ŠTEV. 250. V LJUBLJANI, sobota, dne 6. novembra 192(5. Posamezna številka Din 1.—. LETO III. Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje In f "... . praznike. Mesečna naročnina: V Ljubljani In po polti: Din 2G*—, inozemstvo Din 30'—- Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. UPR AVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Dva voditelja naSega naroda. V Zagrebu bo jutri odkrit spomenik velikemu Jugoslovanu Strossmayerju, v Beogradu pa bodo položili k večnemu počitku smrtni ostanek enako velikega ^ugoslov ana, vojvode Putnika. Zakaj čepmv Je prvi po rodu Hrvat, drugi pa Srb, sta vendar cba moža vsega jugoslovanskega naroda iu kakor se bodo Hrvati jutri poklonili spominu Strcssma-yeija in Srbi spominu Putnika, ravno tako se bodo poklonili veličini obeh velikih voditeljev jugoslovanskega naroda tudi Slovenci. ' Zakaj Strossmayer in Putnik sla onadva velika temelja našega osvobojenja in ujedinjenja: Strossmayer, najmočnejši propagator našega duševnega osvobojenja, vojvoda Putnik s kraljem Petrom veliki dejanski izvršitelj naše svobode. Vsak na svojem polju, oba pa v službi iste misli in oba primer one mogočne požrtvovalnosti, ki uresniči tudi najtežjo idejo. Ne po rojstvu, pač pa po svojem delu, po svojih zaslugah sta postala Strossma-Ver ko Putnik voditelja vsega jugoslo-'anskega naroda in zato bo jutri ves jugoslovanski narod združen v enem edinem čustvu in nikdar ugasljive hvaležnosti dc obeh. Ampak ta hvaležnost mora najti tudi živ izraz. Globoko iz srca mora privreti na dan j;t roditi dejanja, ki bodo pričala ■vseiini sVCtu, d,, je jugoslovanski narod Prežet z misli Putr>1ka in Strossmaverja. Ta doka« pa bo podan, kadar bomo mi vsi branili svobodo tako, kakor sta jo branila oba naša velika voditelja. Pa ne samo našo nacionalno in državno svobodo moramo braniti, temveč tudi našo duševno. V večno čast bo jugoslovanskemu narodu, da je njegov sin najsijajnejše branil na Vatikanskem koncilu svobodo človeškega duha. In dokler bo človeški rod spoštoval genij prostega človeškega uma, tako dolgo bo tudi Strossniayerjev govor na znamenitem koncilu v ponos človeka. Dostikrat je že naš narod žal pozabil na besede Strossmayerja in s silo hotel ukleniti ljudi v spone strankarskih in di ugih doktrin. Toda ta zmota mora biti za večno premagana in ob odkritju Strossmyerjevega spomenika naj bo to povdarjeno po vsej Jugoslaviji. Samo naobrazba vodi k svobodi, je opomin, ki večno doni iz vseh nesmrtnih del velikega Strossmaverja. Tudi ta nauk moramo upoštevati še vse drugače, kot smo ga upoštevali dosedaj in če ne bi bili naši voditelji tako majhni in tako malenkostni, bi obenem z odkritjem Strossmaverjevega spomenika slavili tudi odkritje Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki bi delala v istem zmislu, ko Jugoslovanska v Zagrebu in Srbska v Beogradu. Zakaj samo en pot gre naprej narod. Iz male celice se druži v večje in iz plemen nastajajo narodi in ne obratno. Sile vsake nacionalne individualnosti treba potencirati, ker bo s em potencirana tudi sila vsega naroda. Strossmayer iu Putnik! Dva Jugoslovana. Oba pa zmagovalca vsied sile svojje ideje, in vsled intenzivnosti svojega deta za pripravo zmage. Ne gospodari nad narodi slučaj, temveč delo. Strossmayer-jevo delo je pripravilo tla, da so Hrvati in Slovenci del političnega jugoslovanskega naroda, vojvoda Putnik pa je pripravil tla. da je padlo Kosovo. In brez tega pripravljalnega dela obeh teh veleumov in njih pomagačev mi nikdar ne bi doživeli svoje nacionalne svobode. Danes je ta svoboda dosežena, toda nepopolna in še neurejena. Nepopolna, ker so stotisoči v tujem robstvu, neure- Obupni napori fašizma za ohranftev oblasti Rim, 5. nov. Danes so bili objavljeni s ukrepi v zaščito fašizma, ki jih je včeraj napovedal Mussolini kot ona dejanja, ki jih vse pričakuje. Treba priznati, da je Mussolini vsa pričakovanja nadkrilil, ker pričakovalo se je samo to, kar poročamo med političnimi vestmi. Poleg uvedbe smrtne kazni tudi za zločine proti integriteti države in pjd-žiganju k državljanski vojni, dalje razpusta vseh opozicionalnih organizacij in cpozicionalnega časopisja, določajo novi ukrepi: razveljavljenje vseh že izdanih potnih listov, najstrožje kazni za vse., ki bi potovali brez potnega lista, uvedbo policijske internacije za vse., ki tudi samo mislijo na spremembo režima, špio-nažno službo pri fašistovskih odredih. Kazni za vse prestopke so več ko drako-nične in se kaznujejo po posebnem vojaškem sodišču, v katerem imajo faši-stovski oficirji večino. Vse te odredbe dokazujejo, da je fašizem v Italiji na silno trhlih nogah, da se more braniti le še s skrajno silo. Vsa slava fašistovskih fraz je končala' v naj-sramotnejši diktaturi in največji sovražnik Italije si ne bi mogel želeti nič drugega. Obenem se je izvršila tudi rekonstrukcija vlade. Federzoni se je moral umakniti in je postal minister za kolonije, do-čim je Mussolini prevzel njegovo ministrstvo in ima tako že sedem ministrstev. Eja, eja, tralala! Prostori goriSkih prosvetnih društev razdejani. Trst, 6. nov. Na vse zadnje so morali še goriški Slovenci plačati strah, ki ga je prestal Mussolini in vsa fašistovska stranka, ko je dvignil petnajstletni deček svojo slabo pištolo na voditelja fašistov. Ko so fašisti končati proslavo italijam- ske zmage pri Vittorio Venelo so udrli najprej v prostore Zveze prosvetnih društev v ulici S. Giovanni in demolirali vse, kar se ni dalo skrivaj odnesti kot d iber plen. Nato so sc napotili k Narod- lii ti.slstatus quo> • Toda probujajoči balkanski narodi so čutili preveč mladostne sile v sebi, da bi še nadalje mirno trpeli kako trpe njihovi rojaki v Macedoniji, Stari Srbiji n v Turčiji preganjanja in zatiranja. Leta 1912 je prišlo do balkanske vojne. Dne 17. septembra 1912 je bila razglašena splošna mobilizacija v Srbiji. Putnik je pustil portfelj vojnega ministrstva in je prevzel načelništvo generalnega štaba. Vrhovni poveljnik srbske armade je bil kralj Peter, načelnik generalnega štaba general Putnik in njegov adjutant general Mišič. Rezultat hrabrosti srbskih vojakov in sposobnega poveljstva je bila sijajna zmaga. Uničena je bila vsa turška sila, namenjena za operacije proti Srbiji. Na Kumanovem je bilo maščevano Kosovo, zavzeta so bila mesta Prizren, Skoplje, Prilip, Bitolj, osvobojena je bila vsa Stara Srbija in Macedonija. Junaška srbska vojska si je v tej vojni pod vodstvom Putnika ustvarila lep glas, tako prijateljskih, kjikor pri sovražnikih. Za tolike uspehe v tej vojni je kralj Peter povzdigni! Putnika v vojvodo. Putnik je prvi. ki je dobil ta čin. Vojvoda Putnik je obdržal načelstvo generalnega štaba tudi v nasledui bolgarsko-srb-sk. vojski. Srbija je v tej vojni premagala Bolgarijo pri Bregalnici. Vojvoda Putnik pa je vdrugič dokazal, da zasluži svoj naslov. SVETOVNA VOJNA. Tudi v največji vseli dosedanjih vojn, v svetovni vojni je vojvoda Putnik pokazal, kaj premore vojskovodja, ki je ves na svojem mestu, ki ne pozna obotavljanja in odlašanja. Izbruh svetovne vojne je zalotil Putnika v avstrijskem zdravilišču Heichenbergu. kjer se je vojvoda, ki je že dalj časa bolehal. ravno zdravil. Avstrija je nameravala Putnika internirati, izpustila pa ga je preko Romunije domov, žete na intervencijo v sega sveta, kajti ni v skladu 8 humanimi nnicti, da se "proglas! bolnega gosta kot vojnega ujetnika. Vojvoda Putnik se je takoj stavil na razpo-lagc domovini, ki je bila ogrožena. Proti Avstriji je Putnik dosegel take vojaške uspehe, ki so brez primera v naši zgodovini. Prva Putnikova bitka z. Avstrijci na Jadru in Ceru je bila sijajno dobljena in je v glavnem delo slavnega vojvode Putnika. Ta bitka je prvič pretresla ter načela temelje Avstroogrske monarhije in je pomenila prvo znamenjene njene končne propasti. fte bolj slavna je bila na Kolubari, ki je trajala od 20. novembra do 2. decembra 1914. S to bitko je bila ofenziva avstrijskega generala Pctioreka zavrnjena s protiofenzivo vojvode Putnika v defenzivo. V tej bitki je sibska vojska pokazala najvišjo stopnjo vojaške sposobnosti v jugoslovanski vojni zgodovini. In to bitko ki je raznesla srbsko in jugoslovansko slavo po vsem svetu, je vodil vojvoda Putnik. Avstrijci niso mogli dalje trpeti svojega poraza in so napeli vse sile, da uničijo Srbijo. Združili so se z Nemci in Bolgari ter skupno navalili na Srbijo. Srbski narodi pa je nastopil žalostno in mučno pot preko albanske Golgote. Čeprav je bil vojvoda Put-nik že star in bolan, je vendar vztrajal na svojem položaju ter odšel z armado preko Albanije do Skadra. Tam je odstopil od svojega mesta kot načelnik generalnega štaba, ker so ga morali vojaki do Skadra celo nositi na no3ilni. Iz Skadra se je Putnik podal na Krf, nato pa v Niz70. Preminul je tani dne 17. maja 1917, daleč proč od svoje domovine, katere vstajenje mu ni bilo dano videti Vendar mu je še bila dana na smrtni P°-stelji zavest, da je Avstrija že zapisana Pr0' pasti in da čaka še Srbe in Jugoslovane 11 (H ve vstajenje. Vedel je dobro, da ijjegov<> življen-fco delo ni propadlo, kajti dobra stvar ne more propasti. Vojna zgodovina heroične in s slavo vsen-čane srbske vojske in jugoslovanskega naroda bo beležila na svojih listih z zlatimi črkami ime vojvode Putnika, ki bo vedno služilo kot primer vztrajnosti vsem dvomlj"' cem in malodušnežem. kažoč jim pot, kako je treba služiti svojemu narodu in svoji domovini. Vojvoda Putnik, to je naš ponos in slava našega naroda. To je legendarni vojskovodja* j ki ga nesejo vojniki na ramah, kot pooseu-, Ijeno trpljenje naroda. To je mož, kakor g*1 j more dati le kri južnih Slovanov, kakor g'J ! niore dati le v trpljenju in borbi zrastel ! narod. ODLIKOVANJA VOJVODE PUTNIKA. I Vojvoda Putnik je prejel najvišja srbska in j tuja odlikovanja za svoje številne zasluge, i Prejel je sledeča srbska odlikovanja: Ka-] radžordževo zvezdo z meči vseh stopenj; Ta-kovski križ z meči 5. in 2. stopnje; red Be-I lega orla, red Sv. Save 1. stopnje in s vsemi I vojnimi spomenicami, ter tuja- Francoski reti ‘Legion d'Honneur: 11 ! stopnje; angleški red sv. Mihaela in Jurija | 1. stopnje; ruske rede: sv. Jurija IV. stoji- nje. sv. Stanislava z meči III. stopnje in sv. Stanislava I. Stopnje; romunsko krono 11. stopnje; avstrijsko železno krono IV. stopnje in bolgarski red za vojaške zasluge I. stoj>-nje. PREVOZ PUTNIKOVIH ZEMELJSKIH OSTANKOV. Včeraj zjutraj je ob 7. uri prispel v Ljubljano preko Postojne transport s posmrtnimi ostanki vojvode Putnika in devet krst s truj>-li uglednih srbskih politikov. Transport je vodil general Dušan Stefanovič. Na kolodvoru se je zibralo mnogo uglednega občinstva, med njimi namestnik velikega župana dv. svetnik Kremenšek in zastopniki rezervnih častnikov, dobrovoljeev, Zveze slovenskih junakov, Sokolov in drugih korporacij. Manom pokojnikov se je najprej poklonil inž. Bevc v imenu rezervnih častnikov, v imenu Sokolov E. Gangl, v imenu centralnega odbora rezervnih oficirjev na r!’ar?.''an Radosavljevič. Na krsto vojvo- rr ,st.a bila položena dva lepa venca. transport je nato z brzovlakom ob 9. nadaljeval pot proti Beogradu. Politične vesti. — Političen položaj v Beogradu je v znaku nejasnega položaja v radikalni stranki. Vse pričakuje, da prinese nedeljska seja radikalnega kluba v tem pogledu jasnost. Ni pa izključeno, da tudi nedeljska seja ne bo ie odločilna za razvoj dogodkov v radikalni stranki, ker je opozicija pašičevcev vsled odkritij v anketnem odboru lako oslabljena, da jim nikakor ne kaže tirati boja do skrajnosti. — Vsi poskusi, da bi prišlo med pašičevci in centrumaši do sprave, so se dosedaj izjalovili in tudi ni pričakovati v tem oziru nobene izpremembe. Gospodar situacije v radikalnem klubu bo tisti, ki bo imel volilni mandat. Zato vse z napetostjo pričakuje kraljev povratek v Beograd. Pričakuje se, da bo kralj začetkom prihodnjega tedna že v Beogradu. Med radikali in radičevci so nastala vsled poročila anketnega odbora precejšnja nesoglasja. Radikali so naravno od konstatacij anketnega odbora precej prizadeti in zato je pozicija radičevcev zopet okrepljena. — Vprašanje vstopa SLS v vlado je definitivno odloženo in >Vreme< piše čisto odkrito,^ dn to vprašanje ni več aktuelno. Naša SLS je torej zopet enkrat zamudila ugoden trenutek in posledica tega je, da mora SLS z zanosom govoriti, kako je ostal njen program nedotaknjen, dočim more slovenski narod s še večjo sigurnostjo konstatirati, da je 20 njegovih mandatov brez učinka za njega in da mu vsa njegova politična moč niti najmanje ne pomaga v sedanji težki gospodarski krizi. — Kako sc ima vršiti redukcija ministrstev. Po vladnem načrtu bi se izvršila redukcija ministrstev takole: Ministrstvo za socialno politiko bi popolnoma odpadlo. Ker pa se temu namenu radičevci upirajo, pride na jbrže do kompromisa, da se preimenuje ministrstvo za narodno zdravje v ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje. Oddelek za invalide in dobrovoljee bi prišel pod vojno ministrstvo, oddelek za statisiiko pa pod notranje ali justično ministrstvo. Ministrstvo vere bi se fuzioniralo z justičnim ministrstvom. Posli ministrstva za šume in rude bi prišli pod poljedelsko, ministrstvo, kolikor se tičejo poljedelstva, dočim bi rudni-ki in. industrializirana lesna podjetja prišla I>od trgovinsko ministrstvo. Ministrstvo pošte se odpravi in združi s prometnim, ki bi se imenovalo ministrstvo za promet, poste in brzojav. Ministrstvo za izenačenje zakonov bi se popolnoma odpravilo. Državna tiskarna bi prešla iz ministrstva prosvete pod ministrstvo pravde. To ministrstvo bi v bodoče izdajalo tudi Službene novine. = Strah pred atentati. Triumfalen in teatralen je bil povratek Mussolinija v Rim. Ka-kar da bi se vračal v preetelico z zmago oven- tu. -— Senzacionalna vest o bclgarsko-italijan-ski zvezi. Beograjske Novosti poročajo, d.i odpotuje bolgarski finančni minister Molov v Kratkem v Ameriko, da najame večje posojilo -Na potu se ustavi tudi v Rimu, kjer bi v.t.2,rrlCn01Ve,1j;lvno dogovoril z Mussolinijem besedil0 bolgarsko-italijanske zveze. Po tej *ia. obvezuje, da pribori Bolgarije ‘n Jedreu s Karahisarom; to? je teritorij, ki ga je dobila Bolgarska 1. 1912. s pomočjo srbske vojske. Italiji pa bi dobila Alek*andretto in njeno zaledje v Mali Aziji. O resničnosti te vesti beograjskega lista ne verjamemo. s - Personalna unija med Madjarsko in Ru-munijo. Na zadnji seji madjarskega parlamenta je prišlo do silno burnih prizorov in je morala biti seja prekinjena. Legitimistični poslanec Vince Nagy je namreč‘nastopil s senzacionalnimi odkritji, da hoče grof Bethlen postaviti na madjarski prestol sedanjo ru-munsko dinastijo. V tem zmislu, da je že vodil pogajanja z rumunsko vlado grof Banffv, bivši madjarski zunanji minister. Pogajanj se je udeležil tudi Bernardy. župan nekega sedmograškega mesta. Ne ve se še, kaj je bilo na teh pogajanjih sklenjeno, kolikor pa se je moglo dosedaj doznati. je madjarska vlada že ponudila tako rumunski vladi ko tudi kralju Ferdinandu, da skleneta z iVJadjar-sko personalno unijo. Govor poslanca Nagyja je izzval velikanski hrup in je moral predsednik zaključiti sejo. — Sedmograški Mad-jari silno protestirajo proti personalni uniji z Rumunijo in pravijo, da bi v tem slučaju bilo tri in pol milijona sedmograških Madjit-lov izgubljenih. Madjarska vlada bo odgovorila na izvajanja posl, Nagy-a na eni prihodnjih sej. Nekateri pa trde,‘da bo parlament razpuščen, ker se vlada boji razprave o odkritjih poslanca Nagy-a. = Poglavar katalonske zarote aretiran. Pariški listi poročajo, da je pariška policija aretirala poglavarja katalonske zarote Francoska Mazio. Tudi več drugih Kataloncev je bilo aretiranih. Naknadno poročajo, da so hoteli zarotniki nenadoma napasti španske garnizije v Porthu-u in Huigrerdu ter nato dvignit^ upor po vsej Kataloniji. — Iz Perpigna^* poročajo, da ni med aretiranci nobenega gleža, pač pa več Italijanov. Kratke vesti Fašistov-k i listi napadajo Amumlsena, ker ni ta v svoji knjigi o poletu preko severnega tečaja niti z besedo omenil gen. Nobile. Fašisti zahtevajo, da mora italijanska vlada zahtevati od norveške vlade zadoščenje. Poljski monarhisti zahtevajo, da razpiše vlada plebiscit, ki naj odloči, če naj ostane Poljska republika ali pa postane monarhija. Kitajska vlada je odbila zahtevo angleške vlade po odškodnini ubitih Anglešev, ker da so ti povzročili nemire in žalili kitajski narod. Francoski fašisti so na zadnjem sestanku zahtevali ustanovitev latinskega bloka in PP; : Izjavili za zbližan je Francije z Danes v soboto v Kavarni ,Evropa' Začetek ob uri zvečer. ie bil č' . , v bujni domišljiji historičnih dogodkov. Prod palačo Chigi se je zbrala ogromna množica ki je čakala na Mussolinijev govor. »Troje Vam imam povedati, je dejal. »Prvič, da 1 se Vam zahvalim za pozdrave, drugič, da ni danes čas govoriti in tretjič, da boste jutri imeli dejanje, ki ga zahtevate.« — To dejanje bo po časopisnih vesteh v tem, da bo uvedena smrtna kazen za atentate na kralja in Musso-linieja ter da se uvede posebna tajna policija, ki bo nadzirala mišljenje Italijanov. Govorijo tudi, da bo v*e opozicionalno časopisje prepovedano in vse opozicionalne stranke razpuščene. Italija 'bo v resnici en pastir in en hlev! Smrtna kazen bo uvedena tudi zi nazaj in bosta torej Zaniboni in general Ca-pello, ki sploh nista izvršila nobenega atentata. najbrže obsojena na smrt. Velika je pravičnost fašistov! — Poslanska zbornica je sklicana k zasedanju dne 9. t. m. Poleg bi-zantiških proslav ima sprejeti tudi smrtno kazen in druge zakone, ki jih bodo zahtevali fašisti, da vladajo nad parlamentom. Enako klavrno vlogo bo moral odigrati tudi^ senat, ki bo sklican po parlamentu. Historični dogodki bodo torej blesteči in čez par let bo vse Italijane sram, ko se jih bodo sj)omiiili• = Blaznost lašistovskega maščevanja. Po poročilih iz province ne more doznati, da se razburjenje fašistov radi atentata še ni poleglo. Kako je razpoloženje, s katerim pričakujejo rimski fašisti svojega voditelja, dokazuje pisava rimskega »Impero* : -Na ta večer se mora pokazati ritem fašistovske revolucije Revolucija se mora dopolniti! .Nasprotniki fašizma in Italije morajo biti popolnoma odstranjeni. Renegatom osveta, tujcem rimski meč! Dan« nelrati neumna te«rija; da niore v-a^ -misliti z lastno glavo. ItaU* • * vo, to jeJaš,zen, m le ene n zg^ o Mussolinijeve, v se aru^ g brez usmiljenja odsekati. TRETJI ALI ČETRTI ATENTAT NA MUSSOLINIJA. »Jutro je pisalo o četrtem atentatu, mi o tretjem. Tako ko .Jutrom so pisali vsi faši-stovski listi, tako kot mi pa samo izključno protifašistovski listi. Kdo ima prav? Po fašistih je bil sedaj v Bologni izvršen četrti atentat, ker štejejo oni kot atentat tudi Zanibonijevo zaroto. Mi pa te zarote ne štejemo med atentate in to je več vzrokov. Da je Zaniboni res nameraval izvršili atentat, še ni nikjer dokazano in sodna razprava se šele vrši. Pri iznani fašistovski ju-dikaturi pa tudi obsodba Zanibonija nič ne pove. Na drugi strani pa je dokazano, da Za-niboni sploh ni mogel izvršiti atentata, kakor se mu je očitalo, ker bi moral streljati "k0*! ogla, kar se pa do danes še ni posrečilo i"'1 še tako navdušenemu fašistu. Zato je tudi splošno mnenje, da so si /.ani-bonijev atentat fašisti izmislili, da bi mogli zabrisati neugodne posledice Matteottijeve afere. V defenzivi so izgubljali bitko za bitko. zato so prešli v ofenzivo in si izmislili atentat, da so mogli nato v svetem ogorčenju pričeti s preganjanjem svojih nasprot- nikov. Zato pišemo mi le o tretjem atentatu in zato se prav nič ne razburjamo, ko nas svetovno Jutro- poslavlja na laž, ko pise o četrtem. To v pojasnilo bralcem. Kdo je kriv! . , . . v. , 1>ri>priaanjem V Jutru nekdo to/a nad ^ je n , delniške pivovarne v ^el najmanj pravice biti na svetu list, ki bi^ Z;)kaj cye. , o tem tožiti pote.m ^ ogtala še danes Del- toča. kakor j (,a ni bjja „njjena jadran- i niška pivovarn«*, t 6kDabpaki® bila uni?ena ta banka, pa je *Ju-: ,ro< s svojimi ‘212 napadi bistveno pripomoglo. j Sedaj pa toži krokodilove solze, sedaj za-i vi ja oči! . . In so ljudje, ki pravijo, da so poštenjaki, pa jim to zavijanje oči imponira! Občudujemo jih! Liord George o gospodarskem manifestu. Vodja angleških liberalcev, Llovd Georgijo spretno uporabil priliko gospodarskega manifesta in opozoril na program liberalcev, ki zagovarjajo v glavnem ista načela, kakor pa jih propagirajo velekapitalisti v svojem gospodarskem manifestu. Ker so naši liberalci opustili ugodno priliko, da bi vsaj opo- I u rili na sledove svojega nekdanjega liberalnega programa storimo to mi. j IJvodoma povdarja Lloyd George glavno ( misel gospodarskega manifesta, da je mednarodno gospodarstvo vsled razbitja starih veli- i kih enot in ustvaritve novih mej dobilo silen udarec. Iz Avstrije so nastale štiri nove države, iz Kusije zopet štiri nove države, Polj- . r.ka je postala nova država in vsaka teh novih držav hoče imeti svoje avtonomno gospodarstvo. Deloma so k temu vsled valutnih tež-koi prisiljene, deloma pa tudi vsled preobilice prebivalstva, ker je odtok v Ameriko /:iprt. Poleg tega imajo vse te države pred očmi Se predvojne nauke in so mnenja, da ao industrijske države v vojni najmočnejše. Poleg tega hočejo vse te nove države postati bogate in izgled Amerike, ki je prišla do dvojega sedanjega bogastva v prvi vrsti \sled industrije, živo učinkuje. Temu nasprotno povdarjajo avtorji g (»pomurskega manifesta, da bi Srednja Evropa z enotno carino zlahka premagala vse države in 'Ir. Schacht je celo izračunil, da bi se s carinsko enoto Srednje Evrope blagostanje njenega prebivalstva zvišalo za ‘25 odstotkov. Vsi ti zagovorniki manifesta pa pozabljajo, '•a dajejo carinske meje državam tudi lepe dihodke. Zaio hočejo imeti nove države svo-jo industrijo in manifesti bogatih bankirjev jih morejo v tem le prepričati. Zato bo uspeh manifesta prej negativen ko pa pozitiven. Manifest more imeti samo ta uspeh, da n.; bo carinska mejn še poostrena. Zelo pa bi mogla biti uspešna konferenca, ki bi jo v tej stvari sklicala Zveza narodov. Seveda ne bo delo lahko- vsaj je bilo potrebno 40 let intenzivne agitacije, da je zmagala v Angliji svobodna trgovina. Dosedaj ni bil gospodarski manifest v nobeni državi dobro sprejet. S stališča liberalne stranke pa pomeni manifest oživljenje liberalnih načel v kregih, kjer se kaj takega ni moglo pričakovati. Manifest dokazuje, da obstoja rastoča potreba po mednarodnem liberalnem programu. Liberalizem pa ne pome-nja samo proste trgovine, temveč tudi proste institucije. Svoboda je v Evropi vsled novih dogodkov ogrožena in liberalci imajo sedaj lepo priliko za propagando svojih liberalnih načel. Radovedni smo le, kako bodo slovenski liberalci to propagando izvedli. Pa ima sploh še SDS, naša najvišja liberalna stranka, še kak program? Ali pa bo morda SDS propagirala svobodo s preganjanjem učiteljstva, pristransko delitvijo štipendij ali celo z denunciacijami srednješolcev? Morda pa razume SDS liberalizem v gospodarstvu tako, da se prav hiperliberalno razpolaga s tujim denarjem v denarnih zavalili, dokler ne zadene te zavode polom? kombinacija češkoslovaškega in jugosloven-skega ,(dolge hlače, rudeča srajca z belim ovratnikom itd.). To je kratek pregled postanka, razvoja in današnjega stanja najmlajšega član Slovanskega Sokolstva, ki se taka vrlo vzdržuje na najzapadnejši postojanki, obdan od nemškega morja. »Ljubljanski Sokol« (Narodni dom) .priredi prihodnjo soboto 13. t. m. v svoji cdboro- vi sobi »Strossmayerjev večer«, da se tako oddolži spominu iega velikega Jugoslovana ob priliki odkritja njegovega spomenika v Zagrebu. -»Ljublj. Sokol’ je bil v svojih po-fetkih z biskupom J. J. Strossmayerjem v rahlih stikih in v spomin na te hrani kot dragoceno svetinjo dvoje njegovih pisem, ki jih je pisal društvu. — V četrtek 11. t. m. predava, kakor že objavljeno br. dr. V. Murnik >0 sokolski ideji . — Članstvo naj se obeh večerov v velikem številu udeleži. — Zdravo! — Prosvetni odsek. , _ Prednjarki zbor Ljubljanskega Sokola ('Narodni Dom) javlja, da je z mesecem novembrom pričela redna telovadba starejših bratov, ki se vrši vsako sredo od 18. do 19. ure. — Načelnik. Sokolstvo. Lužiški Srbi in sokolstvo. Neverno od češke meje, ob vznožju šluk-■'ovekih gora se razprostira področje Gornje-'n Dolnje Lužice, kjer prebiva najmanjši slovanski narod — .Lužiški Srbi. To je edini lovaneki narod, ki še ni dosegel svobode in živi mpod težkim nemškim jarmom; jih je okolu 200.000, M tvorijo ostanek nekdaj ve-'ike in močne severo-zapadne slovanske države. Zgodovina LužiSkih Srbov predstavlja od sv°J6ga početka nepretrgan boj med Slovani 'n Germani, boj na življenje in smrt. Skoraj do X. veka žive Lužiški Srbi v mi-r.1'- Tedaj so jih začeli napadati Nemci in v •V*; stoletju podležejo nemški premoči. Nem-jih nasilno pokristjanijo ter jih potem sistematično germanizirajo. Po bilkii na Beli Sori se Lužica pripoji Saški. XVI. vek, doba reformacije, donesel je tudi Lužiškim Srbom narodno probujenje, 'toda razdelil jih je obenem na dva tabora: evangeliste in rimske katolike. Sedaj eo v pretežni večini protestanti, samo majhen del (oltoli 20.000) je katoliški. Tridesetletna vojska je sicer uničila napredek iz reformacij-. >1«%n.. ,u>da Napoleonske vojske so na- roOni [X>k ret zopet oživile. Pojavila se je narodna literatura, koje prvi zastopnik je Handrij Zejler (1804—1872). Glavni narodni buditelj je 'bil Jan Arnošt Smoler (1816 do 1884), ki je osnoval luziško-erbsko Matico (1847), Michal Horni!; pa je napisal prvo zgodovino lužičko-srbskega naroda. Od novejše generacije je imenovati filologa dr. Arnošta Muko ter največjega pesnika in genija Ja-kuba Barla-Čišinskega (1856—1909). Leta 1904 se je uresničil davni sen vseh narodnih delavcev, ko je 'bil v Budyšmu (liautzen) otvorjen lužiško-srbski Narodni 'Joni v navzočnosti delegacij iz vseh Slovanki h zemelj. Medtem je izbruhnila svetovna vOjna in prekinila narodno delovanje. Nastala je kruta reakcija, ki pa vendar ni mogla ugasniti želje po osvoboditvi Taikoj po prevratu so se oglasili tudi lužišiki Srbi i njih a™!!' Odbor je proglasil samostalnost lu-zisko-srhske države. Toda mirovna konfe-jenca jim ni dala zaželjene svobode. Vzlic ‘emu pa narod ni klonil, ampak skuša s smoi-renun delom osigurati si svoje narodne, kulturne, verske in gospodarske zahteve v okviru nemške države. Lužiški Srbi so v pravem pomenu besede junaki današnjega časa ■in zaslužijo v polni meri pažnjo in pomoč kultrne Evrope, osobito pa bratskih slovanskih narodov. .Najvažnejši faktor v lužiško-srbskem živ-1 jen ju je društveni pokret. Lužica ni imajo' mnogo narodnih, pevskih, gledižkih, strokov-111,1 in sličnih društev, ki so vii včlanjeni v enem savezu »Domovina--. Manjkalo pa je še udruženja, ki bi lužiško-srhsko 'mladino urilo v telesnih vajah in to v narodnem duhu. V dosego tega cilja .pa je bilo treba odvračali od nemških Turnvereinov, cikLislič-nih, sportskih, osobito pa militarističnih društev, ki so jih Nemci s svojimi bogatimi sred-st\i ustanovili po vseh lužiških centrih. Toda težek narodni položaj je dolgo časa oviral ustanovitev telovadnih društev. Že pred mnogimi leti je pesnik Jan Cesla napisal v »Lu-žičanu članek o češkem Sokolu s pozivom, da naj Lužičani osnujejo slično organizacijo. Sledil mu je Jan Bryl, danes profesor v ©u-dyšinu, ki je bil 1. 1907 'tudi član pozdravnega odbora Lužiških Snbov na petem sokolskem zletu. L. 1912 se je trudil navdušeni sokolski delavec dr. Josip Pata izzvati za- ' nimanje svojih rojakov za šesti sokolski zlet, toda zamau; n^ zlet aa tloSli eanio lužiški i dijaki. Po .svetovni vojna je povedel 'Pata nekoliko dijakov v Prago na vežbanje v praške sokolarne. Tu se je posebno navdušil za sokolske ideje dijak H. Šleea in pričel prinašati članke o Tyršovem sistemu v različnih lužiških noviiiali. Šele leta 1920 je došla prvi pot daputacija 14 Lužiških Srbov na 7. sokolski zlet. Od tega Časa naprej se je jela Siriti 'med lužiškimi Srbi sokolska ideja. In tako se je 9. novembra 1920 ustvarila prva lužiško-srbska sokolska jednota v Budyšinu. Prvi starosta je bil književnik Jan Skala. 16. avgusta 1921 je bila v Bukecima druga sokolska jednota in par dni pozneje tretja v Ma-Icšici, ki je tudi prva stopila v javnost. Nemci so seveda na vse način« ovirali ta narodni pokret ter očitali Sokolu, da je nastal pod tujim vplivom. Toda Sokol se je dobro razvijal: 24. novembra 1921 je posetila prva če-ško-drezdenska sokolska jednota Budyšin, kjer je priredila prvo javno telovadbo. Len 1922 pa je napravil Lužiški Sokol zlet v Mlado Boleslavo, kjer je prvi pot stopil v javnost. Ko sta se ustanovili še jednoti v Poršicah in Radvoju, se je ustanovil končno tudi Lužiško-srbski Sokolski Z\vjazk, ki mu je načeloval kot prvi starosta Jakob Šajba. L. 1922 je prišel zastopnik lužiškega Sokola tudi v Ljubljano o priliki vsesokolskega zleta. 21. septembra 1924 se je vršil prvi lužiški vsesokolski zlet v Pančicama, ki se ga je udeležilo 13 jednot. Danes šteje Savez 15 jed-not. Iz tega porasta torej vidimo, da se sokolski pokret med lužiškimi Srbi širi. Sokol ima tudi že svoj časopis »Sokolski Listy«, ki ga urejuje dr. H. šleca. Češkoslovaška Sokolska Obec pa je osnovala 1. 1924 lužiški odbor pod predsedstvom Vladinvira Zmeškala, ki 1 je med drugim ustvaril v Pragi prvo luži-ško-srbsko šolo za vežbanje. Sokolski kroj je konfekcijo dobite najfinejSe in najcenejše pri Gričar & Mejač Šelenburgova ulica Stev. 3 Prosveta. Klavirski koncert Antouu Trosta. Skoro v vsakem pianističnem koncertu srečamo Chopina in Liszia, ta dva najvefija predstavnika klavirskih skladb. Chopin, čeprav izključno klavirski komponist, je vendar napisal nekatere pesmi, ki se odlikujejo po izredno lepih spevih. Krasoto teh muzikalnih drobnarij je spoznal Liszt ter jili mojstrsko priredil za glasovir sam. Tako so nastale iz pesmi klavirske skladbe, pri katerih prav nič ne pogrešamo teksta. Trost bode izvajal tri take pesmice in sicer Moja mladost, to je enostavna pesem v tričetrtinskem taktu, iz katere je napravil Liszt prej;rasen Nokturno. Devoikino željo je obogatil * raznimi varija-cijami; Hulauka pa je napitnica, razposajena pivska pesem popolnoma v ritmu mazurke. Koncertni spored pa sklene Trost z bogato Lisztovo IX. rapsodijo, ki je poznana pod imenom Budimpeštanski karneval. V njej je črpal Liszt ogromne zaklade iz ogrske naci-jonalne glasbe ter porabil te zaklade narodnega bogastva za svoje razkošne rapsodije. Prem pripomnil, da je ta statistika angleška, M nas pa to ne velja. Kajti pri nas se že šuš-marji z znanjem kakih tristo besedi imajo za učenjake, ®0 člani organizacij, ki bi jim člo-\ck prisodil, da štejejo znanje jezika za pogoj sprejema vase ter krmijo še bolj neuko ljudstvo kakor so sami s svojo latovščino. Kaj je >tornipuetDrehkreuzvorsehen< jugoslovanski »cvetobor« — ^predvideti«. Ne vem, če imamo tako veliko odlikovanje v Jugoslaviji, da bi ga lahko bre* zamere poklonili iznajditelju ■ »predvi-denja«. in vendar je pravi izraz na dlani, dnsi se konstrukcija ne ujema z nemško, toda ujema se pomen. Na primer: »Das ist im Gesetze (schon) vorgesehen« ee ne pravi po slovensko: >To je v zakonu (že) predvideno^ temveč edino pravilno in tudi vsa-kontu razumno: »Za to je v zakonu (že) poskrbljeno« ali: »Za to je (že) zakon poskrbel« ali; »T« je ^ zakon oskrbel« oziroma: To ima (že) zakon v skrbi.« Mislim, da ga ni človeka, xci bi ne mogel reči, da se takšnim izražanjem slovenskemu jeziku sila dela, zlasti ne v prvih dveh primerih. »Predvideti*, posebno pa še »predvidevati* pa je v mojih očeh ostudnost. Za nemško »Geistesgegenwart« (franc, prese.ice d’esprit; angl. preseut of mind) se navadno rabi »prisotnost duha-* ali (mislim, da po dr. Brezniku) »zaveda«. Ta beseda ni napačna, toda po mojem ne dovolj poudarita. Neki znani slovenski pisatelj (imena brez njegovega dovoljenja ne morem povedati), ki je, če se ne motim, uvedel tudi slovensko besedo »odrezavost« za nemško »Schlagfer-tigkeit«, mi je priporočil besedo »pris&bnost s širokim »g«. Sprva se mi je ta beseda upirala, ker sem jo, ne vem, čemu, izgovoril z oskim »6 , danes pa bi jo priporočal, ker dinamičnega izražaja. Zalevskega Boris je umetniška kreacija, višek pevskih in igralskih sposobnosti. Naravno, da je untt-.nik našo publiko, ki je gledališče popolnoma zasedla pridobil takoj zase, da se je nekaj časa nema divila njegovi umetnosti in je potem izbruhnila v dolgotrajne, navdušene aplavze, ki niso hoteli nehati niti na koncu predstave. — Kar se tiče predstave same, je stala približno na lanskem nivoju z izjemo orkestra, ki se mi je zdel točnejšl. Zbor v prvem dejanju bi bilo treba pomnožiti in temeljiteje naštudirati (nekateri pevci so celo imeli note v rokah!). Izmed solistov so se poleg gosta odlikovali g. Betetto, ga. Thierryjeva, Lovšetova in Krnit tl. Življenje sta na oder prinesla v predzadnjih slikah g. Zupan iu Mohorič. — Dirigiral je Borisa Godunova z ljubeznijo do dela in veliko dirigentsko rutino g. operni direktor Polič. —c. Slavni baritonist Zigmund Zalevski. ki je sinoči nastopil z naravnost velikanskim uspehom v vlogi Borisa v naši operi, gostuje zopet v nedeljo in sicer v Verdijevi veliki operi »Aida«. Prvotno javljeno gostovanje za soboto v operi Rigoletto je morala uprava na željo odličnega gosta 'spremeniti tako, da nastopi mesto v soboto, v nedeljo zvečer ob pol 20. uri. Na izreden užitek, ki ga nudi gostovanje tega odličnega pevca in igralca, o)/ozrirjamo vse gledališko občinstvo. Pred-piodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi Vstopnice, ki so se že kupile za Rigoletta veljajo za prestavo Aide. Dijaška predstava v drami. Danes v soboto popoldne se vprizori kot dijaška predstava pri znatno znižanih cenah Molierova komedija »Skopuh«. Pristop ima v prvi vrsti dija-štvo pa tudi ostalo občinstvo, ki želi videti to zabavno delo pri znatno znižanih cenah. Abonente reda E opozarjamo, da imajo vsled spremembe opernega repertoarja danes v soboto zvečer za svoj abonma Grofico Marico v običajni zasedbi. Nedeljska popoldanska predstava bo \ ljubljanski drami dne 7. t. m. ob treh popoldne. Vprizori se vesela kmetiška komedija »Slaba vest«. Opozarjamo na to predstavo tudi občinstvo z dežele. CIKLUS UMETNOSTNO ZGODOVINSKIH PREDAVANJ. priredi v letošnji zimski dobi zgodovinsko društvo v Ljubljani. V dosedanjih ireh ciklih je publika slišala -/.godovim-ki pregled umetnosti, uvod v umevanje umeinosti in zgodovino posameznih slovanskih umetnosti. Letošnji kura je posvečen posebno aktualni temi; sestavljen je iz zgodovine posameznih strok umetne obrti i‘it se bo vršil iakole: 11. XI. 1926: Zgodovina cerkvene opreme ! (msgr. Viktor Steska). 18. XI. Zgodovina pa-ramentov msgr. Josip Dostal). Zgodovina noše i(dr. Stanko Vurnik). 25. XI. 1. Srednji vek in renesansa; 2. XII. 2. Od renesanae do danes; 9. XII. 3. Zgodovina narodne noše. 16. X'1I* Zgodovina gobelinov (dr. Izidor Cankar). 13. I. 1927: Zgodovina stekla in porcelana (dr. France Mesesnel). Zgodovina pohištva (dr. France Stele): 20. I.: 1. Srednji j vek in renesansa; 27. I.: 2. Od renesanse do danes. Predavanja, katera bodo pojasnjevale šte-velne ekioptične slike, se bodo vršila ob naznanjenih četrtkih v univerzitetni zbornici, vsakokrat od 18. do 19. ure. Vstopnica za ves ciklus stane za člana umetnostno zgodovinskega društva 50 Din, za nečlana 70 Din in se dobi v predprodaji v Tiskovni zadrugi v Prešernovi ulici in v Novi založbi na Kongresnem trgu ter pred predavanji pri blagajni. Vstopnica za posamezno predavanje stane za člana 7 Din, za nečlana 10 Din; dobi se le pred predavanji pri blagajni. Ker bo letošnji 4. kurs predavanj zanimal večje število dijakov, posebno iz strokovnih šol, so zanje rezervirane galerije, vstopnina pa znižana na 3 Din za predavanje. Upamo, da bo občinstvo, brez ozira na včlanjenost pri Umetnostno zgodovinskem društvu, kakor doslej vedno, tudi letos pridno posečalo predavanja, ki nudijo svojevrsten vir izobrazbe. Muzejsko društvo za Slovenijo r Ljubljani ■priredi v zvezi s predavanji Umetnostno zgodovinskega društva oglede raznih panog mu-jeskih zbirk in sicer: 13. XI. 1926: Cerkvena oprema (msgr. Viktor Steska). 20. XI.: Paramenti (msgr. Josip Dostal). 11. XII.: Noše (dr. Stanko Vurnik). 15. I. 1927: Steklo in porcelan (dr. France Mesesnel). 29. I.: Pohištvo (dr. France Stele). Vsakomur bodo ti ogledi z nazorno razlago dobrodošli. Vršili se 'bodo v Narodnem muzeju, vsakokrat ob 15. uri. Z ozirom na širji vzgojni pomen «o dostopi brezplačno. prav točno označa tisto dušno stanje, ki ga Anglež označi z »present of mind«. Za nemški »Vorschub« ali »Vorschuhung*. in >vorschieben« ali »vorschuheiu imajo naši slovarji »podiiv« in »podšiti« ali »pod-šivati«, Wolfov (Cigaletov) elovar ima tudi sibski izraz po Vuku »naglaviti*. Ta srbski izraz je zanimiv ker govore na Ptujskem polju -»oglavitu za >vorschuhen< in »oglavje« za »Vorsehubv ali »Vorschuhung*. Mislim, da lahko z obema rokama sprejmemo v knjigo soglavje« in »oglavitk v navedenem smislu. Povem naj še, da definirajo prebivalci Ptujskega polja glagol: »oglaviti«, da se to pravi: »čevljem novo oglavje napraviti. Večkrat sem že omenil — in nisem bil ja* edini, da si morda med prvimi — da zjtanje slovenščine silno peša in vidno pojema. Čudno je, da kljub temu, da znanje nemščine slabi, slovenščino vedno bolj prevladuje nemški duh (seveda tudi drugi, kajti vsak, ki zna poleg slovenščine še kak drug jezik, nam \riva njegova, slovenščini popolnoma nepri-ležna pravila). Tako se zadnje čase piše za nemško: »tagel^ng^, »jahrelang« itd. po slovensko: »dneve dolgo« (!), »leta dolgo (t' itd. O, kakšna neizmerna pridobitev za slovenščino! In kakšna sramotna obsodba dosedanjih: »dneve in dneve«, »leta in leta« itd. (Dalje.) Štev. 250. Dnevne vesti. :DINARSKI DAN«. V spomin fieste obletnice teh žalostnih dni priredi Jugoslovenska Matica širom cele Slovenije dne> 14. novembra 1920 zbirko v narodno obrambene namane pod naslovom »dinarski dan«. Ta »dinanski dan< je zamišljen tako-le: V vseh mestih, trgih in večjih krajih naj podružnice Jugoslovenske Matice ali kjer še te ne obstojajo, druga društva organizirajo sdnarski dan';, na način cvetličnih dnevov. Prispevki naj se v steklenice ali pušice zbirajo po ulicah, trgovinah in podjetjih in zasebnih stanovanjih Na deželi pa naj se zbiranje vrši po službi božji pred cerkvijo in od hiše do hiše. Sicer pa prepuščamo podrobno organizacijo iniciativi lokalnih faktorjev, ki naj zbirko urede kakor najbolj prikladno in koristno. Nabrane vsote naj se potem nakažejo Jugoslovetiski Matici v Ljubljani. Prodajali se bodo odkupni znaki po 5 Din komad, ki naj jih društva naroče pri pokrajinskemu odboru Jugoslovanske Matice v Ljubljani. Naj ne manjka širom Slovenije nobene vasi, nobenega kraja, kjer bi ne zbirali ta dan za naše neodrešene brate in sestre. Vsi neumorno na delo za nje. Dobro došel je vsak, tudi najmanjši dar. Pokrajinski odbor Jugoslovanske Matice v Ljubljani. — G. Luka Jelen« izstopil iz UJU. Pod tem naslovom piše »Učiteljski Tovariš«: »Kot nečlan izdaja iin urejuje list, ki napada in ruši delovanje članstva UJU ter sklicuje sestanke za akcijo po sreskih društvih UJU. Naj primerja to svoje delo z delom in postopkom vseh onih, ki so delovali legalnim potom za uveljavljanje deklaračne smeri.« — Novi gereut Mestne hranilnice prevzel svoje posle. Kakor smo že poročali, je minister za trgovino in industrijo z. odlokom z dne 14. oktobra t. 1. postavil za novega ge-renta pri Mestni hranilnici dr. Drago Marušiča, ’ odvetnika v Ljubljani. Veliki župan ljubljanske oblasti je to z dopisom od ‘25. oktobra sporočil dr. Marušiču in obenem tudi Mestni hranilnici. Ta dopis je bil dostavljen dr. Marušiču dne 28. oktobra. Dne 29. oktobra pa je dr. Marušič posetil namestnika velikega župana dv. svetnika Kremenška, ki je dejal dr. Marušiču, da naj določi dan predaje pri seji gerentskega sosveta Mestne hranilnice, ki se vrši še isti dan. Dr. Marušič ni mogel preje prevzeti svojega mesta, ker ni imel nilkakega pismenega obvestila. Na seji je dr. Marušič določil za dan pvevzema petek, dne 5. t. m. Predaja se je vršila torej včeraj. Novemu gerentu je dosedanji gerent Mestne hranilnice g. Robert Kollmann, vele-tržec v Ljubljani, predal vse gerentske posle v kratkem času. — Zfttvoritev italijanske šole. Iz Splita poročajo: Vlada je za tvorila privatno šolo sester Ancelle della Obarita. Učni jezik je bil italijanski. — »Klub muslimanskih žen«. V Sarajevu je bil ustanovljen te dni »klub muslimanskih žen«. Članice se hočejo boriti za ženske pravice. Ustanovitev kluba je povzročila v krogih turških moških veliko razburjenje. Klub šteje že nad 100 članic. — Kabinet ministrstva za trgovino in pa dva oddelka «ta se preselila, kot poročajo iz Beograda, iz Obiličevega venca v novo poslopje v Si min o j ulici. — Vicinalne železnice. Te dni je bilo v prometnem ministrstvu predmet posebne razprave vprašanje odkupa naših vidnaInih železnic, iki jih naša država že vse od os v obojen ja eksploatira. V zvezi s tem se bo sestavila komisija strokovnjakov v ministrstvu, ki bo to vprašanje naprej proučevala. Lastniki teh železnic so d ozda j že večkrat zahtevali, naj se to vprašanje likvidira. Naša država tej zahtevi ni mogla ustreči, ker so vsote, potrebne za odkup, jako visoke. Mesto tega je vzela država v svoje roke eksploatacijo iin je skrbela tudi za vso popravo železniških objektov, Delalo se je to taiko, kakor je prej delala kraljevina Srbija, ki je skoro vse proge v svoji režiji zgradila in popravljala. Po prevratu ni bilo mogoče vi-cLnatae železnice odstopati privatnikom, kei so to azbranjevali vojaški in politični razlogi. iSedaj pa je vprašanje zrelo za rešitev. Zato je vlada prav storila, s svojim aklepom, da vprašanje likvidira. Stvar pa ne bo tako iahka, ker imamo okrog 3000 km proge vi-cinabiih železnic. Kakor smo obveščeni, se dela na odkup. Da bi se železnice prepustile lastnikom v eksploatacijo, zato je prav malo razpoloženja. — Zakon o novih mestnih hranilnicah. V ministrstvu trgovine 'in industrije je vzpostavljena specialna komisija za redukcijo zakonskega načrta o ustanovitvi mestnih hranilnic po vseh večjih mestih naše kraljevine. — Zakon o hipotekarnih kreditih. V ministrstvu trgovine in industrije je vzpostavljena posebna komisija, ki ima izdelati zakonski načrt o hipotekarnih 'kreditih. I o tem načrtu bo odprta pot v naso državo tudi inozemskemu kapitalu v svrho hipotek. — Pravilnik e dopustu. V notranjem ministrstvu se je pričel 'izdelovati pravilnik o vsakoletnem dopustu činovnikov, zvaiiicmkov in elužiteljev pod Resorom tega ministrstva. Pravilnik bo izdelan v skladu z določbami uradniškega zakona. — Nov zakon, o dobrovoljjeih. Te dni je bil sprejet nov zakon o dobrovoljcih. Glede dodelitve zemlje določa zakon, da imajo borci pravico do 5 neborei pa do 3 ha rodovitne zemlje. — Mednarodna knu!erenca za. tovorni promet. Na podlagi sklepa mednarodne konference za osebni promet, ki se je vršila, kot smo poročali, v Baden-Badenu, se vrši meseca marca prihodnjega leta v Bukarešti mednarodna konferenca delegatov iz \seh evropskih držav za tovorni promet. Konferenca ima namen izboljšati zvezo in reorganizirati več administrativnih procedur, ki otežkočajo tovorni prevoz na mejah vseh držav. — Zimska oblačila za prometno osobje. — Prometno ministrstvo je odobrilo potrebne kredite za nabavo nove zimske obleke za prometno osobje. — Muzej za trgovino in industrijo kraljevine SHS je ustanovljen z dovoljenjem ministrstva trgovine in industrije v Berlinu. Muzej ima med drugim sledeče naloge: Stalna razstava raznih produktov Nemčije in Jugoslavije, informacije v vseh trgovskih zadevali in posredovanje trgovskih zvez med kupci in prodajalci obeh držav. — Premeščanje učiteljstva. Prosvetni oddelek velikega županstva ljubljanske oblasti objavlja: Gospod pomočnik ministra prosvete odreja, da se odslej ustavijo vsa premeščanja učiteljstva; zato se v bodoče zadevne prošnje . ne bodo mogle več vpoštevati. Vse izpraznjene učne službe v oblasti bodo razpisane. Uva-ževale se bodo le prošnje za razpisane službe. — Poziv poplavljencem! Gremij trgovcev v Ljubljani naproša vse prizadete iz poplavljenih krajev, da ne nadlegujejo trgovstva za darove, ker je Gremij tozadevno, kakor že objavljeno, uvedel nabiralno akcijo. Nabrano blago, kakor denar, se bo izročil 'merodajnim faktorjem, da ga porazdele med prizadete paplavljence. i K-O-N-O-E-R-T železničarskega salonskega orkestra Ms L o G Ew v nedeljo 7.nov.od 20 — 24.ure v restavraciji glavnega kolodvora. — Inozemski .kapital za rešitev stavbne krize v Itn maniji. Na zadnjem zasedanju ru-munskega ministrskega sveta je podal minister javnih' del poročilo o načrtu zgradbe eenenih stanovanj za državne uslužbence in siromašnejše sloje. Minister je sporočil, da je ponudila Rumuniji v to svrho neka ameriška finančna skupina posojilo 20 milijonov dolarjev. Pogoji so tako ugodni, da je pooblastila vlada ministra, da se prične s skupino takoj pregovarjati glede sklenitve pogodbe. — Ogromna škoda, vsled rudarske sladke v Angliji. Iz Londona poročajo: Predsednik komore za morsko plovbo Runciman je izjavil ite dni, da znaša škoda, ki jo je povzročila rudarska stavka doslej Angliji, 270 milijonov funtov. — Rabindranath Tagore obolel. Indijski pesnik Rabindranath Tagore, ki se je 'mudil te dni v Budimpešti, je obolel na živcih. Po nasvetu profesorja Koranyi-ja je odpotoval v Balaton-Fiired, kjer se bo lečil s ko-pelimi. — Zopet potres v Mostaru. V četrtek ob 4. zjutraj so čutili v Mostaru zopet precej močan potres, ki je poškodoval več poslopij. Kpicenter potresa se je nahajal 75 km vzhod-, no od Mostara. . — Veliko neurje v Crm gori. le dni so divjale po vsej Crni gori strašne nevihte, ki so povzročile veliko škodo. V ‘Nikšiču je ubila med nevihto seljaka Lalatoviča in njegovo ženo strela. — Mesto volka je ustrelil samega sebe v bedro. V sarajevsko bolnico so pripeljali te dni Handijo Ilasanoviča iz Hadžiča pri Sarajevu. Hasanovič je čul prejšnji večer v svojem ovčjem hlevu suljiv nemir. Ko je stopil radi tega na prosto, je zagledal pred hlevom velikega volka. Hasanovič je potegnil samokres 'ter hotel oddati na volka strel, toda hudi pogled volka je seljaka, kot pravi, tako prestrašil, da je zadel mesto volka samega sebe v bedro. Volk je kljub temu pobegnil. Hasanovič je težko poškodovan. Nizke cene in slabo gblago dobite marsikje. Toda dobro češko in angleško blago za moške obleke, površnike« raglane itd., po nizki ceni dobite samo pri tvrdki Josip lwanžiž, Ljubljena MiklošiCeva cesta 4. — Pri vlonvu ustreljen od tatinskega tovariša. Iz Novega Sada poročajo: Te dni je vlomilo več svedrovcev v prostore »Slovačke banke« v Sidu. Pri tem jih je zalotila ravnateljeva služkinja, ki je jela klicati na vse grlo na pomoč. Eden od vlomilcev je potegnil samokres ter oddal nanjo strel, ki je pa zadel mesto služkinje vlomilca Hajdu-a. Ilaj-du je bil pni priči mrtev. Njegovi tovariši so naložili njegovo truplo na voz. ter ga odpeljali v Bršadin, kjer so pustili 'voz s truplom vred pred hišo, 'v kateri stanuje njegova mati ter neznano kam pobegnili. — Velikanski zemeljski plaz. Pri Cap-tovvnu se je udrl velikanski zemeljski plaz, ki je odtrgal polovico velike gore in uničil velik gozd. Premaknilo se je več stoti soc kubičnih metrov zemlje. 80 oseb padlo v Labo. Iz Berlina poročajo: Te dni se je vršila v Parchimu velika slavnost mornarskega društva. Ob priliki slavnosti se je pripeljal z vlakom naročeni kip boga Neptuna. Prihod vlaka je pričakovala ogromna množica ljudstva. V trenutku, ko se je pripeljal Neptunov kip, je slonelo več sto oseb ob ograji verande (kolodvorskega hotela. Ker so se ljudje preveč prerivali, se je zrušila ograja in nad 80 oseb, mož, žena in otrok je padlo v ledenomrzlo Labo. Onim od njih, ki so znali plavati, se je posrečilo rešiti tudi vse ostale, ki plavanja niso bili vešči. —• Velikanski požar v Bruslju. V neki trinadstropni hiši v Bruslju; v kateri se je nahajala centralna lekarna, je izbruhnil te dni požar, ki se je razširil na sosednjo garažo, v kateri se je nahajalo 12 tovornih avtomobilov. Lekarna, kakor tudi garaža z avtomobili sta popolnoma uničeni, škoda znaša okrog 13 milijonov frankov. Pri reševalnih delih je bilo več gasilcev težko poškodovanih. “ Velika rudniška nesreča. V Espennin-gu (Michigan) se je pripetila velika rudniška nesreča V nekem rovu se je udrla zeni-1 ja ter zasula 50 rudarjev. Da bi jih bilo mo-goce rešiti, J6 malo upanja. — V clike poplave na Koroškem. Iz Celovca poročajo. Iz vseh delov Koroške prihajajo vesti o^ silnih poplavah in katastrofah. V zadnjem casu je namreč zapadlo v gorah precej snega Nato je nastopilo toplo vreme ia je o je močno deževati. Vsled tega so prestopile reke bregove. Vode so odnesle 14 mostov. Mnogo cest je porušenih, železniški promet je na večih krajih pretrgan, v Beljaku so morali radi velike nervoznosti evakuirati vse hiše na desnem bregu Drave. Mestoma vlada med prebivalstvom velika panika. — Veliki nalivi v severni Italiji še vedno niso prenehali. Adiža je narasla za 3 in pol metrov nad normalo. Več vasi je pod vodo, poplavljena so tudi nekatera predmestja Verone. Človeških žrtev ni, materielna škoda je velika. — Boj med ribiči in komunisti. V vasi Okruka pri Trogiču je navalilo 50 t roga rekih komunistov na ribiške hiše. Komunista so razbili s kamni vsa vrata in vsa olkna. Intervenirati so morali orožniki, ki so ‘24 komunistov aretirali. Komunisti so se hoteli nad ribiči maščevati, ker so izstopili iz delavske stranke ter vstopili v »Orjuno«. — Poskušen samomor sarajevskega trgovca. Te dni je izvršil znani sarajevski trgovec in lastnik kavarne »Marijin dvor«, Peter Kordič poizkus samomora. Daši je oddal nase štiri strele, je odnesel le dve praski vrhu glave. Motiv dejanja ni znan. Zaslišan, je Kordič izjavil, da ni nameraval izvršiti samomora, temveč da se mu je revolver iz-prožil, medtem ko ga je snažil, po nesreči. Policija tega ne veruje, ker je pač precej malo verjetno, da bi se bil izprožil Kordiču samokres kar štirikrat po vrsti po nesreči. Zimske suknje - in znal ter je tekom dveh let svojo nezvesto zenico ze precej pozabil. Te dni pa je dobil nenadoma povabilo na policijo. Komisar mu je dejal: »Vi zanemarjate svojega otroka, K 0Ste 'PlaCali .300 frankov globe.« -imiV; Je- 0c*o0v°ril neprijetno presenečeni Italijan, »jaz da bi imel otroka? To čujem prvič v življenju!« _ >Da<> je r°plK ‘i?iinn ’ n? P« čeprav-mu niste telebni ote. Otrok je vaše žene, 'torej tudi vaš.« in druga oblačila, nudi v naj- večji izbiri in najceneje tvrdka J. MAČEK LJUBLJANA Aleksandrova c. St. 12 — Orožnik Novica med hajduki. Kljub intenzivnemu zasledovanju ni o orožniku Novici, ki je 'ustrelil, kot smo poročali, tri kmete, ne duha ne sluha. Oblasti domnevajo, da se je pridružil tolpi glasovitega hajduka Dušana Roganoviča. Zasledovanje vodi 'komandant mostarske žandarmerije Joca Jovanovič. — Senzacijo ualna rodbinska drama. Iz Londona poročajo: Milijonarja Roseoe-a Brunnerja in njegovo soprogo so našli te dni v stanovanju njiju hčerke princesinje Liechtenstein ustreljeno. Domneva se, da je ustrelil Brunner v hipni blaznosti najpreje svio'jo soprogo, nato pa še samega sebe. Rodbinska drama vzbuja v Londonu velikansko senzacijo. — 9 mesecev bo sedel, ker je razžalil Hindenburga. Berlinsko deželno sodišče je obsodilo te dni odgovornega urednika socialističnega lista »Die rote Faline« radi nekega članka, v katerem je razžalil za časa'kampanje radi odškodnine nemškim knezom predsednika nemške republike maršala Hindenburga, na 9 mesecev zapora. Med razlogi obsodbe se nahaja pasus, ki pravi, da >demo-kracija ne pomeni razvratnosti in svobode klevetanja, temveč nalaga državljanom še intenzivnejše pojmovanje dolžnosti«. — Toaleta v pariški operi. Z ozirom na to, da so tujci, ki so letos Pariš takorekoč poplavili, večinoma že odpotovali, so bile te dni zopet izdane stroge odredbe glede toalete obiskovalcev parišike opere. Trikrat na teden, in sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih, je predpisan za obiskovalce v ložah in prvih vrstah parketa frak.. Glede damskih toalet ni ničesar določeno, ker obiskujejo dame itak že iz lastne inicijative gledališče v čimnajbolj elegantnih toaletah. — Upor v ameriški kaznilnici. Iz iNew-yorka poročajo: V kaznilnici Tomps je izbruhnila med kaznjenci revolta. Več kaznjencev je prišlo na nepojasnjen način do orožja. Navalili so na vratarja ter zahtevali, da jim izroči ključe. Ker se njihovi zahtevi ni hotel ukloniti, so ga ubili. Več sto policijskih stražnikov je kaznilnico obkolilo in jelo nji uporne kaznjence streljati. Večje število upornikov je bilo deloma ubitih, deloma težko, deloma pa lahko ranjenih. Po 20 minut trajajoči srditi borbi so bili kaznjenci ukroteni. . . y,p, — Čuden zakonski predpis. V matom, bel gijskem mestu Seraing se je poročil nek Ujan z lepo Belgijčanko^ Kmahi nato oAKTia-nilft- mlada žena z n __________. x >zbogom T podganam,. Te dni se je pričel v Angliji boj proti podganam, ki ga ie organiziralo poljedelsko ministrstvo in ki bo trajal teden dni. Boj bo splošen, zoper podgane se vporabljajo strupeni plina, strelno orožje in sploh vsa moderna tehnika. Obleke lastnega izd&lka Vam n udi najceneje JOS.ROJ1NA, Ljubljana [Aleksandrova c. 3. — Komcroijalni tečaji. Vpisovanje v ko-mercijalne večerne tečaje trgovske akademije se vrši še nadalje na trgovski akademiji (Aškerčeva ulica 9/II.) v ravnateljevi pisarni. Predavanja se prično drugi teden. Dan pričetka bode objvaijen v časopisih. Predmeti so nastopni: Knjigovodstvo, slovenska trg. korespondenca, trgovinstvo, trgovsko, obrtno, stečajno in menično pravo, slovenska odnosno nemška stenografija, nemški oziroma italijanski jezik s trgovsko korespondenco. — Vodstvo tečajev. — Esperantisti! Vsi oni esperantisti, ki niso organizirani v kakem esperantskem društvu ali klubu, se prosijo, da javijo svoj naslov klubu esperantistov v Ljubljani, Na-rijdna kavarna, v svrho splošne statistike vseh esperantistov. — Pa naj še kdo trdi, da je draginja! Po presenetljivo nizkih cenah razpisuje TEXT1L' BAZAR, Ljubljana, Krekov trg 10 tudi let«-reklamno prodajo 'ta 14 dni. Za ••*«-* denar so more vsakdo obleči od nog d« glave. Opozarjamo čitatelje na tozadevni inserat. — Najboljše čevlje Karo dobite v Mari boru, Koroška cesta 10 in od 1. oktobra tudi na Aleksandrovi cest 23 v trgovini Sl. Černetiča. Ljubljana. •1— Akademiki! Danes, v soboto, dne 0. t. m. se vrši ob 5. uri popoldne na univora predavanje tov. Udeta o predmetu »Jugoslovanstvo«. K predavanju je vabljen vsakdo, ki se za predmet zanima. Predavanje se vrši v predavalnici št. 77. Začetek točno in brez akademske četrti. v,',7*a1;r.^‘Sl"u^ n ih zadrug v Ljubljani za danes, dne a. na. vembra ob Iti. uri v sejno dvorano mestnega magistrata v Ljubljani. Dnevni red: 1. Način rešitve stanovanjskega in gradbenega vprašanja. Referira predsednik Zveze gradbenih zadrug Anton Kristan. 2. Debata. 1— Srbohrvaški tečaj za delavce in nameščene«. Za dramatično šolo knjigovodski in nemški tečaj prosvetnega odseka Delavske zbornice se je prijavilo mnogo delavcev in nameščencev. Zato je sklenil prosvetni odsek, da priredi še srbohrvaški tečaj, ker je /nanje srbohrvaščine nujno potrebno vsem onim, ki hodijo na jug iskat dela. Vsi, ki bi želeli obiskovati ta tečaj, naj se zglase pri svojih kulturnih ali strokovnih organizacijah ali pa direktno pri prosvetnem odseku Delavske zbornice v Gradišču št. 2. 1— Knjižica in čitalnica Delavske zbornico. V zimsikem času bo odprta knjižnica in čitalnica prosvetnega odseka Delavske zbornice v GradiSču št. 2. vsak delavnik od 10. do 12. ure dopoldne in od pol 6. do 9. ure zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 12. ure dopoldne. Delavci in nameščenci obiskujte pridno ob prostem času knjižnico ni čitalnico svoje zbornice! 1— Radio tečaj v Ljubljani. Radio klub bo priredil v letošnji zimski dobi tečaj o l-adio-tehniki pod vodstvom g. profesorja Andreea. Tečaj bo namenjen za začetnike in izurjene strokovnjake, ker se bo predavalo in praktično izvajalo znanje o radio-tehniki in njeni vedi od začetnih temeljnih pojmov pa do današnjega modernega stanja. Ker je otvoritev tečaja odvisna od zadostnega števila prijftv-ljencev (60—70), vabimo refletatante, da se v velikem številu priglasijo. Prijave sprejema radio-klub v torkih, četrtkih in sobotah zvečer od 8. ure v Muibovem lokalu na velesejmu. — Radio-klub, Ljubljana. 1— Podoticirsko podporno društvo ljubljanske garnizije priredi v soboto 6. t. m. ob 20. uri v hotelu Lloyd zabavni večer s plesom in šaljivo pošto. Vstop prost. Za obilen obisk se priporoča odbor. Maribor. m_ Dr. Camillo Morocnftija je minister za narodno zdravje zopet imenoval za okrožnega zdravnika v Št. liju v Slov. goricah. S tem se je popravila storjena mu krivica intrige so zavrnjene. Čestitamo. f m- Drava narašča. »v^“m dnevu m 2.60 m nad normalo. Samo v h je narastla za pol.me‘fra.|i!?(i leto prSedimarib. J*C- liga tudi letos tečaj /i češki jezik. Vodila ga bo učiteljica dopolnilne šole g- Švecova. Prijave sprejema predsednik lige g. Bureš, urar v Vetrinjski ulici. m— Pogreša se laborant Anton Borlias, stanujoč v Mariboru, v Krekovi ulici 4. Star je 25 let, ima modre oči in svetle lase. Govori slovensko, nemško, hrvatsko in nekoliko madžarsko. Komur je o njem kaj znano, naj javi policiji v Mariboru. POŽAR V PAPIRNICI NA VE' O AH. V Cera j zvečer okrog 18. je izbruhnil iz d °- j leiav- i še neznanega vzroka v embalažni nici papirnice v Vevčah požar. Ko so ga opazili, so švigali plameni ze 1 z oken. Alarmirana je bila takoj tovarnišk i požarna bramba in vse delavstvo. Kmalu na io so prihiteli na kraj nesreče gasilci iz Sp. Kašlja Ob 18.30 so se pripeljali ljubljanski gasilci, kmalu za njimi pa še gasilci iz Zg. Kašlja, Sostrega, Zaloga. .Most, Stepanje vasi, Bizovika in Dobrunj. Situacija je bila kritična, ker se nahaja v bližini embalažne delavnice skladišče 'lesovine, v katerem leži 60 do 70 vagonov blaga ter je bilo ogroženih še več drugih objektov, med -njimi tudi prostor, v katerem se nahaja kjkomobila itd., vendar pa je bil ogenj kmalu lokaliziran in okrog ‘21. ure popolnoma ud ušen. Embalažna delavnica je pogorela do tal. ^ delavnici so se nahajali 3 vagoni desk, iiOOO komadov deščic za zaboje, razno orodje, elektromotor in 2 krožni žagi. Škoda se ceni na. 150.000 Din. Šport. lukmv /-a kal. Za veli kr nogometni turnir za prehodni Gosposvetski prskal, ustanovljen p0 si< Iliriji, so se prijavili štirje klubi in sicer SK Ilirija, ŽSK Hermes, SK Jadran in SK Slavija. Tekme se vrše jutri v nedeljo, dne 7. t- m. ob 14. uri »a igrišču SK Ilirije, ker je z ozirom na majhno število tekmovalcev mogoče združiti V!*e tekme v obeh odločilnih kolih na eno popoldne. V semifinalu nastopita najprej po dva in dva kluba, zmagovalca obeli semi-finalnih Tekem pa se merita takoj naio v finalni tekmi. Vsaka tekma traja le 45 minut, torej polovico normalnega igralnega časi. tako. da absolvirata finalista v celem pravzaprav le eno tekmo, četudi vsak proli dvema različnima proiivnikoma. Bokserske vesti. Gene Tunnev se je podal ni Bermudsko otočje, kjer bo par tednov ro-fivi.l. — Ne\vyorška boksarska komisija je izplačala Jack Dempsevu njegovo gažo iz zadnjega boja 'Dentpsey-Tunney v znesku 700.000 dolarjev, ki jo je doseilaj zadrževal.i, da počaka izid procesi med Dempsejem in njegovim prejšnjim matiagerjem Jack Kearn-som. — Boksmatch med skandinavskim prvakom llariv Perssonom in Bud Gormanom je •končal že v 5. rundi, ko je bil Per-sson rad' ponovnih globokih \ularcev diskvalificiran in Gurman proglašen zmagovalcem. Boj je bi• precej dolgočasen, ker sla se oba bokserja borila previdno. Plavanje — obvezen šol»ki predmet. Kakor znano, je začela dunajska občina z letošnjim šolskim letom vpeljavati na šolah pouk v plavanju. Odločila se je za ta korak, ki ga je priporočal že 1. 1903 F. Graf, najbolj z ozirom na veliko število tuberkuloznih otrok, ki jim ©motreno plavanje a zvezi z zračnimi in -olnčnimi kopelmi tako zelo koristi. Tudi pri nas bi kazalo vpeljati obligatorični pouk plavanja, saj bi se dalo primerna kopališča napraviti l majhnimi stroški. Seveda bi se morali v začetku omejiti santo na poletni čas, ker so stroški za 'krita kopališča, ki se vpo-ra bi ja jo tudi pozimi, zelo veliki. Gospodarstvo. VPORABA KONDA SOCIALNEGA MINISTRSTVA. Konferenca o vprašanju, kako bi bilo porabiti fond pri ministrstvu za socialno politiko iz prispevkov, pobiranih temeljem na-redbe z dne 28. decembra 1922, se je vršila v četrtek, dne 4. novembra t. 1. na poziv Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Posvetovanja, ki ga je vodil pro-vizorni predsednik g. Ivan Sehrev, so se udeležili kol odposlanci velikega župana za ljubljansko oblast g. dr. Suhač, kot zastopnik velikega župana za mariborsko oblast g. dr. Majcen, v imenu občine ljubljanske vladni komisar g. A. Mencinger in dr. R. Fuks, župan mariborski g. dr. Leskovar kot zastopnik Delavske zbornice njej tajnik g. Urat-nik, ravnatelj g- dr. Bohinec kot predsednik Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, g. dr. Golia kot predstavnik Zveze industrijcev ter zbornični podpredsednik g. Ivan Ogrin in zbornična tajnika gg. dr. \Vin-discher in dr. Pless. Po uvodnih poročilih g. dr. Frana Windischerja in gospoda Filipa Uratnika o stanju tega vprašanja in o dosedanjih prizadevanjih na tem polju se je razvila živahna razprava, v katero so posegli zlasti gg. dr. Leskovar, Filip Uralnik, dr. Windischer, dr. Suhač. dr. Majcen, vladni svetnik Mencinger, dr. Fuks, Ivan Ogrin in dr. Golia je obvladala soglasnost'v mnenju da je .umestno držati se pri tem vprašanju glede vporabe fonda teritorijalnega načela. Želeti je, da se činiprej aktivira .predmetni fond, katerega bi bilo tako glede že nabrane vsole kakor glede prihodnih nabirkov porabljati dvodelno in sicer na eni strani za podpiranje brezposelnih neposredno, na drugi strani pa na ta način, da bi se pospeševalo tem denarjem graditev malih in delavskih stanovanj* samske domove, zavetišča. LJUBLJANSKA BORZA v petek 5. novembra 1926. Vrednote: Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 145, bi. 145, zaklj. 145. Blago: Bordonali 28/28, od 6—12 m, fco meja 1 vag. den. 310, bi. 310, zaklj. 310; hrastova drva, suha, zdrava, meterska,, 10—15% okroglic, fco Postojna tranz. 16 vag. den. 23, bi. 24, zaklj. 24; koruza umetno suha, par. slov. postaja 1 vag. den. 205, bi. 205, zaklj. 205. BORZE. « Zagreb, dne 5. novembra. Devize: Ne\v-i york ček 56.535—56.735, London izplačilo 274.55—275.35, Milan izplačilo 242.86—044.80, Berlin izplačilo 1346.5—1349.5, Dunaj izplačilo 798.5—801.5, Pariz izplačilo (zaključek) 188, 191, 192, 190, Ček 187.52—189.52, Praga izplačilo 167.6—168.4. Curih 1092.75—1095.75. Curili. dne 5. novembra. Beograd 9.1425, Nevvyork 518.75, London 25.14, Pariš 17.88. Berlin 123.825, Dunaj 73.175, Bukarešti 2.7625, Sofija 3.7425, Budimpešta 0.007265. Milan 22.25, Praga 15.36. Proda se: 2000 kg prašičje pese, en parni kotel za živino in slamoreznica. Ogleda se Ižanska cesta štev. 27. >';udyard Kipling: ' 85 Knjiga o džungli. Veliki panter je poskočil kakor skoči mačica proti ovenelemu listu, ki frfoli nad njo po zraku; udaril je •**a levo, desno po praznem zraku, da je žvižgalo pod udarci, in je priletel brez glasu zopet na tla, poskočil . še enkrat in še enkrat, vmes pa je predel in renčal, da ie bobnelo kot para v kotlu. Bagheera sem — v džungli — ponoči — vsa moč .je v meni. Kdo se more ustavljati mojemu udarcu? Človeški mladič, /. enim udarcem ‘svcje šape ti lahko zmečkam glavo, da bo ploščata kot "irtva žaba poleti.' »Udari torej!« je dejal Movvgli v jeziku vaščanov, ue v džungelskem. Kakor bi trenil je človeška beseda Mavila Bagheno na licu mesta; vzpel se je na zadnji »ogi, ki sta se šibili pc.d njim, tako da mu je bila glava V isti višini kot Movvglijeva. Še enkrat mu je Mo\vgIi pogledal v zelene oči, kakor je zrl v uporne mladiče, in ostro gledal vanje, dokler ni rdeči žar za zeleno barvo oči izginil kakor izgine luč svetilnika daleč na morju, dokler se niso oči povesile in z njimi velika glava. — HratU j« šepnil deček in ga narahlo gladil pO hrbtu. >Bodi miren! Bodi miren! Noč je kriva, ne jaz.< »Nočni vonji so naredili,« je dejal Bagheera skesano. »Ta zrak vpije na vse grlo do mene. Kako pa ti veš to? Zrak okoli indijske vasi je kajpada poln vsakovrstnih vonjev ia na vsako žival, ki opravlja skoraj vse svoje mišljenje s pomočjo nosa, vplivajo vonji prav tako opojno kakor godba in mamila na človeka. Mow-gli je* še nekoliko časa miril panterja, ki se je nato vlegel kot mačka pri ognju, šape potisnjene pod prsa, oči napol zaprte. Ti si iz džungle in nisi iz džungle,« je spregovoril napcsled. Jaz pa sem zgolj črn pauter. Vendar te imam rad, Mali brat.« Jako dolgo so pri tistem njihovem govorjenju pod drevesom, je dejal Movvgli, ne da bi se oziral na poslednji stavek. Buldeo jim je moral mnogo zgodeIj povedati. Sedaj pridejo kmalu, da izvlečejo žensko in njenega moža iz pasti in ju vržejo na rdečo cvetlico. Našli pa bodo, da je tista past dobila razpoko. Ho! Iio! »Poslušaj me,« je rekel Bagheera. : Mrzlica mi je izginila iz krvi. Daj, da mene tam najdejo! Malo bi jih zapustilo svoje hiše po sestanku z menoj. Saj nisem prvikrat v kletki in ne verjamem, da bi tudi mene povezali z vrvmi.«: »Bodi toraj moder,< je odgovoril Mo\vgIi; tudi njega je začela navdajati drzovitost kot panterja, ki je smuknil v kočo. Plth! je puhal Bagheera. Tu notri diši zoprno po človeku, ampak tole je prav taka postelja, kakor so mi jo dali v kraljevih kletkah v Oodeyporu. Kar ležem uaj.< Movvgli je sliSal, kako je postelja pokala pod težo velike živali. Pri zlomljeni ključavnici, ki mi je dala svobodo, ti ljudje bodo menili, da so nekaj imenitnega ujeli! Daj, sedi k meni, Mali brat; skupaj jim narediva ,deber lov’. Ne drugo misel imam v želodcu. Človeško krdelo naj ne ve, koliko sem jaz udeležen pri tej zabavi. Sam imej lov. Nočem jih videti. Pa bodi,« je odvrnil Bagheera. Že prihajajo! Pomenek pod drevesom na drugem koncu vasi je postajal vedno bolj glasen in šunten. Končal se je /. divjini krikom in \ikcm in po cesti je drla množica mežkih in žensk, vihteč gorjače, trste, srpe in nože. Buldeo in brahmin sta bila prva, a druhal jima je bila tik za petami in kričala: >Kje sta čarovnik in čarovnica? Da vidimo, če bosta s pomočjo vročega denarja priznala, da sta! Zažgite jima kočo nad glavo! Ju že naučim ) dajati streho volčjim zlodejem! Ne! Najprvo ju nabijte! Baklje! Še več bakelj! Buldeo, segrej puškino cev! Nekoliko težave so imeli z zapahom vrat, ki so bi-ia prav močno pritrjena. Toda tolpa jiii je kar odlrgala in žar bakelj se je razlil po sohi, kjei je zleknjen na postelji ležal Bagheera; s prekrižanimi šapami, ki so visele nekoliko čez rob, teman kr t prepad in strašen kel zlodej. Za nekoliko trenutkov je zavladala obupna tišina, ko so sprednje vrste množice pritiskale nazaj. Tedajci je Bagheera vzdignil glavo in zazeval — izbrane, skrbno, bahaško — kakor bi zazeval, če bi hotel žaliti enakega. Ustnice so se odprle, rdeči jezik se je Zvil, spodnja čeljust je vedno bolj padala, da si mu lahko videl v vroče žrelo; hkratu so se prikazali orjaški očnjaki z ostalim strašnim zobovjem, ki se je naposled zaprlo z glasom, kakor bi jeklo udarilo ob jeklo. Kakor hi trenil je bila ulica pred kočo prazna. Bagheera je skočil skozi okno in se je ustavil pri Movgliju, v tem ko se je po ulici valil hudournik ljudi, ki so vpili, bezljali in se preklicevali drug čez drugega v grozni naglici, da bi dospeli do svojih koč. (Dalje, prih.) Za gospode in dame! Na vsestransko željo letos zopet reklamna prodaja! Za mali denar se oblelete od glave do nog samo z garantirano dobrim blagom. Ta bajna cena za toliko množino dobrega blaga traja zopet samo 14 dni I Vse to samo Din 785'- 1 elegantna moška suknena moderno izdelana obleka ali za t zimsko moško suknjo finega volnenega Double sukna, 1 cefirasta ali volnenasta srajca iz dobrega periinega blaga, 2 zraven pripadajoča ovratnika, 1 krasno svilnato kravajo ali samoveznico, 1 par Spodnjih hlat iz parhanta ali finega belega platna, 1 par finih „VOIKA“ nogavic in 1 par finih „VOIKA“ čevljev. Za dame ista cena Din 785-- za 1 fini Velour-plašt najboljšega velourja ali elegantno izgotovljen plašč, kakor si ga sami izberete, za 1 obleko najboljšega {isto volnenega modernega sukna, 1 par finih „VOIKA“ nogavic, 1 par finih „VOIKA“ čevliev in 6 komadov finih žepnih robcev. Vsak si lahko po volji obleko ali blago sam izbere. Prijatelji ali Vam more kdo Se kaj ugodnejšega nuditi? Ne, to vam nudi skozi 14 dni zopet samo Tekstilbazar v Ljubljani Krekov trg IO. Prodaja se v pritliž.u in v 1 nadstr. Pošiljamo po pošti! Zahtevajte cenike! Čreva vsakovrstna po najugodnejši ceni kakor vsako leto vedno v zalogi.' Kupim tudi surovi In stopljeni loj in ga plačam po najviiji dnevni ceni. los.Bergman, Ljubljana. Poljanska c. 85 MALI OGLASI Vsaka beseda 90 para, debelo tiskano * Din i--. Bolni na pljučih! Tisoč ozdravljenih! Zahtevajte takoj knjigo o moji novi umetnosti prehranjevanja, ki je že mnoge rešila. Ona pomaga pri vsakem načinu življenja, da gg bolezen hitreje premaga. Nočno znojenje in kašelj preneha, teža telesa se d' igne ter po vseobčem po-^ apnei)Ju skrajšuje bolezen. Besni možje zdravniške ve(ie potrjujejo prednost moje metode ter jo radi sprejemajo. Čini prej začnete z mojim načinom prehranjevanja, tem bolje. Popolnoma zastonj dobite mojo knjigo, jz katere boste črpali mnogo koristnega znanja. Ker bo moj založnik v eeleni samo 10.000 izvodov brezplačno razposlal, pišite takoj, da se morete tudi Vi nahajati v krogu srečnih dobitnikov te knjige. Adresa: August Maerzke, Berlin-Wil-mersSk>n<, Ljubljana. Gospod trgovsko naobražen, zanesljiv, kateri ima vefltel-no pisarniško prakso ižč«1 primernega me9ta najraje v Ljubljani. Služb* lahko nastopi takoj. Ponudbi' prosi na upravo liSta pod »Zanesljiv«. Gostilno prometno prevzamem v decembru v najem ali na račun. — Ponudbe pod >Gaatilna< na uprav. Imta Stekleno strešno opeko imajo stalno v zalogi Združene «|>e-karne d. 6. v Ljubljani. Priporočamo naš model: 1445 iz la žameta 4345 iz la lastinga Najboljša, na (cenejša kaleča in Šivalni stroj &o edino za moške, žene in otroke, -volna v raznih barvah, rokavice, nvgavice, dokolenlce, nahrbtniki za šolarje in lovce, dežniki, kloli, Sifoni, žepni robci, palice, vilce, noži, škarje, potrebSClne za šivilje, krojače, Čevljarje, ln brivce edino le pri tvrdki L)UBL)AN^ blizu Preiemovega »pomenika N.Jnilf. c.ne ! N« TeUko in Mal« »♦»♦••••♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦»»♦M****.. UNDERWOOD KMETSKI HRANILNI m POSOJILNI DOM ■ W ^ ^ Brzoiavk.: ..KMETSKI DOM". T.ltlon it«. 247 Brzojavk«: »KMETSKI DOM". Ttltfon it«, Daje; Posojila na vknjiibo, proti poroštvu ter ustavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji. _ o/ od- Kavcije, inkase. srečke in vrednostne papirje ter /O nov e Cii Ceke in nakaznice (nakazila) na druga mesta. J čistm Uradne ure: Vitle stalne vloge In «?cge u tek, računu po dogovoru. H Vsak delavnik od 8. 12.', in od 3. - <.% Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loterije._______________________________________________________ MERKUR S« priporo6* m tt»k > vi p h trgovskih, obrtnih, Industrijskft la nrsdnlh tUkorts- lastns Ifor Matos TKLMFO* iT. IM TMOVMO • INOUSTKIitKA O. D. UUBUANA, Simon OragorCKava ulica 13 Za ttakamo »Merkur« odgovarja: Aadrej Sever. V« v Ljubljani. I*dajatelj: Alek»*»der 2e)eanikar. — Urejuje: Vtatiair Svetek Kako sl vzdržava dama svoio mladostno svežost? V Zelja vsake dame je, si ohraniti svojo mladostno svežost do starosti. To dosega Američanka in Francozinja s kulturo telesa in s prikladnim oblačenjem, posebno pa z obutvijo. Ona je spoznala, da je dobro negovana noga temeljni pogoj za dobrobit. Na ulici - v zimi - usnjati čevlji, doma, v uradu ali pri delu čevlji iz blaga • to je njeno geslo. m 0 nosite doma ali pri svojem poslu čevlje iz iameta ali lastinga. čevelj iz tkanine U C* zrači nogo, jo vzdržuje suho in toplo, je gibek in udoben, preprečuje utrujenost. olajšuje delo.