenova” v raznih ustanovah...«
Po padcu fašizma, ki je nap°v® doval tudi bližnji zlom Italije. se stražarji 27. julija 1943 pogovak jali z zastopniki SLS o ustanovit' »enotnega foruma vseh aktivnih k? toliških sil za sprejem skupnih ločitev o velikih vprašanjih«. sarjevo pismo 28.7.1943.)
(Nadaljevanje sledi)
Pogled na del Beograda, Id v tih dneh praznuje 25. obletnloo osvoboditve
V POKRAJINSKEM MUZEJU V KOPRU
Razstava o delu in borbi naših Sardincev med NOB
Samo na Sardiniji je bilo okoli 15.000 ljudi iz naših krajev - Naši ljudje tudi na Korziki in v južni Franciji ■ Zanimivi dokumenti
Zelo posrečena je bila zamisel j-.'P^reditvi razstave o borbi na-^ ‘judi med NOB na Sardiniji, ^orzikj in v južni Francija. Raz-avo sta v pokrajinskem muze-vj, v Kopru uredila odbor poiitič-pregnancev na Sardiniji in “J*K*l.,ska knjižnica v Kopru. Pri-ati je treba, da sta organiza-. Oa razstave, Srečko Vilhar in tubert Kiun — oba sta tudi avtorja pravkar izšle knjge: Narodno-svobodtilrni boj Primorcev in I-strannv na Sardiniji, Korziki in južni Franicji — naredila na-}m zgodovinarjem ze.o veliko u-tgo. Sirjj javnotsti je bilo do J**aj zelo malo znanega o boju asih »Sardincev* med NOB. Na Plošno je prevladovalo mnenije, bili sicer dialeč od doma, 'vndar kaj posebnega niso storili 7* osvoboditev. Razstava in knjti-bosta šele v vsej razsežnosti Pokazali javnosti veliki delež, ki « ,Ba naši ljudije prispevali v tu-,n' za osvoboditev.
Obiskali smo razstavo z natne-kai da naPišemo za bralce ne-0 Vtisov. Najprej naj podčrta-Jv., je bilo na Sardiniji 15.000 tT8”! ljudi. Precejšnje število teh i “1'° prepeljanih na ta pusti £ nezdravi otok že leta 1941. Od števila je bito 7000 fantov , niož, ki so pripadala posebnim ^zenskim bataljonom, 6000 je bi-Pripadnikov raznih vojaških
voi ^•i5e^ne v°iske- 2,kk) Pa Je bilo inih ujetnikov bivše jugoslovan-vojske. Fašistična oblast je , ljudii uporabljala za razna de-nn letališčih in v rudnikih. Zna-r. .,-k. da je na Sardiniji zelo malarija. Za to bolez-liuri' ^ zbolelo tudi okrog 9000 tiJ® in preživeli še danes obču-i° Posledice.
Naj povemo, da so italijanske
bari! Ltan Rutar iz Krna pri Ko-Villi <*U' % v®® naših ljudi so spra-Sv«t °a . Sardinijo po končani prvi Se .vrvi vojni. V kraju Busachi sjaJ* takrat znašel tudi Vencelj lovrenčii iz Trušk pri Kolti Na razstavi je razglednica, •Z0 Je poslal domačim.
Vw .J® moč fašizma rasla — nističn' ° 80 si predstavljajo fa-cijg j1 oblastniki — so se areta-. obsodbe naših ljudi na in-še	konfi nacije in zapore
liL 'rP^jevale. Na razstavi je veka a“lkla ? datumom 11. IV. 1941, kj (J^azuje naše fante v Vidmu, pg^nnoo na rokavih suknjičev pridi l. Pasove z oznako »SP*. To oznaka za Slovensko pri-pj £• kot bi sd kdo mislil, pač to £ Pomenila »Sospetto poldtdco*, litji®. Politično nezanesljiv, ali pota^ sumljiv. Skoro vsi naši jHau M potem dobivali take o-do .e na rokave. Bil je primer, IfjjJ?, neki fašistični oficor na že-ridol ,, Postaji v Firencah, ko je šitifj,' skuPmo naših fantov z na-6aj. 'j’akovi in tako oznako kri-fof„ *oUa forca con loro! Alla risb« con loro!» Po naše:	Na
^ce 2 njimi! Na vislice z njimi!
tl*ttomra^tavi J® fotografija z da-IX. 1941, ki prikazuje v kr!;!, 0^'b ’judi na Šasiji Je tuJu Selarguis. V tej skupini Prj v ' -ivan Sivec iz l.ibušnjega Prod ot>ar‘du, W je bil 16. X. 1942 sčeoi bombnim fašističnim sodi-Zaporav Kimu obsojen na 30 let Pismo ,a|kaJ? Pri njem so dobili taj Prijatelja, ki mu je sporo-ju 0_I*ri kritih besedah o razvo-vanju ‘bodilne borbe. Pri zasliše-Prstov 80 bvanu Sivcu potrgali s n°hte pa rokah in nogah vse I^‘ ^ničili so mu zdravje. a ."'ojaiv, topničar protiavion-
kJ. 1 Sardinijo uporabljale kot n,J. za osamitev državi neljubih “on Znano je, da so že leta 1915 tg,. ?as^dbi Kobariškega kota, in-žih ,rali. na Sardinijo skupil«) na-(m, .“Jadi. Takrat je na tem otoku
1 ^ IV UTI T? i uho w	V i»no nni y\_
•ve j. . .	" —-i vv/puuai piv/naviv/ii
k)Ja ute. ^Je, je oil na Sardin uji hjč ^ 'n 1942 tudn Lojze Seme-Ko ^ Podrage v Vipavski dolini.
hnj j ^eptemora 1942 dobil nekaj tiesgj Pada, je potem s seboj od-Pa, 'le,kaj propagandnega bra-PtiWv‘°dii o razvoju NOB na in tri	izvode	knjige
Propagandno .iteraturo in ‘942	,na iaroinijo nesel leta
v jT.	.Zdravko Smrekar	iz Kne-
?‘k	n,,i)aslci' Brapi,	danes	uprav-
kcL16. v Kosx>jra. Verjetno je 'd dm ‘zmed »Sardincev* nesel 80	jo 'a	'®take in	Literaturo, saj
vteh	razširili skoro po
?kih	Pn^n v posebnin kazen-
vadjo ^"'rijonan. Tako so bili naši “ daleč od doma vsaj v bottjg ™ teznanjeni z razvojem vriiiii 113 Primorskem in v Slo-
%ion«e dobro spominjamo fa-'Sod v sur<»voati, ko je dal po-^‘ti n VSeb javnih prostorih na-haji^apise; Qui si parla solo l u se govori samo v i Ve ra*ni' Kri ogledu te zam-b'Jž|>j azstave se ustavimo pri ??? ku,i,5ler je razstavljena pra-”še:	in	zraven lis.ek, kjer
iJrisufg °®n«ssione provinciale di ^ata Uit Ka presente busta e ? linou-1®, trna missiva seritta l'iKf.s^ava’ Perche ne e vie-tT^ha a V. Prostem prevodu: ni« aon''s'ia za cenzuro. Iz Di«.^Ins*?ega evitka je bilo frilcu e1*10', pisano v slovenskem . PovtJi j® uporabljanje istega
r °:
^ so v tistih časih kl^thskm vpbko takih praiznih i?kV južni T?vi.tkov- Na Sardiniji ljudi U Jta'Vi j® bilo veliko na-v Jezika ” n'iso znali italijanske-
b^Snščin^M^ domov pisaM budi S ' ,Med dl™ Pa “
O pa "a™, ki so znali italiijan-n ačim Nalašč niso hoteli pisati ^ ;,v. tem jeziku.
gmajni priredili lepo slavnost. Raizviild so slovensko zastavo z rdečo zvezdo. Tovariš Pavel Gorkič je v slavnostnem govoru mčd druigim dejal:
«četrt stoletja je minilo, odkar smo izgubili pravico izobešati le javno! Medtem ko so drugi naši bratje zadihali svobodno, je usoda hotela, da mi, julijski krajin-ci, izpijemo čašo petstoletnega suženjstva do dna! Vera v tvoje vstajenje je bila tudi v nas tako močna, da nismo klonili. Ti, naša zastava zaplapolaj pred nami, kakor si plapolala v premnogih srcih skozi dolgih petindvajset let. Plapolaj v naših srcih in vsako naše dejanje in nehanje na j bo posvečeno tebi!*
Ko človek bere te besede, izgovorjene tako daleč od doma in v talko surovih okoliščinah, si ne more kaj, da ne da vsega priznanja tistim tisočem naših ljudii, ki so talko daleč od doma s tako gorečnostjo izkazovali svoj patriotizem, svojo ljubezen do domovine.
Izredno zanimiva sta na razstavi dva dokumenta. To sta izjava in zahteva pripadnikov 228 posebne de avske čete, naslovljeni na poveljstvo zavezniških sil na Sardiniji, s katero zahtevajo, da se jim omogoči odhod v NOVJ. Dvojnik te izjave — zahteve so izročili tudi članu jugoslovanske \ojašike misije, ki je v decembru 1943 obiskala Sardinijo. Po kurirskih zvezah je ta izjava — zahteva prišla v roke vrhovnemu štabu NOVJ. Na njeni podlagi je potem NKOJ zahteval od zavezniškega poveljstva, da omogoči odhod _ naših ljudi s Sardinije, ker se želijo boriti na domačih tleh. Dne 1. aprila 1933 je Nova Jugoslavija objavila besedilo intervencije NKOJ in celotno besedilo zahteve pripadnikov 228. delavske čete.
Ta dva dokumenta predstavljata danes pomembnost prizadevanja naših ljudi, ki so si vse prizadeli, da bi prišli domov in se pridružili borcem za svobodo.
Vsem tistim tisočem, ki se jim ni uresničila ta želja, so se odprle oči in so spoznali zavlačevalno politiko zaveznikov. Ker niso mogli osUtii ob strani talko pomembni zgodovinski borbi, so sestavili posebne odbore za zbiranje pomoči borcem v domovini. Na razstavi je važno potrdilo delegacije glavnega odbora RKJ v Rimu z dne 20. III. 1945, s katerim kapetan Radiislav Raspopovič potrjuje prejem 2,519.653 lir, ki so jih zbrali Slovenci ''In 'Hrvati ha Korziki. Radio Beograd je 16. IX. 1945 poročal, da so Slovenci in Hrvata na Sardiniji in Korziki zbral od leta 1942 do 1945 6 milijonov francoskih frankov in 1000 kg raznega blaga za NOV. Ko so zavezniki premestili te naše ljudi s Korzike v južno Francijo, so tudi tam nadaljevali z zbiranjem pomoči. Blagajnik NOO slovanskih čet v Franciji, Vlado Taljat je dal za razstavo potrdilo za izročenih 1,400.404 francoskih frankov kot pomoč naših ljudii NOV. Prav tako ie ob povratku domov izročil v Tolminu odboru SIAU večjo vsoto zbranega denarja.
Naj omenimo, da je na razstavi tudi več risb tovariša Rafaela Nemca, danes akademskega slikarja v Gorici. V zelo zanimivih risbah je ohranil razne značilne dogodke iz živjenja naših ljudi na Sardiniji. Zelo učinkovita je risba treh pripadnikov posebnih kazenskih enot na Sardiniji, ki stojijo na obali z obupno dvignje-
nimi rokami. To je bilo po odhodu partizanske vojaške misije. Slika ima podpis:	Brezupni!	Potrti!
Sardinija 1944.
Vse slovanske čete na Korziki so imele pevske zbore, vse skupaj pa osrednji pevski zbor »Simon Gregorčič*. S pesmijo so si lajšali trpljenje in domotožje. Izdajali so tudi svoje glasilo »Naša zvezda* in kasneje v Franciji »Vojni poročevalec*. Obe glasili sta veliko pomagali, da so naši ljudje vztrajali in se borili do konca. Visoko so dvignili ceno naše borbe tudi v očeh zaveznikov, saj so jim končno le morali priznati, da so sinovi hrabrega naroda.
Le v obrisih smo prikazali, kaj predstavlja ta razstava. Vse, ki jih zanima zgodovina naših ’ ljudi v tujini med NOB, vabimo, da si jo ogledajo.
A. PAGON-OGAREV
Ameriški bombnik na nekem letališču na Korziki v letu 1944. Na letališču ie delalo tudi veliko fan-tov in mož iz naših krajev, to je Slovencev in Hrvatov iz Slovenskega primorja in Istre, ki so prL nadali »slovanskim četam* v okviru sedme ameriške armade.
Illllllllllllllllllllll......."""""»..............mil.....................................................................................................................................
ZANIMIVE IZJAVE AMERIŠKEGA PREDSTAVNIKA
Bodo Američani kupili «TU -144»?
«Ne bi mogel prenesti, da bi Sovjeti prele-tali Atlantik v treh urah, mi pa v sedmih*
AMSTERDAM, 21. - Predsednik ameriške letalske družbe Pan A-merican je dal te cini izjavo, ki je marsikoga presenetila. Rekel je, da bi bila njegova družba pripravljena kupiti od Sovjetske zveze nadzvočna potniška letala TU-144. Zares čudno bi bilo, če bi ameriška družba kupila sovjet ska potniška letala. In vendar je to povsem možno. Zakaj?
Znano je, da so se v Washin tonu šele pred nedavnim odločili za gradnjo velikih nadzvočnih pot niških letal, ki bodo prišla v promet šele okoli 1975. morda celo 1977. leta. Gre za velika nadzvočna potniška letala z brzino treh machov, to se pravi z brzino nad 3500 km na uro Ko se je pred leti začelo razpravljati v odgovornih krogih o nadzvočnih potniških letalih, so se Francozi in Angleži ter Sovjeti opredelili za velika nadzvočna potniška letala z dvakratno zvočno brzino torej brzino okoli 2200 do 2300 km na uro. In tako so se Francozi in Britanci lotili gradnje letala »Concorde*, Sovjeti pa so kar tiho, brez vsakega hrupa gradili svoje letalo TU-144. In ko so najavljali prve poskuse letala »Concorde*, je sovjetsko letalo TU 144 nepričakovano že — vzletelo. Svetovne letalske družbe so se takoj pozanimale za nova letela in za an-gleško-francosko letalo »Concorde* vlada tolikšno zanimanje, da so razne družbe naročile že okoli 70 teh letal. Nič manjše pa ni zanimanje za sovjetsko letalo z dvojno zvočno brzino, za »TU-144*. Zaradi tega so se v Washingtonu takoj odločili, da je treba graditi novo nadzvočno letalo in v ta namen so bila pred nedavnim določena zvezna sredstva. Toda čas hiti in ameriške letalske družbe so se znašle v težavah, ker bi znali Sovjeti s svojim letalom TU-144 prodreti na mnoge medcelin-
ske letalske proge. Kako občutljivi so glede tega Američani, nam pove dejstvo, da je predsed nik družbe Pan-American izjavil v Amsterdamu dobesedno nasled nje: »Enostavno ne bi mogel prenesti, da bi letala sovjetske družbe »Aeroflot* preletela Atlantik in prišla s svojimi letali Tupoljev iz. Evrope v New York v treh urah, medlem ko potrebujejo naša naj boljša letala sedem ur.»
Če upoštevamo ameriško stanje takšno, kakršno je, bi mogli sprejeti tudi dejstvo, da bi Američani bili pripravljeni nabaviti tudi sovjetska potniška letala vrste TU-144, samo da bi jih na nekaterih progah ne prehiteli Sovjeti. To pa verjetno tudi zato, ker kaže, da s francooko-britanskim nadzvočnim letalom »Concorde* ne bo tako naglo vse v redu kot s sovjetskim »TU-144*
Sicer pa Je predsednik ameriške družbe na sestanku mednarodnega združenja za letalski pro met v Amsterdamu rekel, da so letala «Tupoljev» napravila nanj izreden vtis. Da bi ta izjava vendarle ne bila preveč pohvalna za sovjetske konstruktorje, je dodal, da ni šel v Moskvo zato, da bi naročal letala «TU-144», pač pa da bi si ta letala šele ogledal, da bi si mogel ustvariti sliko za primerjavo sovjetskih nadzvočnih letal «TU-144» z letalom »Concorde*.
MATICA, 10. številka za oktober 1969. Matica je glasile, izseljencev iz Hrvatske in ga izdaja glavni odbor Hrvaške izseljenske matice. Uredništvo in uprava: Zagreb, Tr-njanska B.B.
L’ASTROLABIO, štev. 41, leto VII. Uredništvo in uprava: Rim, Via di Torre Argentina 18.

ha	posebne delavske
6at1cimiiji so na Alghersld
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Po ročila; 7 30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. narodne, 12.2IJ Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah;
17.00	Duo Pacchiori Gherbitz; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve, 18.30 Te norist hosoien; 19.10 Higiena in zdravje; 19.2») Ljudske pravljice;
19.35	Jazz, 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert; 21.20 Nove knjige; 22.05 Zabavna glasba.
TRST
12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran;
13.35	Drugo dejanje opere »Fran-cesca da Rimini*.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 19.15 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro;
7.00	Prijetna glasba; 8.00 Otroški kotiček; 8.15 Poje Wilma Goich; 8.30 Filharmonični orkester; 9.00 Glasbeno govorni spored; 9.45 Or kester Stapleton; 16.30 Poje F. Hardy; 10.46 Znani pevci; 11.00 Od melodije do melodije; 11.15 Nove plošče; 11.30 Ansambel Mot tola; 11.45 Popevke; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.00 Iz priljubljenih oper; 15.30 Primorski zbori; 16.00 Iz naših občjn; 16.40 Pevec dneva; 17.00 Kulturne aktualnosti; 18.0Q in 19.30 Prenos RL;
19.00	Orkester Gleasor.; 22.10 Jazz;
22.35	Komorna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 10.06 Zvočni trak; 1.05 in 11.00 Ura glasbe; 11.30 Sopranistka Sena Juri-nac; 12.05 Kontrapunkt; 13.15 Pi-
SREDA, 22. OKTOBRA 1969
san spored; 14.45 Nove pesmi; 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 V diskoteki; 17.05 Program za mladino; 19.13 Radijska priredba; 20.15 E. D’Errico: »Viaggio di noz ze»; 21.55 Koncert; 23.00 Nogometna tekma Estudiantes Milan.
II. PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Po ročila; 8.40 Nove popevke; 9.05 Vprašanja in odgovori, 10.00 Ra dijska priredba; .0.40 Telefonski pogovori, 13.00 Buzzanca in Fa-brizzi v »Don Giovanni e la sfin-. ge»; 13.35 Kvartet Cetra; 14.05 Juke box; 15.18 Koncert; 16.00 in 16.35 Popoldanski program; 18.20 Poljudna enciklopedija, 20.00 Kon cert lahke glasbe; 21.10 Operne prireditve; 22.10 Jazzovska glas ba; 22.40 Nove plošče.
III PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 10.45 Baletna glasba; 11.15 Polifonska oddaja; 12.20 Vzporedna glasba; 12.55 Sibeliusove legende; 13.35 Mojster interpretacije; Victor de Sabata; 14.30 Iz Graunove opere »Montezuma*; 15.30 Portret av torja: Gounod; 16.25 Sodobna ital. glasba; 17.10 Nemščina; 17.40 Jazz; 18.15 Gospodarska rubrika; 18.45 Kulturni pregled; 19.15 Koncert; 20.30 Machiavelli, ob 500-letnici rojstva.
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek; 9.15 Skladbe za pihala; 9.45 Scarlatti-jeve kantate; 10.20 Sodobna ital. glasba; 11.50 Operna glasba; 13.35 Simf. koncert.
SLOVENIJA
6.00, 7.00, 8.00, 10.00 13.00, 15.00,
19.30	Poročila; 7.45 Inform. odda ja; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic; 9.25 Iz glasbenih šol; Koper in Glasbena matica iz Trsta; 9.45 Slov. popevke; 1015 Pri vas doma; 12.10 Iz Ko-njovičeve »Koštane*; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Priljubljeni pevci; 13.30 Priporočajo vam...;
14.05	Koncert za oddih; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.40 Violinistka B. Koch; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Mladina sebi in vam, 18.00 Aktualnosti; 18.15 Rad imam glasbo; 18.40 Naš razgovor; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 »Ti in opera*; 22.15 S festivalov jazza;
23.05	Ch. Geiser: Pesmi; 23.15 Z orkestrom Williams; 23.40 Slov. pevci.
ital televizija
12.30 Angleščina; 13.00 V antikvariatu; 13.30 Dnevnik; 17.00 Giocagič; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino 18.45 Ljud ska umetnost; 19.15 Moda in stil; 19.45 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Evropa se bliža katastrofi; 22.00 Športne kronike; 23.00 Dnevnik; 0.55-2.45 Nogometna tekma Estudiantes-Milan.
H. KANAL
21.00 Dnevnik; 21.15 Film «L’im-pareggiabile Godfrey»; 22.40 TV razprave.
JUG. TELEVIZIJA
20.00, 23.15 Dnevnik. 9.35 TV v šoli; 17.25 Moskva; nogomet SZ; Irska — prenos; 19 (5 Niso samo rože rdeče; 19.45 TV prospekt;
20.30	Vijavaja; 20.35 Vozniško dovoljenje, prosim!; 22.00 Zgodba iz Luizijane — film
KRIMINAL V AMERIŠKI PRESTOLNICI
Zupan Washington nima lahkega dela
Uspeh policije je imel za posledico povečanje kriminala - Reporterjev strah je upravičen
WASHINGTON, 21. __ Vsa to- •»«iiiiii»iiiiiiiiihiiiihiiiiiiiiiiiiu;;«»i»umihiiiiiiiiii
lažba, da se kriminal po vsem svetu veča, ne zaleže, kajti glavno mesto ZDA Washington postaja iz dneva v dan vedno bolj nevarno za poštenega meščana Zločinci in razni njim podobni nevarni elementi ogrožajo že slehernega mirnega meščana, ki se ob večerih ali v nočeh prepušča temi. Krivulja, ki označuje kriminal, se v zadnjem času naglo vzpenja.
Na področju VVashingtona, kjer živi okoli 800.000 ljudi, je bilo sa mo v avgustu 714 razbojništev, do 18. avgusta pa je bilo kar 183 umorov in nad 30 posilstev. V tem sicer velikem vendar v ameriškem merilu ne tako velikem mestu pride na leto že okoli 50.000 kaznivih dejanj. In vendar so ti porazni podatki še pomanjkljivi, kajti mnoga kazniva dejanja se sploh ne prijavljajo, kajti nihče se ne bo spuščal v policijske in sodne zapletljaje za majhno prevaro ali kaj podobnega, saj tudi v primeru, če policija zasači nekoga na delu, ko gre za majhne prekrške, ostanejo ti nekaznovani, ker se sodne oblasti nimajo časa z njimi ukvarjati in bo prav gotovo minilo najmanj dve leti, preden bo primer prišel sploh na vrsto.
Župan ameriške prestolnice je črnec Walter VVashington Zanj pravijo, da se je lotil svoje na noge z vso vnemo in da je zavihal rokave. Isto zahteva od vva-shingtonskih policajev, katerim je naročil, naj delajo tudi potem, ko opravijo svojo dnevno nalogo. 3 tem se je število policije ameriške prestolnice povečalo za tisoč ljudi. Hkrati pa se usposablja za to službo nadaljnjih tisoč novih agentov. Toda vse to ne bo zaleglo oziroma bo kaj malo hasnilo. Deloma tudi na račun tega, ker ameriška javnost zanika policiji pravico do vzdrževanja reda, kar se je pokazalo že na številnih demonstracijah v zadnjih letih, posebno še pred nedavnim To pa nujno vpliva tudi na učinkovitost policije in posameznih agentov, ki se čutijo oropane svoje funkcije.
Posebno vedja to za policaje črnce, ki bi morah vršiti svojo nalogo v mestu, ki je pretežno črn sko mesto, saj je znano, da predstavljajo črnci malo manj kot tri četrtine prebivalstva ameriške prestolnice. Sicer pa je moralna popustljivost policajev, predvsem črncev, razumljiva tudi z druge ga stališča. V sicer bogati ameriški prestolnici z velikanskimi upravnimi palačami, čudovitimi parki in razkošnimi rezidenčnimi predeli žive črnci, torej večina prebivalstva, v svojih siromašnih in celo bednih črnsk h getih. Neki reporter je to razpoloženje zabeležil takole: »Tu se tudi v zraku.
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
(Nadaljevanje na 6 strani)
»Hi .................................................................
M. Schott-Sbisa v Ob«*inski
Po večletnem premoru se nam Mirella Scholt SbisA v občinski galeriji, kjer je poslednjič nasto pila z razstavo olj, sedaj pred stavlja z ujedankami dovršene iz delave. Njih popolnost je razum Ijiva, saj slikarka vodi po smrti soproga, slicarja Carla Sbisaja, pc njem imenovano svobodno grafično šolo na Ljudski univerzi Je U šola, katere zasluga je, da je no Tržaškem med slinarji in obem stvom v zadnjem čašii tako na rastlo zanimanje za grafiko kol še nikoli prej. Zvesta dolgoletne ' mu sodelovanju s soprogom, ki je ostal skozi vso povojno dobo prodora abstra.itnoinformalne umel nosti dosledno strogo oblikovni u s.varjalec, je tudi Schott Sbisdje-va v svoji umetnosti ujedank prav vsakomur dostopna.
Čeprav je umetnica v svojih olj natih slikah oblikovno stremela za bolj sodobnim dojemanjem mod vov, so le ti v ujedamcan povsem naravni. Vendar pa se njena sicer malce romantično razpoložena ob-likovnost v vseh listih uogioa sleherni ceneni vsebinsr..■ opisnosti m malini obtežitvi, čeprav vzbuja v gledalcu rahlo občutje preživelih hrepenenj, povezama na živopts nosi trne prirode. Njem listi nam namreč povsod poaujajo izreze iz narave, kjer vlada se neskaljeni mir. V njih se srečamo s perspektivnostjo zasteklemh topiih gred m moKrih polj solin z odmevi ne kdanje geomelričnasti zasnov sli karkinih olj, pa spet s tiski prepletenosti risbe suhih zidkov ograj in doun, fantasticnosti krasKih jam in posameznih, od vode m viharjev nadstvamo i zglodanih belih kamnov Krasa.
Da se izživlja v igri črt, ki niso le obrisi, temveč tvorijo celotno podlago nje risbam, je slikarki vsaka pretveza dobroaošla Tako tudi ptičja gnezda s slikovito kri žajočimi se slamicami, pa še rogovilasto vejevje dreves u zgod nji pomladi. Le v poslednjih najdemo živa bitja, ptico in vrtnarja, ki pa ostajata skoro nevidna, da ju opazimo šele čez čas, kot pri nekdanjih skrivalnicah.
V teh tiskih m eksperimentira nja. Sbisajeva sledi utrjenim postopkom, s katerimi doseže, bodisi v črnem ali rdečkastem tisku, umetniško visoko kakovostna dela polna pristnega človeškega ob čutja.
MILKO BAMBIČ
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Prišlo bo do manjšega spopada med vami in nekim klientom. Skušajte ugodneje vplivati na mlajše.
BIK (od 21.4. do 20.15.) Lepo se boste uveljavili, kjer ste doslej naleteli na težkoče. Ne kažite svoje zainteresiranosti v čustvenih zadevah.
DVOJČKA (od 21.5. do 20.6 ) Veliko zadovoljstvo spričo dobro opravljenega posla. V čustvenih zadevah boste imeli srečo.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Ugodni Pogoji za podvige večjega obsega. Vest, ki jo boste prejeli, bo spreme niia vaš odnos do ljubljene osebe.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Odločno so postavite po robu grožnjam, pa naj prihajajo od katere koli strani. Za rešitev neke čustvene zadeve boste morali uporabiti vst svoje energije.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Jasno povejte svoje stališče v ustanovi, ki
v njej sodelujete. Doživeli boste si čen trenutek.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.1( Dobro izpeljite začeto delo, ker l te važno za pozneje. Svoja čust' držite zase.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11 Neka zadeva je dozorela, da opravite. Naključno srečanje s st rim znancem
STRELEC (od 22.11. do 20.15 Preizkusite nove metode, ko so st re odpovedale. Mučil vas bo dvoi
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) O lično razumevanje med sodelavci I privedlo t-o uspehov. Premagali b ste ljubosumnost.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Dro ceni vendar značilni dogodki. Dok žite, da imate neko osebo radi.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne pr vzemajte novih odgovornosti, pa č prav so mikavne. Utrujenost in p bitost.
ZA NAS IZREDNO VAŽNO DOKUMENTARNO GRADIVO
lz knjige «AuIa 1V»
Vsi procesi proti Slovencem in Hrvatom in drugim antifašistom iz Jul. Krajine pred fašističnim Posebnim tribunalom (1927-1943)
5.
Sodba št. 31 od 18. 6. 1929	Predsednik Saporiti —
Poročevalec Lanari
Neki delavec je Uril v Matuljah (pri Reki) komunistične časopise, med katerimi tudi «Borbo» v hrvaščini (Komunistična propaganda.)
Kovi Giovanni, Sarajevo 23. 8. 1898, mizar	3 _ _
Sodba št. 36 od 16. 10. 1929.	Preds. Cristini —
Poročevalec Buccafurri
24. marca so bile plebiscitarne volitve (O teh volitvah je izšla v italijanščini posebna brošura: Guido Saraceno (Alfonso Leonetti) uNO» — Come si č votato il 24 maržo in Italia). V Istri, kjer je opozicija prebivalstva velika, vodijo fašisti na volišča kmete v kolonah, da bi preprečili abstinenco. Pet mladih delavcev iz Pazina se skuša upreti in streljajo v zrak, da bi na ta način dali možnost volivcem, da zbežijo. Toda na tleh je ostal en mrtev. Proces je bil v Pulju proti «slovanskemu terorizmu» (Napad na državno varnost s pomočjo pokola).
Vladimira Gortana je obtožnica proglasila za sil capo-banda dei terroristiv in je bil streljan ob 6. uri zjutraj dne 17. oktobra 1929 blizu Pulja.
Gortan Vladimiro, Pazin (Istra) 7. 6.	1904,	
kmet		na smrt
Bacchiaz Vittorio, Pazin (Istra) 30. 9.	1907,	
kmet		30 — —
Ladavaz Dussan, Pazin (Istra) 10. 5.	1910,	
kmet		30 — —
Ladavaz Luigi, Pazin (Istra) 24. 4.	1912,	
kmet		30 — —
Gortan Vitale, Pazin (Istra) 4. 7. 1904,	kmet	30 — —
Sodba št. 2 od 26. 2. 1930.	Predsednik Tringali —
Poročevalec Presti.
Sirjenje slovenskih časopisov v goriški pokrajini leta 1928. (Pripadnost iredentističnim organizacijam in propaganda.)
Drole Francesco, Grahovo (Go) 8. 11. 1901, kmet	3	1	—
Golob Francesco, Grahovo (Go) 18. 9. 1910, dijak	1	8	—
Sturm Ignazio, Grahovo <Go) 29. 7. 1899, čevljar	2	—	—
Sodba št. 17 od 29. 4. 1930.	Predsednik Tringali ___
Poročevalec Buccafurri
Komunistična partija se na Goriškem leta 1929 utrjuje zlasti v ladjedelnici v Tržiču. Močna propaganda z obsežnim širjenjem časopisov sUniiii» iv. «Battaglie smdacali» (Pripadnost h KPI in propaganda.j
Zavertanik Mario, Gorica 8. 12. 1905, mizar Nardin Pietro, Trst 29. 6. 1906, mizar Zatti Angelo, Gorica 28. 8. 1906, delavec Zgonik Antonio, Gorica 7. 8. 1903, zidar Žižmond Giuseppe, Gorica 8. 1. 1907, kmet Hrovatin Francesco, Ozeljan (Go) 14. 11. 1896 Keber Francesco, Gorica 21. 9. 1399, kmet Visintin Antonio, Gorica 5. 7. 1905, čevljar Kovec Adalberto, Gorica 30. 11. 1906, delavec larz Daniele, Gorica 10. 9. 1906, sedlar Mavric Teofilo, 19. 1. 1908, tisk-rt Gorkič Emilio, Gorica 13. 11. 1908, mizar
Sodba Št. 28 od ll. 7. 1930.	Predsednik
Poročevalec Presti.
Slovenski organizaciji sDijaška matica» (sMadre dello študente») in sEdinost» sta kljub fašističnemu dekretu o razpustitvi, nadaljevali z omenjenim kulturnim delovanjem zlasti v Trstu s študijskimi štipendijami najbolj potrebnim študentom. Posebno sodišče vidi v tem delovanju poskus obvezovanja mladincev, da služijo Jugoslaviji. Eden izmed dokazov: razglednice s panoramo Neaplja, «ki bi se lahko izkoristile za vohunske namenen. (Obnova razpuščenih organizacijJ Bradamante Michele, Pulj 30 12. 1904, študent Riemer Giuseppe, Jugoslavija, 1886,
De Emili Boren, Reka, 24. 10 1901, arhitekt Tudorich Miljenko, Split 23. 7 1905, dijak
Lazzarieh Giovanni, Meduiin (Pulj) 1. 9. 1904,
študent
Percovich Vitlorio, Pulj 2. 7. 1899, uradnik Zmak Miro, Pulj 1. 1, 1904, študent Kukanja Angelo, Trst 16. 2. 1905. študent Ivessa Antonio. Pulj 3. 2. 1894, uradnik Vratovich Emerico, Pulj 18. 12. 1885, odvetnik
Sodba št. 29 od 5. 9. 1930. Predsednik Cristini ________
Poročevalec Presti
V letu 1930 je pretresla Trst in Istro vrsta atentatov z dinamitom: bombo so vrgli proti nSvetilniku zmagen (5. jan.); sedež fašističnega dnevnika «ll popolo di Tneste» je zletel v zrak (10 februarja) Zažgani so bili številni sedeži jašističnih organizacij; v raznih krajih so oili ubiti fašistični vohuni. Odgovornost za vse to so pripisali iredentističnim društvom. (Načelnik tajne policije OVRA je nekaj let pozneje priznal, da je šlo za ustrahovalni proces in da pravih krivcev niso mogli najti.) Te organizacije naj bi delovale na podlagi oboroženih «trojk». ki so sklenile voditi borbo do kraja. Proces Je bil v Trstu in se je končal s štirimi smrtnimi obsodbami. (Smrtne obsodbe je izvršila enota črnih srajc naslednjega dne. 6. septembra, ob 5.43. Navzoč je bil bataljon fašistične milicije, ki je štel 600 mož pod poveljstvom «konzula» Diamantija. — Teroristična dejanja z namenom, da se Julijska Benečija priključi k Jugoslaviji; pokolJ (Op. ur.; glej podrobnosti v knjigi Vekoslav Spanger «Bazoviški spomeniku, Trst. 1965 in L. Čermelj: «Slovencl in Hrvatje pod Italijo», Ljubljana 1965, str. 319).
Bevk Slavko, Cerkno (Go) 9. 6. 1909, študent Kosmač Cirillo, Tolmin (Go) 28.9.1910, dijak
Manfreda Andrea, Kobarid (Go) 8. 11. 1908, študent
Korze Sofia, Komejsko (Ts) 26. 4. 1898, dijak Spanger Luigi, Trst 29. 1. 1906, mizar Stoka Vladimiro, Trst 9. 12. 1910, trgovski pomočnik
Miloš Zvonimiro, Jugoslavija 14. 11 1903, trg. pomočnik
Bidovec Ferdinando, Trst 4. 2. 1908, trgovec Marušič Francesco, Trst 4. 3. 1906, uradnik Valencie Ludgi, Trst 9. 9. 1896 Rupel Carlo, Trst 8. 7. 1904, cvetličar Obad Giovanni, Zgonik (Ts) 29. 11. 1906, kmet Pertot Miroslavo, Barkovlje (Ts) 5. 9, 1905, trgovski pomočnik
Zahar Mario, Dolina (Ts) 10. 3. 1905, mizar Sirca Leopoldo, Dutovlje (Ts) 11. n. 1906 kmet
Cac Lorenzo, Dolina (Ts) 24. 7. 1891. delavec Kosmač Giuseppe, Dolina (Ts) H. 3. 1901, kmet
Kosmač Nicolb, Dolina (Ts) 6.12.1907, delavec
(Nadaljevanje sledi/
5 — —
oproščen
10 — — 2 6 — 30 — —
20. — —
na smrt na smrt na smrt na smrt 15 — — 10 — —
5 — — 5 — _
oproščen 15 — _
5 — — 25 — —
12 6 — oproščen oproščen oproščen
3 — — oproščen
3	— —
4	—	—
5	— — 10 — —
10	9	—
10	9	-
6 — — 6 — — 6 — — 1 6 — oproščen 7	6	—
6 — — 4 — — 4 — — 4 — — Tringali —
Vreme včeraj; Najvišja temperatura 18 3, najnlžja 12.3, ob 19. uri 15.9 stop., vlaga 79 odst., zračni tlak 1023,5 stalen, veter 2 km/h severo-vzhodni, nebo Jasno, morje mimo, temperatura morja 19,2 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, SREDA, 22 oktobra
ZORISLAVA
Sonce vzide ob 6.31 in zatone 17.08 — Dolžina dneva 10.37 - ^ na vzide ob 15.49 in zatone ob
Jutri, ČETRTEK, 23. oktobra
SEVERIN
NA ENOTNEM ZBOROVANJU NA TRGU SV. ANTONA
Govor tajnika FIOM Elia Pastorina o sedanjem sindikalnem položaju
Oster napad na vlado, ki jo čedalje bolj pogojuje zveza industrij-cev s svojo nepopustljivostjo - V četrtek celodnevna stavka zidarjev - Danes se prične tridnevna stavka delavcev kmetijskih tovarn
Enotni nastop kovinarskih delavcev, te najbolj borbene stroke, ki zaposluje v tržaških podjetjih največji odstotek delovne sile, je včeraj zjutraj zajel mestni center, po katerem so šle povorke na Trg. sv. Antona, kjer je zbrani množici spregovoril tajnik vsedržavne FIOM CGIL Elio Pastorino.
Delo je bilo v tovarnah prekinjeno ob 9. uri, potem ko so delavci redno prišli na delo in oddali delovnim tovarišem ter uradnikom letake treh sindikalnih organizacij s pozivom, naj se udeležijo stavke in zborovanja na Trgu sv. Antona. Kovinarji, so se nato odpravili na zbirna mesta blizu Senenega trga, pred vhodom v Tovarno strojev in pred ladjedelnico »Sv. Marka*. Posebno številna je bila skupina delavcev, ki je prva prihitela na Seneni trg iz industrijskega pristanišča, kjer se je sindikalna zavest novo oblikovane in razmeroma mlade in neizkušene delavske sile v zadnjih tednih občutno okrepila, k čemur ie poleg vztrajne dejavnosti sindikalnih aktivistov pripomogla tudi večdnevna napetost in odkrito izzivanje nekaterih delodajalcev, ki so — v prepričanju, da jim bo to uspelo — skušali ustrahovati uslužbence posameznih podjetij, ali pa se jim prikupiti z laskavimi ponudbami.
S Senenega trga je krenila prva, po obrazih sodeč najmlajša povorka, ki je odkorakala po D’Annunzijevem drevoredu in Carducdjevi ulid k cerkvi sv. Antona in ob kanal. Druga skupina, ki so jo v glavnem sestavljali delavci iz ladjedelnice in podjetja CMI, je prišla na Trg sv. Antona preko griča Sv. Jakoba, medtem ko so delavci iz Tovarne strojev in arzenala šli po nabrežju do kanala, kjer se je točno ob na povedani uri pričelo sindikalno zborovanje, ki mu je predsedoval tajnik delavske zbornice CCdL Carlo Fabricci. Zborovanje je bilo enotno, kar je pomenilo, da so govorniki, neglede na mesta, ki jih zavzemajo v vsedržavnih organizad-jah, govorili v imenu vseh treh kovinarskih zvez.
Vsedržavni tajnik FIOM CGIL, ki vodi sindikalno delegacijo na razgovorih z delodajalci v Rimu, je v uvodu svojega govora omenil predvsem dosedanje razredne boje, za katere je značilna visoka stopnja zrelosti in discipline. Prav s tem v zvezi je Pastorino polemično pcr udaril, da v tej «vroči jeseni* ni bilo večjih incidentov, kar gre pripisati dejstvu, da v sindikalne spopade polirija ni posegala in ni skušala omejiti s svojimi silami u-stavne pravice do stavke. Delavci so si sami delali red in vse je šlo v popolnem redu.
Delavci so si nabrali v te.1 Jeseni bogatih izkušenj, je nadaljeval Pastorino, in se jim nočejo odreči. Načini boja, do katerih so se dokopali italijanski sindikati in italijanska delavska razred, so morda svojevrstni, toda ustrezajo osnovni 'zahtevi, naj delavci čimmanj žrtvujejo in hkrati čim močneje pritisnejo na delodajalce, s katerimi je spopad vedno neenak.
Pastorino .je v nadaljevanju priznal, da se sindikati borijo za večjo soudeležbo delavstva v določanju proizvodne politike tovarn v obratih samih. Poleg tega pa povezujejo svoje gospodarske zahteve z bojem za večje družbene pre-osmove, za strukturne reforme, za novo urbanistično politiko, za boljšo, svobodnejšo in brezplačno šolo. Glede šole je Pastronio omenil študentsko gibanje in dobesedno dejal: «Nova demokratična šola mora biti plod obnovljenega nastopa študentskega gibanja, kateremu morajo pomagati delavci, da si opomore«.
Pastomno je nato prešel k splošnim vprašanjem in v prvi vrsti k bistvu političnega položaja v prestolnici. V teh razgovorih, je dejal, bi lahko vlada zaigrala vlogo nekompromitiranega posredovanja, a ji ni uspelo. Nasprotno, sedaj jo hudo pogojuje zveza industrij-cev, kar se je še posebej pokaza-lo pri pogajanjih z «Intersindom», ki ie posredna emanacdja vlade.
V drugih sektorjih pa se spet oživlja upanje po proti® inddikalnih in samooblastndških posegih, na katere — je vzkliknil Pastorino med ploskanjem prisotnih — bodo delavci odgovorni z vso ostrino.
Zadnji del svojega posega je tajnik FIOM posvetil notranjim sindikalnim vprašanjem in v prvi vrsti novim oblikam neposredne demokracije, ki so se uveljavile v sindikalnem in sploh delavskem gibanju spričo zavestnega in discipliniranega množičnega pristopa velike večine delavcev v tovarnah v razredni spopad. Omenil je enotne tovarniške odbore, delavske skupščine v obratih in delegate na bazi, enotnost vodstev na vrhu, kar .je «verna slika jutrišnjega enotnega, razrednega, demokratičnega sindikata, ki mimo obnovljenih delovnih pogodb gleda na korenito spremembo družbenih struk. tur v državi«.
Po Pastorimovem govoru je kratko spregovoril tajnik CCdL Fabric-ci in sporočil prisotnim, da se bodo popoldne sestala sindikalna vodstva treh kovinarskih organizacij, katerim bo tajnik FIOM poročal o najnovejšem razvoju na pogajanj ih s «Confindustrio» in «In-tersindom« v Rimu.
Po zborovanju se je večja skupina predvsem mladih delavcev podala v povorki po mestnih ulicah, mimo kvesture na Trg Unite pod sedež deželne in občinske uprave in pred sedež pokrajinskega vodstva «Intersinda», nato pa po Kor-zu v center, kjer so se disciplinira™:) razšli. Na čelu sprevoda je nekaj mladih delavcev nosilo transparent z napisom «Enotni bomo zmagali« in rdeči delavski prapor.
Vsled prekinitve pogajanj za ob-
novitev delovnih pogodb so vstopile v stavkovne akcije tudi druge stroke. Tako velja omeniti sklep treh sindikalnih organizacij, ki so oklicale tridnevno stavko delavcev v kemijskih industrijah. Pred tem so začeli s stavko včeraj popoldne delavci v tovarni «Gas compressi*, ki bodo stavkali skupno 60 ur.
V skladu s smernicami vsedržavnih sindikalnih zvez pa bo splošna stavka delavcev gradbene stroke v četrtek, 23. oktobra. Sindikalne organizacije vabijo delavce naj se u-deležijo splošne skupščine, ki bo istega dne na sedežu NDZ v Ulici Pondares 8 ob 10. uri.
Razstava in razprava o «novem mestu»
V pritlični sobani Centra za raziskovanje in audio - vizivne eksperimente «La Oippella» je bila včeraj ob 16. uri otvoritev razstave maket in risb na temo «Novo mesto«, ki so jih izdelali Botti, de Mori in Marussigh. Nato je bila okrogla miza z diskusijo o razstavi. Govorili so prof. Pio Montesi. prof. Franco De Marchi in prof. Giuseppe Oumpos - Venuti. Prireditelja okrogle mize, in sicer Inštitut za arhitekturo in urbanistiko pri tržaški univerzi ter omenjeni center sta k okrogli mizi povabila tudi generalnega konzula SFRJ inž. Marjana Tepino, kot priznanega urbanista,.
Prvi je spregovoril univ. prof. Pio Montesi, ki je dejal, da pri zamislih o novih urbanističnih ureditvah mora sodelovati širši krog ljudi, da je potrebna konfrontacija ideja in da se morajo odpraviti resni monopoli. Sociolog prof. De Marchi je defal, da je zamisel o taki ureditvi mesta, kot jo predstavlja razstava, izraz nasprotovanja razpršenosti naselij in težnje mladine po večji družabnosti, <ta pa pri načrtih pridemo do paradoksalnih negacij človekove osebnosti in svobode. Inž. Marjan Tepina je med drugim poudaril, da mesto ne sme biti parazit svojega taled-ja, da mora urbanist upoštevati zgodovinski, socialni in gospodarski razvoj kraja, da so meje in omejitve najhujši nasprotnik mzvoja in napredka. Nato je na kratko orisal 35 ■ letni urbanistični načrt Ljubljane. Prof. Giuseppe Campos-Venut.i je najprej pripomnil, da tudi on, kakor prejšnji govorniki, odbija prihazano urbanistično ureditev, ki ima zgolj oporečno obeležje in ne rešuje problemov urbanistike. Na kratko je prikazal razvoj italijanske urbanistike in ožigosal zablode ter špekulacije na škodo skupnosti. Pripomnil je, da zamisel novega mesta, kot ga prikazuje razstava, ni nikakor realistična, pač pa samo izraz nejasnega odpora. Sledila je diskusija. Večina je v bistvu zavračala tako ureditev mesta. Zadnji diskutant pa je ostro polemiziral s prof. Campos-Venutijem in De Marchijem ter vsem očital nekakšen paternalizem, okostenelost in nerazumevanje.
NA POBUDO ŠOLSKEGA NADZORNIŠTVA
V Sesljam tečaj o novih metodah pouka matematike
Tečaj je odprl šolski nadzornik Angioletti, udeležence pa je pozdravil tudi nabrežinski župan Legiša
V Sesljanu so odprli tečaj o načinu poučevanja matematike, ki se ga udeležuje 54 učiteljev, kateri poučujejo v šolah z italijanskim in slovenskim učnim jezikom v tržaški pokrajini. Tema tečaja je zelo pereča. Sedaj je v Italiji in številnih drugih državah velika skupina matematikov, psihologov in pedagogov, ki proučujejo možnost, da bi predlagali temeljito reformo pouka matematike. Ugotovili so namreč, da potrebuje človeška družba znanstvenike in tehnike, ki so dobro pripravljeni v matematiki, medtem ko šoli ne uspe, da bi zadovoljila te zahteve ter se včasih zgodi, da je pouk takšen, da je matematika težko dostopna tudi bistrim učencem.
Zato bi morali spremeniti in prilagoditi programe in metode pouka že v prvem razredu osnovne šole. Psihologi in pedagogi so namreč ugotovili, da se lahko že otroci petih ali šestih let starosti brez napora naučijo tega, na čemer temeljijo matematične strukture. Seveda je treba pri tem znati uporabljati pravilne didaktične prijeme, ki upoštevajo stvarno sposobnost otrok za učenje in otrokova nagnjenja.
Sedaj se bliža čas, da bo kmalu uvedena reforma pouka matematike tudi v naše osnovne šole. To je tudi namera tržaškega šolskega skrbništva, ki je sporazumno z ministrstvom za prosveto in ob sodelovanju z vsedržavnim didaktičnim centrom organiziralo tudi spopolnit-veni tečaj v Sesljanu.
Tečaj je otvoril v ponedeljek sam šolski skrbnik prof. Angioletti, ki je nakazal udeležencem njegov namen. Zatem sta na kratko spregovorila
nabrežinski župan Legiša in ravnatelj tečaja prof. Fraulini. Uvodno predavanje je imel prof. Enzo Petrini, docent pedagoške fakultete tržaške univerze o temah: «Vloga osnovne šole v današnji družbi* in »Narava in smotri pouka matematike*.
Prof. Vicario je govoril o temi »Miselni ustroj in matematični procesi otroka*. Popoldne se je začelo delo po skupinah, ki so jih vodili didaktični ravnatelji dr. Casini, dr. Spiazzi in dr. Zamborlini. Vaje so se prvi dan tikale najnovejše bibliografije o matematiki in jih je vodil dr. Zamborlini.
Kasneje bodo predavali profesorji Predonzan, Dolcher, Dal Maso, Per-mutti in Torelli, vsi s tržaške univerze, šolski ravnatelj Duše, didaktični ravnatelji Santi, Gregoretti, Zanoni, dr. Prelli in skupine učiteljev, ki že več let preizkušajo v svojih šolah nove metode pouka. Na tečaju bodo imeli udeleženci tudi razne vaje in se bodo udeleževali skupinskega dela. Zaključi se 29.
oktobra. ---------------
• Občina sporoča, da bo kot prejšnja leta tudi letos oddajala prostore za prodajanje božičnih drevesc osebam, ki imajo dovoljenja za prodajanje cvetlic, sadja in lubenic na stojnicah. Prošnje je treba poslati na občino do 15. nov. t.l.
PROSVETNO DRUŠTVO «SLAVK0 ŠKAMPERLE*
SV. IVAN
TRST
priredi
ob izidu druge, razširjene izdaje pesniške zbirke Marije Mijot SOUZE JN SMEH in pesniškega prvenca Marka Kravosa PESEM
PESNIŠKI VEČER
Marije Mijot
IN
Marka Kravosa
Večer bo v četrtek, 23. oktobra ob 20.30 v društvenih prostorih na stadionu «Prvi maj«.
Svetoivanska pesnika bo predstavil pesnik
MIROSLAV KOŠUTA
Sledile bodo recitacije.
Na večeru bosta Marija Mijot In Marko Kravos podpisovala svoji pesniški zbirki.
Vljudno vabljeni člani, prijatelji pesniške besede.
društva tn vsi ljubitelji
• Jutri, v četrtek 23. oktobra, bo krožek «Che Guevara« priredil v prostorih ljudskega doma v Ul. Ma-donnima 19 predavanje ravnatelja psihiatrične bolnišnice v Gorici o temi ((Psihiatrija in zatiranje«. Predavanju, ki se prične ob 20. uri, bo sledila prosta razprava.
Kiparsko - gastronomski večeri
Ceschijev menu drevi v «L'Approdu»
V devinskem hotelu «L’Approdo» bo danes na vrsti tretji kiparsko -gastronomski večer. Menu zanj je pripravil kipar Luoiano Ceschda in bo obsegal: predjed «Furlan na potovanju«, slanikove filete v olju, fižolovo mineštro s plovci, mesni krožnik po starem, prikuhe z jesenskega vrta, damske zvončke z okraski, tokay, sandago, cabemet (S. Fedela 1966 — Vinicola Udi-nese).
Včeraj zvečer so prišli na račun tisti ljubitelji dobre kuhinje, ki so si privoščili Grimalddjev menu, v petek pa bo pripravil menu slovenski kipar Drago Tršar.

CRN DAN NA TRŽAŠKIH CESTAH
Dve ženski in moški izgubili življenje pri treh tragičnih prometnih nesrečah
Prva se je pripetila v zgodnjih urah pri opuščenem sesljanskem kamnolomu, druga pri naravnem predoru na obalni cesti in tretja v zgornjem delu Ulice F. Severo - Naporno reševanje preživelega moškega iz prepada pod obalno cesto
Včerajšnji dan bo ostal zapisan v analih mestoe črne kronike kot
Slovensko gledališče v Trstu
Kulturni dom LEVSTIK - MAHNIČ
MARTIN KRPAN
igra v dveh delih
Danes, 22. oktobra ob 20. url (Abonma mladinski v sredo) Jutri, 23. oktobra ob 20. uri (Abonma mladinski v četrtek)
eden najbolj tragičnih. Neizprosni krvni davek, kd ga dan za dnem terja asfalt, so včeraj plačale s svojim življenjem tri osebe, dve ženski in en moški, dve osebi pa sta bili hudo ranjeni. Smrt je namreč posegla s svojimi koščenimi prsti v tri prometne nesreče, od katerih sta se dve pripetih na o-batad cesti, ena pa v Ulici Faibtk) Severo. Prizorišča vseh treh vče-rajšnjdh dogodkov pa so bila že večkrat oblita s krvjo.
Prva nesreča s tragičnim epilogom se je pripetila v zgodnjih jutranjih urah v bližini smrtonosnega ovinka Belvedere pri Sesljanu, kjer so pred nekaj meseci izgubile življenje pri čelnem trčenju dveh avtomobilov tri osebe. Avtomobil, ki ga je upravljala ženska srednje starosti, je med prehitevanjem težkega gorniškega tovornjaka zgrmel s tovornjakom vred v zapuščend kamnolom ob cesti, kjer je sedaj športno strelišče.
žrtev pretresljive nesreče je 44-letna učiteljica Lidija Jasbez Iz Videmske ulice št. 28. Jasbez se je nekaj pred 8. uro peljala z avtomobilom fiat 1100 z registracijo TS 87202 iz Trsta proti Sesljanu v službo. Ker je obalna cesta precej široka in ker ob omenjeni uri ni bilo po njej velikega prometa, je bila tudi hitrost njenega vozila precej visoka. Malo pred zloglasnim ovinkom pa se je njena vožnja usodno končala. Nenadoma je nam reč učiteljica zapazila pred sabo tovornjak z registracijo GO 33062 kd ga je na račun podjetja Matti-rolli upravljal 51-letnd Luigi Mau
rencdc te Foghana (Ulica Marconi št. 20). Tudi hitrost tovornjaka, kd je vozil v. ista. smeri kot ona, Je bdla precej visoka, Jasbezova pa ga je hotela s svojim hitrejšim vozilom prehiteti. Naglo je zamenjala prestavo in pritisnila na po-spešnik ter tovornjak res prehitela, pri tem pa je z vozilom preveč hitro zavila spet na svojo desno. Maurencic je moral namreč zaradi tega naglo pritisniti na zavore, da ne bi trčil v fiat. Kljub vsem šoferjevim prizadevanjem, da bi se malemu vozilu izognil, pa se ie prednji odbijač tovornjaka zadrgnil z zadnjim odbijačem fiata in obe vozili sta pri tem zdrknili v približno sedem metrov globok kamnolom. Vozndco avtomobila je pri tem vrglo iz vozila, približno petnajst metrov stran, kjer je obležala mrtva zaradi prebitja lobanje in drugih poškodb, voznik tovornjaka pa je ostal na srečo nepoškodovan.
Na kraj pretresljive nesreče so kmalu nato prlspeil agenti javne varnosti z devinskega komisariata, agenti prometne policije, osebje Rdečega križa in gasila. Največ dela so imeli predvsem gasilci, ki so se morali precej časa truditi, da so lahko potegnili težki tovornjak in popolnoma uničen avtomobil lz kamnoloma. Na kraj je prispel tudi sodni zdravnik dir. Brenči, ki je izdal dovoljenje za prevoz trupla nesrečne ženske v nabrežinsko mrtvašnico.
Agenti prometne policije, ki so na kraju nesreče opravili vse zadevne formalnosti, so se vrnili v svoj urad šele ob 14. uri popoldne. Toda še preden so se utegnili pre-
obleči. je v uradu spet pozvonil telefon. Nekdo je sporočil, da se jie na obalni cesti pni naravnem predoru pripetila nova smrtna prometna nesreča — avtomobil z dvema potnikoma je zgrmel v približno sedemdeset metrov globok prepad, pri čemer je bil voznik avtomobila hudo ranjen, njegova sopotnica pa na mestu mrtva.
Agentom in reševalnemu osebju, ki so nemudoma odhiteli na označeni kraj, se je tako spet nudil nepopisen prizor. Ograja obcestnega postajališča v bližini naravnega predora na obalni cesti je bila popolnoma izruvana, približno 70 m globoko pod cesto pa Je ležal popolnoma uničen fiat 1100 spe-cial svetle barve z registracijo TS 42961 in ob njem dve osebi. Bila sta zakonca Luciano Cok, 40-letni uradnik, in 384etna Elodia Di Luin iz Ulice dei Porta št. 3. Moški Je bil še živ, ko Je k njemu prispelo osebje Rdečega križa in gasilci, čeprav so bile njegove poškodbe že na prvi pogled hudega značaja, njegova žena pa je bila že mrtva. Pri smrtonosnem letu avtomobila si je namreč prebila lobanjo in prsni koš.
Bolničarji Rdečega križa so imeli zelo naporno in nevarno pot, da so lahko prišli do avtomobila, ki je ležal popolnoma zmečkan med grmovjem. Po približno 400 metrih skrajno strme poti so morali celo preskakovati nevarne ovire, da so lahko prenesli ranjenca In truplo pokojniioe do ceste ter ju nato naložili v rešilni avto. Osebje RK je vodil dr. Srečko Simoneta. ki je med drugim Izdal tudi potrdilo o smrti Di Luinijeve.
iiitiiiiiiiiiiiiMiiimiimiiiimiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiimi
ISDEE PRIPRAVLJA ZA V PETEK IN SOBOTO
2-dnevno zasedanje gospodarskih izvedencev o problemih jugoslovanske zunanje trgovine
Nastopil bo tudi prof. Stojan Pretnar z ljubljanske univerze - V novembru zasedanje o nalaganju tujega kapitala v Jlaliji in Jugoslaviji
Tržaški inštitut za dokumentacijo in proučevanje vzhodnoevropskih dežel (ISDEE) je v zadnjem času navezal stike s številnimi ekonomisti in izvedenci iz vzhodne Evrope. Cilj ■ teh stikov in skupnih Prizadevanj je organizacija stro-ovndh srečanj, o gospodarski problematiki teh dežel, ki si bodo sledila v našem mestu v prihodnjih mesecih :n v letu 1970.
Na srečanjih bodo na dnevnem redu predvsem razprave z naslednjo vsebino: a) osnovne značilnosti zunanje trgovine vzhodnih držav, držav članic Evropske gospodarske skupnosti in zlasti Italije; b) analiza možnosti, ki se odpirajo naši deželi v okviru mednarodne blagovne menjave med Zahodom in Vzhodom. Na osnovi elementov, ki bodo prišli do izraza na zasedanjih, bo institut ISDEE pripravil okvirni načrt za svoje nadaljnje delo na področju strokovnega raziskovanja in dokumentacije.
Prvo srečanje je bilo pravzaprav že najavljeno: šlo je za srečanje tukajšnjih gospodarskih izvedencev češkoslovaškima ekonomistoma prof. A. Tauberom in prof. K. Cer-nyjem s praške univerze, ki sta
tudi že najavila svoj prihod v Trst za 17. oziroma 18. oktober. Najnovejše omejitve glede potovanja češkoslovaških državljanov v inozemstvo pa so onemogočile njuno sodelovanje.
Drugo srečanje bo v petek 24. in v soboto, 25. tega meseca. Na sporedu je razprava o problemih jugoslovanske zunanje trgovine. Nastopila bosta prof. Stojan Pretnar, docent na ljubljanski univerzi in ravnatelj zveznega patentnega u-rada v Beogradu in prof. Ljubiša Adamovič z beograjske univerze.
V petek zvečer bosta jugoslovanska strokovnjaka (za prof. Adamo-viča je možno, da bo moral zadnji trenutek odreči sodelovanje, ker ga neka prejšnja obveznost kliče v Moskvo), predavala o problemih jugoslovanske zunanje trgovine v avli »Venezian* na tržaški univerzi. Prvo predavanje bo ob 18. uri, po nastopu drugega predavatelja pa je predvidena širša razprava. V soboto dopoldne ob 10. uri pa bo v knjižnici ISDEE okrogla miza o i-stih vprašanjih, ki sc je bo udeležil tudi načelnik glavnega ravnateljstva za zunanjo trgovino pri EGS dr. F. Gianfranchi, ki je po-
kazal zelo široko kompetenco in vsestransko poznanje teh problemov na nedavnem tridnevnem zasedanju o trgovinski menjavi med EGS in tretjimi deželami na tržaški trgovinski zbornici.
V novembru bo ISDEE priredil okroglo mizo o nalaganju tujega kapitala v Italiji in Jugoslaviji. Za sedanje bo pod pokroviteljstvom tržaške in reške gospodarske fakultete. Konec istega meseca, kolikor ne bo mogoče uresničita napovedanega sestanka s predstavniki češkoslovaškega gospodarstva, bo na vrsti srečanje z Madžari. Prof. I. Redei in dr. G. Biro sta že pristala na sodelovanje.
Prihodnje let-- si bodo sledila srečanja z Bolgari in Romuni, ter še druga, za katera še ni bil izdelan dokončen program. Najvišje vodstvo Evropske gospodarske skupnosti je izrazilo prirediteljem svoje soglasje z napovedanimi temami ter zagotovilo, da bo poslalo po enega ali več pristojnih funkcionarjev na vsako srečanje in sorodno prireditev. ISDEE pripravlja tudi vrsto publikacij o problemih vzhodnoevropskih dežel s posebnim poudarkom na Po donavjo.
Kako je pravzaprav prišlo do nesreče. ni še povsem ugotovljeno. Dejstvo je, da ste sp zakonca peljala v smeri Tržiča, ko je avtomobil nenadoma in najbrž s precejšnjo hitrostjo zavozil na levo stran cestišča, nato pa na pločnik, nakar je prebil ograjo in zgrmel v globino, kjer se je še nekajkrat zakotalil in obtičal v grmičevju.
Truplo nesrečne ženske so odpeljali v splošno mrtvašnico, njenega moža pa so z vso naglico sprejeli na nevrokiruškem oddelku zaradi številnih udarcev in ran po vsem telesu ter zlom levega gležnja. Moški, ki je poleg tega krvavel tudi iz levega ušesa, se bo moral zdraviti približno 40 dni, razen če ne nastopijo komplikacije.
Tretja smrtna nesreča se je pripetila nekaj pred 21. uro na nevarnem ovinku pri podjetju Masč v Ul. Fabio Severo. Čelno trčenje dveh avtomobilov je tokrat terjalo spet svojo smrtno žrtev in ranjenko.
Tudi vzroki te prometne nesreče niso še povsem znani. Najbrž je bila smrtonosnega trčenja kriva prevelika hitrost obeh vozil. Agenti prometne policije, ki so na kraju opravili vse zadevne formalnosti, so takole opisali dinamiko nesreče: po Ulici F. Severo navzgor se je nekaj pred 22. uro peljal z avtomobilom fiat 850 (TS 72673) 35-letni težak Giovanni Burolo iz Ulice Buie dlstria št. 7, z nasprotne strani pa je prihajal fiat 1100 z registracijo TS 78858, ki ga je upravljala 26-letna študentka Laura Magnan iz Ulice T. Tasso št. 9. Zaradi prevelike hitrosti je Ma-gnanin avtomobil na ovinku zaneslo preveč na levo im pri tem je prišlo do strahovitega trčenja, Burolo je bil pri tem na mestu mrtev, Magnan pa je zadobiila precej hude telesne poškobe in so jo morali z rešilnim avtomobilom odpeljati v splošno bolnišnico, kjer so jo zaradi udarcev v glavo, obraz in kolena sprejeli na enevrokirurškem oddelku s prognozo okrevanja v 20 dneh.
Tudi ob tej nesreči so morali nastopiti gasilci, kajti po trčenju se je fiat 850 prevrnil na desno stran in je iz rezervoarja uhajal bencin. Gasilci so morali zato z vodo preprečiti, da bi se bencin ne vnel.
Truplo nesrečnega Burola. ki .Je ležalo na desnem prednjem sedežu, je nato pregledal sodni zdravnik dr. Brenči, nakar so ga z mrtvaškim vozilom prepeljali v mrtvašnico.
Šestletni načrt za sodobno opremo domačih pristanišč
Skupina demokrščanskih parlamentarcev, kd jim načeluje tržaški poslanec Belci, je naslovila na poslansko zbornico priporočilo, naj bi se država zavzela za hitrejše uresničevanje tako imenovanega načrta v za razvoj italijanskih pristanišč«. Načrt se namreč iz raznih vzrokov uresničuje z veliko počasnostjo, poleg tega pa so finančna sredstva, ki so bila v njegovem okviru namenjena posameznim lukam daleč nezadostna.
Poslanci KD predlagajo vladi, naj bi pripravila nov načrt za razvoj italijanskih luk, ki nat bi trajal šest let, in ki naj bi omogočil korenito rešitev vrste perečih problemov, zlasti kar se tiče tehnične opreme posameznih luk. V ta namen naj bi država poskrbela za sestavo posebne družbe, pri kateri naj bi bila sama soudeležena na takšni osnovi, kakor le soudeležena piri družbi, ki skrbi za italijansko avtocestno omrežje. Ta družba
na.) bi zagotovila v razmeroma kratkem času potrebno okrepitev in tehnično izpopolnitev najvažnejših italijanskih pristanišč.
Josephine Baker v časnikarskem krožku
V časnikarskem krožku bi moralo biti sinoči srečanje Josephine Baker s predstavniki tržaškega tiska, ki pa se je spremenilo v srečanje umetnice s številnimi tržaškimi oboževalkami in oboževalci. Bakerjeva se je tokrat predstavila v drugačni luči: kot ljubeča ženska, ki ji je usoda otrok, bratstva in miru na svetu nad vse pri srcu «Želim združevati» je s svojim mirnim, a toplim glasom rekla v svoji zahmli gostiteljem in prisotnim, «tn ne lotevati«. Prav zaradi tega ie zbrala iz vseh celin otroke naira-zličnejših ras. ki so postali resnični bratje in sestre. «Ljubite se, ljubite se, bodočnost bo lepša» je zaključila Josephine s prisrčnostjo, ki je ena njenih največjih odlik.
Se prej sta Bakerjevo pozdravila vedno v francoščini, predsednik krožka inž. Bartoli in dekan novinarjev Mario Nordio, ki sta prišla do spoznanja, da je leit-motiv njene popevke «La vie in rosen še vedno veljiiven, posebno, kjer pravi, oda je treba biti v življenju vedno vesel«.
Ob odhodu Bakerjeve iz krožka se je na Korzu zbralo precej ljudi, ki so burno pozdravih prikupno in simpatično francosko u-metnico.
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo v Skednju oPve-5ča člane m prijatelje, da Ima na raz polago abonmaje Slovenskega gledališča za sezono 1969-70. Interesenti iih dobijo pri odboru društva.
Prosvetno društvo (Tabor* ua up člnah obvešča člane in prijatelje društva, da ima na razpolago abonmaje Slovenskega gledališča za sezono 1969/70. Interesenti jih dobijo pri odboru društva Prosvetno društvo (France Preše ren* v Boljuncu obvešča člane, prijatelje društva In ljubitelje gledan šča. da Ima na razpolago abonmaje Slovenskega gledališča za sezono 1969/70. Interesenti naj se zglasijo pr odboru društva Prosvetno društvo (Ivan Cankara obvešča člane In prijatelje, da ima na razpolago abonmaje Slovenskega gle dališča za letošnjo sezono.
SPD priredi 2., 3. In 4. novembra Izlet z avtobusom v Split, nato pa z gliserjem aB s parnikom na otok Hvar.
Prosvetno društvo (Slavko Škamperle! priredi 9. novembra enodnev-ni izlet v Brda na Dobrovo z ogledom vinske kleti, skozi Novo Gorico in Kromberk, kosilo v Dobrovem. Vpisovanje od 9. do 13. In od 16. do 20 ure na telefon 70-834 in 51-497
Abonmaji so na razpolago vsak dan od 12. do 14. ure pri blagajni Kulturnega doma, do četrtka, 23. t. m. tudi v Tržaški knjigami od 16. do 18.30. Abonmajske izkaznice bodo na razpolago eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni.
Prodaja vstopnic je vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacije na tel. 734265.
Slovensko gledališče v Trstu
V	soboto, 25. t. m. ob 19.30 v okviru 4. TEDNA SLOVENSKIH GLEDALIŠČ V MARIBORU
V	nedeljo, 26. t.m. ob 15.30 v Slovenskem gledališču v CELJU
Levstik - Mahnič
MARTIN KRPAN
igra v dveh delih
TRŽAŠKA KNJIGARNA
TRST • Ulica tv. Frančiška 20 Tel. 61-792
Novo:
JELENC: Otrok si želi dobrega očeta CZ 325 lir
GLASBENA MATICA - TRST
V soboto, 25 oktobra 1969
KONCERTNI NASTOP GOJENCEV GLASBENE SOLE s sodelovanjem orkestra GLASBENE MATICE
Solisti; Ravel Kodrič Tea Košuta Milena Padovan Loredana Sancin Črtomir Siškovič Mojca Siškovič Dirigenta:
JANKO BAN OSKAR KJUDER
Pričetek ob 21. url.
Mala dvorana Kulturnega doma.
MIRA MIHELIČ
STOLP NICA
OSAM ELIH
ŽEN SK
Roman mnogih ženskih usod...
tkiaiita kniigalna,
TRST • Ulica tv. Frančiška 20 Tal. 61-792

			
	R	EPEHTABO	D Restavracija KRAS Vam nudi vsak četrtak II »voj nagrajeni kratki menu. - Tol. 22-71-13
Gledaljšča
VERDI
V petek, 24. t.m. bo v
gledanj
Verdi zaključni koncert XVI. grade »Citti di Trieste« - VIII- ... narodnega natečaja za simlo*®1 skladbe 1969.	.
Na sporedu bodo nagrajene so* be: J. Sohiossa (ZDA-, G. Gutse”!J (Nemčija) im P. Benaryja (N**11* ja). Orkester gledal šča Verdi M J nigiral Bruno Riigaccl, kot solist J bo nastopil violinist Baldassace meone.	.
Med koncertom bo svečana P04 lite v nagrad.	.
Vstop z vabili, ki so na razP5' go pri tajništvu konservatorija Tartini«.
TEATRO STABILE	,
»Polna zaposlitev« gledališča ‘Z teama Rossettl je zagotovljena 1 ' porečjem predstav, ki so na pf®F mu od samega začetka dramska ■ zone 1969/70. Danes zvečer ob 21 bo zadnji izredni nastop izven maja z Josephino Baker in Hrt skupino, v kateri so kralj «bosse J ve« Chico Buarque de Hodi«11", Shirley Harmer, Pierre Spif4 > ansambel «New L/atins« s kitarist" Toquinhom, za katerega veljajo P pusti za abonente na sezono T**5 Stabile.	„
V petek 24., soboto 26. in v Ijo 26. t.m. se bodo zopet nad8«, vale ponovitve Držičeve kortrt«1, «Dundo Maroje« (I noblli ragusv italijanski verziji), po zaključku treh ponovitev pa bo gostovala ** pina Narodnega gledališča iz StPj burga, ki bo v francoščini izvw-v ponedeljek 27. t.m. CorneillejjVs #Horaca» in v torek 28. t.m. c’1’,, frankov nagrade« Viktorja HU8W oboje v režiji Huberta Gignouxa- ,
Za ti dve lzvenabonmajski PjJ stavi, za kateri je dail pobudo 1 tro Stabile v sodelovanju z Ital*' sko - francoskim združenjem, bod” mell člani tega združenja (n a-nentl na sezono Teatra StabiK odst. popusta. Rezervacija vstopu«, Galeriji Protti (tel. 36-372 in 38-54
Razstave
V umetnostni trgovini (La 1
gonaa v Ulici Malcanton bo oi . tgn. do 3. novembra razstavljal s je keramike Pompeo Pianezzola, , se od leta 1948 udeležuje vseh L stav keramike v Italiji. Razsta''l,j je tudi v Tokiu. New Yorku, Madridu, Kopenhagnu, Montevid Gmundenu in ponovno v Tokiu.L jel je številne državne ln m«v rodne nagrade.
Znani tržaški slikar Dante P's’’ razstavlja 23 temper v umetniški * torij! ((Agrifogilioii v Milanu, "j stava bo odprta od 23. t.m. 4° novembra.	,
Razstava slikarja Demetrija je odprta vhak dan (do 10. n<J'| bra) od 12. do 14. ure in od ;( 19. ure ter ob vsaki predstavi prireditvi v Kulturnem domu.
Nazionale 14.00, zadnja predstava 21.30 «Ben Hura. Charlton H«* Jack Havvkins, Hay>a Harareet, Stephen Boyd, MGM. Technlc^ Fenice 16.00, zadnja predstava j
22.10	«La prlgionlera«. Lau~p
Terzieff, Elisabeth VVlener. ,r. Prsson, Dany Carel. Prepove« : mladini pod 18. letom.	,,,
Grattaclelo 16.00 «Butch Ca ss»'-Paul Nevvman, Robert Redford, tharlne Ross.
Eden 16.00, zadnja predstava L 22.00 «Una »ulPaltra«. Jean J rel. Marisa Mell, Elsa Martinja Techntcolor. Prepovedano m'aj pod 18. letom. Drugi teden |z” nega uspeha.
Excelsior 16.00, zadnja predstava/,
22.10	«Erotissmo». Annie Glra1/ Frances Blanche. Technlcolor. -Prepovedano mladini pod 14.
Ritz 15.30, zadnja predstava ob «La battaglia dTnghilterra«. f Cisco Rabal.	ji
Filodrammatico 16.30 «Per te ml V do 1’anima*. E. Bernberg, S. Colorscope. Prepovedano ml* pod 18. letom.
Alabarda 16.30 «Se- slmpatiche Sjl gne«. Maria Grazia Buccella, Aurora 16.00 «Bullitt» Steve Mc en Technicolor	^
Cristallo 16.00 «Vedo nudo». 'ct Manfredi Technlcolor Cinem* pe	jff
Capitol 16.00 «Divorzlo all’ame‘ na«. Debbte Reynolds, Johnsoti bards, Jean Simons, Van Jonn Columbia Technicolor.	,|(i
Impero 16.30 «Agente speclale u Roy Danton. Technicolor. -oi Vittorio Venelo 16.15 «11 magU* • Alberto Sordi, Renato SalvatC1' Ornobell film.
rtgf'
Ideale 16.00 «1 fantaste! 3 JJVfis men«. Toni Kendall, Brod ""||«i Nick Jordan. Tedhmcolor. v
zaslon.	,, •
Abbazia 16.00 «La trappola so Berrutn. Frederick Stafford, Arden. Technicolor. Jutri: * rado Yess».
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POR0^,,, Dne 21. oktobra 1969 se je v rodilo 14 otrok, umrlo Je 10 UMRLI SO: 78-letna Glulia nlch vd. Tiban, 82-lebnl Blasl, 72-letnii Josip Gruden, na An na Marziim ni Renato Eriavez v-.
Gruden, 77-letna Anna Maurt ^l Boschin, 84-letna Antonia S® v# vd. Perentin, 90-letna Caterlna cleh vd. Segala.
arzin vd. Bertok. i1 Cuppo, 72-letna
Eriavez vd, Firpo, 74-letni f ^
DNEVNA SLUŽBA LEKARN1 (od 13. do 16. ure)
Alla Basillca, Ul. S. Giusto L (tiče Verde, Ul. Settefontane 39< ,g^ vaslni, Trg Llbertš 6, Testa “
Ul. Mazzini 43	_,
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 6.30)	t)1
Al Lloyd. Ul. Orologio 6	i
Diaz 2, Alla Salute Ul. Gl«11 ffl P cclola. Ul. Orianl 2, Vernan. Valmaura 11.
Darovi in prispevki
V počastitev spomina mame ^
Grgičeve daruje družina Stank®
le 3000 lir za športno društvo
G#
SOŽALJE
Odbor ln člani SPD Igor Gl* ln SD Sokol iz Nabrežine ^ iskreno sožalje odborniku ku Grudnu ob izgubi očeta-
SEJA PRVE KOMISIJE DEŽELNEGA SVETA
Obširno poročilo odbornika Tripanija o deželnem proračunu 1970 in obračunu
Zvišanje izdatkov v socialne namene - Obrazložitev vzrokov za nastajanje pasivnih ostankov v preteklih finančnih letih
t*eraJ se Je prva spopotajena ko-.r .aJa deželnega sveta pod pred-^dstvcm svetovalca Coočannlja lo-r a Preučevanja deželnega proraču-. za let0 1970 lin obračuna »a ^3 1933. O obeh važnih zakonskih -outk-h sta podala uvodni poroči-g Predsednik deželnega odbora . 2autl in odbornik za finance
r‘ 'Panl.
Odbornik za finan.ce je v svojem 0TIlea'“l najprej gospodar ,	® finančni položaj, deželno de-
J »no,»t ter obveznost in smotre, ' 81 jih je deželna uprava zasta-'a s proračunom za prihodnje fi-Učno leto. Kar se tiče gospodar-pi®sa Položaja v deželi, je odbor-j'. ■ upoštevajoč cene v letu 1963, davil, da se je v naši deželi v
Pstletju
1963-1967 pokazala težnja
jS razširitvi industrijske dejavno-ter p0 skrčenju zaposlitve v upravi. V manjši meri se je zaposlitev tudi v kmetijstvu, r®.tam ko se je povečala važnost roiarnega sektorja, to je v glav, -m trgovine ir. storitvenih služb, drugi strani pa je odbornik polj™11'’ da je to obdobje prekratko, .a,bi lahko sklepali, da gre za aJen položaj. Vsako izključno skie. ti«6 bi zmotno zlasti za kme--Jstvo,, kj je povezano tud' s se-nskimi dejavniki in z možnostmi ““ravnih nesreč.
na^ deželi se Je v omenjenem poprečni dohodek zvišal . ko leto za 5,08 odst. Ta odstotek iL?!®05! visok ne le v absolutnem
p^Uslu marveč tudi v primerjalnem.
porast dohodka v vsedr-
^°Preč,ni
uem merilu je znašal v tem raz-
žel »U 4,45 odlStp Kar se bižn^‘h dl!' v “ta, je znašal porast dohodka
naši deželi manj samo v pri-rjavi z Venetom. Ce gledamo PbPreSnd letni razvoj deželnega st Rudarstva, vidimo, da sta indu-tanf 111 trgovtaa pozitivno vplivala v , , med.tam ko je bil razvoj za-
Unrav" Pri knieti->stvu v ^iwni ^^dboimik je rekel, da ni mogoče a .^nati samo s spontano poraz-‘•tvlj0 gmotah virov, upoštevajoč p ^dodarsko zaostalost dnWemb uročij. Brez javnega posega bi . namreč razlika v razvoju med J naprednimi in zaostalimi pod-Cf,4 , 'e Se povečala. Zato morajo p ' e a’ država in vse javne usta-sprejeta ukrepe, s katerimi Popravi neuravnovešen razvoj ter b zagon, zaostalim področjem, natika deželnih izdatkov teži torej j,	da se ustvarijo novi do-
ukl aiaspi z naložbami v javna Jdj ta infrastrukture ter s<.finančj sPdd!bujeva.njem gospodarskih »javnosti. V ta okvir je treba staviti zakonske ukrepe 3«St?tlfc‘
žele
s katerimi se dajejo prispevki
kapitalu.
01>računa za finančno leto J« odbornik ugotovil, da je p,,, v tem letu 53 milijard in 104 obta06 dohodka, dežela pa se je pZ®2a!a z raznimi zakoni za 13 W aiVi 111 252 milijonov lir izdat-p, ’ Zaradi večjih dohodkov in VjTta&h izdatkov, kot jih je pred-p ®val proračun, je znašal finanč-Se ®tahiitek 5.252 milijonov Ur. Kar d6, Računa tiče, je. Tripami tudi jj. ’ da ni moč zanemarjati vpra-tpja Pasivnih ostankov, ki jih je Pripasati tehničnim in objek-flšl v”- razl°gom. Pri tem je naprtil ke T'i'v'de za te neizrabljene ostanek dež®lnemu odseku računskega vJa. del pa prepočasnemu delo-je ta raznih Javnih organov Rekel tali« zunanJe nadzorstvo nad p »ki m izvajanju načrtov preveč kat k*10 111 zapleteno. Tako so ne-sektorji deželne uprave zgu-p, °eromno časa z nepotrebnimi tJta in odgovori. S tem nočemo z, ’■ ie dejal Tripa.ni, da so te IjivJtata pri izkoriščanju razpolož-žom ^dstev izključna krivda nad-p stvene akcije. Upoštevati je tire Voj,11® neustrezno pravno - knjigo-ba ureditev, pri čemer bo tre-henT mn°go prilagajanja, da osta-Tj.-^0 v koraku s časom. Odbornik i-zspta Je zatem poudaril, da na-Tav rttem plačil, to je izdatkov leil0 je dežela izvedla leta 196-1 leta	milijonov plačil, 1965.
taiHj,
3-891 milijonov, 1966. leta 13.676 C^ov, 1987 ^ta 23.595 milijo lir ta 1968 ,eta 31.142 milijonov

proračuna za prihodnje
du, vključenem v proračun. Ta sklad namreč služi za nove zakonske ukrepe med letom in bo znašal skupno 4 milijarde in 700 milijonov lir.
Komisija se bo zopet sestala prihodnji ponedeljek, da začne splošno razpravo.
Odgovor Colomba odborniku Dulciju
Minister za trgovinsko mornarico Colombo je te dni odgovoril na pismo odbornika za industrijo in trgovino Dulcija, ki ga je opomnil ha resni finančni položaj avtonomne pristaniške ustanove. V pismu je Dulci prosil ministra, naj država zviša svoj prispevek, da se odpravi primanjkljaj bivšega podjetja Javnih skladišč. Ta primanjkljaj znaša sedaj 1 milijardo in 240 milijonov, medtem ko znaša državni prispevek na podlagi zakona samo 500 milijonov Idr. Minister Colombo je v pismu odgovoril, da je že .julija meseca opozoril državno generalno knjigovod-
stvo na to vprašanje. Poslal mu je tudi osnutek zakona, ki predvideva izreden prispevek 1.240 milijo-nov lir za kritje omenjenega primanjkljaja ter zvišanje državnega prispevka za 800 milijonov lir na leto.
PO PODATKIH TRGOVINSKE ZBORNICE
Zlate kolajne najboljšim maturantom
Deželni odbornik Giust .je razdelil zlate kolajne 15 dijakom iz dežele, ki so opravili mature ali usposobi j enostne izpite z najboljšimi redi (60/60). Pri razdelitvi nagrad so bili navzoči tudi šolski skrbniki vseh štirih pokrajin, ravnatelji šol, v katerih so študirali nagrajenci, ter njihovi starši. Odbornik Giust je ob razdelitvi kolajn čestital dijakom k izrednemu uspehu kakor tudi njihovemu učnemu osebju. Odgovoril mu je tržaški šolski skrbnik prof. Angio letti. Med nagrajenci so bili dijaki znanstvenega liceja v Trstu Roberto Benedetti. Udo Campanl, Um-berto De Vonderweid, Livlo Lance-ri, Bruno Norbedo in Sergio Per-soglia.
IIHIIIIIIIIliaMtllllllllllllltlltmillllllllllllttllMIIIIIIIIIMlUlllllIllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
PROMET S KAVO IBC
Instituto Brasileiro do Cafe hoče cariniti vso kavo v Trstu
Genovežani proti odpravi zalog v Rivalti Scrivii in Rivarolu
tablM6 ^rtaMi dejal, da bodo pole™/1 88 0(tatot,kov denarja za te tjT® izdatke. Višina izdatkov na Sji j3 kapitala bo še vedno znatna, 1% , d° od 50 milijard lir name-Cije ^ milijard in pol za imvesti-tač’ kar 7 milijard Ur in pol (j^jkakoT je predvideval petletni je p gospodarski načrt. Rekel Udi> da bodo prihodnje leto letu Porabili v socialne namene. K flelež86 Po na socialnem torišču leto- takočih izdatkov povečal od 20,7 odstotka na 22,7 od-Stotk’ del*ž v kapitalu od 18,1 od-da 22,7 odstotka. Na gospo-kočih1 torišču se bo delež te-2^ 8 tadatkov znižal od 27,6 na pjL, odstotka, delež izdatka v ka-m Pa od 66,6 na 57 odstotkov. skijJta^tnemba v izdatkih je v živjj'1 z zahtevo, da se po inten-Voj /ta programu posegov za raz-tl J^Podarstva dežela v večji me-»TV® teševa-nja socialnih vprašanj taSjj?ani Je nato poudaril, da na-0 v Proračunu predvsem Iz-JavhoJI taid šolstvu, kulturni de Vtaj 7 * v Prild gradnji stano-'l0rahiv šolstvo in kulturo bodo *a sta*1 8,2 odst- vseh dohodkov, Veit (.P^adja bodo zvišali prispe-t>a jd tatošnjih 990 milijonov lir v88 toilljonov lir prihodnje 3,2 ta namen bodo izdali torej tam- Cek>tnih izdatkov. Dežela se *Wiariv,edlto bolj trudi za razvoi 'ta ■ Julijske krajine.
k Berzanti pa se je za-Ptodvsem na globalnem skla-
Stalna zaloga brazilsae kave, ki jo je preu leti postavil v novem pristamscu insutuui Brasileiro ao cale, pjnovno vznemirja genovske posio v ne kroge, ie am so tamkajšnje vodime oigamzacije, med njimi zlasti Zuiužciije trgovcev s kavo, poživili in koioniainim blagom ter Konzorcij pristanišče ttonsorzio Autonomo oei Porto — CAP j, nastopile pri vladi, da bi se ta zavzela za rešitev najnovejšega zapleta v zvezi z obratovanjem tržaške zaloge IBC in manjših zalog surove kave v Rivalti Scrivii in Rivarolu. Instituto Brasileiro do Cafe je namreč pred kratkim poveril genovski tvrdki «Romani & Co.» koncesijo re-ekspedicije surove kave iz tržaške zaloge v smeri proti Genovi in T!ifi)!ti*-iter-i' odredil, naj se odslej carinjenje blaga vrši samo v Trstu.
Genovski gospodarstveniki na-glasajo, .da ,ba; odprava . zalog brazilske kave v Rivlati Scrivii in Rivarolu ter osredotočenje vseh carinskih operacij v zvezi s poslovanjem IBC v Trstu, lahko imelo za posledico preusmeritev vsega prometa z brazilsko kavo v severni Italiji, tako prometa z blagom iz tržaškt zaloge kakor tudi prometa z blagom, ki ga uvozniki nabavljajo mimo zaloge IBC, na Trst. To bi pomenilo za Genovo praktično izgubo 180.000 vreč po 60 kg kakovostnega blaga. S tem prometom pa je povezan vzporeden dovoz vsaj enake količine brazilske kave mimo skladišča IBC. Brazili ja namreč daje italijanskim (m drugim) uvoznikom možnost, da za vsako vrečo kave, ki ,io ti nabavljata iz zaloge IBC v Trstu no svetovno veljavnih (merkantilnih) cenah, prejmejo tudi po eno vrečo nekoliko slabše kave, seveda vedno brazilskega izvora, po znižani ceni. Kakor hitro bi se carin tan e blaga in promet s kavo iz zaloge TRC osredotočil na Trst, menijo v Genovi, bi še na Trst preusmeril tudi nromet z brazilsko kavo, ki se odvija mimo te zaloge, v tej zvezi pa preti resna nevarnost, da bi sčasoma preusmeril na Trst snloh ves dovoz kave iz čezmorja, tako iz Brazili le kakor tudi iz drugih držav pridelovalk.
Vprašanja svetovalca dr. Dolharja županu
Občinski svetovalec Slovenske skupnosti dr. Rafko Dolhar je naslovil te dni tržaškemu županu tri vprašanja, kd zadevajo nekatera pereča vprašanja in tudi način uresničevanja točk podpisanega programa.
Tako predvsem vprašanje nujne namestitve novega občinskega delegata v Bazovici, kjer je prejšnji že pred časom zapustil svoje delovno mesto. Dr. Dolhar opozarja pri tem župana, da mora občinski nameščenec v Bazovici poznati slovenski jezik, kot Izhaja iz unrav-r.ega sporazuma levosredinskih strank.
Drugo vprašani«, ki ga načenja pa zadeva gradnjo nove ceste pri Proseku. Zaradi sedaj začrtanih gradenj bi moralo izginiti nekaj cvetnih nasadov, ki hi tih bilo vsekakor škoda. Dr. Dolhar snrašuje zato župana, če ne meni da bi bilo koristno, če bi se sedanji načrt za gradnjo ceste deloma spremenil in bd se nasadi, razvoj katerih bi nasprotno morali spodbujati, ohranili.
Tretja pa zadeva nujnost popravil v kriški osnovni šoli, v kateri med drugim tudi ni ustreznega glasbila za uspešen pouk petja.
Nadzorna služba za zdravstvo in higieno
Nadzorna služba občinskega od delka za zdravstvo in higieno je v letošnjem septembru poleg običajnega nadziranja živilske industrije in skladišč opravljala še posebno nadzorstvo nad lahko okvar ljlvimi živili mi pijačami.
Nadaljevala se je tudi dejavnost tehničnega osebja omenjenega oo-
činskega oddelka, kd je opravilo 172 pregledov v stanovanjih, neprimernih za bivanje, za katera izdajajo ustrezne izjave.
Skupno je oddelek opravil 3.624 inšpekcij, pri čemer so prevzeli 155 vzorcev živil in pijač, katere so poslali v analizo pokrajinske-za genovsko mu kemičnemu laboratoriju za hi-b	giemo in pn>filafcso, 81 vzorcev so
poslali zdravstveno - mdkrografske-inu oddelku istega laboratorija, en vzorec inštituta za sodno medicino in 2 vsedržavni ustanovi za riž.
Zaradi "kršitve predpisov krajevnega pravilnika o higieni in županovih odredb so nafoaid 38 glob.
Razstava o starem mestu
«Staro mes o živo» je naslov razstave, ki jo bodo V vbboto odprli V občinski umetnostni galeriji v prehodu «Costanzh na pobudo združenja prijateljev stetfčga mesta. Prvi, obsežnejši del razstave bo na fotografskih panojih obravnaval naslednje leme: občina pred ustano-vitvijo prostega pristanišča: razsežnost novega mesta na solinah, porušenje zidu in vključitev starega mesta v novo z ustvaritvijo poveza ve med obema conama; razredče-nje področja Riborgo v zvezi z regulacijskim načrtom 1943 in kot posledica tega ločitei: med starim mestom, novim mestom in tistim, ki bi moralo postati najnovejše mesto, od katerega pa ie bilo le malo realiziranega, grič Sv. Justa, Spominski park. gradnje na Korzu ,med katerimi palača javnih del, občine, Innil) in odkritje Rimskega gleda lišča, izolacija in propadanje starega mesta
V drugem delu razstave bodo po kazali kakih 20 tlorisov in starih tiskov mesta, prav toliko knjig in obrtniških predmetov iz zbirk mestnega muzeja za zgodovino in umetnost, notarja Maria Froglie, Sergia Spagnulla, grofa Prandija in Caludia Prata.
Ob koncu julija smo imeli na Goriškem 2051brezposelnih
Denarne vloge na pošti in v bankah so dosegle skoraj 70 milijard
Sedaj, ko so končno zaprli tovarno Solvay v Tržiču ter grozi brezposelnost za večji del 400 delavcev, ki so bili do sedaj v tem obratu zaposleni ter grozi brezposelnost tudi delavcem kovinarskega podjetja Nuova san Giorgio v Straži-cah, bo naše čitatelje gotovo zanimalo, koliko je pravzaprav brezposelnih na Goriškem.
Po podatkih trgovinske zbornice je bilo ob koncu preteklega julija, za takrat so namreč znani zadnji uradni podatki, v naši pokrajini 2.051 brezposelnih, potem ko so v istem mesecu poklicali na delo 1.040 ljudi, od teh 301 v goriški občini.
Od teh brezposelnih jih je bilo 1.315 takih, ki so prej bili že zaposleni pa so iz enega ali drugega razloga izgubili delo. Dalje je bilo 502 mladih delavcev, ki si iščejo prvo zaposlitev, 27 gospodinjskih pomočnic je prav tako iskalo svojo prvo zaposlitev, 179 upokojencev pa je iskalo delo, da bi zaokrožili svoje dohodke zaradi prenizke pokojnine. Končno je bilo 28 takih, ki so iskali boljšo zaposlitev.
Po delovnih kategorijah je bilo največ brezposelnih v industriji, in sicer 1.182; na drugem mestu so uradniki s 336 brezposelnimi ter navadni delavci z 235. V trgovini je iskalo delo 154 ljudi, v prevozništvu 80, v kmetijstvu in drugih odsekih pa 64 ljudi.
V primerjavi s preteklim junijem se je število brezposelnih zmanjšalo za 114 enot; to pa ni toliko posledica izboljšanja gospodarskega stanja kakor pa sezonskega značaja, saj je v poletni_ sezoni splošna dejavnost na višku.
Po drugi strani pa je bilo ob koncu junija naloženih pri poštni hranitaici v naši pokra ji militanov lir, pri raznih kreditnih zavodih in milijard lir.
11-1968 je goriška pokrajina dobila lani in letos dva obroka po 80 milijonov lir, s katerimi je povečala zmogljivosti umobolnice, priredila posebne tečaje za bolničarje, ki so za to dobili tudi študijske nagrade, pripravljajo pa se še nekatere nove iniciative na tem področju. Pokrajinski svet bo v ponedeljek sprejel okvirni načrt tega delovanja za prihodnje leto.
Uspelo gostovanje dalmatinske folklore
Folklorna in pevska skupina iz Zadra v Dalmaciji, ki je preteklo soboto zvečer gostovala v Sitandre-žu in potem v nedeljo popoldne še v oratoriju «Domenico Savio» (Katoliški dom) v Gorici, je žela
najlepše uspehe. Oratorij v Stan drežu je bil skoro do kraja napolnjen z domačini, ki so z zanimanjem sledili pestremu sporedu pemi, plesov in narodne glasbe ter se opajali ob slikovitih dalmatin skih narodnih nošah. 7\iko sta skoro dve uri sporeda še prehitro minili. Tudi program, v katerega so bili vpleteni poleg dalmatinskih še ljudski plesi drugih republik in jugoslovanskih narodov, je bil prirejen tako, da so se v lepem zaporedju vrstili in prepletali ljudski plesi, petje in glasba.
Tudi nedeljski koncert v Gorici je bil deležen dobrega obiska, saj te vrste programi in bogate ljudske zakladnice jugoslovanskih narodov vedno ugajajo našemu občinstvu, zlasti kadar so umetniško podani
IZVAJANJE SKLEPOV KONGRESOV CGIL IN CISL
Tudi na Goriškem bo prišlo do izvajanju «inkompatibiinosti»
Pokrajinski tajnik CISL Pailovan podal ostavko na mesto občinskega odbornika in svetovalca v Gradcžu - Bodo v kratkem sledile tudi druge ostavke?
Letos poleti sta vsedržavna kongresa CGIL in CISL sprejela važen sklep o «inkompatibilnosti». Podoben sklep bo sprejel kongres UIL, ki bo v prihodnjih dneh.
Kaj je inkompatibilnost? Praksa nas uči, da so sedanji sindikalni voditelji istočasno tudi vodilni člani posameznih političnih strank. Mnogi med njimi so bili tudi izvoljeni v parlament, v deželne svete, v pokrajinske svete, v občinske svete. Mnogi so bili na podlagi teh svojih izvoljenih funkcij izvoljeni tudi v centralno ali deželne vlade, v razne pokrajinske in občinske od bore, postali so tudi župani.
Ta dvojnost je bila razumljiva v času, ko so se sindikati ločevali nekako po političnih strankah. Vsaka stranka je znala tako spretno izkoristiti popularnost, ki jo je med delavskimi množicami užival dolo-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTitiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
OB ZAPORI MIHAELOVE ULICE V ŠTANDREŽU
Odpravili bodo ozko grlo na stikališču s Kraško ulico
Ureditev ceste In kanalizacije na tem odseku bo stala 90 milijonov lir ■ Pri gostilni Briško bodo podrli tri kise
Občinska uprava v Gorici sporoča, da bodo jutri, v četrtek, 23. t. m. začeli z deli za ureditev in razširitev Mihaelove ulice v Gorici ali bolje v Standrežu. Gre za pokrajini 9.4K0	0<j ui. Pola v begunskem
;rugl 11 naselju pa do stiikališča s Kraško
bankah pa
ulico na zgornjem koncu in do od-
preko 60 minjaiu m.	| cepa Ulice Timavo
Omenimo naj J?® .j1® A° J13«| Zaradi teh del bodo ta del uld-
menta ta "bančnih čcLv za skupno l«*- ali	P^ezne dele, zapr-
vrednost nekaj nad 207 milijonov ‘ 11 za Promet, dokler ne bodo dela lir. Od teh protestov jih je bilo za I končana na posameznih odsekih, okrog 90 milijonov samo v goriški 1 Ze prejšnji mesec smo pisali o
V ponedeljek seja pokrajinskega sveta
občini.	načrtih občinskega tehničnega ura-
da za ureditev tega dela ceste, ki predstavlja zlasti pri gostilni Bri-sco za promet zelo nevarno ozko grlo. V okviru splošnega regulacijskega načrta je predvidena razširi’-
nedeljek zvečer sestane ze v drugo	.... .	.	_ .	, i
v tej sezoni. Razpravljali bodo o j7111 bodo ^udi že omenjeno ozko točkah, ki so izostale iz diskusije grlo kjer bodo odkupih ta podrU ra seji prejšnji poncde’jek, dnev- J tri Wše tar uredili kakih 30 me-
' trov širok odprt prostor, ki bo o-mogočil prevoz in tudi obračanje težkim tovornjakom s prikolicami.
To je potrebno tudi spričo dejstva, da bo ta del pokrajinske oe-
r.emu redu pa so dodal' še dva važna argumenta, ki se tičeta pokrajinske umobolnice. Prvi zadeva gradnjo novih paviljonov, za katere je državna uprava dala pred približ no dvema letoma svoj prispevek v višini 600 milijonov lir. S tem denarjem so nameravali na novo o-premiti aosedanje paviljone, zgraditi neke nove zgradbe, med katerimi socialni center, v katerem naj bi bili
posebne sobe, itd. Po preučitvi na črta so tehniki ugotovili, da je treba za vsoto, ki je na razpolago, načrt pregledati in ga trenutno skrčiti. Ker je pokrajinski svet že enkrat o tem razpravljal mora sedaj isti organ odobr.fi spremembo načrta.
Drugi sklep se tiče deželne po moči psihiatrični bolnišnici. Na podlagi določili deželnega zakona štev.
V PRVI POLOVICI LETOŠNJEGA LETA
Blagovni promet po cestah je presegel milijon ton
Največ petrolejskih derivatov ■ Delež posameznih zalednih držav
ste Gorica - Sovodmje - Zagraj povezoval z videmske strani tudi industrijsko področje na Rojcah odnosno na Piloičah in se predvideva poleg večjega osebnega tudi žl-
velika^dvorana, tetav^ni'^	“ ,«■ “ b° Se
i bolj narasel potem, ko bodo zgradili če eno vzporedno cesto od Standreža preko novega soškega mostu tja do Krmlna. S tem v zvezi bodo morali napraviti tudi novo kanalizacijo po tej cesti ter jo speljali v kolektor v begunskem naselju. Vsa predvidena dela so oddali v zakup podjetjema Tacchl-no in Edilscavi ter bodo zanje potrobili predvidoma 90 milijonov lir. Seveda bodo morali poleg že omenjenih treh hiš odmakniti ali odstraniti še nekaj hiš na spodnjem koncu, ki so sedaj preveč na cesti ter ovirajo razširitev cestišča. Predvideva se torej zapora tega dela ceste za daljšo dobo in med tem bodo morali usmeriti ves promet po zgornji Kraški ulici.
Blagovni promet s tovornjaki v smeri iz Trsta v zaledje in v nasprotno smer je v prvi polovici letošnjega leta prekoračil milijon ton. Statistični pregled namreč izkazuje, da je ta promet narastel z lanskim 992.597 na 1.062.815 ton, od tega 153.070 ton dovoza in 909 tisoč 745 ton odvoza. V primerjavi z lanskim letom se je dovoz blaga iz zaledja letos za spoznanje zmanjšal, odvoz pa je nasprotno narastel za okoli 70.000 ton.
V dovozu so letos prevladovale naslednje blagovne vrste; rudnine (29.225 ton), papir in lepenka (18 tisoč 654 ton), stroji in druga industrijska oprema (13.662 ton), vino, likerji in druge pijače (12.642 ton) itd. V nasprotno smer pa so s tovornjaki odpremili predvsem petrolejske derivate ki so s 557.317 tonami sami zagotovoli več kot polovico vsega prometa, dalje žele zarske proizvode (64.467 ton), kovinske izdelke (36.886 ton), kavo in drugo kolonialno blago ter poživila (29.740 ton) itd. Posamezne zaledne države pa so bile pri letošnjem polletnem prometu soudeležene v naslednjem razmerju: na Avstrijo je odpadla 181.301 tona prometa (od tega 170.044 ton odvoza), na Jugoslavijo 31.700 ton (od tega 21.714 ton odvoza), na Zahodno Nemčijo 15.085 ton (od tega 6.938 ton odvoza), na češkoslovaško 2.228 ton Jod tega 1.326
(od tega 207 ton odvoza) in na vse druge zaledne države 2.515 ton (od tega 1.263 ton odvoza).
V tržiški ladjedelnici dela danes 4.609 delavcev
V odgovor na ustrezna vprašanja nekaterih poslancev je podtajnik na ministrstvu za državne u-deležbe Scarlato včeraj naglasil, da je Zavod za industrijsko obnovo IRI od leta 1966 do danes naložil v Trstu in Tržiču okoli 230 milijard lir ter da se bodo investicije grupe še znatno povečale v prihodnjem letu. Vprašanja poslance.1 so so nanašala predvsem na področje ladjedelstva in v tej zvezi je podtajnik zavrnil zahtevo po parlamentarni preiskavi glede poslovanja družbe «Itaicantieri», češ da se pri preusmerjanju proizvodnje v tržaških obratih ne drži navodil medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje CIPE. Vse ker je CIPE odločil za Trst in Tržič se že izvaja in uresničuje, oziroma se bo še uresničilo, kolikor je to problem prihodnosti, je de jal podtajnik. Kar zadeva tržiško ladjedelnico pa je navedel, da je ta štela v letu 1967 4116 delavcev, ter da se je število osebja povečalo v letu 1968 na 4311. Danes pa je zaposlenih v tem obratu «1-
ton odvoza), na Madžarsko 334 ton talcantieri* 4609 ljudi.
Vesti iz Tržiča
Upravni odbor industrijske cone je imel včeraj sejo, na kateri je predsednik Romani poročal o napredku del pri gradnji nove tovarne SIMS, katero bodo predvidoma dogradili in začeli v njej s proizvodnjo v sredini prihodnjega leta. V njej bodo zaposlili kakih 100 delavcev ter izdelali letno 130 tisoč ton posebnega Jekla. Ob tej priliki so odredili dodelitev štirih parcel za gradnjo štirih manjših industrijskih obratov, ki bodo skup. na zaposlim 60 delavcev. Obenem
so poveriM nekemu Izvedencu izdelavo načrtov za gradnjo cestnega nadvoza pri državni cesti št. 14.
Iz bolnišnice; Včeraj so pridržali v tržiški bolnišnici za 20 dni na zdravljenju 48-letnega Maria Transiča iz Tržiča, Ul. Volta 2, ki je okrog polnoči treščil z novim primem NSU v težak tovornjak v Ul.
Galiiiei v Tržiču. Ko je avto odletel od tovornjaka, se je ustavil sredi ceste in vtem je prišel mimo avto stanca, ki se je tudi zaletel vanj ter potem še v tovornjak.
Ranjen je bil samo Transič, ki si je zlomil nekaj reber in dobil še druge poškodbe. Oba avta sta utrpela precejšnjo škodo.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiHiiiiiMiftiiiiiimiiiiiitiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHi
■	n**'	t«*	irsL-v«*-,- t	n rit*	•	-»»i *<f.
Konferenca o šolstvu
V prostorih pokrajinske federacije KPI v Gorici, Ul. Locchi 2 bo v petek, 24. t. m. ob 20 uri debatna konferenca o temi ((Problemi šole v Italljiii.
Uvodno poročilo bo podal dr. Giuseppe Chiaramonte, načelnik šolskega oddelka pri centralnem vodstvu KPI. Problem Je važen tudi v zvezi z zakonskimi osnutki za reformo šolstva, ki so bili že predloženi v parlamentu ter bo zato konferenca zanimiva za vse tiste, ki so pri tem posredno ali neposredno prizadeti.
SINDIKALNE VESTI
Tekstilci včeraj stavkali v Sovodnjah in v Zdravščini
Delo so prekinili tudi v tovarni SAFICA v Gradežu ■ Stavka pismonoš
Stavke v tekstilnih podjetjih na Goriškem so se tudi včeraj Jnada ljevale po načrtu, kd so ga izdelali trije sindikati CGIL, CISL in UIL.
Po 24 ur so stavkali delavke ‘n delavci v tovarnah Intes in Torci-tura di Vittorio Veneto v Zdrav-ščuni. V tekstilno tovarni v Sovod njah so tudii stavkali po dve uri In pol v vsaki delovni izmeni. V vseh tovarnah so stavke potekale v redu in brez kakršnih koli neredov.
Tud! v predelovalnici rib Safioa v Gradežu so včeraj trije sindikati proglasili enourno stavko iz protesta, ker vodstvo ni sprejelo sindikalnih predlogov za mezdne izboljšave.
V okviru vsedržavne stavke pismonoš včeraj tudi v Gorici niso raznašali pošte, kakor je ne bodo niti danes niti jutri. Obetajo, da bodo stavkovno gibanje te kategorije danes in Jutri še poostrili.
V prihodnjih tednih, od 27. do 30. oktobra bodo začeli delovati tudi dopolnilni tečaji za vajence v trgovinah z urnikom od 15. do 18. Zanje bo urad za posredovanje dela poslal opozorilno pismo prizadetim delodajalcem.
Večerni tečaj ENALC za slovenske prevajalce
V ponedeljek, 27. t. m. bodo pri ENALC v Gorici, Ul. Mazzini št. 4 začeli pouk v večernem tečaju za prevajalce v slovenščino. Tečaj se bo vršil od 20. do 22. ure.
Poleg tega bodo odprli podoben tečaj za prevajalce v nemščino, dalje tečaj za plačilne knjižice in strojepisje.
Pri svečanem odkritju spomenika padlim borcem v nedeljo v Doberdobu je številne prisotne globoko ganil prizor, ko so domači osnovnošolski otroci v dolgi vrsti drug za drugim pristopili k spomeniku in pokladali cvetje v spomin domačinov, ki so padli v borbi
za svobodo
Iz goriškega matičnega urada
Na goriškem matičnem uradu so dne 20. in 21. oktobra zabeležili 15 rojstev in 6 smrti.
ROJSTVA: Luca Visintin, Stefa-no Baradel, Paolo Cocchietto, Ales-sandro Memmo, Nadja Condolf, Paolo Bellettati, Christian Makuc. Alessandra Giordano, Nadia Zam-par, Cinzia Luis, Manuel Meinardi, Arianna Burgnich, Maurizio Peres-sin, Luca Picotti in Fabiana Porta.
UMRLI: poljedelec 80 letni Ales-sandro Marega; poljedelec 68 letni Enrico Princi; upokojenec 82 letni Vittorio Del Gos; gospodinja 70-letna Teresa Lutman vd. Brajnik; mehanik 47-letni Ubaldo Di Lenar-do: kmet 6<Metni Eugenio Bon.
Smrt zavednega moža iz Šentmavra
V ponedeljek popoldne so v Sentmavru številni vaščani, znanci in prijatelji spremili k zadnjemu počitku na domačem pokopališču komaj 68 let starega Henrika Prinčiča te Šentmavra.
Pokojnik je btl dolgo tet kolon na Barnabovem posestvu v šent-mavru ter je s trdim delom vzgojil z ženo Zofko dva sinova in hčerko. Sin Edvard živi z družino na domu, Rado v Novi Gorici, hči pa se je poročila v Gorico. Pokojnik je bili na splošno priljubljen in zaveden mož ter stalen naročnik in čitatelj Primorskega dnevnika. Bil Je tud! zelo družaben ter splošno priljubljen, kar je pokazala tudi številna udeležba pri pogrebu, kjer so mu pevci te Šentmavra in Pevme zapeli v zadnje slovo.
Prijatelji in znanci izrekajo družini iskreno sožalje; pridružuje se Jim tudi naše uredništvo.
čeni sindikalni voditelj, in ga je zaradi tega izvolila v en ali drug upravni organ. Pri tem so stranke seveda imele svojo korist, ker so za popularnostjo sindikalnega voditelja vlekle številne glasove volivcev.
Sedaj bo vsega tega konec. Tako sindikalni funkcionarji kot člani notranjih komisij se bodo morali odločiti: ali ostanejo v sindikatu ali pa se posvetijo stranki in javni upravi. Sindikalni voditelj ne bo smel biti istočasno tudi voditelj stranke ali pa izvoljen predstavnik.
Ta razvoj je tudi razumljiv, ker smo na poti k sindikalni enotnosti. Ne bo več torej ločevanj med pristaši enega ali drugega sindikata, vsak sindikalist bo lahko imel v žepu tudi strankarsko izkaznico, ne bo pa smel izkoriščati sindikata v strankarske namene.
Po kongresih CGIL in CISL so se glavni voditelji obeh sindikatov v Rimu že odločili: za sindikat ali za stranko. Pri tem so zainteresirani komunisti, socialisti, krščanski demokrati, republikanci.
Na Goriškem smo v teh dneh dobili prvi tak primer. V Gradežu je s položaja občinskega odbornika in istočasno tudi svetovalca dal ostavko Giovanni Padovan, ki je pokrajinski tajnik sindikata CISL. Padovan bo svoje delo posvetil sindikalnemu gibanju. Temu prvemu primeru na Goriškem bodo v kratkem sledili tudi drugi. Nočemo danes tu omenjati imen, vemo pa, da bo ta proces zrevolucioniral tako položaje v deželnem kot v pokrajinskem in v občinskih svetih. Govor je že, da se bodo nekateri odločili za strankarsko delo, večina pa bo baje ostala na sindikalnem področju. Morda bodo v manjših upravah počakali z razjasnitvijo do prihodnjih volitev, ki bodo spomladi. Padovanov primer pa napoveduje nujnost odločitve tudi s strani drugih.
Obvestilo vinogradnikom
Briške vinogradnike, ki želijo dobiti zaščitni znak za svoj letošnji vinski pridelek, obveščamo, da morajo po zakonu prijaviti letošnji pridelek grozdja, tudi če so ga že prodali.
Za podrobnejša pojasnila In za izpolnitev prijave se prizadeti lahko obrnejo na urad Kmečke zveze v Gorici, Ul. As coli 1. S seboj naj prinesejo prijavnico vinogradov (de-nuncia vigneti) z registrsko številko ali samo številko, nadalje seznam količine pridelanega grozdja, ki pride v poštev za prijavo.
CORSO. 17—22: ((L’albero dl Nata-le», W. Holden ta V. Usi. Barvni koprodukcijski fitan.
VERDI. 17.00: «ViiOtence stary», R. Walk©T ta J. Frank. Ameriški barvni film; mladini pod 14. letom prepovedan.
MODERNISSIMO. 17.15-22: «Sot-to il sole rov ente», R. Hudson in L. Van Cleft. Ameriški barvni film mladini pod 16. letam prepovedan.
VJTTORIA. 17.15—21.30: «Bye, bye, Barbara«, E. Swann ta B. Cre-mer; barvna mednarodna koprodukcija ; film je mladini pod 18. letom prepovedan.
CENTRALE. 17.15—21.30: «La ma-no della vendetta«, R. Montalban ta M. Slim; barvni film.
Iršič
AZZURRO. 17.30: «Morire a 20 an-ni». Dokumentarni film.
EXCELSIOR. 16.00: «La fratelltett" za», K. Douglas. Barvni nam.
PRINCIPE. 17.30: «1 due momdi di Charly», d. Rolerton ta O. Bloom. Kinemaskope v barvah. \ovti Gorica
SOČA (Nova Gorica); ((Dolina lutk«, ameriški barvni film — ob 18. hi 20. uri.
DESKLE: ((Bosonoga v parku«, a-meriški barvni film — ob 19.30.
RENČE: «Noč generalov«, ameriški barvni fitan.
ŠEMPAS: Prosto.
KANAL: Prosto.
SVOBODA: «Madam X«, ameriški barvni film — ob 18. ta 20.
PRVAC1NA: Prosto.
POTUJOČI KINO - BRANIK: «Most na reki Kway», ob 20.
DEŽURNI LEKARNI
GORICA
Danes ves dan ta ponoči je odprta lekarna S GITTSTO, Korzo I-talija 244. tel. 35 38 TR2IC
Danes ves dan in ponoči le v Tržiču odprta lekarna «Alia Salu-ta» - dr Fabbro - Ul. Cosulich št 101; tel. 72480.
VZPON NA SVINJAK priredi
SPD iz Gorice v nedeljo, 26. tjn. To je njegova zadnja letošnja visokogorska tura. Informacije pri vpisu pri tajnici Smetovi na SPZ, Ul. Ascoli 1 — tel. 24-95.
MARTINOVANJE priredi Slovensko planinsko društvo v nedeljo, 16. novembra z začetkom ob 16’ uri v prostorih hotela «Soča» v Mostu na Soči. Vpisovanje do srede, 5 novembra pri tajnici Smeto-vi v Ascotajevi ul. l/l. tel. 24-95.
Predstavnik košarkarske zveze nagrajuje kapetana Nanosa
Odgovorni urednik naše športne redakcije Marjan Dolgan je
V Dubrovniku zučetek zasedanja nacionalnih olimpijskih odborov
Na svečani otvoritvi so sodelovali delegati iz 22 držav
DUBROVNIK, 21. - S priložnost-
no slovesnostjo v hotelu Excelsior v Dubrovniku se je pričelo danes peto generalno zasedanje nacionalnih olimpijskih komitejev. Na otvoritveni slovesnosti so bili poleg delegatov olimpijskih komitejev iz 22 držav, navzoči tudi funkcionarji mednarodnega olimpijskega odbora, politični in športni delavci Dubrovnika. Goste je pozdravil in jim želel dobrodošlico predsednik jugoslovanskega olimpijskega komiteja Zoran Polič. On je med drugim izrazil željo, naj bi zasedanje v Dubrovniku bilo začetek nove etape v organiziranju skupnega dela nacionalmh olimpijskih odborov. «To skupno delo in skupni napori, da bi pomagali nezadostno razvitim področjem na svetu, bi dalo spodbudo vsem stvarnim naprednim silam, ki žele enakopravno sodelovanje in polno razumevanje vseh ljudi, ne glede na raso in nacionalnost,* je poudaril Zoran Polič.
Za dobrodošlico se je zahvalil predsednik generalne skupščine nacionalnih olimpijskih komitejev, I-talijan Giulio Onesti, ki je izrazil veliko priznanje jugoslovanskim športnim delavcem za njihovo sodelovanje ob delu stalne generalne skupščine nacionalnih komitejev. Na kraju slovesne Otvoritve je govoril predsednik komisije za telesno kulturo zveznega izvršnega sveta Danilo Kneževič, ki je med drugim poudaril, da gleda Jugoslavija na olimpizem kot na priložnost, da se v viteškem medsebojnem tekmovanju mladina čimbolje seznani in razvija take odnose, ki so sodobnemu svetu neobhodno potrebni za nadaljnji napredek. Po končanem slovesnem delu zasedanja je predsednik mestne skupščine Dubrovnika v Kneževem dvoru priredil sprejem. Delovno zasedanje nacionalnih odborov, ki se je pričelo popoldne, bo trajalo do četrtka, ko se bo pričelo zasedanje mednarodnega olimpijskega odbora.
...............................
KRIMINAL V AMERIŠKI PRESTOLNICI
(Nadaljevanje s 3. strani)
ki ga dihamo, čuti strah, čuti se neposredna nevarnost, da se bodo siromaki iz svojih getov usuli v središče mesta, kot se je zgodilo v aprilu, ko je morala nastopiti vojska.*
Sicer se je moral za to vprašanje pozanimati sam predsednik Nixon, la je rekel, da bo na ulicah glavnega mesta uvedel red. Nekoliko blažje se je o tem izrB-žal pred nedavnim, kajti uvidel je, da naloga ni tako enostavna, posebno ko mu »kongres ne odobri dovolj sredstev*, kot se je opravičljivo izrazil r-ekdo iz njegove neposredne bližine.
V zadnjem času povzroča zaskrbljenost v prestolnici ZDA tudi vedno večja uporaba mamil. Wa shingtonska policija se je, na ukaz samega Nixona, lotila posebne ak cije, da bi ugotovila, od kod prihajajo mamila v samo prestolnico. In pred nedavnim ji je tudi uspelo odkriti mrežo dobaviteljev in razpečevalcev mamil. Rezultat tega? Povsem ameriški: cena mamilom se je močno dvignila, hkrati se je naglo dvignilo tudi število razbojništev, kajti uživalci mamil hočejo imeti svojo dozo mamil, pa čeprav to stane koga krvi.
Zaradi tega postaja Washington zvečer pusto mesto, kajti brž ko se začne temniti, ljudje zapuščajo ulice, posebno tiste, kjer je več zelenja, kjer je več mračnih kotičkov, ki lahko predstavljajo nevarno past.
S AH
J. Kovačič zmagovalec simultanke v Bazovici
Kot smo že poročali je bila pred dnevi v Slomškovem domu v Bazovici simultanka, ki jo je odigral znani šahist Just Kovačič. Srečanja se je udeležilo 17 šahistov Brega in Zarje.
Za tekmovanje je vladalo veliko zanimanje in si ga je ogledalo večje število ljubiteljev šaha.
To je bila prva simultanka, ki jo je odigral J. Kovačič. Vseeno pa je bil rezultat zadovoljiv, saj je zanjo uporabil nekaj čez uro in pol.
Rezultat pa je bil naslednji: Kovačič 13,5: ostali 3,5 Posamezni rezultati:
Marsič — K. 0,5:0,5 Kuret — K. 0:1 Križmančič M. — K. 0:1 Križmančič A. — K. 0:1 čač — K. 0:1 Grgič — K. 0:1
Športno uredništvo Primorskega dnevnika vabi vse svoje dopisnike odbojke, nogometa, atletike, košarke, namiznega tenisa, planinstva, smučanja in balinanja, da se udeleže sestanka, ki bo v petek, 24. t.m. ob 20.30 v uredništvu Primorskega dnevnika.
Na sestanku bo govor o sodelovanju dopisnikov v letošnji sezoni in o drugih važnih vprašanjih.
Pertot — K. 0:1 Uršič - K. 0:1 Grgič S. - K. 0:1 Drnovšek — K. 0:1 dr. Budin — K. 1:0 Jankovič — K. 1:0 Kuret G. — K. 0:1 Ota E. - K. 0:1 Pečenik — K. 0:1 Kuret S. - K. 1:0 Sava — K. 0:1
Po končanem srečanju so se tekmovalci domenili, da se bo v kratkem tako srečanje ponovilo v Dolini. Obenem je vodstvo ŠD Breg sporočilo, da se bo kmalu pričel 2. šahovski turnir Brega.
atletika
V SOBOTO IN NEDELJO V F0RLUU
Vojko Cesar v deseteroboju osvojil deseto mesto v državi
S 5.856 točkami je izboljšal rekord Bora za 205 točk
V	sdboto In nedeljo je bilo v Forlilu italijansko mrvenstivo v de-setenotoaliu. Na -tem omvenstvu je nastopil tudi Borov atlet Vojko Cesar, ki le ipo pričakovanju dosegel odličen rezultat din se |je uvrstil na 10. mesto.
V	oosameejnilh nastopih je naš nitlet zabeležil celo vrsto dobrih rezultatov. Posebno se le odlikoval v metu krogle in v skoku s palico kler se ,1e uvrstil na četrto mesto, v metu koala oa je bil peti. Končni rezultat 5856 točk
			
NOGOMET
V prijateljski tekmi v Križu
Mlada enajsterica Vesne B premagala CGS Opčine 6:2
Ekipo trenira Silvan Sulčič - Z. Košuta in E. Sulčič najboljša na igrišču
Športno društvo Vesna bo imelo letos poleg prve ekipe, ki nastopa v 2. amaterski ligi, in mladincev, tudi moštvo v 3. amaterski ligi. To naj bi bilo nekaka opora (v primeru potrebe) prvemu moštvu. Ta ekipa bo sestavljena izključno iz domačih fantov. Križanov. Vsekakor je to hvale vredna pobuda, ki so jo v Križu sprejeli z velikim zadovoljstvom.
Namen društva je, da bi pritegnili na kriški pravokotnik mlade
lliililHiimiMiiiiiillililllillIlliliiHiHiifiiililiiiiiiiiiiriiiiifimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiMiiiiiMiimii
KOŠARKA
MLADINSKO PRVENSTVO
V prvem srečanju poraz peterke Bora
"Ib	1	R> O) • '■ 0 ' 0 J# <4
Tudi pri naraščajnikih neuspeh «plavih»
ITALSIDER — BOR 59:18 (26:7)
ITALSIDER: DTncecco 2, Visin-tin 8, Palombita 23, Marži 8, Fur lan 10, Hrovatin 2, Boltar 2, Ca-stringo, Biekar, Fabi 2.
BOR: Sosič 1, Zavadlal D., Ša re, Hrvatič V., Kralj 4, Hrvatič S. 6, A. Pertot 3, Štokelj 4, Škrlj.
SODNIKA: Verh in Fagae.
KAZENSKI METI: Italsider 7:12, Bor 2:12.
o OSEBNIH NAPAK Marži 9’, V. Hrvatič 10', A. Pertoi 14’, DTncec-co 14'.
Svojo prvo prvenstveno tekmo so »plavi* izgubili in so na ta način slabo začeli novo kašarkarsko sezono. Takoj pa moramo povedati, da so borovci zaigrali slabo, toda razlogov je več: odsoten je bil poškodovani’ kapetan ekipe Pertot Li-vij (ki pa ne bo igral vsaj še tri, štiri mesece). Brez njega so bili namreč vsi igralci na igrišču kot izgubljeni. Ekipa je sestavljena iz novih elementov, kot so Škerlj, Sosič in Šare, ki so v nedeljo prvič igrali na uradni tekmi. Temu moramo še dodati, da sta Štokelj in Pertot A. prvič igrala istočasno z ostalimi lanskimi naraščajniki, kar se je seveda poznalo v igri, ki ni bila vedno povezana.
Vsekakor je bila zmaga Italsidra
zaslužena. Prikazal je namreč lepo in povezano igro. Poleg tega je branil dobro, saj je z lahkoto prehajal iz conske v individualno obrambo. V ekipi pa je izstopal Palombita, k' je sam zbral skoraj polovico košev.
Med '(plavimb sta se izkazala predvsem Kralj in Štokelj, čeprav sta tudi zaigrala pod lastnimi možnostmi. Pertot je na žalost kmalu napravil precej osebnih in se je na ta način moral brzdati v obrambi. Presenetil je Sare, saj je prestregel dvjj odbiti žogi, čeprav je igral le dw minuti. Na tega igralca bo namreč treba polagati veliko pozornost, saj ima vse pogoje za dobrega pivota, (16 let in 2 m višine).
# * #
Tudi naraščajniki so svojo prvo tekmo izgubili in to s precejšnjo razliko 109:5. Pripomniti pa mora-' mo, da so vsi igralci šele začetniki in razmeroma mladi (srednja starost 13 let) kar se je seveda poznalo na igrišču. Vsekakor so se mladi košarkarji borili in pokazali dobro voljo. Rezultati pa bodo sčasoma prišli.
Postava: Barazutti, Koren, Nadli-šek, Milič, Francia, Umek, žetko, Kosmina, Harej in Kapič.
— jan —
fante, ki so se v preteklih letih že ukvarjali z nogometom, ki pa so ga nato opustili. Upati je, da bodo z rednimi treningi nadomestili zamujeno in tudi vztrajali, da bi tako v prvenstvu 3. amaterske lige pripravili svojim sovaščanom, Križanom, kako zadoščenje, kar pa bi bilo tudi njim samim v zadovoljstvo in v ponos.
Vse te mlade fante bo treniral veteran Vesne Silvan Sulčič, ki (čeprav je že obesil nogometne čevlje na klin) se je rade volje odzval vabilu društva in sprejel mesto trenerja. Delo, ki ga čaka ne bo lahko, zato bo, tako s strani igralcev kot tudi domačih navijačev, treba mnogo razumevanja.
Prejšnjo nedeljo je ta ekipa pozitivno prestala prvi izpit, ter se je z izdatno zmago nad ekipo CGS predstavila gledalcem. CGS z Opčin je bil Vesni B enakovreden nasprotnik le v prvem polčasu, nato je znatno popustil in tu so prišli na dan1 kriški fantje, ki so zaigrali kot bi bil nasprotnik močnejša ekipa. Posebno dobro je zaigral Zmago Košuta na sredini igrišča, kjer je bil skupno z E. Sulčičem prava gonilna sila ekipe. Skupno sta gradila igro ter pošiljala uporabne žoge napadu, ki nikakor ni odpovedal. Posebno Sulčič je bil vedno prisoten pri zaključnih akcijah in je dal dva gola za svoje barve. Izkazal se je tudi mladi Zdravko Košuta, ki je poleg tega, da je dosegel tri gole, z lepimi podajami botroval pri ostalih dosežkih.
Omeniti je treba še Švaba, kot srednjega napadalca, ki je v prvem polčasu, ko je žoge podajal soigralcem, zaigral pozitivno, v drugem polčasu pa je iskal sam zadetek (in ga tudi dosegel), toda zato je ponovno zašel v igro, ki je zanj značilna, ekipi pa bolj škoduje kot pomaga. Posebno še v tekmah ko je treba priti do zmage z naporom celotnega moštva.
Kdor si je ogledal tekmo (v jutranjih urah na kriškem igrišču) je kaj hitro ugotovil, da ima moštvo dobro «ogrodje*, potrebno bo pa še mnogo truda za dosego končnega cilja. Uigranosti ekipe pa bodo nato brez dvoma sledili še drugi pozitivni rezultati.
Vesna B je nastopila v naslednji postavi: Bogateč (Tretjak-Gruden), Danilo Košuta (Verginela), Edi Košuta, Grmek, Zmago Košuta, Paris-sutti, Zdravko Košuta, Švab, Ermi-nij Sulčič, Igor Bogateč, Ljubo Košuta, Bizin.
K. Košuta
predstavila nov dinuištavemi rekord, prejšnji ki je pripadal istemu atletu le bil za 205 točk slalbši.
Naslov državnega iprvalka je o-svo.111 Tržačan Rosselti, ki pa nastopa za rimsko moštvo Fiamme Gialte. Dosegel le izreden rezultat v skoku s palico k ter je preskočil 4.40 m. Nekal dobrih rezultatov te pokazal Colombo v skoku v višino (1,98 m) In v metu krou gle (14,20 m), Arriierhl pa je pretekel 100 m v času 10"9 In skočil v daljino 7.27 m.
Potez Cesairla so nastopili še trite drugi atleti naše dežele: De Anina Iz Vidma, ki se je uvrstil na šesto mesto med mladinci, meditem ko le bil trinaisti na skuioni lestvici: skromnejše rezultate sta dosegla Mazzero in Ca-nesin iz Gradiške.
Izidi 100 m:
1.	Arrlghi (Caratolnderl Bologna) 10”9
2.	De Anina (A. S. Udinese) U”2 Rossetti (Fiamme Gialle Rim) 11”4
Cesar Vojko (Bor) 11”8
Daljina:
1.	Airighl 7.27 -m
2.	Rossetti 6.38 m Cesar 6.10 m
Krogla:
1. Colombo (Benacanise) 14,20 m
4. Cesar Voiko 11.98 m Rossettl 11.67 m Višina:
1. Colombo 1,98 m Rossetti 1.90 m 15. Cesar Vojko 1,70 m
400 m:
1. Anrlizhi 50”7 Rossetti 53"2 Cesar Voiko 57”0
110 m zap.:
V Poserina (OLilian Snia Vaire-do) 15”7 Rossetti 16”3
9.	Cesar Vojko 17”2 Disk:
1. Poserina 4i2,98 m Rossetti 36’22 m 10. Cesar Voiko 34.56 m Palica:
1. Rossettl 4.40 m
4.	Cesar Voiko 3.50 m Kopje:
1. Colla 63.36 m (Ouercla Rove-rebo)
5.	Cesar Vojko 52’60 m Rossetti 47.36 m
1500 m:
1. De Vito 4’22”4 (CUS Turin) Rossetti 4’54"1 Cesar Voiko 5’14”5 Končna lestvica:
1.	Rossetti 6789 točk (Fiamme Gialle Rim)
2.	Poserina 6672 (G. S. Snda Varečo)
3.	Bettella 6353 (Atletica Saler-nitana)
10.	Cesar Vojko 5856 (Bor Trst) 13. De Anina 5747 (A. S. Udinese) 20. Mazzero 5082 (Torriana Gradiška)
25. Canesin 4714 (Torriana Gradiška)
Z. P.
OBVESTILO
Vodstvo nogometnega odseka ŠD Breg obvešča svoje naraščajnike, da bo zdravniški pregled na društvenem sedežu v Boljuncu jutri, v četrtek ob 19.45.
Vsi naraščajniki naj se gotovo in ločno udeleže pregleda, ker se prvenstvo začne že v nedeljo.
IIIIMIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIHIIIIIHIimilllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHmillllMtlllll
ATLETIKA
MEMORIAL M. FILEJA
V soboto in nedeljo atletika na Rojcah
Na sporedu bodo tekmovanja za naraščajnike, mladince in člane v moški in zenski konkurenci
Tekmovanja bodo na šolskem sta dioou v Gorici, (na Rojcah), 25. oktobra popoldne ob 14.15 in v nedeljo 26. oktobra, s pričetkom ob 8.30 zjutraj. Tekmujejo lahko vsi slovenski atleti in atletinje, vpisani in nevpisani v atletsko federacijo.
Kategorije bodo tako razdeljene:
ČLANI — (1951 letnik in starejši) lahko tekmujejo v treh disciplinah v dveh dneh; poleg tega lahko tekmujejo tudi v štafeti.
MLADINCI — (letnik 1952 in 1953) lahko tekmujejo v dveh disciplinah in štafeti.
NARAŠČAJNIKI: (letnik 1954 in mlajši) lahko tekmujejo v eni disciplini.
Na programu je tudi peteroboj za člane in mladince, ki bo v dveh dneh (lahko tudi samo v enem).
ČLANICE — (1951 in starejše) lahko tekmujejo v dveh disciplinah.
MLADINKE - (1952 in 1953) lahko tekmujejo v dveh disciplinah.
NARAŠČAJNICE - (letnik 1954 in mlajše) lahko tekmujejo v eni disciplini.
VPISOVANJA bodo na sedežu O-LYMPIJE do petka 24. oktobra ob 21 uri (in na stadionu do pričetka tekem).
V soboto se bo tekmovanje začelo ob 15.15 in bo trajalo do 17.15. Na sporedu bodo naslednje discipline: naraščajniki: 80 m, višina, daljina, krogla, 1.000 m;
mladinci: višina; 100 m, krogla. 300 m, disk, daljina, 1.000 m, 2.000 m;
člani: višina, krogla, 200 m, disk,
l.	500 m, troskok, 3.000 m; peteroboj: 300 m in daljina. Nedeljski spored se bo začel ob
8 30, ko bo na vrsti vpisovanje tekmovalcev. Tekmovanje pa se bo začelo ob 9. uri in bo trajalo do 12. ure.
Spored:
naraščajnice: 60 m, višina, krogla:
mladinke: 80 m, višina, krogla, daljina, 300 m;
članice: 80 m, višina, krogla, daljina, 300 m;
naraščajniki: višina, 80 m, daljina, krogla, 1.000 m, disk: mladinci: 80 m zap., 100 m, višina, 300 m, daljina, 1.000 m disk, kopje;
člani: krogla, 200 m, disk, dalji na, troskok, 1.500 m, kopje, švedska štafeta:
peteroboj: 80 m zap., krogla, 300
m,	daljina, 1.500 m.
Na »Turnirju
prijateljstva* v Nabrežini je podelil pokal SK®* Darij Cupin
Dokal Primorskega dnevnika
Podpredsednik deželnega odbora FIP Ceni Izroča pokal bof0
i»oan»ny)o,'ell^"*1*0*u*ll>1)*ll*<1*0*0*u*0*0*0#0*,Jao*0*li*u*0*0*u#ll*0*0*0*0*u*0*0*0*0*u*'l*l)*11*u*u*0*0*ll*ll*:l*1)*u*u*u*11*0*0*
roartbradford Zamorski
• gospod Bog in gospodje Izraelci
is,
»Gospod,» je rekel Izraelec, «vse bi storil, samo da bi se najedel, ko bi le vedel, kaj in kako?»
«AU right,» je dejal gospod Bog, «odgovord mi na eno vprašanje! Katero drevo je to, ki pod njim sediš? Kakšna drevesa rastejo v teh gajih?«
Mož je pogledal na drevo pod katerim je sedel, potem pa na gospoda Boga in se zasmejal.
«To je kokosova palma,« je odgovoril.
(Seveda, kaj bi bilo drugega), je rekel gospod Bog.
«In polna kokosovih orehov,« je spet rekel mož.
«To si mislim,« je odgovoril gospod Bog. «In prav zato sem vas pustil tako dolgo peš ho-
Humor ameriških črncev
dati, da bi se mogli za večerjo najesti kokosovih orehov.«
«Ne vprašaj, kako bom splezal na drevo in se najedel kokosovih orehov!«
«Doi s palme!« ga je okri-čal gospod Bog. «Na prvega človeka, ki ga bom zasačil na svojih kokosovih orehih, pošljem takoj rumeno mrzlico. Tudi to je v mojem načrtu, da ne smete na tale drevesa, reči hočem, da bi mi kdo plezal na moje kokosove palme!«
«Pa kako pridemo torej do kokosovih orehov, Gospod?«
«To je moja stvar, na to sem tudi že mislil,« je rekel gospod Bog. In šel je malo naprej ter začel pihati kakor veter in je stresel orehe z drevesa. In ko jih je toliko par dlo na tla, da bi zadostovali
za večerjo, je prenehal pihati. »Takole boste imeli preskrbljeno za hrano vsak dan,« je rekel potem. «Križ Je z vami, ker ne veste, da se ne smete prenagliti. Tega vas moram najprej naučiti. Sami sploh ne premišljate in če kdo izmed vas nekaj blekne, greste takoj vsi za njim kakor ovce. Pa to ne gre. Morate se nekoliko naučiti potrpežljivosti. Zato vas bom vodil po puščavi tako dolgo, dokler se tega ne naučite.« .
«Well,» je rekel Mojzes, «če hočeš Gospod voditi te ljudi po svetu tako dolgo, dokler se ne naučijo potrpežljivosti, jih boš po mojem mnenju moral voditi precej let.«
«Računam, da najmanj štirideset let,« je odgovoril gospod Bog, «če pomislim, kako so nekateri med njimi stari in zakrknjeni.«
«To je dolga doba,« je menil Mojzes
«Ampak ljudje so tudi hudo zakrknjeni,« je rekel gospod Bog. «Zdaj pa moram iti ter jim prižgati taborni ogenj. Rajši jim ga pripravim sam, kakor da bi se zaman z njimi
jezil in jih učil, kako se to dela.«
In gospod Bog je šel in zažgal taborni ogenj ter poslal vse Izraelce spat. «Vi ste povsem dobri izraelski otroci,« jim je rekel, «zdaj se vam dobro godi, na toplem ste in najedli ste se kokosovih orehov. Sedaj samo glejte, da se boste dobro naspali in da do jutra ne boste pozabili, kaj sem vam povedal, ko boste spet morali korakati po cesti.«
«Na to ne bomo pozabili,« so obljubljali Izraelski otroci, «saj vemo, da bo Gospod za nas skrbel, ker z njim držimo.«
«No, to so slednjič pametne besede,« je rekel gospod Bog, «toda stavim poslednji dolar, ki ga imam, da boste spet drugače govorili, še preden vzide božje sončece.«
TEŽAVE Z VODO
Za Mojzesa so bili pravzaprav lepi časi, ko je vodil Izraelce po puščavi. Vsak dan so dobivali dovolj jesti in piti in zvečer so se ogreli pri ognju. In dokler ima človek
vse to, ne godrnja. So pa taki ljudje, da niso zadovoljni, pa naj imajo vse ali nič. In med Izraelci je bilo precej takih, ki so se godrnjači že rodili.
«Ali se spominjate, kako lepi časi so bili tam v našem starem Egiptu?« je zopet rekel neki Izraelec.
«To si mislim,« je odgovoril drug Izraelec. «Kje so ti časi! Takrat nam ni bilo treba korakati od jutra do večera, tudi ne spati vso noč na golih tleh. človek ni imel drugega dela kakor narediti tistih nekaj bedastih opek, potem pa smo šli domov in čakali, da se krave vrnejo s paše.«
«Stari faraon je imel, to se ve, tudi svoje slabe plati kakor vsak drug človek,« je rekel prvi. »Vendar slab In hudoben človek ni bil. Jaz bi si želel, da bi bdi spet tam, kjer je on.»
In tako se je neprenehoma govorilo med Izraelci, dokler nd nekega lepega dne začel gospod Bog peti v svojem oblaku.
«Nikdar ne bo Izrael izpil
vsega Rdečega morjii, v Rdečem morju je preveč vodi,
toda faraon se bo do dna s svojo vojsko potopil.»
((Slišite, ljudje, kako ml gospod Bog daje iz svojega oblaka uganke?« je klical Mojzes. «Toda ne utegnem si zdaj beliti glave z ugankami. Jaz moram peljati izraelske otroke v obljubljeno deželo.«
Gospod Bog ni rekel nič in je pel naprej:
«Na tem našem Rdečem morju voda se že rdeči, pa mi reci, moj najdražji, kaj že barve govori!» in tako dalje.
«Jaz se ne ukvarjam s študijem Rdečega morja,« je rekel Mojzes, «s faraonsko vojsko pa še celo ne. Vodim izraelski narod in se za vse drugo ne menim.« In korakali so naprej. Naenkrat so prišli ven iz teh velikih gozdov in videli so pred seboj samo vodo.
»Tako je, ko da so se nekje pretrgali vsi jezovi,« je rekel Mojzes in zajel vodo v dlan, da bi se napil. Toda takoj jo
je spet - izpljuval. «Fuj,» pravi, «to je kakor pelin.«
Vsi drugi gospodje Izraelci so se tudi hoteli napiti, pa jim voda ni hotela v grlo. Zdajci so se začeli mali otroci cmeriti, ženske so mrmrale in moški so hudo godrnjali. «Žejni smo,« so vzklikali, «a tole se piti ne da.»
«Jaz sem tudi žejem,« pravi Mojzes, «toda ali naj stresem dež iz rokava? Takšen čarovnik vendarle nisem.«
«Voda v Egiptu, to je bilo nekaj docela drugega,« je rer kel nekdo. «In če ne veš kako bi storil, da bi deževalo, potem se skušaj te čarovnije naučiti. Ti si nas sem zapeljal, zato nam oskrbi pitno vodo!«
«In kaj če je ne oskrbim?«
<(Well,» je rekel Izraelec, «v Egiptu smo dajali v opeko slamo. Tu pa ni slame in če si bomo izmislili, da bi delali tukaj opeko, si bomo morali menda oskubsti brade in dati dlake v opeko namesto slame.«
Mojzes je torej šel h gospodu Bogu in mu rekel: ((Ljudje so žejni in če je člo-
J*... “'-»V*	V CU lic ZlCMA*’
Sam sem tudi žejen, da b jokal, Gospod.«
«WeW,» je rekel g° Bog, «kaj pa držiš v roki'
«To je moja čarovniški lica.«
«No, torej vidiš,« je : gospod Bog, «pojdi in » s palico po skali pa boš t ali ne priteče voda iz Mislil sem, da sem te že ‘ naj naučil te čarovnije.
((Seveda si me naučili odgovoril Mojzes, «ampak sem menda to že pozabil
Mojzes je torej udaril skali ter napojil Izrael1 vodo. Pa še niso bili 1 voljni. Tožili so, da ji*1 po tej vodi slabo in d: rajši delali opeko v E! za faraona. »Nazaj pojd® so rekli.
Vtem pa se je slišalo ; čudno hrumenje. Vsi s< ozrli. In glej! Valila » armada kralja faraona s nji, vozovi in vojaki. SP1 je jahal sam faraon, mal sabljo, sakramentiral in čal.
(Nadaljevanje sle
UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTECCH1 6, II., TELEFON 93-808 ln 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: DORICA: Ulica 24 Magglo 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRSI - Ul SV FRANČIŠKA St 26 - Telefon 37-338, «8823 - NAROČNINA- mesečne H(JU vnaprej, četrtletna 2.250 Ur, polletna 4.400 Ur, celoletna 8.100 Ur, SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (l «H) starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoč) račun Založništvo tržaškene Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Start trg 3/1, telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni Danki v Ljubljani - 501-3270/1 - OGLASI: Cena oglvauv: /,a vsak mm c širini enega stolpca: trgovski 150, tlnančno-upravnt 250. osmrtnice (50 Ur 1 Mali oela*1 beseda — Oglasi za tržaško ln goriško pokrajino ae naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicitft Itaiiana« - Odgovorni urednik SIANISMV RENKO - Izdaja in tlake Založništvo tržaškega tiska Trst